книгу в PDF
Transcription
книгу в PDF
(;er ystyn/g profetariarb.. farfkkfe^t ' Й I. Stalin. BASTAPKb BESgbLDbKTbN ITOOk B S K ( b ) p -n T K -le B ir lk k e n T K K -b t\ ^ p le n u m b n d a 1 9 3 3 ? b ld a j a n v a r d b n 7 -ci k y n in d e a jt k a n kuucbnb. ' ^ . , I t-lFura «ь 1 W P A R T I ' Z -s ' D A г I. Stalin. BASTAPKb BE§gbLDbKTbN ITOGb. 7 '2 B S K (b ) P -n T K -Ie ТКК-Ы Х B ir ik k e n p le n u m b n d a 1 9 3 3 ( b id a ja n v a r d b Q 7 -c i k y n in d e a jt k a n kuucbnb. Ojrot-Tura. --- - P A R T I Z D A T . Г/ ---- V ^ 1933 ^ь1 1 1. Ве§ (bldbktbu mezdunarodnbj ucuru. Nekerler! ^arbktbu aldbna ве??ь1дьк1ьц р1апь kerynip kelerde, bu mezdunarodnbj kerekterge ?aan ucurlu Bolor dep ulustar sanandb em 8 6 . Кагьп кер ?апь mbnajta sanangan, sovet sojuztbn ве? fbldbgb a nan во]ьпьц-1а kerekteri, сьп ?аап kerek, ?e andbjda bo Izo sovet so tbr\ aldbnan eojbnbn, natsbonal kerekter в о 1ьр ?at dep. ^yrym Qart kergyzip eerdi, ве§ ?bldbktbn me^dunarodm.J kerekter ge ucHrb aajb ?ok kep воМь. Be? gbldbk sovet sojustbn аШьпад во]‘ьпьд keregl bo IboJ. mezdunarodnbj proIetarlarJbn eastra kerekteri во1ьр turgaa bn ?yrym gart kergyzip eerdi. Be? ?ьШьк1ьц planb во1огьпа Retire sir kanca ozo, kacan Bis interventerle fenizip eozodbp, gurt xozajstvonb ?azaar folbna kirip algan tuzbnda Lenin ajtkan, Blstlu xozajstvonbn gazalb mezdunarodnbjga ?aan teren ucurlu Bolor, sovet ва?каги xozajstvonbn gazalbnbi; golbnca kazbla ickeri altap Baskan sajbn, kapitalis 1а1агьпьц sraqaj ?yzyn ?yyr alBatbZbnbrj sjtкапь curap turar, ulus eki ва§ка lagerge-proletar revoljutsija дапьпы;, lagerlne. Baza опьц e§tylerinin lagerine ?агь1ьр turar. 01 tu§ta, Lenin- ajtkan. ,E m d i mezdunarodnbj revoljutsijaga BojbBbstbq er; artbk во1ьгьвь8jf tb Bis BOjbBbstbt; xozajstvoBbstbri politikazbla BOlbzarbBbs, Rossejdin sov et respuBllkazbna oncozb keryp gat, ger ystyniu eastra talalarbnda kol kyci'le gatkandarb oncozb Blrde ва?ка gogbrian keryp gat. Bu gedimdy |Bolgonb... Bu тьпьц aajbnca tartbzunb ger ystyne Ba§tap salgan. Bis bu i$ti genip alarbBbs-ol tu?ta sis mezdunarodnbj kerekterdi исьпа getlre ojno p alganbs uolor. Xozajstvo gazaibnda b u kerekterdlri keregiiide. Sran aj gaan ucurlu во1ьр gat. Bu frontto Bis genyni araajdan tudbp eBe$ter\ eder.-tyrgendederge garaeas-ge kajdaar-da gajblaaj ickeri kbjmbktanar, (Leninnin ycynci cbgargan tom 26, str. 410-411). Bu тьпь ajtkanb, kacan Bis interventer-le, guulazbp, kapitalizm-la tartbiSbp Bozogon tuzbnda, guu tartbzunan Bis xozajstvonbn frontbubn tar tbzuuzbna kirip, xozajstvo gazalbna kirip algan tu?ta Bolgon. Anan Berl Bir kanca дь1 etti, sovet Ba§karuuzb xozajstvonbn gazalbn da kazbla altam sajbn, kazbla ?ь 1 sajbn, kazbla kvartal s ^ b n Leninnin ol sezi gart во 1ьр ctndalbp turgan. Leninnin sezin sranaj gart во1ьр cike eydymcilep turganb Bistin gazalda ве? gbldbktbn planb, ol plan Ba^talganbnan веП, опьп aydyrgen I izi, fart kergyzip eerdi. Cbndap ta kerer b o I z o , 'eistiu taladagb xozajstvo cazalbnbu folbnda, altap easkanb clap eaza ве? gbldbktbn р 1апь keregi clap, опьц tbt;bp edip turganb clap, Evropanbu, Атейкапьц, Azijanbn kapltalis talalarbnda andbj nemege cura?pagan. Ba?tapkb ejde Be^fbldbktbn planb kapitalistardbn gazedinde katkbmCblu Bolbp turgan. „Kej neme* „tegyn“ „neriie bo1bos“ dep, anajbp bIstin ве? gbidbktbn, р1апьп ^amandap turgan. Апьд kijnde, kacan ве? fbldbktbq planb boIoIo fedim dy nemeni scrip turganb fartalbp tnrarda-alar tasarbp sogbp mbnajta ajdbzbp fat, Be?fbldbktbn planb kapltalis talalarьпьг; gyrymlne korku§tu опьц во 1ьр turganb, еугорапьпгьпка/.ьпа tyrgen teeyyly tovardb toltbrbp, i? goktorgo getireri tbubbr dep. Anai; агь, kacan Bu mbnajfcp sovet ва§кагиигьпа udurlazbp tuzalanbp turganb saktap tur ganb neme Boloj turarda, SSRS ?aar goruktajtanbn Ba?tagand»r, gyzyn 5 ууг fermnan, gazettiri organbnau cyzyn gyyr predstovitelder Cbgbp, SSRS-da ne воТьр turganbn aktu Bojlorbnbn kezl-le laptap kererge amadap ulustar Ijgen. Men mbnda ве??ьШьц planb Ba?talarbnar\ ala Bojlorbribti kerekterln yrep, sovet Ba?karudbri Ba$taganbna, апьц Qblgbr kerekterine Bojlorbni.n ве1еи в о 1ьр, SSRS-i^ i?mekci klassbna во1ь? ederge turgan i$mekcilerdla cbgartblu predstovitelderin ajtpaj tuibm . Anari Beri Burzuj OB?cestvolorb, eurzuj gazetteri gyzyn eaazbn во1ьр ekl ва?ка ?агь1ьр turgan. Blrzi ajdar boIzo, ве?дьШьг^ planb neme boIbo] kalgan, Bol‘§eviktar elym nin kbjuunda turb dep. Eklncizi ajdar boIzo andbj ernes кагьп mbnajta ajdbp ?at, Bol‘§eviktar gamanda ulus boIzo, alardbq ве? fbldbk planb kereginde i§ ваг в о 1ьр ?at, olor amadap turganbna qe dinerucurlu. ^ e men, eurzuj gazetteriniu ?yzyn gyyr ajdbp turganbn ajtsam Bajia artbk bo I bos Boleoj. АтеПкапьц „N‘ju-Jork Tajms" dep gazedin kerelder. 1932 fblda no jaerdbn ucunda gazetke clip fat: ,Ве§дь13ьк1ьд promb?Ienno planb bojьпьп amaduuzbn turguskanb, во]ьпьц amaduuzbna kyyndylerdi'£.kbCbrbp alarga kiceep fat, Buudakka tutursaj* faantajbn Moskvadagb clap maktanbp turarb Cbn plan emes, onzb spekuljatsija" dep. Andbj Bolgozbn Be?fbldbk— plan emes, andbjla neme, spekuljatsija dep ajtkadbj во 1ьр fat. Anglljanbn Burzujlarbnbn „Dejll Telegraf“ dep gazedinde 1932 f h i de nojaBr ajdba ucbnda d ip fat: „ Q e ,ekonom ikanb plandaarbn* ta$ clap plandb kerer boIzo, Bis адь nerhe boIbos dep ajdar ucurlu“. „Nju-Jork Tajmsta“ 1932 fblda nojaBrda cijp fat: „Kolektivizatsijazb ujattu fajradbla Bergen. 01 izi Rossejdi acanaa Ba?tadb“ dep. Ро1‘$апьц Burzujlarbnbn „Gazeta P ol‘ska“ dep gazedl 1932 ^bldba fajgbda cijp fat: ,EzizInei^ kerynip turganb, sovet Ba?karuuzb Bojbnbn ol deremnede kolektivizatsijazbnbr; politlkazbla kozo т ок оог ь р вагьр f a t “ dep. A nglijanbn Burzujlarbnbn ,Finan?iel Tajms“ dep gazedlne 1932 f b l da nojasrda cijp fat: „Stalin-la апьп partijazb Bojbnbn politikazbnbn ?bl- tuunda, ве??ь1(1 ьд р 1апь-1а апьц uastra edeten izi gajradblarbnbn aldbnda turb, dep. Italijanbn „Politlka“ dep zurnalbnda cijp ?at: Alsatbnbri fert дь1 etken izi, 160 millon kiziden. tert ?b!ga ekonomiceskoj-la politiceskoj ?апь nan (ьцьр kizl kyclnen artbk rezima kyc salbp, BOl?eviK rezimazb Birde neme edip polBOgon dep Bodoorgo ^araB'js. Olordbi; gazap alganb kep, andbjda b o I z o сась1агь kestin aldbnda turb. Bu gartla oncozbna temdek Bolbp ?at, BU BOO, nagblar-la e?tyls;r, Bol?eviktar-la antiBol?eviktar, оц-1о sol ganbnan opozitslonerler Bydyp ^atrb“ dep. Ucbnda amerlkanbn Burzujlarbnbn nKarent Istorij" dep zurnalbna cljp ?at: „Emdigi tu§ta Ros*5ej ?erin ?indep kergende, mbndbj во1ьр ?at, ве? Qbldbn programazb, garlalgan amadulu kerekteri дапьпап вага anajbp ok anan tbn sotsialnbj дапьпац gajradblbp kalgan“ dep. Bu Bicigen avtorlordb kritikovat edi p ^пац tuza Bolot eme§ pe. Men Bodozom kri ti kovat e d e r g e kerek 50k, kandb] t e g e z i n bu ,ка1ьп m andajlu" ulustar orton cak tuzundagb kazbp algfin uktu во1ьр gat, Bistin ве??ь1dbn planb kanajbpta B y dy ri p i?tep turgan boIzo, olor Bojbndbjnca ajdar. Ol-lo Burzujlardbn lagerinen eske gazetterdin organbnbn ci|ip turganьп kerelder. ' Frantsijaiibn вигги]1агьпьц „Тап“ dep gazedinde 1932 ?blda janvarda cijp gat; „SSRS, ва?ка gosudarstvonon Bolbzb gogbna industrijalizatsljanbn ец artbk gerin ojnop aldb.“ dep. 01-la ,T a n “ gazedine 1932 ^blda gajgbda cijp (jat: „Kapitalis gazalb araajdan altap вагьр turgan tuzunda koraunJzm ?aan tCByyly rekonstuktsijarib aydyrip turb... Frarrtsijada kajda ваг gerlerdi aldbnan gatkan ook gurtka yle?tirip salgan» gurt xozajstvonb mexanizatsijalu edip alar argazb gok. Sovetter deze gurt xozajstvozbn mexanizatsijalu edip, genyly edip alarbn Billp algan. Biske tyndep- kergeziu Bol$eviktar genyyly во1ьр gat“ dep. Anglijaribn Burzujlarbnbn „Raund Те]в1“ dep zurnalga cijp gat: „Be? gbldbktbn р1апьпьп gozoktorb kajkamcblu kerekter во ьр gat. Xarkovanbn-Ia Stalingrattbn traktor eder zavodb (Moskvada) avtomoail eder A M O zavodb, Temenigi Novogorodto avtcmoBil eder zavodb Dnep rdbn gidro elektrostantsijazb, Magnitogorsktbn la Kuznetskijdin syreen ga an coj agbzar zavodtorb, Uraldagb ma§ina gazalbnbn kanca kirezi xirniceskoj zavodtorb Sovettin Rur dep gerin edip turganb тьпьц oncozb, ва га esicede Bastra talalardagb prom b?lenostbn gozoktu kerekteri kerelep tur ganb, kandbjda uur neme BolBoj sovettin promb?lennosb gak?b ezymdy neme clep'ezyp tbnbp gat... Be? gbldbktbn planb тьпап агь tbnbp kepteer tezelgeni salbp, SSRS-tbn idezin syrekej tbnbd"bp laptap saldb. Anglijanbn Burzujlarbnbn „Finan?iel Та ms“ gazedine cijp gat: „Ма?ша gazaar promb?lennostbn edip algan gblgbr izinde Birde al ацгьы neme gok. Bu gblgbr kerekterdi gazetterde, a jd ar sesterUe m ak tap turgan b ucurb gok ernes. Rossej azbjdagb tu§ta sranaj prostoj m a 5inalar-la gepselder edip Cbgarbp turatanbn undbsas kerek. E m di g ra n агь дапьпац ekelip tu rg a n т а^ь п а gepselderge tyndep к e r g e z i n SSRS-п Bojbnbn edip cbgarbp tu rg an b k e ptep , sadbp alarb f.stap ?at: SSRS e m digi tu zu n d a Bojbna kerekty m etal i§teer, -elektriceskoj pro mb^lennostb BOjb qaza j albp turb. 01 aktu eojbnbn avtom o e il eder prom b^lenosbn edip, alg an. 01 u u r Bolbp tu rg an sranaj ood bk instru menterdi o n co zb n e irik tirip a la r ^epselderdi-le in sturum e nte rd i edip aldb. SSRS ^urtxozajstvo izine tm lbnar m a§ina kereginde gran агь Qanbndagb gosudarstvogo falbneas. A nbla k o zo sovet ea^karu p ro d u k tsijan b u ta§k e m y rd in te m ird ia sondop turganb se^fbldhktb tert ?ь 1 ga Bydyrip alarbn Buudaktaeazhn dep kiceep turb. ^ a n b d a n ^aan za vodtordb ederge u ur prom b§lennostbn produktsijazbubr» e zy m i alai\zu Qogbna Qartap ?at. Av«trijanbn Burzujlarbnbn ,N eje Freje presse" dep gazedine 1932'' fbldbn Ba$tapkbzb tuzunda cijp gat: Bol§evizmdb gamandap ta turza опь вИег kerek. ВесьИьк-ви да ц ъ mazak, о 1 xozajstvo rascodbn опьА izin kiceep kerer neme во 1ьр gat,“ dep. Anglijanbri kapitalispb GisBSOna Dzarki lunajted Dom inion aalikazb пьц predsedatell 1932 gblda oktjaerda d jp gat. „Men komunist ernes, Bol?evik emes, gap,-gart kapitalis, individualis men, men mbndbj neme gartap ajdajbn. Rossej Ickerl kbjmbktap gat, ol tuzbnda deze Bistiri zavod'torbBbs kanca kirezi kep i?teBej turbp gat, sis tiu .yc m iijongo guuk Bodoldu alsatb kunbgbp I? Bedirep turb.Be? gbldbk tb elektep katkbrbzbp, gajradblbp kalar dep ajdb?kandar. (^e ве§ gbldbk BOjbnbn temdektep alganbnai; d k gok artbk edip alganbn sler alanzu go gbna kereriger. M en gyrgen promb?!ennostu, Bastra gorodtorbnda, даць rajondor Ba^talbp gat, aualu plan-la оготьп elsede gazap, aga?la garandbrbp, Bir tyuej turalar edip, Bolnitsalar, ?koldor. i?mekcilerdin к!