М. Токарев, по неколку издадени дела од своја

Transcription

М. Токарев, по неколку издадени дела од својата потесна научна област, во својство на широко
информиран архитектонски критичар, преку оваа
книга успешно нè запознава со проблемите на архитектонските движења во Македонија и другите поранешни југословенски републики.
Книгава е богато илустрирана со графички и
фотоприлози, а во неа аналитички е претставено
творештвото на преку 400 автори, од кои една третина се од Македонија. Техничката опременост и
обликување, по својот квалитет претставува еквивалент на сродните изданија од богатите и поразвиени
земји. Со оваа книга, авторот целосно ја пополнува
досегашната празнина од архитектонска литература
за опфатените области, и тоа на македонски јазик.
Книгата, не е наменета да служи само за едукативни потреби, туку таа може да биде корисна и за
повисоки цели, првенствено за проучување на сложениот развоен пат на архитектурата од конкретните региони. Поради тоа, таа може подеднакво да им
служи како на архитектите, така и на другите професионални уметнички, творечки и научни кругови, но
исто така и на пошироката културна јавност.
Проф. Славко Брезоски
М. Токарев на умешен начин прави издржана
синтеза на деловите создадени врз основа на личните набљудувања, расположивата стручна литература
и соодветните графички и фотоприлози, кои делумно се направени од него самиот. На таков начин, тој
нуди една досега неостварена целина за архитектурата што ја анализира и ја презентира.
Што се однесува на архитектурата во Македонија, а познавајќи го професионалното опкружување, доаѓаме до сознанија дека досега не сме имале
вакво сеопфатно дело за архитектурата во наведениот територијален и временски распон.
Свесен за можните дилеми со кои е оптоварена архитектонската сцена во Македонија, авторот стриктно
ја применува научната методологија за анализа на архитктонските движења, дела и автори.
Книгава на М. Токарев претставува траен белег за
архитектонските движења во XX век, а нејзината содржина може да се свати како поука и порака за идните генерации. Од иклучително значење е тоа, што во неа на
едно место е собран целосен материјал за развитокот на
модерните архитектонски движења во Р. Македонија,
како и во другите поранешни југословенски републики.
Проф. Александар Никољски
66
MIHAIL TOKAREV
100 GODINI
MODERNA ARHITEKTURA
KNIGA TRETA
PRIDONESOT NA MAKEDONIJA
I JUGOSLAVIJA (1918-1990)
SKOPJE 2006
100
GODINI
MODERNA
ARHITEKTURA
*
ARHITEKTURATA NA
INDUSTRISKATA EPOHA
KNIGA TRETA
PRIDONESOT NA MAKEDONIJA
I JUGOSLAVIJA (1918-1990)
MODERNATA ARHITEKTURA VO TRETA DIMENZIJA
Umetnosta treba da se stremi kon rasko{na skromnost
Klod Nikola Ledu
Arhitekturata poglednata niz prizmata na
umetnosta, obi~aite i zakonodavstvoto.1804
Golemiot proekt 100 godini moderna arhitektura niz tekst i sliki, avtorot Mihail Tokarev go prezentira vo tri celini (knigi) kako eden vid logi~en razvitok na negovata prethodna kniga Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek (Skopje,1999). Vo ovaa
nova trilogija, avtorot iznesuva edno impozantno kompleksno i pove}eslojno delo, koe sigurno
}e ima golemo zna~ewe za sfa}aweto na graditelskite procesi vo niza svetski sredini za
vreme na pove}edeceniskiot razvitok na arhitekturata na novoto vreme.
Prvata kniga Tokarev ja posvetuva na golemite dvièwa i majstorite na modernata,
vtorata ja naso~uva kon arhitekturata na oddelni zemji spored sopstven izbor, a tretata se
odnesuva na arhitekturata na HH vek na prostorot na nekoga{na Jugoslavija, prirodno so
poseben akcent na arhitekturata vo Makedonija do nejzinoto osamostojuvawe vo 1991 godina,
pa i deset godini potoa.
Bidej}i modernata arhitektura i nejzinata epoha gi razbi tradicionalnite podelbi na
izdvoeni i osameni sredini i bidej}i, na toj na~in, donese objektivna opasnost od edna golema
i globalna duhovna uravnilovka - spored na{eto dlaboko uveruvawe, edinstven lek i protiv
duhot na parohijata i protiv duhot na sevladeja~kiot globalen svet , bez identitet i bez
kulturni potpori (dve opasnosti koi ednakvo morame da gi razbereme i ednakvo da gi odbieme),
e vistinskoto znaewe i vistinskoto, kriti~ko razbirawe na realnite tradicii i dostreli
na modernata arhitektura.
Na takov na~in go razbirame i ovoj gigantski napor {to go vloùva Mihail Tokarev.
Odamna izminaa vremiwata na retkite seriozni knigi, analizi, tolkuvawa i vrednuvawa
na modernata arhitektura. Se se}avame na knigata na Zigfrid Gidion, koja relativno brgu se
pojavi i na ovie prostori, no podednakov, ako ne i pogolem interes predizvika sega ve}e
legendarniot Nikola Dobrovi} so nekolkute trajni knigi za sovremenata arhitektura, pri
{to prvata ja ima otpe~ateno celosno na svoj tro{ok, namesto za istite pari da si go kupi
stanot na ul. Stevan Sremac vo Belgrad. Se ~ini deka na ovie prostori sli~na sudbina imaat
i drugi samopregorni borci za zdrava kriti~ka misla i teorija na modernata arhitektura, a
me|u niv, verojatno, se vbrojuva i Mihail Tokarev.
Brojot na objavenite dela za modernata arhitektura denes e neizmerno zgolemen. Toa
trae ve}e tri decenii, a tie i ponatamu se pojavuvaat, raznovidni se, otkrivaat mnogu aspekti
za ~itawe i prepoznavawe na golemata istorija na arhitekturata na na{eto vreme, otkrivaat
idei, ku}i, iskustva, dostignuvawa, a ponekoga{i zabludi.
Ako kon toa se dodadat re~isi bezbrojnite monografski dela za arhitektite, a kon niv:
pregledite na modernoto gradewe spored vidot na programata, funkcijata i sodrìnata, spored profesionalnite dvièwa i spored zemjite, spored estetikata i graditelskiot jazik,
spored materijalite ili spored oblikovnite koncepti i konfiguracii; toga{ navistina }e
se najdeme vo eden lavirint, vo edna beskrajna materija i pred golema odgovornost za selekcija
i za postavuvawe opredelbi vo presret na taa vol{ebna riznica, odnosno }e se najdeme vo
~uvstvitelnoto podra~je na sintezata i mudrosta. Toa, verojatno, e i najgolemata vrednost i
najgolemiot predizvik na deloto {to se nao|a pred nas.
67
Tokarev pred sebe ima brojni svedo{tva za modernata arhitektura, {to sekako ne e mala
rabota nitu mal uspeh. Toj e {iroko informiran. Negovata bibliografija e impresivna,
bogata, razgraneta i vo eden golem panoptikum dava na uvid izvori, dela, avtori, zemji i dvièwa {to isto taka pretstavuva eden vid posebna karakteristika na arhitekturata na na{eto
vreme. Ovoj re~isi boèstven mozaik na ku}i i idei za niv, tolku e otvoren i vo postojano
dvièwe, {to nas nî obzema radost {to mu pripa|ame na eden svet {to go gradi svetot, sekoj
na svoj na~in, spored svoite afiniteti i spored sopstvenoto ~uvstvo, znaewe i sistem na
vrednosti. Poglednato od toj aspekt, Tokarev na seto toa mu dava zna~aen prilog, edna golema
freska na modernata, hrabro opi{uvaj}i gi i dokumentiraj}i gi vol{epstvata koi se imaat
slu~eno za vreme na 100-te godini neimarstvo, pa i ne{to podolgo.
Moè da se kaè deka vo knigite na Tokarev ima izvesna enciklopediska lapidarnost.
Verojatno deka vo toa se ~uvstvuva èlbata na eden u~itel po istorija na arhitekturata, na
svoite ~itateli /studenti vo racete da im dade eden instrumentarium, fakti, grafi~ki prilozi na ku}i, odnosno eden vid riznica od koja tie bi moèle da izvlekuvaat svoi zaklu~oci,
da gi izbiraat svoite pati{ta i sostavi, kako i da crpat bogatstva.
Onie tvorci na modernata, koi Pevzner gi ima nare~eno pioneri , a Dobrovi} pobornici , Tokarev isto taka gi naveduva, no poskrateno i pokoncizno, so relevantni podatoci i
izbalansirani primeri. Razmerot na tekstovite vo knigata e skladen i proporcionalen na
mestoto, ulogata i pridonesot na oddelnite tvorci ili na konkretnata nasoka so koja avtorot
se zanimava.
Sosema e prirodno {to arhitekturata od vtorata polovina na HH vek vo ova delo ima
posebno mesto. Krizata i nezadovolstvoto od dotoga{ na{iroko primenuvaniot graditelski
jazik, od koj re~isi celosno e otstraneta dlabokata socijalna i kulturna smisla, a vo prv
plan se staveni: graditelsko-komercijalnata produkcija, radikalniot pragmatizam, interesot
za masovno gradewe, pred sî na stanbeni naselbi vo vid na spalni i paviljoni vo zelenilo;
go dovedoa pod pra{awe celoto moderno dvièwe. Pri~inata za takvoto nezadovolstvo be{e
opravdana, no lekovite {to bea ponudeni se pokaàa kako mnogu evtini.
Se pokaà deka i radikalniot eklekticizam ne moè da ñ pomogne na neophodnata
golema transformacija, dodeka poserioznoto razbirawe na postmodernite poraki i barawa,
nekako be{e pridu{eno od neodmerenoto i lekomisleno potpirawe vrz istorijata i proverenite tradicionalni arhitektonski urneci.
Glasovite koi podlaboko i potemelno bi zboruvale za celinata na potrebnite promeni
vo arhitekturata, namesto samo za nejzinata kozmetika, bea retka pojava. ârls Xenks, koj od
svoja strana odigra sjajna uloga vo raspravata so krutiot modernisti~ki {ematizam, vo definiraweto na postmodernata ne predloì mnogu pove}e od t.n. radikalen eklekticizam,
odnosno od t.n. dvojno kodirawe. Paralelno so toa, docnomodernizmot ja bara{e svojata pozicija, neokonstruktivizmot i dekonstruktivizmot si imaa nekakov svoj pat, a me|u seto toa,
na razli~ni strani se grade{e vo eden nov poleèren neomodernizam, koj opstojuva i denes,
bez obyir na toa koj kako }e go nare~e. Golemite pobornici odamna si zaminaa!
Novite tehniki na crtawe i prezentirawe, pa i na izveduvawe so pomo{ na mo}nite kompjuterski ma{ini ovozmoìja nekakva nova vizuelna sloboda, poigruvawe i sozdavawe skulpturi za koi nekoga{ ne moè{e nitu da se sonuva. Pluralizmot na idei i arhitektonski
re{enija stana prirodna pojava, taka {to treba da se potsetime na Kristijan Norberg [ulc,
koj svojata prekrasna kniga za Smislata vo zapadnata arhitektura (
) ja zavr{uva so pretskaùvawe za doa|aweto tokmu na edna takva arhitektura.
Sledej}i ja vistinskata sloènost na nastanite vo poslednite 20-ina godini vo arhitekturata voop{to, i samiot kraj na ovaa prva kniga od trilogijata na Mihail Tokarev se
nao|a vo dilemi so koi sekoga{ neizbe`no se sre}avame koga graditelskite nastani, dela i
tvorci se mnogu blisku do nas, ili pak koga se kontradiktorni, ponekoga{ la`ni, ~estopati
68
ispolneti so neo~ekuvani presvrti ili so dela koi neretko ne moàt lesno da se postavat na
nivnoto vistinsko mesto, bez predrasudi i bez pomodarstvo, koi nekako postojano go sledat
ovoj neimarski zanaet.
Se ~ini deka Tokarev kon krajot na svojata kniga se vra}a na nejziniot po~etok: arhitekturata da se pokaè vo seta svoja rasko{na pojava na golemata kulturna, prostorna i socijalna
programa na HH vek, no isto taka da ukaè na seta otvorenost na nejzinite mo`ni pati{ta,
kako i na neizvesnite zaklu~oci koi bi moèle da se donesat do kolku se raboti izbrzano i
nevnimatelno.
Koga ârls Xenks ja pogrebuva{e modernata preku ona pro~ueno urivawe na stanbeniot
kompleks na arhitektot Minoru Jamasaki vo Sent Luis (juli 1972), ~ija smrt navodno be{e
posmrtna kambana i za celiot modernizam (a ne samo za negovite radikalni i kompletno
neuspe{ni masovno podigani klonirani hibridi), dve zna~ajni ne{ta ostanaa vo senka:
- Najprvo, toa be{e naglaseniot socijalen neuspeh na edna tipologija na domuvawe, posebno
vo SAD, iako stanbenite naselbi ne pominaa podobro nitu vo drugite zemji sî do denes,
{to zna~i deka na arhitekturata ne smee{e da ñ se pripi{e op{testven krah.
- Potoa, poznatoto sudewe na postmodernata, vo koe na nekoj na~in ima u~estvuvano i samiot Xenks, spored moe ubeduvawe ne be{e sudewe na samiot arhitektonski jazik i na brojnite
otkritija {to toj gi donese, tuku na negovata zloupotreba, neograni~enoto posegnuvawe po
istoriskite graditelski formuli, sudewe na nemaweto ~uvstvo za mera i za tvore~ko ~itawe
i tolkuvawe na samata postmoderna.
Problemot so site dieti , koi so pomal ili so pogolem uspeh na mnogumina im se prepi{uvaat/pripi{uvaat, pa i vo arhitekturata, e tokmu vo toa {to ne se menuva na~inot na ìvot
i ishrana, odnosno {to ne se svrtuvame kon su{tinata na debeleeweto, tuku sakame da gi
namalime kilogramite na brz i efikasen na~in, bez da se promenat bitnite pri~ini za
nivnoto zgolemuvawe i taloèwe. Seto toa na nekoj na~in go vidovme i vo ramkite na arhitekturata od poslednite 15-ina godini, {to vo pogolema mera gi zafati i na{ite sredini, no
ovoj esej ne e posveten na toa. Ovie tematski pra{awa Mihail Tokarev gi postavuva na krajot
od svojata kniga, no odgovorot na niv navistina mora sekoj sam da si go dade. Vo ova ne{to
verojatno se sodrì i najsloènata zada~a na dene{nata arhitektura.
Verojatno nitu eden qubitel na sedmata umetnost go nema zaboraveno filmot Golemoto
) od italijanskiot reìser Marko Ferero (roden vo 1928). So ovoj
lapawe (
film (snimen vo 1973) toj go predizvika celiot festival vo Kan, preku eden re{itelen napad, vo vid na otvorena kritika na radikalnoto potro{uva~ko op{testvo, poradi negoviot
(denes vidliv) samoubistven pohod kon golemoto lapawe. Vo ova remek-delo na naturalisti~kiot realizam, ~etvorica drugari ({to gi igraat M. Mastrojani, U. Towaci, F. Noare i M.
Pikoli) nekolkute dena na lov i izlet gi pominuvaat vo divja~ko jadewe i vo drugi oblici
na lakomo bolno gnetewe na hrana, pijalaci i na tela. Tie se odnesuvaat kako da nastapuva
krajot na svetot i kako ve}e navistina da ne postoi nitu eden sistem na vrednosti. Takvo isto
golemo lapawe , kako da ja ima zafateno i dene{nata arhitektura {to verojatno pretstavuva
golema opasnost i za nea i za nas samite.
Denes, navidum, kako da nema cvrsti, op{ti i stabilni principi, no toa voop{to ne zna~i,
osven za mediokritetnite arhitekti, deka voop{to nema principi. Izraznite mo`nosti na
graditelskiot jazik denes se beskrajni, no toa ne zna~i deka moè koj kako saka da udira po
ku}ite i po nivnite formi, odnosno ne zna~i deka arhitekturata pretstavuva opereta nameneta samo za novokomponiraniot bogata{ki sloj korisnici. Arhitekturata otsekoga{ pretstavuvala podra~je na zna~ewe i dostoinstvo, na odgovornost i humanisti~ka smisla. Zatoa
- arhitektite, za potrebite na klinikako ne moè da bide dobro do kolku
entite (koi moàt da bidat
), ja pretvorat arhitekturata ednostavno vo
eden vid glamur, presti`, rivalstvo, vo ki~ i holivudsko-lasvegaska laga.
69
Brzite po/modni skokovi, baraweto {to e
a {to
, potskoknuvaweto od forma
na forma, od parodijata na francuskite budoari vo
arhitekturata, ve~noto koristewe na formuli i odnapred prifateni ubavi produktivni motivi /elementi, kako {to
se: tenkite stolbovi niz ~etiri kata izdvoeni od fasadata, ili mo}nite, ogromni nakloneti
natstre{nici nad pettiot ili nad desettiot kat vo vid na kapa, {apka, zavr{etok, znak, dekoracija, kapak, odnosno vo vid na izvik vidi me sega ili vo vid na prividenie, sekade i
sekoga{; nitu na arhitekturata nitu na nejzinite korisnici nema da im ja donesat tolku
posakuvanata sre}a, sli~no kako {to ne donesoa sre}a nitu istoricizmot, formalizmot,
tehnicizmot, kako i pro, pre i postmodernizmot.
Arhitekturata, voop{to, pretstavuva tolku seriozna ~ove~ka (poedine~na i op{testvena)
tvorba, {to vo nea ne moàt da opstanat glumata i psevdoumetnosta. Toa e edna od najgolemite
pouki, {to gi imame dobieno pred sî od narodnata, vernakularna, tradicionalna arhitektura
bez arhitekti (spored B. Rudovski, no i spored Rajt, Le Korbizje, ^. Mur, T. Ando i mnogu
drugi tvorci).
Vo takva svetlina treba da se sogleda i ova delo na Mihail Tokarev, koe pretstavuva
presek, pogled i slika na arhitekturata za vreme na nejzinite mnogu va`ni posledni 100 godini.
Taa slika vo ova delo e pretstavena realno, bogato, re~isi rasko{no, pa i reljefno, nekako
vo tri dimenzii, a vo soglasnost so vistinskata sostojba i rezultatite na ovaa disciplina,
poglednata vo ramkite na eden intenziven istoriski, ekonomski, politi~ki i kulturen period,
period na razli~ni previrawa i mnogu neo~ekuvani transformacii. Vpro~em, od ovoj vid
kniga ni{to pove}e ne smee da se bara. îtaweto i razbiraweto na knigite i nivnite vnatre{ni poraki, kako i na samata arhitektura, pretstavuvaat odgovorna i mnogu va`na individualna rabota.
Kako ja izvr{uvame taa rabota? - Lo{o, zatoa {to:
- I ponatamu arhitekturata ja u~ime, ja sfa}ame, ja ocenuvame i ja prodavame kako umetnost
na golemite yvezdi , a ne kako ìvotna ramka za milioni (i mnogu pove}e) nejzini korisnici,
odnosno gra|ani, za koi taa pretstavuva potreba i ramka, a ne nekakov luksuz.
- Ne gi prou~uvame nastanokot i logikata na duhot na arhitekturata i nejzinite oblici.
- Ne ja barame smislata na gradbata, tuku se zaveduvame so nejzinoto likovno dejstvo , koe
nitu go ima, nitu moè da go ima, do kolku nema zna~ewe, sodrìna, poetika na ìvotot, pa i
nekoj vid ~ove~ki ideali, kako {to toa go pora~uva{e Valter Gropius u{te vo dale~nata
1922 godina.
Stanbenite naselbi sî u{te pretstavuvaat golem proizvoden pogon, a urbanizmot ne se
sfa}a kako izgradba na ìvotot, tuku kako izdavawe lokacii na odredeni sposobni investitori, koi na mnogu mesta se pojavija kako developeri . Takanare~enoto pravewe ku}i
nekako ostana nadvor od poleto na izgradba na kulturata i zaedni{tvoto, taka {to ona proza koe zboruva golemata Agnes Heler, sega stana demode. Arhitek~uenoto
turata denes se nao|a pred fantasti~ni mo`nosti, na koi ne im e mestoto ovde da se nabrojuvaat,
no nejzinite celi mora temelno i radikalno da se preispitaat.
Vo koe op{testvo? - Vo ova kakvo {to e, no ~itaj}i /pronao|aj}i gi vo nego tvore~kite i
graditelskite sili, a ne samo silite na potro{uva~kata, na marketingot, na golemite pari
i malite zadovolstva na u{te pomalite stremeì. Prirodno e deka arhitekturata sekoga{
}e bide onakva kakva {to e nejzinata graditelska zaednica, i deka arhitektite sekoga{ }e ja
imaat ulogata {to im ja dodeluva nivnoto vreme. Me|utoa, ovoj odnos ne e nitu slep, nitu
deterministi~ki, nitu apsoluten. Za sre}a vo taa drama na sekoja arhitektura, vo sekoe vreme
i sekoga{, se nao|aat lu|e, idei, grupi, vizii i arhitekti, koi umeat da ja otkrijat vnatre{nosta na ne{tata, odnosno da go poseduvaat prefinetiot oset za edna druga nepresu{na
graditelska alternativa, vo koja se sodrì seta smisla na ovaa golema disciplina.
Taka nie gi sfa}ame knigite za modernata arhitektura, a me|u niv i ova delo na Mihail
70
Tokarev, koe sodrì tekstovi i dokumenti za razmisluvawe, za upatuvawe, za veruvawe, no i
za somnevawe vo isto vreme. Nikoj ne gi poseduva apsolutnite vistini, ne postoi istorija na
arhitekturata vo vid na gotva~ so recepti za novi jadewa, {to bi pretstavuvalo sramna
uloga. Ne postoi nitu nasoka ili arhitektura koja bi bila za sekoga{ i za sekade. Nema nitu
~itawe na arhitekturata koe bi bilo edno edinstveno.
Zatoa nie ja pozdravuvame ovaa kniga na Mihail Tokarev, kako u{te edno lekovito pole
za pobogato, pootvoreno, posodràjno razbirawe na graditelskite periodi. Sî drugo ostanuva
na nas samite, a toa e najgolemoto iskustvo koe go prifa}ame zasekoga{.
Oktomvri, 2004
Ranko Radovi}
71
Sl.14. Haxi-Nikola @ivkovi}. Konakot
na knegiwa Qubica, Belgrad (1829-30)
Sl.13. Andreja Damjanov i sorabotnicite.
Crkvata Sv. Nikola, Kumanovo (1851)
crkvi, od koi polovinata se realizirani
pod rakovodstvo na majstor Andreja.
Naslednicite na ovaa tajfa ja prodolùvaat svojata aktivnost sî do prvite decenii na HH vek.*12
Vtorata poznata makedonska majstorska tajfa mu pripa|a na mija~koto semejstvo Xongar, ~ij prv poznat rakovoditel
e majstor Novak. Ovaa tajfa steknuva golema slava po doseluvaweto vo selo Papradi{te. Taa pod rakovodstvo na negoviot sin \or|i Novakov Xongar, osven
vo Makedonija, gradi nekolku crkvi vo
Bugarija, od koi dve vo Sofija.
Vo pirinskiot del na Makedonija isto taka rabotat majstori koi so svoite
semejstva tamu se doseleni na mladi godini. Eden od niv e majstor Aleksi (1760
-1850?), koj od Debar se preseluva vo Melnik. Poradi ubavinata na negovite objekti podignati vo Melnik, toj e angaìran
vo izgradbata na konacite na Rilskiot
manastir. Taka zapo~nuva rabotata na edna majstorska loza, koja }e se razviva niz
nekolku semejni kolena.
*12 Poop{irno kaj: Tomovski, Krum. Majstor Andreja
Damjanov
Haxieva Aleksievska, Jasmina; Kasapova, Elizabeta.
Arhitekt Andreja Damjanov
*13 Poop{irno kaj: Arbaliev, Georgi. Nacionalnite
tradicii vo arhitekturata. Tehnika, Sofi®, 1982,
str. 255-59
Grabrijan, Du{an. Makedonska ku¢a ili prelaz iz
orientalne u evropsku ku¢u
Konstantinovski, Georgi. Graditelite vo Makedonija, XVIII-XX vek. Kniga prva.
Tomoski, Sotir. Makedonska narodna arhitektura
Tokarev, Mihail. Sovremena arhitektura vo nasledena sredina
20
Od debarsko-rekanskata oblast, osven graditeli, vo Pirinska Makedonija
doa|aat ikonopisci i rezbari, koi ja kompletiraat vnatre{nosta na ve}e izgradenite objekti. Me|u niv se majstor Veqan Hristo Ognenov od selo Treson~e i
negoviot naslednik Hristo Galabov od
okolinata na Debar.
Od Pirinskiot del na Makedonija,
isto taka, poteknuvaat golem broj majstori koi glavno rabotat vo jugozapadniot
del na dene{na Bugarija. Od okolinata
na Razlog, a posebno od bogatoto trgovsko
mesto Bansko, poteknuvaat i nekolku lozi na majstori ikonopisci i ìvopisci.
Od niv najpoznato e semejstvoto Vi{anovi - Molerovi.
Poznati majstori proizleguvaat i od
egejskiot del na Makedonija koi steknuvaat slava i vo sosednite zemji. Taka na
primer, majstor Nikola od Voden (HaxiNikola @ivkovi}, nare~en Haxi-Neimar, 1792-1870) vo Belgrad podiga objekti
za potrebite na kneèvskoto semejstvo.
Seto toa go dokaùva zna~eweto na
makedonskite graditeli, pod ~ie vlijanie postepeno se menuva arhitektonskiot vkus i pristap pri {to se sozdavaat
novi metodi vo proektiraweto i gradeweto. Na takov na~in tie vr{at vlijanie
i vrz razvojot na arhitekturata vo sosednite zemji. Od tie pri~ini, golem broj
istori~ari na arhitekturata se sloùvaat deka vo XIX vek na Balkanot egzistira jasno prepoznatliva makedonska arhitektonska {kola.*13
Specifi~nostite na makedonskata
arhitektonska {kola od XIX vek se najjasno vidlivi kaj najbrojnata arhitektonska produkcija, a toa se objektite od t.n.
narodna arhitektura, podignati glavno
vo etni~kite granici na Makedonija. Avtorite na tie ubavi ku}i naj~esto se anonimni majstori, kako {to se anonimni i
kompozitorite na ubavite makedonski
pesni. Kako i narodnata pesna, taka i makedonskata narodna arhitektura ima
svoi regionalni varijacii so prepoznatlivi znaci, so {to se potvrduva nejzinata
sevkupnost.
Makedonskata arhitektonska {kola
od XIX vek vo oblasta na narodnata arhitektura gi sodrì slednite prepoznatlivi karakteristiki vo vid na nejzin zaedni~ki imenitel:
Sl.15. Ansambl na terasesto rasporedeni ku}i vo maaloto Kaneo, Ohrid. Pogled od gore
II. ARHITEKTURATA DO VTORATA SVETSKA VOJNA
Formirano vo 1918 godina, Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite vo
1929 godina go dobiva imeto Jugoslavija.
Vo taa novoformirana dràva postojat
golemi protivre~nosti na ekonomsko, socijalno i kulturno pole, so izostreni etni~ki i nacionalni sudiri. Konstitutivnite edinici, koi ja formiraat dràvata, so sebe nosat razli~ni tradicii i
se pod razli~ni stranski vlijanija, od
Avstro-Ungarija do Turcija. Op{testvenite odnosi dopolnitelno se kompliciraat so religioznite sudiri me|u katolicite, pravoslavnite i muslimanite,
kako i so novite politi~ki vlijanija na
fa{isti~ka Italija i na nacisti~ka Germanija. Vo takvi isklu~itelno sloèni uslovi se razviva raznovidna arhitektura,
kako odraz na naglasenata needinstvena
kultura na Kralstvoto Jugoslavija.
Po svojata ekonomska i socijalna
struktura, zemjata e kapitalisti~ka, no
po na~inot na proizvodstvoto taa e agrarna i tehni~ki slabo razviena. Grade`nata tehnika e zaostanata i so ogra-
Sl.19. Viktor Azriel.
Stokovnata ku}a, Belgrad (1907)
22
ni~ena upotreba na novi materijali i na
novi konstruktivni sistemi. Ova od svoja
strana pridonesuva za zadrùvawe na
tradicionalnite, konzervativni arhitektonski stilovi. Najintenzivna arhitektonska aktivnost vo dràvata se odviva vo gradovite koi se centri na trite
nejzini osnovni konstitutivni delovi:
Belgrad, Zagreb i Qubqana.
SRBIJA
Vo sporedba so srednoevropskite i
zapadnoevropskite zemji duhot na noviot
stil (art nuvo) vo srpskata arhitektura
pristignuva so golemo zadocnuvawe. Koga
vo tie zemji ve}e se sozdadeni zna~ajni
primeri na novata arhitektura i koga vo
Germanija ve}e raboti {kolata Bauhaus,
vo Srbija sî u{te se gradat objekti vo
duhot na eklekticizmot. Pojavata na oddelni primeri vo duhot na noviot stil
samo ja potvrduvaat nepovolnata sostojba
na srpskata arhitektura vo prvite tri decenii na HH vek.
Kaj najgolemiot broj objekti vo po~etokot na HH vek te{ko moè da se opredeli kade zavr{uvaat vlijanijata na
akademskiot eklekticizam, a kade zapo~nuvaat vlijanijata na secesijata i na nastojuvawata za sozdavawe na t.n. srpskovizantiski stil. Toa zna~i deka vo arhitekturata pove}e preovladuva romanti~arskata raznovidnost otkolku akademskata strogost. Duri i tvore{tvoto na
oddelni arhitekti sodrì dela koi me|usebno se razlikuvaat vo opseg od akademski neoklasicizam do edna pomodna
secesija i romanti~arski srpsko-vizantiski stil. Takov karakteristi~en primer pretstavuva palatata na Belgradskata zadruga (1905-07) podignata od Nikola
Nestorovi} (1868-1957) i Andra Stevanovi} (1859-1929).
Ne{to podocna, Andra Stevanovi} i
Dragutin \or|evi} (1866-1933) ja proektiraat zgradata na Srpskata akademija na
naukite i umetnostite (1912), koja vo
1923-24 godina e izgradena od pretpriema~ot Matija Bleh od Praga. Nejziniot
rasko{en arhitektonski izraz pretsta-
S l.20. Jovan Ilki} (konkursen proekt na Viktor
Kova~i}). Hotelot Moskva, Belgrad (1907)
vuva svoeviden spoj na elementi od neobarokot i secesijata.
Redok primer na noviot stil pretstavuva Stokovnata ku}a vo Belgrad (1907)
sozdadena vo duhot na secesijata. Kako
potpisnik na proektot se javuva Viktor
Azriel (1880-1938), iako ovoj objekt
pretstavuva celosno uvezen proizvod: od
proektot do primenetite grade`ni elementi od ~elik i staklo. So novata funkcionalna, konstruktivna i oblikovna
koncepcija, toj }e stane predvesnik na
najzna~ajnite dela na srpskata arhitektura, koi }e se sozdavaat vo poslednata
decenija na HH vek.
Drug karakteristi~en primer na noviot stil pretstavuva hotelot Moskva vo
Belgrad (1907), ~ij proekt e napraven po
odràn javen konkurs na koj pobeduva hrvatskiot arhitekt Viktor Kova~i}, a vo
ocenuva~kata komisija se nao|aat Oto
Vagner i dvajca ruski arhitekti. Po insistirawe na investitorite vo izrabotkata na izveduva~kiot proekt e vgraden
i golem del od ideite na vtoroplasiraniot proekt na Jovan Ilki} (1857-1917).
Nastojuvawata za sozdavawe na t.n.
srpsko-vizantiski stil se pojavuvaat vo
specifi~ni istoriski uslovi, koga nezavisna Srbija ima pretenzii da zajakne
i da gi oslobodi drugite ju`noslovenski narodi. Kako romanti~arska podlo{ka na taa tendencija pretstavuva vremeto
na srednovekovnoto Du{anovo carstvo,
pa spored toa i noviot nacionalen stil
bi trebalo da se povrze so toj slaven period na srpskata arhitektura.
Sl.21. Petar P. Popovi}.
Okoliskata uprava, Vrawe (1908)
Prv vistinski primer na srpsko-vizantiskiot stil pretstavuva zgradata na
Okoliskata uprava vo Vrawe (1908) od
Petar P. Popovi} (1873-1945), akademik,
dolgogodi{en na~alnik na Arhitektonskiot oddel pri Ministerstvoto za grade`ni{tvo, a podocna i profesor po vizantiska arhitektura (1919-27). Upotrebuvaj}i go ovoj romanti~arski stil, toj
na majstorski na~in go re{ava agolot me|u dve ulici, na ~ie ~elo e postaven monumentalniot vlez vo objektot.
Generacijata arhitekti od po~etokot
na HH vek, po Prvata svetska vojna is~eznuvaat i fizi~ki i duhovno. Vo Belgrad, kako prestolnina na novata golema
dràva, se javuvaat novi barawa, koi preostanatite doma{ni arhitekti ne moàt
da gi zadovolat. Za posloènite raboti
se angaìraat iskusnite ruski arhitekti, emigranti po Oktomvriskata revolucija. Na takov na~in, so mnogu te{kotii,
so pomo{ na ruskiot akademik Nikola
Krasnov (1864-1939) se zavr{uva i monumentalnata zgrada na Narodnoto sobranie (1907-36).
Za da se za{titat interesite na profesijata, vo 1919 godina se formira Zdruènieto na jugoslovenskite inèneri i
arhitekti, vo ~ii ramki od 1923 godina
raboti Klubot na belgradskite arhitekti. Ovoj Klub, me|u drugoto, se bori
protiv nelojalnata konkurencija od
strana na grade`nite inèneri, osobeno
vo oblasta na stanbenata arhitektura. Za
da ja afirmiraat po{irokata op{testvena uloga na arhitekturata, ~lenovite na
Klubot se svrtuvaat kon svetot na kulturata i umetnosta, u~estvuvaj}i na izlo`bi i objavuvaj}i serija stru~ni napisi.
Zna~ajna uloga vo razvojot na naprednata tvore~ka misla vo 20-tite godini
odigruva internacionalnata revija za
umetnost i kultura Zenit (1921-26). Nea
vo Zagreb ja osnova poetot i kriti~ar
Qubomir Mici} (1895-1971), roden vo
srpsko semejstvo vo okolinata na Glina,
Hrvatska. U{te vo prviot broj na revijata se zagovaraat radikalni promeni vo
estetskite, politi~kite i op{testvenite vrednosti so pomo{ na nekonvencionalnata umetnost. Poradi toa, pod pritisok na lokalnata vlast redakcijata e
prinudena vo 1923 godina da se prefrli
vo Belgrad, nadevaj}i se deka tamu }e naide na podobar priem.
Tvorcite sobrani okolu Zenit re{itelno ja otfrlaat sekoja tradicija, bidej}i se fascinirani od sega{nosta i se
svrteni kon idninata. Pojdovnata postapka vo filozofijata na zenitizmot e
deka krizata na evropskata civilizacija
e seopfatna i deka toa ne e kriza samo
na op{testveno-ekonomskiot sistem, tuku i kriza na kulturata zasnovana vrz toj
sistem. Ovie stavovi zvu~at proro~ki i
moàt da se sporedat so stavovite na ârls Xenks od 70-tite godini izneseni vo
vrska so smrtta na modernata i pojavata
na postmodernata arhitektura.
Avangardnite stavovi na revijata Zenit gi privlekuvaat najzna~ajnite evropski tvorci od toj period vo nea da gi objavat svoite trudovi. Me|u niv sekako se
izdvojuvaat: Laslo Mohoq-Na|, Pablo
Pikaso, Vasilij Kandinski, Rober Delone, Aleksandar Arhipenko, Kazimir Malevi}, Vladimir Majakovski, Sergej Jesewin, Boris Pasternak, F.T. Marineti,
El Lisicki, Hans Maer, Valter Gropius
i mnogu drugi.
Zna~aen moment za srpskiot modernizam vo toj period pretstavuva Prvata
me|unarodna izlo`ba na Zenit vo Belgrad (1924), na koja svoite dela gi pretstavuvaat najzna~ajnite nekovencionalni slikari od evropskite zemji. Prilozi
za modernata arhitektura se pojavuvaat
ve}e vo prvite broevi na spisanieto
Zenit. Taka na primer, na naslovnata
stranica na brojot 11 (fevruari, 1922) se
nao|a proektot za spomenikot na Tretata
internacionala od Vladimir Tatlin, a
vo brojot 34 (noemvri 1924) se pretstaveni delata na Adolf Los.
Vo ramkite na revijata Zenit se objavuvaat niza umetni~ki eksperimenti,
koi se dviàt na relacijata slikarstvoskulptura-arhitektura. Me|u niv posebno vnimanie privlekuvaat delata na hrvatskiot arhitekt, urbanist i slikar Jo
Klek (Josip Sajsel, 1904-87). Negovite
eksperimenti so geometriskite tela rezultiraat so avangardnite proekti za:
Zeniteum I, Zeniteum II (1924) i vilata
Zenit (1924-25).
Sl.23. Jo Klek (Josip Sajsel).
Zeniteum I i Zeniteum II (1924)
Sl.22. K. Jovanovi}, J. Ilki}, N. Krasnov.
Narodnoto sobranie, Belgrad (1902, 1907-36)
23
Sl.33. Milan Zlokovi}. Univerzitetskata detska
klinika, Belgrad (1933, 36-40). Osnova na prizemje
i izgled
Sl.36. Milan Zlokovi}. Delovnata zgrada
Albanija, Belgrad. Konkursen proekt (1938)
{to e vidlivo od ~istite geometriski
formi koi se vo soglasnost so racionalnoto funkcionalno re{enie.
Od kreativnata integracija na konstruktivizmot i ekspresionizmot proizleguva unikatnata kompozicija na Univerzitetskata detska klinika vo Belgrad
(1933,36-40), prepoznatliva spored dinamiziranata asimetrija i spored naglasenoto u~estvo na konstrukcijata vo oblikuvaweto. Na sli~en na~in Zlokovi}
postapuva i pri komponiraweto na nesekojdnevniot objekt za toa vreme, delovnata zgrada na Fiat so izlo`ben salon,
Belgrad (1940, podocna Jugoauto).
Deka Zlokovi} dobro gi poznava aktuelnite moderni dvièwa, se dokaùva
i so podigaweto na Osnovnoto u~ili{te
vo Svetozarevo (1937-), vo ~ija kompozicija moàt da se vidat vlijanijata na
Korbizjevata arhitektura, no i estetskite opredelbi na Nove~ento Italijano,
prisutni vo Kaza del Fa{o (1928-36) na
Xuzepe Terawi.
Vlijanieto od primerite na germanskiot ekspresionizam evidentno e prisutno i vo nerealiziranite proekti na
Zlokovi}, kakov {to e konkursniot proekt za delovnata zgrada Albanija, Belgrad (1938). Nejzinoto oblikuvawe vo vid
na kula na agol so meko izvitkuvawe na
parapetite nalikuva na stokovnata ku}a
[oken, [tutgart (1927), od Erih Mendelson.
Na ovoj zna~aen konkurs, prifaten e
proektot na hrvatskiot arhitekt Branko
Bon (1912-2001) i sorabotnicite, no objektot e podignat spored definitivniot
proekt na Miladin Prlevi} (1900-73) vo
1939 godina, koj sodrì izvesni karakteristiki na tradicionalniot stil. So
ume{no razre{eniot agol me|u dve glavni ulici i so dominantnata vertikala,
ovoj objekt nabrgu stanuva prepoznatliva
urbana poenta vo centarot na gradot.
Vo 30-tite godini, vrz rabotata na
pomladite arhitekti vo Srbija sî pogo-
Sl.34. Milan Zlokovi}. Delovnata zgrada Fiat
(podocna Jugoauto), Belgrad (1940). Aksonometrija
Sl.35. Milan Zlokovi}. Osnovnoto u~ili{te,
Svetozarevo (Jagodina, 1937-)
26
Sl.37. Branko Bon (konkursen proekt) i Miladin
Prlevi}. Delovnata zgrada Albanija, Belgrad (1939)
lemo vlijanie imaat ideite na funkcionalizmot. Sepak, sî u{te nema re{itelen prekin so arhitekturata na minatoto. Vo nekoi primeri se zadrùva tradicionalnata eklekti~na kompoziciska
{ema i se poednostavuva nadvore{niot
izgled na objektite, kako {to e slu~ajot
so Narodnata banka vo Skopje (1927-33)
na Bogdan Nestorovi} (1901-75). Istiot
avtor, nabrgu potoa vo kompozicijata na
Zanaet~iskiot dom vo Belgrad (denes Radio Belgrad, 1931), izbegnuvaj}i go agolot, vnesuva polukru`ni ekspresionis-
Sl.38. Bogdan Nestorovi}. Zanaet~iskiot
dom (1931, podocna Radio Belgrad)
Sl.45. Nikola Dobrovi}. Proekt na Domot za
kulturno-zabavni potrebi, Dubrovnik (1930).
Osnova na prizemje i aksonometrija
prostorii. Ovie raznovidni prostorii
se sovr{eno funkcionalno rasporedeni
okolu vlezniot hol. Od holot trgnuvaat
salite za povrzuvawe na razli~nite nivoa, koi ume{no nalegnuvaat na naklonetiot teren, taka {to ne bi bile potrebni pogolemi iskopi za izgradba na objektot. Soglasno so klimatskite i terenskite uslovi, objektot ima skalesta
struktura so terasi na pet nivoa, a negovata fasada kon ulicata e definirana so
vlezovite vo dvanaeset du}ani, koi imaat
zaedni~ka strea koja e prekinata nad
glavniot vlez.
