docGasilci praznovali 140 let
download 
Report Transcription
Gasilci praznovali 140 let
revija slovenska vojska Robič pred Raamom v vrhunski formi V 18. BRKBO intenzivno usposabljanje s kobrami Leto XVII 12. 6. 2009 številka 9 771318 068006 Cena 0,21 € Gasilci praznovali 140 let sv 9 spremljamo Ministrica na uradnem obisku v Makedoniji Besedilo: SOJ, MG Fotografija: MORM Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je bila na povabilo makedonskega ministra za obrambo Zorana Konjanovskega od 1. do 3. junija na uradnem obisku v Makedoniji. Gre za njen prvi bilateralni uradni obisk v tujini po prevzemu dolžnosti. Slovensko ministrico je najprej sprejel makedonski predsednik Gjorgej Ivanov, s katerim sta sodelovanje med državama ocenila kot odlično, predvsem na obrambnem in vojaškem področju. Glede prizadevanj za članstvo v Natu in EU je dr. Ljubica Jelušič dejala, da bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala prizadevanja Makedonije, saj je na obrambnem področju dobro pripravljena. Obenem je ministrica opozorila, da morata Makedonija in Grčija v sporu zaradi ustavnega imena Makedonije doseči kompromis. Ministrica se je makedonskemu predsedniku zahvalila za logistično podporo pri prehodu slovenskih enot čez Albanijo na Kosovo ter za pomoč bolnišnice v Skopju, ko je pripadnik SV lani med opravljanjem dolžnosti na misiji Kforja doživel srčni napad. Na makedonskem obrambnem ministrstvu sta se delegaciji obeh držav pogovarjali predvsem o sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju. Dr. Ljubica Jelušič je odnose med državama ocenila kot odlične, saj sodelovanje med ministrstvoma poteka od podpisa sporazuma pred 15 leti. Letos je Slovenija izvedla že več kot polovico od 31 načrtovanih skupnih dogodkov. Možnosti za sodelovanje so še na področju V Črni gori mednarodna vaja zaščite in reševanja V okviru Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za Jugovzhodno Evropo je Ministrstvo za notranje zadeve Črne gore v Budvi ta teden organiziralo Dneve zaščite in reševanja, v okviru katerih so izvedli mednarodno vajo zaščite in reševanja Budva 2009. Domneva vaje je potres v obalnem delu Črne gore. Na vaji sodeluje tudi slovenska enota Civilne zaščite, sestavljena iz ekipe za iskanje in reševanje v urbanih okoljih, ekipe za reševanje z višin ter iz vodstva enote in podpore. Predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje na vaji sodeluje kot strokovnjak Evropske unije in je udeležence seznanil s postopki za zaprošanje in dajanje mednarodne pomoči ob nesrečah v okviru mehanizma civilne zaščite EU. 2 vojaškega zdravstva, in sicer pri izobraževanju bolničarjev ter sodelovanju z vojaško bolnišnico v Skopju. Slovenska delegacija je predstavnike makedonske vojske povabila na certificiranje role 2 in izrazila interes za uporabo vojaškega poligona Krivolak za usposabljanje enot, ki odhajajo v MOM. Poleg tega bi Višja štabna šola SV lahko izobraževala častnike makedonske vojske. V nadaljevanju sta se delegaciji pogovarjali o prizadevanjih Makedonije za vstop v Nato in EU ter o makedonskem prispevku v MOM. V operacijo Isafa bo Makedonija poleg 140 pripadnikov napotila dodatnih 70, v Althei sodeluje z 12 pripadniki, v Unifilu pa s častnikom. Dr. Ljubica Jelušič in Konjanovski sta govorila tudi o razmerah v regiji, utrjevanju miru, dolgoročni stabilnosti in možnostih za krepitev obrambnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu. Makedonski minister je predstavil potek obrambnih reform in transformacijo obrambnega sistema. Dr. Ljubica Jelušič se je v Sobranju srečala s podpredsednikom odbora za obrambo in varnost Kirstom Mukovskim ter s člani odbora. Ti podpirajo transformacijo obrambnega sistema in obrambne reforme v Makedoniji ter si prizadevajo, da bi njihova država še naprej sodelovala v MOM. Ministrica je zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije makedonskim prizadevanjem za vstop v Nato. Slovenska delegacija je obiskala tudi vojaško bolnišnico v Skopju, kjer se je ministrica pogovarjala o možnostih sodelovanja, predstojnika bolnišnice in zdravstveno osebje pa povabila na obisk v Slovenijo, ko bomo konec leta certificirali mobilno bolnišnico role II. Obiskala je tudi Kardiološko kliniko Filip II., v kateri so lani med opravljanjem dolžnosti na misiji Kforja zdravili pripadnika SV. V vojašnici Ilinden, kjer je ministrico gostil načelnik generalštaba makedonske vojske general Miroslav Stojanovski, so predstavili priprave enot makedonske vojske v MOM, njihovo oborožitev in opremo. Sicer se je ministrica udeležila tudi predstavitve knjige Preventiva in upravljanje konfliktov – primer Makedonije avtorjev dr. Marine Mitrevske, dr. Antona Grizolda, dr. Vlada Bučkovskega in dr. Anthonyja Wanisa-St. Johna. Bila je gostja na Inštitutu za obrambne in mirovne študije Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju, kjer je študentom predavala o vlogi Slovenije v mednarodnih operacijah in na misijah. spremljamo 2 Ministrica na uradnem obisku v Makedoniji 7 Poveljstvo 1. brigade izvedlo štabno vajo v učnem okolju 8 MO predstavilo ukrepe po vlomu v skladišče pri Pivki 8 Generala Alojz Šteiner in James N. Mattis prvič v videopogovoru 9 Novi poveljniki prevzemajo dolžnosti v poveljstvih in enotah intervju 4 Skrb za načrtno kadrovanje in delo z mladimi slovenija in nato 10 Direktorji obrambnih obveščevalnih služb držav Nata v Sloveniji iz vojaškega življenja 12 JRKB-izvidniki streljali s kobrami Obletnica, na katero smo Slovenci lahko ponosni vse b i n a 22Izvidniki 1. brigade na usposabljanju iz preživetja v naravi iz sveta letalstva 14 Nadzor iz zraka objave zaščita in reševanje 24 S Švedi uspešno sodelujemo strokovne teme 26 Nato in EU v Bosni in Hercegovini – sinergija ali tekmovanje? 29 Poslušnost avtoriteti v vojski šport v vojski 32 Robič pred Raamom vrhunsko pripravljen obrazi 34 Gregorju se uresničuje največja želja razvedrilo 35Križanka U V O D N IK 17 Več kot 130.000 Slovencev je vključenih v prostovoljna gasilska društva, kar pomeni skoraj sedem odstotkov prebivalcev, le dobrih 700 gasilcev pa je poklicnih. Prostovoljni gasilci so lani posredovali v kar 4500 požarih, toda danes je njihov pomen precej širši kot v preteklosti. Spomnimo na dve lanski poletni neurji, ko je pri odpravljanju posledic sodelovalo po približno 2000 gasilcev. Prav tako si danes reševanja ne predstavljamo brez gasilcev ob prometnih nesrečah, reševanju na vodi in iz nje, ob razlitjih nevarnih snovi ter tudi pri iskanju pogrešanih ljudi. Prostovoljni gasilci v Sloveniji vsako leto opravijo več kot deset milijonov ur prostovoljnega dela! Delo je vroče, mokro, umazano, včasih nevarno in težko, zato ni za vsakogar, vendar je prav v gasilstvu v Sloveniji združena največja humanitarna sila. 140 let množičnega prostovoljstva in solidarnosti je jubilej, na katerega smo lahko ponosni in ki se mu v drugih državah ne morejo načuditi. Slovenska prostovoljna gasilska društva v okviru GZS namenjajo velik pomen društvenemu življenju. Veliko je gasilskih tekmovanj, strokovnih ekskurzij in družabnih prireditev, v okviru društev delujejo različne kulturne skupine itn. Tudi v preteklosti je bilo gasilstvo povezano z drugimi dejavnostmi. »Gasilci so bili nosilci naprednih zamisli, organizatorji kulturnih dogodkov, znotraj gasilskih društev so se ustanavljali gasilski zbori in godbe požarne obrambe ... Biti član društva je bilo prestižno vprašanje,« je ob praznovanju obletnice dejal predsednik RS in poudaril pomen gasilstva tudi pri krepitvi narodove zavesti, širjenju slovenskega jezika ter kulturni in intelektualni rasti slovenskega naroda. Še danes velja, da si s članstvom v gasilskem društvu zavezan programu in vrednotam društva, torej poštenju, solidarnosti, tovarištvu in medsebojni pomoči. Da je kar četrtina članov PGD mlajših od osemnajst let, kaže, da so te vrednote v naši družbi še vedno pomembne. Čeprav je pri slovenskem gasilstvu osupljiva prav množičnost prostovoljstva, je njegova resnična vrednost v vsakem posamezniku, ki je ne glede na okoliščine pripravljen pomagati reševati človeška življenja in naše okolje. Na izjemne človekove zmogljivosti nas vsako leto znova spomni tudi pripadnik športne enote SV, vztrajnostni kolesar Jure Robič. Letos se na dirko čez Ameriko odpravlja že sedmič in glede na njegovo formo Slovenci na najtežji preizkušnji ekstremnega kolesarstva na svetu stavimo na že peto zmago. Jure, srečno! Meta Grmek k o l ofon Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 26. junija 2009. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Nenaročenega gradiva ne vračamo. Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si Urednica: Meta Grmek Novinar: Marko Pišlar Fotograf: Bruno Toič Tajnica uredništva: Milena Topolovec Oblikovna zasnova: Polona Čelhar Priprava in tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 10.750 izvodov revija slovenska vojska Robič pred Raamom v vrhunski formi V 18. BRKBO intenzivno usposabljanje s kobrami Fotografija je bila posneta med usposabljanjem pripadnikov 1. brigade iz preživetja v naravi. Oblikovanje naslovnice: Polona Čelhar Fotografija na naslovnici: Bruno Toič Leto XVII 12. 6. 2009 ŠTEVILKA Gasilci praznovali 140 let 9 771318 068006 Cena 0,21 € 3 sv 9 intervju Skrb za načrtno kadrovanje in delo z mladimi Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Bruno Toič Pogovor s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Antonom Korenom Slovensko gasilstvo letos praznuje 140. obletnico organiziranega delovanja. V počastitev tega visokega jubileja so 5. in 6. junija v Metliki, kjer so leta 1869 ustanovili prvo mestno požarno obrambo na Slovenskem, potekale številne prireditve. 140. obletnico organiziranega delovanja gasilstva na Slovenskem so združili z enakim jubilejem metliškega prostovoljnega društva in 40. obletnico delovanja prenovljenega slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki. Ob tem slovesnem jubileju smo se o trenutnih nalogah, težavah in prihodnjem razvoju slovenske gasilske organizacije pogovarjali s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Antonom Korenom. 4 Bogat program prireditev ob 140. obletnici gasilstva na Slovenskem Kateri so najpomembnejši dogodki, ki so vplivali na razvoj gasilstva pri nas? Prvi je ustanovitev prve požarne obrambe na Slovenskem 19. septembra 1869 v Metliki. Temu dogodku sledi ustanovitev prostovoljnih gasilskih društev v Ljubljani, Laškem in na Ptuju. Pomembno je leto 1879, ko je Ignac Merhar, star komaj 23 let, v Dolenji vasi ustanovil gasilko društvo in uvedel slovensko poveljevanje. Sestavil je slovenska povelja namesto nemških, ki so bila v tistih letih obvezna. Tako je prebudil potrebo po zamenjavi nemškega poveljevanja s slovenskim. Leta 1880 je Merhar nastopil v Ljubljani na veliki gasilski slovesnosti, na kateri je svoji četi poveljeval slovensko. Policisti so Merharju vzeli poveljniško sabljo in ga zaprli, vendar so ga morali zaradi velikega pritiska Slovencev, predvsem gasilcev, hitro izpustiti. Potem se je slovenska beseda nezadržno širila v gasilskih vrstah. Leta 1886 je Merhar izdal še prvi slovenski vadnik, v katerem je sestavil in razložil slovenska povelja, službeni ter poslovni red, redovne vaje in podobno. Vadnik je imel velik pomen za nadaljnji razvoj slovenskega gasilstva, za katerega je pomembna ustanovitev Gasilske zveze LRS, ki je bila ustanovljena 2. oktobra 1949 v Ljubljani na podlagi zakona o prostovoljnih gasilskih društvih, ki ga je sprejela takratna Ljudska skupščina LRS 19. maja 1948 in je pomenil podlago za preoblikovanje slovenskega prostovoljnega gasilstva in delovanje gasilske zveze. Kot zadnje bi poudaril osamosvojitev Slovenije leta 1991 in sprejetje nove zakonodaje, ki je uredila slovensko gasilstvo v okviru sistema zaščite in reševanja, s čimer so gasilci dobili številne naloge ob naravnih in drugih nesrečah. Gasilska organizacija je v okviru sistema zaščite in reševanja postala najmočnejša sila ter pomemben nosilec nacionalne varnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naša organizacija se je razvila med najsodobnejše gasilske organizacije v Evropi, od sprejema Slovenije v Združene narode leta 1993 pa je tudi članica mednarodne gasilske organizacije CTIF. smo mu ob tej priložnosti predali novo gasilsko vozilo. 6. junija smo v Kulturnem domu Metlika pripravili slavnostno akademijo ob 140. obletnici gasilstva na Slovenskem, ki jo je odprla ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Na njej je slovenski zgodovinar dr. Janko Prunk predaval o pomenu prostovoljne gasilske organizacije za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva. Prav tako smo odprli obnovljen slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, kjer smo hkrati predstavili priložnostno razstavo in knjižico Slovensko gasilsko izobraževanje od sredine 19. stoletja do danes. Popoldan sta na osrednjem prireditvenem prostoru potekala slavnostna parada in zborovanje, katerega častni pokrovitelj je bil predsednik RS dr. Danilo Türk, ki je bil tudi slavnostni govornik. Poleg tega naj omenim, da bodo v počastitev tega jubileja letos potekale še nekatere druge aktivnosti na ravni gasilskih zvez in društev. Prireditve v počastitev 140. obletnice organiziranega gasilstva na Slovenskem bomo končali s sklepno prireditvijo, ki bo 13. decembra potekala v ljubljanskem Cankarjevem domu, na njej pa bo slavnostni govornik predsednik vlade Borut Pahor. Povečanje članstva s 123.000 na 133.000 Kako ste praznovali 140. obletnico organiziranega gasilstva na Slovenskem? Koliko gasilcev imamo v Sloveniji, kako so organizirani v društvih in kakšna je njihova kadrovska struktura? Praznovanje 140. obletnice organiziranega gasilstva na Slovenskem je odlična priložnost, da lokalne skupnosti in naše člane opozorimo na bogato zgodovinsko tradicijo gasilstva na Slovenskem ter nove naloge in izzive, ki nas čakajo v prihodnje, ter se jim ob tej priložnosti zahvalimo za preteklo uspešno delo. Ta častitljiv jubilej smo v začetku junija praznovali z bogatim programom prireditev v Metliki. Najprej smo odprli razstavo literarnih, likovnih in fotografskih del mladih ustvarjalcev, ki so prispela na natečaj, ki sta ga v počastitev tega jubileja razpisala Gasilska zveza Slovenije in občina Metlika. 5. junija je potekala slovesnost ob 140. obletnici delovanja metliškega gasilskega društva, ki V Sloveniji imamo približno 600 poklicnih gasilcev v 13 poklicnih gasilskih enotah oziroma od 700 do 800, če prištejemo še poklicne gasilce v industriji. Slovensko gasilstvo temelji na prostovoljstvu, saj so le v večjih mestih ustanovljene poklicne gasilske enote. Gasilska zveza Slovenije v okviru 118 gasilskih zvez združuje 1400 prostovoljnih gasilskih društev, v katerih deluje več kot 130.000 članov, od tega je kar 25 odstotkov mladih in 23 odstotkov žensk. Pomemben podatek je, da je od vsega članstva skoraj 60 odstotkov operativnih gasilk in gasilcev, kar pomeni skoraj 60.000 članov. Po statistiki članstva, ki smo jo pripravili za lanski kongres Gasilske zveze Slovenije v Krškem, smo ugotovili, da se je število članov s 123.000 povečalo na skoraj 133.000, kar pomeni, da je od prejšnjega kongresa na Bledu ponovno naraslo število članov. Seveda v nekaterih okoljih tudi primanjkuje članov, predvsem mladih, ki so pripravljeni delati v gasilskih enotah. Zato je pomembno, da tudi v prihodnje poskrbimo za načrtno kadrovanje in delo z mladimi ter za ustrezno usposobljen in pripravljen mentorski kader, ki bo znal s sodobnimi pristopi in načrtnim delom mlade gasilce obdržati v organizaciji in jih pripraviti za zahtevnejše naloge v operativnih enotah. Koliko intervencij ste imeli lani in kakšna je bila angažiranost gasilskih enot? Lani so naše enote posredovale v 4504 požarih, od tega jih je bilo 1939 na objektih, 1998 v naravnem okolju, 539 na prometni infrastrukturi in 28 ob eksploziji. Prav tako so naši člani pomagali pri julijskih neurjih z močnim vetrom, ki so najbolj uničevali v okolici Vodic, Kamnika in Savinjske ter Šaleške doline. Posledice neurja so občutili tudi prebivalci širšega vzhodnega dela države in Primorske. Močan veter je odkrival strehe in skoraj popolnoma uničil vasico Gozd v kamniški občini. Pri odpravi posledic je sodelovalo skoraj 2000 gasilcev. Vse poletje je bilo veliko neviht z močnim vetrom in točo, tako da skoraj ni več kraja v Sloveniji, ki ga nevihte ne bi malo prizadele. Lani je bilo najmočnejše neurje v poznih večernih urah 15. avgusta v vzhodnem delu države. Kot pest debela toča je najbolj prizadela podravski konec, veliko škodo pa so doživele tudi mariborska, pomurska, celjska in posavska regija. Po zbranih podatkih je na Podravskem sodelovalo približno 2000 gasilcev, ki so z več kot 150 gasilskimi vozili opravili več kot 20.600 ur dela. Podatki govorijo o obsegu nesreče, ki je iz dneva v dan dobivala nove razsežnosti. Ob tem je bilo 10.500 poškodovanih objektov na Podravskem, od tega samo na Ptuju 4500. Veliko škode je nastalo tudi na osebnih vozilih. Po zbranih podatkih so gasilci pokrili oziroma pred dežjem zavarovali vsaj 3700 objektov. Rad bi poudaril, da slovenska prostovoljna gasilska organizacija na leto opravi več kot 10.000.000 ur prostovoljnega dela. Večji poudarek novi osebni gasilski opremi Kako je urejen status gasilcev in kje so še vedno največje težave? Žal imamo še vedno težave zaradi statusa gasilca in njegove odsotnosti z dela, ki nam ga kljub skupnim prizadevanjem z resornim ministrstvom še ni uspelo rešiti. Pri sprejemanju davčne zakonodaje smo skupaj z Ministrstvom za obrambo in Upravo RS za zaščito in reševanje pripravili amandmaje, ki bi gasilcu omogočali uveljavljanje določenih olajšav pri davčni napovedi, delodajalca pa smo želeli stimulirati z davčnimi olajšavami, če zaposli gasilca in mu omogoči opravljanje javne gasilske službe med delovnim časom. Žal z našimi predlogi nismo uspeli, saj po zagotovilih odgovornih v Evropi ne poznajo take prakse, zato bo to naša prednostna naloga, ki jo bomo poskušali rešiti v sodelovanju z odgovornimi državnimi organi v tem kongresnem obdobju. Ta naloga je tudi del strateškega pregleda obrambnega resorja (SPOR), ki ga pripravlja Ministrstvo za obrambo. Slovensko prostovoljno gasilstvo je naše nacionalno bogastvo in pojav, ki ga v svetu ne poznajo, zato moramo pri reševanju tega področja izhajati izključno iz svojih izkušenj. Kako ste zadovoljni z opremljenostjo gasilskih enot z vozili in drugo gasilsko opremo? V naši organizaciji se dobro zavedamo, da je glede na večjo zahtevnost nalog težko