ивьп, Baidardbt; jasljazbn, Baldardbr; turazbn edip eneleri i§tep turganda Baida гьпьц ke^reginde kiceep keryp gat... Огиз 1 ьд planbn kereke BO'doBoj turarga cene?Beger, sovet Ba?karuuzb „gajradblbp kalar dep temejle izenBeger, anajta gastra etpeger... Bu kyngi kyndegi Rossija— tbq kycty su ka dbktala. Rossija-syrekej erkin tala. Rossijanbt; kiceenip turganb su— ka dbk kerek dep men Bydynip turbm... Ajtsa bo Izo , ед1е kerektyyzi, Rossija пьц Bastra ga? eskyrimderinde le i?mekcilerinde Bir neme ваг, ondbj neme kanajtsada kapitalis talazbnda gok, ol onzb izemcily Boloton neme во1ьр ?at„ Amerikanbn Burzuaznbj „Nej§en“ dep zurnalb 1932 gbldbri nojasr ajda mbnajbp ajdbp gat: «Be? gbldbk р1апьпьп tert дь1ь Cbndapla kere ajtsa ajdarb gok ^aan ^enyler Bydyrdi. Sovet sojuzb guu tuzundagbdb] gar\b gyrym tezep alarb ucun gblgbr i?tedi, talan b n ici kuBulbp eraatkanb tanbeaska gede Berdi... Bu Moskva kereginde, опьг; gys astalttap salgan oromdorb, даць tu ralar, даць prigorotkolor опьд gakalarbnda даць faarlk kereginde. ? e bu ОПОЦ Bir еве? aas ucurlu gorodtor kereginde. ^ац ь gorodtor celi, een 5erlerin<le tezelgen, ge ol Bir-ekigorod emes aasla boIzo 50 gorod. O o gadbp {urgan ulustbn toozb 50 тицпац ere 250 muцga getre. Bu gorodtor ked- le BU kalgancb 4 ^blda ezyp eytken, olordbn kazbzbla ^'аць, predprijaЦапьп ol emezeBir kezik predprijatijanbri tes 9 erl aolup, estestvenbj resu^ salardb i§teerge tezelgen. Bir каиса gys rajonnbj elektrostantsijalar Baza lif kezfk, Dneprostrojgo кевег1е§ giganttar, Leninniri sovetskaja vlast' pljus ilektrffikatsija, ol sotsilalizm dep ncurlap ajtkanbn gyrym-fadb^ka kenykty yp Rosija ajdbnda kacanda etpegenin, Sovet sojuzb kep: traktorlor, IcomBajndar, faan sort Bolottor, sinditiceski] kaucuktai, §arlkopod?ipniktar, tann kycty dizelder, 50 т и ц kllovatt tureindar, telefon gazaldar, gornbj ^romb§lenosKa elektriceskl] ma?inalar, aeroplandar, avtomoaildar, velosipedtor, Bir kanca gys ?yzyn ma?bnalar gazap turb... ozodon Bilsejtenin emdi Rosija: aljum inij, magnezit, apatittar, iod, pota§, oncqdo eske tuza;anar kep produktalar taap i§tep gat. Sovet ^elderJn ea^tap turganb em d! krester-le tserkvelerinin ea§taarb emes, ea§tap tu rg an b , a§tbix elevator iorb-la silostbn Ba^njalarb. Kolxoztor turalar, Qblu kazagalar, svinarniktb i;azap gat. Elektricestvo deremnege kenygyp gat, deremnege radio-lo gaz^t ;kenygip kaldb. I?mekcller даць ma?i.nalarla i?teerge yyrenip gat.Krestijan йиШагь selsko-xozjajslvetibj ma?bnalardb Bydyryp, olorlo i§tep gat, ol rtia?inalar Amerika kergen m afinalardaa gaanda ва?ка ва?ка mexanizmdu ba Bolup gat. Rosija „ma^bnalarla запапагьп" Ba$tap gat. Rosija aga§ cak tan temir, Bolot, Beton-lo motor cagbna tyrgen kenygip gat.“ A nglijadagb „Sol“ reformist zurnalb „Forvard" 1932 g. sentijasr ajda ajtkan: „SSRS-da gaan eydyp turgan i?ter, ki?lnin kezine ilinip gat. ^ад ь zavodtor, даць §koldor, gat^b kino, даць kluBtar, даць gaan turalar-kajdala ker гец даць gazaldar,.,' Опоц kep saeazb eydyp kalgan, kezikteri aga?la kur caj salblbp kalgan. Eki дьМьц turkunbna Bytkenin le шьпац агь i?telip turganbn anglijanbn Bicik кьсыаась1агьпа ajdbp sererge kyc во1ьр gat. Boo Bydejin deze, опь kedre kerer kerek. В1811ц tapkan etkenieis guu tuzunla, SSRS-da sydyp turganbna teцde?tirip kerze, ol name emes. Kyn ва ib§ ?tattarda gazaldar ец le gaan kiceemell aajbnca Bydyp 1 ; _ u r g a n eji SSRS-ta emdigi gaan gazaldardb aydyryp turganbna uraak getpes dep, imerikanetstar Bilinip turular. SSRS-bu eki kalgancb gbldarda ajdarb gok ;aan kuBulganbn kergende, bu talada Bazala, sir опдьШьц Bazbnda ne solo гьп sananargada kycinejsaradhn. A nglijanbn gazetteri SSRS kereginde te jyndep turgan, kandbjla korku?tu fantazijaiardb eazbgardan kederi ta§tap lalgar. O nojbp ok dilletanstvuju^cij iпteligenterdiцortoklastьц§iИkezi azbra 5SRS kerip ge ondo Bolup turganbn вИвез, garbm dajcbn ajtkarbn-la вИвез cereginde,-aidbp turgan, eazbgardan cbgara ta§tap salgar... SSRS kadbk ezelge aajbnca даць 0 B§estv0 tezep g~at. Bu amadunb sydyryp alar kere jinde galtanb§ gok во 1ьр, e n t u z i a z m d u l?teer kerek, ger y sty n inal iatbzb emJege eileegen kycle i?ep, sotsializmdi eske talalardau аШьпац ia$ka turgan е1век talada Bydyryp alarga turganda gaan kyc во1ьр turjanbla дёщгег kerek. ^ e BU talaga men eki дьШьц aazbnda eklncizin вагьр kelerimde meniri anaamda mbndbj: ol eek-cbndbk golla ezyp, plandap, edip, gazap gat * ге BU ?aan Ifter e§ty kapitalis ка1ькка udura karu Bolup turganb ?art k9 jrayp t a f Burz ujlardbq ortozbnda gyzyn-sazbri ermekter, eki ва?ка garblgan iyylteler nibndbj BOlup cat, olordbn sir kezigi Be§?bldbk plan Qemir Idi lep sanap, SSRS-tb gok eder ucun turular, eaza Bir дапь SSRS-la nagblaabb ;aduulazar kyyndy Bolgodbj, вага ве?5 ьМьк 1 ьд децу1ег1пец Bir kerek Ur* talanbp alarga turgan aajlu Bolgodbj. Be? fbldbn kereginde eaza SSR Sojusta sotsialis ?azalbnbn geayly iuragb keregin kapitalis talazbnda ijmekci klass ва§ка keryp fat. Bu kfcektin ?artbna cbgarga, SSR Sojuska kep kelip turgan i?mekci delegadtat1ьц ?yyltezinde keryp keaze, ?etkil Bolgodbj, gozoktop ol-ok Belgljanbr> §mekci delegudtarbn ugalb. Bu ?yylteler onco l?mekci delegad ?yylteerder^ Birde ва?кагь gok-Anglija-la Frantsija delegadtarb kereginde kuu:un вагва, German-la Amerika Baza eske talalarda delegadtarb kereginde (Olzbn. Olordbn, §yyltezi bu:„ Bis jorbktap ?yreriBiste ol ?aan gazalcjardb :eryp а1ац kajkadbBbs. Moskvada, Makeevkada, Gorlovkodo, Xarkovto, ^eningradta anda kandbj emerkep i?tep turganbn Bis temdektep kerdisis. ?astra ma?inalar-9 anb konstruktsi]a-la Bolbptbr. Zavodtordo aru cek, kejie, garbkta kep. SSR Sojuzta i?mekcilerge meditsljanbu-la gigiena ^апьпаг^ la BOlb?tb fetirlp turganbn Bis kerdiBis. I?mekcinin gadar turazbn zavodtbri ganbnda edip salgan. I?mekcinin forodbnda ?koldor, jasljalar tezep cfckan, Baldardb-kyrelej ед artbk kice:nlp keryp fat. Eskile, даць tutkan zavodtba, eskidegi i?mekcinin gadbp urgan turalarla, ?адь etken turalardbu ortozbnda ва?ка во 1ьр turganbn tls kerer argaBbS ваг Bolgon. Bistiq b u eastra kergen nemejerden komnunlst partijaga Ba§tadbp garib OB$estvonb edip turgan kol-kycile gat:andardbn ulu ijdezin, Bis fart Bilip alganbBbs. 0ske talalarda Bastra izi emendep, i? 9 0 k во1огь tam Bijlep turgan tuzunda, SSRS-ta kultura fanb (zyp turganbn B is keryp aldbBbs. Sovettia kol-kycile fatkandarb во]ьпьц ;olbnda faan kyc ejlerge 1авагьр turganbn Bis kerdiBis, olor во}ьпьц ?elylerin ijdezin kergyzip turganbn Bi& fart Bilip turuBbS. O lor kandbjla eye kerekterdl ?ец1р а1агьп Bis fart Bilip turuBbs." Be$fbldbktbn telekej ortozbnda ucurlu во1ьр turganb bu. ^azaldu zin kandbj Bir eki-yc fbldbuturkunbna edip saJatanbBbS, ве? fbldbktbt\ ва? аркь fetiylerin Bildirtip BergeniBis, Bastra telekej eki ве1упе farblzbn dep bu ager BOlbp farblgan ulustar* ulajla fblars fo k yrip turar, вага Bir lager ilustar, Be^fbldbktbn fenylerine, kajkam keryp, ol ok tuzbnda Bistin BOjbJbstbn. lageriBis Bastra telekejde Baza tbnbp fat-ol kapital talazbnda i§mek :l klasstbn lageri, SSRS i?mekci klasstb^ fenyyzi ucbn syynip, telekej ysti ilri Burzujiarbnbn taearu ederge turganbna "udurlazarbna SSRS-n i?mekci dassbna olor во1ь§ ederine Belen. Bu ne ucurlu neme? Bu mbndbj ucurlu, ве§ fbldbktbn mezdunarodnbj исигь’ опьп fenyerl kerymfylerl • mezdunarodnoj ucurlu Bolup. turganb aia^zbrb fOk fart loldb. Bu mbndbj ucurlu, kapital talazbn proletar revolutsijazb clridip, proletar revoljutsijazb olordb ciridip turgan kereginde Burzujlar revoljutsijaga tutak ederge ве? ?bidbVtaa neme b o Iboj kaldb dep kergyzip sererge sanagan, oo udiirlaj proletariat ве? ?bldbktbn genylerlneri ^aan iicurluim Bilip alarga turu, ge Cbndapta ajtsa ol ^aan ucurluiin Bilip revoljutsija ucun ве??ь1 dbktbn genyzile telekej ystyniq Burzujlarbna udurlazar ?аг;ь temdekty ?eny dl algan. ' Be§ ^bldbktbn <;euyleri, eastra talalarda i^m ekci klasstbrj re v o lju t sionnoj ijdezin kyrelej tartbp kapitaldarga u d u rla z a e irik tirip turb.JBu te m d e k t l k e m d e в 1 аар b o Ib o s . Mezdunarodnbj revoljutsijada ве? Qbldbktbu исигь ei; ?aan BOlup turganbtida alanzbrajtanbda gok. Bis B6 §(;bldbktbn keiegiirde turgan suraktb, en artbk kiceenip kerip, ве? ^bldbktbri ucurbn Bej^bldbktbr; ец gaan zadacazbn gaan kiceep kerer kerek Bis ne? gbldbktbn itogbn ^aan cokumdap kerip, опьц itogbn eydy Tip Baza ве? ?bldbktbri р1апьп Bydyrgenin ?aan ?iadep kerer kerek. 2. Be?-9 bldbk р1апьпьд t e s keregi, опь Bydyrer arga-folb. Be?gbldbn р1апьпьц aajbn ?yyzerine kireli. Be? ?bldbn planb degeni ne? Be? дьШьц р1апьпьц aldbnda turgan tes kerekteri kandbj solgon? Be? ?bidbn р1апьпьд tes keregi— Bistin gurtbBbstb опьд sondop a/t kan, keziginde,— orto caktardagbdb] krely texnikadai\— emdigi ?аць texnika ga kecirerlnde Bolgon. Be? Qbldbktbn tes keregi— SSRS agrarnoj (ger i?ty), cagb-kyci gok, eske kapitalisticeskij gurttarbnbr; Kyyiilne вагьпьр gyrgen- -gurtbnan— in dustrial'nb] (tbq, tes promb?lennostu), almak kycty, eske gurttarga вагьп Bas, aldbnan kyc BOlup, ?er ystynin kapitalizmga Bazhnsas gurt edip kuBultbp salarbnda Bolgon. f i t ./ Be? Qb l d t kt br ; t e s keregi— SSRS i nd u s t r i a l n b j gurt edip k u B u l t b p , onbn.lcinde u c b n a getre k a p l t a l i z m elementterdi gok edip g o g b l t b p , xozjaj stvonbt; sotsbalizm eydyyly a e l y g i n tbubda elBedip, SSRS klastards gok ederine, sotsbalizm gondb tezeerine. ekonomlceskij argazbn B e l e n d e p s a l a ibnda Bolgon. Be?gbldbktbri tes keregi— Bistin gurtbBbsta ondbj industrijdb tezep, kazb Bastra promb?lenostb eskertip gepsenlp alar argalu во1огьпап eske, transporttb da sel'skoj xozjajstvozbn da sotsbalizm golbnca eskertip garan dbrar argalu b o I z lh dep tezep salarbnda Bolgon. Be?gb!dbktbn tes keregi— ook teek, сасьць gatkan mal-a? gurttb tbt; kycty kolxoz Bydymdy golbna kecyrip, опь la ekonom iceskij дапьпац derevnede sotsbalizm ga argazbn serip, опь la SSRS ojto gana kapitalizm tezeler aajbn gok edip «^salarbnda BOlup turgan. Kaigancbzbnda, ве§ gbldbktbi; р1апьпьц tes keregi— gurtbBbsta koru lanar kycin texniceskij de ekonomiceskij-de дапьлап kanca la krely tw Boiup, Bistl tb^tbnaii fu u la p sazar nele aajbn fok eder argalu edip sal; rbnda Bolgon. Be? ^biybktbn р!апьпьц ondbj tes kerekteri nedei^ ucurlanbp, kbjalti joktondbrbp turgulagan? Texnika la ekonomika da kereginde Sovet sojuz kijnlnde айьр turgc пьп Qok eder kereginei; ulam, ondbj Bolgonbnan, gadbzb keregl gok коomoj Bolup, turganbn ?ok ederlnea ulam, gurtbsbs ись ucbnda texnika If ekonomika kereginde ozofop Bargan kapitalist gurttardb ?edlzerineri ва$кс akalap alar argalu aolup, edip 8а1агьпац ulam, Bis ol kerekterdi ucurlandi гьр turganbBbs. Artbp kalgan pronib?le'nostu sovet Ba?karu uzajc ^adbp b o Ibos , enidi gi Qaan, Kapitalist Qurttardbjbzbnbi; artpas, ись ucbnda deze опь akalap ta alar argalu promb?lenos-ia sovet Ba?karuuga век tezelgezi Bolup turganbna-ц Bis ol kereKterdi ucurlandbrbp turganbBbs. C b g a r a tartbp alar argaZb ваг. B ir ^апьпац gaan, tbn, kapitalizm elemnentterdl saZbp, ^o k edip sotsbalizm sydyyly promb^lenoska, ekinci дапьпац сасьць, ook, kapitaJiztr elementterdi tam keptedip, elsedip tu rg an krestjan ulustbq, аШьпац tut kan Bydyyly xozjajstvozbna-ви e.ki ва§ка, udurlu?, tezelgezilerine sovel Ba^karu uzak ejine tezelenip BolBozbn Bodop, Bis ol kerekterdi ucurlan dbrbp turgan. Сасьдь, ook krestjan xozjajstvozbna tbu gaan xozjajstvozbnbn tezelgezin turgustbrBOganca, aldbnaa Qatkan krestjan xozjajstvolordb ?aan. tbii, kolxos Bydymdy xozjajstvolorgo kecyreegence.