JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD PROTOKOLARNE

Transcription

JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD
PROTOKOLARNE STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE
PREDOSLJE 39
4000 KRANJ
BRDO, marca 2012
LETNO POROČILO ZA JGZ BRDO 2011
2
KAZALO
I SPLOŠNI DEL ............................................................................................................ 6
1
OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA ............................................................................ 6
2
ORGANI VODENJA IN UPRAVLJANJA ............................................................... 6
2.1
3
POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA ............................................................................ 6
DEJAVNOST IN ORGANIZIRANOST ZAVODA ................................................... 7
3.1
DEJAVNOST ZAVODA ................................................................................................................. 7
3.2
ORGANIZIRANOST ZAVODA ...................................................................................................... 8
4
KLJUČNI DOSEŢKI V ŠTEVILKAH ...................................................................... 8
5
POMEMBNEJŠI PROTOKOLARNI DOGODKI LETA .......................................... 9
II POSLOVNO POROČILO ........................................................................................... 9
1
POSLANSTVO, VIZIJA, STRATEŠKI CILJI ......................................................... 9
1.1
POSLANSTVO .............................................................................................................................. 9
1.2
VIZIJA .......................................................................................................................................... 10
1.3
STRATEŠKI CILJI ....................................................................................................................... 10
1.3.1 Kakovost poslovanja ................................................................................................................ 10
1.3.2 Poslovni cilji ............................................................................................................................. 11
1.3.3 Upravljanje reprezentančnih objektov ..................................................................................... 11
2
RAZVOJ IN NALOŢBENE AKTIVNOSTI ............................................................ 11
2.1
OHRANJANJE FUNKCIONALNOSTI OBJEKTOV .................................................................... 11
2.2
PRIČAKOVANI RAZVOJ ZAVODA............................................................................................. 12
3
SPLOŠNA SLUŢBA ............................................................................................ 12
3.1 KADRI ................................................................................................................................................. 12
3.1.1 Delo po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah in delo prek študentskega servisa ................ 13
3.1.2 Izobraţevanje zaposlenih ........................................................................................................ 14
3.1.3 Napredovanje zaposlenih ........................................................................................................ 14
3.1.4 Disciplinski in drugi ukrepi zoper zaposlene ............................................................................ 14
3.1.5 Invalidi...................................................................................................................................... 14
3.1.6 Druga problematika in dogajanja na kadrovskem področju .................................................... 15
3.2
VARSTVO PRI DELU .................................................................................................................. 15
3
3.3
SPLOŠNI AKTI IN DRUGE SPLOŠNE ZADEVE........................................................................ 15
3.4
UREJANJE PRAVNIH ZADEV .................................................................................................... 15
3.5
VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE ................................................................... 15
4
TEHNIČNA SLUŢBA ........................................................................................... 16
4.1
OPRAVLJENA DELA TEHNIČNE SLUŢBE ............................................................................... 16
4.2
REDNA DELA.............................................................................................................................. 18
4.3
DELA ZA DOGODKE .................................................................................................................. 20
4.4
IZREDNA DELA .......................................................................................................................... 20
4.5
PROJEKTNA DELA .................................................................................................................... 20
4.6
STROŠKI VZDRŢEVANJA PREMOŢENJA................................................................................ 21
4.6.1 Električna energija ................................................................................................................... 22
4.6.2 Ogrevanje ................................................................................................................................ 23
4.6.3 Voda ........................................................................................................................................ 24
4.6.4 Vozila in delovni stroji .............................................................................................................. 25
5
5.1
PODROČJE NABAVNEGA TRŢENJA ................................................................ 26
JAVNA NAROČILA (JN) ............................................................................................................. 26
5.2
JN PO POOBLASTILU AGENCIJI ZA JAVNA NAROČILA IN DRUGIM DRŢAVNIM
ORGANOM ............................................................................................................................................... 28
5.2.1 Pooblastila Agenciji za javna naročila (v nadaljevanju AJN) ................................................... 28
5.2.2 Pooblastila drugim drţavnim organom .................................................................................... 28
5.3
6
6.1
MATERIALNO POSLOVANJE.................................................................................................... 29
GOSTINSKO-TURISTIČNA SLUŢBA ................................................................. 30
Področje prodajnega trţenja..................................................................................................... 30
6.2
PE BRDO ..................................................................................................................................... 35
6.2.1 Recepcija ................................................................................................................................. 35
6.2.2 Gospodinjstvo .......................................................................................................................... 38
6.2.3 Čiščenje ................................................................................................................................... 38
6.2.4 Pranje ...................................................................................................................................... 39
6.2.5 Wellness .................................................................................................................................. 39
6.2.6 Kuhinja ..................................................................................................................................... 40
6.2.7 Streţba .................................................................................................................................... 40
6.3
PE LJUBLJANA .......................................................................................................................... 41
6.4
PE PREHRANA LJUBLJANA ..................................................................................................... 41
6.5
ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA .................................................................................... 42
6.5.1 Število vseh realiziranih dogodkov .......................................................................................... 42
6.5.1.1
Število protokolarnih dogodkov ....................................................................................... 43
4
6.5.2 Zasedenost sob HOTELA KOKRA .......................................................................................... 44
6.5.2.1
Kapacitete HOTELA KOKRA .............................................................................................. 44
6.4.2.2
Zasedenost sob HOTELA KOKRA ................................................................................. 44
6.4.3 Količinska realizacija kuhinj po skupinah jedi .......................................................................... 45
6.4.4 Realizacija bruto prometa GTS ............................................................................................... 46
6.4.4.1
HRANA ........................................................................................................................... 47
6.4.4.2
PIJAČA ........................................................................................................................... 48
6.4.4.3
NOČITVE ........................................................................................................................ 48
6.4.4.4
UPORABA DVORAN ...................................................................................................... 48
6.4.4.5
DODATNE STORITVE ................................................................................................... 48
6.4.5 STRUKTURA BRUTO PROMETA GTS PO PE...................................................................... 49
6.4.5.1
PE BRDO ........................................................................................................................ 50
6.4.5.2
PE LJUBLJANA .............................................................................................................. 50
6.4.5.3
PE PREHRANA .............................................................................................................. 51
III FINANČNO POROČILO ......................................................................................... 51
1
IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŢBE .................................................................. 51
2
STRUKTURA PRIHODKOV IN ODHODKOV ...................................................... 51
2.1
DEJAVNOST GOSPODARSKE JAVNE SLUŢBE ..................................................................... 53
2.2
TRŢNA DEJAVNOST .................................................................................................................. 53
3
SREDSTVA IN VIRI SREDSTEV ......................................................................... 54
4
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ................................................... 54
4.1
PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV.......................................................... 54
4.2
RAČUNOVODSKE USMERITVE ................................................................................................ 55
4.2.1 Aktivne časovne razmejitve ..................................................................................................... 55
4.2.2 Zaloge ...................................................................................................................................... 55
4.2.3 Terjatve .................................................................................................................................... 55
4.2.4 Kapital ...................................................................................................................................... 55
4.2.5 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve .......................................................... 55
4.2.6 Obveznosti ............................................................................................................................... 55
4.2.7 Prihodki .................................................................................................................................... 56
4.2.8 Odhodki ................................................................................................................................... 56
5
RAZKRITJA ......................................................................................................... 57
5.1
RAZKRITJA K BILANCI STANJA .............................................................................................. 57
5.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva .............................. 57
5.1.2 Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve ........................................................................ 57
5.1.3 Zaloge ...................................................................................................................................... 57
5.1.4 Terjatve .................................................................................................................................... 57
5.1.5 Denarna sredstva .................................................................................................................... 59
5.1.6 Kapital ...................................................................................................................................... 59
5.1.7 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve ................................................................................. 59
5.1.8 Druge dolgoročne poslovne obveznosti................................................................................... 59
5.1.9 Kratkoročne obveznosti ........................................................................................................... 59
5.1.10
Zabilančna sredstva in obveznosti ...................................................................................... 60
5.1.11
5
Poslovni dogodki po datumu bilance stanja ........................................................................ 60
5.2
RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA .......................................................................... 60
5.2.1 Čisti prihodki od prodaje .......................................................................................................... 60
5.2.2 Drugi poslovni prihodki ............................................................................................................ 61
5.2.3 Drugi prihodki .......................................................................................................................... 61
5.2.4 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala ............. 62
5.2.5 Stroški storitev ......................................................................................................................... 62
5.2.6 Stroški dela .............................................................................................................................. 64
5.2.7 Odpisi vrednosti ....................................................................................................................... 64
5.2.8 Drugi poslovni odhodki ............................................................................................................ 64
5.2.9 Finančni prihodki iz posojil, danih drugim ................................................................................ 65
5.2.10
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti ................................................................. 65
5.2.11
Drugi prihodki ...................................................................................................................... 65
5.2.12
Davek iz dobička ................................................................................................................. 65
5.2.13
Razkritja po SRS 25.25 in SRS 35.33 – stroški po funkcionalnih skupinah ........................ 65
5.3
RAZKRITJA V IZKAZU DENARNIH TOKOV ............................................................................. 66
5.3.1 Prejemki................................................................................................................................... 66
5.3.2 Izdatki ...................................................................................................................................... 66
5.4
RAČUNOVODSKI KAZALNIKI NA PODLAGI RAČUNOVODSKIH PODATKOV ..................... 67
5.5
PRORAČUNSKI PRIHODKI PO NAČELU PLAČANE REALIZACIJE ....................................... 68
5.6
IZKAZI.......................................................................................................................................... 69
5.6.1 BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2011 ............................................................................... 69
5.6.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011 ................................................ 72
5.6.3 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011 .......... 73
5.6.4 IZKAZ DENARNIH TOKOV v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011 .................................................. 73
IV REVIZORJEVO POROČILO .................................................................................. 75
V SKLEP UPRAVNEGA ODBORA ............................................................................ 76
VI SKLEP VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ............................................................ 77
6
I SPLOŠNI DEL
1 OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA
Ime organizacije: JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD PROTOKOLARNE STORITVE
REPUBLIKE SLOVENIJE
Skrajšana firma: JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS
Naslov: PREDOSLJE 39, 4000 KRANJ, REPUBLIKA SLOVENIJA
Matična številka: 1685953
Davčna številka: SI17471257
Direktor zavoda: dr. Iztok Purič
Vodje sluţb: mag. Joţe Poljak, mag. Branko Habjan, mag. Franci Jagodic, Jana
Beravs Zavadlav
Predsednik upravnega odbora: mag. Janez Vertačnik (do 6.10.2011 mag. Alenka
Bratušek)
2 ORGANI VODENJA IN UPRAVLJANJA
Organa vodenja zavoda sta upravni odbor in direktor.
2.1 POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA
Po sklepu Vlade Republike Slovenije št. 01415-5/2009/18 z dne 6.10.2011 so bili razrešeni
dosedanji člani upravnega odbora :
 mag. Alenka BRATUŠEK, Ministrstvo za finance – predsednica
 mag. Sonja Bukovec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 dr. Stojan Pelko, Ministrstvo za kulturo
 mag. Zoran Kus, Ministrstvo za okolje in prostor.
Imenovan je bil Upravni odbor v sestavi:
 Vlasta Vivod, Ministrstvo za okolje in prostor
 Ţarko Bogunovič, Ministrstvo za kulturo
 Mag. Janez Vertačnik, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 Kot članici Upravnega odbora sta ostali Alenka Benčina kot predstavnica zaposlenih in
Ksenija Benedetti, Protokol Republike Slovenije.
Upravni odbor se je v stari sestavi sestal na eni redni seji. Sprejel je pet sklepov, od tega je
enega posredoval v soglasje Vladi RS.
Upravni odbor v novi sestavi se je sestal enkrat na redni seji in enkrat odločal na
korespondenčni seji.
Člani upravnega odbora so za predsednika izvolili mag. Janeza Vertačnika in za namestnico
Alenko Benčina.
Sprejeli so pet sklepov, od tega so enega posredovali v soglasje ustanovitelju, Vladi RS.
Upravnemu odboru je bila podana informacija o poslovanju Zavoda, predstavljeno je bilo
Letno poročilo Zavoda za leto 2010 s priloţenim revizijskim poročilom, ki ga je upravni odbor
7
potrdil. Upravni odbor je potrdil Spremembe pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih
mest. Seznanjen je bil z Revizijski poročilom o opravljeni notranji reviziji postopkov oddaje
javnih naročil v JGZ Brdo.
Upravni odbor v novi sestavi je bil seznanjen z informacijo o tekočem poslovanju Zavoda,
sprejel je Program dela in finančni načrt za leto 2012.
3 DEJAVNOST IN ORGANIZIRANOST ZAVODA
3.1 DEJAVNOST ZAVODA
Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) je
pravni naslednik Servisa za protokolarne storitve. Ustanovljen je bil z Odlokom o ustanovitvi
Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije (Uradni list RS št.
97/2001) s 1. januarjem 2002.
Pravno statusna oblika izvajanja protokolarnih storitev v Republiki Sloveniji se je doslej ţe
večkrat spreminjala ter se prilagajala potrebam časa in razmeram v okolju. Tudi zadnja pravno
statusna sprememba ter ustanovitev Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve
Republike Slovenije (Odlok Vlade RS – Uradni list RS, št. 97/2001) je sledila zahtevam okolja
in postavljenim razvojnim usmeritvam in nalogam.
Osnovno usmeritev razvoja v zadnjih petih letih lahko strnemo v naslednjo opredelitev:
kontinuirano izboljševanje kakovosti izvajanja storitev, ohranjanje in izboljševanje
funkcionalnosti objektov v upravljanju in povečevanje prihodkov od prodaje zunanjim
uporabnikom z namenom razbremenitve prihodkov iz proračuna.
Zavod vodi poslovne evidence (razvide) in računovodstvo na podlagi določil Zakona o
gospodarskih javnih sluţbah (Uradni list RS št. 32/93 in 30/98) skladno z določili zakona, ki
ureja gospodarske druţbe, in s Slovenskimi računovodskimi standardi (odslej: SRS).
Osnovna naloga Zavoda je opravljanje storitev za protokolarne in reprezentančne dogodke, ki
imajo prednost pri rezervaciji protokolarnih lokacij.
Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:
 iz proračuna Republike Slovenije,
 s prihodki od plačil uporabnikov protokolarnih storitev,
 s prihodki od najemnin,
 s prihodki od prodaje blaga in storitev,
 s prihodki nadomestil tretjih oseb za opravljanje dejavnosti na zavarovanem območju,
 z dotacijami, donacijami, darili in iz drugih virov.
Sredstva iz prve alineje Zavod pridobiva na podlagi potrjenega letnega programa dela in
finančnega načrta in na podlagi sklenjene pogodbe z generalnim sekretariatom Vlade. Iz
proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za izvedbo temeljnih funkcij dejavnosti
Zavoda za zagotavljanje nemotenega delovanja reprezentančne in protokolarne funkcije
(kader, prostori, oprema).
Sredstva, ki jih Zavod pridobiva na podlagi druge do šeste alineje v skladu s potrjenim
finančnim načrtom, se praviloma namenjajo za razvoj in širitev njegove dejavnosti, predvsem
pa za vzdrţevanje premoţenja.
8
3.2 ORGANIZIRANOST ZAVODA
PRILOGA 1
ORGANIZACIJSKA SHEMA
JAVNEGA GOSPODARSKEGA ZAVODA PROTOKOLARNE STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE
NAMESTNIK DIREKTORJA
UPRAVNI ODBOR
Višji svetovalec za načrt., analize in kontroling
Tajnica V
Notranji revizor
DIREKTOR
Strokovni svetovalec za protokolarne dogodke
Svetovalec direktorja za org. in razvojne zadeve
GOSTINSKO
TURISTIČNA
SLUŢBA
PODROČJE
PRODAJNEGA TRŢENJA
PODROČJE UPRAVLJANJA Z
OBJEKTI
POSLOVNA ENOTA
LJUBLJANA
PODROČJE ZA VZDRŢEVANJE
IN GRADNJE
POSLOVNA ENOTA
PREHRANA
V JAVNI UPRAVI
PODROČJE ZA VRTNARSTVO
IN UREJANJE PARKOV
POSLOVNA ENOTA BRDO
FINANČNO
INFORMACIJSKA
SLUŢBA
TEHNIČNA SLUŢBA
SPLOŠNA
SLUŢBA
Višji svetovalec za
informacijsko
tehnologijo
STROKOVNI
SODELAVEC VI
TIM ZA
RAČUNOVODSTVO
TIM ZA VAROVANJE
PODROČJE ZA GOZDARSTVO,
KMETIJSTVO IN KONJEREJO
STROKOVNI DELAVEC I ZA
POSESTVO BRDO
PODROČJE
NABAVNEGA TRŢENJA
STROKOVNI DELAVEC I ZA
POSESTVO BRDO
4 KLJUČNI DOSEŢKI V ŠTEVILKAH
2010
2011
Skupni prihodki v EUR
7.657.207
7.253.909
Sredstva v EUR
1.493.915
1.499.344
-
-
214
205
1.311
1.054
Naloţbe v osnovna sredstva v EUR
Povprečno število zaposlenih iz vseh ur
Število protokolarnih dogodkov
9
5 POMEMBNEJŠI PROTOKOLARNI DOGODKI LETA
Pomembnejši dogodki v Vili Podroţnik
Med pomembnejšimi gosti, ki smo jih gostili v PE Ljubljana, so predsedniki Republike
Makedonije, Republike Armenije, Republike Avstrije, Republike Hrvaške, Republike
Bolgarije, predsednik parlamenta Republike Hrvaške, predsednik parlamenta
demokratične Republike Gruzije, predsednik vlade Republike Slovaške, zunanji
minister Kraljevine Tajske, Ruske federacije, Republike Irana in Republike Kosova.
Gostili smo tudi norveškega kralja s soprogo. Imeli smo tudi nekaj obiskov s strani
Evropske unije ter ostalih ministrstev. Kot vsako leto smo v Vili pripravili HTB za
LIONS klub Ljubljana.
Pomembnejši dogodki na Brdu
Najpomembnejši protokolarni dogodki v tem letu so bili: v februarju obisk
makedonskega predsednika gospoda Branka Crvenkovskega, marca uradni obisk
predsednika Ruske federacije gospoda Vladimirja Putina, aprila uradni obisk
predsednika republike Armenije gospoda Serzha Sargsyana in uradni obisk
predsednika Avstrije gospoda Heinza Fischerja, v maju drţavniški obisk norveškega
kralja Harolda V. in kraljice Sonje, v juniju uradni obisk predsednika republike Bolgarije
gospoda Georgija Parvanova in gospe Zorke Parvanov, v juliju pa uradni obisk
predsednika Drţavne dume Federalnega zbora Ruske federacije gospoda Borisa
Grizlova.
II POSLOVNO POROČILO
1 POSLANSTVO, VIZIJA, STRATEŠKI CILJI
1.1 POSLANSTVO
Osnovno poslanstvo Zavoda je organiziranje in izvajanje gostinskih in drugih storitev za
potrebe protokolarnih in reprezentančnih dogodkov v objektih, v katerih se izvajajo
protokolarne storitve, ter kakovostno redno in investicijsko vzdrţevanje teh objektov in
pripadajočih zemljišč (parkov, gozdov in travnikov).
Izvajanje navedenih gostinskih, vzdrţevalnih in drugih storitev temelji na visoki kakovosti in
profesionalnosti ter na kulturnih in zgodovinskih danostih Slovenije.
Z visoko kakovostnim opravljanjem dejavnosti in storitev Zavod daje tudi svoj prispevek k
mednarodnemu ugledu Republike Slovenije.
Zavod upravlja objekte, ki so kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo,
naprave in zemljišča, v okviru katerih izvaja svoje osnovne dejavnosti.
Osnovno vodilo pri upravljanju objektov je ohranjanje njihovega kulturnega in zgodovinskega
izročila ter vzdrţevanje njihove funkcionalnosti ob hkratni ohranitvi naravnih znamenitosti.
Upravljanje objektov poteka po načelih gospodarnosti in racionalnosti ob hkratnem doseganju
visoke kakovosti osnovnih dejavnosti Zavoda.
10
Za doseganje cilja gospodarnosti in racionalnosti pri upravljanju objektov Zavod opravlja
dejavnosti tudi za druge uporabnike. Izvajanje teh dejavnosti v nobenem primeru ne sme
ovirati in tudi ne ovira izvajanja osnovnega poslanstva.
Pri opravljanju osnovnih dejavnosti in storitev je poudarek na področjih, ki jih obvladamo in so
zdruţljiva z našo osnovno dejavnostjo ter prispevajo k odprtosti in dostopnosti objektov, v
katerih se izvajajo protokolarne storitve, za javnost.
S trţno dejavnostjo ustvarjamo prihodek, ki je namenjen za vzdrţevanje in razvoj objektov, v
katerih se izvajajo protokolarne storitve, ker s tem podpiramo svoje temeljno poslanstvo.
1.2 VIZIJA
Temeljna smer bodočega razvoja Zavoda je v oblikovanju, organiziranju in izvajanju visoko
strokovnih in profesionalnih dejavnosti in storitev za protokolarne in reprezentančne dogodke.
Prispevati mora svoj deleţ k uspehu protokolarnih dogodkov in k razpoznavnosti naše drţave.
To zahteva stalen razvoj dejavnosti in storitev za dvig kakovosti, uvajanje sodobnih metod
racionalne organiziranosti in uvajanje zdruţljivih dopolnilnih dejavnosti.
Upravljanje glavnih in pomoţnih objektov bo usmerjeno v ohranjanje zgodovinske, kulturne in
naravne dediščine z namenom funkcionalnega koriščenja za opravljanje osnovne in
dopolnilnih dejavnosti ter prizadevanje za vzpostavitev primerne dostopnosti posameznih
objektov za javnost, da bi pribliţali zgodovinsko in kulturno vrednost objektov najširšemu
krogu obiskovalcev.
Na podlagi dobrih izkušenj preteklih let bomo posebno pozornost še naprej namenjali tudi
uporabi objektov za izvajanje različnih kulturnih ter umetniških prireditev in s tem prispevali
svoj deleţ k obogatitvi obstoječe ponudbe kulturnih prireditev na Gorenjskem in v Sloveniji.
Na področju kongresne dejavnosti in poslovnega turizma bomo pospešeno razvijali gostinske
dejavnosti in storitve, zlasti kulinariko in streţbo ter dodatne storitve z jasno razpoznavnimi
konkurenčnimi prednostmi, ki bodo temeljile na visoki kakovosti. Postali bomo prepoznavni
ponudniki navedenih storitev z visoko kakovostjo.
Pri organiziranju in izvajanju storitev za trţne dogodke ţelimo postati vodilni izvajalec v
Sloveniji. Naša odlika in konkurenčna prednost temeljita na znanju in izkušnjah pri izvajanju
protokolarnih in reprezentančnih storitev, ki jih bomo ustrezno prenesli tudi na to področje.
Zdruţili bomo odličnost z zgodovinskim izročilom in naravnimi ter kulturnimi znamenitostmi
Slovenije.
1.3 STRATEŠKI CILJI
1.3.1 Kakovost poslovanja
Osnovni cilj nadaljnjega razvoja dejavnosti Zavoda v prihodnjih letih je povečanje kakovosti
izvajanja gostinskih dejavnosti in storitev za potrebe protokolarnih in reprezentančnih
dogodkov v objektih, v katerih izvajamo protokolarne storitve. To bomo dosegli z dodatnim
izobraţevanjem in izpopolnjevanjem zaposlenih.
11
1.3.2 Poslovni cilji
V prihodnjih letih bomo skušali vsaj obdrţati višino oz. povečati zaračunane prihodke glede na
splošna gospodarska gibanja. Ustvarjeni prihodek iz trţnih dejavnosti bomo uporabili za
izvajanje vzdrţevalnih del na objektih in s tem prispevali k ohranjanju naravne in kulturne
dediščine teh objektov in na ta način posredno prispevali k razbremenitvi drţavnega
proračuna.
1.3.3 Upravljanje reprezentančnih objektov
Pri upravljanju objektov in zemljišč bomo posebno pozornost namenjali varstvu naravne in
kulturne dediščine, ki je ţe zaščitena s številnimi predpisi. Prizadevali si bomo za nadaljnje
strokovno usmerjeno ravnanje z gozdnimi, parkovnimi in vodnimi površinami. Zato bomo
razvijali samo takšne oblike dodatne ponudbe, ki ne bodo imele negativnega vpliva na
obstoječe ekosisteme.
2 RAZVOJ IN NALOŢBENE AKTIVNOSTI
2.1 OHRANJANJE FUNKCIONALNOSTI OBJEKTOV
Zavod upravlja obseţno premoţenje, ki vključuje večje število objektov in zemljišč v skupni
izmeri pribliţno 506 ha na sedmih lokacijah: Grad Brdo, Kongresni center, Hotel Kokra,
Restavracija Zois s pripadajočimi pomoţnimi objekti in napravami ter zemljišči na Brdu pri
Kranju, Grad Strmol s pomoţnimi objekti in zemljišči v Dvorjah pri Cerkljah, Vila Podroţnik v
Ljubljani, Vila Zlatorog na Bledu, Vila Pršivec v Bohinju, Vila Tartini v Strunjanu, Plečnikov
dvorec v Kamniški Bistrici ter obrati prehrane delavcev v javni upravi v Ljubljani. Večina
objektov je prednostno namenjena protokolarni dejavnosti, kar pomeni, da so le sekundarno
oz. pogojno trţni oz. odprtega tipa (gostinska, promocijska in kulturna dejavnost).
Med objekte, v katerih se izvajajo protokolarne storitve v širšem smislu, je treba šteti tudi vse
tiste objekte, ki sluţijo za vzdrţevanje in oskrbovanje osnovnih objektov (vrtnarija, delavnice,
strojni depoji, garaţe, depandanse) ter enote prehrane v javni upravi. Ohranjanje
funkcionalnosti takega števila objektov zahteva v prvi vrsti usposobljeno strokovno ekipo, ki je
sposobna tekoče zadovoljevati večino potreb. Vendar pa je po letih relativno nizkih
investicijskih vlaganj stanje objektov tako, da so nujni investicijski posegi, ki bodo omogočali
nadaljnjo smotrno uporabo v skladu z namenom ustanovitve Zavoda. V spodnji tabeli so
prikazane lokacije, število glavnih in pomoţnih objektov, površina pripadajočih zemljišč
(parkov, gozdov in travnikov) in namembnost objektov:
Lokacija
Število objektov
glavni
pomoţni
Skupna
površina
(ha)
Namembnost
Brdo
5
57
478,0 protokolarne in komercialne dejavnosti
Strmol
1
3
Podroţnik
1
2
Vila Pršivec
1
1
0,2 protokolarne dejavnosti
Vila Zlatorog
1
2
Vila Tartini
1
2
0,8 v najemu
Plečnikov
dvorec
1
-
0,8 v najemu
12
2.2 PRIČAKOVANI RAZVOJ ZAVODA
Poslovanje Zavoda za leto 2011 je opredeljeno v programu dela in finančnem načrtu, ki ga je
sprejel upravni odbor in ga posredoval v soglasje Vladi RS. Omenjeni dokument predvideva
racionalno gospodarjenje s sredstvi v upravljanju in hkrati ohranjanje naravne ter kulturne
dediščine.
Po obračunskem obdobju ni bilo pomembnih poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na rezultat leta
2011.
Zavod nima finančnih tveganj, ker ne najema in ne daje kreditov in tudi nima finančnih naloţb.
Pri tem je pomembno opozoriti, da je bil Zavod na podlagi Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list, št. 117/06) zavezanec za obračun in plačilo davka od dohodkov. Na
podlagi obračuna po Pravilniku o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb je ta
obveznost za leto 2011 znašala 41.704 EUR.
V letu 2011 je potekala obnova Gradu Strmol. Investicijo vodi in financira Ministrstvo za
kulturo. Zaključek investicije je predviden poleti 2012.
3 SPLOŠNA SLUŢBA
Naloge splošne sluţbe so definirane v Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest v Javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije (v
nadaljevanju: Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji):
 spremljanje izvrševanja funkcij in nalog
 izpopolnjevanje organizacije in metod dela
 izvajanje kadrovskih in izobraţevalnih dejavnosti
 organiziranje in urejanje varstva pri delu
 priprava splošnih aktov in urejanje pravnih zadev
 organiziranje pisarniškega poslovanja
 varstvo narave in kulturne dediščine ter ohranjanje in razvijanje kulturnih,
zgodovinskih in naravnih dobrin in znamenitosti, ki so v sklopu protokolarnih
objektov ter za njihovo odpiranje za javnost
 varovanje oseb ter premičnega in nepremičnega premoţenja.