pomagati brez ustrezne gasilske opreme. Slovenski gasilci kupujemo standardizirano gasilsko zaščitno in reševalno opremo. Načrtno opremljanje enot z gasilsko zaščitno in reševalno opremo je prineslo dobre rezultate, saj je večji del slovenskih operativnih gasilcev zadovoljivo opremljen, seveda pa je posodobitev opreme naloga, ki jo moramo nenehno uresničevati. V prihodnje bomo morali nameniti večji poudarek predvsem nakupu nove osebne opreme, ki bo gasilcu omogočala optimalne in predvsem varne pogoje za delo. Pri tem bi rad posebej poudaril, da posledice recesije ne bi smele vplivati 5 intervju Fotografija: Suzana Veber sv 9 na učinkovito in varno opravljanje njihovih nalog. Dobro vsestransko sodelovanje z Ministrstvom za obrambo za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani, ki našim gasilcem s svojimi nastanitvenimi zmogljivostmi, vadbenimi objekti ter poligoni zagotavlja zelo kakovostne razmere za usposabljanje. Kako ocenjujete sodelovanje Kaj pa sodelovanje z Združenjem z Ministrstvom za obrambo in slovenskih poklicnih gasilcev? Upravo RS za zaščito in reševanje? Sodelovanje s poklicnimi gasilci Sodelovanje z Ministrstvom za obrambo in Upravo RS za zaščito in reševanje je dobro, saj se zavedata naše vloge ter velikega prispevka pri opravljanju nalog zaščite in reševanja, zato tudi pomagata, kar se kaže neposredno pri iskanju rešitev za težave, ki so povezane z našimi statusnimi vprašanji. Odraz dobrega sodelovanja je tudi dodeljen proračunski denar, ki ga ministrstvo namenja za naše delovanje. Čeprav je bilo obrambno ministrstvo med tistimi resorji, ki je bilo zaradi posledic recesije z rebalansi proračunov najbolj prizadeto, so naši organizaciji letos povečali dodeljena sredstev v primerjavi z letom 2008. Res je, da veljamo za manjšega porabnika obrambnega proračunskega denarja in da smo v preteklosti z dodeljenim denarjem zaostajali glede na naše potrebe. Prav tako je dobro sodelovanje na področju usposabljanja in izobraževanja, na katerem nam je v veliko pomoč Izobraževalni center 6 poteka predvsem na strokovnooperativnem področju, saj pogosto sodelujejo poklicne in prostovoljne gasilske enote na intervencijah in pri drugih skupnih nalogah. S poklicnimi gasilci smo skupaj pripravili merila za razvrščanje in opremljanje gasilskih enot, v pripravi pa so tudi skupna pravila službe, ki bodo sprejeta konec leta. Kako razširjene so športna, kulturna in družabna dejavnost v prostovoljnih gasilskih društvih po vsej Sloveniji? Gasilska društva so skozi zgodovino veljala za zelo različno in uspešno organizacijo, zato namenjamo pri svojem delu velik pomen društvenemu življenju, ki se med drugim kaže v delovanju različnih kulturnih skupin, od gasilskih godb, pevskih zborov do dramskih skupin. Gasilska društva organizirajo strokovne ekskurzije in prireditve, ki so povezane s praznovanji obletnic gasilskih organizacij, razvitjem gasilske zastave in prevzemom novih vozil, pogoste pa so še gasilske veselice. Tradicionalna so tudi gasilska tekmovanja, ki so pomemben del strokovne vzgoje. Na njih gasilske enote dosegajo zelo dobre rezultate in so v evropskem vrhu. Naj poudarim, da bo 15 najbolje uvrščenih ekip gasilskih enot iz vse Slovenije letos nastopilo na gasilski olimpijadi v Ostravi na Češkem. Kako dejavni ste na mednarodnem področju? Slovenska gasilska organizacija je vključena tudi v mednarodno gasilsko organizacijo CTIF, v kateri imamo zastopnike v vseh delovnih komisijah, tako da odločno vplivamo na njeno delovanje. Tradicionalno dobro je tudi sodelovanje naše organizacije z gasilskimi organizacijami sosednjih držav. Kakšna so vaša pričakovanja in kako vidite prihodnji razvoj gasilske organizacije v Sloveniji? Vodstvo Gasilske zveze Slovenije si bo še naprej prizadevalo za oblikovanje ustreznih programov dela, s katerimi bomo lahko uspešno opravljali vse naloge, ki nas čakajo v prihodnje. Gradili bomo na enotni organizaciji ob spoštovanju velikih vrednot domoljubja in poštenosti, ki so bile v preteklosti prepoznane kot temeljne vrednote našega prostovoljnega humanitarnega dela. V središču naše pozornosti bo seveda človek, ki mu moramo zagotoviti aktualno znanje, ustrezno opremo in druge razmere za uspešno delo, da bo delo v slovenski gasilski organizaciji ostalo tudi v prihodnje množično, prostovoljno ter v zadovoljstvo posameznika in družbe. Personnel planning and work with young people This year, the Slovenian fire-fighting service celebrates the 140th anniversary of its organised activity. In Metlika, where the first municipal fire-fighting brigade in the Slovenian territory was established in 1869, on 5 and 6 June several events were carried out to mark this important occasion. This anniversary of organised fire-fighting services in Slovenia was also the occasion to celebrate 140 years of the Metlika voluntary fire-fighting brigade and the 40th anniversary of the recently renovated Dr Branko Božič Fire Figting Museum in Metlika. On this important occasion, we discussed current missions and challenges, as well as the evolution of Slovenian fire-fighting services, with Anton Koren, the president of the Slovenian Fire-Fighting Association. spremljamo sv 9 Poveljstvo 1. brigade izvedlo štabno vajo v učnem okolju Poveljstvo 1. brigade SV je konec maja izvedlo enotedensko vajo Trutamora 2009, na kateri se je približno 60 pripadnic in pripadnikov poveljstva iz štabnega dela usposabljalo v učnem okolju. Vaja je prva izmed treh, saj bo poveljstvo septembra pripravilo vajo Salamander 2009, ki bo hkrati priprava na sklepno vajo v Združenem vojaškem centru za ugotavljanje pripravljenosti v nemškem Hohenfelsu. Navedene štabne vaje so namenjene urjenju poveljstva v postopkih načrtovanja in vodenja delovanja enotam v mednarodni operaciji kot tudi doseganju končnih operativnih zmogljivosti brigade do konca leta. Besedilo: Meta Grmek Fotografiji: desetnik Emil Jalovec Poveljstvo 1. brigade SV je želelo z vajo Trutamora 2009 svoje pripadnike postopno usposobiti v štabnih postopkih sprejemanja odločitev, poleg individualnih veščin pripadnikov pa so želeli z vajo uskladiti štab v delovanju in organizaciji dela na poveljniškem mestu. Prav tako so želeli z vajo, ki je potekala v učnem okolju, praktično preveriti samosklic poveljstva 1. brigade, postavitev osnovnega poveljniškega mesta ter razporeditev in ureditev delovnih prostorov, preverjali pa so tudi ustreznost osnutka taktičnih standardnih operativnih postopkov za poveljevanje in kontrolo. Scenarij vaje je predvideval, da poveljstvo 1. brigade poveljuje večnacionalni bojni skupini Vzhod na Kosovu in je stacionirano v Natovi bazi Bondsteel v Ferizaju. Scenarij je temeljil na realnem ukazu za delovanje divizijske ravni v tej mednarodni operaciji, metodologija štabnega dela pa na ameriškem vojaškem procesu sprejemanja odločitev (Military Decision Making Process – MDMP), ki definira sedem korakov štabnega dela. Na vaji so izvedli štiri, in sicer sprejem, analizo naloge, pripravo možnih oblik delovanja ter njihovo analizo. Pri tem so vse vadbene ukaze, dokumentacijo in predstavitve pripadniki poveljstva pripravili v angleškem jeziku, saj so na vaji preverjali tudi njihovo pisno in ustno usposobljenost iz angleškega jezika. Uspešno izvedena vaja Trutamora 2009 pomeni prvi korak k temu, da se je poveljstvo brigade kot celota sposobno namensko organizacijsko prilagoditi za načrtovanje in vodenje delovanja. Na vaji Salamander 2009, ki bo sredi septembra, bodo upoštevali ugotovitve tokratne vaje ter predvideli zahtevnejšo dinamiko načrtovanja in dela. Obenem bo neposredna priprava na odhod v nemški Hohenfels, kjer bo poveljstvo 1. brigade v ameriškem Združenem vojaškem centru za ugotavljanje pripravljenosti tri tedne vključeno v ameriško brigado, ki se bo tam neposredno pripravljala za odhod na misijo Kforja. Pripadniki 1. brigade bodo na vaji sodelovali kot poveljstvo bojne skupine brez enot, njihovo štabno delo pa bodo spremljali ocenjevalci ameriških oboroženih sil. Tokratno štabno vajo, ki je potekala v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, si je ogledal tudi načelnik GŠSV generalmajor mag. Alojz Šteiner in pozdravil odločitev poveljstva 1. brigade, da se uri v štabnem delu: »Veseli me, da ste se končno začeli vesti kot pravo vojaško poveljstvo in da ste naredili dobro vajo na primeru Kosova.« Načelnik GŠSV je obenem pohvalil odločitev, da so na vaji uporabljali angleški jezik, saj je po njegovi oceni poznavanje jezika pomembno pri razumevanju dogajanja in za lažje prilagajanje razmeram. Osnovno poveljniško mesto 7 sv 9 spremljamo Vesti na kratko V sredo, 27. maja, je 10. motorizirani bataljon, ki ima od 1. marca poveljstvo, motorizirani četi in logistični vod v bojni skupini Sokol na misiji Kforja, praznoval dan enote v vojaški bazi nad Pećjo. Pripadniki 10. MOTB, 257 jih je na Kosovu, so organizirali bataljonski tek in vojaško slovesnost, na kateri so podelili priznanja enote. V soboto, 30. maja, je v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki potekal poveljnikov dan, na katerega je poveljnik sil brigadir Alan Geder povabil sodelavce z družinami ter družinske člane pripadnic in pripadnikov SV, ki trenutno delujejo v MOM. Brigadir Geder je bil gostitelj poveljnikovega dne že drugo leto zapored. V 670. poveljniško-logističnem bataljonu so konec maja s podjetjem Komunala Slovenska Bistrica postavili velik šotor, ki ga bodo uporabljali kot skladišče logistične opreme. Komunalno podjetje je brezplačno zgradilo asfaltno podlago pod šotorom, v okviru civilno-vojaškega sodelovanja pa je podjetje v vojašnici 11. in 12. junija organiziralo srečanje zaposlenih v komunalnem gospodarstvu Slovenije. N a strelišču Apače je v sredo, 3. junija, potekalo tradicionalno strelsko tekmovanje s pištolo, ki ga za tuje obrambne atašeje, akreditirane v Sloveniji, vsako leto pripravi GŠSV. Strelskega tekmovanja se je udeležilo osem tujih obrambnih atašejev s pomočniki in družinskimi člani, pripadniki MO, GŠSV ter 72. brigade. 8 MO predstavilo ukrepe po vlomu v skladišče pri Pivki Vodstvo MO je v torek, 7. junija, predstavilo prve ugotovitve glede vloma v začasno skladišče URSZR za neeksplodirana ubojna sredstva v Povhovi jami pri Pivki in sprejete ukrepe. Varnostna služba vloma v skladišče ni zaznala, manjkajo pa evidence o uničenju 57 ročnih bomb, osmih protioklepnih lanserjev armbrust in štirih protioklepnih lanserjev RPG-22. To pomeni, da so bila navedena sredstva uničena brez evidence ali odtujena med vlomom, 16. BNZP gostil konferenco držav članic Nata V četrtek, 4. junija, se je v Poljčah končala dvodnevna 19. konferenca uporabnikov simulacijskega sistema ISP (Interactive Simulation Package), na kateri je sodelovalo 25 udeležencev iz 14 držav članic zveze Nato. Na konferenci, ki jo je organiziral 16. bataljon za nadzor zračnega prostora – Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora SV, so udeleženci usklajevali mnenja o morebitnih pomanjkljivostih veljavne različice sistema ISP in predlagali njene izboljšave za doseganje soglasja za vse potrebne spremembe programske opreme in potrditve predloga nove različice. ISP je sistem, katerega uporabniki so centri za nadzor in kontrolo zračnega prostora držav zveze Nato. Sistem omogoča usposabljanje in urjenje postopkov ter procedur osebja, ki opravlja delo in naloge v vojaških centrih za nadzor in kontrolo zračnega prostora, in sicer ob izvajanju postopka identifikacije plovil v zračnem prostoru, postopka ob izrednih razmerah, nastalih v zračnem prostoru, ter postopka navajanja oziroma vodenja plovil v zračnem prostoru. zato MO izvaja ukrepe, kot da bi bila sredstva odtujena. Državni sekretar na MO mag. Uroš Krek je med ugotovljenimi nepravilnostmi poleg neurejenega vodenja evidenc v skladišču opozoril na nezadostno raven varovanja, ki naj bi bilo sicer zagotovljeno z zunanjim izvajalcem, in sicer s pogodbama o protivlomnem varovanju premoženja in o obhodnem varovanju. Ministrica dr. Ljubica Jelušič je ocenila, da je treba uporabiti najstrožje ukrepe. Glede zavarovanja objekta in sredstev v njem je dejala, da so napake na tehničnem varovanju, ki je med vlomom »zatajilo«, odpravili in uvedli 24-urno fizično varovanje objekta, prav tako so pogodbo z varnostno službo, ki vloma ni zaznala, odpovedali. Druga skupina ukrepov se nanaša na dokumentiranje sredstev v tovrstnih skladiščih, tretja na organizacijo skladiščenja NUS v okviru URSZR in četrta na celovit nadzor nad uničevanjem NUS na ravni celotnega MO. Uvedeni so postopki ugotavljanja osebne odgovornosti in postopki kadrovskih sprememb. Skrbniku poligona so bila odvzeta vsa pooblastila, sprožen je bil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tega delavca, premeščena sta bila odgovorna oseba za izvajanje usposabljanja pirotehnikov in njegov nadrejeni, svetovalcu generalnega direktorja URSZR so odvzeli pooblastila za opravljanje in koordiniranje izvajanja sistema varstva pred NUS. Nekateri disciplinski postopki so bili že uvedeni, imenovan pa je bil tudi nov začasni upravitelj poligona. Zadnja skupina ukrepov se nanaša na ugotavljanje objektivne odgovornosti. Generalni direktor URSZR je zaradi dogodka že ponudil odstop, ker pa mu mandat poteče konec meseca in je treba stanje na področju NUS hitro urediti, bi bilo primerneje, da do izteka mandata poskrbi za to področje. Generala Alojz Šteiner in James N. Mattis prvič v videopogovoru V sredo, 27. maja, je na GŠSV prvič potekala videokonferenca med načelnikom generalštaba SV generalmajorjem mag. Alojzom Štajnerjem in vrhovnim poveljnikom zavezniških sil za transformacijo (SACT) generalom Jamesom N. Mattisom. Na konferenci so bili navzoči tudi namestnik generala Mattisa admiral Luciano Zappata, načelnik štaba general Jan Arp in drugi člani delegacije Vrhovnega poveljstva zavezniških sil za transformacijo. Težišče pogovora med generaloma je bilo usmerjeno v transformacijo SV in pomembnost prihodnjega sodelovanja med SACT ter SV. General mag. Šteiner je predstavil letošnje dejavnosti SV v okviru njene integracije v Nato, tudi izvajanje Natovega strateškega koncepta in doktrine, raven dopolnjevanja Natove strukture sil, integracijo nacionalnega zračnega obrambnega sistema, nadaljnjo udeležbo v strukturi Natovih odzivnih sil ter sodelovanje v Natovih operacijah. Spregovorili so tudi o preoblikovanju SV leta 2008 in 2009. Prizadevanja v okviru preoblikovanja se osredotočajo na izboljšane obveščevalne zmogljivosti, zaščito sil, sodelovanje s civilnimi akterji, na učinkovit sistem poveljevanja in kontrole ter premeščanje sil na operativna območja. Posebna pozornost je namenjena nadaljnji funkcionalni profesionalizaciji SV. sv 9 Poveljnik sil SV na konferenci poveljnikov Nata Poveljnik sil SV brigadir Alan Geder se je med 1. in 4. junijem udeležil letne konference poveljnikov Nata ter letne konference poveljnikov kopenskih sil zavezništva, ki sta potekali v kanadskem Quebecu. Udeleženci konference poveljnikov Nata so razpravljali o dosežkih zavezništva in njegovi prihodnosti, predvsem glede ponovnega vstopa Francije v vojaško strukturo Nata, o preoblikovanju Natovih sil za hitro posredovanje in o odnosih z Rusijo. Preučili so možnosti za nadaljnje sodelovanje in integracijo novih članic, kar bi vplivalo tudi na preoblikovanje zveze. Na konferenci poveljnikov kopenskih sil zavezništva so poseben poudarek namenili trenutnim operacijam Nata, predvsem operacijam v Afganistanu in na Kosovu ter pomorski operaciji proti piratstvu ob obali Somalije. O razmerah v Afganistanu in o stabilizaciji je navzoče seznanil ameriški general David H. Patraeus, poveljnik Centralnega poveljstva ZDA, ki je bil med drugim poveljnik koalicijske vojske v Afganistanu. Posredno je udeležence konference pozval k razmisleku o povečanju kontingentov v tej državi. Gostitelj srečanja, kanadski poveljnik kopenskih sil, generalpodpolkovnik Andrew Leslie je udeležencem srečanja predstavil izkušnje kanadskih sil v Afganistanu ter njihovo oborožitev in opremo. V spomin na žrtve letalske nesreče na Korziki Na ljubljanskih Žalah je bila v nedeljo, 31. maja, žalna slovesnosti v spomin na žrtve letalske nesreče 1. decembra 1981 na Korziki. Svojcem sta sožalje izrekla župan MOL Zoran Janković in ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Ljubljanski župan Zoran Janković je dejal, da je vsaka izguba ljubljene osebe nenadomestljiva in »ni si mogoče predstavljati vašega trpljenja, ki je trajalo skoraj tri desetletja«. Izrazil je željo, da bo z žalno slovesnostjo grob z zadnjimi ostanki predstavljal kraj počitka žrtev in utehe njihovih najbližjih. Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je dejala, da si ne moremo predstavljati bolečine ob tragični izgubi, ki je trajala še leta in leta. Izrazila je upanje, »da smo s skupnim dejanjem MO, CZ RS, SV, MOL, Adrie Airways, Kompasa in civilne iniciative z vsemi izjemnimi prostovoljci in posamezniki tej žalostni gori San Pietro z dokončno asanacijo ostankov nesreče vrnili spokojnost, ljudem, ki jih je nesreča najbolj zaznamovala, pa mir v njihova srca«. Ministrica se je zahvalila vsem, ki so si prizadevali za asanacijo kraja letalske nesreče, in tistim, ki so pri njej sodelovali. Novi poveljniki prevzemajo dolžnosti v poveljstvih in enotah Na predlog načelnika GŠSV je ministrica za obrambo od 1. junija za poveljnika Poveljstva za podporo imenovala polkovnika Mihajla Bukovca, za njegovega namestnika podpolkovnika Danila Jazbeca, za namestnika 72. brigade podpolkovnika Igorja Iskrača, za poveljnika 5. obveščevalno-izvidniškega bataljona pa majorja Dimitrija Fabčilča. Od 15. julija je ministrica za poveljnika PDRIU imenovala brigadirja mag. Bojana Pograjca, za poveljnika 1. brigade pa polkovnika Dobrana Božiča. Načelnik GŠSV je na predlog podrejenih poveljnikov 1. junija na dolžnosti imenoval več častnikov, in sicer podpolkovnika Rudija Košmrlja za načelnika šole – učitelja v PDRIU, podpolkovnika Vojka Adamiča za načelnika oddelka na Poveljstvu sil SV, podpolkovnika Mojmirja Liparja za poveljnika 9. bataljona zračne obrambe, stotnico Natašo Zorman za izvršilno častnico – namestnico poveljnika 132. gorskega bataljona, majorja Boštjana Baša za poveljnika 20. bataljona in majorja Anžeta Rodeta za njegovega namestnika, stotnika Bojana Langerholca pa za namestnika poveljnika enote za specialno delovanje. Prerazporeditve so bile načrtovane in izvedene skladno s karierno potjo v SV. Vesti na kratko V sredo, 3. junija, je bilo v Sladkem Vrhu v občini Šentilj finalno tekmovanje 4. otroške varnostne olimpiade, ki je potekala od aprila. Organizirala jo je Policijska uprava Maribor v sodelovanju z 72. brigado SV. Z olimpiado želijo mlade seznaniti z načini ravnanja v nevarnih razmerah ali ob nesrečah. F akulteta za varnostne vede je 4. in 5. junija organizirala 10. slovenske dneve varstvoslovja, namenjene razpravam strokovnjakov. Na konferenci je aktivno sodelovala tudi Slovenska vojska, in sicer v sekciji o nacionalni varnosti, v kateri so razpravljali o zagotavljanju nacionalne varnosti ob novih oblikah asimetričnih groženj ter o sistemskih ukrepih za njihovo preprečevanje. V Vojašnici Bršljin v Novem mestu so 5. junija praznovali dan inženirskega rodu SV. Na slovesnosti so pripadnikom 14. inženirskega bataljona podelili priznanja PSSV, 72. brigade in enote. Na ta dan leta 1992 je bila v takratno 105. inženirsko četo na usposabljanje za VED pionir napotena prva generacija nabornikov. Danes je 14. inženirski bataljon v 72. brigadi edina inženirska enota v SV. V petek, 5. junija, sta v vipavski vojašnici potekali slovesnost ob koncu temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja in prisega vojakov februarske generacije. Usposabljanje je končalo 20 vojakov in dve vojakinji. Le teden prej je v vipavskem Centru za usposabljanje vojaško prakso IV uspešno končalo vseh 17 študentk in študentov FDV, ki so od 4. maja prakso opravljali kot obveznost v okviru študijskega programa. 