-SSRS kapitalizm ojto gana ezyp kelerlniq korkuduuzb, eske ne le korkuduuzbnari . ве1еп, tbn gaan korkuduuzb BOhip turganbn BOdop, Bis ol kerekterdi ucurlandbrbp turganbBbs. Lenin ajdbp turgan: „Rossija ?urtb во|ьпьц politlcesklj stroj (ва§karu) kereginde sir le kanca ajlardbti turkunbna aldbna eargan Qurttardb ?edip algan, опь revoljutsbja etken.“ ^ e onbzb as. ^u u d a асьпь:;? gok, ol kajraib 5 0 k suraktb furt, lie turguzbp fat; emeze elerine, emeze ekonom iceskij (feeze) дапьпад da aldbna Bargan furttardb gedizer kerek... Emeze eier, emeze kanca-la kyci вагьпса ickeeri вагаг kerek. Istorija suraktb o n o jb p turguskan, (Lenin, T. 21. 3 izd. 191). Lenin ajdbp turgan: „Ook, krestjan xozjajstvolu furtta Bis gadbp tur ganca Rosijada ekonomiceskij ^апьпад kapitalizm ezer argazb, komun-izm пьп, ezer argazbnan 1ьц. Опь unutpas kerek. Kem-de kiceep deremnedegi v'yryiiidi apbktap turgan klzi, опь gorodtbi; gyrymine teqde?tirip адькtaza. Bis kapitalizmnbn tazbldarbn коЗогьр alBaganbn, icindegi e^tylerdiri tezelgezin kodorgologbn ?art Bilip fat. Bu e^tyzl ook xozjajstvozbnK tajanbp fat, опь Bis, вагьр salajbn degezin, в1г-1е arga ев1 ваг-furttbBbstbi; xozjajstvozbn, опьц ortozbnda fer-de izin, farib texnikalu tezelgezine, emdigi texnikalu faan, 1ьц xozjaistvozbnbn tezelgezine kecyrip alarbn da.., OI-lo tu§ta kacan furtbBbs elektrofitsirovanbj Bolor bo Izo , kacan —IL iprombslenoska, mal a? xozjajbtvozbna, transportka emdigi 9 aan рготь?1е nostbH texniceskij tezelgezin etkyrzeeis, ^ацьз ol-la tu:jta Bis исьпа ?etre QeneriBis,(Lenin, I. 26), Bu ajdbIganb-Be$?bldbktbn р1апьп ezi'eerinde partijaBbs ucurlandbrgan tes kerekterinin tezelgezi Bolup, olordoq symezin а!ьр partija.ee?: fbldbn p lan bn temdektep salgad. Be?fbldbktbn tes keregi kereginde kerek ondbj BOiup gat. anca krely gaan piandb Bydyrerln Ba?taar Isti solgon исьпац, cacblfa sa^tap b o I b o s . O ndbj piandb Bydyrgezin, ozo aa$tap ol р1аппьц tes yjezin taap alar kerek, ganbs lo yjezin taap-la alala, опь kolgo albp plannbq eske-de sastra yjelerdi cbgara tartbp alar argazb ваг. Be? fbldbri planbnda ondbj tes yjezl nezinde во1ьр turgan? Be? fbldbrj planbnda ondbj tes yjezi uur promb?!enosta, опьц ezegi Bolup turgan — ma?bna eder promb?lenosta Bolgon. ^anbs uur la promb^lenost' eastra promb^lenosttb da transporttb da mal-a§ xozjajstvozbu da garandbrbp, ordbnari eskertip век BUtka lurguzbp salar argalu Bolup gat. Опьц ok, ве? gbldbktb da Bvdyrerin Ba?taar kerek Bolgon. Onojdordo uur promb?lenostb garandbrbp, eskertip tbi;bdarbn-Be$ gbldbr; р1апьп Bydyrer Izine tezelgezi edip salar kerek Bolgon. Bis Lenlnnln temdegin Bu-da kereginde Bilerieis. „Rossij gurtb дадь8 -1а krestjandarda a?tbn aydymi gak?b в о 1огьпац elses emes-onbzb getkil neme ernes, krestjan xozjajstvogo kerektyzin gettirip Berip turgan ook promb?Ienost krely gak?b i?t«p turarbnan Baza ern es, -onbzb Baza-da getkil nenie ernes eiske ondbj kerekty neme-uur industrija,,, uur promb^lenostb Bis yreli§ten севег1ер aleaganca, опь Bis garandbrbp, tbribdbp aleaganca liis nede promb?lenostb tezep boIbos, onbZb goko deze Bis aldbnan ва?кагьпьр gadar gurt Bolup turarbndbj tort elyp kalarbBbs.. Uur industrija gosudarstvodori BOlbzbn kereksip gat. 01 boIu?tb Bis tapas BolzoBbs, Bis tsivilizovanbj gosudarstvo Bolup-sotsbaisticesko^ Bolup turarbn men ajtpaj da gadbm-turatanb da gok elerlBis , (Lenin, ^ e u u r industrijanb Ba§tapkb не? gbldbktbn aldbnda Bistii; gurtbndbj kijninde artkan, goKtu gurtt^ tezep, eskertip tbnbdarga ец gaan uur ker ek Bolup gat, uur industrijaga serekej gaan akca Cbgbmbn kereksinip gat onbzbnda i?tegedij Bir kanca ol i?ti getkil вНег ulystb kereksinip gat, onbzb gokko uur ^ndustrljdl tbnbdarga da boIbos dep ajdarga kelizet. Опь2 bn partija Blllp aodop turdb ва? Bilip turdb. Bilip-te turganbnat; ва§ka ol- kereginde gaan uguzu edIp turgan. Anglijada, Germanijada, Amerikada uurindustrja kanajta tezelip kelgenin partija Bilip turdb. Bu gurttarda uur industrijaemeze, gaan edy§azbra, emeze eske gurttardb tonoorb azbra Bu eki goldbn ekilezin ge, ko$toj tezelip kalganbn partija Bllip tur gan. Bistm gurtbBbska andbj goldor Bektily Bolup turganhn partija gart Bl'gen Bolgon. Ajdarda ol nege BodOp izenip turdb? 01 дацьз la в1811д gurttbn icindegi во]ьпьц kycine, sovet ва?кагии1и BOlup, geri, рготь?1еnost, transport, Banktar, sadu gosudarstvonbri kolbnda Bolup turarbna tajanbp, Bis nc-Ie nemezinde geezenl^uur prcmb§lenostb garandbrbp. tbUbdarbna ceeerledip alar argalu Bolup turganbna, Izenlp Bodop turdb.Bi kerek kep neme kereksiner, uur kyc Bolor, ?e Bis kbjglta gok, aldbsbst turguskan izlBisti Bydyrerge turgan boIzobbs, ogo silingence вагаг ucurli •dep p a rtija ^g a rt, cike ajdbp turgan. Bu kerekti kedyrerinde 1ь$1ьпац Biske astamdu emes kredit edy i^okko, gurtbBbstbn Jcin d e g i kycin le partija izenip turgan. Bu kereginde Lenin nibnajbp ajdbp turdb: „Bis ondbj gosudarstvc n b tezep alar ucurlu. kassbZbnda i?mekci klas krestjan alBatbnb ва$ка1 Ь{ turarbn kolbnari saleaj, Bojbna kerestjandaidbq Bydymcizin yspej, ne 'h ваг kycile ne nemeni ceserledip во]ьпьц gyrym inde ne le artbktazbp п( me yreei keregin ordb gokko 9 0 k edip, salbp turatandu. Gosaparatta Bis te kanca la krely as cbgbm Bolzbn dep, Bis edeten ucurlu. Опьгьпац ozc gb каапёи Rosejden, опы^ Bjurokrat-kapitalis Bydymdy aparattax; artbf kalgan-ne le nemeni artbktazbp yreer kblbgbn Bis 90k edip salar kerek O n d b j Bolgozbn kbskanb?tu krestjan Qurt boIbos bo ol? ^ o k boIbos. Kre‘ ija n alBatbnb ва?кагагь i?mekci klastbri kolbnda artbzbp eektep salzaebs ne-le nemezinde kanca la kyci Qetkence kanca ваг geezeni ceeerledlp albf o l ceserledip algan geezeni Bistin uur ma?ina industrijanb tbribdar kerc gine, elektrofikatsbjaga, gidrotorfka, volxovstrojdb Bozodbp edip salai g a salar argalu BOlorbBbs. Onhzhnda-la; gaubs onbZbnda la sistir; izenif Boloton. ^aubs ol lo tu?ta, keli?1ire ajtsa, Bis Bir attari ekincizine minip alar argalu, krestjan, foksuragan, almagb ty?ken, ?oksuragan Qurttbn adfc nan proletar ulus BOjbna Bedrep turgan, Bedreeeske boIbos, gaan uui ma^bna industrijanbt;, alektofikatsbjanbn, Volxovstrojlordbn опод do агь gblardbn atka m inip alar argalu BolorbBbs.„ (Lenin, T. 27) Almagb ty§ken krestjan ulustba adbnan uur та?ьпа industrijdbn ^idbna minip alarbna Bolup partijaBbs BejQbldbn, planbn ezilep, опь Byd> reri uc u n turuzbp turgan. Ne le nemezinde kanca ваг kyci-Je ne le geezeni ceserledip turup' tJur industrijaga kereksigen geezeni опоц ceserledip albp sererge-uur in ■dustrijanb tbnbdbp alarga, ве? gbldbn planbn sydyrip alarga turatan tes <;olb partijada ondbj solgon. ^altanb? fo k i§?. Uur, kyc qo I? С ьп , kyc ?ol. Bistir^ partijada опьц ucun Leninnirj dep adalbp ?at, ol uur, kyc izinen korukpas ucurlu, Опоц do kep, se? gbldbktb sydyrer argazbna sydyp, i?mekci klastbt^ kycine Bydyp turarb partijada 1ьд Bolordo, partija bu krely kyc izin ве§ fblga Bolgoj 4 ?blga eydyrer argalu soldb,— сьп ajtsa ва§ка kvartal d b Bodozo 4 fbl, 3 ajga. Bu шьпьд-la ?bltuuzbnda ?aan ucurlu, „Be??bldbktb tert gbiga" de gen lozung tasblgan 9 0 k so? Опод ne Boldb? Опьд kijnindegi temdekter partija Cbndbk Qolbn alganbn ?art kergysti Kijnindegi temdekteri ?а)я kergysken: ondbj во]ьпьд i§mekci klastbn kycine ?altanb§ ?ok izemcizi fokko partija sis emdigl ejinde Bijlep tur gan fenyeistl albp bo Ibos edi dep, ?art kergysken. 3. Promb^Iennost kereginde ве$ (bldhktbti tert (biga Bytken itogb. Emdi ве? Qbldbktbn Bydyrgen itogbobr; suraktarbna keceeli: Prom b§lennos kereginde ве? Qbldbktbn tert gblga Bytkenlnlr\ ito g b kandbj'? Bu i?teBis geqyly BoigonbBbs вагва? Bar. Bydyryp alganbnan Boigoj, Bis BOjbBbs sakbganbBbstan, Bistim partiJaB bS tbr; Iclnde ец jizy Ba?tar sakbganbnaa, kep Bydyrip aldbBbs. О п оц emdi ectyleriBiste mojnoBoj gat. 01 genylerdi a'ncadala Bistin nagblarbBbS mojnOBOs. TaiaBbstbTi industrijazbnbu tezeigezt kara metalurgija Blste ?ok bo Igon. Biste emdi ol ваг. Biste traktornbj prom b?!ennost gok Bolgon. ^ e emdi Biste ol ваг. Biste avtomoBilnij promb?!ennos gok Bolgon. Biste emdi ol ваг. Biste stankoslroenie ?ok Bolgon. Blste emdi ol ваг Biste ?ak$b, ?аць xim iceskij prom b?lennos gok Bolgon. Biste emdi ol ваг. Biste gaqbs gurt xnzaijstvozbn eder ebndbk kerekty promb?lennos gok BOlgon. Biste emdi ol ваг. Blste aviatsionnbj promb$lennos gok Bolgon. Blste emdi ol ear. Elektriceskij energijatib eder kereginde b Is enle kijinde turganbBbS, Emdi Bis ozo turarbnbn gerine gedip kaldbs. Neftir; produktalarbn la kemyrdl taap' i?teer kereginde Bis ец1е kijin de turganbBbS. Emdi bIs ozo turarbnbrj gerine gedip kaldbBbs. Bistiq ukrainda-gyk le дацьз ugol'no-metalurgicesklj sazaBbS Bolgon onbla Bis arajla dep Boluzbp albp turganbBbS. Bis emdi gaqbsla ol вагапь kedyryp garandbrbp algan emezlBls, ge kyn cbgbzbnda gar\b ugol‘no-metaiurgiceskij eaza tezep aldbBbs, ol Bistin talaBbstbri kajkamgbBbs. Bistlq talaBbstbii tyndik ganbnda-gyk garibs tekstil‘nbj promb^Iennostbq Bazalu BOlgonbBbs. Bis Bbzulanbp emdi udaeaj la tekstil promb§lennos tbn ekl Bazalu BolorbBbs-orton Azijada la kyn Cbgb§ sleirde. Bu даць p ro m b ^le n n o sto rd b n gaan Belykterin дацьз la eydyryp al gan emeziBis, ge Bls .olordb ondbj gaan mas^taBtu gazap alganbBbsta olor dba ganda Еугорапьц Industiijazb gaqbs la вогогьр kerinet. Bu mbndhj kedre l§ter, kapltalis elementterin promb?lennoston rort gana вагагь gok kbstaj cbgarbp salgan, sotsialis promb?lennozb deze SSRS Jcinde Industrljanbn edinstvennbj formazb во1ьр eytti. Bu mbndbj kedre i?ter, Bistii; talasbstb agrarnbj taladan industrialnbj 3la ettl, nenln ucun deze, gurtxozajstvonbri promb^lennozbna tende$tirze »romb§Iennostbr^ produktsljazb ве§ gbldbktbn Ba?tambzbnau (1928g) 48 pro ’«ntten Be? gbldbktba tertinci дь1ьпьд ucuna (1932 g) 70 protsentke getre Sll» Bu mbndbj kedre l?ter, ве§ gblga temdektep algan Bastra promb§lenos proizvodstvonbn р1апьпац ве?5 ь1с1 ьк1 ьп tertinci ?ь1ьпьп ucuria bIs 93,7 pro1 sentke eydyryp alganbBbs,prom b§lenostbn produksijazbn^uudbqaldbndaazbna tende?tlrze, yc takbj azra kep, 1928 ?blga tende$tirze eki takbj azra kep Bydyrip aldbBbs. Uur promb§lennostbri ее? ?blga tem dektep algan progra шапь Bis 108 prots. Bydyryp aldbBbs. Cbndap, bis apstra promb?lennostbn Be§?bldbk programazbn 6 prots. getpej sydyrgeniais. опьц ucurb тьп dbj, Bisle ko§toj gatkan talalar ?uula$pas kereginde dogovorgo ?epte§pe] за za Dalnij Vo'-tokto kerekter 1ьць] aererde, tyrgendej ais kezik zavodtordb l?orulanarbn tbubdar kereginde, korulanar gepselder ederine saldbBbs. ol zavodtordb ol i§ke salarb^da air kezek ?ага1агьпа kerek aolgon, ondbj Bolgozbn zavodtor tert ajdbn furkunbna produksljanbCbgareaj turgan, ondbj Be§gbldbktbn р1апьп 1932 ^blda eydyryp alarbnda tutaktu da aolgonb fart I?ti m bnajbp etkeni tal^b stbri korulanar ?anbnda tbrtbktardb gazap salgan ^ e , ol ae??bldbk р 1аппьц i§teer programazbnda sydyrerinde tbrtbk etpegen emes. (^e b u kerek ernes, BOlgozbn ajdarbda 9 0 k, ae? ?bldbk р1апьпьп too дапьп ais azbra eydyryp alatanbBbs gart Bolgon, Kalgancbzbnda au mbndb] kedre i§ter, kycl aas, korulanarga selen emes taladan sovet sojuzb korulanar дапьпац tbn tala aolup, kandbjla get kerlerge karuuzbn eererge aelen tala Bolup, korulanar gepselderdi kedre, k e p toolu eder argalu, tuuraartbn guulaarga keigedijler BOlzo,aojbnbriceryzln onbla gepsep alar tala в о 1ьр kalgan. Proflib^Iennos kereginde ве? gbldbktbn tert gblga eyt ken o a jllj itogb m bndbj Boldb. Emdl Bojgor ?yy?ker: promb$lennos kereginde Be§?bldbktbn „?emriler* dep Burzujlardbri gazet-zurnaldarb кь?