Dobrovi} ja koristi mo`nosta vo
okolinata na Dubrovnik da sozdade nekolku dela, koi moàt da se natprevaruvaat so toga{niot zapadnoevropski purizam i funkcionalizam. Najgolemoto od
tie dela e Grand hotelot Lopud kaj Dubrovnik (1934-36), koj ima dinami~na kom-
Sl.49. Nikola Dobrovi}. Konkursen proekt
za zgradata Prizad, Belgrad (1937)
Sl.47. Nikola Dobrovi}. Vilata Mudra,
Srebreno kaj Dubrovnik (1937)
pozicija na ~isti formi, ~ija horizontala e naglasena so lentite od prozorskite otvori i balkonite.
Oblikovnite karakteristiki upotrebeni na hotelot Lopud, Dobrovi} gi
doveduva do perfekcija pri sozdavaweto
na edna serija relativno pomali odmorali{ni objekti vo okolinata na Dubrovnik. Me|u niv najzna~ajni se vilite:
Mudra vo Srebreno (1937), Rusalka vo Boninovo (1938) i Vesna vo Lopud (1939).
Za razlika od prethodnite, kaj vilata
Volf vo Lopud (1939) i Domot na Ferijalniot sojuz (1940) Dobrovi} se navra}a
na tradicionalniot kamen. Nego toj go
kombinira so armiraniot beton, no so
rustikalna tekstura na fasadite, koja e
bliska do onaa od vilite na F.L. Rajt, sozdadeni vo istiot period vo Holivud.
Pred po~etokot na Vtorata svetska
vojna arhitekturata vo Srbija pretrpuva
novi promeni. Pod vlijanie na totalitarnite reìmi, humanizmot postepeno
ñ otstapuva mesto na brutalnosta. Ednostavnata nenametlivost na ranata moderna, kon krajot na 30-tite godini se pretvora vo ednostavna monumentalnost. Najzna~aen primer od toj vid e zgradata na
Prizad vo Belgrad (1937-39) od Bogdan
Nestorovi}, koj so dvata ~elni piloni i
oblogata od mermer nudi sve~en karakter. Za da se zadovolat barawata za monumentalnost se angaìraat oddelni arhitekti od Italija i od Germanija, {to
opravdano predizvikuva golemo negoduvawe kaj doma{nite graditeli. Za toa
svedo~i i konkursniot proekt za zgradata
Prizad na Nikola Dobrovi}, koj i ponatamu ostanuva dosleden na modernite arhitektonski principi.*14
*
Od navedenoto moè da se zaklu~i deka prviot period na srpskata moderna arhitektura se karakterizira so eden vid
na turbulentna zbrkanost, ~esti presvrti i so golemi kolebawa. Spored Aleksej
Brki}, srpskata arhitektura na belgradskata {kola e rodena na dve mesta istovremeno - na pozicijata i na kontrapozicijata na funkcionalizmot. Toga{ zapo~nuvaat da se istraùvaat relaciite
me|u racionalnata promislenost i iracionalnata pretstava.
Pri~inata za kolebawata na relacijata racionalno - iracionalno, ne se nao|a nitu vo zastranuvaweto na modernis*14 Poop{irno vo: Arhitektura XX veka. Umetnost na tlu
Jugoslavije, Zoran Manevi}
}
{
Bogunovi , Slobodan Gli a.
Beograda XIX i XX veka
Arhitektonska enciklopedija
Brki}, Aleksej. Znakovi u kamenu, srpska arhitektura, 1930-1980
Dobrovi}, Nikola, Eseji, projekti, kritike
Kadijevi}, Aleksandar. Jedan vek traènja nacionalnog
stila u srpskoj arhitekturi
Leksikon srpskih arhitekata XIX i XX veka
Mila{anovi}, Mari}, Dijana. Vodi~ kroz modernu
arhitketuru Beograda
}
{ Srpska arhitektura XX veka
Srpska arhitektura, 1900-1970
Perovi , R. Milo ,
Sl.46. Nikola Dobrovi}. Grand hotelot
Lopud kaj Dubrovnik (1934-36)
28
Sl.48 Nikola Dobrovi}. Domot na
Ferijalniot sojuz kaj Dubrovnik (1940)
To{eva, Sneàna. Branislav Koji¢
Vujovi¢, Branko. Beograd u pro{losti i sada{wosti
Sl.54. Vjekoslav
Bastl.
Etnografskiot
muzej, Zagreb
(1902-03)
Sl.58. Rudolf
Lubinski.
Univerzitetskata
biblioteka,
Zagreb (1911-13)
Sl.55. Henigsberg i Doj~. Centralnata
{tedilnica, Zagreb (1906)
se osnova Zanaet~iskoto u~ili{te, ~ija
zgrada e podignata (1887-92) od Bole, a
vo 1892 godina i Grade`noto u~ili{te,
podocna muzej Mimara, kako edinstven
dolgogodi{en rasadnik na doma{ni graditeli.
Na pragot na HH vek, vo Zagreb zapo~nuva da navleguva secesijata, koja im
se sprotivstavuva na krutite idei na istoricizmot. Taa zema pogolem zamav po
vra}aweto na doma{nite arhitekti {koluvani vo stranstvo, so {to vsu{nost zapo~nuva hrvatskata moderna arhitektura.
Vjekoslav Bastl (1872-1947) vo stilot na vienskata secesija vo Zagreb ja
sozdava zgradata na Etnografskiot muzej
(1902-03) i ku}ata Kalin (1903), koja ima
bogati ukrasi od keramika, taka {to potsetuva na ku}ata Majolika (1898-1900) od
Oto Vagner. Firmata Henigsberg i Doj~
vo Zagreb ja podiga Centralnata {tedilnica so kafeanata Korso (1906), vo koja
za prvpat e upotreben armiran beton vo
oblikuvawe na vnatre{nosta. Se pretpostavuva deka i ovoj objekt e delo na
Bastl, koj vo toj period e vraboten vo istata firma.
Aladar Barawai (1879-1936) kako
partner vo grade`nata firma Benedik i
Barawai gradi nekolku ku}i vo Zagreb,
me|u koi najpoznati se vilite vo Tu{kawac, koi imaat vozdràna varijanta na
secesijata, so {to potsetuvaat na vilite
{to toga{ gi ima sozdadeno Jozef Hofman vo okolinata na Viena. Takva e vilata Benedik, koja Barawai ja podiga
okolu 1910 godina.
Igwat Fi{er (1870-1948) ja podiga
zgradata na sanatoriumot (Klinika za
detski bolesti) vo Zagreb (1908) kako edno od remek-delata na zagrepskata secesija, so poslobodni fasadi, pri {to se
negira dotoga{niot klasi~en princip na
stroga simetrija.
Rudolf Lubinski (1873-1935), po zavr{uvaweto na studiite vo Karlsrue,
Germanija, vo Zagreb go donesuva vlijanieto na germanskiot jugendstil, koe e
najvidlivo kaj Univerzitetskata biblioteka (1911-13). Ovoj i drugite objekti na
Lubinski se oblikuvani so prostudirani
proporcii i so sovr{eni detali.
Re~isi istovremeno so Zagreb, secesijata se razviva i vo drugite hrvatski
gradovi kade {to se sozdavaat zna~ajni
objekti vo noviot stil. Vo Split Kamilo
Ton~i} (1878-1961) ja podiga Sulfurnata
bawa (1903) so bogata reljefna plastika.
Vo Osiek najistaknat graditel od toj period e Vladoe Aksmanovi} (1878-1946),
koj proektira pove}e stanbeni objekti,
Sl.59. Kamilo Ton~i}.
Sulfurnata bawa, Split (1903)
Sl.56. Aladar Barawai. Vilata
Benedik, Zagreb (1910)
30
Sl.57. Igwat Fi{er. Sanatoriumot
(Klinika za detski bolesti), Zagreb (1908)
Sl.64. Edo [en. Ku}ata Vasi}, Zagreb (1928)
mot nedvosmisleno e prisuten kaj poslednoto delo na Erlih, stanbenata zgrada na
ul. Gaeva vo Zagreb (1934).
Edo [en (1873-1949) e blizok do Kova~i} i Erlih, kako generaciski taka i
vo umetni~ki pogled. Po diplomiraweto
vo Viena, vo 1901 godina toj se vra}a vo
Zagreb, kade {to najprvin predava na
Tehni~koto u~ili{te, a vo 1919 godina
se javuva kako eden od osnova~ite na Tehni~kiot fakultet. I negovoto tvore{tvo evoluira od klasi~na koncepcija do
naglasen modernizam, koj e prisuten kaj
avangardniot funkcionalisti~ki objekt
ku}ata Vasi} vo Zagreb (1928).
Pokraj arhitektite koi go sledat patot {to go trasiraa Kova~i}, Erlih i
[en, vo prvite decenii na HH vek vo Hrvatska tvorat i golem broj arhitekti koi
sozdavaat objekti so arhitektonski izraz
{to se nao|a na granicata me|u istoricizmot i modernizmot. Zatoa avangardnite dela na Kova~i}, Erlih i [en se
vlezeni vo osnovata na t.n. zagrepska arhitektonska {kola, izniknata vo periodot me|u dvete svetski vojni. Nivnite
sledbenici na Tehni~kiot fakultet vo
Zagreb gi prodolùvaat barawata za racionalni prostorni i konstruktivni re{enija.
Prakti~nite i teoriskite zalo`bi
na zagrepskata {kola od 20-tite godini
ja podgotvuvaat slednata etapa vo razvojot na hrvatskata moderna arhitektura.
Toa e povrzano so pojavata na novite arhitekti vo 30-tite godini, koi proizleguvaat od taa {kola ili od naprednite
umetni~ki centri: Berlin, Pariz, Praga
i dr. Tie energi~no se zalagaat za probiv
na modernata arhitektura, {to vo toj period se odviva mnogu te{ko.
Golema pomo{ vo trasiraweto na noviot pat pruà eden nesekojdneven nastan, a toa e rekonstrukcijata na najpopularnata zagrepska zgrada Elsa-fluid vo
centarot na gradot (1927), {to ja izveduva pro~ueniot Peter Berens. Nejzinata
razgolenost i geometrizam, zaedno so naglasenite horizontalni linii i asimetri~no postavenite kontrastni elementi,
stanuvaat urnek za komponiraweto na pogolem broj fasadi.
Za organiziraniot op{testven nastap vo podigaweto na urbanata kultura
na povisok nivo, svedo~i faktot {to vo
1928 godina vo Zagreb e osnovan Otsek
za urbanizam, kako i Oddel za visokogradba na ~ie ~elo se nao|a Ivan Zemqak. Toga{ zapo~nuva aktivnosta za
plansko ureduvawe na gradot spored sovremeni principi, kako i za podigawe na
objekti so nov racionalisti~ki pristap.
Novite principi najprvin se primeneti vo planiraweto na isto~niot del na
Zagreb kade se sozdavaat novi prostorni
kvaliteti, koi delumno se naru{eni poradi nekoi {pekulativni privatni interesi. Posebna va`nost za integralniot
pristap vo arhitektonsko-urbanisti~koto planirawe pretstavuva proektot za
ureduvawe na prostorot okolu ul. Novakova (1931), kako naselba so pove}esemejSl.65. Ul. Novakova
vo 30-tite godini,
Zagreb. Maketa
Sl.67. J. Dencler,
S. Kliska,
M. Kauzlari}.
Pravoslavnata
op{tina,
Zagreb (1929)
32
Sl.66. Drago Ibler. Stanbenata zgrada
Markulin, Zagreb (1936)
ni stanbeni vili vo zelenilo. Za ìvopisnosta na ansamblot pridonesuva i dinami~nata konfiguracija na terenot, vrz
koj se isplanirani, a delumno i se podignati objekti od najzna~ajnite nositeli
na modernata arhitektonska nasoka. Na
takov na~in, prostorot okolu ovaa ulica
dobiva karakter na otvoren muzej, koj za
hrvatskata moderna arhitektura ima takvo zna~ewe, kakvo {to ima za evropskata
arhitektura naselbata Vajzenhof vo
[tutgard (1927).
Op{to zemeno, hrvatskata arhitektura me|u dvete svetski vojni se razviva
na relacijata me|u estetskiot funkcionalizam i kreativniot konstruktivizam,
koi vo vid na edinstvena metoda se prisposobuvaat na konkretnata zada~a.
Sl.78. J. Korka, G. Kreki} i \. Kiverov. Rabotni~kiot dom, Zagreb (1937)
smisla za proporcii i sovr{eni detali
ja ilustriraat stanbenite zgradi na
ulicite Vla{ka (1936) i Marti}eva
(1937) vo Zagreb.
Osven vo Zagreb, modernata arhitektura se razviva i vo vnatre{nosta na Hrvatska, a osobeno vo Dalmacija i na Hrvatskoto Primorje. Bidej}i Rieka vo toj
Sl.81. Nikola Dobrovi}. Vilata Volf, Lopud kaj Dubrovnik (1939)
period se nao|a pod vlasta na Italija,
intenzivno se razviva nejzinoto predgradie Su{ak, vo koe svoi dela sozdavaat
poznati arhitekti od Zagreb. Tamu Juraj
Dencler ja podiga zgradata na Gradskiot
sovet (1930), a Kazimir Ostrogovi} stanbenata zgrada Kauzlari} (1938) so niza
golemi prozorski otvori, fino izvitkani loxi i so ramen krov.
Vo Split glaven zastapnik na avangardnata funkcionalna arhitektura e
pra{kiot student Josip Kodl (18871971), koj gradi individualni i kolektivni stanbeni zgradi so ednostavni kubi~ni oblici, {to predizvikuva reakcija vo
konzervativnata sredina. Fabijan Kaliterna (1886-1953) uspeva da ostvari kreativen spoj na modernata so tradicionalnata dalmatinska arhitektura od kamen.
Na takov na~in toj podiga okolu 200 objekti, me|u koi Okeanografskiot institut vo Split (1933) i Berzata na trudot
vo Dubrovnik (1940).
Vo neposrednata okolina na Dubrovnik, Nikola Dobrovi} sozdava nekolku
individualni stanbeni zgradi, kako i kubisti~ki koncipiraniot Grand hotel
(1936), sozdavaj}i poetski odnos me|u arhitekturata i pejzaòt. Seto toa svedo~i
za navleguvaweto na modernata arhitektura i vo najju`nite delovi na Hrvatska.
Od iznesenoto moè da se zaklu~i deka arhitekturata vo Hrvatska me|u dvete
svetski vojni se razviva paralelno so
zna~ajnite kulturni sredini od Sredna
i Zapadna Evropa, so taa razlika {to hrvatskite arhitekti nastojuvaat na doma{nata arhitektura da ñ dadat izvesen
regionalen beleg. Takov karakteristi~en primer pretstavuva trkaleznata ku}a
vo Zagreb (1935), koja Stjepan Plani} ja
podiga so tradicionalen gradeèn materijal: fugiran kamen, drvo i }eramida.*15
Sl.79. Zlatko Nojman. Stanbenata zgrada
na ul. Marti}eva, Zagreb (1937)
Sl.82. Stjepan Plani}. Trkaleznata
ku}a, Zagreb (1935). Osnova, i izgled
*15 Poop{irno vo: Arhitektura XX veka. Umetnost na tlu
Jugoslavije, @arko Domljan
Belousov, V.N. Sovremenna® arhitektura Ágoslavii
Sl.80. Kazimir Ostrogovi}. Stanbenata
zgrada Kauzlari}, Su{ak vo Rieka (1938)
Maroevi}, Ivo. Antologija zagreba~ke arhitekture
Premerl, Tomislav. Hrvatska moderna arhitektura izme|u
dva rata
Premerl, Tomislav. Zagreb grad moderne arhitekture
35
SLOVENIJA
Modernite arhitektonski tendencii
vo Slovenija se javuvaat na pragot na HH
vek vo specifi~ni okolnosti, koga istoricizmot zapo~nuva da se zamenuva so novata umetnost, odnosno so vienskata secesija. Me|utoa, ovoj docen istoricizam
ima sli~ni celi kako i secesijata, taka
{to arhitektite vo toj period gi koristat elementite i na dvete nasoki.
Kon baraweto na novi pati{ta vo
prostornoto tvore{tvo pridonesuva izrabotkata na planovi za obnova na Qubqana po zemjotresot vo 1895 godina, vo
~ii ramki za prvpat se planira i izgradba na univerzitet. Za izrabotkata na planot, me|u drugite e angaìran i pro~ueniot urbanist Kamilo Zite, ~ij koncept
se potpira vrz istoriskite urneci za sozdavawe na monumentalna prostorna kompozicija. Soglasno na toa, glavnite soobra}ajnici toj gi orientira spored klu~nite gradski spomenici.
Maks Fabijani (1866-1962), u~enikot
na Oto Vagner, po sopstvena inicijativa
predlaga nacrt za potesniot centar na
Qubqana (1895), a podocna i za severniot
del, Beìgrad. Negoviot koncept e ne{to pomoderen, taka {to predviduva otvorawe i na novi soobra}ajnici me|u koi
smestuva urbani moduli, sli~ni na osnov-
Sl.84. Maks Fabijani. Ku}ata Bamberg,
Qubqana (1906-08)
Sl.85. Josip Vanca{. Zdruèniot
krediten zavod, Qubqana (1907-08)
niot motiv na stariot grad. Glavnata {ema ima koncentri~en oblik vo vid na
kristal, a okolu pro{ireniot gradski
centar se predviduva soobra}aen ring.
Fabijani se javuva i kako vode~ki arhitekt vo Qubqana koj vo svoite objekti
pravi integracija na starite motivi i
novite arhitektonski oblici. Takvi se:
-ku}ata Hribar (1902-03), so ìvopisno ras~leneta fasadna obvivka,
Sl.83. Maks Fabijani.
Urbanisti~ki plan za
centarot na Qubqana
(1895)
Sl.86. Ivan Vurnik.
Zadru`nata stopanska
banka, Qubqana (1922)
36
-ku}ata Bamberg (1906-08), koja pretstavuva primer na moderniziran
patriciski stanben objekt, i
-zgradata Krisper, kako tipi~en primer na secesijata.
Secesijata, kako na~in na arhitektonsko-umetni~ko izrazuvawe ja prifa}aat i drugi slovene~ki arhitekti, me|u
koi najpoznat e Ciril Metod Koh (18671925), koj raboti vo Qubqana i vo Radovlica. Obnovata na Qubqana privlekuva
i arhitekti odnadvor, me|u koi se istaknuva Josip Vanca{ od Saraevo. Kaj zgradata na Zdruèniot krediten zavod (190708) i kaj hotelot Union, toj gi soedinuva
elementite na istoricizmot i secesijata. Vo ovaa grupa treba da se vbroi i arhitektot od Grac, Franc Zigmund, koj vo
Sl.91. Joè Ple~nik. Idejniot proekt za
Slovene~kiot parlament, Qubqana (1947).
Osnova i presek
tradicijata na cvrsto gradena arhitektura vo koja vnesuva slobodno oblikuvani
plasti~ni elementi, kakov {to e slu~ajot so Narodnata i univerzitetska biblioteka vo Qubqana (1933, 36-40). Vrskata so tradicijata toj ja vospostavuva so
upotreba na ednostavni formi, kako {to
se: stolbovi, obelisci, piramidi i sl.
Umetni~kata sinteza na ovie formi moè da se vidi kaj idejniot proekt za Slovene~kiot parlament vo Qubqana (1947).
Interesna pojava vo slovene~kata
umetnost i arhitektura vo 20-tite godini
pretstavuva navleguvaweto na ideite na
konstruktivizmot, povrzan so sli~noto
dvièwe vo Rusija, {to nastana po Oktomvriskata revolucija. Kako nositel na
tie idei se javuva slikarot od Trst, Avgust êrnigoj (roden 1898). Toj, najprvo
vo Qubqana (1924-25), a potoa vo Trst
(1925-29), sobira grupa istomislenici i
soglasno na ideite za kolektivno delo vo
duhot na t.n. prolet-kult (proleterska
kultura), povikuva na revolucija vo umetnosta so pomo{ na konstruktivizmot.
Toa predizvikuva {iroka polemika me|u
naprednite umetnici i tradicionalistite, koi sî u{te se pod vlijanie na impresionizmot.
38
êrnigoj smeta deka konstruktivizmot pretstavuva najzna~aen avtenti~en
umetni~ki izraz, kako eden vid jadro na
proleterskata kultura. Vo svoite nastapi toj se zalaga za sinteza na umetni~kata
i op{testvenata revolucija, {to pretstavuva povod da bide interniran od
Qubqana i da se vrati vo Trst, kade {to
vo 1927 godina negoviot konstruktivizam
go dostignuva svojot vrv.
êrnigoj odli~no gi poznava zalo`bite na futurizmot, ideite na dadaizmot,
pa i u~eweto na {kolata Bauhaus, bidej}i
vo Vajmar go posetuva kursot na Laslo
Mohoq Na|. Iako tie avangardni dvièwa vr{at vlijanie vrz negovoto tvore{tvo, sepak toj ostanuva nezavisen, taka
{to vo negovite dela e prisutna izvesna
individualna improvizacija. Prvite
konstruktivisti~ki zalo`bi na êrnigoj nastanuvaat nabrgu po nivnata prva
pojava vo Rusija, kako {to e na primer
proektot za redakcijata na vesnikot
Pravda (1923) od bra}ata Vesnin.
Vo 1924 godina, êrnigoj vo Qubqana
ja organizira Prvata konstruktivisti~ka izlo`ba, na koja pokraj umetni~kite
eksponati se prikaàni i arhitektonski
studii. Ovie studii vo vid na koloristi~ka prostorna pretstava na objekti
potsetuvaat na arhitektonskite fantazii (1933) na Jakov êrnihov.
Grupata napredni umetnici vo Slovenija vospostavuva tesni vrski i so grupata Zenit, koja pod rakovodstvo na Qubomir Mici} vo Belgrad zastapuva sli~ni revolucionerni idei. Ideite na slovene~kite konstruktivisti se propagiraat preku spisanieto Tank, koe izleguva
vo Trst pod uredni{tvo na Fedor Delak.
Vo ova spisanie êrnigoj go objavuva Manifestot na slovene~kite konstruktivisti, pod naslov Moj pozdrav. Vo nego
toj gi povikuva sovremenicite, a osobeno
mladinata, da se zdruàt protiv starata
Sl.92. Avgust êrnigoj.
Arhitektonska studija (1924)
Sl.93. Ivan Poljak. Arhitektonska studija
umetnost, starite sfa}awa, malodu{nosta i degradacijata. Toj naglasuva deka novata umetnost ne e nitu individualna, nitu luksuzna, nitu tradicionalna, tuku
pretstavuva kolektiven izraz na novata
generacija, odnosno taa e ubavina na novata religija i pravi~nosta.
Vo spisanieto Tank, osven umetni~ki
dela, se objavuvaat i arhitektonski idei
na naprednite tvorci sobrani okolu
êrnigoj, kako {to se:
-Ivan Poljak so arhitektonskata studija, i
-Zorko Lah so proektot za pristani{na zgrada za hidroavioni (1927).
Samiot êrnigoj pravi arhitektonska
studija za Tank-teatar (teatar Mase, 1928),
Vo site tie studii e prisutna zalo`bata za edna dinami~na arhitektura sostavena od moderni konstrukcii koi go definiraat arhitektonskiot izraz.
Sl.94. Zorko Lah. Proekt za pristani{na
zgrada za hidroavioni (1927)
BOSNA I HERCEGOVINA
Po avstroungarskata aneksija (1878),
vo Bosna i Hercegovina se slu~uvaat
op{testveno-ekonomski i kulturni promeni, koi imaat direkten odraz i vrz arhitekturata. Glavniot grad Saraevo naskoro dobiva nov centar so evropski karakteristiki vo koj se podignati niza delovni, upravni, kulturni i medicinski
objekti. Se regulira koritoto na rekata
Miqacka, se gradi vodovod i kanalizacija, se voveduva moderna PTT mreà, kako i tramvajski soobra}aj.
[irum Pokrainata se podigaat u~ili{ta, hoteli, op{testveni zgradi, èlezni~ki stanici i drugi op{testveni
objekti. So noviot na~in na stopanisuvawe se zajaknuva gra|anskiot sloj, koj za
svoi potrebi podiga golem broj stanbeni,
a ~esto pati i kombinirani stanbeno-delovni objekti.
Seta graditelska aktivnost se nao|a
pod kontrola na novodojdenite inèneri
i arhitekti, koi se {koluvani vo glavnite kulturni centri na sredna Evropa:
Viena, Praga, Minhen, Budimpe{ta i dr.
Tie pridonesuvaat, za vreme na avstroungarskoto vladeewe do 1918 godina vo
istoriskoto jadro na Saraevo da se podignat okolu 1000 objekti, od koi nad 270
imaat karakteristiki na istoricizmot
i secesijata, a nad 20 sodràt karakteristiki na t.n. bosanski stil.
ISTORICIZMOT vo arhitekturata na Bosna i Hercegovina, glavno e prisuten vo 80-tite i vo 90-tite godini na
XIX vek, pri {to najmnogu se pretpo~itaat neorenesansata, romantizmot i t.n.
psevdomavarski stil. Neorenesansata
najmnogu se primenuva pri oblikuvaweto
Sl.107. Hotelot Evropa, Saraevo (1881-82)
Sl.108. Josip Vanca{. Katedralata,
Saraevo (1884-89)
na gradskite stanbeni, stanbeno-delovni
i nekoi op{testveni objekti, dodeka romantizmot svoeto mesto go nao|a vo oblikuvaweto na verskite objekti.
Psevdomavarskite oblikovni elementi naj~esto se javuvaat kako obleka
vrz objektite sozdadeni spored principite na toga{nata evropska arhitektura.
Ovie dekorativni elementi, na ve{ta~ki na~in se importirani od arhitekturata na objektite izgradeni okolu mavarskite plo{tadi. Toa e eden od na~inite,
na koi novata vlast saka da mu se dodvori
na doma{noto muslimansko, pa i na evrejskoto naselenie. I vo slu~aite koga
se baraat posoodvetni prostorni i oblikovni re{enija, ostanuva dilemata: dali
treba da se sozdade arhitektonsko delo
vo koe doma{nata muslimanska tradicija
}e se prilagodi na op{tata islamska, odnosno mavarska tradicija, ili obratno.
Toa pokaùva deka toj intenziven period na gradewe vo Pokrainata, a osobe-
no vo Saraevo se karakterizira so stilski lutawa, pri {to raznovidnite arhitektonski pristapi se prisutni vo tvore{tvoto i na arhitektot - poedinec. Duri i pove}e od toa, bidej}i istite tie arhitekti nabrzo se priklu~uvaat na secesijata i na t.n. bosanski stil.
Me|u prvite neorenesansni objekti
vidno mesto zazema hotelot Evropa vo
Saraevo (1881-82), koj na stariot gradski
centar zapo~nuva da mu dava evropski
lik. Vo toj period na arhitektonski kolebawa, kako najpoznati arhitekti se istaknuvaat Josip Vanca{ i Karl Parìk.
Josip Vanca{ (1859-1932), osven golem broj stanbeni i stanbeno-delovni
zgradi sozdadeni vo neorenesansen stil,
podiga i dva zna~ajni op{testveni objekti vo Saraevo:
- Palatata na Pokrainskata vlada
(1884-85), koja so rusti~nata fasada
na simetri~niot oblik pripa|a na
neorenesansata, i
- Katedralata (1884-89), koja nosi oblikovni elementi od neogotikata.
Karl Parìk (1857-1947) vo Saraevo
sozdava objekti so raznoviden stilski
pristap, kako {to se: [erijatskata sudiska {kola (1887) vo psevdomavarski
stil, Golemata gimnazija (1890-91) i
Op{testveniot dom (podocna Teatar,
1897-98) i dvata vo neorenesansa, kako i
Evangelisti~kata crkva (1899) vo neoromanika.
Osven navedenite objekti, posebno
vnimanie vo Saraevo privlekuvaat:
- Vrhovniot sud (1891), napraven vo neorenesansa od Karl Panek (1860-?) i
- Gradskiot sovet (1891, 94-96), izgraden vo psevdomavarski stil spored proektot na Aleksandar Vitek
i Kiril Ivekovi} (1864-1933).
Psevdomavarskiot stil se sre}ava i
kaj op{testvenite objekti vo drugite
gradovi na Pokrainata, kako {to se:
Sl.109. Karl Parìk.
Evangelisti~kata
crkva, Saraevo (1899)
41
Sl.115-1. Dionis Sunko. Hrvatskoto
dru{tvo Napredok, Saraevo (1912-13)
pravi so simetri~no re{enie i so polukruèn rizalit na erker, pri {to upotrebuva odmerena vegetabilna plastika.
Sprotivno na toa, kaj Gradskata bawa vo
Mostar (1912-14) toj primenuva geometriski ornament vrz simetri~noto re{enie vo psevdomavarski stil. Na sli~en na~in postapuva i Jozef Gramar kaj ku}ata
na d-r Paul Ore{kovi} vo Saraevo (1914),
~ija fasada e zbogateno so polihromija.
Milo{ Miladinovi} (1876-1934) isto taka so reljef i so skulptura gi dekorira geometriskite povr{ini na objektite podignati vo Saraevo, kako {to se:
Sl.116. Ludvik Huber. Kinoto
Apolo, Saraevo (1912)
Sl.117. Jan Kotera. Bankata
Slavija, Saraevo (1911-13)
- Stanbeno-delovnata zgrada na Jozef
Danon (1910), i
- Zgradata na Srpskoto dru{tvo
Prosveta (1910-11), koja so svojot
mek agol povrzuva dve ulici. Nad
atikata na agolot ima piramidalno postavena bogata skulptorska
kompozicija.
Deka zbogateniot gra|anski sloj na
oddelnite nacionalnosti saka da go potvrdi svojot op{testven status i preku arhitekturata, svedo~i zgradata na Hrvatskoto dru{tvo Napredok, Saraevo (191213) od Dionis Sunko (1879-1935). Vrz osnovnite oblici na ovoj objekt osmisleno
se postaveni dekorativni aplikacii od
visok reljef i dve skulpturi so koi se
naglasuva vlezot.
Vo po~etokot na vtorata decenija na
HH vek vo arhitekturata na Saraevo ve}e
e prisutna tendencijata za osloboduvawe
od dekoracijata na secesijata so naglasuvawe na geometriskite oblici na objektite. Najdobri primeri za toa pretstavuvat: kinoto Apolo (1912) na Ludvik
Huber (1859-1921) i bankata Slavija
(1911-13) na Jan Kotera (1871-1923), u~enikot na Oto Vagner.
Za potrebite na zasilenata obnova na
Saraevo, ~e{kiot arhitekt Josip Pospi{il (1868-1918) go izrabotuva prviot moderen urbanisti~ki plan, koj pod negov
nadzor zapo~nuva da se realizira. Kako
rakovoditel na Grade`niot otsek na
Pokrainskata vlada, toj ja prou~uva tra-
dicionalnata arhitektura vo Bosna i
Hercegovina i izrabotuva proekti za nekolku stanbeni zgradi. Kaj stanbeno-delovnata zgrada Musafija (1913) toj go napu{ta dekorativizmot, no go zamenuva so
prefineto ras~lenuvawe na fasadata so
pomo{ na venci i pilastri, koi se za{titeni so golema strea.
Baraweto na BOSANSKI STIL vo
toga{nata arhitektura na Bosna i Hercegovina, kako tendencija zapo~nuva u{te vo po~etokot na HH vek. Takvata misla
kaj Josip Vanca{ ja razbuduva eden holandski minister za grade`ni{tvo, koj
pri posetata na Saraevo vo 1900 godina
mu izjavuva: Dokolku vie arhitektite i
ponatamu ja zapostavuvate doma{nata narodna umetost i pove}e gi cenite tu|ite
izrazi, ve}e nema da bide interesno da
se patuva po svetot, bidej}i site gradovi
}e bidat sli~ni eden na drug.
Pottiknat od toa, Vanca{ zapo~nuva
da gi istraùva vrednostite na doma{nata graditelska tradicija i vo 1912 godina vo svojstvo na sobraniski pratenik
predlaga Rezolucija za inventarizacija,
valorizacija i stavawe pod za{tita na
starite vredni objekti. Vo Rezolucijata
se bara za novite objekti {to }e bidat
izgradeni vo bosanski izraz da se ovozmoàt dano~ni olesnuvawa. Bosanskata
vlada ja prifa}a Rezolucijata, no za taa
Sl.118. Josip Pospi{il. Stanbeno-delovnata
zgrada Musafija, Saraevo (1913)
43
Sl.126. D. Smiqani}, M. Kadi} i I. Rajs. Ju`niot
front na blokot vo ul. Bori{a Kova~evi}, Saraevo
(1935-37). Sostojba 2006
Sl.124. Helen Baldasar i Du{an
Smiqani}. Ku}ata Dimi}, Saraevo (1926)
nata ku}a Dimi} (1926) pretstavuva prv
moderen objekt vo Saraevo, {to se gleda
po naglasenite horizontali na polno i
prazno, kako i po otsustvoto na kakov bilo vid dekoracija.
Helen Baldasar (1894-1970), kako i
drugite arhitekti po nego dosledno gi
zastapuva ideite na {kolata Bauhaus i
na toga{niot ~e{ki kubizam. Takvite
karakteristiki se vidlivi kaj Domot na
Crveniot krst (1929) i kaj stanbenata
zgrada na Britanskata blagajna (1930), i
dvete vo Saraevo.
Du{an Smiqani} (1895-1973) prekinot so minatoto najprvo go manifestira
preku podigaweto na ku}ata Singer
(1930), za da toa celosno go pokaè kaj
slednite objekti vo Saraevo: vakufskata
stanbena zgrada (1935) i paviljonot Jugoslavija za belodrobni bolesti (1936).
Vsu{nost, poslednite dva objekta moàt
da se smetaat za ramnopravni na nivnite
srednoevropski urneci. Ova celosno druèwe so modernata, Du{an Smiqani} go
potvrduva so izgradbata na Op{tata bolnica na @elezni~arite (1938).
Po~ituvaj}i gi poukite na Valter
Gropius, arhitektite vo Saraevo ~esto
pati ja pretpo~itaat timskata rabota,
{to im pomaga vo sozdavaweto na golem
broj primerni objekti na modernata arhitektura. Taka na primer, Du{an Smiqani} i Muhamed Kadi} ja sozdavaat prvata moderna zgrada vo Tuzla, Berzata na
trudot (1934), koja e sozdadena od dva ednostavni volumeni postaveni pod prav
agol i so dlabok trem pred vlezot. Arhitektonskiot tim sostaven od D. Smiqani}, M. Kadi} i I. Rajs go sozdava primerniot juèn front na blokot vo ul. Bori{a Kova~evi}, Saraevo (1935-37).
Isidor Rajs (1901-45), po diplomiraweto vo Zagreb specijalizira vo Praga,
kade se zapoznava so najnovite arhitektonski tendencii koi relativno rano gi
prenesuva vo Saraevo. Pod takvo vlijanie, vo vid na ednostavna geometriska
kompozicija so prostudirani proporcii
gi sozdava:
- Stanbenata zgrada na P+3 (1929-30),
~ie prizemje kon ulicata ima trem
na stolbovi;
- Stanbenata zgrada Singer i Herman
(1930-31) so ednostavna ramna fasada i so golemi prozorci;
- Stanbeno-delovnata zgrada na Cezar
Danon (1936), {to kako i prethodnite ima }o{e so naglaseni balkoni; i
- Domot na @elezni~arskata zadruga
(1938), eden od prvite visoki objekti (P+7) vo Saraevo.
Mate Bajlon (1903-95), po diplomiraweto vo Viena im se pridruùva na
prethodnite arhitekti vo naporite za
probivawe na modernata arhitektura.
Toa najdosledno go pravi preku podigaweto na individualni stanbeni objekti,
vo ~ija funkcija i oblik se ~uvstvuva
vlijanieto na Adolf Los. Toa go potvrduvaat: vilata Jelovi} (1931), ku}ata
Cvitkovi} (1932), ku}ata Ku{an (193233) i ku}ata Bajlon (1933).
Paralelno so toa, Mate Bajlon nastojuva modernite principi da gi vovede
i vo proektiraweto na op{testvenite
objekti, {to e vidlivo kaj:
- Javnata berza na trudot (1929-30),
koja so elegantnoto izvitkuvawe
pravi meka vrska me|u dve ulici;
- Osnovnoto u~ili{te (1930-31), oblikuvano so ~isti kubusi koi se probieni samo so neophodnite otvori;
- Osnovno u~ili{te Vratnik (193637) so naglaseni horizontalni prozorski lenti; i
- Zadru`niot dom (1935), koj ima simetri~no re{enie so geometriski
oblikuvan centralen rizalit, postaven vrz trem na stolbovi.
Sl.125. Du{an
Smiqani}. Ku}ata
Singer, Saraevo
(1930)
Sl.127. Mate Bajlon.
Ku}ata Cvitkovi},
Saraevo (1932)
Sl.128. Mate Bajlon. Zadru`niot
dom, Saraevo (1935)
45
Sl.138. Momir Korunovi}. Sportskata sala,
Kumanovo (1931). Osnova i izgled
Sl.137. Momir
Korunovi}. Spomenkosturnicata,
Zebrwak kaj
Kumanovo (1933-37,
razurnata 1941)
Sl.135. Dragutin Masla}. Risti}eva
palata, Skopje (1925-26). Osnova i izgled
na dopolnitelni intervencii vo tekot
na izgradbata, prvobitniot proekt na
Josif Bukavac pretrpuva zna~ajni promeni, osobeno vo nadvore{niot izgled,
no akademskata nota vo oblikuvaweto e
sî u{te evidentno prisutna.
Zadocnetoto vlijanie na akademizmot e prisutno i kaj t.n. Risti}eva palata
(1925-26), so koja arhitektot Dragutin
Masla} go oformuva najzna~ajniot agol
me|u dve ulici na gradskiot plo{tad vo
Skopje. Poradi uslo`nuvaweto na elementite vo re{avaweto na agolniot spoj
i prisustvoto na razigrana secesionisti~ka plastika, izostanuva akademskata
strogost i kompaktnost.
Za raznovidnosta na arhitektonskiot pristap pridonesuva edna grupa postari srpski arhitekti, koi zaedno so svoite pomladi istomislenici, nastojuvaat
da gi voskresnat tradiciite na srpskoto
srednovekovno graditelstvo. Takvata romanti~arska tendencija so svojata izve{ta~enost e osobeno prisutna kaj gra|anskite, op{testvenite i kaj verskite objekti. Pod takvo vlijanie se sozdadeni i
nekolku zna~ajni objekti vo Makedonija.
Belgradskiot arhitekt Momir Korunovi} (1883-1969), po specijalizacijata
vo Praga, Rim i Pariz, se vrabotuva vo
Ministerstvoto za grade`ni{tvo i me|u
prvite zapo~nuva da raboti vo noviot romanti~arski manir. Toj ima proektirano
pogolem broj memorijalni spomenici i
javni objekti, me|u koi i 50 sportski sali
(sokolani). Me|u negovite pozna~ajni objekti podignati vo Makedonija spa|aat:
-kulata vo manastirskiot ansambl
Sv. Naum kaj Ohrid (1925, urnata po
Vtorata svetska vojna),
-sportskata sala vo Kumanovo (1931), i
-spomen-kosturnicata vo Zebrwak kaj
Kumanovo (1933-37, razurnata za
vreme na Vtorata svetska vojna).
Sportskata sala vo Kumanovo ima simetri~na osnova, so golema ve`balnica,
bina i monumentalna vlezna partija. Nejzinoto simetri~no oblikovno re{enie
proizleguva od brojot 3, pri {to vo siluetata dominiraat centralnata partija
i dvete bo~ni kuli, vo ~ija obrabotka se
primeneti motivi od srpskata srednovekovna arhitektura.*18
Ruskiot emigrant Vladimir Antonov, koj ìvee i raboti vo Kumanovo, sozdava nekolku objekti vo koi se prepletuvaat zadocnetite vlijanija na akademizmot so elementite na t.n. srpsko-vizantiski stil. Me|utoa, na negovite objekti koi se bogato ras~leneti so arhitektonski elementi, re~isi celosno izostanuva dekoracijata. Simetri~noto re{enie na Zanaet~iskiot dom (1930) so
prostornata organizacija na elementite
*18 Poop{irno kaj: Dobrovi}, Nikola. Eseji, projekti, kritike
Gr~ev, Kokan. Arhitektonskite stilovi vo makedonskata arhitektura na 19 vek i vo periodot me|u dvete
svetski vojni.
Gr~ev, Kokan. Crkovnoto graditelstvo vo Makedonija, 1918-40
Kadijevi}, Aleksandar.
`
Jedan vek tra enja nacionalnog
Sl.136. Momir Korunovi}. Kulata vo manastirot
Sv. Naum, Ohridsko Ezero, (1925, urnata)
48
Sl.139. Vladimir Antonov.
Zanaet~iskiot dom, Kumanovo (1930)
Konstantinovski, Georgi. Graditelite na Makedonija, XVIII-XX vek. Kniga prva
Tomovski, Krum; Petkovski, Boris. Arhitekturata
i monumentalnata umetnost vo Skopje me|u dvete
svetski vojni.
To{eva, Sneàna. Branislav Koji¢
Sl.142. Vilim Baumgarten.