9 sv 9 slovenija in nato Direktorji obrambnih obveščevalnih služb držav Nata v Sloveniji Na Brdu pri Kranju je 28. in 29. maja potekal spomladanski sestanek direktorjev obrambnih obveščevalnih služb držav članic zveze Nato (NATO Intelligence Board – NIB). Na sestanku je sodelovalo več kot sto najvišjih obveščevalnih strokovnjakov iz obrambnih obveščevalnih služb in najpomembnejših predstavnikov, ki delujejo na obrambnem obveščevalnem področju v Natu. Besedilo: Janez Urbanc Fotografiji: OVS Direktorjem obrambnih obveščevalnih služb so predstavili mobilni center za zaščiten prenos obveščevalnih podatkov do taktične ravni, ki so si ga ogledali tudi dr. Ljubica Jelušič, Karen A. Laino in dr. Damir Črnčec Direktorji obrambnih obveščevalnih služb držav članic Nata se redno srečujejo dvakrat na leto, zadnji sestanek pa je potekal novembra lani v češki Pragi. Na tokratnem sestanku v Sloveniji, ki ga je vodila namestnica direktorja mednarodnega vojaškega štaba za obveščevalne zadeve Karen A. Laino, sta prvič polnopravno sodelovali Albanija in Hrvaška. Glavni temi na sestanku sta bili nadaljnja krepitev obveščevalnega sodelovanja v okviru Nata in dodatna krepitev obveščevalnovarnostne podpore pripadnikom, ki v okviru Nata delujejo v mednarodnih operacijah in na misijah zavezništva, in sicer predvsem v Afganistanu ter na Zahodnem Balkanu. Udeležence je ob začetku nagovorila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki je poudarila pomen dela obveščevalnih služb pri podpori in zaščiti pripadnikov 10 oboroženih sil, ki delujejo v mednarodnih operacijah in na misijah, ter pri podpori najvišjim odločevalcem in na pomen medsebojnega sodelovanja med obveščevalnimi službami. »Učinkovitega delovanja v mednarodnih operacijah in na misijah ni brez uspešne zaščite sil, ki v teh operacijah sodelujejo. Pogoj za nudenje uspešne zaščite sil v mednarodnih operacijah in na misijah je učinkovito bilateralno in multilateralno sodelovanje, tudi na obveščevalnem področju, to je pri izmenjavi obveščevalnih informacij,« je poudarila dr. Jelušič in izrazila prepričanje, da »sestanki, kot je ta, pomembno prispevajo k medsebojnemu zaupanju med državami ter vodijo k še bolj učinkoviti izmenjavi obveščevalnih informacij, s čimer se dodatno zagotavljata kar se da velika zaščita sil ter varnost in celo rešujejo življenja vojakov na misijah«. Nato Intelligence Board Conference in Slovenia From 28.5.2009 to 29.5.2009 the spring conference of directors of defence intelligence services of NATO member states (NIB – Nato Intelligence Board) was held in Brdo pri Kranju, Slovenia. The conference was chaired by Ms Karen A. Laino, AD IMS for Intelligence. The conference participants were also addressed by the Minister of Defence of the Republic of Slovenia, Ms Ljubica Jelušič. In the short interview Ms. Laino, AD IMS Int streessed that »Slovenia is a valued and trustworthy partner in Nato and in the field of Nato Intelligence. Slovenia has proved in the past and is constantly proving that is a reliable ally with niche capabilities and a great understanding of the region«. Regarding the current challenges in the intelligence field in Nato, Ms Laino emphasized the so called streamlining intelligence processes at Nato HQs with the aim to further optimize the intelligence process and provide more comprehensive strategic assesments for the Military Committee, NAC, as well as other decision-makers and defence planners. Dr. Damir Črnčec, director general of Intelligence and Security Service (ISS), that hosted NIB Conference in Slovenia, supported the streamlining intelligence process in the Nato HQ. He stressed that upgrading this process, with the aim to achieve better synergy effects is and must remain a key challenge, which should receive adequate attention in the Alliance. He added that he supports and appreciates the efforts devoted to this enterprise by the Assistant Director of International Military Staff for Intelligence. Slovenija je verodostojna partnerica Karen A. Laino že skoraj dve leti opravlja funkcijo namestnice direktorja mednarodnega vojaškega štaba za obveščevalne zadeve. Z njo smo se pogovarjali o trenutno najbolj aktualnih zadevah na obveščevalno-varnostnem področju v zvezi Nato. Poleg reforme poveljstva zveze Nato poteka obveščevalna reforma. Kateri so glavni poudarki pri reformi zavezništva in kateri v okviru obveščevalne reforme? za potrebe Vojaškega odbora, Severnoatlantskega sveta in druge odločevalce ter obrambne načrtovalce. Pri obveščevalni reformi ne gre za klasično reformo, temveč v bistvu le za dodatno optimiziranje delovanja na obveščevalnem področju na ravni poveljstva zveze Nato. Glavni namen pri tem je zagotavljanje še bolj celovitih in uporabnih strateških ocen Kateri so trenutni izzivi na obveščevalnem področju v okviru zavezništva? Največji izziv na ravni poveljstva zveze Nato je prepričati države članice o pomenu izmenjevanja obveščevalnih podatkov z zavezništvom. Nato nima svoje obveščevalne službe, zato je izmenjava nujna za ustrezno obveščenost in zavedanje o razmerah od strateške do taktične ravni. Za države ostaja največji izziv, kako izmenjevati najbolj občutljive obveščevalne podatke ter pri tem ne razkriti svojih virov in metod dela. Velik izziv je tudi, kako izmenjevati občutljive podatke med zavezniki v okviru mednarodnih koalicij, kot je na primer v Afganistanu, kjer v operaciji Isafa delujejo tudi države, ki niso članice Nata. Največji stalni izziv je torej vzpostavljanje ustreznega zaupanja med članicami in širše glede pomena delitve obveščevalnih podatkov. Nato je aktivno vključen v več mednarodnih operacij, od katerih je najpomembnejša Isafova. Kakšna je vaša ocena aktualnih razmer v Afganistanu? Z obveščevalnega vidika se razmere v Afganistanu izboljšujejo. Zavezništvo v Afganistanu ima vedno boljšo obveščevalno arhitekturo, države pa si med seboj delijo čedalje več obveščevalnih podatkov. To izboljšuje obveščevalno sliko glede OMF, vključno z njihovo taktiko in sredstvi, vendar pa morajo biti obveščevalni napori ter vsi drugi napori med seboj povezani v celovito strategijo glede Afganistana. Pomembno je, da bi vsebino takšne celovite strategije razumeli javnosti v naših državah, politika, pripadniki, ki opravljajo svoje naloge v Isafu, in ne nazadnje ljudje v Afganistanu. Kako bi ocenili delovanje slovenskega obveščevalnovarnostnega sistema na obrambnem področju? Slovenija je priznan in zaupanja vreden partner v Natu, kar velja tudi za obveščevalno-varnostne dejavnosti v zvezi. Dokazali ste in nenehno potrjujete, da ste zaupanja vreden zaveznik, ki ima pomembne tako imenovane nišne zmogljivosti, obenem pa ste veliki poznavalci razmer v širši regiji. Direktor OVS dr. Damir Črnčec Slovenija je tokrat prvič gostila sestanek direktorjev obrambnih obveščevalnih služb držav članic Nata. Zakaj prav Slovenija? Da je sestanek direktorjev obrambnih obveščevalnih služb tokrat prvič potekal v Sloveniji, je rezultat večletnega sistematičnega sodelovanja Obveščevalno varnostne službe z zavezništvom na obveščevalno-varnostnem področju. Slovenija dokazuje, da je kljub omejenosti resursov lahko kakovostna, verodostojna in zaupanja vredna partnerka tudi na obveščevalno-varnostnem področju. Sestanek direktorjev na Brdu pri Kranju tako le dodatno potrjuje, da smo do zdaj delali dobro, zato bi se rad zahvalil vsem, ki so v mozaik prispevali svoj kamenček. Kakšno je sodelovanje z zavezništvom na obveščevalnovarnostnem področju? Obveščevalno varnostna služba aktivno sodeluje z Natom tako na obveščevalnem, protiobveščevalnem kot varnostnem področju. To sodelovanje se je skozi leta nenehno dopolnjevalo. Vključuje aktivno sodelovanje Obveščevalno varnostne službe pri sooblikovanju tako imenovanih Natovih usklajenih obveščevalnih produktov na eni strani kakor tudi nenehno in aktivno delovanje ter sodelovanje z zavezništvom na območjih, na katerih potekajo operacije zavezništva, v katerih sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske, torej tako na Kosovu in v BiH kot v Afganistanu. V OVS podpiramo reformne procese, ki potekajo na obveščevalno-varnostnem področju v zavezništvu. Nadgrajevanje integracijskih procesov s ciljem doseganja boljših sinergičnih učinkov je in mora ostati ključni izziv, ki mu je v zavezništvu treba nameniti ustrezno pozornost. Pri tem podpiramo in cenimo trud, ki ga v to podjetje vlaga namestnica direktorja mednarodnega vojaškega štaba za obveščevalne zadeve. Kakšni so načrti Obveščevalno varnostne službe glede prihodnjega sodelovanja na obveščevalno-varnostnem področju z zavezništvom? Obveščevalno varnostna služba bo tudi v prihodnje nadaljevala proaktivno delovanje na obveščevalno-varnostnem področju v okviru zavezništva. V Obveščevalno varnostni službi se namreč zavedamo pomena in potrebe po izmenjavi obveščevalnih podatkov v realnem času ter pomena podatkov, ki so zagotovljeni tudi našim pripadnikom v okviru obveščevalno-varnostne podpore v mednarodnih operacijah. Konceptualni premik z omejitev, izhajajočih iz uporabe načela potrebe po védenju, na potrebe po delitvi z drugimi, je proces, ki ga je treba nenehno nadgrajevati. Cilj, za katerega si prizadevamo, je implementacija odgovornosti za zagotovitev pravih informacij pravim uporabnikom v pravem oziroma realnem času. 11 sv 9 iz vojaškega življenja JRKB-izvidniki streljali s kobrami V petek, 29. maja, je lahki izvidniški vod izvidniške čete 18. bataljona JRKBO na osrednjem vadišču SV na Počku izvedel streljanje z nadgradno bojno enoto (NBE) na lahkih izvidniških vozilih kobra. Posadke vozil so streljale iz mirujočega in premikajočega se vozila na cilje, oddaljene od 800 do 100 metrov. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Konec junija vodno preverjanje V izvidniški četi 18. bataljona JRKBO so konec februarja prevzeli deset lahkih izvidniških vozil kobra, prvi teden marca pa so z njimi v vadbenem centru v Gotenici izvedli že prvo usposabljanje, 12 katerega najpomembnejši del je bilo seznanjanje posadk z novimi vozili in opremo. Prav tako so izvedli oddelčno usposabljanje posadk in osnovno usposabljanje kandidatov za pridobitev VED JRKB-izvidnik, saj so v enoto dobili nekaj novih vojakov. Marca so na osrednjem vadišču SV na Počku izvedli še enotedensko terensko usposabljanje, med katerim so preverili usposobljenost po oddelkih. Poveljnik izvidniške čete v 18. bataljonu JRKBO nadporočnik Gorazd Stergar je povedal, da zdaj izvajajo v četi vodno usposabljanje, ki ga bodo konec junija končali s preverjanjem vodov. Vsa usposabljanja v enoti zaradi zamud pri dobavi vozil in opreme združujejo z uvajanjem nove opreme, katerega del je bila tudi izvedba pripravljalnega streljanja z nadgradno bojno enoto s puškomitraljezom 7,62 mm FN MAG na lahkih izvidniških vozilih kobra. Jeseni bodo v enoti potekale priprave na certifikacijo in afirmacijo 18. bataljona JRKBO. Streljanje iz mirujočega in premikajočega se vozila Posadke vozil kobra so na Počku izvedle pripravljalno streljanje Poročnik Blaž Bidovec: Posadke vozil so dobro opravile nalogo, kar kažejo tudi rezultati, čeprav so nekateri operaterji streljali prvič. Nadporočnik Gorazd Stergar: Zdaj v izvidniški četi izvajamo vodno usposabljanje, ki ga bomo konec junija končali s preverjanjem vodov. na zaporednih številkah 1 in 2. V pripravljalnem rajonu so najprej pripravile vozilo za delovanje. Na izhodiščni črti so oborožitev napolnile s strelivom, nato pa na ognjeni črti začele streljati. Streljanje na zaporedni številki 1 je potekalo iz mirujočega vozila na tri stacionarne tarče, velike 1 meter x 1 meter na razdaljah 800, 400 in 100 metrov. Na zaporedni številki 2 je potekalo streljanje iz premikajočega se vozila na stacionarne tarče na razdaljah od 800 do 400 metrov in od 400 do 100 metrov. Postopek streljanja je potekal tako, da je operater najprej poiskal cilj, izmeril razdaljo z laserskim daljinomerom in po povelju poveljnika vozila začel ognjeno streljati s kratkimi rafali. Delo operaterja v vozilu je nadziral poveljnik vozila, ki je lahko po potrebi tudi prekinil ogenj. Poveljnik lahkega izvidniškega voda v izvidniški četi 18. bataljona JRKBO poročnik Blaž Bidovec je ocenil, da so posadke dobro opravile nalogo, kar kažejo tudi rezultati, čeprav so nekateri operaterji z nadgradno bojno enoto streljali prvič. Možnost ognjenega delovanja tudi ob JRKB-kontaminaciji Nadgradno bojno enoto s puškomitraljezom 7,62 mm FN MAG na lahkih izvidniških vozilih kobra upravlja operater, ki ima v posadki, v kateri sta še voznik in poveljnik, največ nalog, saj skrbi tudi za delovanje izvidniške JRKBspecialistične opreme v vozilu in za sredstva zvez. Nadgradno bojno enoto operater upravlja prek kamere iz notranjosti vozila, na zaslonu pa spremlja dogajanje in s komandno palico usmerja orožje ter ga tudi proži. Usmerjanje in proženje orožja potekata v zaprtem vozilu, kar posadki omogoča, da lahko ognjeno deluje tudi v JRKB-kontaminiranem okolju. Nova vozila dodatna spodbuda za vojake Vojakinja Marica Gulič: Delam kot operaterka v posadki lahkega izvidniškega vozila kobra. Kot kolektiv se dobro razumemo in si med seboj pomagamo, nova vozila pa so bila za nas dodatna spodbuda. S spoznavanjem in uporabo nove opreme na vozilih kobra nismo imeli težav, saj smo že prej delali na podobnih detektorjih. V našem vodu sem edina ženska in sem glede na delo v povsem enakopravnem položaju kot fantje. Vojak Martin Strelec: V posadki vozila kobra sem operater. Usposabljanje za delo z novimi vozili je zelo sistematično, kar pomeni, da postopno dopolnjujemo znanje. Začeli smo z osnovami vozila in nove JRKB-izvidniške opreme, zdaj pa v urjenja vključujemo tudi določene elemente taktike. Z nadgradno bojno enoto sem streljal drugič, prvič pa bolj poskusno. Z rezultati streljanja sem zadovoljen, čeprav menim, da bom moral za večjo natančnost zadetkov znanje še bolj izpopolniti. Chemical, Biological, Radiological and Nuclear Defence Battalion Light Reconnaissance Platoon exercise with Cobras On Friday, 29 May, members of the Light Reconnaissance Platoon of the 18th Chemical, Biological, Radiological and Nuclear Defence Battalion Reconnaissance Company carried out field training comprising a firing exercise with 7.62 mm FN MAG machine guns mounted on Cobra light reconnaissance vehicles. The field training took place at the Poček training area. The vehicle crews trained in firing from both stationary and moving vehicles to targets 800 m away in 100 m increments. 13 sv 9 iz sveta letalstva Nadzor iz zraka Leta 1940 se je v bitki za Britanijo pojavil radar, ki je bil odločilnega pomena za obrambo Velike Britanije. Danes se veliko držav za svojo obrambo in obrambo svojih sil v drugih državah opira na sisteme, ki omogočajo nadzor zračnega prostora, morja in kopnega iz zraka. Letala za zgodnje odkrivanje in opozarjanje ter nadzor AEW&C (airborne early warning and control) so razvili za pokrivanje sivih lis v ozkih dolinah, kjer stacionarne radarske postaje niso zagotavljale radarske pokritosti. Danes sisteme AEW&C uporabljajo predvsem zaradi preproste uporabe in kratkega odzivnega časa, kjerkoli se pojavi potreba po njihovi navzočnosti. Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek Slovenski letalski portal www.sierra5.net Kokpit B707 E-3A sentry 14 E-2 hawkeye Prvo namensko letalo za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor je bil E-2 hawkeye podjetja Northrop Grumman (NG), ki sta ga poganjala turbovijačna motorja. Mornarica ZDA je dobila E-2A leta 1964 med vietnamsko vojno. Opremljen je bil s 7,3-metrsko antensko kupolo in radarjem APS-96 podjetja General Electric (GE). E-2C hawkeye II z novim radarjem APS-120 je prišel v uporabo leta 1973. Posadka E-2C šteje dva pilota, radarista, kontrolorja zračnega prostora in poveljujočega častnika. Letalo tehta 23,6 tone, na misiji v radiu 500 kilometrov okrog izhodiščne baze oziroma letalonosilke lahko ostane neprenehoma štiri ure, pri tem pa lahko doseže višino 9390 metrov. Poleg vojne mornarice ZDA, ki uporablja 75 letal, jih imajo Egipt sedem, Francija tri, Izrael štiri, ki jih ne uporablja več, Japonska 13, Singapur štiri, Tajvan šest in Mehika tri nekdanje izraelske. Trenutno letala E-2C opremljajo po novih standardih iz leta 2000. Posodobitev obsega nove osemkrake propelerje podjetja Hamilton Sundstrand in nov kokpit. Mornarica ZDA je prve prenovljene hawkeye dobila leta 2001. Izvozni modeli imajo tudi možnost za vgradnjo šobe za prečrpavanje goriva v zraku in so prilagojeni za pristajanje na kopenskih letališčih. Enak radar, kot ga ima hawkeye, so vgradili tudi na letala P-3 orion podjetja Lockeed Martin, ki jih uporablja ameriško ministrstvo za domovinsko varnost. Orioni omogočajo opravljanje daljših misij, posadka pa ima večji delovni prostor. Kljub trenutni prenovi hawkeyev Northrop Grumman že razvija model nove generacije E-2D advanced hawkeye. Za razvoj so že leta 2003 dobili 1,93 milijarde dolarjev. Razvoj obsega izdelavo dveh testnih letal, ki sta prvič vzleteli leta 2007. V letalu je vgrajen nov kokpit, ki bo pilotoma omogočal opravljati tudi delo poveljujočega častnika, poleg tega pa so vgradili še nov radar APY-9 UHF. Ameriška mornarica naj bi imela do leta 2020 v svoji floti 75 letal E-2D. Boeing E-3 sentry Na platformi potniškega letala B707-320B so naredili prvo reakcijsko letalo za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor (Airborne Warning and Control System – AWACS) ter ga poimenovali E-3 sentry. Gre za 152 ton težko letalo s štirimi reakcijskimi motorji z vgrajenim radarjem APY-1, pozneje pa so začeli vgrajevati sodobnejši radar APY-2. Antenska kupola, ki je vgrajena na hrbtu letala, ima premer 9,1 metra in je visoka 1,9 metra. Radar zaznava cilje v oddaljenosti več kot 375 kilometrov. Ameriške letalske sile so dobile prve sentryje leta 1977. Skupno so jih naročile 34. Poleg ZDA so sentryje kupile tudi zveza Nato (18 jih je stacioniranih v letalski bazi Geilenkirchen v Nemčiji), Savdska Arabija pet, Velika Britanija sedem in Francija štiri. Danes je v uporabi še 65 teh letal. Ameriški in Natovi sentryji so opremljeni z motorji TF33s podjetja Pratt & Whitney, ki pa jih zdaj zamenjujejo z varčnejšimi in tišjimi motorji JT8D-219 istega proizvajalca. Britanski, francoski in savdski sentryji so opremljeni z motorji CFM56-2 proizvajalca CFM International, poleg tega pa imajo vgrajeno šobo za prečrpavanje goriva v zraku. Potovalna višina E-3 je 9000 metrov, v zraku pa lahko brez prečrpavanja goriva ostane 11 ur. V letalu so v pilotski kabini pilot, sopilot, navigator in letalski inženir, v opazovalno-nadzornem delu v različicah E-3B in C je po 18 članov posadke, v različicah E-3A pa 13. Vsa letala med prenovo posodabljajo v standard block 40/45. Ko so v Boeingu leta 1991 ustavili proizvodnjo letal B707, so se odločili, da bodo awacse ponudili na platformi letala B767-200ER, ki ima večji dolet (550 kilometrov), daljše trajanje leta (13 ur) in višjo potovalno višino (12.000 metrov). Hkrati ponuja za polovico več prostora kakor B707. Štiri letala E-767 je kupila Japonska. A-50 Sovjetska zveza je s sistemi za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor iz zraka v primerjavi z ZDA precej zamujala. Razvoj v tej državi se je pod vodstvom razvojnega biroja Vega NPO začel že leta 1965. Beriev je vgradil sistem na letalo Iljušina Il-76MD, ki je dobilo oznako A-50. Letalo je prišlo v operativno uporabo šele leta 1984, približno šest let za sentryjem. Natančnih podatkov o izdelanih letalih ni, ocenjujejo pa, da je ta številka približno 26, od teh naj bi jih še ducat letelo v ruskih letalskih silah. Gre za 190-tonsko letalo, ki z opremo tehta kar 210 ton. Poganjajo ga štirje turboventilatorski motorji rybinsk D-30, ki pa jih nadomeščajo z novejšimi motorji perm PS-90A. V letalu so štirje člani posadke in enajst operaterjev. Kljub dejstvu, da je A-50 nekoliko večji od E-3, ima zaradi velike mase nekoliko slabše performanse. Na območju s 1000 kilometri premera lahko leti štiri ure na potovalni višini 10.000 metrov. Posodobljen berijev ima oznake A-50U, izvozni model pa A-50E. Leta 1999 je Indija zavrnila nakup treh letal A-50E, že naslednje leto pa jih je najela za uporabo med vojaško vajo in za to Rusom plačala 1,9 milijona dolarjev. Rusi so A-50E ponudili tudi Kitajski, vendar se za nakup šestih letal v skupni vrednosti milijarde dolarjev Kitajci niso odločili. EMB-145 erieye Do zdaj opisana letala imajo radarsko kupolo oziroma anteno na zgornjem delu letala v obliki diska, erieye pa pripada novi generaciji letal za opazovanje iz zraka, ki imajo anteno v konzoli. Sistem EMB AEW&C so razvili na podlagi Ericssonovega aktivnega faznega rešetkastega pulznega dopplerskega radarja erieye. Antenska konzola je na hrbtnem delu trupa, sledi pa ciljem na območju 150° na obeh straneh. Doseg radarja je 450 kilometrov, značilna oddaljenost ciljev pa do 350 kilometrov. Ladje zazna na razdaljah do 370 kilometrov, letala na razdaljah do 450 kilometrov, rakete na razdaljah do 150 in lovska letala na razdaljah do 350 kilometrov. Cilje, ki so zunaj vidnega kota primarnega radarja, zaznavata sekundarna sistema, vendar na krajših razdaljah. Prvi erieye je razvil švedski Saab, ki je radarje PS-890 vgradil na letala saab 340B švedskih letalskih sil. PS-890 je sestavljen iz 192 modulov, ki so vgrajeni v osem metrov dolgi konzoli. S100B argus, kakor so letalo poimenovali, je prišlo v uporabo v švedske letalske sile leta 1997. Ta letala so uporabljali le za posredovanje izvidniških podatkov na zemljo, kjer so jih obdelali. Dve izmed šestih letal so posodobili v standard S100D s tremi postajami za operaterje in linkom 16 ter radiom have quick II in sistemom identifikacije IFF mode 4. Tajska je naročila eno letalo S100B (nekdanje švedsko) s še enim opcijskim naročilom. Pakistan je naročil pet letal s sistemom erieye, vgrajenim na letala saab 2000. Prvega so predstavili na lanskem letalskem salonu v Farnboroughu. Tudi švedske letalske sile naj bi dobile šest enakih letal. Po nekaterih podatkih naj bi se tudi Poljska zanimala za sistem erieye, sicer vgrajen na letalo casa 295M. Saab je za Brazilijo radarje erieye vgradil na letala embraer 145SA. Slabih 21 ton težko letalo ima vgrajenih pet delovnih mest za operaterje, v zraku lahko ostane do šest ur na potovalni višini 9000 metrov. Radij delovanja je omejen na 280 kilometrov. Brazilija ima pet letal s to opremo z oznakami E-99. Od leta 2002, ko Brazilija uporablja ta letala za nadzor nad ilegalnimi preleti nad prostranstvi Amazonke, se je območje njihovega nadzora povečalo z 38 na 70 odstotkov. Poleg Brazilije sta takšna letala naročili še Mehika, in sicer eno, ter Grčija štiri. Erieye je že skopirala tudi Kitajska in ga vgradila na letalo shaanxi aircraft Y8 oziroma An-12. KJ-200, kakor so ga označili, je poletel 8. novembra 2001. Drugi KJ-200 je poletel leta 2005, vendar je leto pozneje zaradi zaledenitve strmoglavil. Boeing B737 AEW&C Trenutno najbolje prodajano letalo za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor je Boeingov B737 AEW&C, izdelan na platformi potniškega letala B737-700. Antenska konzola je na vrhu trupa letala, radar pa je izdelal NG. Večnamenski radar z elektronskim skeniranjem ima 10,7 metra dolgo anteno z bočno usmerjenimi režami (side looking arrays), manjši anteni pa pokrivata sprednjo in zadnjo sfero ter tako omogočata pokrivanje območja 360° okrog letala. Največja vzletna masa letala je 77 ton, v zraku pa lahko z dodatnimi rezervoarji v trupu ostane osem ur. Največja višina, ki jo lahko doseže, je 12.000 metrov, deluje pa na območju 500 kilometrov okrog izhodiščne baze. V osnovni izvedbi ima dva člana posadke in šest operaterjev. Na letalo lahko vgradijo do deset delovnih mest. 15 sv 9 iz sveta letalstva B737 AEW&C Opcijsko lahko vgradijo tudi šobo za prečrpavanje goriva v zraku in dodatne rezervoarje. B737 AEW&C stane 200 milijonov dolarjev oziroma polovico manj kot B767 awacs. Avstralija je leta 1999 naročila šest letal. Prvo letalo so dobili leta 2004, julija pa pričakujejo še dve letali, sicer začasno opremljeni le za urjenje posadk. Dokončno jih bodo z elektronskimi sistemi opremili do začetka leta 2010. Po štiri letala sta naročili še Turčija in Južna Koreja. Helikopterji Nepotrebne izgube ladij britanske mornarice v falklandski vojni leta 1982 so povzročile zahteve po vključitvi helikopterjev z vgrajenimi sistemi za zgodnje odkrivanje in opozarjanje ter nadzor v kraljevsko mornarico Velike Britanije. Ta med falklandsko vojno ni imela svoje podpore AEW&C iz zraka, zato se je zanašala na pomoč ameriške mornarice in letal E-2C. Za zagotovitev lastne podpore so na helikopterja westland sea king vgradili radar thorn-EMI searchwater in ju še med vojno z letalonosilko HMS Illustrious poslali na krizno območje. Helikopter sea king AEW2A z maso 9,7 tone je imel dva operaterja sistemov. V zraku 16 je lahko 375 kilometrov, okrog letalonosilke pa je lahko ostal slabe štiri ure. V isti seriji so predelali še enajst sea kingov. Podobne sisteme so vgradili tudi na tri španske helikopterje sikorsky SH-3H. Zadnja serija sea kingov z oznakami AScC7 ima vgrajen Thalesov radar searchwater 2000AEW. Predvidoma bodo ti helikopterji v uporabi vsaj do leta 2020, potem pa naj bi jih že na dveh novih letalonosilkah nadomestili konvertiplani V-22 ospreyji podjetij Bell in Boeing ali AW101 podjetja Agusta Westland. Zadnje že uporablja italijanska mornarica, ki ima v svoji floti štiri helikopterje AW101 Mk112, opremljene z radarjem galileo avionica MM/HEW 748. Rusi so s sistemom za zgodnje odkrivanje in opozarjanje ter nadzor opremili Kamove helikopterje Ka-31. Radar E801M oko so razvili pri Niiru. Antena je vgrajena v pravokotno ohišje z merami 6 m x 1 m in je vgrajena pod trup helikopterja. Med vzletom in pristankom je zložena pod trup. Helikopter z maso 12,5 tone ima dva člana posadke. Radarska slika je posredovana na ladjo, kjer jo tudi obdelajo. V zraku lahko ostane dve uri in pol, zazna pa letala v oddaljenosti 115 kilometrov in ladje v oddaljenosti 250 kilometrov. Indija je naročila 15 helikopterjev Ka-31. Nadzor kopnega Večina AEW&C ima zmožnost zaznavanja in spremljanja ladij, zaznavanje in spremljanje manjših vozil, na primer avtomobilov, pa sta nemogoča, zato so začeli uporabljati sintetične režne radarje (synthetic aperture radar – SAR) v kombinaciji s sistemom za sledenje tarči. Tak sistem je bil že vgrajen na vohunska letala U2, toda v kombinaciji z večnamenskim poveljniškim in nadzornim centrom se je pojavil šele z uveljavitvijo sistema E-8 NG, ki je v osnovi letalo B707-300 in so ga prvič uporabili v zalivski vojni leta 1991. Danes imajo ZDA 17 letal E-8C in do septembra 2008 so z njimi naletele več kot 40.000 ur na 3650 misijah. Letalo ima vgrajen radar APY-7 NG in 7,3-metrsko anteno (phased array) v konzoli pod trupom letala. V letalu je prostora za 18 operaterjev. Anteno lahko mehansko prestavijo tako, da pokriva 120° velik kot na obeh straneh letala. Cilje zaznava na oddaljenosti do 250 kilometrov. Letalo lahko ostane v zraku devet ur in leti na višini 12.700 metrov. V programu posodobitve bodo vsa letala opremili z novimi motorji JT8D-219 in sodobnejšo avioniko. Tako bodo E-8C ostala v operativni uporabi še po letu 2070. Opisani letalniki in sistemi, vgrajeni v njih, omogočajo njihovim uporabnikom podporo humanitarnim, mirovnim in bojnim operacijam ter misijam kjerkoli po svetu v najkrajšem možnem času. Uporabljajo jih tudi za zagotavljanje varnosti med pomembnejšimi športnimi in političnimi dogodki. Control from the air In 1940, during the Battle of Britain, radar proved to be of key importance for Great Britain’s defence. Today, many countries base their defence and the defence of their forces deployed in other countries on systems that permit monitoring of air, sea and land from the air. Airborne early warning and control aircraft have been developed to cover grey areas in narrow valleys, where stationary radar systems may not provide adequate coverage. Today, AEW&C systems continue to be popular because of their simple use and short response time – wherever they are needed. sv 9 objave ministrstva za obrambo 3917. Na podlagi tretjega in petega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 5. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam št. 281, 12. junij 2009, 1 3913. 3915. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) izdajam Na podlagi 46. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. RS, št. 68/07) in 15. a člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO I. srebrno medaljo generala Maistra UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI ČINU IN ODREDBO O PRIZNANJU ČINA prejmejo: Gregor HRIBAR, 1971 Stanka KEP, 1958 Anton VAVROŠ, 1961 II. srebrno medaljo Slovenske vojske prejmeta: Ivan KRAJNC, 1969 Dušan SRČIČ, 1964 III. bronasto medaljo generala Maistra prejmejo: Boris DELOPST, 1969 Martin FABJAN, 1971 Silvo KARO, 1960 IV. bronasto medaljo Slovenske vojske prejme: Klemen KOTNIK, 1977 Številka: 094-5/2009-18 Datum: 8. 5. 2009 Dr. Ljubica JELUŠIČ MINISTRICA 3914. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO veliko sabljo Ministrstva za obrambo Ugotovi se, da se je Edvard HAJDINJAK, rojen 1958, dne 12. 1. 2009 pisno odpovedal osebnemu činu stotnik. Edvardu Hajdinjaku se prizna čin štabni vodnik. Številka: 811-1/2009-414 Datum: 15. 4. 2009 Dr. LJUBICA JELUŠIČ MINISTRICA 3916. Na podlagi 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam ODREDBO O NAPREDOVANJU V RAZREDU VIŠJIM VOJAŠKIM USLUŽBENCEM I. napredovanje v XIII. razred: Bogdana PFEIFER CESAR, 1968 Zdravko STRNIŠA, 1953 Darko ŠEMROV, 1964 II. napredovanje v XII. razred: Miran BAROVIČ, 1962 Maša BERTOK DUH, 1967 Blanka KRIŽ, 1968 III. napredovanje v XI. razred: Peter JAZBINŠEK, 1976 IV. napredovanje v X. razred: prejmeta: Martin JUGOVEC, 1957 Andrej OSTERMAN, 1960 Roman JAKŠE, 1971 Vesna KONČINA, 1960 Marko KOVAČIČ, 1971 Jože LUŽAR, 1971 Številka: 094-5/2009-19 Datum: 8. 5. 2009 Številka: 811-2/2009-66 Datum: 8. 5. 2009 Dr. Ljubica JELUŠIČ MINISTRICA Dr. LJUBICA JELUŠIČ MINISTRICA ODREDBO O PODELITVI ČINA VODNIK Bojan BAJC, 1980 Leon KAUČEVIČ, 1974 Dušan KRAJNC, 1974 Peter PLAVČAK, 1978 Številka: 811-1/2009-499 Datum: 11. 5. 2009 Dr. LJUBICA JELUŠIČ MINISTRICA 3918. Na podlagi tretjega in petega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 6. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam ODREDBO O PODELITVI ČINA POROČNIK Matej MAROŠEK, 1975 Marjan POTOČAN, 1975 3920. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03) izdajam ODREDBO O POTRDITVI RAZREDA VIŠJIM VOJAŠKIM USLUŽBENCEM I. potrditev XIV. razreda: Vinko VEGIČ, 1961 II. potrditev XII. razreda: Matjaž ZAMUDA, 1967 III. potrditev X. razreda: Darja BENEDIK, 1961 Mihaela HOŠNJAK, 1975 Uršula PRISLAN UREK, 1972 IV. potrditev IX. razreda: Jasmina BOLKO, 1981 Matic Nejc KREČA, 1984 Tomaž MAKAN, 1981 Sandi REČNIK, 1981 Maja SEVER, 1979 Jernej ŠKRGET, 1980 Katja VLAJ GOLEŽ, 1975 Številka: 811-2/2009-72 Datum: 13. 5. 2009 Dr. LJUBICA JELUŠIČ MINISTRICA Številka: 811-1/2009-500 Datum: 11. 5. 2009 Dr. LJUBICA JELUŠIČ MINISTRICA 3919. Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 12. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam ODREDBO O POVIŠANJU ČASTNIKOV PPRS v čin nadporočnik: Marko KUHAR, 1966 Janez KUŠAR, 1964 Bojan TRAFELA, 1973 Številka: 811-1/2009-501 Datum: 11. 5. 2009 Dr. LJUBICA JELUŠIČ MINISTRICA 3921. Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam ODREDBO O POVIŠANJU ČASTNIKOV I. v čin major: Darko PAVLEC, 1961 II. v čin stotnik: Peter HRIBERŠEK, 1975 Boštjan LESJAK, 1970 Nataša ZORMAN, 1974 Številka: 811-1/2009-521 Datum: 14. 5. 2009 Dr. LJUBICA JELUŠIČ MINISTRICA 3922. UKAZ ŠT. 094-3/2009-491 NAČELNIKA GENERALŠTABA SLOVENSKE VOJSKE Z DNE 2. 4. 2009 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) PODELJUJEM priznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo: medaljo v službi miru za sodelovanje v operaciji v podporo miru v mednarodnih silah naslednjim pripadnikom SVNKON 10 ISAF: Aleksander BUKOVIČ, 1963 Boris URŠIČ, 1960 Ivan ZORE, 1957 Številka: 094-3/2009-491 Datum: 2. 4. 2009 Generalpodpolkovnik Albin GUTMAN NAČELNIK 3923. UKAZ ŠT. 094-3/2009-492 NAČELNIKA GENERALŠTABA SLOVENSKE VOJSKE Z DNE 2. 4. 2009 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) PODELJUJEM priznanje Slovenske vojske, ki ga prejme: medaljo v službi miru za sodelovanje v operaciji v podporo miru v mednarodnih silah naslednjemu pripadniku SVNKON 1 UNTSO: Boris PLOŠINJAK, 1959 Številka: 094-3/2009-492 Datum: 2. 4. 2009 Generalpodpolkovnik Albin GUTMAN NAČELNIK 3924. Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 12. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter Odredbe ministra za obrambo RS, št. 811-6/2006-5 z dne 13. 7. 2006, izdajam ODREDBO O POVIŠANJU PODČASTNIKOV PPRS v čin višji vodnik: Boštjan JELENC, 1978 Borut LAMPRET, 1968 15 sv 9 objave ministrstva za obrambo št. 281, 12. junij 2009, 2 Tomaž LEBAN, 1970 Samo NOVAK, 1965 Rožle PODBORŠEK, 1974 Številka: 811-1/2009-522 Datum: 11. 5. 2009 Generalmajor Mag. Alojz ŠTEINER NAČELNIK GŠSV 3925. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03) izdajam ODREDBO O POTRDITVI RAZREDA NIŽJIM VOJAŠKIM USLUŽBENCEM I. potrditev VIII. razreda: Franci ŠERE, 1968 II. potrditev V. razreda: Iztok BALAŽIC, 1974 Aleš FRANK, 1976 Miran MIHELJ, 1956 Renata PRAPROTNIK, 1973 Smiljan STUBIČAR, 1977 Albin VIDRIH, 1970 Nataša VRANEŠIČ, 1971 III. potrditev IV. razreda: Grozdan GRIŽANČIČ, 1967 Peter VIDONJA, 1970 IV. potrditev III. razreda: Slavko ČOT, 1984 Aleš OGRIN, 1982 V. potrditev I. razreda: Mihael PLEVNIK, 1959 Številka: 811-2/2009-70 Datum: 12. 5. 2009 Generalmajor Mag. Alojz ŠTEINER NAČELNIK GŠSV 3926. Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) 9. in 10. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter Odredbe ministrice za obrambo RS, št. 811-1/2009-496 z dne 6. 5. 2009, izdajam ODREDBO O POVIŠANJU PODČASTNIKOV I. v čin višji praporščak: Janez ŠMID, 1965 Igor TOMAŠIČ, 1964 II. v čin praporščak: Jožef ROMIH, 1960 III. v čin višji štabni vodnik: Gregor FERBEŽAR, 1973 Robert GREGORIČ, 1967 Matjaž KOŠTRUN, 1967 Dušan KUNAVER, 1960 Frenk MAJCEN, 1968 Aleš MIHELIČ, 1971 Mitja REBEC, 1973 Anton RUPNIK, 1960 Matjaž ŠINIGOJ, 1965 Sulafa ŠPRUK OSMAN, 1971 Robert ŠTEFANIČ, 1968 IV. v čin štabni vodnik: Roman ANDOLJŠEK, 1961 Stanislav ANDREJAŠ, 1960 Janez ARZENŠEK, 1967 Darko BEGIĆ, 1975 Ernest BERA, 1963 Robert BRATUŠA, 1974 Igor BREŠAN, 1961 Branko BUNDERLA, 1957 Goran CAR, 1977 Peter CESAR, 1974 Jožef CIGLAR, 1969 Dušan ČERNELIČ, 1968 Andrej ČMAK, 1970 Matej DEBEVEC, 1973 Matjaž DELALUT, 1968 Mirko EKART, 1974 Peter FIC, 1954 Franjo FILIPOVIĆ, 1960 Gregor FRAS, 1970 Jožef GAJSKI, 1955 Robert GORJUP, 1966 Milan GRIČAR, 1971 Melita HRIBLJAN, 1977 Matjaž HROVAT, 1975 Marko JELEN, 1975 Tanja JESENOVEC, 1979 Špela KLANČAR, 1977 Margareta KNAFELC, 1973 Robert KOBAK, 1971 Aleš KOCBEK, 1973 Franc KRIŽMAN, 1961 Marjan KRULC, 1971 Bernard LAMPE, 1959 Mojca LUKAN, 1964 Zoran LUKIĆ, 1974 Zvonko MAICEN, 1956 Franjo MARKELC, 1968 Tina MARKELJC, 1975 Robert MATKOVIČ, 1975 Blaž MIŠETIĆ, 1968 Marjan MOZOLI, 1970 Žarko NAGODE, 1971 Mojca NAVRŠNIK, 1969 Gorazd PEČNIK, 1974 Dejan PEER, 1971 Radko PETROVIĆ, 1961 Stipo PETRUŠIĆ, 1964 Mitja PLANINC, 1973 Cvetka PODBREGAR, 1966 Emanuela POŽAR, 1973 Sanda RIMAHAZI, 1968 Robert RUPAR, 1968 Damjan RŽEN, 1970 Jožef SIMONIČ, 1962 Matjaž ŠPILAR, 1970 Zlatko TOMIĆ, 1959 Matej TRAFELA, 1973 Tomaž VARGA, 1974 Kristina VATOVEC, 1977 Robert VESENJAK, 1969 Stojan VIVOD, 1970 Marjan ZADNIKAR, 1969 Miran ZALOKAR, 1961 Karmen ZAVODNIK, 1965 Zoran ŽELE, 1971 V. v čin višji vodnik: Mauro BREŠČIČ, 1967 Aljoša CRKVENJAŠ, 1974 Boris ČELOFIGA, 1974 Marjan FERLIN, 1972 Jernej HENIGMAN, 1966 Roman IVANUŠA, 1970 Bojan JANČAR, 1970 Aleš JESIH, 1977 Miran KAPUN, 1972 Peter KLEMENC, 1971 Robert KNEP, 1979 Miroslav KOVAČEC, 1968 Matjaž LORENČIČ, 1976 Igor LUKAN, 1974 Andrej MEDVED, 1962 Fikret PANDŽIĆ, 1960 Andrej PAVLIHA, 1980 Aleš PERKO, 1980 Gorazd PODLESNIK, 1970 Benjamin PRELOG, 1977 Klemen RUDOLF, 1972 Boštjan SKVARČA, 1974 Boštjan ŠTURM, 1975 Ivan URBANČIČ, 1981 Beno VIDIC, 1973 Milan VIDOVIĆ, 1965 Alen VUČKO, 1975 Dejan ZARNIK, 1976 Številka: 811-1/2009-523 Datum: 14. 