кьгьр turganb, тьпьп kijnde ne ge kerekty. Kapitalis taialarbnda promb?lennostbn produktsljazbnbn ezymi emdlgi katu kbzaianbga вазтыьр turanb kandbj aolup gat? O ncozbna tanblu kerekter au. SSRS-n promb?lennozbnbri produktsijazb, guudbn aldbndagbzbnaq, 1932 9 blda ucbna eskeni 334 protsentke getre esken, SAS$-q ргот ь$ 1еппо 2 ьпьп produktsijazb ol ok ejde te m e n d e g e n i 84 prots. getre, Anglijanbn-75 pro tsentke ?etre, Оегтап1]апьц-62 protsentke getre. SSRS promb^lennozbnbn produktsijazb, 1928 gbiga tende^tirze, 1932 9 . acuna 219 protsentke ?etre esti, SAS$-n promb?lennozbnbi\ produktsijazb ol ok ejde 56 protsentke ?etre te m en d ed i, Anglijanbn-80 prots. getre, Germanijanbri-55 prots. getre, Ро1?апьд-54 prots. getre. Bu toolordori kergende, kapitalis promb?lenostbn slstemazb, sovet slstemazbla tartbzbp ekzamendb albp aolalsaj kaldb, sovet prorab?lenostbn sistemazb kapitalis sistemazbnan kep artbk в о 1ьр gat. Biske ajdadlar, b u kedre gak?b, kep gar^b zavodtor eytken, industri alizatsijanbn tezelgezin eydyryp salgan dep. (^e industrijalizatsija politikazbn prolzvodstvo eder proizvodstvonb kepteder polltikanb toktodbp sa 1ьр, ol emeze, опь kijin дапьпа artbrbp, eestl, edyk-kijmdi Baza е1век ke rekty nemelerdi ederin ea^taar kerek dep. Е1век kerekty nemelerdi edip urganb kerekty во1ьр turganbnati aas, mbndbj kerek deze sir kezik ga- 1ьп lutadbp gat dep, ajdbzat. ondbj BOlup turgan bo Izo , industrijalizatsijalajtan zadacanb kljin Jegi planga turguzbp salgan politika eisli ne ucurga aparatan siler kerek, 3 ojbna опьц kereginde gart cot вегег kerek. Bu ejde uur promb$Ienostbq ''azaldarbna tudulgan eydyn дагьгп millard аксапьд дагьтьп gran агь gan ьпап tere, kuucuk onondo eskelerinde xiopok tartbp ekelerine tudupta salar ediBis. 01 tuzunda Blste kep ees, edyk, kijim aolor edl. (^e ol tuzun da Biste traktordbu da, avtomoBildiride promb§lenozb gok Bolor edl, air еве? ?aan kara metalurgija ?ok Bolor edi, та?ьпа eder metal gok aolor edi,— Kapitallstardbn ?апь texnika aajbnca quu gepselderdiq Qanbnda, ol tuzunda Bis ?uu gepseli ?ok oturar ediBls. 01 tuzunda gurt xozjastvonb traktorlorlo, ?urt xozjajstvonbn ma^inalarbla ge seerin tutadbp salar ediBls,— 6 ndbj Bolgozbn Bis a? 9 0 k oturar edieis. O ndbj Bolgozbn ais talaBbsta kapitalls elementerin gener^argasbstb gogoltbp salar ediais,— ajdarda kapitafizmnbn eziml cik 9 0 k ezerine arga вегег edieis. Bis ol tuzunda em dig! саць korulanar gepselderi 9 0 k oturar ediais, опьгь 9 0 k tala gosudar stvenbj nezovisimojb (eilineri) 9 0 k Bolor edi, onbzb 9 0 k talaabs tb^tbgb e?tylerdin fuulazar ?eri aolbp kalar edi. Bistiri gadbzbBbs, во]ьпьп uur promb§lenozb 9 0 k, aojbhbr; voennbj promb?lenozb ?ok, опь kem-le ^alkuu raaj turgan aolzo сок ьр turgan, emdigi Kbdat gerindij aolbp kalar edi. 01 tuzunda sis voennbj interventsljalu aolor edieis, guulaaas degen paKtar enies, guu aolor edi, korku$tu, elymdy fu u aolor edi, tynej emes kaandu ?uu aolor edi, bu guuda e?tyleriaistiri ganbnda ais tort-lo fu u ge pselderl gokko tynej aajlu aolor ediais, olordbn kolbnda даць gyzyn-le gyyr guulazar gepselder ваг Bolup gat. Kerek mbnajbp kajra kelet nekerler. Bojbn kyndylep turgan gosudarstvenbj ва?кагии, во]ьп kyndylep turgan partija, ondbj elymdy golgo turaazb, gart. Ondbj antirevoljutsionnbj kbibktb partija garatpaj kederledip salganb пьц ?bltuuzbnda,— ol promb?lenos kereginde ae$ gbldbktbn planbnda o n dbj gaan genylerdi eydyryp algan. Be?gbldbktb sydyryp, promb§lenos kereginde geqylerdi tezep,i parti ja promb§lenostb tbnbdarbnda tyrgendy politika etkyryp turgan. Talaabs ozolondbra tyrgen gygyryp eradarbn tbqbtsbn dep, partija опь kijninen ajdbp araatkancblap turgan. Teeylerdi tyrgendeder politikarfb etkyryp, partija сьп etken ae gok во? Ajdarb gok сьп. ^ y s gblga kijinde artbp kalgan talanb, ol artkan kereginde 00 elym gederge turganda tyrgendetpeske-de boIbos. ^ y k garibs ol-lo aajbnca ga* lb texnikanbq вагчгь aajbnca tyrgen katap gepsenip elaek golgo cbgar?a arga ваг в о1ог. Опоц агь, imperialistar SSRS Bistiq gaualdarbBbstb yzyp guulap kekynin Bis Biler argaebs gok B olgon, ge aistin texnikala-ekonomiceskij апь tutaktu Bolgonbnbu ?bltuuzbnda, olor Bisti kazbla mlnutta guulap kire ererinde kandbjda kajkcmgb gok Bolgon. 0]i ede kalsazbn dep, bu tb?- tanb?tbn ?bltuuzbnda SSRS-da industrijalizatsijanbi; tezin опьц kyciniri tezelgezin ozolondbra sydyryp alar kereginde partija talaebstb tyrgende der ucurlu Bolgon. Partijasbs sakbjtan argazb gok Bolgon, ol teeylerdityi gen etkyrer ucurlu eolgon. KalgancbZbnda, TalaBbstbu korulanar ^апь ujan во1огь1а partija kbska ejde tbnbdbp salar ucurlu Bolgon. Em digi BOlup turgan e ji, kapita!is talalarbnda ?uu ?epselderi-le Qepseneri ezyp turganb, razoruzenija kereginin ucurb Qemrilgeni, m ezdunarodnbj nurzujlardbn SSRS na eci ezyp kelgeni-Bu Bastra, talaribn korulanar ?апьп tbubdarbn tyrgendederge partija n b sestlrip turgan. ^e , tesylerdi tyrgen etkyrer politikanbu, partija da cbndbk arga ваг Bolgon-Bo Qok-Bo? Bar Bolgon. 01 arga talanb oz<3loj kenygerine ?аць5 la ejlnde kbjmbktadbp alg an ucun ernes, fe ец-1е Ba§tap l^inekcilerle inisenerno— texnlcesklj ка1ьк Bilip algan, ol aajbnca вага tesyylerdi tyrgen kenyktirer argazb ваг Bolup turgan, даць gazaldar kereginde eski ol emc ze yaqbrtkan zavodtorgo-lo faBriktarga tajangan kereginde Bolup Qat. Bu tezelge aajbnca eastapkb ве§ gbldbktbn ejinde Biste ?аць ?aza'( darb tyrgen 1ьцьр, razvernutbj gazaldardbi^ tezi, novostrojkalardbn geroji lor b-la mergendycileri, ?aan teeynin prrktikazb е!вер estiler. Ekincl Be?gbldbkta ondbj ok tyrgen teBylerdl etkyrerge kerek dep, ajdarga ?агаагва? Qok, тьпь ajdarga дагаваз. \ Erile B3?tap, ве? gbldbktb tyrgen etkyrgen ?bltuuzbnda promb?lennos tbn, transporttbn, furt xozjajstvonbj; дадь, emdigi texnlka tezin B^dyryp alar-tezelge дапьпац tes zadacanb bis ey dy ry p alganbsbs. Мьпьц kijinde talaBbstb tyrgendeder ucuruBbS вагва? Мьпь eder arga emdi kerekte 90k., Ekincizinde, ве? ?bldbktb tyrgen etkyrgen $bltuunda korulanar ?апьп tbn Bolorbna Qetirip aldbB.bS. Мьпьц kijinde talasbstb tyrgendeder исигь Bbs вагва? Мьпь eder arga emdi kerekte ?ok. KalgancbZbnda, ве? Qbldbktb tyrgen etkyrgen ?bltuunda саць sloznbj te x nikalu Bir kanca Qys ?аць ?aan zavodtor, kam einattar gazap algan at gaBbS ваг воШь. Ajdarda, promb§lennostbri produktsijazbn Cbgararbnda ekinci ве? fbldbkta tes ganbnari texnikazbna yyrenip-taskap kalgan eski zavodtor emes Bolor, texnikazbnda taskaBagan даць t»^xniktu zavodtor во- lor, 06 taskap yyrenerge kerek Bolor ucurlu. Eskile дадь tu d u n g a n zavod tordbn la faвriktardbд texnikazbna taskaganbnan, дадь predprijatijalargaj la дадь texnikege taskaarb ajdarb gok kyc Bolor. Опьд kereginde i?mekcl' п1д le inzener-texnlkterdiд kvalifikatsljazbn (Bilerin) kedyrerge, дадь texni ke?i aajbnca i?tep, Bydyrerln Bllerge Beletenerine kep ej kerek Bolupgat. M bnanda kergende ekinci ве? gbldbkta, ancadala ekinci ве? gbldbktbn sa? tapkb.eki-yc gblbnda 1 ьд teeyly i?terdi kenyktv ryp alajn degen politikanb etkyrejin dezen, ejinen etkyre tesylerdi etkyryp boIbos. Опьд ucun men sodozoro, ekinci Be§gbldbKta promb§lennostbn produk tsija ezyminde Biske Bir еве? as teByy alarga kelizer. Bajtapkb Be§gbldbk IL . la promb^lennostbn produktsija ezitni ortoktoa ?ь1с1 ьц sajn 2 2 prots. во-! lup tiirgan. M en Bodozom, ekinci ве?(;ьМьк1 а promb^lennostbu produksija e z im i ortokton fbldbn 13-14 prots, alar kerek. Mbndbj teayly promb?lertnos 1 ьд prodtutsija ezymi kapitalis talalarb kacanda gedip boIbos neme. ondbjdaa eolgoj fbl sajbn ortokton alza ргогпь§1еппоз1 ьц produksii ezymi 5'te prots. Bolotonb olorgo emdi kacanda ?edip boIbos neme. ^e , опьд ucun olor kapitalis talalarb во1ьр ^at опоц ва?ка Bolup turganb-Spvet ta lazb sovet xozjajstvo sistemalu. Bistin xQzajstvonbn sistema aajbnca eiste arga ваг aasla Boizo 13-14 prots. ?bldbula saJn produktsija ezimln Bis сь garbp turar ucurlu. Ba§tapkb-B6 ? gbldbktbi; ejinde bis entuziazmdb tezep, sotsialis Qazaldarbnda gaan tezelgezine ?edip, ?aan geriylerge gedip aldbBbs. Bu syreen gak^b. ^ e emdi b u ^etkii emes. Emdi b o o Bis entuziazmdb, дадь zavodtorb, садь texnikanb Bilip oo taskap а1агьп, i§tiii proizvodstvo ?аг№п kedyrerin, seBe.stoimostb tem endederin kozbp alar kerek. Tes ^апь emdi m bnda Bolup ^at. ^ y k ?адьз тьпьд-1а ?bltuuzbnda, ekinci ne§ Qbldbk 1 ьд ekinci selyginde, ?адь g^zaidardada рготь? 1епоз 1 ьд produktsijazьnьд p y m in d e d e , Bis ?адь teeyvlerdi alarbBbs. J Kal^ancbzbnda, tesyier-ie ?ь 1 sajbn produktsijanM; ezymi kereginde pir ses ajdajn Bu surakla В1з 11'д promb§leniktar aas i?tep ?at. Bu surak ^eze solun-sonurkak kerek Bolup turu. Produkfs]janbд prirost (ezyminde) protsenti ne, вага kazbla prirost protsenttin kijinde ne gazbttu neme взг? Jem dektep vostanovitelnbj ejdi 1925 gbidb aialb. ProduktsijanMi дь1 ezy mi ol tuzunda 6 6 prots, B o lg o n . Рогаь^1епо81ьд volovoj produktsijazb 7.700 m ilion salkovoj Bolgon assaljutnbj дапьпад 6 6 prots. 01 tuzunda 3 miliard artbgbnca Bolgon, a darda kazbla рг1гоз1ьд Bir protsentti ol tuzun da 43 milion salkovojgo ke izip turgan. Emdi 1928 дьШь aialb. 01 priro stb (ezymdi 26 protsent Bergen, ol emeze 1925 q. teдde§tirze, protsent Сапьпад ye katap as Bergen. Рготь^1епо81ьд volovoj produktsijazb o l tuzunda 15.500 m ilion salkovoj eolgon. Bastra prirost (ezymi) Bir Qblga kelizip turganb 3,280 m ilion salkovoj B o lg on. AjdarJa ezyminiд kazbla Bir protsenti ol tuzunda 120 milion salkovojgo kelizip turgan, ol emeze l925?blda Bis 6 6 prots ezymdy BOlorbBbsta emdigizi опод ус katap kep Bolbp Qat.. KalgancbZbnda 1931 ?bldb aialb. 01 ezymdi 22 prots. Bergen 1925 ?blga teqde^tirgeniBiste ol yc katap as Bergen. O b tu zu n d a рготь?lenostbA produktsijazb 30.800 mil.on salkovrj Bolgon. ProtsenteBej too Сапьпац keryp kelerde ezymi 5.600 m ilion salkovoj artbgbnca во! up gat. Ajdarda sir protsent 250 milion salkovojdoц azra kelizip gat, ol emeze 6 6 protsent Bolgon 1925 g. teдde,^'tirip kelze ezym altb takbj kep Bolup cat, 26 protsent 1928 ?. teдde§tlrip kelze eki takbj kep Bolup ?at. Bastra BU ajdblganb ne keregin Bildirtip gat? Prodцkstsianьд priros ^ьд ?адьз1а sir keltegejlep, оПгоз1ьд protsentin OB?cij sumalap kererge Сагавая, -рг]го81 ьд kazbia.»piatsexiLJiijiad£..tblc ьк produktsfjazьnьд OB?ci] ^’uma prirostb (ezymi) tfi^bna turganf>a Biler kerek. 1933 gblda prirostb ldagbzbпaд tert katap aas fozoktop 16 protsent epip -bl' BOlor. ^ e , produktsijanibд piitdjftia' Uti ^bM a tert katap aas aolor dep, ajI--- - darga keli§pes. Produktsijanbq prirostb 1925 ?blda aBSoljutnbj too ?апьпац keryp kelze 3 miliard artbgbnca Bolgon, kazbla air protsent deze 43 m illon salkovojgo kelizlp turgan. 1933 ^blda aesoljutnb] too дапьпап keryp kelze prirost 16 protsent boIzo 5 miliard salkovojdon aas emes boI or, ol emeze 1925 ?blga teride^tlrze eki katap kep Bolor, kazb в!