Oficerskiot dom, Skopje
(1929, urnat 1963). Osnova i izgled
Sl.140. Bra}a Sekura (?). Zgradata na
Op{tinata, Strumica (1926-31). Desno e
nekoga{niot hotel Srpski kral
moè da se povrze so proektantskata postapka primeneta od Momir Korunovi}
kaj Sportskata sala.
Simetrijata, kako osnoven zakon na
kompozicijata, Antonov ja primenuva i
kaj Op{tinskta zgrada (1931), so koja go
oformuva agolot me|u dvete ulici vo
centarot na Kumanovo. Soodvetno na triagolnata lokacija, simetrijata kaj nea e
naglasena so eden centralen rizalit, koj
e bogato ras~lenet so pilastri, venci i
arhivolti.
Me|u najranite objekti zapo~nati da
se gradat vo eden vid sloboden srpsko-vizantiski stil spa|a i Op{tinskata zgrada vo Strumica (1926-31), koja ima izvesna monumentalnost, kako vo prostornata
kompozicija taka i vo oblikuvaweto na
fasadite. Za razlika od Op{tinskata
zgrada vo Kumanovo, ovde agolot me|u dvete ulici e naglasen so vovle~en rizalit, {to korespondira so monumentalniot vlez niz trifora vo prizemjeto i
so balkonot na prviot kat. Se pretpostavuva deka lokalnite majstorski tajfi
go imaat podignato ovoj objekt spored
proektot na bra}ata Sekura od Qubqana.
Kako i vo drugite pogolemi gradovi
vo Makedonija, taka i vo Strumica bila
formirana ruska kolonija vo ~ii ramki rabotat sposobni majstori graditeli.
Iako bez akademsko obrazovanie, tie znaat ponekoga{ da podignat stanbeni objekti, koi sodràt karakteristiki na zapadnoevropska arhitektura od 30-tite godini
na HH vek. Takvi primeri pretstavuvaat:
-ku}ata na Kamilarovi, so kubisti~ki karakteristiki vo oblikuvaweto, i
-ku}ata na Kalka{lievi, koja vo postavkata na tremot i balkonot sodrì elementi na ekspresionizmot.
Spored kaùvawata na arhitekt Metodija
Kalka{liev (1928-), ku}ata na negoviot
tatko, po sistem na inènering ja ima po-
dignato grupa na ruski emigranti pod rakovodstvo na Georgi Tokarev (1901-65).
Ruskiot emigrant Vilim Baumgarten
(1879-1941) me|u prvite po~nuva da go ~uvstvuva pulsot na belgradskite romanti~ari, taka {to vo eden vid srpski neovizantiski stil go podiga Oficerskiot
dom vo Skopje (1929, urnat 1963). Objektot ima naglasena ramnoteà so dobro izbalansirani volumeni, kako i majstorsko
oblikuvawe na polukru`nata vlezna partija so galerija i saat-kula.
Edna decenija podocna, belgradskiot
arhitekt Velimir Gavrilovi} (18831969) ja podiga @elezni~kata stanica vo
Skopje (1938, podocna Gradski muzej) so
vonredno funkcionalno re{enie, no i so
zadocnet poednostaven srpski neovizantiski stil. So ovoj monumentalen objekt
zavr{uva toga{nata najva`na gradska oska na Skopje vo pravec sever-jug.
Sl.143. Velimir
Gavrilovi}.
@elezni~kata
stanica, Skopje
(1938, delumno
urnata 1963,
podocna
Gradski muzej).
Osnova i izgled
Sl.141. Ku}ata na Kalka{lievi, Strumica.
(Kompjuterska reanimacija)
49
Sl.145. Milan
Zlokovi}. Stopanskata
komora, Skopje (1933,
podocna Etnolo{ki
muzej). Osnova i izgled
so Narodnata banka
Sl.144. Bogdan
Nestorovi}.
Narodnata banka,
Skopje (1927-33,
urnata 1963).
Osnova
Sl.146. Hudak Vikotor. Zgradata na Vardarska
banovina, Skopje (1930-38). Osnova i izgled
50
Belgradskiot arhitekt Bogdan Nestorovi} (1901-75) sproti Oficerskiot
dom vo Skopje i istovremeno so nego go
podiga objektot na Narodnata banka
(1927-33, urnat 1963). Dvata objekti pravat monumentalna arhitektonska silueta
vo centarot na gradot pokraj rekata Vardar. I dvata imaat sli~en prostorno-volumenski raspored, no objektot na bankata ima vidlivo pro~isteni povr{ini
na eklekti~nata prostorna kompozicija.
Vedna{ do objektot na Narodnata
banka, belgradskiot arhitekt Milan
Zlokovi} (1898-1965) go podiga objektot
na Stopanskata komora (1933, podocna
Etnolo{ki muzej). Ovoj objekt e oblikuvan pove}ezna~no, bidej}i na agolot svrten kon rekata, toj sodrì ekspresionisti~ka nota, a kon plo{tadot ima ramna
bela fasada delumno pokriena so staklena yid-zavesa.
Za ureduvawe na del od gradskiot centar na Skopje vo 1930 godina e raspi{an
javen konkurs, so koj trebalo da se dobijat
predlozi za re{enie na potegot od sega{noto Republi~ko sobranie kon bregot na
rekata Vardar. Na konkursot pobeduvaat
ruskite arhitekti Ivan Rik i Viktor
Lukomski so edno monumentalno re{enie koe potsetuva na srednovekovnata vizantiska arhitektura. Toa e vo soglasnost so stavot i vkusot na toga{nata
vlast, no ovoj proekt od razli~ni pri~ini ne e realiziran. Objektot na Sobranieto (toga{nata Vardarska Banovina) e
podignat vo 1938 godina spored proektot
na ~e{kiot arhitekt Hudak Vikotor
(Vje~eslav ?) so poednostavena geometriska varijanta na akademizmot, taka {to se
izostaveni dekorativnite fasadni elementi.
Sl.147. Nikola Dobrovi}.
Zgradata na Vardarska banovina,
Skopje (1930). Prostoren
prikaz od konkursniot proekt
Na istiot konkurs u~estvuva i Nikola Dobrovi} (1897-1967), koj ima studirano i raboteno vo Praga, kade {to e vo
kontakt so naprednite arhitektonski
dvièwa vo Evropa. Negoviot predlog za
noviot objekt na Vardarska Banovina e
mnogu blizok do germanskiot ekspresionizam i do ruskiot konstruktivizam. Vrz
edna razgraneta krstovidna osnova so polukru`ni zavr{etoci, toj predviduva da
podigne eden skalest gabarit vrz ~ie jadro bi bil postaven visok jarbol pricvrsten vrz objektot so sajli. Sepak, ova avangardno re{enie od konzervativnata
ocenuva~ka komisija e rangirano na ~etvrtoto mesto.
Probivot na modernata arhitektura
vo Makedonija e ozna~en u{te pred gradeweto na Etnolo{kiot muzej od Milan
Zlokovi}. Zagrepskiot arhitekt Drago
Ibler (1894-1964) toga{ ve}e go ima zavr{eno objektot na Okru`niot ured za
socijalno osiguruvawe (1928-34, podocna
Gradska bolnica) vo centarot na Skopje.
Negovata kompozicija e sostavena od razgraneta osnova i naglaseni horizontali
so polno i prazno i ~ista ramna fasada
so crvenikava nijansa. Avangardnosta na
ovoj objekt se potvrduva i so toa {to e
re~isi istovremeno sozdaden so poznatite objekti na evropskiot purizam. Ovoj
zna~aen objekt makedonskata arhitektu-
Sl.150. Ivan Artemu{kin. Ku}ata na
bra}ata îtku{evi, Skopje (1932, urnata 1963)
Sl.149. Ivan Artemu{kin. Stanbeno-delovniot
objekt na bra}ata Bojaxievi, Skopje (1931)
ra go dobiva blagodarenie na toa {to
Drago Ibler e prinuden da raboti vo
Skopje bidej}i pa|a vo nemilost vo Hrvatska. Toj toga{ e ~len na arhitektonsko-umetni~kata grupa Zemqa, koja me|u
drugoto se zalaga za nacionalni varijacii vo arhitekturata, {to naiduva na otpor kaj toga{nite vlastodr{ci.
Vo tekot na 30-tite godini, so porastot na gradovite, vo Makedonija se intenzivira i stanbenata izgradba, so tendencii za racionalni re{enija i za dostoen oblikoven izraz. Me|utoa, poimot
Sl.148. Drago
Ibler. Okru`niot
ured za socijalno
osiguruvawe (192834, podocna Gradska
bolnica), Skopje.
Osnova i izgled
dostoen oblikoven izraz od razli~ni
arhitekti e sfaten na razli~en na~in,
pri {to ~esto pati se slu~uva eden ist
avtor kaj dva istovremeno podignati objekti da upotrebi razli~ni arhitektonski stilovi. Vo izgradbata na stanbenite
objekti u~estvuvaat golem broj arhitekti, od koi najplodni se: Ivan Artemu{kin, Boris Dutov, Jan Dubovi i drugi.
Ivan Artemu{kin, po poteklo od Rusija, e eden od najaktivnite arhitekti vo
Skopje me|u dvete svetski vojni, koj podignuva objekti na markantni lokacii.
Nivniot arhitektonski izraz ima glavno
romanti~arski karakter, od poednostaveniot neovizantiski izraz prisuten kaj
stanbeno-delovniot objekt na bra}ata
îtku{evi (1932, urnat 1963), pa sî do poednostavenata geometriska vtorostepena
plastika na fasadite so pravoagolni otvori, kako {to e ku}ata na bra}ata Bojaxievi vo Skopje (1931).
Promenliviot karakter vo arhitektonskiot izraz na Artemu{kin e vidliv
Sl.151. Ivan Artemu{kin. Kinoto
Uranija, Skopje (1933-37, podocna Kultura)
51
agol me|u dve ulici. Na sekoj karakteristi~en kat se nao|a nevoobi~aeno bogata
stanbena sodrìna, koja vo funkcionalen pogled ima logi~en raspored. Oblikovnoto re{enie na objektot sodrì izvesen dinamizam, koj donekade potsetuva
na arhitekturata na Erih Mendelson,
osobeno vo zaoblenite balkoni postaveni na agolot.
Ruskiot emigrant Mihail Dvornikov
go podiga najgolemiot stanben objekt vo
ovoj period, zgradata na èlezni~arite
vo Skopje (1934-46) i toa so unikatno
funkcionalno i oblikovno re{enie.
Ovaa simetri~na zgrada ima atriumsko
re{enie so galerii i so dva monumentalni trema niz koi se pristapuva do gradinata vo atriumot. êtirite }o{iwa na
ovoj golem objekt se naglaseni so nadvi{uvawata, golemite strei i so balkonite. Na site ~etiri kalkani od }o{iwata
e postaven simboli~en reljef so za{titniot znak na èlezni~arite.
Sl.162. Josif Mihajlovi}. Javnata berza na
trudot, Skopje (1939). Osnova i izgled
red idejniot plan na Dimitrie T. Leko
(1863-1914) od 1914 godina, toj go izrabotuva GUP na gradot, koj e prifaten vo
1930 godina. Taka se sozdadeni uslovi za
izgradba na golem broj kapitalni objekti, vo ~ija realizacija u~estvuvaat vidni
graditeli. Toga{ se izveduvaat i: hidrocentralata Matka, vodovodot Ra{~e, regulacijata na rekata Vardar itn.
Vo arhitektonskiot izraz na Josif
Mihajlovi} se sre}avaat elementi na
srpskiot neovizantiski stil vrz ednostavni fasadi, kako {to e objektot na Crveniot krst vo Skopje (1930), pa do sosema
poednostaven geometrizam so elementi
na ekspresionizmot, kako {to e Javnata
berza na trudot (1939), obata na sega{niot bulevar Ko~o Racin vo Skopje.
Gligorie Ta{kovi} (1901-63) spa|a
me|u najgolemite graditeli na balkanskite prostori bidej}i preku svojata
firma so 3.000-5.000 vraboteni vo periodot od 1932 do 1946 godina ima podignato
golem broj raznovidni objekti vo Jugoslavija, Bugarija i Turcija. Svojata firma ovoj bitolski inèner ja formira po
diplomiraweto vo Belgrad i po ednogodi{niot prestoj vo SAD, kade {to specijalizira izgradba na moderni avtopati.
Vo oblasta na stanbenata arhitektura, osobeno vnimanie privlekuva stanbeniot objekt na semejstvoto Ta{kovi}
(P+3+Po) vo Skopje (1940), postaven na
54
Sl.163. Gligorie Ta{kovi}. Stanbeniot
objekt Ta{kovi}, Skopje (1940). Osnova i izgled
Sl.164. Mihail Dvornikov. Stanbenata zgrada na èlezni~arite, Skopje (1934-46).
Izgled i polovina od osnovata: 1.Vlez, 2. Trem, 3. Galerija, 4. Dvor - gradina
Gligorie Tomi} (1886-1971), po poteklo od Kru{evo, isto taka se javuva kako avtor na golem broj stanbeni objekti,
od koi najpoznat e stanbeno-delovniot
objekt Ibni Pajko vo Skopje (1935-38).
So ramnata konkavna fasada i so tremot
na stolbovi, toj nosi eden pro~isten moderen izraz.
Sotir Tomoski (1899-1985), pred i po
Vtorata svetska vojna podiga preku 80 objekti so promenliv arhitektonski izraz,
od umereno eklekti~en, preku moderen so
regionalni belezi, pa sî do internacionalen vo 50-tite godini. Kako najkarakteristi~ni primeri na negovoto tvore{tvo me|u dvete svetski vojni moàt da se
navedat slednite:
- Termoelektranata vo Kru{evac
(1928-30), koja ima belezi na toga{nata evropska moderna so izvesna
akademska nota, so {to potsetuva na
arhitekturata na Ogist Pere i na
Peter Berens; i
- @enskata gimnazija vo Skopje (1939,
urnata 1963), koja so konkavno zakrivenata i ednostavno tretirana
fasada, kako i so tremot na stolbovi, pretstavuva moderna arhitektura so regionalni belezi.*19
Sl.165. Gligorie Tomi}.
Stanbeno-delovniot objekt
Ibni Pajko,
Skopje (1935-38). Izgled
i osnova: 1. Vlez,
2. Pretsobje,
3. Trpezarija, 4. Soba,
5. Kujna, 6. [pajz,
7. Doma{na pom., 8. Bawa,
9.
, 10. Balkon
WC
Sl.167. Sotir
Tomoski. @enskata
gimnazija, Skopje
(1939, urnata 1963).
Osnova i izgled
Sl.166. Sotir Tomoski.
Termoelektranata, Kru{evac (1928-30)
*19 Poop{irno kaj Kasapova, Elizabeta. Tomoski
Sotir. Dodatok na Ar{in 2, Skopje, 1996
55
III. ARHITEKTURATA OD 1945 DO 1964 GODINA
Vedna{ po Vtorata svetska vojna e
vospostavena demokratskata FNR Jugoslavija, vo ~ij sostav vleguvaat {est republiki i dve avtonomni pokraini. I
pokraj proglasenata ramnopravnost na
site narodi i narodnosti vo novata dràva, istoriskite razliki na nacionalno, versko i na kulturno pole, te{ko moàt da se otstranat. Ovie razliki u{te
pove}e se potenciraat so neuedna~eniot
ekonomski razvoj vo razli~nite delovi
na ovoj sloèn dràven sostav.
Jugoslavija od Vojnata izleze kako
pobednik, no so golemi razurnuvawa, {to
pretstavuva ogromen predizvik pred
skromniot broj arhitekti. Nivna glavna
zada~a e pobrzata obnova na zemjata, so
cel da se dobie pokriv nad glava i da se
zaìvee proizvodstvoto. Po re{avaweto
na tie egzistencionalni problemi, zapo~nuva da se razmisluva i za op{testveniot status na arhitekturata, kako i za
reorganizacijata na proektantskata dejnost vo soglasnost so dràvnite planski
dokumenti.
Arhitektonskite idei na uvezeniot
socijalisti~ki realizam od SSSR se
kratko vreme prifateni i vo Jugoslavija,
koga na V kongres na Komunisti~ka partija na Jugoslavija tie se modificirani
vo ramkite na ,,edna sopstvena kultura,
nacionalna po forma, a socijalisti~ka
po sodrìna. Investitor ve}e ne e poedinecot, {to znae kakva arhitektura saka, tuku anonimniot kolektiv, koj glavno
bara pokriv nad glavata, a za arhitektonskite idei re~isi i ne razmisluva.
Za kratok period se izgradeni golem
broj stanbeni, industriski i administrativni objekti bez osoben vkus, pa duri i
so siroma{en arhitektonski izraz. Od
druga strana, kaj dràvnite administrativno-upravni objekti naj~esto e prisutna monumentalnata nota na socijalisti~kiot realizam. Najdobar primer za toa
pretstavuva Domot na sindikatite vo
Belgrad (1947-54) na Branko Petri~i}
(1911-84), nekoga{en sorabotnik na Korbizje. Simetri~nata monumentalna fasada so svojata vdlabnatost pred objektot
formira sve~en plo{tad.
Napu{taweto na kolektivisti~kiot
ideal i povtornoto prifa}awe na arhitektot kako individualen tvorec te~e
bavno i makotrpno vo tekot na 50-tite godini. Pod vlijanie na nastanite od 1948
godina, vo kulturata i umetnosta postepeno se podgotvuva prekin so ideite na
socijalisti~kiot realizam. Paralelno
so negovoto gasnewe, vo sredinata na 50tite godini se pojavuva i t.n. korbizjevski manir. Na{iroko e prifatena upo-
trebata na brisolei, koi od funkcionalni nabrgu se pretvoraat vo formalisti~ki elementi na arhitektonskiot izraz.
Evidentno e deka vo toj period novata
arhitektura na Jugoslavija se razviva
glavno pod me|unarodni vlijanija, osobeno pod onie od zapadnoevropskite zemji.
Toa sozdava izvesni zaedni~ki arhitektonski karakteristiki vo celata dràva,
{to e potpomognato od sozdavaweto na
novi arhitektonski {koli vo glavnite
Sl.170. Drago Gali}. Stanbenata zgrada na ul. Proleterski
brigadi (Vukovar), Zagreb (1952-53). Dve osnovi i izgled
Sl.168. Branko
Petri~i}. Domot
na sindikatite,
Belgrad (1947-54)
56
Sl.169. Dragan Tomovski. Stanbenodelovniot objekt, Skopje (1960)
Sl.178. Milorad
Pantovi}.
Ansamblot na
Belgradskiot
saem (1957)
Sl.181. Radivoe
Tomi}. Sojuzot na
inènerite i
tehni~arite na
Jugoslavija
(SITJ), Belgrad
(1961)
Sl.179. U. Bogunovi}, S. Jawi} i M. Krsti}.
Televiziskata kula na Avala kaj Belgrad (1960-66, urnata 1999)
Milorad Pantovi} (1910-88), vo sorabotka so konstruktorite B. @eèq i
Milan Krsti}, spored delumno izmenetiot konkursen proekt gi gradi objektite
na Belgradskiot saem (1957). Izlo`benite hali so rasponot i formata na lu{pestite armiranobetonski konstrukcii
moàt da se natprevaruvaat so toga{nite
zapadnoevropski primeri.
Prefinetoto ~uvstvo za viti formi
na Milan Krsti} se potvrduva i podocna
kaj televiziskata kula na Avala (196066, urnata 1999), podignata spored proektot na Ugle{a Bogunovi} (1922-94) i
Slobodan Jawi} (1928-).
Na pragot od 60-tite godini arhitektite vo Srbija zapo~nuvaat da se osloboduvaat od masivnite monumentalni formi i da primenuvaat polesni strukturi
vidlivi na fasadite. Vo takov duh Ratomir Bogoevi} (1912-63) go sozdava pove}enamenskiot objekt nare~en Kulturen
centar (1961), smesten vo blokot zad delovniot objekt Albanija vo Belgrad.
Istata godina, Radivoe Tomi} (1922-)
ja podiga zgradata na Sojuzot na inènerite i tehni~arite na Jugoslavija (SITJ)
vo Belgrad (1961), ~ija potstrukturna geometrija na skulptorski na~in e povrzana
so funkcijata, dodeka so slikarski sredstva dobiva ìvopisnost na naglasenite
horizontali. Ova svrtuvawe od infra-
Sl.180. Ratomir Bogoevi}. Kulturniot
centar, Belgrad (1961). Osnova i izgled
strukturnata kon organskata arhitektura
postepeno stanuva mati~na nasoka na belgradskata arhitektonska {kola.
Olesnuvaweto na fasadnite strukturi, spored primerite na Mis van der Roe,
Bogdan Igwatovi} (roden 1912) go primenuva kaj hotelot Slavija vo Belgrad
(1962) koj se sostoi od edna naglasena vertikala i prostrani terasi orientirani
kon plo{tadot. Na drugiot agol od istata ulica vo 1989 godina e izgraden apartmanskiot del na hotelot, koj e oblikuvan
od mazni kubusi so pretenzii za haj-teh
arhitektura.
Mihajlo Jankovi} (1911-76) se pojavuva kako najgolem avtor na preminot od
50-tite vo 60-tite godini. Negovite najzna~ajni objekti, so pomo{ na sorabotnicite se izgradeni vo Belgrad:
- Stadionot na JNA (1947-51) i Stadionot Ta{majdan (1953-56);
- Zgradata na Sojuzniot izvr{en sovet
(1955-61) vo vid na edno simetri~no
paviljonsko re{enie, realizirano
spored izmenetiot konkursen proekt
od 1947 godina na grupa zagrepski
Sl.182-1. M. Jankovi} i dr. Administrativnata
kula na op{testveno-politi~kite organizacii
(porano CK SKJ), Belgrad (1960-68)
59
Sl.186. Stanko Mandi} i Milorad Pantovi}. Plo{tadot na partizanite, Uìce (50-tite godini). Panorama i fragment od izgledot
Glavniot plo{tad (Plo{tadot na
partizanite) vo Uìce e eden od najzna~ajnite urbani zafati vo 50-tite godini,
sozdaden spored proektot na Stanko
Mandi} (1915-87) i na Milorad Pantovi}. Razli~nite objekti po viso~ina i po
sodrìna se organski povrzani so neposrednata okolina, dodeka so edinstvoto
na arhitektonskiot izraz se dobiva izvesna monumentalna nota na urbanata
kompozicija. Me|u niv posebno vnimanie
privlekuvaat teatarot (1959-67) i stokovnata ku}a (1960).
So postepenoto zajaknuvawe na ekonomijata i so otvoraweto na Jugoslavija
kon stranstvo, zapo~nuvaat da se gradat
i moderni aerodromi. Najzna~ajniot
me|u niv e aerodromot Belgrad kaj Sur~in (1957-62). Avtor na Generalniot plan
e M. Luki}, a glaven arhitekt na aerodromskite objekti e Vladislav Ivkovi}
(1926-). Pristani{niot objekt (1957-62)
ima primerno funkcionalno i oblikovno re{enie, pri {to na naglasenite horizontalni potezi im kontrastira vertikalnata komandna kula.
Potrebata od prezentacija na umetni~kite dela zapo~nuva da se zadovoluva
preku gradewe na soodvetni muzei so zaviden kvalitet. Najzna~aen me|u niv e
Muzejot na sovremenata umetnost vo Nov
Belgrad (1961-65), izgraden spored konkursniot proekt na Ivan Anti} i Ivanka
Raspopovi} (1930-). So dijagonalno postavenite kubusi, koi lebdat nad povle~enoto prizemje, ovoj objekt samiot po sebe nudi umetni~ko doìvuvawe.
Memorijalniot muzej vo [umarica
kaj Kraguevac (1968-75) ima sosema sprotivna, no na svoj na~in originalna koncepcija. Kako {to muzejot vo Belgrad posetitelite gi vodi nagore so povremeni
pogledi kon okolinata, taka muzejot vo
Kraguevac posetitelite gi vodi nadolu
kon adot, so povremeni pogledi kon ne-
boto, {to se probivaat me|u kubusite od
razli~na viso~ina.
So industrijalizacijata na zemjata
zabrzano se zgolemuva i brojot na gradskoto naselenie, za ~ii potrebi se podigaat golem broj stanbeni zgradi i celi
stanbeni reoni, osobeno vo Belgrad. So
cel da se smestat pogolem broj stanovi
na edinica povr{ina, so istovremeno zadovoluvawe na potrebite od sloboden zelen prostor, zapo~nuvaat da se podigaat
visoki stanbeni objekti. Stanbenite kuli vo Belgrad (1958) na Ivan Anti}
(1923) spa|aat me|u prvite povisoki stanbeni zgradi so primerna funkcija i oblik, taka {to }e stanat svoeviden prototip.
Izgradbata na novi stanbeni reoni
okolu pogolemite gradovi ja ra|a potre-
Sl.188. Ivan Anti} i
Ivanka Raspopovi},
Muzejot na sovremenata
umetnost, Nov Belgrad
(1961-65). Osnova, presek,
izgled i vnatre{nost
Sl.187. Vladislav Ivkovi}. Pristani{niot
objekt na aerodromot Belgrad, Sur~in
kaj Belgrad (1957-62)
61
Sl.194. L. Horvat, M.Kauzlari}, K.Ostrogovi}.
Hotelot Jugoslavija, Nov Belgrad
Sl.193. Bogdan Bogdanovi}. Memorijalniot ansambl,
Jasenovac, Hrvatska (1964)
Vrz osnova na iznesenite primeri
moè da se zaklu~i deka vo povoeniot period golem broj srpski arhitekti, inspirirani od predvoeniot geometriski ekspresionizam, navleguvaat vo apstraktniot strukturalizam. Na takov na~in, spored Aleksej Brki}, tie go baraat konceptot na edna arhitektura koja im pripa|a
na konkretniot region i narod. Nivnite
razmisli se dviàt od t.n. infrastruktura na Milan Zlokovi} vo 30-tite, pa
sî do organskite invencii na Mihajlo
Mitrovi}, so koi moè da se kaè deka
zavr{uva periodot na srpskata moderna
arhitektura, spored nejzinata ortodoksna definicija.
Za odnosot na srpskite arhitekti kon
principot na modernata arhitektura formata proizleguva od funkcijata,
moèbi najdobro svedo~i stavot na Milorad Macura, iznesen u{te vo 1947 godina: dokolku objektot bide izgraden spored strogiot recept na funkcionalizmot, toj bi pretstavuval arhitektonski
monstrum, koj se povtoruva vo iljadnici
primeri i se pretvora vo zavereni~ka kolektivizacija na identitetot.
Navleguvaj}i podlaboko vo su{tinata na srpskata moderna arhitektura, bi moèlo da se zaklu~i deka belgradskata {kola relativno rano, u{te vo 50-tite godini,
go navestuva krajot na funkcionalizmot
i go pretskaùva doa|aweto na t.n. aformalna arhitektura, bez pritoa da se izgubi
vo besmislata na celosnata deregulacija
ili pak vo mizerijata na eklekticizmot.
Razvojot na srpskata arhitektura,
spored Aleksej Brki} bi moèl da se podeli na slednive tri glavni periodi, zaokruèni vo pribli`ni vremenski ramki
i so svoi karakteristiki:
- Prv period (1930-50), vo koj geometrizmot postepeno se napu{ta, {to
e pridruèno so: kritika na t.n. poednostavena proekcija na realnosta,
osporuvawe na funkcionalisti~kata teza za poistovetuvawe na sodrìnata i formata, kako i so svrtuvawe
kon infrastrukturnata matrica;
- Vtor period (1950-65), vo koj so razvojot na geometriskata pravilnost
se razviva i infrastrukturnata
matrica so otklon kon organskoto,
kade {to se javuva prvata definicija na organskata arhitektura i kade {to e nastanata idejnata osnova
na belgradskata {kola;
- Tret period (1965-80), vo koj zaemnata konvergencija na dvete verzii
dostignuva morfolo{ko edinstvo,
sozdavaj}i ja so toa i definicijata
na novata stilska formacija ~ija
programa bi moèla samo na~elno
da se smesti vo modernata arhitektura, soglasno so nejzinata konvencionalna definicija. *20
HRVATSKA
Vo povoenata obnova na Hrvatska
glavnoto vnimanie e posveteno na izgradbata tipski stanbeni naselbi i industriski pogoni. Arhitekturata potpa|a
pod novoto idejno-politi~ko vlijanie i
ja napu{ta tradicijata na zagrepskata
{kola. Istovremeno so anonimnata i
bezli~na stanbena i industriska izgradba, se pojavuva i drugata krajnost, a toa e
tendencijata za t.n. socijalen monumentalizam. So takviot arhitektonski manir, hrvatskite arhitekti vo 1947 godina
pobeduvaat na konkursite za reprezentativni objekti vo Belgrad, i toa:
- Sojuzniot izvr{en sovet, od
V. Poto~wak, Z. Nojman, A. Ulrih
i D. Perak,
- CK na KPJ, od N. [egvi}, B. Bon i
D. Gali}, kako i
- hotelot Jugoslavija, od L. Horvat,
M. Kauzlari} i K. Ostrogovi}.
Sepak, mnozinstvoto arhitekti vo
Hrvatska se opredeluvaat za eden vid ar-
}
{
Contemporary Yugoslav Architecture (1950-58)
Kadijevi}, Aleksandar. Jedan vek traènja nacionalnog
Kadijevi}, Aleksandar. Mihajlo Mitrovi}
arhitketuru Beograda
}
}
Mitrovi , Mihajlo.
Novija arhitektura Beograda
{, Srpska arhitektura XX veka
Perovi , R. Milo
[traus, Ivan. Arhitektura Jugoslavije, 1945-90
Sl.195. Vladimir Turina. Zapadnata tribina
na stadionot Dinamo, Zagreb (1946-54)
63
Sl.196. Marijan Haberle. Novata zgrada na Zagrebskiot velesaem
(1949, podocna Tehni~ki muzej)
hitektura koja se nao|a me|u navedenite
dve krajnosti, baraj}i nekoe ideolo{ko
opravduvawe. Vo takvata nedefinirana
arhitektonska klima, Vladimir Turina
(1913-68) ja dovr{uva zapadnata tribina
na stadionot Dinamo vo Zagreb (1946-54),
~ija arhitektura se odlikuva so jasna
konstrukcija i so plasti~na ekspresija
na betonskite nosa~i. Betonot vo kombinacija so ~elikot, Turina go upotrebuva za sozdavawe na geometriska ekspresija i kaj Centarot za zdravstvena za{tita na majki i deca pri Medicinskiot
centar vo Zagreb (1956).
Vo vremeto na sî u{te neras~istenite arhitektonski dilemi, Marijan Haberle (1908-79) ja podiga novata zgrada
na Zagrebskiot velesaem (1949, podocna
Tehni~ki muzej), koja so svoeto re{enie
se potpira na pozitivnite iskustva od
me|uvoenata arhitektura. Skladnata arhitektonska kompozicija na ovoj objekt
proizleguva od izbalansiranite horizontalni volumeni, kako i od ume{no
primenetiot materijal i kolorit.
Vo 1951 godina, vo Hrvatska se rasformiraat dràvnite proektantski zavodi, taka {to preku nezavisnite arhi-
tektonski ateljea zapo~nuva periodot na
avtorskata arhitektura, koja vospostavuva kontinuitet so predvoenata zagrepska
{kola. Vo toj period glavni tvorci se
arhitektite rodeni po 1910 godina i nekolkumina pomladi, koi svojata dejnost
ja zapo~nuvaat po Vojnata.
Vo oblasta na stanbenata arhitektura, glavnata promena se slu~uva pod vlijanie na tvore{tvoto na Le Korbizje, so
{to se otvoraat novi mo`nosti za oblikovni re{enija. Toa najprvin se slu~uva
na ulicata Proleterski brigadi (podocna Vukovar) vo Zagreb, kade se podignati
tri stanbeni objekti, ~ija koncepcija
proizleguva od Stanbenata zaednica na
Le Korbizje vo Marsej (1952). Tamu Drago
Gali} (roden 1907) najprvin podiga edna
stanbena zgrada (1953) vo natur beton so
dvovisinski (dupleks) stanovi, za nabrgu
Sl.197. Boìdar Ra{ica. Stanbenata zgrada, Zagreb (1954)
64
Sl.198. Drago Gali}. Stanbenata zgrada, Zagreb (1956)
toa re{enie da go modificira kaj negovata vtora stanbena zgrada (1956).
Od druga strana, Boìdar Ra{ica
(roden 1912) kaj stanbenata zgrada na istata ulica (1954) istovremeno upotrebuva motivi na ìvopisno oblikuvani
tranzeni koi potsetuvaat na toga{ aktuelnata brazilska stanbena arhitektura.
Osven vo Zagreb, novini vo podigaweto na stanbenite zgradi se voveduvaat
i vo drugite hrvatski gradovi. Taka na
primer, Lovro Perkovi} (roden 1910) kaj
stanbenata zgrada vo Split (1954) voveduva zakoseni fasadni yidovi, so cel da
obezbedi atraktivni vizuri so istovremena za{tita od nepovolnoto son~evo
zra~ewe.
Kazimir Ostrogovi} (1907-65), koj so
proektirawe se zanimava u{te pred vojnata, vo ovoj period im se pridruùva na
Sl.199. Kazimir Ostrogovi}. Gradskiot sovet, Zagreb (1958). Osnova i izgled
Sl.225. Edvard Ravnikar. Auditoriumskata
zgrada na Op{tinata Kraw (1954, 1958-60)
Sl.223. Svetozar Kriàj.
Nizata na stanbeni objekti,
Vipava (1960-61). Osnova i izgled
Prethodnoto istraùvawe go dostignuva maksimumot kaj stanbeno-delovniot
objekt vo Velewe (1960-63), ~ija obvivka
e sovr{eno definirana so fugirana tula
i so dekorativen betonski venec nad prizemjeto. So ovie karakteristiki i so mestimi~nite triagolni vertikalni ispaknuvawa, ovoj objekt definitivno go napu{ta internacionalniot stil. Sli~en
pristap vo oblikuvaweto na stanbenite
zgradi nekolku godini podocna, primenuva i belgradskiot arhitekt Mihajlo
Mitrovi}.
Svetozar Kriàj (1921-) poseben uspeh postignuva vo enteriernoto oblikuvawe na trgovski i ugostitelski objekti,
a me|u prvite gradi stanbeni objekti so
arhitektonski izraz vo kontekst so tradicionalnata okolina. Takva e nizata
stanbeni objekti vo Vipava (1960-61), ~ija krovna linija ja sledi siluetata na
okolnite planini pri {to se otvora vizura kon crkovnata kambanarija. Deka
Kriàj ima prefinet organski odnos i
kon prirodnata okolina, go dokaùva so
podigaweto na Kino-teatarot vo Ajdov{~ina (1964-65), kade pokraj armiraniot
beton, kako glaven gradeèn materijal go
primenuva fugiraniot kamen.
EDVARD RAVNIKAR (1907-93) pretstavuva najzna~aen tvorec so evropski
format vo povoenata slovene~ka arhitektura. Negoviot po~eten entuzijazam
prodolùva niz vkupnoto tvore{tvo,
{to go prenesuva i vrz studentite. Arhitektonskite zalo`bi na Ravnikar se
baziraat vrz: tradicijata na Ple~nik,
me|unarodnite vlijanija i vnesuvaweto
elementi od regionalnata arhitektura.
70
Re~isi site negovi objekti pretstavuvaat primeri na zrela moderna arhitektura, no sepak treba posebno da se izdvojat
nekolku pozna~ajni.
Pod vlijanie na Le Korbizje, vo ~ie
atelje ima raboteno vo 1939 godina, Edvard Ravnikar pravi studii za sozdavawe
na moderni stanbeni naselbi so humani
komponenti. Kako rezultat na toa, vo
1958 godina so pomo{ na svoite sorabotnici go pretstavuva urbanisti~kiot
plan za idealna stanbena naselba za 5.000
ìteli. Vo nejzini ramki stanbenite kuli, blokovi i individualni ku}i se vto-
peni vo zelenilo, pri {to prednost mu
se dava na pe{a~kiot soobra}aj koj re~isi celosno e izdvoen od motorniot.
Kaj auditoriumskata zgrada na Op{tinata Kraw (1954, 1958-60), vo delot na
salata, Ravnikar go napu{ta klasi~niot
na~in na gradewe, taka {to so staklenite
yidovi i so nadvi{enata lesna krovna
konstrukcija postavena vrz elegantni betonski nosa~i, taa nalikuva na sve~en
{ator vrz tenki stolbovi.
Individualniot poeti~en i visokosenzibilen stil na Edvard Ravnikar e
vidliv i kaj Narodnata banka na Slovenija (podocna Nova Qubqanska banka) vo
Kraw (1959, 1961-62), koja e oblikuvana
so reljefno obraboten natur-beton, so
~ija pomo{ se istaknuva konstrukcijata.
Sl.224. Edvard Ravnikar. Urbanisti~kiot plan za idealna stanbena naselba za 5.000 ìteli (1958)
Sl.226. Edvard Ravnikar. Narodnata banka na Slovenija
(podocna Nova Qubqanska banka, 1959, 1961-62). Osnova i izgled
Sl.227. Edvard Ravnikar. Plo{tadot na
revolucijata, Qubqana (1960-73, 1975-82).
Izgled od vozduh i od nivo na parter
Stanbeniot blok Ferantov vrt vo
Qubqana (1964-75) ima oblik na razdvièna horizontalna kompozicija, koja e
sostavena od plasti~no oblikuvani vertikalni delovi, izgradeni od beton i tula.
Plo{tadot na Revolucijata vo Qubqana pretstavuva eden umetni~ki oblikuvan arhitektonski ansambl so naglasena dvodelna kompozicija. Toj se gradi
glavno vo dve etapi: od 1960 do 1973 godina i od 1975 do 1982 godina. Na ednata
strana, noviot centar go so~inuvaat dva
administrativni soliteri (1975), koi vo
konkursniot proekt od 1960 godina se zamisleni povisoki. Ansamblot se zatvora
so edna stokovna ku}a vo blizina na Ur{ulinskata crkva, dodeka na drugata
strana podocna izniknuva Domot na kulturata Cankar (1982).
Edvard Ravnikar e zna~aen avtor i na
niza spomenici i spomeni~ki ansambli
so karakteristi~en ambient, {to e jasno
vidlivo na spomen-grobi{tata na ostrovot Rab (1950) vo Dalmacija. Negovata
me|unarodna reputacija se potvrduva so
uspesite na arhitektonski konkursi vo
Finska i vo Venecija.*22
Jugoslavije, Nace [umi
Bernik, Stane. Slovenska arhitektura dvajesetega stoletja
71
BOSNA I HERCEGOVINA
Vo godinite neposredno po Vtorata
svetska vojna, vo vremeto na obnovata
Bosna i Hercegovina ima samo mal broj
arhitekti, koi glavno se zafateni so urgentni zada~i, taka {to nemaat mo`nost
da gi sledat novite dvièwa vo svetskata
arhitektura. Itno se bara izgradba na novi naselbi, bez prethodni studii, bez istraùvawa i bez nekoj osoben kreativen
pristap. Pod takvi uslovi se napraveni
planovite za izgradba na: Nov Travnik,
Banovi}i, Vogo{}e i drugi novi naselbi.
Objektite sozdadeni vo toj period gi
nosat karakteristikite na predvoenata
moderna arhitektura, ili se baziraat na
neras~istenite postavki na socrealizmot. Soglasno ideite na Bauhaus e sozdaden stanbeniot ansambl Xixikovac vo
Saraevo (1948) na Muhamed i Reuf Kadi}.
Spored idejata na edna grupa ~ehoslova~ki arhitekti, Bogdan Stojkov (191293) uspe{no ja dovr{uva èlezni~kata
stanica vo Saraevo (1947-52), koja ima
originalna koncepcija i sosema moderno
funkcionalno re{enie, no so monumentalnosta taa e bliska na socrealizmot.
Na sli~en na~in postapuva Tihomir Iva-
Sl.228. Muhamed i Reuf Kadi}. Stanbeniot
ansambl vo Xixikovac, Saraevo (1948)
Sl.230. Tihomir
Ivanovi}.
Higienskiot
zavod, Saraevo
(1952)
novi} pri koncipiraweto na monumentalniot izraz na Higienskiot zavod vo
Saraevo (1952), ~ija galerija e oblikuvana so kolosalni geometrizirani stolbovi so viso~ina od tri kata.
Juraj Najdhart po Vojnata gi prodolùva istraùvawata za sozdavawe na sovremen regionalen arhitektonski izraz,
{to e prisutno kaj Planinarskiot dom na
Trebevi} kaj Saraevo (1948, izgoren). Vo
negovoto gradewe se upotrebeni tradicionalnite materijali, logikata na Le Korbizje i organskite principi na F. L. Rajt.
Vo po~etokot na 50-tite godini, vrz
osnova na dràvnata planska raspredelba na kadarot, vo Bosna i Hercegovina
doa|aat na rabota mladi perspektivni
arhitekti, koi imaat diplomirano vo
Belgrad, Zagreb i Qubqana. Toga{ se otvoraat prvite arhitektonski i urbanisti~ki zavodi, a nabrgu se formira i Tehni~kiot fakultet so Arhitektonski otsek vo Saraevo. Vo novosozdadenite povolni uslovi zapo~nuva bogata arhitektonska dejnost, koja }e dade vidni rezultati na jugoslovenski plan, a podocna i
na me|unarodno nivo. Saraevskite arhi-
Sl.231. Juraj Najdhart. Planinarskiot
dom na Trebevi} kaj Saraevo
(1948, izgoren). Osnova i izgled
tekti osvojuvaat nekolku prvi nagradi na
javni konkursi, pri {to posebno se istaknuvaat Zdravko Kova~evi}, Milivoj
Peter~i} i Juraj Najdhart.