5. 2009 Generalmajor Mag. Alojz ŠTEINER NAČELNIK GŠSV 3927. ODREDBA ŠIFRA 811-1/2009-8 POVELJNIKA 17. BATALJONA VOJAŠKE POLICIJE Z DNE 12. 1. 2009 Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) SE POVIŠAJO naslednji pripadniki stalne sestave: v čin naddesetnik: Edvin AJDNIK, 1972 Matjaž BEGIČ, 1967 Franc BONČINA, 1965 Miha BOŽIČ, 1980 Maja ČEBAVS, 1981 Denis DOMADENIK, 1975 Zoran GOLEŽ, 1972 Mirko GOLOVRŠKI, 1967 Dejan GRABRIJAN, 1978 Marko HLEBANJA, 1980 Aleš HOJNIK, 1978 Jure IGLIČ, 1977 Nina KASTELIC, 1979 Damijan KIRBIŠ, 19760 Meta KOCIJANČIČ, 1975 Robert KOLEŽNIK, 1978 Franci LOGAR, 1966 Nace PAVLIN ZAKOVŠEK, 1975 Aleš PETERNEL, 1978 Janko POTOČNIK NUČIČ, 1973 Andrej PROSEN, 1979 Dušan PŠAJD, 1969 Primož PŠENIČNIK, 1973 Mito SMERDELJ, 1976 Emir SOFTIĆ, 1979 Uroš SVETINA, 1980 Alojz ŠEKORANJA, 1970 Dejan ŠTUMBERGER, 1980 Peter TOMAŽIČ, 1978 Marijan VEHOVEC, 1965 Major Marjan SIRK POVELJNIK 3928. UKAZ ŠT. 094-3/2009-81 POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKE Z DNE 20. 1. 2009 Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) in Ukaza o priznanjih Poveljstva sil Slovenske vojske, št. 094-1/2007-247 z dne 19. 10. 2007 PODELJUJEM priznanja Poveljstva sil Slovenske vojske: 1. srebrni meč PS: Ivan ARNEJČIČ, 1965 2. bronasti meč PS: Valter BOŠTJANČIČ, 1957 Gregor HAFNER, 1977 Darko HORVAT, 1982 Drago JANŽIĆ, 1980 Robert JASENC, 1969 Pavel JEREB, 1960 Tom Nino KASTELIC, 1974 Tonček KATIČ, 1983 Alen KEBER, 1975 Zoran MARIJANOVIĆ, 1974 Saša MARKOVIĆ, 1984 Miha MAYER, 1978 Klemen MIJATOV, 1975 Boštjan MOČNIK, 1974 Bojan POGRAJC, 1961 Jože SMODIČ, 1980 Iztok STAVANJA, 1972 3. pohvalo poveljnika sil: Martin BEVC, 1974 Sebastian BRUNER, 1982 Edvard FRELIH, 1981 Jurij GORENC, 1969 Robert GRADIŠČAJ, 1970 Marko KUHARIČ, 1977 Lenart PUPAHER, 1980 Darko RADOŠ ROTH, 1979 Andrej SIMONIČ, 1986 Aleš SOBOČAN, 1981 Andrej STERNEN, 1980 Bojan ŠESTAN, 1978 Mihael TAVČAR, 1977 Matjaž VINDIŠ, 1979 Jana ŽERDONER, 1988 Brigadir Alan GEDER POVELJNIK SIL 3929. UKAZ ŠT. 094-1/2009-29 POVELJNIKA 430. MORNARIŠKEGA DIVIZIONA Z DNE 21. 1. 2009 16 sv 9 objave ministrstva za obrambo PODELJUJEM št. 281, 12. junij 2009, 3 SE POVIŠAJO 1. srebrno plaketo PŠŠ: v čin poddesetnik: Andrej CESTNIK, 1956 Na podlagi Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) in Ukaza o priznanjih 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske, šifra 960-00-1/2005-1 z dne 4. 1. 2005 PODELJUJEM priznanja 430. mornariškega diviziona: 1. malo zlato plaket 430. MOD: Sandi BEČAJ, 1964 Edi JERAN, 1959 2. malo srebrno plaketo 430. MOD: Radovan ČIČKOVIČ, 1970 Robert KERŠEVAN, 1960 Goran MARČIĆ, 1978 Boštjan OMERZA, 1970 Damjan URBANICA, 1979 Simon VRABEC, 1976 generacije štabnega šolanja častnic in častnikov Slovenske vojske, ki so dosegli najboljši učni uspeh 1. zlati znak Poveljniško-štabne šole prejme: Bojan LANGERHOLC, 1974 2. srebrni znak Poveljniško-štabne šole prejme: Rajko LIKAR, 1965 3. bronasti znak Poveljniško-štabne šole prejme: Tomaž VISINSKI, 1970 Podpolkovnik Anton VAVROŠ NAMESTNIK NAČELNIKA 3931. 3. bronasto medaljo 430. MOD: Boštjan Jože KOSI, 1969 4. veliko bronasto plaketo 430. MOD: Akademski jadralni klub Fakultete za pomorstvo in promet Portorož MORS, Urad za nabavo in upravljanje z materialnimi sredstvi, Oddelek za obrambna naročila Haprha Sea d. o. o. 5. veliko srebrno plaketo 430. MOD: Bojan GRAH Zdravko KOVAČ UKAZ ŠT. 094-1/2009-20 NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ Z DNE 23. 1. 2009 Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006 PODELJUJEM 6. listina 430. MOD za sodelovanje: Vrtnarstvo Bordon d. o. o. Kapitan fregate Andrej ANDROJNA POVELJNIK 3930. UKAZ ŠT. 094-1/2009-26 NAMESTNIKA NAČELNIKA POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE Z DNE 23. 1. 2009 Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006 PODELJUJEM priznanja Poveljniško-štabne šole slušateljem 14. za odlično večletno sodelovanje in podporo Poveljniško-štabni šoli pri izvedbi štabnega šolanja bronasto plaketo PŠŠ: 430. mornariški divizion 11. bataljon za zveze Podpolkovnik Anton VAVROŠ NAMESTNIK NAČELNIKA 3932. UKAZ ŠT. 094-1/2009-21 NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ Z DNE 23. 1. 2009 Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006 2. bronasto plaketo PŠŠ: Janez DOLINAR, 1957 Emil PIŽORN, 1951 Podpolkovnik Anton VAVROŠ NAMESTNIK NAČELNIKA 3933. ODREDBA ŠT. 811-1/2009-47 POVELJNIKA 20. MOTB Z DNE 26. 1. 2009 Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1), drugega in tretjega člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) naslednji pripadniki stalne sestave: Željko BRATUŠEK, 1979 Uroš CERKOVNIK, 1977 Uroš KOREN, 1983 Simon NAVODNIK, 1980 Robert ŠFILIGOJ, 1974 3935. UKAZ ŠT. 094-1/2009-22 NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ Z DNE 2. 2. 2009 1. v čin desetnik: PODELJUJEM Matjaž KOREN, 1984 Tadej LAH, 1981 Andrej ŽAKELJ, 1982 za odlično sodelovanje in podporo pri izvedbi programov Poveljniško-štabne šole ter dobre in korektne medosebne odnose zahvalno listino Poveljniško-štabne šole: Centru za obrambno usposabljanje Poljče Blaž BERGLEZ, 1987 Marko BOHAK, 1983 Damjan ČASAR, 1984 Mitja FRANC, 1982 Marko GAČNIK, 1987 Zvonko HEBAR, 1979 Aljoša HRIBAR, 1974 Devis JEZOVŠEK, 1977 Nejc KROFL, 1983 Gregor PERPAR, 1979 Simon PLANŠAK, 1984 Matic REPINA, 1984 Borko SOČIČ, 1977 Gorazd ŠTALEKAR, 1974 Tomaž TOMAŽIČ, 1983 Major Igor ISKRAČ POVELJNIK Podpolkovnik Anton VAVROŠ NAMESTNIK NAČELNIKA 3936. UKAZ ŠT. 094-1/2009-23 NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ Z DNE 2. 2. 2009 Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006 PODELJUJEM 3934. ODREDBA ŠT. 811-1/2009-82 POVELJNIKA 17. BATALJONA VOJAŠKE POLICIJE Z DNE 29. 1. 2009 Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 2. člena Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006 za večletno uspešno delo pri razvoju in delovanju Poveljniško-štabne šole naslednje pripadnice in pripadniki stalne sestave: 2. v čin poddesetnik: UKAZ ŠT. 094-1/2009-24 NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ Z DNE 2. 2. 2009 PODELJUJEM Major Marjan SIRK POVELJNIK Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006 SE POVIŠAJO 3937. Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) za odlično večletno sodelovanje in podporo Poveljniško-štabni šoli pri izvedbi štabnega šolanja častnic in častnikov Slovenske vojske za odlično sodelovanje in podporo pri izvedbi programov Poveljniško-štabne šole ter dobre in korektne medosebne odnose srebrno plaketo PŠŠ: bronasto plaketo PŠŠ: Brane AMBROŽIČ, 1956 Miha KIC, 1965 Podpolkovnik Anton VAVROŠ NAMESTNIK NAČELNIKA 3938. UKAZ ŠT. 094-1/2009-25 NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠ Z DNE 2. 2. 2009 Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in Ukaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanje in usposabljanje o priznanjih Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006 PODELJUJEM za dolgoletno delo v Poveljniško-štabni šoli, velik prispevek pri strokovnem razvoju šole ter krepitvi kolektiva in medsebojnih odnosov zlato plaketo PŠŠ: Stojan ZABUKOVEC, 1961 Podpolkovnik Anton VAVROŠ NAMESTNIK NAČELNIKA 3939. ODREDBA ŠT. 094-1/2009-64 POVELJNIKA 1. BRIGADE Z DNE 6. 2. 2009 Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) in Ukaza o priznanjih 1. brigade SV, št. 094-1/2008-1750 z dne 13. 10. 2008 TV-studio Poljče PODELJUJEM I. medaljo II. stopnje, Podpolkovnik Anton VAVROŠ NAMESTNIK NAČELNIKA ki jo prejmeta: Jurij RADUHA, 1974 Robert KOČAR, 1969 17 sv 9 objave ministrstva za obrambo 3942. ODREDBA ŠT. 811-1/2009-137 POVELJNIKA 157. LOGISTIČNEGA BATALJONA Z DNE 9. 2. 2009 št. 281, 12. junij 2009, 4 II. medaljo III. stopnje, ki jo prejmejo: David BOGOVIČ, 1986 Tomislav BOGOVIČ, 1980 Mitja COLNER, 1981 Lucijan ČUK, 1980 Dejan GRABRIJAN, 1978 Žiga HAFNER, 1980 Miloš JAMAR, 1976 Miran KRIM, 1981 Veronika LIKEB, 1974 Janko MAJCEN, 1971 Andrej PLAVŠAK, 1985 Rok SUŠEC, 1981 Damjan ŠABEC, 1987 Almir ŠILJEGOVIĆ, 1982 Denis ŠIMAC, 1981 Primož Gregor ŠTANGAR, 1974 Benjamin TRAVNER, 1981 Matjaž VOLOVEC, 1979 Uroš ZALAR, 1979 Uroš ZVER, 1986 Luka ŽNIDARŠIČ, 1979 Brigadir Bojan POGRAJC POVELJNIK Miha KRAJNC, 1980 Jure LEGAN, 1984 Boris MLADKOVIČ, 1976 Aljaž PIRŠ, 1981 Jasmin PLANTAN, 1984 Silva RUDOLF, 1984 Enej SAMARŽIJA, 1987 Uroš STERLE, 1984 Urban VINŠEK, 1986 Jana ŽERDONER, 1988 Major Pavel JEREB POVELJNIK 3941. UKAZ ŠT. 094-3/2009-275 POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKE Z DNE 9. 2. 2009 Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) in Ukaza o priznanjih Poveljstva sil Slovenske vojske, št. 094-1/2007-247 z dne 19. 10. 2007 priznanja Poveljstva sil Slovenske vojske: 1. srebrni meč PS: ODREDBA ŠIFRA 811-1/2009-101 POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGA BATALJONA Z DNE 6. 2. 2009 Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1), 2. in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) SE POVIŠAJO naslednji pripadniki stalne sestave: 1. v čin desetnik: Andrej JEREB, 1979 Domen MOHORČIČ, 1983 Tomaž PAJNTAR, 1981 2. v čin poddesetnik: Mitja COLNER, 1981 Gorazd DREVENŠEK, 1974 Marjana KASAPOVIĆ, 1980 Valentina KLANČNIK, 1980 Vesna KOLAR, 1982 Vido BLAŽIČ, 1967 2. bronasti meč PS: Boris GREGOR, 1960 Miha GRGURIČ, 1985 Darja HAJDINJAK, 1975 Rudi KOŠMRLJ, 1956 Franjo LIPOVEC, 1968 Matjaž MERKUŽIČ, 1976a Mitja PINTARIČ, 1975 Tomaž RAŽMAN, 1984 Niko RUDOLF, 1968 Albin TEPEH, 1967 Nataša TOMINŠEK, 1974 3. pohvalo poveljnika sil: Tanja BELČIČ, 1972 Anton JELEN, 1954 Brigadir Alan GEDER POVELJNIK SIL SE POVIŠA naslednji pripadnik stalne sestave: v čin poddesetnik: Miha MLAKAR, 1976 Podpolkovnik Vlado PAKIŽ POVELJNIK Stotnik Vincenc ARKO NAMESTNIK POVELJNIKA 9. BZO 3945. ODREDBA ŠT. 811-1/2008-185 POVELJNIKA 18. BJRKBO Z DNE 19. 2. 2009 Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – Zobr – UBP) ter 2. in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) SE POVIŠAJO 3943. PODELJUJEM 3940. Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – Zobr – UBP1) ter 2. člena Uredbe o činih in povišanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) Miran KOLAR, 1985 Darko KREITNER, 1978 Tadej MOHORKO, 1982 Matej OSET, 1982 ODREDBA ŠT. 811-1/2009-162 POVELJNIKA ESD Z DNE 12. 2. 2009 Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam ODREDBO O POVIŠANJU VOJAKOV STALNE SESTAVE v čin naddesetnik: naslednji pripadniki stalne sestave: 1. v čin desetnik: Matjaž ŽAVBI, 1981 2. v čin poddesetnik: Aleš CAF, 1984 Andrej RUSTJA, 1986 Špela ŠTURM, 1980 Mitja TORI, 1987 Gašper VUZEM, 1985 Majorka Tatjana PEČNIK POVELJNICA Blaž ŠILER, 1981 Robert KREVELJ, 1985 Bojan LEBAR, 1984 Jure MOČIVNIK, 1979 Marjan PAR, 1980 Aleš PETEK, 1981 Petra PLEMENIČ, 1983 Nadja ŠIBILA, 1982 Štefan ŠIFTAR, 1985 Simona VALIČ, 1985 Dušan VOGRIN, 1981 Podpolkovnik Igor CEBEK POVELJNIK 3947. ODREDBA ŠT. 811-1/2009-319 POVELJNIKA 16. BNZP Z DNE 16. 3. 2009 Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – Zobr – UPB1) ter drugega člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06, 116/07) SE POVIŠATA naslednja vojaka stalne sestave: v čin poddesetnik: Borut VABEL, 1981 Gašper REK, 1984 Podpolkovnik Jani TOPOLOVEC POVELJNIK 3946. Major Uroš PATERNUS POVELJNIK 3944. UKAZ ŠT. 094-3/2009-378 POVELJNIKA 9. BZO Z DNE 16. 2. 2009 Na podlagi ukaza o priznanjih 9. BZO, št. 0941/2006-7 z dne 20. 2. 2006 PODELJUJEM priznanja 9. bataljona zračne obrambe, ki jih prejmejo: 1. bronasto plaketo 9. BZO: Miroslav COLNER, 1981 Dejan EKART, 1982 Bojan FORTE, 1979 Matej KEBRIČ, 1978 Barbara SLAK, 1981 2. kovanec poveljnika 9. BZO: Primož BODLAJ, 1982 ODREDBA ŠT. 811-1/2009-288 POVELJNIKA 74. MOTB Z DNE 10. 3. 2009 Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter drugega člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) SE POVIŠAJO naslednji pripadniki stalne sestave: v čin poddesetnik: Tea BUČEK, 1984 Boris ČUŠ, 1980 Danijel DUH, 1985 Dejan FERENC, 1985 Beno GOLOB, 1979 Renato GOLOB, 1985 Amadeja GORNIK, 1986 Klavdia HORVAT, 1983 Mišel HORVAT, 1978 Lidija KLOBUČAR, 1982 Denis KOCIPER, 1984 Stanislav KOROŠEC, 1985 3948. ODREDBA ŠT. 811-1/2009–305 POVELJNIKA 11. BZV VRHNIKA Z DNE 16. 3. 2009 Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – Zobr – UBP1) ter 2. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) SE POVIŠA naslednji vojak stalne sestave: v čin poddesetnik: Igor ŠEGA, 1983 Major Marko KOŠIR POVELJNIK 18 Moj partner pri šolanju štipendije za prihodnost in kariero v Slovenski vojski Ministrstvo za obrambo letos že drugič razpisuje kadrovske štipendije za poklicno delo v Slovenski vojski oziroma za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske. Štipendije so namenjene vsem mladim, ki si želijo služiti domovini, reševati življenja in pomagati ljudem v stiski v domovini, mogoče pa tudi na misijah v tujini, delati z orožjem in vojaško tehniko, pri tem pa spoznavati nove kraje in ljudi ter povečevati ugled in kolektivni duh v Slovenski vojski. Pripadniki Slovenske vojske opravljajo zanimive poklice, za katere je potrebna izobrazba različnih smeri in stopenj. Z našo štipendijo je laže priti do zanimivega poklica, zato vas vabimo, da si ogledate razpis za dijake in študente (m/ž) za podelitev štipendij za poklicno delo v Slovenski vojski in za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske za šolsko leto 2009/2010. Fotografije: Bruno Toič Razpis in dodatna pojasnila glede javnega natečaja lahko od sobote, 13. junija, dobite na www.postanivojak.si in www.mors.si, na sedežih uprav za obrambo in telefonski številki 080 13 22. Javni natečaj je objavljen tudi na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo na http://www.mju.gov.si. Rok za oddajo vloge je 10. oktober 2009. sv 9 iz vojaškega življenja Izvidniki 1. brigade na usposabljanju iz preživetja v naravi Besedilo: Gregor Logar Fotografije: Bruno Toič, Brane T. Červek Pripadniki izvidniških vodov 10. in 20. MOTB so imeli maja v gozdovih okoli Kočevske Reke enotedensko usposabljanje iz preživetja v naravi. Uporabljati so smeli nož, vse drugo pa so si morali zaslužiti ali izboriti. Vojaki so pridobili veliko novih veščin in znanja, vendar je bil tečaj tudi zelo psihofizično naporen. Tečaj preživetja je izvedla Šola preživetja (The School of Survival From Nature – SSFN), ki jo vodi inštruktor preživetja Brane T. Červek, ki znanje in veščine preživetja v naravi pridobiva že več kot 18 let. Pri tem ga je zaneslo v marsikateri konec sveta, dvakrat tudi v Avstralijo, kjer se je preživetja in sožitja z naravo učil od aboriginov in kjer sta ga kot prvega Evropejca celo posvojili dve plemeni. Svoje znanje in veščine že veliko let prenaša na vojake različnih držav ter vse bolj sodeluje z MO, za katerega usposablja 22 enote za misije po svetu. Brane T. Červek še največ sodeluje pri usposabljanju pripadnikov odreda za posebno delovanje, tokrat pa je učil preživetja izbrane izvidnike iz 20. in 10. MOTB. Možgani se morajo očistiti Osnovni tečaj preživetja v naravi je program, ki poteka po določenih merilih, ta pa se spreminjajo glede na stanje v skupini, nam je povedal inštruktor Červek. Cilja osnovnega tečaja sta spremeniti mišljenje in najti svoj prostor v divjem okolju. Ljudje imamo namreč polno zamisli in »znanja«, ki ga pridobimo mimogrede, pa pogosto v resničnem življenju oziroma preživetju v naravi nima nobene praktične vrednosti. Ljudje se morajo naučiti, kot je z metaforo opisal Červek, da iz kače ni mogoče narediti flavte, kot so mogoče kje slišali ali prebrali. Morajo se naučiti uporabljati svoje možgane, začeti razmišljati, uporabljati logiko, se naučiti opazovati okolico, jo razumevati in izkoristiti. Možgani se morajo očistiti vseh nekoristnih stvari, ki jih podaja televizija, saj je preživetje v naravi nenehen boj oziroma služba, ki od človeka zahteva popolno udeležbo in izkušnje. Vojak Matija Vidmar, 20. MOTB: To je moje prvo preživetje. Najbolj sem si zapomnil pomanjkanje hrane, kar se pozna na morali in kondiciji. Naučil sem se veliko zanimivih stvari, še posebej kurjenje ognja. Šele ko veš, koliko energije porabiš za netenje ognja, začneš ceniti male stvari, ki jih imaš doma, na primer vžigalnik. ki ji navadno sledijo dezorientacija, zmedenost, utrujenost in očitna razburjenost. Tečajnike je prav tako mučila lakota, saj so lahko jedli le tisto, kar so dobili v naravi, to pa je bilo v prvih dneh predvsem rastlinje, ki je večinoma neznanega, včasih neprijetnega okusa, kar se s pravo lakoto tudi spremeni. Namen takega usposabljanja je naučiti tečajnike, da pozabijo malo na svoj ego, da postanejo radovedni, ponižni in majhni z naravo, vendar samozavestni, pravi Brane Červek. »Želel sem, da sami to izkusijo, saj jih šele takrat lahko začnem učiti,« nam je še zaupal. Dragocena je vsaka iskra In res je tečajnikom po dveh dneh postalo laže. Začeli so opazovati in se odzivati na okolico, delati ter razmišljati, sodelovati in pomagati. Ko so ugotovili, da bodo jedli le tisto, kar bodo sami nabrali ali ulovili, so začeli kar hlastati po znanju, kot se je izrazil inštruktor Červek. Znanja so dobili zelo veliko, čeprav se tega še ne zavedajo. Tako so osvojili netenje ognja, čiščenje vode, izdelovanje orodja in orožja, postavljanje bivakov, prepoznavanje užitnih rastlin, nastavljanje pasti, lovljenje divjadi ter rib itn. Z delom in praktičnim znanjem so se tečajniki učili tudi Poddesetnik Matej Jagodič, 20. MOTB: To je že moje drugo preživetje. Naučili smo se, kako loviti ribe, zakuriti ogenj, narediti pasti za zajca, srno ali človeka. Najlepše je bilo, ko smo ujeli veliko ščuko, ki se zdajle suši in jo bomo potem pojedli, se pa počasi že opazi pomanjkanje energije. Nič ni nemogoče Cilj osnovnega tečaja preživetja je torej sprememba mišljenja, preklop s civiliziranega načina življenja na preživetvenega, kar bo edino pomagalo tečajnikom, če se kdaj znajdejo v nezavidljivem