г priros tbu protsentb 320-340 milln salkovojgo kellsser, ol emeze 1925 fblga 1ецde§tirze prirostbn kazbla protsentl aas-la boIzo fetl katap kep OB§cIj suma Berip turar. Teeyyle protsenttln prirostbn konkretno kerze kereKter mbnajbp bo Iup Qat, nekerler: Promb?leno 8 kereginde Be^^bldbktbn tert ?blga Bytken itogb тьпdbj Bolup gat. 4. ^urt®xozjsjstvo kereginde ве$ ?ь1dbktbn tert (biga sytken itogb. Emdi, 9 urt xozjajstvo keregi ве§ gbldbktbn tert gbiga Bytken itogbna kecell. Be? ^bldbktb gurt xozjajstvo keregine ?uuktadar Bolzo-kollektivizatsljq пьц ве? fbldbgb Bolor. Partija nedeq ulam kollektivlzatsjlanb etkyrlp turdb? Onb partija m unajda keryp etkyrdi. Proletarljat dlktaturazbn tbn kyc indy BOlzbn dep eaza sotsbal OB?cestvonbi; tezeer kereginde, industrijanan eske, ook aldbnaq fatkan ?urt xozjajstvolordb tbn kycindy gaan kollektivj xozjajstvolorgo kecirer dep taab^tb, andbj xozjajstvolor traktorlorlu emdlgi ejlnde edillp turgan ?urt xozjajstvogo kerekty ?yzin ma$bnalarlu во1 ьр derevne Icinde sovet ва§кагипьд tes kyci Bolor de?tller. Anan eske partija, Bistin oroonbBbstb kollektlvizatsjianb etkyrBej fadala sotsiaiizmanbri ekonomiceskij fundamentbq ?aan са1 вак golbna kJjdirlp Ba?tap BOlBos, kep toolu kol kycl le gatkan krestljan alBatbnb tyremeji'j пед, kaianuj e? neme в11вег1пед argalap boIbos dep kollektivizatsijant etkyrgeni ol. Leninnln munajda ajtkanb ваг:„оок ^urt xozjajstvolor tyremejinen fe d it pezlneu kacanda argadanbp bo I bos,“(Lenin3-ciizdan “24 tomb 540 stranit, sazb). Lenin munajda eaza ajdbp turgan „Bis ozogb Cblap aldbnari ook 5 urt xazjajstvolu во1ьр gajbm ferde gurtap Qajbm gadbn ^yrlmdy Bolof BolzoBbS, Bis вагаг ucunda tyremejlep, gurtbBbs Buzblbp kalar “(Lenlni Izdan, 3-zi 20 tomb, 417 stranitsazb). Lenin ajtkan: „Imperialist guuzb Bisti tyredip, aajlanbp arga taebleas ed| Ip kojgonbnari, Bis agra ^oldb ^aqbs nekerlezip artel' bo Io Io , tek?l yzeri BojlorbBbska во1ьгьвь81ь ^etlrer BOlzOBbs argalanarbBbS“(Lenin, 3-ci Izdali 20 tomb, stranltsazb 537); Lenin ajtkan, kerymgily во1ьр ?aanatkan ?urt xozjajstvonbu nele Izln tek?i Birikken aajbnca i^leeejince boIbos “(Lenin, 3-ci izdan, 20 tomb stranitsazb 418). ‘ Lenin BOjbnba ajtkan sezi aajbnca, tes aolor eei munda dedl. etkyrgen i§ aajbnca, krestijan aleatbga nekerlik, kollektlv во 1ьр eirlge Je ?er Izin i^teer b o Iz o , опьц tuza astamduunbn сьпьпа ?edip kergyzer Bolzo, ОПОЦ eske krestljandarga nekerliktia artel' Bolgon furl xozjajstvozb azbra Bolbzbn alidirtlp fctlrer b o Iz o , ^адьз ol tuisunda, gosudarstvonbn B3 ?karuun kolbnda tutkan l § m e k c l klas, сьп sezln k r e s t i j a n d a r g a , B ildlrtlp kergyzer, ?аць5 ol tu?ta ка1ьц furttu krestljandardb Bojiorbna eecldlp, сьпьпса век edip guuktada tartbp alar“(Lenin 3-ci izdan, 24 tom, stranlts* 579-580). Partija, Leninniti ajtkanbnca Ba.?tanbp deremnenin Qurt xozjajstvozbn programma aajbnca kollektivlzatsijanb etkyrdi aaza gurt xozjajstvonbn ве? fbldbgbn programmalap etkyrdi. Мипьц aajbnca ulamdalbp, ?urt xozjajstvonb не? ^bldbk plan aajbnca, emdigi ejinde Cbgbp turgan $urt xozjajstvonbq izin ^arandbrbp tbnbdar Qyzin ma?bnaiardb, traktorlordb ^1ьр, olordb kuldanbp boIbos aldbnan gur tu ook-teek xozjajstvolordb eirlktirerge kerek Boldb, andbj xozjajstvolor Biriktirgen kijinde faan kollektlvnbj xozjajstvo во1ьр, emdigizlnde aydyp turgan ?yzin ma§bnalardb emeiezip а1 ьр, olordb ?urt izin i§tedlp, xozjajst vozbn garandbrbp tbnbtsbn dep ucurlaganb ol BOldb, gajbm degln ?atkan gerler kuru Boleozbn dep gosudarstvonbq kerymgily xozjajstvoiorbn-sovxostor tezeer BOldb. Be? Qhldbk plan aajbnca furt xozjajstvonbu zadacazb nezinde Bolgon deze, SSRS-ц oroonbBbstagb kijindep gada kalgan ooktolgon krestijan fu r tbn, Birikken aajbnca gaandagan tbn kycindy xozjajstvolu, erne i?ty, astam BOlbp Bcrer kep tovarlu, oroon ederlnde воМь. Be? gbidbktbn р 1апьп tert ?blga programmalap etkyrele partija ?urt xozjajstvo izinde ne tuzaga getti? Bu programmazbn etkyrip eydirdi-Be ol emeze teskeeri во1ьр cbgbmga ty?ti-Be Partija yc-le etken gbldardbn turkunbna mundbj kerekterdln ucuna Cbktb, 200 тицпад azra kollektlv во1ьр Birikken Qurt xozjajstvolor organl zovat' edip tezedi, a? salar, вага mal eskyrer ве? muaga fuukta? sovxos tortezedl, oo ko?toj tert fbldbu turkunbna a? cacar кьга toozbn 25 m il lion gektar Qer edip keptettl. Мипьц aajbnca, partija kolxostordb tezep Birlktirdl, oo kirgen krestijan ?urttbi; toozb 60 prots-n a?tb, olor-lo kozo kolxotetorgo klrgen кьга geri, Bastra krestijan gerlerdin toozbnan kergende 70 prots aza eerdi, ajdarda, 8 Ц etkyrgen i? Be??bldbk plan aajbnca tyndep kergezin yc kattap a rtb k Bolbp sytti dёp ajdar. Мипьц aajbnca partija Bydip Cbgar a?tbn toozbn cik gokko keptettl, ^Idbnda аЫьпац gatkan krestijan gurttbu toozb kep во 1ьр, kolxostor-lo sastra salgan a?tbn tovar во1ьр ськап а?1ьц toozb 500 600 m illion Butka Sblbna fedeten Bolgon, emdigizlnde deze aastra огоопьвь81ьц 9ь1ьаа ^^bgar агьпьц toozb 1200-1400 million putka ?eder во1ьр Cbgat Опьц aajbnca partija mundbj петеп 1ц ucuna Cbktb аИьпац klas aol- gon k u la k tazblb ?etre eazblsagan-da b o Iz o опь tuj caap kol kyci-le ?atkan krestijan 9urttb kulaktardbn kuldadarbnan, olordbn fimek ко1ьпап ajrbldb deremne Qurtta sovet ва§кг^ги tezlnde век B u z u la a s ekonomiceskij Baza tezeldi, ol tezelge kollektivnbj xozjajstvo aolor. M unb etkyrgen aajbnca partlja SSRS-oroonbBbStba ook-teek krestijan {urt xozjajstvozbn, eastra telekej ystynde ец gaan, tbn kycty ?urt xozjajstvozbn edip ozocbl ?о1ьпа kijdirip Cbgardb. Qurt xozjajstvo kereginde ве? gbldbktbi; tert ^blga eydyrgen OB?ciJ itogb mundb] BOlbp Bildirdi. Burisujlardbn gazet zurnaldarbnbi;, kolektivizatsija BolBoj ,gem iriler“ neme curt xozjajstvo kereginde Be?Qbldbk plandb „сась1аг“ dep, ozo azbndra Bodop tem ejge tilderln kurcutkblap turganbn em di sler Bojbgar §yyziger. Emdi deze kapitalisterdin во]!огьпьц oroondorbnda xozjajstvolorb Buzulbp 9 urt xozjajstvo keregi kbzalanga sastbrbp kanajta ^ajralbp turga nb kandi?j? СЫ1 Bolup sastra опсовьзка mundfcj nenie во1ьр turgarib Bil| diret. A?tbq keBizin salar tes kapitalist oroondordo kralarb 8-10 protsentke temendep ty?ti. SAS$-da xlopok сасьр eskyrer ?erinlt\ toozb 15 prot-i sentke, Germanda-la Cexa Slovax oroondorbnda ськьг eder svekla cacar' geri 22-30 protsentke, Lltva-la Latvija oroondorbnda len cacar geri 25-ц| ala 30 protsentke too kralarb tem endep kaidb. Атег1капьц deremne Qurt xozjajstvozbn Ba?kargan depfirtamentbn too pzbra ucuna ?edip ajtkanb-la boIzo SAS§-da ?urt xozjajstvonbu eastra proi duktsijazb 1929 Qblda 11 rniliard do llar Bodolbp turgan boIzo, emdigi 1932Qblda deze 5 miliartka te m e n d e p ty§tl. ajdarda tem endep ty?keni 50 t>rotsenten azbra во1ьр ^at. 1929 Qblda Bastra Cbkan yren (Bydyn) a?tbu ва-| azb 1288 m illio n dollarga fedip turgan, 1932 (jblda deze 391 mllUoii dollarga t e m e n d e p ty§ti, ajdarda temendegenl 6 8 /protj senten, artbktaj Bergen. Xlopok degen produktsijanbrj sagzb 1929 gbld:| 1389 m ilio n d ollarga gedip turala 1932 gblda 397 m illio n do llarga ty§ti. Ajdarda, tem endep ty$keni 70 protsenteq azbra во1ьр gat. Ajdarda, kijindegi ajdblganbn tyndep, agbktap kerer bo Izo , sistiri vet gurt'xozjajstvo keregin ea^tap turgan ep golb kapitalisterdfjinen, cil' gok artbk emes-pe? ' Aldbnan, gatkan kapitalisticesKij xozjajstvolordon, kolxostor gyrymg^ tedlndy xozjajstvo во 1ьр turganb, Bu ere ajc*blgan temdekterder^ keryrgBPj turu ва? Kolxostor-lo sovxostor astamdu emes, alar syrekej kep geeze akc: yrejt, ondb] predprijatljalardb tudarga tuzazb gok, апьп kereginde qlor^ dbu kezigin gok edele, ganbs astamdularbn artbrar kerek dep, ajdbzadi>: lar. Anajbp ajdar ulustardb, aieatb доппьц xozjajstvo kereginde, ekonomlkanbn kereginde e§ neme вИвез, aajlanpastar dep ajdarga garajbr. ©d-; yp kalgan toolu gbldarda веч eder tekstilnbj predprijatijalardbu tal ortoi zbHbn keBizi eaza astamdu emes Bolgon emes-pe. 01 tu$ta nekerierlBistii| Kezigi BU predprijatljalardb toktoodbp, B ektep salar kerek dep, Bistin aidbi Bbsta gep cbgarbp turdblar. Bis olordbn sezine kirgen aolzoBbs, emdi вi^■ ^ .I L le ne Bolor edi? Bis огоопьвьз 1ьд aldbnda, i?mekcileriBistin a ld bn da syre kej faan Buruulu Bolor edieis, ?аць Ba?talbp k e d y rilip turgan рготь?1еnoB bstb kajra Buzbp, сасьр salar'ediBis. Bis ol tu?ta ka n a jb p turdbBbs? Bis ?bl azbra s a k b g a n kereginde, ais tln вез ed er tekstil'nbj prom b?lenostorbBbstbn eastrazb astam du во1ьр gada kaldb, Gor'kij d e g e n goro tto , em tura avtozavodbB bS astam b ?ok emes-pe? Ajdarda, опь aaza toktoodbp Bektep salarkerek dep gakaru eererigerве? Oo ko?toj Bistin kara metalurgijaebs, em tura вага astamdu ernes ву dy?ty emes-pe? Ajdarda, nekerler, опь aaza toktodbp, Bektep sqlar-sa? B'.stin oncoBbs, astamdu-la Bolzbn dep fajblbp кегег BoIsoBbs, рчоть?1еnostbn oncozbn kendyktirBej’ опоц Buudaktar во1ьр fajblgan, artbk astam вегег kezik-Ie promb$lenostb kendyktirer кегек, ondbjlarb mundb] aolor edi; Konditerskij, tu ju k a^tb kulurlap tartar, parfjum ernbj trikotaznbj promb?lenostb, вага Baldardbn ojnojbr nemelerln eder, onor;-do eskelerin. Men BU ajdbigan selyk promb?lenostordb tbt;bp дагапвагьп dep turga* iibm ?ok, olor Baza tbnbp kycindener ucurJu, neniri ucun deze, ^atkan ?urt ka aiardbn tuzazb saza-da kerekty. Ba?tapkbZbnda b o Iz o , olor kerekty nemezl tezeleeze, odunb ?ok во! zo, kendygip bo I bos , ondbj nenieni deze ^aan uur industrija вегег emes pe. Ekincizinde b o Iz o , о п ь azbra, industrijanb tezeerge b o Ib o s .* Ajdarda, опьц ucurb bu ajdblganbnda в о 1ьр turu, nekerler. Bu turgan ejinde, astam degen nemeni a?bktap keryp turganbsbsta вагь?, astam ?iir saducbdbj aolorgo caraeas. Astamdb a^bktaar boIzo, ка1ьц dleatb доппьц xozjajstvb keregi, Bir kanca Qbidar etkyre edyp tur gan aajbnan kerer kerek. ^atibs munajda ajbktap keilp kergenln, сьп Le ninnin. Baza Markslzmnbu golb-la ^uuktap, Bydyrip cadbBbs dep ajdarga kellzer. Ajdarda, mbnajta aQbktanbp, eain aedrenlp ?uuktaganb ?ацьз pro mb§ennost keregine kerekty ucur emes, ge апац faan ucurlu kolxostor, Baza sovxostor keregine kerekty во1ьр turu. Sler terendej sananbp keriger: yc-le etken fbidar turkunbna, Bis 200 m un azra kolxostor, 5 тица 9 uu}c sovxostor tezedlBis, апь eskertip ajtkazbn, tezegenisis ?ar\brtkan kep toolu, caan-tbn kycty p r e d p r i j a t l j a l a r g a kelixet. olor deze zavod'faarik promb§lennosko kerekty Bolgondbj, kolxos-lo sovxos tor deremne ?urt xozjajstvozbna kerekty во1ьр turganb tynej. Emdi eedrenlp kerele, yc fbldbq turkbHbna 205 m un Q an b tb n kycty piedprljatijalar, Ce ogo 25 m uq ondbj predprljatljalar tezegen oroonnbri adbn adap aeri ger. Sler onb adap Bolaozbgar, andbj oroon-gosudarstvo gok, andbj or pon BolBOgon. Bis deze, ?urt xozjajstvozbnda 205 m uq ?аць predprijatijalardb t 0 z e p заМьвьз. Anajtkanda, kerer aolzo, ?ег ystynde, bu predprijatijalardb Ba?talbp tezelgenineq ala astamdu aolzbn degenderi ваг Bolbp с ь g a t, 0 0 yzerl bu predprljatljalar algan ajas astamdu emes Bolor Bolzo, olordb Buzala, 0 0 klrgenderdl gandra Bozodor kerek dezedljpr. Em dl fart emes-pe. Gerostrotbq gyzin kajralbn а!