Ovie arhitekti i nivnite sovremenici vo toj period realiziraat nekolku zna~ajni op{testveni objekti, kako {to se:
Sl.229. Bogdan Stojkov (spored idejata na ~e{ki arhitekti). @elezni~kata stanica, Saraevo (1947-52). Izgled i vnatre{nost
72
Sl.237. Vladimir Zarahovi}. Administrativniot
objekt na Unioninvest, Saraevo (1964)
So zaminuvaweto na arhitektite dojdeni od drugi sredini, vo Bosna i Hercegovina nastanuva bezbolna smena na generaciite, bidej}i na scena stapuvaat prvite arhitekti diplomirani vo Saraevo.
So razvojot na stopanstvoto se otvora
{irok front za pokvalitetni realizacii, taka {to arhitekturata izleguva od
op{testvenata anonimnost. Nastanuva
eden vid graditelska ekspanzija vo re~isi
site oblasti na arhitektonskata dejnost.
Zna~aen arhitektonski nastan pretstavuva izdavaweto na bogato ilustriranata publikacija ,,Arhitektura Bosne i
put u suvremeno (1957) na Du{an Grabrijan i Juraj Najdhart so predgovor od Le
Korbizje, vo ~ie atelje tie imaat raboteno. Ovaa kniga predizvikuva ìva rasprava vo arhitektonskite krugovi, kako
i izgradba na niza objekti, koi se oformeni vo duhot na oblikovnite nasoki izneseni vo nea. Sepak, vo taa oblast, pokraj pogolemiot broj uspe{ni realizacii,
ima i nekoi o~igledni proma{uvawa.
Nabrzo potoa, Juraj Najdhart go realizira Filozofskiot fakultet vo Saraevo (1959) so jasno funkcionalno i oblikovno re{enie, kade {to oddelnite krila so~inuvaat izbalansirana kompozicija.
Preku realizacijata na stanbenite objekti na ul. \uro \akovi} vo Saraevo (1962),
Najdhart nastojuva da postigne samosvojstven izraz so pomo{ na robusni formi i
hrabri armiranobetonski konzoli.
Sli~ni karakteristiki so Filozovskiot fakultet ima i administrativniot
objekt [ipad vo Saraevo (1960) na Tihomir Ivanovi}, a navleguvaweto na ide-
Sl.238. Juraj Najdhart. Filozofskiot fakultet, Saraevo (1959)
ite na Mis van der Roe so jasen raster na
staklenata yid-zavesa e vidlivo kaj administrativniot soliter na Energoinvest
vo Saraevo (1962) na @ivorad Jankovi}
(1924-90).
David Braco Finci (1931-) go realizira atraktivniot hotel Pelegrin vo
Kupari (1962) kaj Dubrovnik, so atriumski koncept i so smelo konstruktivno i
oblikovno re{enie. Rasko{niot talent
na ovoj avtor ja potvrduva pojavata na nov
arhitektonski centar vo Jugoslavija. Vo
toj period vo Saraevo se realizira i Muzejot na Revolucijata (1963), spored konkursniot proekt na hrvatskite avtori
Boris Maga{ i Edo [midihen.*23
Sl.241. David Braco Finci. Hotelot Pelegrin, Kupari kaj
Dubrovnik (1962). Polovina od osnovata i izgled
Jugoslavije, Ivan [traus
Sl.239. Tihomir Ivanovi}. Administrativniot
objekt [ipad, Saraevo (1960)
74
Sl.240. @ivorad Jankovi}. Administrativniot
soliter Energoinvest, Saraevo (1962)
[traus, Ivan. Nova Bosansko-Hercegova~ka arhitektura
MAKEDONIJA
Napliv na funkcionalizam
i internacionalizam
Sl.252. Milorad Kneèvi} i Petar Muli~koski.
Arhitektonsko-urbanisti~koto re{enie na
centarot na Podgorica (konkurs 1956). Maketa
manie privlekuva trudot na mladite arhitekti, sî u{te studenti, Milorad Kneèvi} i Petar Muli~koski (1929-), koi
nudat eden centralen pe{a~ki prostor
so niski objekti, zaobikolen so moderno
oblikuvani blokovi i soliteri.
Na univerzitetite vo Jugoslavija vo
60-tite godini diplomiraat novi generacii arhitekti od Crna Gora, koi ja prezemaat glavnata uloga vo oblasta na planiraweto i proektiraweto. Tie se zalagaat za sozdavawe na cvrsto jadro za sovremeno prostorno tvore{tvo. Nekoi od
niv nastojuvaat arhitekturata da ja dovedat vo soglasnost so okolinata i da ja
vtopat vo ambientot i prirodata. Zapo~nuvaat da se realiziraat objekti so raznovidni sodrìni: stanbeni, delovni, obrazovni, zdravstveni, sportski, gledali{ni i dr. Od novite objekti, vo okolinata se osobeno ume{no vklopeni hotelite od visoka kategorija.
Vo po~etokot na 60-tite godini, najzna~ajnite objekti vo Crna Gora gi realizira Vukota Vukoti}, a toa se:
-kapali{niot objekt Labud na Mora~a vo Podgorica (1960), so usoglaseni funkcija i forma, koi se
vtopeni vo ambientot, i
-kapelata na grobi{tata ]epurci vo
Podgorica, kade {to elementite na
narodnata arhitektura se usoglaseni so principite na Le Korbizje,
pri {to e ostvarena likovna ekspresija vo prostorot.*24
Po Vtorata svetska vojna, vo ramkite
na novata dràva SFR Jugoslavija e vospostavena NR Makedonija, kako konstitutivna ~lenka na Federacijata. Me|utoa, deklariranata ramnopravnost te{ko zaìvuva vo praktikata, bidej}i istoriskite razliki na versko, kulturno,
pa i na nacionalno pole sî u{te pretstavuvaat pre~ka vo zaedni~kiot ìvot
na site narodi i narodnosti vo sloèniot dràven sostav. Toa e osobeno zabele`livo na ekonomskoto pole, kade {to
Makedonija za celo vreme na postoeweto
na Federacijata ostanuva ,,nerazviena
republika.
So materijalna pomo{ na Federacijata i so relativno mal broj arhitekti
zapo~nuva povoenata obnova na Republikata, so glavna cel da se dobie pokriv nad
glavata i da se zaìvee proizvodstvoto.
Arhitektonskite idei na uvezeniot socijalisti~ki realizam nemaat osobeno
zna~ewe vo graditelskata praktika, bidej}i vo toj period vo Makedonija ne se
gradat nekoi reprezentativni objekti.
Zatoa, slobodno moè da se kaè deka direktivata na KPJ za ,,sozdavawe na sopstvena kultura, nacionalna po forma, a
socijalisti~ka po sodrìna nema re~isi nikakvo prakti~no zna~ewe.
Poradi navedenite pri~ini i politi~kiot presvrt od 1948 godina, vo sredinata na 50-tite godini zapo~nuva primena na uvezenite koncepcii od Zapadna
Evropa. Arhitektite vo Makedonija spontano gi prifa}aat funkcionalizmot i
internacionalniot stil, koi vo uslovi
na nizok ekonomski razvoj se vo celosna
soglasnost so pretpo~itaniot racionalen sistem na gradewe.
Vo takvata tvore~ka klima celosno
izostanuva kakvo bilo razmisluvawe za
sovremena interpretacija na tradicionalnite arhitektonski vrednosti vo arhitekturata. Kon toa ne moè da pomogne
nitu istraùvaweto na Du{an Grabrijan
za evidentnite vrednosti na tradicionalnata makedonska ku}a. Slobodno moè da se kaè deka makedonskite arhitekti vo klu~niot moment ja ispu{taat
mo`nosta za svrtuvawe kon samobitna regionalno prepoznatliva moderna arhi-
Sl.254. Dragan Tomovski. Stanbenite
blokovi vo Debar maalo, Skopje (1947)
*24 Vidi: Arhitektura XX veka. Umetnost na tlu Jugoslavije,
Boìdar Mili}
Sl.253. Centarot na Skopje pred zemjotresot vo 1963 godina
77
Sl.262. Panorama na
stariot i noviot del
na Ohrid
Sl.265. Sotir Tomoski.
Centarot za gluvonemi,
Skopje (1959). Osnova i
izgled od proektot
Sl.263. Strukturalna analogija me|u tradicionalnata balkanska
ku}a i modernata stanbena zgrada: proektot na
Le Korbizje za ku}a-vila (1923) i ostatoci
od ku}a vo s. Mirkovci, Skopsko
tektonski izraz, na makedonskite mladi
arhitekti im nedostiga{e samo soodveten pottik za da gi prifatat istraùvawata na navedenite majstori za moderniot regionalizam. Na mladite tvorci,
avtenti~nite arhitektonski kvaliteti
sekojdnevno im bea pred o~i. Edinstveno
im be{e potrebno poanaliti~ki i pore{itelno, so bistra misla da go procenat
arhitektonskoto bogatstvo {to go imaat
ostaveno starite makedonski majstori.
Sl.264. Sotir Tomoski. Stanbeniot objekt na
bul. Ilinden, Skopje (1953). Osnova i izgled
80
Na teorisko nivo, izvesen napredok vo
taa nasoka pravi slovene~kiot arhitekt
Du{an Grabrijan (1899-1952), koj vo po~etokot na 50-tite godini ja prou~uva
tradicionalnata t.n. narodna arhitektura vo Makedonija i ja objavuva knigata
Makedonska ku}a ili premin od orientalna vo evropska ku}a (Qubqana 1955).
Mnogubrojnite novi makedonski arhitekti dolgi decenii vo vtorata polovina na HH vek pove}e se svrteni kon za-
padnoevropskite, pa duri i kon japonskite primeri, otkolku kon doma{nite. Takvata nekriti~na voodu{evenost od sî novo {to doa|a odnadvor, retko koj toga{en
avtor moè da se pofali deka ja izbegnal.
Sotir Tomoski (1899-1985) e edinstveniot makedonski arhitekt i profesor od toj period koj bara na~ini za sovremena interpretacija na makedonskata
narodna arhitektura, za {to ima objaveno nekolku publikacii, no vo praktikata
toa ne nao|a soodveten odraz. Dokolku
moè da se zabeleàt izvesni vrski so
regionalnata arhitektura kaj stanbenite
zgradi vo Ohrid (1947), stanbeniot objekt na bul. Ilinden vo Skopje (1953) sodrì naglasen moderen dinamizam. Dokolku pak, tremot na Sportskata sala vo
Kavadarci (1956-57) moè da se povrze so
arhitekturata na {vedskiot arhitekt
Gunar Asplund, toga{ objektot na Centarot za gluvonemi vo Skopje (1959) direktno proizleguva od arhitekturata na
{kolata Bauhaus.
Ludjek Kube{ (1913-96), dve godini po
diplomiraweto vo Praga, vo ramkite na
tehni~kata pomo{ od êhoslova~ka, vo
1947 godina zapo~nuva da raboti vo Skopje, kade {to }e go pomine re~isi celiot
svoj raboten vek. Preku urbanisti~kite
Sl.266. Ludjek Kube{. Stanbeniot blok so
prodavnici, Resen (1958). Fragment
Sl.267. Ludjek Kube{. Hotelot Vodno na Vodno kaj Skopje (1958)
studii i proekti napraveni za razli~ni
naselbi i regioni, toj na golema vrata
gi voveduva vo Makedonija modernite urbanisti~ki principi.
Vedna{ po pristignuvaweto vo Makedonija, Kube{ gi pravi Idejniot (1947)
i Glavniot regulacionen plan na Skopje
(1948-50), {to }e pretstavuva zna~ajna osnova za reurbanizacijata na glavniot
grad po katastrofalniot zemjotres (1963).
Kako univerzalen majstor na prostornoto tvore{tvo, Kube{ so svoite sorabotnici, pokraj niza urbanisti~ki
planovi ima izraboteno i golem broj arhitektonski proekti, parterni ureduvawa i enterieri. Racionalnoto re{avawe
na funkcijata i konstrukcijata, toj go pokaùva ve}e vo 1948 godina preku podigaweto na osum stanbeni blokovi vo naselbata Mi~urin vo Skopje. Nabrgu potoa, kaj stanbenite objekti (P+1 i P+3)
na ul. Orce Nikolov vo Skopje (1958), toj
voveduva eden vid dinamizam vo oblikuvaweto na objektite, {to e blizok do
arhitekturata na Erih Mendelson. Od
druga strana, istata godina vo centarot
na Resen, toj podiga eden stanben blok so
prodavnici (1958), pred koi na ju`nata
strana e postavena pergola, koja istovremeno ima uloga i na interna ulica.
Sl.268. L. Kube{, A. Tokarev i M. Tokarev.
Turisti~ko-rekreativniot centar Makedonija Belvi kaj Skopje (1969-71)
Vo periodot po 1963 godina, L. Kube{
so A. Tokarev i M. Tokarev go podiga zna~ajniot turisti~ko-rekreativen centar
Makedonija-Belvi kaj Skopje (1970). So
iskopuvaweto na ve{ta~ko ezerce, okolniot teren e osposoben za postavuvawe
na raznovidni sodrìni, od koi glavno
mesto zazema hotelot so trikra~na osnova (P+6), vo ~ie oblikuvawe e vidlivo
zadocnetoto prisustvo na internacionalniot stil.
Hrvatskiot arhitekt Vlado Antoli}
(roden 1903), koj ima diplomirano vo Viena, od 1945 do 1953 godina raboti vo Makedonija kako sovetnik za urbanizam, a
od 1966 do 1976 godina kako konsultant.
Vo oblasta na arhitekturata, toj vo sorabotka so Egon [tajman go podiga zna~ajniot administrativen objekt na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (1952,
urnat 1963), koj nabrgu e otstapen za potrebite na Rektoratot i fakultetite na
Univerzitetot. Negoviot oblikoven izraz proizleguva od re~isi simetri~no
rasporedenite volumeni me|u koi ima pacio. Naklonetiot krov so streata i so
ritmizacijata na fasadnite otvori, na
ovoj objekt mu dava izvesen regionalen
arhitektonski beleg.
Nabrgu po Vojnata, vo Makedonija se
podiga najgolemiot zdravstven ansambl
- Klini~kiot centar pri Medicinskiot
fakultet vo Skopje (1947) na hrvatskiot
arhitekt i profesor Stanko Kliska
(1896-1969), koj od 1955 do 1959 godina
predava i na Arhitektonskiot fakultet
vo Skopje. Ovoj ansambl ima nekolku paralelno postaveni paviljoni, koi se povrzani so dolg napre~no postaven deniveliran hodnik, soglasno so naklonetiot
teren. Arhitektonskiot izraz na paviljonite proizleguva od ednostavnata upotreba na masivnite yidovi od tula i od
tremovite napraveni so armiranobetonski stolbovi.
Sl.269. Vlado Antoli} i Egon [tajman.
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
(podocna zgradata na Univerzitetot), Skopje
(1952, urnata 1963). Osnova i izgled
Gligorie Savovi} od Kosovo, iako
ima diplomirano grade`ni{tvo vo Belgrad (1937), od 1948 do 1961 godina pokaùva golema proektantska ume{nost vo
Makedonija, osobeno kaj stanbenite objekti. Toa najdobro se gleda kaj stanbenodelovniot blok (P+4+Po) na agolot na
ul. Makedonija i ul. Luj Paster vo Skopje
(1958-59), ~ie ras~lenuvawe na fasadata
formira estetski proporcionirani poliwa. Na sli~en na~in toa se povtoruva
i kaj stanbeniot blok (P+3+Po) na ul.
Sl.270. Gligorie Savovi}. Stanbenodelovniot blok, Skopje (1958-59)
81
Sl.273. \uro Ancel. Gradskata poliklinika Bit-pazar, Skopje
Sl.271. Gligorie Savovi}. Domot na kulturata,
Ko~ani (1959-60). Osnova i izgled
Goce Del~ev (Maksim Gorki) vo Skopje
(1960), no ovoj pat vo edna simetri~na
kompozicija. Stremeòt kon takvata
kompozicija Savovi} go pokaùva i kaj
Domot na kulturata vo Ko~ani (1959-60),
vo ~ie oblikuvawe vladee eden moderno
transformiran klasi~en red, {to donekade potsetuva na delata na Ogist Pere.
Vo periodot do 1963 godina, ima brojni i vredni arhitektonski ostvaruvawa
i vo oblasta na industriskite objekti,
so golem broj proizvodni hali, magacini
i administrativni objekti. Site tie imaat jasna konstruktivna logika i pro~isten ednostaven moderen izraz na edna ra-
cionalna i nepretenciozna arhitektura.
Paralelno so industriskite, se gradat i
golem broj stanbeni kvartovi, so arhitektura koja ne pretendira nitu na visok
standard, nitu na osoben arhitektonski
izraz. Zasilenata stanbena izgradba vo
50-tite godini, vo Makedonija privlekuva golem broj arhitekti od drugite delovi na toga{na Jugoslavija, koi pokaùvaat osoben uspeh na toa pole. Arhitektot od Vojvodina Mihajlo Mijatovi} (roden 1900) tri godini raboti vo Prilep,
kade {to go formira proektantskoto biro Graditel i proektira nekolku stanbeni zgradi.
Pri oblikuvaweto na stanbeniot
blok na ul. Partizanska (1955), Mijatovi} se potpira vrz tvore{tvoto na Le
Korbizje, {to e vidlivo od strukturata
na balkonite, koi imaat uloga i na brisolei. Edna godina podocna, toj go podiga
stanbeniot blok so apteka (P+3), koj ima
elegantno izvitkani balkoni koi go formiraat agolot me|u dve ulici.
Od arhitektite koi glavno se zanimavaat so proektirawe na industriski
objekti, posebno vnimanie privlekuva
\uro Ancel (roden 1901), koj ima diplomirano i raboteno vo Zagreb, a od 1952
do 1972 godina raboti vo Skopje kako profesor. Me|u negovite pozna~ajni dela
Sl.272. Mihajlo
Mijatovi}.
Stanbeniot
blok so apteka,
Prilep (1956)
Sl.274. Edo
Mihevc. Hotelot
Palas, Ohrid
(1955)
82
spa|aat: Fabrikata za volneni tkaenini
i Predilnicata vo Tetovo, Fabrikata za
svila vo Veles i rekonstrukcijata na
parnata pivarnica vo Skopje, no isto taka i Gradskata poliklinika Bit-pazar vo
Skopje. Vo site tie objekti preovladuva
funkcionalisti~kiot pristap od koj
proizleguva i oblikot na razli~nite paviljoni, kako sostavni delovi na op{tata kompozicija.
Vo toj period zapo~nuva i izgradbata
na malobrojnite objekti od turisti~kougostitelski i od javen karakter, vo ~ie
proektirawe podednakvo zemaat u~estvo
arhitektite od Makedonija i onie dojdeni odnadvor. Prviot turisti~ko-ugostitelski ansambl e izgraden vo Ote{evo
(1948-50) na bregot na Prespanskoto Ezero, od hrvatskiot arhitekt Anton Ulrih,
koj privremeno raboti kako profesor vo
Skopje. Paviljonite na ovoj ansambl se
ume{no vklopeni vo prirodniot ambient
i imaat jasna ritmizacija na fasadata so
pokriv od }eramidi, kako regionalna arhitektonska karakteristika. Posebno
vnimanie privlekuvaat i nekolku zna~ajni hoteli, izgradeni malku podocna.
Hotelot Palas vo Ohrid (1955) na
slovene~kiot arhitekt Edo Mihevc
(1911-85) ima eden vid ekspresionisti~ki izraz, proizlezen od dlabokite loxi
Sl.275. Pantelej Mitkov. Hotelot Astra
vo Sv. Stefan kaj Ohrid (1956)
pred hotelskite sobi. Moè da se zabeleì deka so svojot volumen ovoj objekt
se nametnuva nad sitnata starogradska
struktura na bliskoto istorisko jadro.
Hotelot Astra vo mesnosta Sv. Stefan, kaj Ohrid (1956), go podiga {totuku
diplomiraniot arhitekt Pantelej Mitkov (1929-), so naglaseni mo}ni balkonski horizontali, koi go obikoluvaat
sedumkatniot blok od tri strani. Takvata stroga geometrija sovr{eno im kontrastira na organskite formi na neposrednata prirodna okolina. So sli~ni oblikovni karakteristiki, ovoj avtor podocna go podiga i studentskoto odmorali{te
Zdravje vo blizinata na Ohrid (1963).
Hotelot Grand vo Skopje (1955-64, podocna Holidej in) na hrvatskiot arhitekt Slavko Levi (1904-96) se odlikuva
so primerno funkcionalno re{enie i so
ednostavna fasadna obvivka. Vo 1953 godina, Slavko Levi vo Skopje ima podignato u{te dva objekti od kapitalno zna~ewe, so internacionalen stil vo oblikuvaweto: Domot na invalidite i Komandata na armiskata oblast.
Sl.277. Slavko Levi. Hotelot Grand (podocna
Holidej in), Skopje (1955-64) i vo zaden plan
Rabotni~kiot dom (1958-62) od Slavko Brezoski
SLAVKO BREZOSKI (1922-) e najpoznatiot arhitekt preku ~ie tvore{tvo
moè najkompletno da se pretstavat kolebawata i relativnoto stabilizirawe
na arhitektonskite dvièwa vo periodot
od 1945 do 1963 godina. Po diplomiraweto vo Belgrad, vo 1950 godina toj zapo~nuva da raboti vo Skopje i za kus period
se razviva vo tvorec od golem format.
Vedna{ na po~etokot od svojata kariera,
toj stanuva ~len na avangardnata arhitektonsko-umetni~ka grupa Denes, koja se zalaga za osovremenuvawe na makedonskata
umetnost i za vospostavuvawe na ramnoteà me|u internacionalniot i regionalniot jazik na arhitekturata. Takvata
koncepcija nao|a materijalen odraz vo
nekolku proekti i realizacii od ranoto
tvore{tvo na Slavko Brezoski. Modernata interpretacija na tradicionalnite
tremovi, erkeri i ~ardaci, e jasno vidliva kaj stanbeno-delovniot blok vo Veles (1953) i sedi{teto na Komunalna banka vo Skopje (1954). So sledewe na mekata
konveksno zakrivena linija na ulicata,
i dvata objekta nenametlivo gi prodolùvaat porano zapo~natite arhitektonsko-urbanisti~ki potezi.
Na sli~en na~in Slavko Brezoski
nastapuva i vo konkursniot proekt za
Stokovnata ku}a vo centarot na Skopje
(1954), spodeluvaj}i ja prvata nagrada na
povikan konkurs. Vo ponatamo{noto definirawe na proektot, svoj pridones davaat i arhitektite: Boris îpan, Jovan
Rankovi} i Qubinka Malenkova. Izgradbata na objektot zapo~nuva vo 1960 godina, pri {to se postignuva osnovnata cel:
oblikovno edinstvo so avangardniot objekt na ranata moderna vo Makedonija,
Stopanskata komora (1933-34) na Milan
Zlokovi}.
Kombiniraniot ansambl Rabotni~ki
dom vo Skopje (1958-62), Brezoski go koncipira spored funkcionalisti~kite
principi na {kolata Bauhaus. Na takov
Sl.278. Slavko Brezoski.
Komunalnata banka,
Skopje. Konkursna studija
(1954) i fragment od
realizacijata
Sl.276. Slavko Levi. Komandata na armiskata
oblast (podocna Ministerstvo za odbrana),
Skopje (1953)
Sl.279. S. Brezoski,
B. îpan, J. Rankovi},
Q. Malenkova.
Stokovnata ku}a,
Skopje (1954)
83
Sl.280. Slavko Brezoski.
Rabotni~kiot dom, Skopje (1958-62)
na~in, od trite osnovni funkcii proizleguvaat tri osnovni volumeni, koi so~inuvaat simetri~na kompozicija na
kompleksnata oblikovno-funkcionalna
celina. Administrativnata funkcija e
smestena vo kula, ~ij volumen ima vertikalen procep za osvetluvawe na nejziniot centralen del, dodeka fasadite se oblikuvani so horizontalni prozorski
lenti. Kulturno-informativnite funkcii se smesteni vo horizontalniot kubus,
~ija ju`na fasada e oformena so toga{
aktuelnite brisolei. Za postignuvawe
ramnoteà na ovaa dinami~na kompozicija, predvideno e da se izgradi golema
sobraniska sala, no taa ne e realizirana.
Vo 1960 godina, Slavko Brezoski pobeduva na povikan jugoslovenski konkurs
za Ambasadata na SFRJ vo Brazilija so
proekt koj go modificira internacionalniot stil, voveduvaj}i elementi tipi~ni za modernata arhitektura na Brazil. So varijaciite na konceptot ku}aatrium i vo ovoj ansambl povtorno se obedineti tri funkcionalni i oblikovni
edinici: ambasada, rezidencija i stanben
blok za personalot. Vo oblikovniot
tretman dominira strogata geometrija na
objektite, koi so svojata ednostavnost i
belina se istaknuvaat pred ìvopisnata
Sl.281. Slavko Brezoski. Ambasadata na
Jugoslavija vo Brazil, Brazilija (1956-63).
Izgled na Ambasadata i rezidencijata
(crte` od konkursniot proekt)
84
okolna vegetacija. Fasadnite otvori vo
prizemjeto i na katot se povle~eni zad
yidnata fasadna povr{ina, taka {to se
sozdava za{tita od tropskoto sonce. So
realizacijata na ovoj objekt vo 1963 godina, eden makedonski avtor dokaùva deka moè da stoi ramo do ramo so svetski
poznatite arhitekti Hans [arun, Piter
i Alison Smitson, pa duri i so velikanot
Le Korbizje, koi gi podigaat ambasadite
na svoite zemji vo Brazilija.
Anton Desovski (1928-2000) e eden od
retkite makedonski arhitekti ~ie raznovidno tvore{tvo e rasposlano niz dva
kontinta. Po diplomiraweto vo Belgrad
kaj Nikola Dobrovi}, toj raboti vo
Skopje do 1959 godina, potoa vo Francija
do 1967 godina, vo Kanada do 1971 godina
i vo SAD do 1978 godina. Vo 1978/79 godina toj raboti vo Tetovo za potoa da prodolì vo Otava, Kanada, kade {to do 1993
godina raboti vo Muzejot za za{tita na
kulturno-istoriskite spomenici.
Kako mlad arhitekt, Desovski vo Makedonija ima podignato samo nekolku objekti, od koi pogolemo vnimanie privlekuvaat onie od obrazoven karakter. Osmogodi{noto u~ili{te Ivo Ribar Lola
vo Skopje (1955) ima paviljon so u~ilnici na P+3 kata, koj zaradi popovolna ori-
Sl.282. Anton Desovski. Osmogodi{noto
u~ili{te Ivo Ribar Lola, Skopje (1955)
entacija e razigran so prekr{uvawa koi
so svojata mera i silueta potsetuvaat na
tradicionalnata makedonska ku}a. Hodnikot vo odnos na u~ilnicite e postaven
pod ostar agol, no vo tie nepovolni
spoevi logi~no se smesteni pretprostorite za sekoja u~ilnica.
Vrskata so arhitekturata na regionot Desovski u{te poo~igledno ja pokaùva kaj Osmogodi{noto u~ili{te vo
Tetovo (1958), ~ii superponirani volumeni majstorski se pokrieni so nakloneti krovovi, koi imaat dlaboki strei i
pokrivi od crvena }eramida. Kako so ovoj
taka i so prethodniot objekt, mladiot avtor kako da go pretskaùva doa|aweto na
neoregionalizmot vo makedonskata arhitektura vo 70-tite godini na HH vek.
[teta e {to arhitektonskiot potencijal na ovoj avtor ne be{e dovolno iskoristen na doma{en teren.
Za vreme na rabotata vo stranstvo,
Desovski podiga golem broj raznovidni
objekti, me|u koi osobeno vnimanie zasluùvaat: stanbenata naselba na ostrovot Korzika, Francija (1959), objektite
za Svetskata izlo`ba Ekspo Ä 67 vo Montreal i teatarot vo Otava, Kanada (1978),
kako i nekolku trgovski centri vo San
Diego, Kalifornija (1971-78).
Sl.283. Anton Desovski.
Osmogodi{noto
u~ili{te, Tetovo (1958)
Sl.284. Dragoqub Vapa i Rosanda Min~eva.
Stanbeno-delovnata kula na plo{tadot
Sloboda, Skopje (1954)
Dragoqub Vapa (1924-), vedna{ po diplomiraweto vo Belgrad, nekolku godini
raboti vo Skopje i podiga administrativni i stanbeni objekti, kako i tipizirani
osnovni u~ili{ta. Vapa i Rosanda Min~eva (1928-2001) podigaat eden od prvite
visoki objekti vo centarot na Skopje,
stanbeno-delovnata kula (P+M+5) na
plo{tadot Sloboda (1954). So specifi~nata razrabotka na balkonskite horizontali, upotrebuvaj}i yidni platna i brisolei, avtorite pravat fasadna struktura koja potsetuva na latinoamerikanskata arhitektura od toj period.
Nabrgu potoa, stanbenite kuli stanuvaat sostaven del vo siluetata na centralnoto gradsko podra~je na Skopje. Me|u prvite doma{ni arhitekti koi se zafa}aat so nivno proektirawe e Aleksandar Serafimovski (1923-2001), koj ima
diplomirano vo Belgrad. Toj najprvin ja
proektira stanbenata kula kaj podvoznikot (1956), koja ima trikra~na funkcio-
Sl.285. Aleksandar Serafimovski. Ansamblot od
5 stanbeni kuli so delovni prostorii, Skopje (1959)
Sl.286. Aleksandar Serafimovski. Upravnata
zgrada na Alkaloid, Skopje (1974). Osnova i izgled
nalna osnova, a potoa ansamblot od pet
stanbeni kuli so delovni prostorii
(1959) pokraj kejot na rekata Vardar.
Ovoj ansambl pretstavuva cvrsta arhitektonska kompozicija sostavena od pet
vertikali i edna izdolèna horizontala
na dve nivoa, vo koja se smesteni administrativno-delovnite sodrìni. Sli~en
ansambl ovoj avtor ima podignato i na ul.
11 Oktomvri vo Skopje (1960).
Preokupacijata na Serafimovski so
proektirawe na visoki objekti se potvrduva i vo sledniot period, koga vo
Skopje gi podiga: upravnata zgrada na Al-
kaloid (1974), kulite vo sostav na Gradskiot yid (1975) i ansamblot od nekolku
stanbeni kuli Rasadnik (1980). Od nivniot oblik se gleda nastojuvaweto na avtorot od voobi~aenata funkcionalna osnova da sozdade dinami~na kompozicija.
Deka kon krajot na 50-tite godini vo
Makedonija navleguvaat zadocneti vlijanija od arhitekturata na Le Korbizje
i Ludvig Mis van der Roe, svedo~at slednite objekti izgradeni vo centarot na
Skopje:
- Sudskata palata vo Skopje, podignata spored konkursniot proekt
(1958) na belgradskiot arhitekt i
profesor Nikola Sai~i} (1927-86),
- stanbeno-delovniot objekt (1960) na
Dragan Tomovski (roden 1911), so estetski proporcioniran raster na
plitki brisolei, i
- administrativniot soliter Elektro-Makedonija (1962) na srpskiot
arhitekt Branko Petri~i} (191184), so karakteristi~na misovska
staklena yid-zavesa.
Sl.288. Branko Petri~i}. Administrativniot
soliter Elektro-Makedonija, Skopje (1962)
Sl.287. Nikola Sai~i}. Sudskata palata, Skopje (1958)
85
IV. ARHITEKTURATA OD 1965 DO 1990 GODINA
Vo sredinata na 60-tite godini, vo
SFR Jugoslavija se slu~uvaat dva va`ni
nastani koi se direktno povrzani so razvojot na arhitektonskata dejnost. Toga{
zapo~nuva da se sproveduva prvata ekonomska reforma vo zemjata, so koja privremeno
se zabranuva investirawe vo objekti od
nestopanskite dejnosti, odnosno vo onie
od visokogradbata, {to mnogu go stesnuva
prostorot na arhitektonskoto proektirawe. Za sre}a, od taa zabrana se po{tedeni stanbenata izgradba vo zemjata i {irokata obnova na Skopje po katastrofalniot
zemjotres od 1963 godina. Sekako deka jugoslovenskata arhitektura svojata {ansa
za afirmacija ja bara tokmu vo tie slobodni poliwa za dejstvuvawe.
Vtoriot vaèn nastan pretstavuva
voveduvaweto na presti`nata Borbina
nagrada za arhitekturata (1965), koja u{te pove}e go pottiknuva natprevaruva~kiot duh me|u arhitektite vo zemjata.
Proglasuvaweto na godi{nite priznanija se odviva najprvin vo sekoja od republikite so dodeluvawe na plaketa, a potoa
od toj potesen izbor se proglasuva dobitnikot na glavnata (sojuzna) Borbina nagrada. Edna od glavnite celi na toj natprevar e ,,da se afirmira arhitekturata
i da se nagradat naporite za rehabilitacija na doma{niot graditelski izraz.
Bez somnevawe e deka ovoj natprevaruva~ki duh pridonesuva za sozdavawe na
arhitektonski dela so golemo zna~ewe,
koi ostanuvaat vo istorijata na arhitek-
tonskoto tvore{tvo vo Jugoslavija. Me|utoa, iskustvoto pokaà deka taa institucija ne sozdade pro~isteni stavovi i
ne vospostavi edna konzistentna arhitektonska etika. Od druga strana, kategorijata ,,doma{en graditelski izraz
moè da se stavi pod dilema, bidej}i ne
e sosema jasno na {to se odnesuva. So postoeweto na pove}e dràvni edinici i regioni vo SFR Jugoslavija, koi pretendiraat na relativno jasno izdiferenciran
,,svoj doma{en graditelski izraz, te{ko
moè da se zboruva za sozdavawe na nekakov zaedni~ki graditelski izraz na dràvno nivo.
Pozasilena arhitektonska aktivnost
se odviva vo sredinata na 70-tite godini,
koga zapo~nuva ekonomskoto zajaknuvawe
na zemjata, pri {to se sozdavaat mnogu
golem broj kvalitetni objekti {irum
zemjata. Paralelno so toa, prodolùva
razmenata na arhitektonski idei na doma{no i me|unarodno nivo. Za~estenite
javni konkursi za zna~ajni objekti pridonesuvaat za nadminuvawe na republi~kite granici, no sepak zabele`liva e pojavata i na regionalni {koli vo jugoslovenskata moderna arhitektura.
Sl.295. Zdravko Bregovac. Hotelot Barbara, Borik kaj Zadar (1970)
88
Sl.296. Enver Jahi} i Nemawa Vuki~evi}.
Domot na penzionerite, Neum (1977)
Sl.297. Zoran Radoj~i} i Dejan Miqkovi}. Preureduvaweto na
Jugoslovenskiot dramski teatar, Belgrad (1927, 1947, 1985-87).
Izgled i fragment od intervenciite na pragot na XXI vek
koj }e se gradat golem broj sli~ni stanbeni naselbi. Ne{to podocna istiot avtorski tim vo pro{iren sostav, so sli~ni kvaliteti go podiga stanbeniot blok
19-a vo Nov Belgrad (1975-82).
Sovremenata interpretacija
na tradicijata e prisutna i kaj
Narodnata biblioteka vo Belgrad (1966-72) na Ivo Kurtovi}
(1910-72), ~ij arhitektonski izraz
e inspiriran od regionalnite ku}i
~ardaklii. Vo svoite 24.000 2,
me|u drugoto taa sobira okolu
3.000.000 knigi.
@ivopisnosta vo oblikuvaweto zapo~nuva da se primenuva i
kaj pogolemite objekti, kako {to
e palatata Beogra|anka vo Belgrad (1969-74), koja pretstavuva
markanten administrativno-deloven ansambl, podignat vo kulturno-istoriskoto jadro na gradot, spored proektot na Branko
Pe{i} (1921-). Negovata ogromna
korisna povr{ina od 40.000 m2 e
smestena vo dva volumena. Poniskiot ja sledi viso~inata na sosednite postari objekti, a kulata se
izdiga na 24 nivoa. Armiranobetonskata konstrukcija na ovoj ansambl e obvitkana so staklena
membrana i temen aluminium, ~ij
raster nastojuva da vospostavi
kontakt so fasadite na okolnite
postari objekti.
m
Sl.302. Ivo Kurtovi}. Narodnata biblioteka,
Belgrad (1966-72). Osnova i izgled
Sl.305. Mihajlo Mitrovi}.
Ansamblot Prolet, â~ak (1969)
na srpskata arhitektura. Negovoto delo pretstavuva eden vid prirodno prodolènie na
tvore{tvoto na: P. Popovi}, A. Deroko i M. Korunovi}. Toj ima izgradeno nekolku stanbeni
objekti vo Belgrad, so koi zapo~nuva da se
oddale~uva od osnovniot funkcionalisti~ki princip za edinstvo na vnatre{nosta i
nadvore{nosta na objektot.
MIHAJLO MITROVI]
(1922-), po dolga podgotovka vo tekot na 60-tite, a osobeno vo 70-tite godini se probiva vo samiot vrv
Sl.303. Branko Pe{i}. Palatata Beogra|anka,
Belgrad (1969-74). Osnova i izgled
90
Sl.304. Mihajlo Mitrovi}. Delovnata
zgrada Energoinvest, Belgrad (1968-)
Sl.306. Mihajlo Mitrovi}. Stanbenata zgrada na ul.
Bra}a Jugovi} 10, Belgrad (1973-77). Osnova i izgled
Sl.308. Mihajlo Mitrovi}. Objektot
nad izvorot so topla voda,
Vrwa~ka Bawa (1972-75)
Sl.307. Mihajlo Mitrovi}. Stanbeno-delovniot
ansambl Geneks, Nov Belgrad (1970-80). Osnova i
izgled
Neobrutalisti~koto sprotivstavuvawe na natur-betonot i na stakloto,
Mitrovi} go doveduva na umetni~ko nivo
kaj delovnata zgrada Energoinvest vo
Belgrad (1968-), kade {to oddelnite betonski elementi dobivaat geometriska
ornamentalna obrabotka, a lesnite elementi imaat koloristi~ka ìvopisnost.
Za prostudiranata istovremena upotreba na plasti~nite naturbetonski
formi i ìvopisnoto oblikuvawe na ispolnata svedo~i ansamblot Prolet vo
â~ak (1969-), koj e sostaven od edna stanbena zgrada i stokovna ku}a. Ovde na ladnite naturbetonski tonovi im e sprotivstavena toplinata na fasadnata tula.
Istovremeno, Mitrovi} sorabotuva
so likovnite umetnici, ~ii dela gi integrira vo svoite gradbi. Celosna nezavisnost na fasadnoto platno vo odnos na
osnovata, toj postignuva kaj stanbenata
zgrada na agol na ul. Bra}a Jugovi} 10 vo
Belgrad (1973-77), ~ie oblikuvawe proizleguva od postavkite na neobrutalizmot. Neobrutalizmot kako osnovno sredstvo za plasti~na artikulacija na objek-
tite, Mitrovi} go primenuva i pri sozdaweto na dramati~nite formi na motelot Mlinarev san vo Ariqe (1975).
Arhitekturata na Mitrovi} go dostignuva svojot vrv kon krajot na 70-tite
i vo po~etokot na 80-tite godini, pri
{to na preminot od modernata vo postmoderna arhitektura, taa e predmet na
kontroverzni ocenki. Negoviot stanbeno-deloven ansambl Geneks vo Nov Belgrad (1970-80) so dve kontroverzni kuli
blizna~ki, vo vid na impozanten arhitektonski svetilnik go ozna~uva vlezot vo
glavniot grad od negovata zapadna strana.
Sl.309. Mihajlo Mitrovi}.
Crkvata Sv. Vasilie
Ostro{ki na Beàniska
Kosa, Belgrad (1995-99).
Osnova i fragment
od izgledot
Sl.310. Branislav Jovin. Urbanisti~kiot
zavod, Belgrad (1970-). Osnova i izgled
Postmodernizmot kako likoven idiom vo ovoj period e prisuten i kaj pomalite, no isto taka zna~ajni objekti na
Mitrovi}. Taka na primer, kaj objektot
nad izvorot so topla voda vo Vrwa~ka
Bawa (1972-75), toj voveduva ironi~ni detali na art nuvo, dodeka vo objektot nad
izvorot so ladna voda (1981) voveduva
tradicionalna koncepcija na radijalna
tavanska drvena konstrukcija, potprena
vrz centralno postaven stiliziran
natur-betonski stolb.
Svrtuvaweto kon tradicijata preku
sovremena interpretacija na vizantiskiot na~in na gradewe, Mitrovi} go pravi
kaj crkvata Sv. Vasilie Ostro{ki na Beàniska Kosa vo Belgrad (1995-99). Vo
vremeto na modernoto informati~ko op{testvo, so takviot na~in na oblikuvawe Mitrovi} voveduva eden vid toplo
~uvstvo kaj vernicite.
*
Branislav Jovin (1935-) go prifa}a
naturbetonot za sozdavawe na robusni
megastrukturi so strogi geometriski
formi. Takva e negovata zgrada na Urbanisti~kiot zavod vo Belrad (1970-), koja
spored skulpturalnite kvaliteti moè
da se sporeduva so sli~nite zapadnoevropski primeri.
91
Sl.315. Stojan Maksimovi}.
Centarot Sava, Belgrad (1976-79).
Osnova, presek i panorama
so unikatni oblici i konstruktivni re{enija. Sportsko-rekreativniot centar
Pionir vo Belgrad (1973-78) na Dragoqub (1939-) i Liljana (1939-) Baki} ima
borili{te so dimenzii od 30 h 60 i gledali{te za 7.000 posetiteli, kako i drugi
op{testveni sodrìni. Negovoto originalno oblikovno re{enie proizleguva
od umetni~kiot tretman na armiranobetonskite nosa~i i metalnite re{etki.