3.1 KADRI
V letu 2011 je bilo povprečno zaposlenih 208 delavcev (povprečno število zaposlenih iz ur
205). Iz tabele je razvidno število zaposlenih na začetku in koncu obdobja ter njihova dejanska
izobrazba. Tako je bilo 31.12.2011 zaposlenih 205 (83 odstotkov) delavcev od sistemiziranega
števila 247 delovnih mest.
13
ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z DEJANSKO IZOBRAZBO
Št. zaposlenih
na dan
31.12.2010
Št. zaposlenih
na dan
31.12.2011
Sprememba
I.
II.
III.
Stopnja izobrazbe
IV.
V.
VI.
0
4
14
66
84
15
20
5
208
0
4
15
58
84
19
20
5
205
-
-
+1
-8
-
+4
-
-
-3
VII.
VIII.
Skupaj
Na dan 31.12.2011 so bili 203 delavci zaposleni za nedoločen čas in 2 delavca za določen čas
zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev.
Na novo je bilo v letu 2011 zaposlenih 9 delavcev, od tega 3 za določen čas.
Delovno razmerje je prenehalo 12 delavcem, 3x zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi
delavca, 1x zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, 7x zaradi upokojitve, 1x zaradi
redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
Enega delavca, zaposlenega za določen čas, smo zaposlili za nedoločen čas.
Brez ustrezne izobrazbe za delovna mesta, na katera so razporejeni, je 12 delavcev, kar je
5,85 odstotka od vseh zaposlenih. Konec leta 2003 je bil izdelan poseben program
razreševanja te problematike. Tako se je število zaposlenih z neustrezno izobrazbo zniţalo z
52 odstotkov (leta 2001) na 5,85 odstotka.
Na dan 31.12.2011 je bila povprečna starost zaposlenih 43,6 leta. Ţensk je bilo 112 ali 54,6
odstotka, moških pa 93 ali 45,4 odstotka.
GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V ZADNJIH PETIH LETIH
Vrsta/leto
Stanje 31.12.
Povprečno mesečno stanje
Povprečno iz vseh ur
2007
222
209
208
2008
214
221
220
2009
220
218
221
2010
208
216
214
2011
205
208
205
3.1.1 Delo po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah in delo prek študentskega
servisa
Za občasna, začasna in druga dela, ki nimajo narave delovnega razmerja, uporabljamo
izvajalce na podlagi pogodb o delu, avtorskih pogodb in dela preko študentskega servisa.
Ti izvajalci so nepogrešljivi predvsem poleti, v času največje intenzivnosti koriščenja letnih
dopustov, ter ob drugih primerih kratkotrajnega povečanega obsega poslovanja (večji
protokolarni dogodki, povečan obseg gostov, ipd.). Pa tudi na drugih področjih, kjer so
potrebna specialna strokovna znanja ali veščine, pa ni smotrno, da bi imeli zaposlene delavce,
uporabljamo zunanje izvajalce.
Tako smo imeli sklenjenih 13 pogodb o delu predvsem za naslednja dela:
 masaţa in delo v recepciji
 skrbnik objekta
 vodenje tečaja jahanja
 pomoč pri čiščenju
 pomoč v kuhinji in streţbi
 pomoč pri urejanju golf igrišča
 voţnja kočije





14
trener fitnessa
vodenje organiziranih ogledov po objektu Brdo, pomoč v recepciji KC - garderoba
receptorska dela v wellness centru
pomoč v računovodstvu
pomoč – prodajno trţenje.
Sklenili smo 14 avtorskih pogodb, predvsem za naslednja dela:
 fotografiranje po naročilu
 umetniške slike
 izdelava umetniškega programa, sodelovanje na glasbenih nastopih.
Delo študentov in dijakov smo uporabljali med povečanim obsegom dela za pomoč v kuhinji,
streţbi, gospodinjskih, receptorskih delih ter kot pomoč v finančno informacijski in prodajni
sluţbi ter tehnični sluţbi in v obdobju poletnih počitnic, ko je največ zaposlenih na letnih
dopustih. V tem obdobju je delo opravljalo 101 dijakov oz. študentov.
3.1.2 Izobraţevanje zaposlenih
JGZ Brdo vodi politiko spodbujanja izobraţevanja zaposlenih. Z vsemi, ki se izobraţujejo za
pridobitev višje stopnje izobrazbe, imamo sklenjene pogodbe, s katerimi so dogovorjene
medsebojne pravice in obveznosti. Poleg izobraţevanja za pridobitev višje stopnje izobrazbe
se zaposleni izobraţujejo še na drugih področjih, kot so strokovno izobraţevanje in
izpopolnjevanje, z udeleţbo na različnih kratkotrajnih oblikah kot so seminarji, delavnice,
konference, strokovna srečanja ipd., izobraţevanja s področja varstva pri delu, idr.
Sklenjenih smo imeli 28 pogodb o izobraţevanju. V letu 2011 smo sklenili 3 nove pogodbe.
Izobraţevanje je zaključilo 6 zaposlenih.
3.1.3 Napredovanje zaposlenih
V letu 2011 je vlada zaradi varčevalnih ukrepov z interventnim zakonom zamrznila
napredovanje. Kljub temu smo v marcu opravili ocenjevanje. Po treh letih bi moralo
napredovati 84 zaposlenih, od tega jih 28 za napredovanje ni imelo zadostne ocene.
3.1.4 Disciplinski in drugi ukrepi zoper zaposlene
V tem obdobju smo eni zaposleni redno odpovedali pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov,
eni pa izrekli opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
3.1.5 Invalidi
V JGZ Brdo je zaposlenih 11 invalidov III kategorije. Ker nimamo invalidskih delovnih mest, jim
prilagodimo obstoječa delovna mesta glede na preostalo delovno zmoţnost.
Po novem zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov smo razporejeni v
kvotni sistem, ki opredeljuje, da moramo zaposlovati 2 odstotka invalidov od skupnega števila
zaposlenih. Obvezna kvota za JGZ Brdo znaša 4 invalidi. To kvoto izpolnjujemo in dobivamo
nagrado za preseganje kvote. Število invalidov se je zmanjšalo 1 x zaradi upokojitve in 1x
zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
15
3.1.6 Druga problematika in dogajanja na kadrovskem področju
V okviru Gorenjske štipendijske sheme, ki jo organizira in sofinancira RRA BSC Kranj,
štipendiramo 6 dijakov za pridobitev srednje izobrazbe – gostinski tehnik.
V letu 2011 smo sklenili dve novi pogodbi o štipendiranju.
Sodelovali smo na informativnem dnevu za vpis v Srednjo gostinsko turistično šolo v
Radovljici in na ta način prispevali k boljši prepoznavnosti in priljubljenosti gostinskih poklicev.
3.2 VARSTVO PRI DELU
Za izvajanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu in varstva pred poţarom imamo
sklenjeno pogodbo z MIKROTOP d.o.o., Koprska 98, Ljubljana. MIKROTOP d.o.o. za JGZ
Brdo opravlja vsa potrebna strokovna opravila na področju varstva in zdravja pri delu ter
varstva pred poţari.
Izvajalec strokovnih nalog s področja varnosti pri delu in varstva pred poţarom je izdelal
poročilo o stanju na področju varnosti in zdravja pri delu in varstva pred poţarom za leto 2010.
Za leto 2011 je bil izdelan Program aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu in
varstva pred poţarom.
V letu 2011 se je zgodilo 9 nezgod pri delu, od tega 2 med prihodom oz. odhodom z dela.
Zaradi poškodb pri delu so bili zaposleni bolniško odsotni 218 dni.
3.3 SPLOŠNI AKTI IN DRUGE SPLOŠNE ZADEVE
V letu 2011 so bili sprejeti ali spremenjeni naslednji splošni akti JGZ Brdo:
 Akt o osebni varovalni opremi in delovni obleki
 Pravilnik o delovnem času
 Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
 Pravilnik o uporabi sluţbenih vozil
 Pravilnik o stalni dosegljivosti v JGZ Brdo.
V marcu 2011 smo uvedli nov način evidentiranja prisotnosti pri delu, za kar smo kupili nov
računalniški program.
3.4 UREJANJE PRAVNIH ZADEV
Splošni sektor je sodeloval s Tehničnim sektorjem v postopkih denacionalizacije in pri urejanju
legalizacije objektov ter odkupih zemljišč znotraj kompleksa Brdo.
V letu 2011 nadaljujemo postopek razdruţitve kompleksa, namenjenega za vračilo v naravi za
denacionalizacijske upravičence. Trenutno imamo aţuriran seznam lastnikov, ki pa se še
vedno spreminja zaradi zapuščinskih postopkov, naknadno pa teče še en postopek
denacionalizacije na UE Kranj. S skladom kmetijskih zemljišč in gozdov sodelujemo v primerih
menjave ali odkupa zemljišč, vendar v letu 2010 in 2011 ni bil realiziran noben primer menjave
ali odkupa zemljišč.
3.5 VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Za vse posege v prostor in objekte, ki so naravovarstveno in kulturno zaščiteni, pridobivamo
ustrezna soglasja.
Ob obnovi gradu Strmol so bili odkriti doslej nepoznani kletni prostori. Zavod za varstvo
kulturne dediščine je izdal smernice za ureditev najdenih kletnih prostorov.
16
4 TEHNIČNA SLUŢBA
Za vzdrţevanje premoţenja Zavoda je odgovorna tehnična sluţba. Njene naloge so:
 opravljanje rednih del na objektih in zemljiščih v upravljanju Zavoda, ki so potrebna, da
so objekti in zemljišča ustrezno vzdrţevani in v svoji funkciji (redna dela)
 izvajanje tehničnih nalog za pripravo in izvedbo dogodkov (ure za dogodke)
 odpravljanje okvar in posledic raznih nepredvidljivih dogodkov (izredna dela)
 izvedba projektnih nalog, predvsem kot izvedba investicij in investicijskega vzdrţevanja
v lastni reţiji v okviru prostih kapacitet (projektna dela).
Tehnična sluţba je organizirana na štirih področjih:
 področje za vzdrţevanje in gradnje
 področje za upravljanje objektov
 področje za gozdarstvo, kmetijstvo in konjerejo
 področje za vrtnarstvo in urejanje parkov.
Delo znotraj področij vodijo vodje področij. Z namenom učinkovitejšega vodenja vodje izdelajo
tedenski načrt dela, ki sluţi tudi preverjanju načrtovanja in organiziranja dela, kasneje pa je to
podlaga za vodenje evidence opravljenih del. Po področjih spremljamo tudi stroške, ki
nastajajo na podlagi naših zahtevkov. Vodje področij so se sestajali z vodjem sluţbe na
tedenskih sestankih, na katerih so sproti ocenjevali opravljanje nalog, odpravljali posamezne
ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, skrbeli za obvladovanje stroškov ter usklajevali
zahteve za načrtno opravljanje posameznih delovnih nalog za teden dni naprej.
4.1 OPRAVLJENA DELA TEHNIČNE SLUŢBE
V letu 2011 je bilo v tehnični sluţbi s poprečno 41 delavci opravljenih 69.955 delovnih ur (brez
vodje sluţbe in protokolarnega svetovalca; skupaj z njima je v tehnični sluţbi sistematiziranih
54 delovnih mest). Razpored ur po področjih, število nadur, dopustov in bolniških odsotnosti
prikazuje tabela:
ŠTEVILO ZAPOSLENIH TER OBSEG RAZPOLOŢLJIVIH IN OPRAVLJENIH DELOVNIH UR, DOPUSTOV IN
BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI V TES V LETU 2011
Področje
PVG1
PUO2
PGKK3
PVUP4
Skupaj
odstotek
1
Število
Delovne
Dejansko
delavcev
ure po Plačane Neplačane Ure skupaj opravljene
po
koledarju nadure
nadure
delovne ure
področjih
7+25
7
16+16
16.872
14.112
33.104
93
225
70
-80
-32
-64
10
20.160
0
-13
40+3
84.248
388
99,76
0,46
-189
16.885
14.305
33.110
20.147
84.447
12.681
12.497
27.110
17.667
69.955
-0,22
100
82,84
Dopusti
Bolniške
odsotnosti
2.696
1.808
3.632
1.508
0
2.368
2.368
112
10.504
3.988
12,44
4,72
Področje za vzdrţevanje in gradnje
2
Področje za upravljanje objektov
3
Področje za gozdarstvo, kmetijstvo in konjerejo
4
Področje za vrtnarstvo in urejanje parkov
5
Dvema delavcema je prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve, prvemu 30. 6. in drugemu 10. 10.
6
S 1. 8. je bil zaposlen en delavec na novo.
17
Število dejansko opravljenih ur v primerjavi s preteklimi leti je manjše za skoraj 8 odstotkov (v
letu 2010 75.897 in v letu 2009 75.840 ur). Razlogi za to so v manjšem številu delovnih ur po
koledarju, manjšem številu plačanih nadur, izravnavi stanja ur (neplačane nadure), večjemu
koriščenju dopustov in v bolniških odsotnostih. Bolniška odsotnost je bila podobno kot v letu
2010 zelo velika (v letu 2009 2,34 odstotka in v letu 2010 4,16 odstotka). Vzrok za to je bila
daljša neprekinjena odsotnost dveh delavcev zaradi hujših bolezni. Največ ur je bilo
opravljenih za izvajanje rednih del. Glede na dejansko opravljeno število delovnih ur se je
deleţ ur za redna dela celo nekoliko povečal, kar je posledica manjšega števila skupno
opravljenih delovnih ur. Pribliţno tri četrtine ur rednega dela je bilo opravljenih za izvajanje
standardnih rednih del, ki so potrebna za upravljanje in vzdrţevanje objektov in zemljišč v
upravljanju (ohranjanje premoţenja v upravljanju v primerni kondiciji, kar je potrebno izvajati
ne glede na to, ali se v njih kaj dogaja ali ne). Preostala redna dela so vezana predvsem na
vremenske razmere (npr. zimska sluţba pozimi in zalivanje trat poleti).