položaju. Čeprav so imeli tečajniki na začetku kar veliko težav, so se kmalu zbrali in na koncu osvojili zadovoljivo znanje. Zdaj se znajo spoznati z okoljem, ravnati v podobnih razmerah, se znajdejo, znajo se usesti, najti stvari zase, poskrbeti zase in za tiste okoli sebe, spoznali so, kaj pomeni tovarištvo in kolegialnost, vedo, da nič ni nemogoče, da en prst ni nič, pet prstov pa naredi pest, je prepričan Brane Červek. Veliko dela je bilo vloženo v njih in veliko dela je še treba vložiti, toda če bodo delali tako naprej, bodo odlični. Vsi vojaki Slovenske vojske bi morali imeti tako izkušnjo, nam je še zadovoljen povedal. Vojak Dejan Maruša, 20. MOTB: Tudi jaz sem prvič na preživetju. Zdaj mi ni več težko, na začetku pa potrebuješ kak dan, da se navadiš. Najbolj zanimivo je bilo izdelovanje orožja. Prvič v življenju sem videl, kako se naredi peč. Morala in energije sta še kar na ravni, tako da bom zdržal do konca. Vojak David Baš, 10. MOTB: Naučili smo se veliko novih stvari, in sicer katere so užitne rastline, kako se naredi orožje in orodje, kako se lovijo divjačina in ribe, kako se kuri ogenj, da dalj traja, kako se postavi bivak, učinkovito posušijo škornji itn., torej same koristne stvari za naš poklic, če se kdaj kaj naredi. Počutimo se dobro, le lačni smo. To čiščenje možganov doseže inštruktor Červek tako, da svojim tečajnikom najprej odstrani vse iluzije, ki jih prinesejo s seboj. Izvidniki so se tako že prvi dan odpravili na dvanajsturen zelo naporen pohod po vodi, med pohodom pa so morali opravljati še različne naloge, na primer skrbeti za ranjenca in njegovo zaščito, zajetje in obvladovanje vojnih ujetnikov v večjem številu, pri čemer so se nenehno učili in spoznavali realnost v ekstremnih primerih. Skupina je že prvi dan doživela pomanjkanje vode, naslednji pa še splošno dehidracijo, drugih vrednot. Spoznali so, da so pomembne malenkosti, da je dragocena vsaka iskra, vsaka kaplja vode, da se je treba najprej naučiti loviti majhne ribe, šele potem velike, da se nič ne dela na hitro, temveč s premislekom in razumom. Skozi delo so spoznavali samega sebe in so dobili neko oceno svoje osebnosti, je povedal Červek. Naučili so se skupnega dela, povezovanja in skrbi za druge, kar je bilo za to skupino tečajnikov še posebej pomembno, saj so bili prvič skupaj na terenu in tudi prvič so se pomešali izvidniki iz 10. in 20. MOTB. First Brigade scouts trained in wilderness survival skills In May, members of the 10th and 20th Motorised Brigade Reconnaissance Platoons were engaged in a one-week training course in survival skills in the forests around Kočevska Reka. The wilderness course was carried out by the School of Survival From Nature – SSFN, headed by Brane T. Čevak, survival instructor. For many years now, he has been passing on his knowledge and skill to military participants from various countries, and has also been intensively cooperating with the Slovenian Ministry of Defence, training their units for missions around the world. 23 sv 9 zaščita in reševanje S Švedi uspešno sodelujemo Na povabilo generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Bojana Žmavca je v torek, 26. maja, na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo prišla generalna direktorica novoustanovljene Švedske agencije za zaščito in pripravljenost (Myndigheten för samhällsskydd och beredskap – MSB, The Swedish Civil Contingencies Agency) Helena Lindberg. Namen obiska je bil okrepiti sodelovanje med Švedsko in Slovenijo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki uspešno poteka že več kot deset let. Besedilo: mag. Milena Dobnik Jeraj Fotografija: Bruno Toič Namero za poglobljeno sodelovanje sta generalna direktorja URSZR in Švedske agencije za zaščito in pripravljenost (MSB) pokazala s podpisom programa sodelovanja med ustanovama. Program določa tri glavna področja sodelovanja, in sicer izobraževanje in usposabljanje, preventivo in pripravljenost ter mednarodno sodelovanje. Švedska in slovenska delegacija sta izmenjali mnenja o razvoju evropske civilne zaščite, predvsem glede predsedovanja Švedske Svetu EU v drugi polovici leta, o krepitvi regionalnega sodelovanja pri varstvu pred nesrečami na Zahodnem Balkanu ter o razvoju sistemov za varstvo pred nesrečami v obeh državah. Švedska generalna direktorica Helena Lindberg je vodje organizacijskih enot URSZR seznanila z nalogami novoustanovljene agencije MSB. Generalno direktorico je sprejel tudi državni sekretar na MO mag. Uroš Krek. Sodelovanje s Švedsko poteka že več kot deset let Švedska je na področju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ter drugih nesrečah in pri 24 izvajanju mednarodnih reševalnih operacij ena vodilnih držav, njeni strokovnjaki pa so navzoči po vsem svetu, zato je za Slovenijo pomemben partner. URSZR je do zdaj sodelovala s partnersko Švedsko agencijo reševalnih služb (SRSA) in deloma tudi s Švedsko agencijo za obvladovanje nesreč (SEMA). Od letos je partnerska ustanova novoustanovljena Švedska agencija za zaščito in pripravljenost (MSB), ki deluje v okviru obrambnega ministrstva. Sodelovanje temelji na izmenjavi znanja, izkušenj in dobrih praks ter izvedbi skupnih projektov in kljub precejšnji oddaljenosti držav zelo uspešno poteka že več kot deset let. Na to kaže podatek, da smo v tem obdobju izpeljali 50 skupnih dogodkov, ki ne potekajo le na dvostranski ravni, temveč so vključeni v širši okvir prizadevanj mednarodne skupnosti za krepitev odpornosti na nesreče in pripravljenosti za odziv nanje, kot je na primer izvedba usposabljanj v okviru Združenih narodov, Nata, Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za Jugovzhodno Evropo. Državi sicer nimata sklenjenega dvostranskega meddržavnega sporazuma o sodelovanju na področju varstva pred nesrečami, formalno podlago pa predstavlja program sodelovanja med URSZR in MSB, podpisan 27. maja, ki pomeni nadaljevanje prej podpisanih dogovorov, in sicer Programa sodelovanja med URSZR ter SRSA od leta 2006 in Koncepta sodelovanja med URSZR in SRSA v obdobju 2003–2005. Program sodelovanja je nezavezujoč, zagotavlja pa ustrezen okvir za izvedbo vrste aktivnosti. Med dosedanjimi oblikami sodelovanja so najpomembnejši izobraževanje in usposabljanje, raziskave in podpora regionalnemu sodelovanju v Jugovzhodni Evropi ter sodelovanje v okviru Evropske unije, Združenih narodov in Nata. Osrednje sodelovanje je na področju izobraževanja in usposabljanja, na katerem državi izmenjujeta strokovnjake in učno gradivo, izvajata skupne projekte in drugo. Izobraževalni center za zaščito in reševanje Ig (ICZR) in izobraževalni center Švedske agencije reševalnih služb Skövde sta bila partnerska izobraževalna centra od leta 2003, 1. januarja letos pa je partnerski center postal Izobraževalni center MSB Revinge. Med pomembnimi dosežki so razvoj in izvedba treninga vročih vaj za slovenske gasilce (hot-fire training), vzpostavitev pripadajoče infrastrukture v ICZR Ig s pomočjo švedskih inštruktorjev, usposabljanja za reševanje s pomočjo vrvne tehnike, ki jih za švedske reševalce izvajajo slovenski inštruktorji, usposabljanja za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, izmenjava izkušenj in dobrih praks na področju učenja na daljavo, uvajanje modela prve psihološke pomoči za reševalce in prizadete prebivalce, vključno s študijami primerov, ter skupna izvedba usposabljanj za države Jugovzhodne Evrope oziroma Zahodnega Balkana. Ministrstvo za obrambo in Fakulteta za družbene vede v Ljubljani sta v obdobju od leta 2001 do 2004 sodelovala tudi pri projektu Krizni menedžment v Evropi, ki ga je vodil Švedski center za raziskovanje in usposabljanje na področju kriznega upravljanja (CRISMART). Namen obsežne raziskave o kriznem upravljanju in ukrepanju ob nesrečah v Sloveniji ter drugih evropskih državah je bil predstaviti načine, kako še učinkoviteje in racionalneje urediti to področje. Drugo pomembno področje je podpora regionalnemu sodelovanju v Jugovzhodni Evropi, pri čemer ima Slovenija aktivno vlogo, predvsem v okviru Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje. Slovenija je polnopravna članica pobude, Švedska pa sodeluje v svetovalnem odboru pobude ter podpira izvajanje projekta izobraževanja in usposabljanja za varstvo pred nesrečami v Jugovzhodni Evropi. URZSR in Švedska agencija reševalnih služb sta v okviru pobude od leta 2002 do 2007 v ICZR Ig skupaj izvedli šest tečajev ZN o civilno-vojaškem usklajevanju reševalnih akcij, lani pa je kot partner sodelovala tudi Romunija. Letos je URSZR ob sodelovanju MSB za gasilce iz Jugovzhodne Evrope že izvedla tečaj vročih vaj. Sodelovanje v okviru EU je do zdaj obsegalo predvsem izmenjavo pogledov in stališč ter vzajemno podporo pri usklajevanju evropske politike civilne zaščite. Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici 2008 je bila ena izmed prednostnih nalog podpora državam Zahodnega Balkana pri približevanju EU, tudi na področju civilne zaščite. Sprejeti so bili sklepi o krepitvi sodelovanja z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami Zahodnega Balkana na področju civilne zaščite, ki pomenijo podlago za nadaljnje delo in izvedbo programa sodelovanja s temi državami, ki ga je Evropska komisija že pripravila in naj bi ga izvajali v naslednjih treh letih. Švedska proces podpira. Glede mehanizma skupnosti za civilno zaščito, ki je namenjen usklajevanju pomoči držav članic EU ob večjih nesrečah v EU in tretjih državah, si državi prizadevata za njegovo krepitev ob hkratnem zavzemanju za spoštovanje načela subsidiarnosti, saj je področje civilne zaščite in varstva pred nesrečami nacionalna pristojnost. Nadaljnje sodelovanje je predvideno na več področjih, in sicer pri dvostranskem sodelovanju s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju, pri podpori regionalnemu sodelovanju v Jugovzhodni Evropi, pri krepitvi mehanizma civilne zaščite EU, tesnejšem sodelovanju pri izvajanju projektov EU ter izmenjavi dobrih praks in izkušenj na drugih področjih, kot na primer pri izvajanju Hjoškega akcijskega načrta. Delovanje Švedske agencije za zaščito in pripravljenost V agencijo MSB, ustanovljeno 1. januarja letos, so se združili Švedska agencija reševalnih služb (SRSA), Švedska agencija za obvladovanje nesreč oziroma kriz (SEMA) ter Švedski nacionalni odbor za psihološko obrambo. MSB ima široko področje delovanja, saj to obsega vsakodnevne nesreče, kot so prometne nesreče, požari ali nesreče s kemičnimi snovmi, in tudi večje naravne nesreče ter druge dogodke, kot so na primer teroristični napad in epidemije, ter vojno. MSB je pristojna za usklajevanje, podporo in nadzor delovanja vseh ustanov v celotnem ciklu obvladovanja nesreč, od preventive, načrtovanja in pripravljenosti do odziva, odpravljanja posledic nesreč, zagotavljanja osnovnih razmer za življenje in obnovo območja, ki ga je prizadela nesreča. Pomemben poudarek v delovanju MSB je tudi krepitev pripravljenosti prebivalstva na nesreče. Naloge MSB so podpirati razvoj pripravljenosti družbe na nesreče in krize, prispevati k zmanjšanju njihovih posledic, ko se te zgodijo, ter tudi usklajevanje, ne pa prevzemanje Organigram Švedske agencije za zaščito in pripravljenost (MSB) generalni direktor direktor za stike z javnostmi direktor za finančno poslovanje in načrtovanje direktor za pravne zadeve direktor za človeške vire urad generalnega direktorja oddelek za administrativne zadeve karlstad podpora pravne zadeve finančne zadeve človeški viri odnosi z javnostmi it-podpora oddelek za ocenjevanje nevarnosti in ranljivosti oddelek za usposabljanje, vaje in pripravljensot oddelek za usklajevanje in operacije karlstad stockholm podpora in razvoj reševalnih služb in ukrepanje ob nesrečah oziroma krizah poveljevanje in kontrola ter odločanje usposabljanje usklajevanje analize in pripravljenost karlstad analize ogroženosti načrtovanje in programi dela varnost in pripravljenost posameznikov varstvo pred požari in vnetljivimi snovmi nevarne snovi naravne nesreče in zaščita kritične infrastrukture stockholm stockholm evalvacije in raziskave stockholm strateške analize načrtovanje politik raziskave in razvoj karlstad karlstad odziv – operacije sile za zaščito in reševanje logistična in materialna podpora nadzor pridobivanje izkušenj iz nesreč in kriz vaje oddelek za razvoj radijskih zvez informacijska varnost in pripravljenost izobraževalni center sandö izobraževalni center revinge usposabljanje in razvoj (3 oddelki) usposabljanje – administrativna podpora nastanitev tehnična podpora usposabljanje in razvoj usposabljanje in vaje usposabljanje – civilna zaščita usposabljanje – administrativna podpora nastanitev služba za tehnično pomoč odgovornosti, različnih ministrstev in drugih pristojnih organov. Področje dela MSB lahko razdelimo na tri področja, in sicer civilno zaščito (varstvo oziroma zaščita prebivalstva ob naravnih nesrečah ali drugih nevarnostih), ukrepanje ob nesrečah (ukrepi na področjih preprečevanja, načrtovanja, pripravljenosti, odziva ob nevarnostih ter vzpostavljanja osnovnih življenjskih razmer in obnove za zaščito prebivalstva in lastnine ter zmanjševanja človeških žrtev ob nesrečah) in civilno obrambo (varstvo prebivalstva v vojni, na primer zaščita ob letalskem napadu). Reorganizacija državne agencije za varstvo pred nesrečami na Švedskem je predvsem posledica pomanjkljivega odziva švedskih oblasti na cunami decembra 2004, ko je v jugovzhodni Aziji brez pomoči ostalo na tisoče švedskih državljanov. Združitev treh agencij v eno pomeni korenito spremembo v švedskem sistemu zaradi izboljšanja operativne odzivnosti na vse vrste nesreč in kriz. Temu sledi tudi organiziranost MSB s štirimi oziroma petimi osrednjimi organizacijskimi enotami, ki pokrivajo vse faze obvladovanja nesreč. MSB skladno s švedskim decentraliziranim sistemom javne uprave deluje na štirih lokacijah, od tega so skoraj vsi oddelki vsaj na dveh lokacijah v Stockholmu in Karlstadu na zahodu države. Predhodna agencija SRSA je delovala na devetih lokacijah, od štirih izobraževalnih centrov pa so obdržali dva, in sicer na severu v kraju Sandö ter na jugu v Revingeju. Pomanjkanje izobraževalnih ustanov za zaščito in reševanje v srednji Švedski bodo nadomestili s podeljevanjem licenc za usposabljanje zunanjim izvajalcem. V agenciji je zaposlenih približno 800 ljudi. Protection against natural and other disasters - good cooperation with Sweden On Tuesday, 26 May, Helena Lindberg, the director-general of the newly established Swedish Civil Contingencies Agency (Myndigheten för samhällsskydd och beredskap – MSB) arrived in Slovenia for a twoday visit. She was invited by Bojan Žmavc, Director-General of the Administration of the Republic of Slovenia for Civil Protection and Disaster Relief. The purpose of this visit was to intensify cooperation between Sweden and Slovenia in the area of protection against natural and other disasters. The author discusses the existing cooperation between the two countries and presents the organisation of the Swedish Agency. 25 sv 9 strokovne teme Nato in EU v Bosni in Hercegovini – sinergija ali tekmovanje? Besedilo: Matej Fugina Fotografije: Tilen Kogej Zgodovinski razvoj mirovnih Člani Društva študentov obramboslovja Slovenije (DŠOS) operacij v BiH smo konec aprila obiskali slovenski kontingent v vojaški Mednarodna skupnost je v Bosno bazi Butmir, ki deluje v okviru operacije Euforja Althea in Hercegovino že med vojno pod in Natovega poveljstva v Sarajevu. Pripadniki SV so nam mandatom Združenih narodov napredstavili vlogo slovenskega kontingenta v strukturah potila mirovniške sile UNPROFOR (UN Protection Force) za varovanje obeh institucij, ki po pooblastilih daytonskega sporazuma varnih con (UN Protected Areas), skrbita za varno in stabilno okolje, ter reforme obrambnokamor naj bi se zateklo notranje varnostnega področja. Meja med njunimi pooblastili in razseljeno prebivalstvo oziroma cilji je zabrisana in njuno delovanje odraz sinergije, zato notranji begunci1 in kjer so se bomo predstavili zgodovinski razvoj mirovništva v Bosni in pospeševala mirovna pogajanja, ker Hercegovini, ki je del pokonfliktne obnove, in pojasnili vlogo je šlo za najbolj sporna ozemlja. Po končani vojni in mirovnem operacije EU in Natovega poveljstva v njej. sporazumu so naloge daytonskega sporazuma prevzele Natove sile, najprej Ifor (Implementation 26 Force) z enoletnim mandatom v operaciji Joint Endeavour in nato Sfor (Stabilisation Force) v okviru operacij Joint Guard 1996–1998 in Joint Forge do leta 2004. Države participantke v nobenem primeru niso bile omejene s članstvom v Severnoatlantskem zavezništvu.2 Ifor je vzpostavil tri večnacionalne divizije v Mostarju, Banjaluki in Tuzli, ki so jih s postopno stabilizacijo operacijskega območja in s tem z zmanjševanjem mirovniških sil v okviru Sforja nadomestile brigade (MNB). Vse operacije so imele pooblastila stabilizacijskega delovanja in vzpostavljanja miru. Po koncu operacije Sforja leta 2004 so se vse dotedanje naloge kriznega odzivanja prenesle na mirovniške enote Evropske unije (EU Force – EUFOR) v okviru operacije Euforja Althea, katere naloge obsegajo dokončno vzpostavitev vseh določil daytonskega sporazuma, demokratizacijo BiH ter približevanje integraciji v evro-atlantske povezave. Čeprav je operacija neposredno nasledstvo in sile ostajajo pod mandatom EU, Nato ostaja pomemben akter na varnostnopolitičnem področju BiH. Eufor je prevzete brigade preoblikoval v tri večnacionalne namenske sile (Multi-National Task Force – MNTF) in ohranil bazo v Tuzli, kjer je bil tudi kontingent Slovenske vojske, Banjaluki in Mostarju. Poveljstvo je bilo že od začetka v Sarajevu v bazi Butmir skupaj z integrirano policijsko enoto (Integrated Police Unit – IPU). Obveščevalno in izvidniško mrežo ter obenem pomožne sile je predstavljalo še približno 2000 vojakov, razporejenih po vsej BiH v okviru opazovalcev (Liaison and Observation Teams – LOTs). Leta 2007 so bile varnostne razmere znova pozitivno ocenjene, zaradi česar so se sile zmanjšale na današnjo številko 2105 in so se umaknile vse tri večnacionalne namenske sile. V bazi Butmir v okviru Euforja ostaja poveljstvo, IPU in manevrski bataljon (Multi-National Maneuver Battalion – MNBN) z nalogami protiizgredniškega delovanja, evakuacije, reševanja osebja LOTs, protiminskega delovanja itn. Sestavljajo ga vojaki Španije, Turčije, Poljske in Madžarske. Izvidniško in obveščevalno mrežo jim zagotavljajo regionalni centri (Regional Coordination Centres – RCCs) in znotraj njih preostali LOTs ter metode HUMINT