ьпьр turganbo keryp turgan, aa§ka sagb?tu ulustarga ujkuga aastbrbp gadarga вегве} ^4rganbna tyqej emes-pe? M en kolxos-Io sovxostordbq astamdu emes dep ajtkanbm alardbu b 4s tra kedrezl andbj dep turganbm ?ok. Andbj emes! Bastrazb emdf Bilip Bir kanca ulamdalgan kolxos-lo sovxostordbi; astamdu в о1огь kedyrylgei dep. Bu ejlnde Biste kanca тиц kolxostor вагь sir kanca sovxostor ваг, ala emdi astamdu во1ьр ?at. Bu kolxostor-lo sovxostor-lo partija-da Sovet ва^ karuu da ulurkanbp, keerkenip ?at. Bistin ferieiste kolxostordb^, sovxostor dbu опсогьпьц tyi;ej emezi сьп. Kolxostordbq, sovxostordbn ortozbnda es kileri, ?аць1*гь ваг kezlgi deze даць-1а tezelgeni ear. M undbjlarb era tun kycinl gok Botbp turb, xozjajstvo kereginde alardbn kyci tbqbgan 9 0 k. Bi< tin zavotlo faBrlkalarbBbs 1920 1921 Qbldarda e? name kanajda gedlkpej tui db, alar onojbp-ok tezelip organlzot'eder gazalbnda ?edikpej fadblar. Мипы aajbnca, olordbi^ kep saBazb astamdu Bolorgo BoalBaJ gadblar. eki у с?ь etken k ljin d e o lo rd o Blstin zavot !авпка1агьвьз 1921 q. kijinde kanajda as tamdu Boldblar, olorgo tynejlenlp ondbj-ok eolor anzbnda gazbm-gok dep ajdar kerek. Alar em tuzunda kycyndenip, 1ьцьр Boisoj, fedlkpej turganda Bis alar astamdu emes dep akca geezele, eske BoluzbBbstb getirses во1говь; i§mekci klas-la krestijan aldbnda syrekej ?aan Buruga tyzyp kaiarbsbs Kolxostor lo sovxostordb kerek gok degen suraktb, fanbs la aleatb ?оппы e§tyleri, eaza kcntrrevoljutsioner ulus, turguzup ^at dep ajdarga ?araar. ^ u rt xozjajstvo kereginin Be?9bldbk plandb etkyrip turala partija kol lektlvlzatsija keregin tyrgendep, mendej etkyrgen. Kollektlvizatslja keregii; partija polltikazb aajbnca mendej etkyrgeni gazbmb ?ok, сьп gol lo ettl-Bei O n b fazbmb сьп 90I lo etti dep ajdar, ge ondbjda boIzo, в1г kanca etkenin de Birkezek tbrtbktar ваг Boigon. Partija politikazb aajbnca, kulaktardbri uja tazbltn kodotbp, aojlorbn bradbp tuiala goldbti tal ortozbna turup kalai]ga BolBodb апьц kere^nde bu kerekti uCuna ?e(irerge kygyrendi: MunbZb ва? tapkbZbnda andbj Boldb, ekincizinde deze, Bir дапьпац traktorlu, ?yzin kep ?urt xozjajstvogb tuzalu во1ьр, с о yzerl Bir дапьпац аМьпад Bojlorb gerd eelenip turgandarb 90k Bolgon kereginde (gerdin natsionalizatsijazb!) partija kollektivter Bolgon deremne ?urtxozjajstvogo gyzin Bolbzbn getirerge arga kycty Bolgon kollektivizatsijanb etkyrerge epty Bolgon. Мипьц aajbnca pai tija ulu geuydln ucuna getti, nenir; ucuii deze Be??b!dbk plan izin etkyrip turala kollektivizatsija keregin yc hrtbk edip etkyrdi. Ajdbiganbnbri aajbnca boIzo, ekinci Be??bldbkta Bis onojbp-ok kollet tivizatsija keregin eaza tyrgendedip kygyrenip etkyrer ucurlu ва? ^ o k ,' arv dbj emes. Ne kerek ondbj deze. Bis SSRS-ц tes rajondorbnda kollektivizal sijanb tezep eydyrip saldbk, ajdarga, sagbzbsbs la aydyrerge sananganbsbs lat^ BU kerekti Bis artbktap Bydyrip saldbBbs. Bis kollektivizatsija keregi niri tezin Bydyrip saldbBbs dep ajdarbnan, Bolgoj Bis ка1ьц gurt krestijan dardbq, sagbzbna eeeitip keleriBiste, krestijandardbr; eq ksBizi, kolxos tuza Zbn Billp alala, gurt xozjajstvo keregine eq epty, tuzaluun bu dep Bilip, ко! xos kerekty dep keBizi ajdadblar. Bu syrekej gaan geqy в&1ьр turu, neket ler, Em tura, Kolxostordb Bolor BolBOS-po dep surak turguzarga дагава] gai BU surak Bolor ucurlu dep sydyp kalgan. Kolxostor век kycindenip kalgar emdigizinde eski gadbmga, aldbnaq xozjajstvo gurtu Bolor gol gok во1ьр Bektelip kalgan. Emdi, Bistiq aldbBbsta turgan (zadaca) kerek b o I zo kolxostordbq orga n izatsio n n bj keregln tbnbdarbnda в о 1ьр gat, kolxostorgo kar^uun ?etirer keregin tutadar ulustb cbgara syreri, kolxostordbq kadrlarbna Bol‘?evik adba albtigan, cenemeldi etken ulustardb taldap kljdlrerlnde, опьд aajbnca Bastra kolxostor сьп BOl’?evlk aajbnca вр1огьп sydyryp alarb во1ьр cat. Bu ajdblganbnda em tes sazb во1ьр ^at. ^ u rt xozjajstvo kereginde Be§?bldbk planb tert ?blga BytkeninJn itogb fflbndbj BOldb. 5 . I^ m e k c ile r d in g a d b z b n d b k tb ^ k r e s tja n d a r d b ^ ( a r a n d b r a r te r t ( b ig a k e r e g in d e ^ e y d y r g e n ( y r y p i в е ^ ( ь 1- i ito g b . SSRS-n iclnde pronib?lenostbn naza gurt xozjajstvonbii ёгур kedyrylgeninit; ?blgbr Bolgon keregln men b u киисьпьц aldbnda ajtkanbm. I?mek dierdiri Baza krestjan ulustardbq ?yrym cadbzb garandbrganb ?blgbr boIgon keregl kandbj воИ ь? Рготь$1епоз1ьц вага gurt xozjajstvonbq garan dbrgaubnan ulam kol kyci-le gatkandardbn ?yrym gadbzb garanganbn дь1 gbr Bolgon tes keregi neder; ulam gblgbrlandb? Опьц B o lg o n b en Ba?tap I? ?ok Qyrerin ?ok etkeni Baza i?mekcllerdiq ortozbnda ertengi kynynde izi 9 0 k в о 1ьр, ne во 1огьпа izenaej turganbn 5 0 k etkeni. Опьд Bolgonb, ekincizinde Bastra krestjandardbr; goktularb kolxoztbq kerek gazalbna kirizip kulak la ?o k ttg a selyner keregin 5 0 k edip deremnede (o k s u ra jta n b gogolo eerdi. Nekerler, BU mundbj guulap algan syreen kerek i$ti kandbj-la Burzujlardbn gosudarstvozb, kandbj la„demokraticeskij„ gosudarsto Bolzodo sagbzbna а!ьпьр gedlp b o Ibos . Bistii; SSRS-n icinde i? ?ok keregln i?mekcller unduganb udaj Berdi. Yc ?bl k ljinde BistingerlBiste izl ?ok kizilerdin toozb eydyn ?агьт miliongo fu u k Bolgon. Izi 50k Bolorbn Bis gok etkeniBls eki дь1 Boldb. Bu et ken ejinde izi 50k keregin, опьц syreen kbjbnduzbn i?mekciler emdl undup salgandar. Izi fo k BOlup turgan kereginde, опьц syreen kbjbndu Bolup turganbn'.kapitalisterdin gerinde Bolup turganbn kerzeger. Bu talalarda izi 9 0 k gyrgenderdin toozb 30-40 m iliongo ^ede eerdi. Kandbj kizi ler Bu? O lo rd b , Bozogon kiziler" dep ajdbzat. O lor kynnyn zajbn i? eedrep, l^tegen galbna kileBej, I? le boIzo galbпьр turza da olordb,artbk.kiziler dep i§ke alBaj gat. M undbj katu 9 yrym-?adbzb efinde kapitelisterdiq, pome§cikterdia cercekty uuldarb kambk tovardb, produKtalardb агь-веП yrep, izi ?ok kizilerine telep вегer akcazb ?ok kereginde a?-_kursak Bereej, ?adar turalarbna kijdlreej ?atbc gbspaj gat. Ondbj kiziler kajda gadbp 9 at, nele azranbp turu? O lor ва]1аг 5ьц artKan tapes kursagb la azranbp. oro icine tegyp salgan kursaktarsn kazbp albp azranatan, gadatan ajbl gurtb gorottordbn tb§tbnda ^keBizi ^arcaadan edip algan ^apa^tarda ol etneze coergadaa edip algan cadbrda ?adbp gat. Qe bu опсогь emes. 90k kereginen ?aribs-la izi <;ol kiziler kbjnalbp turgan emes. I$te turgan I$mekcllerdie kbjnalatan. $ы а keregi m unan ulam Bolor: izi gok kizilerdln toozb kep Bolup prolzvodstv do i?tep turgan i$mekcllerdin eriten tura ?ada kalatanb ?artb ?ok BOlup ?a Bu kynde predprijatijada i?tepte ^at, erten tura ujgunbp kele.le codbr Berip cbgatbp salganbn ugbp alarbnada magat ?ok. Be? fbldbktb tert gnlga eydyryp algan в1г ?адп > teqyzi B is I? ?ol' Jfjpeegin 9 0 k edip SSRS-ri iclnde i§inekcilerdi syreen-fterekter; argadap sa dbBbs. Ondbj ok krestjan kereginde ajdar kerek. Kulak-la, goktuga Belyneten i<restjan kizilerdi]! keregi saza undulgan,?bl zajsn ?ys mui; ulustardb eer ^erge Bastbrbp. milion goktulardb Bastbrbp-foksuradbp kulaktar goktular db kuldangan kereginde ondbjda Keregi undula eerdl. 3-4 ?ь1 aldbnda Bastra krestjan kizilerdit^ ortozbnda goktillar 30 prots. ?uuk eolgon, ^oktulardbn eastra toozb on milionnori artbk Bolgon. О к t j a в i revoliutsijanbti aldbnda ^bldarda krestjan Qurtbn goktularb 60 prots V’uuk Boignn. ^oktuiarb ne legezin? Bu mundbj kiziler Boigon, xozjajstvc keregine yren azb ?etpej turgan, ol emeze i?tenerge adb gok, Izine tudb лаг-кавьпаг ^epselderl 5 0 k Bolup, ol emeze bu ajdblgan nemelerder^ aastrazbda qok solgon kiziler Bolgon. ^oktular-mundbj kiziler Bolgon, a?-kui sagbua fedinees, ezizl aajbnca kulaktarga kbzbibp, eski ejinde kulaktarga pome?cikterge kuiga ?yrgen kiziler Bolgon. О п оц веП udaari Bolsogon Bydyn garbm m iliongo ?uuk ol emeze eydyn too lo Bodozo eki milioti .toolu ^oktular cbldbn sajbn kulaktarga galdanarga kynnia ty§tyk дапь ^aar-kavkaztbn kynin tyndigicanb ?aar Baza ukrainagai?terge вагьр turgan ОПОД ozo-kulaktarga pome^cikterge вагьр Qaldanbp turgandar. ^ b ld b u v'blbna tam la keptep zavottordbri Baratazbna turup izi fok ulustardbn toozbn keptedip turgandar, Ondbj ?yrer ^yrymi-gadar cadbzb ^aqbs la coktulardbri gyryminde Bolgon emes. ^o ktular cblap tal orto gatkandardbn kep saeazb tyrep gyrgender. Bu mundbj gyrym-^adbzbn krestjandar undup salgan. Be?-Qbldbktbn р1апьп tert Qblga eydyrgeni ?oktularga, Baza as kycty orto gatkandarga neni Berdi? Kulak najlardb аИьпац klas Bolup turganbn, tuj caap goktulardb kep зава orton Qatkandardb kuiaktardbri kolbnaq ajrbp saldb. Olordb kolxoztorgo tartb olordbn gyrer gyrymin garandbfbp saldb, Bu i?le krestjankizilerdin kizi kuldanar kulak-la kuldadar goktuga Belyner keregin ?ok edip saldb. Bu kerekty I? kolxozto klrgen goktulardb temen Bolgon serednjaktardb ere kedyryp gyrymin garandbrbp krestjandardbn tyredip Qoksurar ?adbzbn Qok etken. eedrep raak ?erge earatan kanca m ilion krestjandardbn §bltak keregi emdi gogolo eerdi, Emdi krestjan kizinl во]ьпьц kolxoz izineq ва?ка i$ke albp aararga kbCbrtar Bolzo ?atkan kolxozlo dogovor Bicik edele, temir ?ol-lo earatan cьgьф bn telep вегег kerek. Kanca gys m un ol emeze kanca m ilion kiziler d in faerik zavodko вагьр suranbp foksuraar ?bitak keregi emdi aiste gogo I d Berdi. Bu kerekter bo Io Io , emdi gogolgonbnan aeri udaj eerdi, Em tura я krestjan kizl в о ]ь п ь а kerek izin ^arandbrgan eezi Bolup, k o tx o ztb u clenl Bolup Bojbnbn k e r e k izlne traktorlor, s e l‘xo z m a? b n a lar tud u nu p, ^uuntb yreit g^tu, artbk gadbn a?tu o n o n -d p e s k e n e m e zi ваг воШь. I^mekcilerdin krestjandardbn Qyrym-Qadbzbn (;arandbrar k e i e g i n d e B a?tapkb ве? gbldbktbn e jin d e guu lap a lg a n t e s k ereg in ln aajb mbnclbj в о lor: A) 1928 fbl-la tyn^ile«itirer b o Izo ?aan prombijlennostbn i^mekcilerdit; le sluza?ijlardbn,tpjg|||^'.katap eze aerdi, ве$ ?ьШьк 1ьц р1апьп 57 prots. arlbktadb; ' B) (^!оппьп kTOwzinli; ezymi, ol i§mekcile krestjandardbn kireltezinin ezymi 1932 fblda 45,1 milliard saikovojgo ?ede eerdl, 1928-cl ?ь1ь-1а tynej le$tlrze 85 prots. artbktada, esti. V) ^ a a n p rom b?lenno sta turgan i^mekci, sluza§cij kizilerdit; Qbldbntal orto <ilatan galb 67 prots. esti, 1928-ci Qblb-la tynejle^tirze Be??bldbktbt; planb 18 prots- artbktada esti. G ) Sotsial’nbj straxovanija kereginde ^uuntb (fonda) akcazb 292 prots eze aerdi, (1928 gblda gnuganb 1050 milion sal. 1932 ?blda guulganb 4120 miiion salk, gede aerdi) 1928-ci ?ь1-1а tynejle^tlrzeве??