Ure za dogodke so ure, porabljene za tehnično pripravo in izvedbo dogodkov. Pri pripravi gre
predvsem za pripravo prostorov za dogodke (postavitev notranje opreme, priprava tehnične
opreme in postavitev dekoracij) v Kongresnem centru Brdo, Hotelu Kokra, Gradu Brdo in na
Račjem otoku. Pri izvedbi dogodkov sodelujejo tehnični delavci z multimedijsko podporo
dogodkom in operativno logistiko izvedbe dogodka.
Za izredna dela ţelimo, da jih sploh ne bi bilo, vendar se temu ne da izogniti. Njihov deleţ smo
s preventivnim ravnanjem zmanjšali na minimum.
Projektna dela so dela enkratnega značaja, v okviru katerih naredimo nekaj novega ali
izboljšamo nekaj obstoječega.
Po področjih se deleţ ur, razdeljenih na skupine nalog, razlikuje v odvisnosti od del, za katera
je posamezno področje zadolţeno. Število ur, potrebnih za opravljanje rednih del, ostaja dokaj
konstantno. Izrednih del je bilo v letu 2011 zelo malo, nekoliko manj je bilo tudi ur, potrebnih
za pripravo in izvedbo dogodkov. Za razliko od prejšnjih let so v letu 2011 ta dela opravili
večinoma znotraj področja za upravljanje objektov. Glede na manjše število opravljenih
skupnih delovnih ur je nekaj manjše tudi število ur porabljenih za projektna dela.
DELEŢI OPRAVLJENIH UR PO VRSTI NALOGE
Projektna dela 8%
Izredna dela 0%
Ure za dogodke 20%
Ure rednega dela 72%
18
PRIKAZ OPRAVLJENIH UR PO PODROČJIH IN VRSTI NALOGE
Področje
PVG
PUO
PGKK
PVUP
Skupaj
Dejansko
opravljene
delovne ure
12.681
12.497
27.110
17.667
69.955
Ure
rednega
dela
11.326
2.746
22.022
14.387
50.481
Deleţ ur
rednega
dela
89 %
22 %
81 %
81 %
72 %
Ure za
dogodke
183
9.700
497
3.280
13.660
Izredna
dela
48
51
69
0
168
Projektna
dela
1.124
0
4.522
0
5.646
4.2 REDNA DELA
V okviru rednih del tehnična sluţba skrbi na Brdu za:
 štiri temeljne objekte (grad Brdo, Kongresni center, hotel Kokra in Restavracija Zois)
 41 drugih različno velikih v kataster vpisanih stavb
 3046 m meteorne kanalizacije
 2358 m fekalne kanalizacije
 2813 m sekundarnega vodovodnega omreţja
 802 m toplovoda
 768 m elektro kinet
 1212 m telekomunikacijskih kinet
 30 pomoţnih objektov
 52 vodnih objektov
 4,63 km cevovoda z 18 objekti
 11 ribnikov s površino 12,5 ha in obodom 6,6 km
 6,8 km potokov
 30 ha intenzivno košenih parkovnih površin
 5,8 ha manj intenzivno košenih parkovnih površin (7 travnikov)
 26,6 ha gospodarsko košenih površin (17 travnikov)
 11,8 km ţičnata ograja
 21,2 km makadamskih cest
 8,6 km asfaltiranih cest
 3,0 km peščenih poti v parku
 2,2 km ţive meje
 26,2 ha parkovnega gozda
 379,3 ha gozda.
Pri gospodarjenju z vsemi temi objekti in površinami moramo upoštevati naslednje statuse teh
objektov in površin:
 gozd s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 76/01, 28.9.2001)
 lovišče s posebnim namenom Brdo pri Kranju (Ur. l. RS, št. 114/04, 22.10.2004)
 naravna vrednota Brdo pri Kranju – parkovni kompleks (Ur. l. RS, št. 111/04,
14.10.2005)
 območje Nature 2000 (Ur. l. RS, št. 49/04, 30.4.2004 in 110/04, 11.10.2004)
 ekološko pomembno območje – Brdo grad pri Kranju (Ur. l. RS, št. 48/04, 30.4.2004),
 kulturni spomenik drţavnega pomena (Ur. l. RS, št. 21/08).
Poleg objektov na Brdu skrbimo še za vse ostale objekte v upravljanju (razen dveh, ki sta v
najemu):
 Grad Strmol v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem






19
Vila Zlatorog na Bledu
Vila Podroţnik v Ljubljani
Vila Pršivc v Bohinju
počitniški objekt v Termah Čateţ
počitniški objekt na Pokljuki
kuhinje (5) in razdelilnice (3).
Vsako izmed področij tehnične sluţbe je odgovorno za izvedbo natančno določenih rednih del.
Večina teh del je standardizirana. Za njihovo realizacijo se na letni ravni porabi pribliţno
37.800 ur ali tri četrtine delovnih ur rednih del. Za vsakodnevna redna dela, kot so dela v
hlevu, pobiranje smeti, kontrola delovanja čistilne naprave in podobno, je dnevno potrebnih
36,25 ure dela ali 9500 ur letno. Na enak način za tedenska dela 6700 ur in za mesečna 4600
ur. Standardizirana redna dela so nadalje razdeljena še na redna trimesečna, polletna in letna
dela.
Preostala četrtina rednih delovnih ur je bila porabljena za izvedbo rednih del, ki so pogojena
vremensko (zimska sluţba, zalivanje trat ipd.), za izvedbo naročil (izdelava in postavitev
cvetličnih aranţmajev za pogodbene naročnike in podobno) in za neenakomerno razporejena
redna dela (redna sečnja, obnova grmišč ipd.).
Nekaj najpomembnejših rednih del s porabo časa v letu 2011 predstavlja tabela v
nadaljevanju:
PORABA DELOVNIH UR ZA NAJPOMEMBNEJŠA REDNA DELA
Redno delo
Parkovna košnja na Brdu (28 ha)
Servisi in popravil po enotah v Ljubljani
Pospravljanje listja na Brdu
Nadziranje delovanja različnih postrojenj (podpostaje, čistilna
naprava in podobno)
Obrezovanje ţivih mej na Brdu (50.000 m2)
Ključavničarska dela
Servisiranje delovnih strojev
Tekoče vzdrţevanje strojev
Vzdrţevanje objektov s čiščenjem ţlebov
Vzdrţevanje makadamskih cest na posestvu Brdo (25 km)
Porabljene ure
3.440
1.256
2.710
642
476
696
2.543
316
232
382
Na osnovi analize porabe časa za posamezna opravila v letu 2011 in primerjave s preteklimi
leti ugotavljamo naslednje:
 poraba časa za vzdrţevanje objektov in naprav je primerljiva s preteklimi leti
 poraba časa za vzdrţevanje zemljišč (posestva) je primerljiva s preteklimi leti
 večjo porabo časa smo ugotovili pri vzdrţevanju parkovnih površin, kjer v zadnjih
letih dajemo velik poudarek dvigu kakovosti; analiza rezultatov kaţe, da smo prišli
do točke, od katere naprej se kakovost dviguje vse počasneje, močno pa narašča
poraba časa
 v letu 2011 ni bilo teţav z zimskimi nevšečnostmi, za njihovo odpravljanje smo
porabili le 32 delovnih ur (lani 1.464 in predlani 1.160)
 spremenilo se je razmerje med prodajo in premiki vrtnarskih artiklov; nabava po
nabavnih cenah v letu 2011 je enaka kot v letu 2010, 17 odstotkov je bilo
prodanega direktno na vrtnariji, 83 odstotkov pa izdanega s premiki, leto prej je
bilo razmerje 36 odstotkov : 64 odstotkov.
20
4.3 DELA ZA DOGODKE
Tehnična sluţba je odgovorna za pripravo prostorov za dogodke, za izdelavo in postavitev
cvetličnih aranţmajev za dogodke in za multimedijsko pripravo ter izvedbo dogodkov. Pri
vseh dogodkih v gradu Brdo, pri vseh večjih in tudi nekaterih drugih dogodkih sodelujemo še
na druge načine, ki so pomembni za izvedbo posameznih dogodkov (garderoba, urejanje
prometa, prevozi in podobno).
V preteklem letu so delavci področja za upravljanje objektov pripravili prostore za izvedbo
dogodkov večinoma sami, nekaj pa tudi s pomočjo delavcev drugih področij tehnične sluţbe
ali študentov. Obseg dela za dogodke je bil najbolj izrazit v času priprav in poteka dogodkov
ob obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina in nemške kanclerke Angele Merkel (ob
njenem obisku smo sodelovali pri pripravah na Ljubljanskem gradu).
Vodja področja za upravljanje objektov je po naročilu prodajne sluţbe izdeloval načrte
postavitev za izvedbo komercialnih in protokolarnih dogodkov ter pripravljal tehnične rešitve in
delavniške risbe za rešitev različnih problemov v zvezi s pripravo prostorov za dogodke.
4.4 IZREDNA DELA
V letu 2011 so se pojavljali nepredvidljivi dogodki manjših razseţnosti, zaradi katerih je bilo
treba takoj opraviti določena dela, ki niso bila predvidena in so bila potrebna kot reakcija na
nepričakovan dogodek. Ker je šlo za dogodke manjših razseţnosti, je bila tudi poraba časa za
njihovo odpravo bistveno manjša kot v preteklih letih. Skupno smo za takšna dela porabili 168
ur (v preteklem letu 1.779 ur).
Največji in najteţji nepredvidljiv dogodek je bil pojav talne vode v prostoru nizkonapetostnega
stikališča v Kongresnem centru. Vodo smo črpali iz prostora, delo pa je po interventni začasni
rešitvi prešlo iz izrednega v projektno.
Po objektih so med izrednimi deli v 90-ih odstotkih prevladovale okvare na vodovodnih in
ogrevalnih napeljavah, ki so zahtevale takojšnje menjave pip, ventilov ali podobnega in
odpravo poškodb po izliti vodi.
Vremenskih nevšečnosti v letu 2011 k sreči ni bilo. Takoj na začetku leta smo še pospravljali
podrto drevje iz decembrskega snegoloma.
4.5 PROJEKTNA DELA
Leto 2011 sta zaznamovali dve večji projektni deli, to sta obnova oken v atriju gradu Brdo in
oblaganje breţine drugega jezera s kostanjevimi okroglicami.
V atriju gradu Brdo smo se v letu 2010 lotili brušenja hrastovih oken in jih na novo lakirali. Ob
tem smo izdelali tudi nove zaključne letve. V letu 2010 smo obnovili 12 oken, v letu 2011 pa
še preostalih 8. Ko smo tako z okni v pritličju zaključili, smo se lotili še tistih v nadstropju in
obnovili 4. Ocenjujemo, da nam bo preostalih 16 oken uspelo obnoviti v letu 2012.
V letu 2010 smo ob prenovi Račjega otoka breţino obloţili z leseno zaščito iz kostanjevih
okroglic. V letu 2011 smo s takšno zaščito nadaljevali na breţini 2. jezera. Obloţili smo cca.
400 m breţine. Na spodnjem delu breţine smo naleteli na oviro; zaradi strme breţine,
obloţene z betonskimi pragovi, smo ţeleli še bolj spustiti vodo iz jezera, vendar nam zasut
izpustni objekt tega ni omogočal. Tako smo se lotili izdelave novega izpustnega objekta, ki
21
smo ga po več preštudiranih moţnih variantah naredili zelo enostavno s podbojem in
namestitvijo ventila, s katerim je sedaj jezero moţno izprazniti.
Narejenih je bilo še več drugih, po obsegu manjših projektnih del, najpomembnejša so bila:
 zamenjava azbestnih prečk na pergoli za gradom Brdo z macesnovimi
 preureditev parkovne poti mimo Koče jezero do Račjega otoka
 redčenje v parkovnem gozdu na Brdu
 sečnja v parku Vile Podroţnik in Vile Zlatorog
 selitev pred prenovo kuhinje v Vladni palači
 sečnja v parku gradu Strmol
 obrezovanje smrekove ţive meje na vzhodni strani posestva (cca. 3 km)
 odvoz materiala z odbijališča na nekdanjem hipodromu
 brananje in zasejanje ''novega travnika''
 priprava Oranţerije za obnovo
 priprava pohištva za gostinski zbor
 obnova prikolice za hlevski gnoj in enoosne prikolice
 izdelava stojal za plazme v Kongresnem centru
 izdelava obešal za tepihe v Kongresnem centru
 izdelava RF robnikov za obrobo parkovnih poti.
Vodili smo projekte, ki so jih izvajali zunanji izvajalci:
 obnova fasade na prizidku Oranţerije
 zamenjava strehe na Oranţeriji
 dobava in montaţa novih televizij v hotelu Kokra
 pleskanje dveh predavalnic in hodnika v hotelu Kokra
 zamenjava tlaka v dveh predavalnicah in hodniku v hotelu Kokra
 planiranje ''novega travnika''
 pleskanje vrtne ute v parku Vile Podroţnik
 zamenjava oken v pritličju juţne fasade Vile Podroţnik
 popravilo mostička, pergole in stopnic ob Vili Podroţnik
 premaz parketa v Kongresnem centru
 postavitev platnene strehe na račjem otoku.
Strokovni sodelavec in vodje področij so vodili ali sodelovali še pri nekaterih drugih projektih:
 reševanje lastninskih razmerij
 priprave podatkov za podelitev stavbne pravice Nogometni zvezi Slovenije
 aktivnosti za promocijo naravnih zanimivosti posestva Brdo
 izdelava registra drevnine Parka Brdo pri Kranju
 spremljanje prenove gradu Strmol s pripadajočimi pristavami, prenovo vodi
Ministrstvo za kulturo
 sodelovanje v okviru intenzivnega monitoringa stanja gozdov na ploskvi na Brdu.
4.6 STROŠKI VZDRŢEVANJA PREMOŢENJA
Premoţenje v upravljanju je obremenjeno z visokimi rednimi stroški poslovanja in tekočega
vzdrţevanja. Stroški tekočega vzdrţevanja so znašali 334.365 EUR (indeks na leto 2010 je
107) in redni stroški poslovanja 671.707 EUR (indeks na leto 2010 je 95), skupaj 1.006.072
EUR.