in OSINT, torej odprti kanali obveščanja in terenski opazovalci, za ugotavljanje razmer v regiji. Sinergija EU in Nata Vozlišče in generalštab stabilizacijskega delovanja v Bosni in Hercegovini je danes v vojaški bazi Butmir, nekdanji letalski bazi JLA na jugozahodu Sarajeva, na meji med Republiko Srbsko in Federacijo BiH. V bazi Butmir je poveljstvo operacije Euforja Althea skupaj z IPU in MNBN na eni strani ter Natovo poveljstvo v Sarajevu (NATO HQ Sarajevo) na drugi, pri čemer ima vsako svojega poveljnika. Eufor je nosilec stabilizacijskega delovanja v BiH in je polnopravno prevzel operacijo ter pooblastila svojega predhodnika, obenem pa je Nato pravni zastopnik pri upravljanju z bazo Butmir in skrbi za komunikacijske zmožnosti ter sredstva zvez na ravni baze. Stabilizacijsko delovanje v BiH predstavlja iskano sinergijo EU in Nata na ravni poveljstev, ki skrbijo za postopno približevanje BiH evro-atlantskim povezavam ter izvajanje obrambnih in vojaških reform. Poleg preventivne navzočnosti in podpore ima pristojnost hitrega posredovanja ob destabilizaciji, pri čemer se sile v Butmiru okrepijo s silami s Kosova Kfor, in silami za hitro posredovanje iz Francije, Nemčije, Italije in Velike Britanije v velikosti do štirih bataljonov (Over the Horizon Forces). Eufor ima z integrirano policijsko enoto pristojnosti v boju z organiziranim kriminalom, in sicer trgovino z ljudmi, človeškimi organi, orožjem, mamili ipd., v sodelovanju z lokalno policijo in evropsko policijsko misijo EUPM.3 Podporne naloge obsegajo podporo mednarodnemu kazenskemu sodišču za vojne zločine v Jugoslaviji. Operacija Althea je najobsežnejša vojaška operacija EU. V operaciji Euforja je približno 2200 pripadnikov iz 28 držav, torej 23 članic EU in pet podpornic. Čeprav ima Eufor omejene pristojnosti pri iskanju vojnih zločincev, pri stabilizaciji in demokratizaciji sodeluje z Natom. Z razpustitvijo MNBN v Tuzli, Banjaluki in Mostarju se je tudi število pripadnikov SV v BiH močno zmanjšalo. Danes ima Slovenska vojska svoj kontingent v Sarajevu, sestavljajo pa ga tako pripadniki Euforja kot pripadniki Natovega poveljstva v Sarajevu. V okviru operacije Althea, torej v silah Euforja, v katerih je po zadnjih podatkih 29 pripadnikov, del slovenskega kontingenta deluje v nacionalnem podpornem elementu, ki zagotavlja administrativno, logistično in stabilizacijsko podporo, vendar zunaj MNBN, in v slovenskem letalskem oddelku ter del v poveljstvu Euforja s častniki in podčastniki, ki se ukvarja z načrtovanjem obrambne reforme oboroženih sil BiH in približevanjem BiH evro-atlantskim povezavam. Enake naloge ima drugih pet pripadnikov SV v Natovem poveljstvu v bazi Butmir, ki s skupnimi zmogljivosti šteje približno 3000 pripadnikov. Razmejiti vlogo EU in Nata v BiH je praktično nemogoče. Zaradi drugačnih usmeritev, torej večje vojaške vloge Nata, in geostrateških interesov Nata, z njim ZDA ohranja navzočnost na Balkanu in 27 strokovne teme ostaja pomemben akter v oblikovanju varnostno-obrambne politike BiH. EU na drugi strani prevzema glavni delež odgovornosti v stabilizacijskem delovanju in skrbi za integracijo BiH v varnostno politiko EU. Pri tem se postavlja vprašanje, kakšen je dejanski Natov prispevek na tem področju in kakšna je smiselnost njegovega sodelovanja. Sinergija se kaže v prilagajanju in prepletanju evro-atlantske ter evropske varnostne in obrambne politike, ki povečuje učinkovitost porabe obrambnih proračunov in uporabe nacionalnih zmogljivosti posameznih članic. Obenem Nato zagotavlja oziroma vzpostavlja vitalno logistično podporo in možnost regionalnega sodelovanja, torej sile Kforja na Kosovu in pomoč članic Nata, ki niso članice EU, poleg tega je pomemben člen vzpostavljanja evropske varnostne politike, vendar tako zavira razvoj evropskih vojaških zmogljivosti zaradi vprašanja smotrnosti njihovega podvajanja. Varnostne razmere v BiH Ko danes govorimo o stabilizacijskem delovanju v BiH, pogosto izgubimo stik z realnostjo o stanju v državi. BiH se danes še vedno srečuje s problemom neurejenega lastništva vojaške in obrambne infrastrukture, nadzor nad orožjem je pomanjkljiv, obrambni proračun se primarno namenja osebju, razvoju pa je namenjen le odstotek in pol. Kljub temu sta Nato in EU kot zelo pomembna legitimna politična partnerja dosegla veliko. Oborožene sile BiH so se preoblikovale v enotno in nenacionalno vojsko kljub federalni državni ureditvi in še navzočem nacionalizmu, in prestale delitev premoženja JLA. BiH je postala članica Partnerstva za mir, častniški kader šola s svojim izobraževalnim sistemom, torej vojaškimi akademijami, višje štabne častnike pošilja predvsem na šolanje v tujino, fakulteta za politične vede v Sarajevu zagotavlja strokoven civilni kader s področja varnostnih ved ipd. Največji uspeh na obrambno-varnostnem področju je zagotovo poenotenje ministrstva za obrambo, generalštaba ter operativnega poveljstva na dveh ravneh, in sicer operativnega poveljstva (poveljstvo 28 sil) in poveljstva za podporo. Brigadir Sakib Forić, namestnik poveljnika operativnega poveljstva, je ohranitev nacionalnih bataljonov pozdravil kot pozitivno zaradi kohezivnosti enot, poleg tega te nimajo nacionalnega poveljstva, temveč je to skupno, prav tako niso povsem etnično homogene. Velik uspeh je bil dosežen na področju humanitarnega razminiranja ter pri pomoči žrtvam min in razvojni pomoči. Po strategiji protiminskega delovanja naj bi razminiranje končali že leta 2019, kar pa strokovnjaki ocenjujejo kot nerealno zaradi težavnosti razminiranja in strogih varnostnih standardov. Vseeno je BiH s pomembno pomočjo slovenske Mednarodne fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min vzpostavila svoje zmogljivosti za protiminsko delovanje in je pripravljena, da počasi prevzame polno odgovornost tudi na tem področju. Varnostne razmere v BiH lahko tako obravnavamo na dveh ravneh, in sicer kot prispevek k regionalni varnosti ter kot zagotavljanje nacionalnih zmogljivosti, ki bodo s pomočjo Nata in EU postale pomemben del evro-atlantske varnostne politike. Na drugi ravni lahko obravnavamo regionalno sodelovanje obeh institucij in pomen tega za doseganje rezultatov. Seveda s sinergijo pride tudi do zgoraj omenjenih omejitev, ki zavirajo razvoj lastne evropske obrambne politike in infrastrukture, neodvisne od evro-atlantskih povezav. Če uporabim frazo našega pripadnika v Butmiru: danes se v BiH mednarodni akterji na področju dokončne stabilizacije regije še vedno delijo na prašiče in kokoši (»ham&eggs«). Pri omenjenem zajtrku je kokoš le vpletena (involved), prašič pa predan (commited). Prav geostrateški interesi na eni strani pospešujejo približevanje BiH EU in Natu, na drugi pa povečujejo odvisnost EU od Nata. 1 Fraza »naj bi« zaradi praktične nezmožnosti zagotavljanja varnosti prebivalcev med vojno, ker je imel UNPROFOR premajhna pooblastila. Primer neuspeha je pokol, imenovan tudi genocid, v Srebrenici. 2 Sodelovanje je obsegalo Finsko, Egipt, Novo Zelandijo, Rusijo, Argentino, Avstralijo itn. 3 EUPM skrbi za reformo policije BiH in za oblikovanje večnacionalnih policijskih enot. Pripadniki mednarodnih sil v Althei med usposabljanjem Fotografija: EUFOR Althea sv 9 NATO and the EU in Bosnia and Herzegovina: Synergy or competition? Members of the Slovenian Student Association of Defence Studies visited a contingent of the Slovenian Armed Forces at the Butmir military base in Sarajevo in order to learn about the role of EUFOR Althea and NATO HQ in the process of stabilisation of Bosnia and Herzegovina and to acquaint themselves with current security issues and the situation in the region. The roles of the EU and NATO in Bosnia are difficult to differentiate. Both remain important partners in stabilisation, establishment of compatible Bosnian armed forces and in Bosnia and Herzegovina's integration into Euro-Atlantic security and defence structures. The question that arises is: does this cooperation really represent synergy in establishing regional security or is it in fact geopolitical competition and a question of the EU's own military and defence capabilities? strokovne teme Poslušnost avtoriteti v vojski sv 9 Bodi tiho! Poslušaj! Uči se! Kako pogosto smo kot otroci slišali ali pa še zmeraj kot odrasli v vsakdanjem življenju poslušamo navedene in njim podobne zapovedi? Kaj nas naredi poslušne oziroma neposlušne? Kaj se zgodi s posameznikovo osebnostjo in vedenjem, da sledi, pogosto tudi brez ugovora, ukazom in navodilom, ki mu jih posreduje drugi? Ali je poslušnost posledica bojazni ali je vzrok v osebnosti posameznika? Navedena vprašanja si postavljamo vsak dan, ko pletemo medsebojne odnose s prijetnimi in manj prijetnimi avtoritetami. Fotografija: Bruno Toič Besedilo: dr. Beno Arnejčič Svobodno, avtonomno in umno delovanje vsakega posameznika je namreč ena izmed osnovnih vrednot njegovega življenja, zato pogosto zaznava in razumeva poslušnost kot grožnjo osebni svobodi. Pri tem socialni psihologi in drugi analitiki opažamo, da danes vse več posameznikov brezpogojno posluša avtoritete. Psiholog Stenley Milgram je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opravil več poskusov, s katerimi je meril pripravljenost za podrejanje in poslušnost avtoritetam. Rezultati so presenetili strokovno in laično javnost. Posameznik, ki je razumno in svobodno bitje, pogosto poslušno in nevprašljivo sledi avtoritetam. Mirjana Ule takole citira eno izmed najbolj odmevnih Milgramovih ugotovitev: »Kadar lahko anonimni vodja poskusa uspešno ukaže odraslim, da spravijo 55-letnega moškega ob razum in mu pošiljajo boleče elektrošoke kljub njegovim protestom, se ne moremo izogniti vprašanju, kaj lahko pri svojih podložnikih doseže država, ki je opremljena s precejšnjo avtoriteto in ugledom.« 29 strokovne teme Fotografija: desetnik Emil Jalovec sv 9 Pri tem postavljam vprašanje, kakšno naj bi bilo v opisanih razmerah vedenje sodobne vojske kot aparata države, hierarhično organizirane organizacije in njenih vojakov, institucije, v kateri sta poslušnost in poveljevanje nujna za njeno delovanje. Sodobne vojaške organizacije prav zaradi posebnosti svoje notranje strukture, delovanja in posebne naravnanosti (hierarhija, poslušnost in načelo reda) namenjajo veliko pozornosti vojakovim pravicam, svoboščinam in dolžnostim. Sodobne vojske imajo osebne pravice, svoboščine in dolžnosti poklicnih vojakov ter vojakov po pogodbi predpisane v vojaških zakonih. Glavno vodilo pri omenjenih predpisih je varovalka pred normativizmom in je pojasnjeno 30 v tezi, da so svoboščine poklicnih vojakov ali vojakov po pogodbi ter vojakov na služenju vojaškega roka omejene le toliko, kolikor je to neizogibno potrebno za funkcionalnost oboroženih sil. Številne kršitve poslušnosti in izdajanje neetičnih ter pravno spornih ukazov so v vojaških organizacijah povzročili, da so v urjenja vojakov vpletle vsebine, ki vojake navajajo, kako odpovedati poslušnost nadrejenim, ki bi zahtevali znašanje vojakov nad civilisti. Vsi pripadniki sodobne vojske imajo v demokratični državi pravico izražati želje in se pritoževati nad nepravilnostmi. Neposlušnost in druge kršitve vojaških dolžnosti se kaznujejo po kazenskih in disciplinskih predpisih. Na omenjenih načelih temelji bistvo moči ukazovanja v vojaški instituciji. Zakaj vojak brezpogojno uboga ukaze nadrejenega častnika? Socialni psihologi navajajo dva razloga: – zaradi socialnega pritiska drugih vojakov in vojaške skupine ter vplivov vojaškega okolja, ki vključuje strah, – zaradi osebnostih lastnosti posameznega vojaka, podčastnika oziroma častnika. Ali bo vojak poslušen avtoriteti, je odvisno od več dejavnikov, in sicer, ali sprejema nadrejene častnike kot upoštevanja vredno oziroma legitimno avtoriteto, kakšni so medsebojni odnosi z nadrejenim, kakšna je stopnja poslušnosti do nadrejenega častnika in ali so pri izdajanju ukazov navzoči drugi vojaki. Povelje kot avtoriteta in odgovornost Povelje je avtoriteta, ki jo poveljnik v vojski zakonito izvaja nad podrejenimi. Poveljevanja mu omogočajo položaj in naloge, ki jih v verigi odgovornosti mora opravljati. Povelje je sestavljeno iz avtoritete poveljujoče osebnosti in njegove odgovornosti, da učinkovito uporablja razpoložljiva sredstva, načrtuje, organizira, usmerja, usklajuje in nadzira oborožene sile pri opravljanju določene naloge. Opredelitev povelja v ameriški vojski prav tako vključuje odgovornost za zdravje, blaginjo, moralo in disciplino vojakov (The Joint Chiefs of Staff, U. S. Department of Defence). Poveljevanje je proces znotraj obrambnega sistema, ki v sodobni demokratični državi zadeva samo oborožene sile, ki skupaj z drugimi dejavniki po temeljnih načelih sistemske teorije sestavljajo vojaški podsistem. Poveljevanje na poseben način vključuje elemente vojaškega vodenja in upravljanja. Zadnjima procesoma daje nastavke discipline kot podobe lojalnosti in osebnih lastnosti vodje. Oseba, ki poveljuje, je obenem upravljavec zahtevnega sistema, pri čemer razumemo upravljanje kot proces načrtovanja, organiziranja, usklajevanja, usmerjanja in nadzorovanja virov, da se opravi naloga organizacije. Ukaz ali povelje je torej instrument vodenja. Povelje v svoji funkciji zagotavlja disciplino, tako da s pomočjo ukaza izvede pritisk na posameznega vojaka, ki mu mora slediti. Vojaški sociolog Jürgen je zapisal, da je ukaz dejanje, ki opredeljuje posebnost vedenja profesionalnega vojaka. Posebnost vedenja se kaže v dokončnosti izrečenega ukaza ali povelja. O enkrat izrečenem ali zapisanem povelju in njeni vsebini se niti ne razpravlja niti ne razmišlja. Ukaz zato ne prenese ugovora, njegov izrek ali zapis je odločen, dokončen in jasen. Zanj se domneva, da se ga mora razumeti. Zaradi vseh naštetih lastnosti je ukaz tudi izrazna oblika despotizma. Še posebej se to zgodi takrat, ko se ga prenese v civilne družbene in državne sisteme. Ukaz je zmeraj usmerjen v brezpogojno poslušnost podrejenih, zato tudi ne prenese razprave. Ukaz je torej obvezno navodilo v vojaški organizaciji, ki se ga izrazi ustno ali pisno in temelji na osebni moči ter avtoriteti. Poslušnost vojaški avtoriteti v nemški vojski opredeljuje 11. člen vojaškega zakona: »Vojak mora svojega poveljnika ubogati. Njegova povelja mora v popolnosti, vestno in nemudoma izpolnjevati po najboljši moči.« Sodobna teorija poveljevanja vse bolj poudarja upravljavski način vodenja štabov in uvaja participativne oblike vojaškega vodenja. Poveljnik naj bi bil iniciativen tudi kot vojaški voditelj in upravljavec v sistemu. To naj bi pomenilo, da poveljniki dajejo svojim podrejenim več pooblastil, jih zadolžijo z bolj zapletenimi nalogami in jih podpirajo pri iskanju samostojnih rešitev. Poveljnik pogosto deluje do podrejenih kot pedagog, svetovalec in specialist za številna področja vojaške organizacije. Poveljnik lahko zaradi neposlušnosti posameznih vojakov ali podrejenih častnikov uporabi avtokratsko vedenje in vodenje, poleg tega krepi poslušnost z vzdrževanjem vojaške discipline. Disciplina je eden izmed učinkovitih psiholoških mehanizmov vojaške organizacije. Copeland jo je opredelil kot sistematično urjenje, razvijanje in vodenje duševnih, moralnih in fizičnih sposobnosti, Michel Foucault pa je zapisal, da je umetnost sestavljanja sil, ki sestavljajo učinkovit aparat. Doseganje discipline poteka s prisilo ali vplivanjem poveljnika na vojake z osebnim zgledom. Prisilna disciplina krepi lenobnost vojaške enote, če pa se vojake zaradi tega kaznuje, postanejo nezanesljivi, zgubijo moč samoiniciative in občutka časti, vrednote, ki ima v vojaški organizaciji poseben pomen. Zavrnitev povelja in posledice Poveljnik lahko v svoji zagnanosti izdajanja ukazov in zagotavljanja poslušnosti skozi ukaze, razglase ter odredbe prekrši svoja pooblastila. Ukaz takrat lahko postane protipravno in neobvezno sredstvo poslušnosti ter ga podrejeni lahko tudi zavrne, če bi imel za posledico poškodbo posameznega vojaka. Zavrne ga lahko tudi, če domneva, da bodo z ukazom omejene temeljne človekove pravice in svoboščine. Vsak takšen ukaz vsebuje tudi grožnjo podrejenemu vojaku in povzroča negotovost med prilagajanjem in odstopanjem ter med konformnostjo in odporom. V vojski je temeljni mehanizem prenosa obveznih navodil ukaz, v civilnem državnoupravnem delu sistema pa je temeljni mehanizem poslušnosti razvrstitev oziroma razmestitev (die Anordnung) upravnih delavcev, predvsem pa različne oblike obveznih navodil. Vojaška oseba v nemški vojski ima pravico do ugovora zoper povelje, ki ni skladno s pravili službe. Ugovor ne zadrži izvedbe povelja, razen če bi ga povelje napeljevalo h kaznivemu dejanju ali bi tako kršil določbe mednarodnega vojnega prava. Prav načelo vedenja posameznikov pri poveljevanju loči omenjeni pojem od vodenja in upravljanja. Poveljujoči častnik ali podčastnik ima določeno količino moči in avtoritete, s katero obvladuje organizacijo. Gre za odnos nadrejenosti in podrejenosti ter pogosto za brezpogojno izvajanje povelj, razen če sta s poveljem ogrožena posameznikovo zdravje in življenje. Povelje je torej usmerjeno z avtoriteto posameznika. Ukazovati v vojaški organizaciji pomeni preudarno uporabiti svoje znanje o vodenju, upravljanju in ukazovanju ter drugo splošno znanje in tako odločati, kaj bomo naredili s poveljem. Povelje v miru se razlikuje od povelja v vojni, ki ima veliko večji pomen. Poveljujoči častnik ali podčastnik v vojni s poveljem lahko jemlje ali obvaruje človeško življenje. Poveljevanje v miru in vojni združuje usmerjenost k podrejenemu oziroma njegovemu vedenju. Poveljevati pomeni tudi izvajati neobičajno koncentracijo moči, ki jo ima ena oseba, z legalnimi odloki in ukrepi ter voljo osebe, ki razširja moč. Simbolično pomeni upravljati avtoriteto in uporabljati vse sile v glavi, srcu ter rokah. V nemški vojski 12. člen vojaškega zakona v kontekstu poveljevanja opredeljuje vse bolj tudi tovarištvo v vojaški enoti. Poseben poudarek je v trditvi, da na tovarištvu temelji bistvena moč nemške vojske. Tovarištvo »obvezuje vse vojake, da spoštujejo dostojanstvo, čast in pravice tovarišev ter da jim v stiski in nevarnosti pomagajo. To vključuje obojestransko priznavanje, upoštevanje in spoštovanje drugačnih nazorov«. Vsak vojaški poveljnik naj bi se vedel kot odličen vodja in menedžer, ki je fleksibilen ter razmišljajoč pri delovanju, ki vodi in motivira, spoštuje vojake in šele na koncu nastopa s položaja moči in avtoritete. Moč položaja in osebna moč izsilita pri podrejenih različne odzive. Vodje so lahko odvisni od položaja moči, da dobijo javno privolitev za njihov vpliv. Sodoben vojaški vodja naj ne bi nastopal le s položaja moči, temveč bi moral biti usmerjen tudi k večji kooperativnosti in dinamičnosti v odločanju. Military obedience One of the basic values intrinsic to every individual is free, autonomous and intelligent action, and thus blind obedience is often perceived as a threat to personal freedom. Yet social psychologists and other scholars have noted that more and more individuals seem ready to unconditionally obey the orders of authorities. The author discusses what the behaviour should be of a modern military, which is a state apparatus and a hierarchically organised structure, where giving orders and obeying commands is a prerequisite for operation. 