ьМьк1ьд,р1апьп 111 prots. artbktadb. ^ D) ^o n nb u azral icinde ezymi promb$lennostbq tes gerindegi i?mekcilerdiq toozb 70 prots. artbk kursaktanbp turb, ве? gbldbktbn plan^n 6 katap artbktadb. I?raekcilerdln, krestjandardbri cy r y m -g a d b zb n ?arandbrar k e r e g in in sit Bydyrip ragb a ajbn ca oncozb gedizer dep ajdara b o b o s . ^ e bu f u u k gbldarda b Is alar agaBbS ta Bolor ta ?ok. <^^e a n d b j-d a b o Iz o , i^mekcile, krestjad a rd b q ? у rym -?a dbzb Bistin ?erde ?b ld bn f b l g a дагапьр turu. Мипьц kereginde ?anbs-la Sovet a a ? k a r u g a kar?u u lustar a y d y n a e j gyrer Bolor ol emeze kezik Burzujlardbri Bicik-gazedine turgan u i u s t a r b o n b u o rto zbn d a M oskvada bu g a z e tk e cijip tu rg an sir eelyk kizileri, ?onnbt\ ekonomika keregin eaza k o I k y c i l e gatkan g y ry m in garandbrar k ereg in ailip turg an h aeisinsklj korol‘dir\ ?aan y y r e d y y l y m atem atikanb ailip targan db j onoi\-do artbk ailip turg an b ? o k Bolor dep ty n e jle z e r . Kapitaiistardbi; gerinde gatkan i?mekcilerdir\, krestjandardbt; gyrym ga dbzb Kandbj? ^artalgan keregi mbndbj. Kapitalsitardbn oroori gerinde izigok kizilerdin toozb tam-la keptej вег di. SAS§-da gerinde gartalgan keregi aajbnan kerer boIzo Bir promb?tennos tbn 1928-cl gblda i?tep turgan i$mekcllerdin 8,5 millon kizideu, 1932 gblda 5,5 millon toozbna tyze eerdi. АтеПкапьц federatsija trudanbu garlu aicigi пец kerer aolzo SAS$-da 1932 дьМьц ucuna eastra promb?lennostbu izl gok kizilerdin toozb 1 1 m iliongo gede eerdi. Anglijanbu gerinde statistika dep garlu Biciginen kerer bo Izo 1928 дь1 da ial gok kizilerdiq toozb 1290 типад 1932 gblbnda 2,8 m illon toolu kiel lerge gede aerdl. Germanija gerinde kerer bo Izo 1928 gblda izi gok kizilerdin toozb 1376 тицпаг; 1931 gblda 6,5 m iliongo gede eerdi. Agbktap kerer bo Izo eas kapitelisterdin огооп Qerlerinde izi 9 0 k klzilerdiq toozb keptep turu eezl aajbnca ?arlu statisiika Bicigi izi ?ok kizilerdin toozbn tem endedip a tadbpta turza kapitalisterdin oroon ^erlerinde izi ^ok kizilerdin toozb 35-4( jiiillongo fu u k kiziler cbgar. L4aj turkaarb i?mekcilerdiri ?а1ьп tem endedip turu. SAS$ ?erinde ta orto ajdbq galbn 1928 fblga tende?tirze 35 prots. astadb, Anglijada ol-ol ejinde 15 prots. tyze eerdi. Germanija gerinde 30, prots. tye* ^e rd i Ame rikanbn Federatsija trudanbn cottop turgaft ffflfeteen kerer Bofzo Ameriks 9 erdin i?mekcilerdir\ ?а1ьп temendetken Keregincfe 1930-'^31 gblda aialaagar galb 35 miliard dollarga ?edip gat. Germanijada, Angli ada i?mekcilerdia teginde as siraxovoj fondaiib a tadbp salgan SAS$-daia Franstija. ferfnde izi ok kizilerdiq straxovoj fondi zb ^ok Bolup ?at, опьц kereginde ?adar ?eri ?ok furt ortozbnda eazbp it n/p 9 yrgen i§mekcilerdin, ada-enezi 5 0 k eskys Baldardbri toozb, ancadals SAS$-da tam-la keptep fat. Kapitallsterdin oroon gerlerinde krestjan ulustardbu gyrym ?adbzb oner -do artbk ernes, ?urt xozjajstvonbu kerek izi tam-la tem endep turgan ke regineq kanca milion tooiu krestjan kizilerdi, firmarlardb tyredip ^oksure dbp ^er sajbn toskbrbp eastbrdblar. 6. Be^fbldbktbn tert 9 blga gorod-Io deremnenin ortozbnda tovar etkyrer saduu kereginde itogb. Emdi Be$9 bldbktbn tert ?blga gorod-lo deremnenin, ortozbnda tovar •tkyrer saduu keregin B ydyrgeninin eskenin kereii. Promb?lenast-lo Qurt-xozjajstvonbn edip Cbgargan nemezi syreen tbr e s k e n i , promb?lenostlo Baza ?urt xozjajstvodo artbk tovar e s k e n i , saza kalgancbZb i?mekcile krestjan ulustbri kijeri-fiiri esken i-B u o n c o z b tovar etkyrer sad u ud b tbUbtpajbnca, eleetpejince boIbos B o lg o n , ce Cbndapta 0 gorod-lo deremnenin ortozbnda tovar e d e r in tbnbtkan, eleetken. Gorod-lc deremne ortozbnda p r o iz v o d s tv e n n a ja smbcka ol tes B irig y y во1ьр gat. ^ e дацьз oi proizvodstvennbj smbcka ?etkil emes. Gorod-lo deremnenin ortozbnda tuduzb ajrblBas век ваагьп dep, tovar B irigyydi kerer kerek. B t kirrekti ganbsla sovet sa d u u d b tbribdbp, ol azbra Bydyrer. Sovet saduudb fanbs-la kooperatsija azbra tbribdar dep aodoorb еьп emes. Sovet sadu udb tbrjbdar k ereg in kboperativ gosudarstvonui; saduuzb, saza kolxostbn saduuzb aajbnca etkyrer kerek. Sovet saduudb tbr^bdarb, ancadala kolxostbn saduuzbn tbnbdarb NEP-tbn Ba?tapkb ejine teskeeri вазкапь dep, kezik nekerler Bodop gat. Bu sbraqajla сьп emes. Sovet saduula, опь*1а kozo kolxostbn saduzbnbn-la NEP-tbn ва?tapkb ejindegi'Tsaduudbn ortozbnda tes ea§kazb ваг Bolup gal. NEP-tbn т> Ba?tapkb ejinde Bis kapitalizmga ezerin eergenlBis, aldbnaqsaduudb Bozot konbBbs, aldbnan sadbzar saduucblarga kapitalistarga, spekuljantarga .? a j ьгп“ s a d u u “BergeniBls ol tu?ta kanajtsada saduu ?ajbm Bolgon, ?е опь gosudarstvo aallao aastap turar Bolgon. O l tu?ta аМьпац ?atkan kapltalist Belykter tovar e tk W d e е1век kep Bolgon. 01 tu^ta Blste eradlgidij р г от ь ? lenost, planla Istep Curt xozjajstvontn produktalarbn aaza gorodtbu tovarbn gosudarstvogo eerip turgan, kolxostor, sovxostor ^ok Bolgonbn men ajtpaj^oadbm.^ azbjdagbzbndbj aajlu во1ьр turuBbs dep ajdarga ?araar ва? anaida ajdarga garasas. . . ’ , . , En Ba?tap, NEP-tbn Ba$tapkb ejlnde saduunb gosudarstvo aajlap ва^ tap turganda boIzo, оп ь sovet saduuga tyn ejle?tire turguzarga boIbos. NEP-tb4 Ba?tapkb e jln d e saduu kapitalizmdb tbn d an d b tb p ald bnan kan kapitalist Belykterge saduu ker e g ln d e ?а]ып Bergen boIzo, emdi so vet saduu andbj memelerdl gok edip $at. Sovet saduu degeni ne?. Sovet saduu ogo?to ?aanda kapltallstarb 90k, ogo?to ^aanda sp eku ljantarb ?ok saduu Bolbp fat. Sovet saduu ва?ка saduu, andbj saduu тьпац ozo kacanda sol Bogon, andbj saduudb ?ai;bsla bIs, BoI?evikter sovet e z y m i n d e atkyryp gadbBbs. Ekinclzinde, Bistia kolbBbsta tbq ezyp kalgan gosudarstvonbn promb?lenozb Baza kep kolxostor, sovxostor ваг emdi, sovet saduudb eskyrerge gosudarstvogo kep ?urt-xozjajstvonbn вага promb^lenostbu tovarbn olor Berip gat. NEP-t^n ва?1аркь ejinde mbndbj neme 5 0 k BOlgon, т ь najbp Bolor cbdalb ?ok Bolgon, Ycynclzinde, Bis kalgancb etken ?bldarda tovar etkyrer saduudaa, al db n a q sadhzar saduucblardb, kogojbtndardb, andbj saduu ortozbnda turar Bydy§ty nem elerdi sbrajla ?ok edip, saduudan kbstaj cbgara syryp saiga nbBbs, ge andbjda boIzo, koixostbr; saduuzb azra saduucblar, spekuljantar Sbraj etpes dep, ajdarga boIbos. Keziginde kolxoznikta ulustar Bojlorb sp e kuljan t во 1ьр sadbzar sonaazb ваг, ?e andbj kbibk olorgo garambktu BolBOj ?at. Ce ol andbj oorular-la tartbzatan, bu fu u k ta sovet sa?k aruu > spekuljant saduudb katuulap tudar. Baza опь Burulaar zakon turguskan 01 zakon gei^il emes, NEP-tbn Ba?tapkb ejinde andbj zakon gok Bolgon. Barda Bolor cbdalb gok Bolgonbn siler B ile r jg e r . Мьпьг; K ijninde, ^aduudb NEP-tbq na§tapkb ejin e tyqej Bolup вагdb dep ajdarb nenide Bileezi, Bistin sovet geezeni sbrajla BilBtzi B olup turganbn, sler keryp turugar. Akca xozjajstvo kadbk emes boIzo, аксапьц ваахь tbu emes boIzo, s a d u u n b , ol sovet saduuzb boIzo, etkyrip b oIbo sozoIo ва?1ар akca xozjajst vonb Baza аксапьц temendegen ваагьп kedyrip alar kerek dep.ajdadlar A n d bj k u u c b n d b Biske kapitalist gosudarstvolordbn ekonomistarb ajdbp turular. B u kyndyly ekonomistar, polit ekonomijanb kenterBerijskij'artiepiskop an tireligloznbj propagandanb Bilip turgandbj krely Bilip turar dep, men bodop turuffl- Bistir^ sovet akcada ваа ?ok dep, опь kanajda ajdar? Bis ol akcala Magnltostrojdb, Dneprostrojdb, Kuznetskstrojdb Stalingradskij Ba za X a r k o v s k i j traktornbj zavodtordb, Gorkovsklj Baza Moskovskij avtomo Bilnbj zavodtordb, gys muu kolxostor eaza типпац sovxostor Bydyrgenieis o l сьп emespe? Bu Bvdyrgen nemelerd! salomnou ol emeze Balka$tau сьп Baalu 'nemelerden etkeu ernes dep, bu gospadalar Bodop turgan em espe? Tovar etkyrer kereginde organizovannbj гьпок talasbsta geqyly, or ganizovannbj eme.s гыюк в о 1ьр turarbn ?iqdep keryp kelze, sovet akcaпьц Bsazb nedei; век, Bolor? (^aubsla altbn-la gepsenip alarb emes. Sovet tin аксагьпьц ваагьп tbnbdbp turgan neme, ozolo Ba$tap gosudarstvonbn kolbnda turganbn, aijik ernes, 1ьд naaga sadbp turgan kep tovarda BOlup ^at. Blstin SSRS-da аксапьц ваагьп §ак anajta tbu tudup turganb аИьппац artbk Begin, ol ekonomistardbri kemizi tegyn dep ajdar? Kapitallst gosudarstvolordbn ekonomistarb 9ацьз1а, altbn akcada ваа Bolor dep, Bblgalbp kalganbo Bir kacan Bilip alar ете§ве? Sovet saduudb kenyktirer kerekter mbndbj во1ьр turu. Be?fbldbktb etkyrerde sovet saduunb kenyktirerinde Bis neni Bydyryp aldbBbs? ‘ Be§?bldbktbn, ucunda Biste mbndbj nemeler Boldb: a) 1928 ?blga tyr;ejlep kerze, genii promb§lenostbu edip cbgargan nemezi, 187 protsentke ?etire esken; b) 1928 ?blda tynejlep kerze, kooperativtbn-gosudarstvonbn tovar s^duuzb 1932 ?b!ga 396 milliard salkovoj Bolgon, ol emeze, tovardbrj obktop sadblganb 175 protsent getken; v) 1929 fblg a tyriejlep kerer b o Iz o , gosudarstvonbn kooperativtbn saduu sadar lavkazb, magazindarb 158 mun,-ga getire esken; g) Kolxostbn saduuzb, k^zik selsko-xozjajstvonbu produktalarbn ве1е teer izi gosudarstvonbn eaza kobperativta organizatsija агь izi tyrgen ezyp ^at. Temdekter mbndbj Bolup gat. K apitallstardbn talalarbnda tovar saduuzb Kol-kycile gatkandardbn s a d b p alar argazb aastap ta turgan b o I z o , sbraf;aj ва?ка, anda kbzalanb s a d u u d b syreen aastatkan, faBrik-zavodtordb sektep gat, ogo? вага orto saduucblardb yrep gat, gaan saduucblaroodblbp gat, вага saduu eder pred prijati alarda tovar tbgblbp sadbleaj gat, Tovar etkyrer kereginde Be?gbldbktb tert Qblga sydyrgeninin itogto гь mbndbj. 7 . A r tk a n le k a lg a n ta r tb z u k la s s k e r e g in d e te r t д ь 1ь п ь п s d lg o n в е $ i e ^ t^ le r - g b ld b k tb n ito g b . Promb^lennostbn, g-xozjajstvonbn-la saduunbn izi дапьпап ee^-gbldbketken itogbnda, sis aleatb xozjajstvonbn sastra eelykterin sotsializmga te p te p , kapltalis elementterln anan cbgara syrip saldbBbs, Kapitalis ganbnau bu neni getirgedij ucurlu Bolgon, cbndaza-da ker ze, alar kandb] kerekter etken? 1 ьц Bu mbndbj nemege Ba^tagan turlu Qerinen cbgara soVturgan neme]er, ertip saraatkan klastbn artkan kalganb тьпс1ь] nemeler Bolgon: promb^lennosl tutkan, sadu etkender alardbn aldb kijnine gyreecileri azbjdagb tUitbnda dvorjan, aebs, kulaktar, kulaktbn во1ь$сь1агь, azbjdagb tu?ta aktardbq ofltseri, Bolgon, urjadnlk Bolgon, azbjdagb tuzunda politsijalar la zandarmnlar la, вага BOlgon Qyzyn gyyr Burzujlardbu inteligentteri, §ovi nlzm kbibktuular sovet Ba? k ar u i id b garatpaj turgan elementter soldb. Turluk$bgan gerinen Cbgara syrdlrgen nemeler, SSRS-n onco ferine gajblbp, BU azb] ulustar BL?tit\ faariktar la zavodtorbBbsta k»ptep, Bistin. ucrezdeniede le saduudbi; organizatsljazbnda, temir goldbn la suudbn tran sportbnda predprijatljalarda, ец artbktap kolxostor-lo sovxostor sajbn ?iiiep kalgandar. O lor anda keptep ^агьпьр, gyzyn кивиИьр а!ьр „i?mekci“le “krestjan“ BOlbp algan, апад ва?ка olordbq ortozbnaq partijaga-da kirip gat. Neni ?yynip olor boo kelgen? sovet ea?karuudb кегвв] gamandaarga, ^аць Bydym dy xozajstvonb, kultura-la ?adbn gyrimdi e?tep turar sagb^ta rbla kelgen. Sovet Ba$karuuga top-tort uduriazbp kelerge bu kylykterdh; kyci ?ok, O lor lo alardbu klassb kanca kanca katap Baza 1ьц tuni?kandar, ge andbjda Bolzo oodblbp cacblgan. Andbj ucbtl sok gaqbs mbnajta-la eder argazb Bar-anzb i?mekcilerge, kolxoznlktarga, soyet ва?