Največje stroške povzročajo poraba električne energije in kurilnih medijev, ki znašajo za leto
2011 skupaj 439.058 EUR ali 65 odstotkov rednih stroškov poslovanja oziroma 44 odstotkov
stroškov rednega poslovanja in tekočega vzdrţevanja.
22
V tehnični sluţbi zato redno nadzorujemo porabo električne energije, kurilnih medijev in vode.
Z rednim nadzorom spremljamo njihovo porabo, hitro odkrivamo morebitne napake, ki jih zato
hitreje odpravimo, obenem pa pridobimo podatke o porabi po posameznih objektih.
V spodnjem grafikonu je prikazana poraba električne energije, zemeljskega plina in vode za
Brdo na izhodiščno leto 2008.
INDEK PORABE glede na leto 2008
1,20
1,00
1,00
1,00
1,00
0,91
0,89
0,83
0,79
0,80
0,74
0,83
0,81
0,79
0,71
2008
2009
0,60
2010
2011
0,40
0,20
0,00
voda
elektrika
plin
4.6.1 Električna energija
Stroški porabe električne energije v letu 2011 so znašali 231.344 EUR, indeks na leto 2010 je
93.
Največja poraba električne energije je na Brdu, kjer preskrba z električno energijo poteka prek
dveh transformatorjev, kjer sta tudi merilni mesti. Prvo merilno mesto je pri transformatorju v
Hotelu Kokra in drugo pri transformatorju v Kongresnem centru. Poraba električne energije na
teh dveh merilnih mestih v obdobju od leta 1999 do 2011 je prikazana v grafikonu. Iz
grafikona je razvidno, da se je v letu 2008 na merilnem mesto TP Brdo-park poraba močno
povečala. Vzrok za to je priključitev novega Kongresnega centra in njegova maksimalna
zasedenost v prvi polovici leta, ko je Slovenija predsedovala Svetu EU.
S koncem predsedovanja in s sprejetjem ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije, ki
jih sproti izvajamo na vseh objektih, se je poraba v letu 2009 glede na leto 2008 zmanjšala, v
letu 2010 pa glede na leto 2009 malenkostno povečala in ostala pribliţno enaka tudi v letu
2011. Kljub varčevalnim ukrepom je poraba zelo odvisna od pomembnejših dogodkov, zaradi
katerih so vključeni večji porabniki.
23
PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MERILNIH MESTIH IN SKUPAJ V OBDOBJU 1999–2011
3000
TP hotel Kokra
TP Brdo - park
SKUPAJ
2500
2000
1500
1000
500
0
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH V OBDOBJU 2008–2011
300,0
2008
2009
2010
250,0
2011
MWh
200,0
150,0
100,0
50,0
0,0
januar
februar
m arec
april
m aj
junij
julij
avgus t
s eptem ber
oktober
novem ber
decem ber
4.6.2 Ogrevanje
V primerjavi z letom poprej so stroški ogrevanja, ki so znašali 207.714 EUR, skoraj enaki
(indeks 100). Največji stroški ogrevanja so na posestvu Brdo, kjer so površine za ogrevanje
največje. Kljub temu, da je bila poraba zemeljskega plina v primerjavi z letom poprej manjša,
so bili skupni stroški primerljivi, ker se je cena zemeljskega plina v jeseni po novem razpisu
povišala.
Objekti na Brdu so ogrevani iz kotlovnice, ki je bila prenovljena v letu 2006, ko smo zamenjali
tudi energent in prešli s kurilnega olja na zemeljski plin. Kotlovnica je v Hotelu Kokra. Drugi
objekti, razen treh manjših, ki imajo lokalna kurišča, so s kotlovnico povezani s toplovodom. V
letu 2011 smo za ogrevanje objektov, za ogrevanje sanitarne vode, za kuhanje in za potrebe
pralnice v kompleksu Brdo porabili 372.569 sm3 zemeljskega plina.
Porabo energenta (preračunano v kurilno olje) za zadnjih 16 let prikazuje grafikon. Iz
diagrama je razvidno, da se je kljub povečanju ogrevalnih površin za pribl. 8000 m2 v letu
2008 poraba energenta na Brdu zmanjšala zaradi uvedbe varčevalnih ukrepov na tem
področju in je v letu 2009 najmanjša v zadnjih 15 letih.
24
PORABA KURILNEGA MEDIJA V OBDOBJU 1995–2011
600000
500000
litri kurilnega olja [l]*
400000
300000
200000
100000
0
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
PRIMERJAVA PORABE ZEMELJSKEGA PLINA PO MESECIH ZA LETA 2008 - 2011
80000
2008
2009
70000
2010
2011
60000
Sm3
50000
40000
30000
20000
10000
0
januar
februar
m arec
april
m aj
junij
julij
avgus t
s eptem ber
oktober
novem ber
decem ber
Glavni varčevalni ukrep na področju ogrevanja je v letu 2009 izključitev toplovoda iz sistema
ogrevanja zunaj kurilne sezone, kar prikazuje zgornji grafikon. Obratovanje toplovoda je bilo
potrebno zaradi ogrevanja sanitarne vode v Kongresnem centru. Zaradi majhne potrebe po
topli sanitarni vodi v Kongresnem centru smo ogrevanje vode preklopili na električno
ogrevanje, kar pa zaradi majhnih potreb ni vplivalo na večjo porabo električne energije.
4.6.3 Voda
V letu 2011 smo na Brdu porabili 11.270 m3 vode, kar je najmanj od leta 1995 dalje, odkar
porabo vode redno spremljamo.
V preteklosti je zaradi okvar na sekundarnem vodovodnem omreţju prihajalo do vse večjih
izgub vode, zato je viden trend naraščanja porabe vode do vključno leta 1997. Prvi ukrep je bil
ukinitev kroţnega namakalnega sistema, na katerem smo imeli največ okvar. Poraba se je v
naslednjem letu zmanjšala za polovico, potem pa je bil trend povečanja spet do leta 2002, ko
3
smo porabili rekordnih 71.000 m vode. V letu 2003 smo pričeli zamenjavo sekundarnega
vodovodnega omreţja. Prvo leto je bil zamenjan odsek do Gradu Brdo, drugo leto do Hotela
Kokra, v naslednjih letih pa še do drugih objektov. Zamenjava omreţja je bila zaključena v letu
2010, ko so se na novo zgrajeno omreţje priključili še zadnji porabniki.
25
PORABA VODE V OBDOBJU 1995–2011
80000
71766
70000
62183
60210
60000
51015
50000
47396
42709
[m3]
42039
38597
40000
29399
30000
26450
25945
22430
20776
20000
16315
14143
11636
11270
2010
2011
10000
0
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
V prihodnjih letih pričakujemo podobno porabo vode. V objektih z namestitvenimi kapacitetami
(Hotel Kokra, Grad Brdo) je namreč zaradi ukrepov proti legionelozam potrebno tedensko
izpiranje vode do ustalitve temperature vode. V primeru nezasedenih kapacitet so zato
potrebna daljša izpiranja.
Stroški porabe vode in komunalnih storitev v letu 2011 so znašali 54.278 EUR, indeks na leto
2010 je 114. Porast stroškov komunalnih storitev je v največji meri posledica porasta cen
odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov.
4.6.4 Vozila in delovni stroji
Število vozil, skupne prevoţene kilometre in stroške prikazuje tabela. V letu 2011 sta bili
nabavljeni dve novi vozili, ki sta zamenjali stari dotrajani vozili. Registriranih vozil je ostalo
enako kot v letu 2010. Povečalo se je število neregistriranih vozil in število delovnih strojev
(valjar in traktor Carraro 4400 HTS).
PREVOŢENI KILOMETRI IN STROŠKI ZA GORIVO PO SKUPINAH VOZIL
Število Število Število Število
2008 2009 2010
2011
Prevoţeni
kilometri
Gorivo
(EUR)
Ostali
Stroški
(EUR)
Osebna vozila
15
14
14
14
99.405
12.003
7.361
Stroški
vozil
skupaj
(EUR)
19.363
Dostavna in
tovorna vozila
Neregistrirana
vozila
Traktorji in
delovni stroji
SKUPAJ
10
9
8
8
51.046
8.954
5.186
14.140
6
3
3
5
-
1.204
0
1.204
22
21
21
23
-
21.545
0
21.545
53
47
46
50
150.451
43.706
12.547
56.252
Skupno število prevoţenih kilometrov se je glede na pretekli dve leti zmanjšalo. Z osebnimi
vozili je bilo v primerjavi s preteklimi leti narejenih bistveno manj kilometrov, ravno tako z
dostavnimi in tovornimi vozili.
26
ŠTEVILO PREVOŢENIH KILOMETROV OSEBNIH IN DOSTAVNIH/TOVORNIH VOZIL
177.839
Osebna vozila
Dostavna in tovorna vozila
155.449
133.766
99.405
76.782
69.991
54.782
2008
2009
51.046
2010
2011
5 PODROČJE NABAVNEGA TRŢENJA
5.1 JAVNA NAROČILA (JN)
Skupno število vseh izvedenih postopkov JN (brez naročilnic) v letu 2011 je 23, od tega 6 JN
po postopku javnega naročila male vrednosti, 12 JN po postopku zbiranja ponudb po
predhodni objavi, 3 JN po postopku s pogajanji brez predhodne objave in dva postopka
preverjanja konkurence po predhodno zaključenem odprtem postopku.
ŠTEVILO IZVEDENIH NAROČIL V 2011 PO POSAMEZNEM POSTOPKU
Skupna vrednost vseh oddanih JN v letu 2011 (brez upoštevanja naročilnic) je 1.629.150 EUR
brez DDV. Opozarjamo, da so v to vrednost všteta nekatera naročila, ki so ţe bila realizirana v
letu 2011 in predračunske oz. okvirne vrednosti (okvirne zaradi gibljivih potreb) naročil, ki so
bila le delno realizirana v letu 2011 in bodo končno realizirana v letu 2012.
Glede na skupno vrednost oddanih naročil po posameznem predmetu naročila (blago,
storitev, gradbeno delo) ugotavljamo, da skupna vrednost oddanih naročil blaga znaša
1.467.398 EUR brez DDV, kar prestavlja 90-odstotni deleţ skupne vrednosti oddanih naročil,
ostalih 10 odstotkov oz. 161.751 EUR brez DDV pa predstavljajo naročila storitev. JN
gradbenih del v letu 2011 ni bilo.
27
PORAZDELITEV VREDNOSTI VSEH ODDANIH JN V LETU 2011 GLEDE NA PREDMET NAROČILA
Vrednosti oddanih naročil glede na posamezni postopek JN pa so naslednje: na JN, izvedena
po postopku s pogajanji brez predhodne objave, odpade 4,91 odstotka skupne vrednosti
oddanih JN, 11,11 odstotka vrednosti predstavljajo javna naročila male vrednosti, 23,87
odstotka naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in 60,11 odstotka
postopek preverjanja konkurence po predhodno zaključenem odprtem postopku.
SKUPNA VREDNOST JN GLEDE NA POSAMEZNI POSTOPEK
Ugotavljamo, da znaša povprečno število dni za izvedbo postopka oddaje JN (ki ga je
potrebno objaviti na portalu javnih naročil) od dne objave pa do sklenitve pogodbe med 33 in
46 dnevi, odvisno od postopka. Opomniti pa velja, da bi povprečno število dni naraslo v
primeru popolne izvedbe odprtega postopka (v letu 2011 je bila izvedena zgolj njegova krajša
ponovitev oz. preverjanje konkurence).
V letu 2011 v zvezi z vsemi JN nismo prejeli nobenega zahtevka za pravno varstvo v
postopkih JN pred Drţavno revizijsko komisijo, kar dodatno potrjuje prizadevanje nabavne
sluţbe k oblikovanju konkretnih in gospodarnih razpisnih dokumentacij ter transparentnosti
izvedbe postopkov javnih naročil. Poleg tega pa to še dodatno potrjuje pomembnost
sodelovanja notranjih uporabnikov v postopkih javnih naročil, saj se le na tak način lahko
oblikujejo dovolj strokovne razpisne dokumentacije, katerih rezultat je v večini primerov
zadovoljitev potreb uporabnikov. S kakovostnimi razpisnimi dokumentacijami in
transparentnostjo se bistveno skrajša čas izvede postopka javnega naročila.
28
Glede na obdobje izvedbe JN ugotavljamo, da je skozi celo leto 2011 (razen v decembru) bil v
fazi realizacije vsaj en postopek JN. Največ postopkov je bilo začetih sredi leta, in sicer maja
in junija (4 in 5), ostala naročila po so nekako enakomerno porazdeljena skozi celo leto.
OBDOBJE IZVEDBE POSTOPKOV JN V LETU 2011
5.2 JN PO POOBLASTILU AGENCIJI ZA JAVNA NAROČILA IN DRUGIM
DRŢAVNIM ORGANOM
5.2.1 Pooblastila Agenciji za javna naročila (v nadaljevanju AJN)
V začetku leta 2011 je z delom pričela AJN http://www.ajn.si/ , ki je bila ustanovljena z
namenom bolj učinkovitega, gospodarnega in transparentnega javnega naročanja. Glede na
sklep vlade o skupnih javnih naročilih smo se zavod kot javni naročnik v letu 2011 pridruţili k
nekaterim skupnim javnim naročilom, ki jih je in bo v letu 2012 izvedla AJN.
S pooblastilom o sodelovanju je zavod AJN pooblastil, da:
 izvede postopek oddaje predmetnega naročila od izključno sklepa o začetku
postopka do izdaje odločitve o oddaji naročila ter podpisa krovne pogodbe
 sestavi strokovno komisijo
 odloča o vseh zadevah, ki so po zakonu potrebne za uspešen zaključek postopka
oddaje skupnega javnega naročila in morebitnega z njim povezanega revizijskega
postopka.
V letu 2011 so bila izdana pooblastila št.:
 51-14/2011-110-2 za izvedbo postopka sukcesivnih dobav električne energije
 51-7/2011-110-2 za izvedbo sukcesivnih dobav goriva
 51-16/2011-110-2 za izvedbo sukcesivnih dobav kurilnega olja
 51-13/2011-110-2 za izvedbo poštnih storitev
 53-6/2011-110-13 za izvedbo zavarovanja prostorov v objektu Langusova 4.