Sportsko-rekreativniot centar 25
Maj vo Belgrad (1971-73) na Ivan Anti},
so ume{no razre{enata kombinirana
funkcija i so originalnoto oblikovno
re{enie stanuva simbol na novata arhitektura vo Belgrad. Negovite razigrani
lu{pesti konstrukcii pod sebe pokrivaat: sportski sali, bazen, restoran i drugi
pridru`ni funkcii.
m
Sl.316. Stojan Maksimovi}
i Aleksandar [aleti}. Centarot Sava,
Belgrad (1976-79). Vnatre{nost
Za potrebite na Vtorata evropska
konferencija za bezbednost i sorabotka
e podignat centarot Sava vo Nov Belgrad
(1976-79), spored arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt na Stojan Maksimovi}
(1934-). Ovoj centar se sostoi od: niskogabariten del, koncertna sala za 4.000
gleda~i i hotelot Internacional so 900
legla. Objektite se izvedeni na visoko
evropsko nivo i so smela konstrukcija
od prednapregnati metalni re{etki so
golemi rasponi. Enterierite so odmeren
vkus se dizajnirani od Aleksandar [aleti} (1928-93).
Vo 70-tite godini vo Srbija, kako i
vo drugite delovi na SFR Jugoslavija, se
gradat mnogubrojni sportsko-rekreativni objekti so kombinirana sodrìna i
Sl.318. Ivan Anti}. Sportsko-rekreativniot
centar 25 Maj, Belgrad (1971-73).
Fragment od izgledot
Sl.317. Dragoqub i
Liljana Baki}.
Sportsko-rekreativniot
centar Pionir, Belgrad
(1973-78). Presek
i izgled
93
Sl.319. Qupka Vrangalova - Kova~evi} i \or|e
Zlokovi}. Sportskata sala âir, Ni{ (1971-74).
Osnova, presek i izgled
Sli~na oblikovna ekspresija so upotreba na ~elik i staklo, Anti} pokaùva i kaj Domot na sportovite Pinki vo
Belgrad (1974), ~ija dinami~na silueta
proizleguva od konstrukcijata obesena
na verigi. Od druga strana, sportskata sala vo Ni{ na Qupka Vrangalova-Kova~evi} (1939-) i \or|e Zlokovi} (1927-),
ima funkcija i forma direktno inspirirana od anti~kite areni. Nejzinoto
oblikuvawe, osven od kru`nata osnova,
proizleguva od umetni~ki oblikuvaniot
armiranobetonski skelet i lesnite stakleno-~eli~ni fasadni yidovi.
Podemot na ponovata srpska arhitektura prodolùva i vo po~etokot na 80tite godini, {to rezultira so dobivawe
na raznovidni doma{ni i me|unarodni
priznanija. Taka na primer, Josip Osojnik (1923-99) i Slobodan Nikoli} (1931-)
vo 1982 godina ja dobivaat sojuznata Bor94
Sl.320. Josip Osojnik i Slobodan Nikoli}.
Voeno-medicinskata akademija, Belgrad
(1973-81). Izgled, vnatre{nost i osnova na 9-13
kat: 1. plasti~na hirurgija, 2.traumatologija I,
3.traumatologija II, 4.ortopedija, 5.maksilofacijalna hirurgija, 6.fizioterapija, 7.izgoretini
(asepti~en del), 8.izgoretini (septi~en del)
bina nagrada za zgradata na Voeno-medicinskata akademija vo Belgrad (1973-81).
Ovoj objekt so sovremenata funkcija i
so ekspresionisti~kiot oblik ({to proizleguva od mo}nata armiranobetonska
konstrukcija), moè da se natprevaruva
so najdobrite svoi sovremenici.
Vnatre{nosta na objektot gi napu{ta dotoga{nite stereotipi, taka {to
razli~nite prostorii se obraboteni so
razli~ni ìvopisni boi, {to pridonesuva za pozitivni psiholo{ki efekti,
kako pri le~eweto na pacientite taka i
vo raboteweto na personalot. Za goleminata i opremenosta na ovoj objekt svedo-
m
~at slednite fakti: 170.000 2 bruto-povr{ina, 5.500 prostorii, 1.150 legla i okohodnici, dodeka kompjuterskiot
lu 20
centar moè da obrabotuva dva milioni
podatoci vo sekunda, {to za toa vreme
pretstavuva vrven dostrel na toj plan.
Aleksandar Kekovi} (1939-), kako
poznat majstor go gradi delovniot objekt
na Energoproekt vo Nov Belgrad (197682), so ~ii ras~leneti masi i kontrastot
me|u polnoto i praznoto se najavuva postmodernizmot vo srpskata arhitektura.
@ivopisnosta na negovata kompozicija
e naglasena so kontrastot na topliot i
ladniot kolorit.
km
Sl.321. Aleksandar Kekovi}. Delovniot objekt Energoproekt 2, Belgrad (1976-82). Izgled i vnatre{nost
Sl.322. Predrag Cagi} i Borivoe
Jovanovi}. Rekonstrukcija na
centarot vo Kikinda (1977-78).
Situacija i fragment od izgledot
Sl.324. Aleksandar \oki}.
Armiskiot klub, Tivat, Crna Gora (1985-89).
Osnova, presek i izgled
Predrag Cagi} (1941-) i Borivoe Jovanovi} (1938-) vo 1983 godina stanuvaat
laureati na sojuznata Borbina nagrada za
arhitektura so rekonstrukcijata na centarot vo Kikinda (1977-78). Vo funkcionalnoto re{enie na centarot glavna uloga ima dobro uredenata pe{a~ka povr{ina, dodeka oblikot na novite objekti proizleguva od sovremenata interpretacija
na tradicionalnoto gradewe od tula.
Od sredinata na 80-tite godini i srpskata arhitektura e zafatena so postmoderni tendencii, izrazeni so navidum nelogi~no razvivawe na arhitektonskite
volumeni i so sozdavawe na kontrasti me|u yidnata masa i staklenata membrana,
koja ~estopati e ogledalna. Ponekoga{
vo izgledot na objektite se voveduvaat istoriski fragmenti, so cel da se postigne
nekoja simbolika.
Sl.323. Aleksandar \oki}. Stanbenite objekti na ul. Kral Milutin, Belgrad (1982-85, 1984-88)
Taka na primer, Aleksandar \oki}
kaj nekolku interpolirani stanbeni objekti na ul. Kral Milutin vo Belgrad,
za da ja za~uva ,,tradicionalnata slika
na gradot, pravi reminiscencija na motivi od starite belgradski palati. Toj,
pokraj neoregionalizmot, re~isi bezrezervno gi prifa}a i drugite predizvici
na postmodernata so slobodno, pa duri i
bezgrani~no iskoristuvawe na formite
i materijalite. Za takviot pristap najdobro svedo~i Armiskiot klub vo Tivat,
Crna Gora (1985-89), kade {to vrz strogata krstovidna osnova pravi fantasti~na prostorna igra. Fasadnite stakleni
povr{ini se pokrieni so beli edra, {to
asocira na zakotvenite brodovi na morskiot breg.
Miomir Luài} (1949-) i Danilo
Cvetkovi}, kaj interpolacijata na Terazie vo Belgrad (1988), so osmislena igra
na refleksno staklo gi povrzuvaat dvete
razli~ni viso~ini na uli~niot venec,
pri {to si pomagaat so pozajmuvawe
fragmenti od sosednite postari objekti.
Qubomir Zdravkovi} (1946-) i Slobodan Driwakovi} (1945-) so restavracijata, adaptacijata i dogradbata na Narodniot teatar vo Belgrad (1989) moèbi
95
HRVATSKA
Sl.337. Du{an Tesi}. Pretstavni{tvoto
na Cepter, Atina (1995-97)
Visokite grade`ni standardi postepeno vleguvaat i vo oblasta na stanbenata arhitektura, pri {to se sozdavaat promisleni prostorni re{enija vo duhot na
novoto vreme. Takov interesen primer
pretstavuva Univerzitetskata stanbena
zgrada vo Belgrad (1990-2000) na Darko
(1940-) i Milenija (1941-) Maru{i}. Nejzinata asimetri~na osnova sodrì stanovi so razli~na golemina, a objektot na ednata nadol`na strana e vdlabnat za da ne
se naru{i ìvotniot prostor na edno drvo so monumentalni dimenzii. Sepak, od
ovaa asimetri~na osnova, avtorite uspevaat da izvle~at sovr{eno proporcioniran simetri~en oblik so fasadi oformeni od lesni monta`ni elementi. Nad poslednoto nivo od objektot ednostavno lebdi lesnata perforirana metalna pergola.
Visokoto nivo na srpskata arhitektura vo poslednata decenija na HH vek
se potvrduva i so nejzinoto prisustvo na
me|unarodnata scena. Toa najmnogu se odnesuva na objektite proektirani od Du{an Tesi} (1948-) za potrebite na kompanijata Cepter, vo Atina (1995-97), Bukure{t (1995-99) i vo Monako (1997-98).
Vo nivnoto re{enie preovladuva koncepcijata na dekonstruktivizmot, koj na
unikaten na~in sepak e staven vo slu`ba
na funkcijata.*27
Vo Hrvatska, vtorata polovina na 60tite i po~etokot na 70-tite godini se odbeleàni so {iroka graditelska aktivnost, glavno vo tri nasoki: visoki administrativni objekti, stanbeni naselbi i
golem broj turisti~ki objekti.
Arhitekturata na visokite administrativni objekti se potpira na funkcionalizmot i na estetikata od {kolata
Bauhaus, so horizontalno ras~leneti volumeni i so ritmi~ka promena na polni
i transparentni poliwa. Re~isi site visoki objekti se izgradeni vo Zagreb, kako na primer:
- kulata Paligrad (1968) na Vuko
Bombardeli (1917-),
- Palatata na pravosudstvoto (1968)
na Ninoslav Ku~an (1927-), i
- delovnata kula na Savska cesta
(1969-72) na Grozdan Kneèvi}
(1928-).
Takvata orientacija prodolùva i vo
70-tite godini, koga objektite se izve-
Sl.338. Grozdan Kneèvi}. Delovnata kula
na Savska cesta, Zagreb (1969-72)
duvaat so posovr{ena grade`na tehnologija i prostudiran detaq, za {to svedo~i
delovnata kula na Savska cesta vo Zagreb
(1969-76) na Slavko Jelinek (1925-).
Izgradbata na stanbeni naselbi vo
blizina na golemite gradovi se odviva
so pogolema sloboda i raznovidnost vo
oblikuvaweto na prostorot, kako i so
reafirmacija na pe{a~kite povr{ini,
koi dobivaat centralno mesto vo programiraweto. Toga{, za prvpat eden gradski prostor e oblikuvan po mera na ~ovekot, a toa e t.n. Blok-centar vo Osiek
(1968), izgraden spored proektot na Radovan Mi{~evi}. Ovaa ideja dostignuva
celosna afirmacija vo 70-tite godini so
izgradbata na naselbata Split 3.
Izgradbata na turisti~ki objekti vo
toj period beleì najgolema ekspanzija,
osobeno po dolìnata na Jadranskiot
breg. Prvite hoteli imaat koncepcija na
izdvoeni kompaktni objekti, koi zazemaat najpogodna mestopolo`ba na morskiot
breg. No, situacijata na toa pole nabrgu
se menuva, taka {to se pojavuvaat novi,
Sl.339. Slavko Jelinek. Delovnata
kula na Savska cesta, Zagreb (1969-76)
}
{
}
Kadijevi , Aleksandar.
Mihajlo Mitrovi}
arhitekturu Beograda
Mitrovi}, Mihajlo. Novija arhitektura Beograda
Perovi}, R. Milo{, Srpska arhitektura XX veka
Vujovi¢, Branko. Beograd u pro{losti i sada{wosti
Sl.340. Igor Emili.
Hotelskata naselba
Uvala Skot kaj
Kralevica (1976)
99
Sl.341. Julie de Luka. Hotelot
Neptun, Pore~ (1968)
iznenaduva~ki, inventivni, a ponekoga{
i romanti~ni oblikovni re{enija. Vo
ramkite na turisti~kata arhitektura
moè da se zabeleàt nekolku razli~ni
tendencii.
Po~etnata tendencija za sozdavawe
na golemi aglomeracii ne vodi dovolno
smetka za merata vo prostorot i za karakteristikite na ambientot. Nejze ñ se
sprotivstavuva koncepcijata so razgraneti paviljonski re{enija, koi se integriraat vo pejzaòt. Istovremeno se razviva i tendencijata za izgradba na hoteli
so dinami~na struktura, kade {to akcentot se stava na vertikalniot trakt.
Vo ramkite na raznovidnata turisti~ka arhitektura se pojavuvaat i prvite
nastojuvawa za ambientalno definirawe
na hotelskite ansambli so pomo{ na sovremena interpretacija na tradicionalnite regionalni karakteristiki. Na takov na~in me|u prvite postapuva Igor
Emili (1927-87) so hotelskata naselba
Uvala Skot kaj Kralevica (1976), kade
{to od kombinacija na oblikovni i simbolski elementi so malo mediteransko
plo{tat~e vo sredinata e sozdadena tipi~na primorska atmosfera.
Ottoga{, sovremeniot regionalizam
stanuva trajna opredelba na eden del od
turisti~kata arhitektura, pridobivaj}i
sî pove}e istomislenici. Regionalizmot
se prepoznava spored primenata na tradicionalnite formi: pokriv od }eramida, nadvore{ni skali i zasvodeni premini, kako i spored sozdavaweto mediteranski ambient vnatre vo ansamblite so karakteristi~ni uli~ki i plo{tat~iwa.
Upotrebata na tradicionalnite formi e osobeno zabele`liva kaj hotelot
Neptun (1968) na Julie de Luka (1929-), koj
ume{no e interpoliran vo starata struktura na Pore~, kako i kaj hotelot Kaktus vo Supetar (1978) na ostrovot Bra~,
od Jerko Ro{in. Spletot na uli~ki i
plo{tat~iwa so mediteranski ambient
e naglasen i kaj hotelskiot ansambl Ba-
Sl.342. M. Krawc,
V. Rihter i dr.
Hotelskata naselba
Babin kuk kaj
Dubrovnik (1976).
Panorama, izgledi na
ulica i na plo{tat~e
Sl.344. Boris Maga{.
Hotelot Haludovo
na ostrovot Krk (1972)
100
Sl.343. Zdravko Bregovac. Hotelot
Ambasador, Opatija (1966)
bin kuk kaj Dubrovnik (1976) na: Mihajlo
Krawc, Venceslav Rihter i dr.
Kon krajot na 60-tite i vo po~etokot
na 70-tite godini se gradat golem broj
kvalitetni turisti~ki objekti, me|u koi
nekolku imaat visoko oblikovno nivo i
originalno re{enie. Toa osobeno se odnesuva na:
-hotelite na Zdravko Bregovac (1924-):
Ambasador (1966) i Admiral vo
Opatija, kako i Barbara vo Borik
kaj Zadar (1970) (sl.295),
-hotelite na Boris Maga{ (1930-):
Solaris kaj [ibenik (1968) i Haludovo na ostrovot Krk (1972),
-hotelite na Julie de Luka: Kristal
i Dijamant vo Pore~, i
-hotelite na Ivo Bartoli} (roden
1912): Eden (1972) i Istra vo Roviw.
Vo sozdavaweto sovremen regionalen
izraz vo Dalmacija, posebno treba da se
istakne pridonesot na Ante Roì} (1934-),
koj ima podignato nekolku objekti vo
okolinata na Makarska. Regionalizmot
toj ne go sfa}a kako ednostavno koristewe na tradicionalni elementi, tuku
Sl.352. Marijan Haberle. Koncertnata sala
Vatroslav Lisinski, Zagreb (1960-73). Izgled
i vnatre{nost
Sl.350. Boris Maga{. Detskata gradinka
vo Mihalevac, Zagreb (1973-75)
Se ~ini deka najgolema sloboda vo
taa nasoka pokaùva Boris Maga{ pri
oblikuvaweto na Detskata gradinka vo
Mihalevac, Zagreb (1973-75). So ras~lenetite piramidalni formi rasposlani
vrz naklonetiot teren, taa izgleda re~isi apstraktno, kon {to pridonesuva i dijagonalnoto prese~uvawe na centralniot
volumen so pe{a~ka pateka.
Mladen Kauzlari} (1896-1971), koj
svoeto zna~ajno tvore{tvo go ima zapo~nato u{te pred Vojnata, vo ovoj period
sozdava nekolku objekti so samosvojstven
izraz {to proizleguva od integracijata
na sovremenite tendencii i karakteristikite na pobliskata okolina. Taka na
primer, kaj Arheolo{kiot muzej vo Zadar (1973) glavnata horizontala ja ras~lenuva na pojasi, ~ij soodnos proizleguva od profilot na anti~kite frizovi
izloèni pred objektot. Horizontalnite
pojasi kako glaven oblikoven elementi
toj gi primenuva i kaj Muzejot na hrvatskite arheolo{ki spomenici vo Split
(1976), pri {to niz tesnite procepi me|u
niv se osvetluvaat eksponatite.
Raznovidnosta na arhitektonskite
izrazi e prisutna i kaj objektite so pokompaktni volumeni, podignati vo gradskite centri. Taka na primer:
Sl.353. Ninoslav
Ku~an. PTT centarot,
Pula (1975)
Sl.351. Mladen
Kauzlari}.
Arheolo{kiot
muzej, Zadar (1973)
102
- Marijan Haberle (1908-79) so sorabotnicite ja podiga koncertnata sala Vatroslav Lisinski vo Zagreb
(1960-73) so besprekorna funkcionalnost, racionalnost i so ednostaven izraz;
- Ninoslav Ku~an (1927-) so proektot
za stokovnata ku}a vo Rieka (1974)
i PTT centarot vo Pula (1975) go
istaknuva tektonskiot i konstruktivniot element so golemo ~uvstvo
za detalite; a
- Neven [egvi} (1917-), kako afirmiran majstor, preku Muzejot na Revolucijata vo Rieka (1976) pravi varijacija na umetni~kiot muzej Vitni vo Va{ington (1965) na Marsel
Broer. Sepak, so ova delo toj uspeva
da ja dobie sojuznata Borbina nagrada za arhitekturata.
Naselbata Split 3 (1974) privlekuva
golemo vnimanie vo po~etokot na 70-tite
godini. Taa e sozdadena spored konkursniot proekt na: Vladimir Mu{i~ (1930-),
Marjan Beàn (1938-) i Nives Starc
(1937-) od 1969 godina, taka {to po nekolkugodi{no gradewe se vseluvaat prvite
stanari. Ovaa naselba ima kompletna
gradska sodrìna: kulturno-zabavna, obrazovna i trgovska. Seto toa, zaedno so
okolu 2.000 stanovi, sostavuva specifi~no re{enie, koe pretstavuva eden vid sovremena interpretacija na starata urbana struktura na Split.
Pokraj originalno oblikuvanite pe{a~ki ulici, vo ovaa naselba se redat
stanbeni edinici so razli~na viso~ina
i forma, do koi vodat posebno oblikuvani vlezovi. Na takov na~in se izbegnuva
dezorientacijata i monotonijata, koi
~estopati se prisutni vo golem broj novi
naselbi. Vo proektiraweto na stanbenite edinici vo Split 3 u~estvo zemaat po-
Sl.354. Ante [var~i}. Stanbenite objekti na ul. Ru|er
Bo{kovi} vo naselbata Split 3 (1980)
ve}e arhitekti, od koi posebno vnimanie
privlekuvaat: Ivo Radi} (1930-) so grupa
stanbeni objekti (1978) i Ante [var~i}
(1938-) so ulicata Ru|er Bo{kovi}
(1980). Ve}e afirmiraniot Julie de Luka, re~isi vo isto vreme, so sli~ni kvaliteti ja podiga stanbenata naselba Kijac vo Wivice (1982-86) na ostrovot Krk.
Mediteranskite sportski igri, odràni vo 1979 godina, na Split mu donesuvaat nekolku zna~ajni sportski objekti
so visok kvalitet. Belgradskiot arhitekt Ivan Anti} go proektira Centarot
za pliva~ki sportovi, koj se odlikuva so
kontrast me|u betonskiot sedlest krov
i prozra~nata staklena fasada. @ivorad
Jankovi} (1924-90) i Slaven Roì} (1943-)
ja proektiraat sportskata sala Gripe
(1979) so prenaglaseni prekr{uvawa na
pokrivnite povr{ini, {to otskoknuva
od ednostavnata vnatre{nost.
Najvisok dostrel na toa pole dostignuva Boris Maga{ so impozantniot stadion Hajduk (1979), kade {to elegantnata
{kolka na gledali{teto e pokriena so
proyiren pokriv. Poradi funkcional-
Sl.355. @ivorad Jankovi} i Slaven Roì}.
Sportskata sala Gripe, Split (1979)
Sl.356. Boris Maga{. Stadionot Hajduk, Split (1979). Panorama so sportskata sala
nosta, umetni~kata ekspresija i sugestivnosta na ovoj objekt, Maga{ dobiva sojuzna Borbina nagrada za arhitektura.
Sklonosta na Maga{ kon skulpturalno
oblikuvawe vo arhitekturata se potvrduva i podocna so podigaweto na crkvata
Sv. Nikola vo Krwevo, Rieka (1988). Nejziniot glaven molitven prostor e smesten
pod ramna terasa nameneta za vernici, no
i za nabquduvawe na okolinata. Vlezot vo
molitveniot prostor e pod centralno
postavenata piramidalna kula, koja zaedno
so vlezot e naso~ena kon neboto.
Pri krajot na 70-tite godini, i vo Hrvatska se javuvaat vlijanijata na zapadnata t.n. postmoderna arhitektura, {to
pokraj rasitnuvaweto na arhitektonskata struktura pridonesuva i za voveduvawe
na asocijativni, metafori~ki i simboli~ki elementi vo oblikovniot izraz.
Objektot ve}e ne se sfa}a kako kone~no
zavr{eno delo, tuku kako proces koj trae,
pri {to va`na uloga igraat: slu~ajnosta,
improvizacijata i dosetkata.
Elementite na postmodernizmot najrano se zabeleàni kaj zgradata Elektra
Sl.357. Mladen Vodi~ka. Bolnicata
Maternite, Osiek (1982)
vo Vara`din (1977) na Boris Krstulovi}
(1932-), so silni koloristi~ki efekti i
so re~isi slu~ajni formi na staklenite
kutii. Vedna{ potoa, takvite elementi
se sre}avaat i na Gradskata biblioteka
vo Karlovac (1976) na Mladen Vodi~ka
(1926-89), kako i na negovata bolnica Maternite vo Osiek (1982). Takvata oblikovna postapka ja primenuva i Ante Vulin (1932-) kaj Stokovnata ku}a vo [ibenik (1980), ras~lenuvaj}i ja na nekolku
kutii so razli~na golemina, koi se obloèni so temna fasadna yid-zavesa vgnezdena vo prekr{enite yidni vertikali.
Primeren postmoderen objekt pretstavuva zgradata Elektra vo Zagreb
(1973-81) na Milan [osteri} (1942-).
Takvi tendencii isto taka se prisutni i
Sl.358. Milan [osteri}. Zgradata Elektra,
Zagreb (1973-81). Osnova i izgled
103
SLOVENIJA
Vo tekot na 60-tite godini, vo Slovenija sozreva relativno pomladata generacija arhitekti, ~ie tvore{tvo ima
karakter na prodolèn i osveèn funkcionalizam, so ~esto potpirawe vrz ve}e
afirmirani re{enija. Od golemiot broj
tvorci, nekolkumina se izdvojuvaat i
steknuvaat pogolema afirmacija.
MILAN MIHELI^ (1925-) steknuva reputacija kako poet na betonskata
konstrukcija i elegantno oblikuvanite
arhitektonski formi. Toj stanuva poznat
so Stokovnata ku}a vo Osiek (1960-69, obnovena i preoblikuvana po poàrot
1983), koja osven so sovr{eno funkcionalnoto re{enie, se odlikuva i so konstruktivno-tehnolo{ki detali izvedeni
na estetsko nivo.
Koristej}i go steknatoto iskustvo
kako sorabotnik na Branko Sim~i~ vo
izrabotkata na halata A, Milan Miheli~ ja podiga halata C vo Gospodarsko
rastavi{~e, Qubqana (1965-67). Novata
hala so strukturalnata arhitektura od
elegantni armiranobetonski elementi
nalikuva na delata na Pjer Luixi Nervi,
a nejzinata ekspresionisti~ka forma e
obvitkana so tenki vertikalni brisolei.
Sl.372. Milan Miheli~. Halata C vo Gospodarsko Rastavi{~e, Qubqana (1965-67). Osnova-presek i izgled
Sl.374. Savin Sever.
Delovno-tehni~kiot
servis na Avto-moto
sojuzot na Slovenija,
Qubqana (1967-68)
Preku slednite dela Milan Miheli~
se pokaùva kako univerzalen arhitekt,
koj uspe{no realizira raznovidni programi. Kaj stanbenite soliteri vo Qubqana
(1969-71) na majstorski na~in toj gi ras~lenuva armiranobetonskite elementi,
sozdavaj}i harmoniska igra vo kombinacija so yidni povr{ini od fugirana tula.
Takvata ume{nost Milan Miheli~ ja
povtoruva i kaj stokovnata ku}a Skoteks
vo Novi Sad (1968-72), ~ij geometriski
volumen e ras~lenet so golema razigranost. Visokoto tehnolo{ko i estetsko
nivo na arhitektonskiot detaq so prefinetoto oblikuvawe na volumenot, Miheli~ go doveduva do najvisok stepen kaj
Me|unarodnata avtomatska telefonska
centrala vo Qubqana (1972-78), koncipirana so postmodernisti~ki pristap.
-pe~atnicata Mladinska kwiga
(1966), so horizontalno naglasen volumen so P+2,
-delovno-tehni~kiot servis na Avtomoto sojuzot na Slovenija (1967-68),
oblikuvan so golemi konzoli nad
prizemjeto, i
-delovnite kuli so aneksi Astra i
Komerc (1963-70) (str.12).
Vo oblikuvaweto na navedenite objekti, Savin Sever ve{to operira so sovremeniot arhitektonski re~nik, pri {to
uspeva da sozdade umetni~ki oblikuvani
arhitektonski sklopovi. Toa go potvrduva i kaj naglaseno utilitarni objekti, kako {to e gara`nata ku}a vo Qubqana
(1969), ~ii cilindri~ni volumeni se
oformeni so plasti~nite formi od natur-beton.
SAVIN SEVER (1927-) e eden od najproduktivnite arhitekti vo toj period,
koj se proslavuva so nekolku delovni objekti vo Qubqana:
Sl.371. Milan Miheli~. Stokovnata ku}a,
Osiek (1960-69, obnovena i preoblikuvana
po poàrot 1983). Stara i nova sostojba
Sl.373. Milan Miheli~. Me|unarodnata avtomatska
telefonska centrala, Qubqana (1972-78)
Sl.375. Savin Sever. Gara`nata ku}a
Qubqana (1969). Osnova i izgled
107
Sl.380. Stanko Kristl. Detskata gradinka, Qubqana (1972)
Sl.381. Stanko Kristl. Klini~kiot centar,
blokot za brza pomo{, Qubqana (1972-75)
Stanko Kristl (1922-), koj kon krajot
na 50-tite godini zapo~nuva so prefineti proekti za stanbeni zgradi (Titovo
Velewe), prodolùva so poznatata detska gradinka vo Qubqana (1972), za najposle da se afirmira vo proektiraweto
bolni~ki objekti. Najvisok dostrel na
ova pole, toj postignuva kaj Klini~kiot
centar vo Qubqana (1972-75), a takviot
uspeh go povtoruva i kaj bolnicata vo
Izola (1979).
Janez Lajovic (1932-) vo prviot period na svoeto tvore{tvo pokaùva golema
ume{nost za proektirawe na turisti~kougostitelski objekti vo planinski podra~ja. Po~nuvaj}i so hotelot Prisank vo
Krawska Gora (1960-62), toj ve{to go upotrebuva drvoto vo vidliviot sklop na
Sl.383. Borut Pe~enko. Hotelot Donat, Roga{ka Slatina (1974)
krovnata konstrukcija. Svojot pristap za
sozdavawe na moderen regionalen izraz
vo soglasnost so ambientot, Lajovic go
doveduva do sovr{enstvo kaj hotelot Kanin vo Bovec (1963-73), ~ija silueta korespondira so siluetata na okolnite planinski venci. Vo svoeto podocne`no tvore{tvo, toj postignuva zavidni rezultati
i vo oblasta na delovnite objekti.
Borut Pe~enko (1930-) e poznat tvorec od grupata mariborski arhitekti, koj
pravi nekolku delovni i hotelski objekti. Stokovnata ku}a Kvik vo Maribor
(1969), so ras~lenetite volumeni od natur-beton i so naklonetite krovovi ve{to se vklopuva vo starogradskiot ambient. Plasti~nite svojstva na natur-betonot, toj gi koristi so golema ekspresija
kaj stanbeno-delovnata zgrada Jem~ev vrt
vo Maribor (1972-75), kako i kaj hotelot
Donat vo Roga{ka Slatina (1974). Vo
sledniot period, Pe~enko se orientira
kon upotrebata na polesna transparentna struktura, sostavena od prefabricirani monta`ni elementi. Na takov na~in, so Drago Klemen~i~ go podigaat Osnovnoto u~ili{te Tabor (1976) i Avtobuskata stanica vo Maribor (1985-90),
napravena vo sorabotka so Ivo Goropiv{ek (1941-), koja ima vlijanie od zapadnata postmoderna arhitektura.
Sl.384. Borut Pe~enko. Stanbeno-delovnata
zgrada Jem~ev vrt, Maribor (1972-75)
Za navedenite uspesi na slovene~kata arhitektura, vo dobar del e zaslu`na
novata grupa arhitekti, koja se pojavuva
kon krajot na 60-tite godini vo Qubqana.
Taa nastojuva da ja nadmine arhitektonskata uniformnost, zalagaj}i se za organski rasprostraneti formi.
Sl.385. Borut Pe~enko i Ivo Goropiv{ek.
Avtobuskata stanica, Maribor (1985-90).
Izgled i vnatre{nost
Sl.382. Janez Lajovic. Hotelot Kanin, Bovec (1963-73)
109
Sl.391. Biroto 77.
Bolnicata, Nova
Gorica (1975).
Fragment od
osnovata i od
izgledot
Golem uspeh vo 70-tite godini postignuvaat grupata arhitekti od Biroto 77
([. Kacin, J. Princes, B. [pindler i M.
Ur{i~), koi prethodno imaat pobedeno
na nekolku konkursi. Me|u niv najzna~ajno mesto zazema konkursot za Kulturniot centar vo Skopje (1969-81), ~ii robusni ekspresionisti~ki natur-betonski
volumeni amfiteatralno se spu{taat
kon bregot na rekata Vardar.
Realizaciite na Biroto 77 sodràt
nekonvencionalni prostorni re{enija,
naglasena ìvopisnost i upotreba na
plasti~ni materijali na fasadite i vo
vnatre{nosta. Tie karakteristiki najdobro se sogleduvaat na Voenata gimnazija vo Qubqana (1975), bolnicata vo Nova Gorica (1975) i Domot za stari vo Domàle (1977). Taka na primer, voveduvaweto na koloristi~kata ìvopisnost vo enterierot na bolnicata, ovie avtori go
povrzuvaat so pozitivnite psiholo{ki
efekti kaj pacientite, koi imaat averzija kon sterilno belata boja na zdravstvenite objekti.
Na krajot od 70-tite i vo po~etokot
na 80-tite godini, i vo Slovenija se po-
Sl.392. Biroto 77. Domot za stari, Domàle (1977)
javuvaat postmodernisti~ki struewa,
koi vo ime na t.n. postfunkcionalizam
se otkaùvaat od prethodnite tekovi na
modernata arhitektura. Se zajaknuva zalo`bata za posloboden prostoren koncept i za primena na novi materijali i
formi. Opravdano se naglasuva ~itlivosta na objektite i potrebata za povrzuvawe so tradicijata.
Vo taa nasoka, posebno treba da se istakne uspe{niot nastap na grupata Kras
(V. Ravnikar, M. Dekleva, M. Garzaroli
i E. Vatovec), koja go dograduva Gradskiot sovet vo Seàna (1977-79), kako objekt
od koj bi moèla da zapo~ne sekoja seriozna inventarizacija na postmodernite
realizacii vo toga{nata jugoslovenska
arhitektura. Grupata Kras postignuva
zaviden arhitektonski uspeh i so realizacijata na Klub-hotelot vo Lipici
(1981), vo ~ija arhitektura preku izbegnuvawe na stereotipot se vnesuvaat postmoderni elementi.
Vojteh Ravnikar (1943-), osven kako
rakovoditel na grupata Kras, uspe{no
nastapuva i kako samostoen arhitekt koj
ima svoj avtorski rakopis {to sodrì
Sl.393. Grupata Kras. Dogradbata na Gradskiot
sovet, Seàna (1977-79). Panorama i fragment
elementi na postmoderniot neoklasicizam. Za toa moè da posvedo~at:
- Delovniot objekt vo Seàna (1986),
koj ima dolg i visok trem so strog
klasi~en red; i
Sl.394. Grupata Kras. Klub-hotelot, Lipici (1981)
Sl.395. Vojteh Ravnikar.
Dogradbata na Po{tata, Zadar (1989)
111
Sl.405. Juraj Sadar i Bo{tjan Vuga. Stopanskata komora
na Slovenija, Qubqana (1996-99)
Juraj Sadar (1963-) i Bo{tjan Vuga
(1966-) najprvo se afirmiraat so pobedata na konkursot za Stopanska komora
na Slovenija, Qubqana (1996-99), nudej}i
eden interdisciplinaren pristap so novi idei neobremeneti so dotoga{nata
funkcionalisti~ka postapka. Ovoj pristap gi sodrì osnovnite prepoznatlivi
znaci na Qubqanskata arhitektonska
{kola - zna~eweto na strukturata, teksturata i ritamot. Pri seto toa, avtorite
voveduvaat naglasena zelena boja i dinami~en tretman na arhitektonskite simboli vo vid na eden fluiden izraz, poradi {to objektot e nare~en Esmeralda.
Sosema sprotivno na prethodniot
koncept, delovniot objekt Arkadija Lajtvea, istite avtori go oblikuvaat so re~isi celosno zatvoren lesen kubus, koj
lebdi nad staklenoto prizemje, a {to
e vo soglasnost so negovata funkcija.
Deka krajot na XX vek vo Slovenija,
kako i vo zapadnoevropskite zemji se javuva nostalgija po pionerskite godini
na modernata, svedo~i stanbeno-delovniot kvart Nova poljana (1992-2001) na Mojca [vegeq êrnigoj. Kvartot ima radijalna postavka, pri {to vo prviot red se
Sl.405-1. Mojca [vegeq êrnigoj. Stanbeno-delovniot kvart Nova poljana,
Qubqana (1992-2001). Panorama i izgled na objektite od posledniot red
Sl.406. Matej i Vesna Vozli~. Administrativniot
objekt Linde, Qubqana (1999-2001)
postaveni najniskite, vo posledniot najvisokite blokovi, so {to se sozdava svoeviden arhitektonsko-urbanisti~ki amfiteatar. Zaradi celosno funkcionirawe na kvartot vo negoviot fokus bi trebalo da se smestat objektite od zaedni~ki interes. Vakvata koncepcija neizostavno potsetuva na racionalnite stanbeni strukturi vo Frankfurt na Majna
(1925-30 ) od Ernst Maj.
Matej Vozli~ (1957-) i Vesna Vozli~
(1956-) po primernata obnova na del od
kejot na rekata Qubqanica (1991-2001)
go podigaat administrativniot objekt
Linde vo Qubqana (1999-2001) vo vid na
edna krevka dekonstruktivisti~ka struktura. Vo ovaa struktura na majstorski
na~in se smesteni citati na razli~nite izrazi na modernata, povrzani so delata na Ludvig mis van der Roe, Le Korbizje i Luis Kan. Na takov na~in vo slovene~kata arhitektura, kako i vo onaa na
zapadnite zemji, se zatvora krugot na modernizmot. *29
Jugoslavije, Nace [umi
Bernik, Stane. Slovenska arhitektura dvajesetega stoletja
114
BOSNA I HERCEGOVINA
Vtorata polovina na 60-tite godini
vo Bosna i Hercegovina e odbeleàna so
zna~ajni arhitektonski aktivnosti vo
razli~ni oblasti. Tamo{nite arhitekti
steknuvaat op{tojugoslovenska i me|unarodna afirmacija, pobeduvaj}i na golem
broj konkursi.
@ivorad Jankovi} (1924-90) i Halid
Muhasilovi} (1934-) vo Saraevo go podigaat pro~ueniot Kulturno-sportski centar Skenderija (1967-69). So novata proektna zada~a, novata kombinirana sodrìna, osmisleniot urban sklop, naglasenata
vtorostepena plastika, kako i so rajnerovskiot profil na golemata sportska sala,
ovoj objekt stanuva prototip za sli~ni zafati {irum Jugoslavija. Vakvoto majstorstvo Jankovi} podocna go potvrduva i so
izgradbata na sportski objekti vo: Split,
Novi Sad i Pri{tina (1974).
Vo proektiraweto na administrativnite objekti, vo toj period sî u{te e prisuten zadocnetiot internacionalen stil,
za {to svedo~at: zgradata na Stopanskata
Sl.409. @ivorad Jankovi} i Halid Muhasilovi}.
Kulturno-sportskiot centar Skenderija,
Saraevo (1967-69). Gradskata sala.
Izgled i vnatre{nost
Sl.407. @ivorad Jankovi} i Halid
Muhasilovi}. Kulturnosportskiot centar Skenderija,
Saraevo (1967-69). Situacija:
a. Prva etapa: 1. Gradska sala,
2. Dom na mladinata, 3. sportska
sala, 4 plo{tad; b. Vtora etapa:
5. sportska sala, 6. restoran,
7. terasa; s. Treta etapa: 8. hotel,
9. bazen, 10. parking
komora na BiH vo Saraevo (1962-66) na
Milivoj Peter~i} i zgradata na Jugobanka vo Saraevo (1966) na Zdravko Kova~evi} (1913-89) i Milan Ku{an (1927-84).
Arhitektite pokaùvaat golemo majstorstvo vo restavracijata i revitalizacijata na kulturno-istoriskite objekti od turskiot i od avstroungarskiot period. Vo taa oblast osobeno se istaknuva
Ahmed Xuvi} (1935-) so Stariot an vo
Po~iteq, kako i so restoranot Daire vo
Saraevo, napraven vo sorabotka so Enver
Jahi}.
Od mnogubrojnite pobednici na zna~ajni arhitektonski konkursi, posebno
treba da se odbeleàt slednive:
-Zdravko ûk i Zdravko Miki} so Domot na sindikatite vo Ni{, a potoa
i vo Titograd,
Sl.410. Ahmed Xuvi}.
Restavracija i
revitalizacija na
Stariot an, Po~iteq
Sl.408. @ivorad Jankovi} i Halid Muhasilovi}.
Kulturno-sportskiot centar Skenderija, Saraevo (1967-69). Aksonometrija na Prvata
etapa: A. vlez vo Gradskata sala, V. vlez vo Domot na mladinata, S. vlez vo Trgovskiot
centar, 1. Gradska sala, 2. sportska sala, 3. sala za trening, 4. sala za te{ka atletika,
5. sportski klub, 6. terasa, 7. foaje, 8. tribini na parterot, 9. postojani tribini,
10. izlo`bena sala, 11. postojka, 12. prodavnici, 13. foaje, 14. plo{tad,
Sl.411. Zdravko Kova~evi} i Ivan [traus. Ministerstvoto na PTT,
Glavnata po{ta i Upravata na TT, Adis Abeba, Etiopija (1964-68)
15. Dom na mladinata, 16. amfiteatar, 17. sala za tanci
115
-David Finci i Zlatko Uglen so Voenata bolnica vo Saraevo, i
-@ivorad Jankovi} so tipski stanbeni zgradi vo Split.
Zdravko Kova~evi} i Ivan [traus
(1928-) ja dobivaat prvata nagrada na me|unarodniot konkurs za Ministerstvoto
na PTT, Glavnata po{ta i Upravata na
TT vo Adis Abeba (1964-68), Etiopija.
Celiot kompleks e zavr{en vo 1969 godina, soglasno so nivnata konkursna ideja.
Vo 70-tite godini, arhitekturata vo
BiH se razviva vo mnogu popovolni ekonomski uslovi, bez vlijanie na nekoja doma{na arhitektonska {kola ili avtoritet i e oslobodena od folklorni elementi. So pojavata na novite generacii, {koluvani na Arhitektonskiot fakultet vo
Saraevo, se zadovoluvaat sî posloènite
potrebi na op{testvoto i okolinata. Zapadnite postmoderni vlijanija tie posmelo gi prifa}aat vo nerealiziranite
proekti, a poumereno vo maliot broj realizacii.
Blagodarenie na novite op{testveno-ekonomski uslovi, izgradeni se neobi~no golem broj objekti so visok kvalitet {irum Republikata, {to rezultira i so nekolkukratno dobivawe na Borbinata nagrada za arhitektura. Seto toa
go ote`nuva izborot na pokarakteristi~ni objekti za potrebite na ovoj kus
pregled, no sepak nekoi od niv se nezaobikolni.