кагии la partijaga $ok edip kar?u edip turarb во1ьр ^at: O lor a n d b j' §oktoorlzin BildirBej edip gat. Skladtar ertep gat, raa^bnalar oodbp, cakpbrt Ba?tap gat. Sovxostor do lo kolxostordo kar§u izin sa^tap gat, anani ва§ка olordbr^ ortozbnda m bndbj profesorlor ваг во]ьпьц kar$u izin m bndbj kerekterge getirip gat, kolxostbn,-la sovxostbq maldarbna curna,^ siBirskaja jazva oorula privivka edip, attardbn ortozbna m iningit opru tarkaarbna во1ь? edipgadblar. [: Onzb sraj gaanb emes. Sraj gaan „izi“ au azbjdagb ulustar gosudar [ stvonbq, kooperativtb.q kolxostbq geezelerin uurlap Гигагьп ea§tap gat. FaBrik-la zavodtordo nemeni uurlap-la yrep turarb tem'r goldoq gruz uur lap, yrep turarb, saduu eder predprijatijalardbq skladbn uurlap yrep tuyarb BU azbj ulustbq gaan Bydymdy „eder izl* во1ьр gat. Sovettlq xo'zjajstvozb I nbq gaan nurgbnb доппьд BOjbnbq во1ьр turganbn ?yyp keryp gat, andbj ' ucun BU gerineq §ajkalbp alarga sovet Ba?karuudb ?oktop gat. Alar сьр сьп ' -la доппьц BOJbnbq geezezin uurlap yrep turarb azbra sajkaltbp alarga ! kiceep gat. Nemeni yrep turarga olor kolxozniktardbq a 1 d ь n a q Bojbnbq I menzinip turarbn tuzalanbp, kecegi tuzunda aldbnaq gatkan, bu kyn deze. 1 kolxoznik Bolgon ulustb azbjdagbzbnaq a j r b Ba j tuzalanbp. gat. Siler marksls 1 Bolbp turganda, ulustbri sagbzb, olordbq ekonomiceskij kerekterdeq soqdop turganbn Biler ucurlu. Kolxozniktar ezi aajbnca bo Izo emdi aldbnar; 1, gatkan kizi ernes, kolektivist в о 1ьр gat, ge sanaazb deze em turguza azbjda , gbzbnca aldbnaq menzinceek Bojb во1ьр gat. Kizi k} Cin gip kuldanarklas , stbq ortozbnaq cbkan azbj ulustar kolxozniktardbq aldbnaq Bojbnbq m en zinceek kblbgbn tuzalanbp, gonnbq geezezin yrep turarbn Ba?tap, апь-1а sovet gazalbu la доппьд geezezin ujandadarga gat. Bistin kep nekerler, BU msnajbp fy zyn kerynip turgan temdekty кьIbktardb kereksiBej keryp ?at, yrep turgan, uurlap turgan nemelerdiq tem dek исигьп sagb?ka albHBaj ?at. O lo r sokor kizl o?ko§ au temdekterdl k e re ej janbnca etkyre вагьр fat. „ b u mbnda kizi kajkaar airde neme 5 0 k “ dep Bodop ^at. olor, bu nekerler teren агьр, ?astrbp gat. Kaplta llzm nbn gazalbnbq ец artbgb aldbnaq во]ьпьц aktu menzinceegi aolgon, alstit; fazalbBbstbr; ец artbgb anajbp ok ?оппьц вр]ьпьц feezezi (oB?estvennaja soBStvennost) aolbp ?at. Kapitalistar sojbnbri ejinde aktu Bojbnba menzlner kerekter-le tbnbp tur gan Bolgon, ge Bis komunistar deze kanca klrezi 0B§estvennbj soBstvennostb tbnbdbp, апь azbra даць sotsialls aydym dy xoz’ajstvonb aastra proizvo dstvolordo lo saduuda tbqbp alar kerelc. ^оп п ьц ?eezezln uurlap, yrep turarb tynejle gosudarstvontn geezezin, ol emeze kooperativtbn la kolxos tordbn geezezin uurlaganga oncozb tyqej kerekter, ol kontrevoljutsbonnbj negede ?аглва$ kerek во 1ьр edyp, sovet ?azalbn yzyp, fo n geezezine lajanbp BOjbnbi; testy izin edlp gat. Апь keryp aistin sovet aa?karuu au guiiKta to n Qeezezin koruur kereglnde zakon Cbgargan. Bu zakon emdi revoljutsionnbj zakon во1ьр ?at. Апь сьп 1а gyrymdy €dip etkyrerge karuuzbna turarb ед ozo kazbla komunistar, kazbla l§mek ciler-le kolxoznikter в о 1ьр gat. Baza mbnajta ajdbzbp gat, Bistq ejde revoljutsionnbj zakonb aa§tapkb tu§tagb nep tuzundagb revotjutsionnbj zakonnoq aa?kazb gok, Bistln ejde gi revoljutsbofinbj zakonb neptiq aa?tapkb ejl tuzbndagb revoljutsionnbj zakondb ojto ajladbp alar dep. Bu sraqaj gastra Neptin Ba$tapkb ©]i tuzunda gb revoljutsionnoj zakonb aojbnbn miizin ejineq etkyre aolbp turgan vo€nnbj kom unizm keregine udurlazbp, konfiskatsijazbnbq guu^tbi;, „zakon g o garaaazvn-la* udurla§tbrbp turgan. O lor sovet 7 akoп^.п Buspaj turgan boIzo, aldbnaq menzinceekterdia kapitalistardbri geezezi yreleej racbleazbn, ol ucurlap turgan. Bistin ejiais le revoljutsionnbj zakon Keregi sraqaj aa$ka turbp gat. Bistin ejiaiste re •voljutslonnbj zakondb во]ьпьц kereicterinde ва^кагьр algan keregi uurcb larga udurlazbp, kar^ularga, ?okcbldarga la доппьц geezezln yrep turgan darga udurlazbp gat. Bistin ejde revoljutsionnbj zakonnbn ец gaan kerek tyyzi eske ва?ка emes, доппьц geezezln koruur aolbp turbp gat. (Доппьц geezezin ceaerleeri ucbn tartbzarb, sovet aa?karuudbn вег gen gakaruuzbnca Berilip turgan ^yzin onco tartbzuzb partijanbn air ga an izi aolbp gat. Ertip Braatkan klastbn artkan kalganbn, olordbn uurb edip кь1ьпагьп oodo caearga aiske век, tbn, idely-kycty proletar diktaturazb kerek. Kezik nekerler, klasstb gok eder keregin, klas gok o B ?estv o ederin, gosudarstvonbn ertip kalarb kereginde tezistb mbnajta ailip algan, galkuu -la ambrkaktardbn aktanbp turganb o?ko?, klass tartbzuunbn k o n tre vo lju ts i onnbj teorijanbn ecyp kalganb o?ko§, gosudarstvonbn Ba$karuuzbn ujada dbp turganb o?koy dep. M bndbj ulustar ajdarbda gok aistin partijaga eir d e еве? kelizip turganb gok. Bu eskerlip eki gystenip kalgandardb, par tijanan Cbgara s y r e r kerek. Klastb gok ederi, klass tartbzuzb ecyp kalarb azbra b o Ib o s , кагьп опь (ьцьбагь аныа во1ог Gosudarstvonbii ertip ка1агь, gosudarstvonbn Ba?karuuzbn ujadadarb azbra emes, кагьп апь капса klrezl tbHbdarb агыа воТог, опьц k e r e g in d e ertip Braatkan kla tb artkan kalganbn ? o k edip tuj caap alarga, uraak ?o g b ltb p aleagan, ?e опь bltam 90 gbltbp b o Ib o s , ajlandbra ?atkan kapitalistarga udurla?tbra korulanarbn t e z e p a la r g a kerek. Be?fbldbktbn Bolgon ?bltuuzbnda Bis e?ty kiastbr; artkan kalganbn ucbna retire proizvodstvonoa cbgara sogbp, kulaxtardb oodbp апь gok edip salar qo ь п eeiendep alganbBbs. Burzujlardbri kalgancb otrijadbla tartb§Kan ве??ьШьк 1 ьц itogb andbj во 1 ьр ?at. onzb as. I?tin turganb mbndbj, Bistin aktu BojbBbstbn ucrezdenieder^-le predprijatijadat; b Is azb) ul ustb Qok edip, каг?и1апагьп ?ok edip salarb во 1ьр ?at. Bu azbj ulustar во]ьпьц kar§uzbla uurbzbia S S R S icinde ajalganb ku Bultbp alar dep ajdarga keli?pes. O lor emdi arga gok ujan, idezi ?ok, so vet Ba§karuudba Izine udurlazar argazb 5 0 k. ^ e Bistin nekerlerisis revoIJutsionnbj дапьпап sergek во1огь-1а gepseneeze, ?оппьц ?eezezin uurlap, yrep turgandardb praktika izinen cbgara syrseze, ol azbj ulustar §oktb as etpes kep eder. Sovet gosudarstvonbu idezi ere ezip turganbna ertip Braatkan klastbn artkan kaiganb uduriazarb tbqbp turarbn Biler kerek. O lor ertip era adbp kalgancb k y n d erin gadbp, olor Bir s y d y m i n e a ekinci eydymine kecire sekirip, keze eydymge sekirer, alBatbnbri sondop k a l g a n b n a t a j a n b p , o l o r d b s o v e t B a ? k a r u g a udurla§tbrarbna tartbp turar. Bu azbj ulustar sbvet Ba?karuuga, 0 0 kyreelej son dop kalgan alBatbHb tartpaj turar andbj §ok fam anb 5 0 k во1ьр tursas. 01 or BU ?ег1пец tbndanbp, kbjmbktap azbjdagb oodblbp kalgan kontrevol]utsionnbj esser partijazb, men§evikter Burzujlardba tes ^erlnde le ?aka ?eri niq natisionalistarda kbjm bkiap turar, kontrevoljutsionnbj opozitsloner elementter trotskistardan la од ?ajblgandar kbjmbktanbp, tbndanbp turar. Qe oldo korku?tu emes. ^ e eis bu elementterdi eske ва?ка gogbuan tyrgen ^ok ederge turgaii boIzo, опьг\ oncozbn siler kerek. andbj eolgozbn nenin ucbn revoljutsionnbj ?апьпац sergek в о 1огь, anaq artbk сод во 1огь ancadala BOl?eviktarga emdi kerekty во1огь andbj во1ьр ^at. 8. OB^cijvbvodtor. Promb?lennosta-la Qurt xozjajstvcdo, kol kycl-le fatkan а1ва1ьпьд 9 adbmbn garandbrarbnda-la tovarooaorottb keptederinde, Sovet gaдdь tbдь|darbnda-la ?ogblbp turgan klass e?tyler-le olordьд artkan e?ty kblbktarb i-la klass tartbzuunb tьдbdarbnda oalasta ве? ?ьИьд р 1апьп eikyrerinde tes itogtorb mbndbj в о 1ьр ?at. ! Kargancb tert сьМьд turkunbna Sovet Ba?karuudbn ?еду1ег1 o n d i BOlbp gat. Bu дедуу1ег aajbnca, Bistin Bastra izieis kem-?ok ?ак§ь dep Bodoorgo teskeeri Bolor edi. Biste eastra izlBls kem-?ok emes. Bistlд iziBiste ?edik pester tutaktar emdide kep во1ьр ?at. Xozjajstvonb kiceep ва?1авагь aajb 9 0 gb Bistin praktikada ваг во1ьр gat. Tutaktar-laj gedikpester kereginde 32 Г*РМ1ЭениТ»«^ acbnsam da ви kereke toktoo] tyzip kuucbndaarga Bolao'sbm, nenin ucun deze maa Bergen itogtu doklattbn ejleri опь ajdarbna celee eeraej gadblar. kerek emdi anda Boloton emes. Nee deze eistin ortosbstaq elMe k izia jt Bas ondb] tutaktardb 9 0 k Bolgon dep. Tutaktarga gedlk-pesterge toktooBoj aastra ?er ystynde i?mekci klasskajkap ?ilBirkep turar cenyyleraldbBbs,mbn dbj fenyyals eastra gerystynin istorijazbnda ?aaa ucurlu деду в о 1 ьр ?at. Bu tutaktarga Qedikpesterge kere partija ве? ^bldbktb tert Qblga sydyrerinde genyyly во1огьп bu Cbndbk децууп! kanajta Bydyrgen? Bu istorjceskij genyyni negede Buudaktateaj Bydyrgen ijde kyc kandbj kerekte Bolgon? Onzb en ozo Inzenerno-texniceskij kycite airigip kep rnilioni$mekcl-le kolxoznik-la. А1ва1ьпьд merej mergendi tezeerine gaan i? etkyrgenl, aktiV symely l§ke eerilgeni §bltuzbnda в о 1ьр ?at. Bu kerekter goktoi; Bis ?et;yni albp BolBoj ickeeri Birde altam вагьр b o I b o tu r b p k a la rb B b s, опоц ва!-ка ?yylte 9 0 k во1ьр ?at. Ekinclzinde bu де.дуп! alar dep uulangan golbnda kandbjla kyc ejler di ?ед 1р alganb раг11|апьд-1а Sovet ва^кагиипьд соц -katu kol-sala BOlbZb alnatbnb ickeeri кьсы ьр turgan §bltuzbnda Bolgon. Baza uciinda, Bastra kandbj-la kyc kerekterdi 9 ед11г1пе ?aan tuza boI gonb, Sovet хо2]а]‘51уопьд sistemazb ?bltuuzb во1ьр turganbnda ucurlu boI gon. ' SSRS-д istoriceskij 9 едууг 1п gartagan y c te s ijd e kyci ol во1ьр gat. Osifcij vbvodtor: 1. B u гzu jlardbц sotsial-dem okrattardbц, Be?Qbldbktb B yd y rip boIbos dep cercek dep turgan katkb §y yltezin aдtarbp saldb. Be? (;ьldbktьд itogto гь ве? (;bldbktbд p lan b Bytken dep kergizip Berdi. 2. l?mekci klass дадь gazaldb edip b o I bos , дацьз-1а eskl nemelerdi yrep Bolor dep вuггujlardьц ajdbzbp turganbn ве? ?ьМьк1ьц itogtorbBuza captb, i?niekci klass esk! nemelerdl сасьр Bolgonco, onojto ok дак?ь дадь gazaldb edip Bolor dep вe$?bldbкtьд itogtorb kergizip Berdi. 3. Blr, ва?ка algan talada sotsializimdb tezep b o I bos dep sotsial-demok rattardbц tezlstarbn вe$gbldьktbц itogtorb tuj gaptb. Bir talada sotsialis ob §estvonb tezep Bolor dep ве$ cьldьktьд itogtorb kergizip eerdi, ondbj OB§es 1уопьд ekonomicesklj tezi SSRS-ta emdi Bydyp keldi. 4. Хог]а]81уоппьд kapitalist sistemazb gak?b, опод ва§ка xozjajstvoпьц sistemalarb ekonomiceskij ezymlnde i?terdi Bydyrerge turbp boIbos dep Burzuj ekonomistardьд ajdbp turganbn aдtarbp saldb. Be$9 ьldьktьд itogto rb kergizip Berdi, kapitalist xozjajstvoпьд sistemazb век emes, во]ьпьд kalgbncb yje gadьzьnьд ucuna gedlp keldi, во]ьпьд gerin Bijik Sovet sot sialls xozjajstvonbn sidtemazbna вегег ucurlu, ne deze kapitalizm дед1р boI pos tutaktardb Bu.xozjajstvo дедег, кьга1адпзд korkbsas дадьк sistema-xo zjajstvonьд Sovet sistemazb Bolor ucurlu. 5. Ucbnda, kyc kerekterdeд korkbsaj i?ti ва?кагагьп вНег partija дед direes dep вe?gbIdbktbД itogtorb kergizip Berdi. (fa n b la n b p tu ra r k o l савьги u zagbna c e jillp .n e k . S talin d i But вагьпа turbp utkudb.) B aazb Ц ена Zfllj а^а« коп, г -j-. '‘>1 1: .< ■-vi.i-.. ■ ■ ' ' .V Ha Ойротском языкё: D ИТОГИ ПЕРВОЙ ПЯТИЛЕТКИ. . Karuuna turar redaktor N. Cevalkov, ' NaBorgo Bergeni janvardbn 21 kynlnde. Pecetteerge geptegenl 26-1-32 g. Tlrazb 3000 ekzempljar. OsUtonbri № 880.____________________________________ ^ a kaztbn № 46. _________________________________ Format A-5. 2 pecatnb] list. _________________ __________ _ Qjrot^^Turadagb „KbZbl 6 jro t* tipografijazb aaskan^