5.2.2 Pooblastila drugim drţavnim organom
Poleg pooblastil AJN smo v lanskem letu pooblastila za sodelovanje v javnih naročilih
posredovali tudi nekaterim drţavnim organom, kjer imamo poslovne prostore. Predvsem gre
za prostore na Kotnikovi in Langusovi ulici. Izdana so bila sledeča pooblastila št.:
 52-6/2011-110-8 za Min. za gospodarstvo, v katerem smo se priključili javnemu
naročilu za izvedbo upravljanja obratovanja, vzdrţevanja ter čiščenja in morebitna
nepredvidena dela prostorov na Kotnikova 5 v Ljubljani. Po zaključenem postopku
je bil izbran izvajalec Tabor Ljubljana d.d. Pogodbena vrednost za obdobje dveh let

29
pa je 4.683 EUR brez DDV. Po izteku veljavnosti pogodbe bomo po vsej verjetnosti
ponovno pozvani k pooblastilu.
53-1/2011-110-1 za Min. za promet, v katerem smo se priključili javnemu naročilu
izvedbe storitev upravljanja, obratovanja in vzdrţevanja objektov, garaţ, vgrajenih
sistemov in naprav ter urejanje in čiščenje skupnih prostorov, funkcionalnih
zemljišč in garaţ na objektih upravnega centra na Trţaški cesti 19, 19a in
Langusovi ulici 4, Ljubljana. Izbran je bil izvajalec SPL d.d., vrednost pogodbe za
JGZ Brdo pa je 7.635 EUR brez DDV za obdobje dveh let. Po izteku veljavnosti
pogodbe bomo po vsej verjetnosti ponovno pozvani k pooblastilu.
5.3 MATERIALNO POSLOVANJE
Na področju materialnega poslovanja smo v preteklem letu obdelali okvirno 6820 računov, ki
so se nanašali na naročila blaga, storitev in gradbenih del skozi celoletno obdobje. Na
področju nabave ţivil je bilo obdelanih 9600 dobavnic blaga, ki jih je bilo potrebno uskladiti z
2182 zbirnimi računi dobaviteljev. Pri tem smo izvajali kontrolo dogovorjenih cen in zabeleţili
44 računov s previsokimi cenami, te smo reklamirali in z dobropisi prihranili 2.950 EUR.
Promet ţivil in trgovskega blaga je v preteklem letu znašal okvirno 634.883 EUR brez DDV.
Na področju materialnega poslovanja skladišča pijač ugotavljamo, da smo v preteklem letu
izvedli okoli 270 prevzemov blaga in okoli 557 izdaj blaga v notranjem materialnem
poslovanju. Promet s pijačami in tobakom je v lanskem letu znašal okvirno 125.500 EUR brez
DDV, in sicer tobak v višini 7.098 EUR, pijača (alkoholna in brezalkoholna) v višini 66.518
EUR brez DDV in buteljčna vina v višini 51.957 EUR brez DDV.
Na področju materialnega poslovanja skladišča čistil, tehničnega blaga, drobnega inventarja,
osnovnih sredstev in pisarniškega blaga je promet v preteklem letu znašal okvirno 659.448
EUR brez DDV. Od tega glede na posamezno skladišče:












skladišče tehničnega materiala 130.846 EUR
skladišče drobnega inventarja nad 1 leto 36.452 EUR
skladišče drobnega inventarja do 1 leta 32.081 EUR
skladišče pisarniškega materiala 36.860 EUR
skladišče čistil 28.448 EUR
skladišče potrošnega materiala 67.855 EUR
skladišče kurilnega olja 2.084 EUR
skladišče goriva 20.834 EUR
skladišče silaţe in krmil 14.597 EUR
skladišče osnovnih sredstev 240.783 EUR
skladišče delovne obleke in obutve 48.538 EUR
skladišče trgovskega blaga 71 EUR.
Na področju materialnega poslovanja tehničnih vrst blaga ugotavljamo, da je v letu 2011 bilo
potrebno obdelati 4370 računov, od tega smo jih zavrnili 37.
Na podlagi zgoraj predstavljenih podatkov ugotavljamo, da je skupni materialni promet v
preteklem letu znašal 1.419.831 EUR brez DDV, od tega 634.833 EUR za ţivila, 125.500 EUR
za pijače in tobak ter 659.448 eur za tehnične materiale, osnovna sredstva, drobni inventar,
čistila, pisarniški material itn.
30
Skozi celoletno obdobje smo na področju materialnega poslovanja preverjali skladnost cen,
aţurirali šifrante materiala, vnašali nove cene ob aktualizaciji predračunov ter spremljali
realizacijo pogodb in naročilnic. Poleg navedenega pa smo izvajali tudi mesečne inventure
zalog materiala ter skrbeli za racionalizacijo naročil posameznih vrst blaga, ki smo ga ţe imeli
na zalogi. Izpostavimo npr. racionalizacijo pisarniškega materiala, kjer smo občutno zniţali
zaloge ter vrednost nabav za okoli 40 odstotkov glede na leto 2010.
Za nami je pestro delovno leto. Ugotavljamo, da je področje JN izredno dinamično in postaja
zaradi zakonodajnih sprememb čedalje bolj kompleksno. Zato postajajo tudi postopki JN
vedno bolj zahtevni in od vpletenih v postopke JN zahtevajo vedno večjo mero strokovnosti in
odgovornosti. V prihodnje bomo s svojim vestnim in odgovornim delom svoje znanje, ki ga
bomo pridobili na dodatnih izobraţevanjih in izpopolnjevanjih, z veseljem prenesli na
sodelavce, ki so vključeni v postopke javnih naročil. S tem bomo zagotovili še učinkovitejše in
gospodarno poslovanje zavoda v prihodnjih letih.
Gospodarnost in učinkovitost pa bomo z ţe uvedenimi postopki kontrol vhodnih cen in
preglednejšim ter racionalnejšim skladiščnim poslovanjem še dodatno povečali.
6 GOSTINSKO-TURISTIČNA SLUŢBA
6.1 Področje prodajnega trţenja
V letu 2011 je bilo na Brdu realiziranih za 15 odstotkov manj dogodkov kot preteklo leto (24
odstotkov manj protokolarnih dogodkov in 9 odstotkov manj trţnih dogodkov). Recesija je
prinesla številne varčevalne ukrepe, kar je evidentno pri organizaciji dogodkov, saj se
naročniki posluţujejo minimalnih naročil; predvsem gre za najem dvoran in osnovno gostinsko
ponudbo. Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2012. Prodajne aktivnosti so
zato v največji meri usmerjenje k ohranjanju obstoječih in pridobivanju novih naročnikov z
izrazitim individualnim pristopom in k še večji konkurenčnosti naše poslovne politike na trgu
podobnih ponudnikov.
Za leto 2011 je bil plan prihodkov iz naslova javnih in trţnih sluţb 3.286.400 EUR, realizacija
pa je bila 3.015.835 EUR, kar je za 8 odstotkov slabše od plana. Vzrok za to je predvsem v
bolj previdnem načrtovanju dogodkov in varčnejši izvedbi le-teh. Ocenjujemo, da bo v letu
31
2012 varčevanje naročnikov pri izvedbi dogodkov še večje. Zato smo pripravili tudi konkretno
strategijo prodaje naših storitev, ki vključuje pridobivanje novih naročnikov oz. partnerjev,
povečanje sodelovanja z obstoječimi naročniki, večjo prepoznavnost Brda kot prireditvenega
prostora, povečanje deleţa mednarodnih dogodkov in umeščanja Brda v panoge MICE
(meetings, incentive, congresses, events).
Iz Sumarnega poročila JGZ Brdo za leto 2011 je razviden padec števila dogodkov v primerjavi
s prejšnjim letom za 15 odstotkov in padec števila gostov za isto obdobje za 13 odstotkov. To
pomeni, da smo lahko z realizacijo prometa v letu 2011 zadovoljni, saj je bila kljub omenjenim
dejstvom le za 6 odstotkov niţja kot v letu 2010.
Vsebina dela na področju prodajnega trženja konkretno zajema naslednje dejavnosti:









oblikovanje ponudbe za naročnika, ki so vse manj tipske in jih individualno
oblikujemo glede na ţelje in potrebe naročnikov
spremljanje konkurenčnih ponudnikov na slovenskem trţišču (2x letno analiza
konkurence)
poleg analize konkurence v prodaji pripravljamo še različne statistične podatke
(analiza kupcev, analiza zasedenosti dvoran, število rezerviranih dogodkov, število
in razlog storniranih ponudb, obnavljanje adrem, analiza popustov, statistika
izvedenih dogodkov)
ohranjanje obstoječih naročnikov in obnavljanje pogodb
pridobivanje novih naročnikov tako za kongresne kot hotelske storitve
obnavljanje in optimizacija spletne strani
oglaševanje JGZ Brdo
izobraţevanje prodajnih kadrov
snovanje in izvedba trţnih aktivnosti.
Realizacija poslovanja v letu 2011
V letu 2011 smo pripravili 902 ponudbi za različne dogodke. Od tega je bilo v tem letu
storniranih 145 ponudb. V odstotkih to pomeni 16 odstotkov storniranih in 84 odstotkov
realiziranih ponudb. V primerjavi z lanskim letom je bilo pripravljenih za 25 odstotkov več
ponudb. Tudi storniranih dogodkov je bilo v letošnjem letu manj kot v preteklem (34
odstotkov). Vseh dogodkov je bilo 1253 (za 15 odstotkov manj kot preteklo leto), po številu
dogodkov pa izstopajo naslednji meseci: marec (134), april (130), maj (166) in oktober (157)
in november (135). Od skupnega števila dogodkov je bilo le-teh iz naslova javnih sluţb 432
(34 odstotkov), trţnih pa 821 (66 odstotkov).
Obnovili smo vse pogodbe z obstoječimi naročniki in sklenili še nekaj novih. Skupno je bilo
sklenjenih 35 pogodb za kongresne in namestitvene storitve, kar je za 21 odstotkov več kot
lansko leto.
Glede na obstoječo gospodarsko situacijo in analizo konkurenčnih ponudnikov kongresnega
turizma v Sloveniji smo prilagodili oz. zniţali cene naših tehničnih in kulinaričnih storitev.
Oblikovali smo tudi nov Pravilnik o popustih z namenom, da smo s storitvami, ki jih ponujamo,
čim bolj konkurenčni.
V mesecu marcu smo pripravili akcijo pospeševanja prodaje in našim najboljšim naročnikom
na prvi pomladni dan poslali pomladansko cvetlico z najboljšimi ţeljami. S tem smo jih
opozorili nase in na našo ponudbo. Akcija je bila odlično sprejeta.
V juniju smo izvedli Dan odprtih vrat. Na vseh razpoloţljivih lokacijah na Brdu smo pripravili
različne postavitve prostorov, različne pogrinjke in raznoliko cvetlično dekoracijo, ki jo
32
nudimo. Kroţen ogled smo zaključili s skromno pogostitvijo na Račjem otoku. Akcija nam je
prinesla 15 novih naročnikov.
Za pridobivanje novih naročnikov smo v tem letu naredili pregled naročnikov, ki so uporabljali
naše storitve pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU, po njem pa z njimi nismo več
sodelovali. Na 597 naslovov smo poslali dopis z našo predstavitvijo. V nadaljevanju smo
poslali personalizirane ponudbe 32 oglaševalskim agencijam, 16 avtomobilističnim podjetjem,
24 zdravstvenim in farmacevtskim zdruţenjem v tujini, 17 zdravstvenim zdruţenjem v
Sloveniji. Z odzivom nismo bili zadovoljni, saj smo le z dvema naročnikoma v nadaljevanju
imeli sestanek in 1 realiziran dogodek.
Pripravili smo tudi seznam t.i. »tradicionalnih dogodkov« - dogodkov, ki se na Brdu ponavljajo
več let, z namenom, da ţe preliminarno rezerviramo termin in obenem izrazimo ţeljo, da tudi v
bodoče izpeljejo te dogodke pri nas.
V letu 2011 smo organizirali sestanke s petimi ključnimi naročniki, kjer smo skupaj analizirali
prednosti in slabosti naše ponudbe.
Udeleţili smo se seminarja g. Philipa Hesketa na temo Kako vplivati na nakupne odločitve
strank. Realizirali smo tudi dve interni izobraţevanji, in sicer Sommelier ljubitelj in Veščine
sodobnega vodenja, ki je bil s strani prisotnih izredno pozitivno ocenjeno.
Redno obnavljamo našo spletno stran z našo ponudbo in fotomaterialom. Letos je na spletni
strani začel delovati interaktivni zemljevid z natančnim opisom vseh lokacij na našem
posestvu. Interaktivni zemljevid vključuje tudi natančen opis dvoran z različnimi postavitvami in
ustreznimi fotografijami. Dodali smo tudi brošuro v listajoči obliki. V nadaljevanju podajamo
nekaj statističnih podatkov o obisku naše spletne strani, ki zajemajo obdobje od 1.1. 2011 do
31.12. 2011 za spletno stran www.brdo.si in obdobje od 5.10.2011 do 31.12. 2011 za spletno
podstran konferencne-dvorane.brdo.si (t.j. interaktivni zemljevid).
Statistični podatki za www.brdo.si: skupno število unikatnih obiskovalcev je bilo 28.963,
absolutno število obiskov (posameznik lahko spletno stran obišče večkrat) pa je bilo 40.528.
Največji obisk ponovno beleţimo v oktobru, in sicer 4480 obiskov posameznikov. Povprečno
je posamezni obiskovalec na spletni strani prebil 2 minuti in 32 sekund. Tako imenovana
'zapustna stopnja' (orig. bounce rate), ki govori o deleţu obiskovalcev, ki so si na spletni strani
pogledali le eno stran (kar lahko pomeni, da jih spletna stran s svojimi vsebinami in izgledom
ni prepričala v nadaljnje raziskovanje), je bila 36,99 odstotka. To pomeni, da je več kot tretjina
vseh obiskovalcev spletno stran zapustila ţe po ogledu ene strani. To je več od povprečja v
spletu. V nadaljevanju bo potrebno spletno stran še bolj optimizirati, kar bo zapustno stopnjo
pomagalo zniţevati. Več kot polovica obiskovalcev (56,63 odstotka) spletne strani je bilo iz
Slovenije, in sicer 22.952 od skupno 28.963. Na drugem mestu sledijo obiskovalci iz ZDA s
481 obiski (a z 61,54-odstotno zapustno stopnjo, kar pomeni, da sta dve tretjini obiskovalcev
zgrešili iskano spletno stran – spletna stran Brda verjetno ni bila tista, ki so jo iskali), na
tretjem pa so obiskovalci s Hrvaške s 452 obiski. Skupno pa so spletno stran obiskali
uporabniki iz 103 drţav. Odstotkovno je bilo 69,12 odstotka novih obiskovalcev in 30,88
odstotka povratnikov.