Prirodno-matemati~kiot fakultet
vo Saraevo (1966), Juraj Najdhart go pravi vo vid na dinami~na kompozicija sos-
Sl.412. Juraj Najdhart. Prirodnomatemati~kiot fakultet, Saraevo (1966)
116
Sl.415. Bogdan
Boòvi} i Fahro
Lomigori}. Hotelot
Kardijal kaj Tesli}
(1976)
Sl.413. Nikola
Ne{kovi}. Spomen
gimnazijata, Bawa
Luka (1971)
tavena od vertikala i od ìvopisno oblikuvana horizontala, {to kako koncepcija ve}e go ima primeneto kaj hotelot
Metalurg vo Zenica (1962).
Spomen-gimnazijata vo Bawa Luka
(1971) Nikola Ne{kovi} (1932-) ja pravi
so armiranobetonska konstrukcija koja
go drì kubusot od fugirana tula. Od
druga strana, Domot na RTV vo Saraevo
(1962-74, prva etapa) na Milan Ku{an
(1927-84) i Branko Buli} (1931-) ima
razigrana prostorna plastika sostavena
od kubusi koi nalikuvaat kako da se od
privremen karakter.
Hotelot Jahorina (1975) vo blizinata na Saraevo od Vinko Juri} (1921-), po
dogradbata i preoblikuvaweto stanuva
Sl.414. Vinko Juri}. Hotelot
Jahorina kaj Saraevo (1975)
jadro okolu koe podocna se gradat niza
zna~ajni objekti za odrùvawe na Zimskata olimpijada vo 1984 godina.
Stokovnata ku}a Unima vo Saraevo
(1975) na Vladimir Zarahovi} gi pokaùva prednostite na skeletnata konstrukcija, obloèna so tenki i ekspresionisti~ki rasporedeni fasadni paneli.
Hotelot Kardijal kaj Tesli} (1976)
na Bogdan Boòvi} i Fahro Lomigori},
so prekr{uvaweto na golemata dolìna
i so poslednoto nivo, vtopeno vo krovot,
kako da bara pogolema soglasnost so ambientot.
Stokovnata ku}a vo Jajce (1976) na
R. Jadri} (1937-), X. Kari} (1938-) i
N. Kurto (1945-), so svoite ras~leneti masi, pokrieni so nakloneti krovovi, se
vtopuva vo istoriskiot ambient, {to kako kvalitet na avtorite im nosi sojuzna
Borbina nagrada.
Delovniot objekt Svetlost vo Saraevo (1976) na Halid Muhasilovi} ima tri
kubusi na osnovniot volumen dopolnitelno ras~leneti so vertikalni koritesti vovlekuvawa od armiran beton obloèn so fasadna tula.
Sl.416. R. Jadri}, X. Kari} i N. Kurto.
Stokovnata ku}a, Jajce (1976)
Sl.417. Branko Tadi} i Zdravko Dunxerovi}. Spomen-muzejot
Bitkata na Neretva, Jablanica (1978)
Ginekolo{ko-aku{erskata klinika
vo Saraevo (1977) na Bogoqub Kurpjel
(1929-), so kompaktnata masa i so robusnata armiranobetonska konstrukcija jasno ukaùva na vlijanieto na Le Korbizje
(str. 181).
Domot na penzionerite vo Neum
(1977) na Enver Jahi} i Nemawa Vuki~evi}, so terasestata struktura, panoramski
se otvora kon morskiot zaliv (sl.296).
Spomen-muzejot Bitkata na Neretva
vo Jablanica (1978) na Branko Tadi}
(1946-) i Zdravko Dunxerovi} (1946-), so
belite kubisti~ki volumeni, rasposlani
po terenot, odmereno mu kontrastira na
prirodnoto zelenilo.
Narodniot teatar vo Zenica (1978) na
Jahiel Finci (1911-77) i Zlatko Uglen,
so svojata funkcionalnost i plasti~nata
artikulacija na masite, uspeva da se stekne so sojuzna Borbina nagrada.
Sportskata sala Gripe vo Split
(1979), izgradena za potrebite na Mediteranskite sportski igri, ja proektira
@ivorad Jankovi} vo sorabotka so Slaven Roì} (1943-). I kaj ovoj objekt ekspresijata proizleguva od mo}nata armiranobetonska konstrukcija.
Kvalitetot na novata arhitektura vo
BiH se potvrduva i slednata godina so
dobivawe na sojuznata Borbina nagrada
za prvata etapa od izgradbata na Regionalniot medicinski centar vo Bawa Lu-
Sl.418. Jahiel Finci i Zlatko Uglen. Narodniot teatar, Zenica (1978)
ka (1979) na R. Mandi}, B. Kurpjel i
V. Ham{i}. Ovoj objekt deluva dostoinstveno blagodarnie na naglasenite horizontali, umerenata vtorostepena plastika i koloritot.
Zgradata na op{testveno-politi~kite organizacii vo Saraevo (1980) na Vladimir Dobrovi} (1929-) pokaùva jasni
postmoderni tendencii preku slobodniot raspored na volumenite, nivnata forma i preku kontrastot na polnoto i praznoto. Od druga strana, hotelot Adrijaski vo Kupre{ko Pole (1980) na Zdravko
Kara~i} so soodvetnoto oblikovno re{enie moè da se kaè deka e blizok na
sli~nite objekti gradeni vo planinskite
predeli na sredna Evropa.
potsetuva na barselonskata arhitektura na Rikardo Bofiq;
- Hotelot Ruà vo Mostar (1978), i
pokraj slobodnite geometriski
formi, so dimenzijata i so ras~lenuvaweto na volumenite ume{no se
vklopuva vo nasledenata urbana
struktura; i
- Hotelot Bregava vo Stolac (1979)
pretstavuva najuspe{en primer na
sovremeniot regionalizam vo BiH
so otsustvo na kakva bilo folklorna trivijalnost.
Svoeto majstorsko tvore{vo Zlatko
Uglen go prodolùva i vo po~etokot na
80-tite godini, koga podiga u{te dva zna~ajni objekti:
ZLATKO UGLEN (1929-) dokaùva
deka arhitektite od saraevskiot krug vo
70-tite godini se mnogu poprisutni vo
vnatre{nosta na Republikata, kade {to
gradat objekti so visok kvalitet:
- Hotelot vo Visoko (1976) ima dinami~na kompozicija sostavena od
polni kubi~ni volumeni, so {to
Sl.419. Vladimir Dobrovi}. Zgradata na op{testvenopoliti~kite organizacii, Saraevo (1980)
Sl.420. Zlatko Uglen. Hotelot
Ruà, Mostar (1978)
Sl.419-1. Zlatko Uglen. Hotelot
vo Visoko (1976)
Sl.421. Zlatko Uglen. Hotelot Bregava, Stolac (1979)
117
Sl.422. Zlatko
Uglen. Belata
xamija, Visoko
(1980)
Sl.424. Zdravko
Guti}. Stanbeniot
ansambl, âplina
(1978)
- Belata xamija vo Visoko (1980), koja
so svoite kvaliteti e okarakterizirana kako svoeviden oma` na Le
Korbizje, poradi {to vo 1983 godina
ja dobiva presti`nata me|unarodna
nagrada za arhitekturata Aga Kan; i
- Hotelot Vu~ko na Jahorina (1984),
koj pretstavuva redok primer za t.n.
integralno proektirawe, postignuvaj}i celosno edinstvo na prostornoto oblikuvawe so likovnite efekti vo enterierot i vo eksterierot.
Vo ovoj period, najgolemi sredstva se
vloùvaat vo stanbenata izgradba, koja
e na standardno nivo, no oddelni objekti
i ansambli zasluùvaat da bidat posebno
istaknati:
Namin Mufti} (1937-) i Radovan Delale (1935-) vo 1975 godina pobeduvaat na
konkursot za stanbenata naselba \uro \akovi} (podocna Ciglane), nudej}i terasesti nizi postaveni vrz naklonetiot teren. Na takov na~in, soglasno tradicionalnite pouki, za sekoj stan ovozmoùvaat ednakvovredna insolacija, aeracija
i vizuri. Poradi goleminata na zafatot,
toj se realizira etapno (str.14).
Od druga strana, stanbeniot ansambl
vo âplina (1978) na Zdravko Guti} so
prefineto ras~lenetite i plasti~no-ob-
likuvani volumeni postaveni vrz tremovi stanuva primer za ~ovekomernost na
noviot urban prostor. Isto taka, posebno vnimanie privlekuvaat:
-stanbenata Naselba na sonceto vo
Saraevo (1972) na Ivan [traus,
-stanbenata niza na Crn Vrv vo Saraevo (1977) na Mirko Ovadija, i
-atraktivnata stanbena niza vo Vare{ na: J. Finci, X. Kari}, M. Ovadija i Z. Uglen.
Vo istiot period uspe{no prodolùva rabotata vrz revitalizacijata na objektite i ansamblite od bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na BiH. Posebno vnimanie zasluùvaat Husref Rexi}
i Nexat Kurto so adaptacijata na Mori}a han vo Saraevo (1977) za sovremena ugostitelska funkcija, kako i Enver Jahi}
so revitalizacijata na Gazihusrefbegoviot bezisten vo Saraevo.
Zoran Bro` (1947-) arhitekturata na
BiH ja proslavuva na sojuzno nivo so realizacijata na Gradskiot sovet na Op{tinata Stari Grad vo Saraevo (1980), za
{to ja dobiva Glavnata nagrada na Belgradskiot salon. So umereniot kontrast
na formite i na crvenata tula, ovoj objekt odmereno navleguva me|u starogradskata stroga arhitektura.
Po~etokot na 80-tite godini e odbeleàn so podgotovkite za odrùvawe na
Zimskata olimpijada vo Saraevo (1984).
Za taa cel se izgradeni nekolku zna~ajni
objekti so visok kvalitet. Prethodnite
studii na @ivorad Jankovi} za izgradba
Sl.423. Zlatko
Uglen. Hotelot
Vu~ko na Jahorina
(1984)
Sl.426. @ivorad
Jankovi} i
Branko Buli}.
Sportskiot
centar Vojvodina,
Novi Sad, (1981)
118
Sl.425. Zoran Bro`. Gradskiot sovet na
Op{tinata Stari Grad, Saraevo (1980)
na sportski objekti se nadopolneti so novi arhitektonski dostignuvawa. Pokraj
porano izgradenata sportska sala Gripe
vo Split (1979), vo ovoj period Jankovi},
vo sorabotka so Branko Buli} (1931-), go
zavr{uva i Sportskiot centar Vojvodina
vo Novi Sad (1981), a vo sorabotka so Halid Muhasilovi} Sportsko-memorijalniot centar Boro i Ramiz vo Pri{tina
(1982). Kaj prviot dominira racionalnata konstrukcija i smirenoto oblikuvawe
vo kontrastite polno-prazno, a kaj vtoriot dominiraat robusnata konstrukcija
i ekspresionisti~kite formi.
Sl.433. Ivan [traus. Hotelot
Holidej in, Saraevo (1983).
Osnova i izgled
Sl.431. Ivan [traus i Halid Muhasilovi}.
Konkursniot proekt za Operata vo Sofija
(1973). Osnova, presek i maketa
IVAN [TRAUS (1928-) zapo~nuva
da se zanimava so arhitektonsko proektirawe u{te kako student vo 1952 godina
i ottoga{ ima osvoeno preku 30 nagradi
na jugoslovenski i dve nagradi na me|unarodni konkursi. Me|unarodna afirmacija steknuva u{te vo 1964 godina, koga
zaedno so Zdravko Kova~evi} pobeduvaat
na konkursot za Ministerstvoto na PTT,
Glavnata po{ta i Upravata na TT vo
Adis Abeba, Etiopija.
Me|unarodnata reputacija Ivan
[traus ja potvrduva vo 1973 godina, koga
vo sorabotka so Halid Muhasilovi} po-
beduva na konkursot za Opera vo Sofija
(1973). [teta e {to nivnata unikatna
ideja za t.n. scenska umetnost ne e realizirana. So svoite simetri~no rasporedeni funkcii po dijagonala i so ednostavnite piramidalni volumeni, ovoj objekt bi pretstavuval moderna arhitektonska kompozicija, koja se nao|a na granica so skulpturata.
@elbata za skulptorsko oblikuvawe
na arhitekturata, Ivan [traus go zadovoluva pri podigaweto na slednite objekti: stanbenite kuli i [oping-centarot vo Grbavica, Saraevo (1976), kako i
Domot na armijata vo Derventa (1977). Vo
oblikuvaweto na tie objekti do maksimum se iskoristeni plasti~nite svojstva
na natur - betonot, osobeno pri sozdavaweto na golemi konzoli.
Vo vremeto koga na svetsko nivo se
pravat eksperimenti vo ramkite na postmodernata arhitektura, Ivan [traus zapo~nuva so sozdavawe na unikatni objekti
na jugoslovensko nivo. Toa najprvin go pravi so delovnata zgrada Elektrostopanstvo
na BiH vo Saraevo (1978), koja so jakiot
konstruktiven sklop, smelite konzoli i
so kontrastot polno-prazno, pravi ekspresionisti~ka skulptura vo prostorot.
Sl.432. Ivan [traus. Delovnata zgrada Elektrostopanstvo
na BiH, Saraevo (1978)
120
Kako afirmiran majstor, Ivan
[traus go proektira hotelot Holidej in
vo Saraevo (1983), vo vid na svoeviden
fragment vo noviot gradski centar. Vo
nego toj ja parafrazira prostornata organizaciona {ema na saraevskiot Mori}a han, a ,,{okantnata òlta boja na fasadnata aluminiumska obloga asocira na
avstroungarskiot period, koga so pomo{
na bojata se potcrtuva{e plasti~nosta
na fasadata.
Stremeòt za postignuvawe na neobi~ni i hrabri prostorni re{enija,
Ivan [traus vo sorabotka so Tihomir
[traus go prodolùva i kaj hotelot Onogo{t vo Nik{i} (1986), kade od centralnoto armiranobetonsko jadro na site ~etiri strani se ispu{teni golemi konzoli, nad koi se izvi{uvaat sedum kata.
Za delovniot centar Unis vo Saraevo
(1987), [traus podiga dve identi~ni kuli
so po 20 kata. So svojot volumen i oblogata od refleksno staklo, tie dominiraat vo siluetata na gradot, ozna~uvaj}i go
negoviot centar. Vidna uloga vo taa silueta ima i porano podignatata kula na
Republi~kite organi na upravata (1980)
od Juraj Najdhart.
Sl.434. Ivan [traus. Dvete kuli na delovniot centar Unis,
Saraevo (1987). Levo se gleda hotelot Holidej in
Sl.435. Ivan [traus. Muzejot na vozduhoplovstvoto, aerodrom
Belgrad, Sur~in (1989). Presek i izgled
Svoeto bogato natprose~no arhitektonsko tvore{tvo Ivan [traus go krunisuva so dobivawe na sojuznata Borbina
nagrada za Muzejot na vozduhoplovstvoto
na aerodromot Belgrad vo Sur~in (1989)
kaj Belgrad. Spored misleweto na ocenuva~kata komisija, ova delo impresionira so svojata idejna sveìna i aktuelnost, iako e zamisleno deset godini porano. Vrz armiranobetonskite nosa~i
oblikuvani vo vid na cvet, postavena e
edna lesna struktura od ~elik i staklo
vo oblik na torus, koj asocira na nebesniot prostor, a vo koj se smesteni vozduhoplovnite eksponati.
Zasilenata aktivnost vo Saraevo
prodolùva so visok kvalitet, kako za
vreme, taka i po odrùvaweto na Olimpijadata. Toga{ se podignati i nekolku
zna~ajni bolni~ki objekti. Najprvo,
Branko Buli} kaj Traumatolo{kata klinika (1984) pokaùva edna ve{to organizirana {ema na dva spoeni kruga so re~isi organski oblikuvani prostorni
edinici.
Vedat Ham{i} i Radivoj Mandi},
koi za Regionalniot medicinski centar
vo Bawa Luka (1979) ve}e ja imaat dobieno sojuznata Borbina nagrada, vo 1988 godina ja podigaat vtorata faza na istiot
centar. Noviot objekt, za razlika od
prethodniot ima pocvrsta, pa i pote{ka,
re~isi monumentalna struktura. Na sli~en na~in tie postapuvaat i pri sozdavaweto na prvata faza na Klini~kiot
centar vo Saraevo (1991), ~ija dobro odmerena prostorna kompozicija potsetuva
na delata na Ri~ard Mejer.
Na po~etokot od poslednata decenija
na HH vek vo Bosna i Hercegovina e podignat u{te eden vonseriski objekt, sedi{teto na Stopanskata banka vo Mostar
(1991), ~ija ekspresija Dragan Bjedi} ja
pravi so dve polni horizontali, me|u koi
e zategnata transparentnata lu{pa na administrativnite prostorii.
So àlewe moè da se konstatira deka poslednite dva objekti pretstavuvaat
lebedova pesna na novata arhitektura,
bidej}i naskoro nastapuva eden destruktiven i krvav period so golem broj ~ove~ki `rtvi i razurnati objekti. Dobar
del od prethodno navedenite objekti se
uni{teni ili mnogu o{teteni, {to osobeno se odnesuva na onie vo Saraevo. Po
zavr{etokot na vojnata, zapo~nuva postepena obnova na ruiniranite objekti, no
arhitektonskite rani, kako i ~ove~kite,
te{ko moàt da se izle~at.*30
Sl.436-1. Vedat Ham{i} i Radivoj Mandi}.
Klini~kiot centar, Saraevo (1991). Prva etapa
Sl.436-2. Dragan
Bjedi}. Sedi{teto na
Stopanskata banka,
Mostar (1991)
Jugoslavije, Ivan [traus
Sl.436. Branko Buli}.
Traumatolo{kata
klinika, Saraevo (1984)
[traus, Ivan. Arhitektura Bosne i Hercegovine, 1945-95
[traus, Ivan. Nova Bosansko-Hercegova~ka arhitektura
121
CRNA GORA
Vo 60-tite godini, Crna Gora zapo~nuva so pogolema popularizacija na svoite prirodni vrednosti vo oblasta na turizmot, {to rezultira so izgradba na hoteli, kako vo gradovite, taka vo primorskite i vo planinskite oblasti. Osoben
uspeh vo toa podra~je postignuvaat nekolku doma{ni arhitekti, za da nabrzo
bidat podignati i hoteli spored proekti
na arhitekti od drugite republiki na toga{na Jugoslavija.
SVETLANA RADEVI] (1938-) vo
toj period privlekuva golemo vnimanie
so hotelot Podgorica vo Podgorica (Titograd, 1967), zaradi organskoto povrzuvawe so pejzaòt vo funkcionalen i oblikoven pogled. So ras~lenetite volumeni i so fasadite od re~en kamen, toj ednostavno izniknuva od karpestiot breg na
rekata Mora~a. Zaradi navedenite kvaliteti, ovaa realizacija e nagradena so sojuznata Borbina nagrada za arhitektura.
Kvalitetnoto tvore{tvo na Svetlana Radevi} se bazira na nejzinoto {iroko arhitektonsko i umetni~ko obrazovanie. Po diplomiraweto vo Belgrad, taa
ima magistrirano na Univerzitetot vo
Pensilvanija kaj Luis Kan, a specijalizirano vo Salcburg kaj Ki{o Kurokava.
Paralelno so toa, taa ima studirano istorija na umetnosta na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad.
Vkusot na Luis Kan i Ki{o Kurokava
za umetni~ko oblikuvawe na objektite od
natur-beton Svetlana Radevi} go pokaùva kaj dve realizacii od 1968 godina:
- Avtobuskata stanica vo Podgorica,
koja so umetni~ki ras~lenetiot horizontalen volumen nalikuva na
moderna skulptura; i
Sl.438. Svetlana Radevi}. Avtobuskata
stanica, Podgorica (1968)
- Stanbeno-delovniot objekt vo Petrovac na More, koj so strogiot geometriski volumen i so kolosalnite
pilastri potsetuva na moderen anti~ki hram.
Prethodnite kvaliteti Svetlana Radevi} gi potvrduva i pri podigaweto na
hotelot Mojkovac vo Mojkovac (1968-70),
kade umetni~koto ras~lenuvawe na osnovniot volumen e postignato so superponirawe na alpskiot krov. Deka taa
znae umetni~ki da gi sovladuva golemite
volumeni, se gleda i kaj visokiot hotel
Zlatibor vo Uìce (1981).
Sl.439. Svetlana Radevi}. Hotelot
Mojkovac, Mojkovac (1968-70)
Sl.437. Svetlana
Radevi}. Hotelot
Podgorica,
Podgorica (1967)
Sl.440. Milorad
Vukoti}. Hotelot
Belvi, Be~i}i kaj
Budva (1970)
122
Sl.441. Bajo Mirkovi}. Hotelot
Plevqa, Plevqa (1975)
Svetlana Radevi} postignuva visoki
rezultati i vo sozdavaweto na raznovidni spomen-obele`ja, kade vo ramkite na
unikatnite parterni re{enija postavuva
umetni~ki oblikuvani fragmenti ili
ednostavni arhitektonski skulpturi.
Takov karakteristi~en primer pretstavuva Spomen-parkot Barutana vo Podgorica (1980).
Tendencijata za sozdavawe na visokokvalitetni hotelski objekti, ja prodolùva Milorad Vukoti}, koj go podiga hotelot Belvi vo Be~i}i (1970) kaj Budva,
pri {to sli~no kako i vo negovite stanbeni i delovni objekti, pokaùva ume{nost vo integracijata na arhitektonskite oblikovni i funkcionalni vrednosti
vo soglasnost so okolinata.
Ovoj trend prodolùva so hotelite
na Milan Popovi} (1935-87): Korali vo
Sutomore i Oliva vo Petrovac, napraven
vo sorabotka so Vladimir Plamenac. Vo
planinskite predeli zapo~nuvaat da se
gradat hoteli, koi so svoite re{enija, na
svojstven na~in se vklopuvaat vo ambientot. Hotelot Plevqa vo Plevqa (1975)
na Bajo Mirkovi}, na eden ekspresionisti~ki na~in gi transformira tradicionalnite arhitektonski vrednosti vo nov
oblikoven jazik.
Sl.444. B. Mili} i M. Popovi}. Klini~kiot centar, Podgorica (1974)
Sl.442. Radosav Zekovi}. Zgradata na op{testvenopoliti~kite organizacii, Podgorica (1979)
Sl.445. Milan i Pavle Popovi}. Univerzitetskiot centar
Veqko Vlahovi}, Podgorica (1976)
Sl.443. Radosav Zekovi}. Hotelot
Bjelasica, Kola{in (1980)
Takviot pristap e vidliv i kaj hotelot Jezera vo @abqak na \or|e Miwevi},
kako i kaj hotelot Bjelasica vo Kola{in
(1980) na Radosav Zekovi} (1930-). Posledniot ima prostudirana volumenska
ekspresija so dekorativen pristap vo
vtorostepenata plastika.
Vo 60-tite i vo 70-tite godini, vo oblasta na administrativnite objekti nastanuvaat nekolku vredni dela, od koi posebno mesto zasluùvaat:
- Zgradata na op{testveno-politi~kite organizacii vo Podgorica
(1979) na Radosav Zekovi}, so neobi~no re{enie koe se sostoi od dva
paralelni trakta, ~ii kubusi se postaveni vrz elegantni stolbovi; i
- Op{tinskiot sud vo Podgorica na
Boìdar Mili} (1928-), koj vo sora-
botka so Milan Popovi} go proektira i Klini~kiot centar vo
Podgorica (1974). So izvitkanite formi i so koloritot ovoj objekt donekade potsetuva na arhitekturata na Alvar Alto.
So zajaknuvaweto na ekonomijata, zapo~nuva pointenzivna izgradba
na stanbeni, u~ili{ni i drugi op{testveni objekti. Milan i Pavle
Popovi} go podigaat glavniot korpus na Univerzitetskiot centar
Veqko Vlahovi} vo Podgorica (1976) so
edna razigrana i se ~ini premnogu
ras~leneta kompozicija, ~ii plasti~ni
formi se izvedeni od natur-beton.
Sportsko-rekreativniot centar Mora~a vo Podgorica (1981) na Predrag
Dmitrovi} pretstavuva retka, duri i
hrabra realizacija za tie krai{ta. So
upotreba na veri`na konstrukcija, dobieno e racionalno konstruktivno re{enie
so elegantno izvitkana linija na krovot,
koj go pokriva sportskoto borili{te.
Sl.446. Predrag Dmitrovi}. Sportsko-rekreativniot centar Mora~a, Podgorica (1981)
123
MAKEDONIJA
Nova tvore~ka klima
Razvojot na modernata arhitektura vo
Makedonija od sredinata na 60-tite godini e direktno zavisen od op{testvenopoliti~kata sostojba vo Federacijata,
no i od ekonomskite uslovi koi vladeat
vo Republikata. Pod direktiva na partiskite strukturi, Sojuznata vlada zapo~nuva so sproveduvaweto na prvata
zna~ajna ekonomska reforma vo zemjata.
Vo ramkite na reformata se zabranuva
investirawe vo izgradba na objekti od
nestopanski dejnosti, {to zna~itelno go
stesnuva prostorot na arhitektonskite
aktivnosti.
Zabranata ne se odnesuva edinstveno
na investiraweto vo stanbenata izgradba
i vo obnovata na Skopje po katastrofal-
Sl.452. Generalniot urbanisti~ki plan na Skopje (1965) izraboten
pod koordinacija na Adolf Ciborovski: 1. stanbeni zoni, 2. industriski zoni, 3. javno zelenilo i park-{umi, 4. op{testveni
centri, 5. magistrali, 6. ulici, 7. èlezni~ka pruga
Sl.450. Panorama na centarot na Skopje pred zemjotresot vo 1963 godina. Levo e
Narodnata banka, a desno Oficerskiot dom
Sl.451. Panorama na centarot na Skopje vo 70-tite godini na HH vek.
Levo i desno na plo{tadot sî u{te se prazni lokaciite na nekoga{nata
Narodna banka i Oficerskiot dom. Vo vtor plan se gledaat
kulite i blokovite od noviot Gradski yid vo izgradba
niot zemjotres od 1963 godina. Poradi tie
pri~ini, Skopje za site jugoslovenski arhitekti stanuva dragocen poligon za ispituvawe
na novite arhitektonski idei.
Voveduvaweto na Borbinata nagrada za
arhitekturata (1965) go pottiknuva natprevaruva~kiot duh i na arhitektite vo Makedonija. Procesot na kandidirawe e pridruèn so javni arhitektonski debati, koi vo
izvesna mera pridonesuvaat za razbistruvawe na arhitektonskata misla vo Republikata. Nekoi od dobitnicite na Republi~kata
plaketa uspevaat vo golema mera da gi zadovolat uslovite sodràni vo konkursot na
vesnikot Borba za ,,afirmacija na arhitekturata i rehabilitacija na doma{niot graditelski izraz.
So ekonomskoto zajaknuvawe na zemjata,
vo sredinata na 70-tite godini zapo~nuva pozasilena arhitektonska aktivnost, so {to se
sozdavaat relativno golem broj raznovidni
kvalitetni objekti i vo Makedonija. Kon toa
pridonesuva razmenata na arhitektonskite
idei na sojuzno i me|unarodno nivo, pred sî
preku golemiot broj javni arhitektonski i
urbanisti~ki konkursi. Toga{ zapo~nuvaat
i prvite nastojuvawa za sozdavawe na sovremeni regionalni arhitektonski {koli vo
ramkite na jugoslovenskata arhitektura,
{to e karakteristi~no i za Makedonija.
Tretiot period vo razvojot na modernata arhitektura vo Makedonija, vsu{nost zapo~nuva po zemjotresot od 1963 godina, vo koj
se uni{teni preku 85% od stanbeniot fond
i preku 80% od kulturno-istoriskite objekti vo Skopje. Obnovata na gradot e ovozmoèna so materijalna pomo{ od toga{nite ju125
Vo konkursnite planovi na jugoslovenskite arhitekti mnogu podobro se razraboteni problemite povrzani so sodrìnite na centarot, socijalnite i tehni~kite pra{awa, kako i so realizacijata. Sepak, za pobednik e proglasen
afirmiraniot japonski arhitekt Kenzo
Tange (roden 1913), ~ija osnovna ideja nudi kompaktna izgradba i relativna izoliranost na gradskiot centar. Po perimetarot na centarot e predvideno sozdavawe na Gradski yid oformen so pove}ekatni blokovi. Na vlezot se predlaga visinski akcent, sozdaden od grupa kuli, koi
bi trebalo da ja oformat portata na centarot. Do nea se doa|a od èlezni~kata stanica, koja denes spored proektot na Kenzo
Tange, ve}e e izgradena kako del od prvata
faza na idniot Transporten centar.
Konkursnata ideja na Kenzo Tange e
razrabotena i dovedena do faza na realizacija od strana na grupa makedonski
arhitekti. Tie ja sozdavaat t.n. devetta
varijanta na planot, vo koja se vgradeni
pove}e kvalitetni elementi i od ostanatite konkursni re{enija, a najmnogu od
Kenzo Tange i od Edvard Ravnikar.
Vo ramkite na centarot podocna se
izgradeni novi op{testveni objekti so
raznovidna namena, golemina i oblik, a
osobeno so razli~ni arhitektonski izrazi. Poradi toa, moè da se kaè deka i
pokraj relativno golemata disciplina,
vo realizacijata na planot e ispu{tena
mo`nosta za integralno oblikuvawe na
centarot na Skopje.
Sl.457. Edvard Ravnikar. Prirodno-matemati~kiot
fakultet, Skopje (1965). Osnova i izgled
Sl.458. Slavko Brezoski. Soborniot hram
Sv. Kliment Ohridski, Skopje (1966, osveten 1990)
Vo toj period, nadvor od gradskiot
centar, na ridot Gazi Baba se podiga prvata faza od Prirodno-matemati~kiot
fakultet (1965), spored proektot na Edvard Ravnikar (1907-93), renomiran slovene~ki arhitekt, urbanist i profesor.
Ovoj objekt so svoeto re{enie, vo ~ija
simetrala se nao|a vleznata partija i amfiteatarot, nalikuva na ogromna ptica
vgnezdena na vrvot od ridot.
Slavko Brezoski (1922-) go prodolùva svoeto majstorsko tvore{tvo, zapo~nato vo prethodniot period, pri {to
se zafa}a so re{avawe i na pozna~ajni
urbanisti~ki zafati. Toj e eden od osumtemina povikani avtori zaedno so proektantskiot tim na Makedonijaproekt da
u~estvuvaat na konkursot za Urbanisti~ki plan za centralnoto gradsko podra~je
na Skopje (1965). Vo koncepcijata na ovoj
plan, napravena e edna svoevidna interpretacija na kompozicijata od Kapitolot vo Brazilija.
Vo slednata godina, Brezoski se zafa}a so proektirawe na Soborniot hram
Sv. Kliment Ohridski (1966, osveten
1990), situiran me|u dva bulevari na edna
nesoodvetna lokacija vo Skopje. So dolgogodi{nata izgradba na hramot, napraveni se golem broj otstapuvawa od prvobitniot proekt, taka {to do izraz doa|a
nekompatibilniot spoj na relativno moderniot arhitektonski koncept so onoj na
tradicionalnata crkovna ikonografija.
Od 1966 do 1969 godina Brezoski raboti vo Libija, kade {to proektira nekolku tipski naselbi, vo koi zbirot na
atriumski ku}i so~inuva sovremen ansambl so prepoznatlivi regionalni karakteristiki. Sovremeniot regionalizam stanuva preokupacija na Brezoski vo
sledniot period od negovoto tvore{tvo.
Kaj hotelot Neda vo Gali~nik (197680), avtorot se potpira vrz direktna analogija so prepoznatlivite karakteristiki na lokalnata vredna arhitektura: od
ras~lenuvaweto na volumenite, preku vtorostepenata plastika, pa sî do upotrebata
na sovremeniot gradeèn materijal.
Sl.459. Slavko Brezoski. Hotelot Neda, Gali~nik (1976-80)
127
Sl.460. Slavko Brezoski. Spomen-domot, [amarice, Hrvatska (1977-78)
Slavko Brezoski i vo ovoj period ja
reafirmira makedonskata arhitektura
na sojuzno nivo so Spomen-domot vo [amarice, Hrvatska (1977-78). Vo sorabotka
so skulptorot Petar Haxibo{kov, toj
sozdava edna sovremena interpretacija
na tradicionalnite oblici, sodràni vo
lokalnite ku}i, so visoki krovovi i so
obvivka od drvo. Izbalansiranata kompozicija na ovoj ansambl sodrì tri kubusa so osmisleno poednostaven arhitektonski izraz, vo koi se smesteni: hotel,
izlo`bena sala i restoran.*32
Trajko Dimitrov (1930-), koj svoeto
tvore{tvo go ima otpo~nato so primernoto funkcionalno i oblikovno re{enie na Domot na kulturata Ko~o Racin,
Skopje (1959, urnat 1963) sozdaden pod
vlijanieto na internacionalniot stil,
vo ovoj period upotrebuva kombinacija
od geometriski ras~lenet natur-beton i
fugirana tula. Toa najnapred e vidlivo
kaj razdviènite volumeni na Prirodonau~niot muzej vo Skopje (1968), a potoa
kaj pokrieniot pliva~ki bazen Mladost
vo Skopje (1978). Vo isto vreme Trajko
Dimitrov sozdava i nekolku zna~ajni
u~ili{ni i sportski objekti, {to postepeno stanuva negova potesna stru~na
specijalnost.
Sli~no kombinirawe na natur-beton
i tula upotrebuva i Nikola Boga~ev
(1933-69) pri oblikuvaweto na u~ili{nite objekti vo Skopje, kako {to se Osumgodi{noto u~ili{te vo naselbata Karpo{ IV (1968) i gimnazijata Orce Nikolov (1969), podignata vo sorabotka so
Aleksandar Smilevski. Takvata postapka ja primenuva i Slobodan Zdravkov
*32 Poop{irno kaj Hristova, Aneta.Brezoski Slavko.
Dodatok na Ar{in 1, Skopje, 1995
128
Sl.461. Trajko Dimitrov. Prirodonau~niot muzej,
Skopje (1968). Aksonometrija i osnovi
Sl.462. Trajko Dimitrov. Bazenot Mladost, Skopje (1978). Osnova i izgled
(1931-) kaj gimnazijata Rade Jov~evskiKor~agin vo Skopje (1968). Kombinacijata na natur-beton so tula, no vo edna
podinami~na prostorna kompozicija
pred toa ve}e e primeneta kaj gimnazijata
Josip Broz Tito vo Skopje (1966) od
V. Ladinska, @. Gelevski i S. \uri}.
Sl.463. V. Ladinska,
@. Gelevski i S. \uri}.
Gimnazijata Josip Broz
Tito, Skopje (1966)
Pokraj op{testveni, vo obnovata na
Skopje se podignati i mnogu golem broj
stanbeni objekti so koi se oformuva centarot i novite kvartovi vo gradot, koj zafa}a sî pogolema povr{ina. Vo novite
kvartovi ~esto pati se zanemaruva potrebata od objekti za op{testven stan-
Sl.464. Nikola Boga~ev i Aleksandar
Smilevski. Gimnazijata Orce Nikolov,
Skopje (1969). Osnova i izgled
Sl.468. Grupa avtori. Trite stanbeni kuli, nas. Jane Sandanski, Skopje (1975)
Nadminuvaweto na stereotipite na
internacionalniot stil vo stanbenata
arhitektura e vidlivo nekolku godini
podocna kaj trite stanbeni kuli za voeni
lica vo naselbata Jane Sandanski (1975),
{to e rezultat od angaìranosta na pro{ireniot proektantski tim, sostaven od:
D. Tomovski, V. Ladinska, K. Muratovski, A. Ban~otovski, S. Apostolski i
N. Lagudin. Slobodnoto re{avawe na osnovite, zaedno so kombinacijata na izvitkanite formi definirani so naturbeton i fugirana tula, rezultira so produhoveni oblici vo prostornoto re{enie i vtorostepenata plastika.
Sl.472. Georgi Konstantinovski. Arhivot na grad Skopje, Skopje
(1966-68). Osnova na prizemjeto i izgled
Vo pozemjotresnata izgradba na Skopje se vklu~uvaat i nekoi poznati svetski avtori. Taka na primer, Osnovnoto
u~ili{te Pestaloci (1967), koe e sozdadeno spored proektot na {vajcarskiot
arhitekt Alfred Rot (1903-98) e prviot
op{testven objekt izgraden po zemjotresot vo Skopje. Toj e napraven od naturbeton i so aseizmi~ko temelewe vrz gumeni pernici (amortizeri). Negovite
prostornovolumenski edinici so svojata
dimenzija i so erkerite, analogno se povrzuvaat so tradicionalnata narodna arhitektura.
Sl.470. Nikola Pavlovski. Vilata Kocevi,
Lagadin kaj Ohrid (1968)
Sl.469. Alfred Rot. Osnovnoto u~ili{te
Pestaloci, Skopje (1967). Osnova i izgled
130
Sl.471. \or|i Golev. Stokovnata
ku}a, Struga (1967)
Nikola Pavlovski (1939-) im ostanuva veren na izvornite formi na klasi~niot modernizam, koi dosledno gi sproveduva pri proektiraweto na individualnite stanbeni objekti - vili, podignati vo turisti~kata naselba Lagadin kaj
Ohrid (1968). Takvi se: vilata Kocevi,
vilata na Institutot za onkologija i
radiologija, kako i vilata [ukarovi.
Arhitektonskite kolebawa prisutni
vo ramkite na docnomodernata arhitektura imaat svoi refleksii i vo Makedonija, {to e vidlivo i vo tvore{tvoto
na eden ist arhitekt. Taka na primer,
\or|i Golev (1931-92), po sozdavaweto na
hotelot Slavija vo mesnosta Sv. Stefan
kaj Ohrid (1966) so vidliv korbizjevski
manir, slednata godina ja podiga Stokovnata ku}a vo Struga, koja ima skulpturalna forma na zatvoren cvet, sozdaden od
yidni i stakleni povr{ini, odnosno od
polno i prazno.
GEORGI KONSTANTINOVSKI
(1930-) po vra}aweto od studiskiot prestoj vo SAD, se vklu~uva vo obnovata na
Skopje, pri {to vnesuva novi idei vo arhitekturata. Nabrgu potoa, toj go proektira Arhivot na grad Skopje (1966-68) vo
vid na edna skulptura vo urbaniot prostor, izvedena od izbrazden natur-beton.
Sl.473. Georgi Konstantinovski. Studentskiot dom Goce Del~ev, Skopje (1971-75). Situacija i izgled
Ovoj pristap Konstantinovski go ima
videno vo SAD, kade {to se zapoznava so
deloto na Pol Rudolf. Na ju`nata strana
od istiot kvart, toj go realizira studentskiot dom Goce Del~ev (1971-75), so sli~na postapka vo gradeweto i vo oblikuvaweto. Kompozicijata na ovoj ansambl se
sostoi od ~etiri istovetni gabariti so
razli~na viso~ina, koi me|u sebe formiraat mal plo{tad.
Kon krajot na 70-tite godini, Georgi
Konstantinovski povtorno se javuva so
dva vonseriski objekti. Institutot za
zemjotresno inènerstvo i inènerska
seizmologija vo Skopje (1978-80) so terasestiot raspored na volumenite nastojuva {to pouspe{no da se vklopi vo naklonetiot teren. Na najvisokoto plato vo
ovoj ritam na geometriski volumeni dominira pogolemiot kubus na laboratoriskiot objekt so svojata belina, no i so
vtorostepenata plastika od repertoarot
na postmodernata. Od druga strana, Spo-
men-domot na Razlove~koto vostanie vo
Razlovci kaj Del~evo (1979-80), so modernata ekspresionisti~ka arhitektura uspe{no se integrira vo nasledenata ruralna sredina, od koja izniknuva vo vid
na kristal.
Sl.475. Georgi Konstantinovski. Spomen-domot
na Razlove~koto vostanie, Razlovci
kaj Del~evo (1979-80). Osnova i izgled
Sl.474. Geogri Konstantinovski. Institutot za zemjotresno
iènerstvo i inènerska seizmologija, Skopje (1978-80).
Panorama i izgled na laboratoriskata sala
131
Sl.476. Petar Muli~koski. Zgradata na op{testvenopoliti~kite organizacii (podocna Vlada na R.
Makedonija), Skopje (1970). Osnova i izgled
Sl.480. Grupa avtori. Ansamblot na Skopskiot saem, Skopje (1972) so hotelot
Kontinental (D. Dimitrov i @. Gelevski)
PETAR MULI^KOSKI (1929-)
pokraj rekata Vardar ja podiga zgradata na Op{testveno-politi~kite
organizacii (1970, podocna Vlada na
R. Makedonija), koja se sostoi od nekolku kubusi povrzani so zaedni~ki
holovi. Sekoj od niv e izgraden so
centralno betonsko jadro i so vise~ka ~eli~na konstrukcija, zatvorena
so sendvi~-paneli, napraveni so aluminiumska povr{ina i staklo.
Na drugiot breg od rekata Vardar,
Muli~koski ja podiga Narodnata i
univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski (1971), koristej}i armiranobetonski skelet za da formira tremovi i ~ardaci, vrz ~ija fasadna povr{ina aplicira plastika i kolorit, inspirirani od tradicijata.