31 sv 9 šport v vojski Robič pred Raamom vrhunsko pripravljen Besedilo: Meta Grmek Jure Robič, pripadnik športne enote SV, bo letos že sedmič tekmoval na vztrajnostni kolesarski dirki čez Ameriko (Raam), na kateri je že z lansko četrto zmago premagal trikratna zmagovalca Roba Kisha in Wolfganga Faschinga. Letos že 28. dirka, ki se bo začela v četrtek, 18. junija, ob 9. uri po našem času, poteka od kalifornijskega mesta Oceanside na zahodni obali do Annapolisa v Marylandu na vzhodni obali ZDA. Kolesarji, ki tekmujejo v kategorijah posamično in skupinsko, prevozijo skoraj 5000 kilometrov in 31.600 višinskih metrov v 14 državah v približno devetih dneh. Jureta Robiča lahko med dirko spremljate prek njegove spletne strani www.jurerobic.net. Kolesarski uspeh je Raam prevoziti, vi ste na njem štirikrat zmagali … Če se z nečim ukvarjaš predano in za to živiš, ni težko. Sem poklicni vojak, zaposlen v športni 32 enoti SV, in kolesarjenje je zame resna služba. Česar se lotim, hočem opraviti do popolnosti. Nekako mi uspeva, čeprav ni tako preprosto, kot se zdi. Veliko dejavnikov lahko vpliva na zmago? Veliko, tudi takšnih, za katere javnost niti ne ve. Na takšni dirki mora vse delovati popolno. Letos sem dobro pripravljen in prepričan sem, da lahko zmagam, če bom le zdrav in če na dirki ne bo trkov ali poškodb. Letos sem na dirki okoli Slovenije naredil začetniško napako, ko se kljub bolečinam do cilja nisem preoblekel, zaradi česar se mi je naredil gnojen absces in sem pred Raamom jemal antibiotike. Zdaj je dobro. Pomembne so torej tudi izkušnje kolesarja, saj moraš preventivno gledati na vse, kar bi se ti lahko zgodilo, in to preprečiti. Leta 2006 na Raam nisem prišel popolnoma zdrav, tam pa so ekstremne vremenske razmere, zato se mi je imunski sistem podrl in sem moral odstopiti. Prav tako morajo vsi v ekipi vedeti, da me morajo na cilj pripeljejo živega in zdravega. Ekipi ni cilj, da zmagam, temveč da me varno vodi čez Ameriko. Dirko zmagam jaz, moje telo določa, kako hitro se bom na primer na 3000 metrih nadmorske višine peljal v nevihti ali po vročini. Ekipa me oskrbuje in spodbuja. To je zelo pomembno, predvsem iskrenost fantov, ki so z menoj, in da mi dajejo pozitivno energijo. To me poganja, sploh takrat, ko sem uničen. Fantje mi med dirko posredujejo sporočila iz Slovenije, saj številni spremljajo dirko in nam na spletno stran pišejo misli. Motivacija pred osvojitvijo naslova zmagovalca Raama je bila verjetno velika, pa tudi pozneje za njegovo ohranitev. Zakaj ponovno na dirko? Saj Lance Armstrong je na Touru tudi sedemkrat zmagal. Če bi imel možnosti in zdravje, bi dirkal do smrti. To je moj način življenja. Dokler se ukvarjam s kolesarstvom in me vojska podpira, bom dal vse od sebe, da bom upravičil status. Raam je najtežja kolesarska dirka na svetu in če na njem zmaguješ, potem je vse mučenje in odrekanje na koncu poplačano. Med dirko se milijonkrat vprašam, zakaj mi je tega treba, toda ko dirko prevozim in če še zmagam, me to notranje tako izpolni, da si mislim, da je ni stvari, ki je v življenju ne bi zmogel, je pa takšna dirka tudi življenjska šola. Pred sezono ste se med drugim pripravljali v Kaliforniji. Kako so potekale priprave? V Kaliforniji imam prijatelja Daniella Zimmermana, ki mi veliko svetuje pri treningu in pripravah. V južni Kaliforniji, kjer sem bil sredi februarja, je klima odlična, temperatura je bila med 20 in 25 °C. Dobro je vplivala menjava okolja, treniral pa sem tudi po progi, po kateri poteka prvih nekaj etap Raama. Z zimskim treningom v Kaliforniji sem si že lani izboljšal formo in sezona je bila odlična. Letos sem bil v ZDA dva tedna, sicer pa sem pozimi veliko treniral peš, to je na pohodih s tekom v klanec in nazaj, kolesaril doma na ergometru in v slovenskem Primorju. Ob tem sem imel februarja v vipavski vojašnici vojaške priprave s triatlonsko ekipo, skupaj s hrvaškimi kolegi pa smo imeli tik pred odhodom na Raam priprave v vojašnici v Murski Soboti. Na njih sem poskušal izpopolniti hitrost. Dopoldan sem opravil samostojen tri- do štiriurni trening, popoldan pa sem kolesaril za Miranom Stanovnikom na motorju. Na teh treningih sem ves čas vozil, kolikor hitro sem mogel, mogoče 60 ali 70 kilometrov na uro. Pri takšnem treningu zelo trpiš, vendar dobiš občutek za hitrost in povečuješ vzdržljivost. Od 1. novembra lani nisem imel premora, mogoče le v smislu, da sem pred novembrom treniral po štiri ure, potem pa v povprečju po sedem ur na dan in več. Vsak dan povprečno prekolesarim po 180 ali 200 kilometrov, vendar ne gre le za nabiranje kilometrov, temveč jih želim odpeljati čim hitreje, saj je na ultradirkah zelo pomembno, da se dolgo časa pelješ zelo hitro. Veliko fantov zdrži in prepelje Raam, toda ne dovolj hitro za zmago. Poleg tega sem letos že tekmoval na dirkah. Pred dirko po Sloveniji sem zmagal na Granfondo Istria Limes Tour v hrvaškem Vrsarju v dolžini 188 kilometrov, na cestnem maratonu v italijanskem Vidmu Granfondo Haiti v dolžini 165 kilometrov, kjer je bila letos izjemna konkurenca, pa sem zaradi težav z menjalnikom tik pred ciljem padel na drugo mesto. Kljub temu sem bil s to tekmo zadovoljen, saj sem na klancih druge premagoval brez težav. Po dirki Kraftwerk Trophy konec maja na Dunaju, kjer sem zmagal petič, sem se počutil celo bolje kot pred njo. Če sem na cestni dirki dober, na Raamu ne bo težav. Na dirki po Sloveniji ste letos zmagali, Marko Baloh, ki bo na Raamu ponovno samostojno tekmoval, je bil četrti. Kakšen kazalnik pripravljenosti je ta dirka? Dirka po Sloveniji je zelo težka dirka. Na skoraj 1200 kilometrov dolgi progi prekolesariš 14.700 metrov višinske razlike, pri čemer ves čas piha veter. Tudi konkurenca je vsako leto večja. Če mi je to dirko, ki je bila letos še za nekaj kilometrov daljša, uspelo prevoziti v 40 urah, vem, da je forma dobra. Sicer zadnjih deset ur nisem vozil na robu zmogljivosti, saj so me v ekipi mirili, naj se ne izčrpam povsem. Baloh je lani s Tomažem Perčičem postal prvi ekipni slovenski zmagovalec Raama. Na dirki po Sloveniji je imel malo težav, vendar mislim, da to na njegovo pripravljenost za Raam ne vpliva. Perčič bo na Raamu letos tekmoval z Erikom Rosensteinom. Oba sta odlična kolesarja. Z Erikom sva pozimi trenirala skupaj in je zelo dobro pripravljen. Prepričan sem, da bosta dirko dobro odpeljala, saj sta na dirki po Sloveniji pokazala dobro pripravljenost. Sicer se v Sloveniji pojavljajo tudi novi mladi fantje, sploh Gregor Primc. Če bo imel voljo in možnosti, da se kolesarstvu profesionalno posveti, lahko od njega veliko pričakujemo. Kateri so za vas sicer še veliki konkurenti na Raamu? Zagotovo so to mladi Avstrijec Christoph Strasser, Švicar Daniel Wyss, ki je na Raamu že zmagal, Avstrijec Gerhard Gulewicz, ki je imel v ZDA že dvakrat smolo in je letos zagotovo odlično pripravljen, ter Američan David Goggins iz specialne enote tjulnov, ki ga ne poznam, toda v ZDA velja za glavnega favorita. Bomo videli. Če je konkurenca večja, raje tekmujem, ker potem več iztisnem iz sebe. Ostaja vaša spremljevalna ekipa enaka kot lani? Tudi letos je vodja ekipe Uroš Velepec, v njej pa so iz Slovenske vojske še vsestranski Aleš Štarkelj, Bojan Kofol in Boštjan Gasser, ki bosta tudi letos skrbela za avtodom, Miran Vereš Piki, ki je bil z menoj že na dveh Raamih, na dirkah Le tour direct, Le tour ultime in dirki po Sloveniji pa tudi na vojaških pripravah s triatlonsko ekipo in bo Urošev pomočnik. Vsi pripadniki SV so bili letos z menoj na dirki po Sloveniji. Z nami bodo še civilisti zdravnik, mehanik, dva člana, ki bosta v tako imenovanem spycar avtu spremljala druge tekmovalce, kupovala hrano, pijačo in drugo, ter snemalec. Sicer bo ekipa letos manjša za člana. Lani ste na Raamu športno počakali avstrijskega tekmeca zaradi napake njegove ekipe in kot ekipa prejeli nagrado fair play. Bi enako storili drugi? Mislim, da bi tudi Gulewicz počakal mene. Vsi fantje veliko treniramo in da bi nekdo dobil tekmo zaradi nesreče drugega, ni prav. Naj bo pošteno do konca. Kakšno opremo boste uporabljali? Že četrto leto vozim kolo scott, ki je lahko, togo in z odličnimi voznimi lastnostmi. Imel bom tri kolesa in šest parov obročev. Kolesarske čevlje imam dve številki večje, ker stopala zatečejo. S seboj imam dvanajst kompletov oblačil, tudi iz goreteksa. Po dirki po Sloveniji sem imel precej mravljinčaste prste, čemur se na takšnih dirkah ne moreš izogniti, toda dober gel te težave nekoliko ublaži ... Vaš glavni sponzor je Slovenska vojska. Koliko denarja prispevajo drugi? Udeležbo na dirki Slovenska vojska razume kot službeno pot in njeni pripadniki v ekipi dobimo povračilo stroškov, kot sicer velja za službene poti. SV zagotavlja tudi najem vozila in namestitev pred dirko in po njej. Tako imamo zagotovljenih približno 65 odstotkov denarja, drugo pa prispevajo sponzorji Acroni, Scott, Peugeot, Garmin, Epic Eco, Gatorade, Big Bang, Rt-tri, Ansmann, Sram, Hervis sport in Sokol group. To so zvesti sponzorji, ki podpirajo tudi priprave in udeležbo na drugih dirkah. Nikoli se ne bi mogel ukvarjati z ultrakolesarstvom tako intenzivno, če ne bi bilo Slovenske vojske. Ta me je naredila in res sem hvaležen vsem, ki me podpirajo. Rad bi se oddolžil s poštenim delom in dobrimi rezultati. Mogoče zaradi našega dela Slovenijo nekateri bolje ali sploh poznajo, vendar bi za promocijo najbrž lahko naredili več, saj je na primer na cilju Raama veliko tujih novinarjev. Organizatorji Raama letos za tekmovalce ponovno uvajajo osebne številke, ki so jih zaradi velikega števila sodelujočih ukinili. Se vam zdi to dobro? Prva leta sem imel številko 195, potem drugo. Ta zamisel je super, saj je 195 postala moja srečna številka. Z njo sem prvič zmagal. Upam, da bo tudi številka 273 zmagujoča. Robič ready for RAAM Jure Robič, a member of the SAF sports unit, is preparing to enter the Race Across America (RAAM) for the seventh time. Winning for the fourth consecutive time last year, he has done better than 3-time winners Rob Kish and Wolfgang Fasching. This year’s race, the 28th in a row, will begin on Thursday, 18 June at 9 UTC in Oceanside, California, and finish in Annapolis, Maryland, on the east coast of the United States of America. Bikers compete either solo or in teams, and finish in 9 to 12 days, after traversing almost 5,000 kilometres and climbing over 31,600 meters in 14 states. 33 sv 9 obrazi Gregorju se uresničuje največja želja Besedilo: Natalija Plemenitaš Fuchs, UVZ Gregor Lisjak trenutno še pridno študira na Pravni fakulteti v Mariboru, konec junija pa na podlagi pogodbe z MO o štipendiranju odhaja na štiriletni študij na U. S. Military Academy West Point. Gregor Lisjak se je na razpis za to štipendijo prijavil že lani, ker pa mu ni uspelo, se je poleg študija vse leto pripravljal in se udeležil tudi prostovoljnega služenja vojaškega roka. Zgodba fanta s podeželja, ki ga je neuspeh okrepil, je dokaz, da z močno voljo in samomotivacijo lahko dosežemo življenjski cilj. prekiniti, sem se prepričal, da je to tisto, kar si želim delati. Zato sem se aktivno pripravljal na ponovno pisanje testa SAT, ki je na neki način ameriška matura. Matematiko sem toliko izboljšal, da sem prišel med najboljše tri odstotke Američanov, ki so to leto pisali SAT. Med služenjem in študijskim letom sem se pripravljal tudi na fizično testiranje, na katerem sem dosegel rezultate visoko nad povprečjem. Zakaj menite, da ste bili izbrani za West Point, in kakšne so bile razlike pri izborih v obeh letih? Fotografija: osebni arhiv Gregorja Lisjaka Dobre rezultate sem dosegel predvsem pri testih SAT in TOEFL, torej testu angleščine, ki ga opravljajo kandidati za študij na ameriških fakultetah, prav tako na fizičnih testiranjih. Izbor je opravljen tudi na podlagi informacij, ki se jih ne da izmeriti, kot so na primer osebnostne lastnosti, mnenje ameriškega vojaškega atašeja o posameznih kandidatih, nekdanje izkušnje z vodenjem in podobno, ki jih presojajo na West Pointu, zato ne vem, pri čem sem bil boljši ali slabši od drugih. Letošnji razpis me je pozitivno presenetil, saj je postopek potekal na zelo visoki ravni, čeprav ga je Urad za vojaške zadeve opravil prvič. Kdaj ste se odločili za vojsko in od kje strast do vojaških akademij? Pokazali ste, da v življenju nikdar ne smemo obupati. Ste vedno takšni? Za uspeh na razpisu in povabilo za študij na West Pointu sem moral pošteno delati, potreboval sem tudi veliko volje in precej je bilo odrekanja, toda pravi napori me še čakajo, najprej naporno šesttedensko osnovno urjenje ter pozneje zelo stresna in akademsko ter športno zahtevna semestra prvega letnika. Menim, da je recept za uspeh veliko volje za delo in samomotivacija. 34 Kako ste se pripravljali na letošnji razpis? Že lani sem se na razpisu zelo potrudil, zato sem bil ob neuspehu nekoliko razočaran, vendar sem optimistično gledal naprej in se začel pripravljati na naslednji razpis. Dan po zavrnitvi sem odšel na izpostavo za obrambo in se prijavil na prostovoljno služenje vojaškega roka, saj sem želel preizkusiti, če res želim to študirati in delati. Čeprav sem po osmih tednih služenja v prometni nesreči doživel hujši pretres možganov in moral služenje Delo v vojski se mi je zdelo zanimivo že od otroštva. Uživam v skupinskem opravljanju nalog, organizaciji, aktivnostih v naravi in premagovanju na prvi pogled nepremagljivih izzivov. V prvem letniku srednje šole sem na televiziji gledal intervju z Matjažem Pešljem, Slovencem, ki je na West Pointu diplomiral leta 2004. Predstavitev akademije, način študija in odlična izobrazba na civilnem ter vojaškem področju so me tako navdušili, da sem si rekel, da se bom, če bo le mogoče, prijavil na razpis in poskušal priti tja. Kaj vas čaka na West Pointu in kako se na to pripravljate? V zadnjem letu in pol sem poskušal dobiti čim več informacij o akademiji. Bral sem knjige in bloge kadetov ter gledal posnetke aktivnosti na akademiji. Odličen vir informacij so Slovenci, ki so na West Pointu že diplomirali, predvsem Matjaž Pešelj, ki mi je dal veliko nasvetov glede študija. Trenutno se pripravljam tako, da sem kar najbolj fizično aktiven, prav tako sem začel s pomnjenjem zelo velike količine podatkov, ki se jih je treba na pamet naučiti med osnovnim urjenjem, to pa je veliko pesmi, dolgih definicij poguma, discipline, vodenja, rekov pomembnih Američanov, pravil vedenja, ravnanja v določenih razmerah itn. Se zavedate razlik v načinu študija? Študij na West Pointu temelji na tako imenovani Thayerjevi metodi, ki je stara skoraj dvesto let. Sylvanus Thayer je bil namreč ravnatelj West Pointa med letoma 1817 in 1833. Bistvo metode je, da se na vsak predmet pripravljaš že dan prej, ura v razredih s približno 15 kadeti pa je namenjena razpravi in pojasnjevanju nejasnosti. Nato dobiš zelo veliko domačih nalog, da snov utrdiš. Študij je usmerjen v prakso, zaradi česar se diplomanti akademije takoj brez težav vključijo v delovne postopke. Ste študijsko smer že izbrali in kje vidite svoje mesto v SV? Za študijsko smer se kadet odloči šele v 2. letniku, izbira pa lahko med približno 35 smermi. Za zdaj me najbolj zanimajo mednarodni odnosi, vodenje in menedžment. O karieri v Slovenski vojski še nisem posebej razmišljal, želim pa se zaposliti v 10. motoriziranem bataljonu kot poveljnik voda. Želim si, da bi v tem poklicu čim dlje užival. Reševalcem nagradne križanke Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: ENOCEVNI PREDOR KARAVANKE. Nagradi prejmeta: Matejka Matkovič, Kajuhova 4, 8340 Črnomelj, in Ivan Tajnik, Ravne 162 a, 3325 Šoštanj. Nagrajencema čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 19. junija, na naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. Ime in priimek:..................................................................................... Naslov:................................................................................................. Pošta:................................................................................................... Rešitev gesla:....................................................................................... ............................................................................................................. ............................................................................................................. 35 Nova številka Biltena Slovenske vojske V teh dneh je izšla nova številka Biltena Slovenske vojske, ki je brezplačno dostopna na spletni strani www.mors.si/tiskovno_ sredisce/publicistika_mors/ index.htm. V njej so objavljeni strokovnovojaški prispevki z aktualno problematiko, največji poudarek pa je na mednarodnem sodelovanju Slovenske vojske in kadrovskem področju. Vabljeni k branju. -B rigadir mag. David Humar Skupna organizacijska struktura zavezništva Nato -K apitan fregate Boris Geršak Mednarodni vidiki zagotavljanja varnosti pomorskega prometa – izzivi in tveganja -M ajor mag. Anže Rode, stotnik Dragomir Ćevriz, polkovnik mag. Žarko Henigman Vojaška obveščevalno-varnostna dejavnost v podpori delovanja Slovenske vojske v operacijah kriznega odzivanja -N adporočnica Anica Flajnik Preiskovanje kaznivih dejanj v operacijah kriznega odzivanja -V VU XIV. razreda dr. Denis Čaleta Vpliv organizacijskega učenja na izobraževalne procese v okviru zoperstavljanja terorizmu -D r. Maks Tušak, dr. Matej Tušak Analiza fizioloških dogajanj v človeku kot indikator prevare in laži -D r. Manica Jakič Zaznava socialne klime v Slovenski vojski -M ajor Božo Majcen Nasilje na delovnem mestu – mobing -N atalija Plemenitaš Fuchs Štipendiranje v Slovenski vojski – izziv za pridobivanje novega kadra -P odpolkovnik Zoran Vobič Kadrovski vidiki popolnjevanja vojaške strateške rezerve -Z vonko Krunić Študija uporabnikov Knjižnično-informacijskega centra Ministrstva za obrambo