Skupno je večina novih obiskovalcev do spletne strani dostopala s pomočjo t.i. spletnih
iskalnikov (Google, Bing, Najdi.si ipd.), in sicer 21.268 ali 75,72 odstotka obiskovalcev, 3.537
ali 12,59 odstotka obiskovalcev pa je do spletne strani dostopalo neposredno preko spletnih
naslovov www.brdo.si in www.brdo.com. Skupno je bilo s pomočjo spletnih iskalnikov poslano
30.848 zahtev za iskanje s 5.468 različnimi ključnimi besedami. Tri najbolj pogoste iskalne
fraze so bile 'brdo pri kranju', 'brdo' in 'hotel Kokra', ki so bile skupno v iskalnike vpisane 8.925
krat. Obisk spletne strani počasi narašča. Glede na omenjeno relativno visoko zapustno
33
stopnjo bo obisk lahko še višji s sprotno optimizacijo spletne strani in skrbjo, da bodo
obiskovalcem pogosto na voljo sveţe in privlačne vsebine.
Statistični podatki za spletno podstran: konferencne-dvorane.brdo.si
V letu 2011 smo matični spletni strani www.brdo.si dodali spletno (pod)stran, ki vsebuje
uporabniku prijazen grafični in vsebinsko pregleden način za spoznavanje konferenčnih
kapacitet JGZ Brda. Podstran je bila uporabnikom dostopna od 04.10.2011 dalje, tako da so
statistični podatki bolj skopi.
Skupno število unikatnih obiskovalcev je bilo 352, absolutno število obiskov (posameznik
lahko spletno stran obišče večkrat) pa je bilo 430. Od teh je bilo 81,16 odstotka novih
obiskovalcev, 18,84 odstotka pa povratnikov.
Obiskovalci do spletne (pod)strani ne dostopajo neposredno, ampak preko povezave na
matični spletni strani.
Povprečno je posamezni obiskovalec na spletni strani prebil 2 minuti in 28 sekund. 'Zapustna
stopnja' je bila 49,30-odstotna, kar je zelo visoko. Verjetno jo lahko pripišemo še relativni
neprepoznavnosti spletne (pod)strani. Realno oceno o uspešnosti bo moč podati šele v drugi
polovici 2012, ko bo od začetka dostopnosti spletne (pod)strani preteklo vsaj eno leto.
Oglaševanje naših storitev je bilo izvedeno skozi sledeča komunikacijska orodja:
 bluetooth aplikacija (projekt sodelovanja STO in Aerodrom Ljubljana pri moţnostih
najbliţjih namestitev ob pristanku na Letališču Joţeta Pučnika)
 oglaševanje na spletni strani www.traveleurope.com (ena najbolj obiskanih
nemških spletnih strani za namestitvene kapacitete)
 oglaševanje na spletni strani www.sloveniaholidays.com
 oglaševanje namestitvenih zmogljivosti na letališču Joţe Pučnik z distribucijo
promocijskega materiala
 sodelovanje na sejmu kongresnega turizma Conventa
 oglaševanje v reviji Hotel
 oglaševanje v brošuri Zgodovinska mesta in kultura, ki jo je v okviru Ministrstva za
gospodarstvo pripravilo Zdruţenje zgodovinskih mest Slovenije
 oglaševanje v brošuri The Slovenian Times Guide, kjer smo se skupaj s TIC Kranj
predstavili v okviru MO Kranj
 oglaševanje na interesni točki Monolit (opis Brda v obliki interesne točke, ki se
uporablja za navigacijo v Sloveniji)
 oglaševanje na spletni strani www.slovenia.info, kjer smo prisotni s predstavitvijo
naših storitev in s povezavo na našo spletno stran.
Iz analize zasedenosti dvoran v najbolj izstopata dvorani Splendens (32-odstotna zasedenost)
in Steklena dvorana (28-odstotna), sledijo jima dvorana Virgo (23-odstotna), dvorana Grandis
(18-odstotna), dvorana Heros (14-odstotna) – vse v Kongresnem centru in Elegans (8odstotna zasedenost) v Hotelu Kokra. V spodnji tabeli je prikazana kumulativna zasedenost
dvoran januar-december 2011.
34
ZASEDENOST DVORAN V OBDOBJU JANUAR -DECEMBER 2011
SS
SEKRETA RIA T
ELEGA NS + V IRGO
V IRGO
ELEGA NS
SLO SOBA
EU SOBA
JS
STEKLENA
TD
HEROS
SPLENDENS
GRA NDIS
0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
V prodajnem trţenju vodimo tudi poročila o vseh dogodkih. Iz teh poročil lahko razberemo,
koliko dogodkov je bilo v posameznem obdobju, kakšen značaj ima dogodek, kakšno je
število udeleţencev in kje se dogodki vršijo.
Kadri
V letu 2011 so bile v prodajnem trţenju redno zaposlene 3 sodelavke, od tega ena oseba za
določen čas (nadomeščanje sodelavke na porodniškem dopustu). Poleg redno zaposlenih so
bile izmenično v pomoč pri administrativnih opravilih tri študentke.
Hotel Kokra
V preteklem letu smo za potrebe poslovanja hotela Kokra realizirali kar nekaj investicij. Sobe
smo posodobili z novimi LCD televizijskimi ekrani, določeno število sob smo opremili z
dodatno razsvetljavo, primerno za poslovne hotele. Posodobili smo informacijsko mapo, ki se
nahaja v sobah in s tem dodali promocijo dopolnilnih dejavnosti na posestvu Brdo. Dokupili
smo novo posteljnino za sobe. Za laţje in bolj učinkovito čiščenje hotela pa smo nabavili še
stroj za mokro čiščenje, ki se je v tem letu iztrošil. V oddelku recepcije in wellnessa nismo
imeli stroškov investicij. Z rednim vzdrţevanjem in negovanjem osnovnih sredstev še naprej
zagotavljamo, da je hotel v zelo dobrem stanju.
Na osnovi plana trţenja hotela in prepoznavnosti le-tega kot samostojnega prodajnega
produkta smo opredelili ciljne skupine gostov v hotelu in opravili ustrezne trţenjske aktivnosti.
Za boljšo fleksibilnost na trgu smo sprejeli nov pravilnik o popustih na namestitev, dopolnilnih
dejavnostih in paketnih storitvah, ki bodo nedvomno vplivale na večjo moţnost realizacije
rezervacij.
Aktivnosti, ki so bile opravljene:
 Spletni rezervacijski portali; dodali smo vsebino in ponudbo hotela na dodaten portal
www.venere.com , posodobili smo vsebino in ponudbo na slovenskem turističnem
portalu www.slovenija.info, kjer smo postali samostojni upravljalec spletnih vsebin,
prav tako smo dodali ponudbo v CRS – centralni rezervacijski sistem v Sloveniji. Na
vseh spletnih portalih bo treba redno osveţevati ponudbo in spremljati dodatne
promocijske akcije proti doplačilu.
 SIW agencije; agencije, ki so bile prisotne na sejmu SIW (Slovenian International
Workshop) v letu 2010 in 2011; vsem agencijam smo poslali ponudbo in pogoje
sodelovanja ter jih tudi osebno obiskali, vendar ţal konkretnega odziva še ni bilo.










35
TA tuje; gre za tuje turistične agencije, ki so pri nas ţe povpraševale v preteklih dveh
letih, pa do realizacije ni prišlo, tem smo sedaj ponudili boljše pogoje z niţjimi cenami
namestitev.
STO – Sejmi; prisotni smo bili na vseh aktualnih sejmih s svojim promocijskim
materialom v okviru stojnice STO, kot so TTG Rimini, WTM London, BIT Milano,
EIBTM Barcelona. Za zdaj smo bili prisotni s promocijskim gradivom, ki nam je na
voljo, v prihodnosti imamo zasnovano dodatno promocijsko gradivo za sejme.
TA incoming; domače turistične agencije, ki se ukvarjajo z receptivnim turizmom; le
tem smo poslali ponudbo s cenami prilagojenimi za agencijo, vendar ţal tudi ni prišlo
do realizacije. Ocenjujemo, da je tu še vedno dejavnik previsoke cene ali pač da gre le
za trenutno povpraševanje in ne za dolgoročno sodelovanje.
TA domače; vsem slovenskim turističnim destinacijam smo poslali ponudbo in cenik,
prirejen za turistične agencije. Ocenjujemo, da je potreben še dodaten oseben kontakt
po agencijah.
Aerodrom Ljubljana; na področju letališča še naprej ostajamo prisotni s promocijskim
gradivom ter akcijo Blootooth, ki je projekt STO in ALJU.
Sodelovanje z ostalimi hoteli; s pridobitvijo novega hotela v Kranju smo dosegli tudi, da
so se hoteli v občini Kranj prvič povezali in zastavili določene akciji tudi v skupni
predstavitvi.
Zavod za turizem Kranj; v sodelovanju z njimi smo pristopili k projektu Alpe-Adria.
Ocenjujemo, da bi bila lahko podpora zavoda veliko večja glede na vlogo posestva
Brda, ki jo ima v občini Kranj.
Spletna stran Brda; posodobili smo vsebino wellness centra in jo predstavili uporabniku
bolj prijazno in dostopno, pripravili smo 3D virtualne sprehode po hotelu in posestvu.
Paketna ponudba; poleg klasične vikend ponudbe in wellness paketa smo letos začeli
tudi s sodelovanjem z RTC Krvavcem in oblikovali paket za smučanje.
Podjetja v bližini; v preteklem letu smo pridobili enajst novih podjetij, s katerimi smo za
leto 2012 tudi sklenili pogodbe.
Ocenjujemo, da za pridobitev domačega prostočasnega turista hotel Kokra na posestvu Brdo
še vedno ni zanimiv produkt. Z določenimi aktivnostmi na področju trţenja bi to lahko v
prihodnosti izboljšali. Kar zadeva tuje turistične agencije, pa morda še vedno nismo dovolj
zanimiv produkt. Razlog za to je lahko tudi dejstvo, da se ne nahajamo na turistični destinaciji.
6.2 PE BRDO
6.2.1 Recepcija
Zasedenost hotela in statistika gostov
V času med 1.1.2011 in 31.12.2011 smo v hotelu Kokra realizirali 6209 nočitev, kar je za
17odstotkov več kot v predhodnem letu 2010. Od tega je bilo 882 domačih gostov, kar
predstavlja 22,42 odstotka vseh gostov, in 5327 tujih gostov, kar predstavlja 77,58 odstotka
vseh gostov. V primerjavi z lanskim letom opaţamo, da se je deleţ domačih gostov zmanjšal.
36
RAZMERJE MED DOMAČIMI IN TUJIMI GOSTI
Največji deleţ nočitev tujih gostov predstavljajo gostje iz Republike Češke (1068 nočitev), nato
gostje iz ZR Nemčije (180 nočitev), Francije (95 nočitev), Hrvaške (93 nočitev), Italije in
Rusije( 88 nočitev).
ŠTEVILO NOČITEV PO DRŢAVAH
Največji del gostov predstavljajo udeleţenci dogodkov (2113 nočitev), nekaj manj je
pogodbenih partnerjev, s katerimi imamo sklenjene letne pogodbe o sodelovanjih (1995
nočitev), javne sluţbe (1298 nočitev) in posamezni gostje ( 803 nočitve).
Največji deleţ nočitev od pogodbenih partnerjev nam je v letu 2011 realiziralo podjetje Czech
Airlines C.E.F, in sicer 1080 nočitev, sledita Nogometna zveza Slovenije (427 nočitev) in Šola
za ravnatelje (64 nočitev).
On-line rezervacijski sistem
Hotel Kokra posluje z različnimi on-line rezervacijskimi sistemi (Bookings, Hotel.de,
HRS,Venere). Preko on-line rezervacijskih sistemov smo v letu 2011 realizirali 125 nočitev, in
sicer: preko Bookings 41 nočitev, preko Hotel.de (48 nočitev), preko HRS (36 nočitev) in
Venere (0 nočitev). Glede na podatke leta 2010 (32 nočitev) se je povečala prodaja preko online rezervacijskih sistemov za kar 93 nočitev.
Prodaja dodatnih storitev
V recepciji hotela Kokra prodajamo in vodimo tudi evidence dodatnih storitev (vodeni in
individualni obiski parka Brdo, jahanje konj za hotelske goste, uporaba vadišča za golf Brdo,
voţnja s kočijo po parku in lovišču Brdo, voţnja s sanmi, fotolov in naravoslovni dnevi, kar je
novost v letu 2011). V letu 2011 smo imeli skupno 117 vodenih ogledov posestva Brda.
Največ vodenih ogledov smo organizirali v mesecu maju ( 27 ).
37
ŠTEVILO OGLEDOV PO MESECIH
30
27
25
20
17
16
14
15
12
8
10
5
5
3
2
FEB
MAR
6
4
3
0
JAN
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEPT
OKT
NOV
DEC
ŠTEVILO OGLEDOV SKUPAJ
Kadri
Recepcija Hotela Kokra je odprta 24 ur dnevno in 365 dni v letu, kar pomeni 8760 ur letno.
Dnevni receptorji opravljajo receptorska dela od 06.00 do 22.00 (dve izmeni), kar letno
pomeni 5840 ur. V času nočne izmene (22.00 - 06.00) delo na recepciji opravljajo nočni
receptorji – varnostniki, kar pomeni 2920 ur letno.
Na recepciji Hotela Kokra je zaposlenih pet rednih receptorjev. Ena od receptork ima
skrajšani delavnik 30 ur/tedensko. V letu 2011 je bila ena receptorka na porodniškem
dopustu. Kadrov za nadomeščanje nismo zaposlovali, pač pa smo delo v recepciji pokrivali z
dodatnim delov študentk.