Prefinetoto ~uvstvo za plasti~nost i kolorit, Petar Muli~koski go
pokaùva i kaj bankata vo Kavadarci
(1974), kade {to bojata na limeniot
Sl.477. Petar Muli~koski. Narodnata i
univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski,
Skopje (1971)
Sl.479. Petar Muli~koski. Spomen
kosturnicata, Kavadarci (1975)
132
pokriv zaedno so onaa na stakloto ñ kontrastiraat na belinata na yidnata povr{ina. Takvata plasti~na artikulacija na
osnovnite formi go dostignuva maksimumot kaj Spomen-kosturnicata vo Kavadarci (1975). Deka Muli~koski e talentiran avtor na prostornoto tvore{tvo,
se dokaùva i preku izrabotkata na redica urbanisti~ki planovi, trgnuvaj}i
od onoj za centarot na Podgorica (1956),
preku onoj za centarot na Kavadarci
(1978), pa sî do planovite napraveni kon
krajot na HH vek.
Ansamblot na Skopskiot saem (1972)
na B. Micevski, S. \uri}, D. Dimitrov i
@. Gelevski e sostaven od nekolku izlo`beni paviljoni, so sli~ni formi i
so streme` za naglasena ekspresija vo siluetata. Vo ramkite na saemskiot kompleks, Dimitar Dimitrov (1925-) i @ivko Gelevski (1931-95) go podigaat hotelot Kontinental, ~ija vertikala e oblikuvana so lenti na polno i prazno.
Sl.481. Blagoja
Micevski i Slavko
\uri}. Katoli~kata
crkva, Skopje (1973-77)
Sl.478. Petar Muli~koski.
Bankata, Kavadarci (1974)
Sl.482. @ivko Popovski i drugi. Gradskiot trgovski centar,
Skopje (1973). Osnova i panorama
Blagoja Micevski (1931-2002) vo tekot na svojot raboten vek sozdava mnogubrojni i raznovidni objekti, a e u~esnik
i na golem broj konkursi od oblasta na
arhitekturata i urbanizmot. Vo sorabotka so Slavko \uri} (1931-80) toj ja podiga
Katoli~kata crkva vo Skopje (1973-77)
upotrebuvaj}i eden sloboden plasti~en
izraz so meki iskriveni linii, na sli~en
na~in kako {to Kenzo Tange toa go ima
napraveno kaj crkvata Sv. Marija vo Tokio (1964).
Po povod odrùvaweto na [ahovskata olimpijada vo Skopje, na padinite na
planinata Vodno e izgradeno Olimpiskoto selo (1973) po proektot na grupa doma{ni arhitekti. Negovite smestuva~ki
edinici spored formata i obrabotkata,
direktno se inspirirani od tradicionalnata narodna ku}a.
Sl.483. Janko Konstantinov. Pedago{kata gimnazija
Nikola Karev, Skopje 1969). Osnova i izgled
Gradskiot trgovski centar vo Skopje
(1973) pretstavuva golem ansambl so pove}e prostorni edinici i so splet na
uli~ki, tremovi i ~ardaci, koi formiraat eden vid nova gradska ~ar{ija. Kon
razrabotkata na ovaa konkursna ideja, na
@ivko Popovski (1934-) mu se pridruùvaat: @. Gelevski, L. Markova, T. Arsovski i drugi. Objektot e izgraden od ~eli~na konstrukcija i beton so krupni
monta`ni paneli na fasadata.
Janko Konstantinov (1926-) e tvorec
koj do krajni granici gi eksploatira
plasti~nite svojstva na natur-betonot,
pri {to arhitekturata ja doveduva blisku do skulpturata. Takvata mo`nost toj
najprvin ja koristi kaj Pedago{kata gimnazija Nikola Karev vo Skopje (1969), za
ovaa tendencija da go dostigne svojot maksimum vo slednite objekti izgradeni vo
Skopje:
- Medicinskoto u~ili{te (1973) koe
ima arhitektonski ritam, postignat
so naizmeni~noto povtoruvawe na
geometriski vertikali i istaknati
zaobleni i zase~eni formi vo vid
na tubi, i
- Telekomunikaciskiot centar (1974-),
napraven so analogna interpretacija na formite od tvrdinata {to se
nao|a na sprotivniot breg od rekata
Vardar. Toa se gleda od upotrebenite cilindri~ni kuli, la~ni prozorski otvori i od rapavata naturbetonska fasada. Arkadniot sistem na
prvoto i poslednoto nivo potsetuva
na lakovite od sosedniot star kamen
most.
Sl.484. Janko Konstantinov.
Medicinskoto u~ili{te, Skopje (1973)
Sl.485. Janko Konstantinov. Telekomunikaciskiot centar, Skopje (1974-)
133
Sl.493. Grupata Tigri.
Muzejot na sovremenata
umetnost, Skopje (1970)
Sl.491. Metodi Grankov. Hotelot
Astibo, [tip (1974)
Vo prvata polovina na 70-tite godini, kako rezultat na ekonomskata stabilizacija, se sozdavaat pogolem broj delovni objekti i objekti za op{testven
standard, pri {to nekoi od niv stanuvaat
reper za raspoznavawe na gradskite centri. Metodi Grankov (1937-) vo centarot
na [tip go podiga markantniot hotel
Astibo (1974), koj se sostoi od kockesta
vertikala elegantno potprena vrz horizontalna plo~a.
Lidija Blaèvska-Jovanovi} (1947-)
vo Makedonska Kamenica ja sozdava upravnata zgrada Sasa (1974), koja ima prefineto oblikuvana fasada so vertikalni
lenti koi zavr{uvaat arkadno. Takov sli~en kontrast na polno i prazno, na svetlo
i temno, taa primenuva i kaj upravnata
zgrada na AT[ Atom vo Ko~ani (1978).
Po zemjotresot, Skopje stanuva i ostanuva otvoren grad za tvore~ki idei od
svetot, taka {to vo nego se gradat objekti
na arhitekti, koi pobeduvaat na javni
konkursi ili pak rabotat direktno po
nara~ka.
Muzejot na sovremena umetnost vo
Skopje (1970) e izgraden spored proektot
na grupata Tigri od Polska, so naglasena
horizontala i na lokacija nadvor od pe{a~kite tekovi, na ridot Gradi{te vo
blizina na tvrdinata.
Voenata bolnica vo Skopje (1964-71)
e izgradena spored proektot na Josip
Osojnik (1923-99) vo vid na golem ansambl, sostaven od poniski strukturi za
polikliniki i od eden desetkaten blok
za bolni~ki sobi. Negovoto prostorno
oblikuvawe i upotrebenite brisolei
potsetuvaat na internacionalniot stil.
Univerzitetskiot centar vo Skopje
(1974) na renomiraniot slovene~ki ar-
hitekt Marko Mu{i~ (1941-) pretstavuva
sloèn sostav od objekti na tri fakulteti i rektorat. Vo niv se vleguva od edno
zaedni~ko plo{tat~e, koe zaedno so pristapnite uli~ki nalikuva na starogradski
uli~en splet. Objektite imaat dinami~no ras~leneti volumeni so razigrani oblici, {to ponekoga{ pominuva vo formalizam. I ovde, kako i prethodno kaj
u~ili{teto Pestaloci i kaj studentskiot dom Goce Del~ev, od zdravstven aspekt
se postavuva pod pra{awe opravdanosta
za izgradba na obrazovni i stanbeni objekti od natur-beton.
Sl.494. Josip Osojnik. Voenata
bolnica, Skopje (1964-71)
Sl.495. Marko Mu{i~. Univerzitetskiot centar, Skopje (1974). Fragment od izgledot i vnatre{nosta
Sl.492. Lidija Blaèvska-Jovanovi}. Upravnata
zgrada Sasa, Makedonska Kamenica (1974)
135
Sl.502. Quben Najdenov i Andrej Tokarev. Hotelot Drim,
Struga (1973-77). Izgled i vnatre{nost
Sl.505. Kiril Muratovski i Mimoza Tomi}. Muzeite na Makedonija,
Skopje (1972-76)
Sl.504. @ivko Popovski. Domot na kulturata,
Ohrid (1979-81).Adaptacijata i dogradbata
nata na Ohrid (1968-75), ~ija plasti~nost
na fasadite e dobiena so pomo{ na zakosenite balkoni so forma koja potsetuva
na star ribarski ~amec.
Quben Najdenov (1930-79) i Andrej
Tokarev (1935-) kaj hotelot Drim vo
Struga (1973-77) pravat eden vid ,,brodska struktura na hotelskite edinici so
konkavni lameli. Zaedni~kite prostorii na prvite dve nivoa so golemite fasadni otvori se stremat kon celosna integracija so prekrasniot breg na ezeroto
i na rekata Drim.
@ivko Popovski (1934-) vo Ohrid podiga eden unikaten objekt, Domot na penzionerite (1973), koj e mal po gabarit, no
so golemi arhitektonski vrednosti. So
slobodnoto transponirawe na kvalitetite od starata ohridska ku}a vo nov oblikoven jazik, ovoj objekt moè da se smeta za za~etnik na postmodernite tendencii vo makedonskata arhitektura. Takvite nastojuvawa avtorot gi prodolùva i
podocna kaj dogradbata na Domot na kulturata vo Ohrid (1979-81), kade {to glavna uloga vo oblikovniot jazik igra crvenata fugirana tula, koja ne e tipi~na
za ohridskiot ambient.
Od sredinata na 70-tite godini, vo
Skopje se zavr{uvaat zna~ajni op{testveni objekti, glavno za potrebite na
kulturnata dejnost. Zgradata na Muzeite
na Makedonija (1972-76) vo Starata skopska ~ar{ija, Kiril Muratovski (19302005) i Mimoza Tomi} (1929-) ja koncipiraat vo vid na paviljonsko re{enie so
terasesto postaveni kubusi oblikuvani
so jaki erkeri. Takvata kreativna i hrabra interpretacija na tradicionalnata
urbana struktura pridonesuva ovoj nov
objekt da bide celosno integriran vo istoriskiot ambient.
Sprotivno na prethodnoto, Kiril
Muratovski vo sorabotka so Miroslav
Sidoski (1937-97) na sprotivnata strana
na Skopje go podigaat golemiot volumen
na ZOIL Makedonija (1977), vo ~ie oblikuvawe se vloèni golemi napori i
sredstva, no bez soodveten rezultat. Teìnata na ovoj volumen avtorite nastojuvaat da ja namalat so negovoto ras~lenuvawe, a prefinetosta da ja zgolemat
so pomo{ na fasadnata obloga od travertin. Negativniot vpe~atok u{te pove}e
se potencira so postavuvaweto na ovoj
objekt na nesoodvetna i tesna lokacija.
Sl.503. @ivko Popovski.
Domot na penzionerite,
Ohrid (1973)
Sl.506. Kiril Muratovski i
Miroslav Sidoski. ZOIL
Makedonija, Skopje (1977)
137
Sl.512. Naselbata Karpo{ IV, Skopje: Crvenite kuli (1965) na
Qubinka Malenkova, stanbenata niza (1973) na Blagoja Kolev i
belite kuli (1976) na Aleksandar Smilevski
meneti za domuvawe, na koi skopjani se
prinudeni postepeno da se naviknuvaat.
Dokolku zemji{nata renta ima va`na
uloga vo Skopje, toga{ moè da se re~e
deka e sosema nesoodvetno da se podigaat
golemi volumeni vo pomalite istoriski
gradovi, kako {to e Kru{evo. Tamo{niot hotel Montana (1973) Vasilev nastojuva da go ras~leni i ve{ta~ki da mu nametne nakloneti krovovi, no sepak ovoj objekt so teìnata i ponatamu se nametnuva
nad prirodnata i istoriskata okolina.
Aleksandar Smilevski (1939-), koristej}i go steknatoto iskustvo od proektiraweto na stanbenite kuli tip B
(P+M+12) vo Gradskiot yid, Skopje (1966),
deset godini podocna gi podiga u{te povisokite stanbeni kuli (P+M+16) vo naselbata Karpo{ IV, Skopje (1976). Robus-
Sl.513. Qubica Nikoqski. Stanbeniot
blok na ul. Orce Nikolov, Skopje (1977)
Sl.515. Marko Mu{i~ i Aleksandar Smilevski. Domot na kulturata, Bitola (1980)
Sl.514. Qubica Nikoqski i Aleksandar Smilevski.
Detskata gradinka Astibo, [tip (1978)
nite volumeni na ovie simetri~no re{eni
objekti, toj nastojuva da gi olesni preku
ras~lenuvaweto so naglaseni vertikalni
lenti i so nakloneti krovovi. Vo istata
naselba sli~na proektantska postapka
primenuvaat Donka Petkova-Kosti}
(1941) i Zdravko Rafajlovski (1951-) pri
sozdavaweto na stanbeno-delovniot ansambl Mavrovo (1979).
Qubica Nikoqski (1936-) vo ovoj period sozdava nekolku zna~ajni objekti od
stanben karakter, koi imaat naglasena
plasti~nost vo oblikuvaweto, so istaknuvawe i vovlekuvawe, so polno i prazno.
Pritoa, fasadnata obvivka e napravena
od kombinacija na fugirana tula i naturbeton. Na takov na~in vo 1977 godina taa
go podiga stanbeniot blok na ul. Orce Nikolov vo Skopje, a istata godina vo sorabotka so Aleksandar Smilevski go sozdava Domot za samci vo naselbata Jane Sandanski. Takvata postapka ovie avtori ja
usovr{uvaat kaj terasestite strukturi na
Detskata gradinka Astibo vo [tip (1978).
Na preminot od 70-tite vo 80-tite godini vo Bitola se zavr{uva verojatno
najgolemiot Dom na kulturata, koj poradi
obemnata sodrìna bara i pogolemi volumeni. I pokraj terasestoto ras~lenuvawe na osnovnite volumeni, Aleksandar
Smilevski vo konsultacija so Marko Mu{i~, ne uspeva da go namali pritisokot
na noviot objekt vrz istoriskoto jadro.
Bogatstvoto na funkcionalni i oblikovni re{enija, osven vo Skopje i Ohrid, vo 70-tite godini e zabele`livo i
vo drugite gradovi. Taka na primer, arhitektite K. Muratovski, V. Nikoloski
i I. Gerasimovski vo centarot na Tetovo
go podigaat Domot na kulturata (1970) so
bogato ras~lenuvawe na osnovnite volumeni. Takviot pristap, no vo bela varijanta ja primenuva Vladimir Nikoloski (1937-) kaj nekolku objekti vo Tetovo,
najprvin kaj Ambulantno-poliklini~kiot (1975) i Hirur{kiot blok (1976), a potoa i kaj stanbenite objekti (od P+4 do
P+10) na ul. Mar{al Tito (1979).
Sl.516. K. Muratovski,
V. Nikoloski i
I. Gerasimovski.
Domot na kulturata,
Tetovo (1970)
Sl.517. Vladimir
Nikoloski.
Ambulantnopoliklini~kiot blok,
Tetovo (1975)
139
Sl.522. Blagoja Kolev. NIP Nova Makedonija, Skopje (1981)
Sl.523. Sotir [undovski i Stanko Butorac.
Stokovnata ku}a Javor, Bitola (1975)
Sotir [undovski (1933-2002) se javuva kako tvorec na nekolku zna~ajni objekti vo Bitola i nejzinata okolina. Vo
1970 godina vo sorabotka so Stanko Butorac (1932-) go podigaat Osnovniot sud
vo zadocnet internacionalen stil, a vo
1975 godina Stokovnata ku}a Javor. Iako
Stokovnata ku}a ima vidlivi individualni kvaliteti, so svojot golem volumen
taa ja pritiska sitnata struktura na Starata ~ar{ija. Ume{nosta za skulpturalna primena na lesnite stakleni volumeni
[undovski ja pokaùva kaj upravnata
zgrada na GP Pelister (1977) postavena
vo strogiot centar na gradot.
Sl.524. Sotir [undovski. Upravnata zgrada
na GP Pelister, Bitola (1977)
Sl.525. Q. Petrovska, P. Zografska i M. Karovska. Hotelskiot
ansambl Izgrev, Kali{ta kaj Struga (1979)
Sl.526. Jovan Pop Trajkov. Motelot
Grat~e kaj Ko~ani (1976-79)
Na preminot od 70-tite vo 80-tite godini, vo Makedonija prodolùvaat raspravite okolu arhitektonskiot jazik, so
koj bi moèlo da se identificira doma{noto sovremeno tvore{tvo. Toa moè da se ilustrira niz slednive dva primera so razli~en pristap:
- hotelskiot ansambl Izgrev kaj
Struga (1979) na avtorkite Q. Petrovska, P. Zografska i M. Karovska, koj so naklonetite i kasetirani
volumeni uspe{no nalegnuva na naklonetiot teren, no negoviot arhitektonski jazik ve}e e mnogupati vi-
den kaj objektite pokraj razli~nite
morski bregovi, i
- motelot Grat~e kaj Ko~ani (1976-79)
na J. Pop Trajkov (1943-98), koj majstorski e smesten vo pitomiot planinski pejza`, no vo negovoto oblikuvawe premnogu se potencirani
tradicionalnite elementi.
Eden od mo`nite pati{ta za postignuvawe na ramnoteà me|u regionalnoto
i internacionalnoto pokaùva Pavel
Balabanov (1942-) so Osnovnoto u~ili{te Sv. Kliment Ohridski vo Ohrid (1980).
So ras~lenetite volumeni smesteni okolu
u~ili{niot dvor i so naklonetite krovovi, ovoj objekt stanuva integralen del na
starogradskata sredina. Poradi takvite
kvaliteti toj e nagraden so sojuznata Borbina nagrada za arhitektura.
Sl.527. Pavel Balabanov. Osnovnoto u~ili{te Sv. Kliment Ohridski,
Ohrid (1980). Osnova i izgled
141
Sl.528. Dragan Krstev. Sportskata sala 25 Maj, Veles (1977)
Vo vtorata polovina na 70-tite godini se zajaknuvaat aktivnostite i vo oblasta na sportskite objekti, pri {to se
sozdavaat nekolku zna~ajni primeri.
Dragan Krstev (1935-2004) so svoite
sorabotnici najprvin ja podiga Sportskata sala 25 Maj vo Veles (1977), a potoa
ju`nata tribina na Gradskiot stadion vo
Skopje (1979). Prostornite re{enija na
ovie objekti imaat ekspresionisti~ki
karakteristiki, koi proizleguvaat od
nivnata konstrukcija.
Aktivnosta vo oblasta na sportskite
objekti go dostignuva maksimumot so izgradbata na Univerzalnata sportska sala
vo Kumanovo (1979) na Trajko Dimitrov
(1930-) i @ivko Gelevski (1931-95). Od
nejzinata racionalna funkcija i konstrukcija proizleguva eden kompakten
umereno ras~lenet kubus.
Sl.529. Trajko Dimitrov i @ivko Gelevski. Univerzalnata sportska sala,
Kumanovo (1979). Osnova, izgled i vnatre{nost
142
Sl.530. Grupa avtori. Pliva~kiot centar so olimpiski bazen,
Skopje (1981-83). Osnova i izgled
Sl.531. Mihajlo Volkanov.
Sportskata sala Rasadnik,
Ovaa aktivnost prodolùva i vo po~etokot na 80-tite godini, koga se zavr{uva najzna~ajniot zatvoren sportski
objekt vo Skopje, Pliva~kiot centar
(1981-83) na avtorskiot tim P. Zografska, R. Ra|enovi}, B. Filipovska i O. ôlan~evska, koi so upotrebata na ~eli~na
konstrukcija baraat ramnoteà me|u racionalnata funkcija i ekspresionisti~kiot oblik.
Mihajlo Volkanov (1941-), po pobedata na konkursot za tipska sportska sala
i zatvoren pliva~ki bazen (1981), dobiva
mo`nost za realizacija na svoite idei
so podigaweto na tri zna~ajni objekti vo
Skopje: zatvoreniot pliva~ki bazen âir (1981), sportskata sala Jane Sandanski (1982) i sportskata sala Rasadnik
(1983). Kaj site niv dominira jasnata
funkcionalna {ema, racionalnata konstrukcija i ekonomi~noto gradewe so
monta`ni elementi.
Makedonka Ivanovska-âu{evska
(1946-) pri oblikuvaweto na sportskite
sali, preku ras~lenuvaweto na osnovnite
volumeni i upotrebata na materijalite,
nastojuva da vnese li~en pe~at. Toa se
potvrduva najprvin so robusnite oblici
kaj Sportskata sala vo Negotino (1983)
i nekolku godini podocna kaj Sportskata
sala Jasmin so trgovski centar vo Kavadarci (1992).
Sl.541. K. Acevski, N. Manov i H. Josifovski.
Domot na MRTV, Skopje (1971-83)
zijata, so site potrebni rabotni i tehni~ki prostorii. Paviljonite imaat razli~na viso~ina, taka {to so terasestoto
povlekuvawe relativno uspe{no ja stabiliziraat naglasenata vertikala. Vo oblikuvaweto na vertikalniot kubus preovladuvaat stakleno-aluminiumskite povr{ini, kombinirani so lenti od bel mermer.
Avtorite Aleksandar Nikoqski
(1937-) i Ilija Pulejkov (1936-) podigaat
dva interesni domovi na kulturata vo
pokrainata Kosovo, pri {to umetni~ki
navleguvaat me|u prose~nite vrednosti
na postojnata urbana struktura. Najprvin
e izgraden Domot na kulturata vo Vitina
(1982), so eden vid atrium vo sredinata,
od koj se pristapuva vo ostanatite prostorii. Asimetri~nata, so dijagonala prese~ena osnova i oformuvaweto na vlezniot trem vo atriumot, svedo~at za postmoderni vlijanija vo koncipiraweto.
Vakvoto re{enie, istite avtori vo
sorabotka so Miroslav Pretkovi} (1937-) vo
Sl.542. Aleksandar Nikoqski i
Ilija Pulejkov. Osnova na kat na
Domot na kulturata vo Vitina (1982)
i izgled na Domot na kulturata
vo Srbica (1981-83), Kosovo
Sl.543. A. Nikoqski, I. Pulejkov i M. Pretkovi}. Motelot Makedonija
kaj Veles (1982-85). Osnova, izgled i vnatre{nost
golema mera go usovr{uvaat kaj Domot na
kulturata vo Srbica (1981-83). Postmodernite tendencii na ovoj avtorski tim
u{te poo~igledno se prisutni kaj motelot Makedonija kaj Veles (1982-85), izgraden so sovremen koncept na ,,selski
imot me|u lozovite nasadi. Vo negovoto
oblikuvawe se primeneti elementi koi
asociraat na tradicionalnata narodna
arhitektura i transformirani elementi
na antikata.
Aleksandar Nikoqski, profesor po
vnatre{na arhitektura, se javuva i kako
proektant na golem broj enterierni re{enija za ureduvawe na raznovidni objekti, od koi posebno vnimanie privlekuvaat: vnatre{noto ureduvawe na saemskite hali za odrùvawe na [ahovskata
olimpijada vo Skopje (1972) i enteriernoto re{enie na Istoriskiot muzej na
Makedonija vo Skopje (1986).
Sl.544. Aleksandar Nikoqski. Enteriernoto
re{enie na Istoriskiot muzej
na Makedonija, Skopje (1986)
145
Sl.549. Atelje Ajvar. Dogradba na starata @elezni~ka stanica, Skopje (1980). Aksonometrija i osnova na prizemje
timovi sostaveni, glavno od arhitekti na
pomladata generacija. Vo 1976 godina e
formirana podocna poznatata grupa Ajvar, od strana na: M. Guleski (1945-),
R. Hristov (1951-), M. Radowi}-Bato
(1949-) i S. Smilevski-Kokan (1948-). Nim
povremeno im se priklu~uvaat i drugi arhitekti od novata generacija, so cel zaedni~ki da nastapuvaat na mnogubrojni
arhitektonski konkursi {irum zemjata.
Vo silnata konkurencija na toga{nata jugoslovenska arhitektonska scena,
grupata Ajvar uspeva da dobie nekolku
otkupi na zna~ajni konkursi. Vo svojata
arhitektura tie ostvaruvaat kontinuitet so modernata arhitektura od prethodniot period. Poznata realizacija na ovaa
grupa e dogradbata na èlezni~kata stanica (1980), koja od zemjotresot vo Skopje
(1963) e do polovina razurnata. Do mestoto od razurnatiot del, avtorite dodavaat niska arhitektonska struktura, koja
ne mu konkurira na za~uvaniot del od stariot vreden objekt, pri {to se iskoristeni za~uvanite peroni. Vo 1991 godina,
ovaa grupa ja koristi novosozdadenata zakonska mo`nost da se registrira pod imeto Atelje Ajvar, koe vo sledniot period
}e ostvari bogata i zabeleìtelna arhitektonska produkcija.
Sl.551. Nako Manov i drugi. Ministerstvoto za nafta, Bagdad, Irak (1983-89). Maketa
Vo ovoj period, makedonskite arhitekti ja prodolùvaat svojata uspe{na
rabota vo stranstvo. Eden pro{iren tim,
na ~elo so Radovan Ra|enovi} (1939-) i
vo sorabotka so soodveten tim od ruska
strana, ja sproveduva aktivnosta okolu
izgradbata na golemiot odmorali{ten
kompleks vo Zapoqare kaj So~i, Rusija
(1984). Vo funkcionalnoto i oblikovnoto re{enie na objektite se vgradeni najdobrite kvaliteti na toj vid arhitektura, koi se ve}e videni vo zapadnoevropskite turisti~ki centri.
Proektantski tim (D. Andonov, Z.
[taklev, D. Balabanova), pod koordinacija na Nako Manov go podiga ogromniot
ansambl (87.000 m2 bruto) so administrativno-delovni sodrìni na Minister-
Sl.550. Radovan Ra|enovi} i drugi.
Odmorali{niot kompleks, Zapoqare kaj
So~i, Rusija (1984).Izgled i vnatre{nost
Sl.552. Tomislav i Boris Garevski.
Bankata Kredit Lione, Antib, Francija
stvoto za nafta vo Bagdad (1983-89). Vo
razigranata kompozicija na iskr{enite
blokovi so razli~na viso~ina, upotrebeni se i karakteristi~ni oblikovni elementi na regionalnata arhitektura.
Osven arhitektite koi za potrebite
na odredeni makedonski firmi rabotat
proekti i podigaat zna~ajni objekti vo
stranstvo, zaviden uspeh postignuvaat i
oddelni makedonski arhitekti koi formiraat svoi biroa vo zapadnite zemji.
Me|u arhitektite koi go pomagaat
napredokot na francuskata arhitektura
vo poslednata ~etvrtina na HH vek se i
bra}ata Garevski, po poteklo od Kumanovo. Tie vo 1973 godina go formiraat
biroto Axe architectes so dve oddelenija:
vo Pariz pod rakovodstvo na Tomislav
Garevski i vo Antib na Azurniot Breg,
pod rakovodstvo na Boris Garevski. So
izrabotkata na raznovidni studii i proekti od oblasta na arhitekturata i urbanizmot, kako i so podigaweto objekti
po sistemot klu~ na raka, tie steknuvaat
golem ugled vo Francija i vo zemjite na
Bliskiot Istok.
Vo SAD svojata afirmacija ja nao|aat bra}ata Vuko i Oto Ta{kovi}, po poteklo od Bitola. Vuko Ta{kovi} spa|a
me|u onie arhitekti koi go prifa}aat
konceptot vospostaven od grupata arhitekti nare~eni Pettemina od Wujork.
Po~nuvaj}i od 60-tite godini, toj sozdava
nad 50 ku}i vo koi glavna uloga igraat:
imaginarnata svetlina, bogatstvoto na
147
Sl.557. Violeta Dimitrieva. Hotelot Car Samoil,
Bansko kaj Strumica (1982). Osnova i izgled
razviva, kakov e i kakov treba da bide
gradot Skopje? Idninata pokaùva deka
navedenite dve temi zavr{uvaat samo na
akademsko nivo, bez da imaat kakvo bilo
vidlivo vlijanie vrz podigaweto na nivoto na kulturata na prostorot.
[teta e {to ova spisanie, poradi nedostig na materijalni sredstva i na uredni~ki entuzijazam, nabrgu zgasnuva, taka
{to Sojuzot na dru{tvata na arhitektite
na Makedonija i kulturnata javnost vo
Makedonija povtorno ostanuvaat bez
soodvetno doma{no glasilo.
Vo vtorata polovina na 80-tite godini, kako rezultat na nepovolnata ekonomska sostojba, arhitektonskata pro-
Sl.560. Trajko Dimitrov.
Administrativno-delovniot objekt
Paloma bjanka, Skopje (1986). Osnova i aksonometrija
dukcija vo Makedonija ima reduciran
obem. Arhitektite relativno budno gi
sledat nastanite vo zapadnoevropskata
arhitektura i nastojuvaat da dràt ~ekor
so nea, no pove}e preku proekti otkolku
preku realizacii. Zapadnite postmoderni vlijanija se prifa}aat vo vid na pogolema proektantska sloboda, so sloboden izbor na oblikovni motivi, pri {to
prisustvoto na tradicijata posebno se
neguva. Nova senzibilnost vo arhitektonskiot jazik so eden odmeren, re~isi
regionalen jazik, primenuva Jovan Stefanovski-@an (1947-) kaj kombiniraniot
deloven objekt vo Probi{tip (1986) i kaj
delovno-distributivniot objekt Ma{inpromet vo Skopje (1989). Ovie objekti
imaat sovr{eno proporcionirani delovi i naglaseni kontrasti me|u svetlata
tula na yidovite i temnata nijansa na
staklenite povr{ini.
Vo ovoj period se podigaat u{te nekolku zna~ajni objekti od administrativno-deloven karakter. Trajko Dimitrov vo centarot na Skopje, po dolgi napori uspeva da go podigne administrativno-delovniot ansambl Paloma bjanka
(1986), koj so mekite zakrivuvawa vo osnovata i vo siluetata, zaedno so lesnata
fasadna obvivka izgleda vozdu{esto.
Sl.558. Jovan
Stefanovski @an.
Kombiniraniot
deloven objekt,
Probi{tip (1986)
Sl.559. Jovan
Stefanovski @an.
Delovno-distributivniot objekt
Ma{inpromet,
Skopje (1989)
149
Sl.561. Vladimir Pota. Pristani{nata zgrada na aerodromot
Petrovec kaj Skopje (1985). Osnova i izgled
Vladimir Pota (1947-) spored svojot
konkursen trud pravi rekonstrukcija na
pristani{nata zgrada na aerodromot
Petrovec (1985). Vo prvata faza na izgradbata, toj upotrebuva lesna ~eli~na
konstrukcija i nakloneta staklena obvivka, so koja pravi interesni kristalovidni volumeni, no koja ne e vo soglasnost so lokalnite klimatski uslovi. Vo
planot za rekonstrukcija e opfaten i
prethodniot pristani{ten objekt (196466) na T. Dimitrov i D. Dimitrov (dobitnik na Borbinata plaketa za najdobro
izveden objekt vo Makedonija), no tie ne
se zadovolni od tretmanot na stariot objekt vo ramkite na novata kompozicija.
Nako Manov i Dionis Andonov (1940-),
vo neposredna blizina na Op{tinskiot
sud Skopje I vo Skopje {to go imaat po-
dignato vo 1971 godina, kon krajot na 80tite godini go sozdavaat reprezentativniot ansambl na pravosudni organi i
Op{tinskiot sud Skopje II (1990-2001).
Ovoj ansambl e sostaven od edna povisoka
i edna poniska prizma so visok tehnolo{ki sjaj, {to svedo~i za napredokot na
grade`ni{tvoto vo Makedonija. So prostudiranoto ras~lenuvawe na osnovnite
volumeni, ovie objekti se pribliùvaat
kon tradicionalniot ritam, sodràn vo
sosednite objekti.
Vasilka Ladinska, preraskaùvaj}i
ja na nov na~in sosednata ,,stara arhitektura, go gradi stanbeniot objekt na
ul. Ilindenska vo Skopje (1986), koj na
majstorski na~in se vklopuva vo nasledenata urbana struktura, podignata me|u
dvete svetski vojni. Ponesena od postignatiot rezultat, istata postapka taa ja
povtoruva i slednata godina, koga vo sorabotka so Vladimir Ladinski podiga u{te edna stanbena zgrada na istata ulica.
Sl.564. Sofija i Margarita Haxievi.
Hotelot Belvi kaj Ohrid (1989)
Sl.562. Nako Manov i Dionis Andonov. Ansamblot na pravosudnite
organi i Op{tinskiot sud Skopje II (1990-2001). Osnova i izgled
150
Sl.563. Vasilka Ladinska. Stanbeniot objekt na ul. Ilindenska, Skopje (1986).
Osnova i izgled
Sl.565. Zoran [taklev. Republi~kiot
dispe~erski TK centar, Skopje (1987-89)
V. MAKEDONSKATA ARHITEKTURATA VO POSLEDNATA DECENIJA NA HH VEK
Istoriski uslovi
Na preminot od 80-tite vo 90-tite godini, vo toga{na SFR Jugoslavija se slu~uvaat dramati~ni promeni na site nivoa, {to doveduva do nejzino bolno raspa|awe. Toa e pridruèno so voeni razoruvawa, so golemi ~ove~ki zagubi, kako
i so mnogu vlo{ena op{testveno-ekonomska sostojba vo site konstitutivni delovi na dotoga{nata zaedni~ka dràva.
Republika Makedonija uspeva na miren na~in vo 1991 godina da se razdruì
od dotoga{nata Federacija, no opasnostite za nejziniot opstanok ne se celosno
otstraneti. Nejzinite sosedi po razli~ni osnovi gi osporuvaat elementite na
nejzinata dràvnost, a ju`niot sosed dopolnitelno ñ nametnuva ekonomska blokada. Sepak, mladata dràva dokaùva deka moè da se nosi so site odnadvor nametnati problemi.
Me|unacionalnata vojna kaj severniot sosed i blokadata na negovite granici
ima katastrofalni posledici za make-
Sl.573. Slobodan Zdravkov. Stanbenite
objekti vo naselbata Vardar, Skopje (1990)
Sl.575. R. Mitrevska-Stoj~eska i G. Jordanova. Domot
za postdiplomci vo naselbata Taftalixe, Skopje (1990)
donskoto stopanstvo. Situacijata u{te
pove}e se vlo{uva vo 1999 godina, po direktnata voena intervencija na NATOalijansata vrz severniot sosed. Toa predizvikuva dotoga{ neviden begalski
bran, {to ja pritisnuva i onaka ve}e isto{tenata makedonska ekonomija, a op{testveno-politi~kite posledici doprva
sleduvaat.
Promenetata voeno-politi~ka sostojba vo ovoj del na Balkanot rezultira
so vospostavuvawe na protektoratot Kosovo, a Republika Makedonija e pretvorena vo ,,plas dÄarm na NATO alijansata. Ovie sloèni op{testveno-ekonomski i voeno-politi~ki uslovi vo 2001 godina gi koristat ekstremistite i voenite profiteri. So nivna direktna intervencija od protektoratot Kosovo i so pomo{ na vnatre{nite ekstremisti, na
Republika Makedonija ñ e nametnata me|unacionalna vojna so katastrofalni
posledici za nejzinata bezbednost i ekonomija, so ~ove~ki zagubi i so golemi razoruvawa vo nejziniot severozapaden del.
Sl.571. Ivan Velkovski. Stanbeno-delovniot
blok B, Ko~ani (1989)
Sl.572. Dona Zaneva i Katarina Maxaroska. Reonskiot centar vo naselbata Butel, Skopje (1989)
Sl.574. Trifun Janev. Stanbeno-delovniot objekt
B 12 vo naselbata Novo Lisi~e, Skopje (1989)
Taka, na pragot na tretiot milenium,
R. Makedonija e dovedena vo sostojba da
se bori za svojot elementaren opstanok.
Makedonskite gra|ani uspevaat da gi podnesat site tie te{kotii i so pomo{ na
me|unarodnata zaednica da go za~uvaat
integritetot na dràvata, so {to zapo~nuva postepenoto vra}awe na mirot vo
nea. Takviot uspeh e postignat po mnogu
golema cena na site nivoa i vo site podra~ja, od ~ove~ki zagubi, preku osiroma{uvawe na dràvata, pa sî do nametnatata izmena na dràvniot Ustav.
Op{testveno-politi~kata i ekonomskata tranzicija, prosledeni so dramati~nite voeno-politi~ki nastani, imaat
golemo negativno vlijanie vrz makedonskoto graditelstvo vo poslednata decenija na HH vek. Uslovite za razvoj na arhitektonskoto tvore{tvo sî pove}e se
vlo{uvaat.
Op{testveno-politi~kata tranzicija vo 90-tite godini sozdava re~isi sosema nepovolni uslovi vo graditelstvoto.
So transformacijata na sopstvenosta na
zemji{teto celosno se menuva prethodnoto socijalisti~ko samoupravno planirawe na prostorot. Cenata na grade`noto zemji{te beleì golem porast, a realizacijata na novite urbanisti~ki planovi stanuva sî pote{ka. Vo procesot na
privatizacija se raspa|aat dotoga{nite
golemi proektantski i grade`ni pretprijatija, a sekoj den se registriraat novi pomali firmi, koi se zanimavaat so
inènering.
Mnogubrojnite novi mali firmi nastojuvaat do maksimum, a ~estopati nad zakonski dozvolenoto nivo, da gi iskoristat uslovite na lokacijata. Novite ob153
Sl.588. Du{anka [ulovi} i Olivija Mojsova. Urbanisti~ko-arhitektonskoto re{enie na ul. Maksim Gorki, Skopje (1989). Pogled od sever
Sl.591. Mihail Tokarev i Elizabeta Kasapova. Arhitektonsko-urbanisti~kiot
proekt na del od ul. Mar{al Tito, Strumica (1988-92). Pogled od jug
Sl.589. Blagoja Micevski i Viktorija Kostova. Urbanisti~ko-arhitektonskoto re{enie na
ul. Maksim Gorki, Skopje (1989). Pogled od sever i od jug
svetski vojni. Istovremeno, treba da se
predloì sovremeno parterno ureduvawe
na ulicata so zadovoluvawe na uslovite
za nejzino tehni~ko funkcionirawe. Prvata nagrada im e dodelena na Du{anka
[ulovi} i Olivija Mojsova (1956-), koi
nudat hrabar spoj na t.n. predzemjotresna
,,memorija i novata ,,staklena arhitektura, me|utoa ne gi po~ituvaat zadadenite uslovi za odvivawe na interventen
soobra}aj.
Vtorata nagrada na konkursot ja dobivaat Blagoja Micevski i Viktorija
Kostova so ideja koja nudi izgradba na novi objekti, koi vrz piloni bi se razvivale nad postojnite, {to kako koncepcija
be{e karakteristi~no za eksperimentalnata arhitektura na Zapadna Evropa
vo 50-tite godini na vekot.
Tretata nagrada im pripa|a na Mihail Tokarev i Kokan Gr~ev (1963-), koi
svojata ideja ja baziraat vrz prethodna
detalna valorizacija na nasledenata arhitektura, od {to logi~no proizleguva
,,akademskata strogost na novopredvidenata struktura na ulicata. Svoite nastojuvawa vo taa nasoka, Mihail Tokarev
so Elizabeta Kasapova (1962-) gi prodolùva i kaj arhitektonsko-urbanisti~kiot proekt na del od ulicata Mar{al Tito
vo Strumica (1988-92), ~ie re{enie se bazira na prethodno napravenata detalna
studija na postojnata sostojba. Noviot duh
na ulicata e postignat so revitalizacija
na vrednite stari objekti, so nadgradba na
pomalku vrednite, kako i so interpolacija
na novi objekti, koi vo svoeto oblikuvawe
nosat pe~at na novoto vreme.
Sl.592. Du{anka [ulovi} i Olivija Mojsova.
Adaptacija i dogradba na Makedonija-proekt
(1990-92) i Delovnata zgrada (1995-97) na
ul. Maksim Gorki i ul. 8-mi Mart, Skopje
Koristej}i gi prednostite na dobienata nagrada, avtorkite [ulovi} i Mojsova najprvin ja imaat mo`nosta za adaptacija i dogradba na delovniot objekt
Makedonija-proekt (1990-92), kade {to se
i samite vraboteni. No, toa sepak pretstavuva privremena sostojba, bidej}i
nabrgu kon nego tie go dodavaat delovniot objekt (1995-97), {to go oformuva
agolot na ulicite Maksim Gorki i 8
Mart. Oblikovnoto re{enie na objektot
se potpira vrz nivnata osnovna konkurs-
Sl.590. Mihail Tokarev i Kokan Gr~ev. Urbanisti~ko-arhitektonskoto re{enie na ul. Maksim Gorki, Skopje (1989). Pogled od sever i od jug
157
Sl.593. Zdravko
Rafajlovski i Donka
Petkova-Kosti}.
Delovno-trgovskiot
centar Mavrovka,
Skopje (1987-93)
Sl.594. Zdravko
Rafajlovski. Delovnotrgovskiot centar
[eherezada, Bitola
(1993). Izgled od
severoistok
na ideja za sozdavawe na asocijativna vrska me|u ,,predzemjotresnata gra|anska arhitektura i novata staklena arhitektura. Me|utoa, vakvoto prostorno-volumensko oformuvawe na agolot e poblisko do konkursniot predlog na tretoplasiraniot trud, bidej}i na ovaa lokacija
prvoplasiraniot trud predviduva{e
niska terasesta struktura so ugostitelska sodrìna. Kako i da e, ovaa realizacija ja dobiva glavnata nagrada na
BIMAS IX, po {to firmata Bortas razviva javna polemika iznesuvaj}i svoi argumenti deka taa go ima pogolemiot del
od avtorstvoto na nagradeniot trud.
Na po~etokot od 90-tite godini se dovr{uva izgradbata na delovno-trgovskiot centar Mavrovka vo Skopje (1987-93),
~ie proektirawe e zapo~nato u{te vo
1985 godina so objavuvawe na arhitektonski konkurs. Vo oformuvaweto na osnovnata ideja u~estvuvaat nekolkumina arhitekti, no kako glavni avtori se smetaat Zdravko Rafajlovski (1951-) i Donka
Petkova-Kosti} (1941-), koi so ovoj objekt ja dobivaat glavnata nagrada na
BIMAS VII. Objektot e postaven vo ~uvstvitelnata kontaktna zona me|u Starata
~ar{ija i novite ,,postzemjotresni
kvartovi. Me|utoa, avtorite voop{to ne
gi koristat poukite od ve}e sozdadenata
,,arhitektura vo kontekst prisutni vo
sosednite objekti na: MANU, Univerzitetskata biblioteka i Univerzitetskiot
kampus. Nasprema toa, tie sozdavaat igra
na koso zase~eni kubusi, koi lebdat nad
prvite dve nivoa. Spored formata i vtorostepenata plastika, tie potsetuvaat na
pionerskite godini na ekspresionizmot,
no so golemite volumeni tie se nametnuvaat vrz ~ovekomernite dimenzii na Starata ~ar{ija.
Nemaweto dovolno sluh za istoriskata okolina, Zdravko Rafajlovski go
potvrduva i so proektot za delovno-tr158
govskiot centar [eherezada vo Bitola
(1993), koj nudi edna dinami~na igra na
paralelopipedni stakleni volumeni. I
ovoj objekt so golemiot volumen ja pritiska strukturata na ~ar{ijata, taka
{to predizvikuva opravdana reakcija od
stru~nata i kulturnata javnost. Toa dokaùva deka po{irokiot krug arhitekti vo Makedonija sî u{te ja nemaat zapoznaeno postmodernata ,,arhitektura vo
kontekst, {to vo Evropa toga{ ja praktikuvaat, na primer, bra}ata Leon i Robert Krir.
Deka i objektite so relativno pogolema viso~ina moàt da pretstavuvaat
,,arhitektura vo kontekst, na istata izlo`ba pokaùva Jasmina Haxieva-Aleksievska so istraùvaweto Oblakoderite
vo tradicionalnoto graditelstvo na Makedonija.
Sl.595. Miroslav Gr~ev i Kokan Gr~ev.
Palatata Ivanovski, Skopje (1991-93).
Osnova i izgled
Golem pridones vo prou~uvaweto na
kvalitetite na ruralnoto narodno graditelstvo dava i Slavko Brezoski so knigata Rekanska ku}a (Bigos, Skopje, 1993).
Studiraj}i gi vrvnite arhitektonski
ostvaruvawa od taa oblast, avtorot pravi
komparativni sogleduvawa so arhitekturata vo planinskite predeli na po{irokiot region, od {to moè da se izvle~at
korisni pouki za sovremenoto tvore{tvo.
Kreativno svrtuvawe kon tradicijata, so nejzina sovremena interpretacija
pravat Miroslav Gr~ev (1956-) i Kokan
Gr~ev, so palatata Ivanovski vo Skopje
(1991-93) i ateljeto Ajvar so ku}ata Deskov vo Skopje (1992-93). Koncepcijata na
dvata objekta se bazira vrz karakteristikite na gra|anskata ku}a vo Skopje od
periodot me|u dvete svetski vojni. Takviot pristap ovie avtori go prodolù-
Sl.596. Ateljto Ajvar. Ku}ata Deskov, Skopje
(1992-93). Osnova i aksonometrija
Napori za sovladuvawe na krizata
Prvata polovina od 90-tite godini na
HH vek vo makedonskata arhitektura ostanuva zapametena po objavuvaweto na nekolku zna~ajni konkursi, osobeno na urbanisti~ko nivo. Inicijativata zapo~nuva so konkursot za pove}enamenski objekt na agolot me|u kinoto Kultura i kinoto Vardar vo Skopje (1991). Kako investitor i raspi{uva~ se javuva AD Alumina, koja so programata nalaga vo noviot objekt da bide smesten ekspres-restoran na Makdonalds.
Odyivot na konkursot e na zavidno
nivo i so raznovidni predlozi, no prvata
nagrada ne e dodelena, pred sî poradi nedodefiniranata proektna programa. Iako prvoplasiraniot trud (vtora nagrada)
mu pripa|a na Petar Muli~koski, investitorot odlu~uva proektot da go izraboti sostavuva~ot na programata, @ivko
Popovski, ,,so pravo da koristi predlozi
od podnesenite trudovi. Me|utoa, investitorot ne go po~ituva nitu ovoj proekt,
taka {to celata ovaa neregularna postapka zavr{uva so nevkusna javna polemika.
Definitivnoto oformuvawe na ovoj
zna~aen agol e napraven spored proektot
na Rafail (1935-) i Nata{a (1966-) VÄl~evski, pod imeto Palata Makedonija
Sl.603. G. Konstantinovski,
Z. Blaèvska, T. Stojkov.
Konkursniot proekt za
pravoslavniot hram
Sv. Bogorodica, Strumica
(1993). Osnova i maketa
(1997), so upotreba na visokosjajni materijali, pri {to vo golema mera se po~ituvaat postojnite objekti i pe{a~ki tekovi. Treba da se naglasi deka VÄl~evski
pogolemiot del od svojata profesionalna aktivnost go ima posveteno na urbanisti~koto planirawe i proektirawe,
pri {to se javuva kako ~len na zna~ajni
me|unarodni timovi, koi rabotat vrz obnovata na Skopje po zemjotresot od 1963
godina.
Nedovolnoto po~ituvawe na vistinskite arhitektonski vrednosti se manifestira i vo ocenuvaweto na konkursnite trudovi za pravoslavniot soboren
hram Sv. Bogorodica vo Strumica (1993).
Proektot na G. Konstantinovski, Z. Blaèvska i T. Stojkov, nudi izdràna sovremena interpretacija na tradicionalnata arhitektura, no sepak ne ja dobiva
prvata nagrada. Namesto toa, ovoj trud ja
deli vtorata nagrada so predlogot na Janko Konstantinov, koj od investitorot go
dobiva pravoto da izraboti glaven proekt. Ovoj proekt e blizok do konzervativnite sfa}awa na crkovnite krugovi
bidej}i navleguva vo vodite na imitacijata na vrednoto srednovekovno nasledstvo od toj vid.
Vo 1993 godina se odbeleùva 30-godi{ninata od katastrofalniot zemjotres vo Skopje, pri {to se sumiraat i rezultatite od postzemjotresnata obnova i
izgradba. Po toj povod se objavuva knigata Skopje - katastrofa, obnova, iskustvo
(Matica makedonska, 1993) na Kole Jordanovski, svoevremeno rakovoditel na
Generalnata direkcija za obnova i izgradba na Skopje. Negovite opservacii
za ,,dilemite i gre{kite vo obnovata i
izgradbata zasluùvaat posebno vnimanie bidej}i nudat korisni pouki od taa
oblast. Potsetuvaweto na postzemjotresnoto iskustvo verojatno pridonesuva za
raspi{uvawe na nekolku konkursi od oblasta na urbanizmot.
Sl.602. Rafail i
Nata{a VÄl~evski.
Palatata
Makedonija, Skopje
(1997). Osnova i
izgled
Sl.604. Andrej Tokarev i
Vladimir Popovi}. Urbanisti~koarhitektonskoto re{enie na prostorot
okolu Kameniot most, Skopje.
Konkursen trud (1993)
160
Sl.616. Miodrag
i Liqana
Mitrovi}.
Individualniot
stanben objekt vo
Debar Maalo,
Skopje (1993)
Miodrag (1948-) i Liqana (1951-) Mitrovi}, so individualno-stanbeniot objekt vo Debar Maalo, Skopje (1993), nastojuvaat da se pribliàt do regionalniot arhitektonski izraz, transformiraj}i no i pozajmuvaj}i oddelni elementi
od tradicionalnata arhitektura, {to
pretstavuva edna od postavkite na postmodernata arhitektura.
Kon sredinata na 90-tite godini, svojata aktivnost ja prodolùva ve}e renomiraniot tvorec Georgi Konstantinovski, podigaj}i nekolku zna~ajni objekti.
Kaj stanbeno-delovniot objekt (palata
Unija) na ulica Ivo Ribar Lola, Skopje
(1993), so ume{no premostuvawe toj pravi nadgradba na zateknatiot stanben objekt od P+2, dodavaj}i i dve jadra za vertikalni komunikacii. Negoviot arhitektonski izraz e opredelen so rasterot
na armiranobetonskite elementi okolu
stariot objekt i so staklenata yid-zavesa
na erkerno ispu{tenata nadgradba. Ovoj
monumentalen arhitektonski izraz bi
imal pogolemo dostoinstvo koga bi bil
podobro re{en agolot kon raskrsnicata,
koj go odbeleùva vlezot vo centralnoto
gradsko podra~je.
So stanbeno-delovniot objekt na ulica 29 Noemvri vo Skopje (1996-), podlegnuvaj}i na programskite barawa na in-
Sl.618. Georgi Konstantinovski. Stanbeno-delovniot objekt
na ul. 29 Noemvri, Skopje (1996-). Osnova i izgled
Sl.617. Georgi Konstantinovski. Stanbenodelovniot objekt (palata Unija), Skopje (1993)
vestitorot, namesto lamelen objekt Konstantinovski pravi atriumsko re{enie,
koe so svojot volumen neprimerno se nametnuva vrz neposrednata okolina sostavena glavno od individualni stanbeni
objekti. Iako ovoj objekt e izgraden nadvor od urbanisti~kata regulativa i od
strana na Vrhovniot sud e proglasen za
nelegalen, sepak toj stanuva reper za vneSl.619. Georgi
Konstantinovski.
Delovno-trgovskiot
objekt Kuzman,
Skopje (1994-97)
Sl.620. Stanko Butorac.
Stanbeno-delovniot
objekt Pelagonka II,
Bitola (1997)
164
suvawe na novi takvi nesoodvetni volumeni vo ovoj del na gradot. Neprimernoto odnesuvawe na istiot investitor, se
potvrduva i kaj delovno-trgovskiot objekt Kuzman vo Skopje (1994-97), kade {to
poradi nadminatiot gabarit intervenira grade`nata inspekcija so delumno
urivawe, a Univerzitetot, kako sopstvenik na lokacijata, pokrenuva sudski spor.
I pokraj toa, mora da se priznae deka ovoj
objekt so svoite stakleni ,,V erkeri sodrì vidliva avtorska ekspresija.
Stanbeno-delovnite objekti se relativno ~esta arhitektonska programa vo
poslednite decenii na HH vek, pri ~ija
realizacija se primenuvaat raznovidni
pristapi. Iskusniot arhitekt Stanko
Butorac (1932-) vo toj period vo Bitola
Sl.623. Lenka Janeva-Manevska. Proizvodstveniot objekt Dameks, Skopje (1997)
Sl.621. \or|i Bani{ki. Stanbeno-delovnata
zgrada na ul. Ruzveltova, Skopje (2000)
podiga dve zna~ajni zgradi so takva programa: Pelagonka I (1991) i Pelagonka II
(1997). Vo prviot objekt toj primenuva
struktura od cvrst materijal, pri {to
manipulira so dozvolenata viso~ina
pokrivaj}i go objektot so tri nivoa na
mansardni krovovi (sl. 577). Sprotivno na
toa, vtoriot objekt ima lesna stakleno-~eli~na struktura so nivoa od razli~na viso~ina, koi se pokrieni so nelogi~ni polukru`ni krovovi, koi donekade potsetuvaat na ve}e izminatiot postmodernizam.
Stakleno-~eli~nite strukturi i visokosjajnite fasadni oblogi vo ovoj pe-
riod zapo~nuvaat da gi primenuvaat arhitektite od razli~ni generacii. \or|i
Bani{ki (1938-) ogledalnite fasadni
strukturi najprvin gi primenuva vo edna
slobodna dinami~na kompozicija kaj Trgovskiot centar Biser vo Skopje (1994).
Vo slednite godini integracijata na
stakloto i visokosjajnite oblogi, toj ja
pravi vo ramkite na edna stroga geometriska simetrija, {to e vidlivo kaj dva
objekta vo Skopje: administrativnoupravnata zgrada na Pivarnicata (1991)
i stanbeno-delovnata zgrada na ul. Ruzveltova (2000).
Takvata upotreba na materijalite
vrz edna prefineto izvitkana forma na
asimetri~na kompozicija ja primenuva i
Ruà Damevska-Jovanovi} (1946-) kaj delovniot objekt Neokom vo Skopje (1999).
Treba da se napomene deka ovaa avtorka
prethodno ima steknato golemo iskustvo
vo proektiraweto na po{tenski i proizvodstveni objekti.
Sl.622. Ruà Damevska-Jovanovi}.
Delovniot objekt Neokom, Skopje (1999).
Osnova i izgled
Novata sloboda vo arhitektonskoto
komponirawe Lenka Janeva-Manevska
(1948-) nastojuva da ja disciplinira so
pomo{ na jasno definirani cvrsti formi. Toa najprvin go primenuva vo smirenata silueta na proizvodstveniot objekt
Dameks (1997), a potoa vo razdviènata
silueta na dekanatskiot objekt na Medicinskiot fakultet (2000), i dvata vo
Skopje.
Deka i vo pomalite mesta na Makedonija se sozdava arhitektura koja zasluùva posebno vnimanie, se potvrduva so
objektite na Tome Timov, podignati vo
Strumica i nejzinata okolina. Negoviot
Pastorski dom (1990-94) pretstavuva
izdràna analogija na tradicionalnata
ku}a, interpretirana vo nova armiranobetonska konstrukcija i so fugirana tula.
Sepak, so upotrebata na kolosalnite stolbovi, toj sodrì edna formalisti~ka nota.
Od iznesenite primeri se gleda deka
vo ovoj period makedonskite tvorci ja
pretpo~itaat monumentalnata nota vo
arhitektonskiot izraz, koja ne soodvetstvuva na vlo{enata ekonomska sostojba
vo zemjata. Tie ednostavno ne moàt da
izvle~at pouka od zapadnoevropskite
primeri sozdadeni vo prethodnata decenija na ekonomska restrikcija, koga se
podigaat relativno evtini objekti so
lesna, duri i ,,provizorna struktura.
Vsu{nost, na manifestaciite na BIMAS
se izloèni primeri i na takvi nepretenciozni objekti podignati vo Velika
Britanija od avtorskiot tim ~ij ~len e
i Vladimir Ladinski (1955-).
Sl.624. Lenka JanevaManevska. Dekanatskiot
objekt na Medicinskiot
fakultet, Skopje (2000)
Sl.625. Tome Timov.
Pastorskiot dom,
Strumica (1990-94)
165
Budewe so novi pogledi
Za~uduva faktot {to vo vtorata polovina na 90-tite godini odedna{ i neo~ekuvano se slu~uva mala arhitektonska
eksplozija vo Makedonija, koga se proektiraat i zapo~nuvaat da se gradat golem
broj raznovidni objekti. Preku proektite odnovo zaìvuva istraùvaweto na novi mo`nosti vo arhitekturata, koi spored svojot arhitektonski izraz se dviàt
od neoregionalizam do reinterpretacija
na pionerskite dvièwa na modernata.
Kako pottik za takvite istraùvawa
sluàt ve}e poznatite zapadnoevropski
i amerikanski primeri.
Ovaa inicijativa nao|a potkrepa kaj
novope~enite biznismeni, koi sakaat
preku svoite objekti da ja potenciraat
posebnosta na svojata firma ili statusot
na svoeto semejstvo. Se podigaat golem
broj individualni i kolektivni stanbeni zgradi, administrativno-delovni i
hotelsko-ugostitelski objekti, a enteriernoto oblikuvawe doìvuva procut. Isto taka, postepenata stabilizacija na
ekonomskata sostojba sozdava uslovi za
za{tita, restavracija i revitalizacija
na graditelskoto nasledstvo.
Vo oblasta na kolektivnoto domuvawe, preku Domot Sju Rajder (1996-97) vo
Skopje, Zorica Blaèvska (1948-) i Georgi Konstantinovski gi realiziraat istraùvawata na potrebite za soodvetno
ìveewe na lu|eto so posebni potrebi.
Nepretencioznata funkcija na objektot
rezultira so jasno odmerena ednostavnost i vo negoviot arhitektonski izraz.
Preku stanbeno-delovniot objekt SMS
vo Skopje (1996-99), avtorite M. Markovska, M. Bakal~ev i M. Haxi-Puqa vnesuvaat oblikuvawe so edna nenametliva i
lesna poeti~na linija, koja potsetuva na
latinoamerikanskata arhitektura od 50tite godini na HH vek.
Od druga strana, Qubica Brezovska
(1950-) i Liqana Mitrovi}, vo arhitektonskiot izraz na stanbeno-delovniot
Ambasadata na Holandija, Skopje (1997)
Sl.627. M. Markovska, M. Bakal~ev i M. HaxiPuqa. Stanbeno-delovniot objekt SMS, naselba
âir, Skopje (1996-99). Osnova i izgled
Sl.628. Qubica Brezovska i Liqana
Mitrovi}. Stanbeno-delovniot objekt,
naselba Taftalixe, Skopje (1997-2001).
Osnova i izgled
Sl.626. Z. Blaèvska i G. Konstantinovski.
Domot Sju Rajder vo naselbata
\or~e Petrov, Skopje (1996-97).
Osnova i izgled
166
objekt vo Taftalixe, Skopje (1997-2001),
so pomo{ na formite vnesuvaat regionalni motivi, dodeka so koloristi~kiot
tretman ovoj objekt se navra}a na stanbenite objekti od naselbata Defans vo
Pariz od 70-tite godini.
Osobeno golem broj objekti se podigaat vo oblasta na individualnoto domuvawe, pri {to se oformuvaat celi prigradski naselbi. êstopati tie imaat mnogu visok standard, a nekoi od niv se gradat pod nedefinirani urbanisti~ki uslovi, {to doveduva do sporni situacii.
Vo oblasta na domuvaweto, Miroslav
Gr~ev i Kokan Gr~ev ja prodolùvaat
razvojnata linija za sovremena reinterpretacija na tradicionalnata gradska
ku}a od periodot me|u dvete svetski vojni. Na takov na~in, tie go sozdavaat objektot na Ambasadata na Holandija,
Skopje (1997), so edno strogo simetri~no
i harmoniski proporcionirano re{enie
vo kontekst so neposrednata okolina. Kaj
rezidencijata na ambasadorot na SAD,
Skopje (1995) ovie avtori baraat sinteza
na doma{noto iskustvo i na amerikanska-
Rezidencija na ambasadorot na SAD, Skopje
(1995). Osnova na kat i izgled
Sl.636. Haralampie Josifovski i Lojza Trpkovska[utinovska. Administrativno-delovniot objekt
GP Beton, Skopje (1993-96)
Sl.637. Grupa avtori.
Svetskiot trgovski centar, Skopje (1995-2002)
ci, Skopje (2001), i individualniot stanben objekt vo Taftalixe, Skopje (2000), izraboten zaedno so Marina Mi~i} (1971-).
Pred da zapo~ne eksperimentiraweto so oblikovniot izraz, vo oblasta na
administrativno-delovnite objekti se
sozdadeni nekolku primeri so visok
standard i so ,,proveren arhitektonski
izraz. Od kombinacija na armiranobetonska konstrukcija i yid-zavesa se napraveni:
- Administrativno-delovniot objekt
GP Beton, Skopje (1993-96), od Haralampie Josifovski (1930-) i Lojza Trpkovska-[utinovska (1946-);
- ekskluzivniot objekt Svetski trgovski centar vo Skopje (1995-2002);
kako i
- kontroverzniot deloven objekt AD
Metal (podocna hotel Arka), vo
Skopje (1997-2000), na poznatiot avtor Blagoja Micevski.
Kaj administrativno-delovniot objekt GP Beton, na avtorite moè da im
se zabeleì deka staklenata yid-zavesa
nekriti~ki ja primenuvaat kako na severnata taka i na ju`nata strana, pri {to
refleksijata na ju`nite son~evi zraci
sozdava nepovolna mikroklima za sosednata stanbena zgrada na ul. Ruzveltova.
Objektot Svetski trgovski centar,
postaven vo centarot na gradot, koj spored konceptot e zamislen da bide statusen simbol na makedonskoto stopanstvo,
se pretvora vo antiteza bidej}i negovoto
gradewe i dovr{uvawe dolgi godini ostanuva problemati~no. Po sozdavaweto
na idejniot koncept od proektantskiot
tim na AD Beton, rabotata vo svoi race
ja prezemaat \oko Radovanovi}, Slobodan @ivkovski i Zlatko Haxi Pecov so
168
kratkotrajno u~estvo na Martin Guleski. So pomo{ na konstruktorot Dragi
Velkov, tie pravat re{enie so betonsko
jadro i so stakleno-~eli~na obvivka. Na
takov na~in se racionalizira funkcionalnoto re{enie i se izbegnuvaat nekorisnite povr{ini. So dodavaweto na
,,pikantni detali vo nadvore{niot izgled, proektantite nastojuvaat da ja odbegnat univerzalnata bezli~nost na
staklenite oblakoderi.
Objektot AD Metal vo vid na staklen kristal, bez nikakov logi~en odnos
Sl.638. Blagoja Micevski. Delovniot objekt AD
Metal (podocna hotel Arka), Skopje (1997-2000).
Osnova i izgled
kon okolnata urbana forma i bez soodveten soobra}aen pristap, e postaven na
granicata od Starata skopska ~ar{ija,
kade {to so golemiot volumen gi naru{uva site odr`livi relacii so istoriskata okolina. Nasproti toa, avtorot
neosnovano tvrdi deka: ,,Vo koordinatite na eden moderen grad, vtkaen mudro i
planski vo Starata ~ar{ija e postaven
bleskav reper, koj avtoritativno }e vladee so dene{niot arhitektonski beleg.
Blagoja Micevski vo poslednata decenija na vekot sozdava u{te eden verski objekt, Katoli~kata crkva vo Ohrid (1997),
koja so pridru`nite sodrìni pravi edna
dostoinstvena simetri~na kompozicija,
oblikuvana so geometriski formi.
Marketin{kiot centar na Makedonski telekomunikacii vo Skopje (1997-99)
najverno zboruva za statusniot simbol na
ovaa stopanska organizacija. Avtorkata
Viktorija Janakievska-Gavrilovi}
(1939-), pokraj natur-betonskiot objekt
na Telekomunikaciskiot centar postavuva eden visokosjaen ponizok kubus vo
~ii ramni povr{ini se ogleduva neposrednata okolina, koja so svojata trivijalnost ne go zasluùva toa. Zatoa }e be{e podobro ovoj objekt namesto da se dematerijalizira, da insistira na svoja individualnost. Negovata ogledalna trans-
Sl.639. Blagoja Micevski i Sowa Petrovska.
Katoli~kata crkva, Ohrid (1997).
Osnova i izgled
Sl.646. Mil~o i
Olivija Mojsovi.
Administrativnodelovniot objekt
na Makedonski
telekomunikacii,
Skopje (2000-2005)
Mil~o i Olivija Mojsovi, iako relativno mladi arhitekti, redovno gi sledat najnovite trendovi vo zapadnoevropskata arhitektura i se pridruùvaat kon
sledbenicite na Bernard ûmi, koi ponatamu ja razvivaat idejata na dekonstruktivizmot. Za toa svedo~at nivnite
proekti za: administrativno-delovniot
objekt na Makedonski telekomunikacii
(2000-05) i direkcijata na JP Makedonski po{ti so po{tenska {tedilnica
(2001) vo Skopje. Dali takvite idei }e
dobijat implementacija vo arhitektonskata praktika ili }e ostanat na nivo na
eksperiment, }e pokaè idninata.
Deka makedonskite arhitekti gi sledat najnovite evropski trendovi, na svojstven na~in dokaùvaat Vlatko P. Ko-
Sl.648. Janko Konstantinov. Hotelot Aleksandar Palas,
Skopje (1996-98). Izgled i glavniot hol
Sl.649. Monika i Ilija Stoj~evski. Vnatre{noto
ureduvawe na hotelot Aleksandar Palas, Skopje (1999)
robar (1954-) i Martin Guleski (1945-)
so podigaweto na gimnazijata Nova vo
Skopje (1999-2000). Moè da se kaè deka
ovoj objekt, spored funkcionalnoto i oblikovnoto re{enie, e dvojno kodiran.
Negovoto krstovidno re{enie, so fino
izbalansiranite volumeni, potsetuva na
ranoto tvore{tvo na Oskar Nimaer, dodeka negovata racionalna, lesna i nenametliva struktura moè da se povrze so
arhitektonskiot koncept {to vo Zapadna Evropa go sproveduvaat sledbenicite
na @an Nuvel.
Vidlivo e deka vo vtorata polovina
na 90-tite godini vo Makedonija se gradat mal broj hotelsko-ugostitelski objekti, {to u{te pove}e vaì za sportskite objekti. Retkite primeri so visoko
nivo samo go potvrduvaat opa|aweto na
op{testveniot standard. Hotelot Aleksandar palas vo Skopje (1996-98) na renomiraniot arhitekt Janko Konstantinov i sorabotnicite verojatno pretstavuva najkarakteristi~en primer od toj
vid objekti. Avtorot smeta deka negovata
koncepcija se potpira vrz transformiranite belezi na tradicionalnite manastirski konaci so zatvoren dvor, pri {to
i arkadite na fasadite bi trebalo da se
smetaat kako del od taa logika. Me|utoa,
izve{ta~enata glamuroznost na ovoj objekt nedvosmisleno potsetuva na pretencioznite hoteli {to se podignati 20-ina
godini porano vo SAD, kako na primer
onie na Xon Portman. Takviot pristap
u{te pove}e e potenciran so pompeznoto
vnatre{no ureduvawe na Monika i Ilija
Stoj~evski.
Sl.647. Vlatko P. Korobar i Martin Guleski. Gimnazijata Nova, Skopje (1999-2000). Osnova, izgledi od sever i od jug
170
Sl.655. Monika i Ilija Stoj~evski. Proekt
za teatarot J. Haxi Konstantinov-Xinot,
Veles (1998). Osnova i izgled
Sl.656. Ivan Velkovski. Klubot na umetnici
Sezan, naselba Karpo{ III, Skopje (1998)
ra. Deka mladite moàt da imaat interesni idei i za takvi objekti, se gleda od
proektot za teatarot J. Haxi Konstantinov-Xinot vo Veles (1998) na Monika i
Ilija Stoj~evski. Postavuvaj}i ja gledali{nata sala po dijagonalata na edna razdvièna pravoagolna osnova, tie vospostavuvaat izbalansirana kompozicija, koja ima izvesna klasi~na nota vo oblikuvaweto.
Isto taka, raduva faktot {to vo vtorata polovina na 90-tite godini se vra}a
zalo`bata za restavracija i revitalizacija na kulturno-istoriskite objekti.
Zapo~nuvaat da se restavriraat fasadite
na gradskite ku}i podignati vo periodot
me|u dvete svetski vojni vo centarot na
Skopje i vo nekoi drugi gradovi. Nekoi
od tie ku}i vnatre{no se preureduvaat
na visoko nivo vo duhot na novoto vreme.
Karakteristi~en primer od toj vid e palatata Armagawan vo Skopje (1996), ~ija
nadvore{nost ja restavrira Stevan Smilevski Kokan (1948-), a vnatre{nosta ja
ureduva Zvonko Tasevski (1960-). Mora da
se zabeleì deka vo neposredna blizina
na takvata vredna gradska arhitektura se
podigaat novi masivni objekti, koi ne
vospostavuvaat re~isi nikakov prijatelski odnos kon istoriskata okolina.
Retki se primerite kade {to se pravi
neophodna studija na graditelskoto nasledstvo za potrebite na detalnite urbanisti~ki planovi. Eden od retkite primeri e DUP za Starata skopska ~ar{ija,
izraboten od avtorski tim na Arhitektonskiot fakultet, za ~ija potreba Mihail Tokarev i Jasmina Haxieva Aleksievska imaat izraboteno prodlabo~ena
Studija za graditelskoto nasledstvo na
âr{ijata (1997-98), koja zavr{uva so
konkretni preporaki kako da se postapuva so nasledstvoto pri negovoto vklu~uvawe vo sovremeniot dinami~en ìvot
na gradot. Sepak, tie preporaki mnogu
te{ko se operacionaliziraat poradi nesoodvetnata urbanisti~ka regulativa vo
koja nema izgraden odnos kon graditelskoto nasledstvo.
Jasmina Aleksievska i Mihail Tokarev, vo sorabotka so Zavodot za za{tita
na spomenicite na kulturata od Ohrid,
sproveduvaat edna prostudirana postapka pri restavracijata i revitalizacijata
na Anti~kiot teatar vo Ohrid (2000-01,
prva faza), zasnovana na prodlabo~ena
istorisko-umetni~ka analiza. Na takov
na~in e dobien eden unikaten gledali{ten prostor so visoki kulturno-umetni~ki i estetski vrednosti.
Pozitivniot odnos kon graditelskoto nasledstvo prodolùva i vo po~etokot
na noviot milenium, {to kulminira so
restavracijata i revitalizacijata na
îfte-amamot vo Skopje za pove}enamenski kulturen prostor, a osobeno so vozobnovuvaweto na svetiklimentoviot
hram Sv. Pantelejmon na Plao{nik vo
Sl.657. Jasmina Aleksievska i Mihail Tokarev. Restavracija i revitalizacija na Anti~kiot teatar, Ohrid (2000-01, prva faza). Sintezna studija i izgled
172
Sl.661. Slobodan @ivkovski. Enterier na kafe-barot City,
Sl.658. Tawa i Todor Paskali. Vozobnovuvawe
(celosna restavracija) na Svetiklimentoviot
hram Sv. Pantelejmon, Ohrid (2000-02)
Ohrid (2000-02) na Tawa i Todor Paskali. Negovoto vozobnovuvawe (celosna restavracija) e napraveno vrz
detalna istorisko-umetni~ka analiza, no vo negovata celosna restavracija dominira kontroverznata metoda na analogija, za {to stru~nata javnost doprva treba da se izjasni.
Vlo{enata ekonomska sostojba
vo 90-tite godini, naloùva mnogumina makedonski arhitekti, osven
kon proektiraweto individualni
stanbeni objekti, da se svrtat kon
umetnosta na vnatre{noto ureduvawe, kade {to zaviden rezultat postignuva pomladata generacija. Se
ureduvaat golem broj raznovidni enterieri, od mali ugostitelski lokali, pa sî do vnatre{nosta na mnogu
zna~ajni reprezentativni objekti.
Poradi toa, ne moè da se vospostavi
edinstven kriterium za nivno valorizirawe i za relevantno sporeduvawe so zapadnoevropskite primeri.
Sepak, za dobar del od niv moè da
se kaè deka imaat izgraden umetni~ki stav.
Ivanka Kirovska (1951-) svojot
prostudiran pristap za enterierno
ureduvawe bez ekscentri~na atraktivnost go pokaùva kaj kafe-barot
âo, Skopje (1996). Izborot na enteriernite elementi, na materijalite
i boite pridonesuva gostite da se
~ustvuvaat kako doma. Na takov na~in se zadovoluva vkusot na dolgogodi{nite redovni posetiteli na ovoj
lokal.
Sl.659. Ivanka Kirovska. Enterier na kafe-barot
âo, Skopje (1996).
Osnova i izgled
Sl.660. Elena Nikoqski. Enterier na
no}niot klub Bulevar, Skopje (1996)
Elena Nikoqski (1968-) vo kontinuitet pokaùva visok vkus i majstorstvo
vo umetnosta na vnatre{noto ureduvawe
i vo dizajnot na mebelot. Vo sredinata
na 90-tite godini, taa privlekuva vnimanie so svojata rapsodija vo sino, prisutna vo enterierot na no}niot klub Bulevar (1996) vo centarot na Skopje (podocna prenamenet). So pomo{ na prostudiraniot kolorit i dobro naso~enoto
ve{ta~ko svetlo, taa postignuva eden vid
akademski mir, {to rezultira so relaksira~ko spokojstvo kaj posetitelite.
Vo kafe-barot City (1997) i vo kafebarot Kontinent, Skopje (1997), Slobodan @ivkovski (1949-) go pokaùva svojot visok umetni~ki potencijal i simpatiite kon Salvador Dali, dodeka kaj kafe-barot vo vlezniot hol na Muzejot na
sovremenata umetnost, Skopje (1998), toj
gi obedinuva tendenciite na dearhitekturata i na dekonstruktivizmot.
Sl.662. Slobdan @ivkovski. Kafe-barot vo vlezniot
hol na Muzejot na sovremenata umetnost, Skopje (1998)
173
Sl.663. Qup~o Xurovski. Izlo`beno-proda`niot salon
Maxitone vo GTC, Skopje (1999-2000)
Op{t e vpe~atokot deka vo vnatre{noto ureduvawe preovladuva upotrebata
na ìvopisen kolorit i raznovidni materijali, pri {to ~estopati se postignuva efekt na opti~ka iluzija. Nekoi avtori se poveduvaat po zapadnoevropskiot
dekonstruktivizam, pri {to sozdavaat
,,zbunuva~ki enterieri, koi ja naru{uvaat prostornata orientacija kaj posetitelot. Takov e enterierot na izlo`beno(1999-2000) na
proda`niot salon
Qup~o Xurovski (1972-), a donekade i butikot Sistina (2000) na Antoanela Kuzeska (1965-), dvata vo GTC, Skopje.
Deka e arhitekt so slobodna, a ~estopati i so preslobodna tvore~ka misla, \oko Radovanovi} pokaùva i vo oblasta na
vnatre{noto ureduvawe kaj nekolku objekti vo Skopje. Po sozdavaweto na dobroodmereniot enterier na {oping-centarot Jukan (1994), toj se naso~uva kon zbunuva~kiot dekonstruktivizam prisuten kaj Tehno-klubot (1996). Takvata tendencija e u{te ponaglasena kaj kafe-barot
Maxitone
Pret-a-por-
Sl.664. Antoanela Kuzeska. Butikot
Sistina vo GTC, Skopje (2000)
174
Sl.665. \oko i Pako Radovanovi}. Kafe-barot Pret-a-porter, Skopje (2000-01)
ter (2000-01), realiziran vo sorabotka so
negoviot sin Pako Radovanovi}.
Enterierite na edna druga grupa avtori se odlikuvaat so odmerenost, pa duri i so klasi~na pravilnost, kako na primer enterierite na Studioto Divajn, oblikuvani za privatni stanovi i lokali
vo Skopje. Od druga strana, enterierite
na Mi{ko (1970-) i Sneàna (1947-) Arsovi za razli~ni delovni prostorii, svojata jasna podredenost na elementite ja
potenciraat so prostudirana gradacija
na svetlosnite efekti. Takov e nivniot
enterier za Dizajn studioto vo Skopje
(2000-01). Sa{ko Ivanov (1957-) vo Bitola ureduva nekolku ugostitelski lokali, vo ~ie enterierno oblikuvawe preovladuva topliot kolorit na majstorski
oblikuvanite drveni elementi, kako na
primer: kafe-barovite Pajton i [ator
(2000-01).
Visokiot umetni~ki dostrel vo enteriernata umetnost e pomognat od novata
tehnologija vo obrabotkata na {irokiot
spektar materijali, no arhitektite odat
i ponatamu, voveduvaj}i nova primena na
tehnologiite stari stotina godini. Taka
na primer, Janko Gogu{evski (1954-) i
Mitko Popovski (1960-) svojot umetni~ki
vkus go izrazuvaat preku izrabotkata na
vitraì za crkvi, lokali ili rezidencii,
kako {to toa go prave{e Frenk Lojd Rajt
vo prvata polovina na HH vek.*39
Od napravenata analiza moè da se
zaklu~i deka vo Makedonija, paralelno
so relativnata ekonomska stabilizacija,
vo vtorata polovina na 90-tite godini
postepeno zajaknuva i arhitektonskata
produkcija. Toga{ se realiziraat nekolku zna~ajni zafati i pogolem broj pomali objekti, no isto taka vredni dela. Nekoi institucii i oddelni arhitekti se
istaknuvaat i na arhitektonskata scena
vo Rusija i vo arapskite zemji. [teta e
{to za vreme na depresivniot period vo
prvata polovina na 90-tite godini ne e
iskoristena mo`nosta za prodlabo~eni
arhitektonski istraùvawa, kako teoriska potkrepa za o~ekuvanata graditelska
ekspanzija.
I pokraj site op{testveno-politi~ki i ekonomski te{kotii {to ja zafa}aat R. Makedonija vo poslednata decenija
na HH vek, vidlivo e deka nejzinata arhitektura postepeno zema zamav. Vo vtorata polovina na decenijata, pokraj ve}e
afirmiranite, na povr{ina isplivuvaat
mladi talentirani tvorci, koi so svoite
novi idei se ispravaat pred novite predizvici. Kako {to vo najte{kite momenti od svoeto postoewe dràvata uspeva
da odgovori na predizvicite za svojot ponatamo{en opstanok, taka arhitektite
uspevaat relativno dobro da se pozicioniraat duri i vo vreme na voen konflikt.
No, evidentno e deka me|u niv sî u{te go
Sl.666. Studioto Divajn. Vnatre{nosta na edno stanbeno potkrovje, Negotino (2001)
Sl.667. Mi{ko i Sneàna Arsovi.
Dizajn studioto, Skopje (2000-01)
nema potrebnoto edinstvo okolu edna zaedni~ka programa, koja bi go podobrila
nivniot op{testven status.
Na sli~en na~in i vo oblasta na arhitektonskiot izraz ne postoi nekoe jadro, okolu koe bi se obedinile naporite
za sozdavawe na zaedni~ki imenitel na
prepoznatliva moderna regionalna arhitektura. Na krajot na HH vek vo makedonskata arhitektura sî u{te cvetaat mnogubrojni i raznovidni cvetovi, koi ne se
del od edna zaedni~ka, dobro uredena gradina. Ako na po~etokot na HHI vek ne iznajde na~in za sebeprepoznavawe, makedonskata arhitektura }e se najde pred realna opasnost za svojot opstanok vo nadojdenata reka na bezli~nata globalizacija. Dokolku makedonskata arhitektura
saka da vmetne nekoe svoe kam~e vo svetskiot mozaik, verojatno }e mora da se svrti nanazad i da izvle~e pouki od prerodbenskiot period i od makedonskata arhitektura vo 70-tite godini na HH vek,
koga jasno bea izrazeni pozitivnite tendencii za nejzino sebeprepoznavawe.
Sekako deka golem pridones vo naporite za izbegnuvawe na negativnite posledici od procesot na globalizacijata
moàt da dadat soodvetni prodlabo~eni
istraùvawa na na{eto arhitektonsko
minato. Sre}na e okolnosta {to na pragot na noviot milenium oddelni avtori
povtorno gi zaìvuvaat aktivnostite vo
taa oblast. Od ovie istraùvawa moàt
da se izvle~at takvi pouki, koi vo spoj
so novite tehnolo{ki mo`nosti bi moèle da rezultiraat so arhitektura koja
Sl.668. Sa{ko Ivanov. Kafe-barot
[ator, Bitola (2000-01)
bi pretstavuvala eden vid kreativna ramnoteà me|u globalnoto i lokalnoto, me|u minatoto i idninata, odnosno so sozdavawe na arhitektura vo kontekst na
prostorot i vremeto.
Nesekojdneven nastan za prezentiraweto na doma{nite arhitektonski dostreli pretstavuva objavuvaweto na dvete knigi za graditelite vo Makedonija na arhitektot i profesor Georgi Konstantinovski. Vo prvata kniga (2001) toj gi prikaùva delata sozdadeni vo periodot od
1918 do 1944 godina, kako i onie od 1944 do
2000 godina, ~ii avtori se graditelite koi
imaat diplomirano nadvor od Makedonija.
Vo vtorata kniga (2004) Konstantinovski isto taka gi prezentira delata
sozdadeni vo periodot od 1950 do 2000 godina, no ~ii avtori vo najgolem broj svoeto obrazovanie go imaat steknato na
Skopskiot univerzitet, po formiraweto na Arhitektonskiot oddel na Tehni~kiot fakultet (1949).
Sekako deka moè da se polemizira za
klasifikacijata doma{ni i nadvore{ni graditeli, kako {to moè da se vodi
polemika za iznesenite kvalifikacii i
podatoci od Konstantinovski za oddelni
avtori i objekti. Sepak, toa ne go namaluva
zna~eweto na ovie knigi, kako temel za ponatamo{ni prou~uvawa na arhitekturata
vo Makedonija od razli~ni aspekti.
Zna~aen pridones vo prou~uvaweto
na arhitekturata vo Makedonija me|u
dvete svetski vojni dava i avtorot Kokan
Gr~ev, koj svoite istraùvawa gi objavuva vo knigite:
Sl.669. J. Gogu{evski. Vitra`niot panel
Etno vo rezidencijata Bolthouse,
Skopje (1999)
-Crkovnoto graditelstvo vo Makedonija, 1918-40 (1998),
-Stilska ergonomija, arhitektonskite stilovi vo Makedonija od krajot
na XIX vek i vo periodot me|u dvete
svetski vojni (2002).
-Arhitektonskite stilovi vo Makedonija od krajot na XIX vek i vo periodot me|u dvete svetski vojni (2003).
Sl.670. Mitko Popovski. Vitraìte
vo delovniot prostor na êza komerc,
Skopje (2002)
*39 Vidi: Katalozite od BIMAS
IX-XI
175
186
187
Panorama na del od centarot na Skopje (april 2006 godina)

М. Токарев, по неколку издадени дела од своја

Transcription

Similar documents

Cafe-restaurant