Opravljena dela v recepciji v letu 2011
Osnovna receptorska dela:
 prijava /odjava gostov
 posredovanje potrebnih informacij gostom
 izdajanje računov gostom za opravljene storitve
 prodajanje in zaračunavanje dodatnih storitev
 dela na telefonski centrali
 sprejemanje in vodenje evidenc rezervacij ( elektronske, pisne in telefonske)
 urejanje rooming liste
 pregledovanje elektronske pošte
 sprejem paketov
 priprava reklamnih cenikov (print in vezava)
 izdelava in prevodi menu kartic
 izdelava usmerjevalnih napisov
 izdelava imenskih napisov.
Ostala administrativna dela:
 evidenca prispelih faksov
 evidenca on – line rezervacij
 statistika gostov
 evidenca o prodaji počitniških kapacitet
 evidenca prodanih vstopnic ARS
 evidenca vodenih ogledov
 evidenca prodaje hotelske trgovinice
 vodenje evidenc o prodanih penzionskih obrokih
 vodenje in organiziranje dela v recepciji Kongresnega centra Brda
 vodenje in organiziranje dela v garderobi Kongresnega centra Brda
 prodaja bonov za prehrano
 vodenje in vnos inventur za recepcijo HK in Wellness center Vrelec Brdo



38
evidenca prodaje darilnih bonov za Welnes center Vrelec
evidenca prodaje darilnih bonov - voţnja s kočijo po posestvu Brdo
pisanje razporeda in vodenje ur študentom, ki delajo v KC Brdo (info – točka +
garderoba).
6.2.2 Gospodinjstvo
V skupini za čiščenje, pranje in likanje je zaposlenih sedemnajst sobaric (pet jih dela v
pralnici, ena je terenska sobarica, po ena sobarica dela v gradu Brdo in v Vrelcu, ostale pa
skrbijo za red in čistočo hotela Kokra in KC z okolico), tri gospodinje (grad Strmol, grad Brdo,
Vila Zlatorog) in glavna gospodinja. Ena sobarica v pralnici zaradi bolezni lahko opravlja samo
laţja dela.
V letu 2011 so sobarice opravljale naslednje dejavnosti po objektih:
 redno čiščenje KC
 generalno čiščenje KC
 redno in generalno čiščenje Hotela Kokra; kopalnic, pohištva, tekstilnih oblog po
hotelu, pohištva po predavalnicah, kletni prostori, menza, prostorov za osebje
 redno in generalno čiščenje vrelca Brdo
 pranje, likanje ter šivanje
 redno in generalno čiščenje pralnice
 grad Brdo – priprava objekta na dogodke, redno vzdrţevanje in negovanje
antikvariatnega pohištva, generalna čiščenja (polkna, okna, tekstilne obloge, lesene
obloge, kamnite obloge, lestenci), redno vzdrţevanje tiskovnega centra
 generalno čiščenje in priprava brunarice 5. jezero in redno čiščenje
 Vila Zlatorog - priprava objekta na dogodke, redno vzdrţevanje in ostala potrebna
dela, generalna čiščenja
 redno in generalno čiščenje restavracije Zois
 čiščenje prostorov Oranţerije in pisarn v Oranţeriji
 priprava in čiščenje brunarice na hipodromu in brunarice za golf
 priprava in čiščenje Račjega otoka, koče Jezero, koče Bele
 redno in generalno čiščenje objektov po posestvu: sedlarna, bife, garderobe, pisarne
tehničnega in kmetijskega oddelka, čuvajnic
 čiščenje ter priprava Vile Pršivec za goste.
6.2.3 Čiščenje
Normativi del za sobarice, ki jih je izdala Gospodarska zbornica Slovenije za hotel s štirimi in
petimi zvezdicami, je 7-urni normativ dela: pospravljanje 12 do 15 sob oziroma 8 do 10
sob/dan. Normativ za čiščenje poslovnih in konferenčnih prostorov ter restavracij, stopnišč,
hodnikov je med 800 in 1000 m2 na 7-urni delovnik.
Poleg pospravljanja sob je treba upoštevati tudi urejanje pripadajočih prostorov: hodnika,
stopnišča, predavalnic, garderob, skupnih toaletnih prostorov in ostalih zaključnih del kot so:
dovoz in odvoz umazanega perila, zlaganje perila v omare in na servirne vozičke, odvoz
smeti, čiščenje sredstev za delo, priprava servirnega vozička za naslednji dan, priprava sobnih
in kopalniških standardov ter ostalega potrošnega materiala.
V delokrog sobaric spada še čiščenje skupnih prostorov, pisarn, garderob in brunaric po
celotnem posestvu Zavoda.
39
6.2.4 Pranje
V letu 2011 je bilo oprano 60980kg perila. V naši šivalnici smo iz odpisanega materiala (rjuhe,
prti, brisače) zašili brisalne krpe za vse enote čiščenja. Dodatni prihodek je bil ustvarjen tudi iz
naslova pranja perila za goste.
Natančnejši vpogled v količino opranega perila podajata naslednji preglednici:
mesec
20 kg stroj(kg)
10 kg stroj(kg)
SKUPAJ KG
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
2.937
1.843
4.503
3.378
3.928
4.492
4.156
3.342
4.610
4.419
3.354
1.340
1.120
1.570
1.110
1.440
1.730
1.200
1.510
1.790
1.400
1.590
4277
2963
6073
4488
5368
6222
5356
4852
6400
5819
4944
dec
3.018
1.200
4218
SKUPAJ
43980
17000
60980
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC skupaj
kuharska majica
kuharska bluza
ţenska
kuharska bluza
moška
kuharska halja
kuharsko krilo
kuharske hlače
ţenske
kuharske hlače
moške
kuharski
predpasnik
natakarska bluza
natakarska
srajca
182
156
180
159
209
261 184
173
206
183
152
128
2173
416
366
437
332
360
328 292
272
455
375
347
310
4290
143
72
23
124
72
8
139
91
15
134
79
27
173
68
20
181 115
63 53
42 43
72
56
53
105
78
53
160
63
20
167
58
16
114
52
13
1627
805
333
261
208
240
216
216
221 183
166
234
225
172
143
2485
30
22
18
23
53
16
12
16
48
24
19
312
355
189
0
95
0
107
0
114
0
297
0
0
104 102
0
96
0
93
0
74
0
95
0
82
355
1448
219
310
469
401
335
323 304
248
325
298
300
294
3826
31
ROČNO
ZLIKANO
12025
5274
6.2.5 Wellness
Oddelek wellnessa je tudi to leto posloval brez vodje wellnessa, ki je edina redno zaposlena,
saj je bila na porodniškem dopustu. Tako sta bila celotno delo in organizacija le-tega
razporejena na vodjo hotela in študentko, ki je prevzela operativni del poslovanja wellnessa.
Glede na sedanji obseg prometa in vsebino prodajnega produkta so trenutno zaposlene
receptorke (3 študentke), maserke (2 študentki in 4 pogodbenice) in fitnes inštruktor (1
pogodbenik).
Vse storitve se izvajajo po predhodnem naročilu, tako da organizacija dela z zunanjim kadrom
nemoteno deluje.
40
Wellness v sklopu svojih storitev ponuja obisk savne, tretmaje za pare masaţe in nege telesa,
maske in obloge ter fitnes program. Naši najbolj prodani produkti so:
 obiska savne;
 tretmaji za pare;
 masaţe.
Glede na blagovno znamko Brda in posledično Wellnessa je naš še vedno najbolje prodajani
produkt darilni bon, ki ga naše stranke kupujejo za razna obdarovanja in podjetja za
nagrajevanja.
Promet je v letu 2011 v primerjavi s preteklim letom narasel. Kot je bilo ţe v preteklosti
ugotovljeno, je potrebno za povečanje prometa izvesti dodatne trţenjske aktivnosti.
6.2.6 Kuhinja
Spremljanje porabe surovin se je začelo ţe ob koncu leta 2010. V preteklem letu smo
vzpostavili predpogoje za izdelavo receptur in normativov za vse obroke. Podlaga za
kalkulacije so normativi. Najprej so bili pripravljeni za najmanj obširno in zato najbolj
obvladljivo skupino jedi – jedi po naročilu. Normativi, izračuni kalkulacij, razmerja in
usklajevanja cen se gradijo naprej v sistemu, s katerim naj bi obvladovali kompleten sklop
hrane v JGZ. V kuhinji PE Brdo se tako pripravlja in koordinira projekt normativov in porab za
vse lokacije v PE Brdo. Namen tega projekta je, da doseţemo kontrolo nad uporabo
materialov v tolikšni meri, da se pribliţamo predpisanim - zahtevanim pribitkom.
Zaposleni kuhinje so se udeleţili številnih ogledov sejmov in sodelovali na vseh načrtovanih
kulinaričnih manifestacijah. Sodelovanje s DKSS (Slovensko kuharsko reprezentanco) je
potekalo skozi celo leto.
Aktivnosti na področju spremljanja HACCP so skozi vse leto potekale po ustaljenih planih brez
večjih teţav. Sprotno je bilo zasledovanje sprememb na predpisanem področju in določene
dejavnosti oz. spremembe so ţe rezultat spremljanja novih uredb na tem področju.
V kuhinji hotela Kokra ostaja povprečno 18 zaposlenih. Skozi vse leto smo omogočili
opravljanje obvezne šolske prakse dijakom SŠGT iz Radovljice, študentom VŠGT z Bleda,
SŠGT iz Ljubljane in BIC Naklo.
6.2.7 Streţba
V preteklem letu smo veliko pozornosti namenili porabam in inventurnemu stanju zalog. Kar
nekaj stvari se je izboljšalo, na kar kaţejo podatki FRS. Bilo je kar nekaj anomalij pri
materialnem poslovanju, ki smo jih skozi leto odpravili.
Aktivnosti na področju spremljanje HACCP sistema smo namenili vsakodnevno pozornost.
Spremljali smo novosti na tem področju in po potrebi dopolnili naše postopke in evidence.
Z našimi vinskimi svetovalci smo pripravili devet različnih ponudb degustacij vina s prigrizki in
o tem spisali strokovno spremno besedilo.
V enoti streţbe je zaposlenih 16 sodelavcev. Za občasno pomoč pri pripravi večjih dogodkov,
prav tako kot enota kuhinje na Brdu, sodelujemo s SŠGT Radovljica in VŠGT Bled.
41
V oktobru 2011 so se v Čateţu na prizorišču Gostinsko turističnega zbora vrstile razstave
kulinarične in slaščičarske artistike ter številna tekmovanja kot so: tekmovanje za kuharja leta
Grand Prix, tekmovanje kuharjev s sestavinami iz Magic boxa, tekmovanje Euroskills za
študente višjih strokovnih šol za gostinstvo in turizem, tekmovanje kuharjev v pripravi menija,
v pripravi jedi v kotličku, v pripravi jedi pred gosti, v pripravi dietnega menija, tekmovanje
barmanov v mešanju pijač, tekmovanje vinskih svetovalcev v spajanju vina s siri, tekmovanje
natakarjev v postreţbi menija, tekmovanje sobaric, tekmovanje gospodinj turističnih kmetij,
tekmovanje hotelskih receptorjev, tekmovanje ekip v pripravi hladno-toplega bifeja,
tekmovanje v postavitvi pogrinjkov, tekmovanje dijakov srednjih ţivilskih šol smeri pekarstvo in
slaščičarstvo, tekmovanje v pripravi in postreţbi kave, tekmovanje o poznavanju in točenju
piva in številna druga.
Na Gostinsko turističnih zborih ţe tradicionalno nastopa in sodeluje tudi ekipa JGZ Brdo.
Letošnja bera odličij je bila za naš zavod izvrstna, saj smo poleg Pokala kakovosti (najvišje
moţno priznanje za podjetje na tem področju) osvojili še 10 zlatih medalj, 3 srebrne in eno
bronasto priznanje s področij kuhinje, streţbe in gospodinjstva.
6.3 PE LJUBLJANA
Osnovna dejavnost naše poslovne enote je organizacija in izvedba svečanih obrokov ter skrb
za reprezentanco. V Vladni palači je pribliţno štirideset usluţbencev upravičenih do postreţbe
v svojih kabinetih. Poleg tega skrbimo za Urad predsednika drţave, Kabinet predsednika
Vlade, Generalni sekretariat Vlade, Protokol, različna ministrstva ter Vladne sluţbe.
Zagotavljamo tudi hladne in tople napitke ter dnevno kuhamo malico za pribliţno 140
zaposlenih uradnikov.
Tudi v Vili Podroţnik je število dogodkov zelo upadlo, vendar smo bili kljub temu v stalni
pripravljenosti za nepredvidena srečanja najvišjih organov oblasti v drţavi.
V lanskem letu smo popolnoma obnovili kuhinjo in vse spremljajoče prostore v Vladni palači,
zato kuhinja ni obratovala od 15. 7 .2011 pa vse do novega leta. Reprezentanca se je izvajala
nemoteno, saj smo vzpostavili zasilno točilnico. Protokolarni dogodki se bili deloma
preusmerjeni v Vilo Podroţnik, večina pa jih je bila na Brdu. Vila Podroţnik je bila v tem času
namenjena izključno Predsedniku vlade ter Predsedniku drţave, zato je bil tudi tam velik upad
ostalih protokolarnih dogodkov.
6.4 PE PREHRANA LJUBLJANA
V PE Prehrana Ljubljana imamo 4 kuhinje, 2 razdelilnici in točilnico. Kuhinje na Langusovi
(MJU), Ţupančičevi (Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za Finance), na Voţarskem potu
(Zavod za Statistiko RS) so zaprtega tipa. Tudi razdelilnica na Vojkovi (ARSO) je zaprtega
tipa. Vstop v kuhinje je moţen samo za zaposlene usluţbence pristojnih ministrstev in sluţb.
Odprtega tipa sta v preteklem letu ostali le kuhinja na Kotnikovi (Ministrstvo za gospodarstvo)
in razdelilnica na Parmovi (del zavoda za Statistiko in Zdravstveni inšpektorat RS). Zaprte
kuhinje pomenijo višjo raven storitev za javne usluţbence, za nas pa padec prometa. V letu
2012 se nam obeta še vsaj začasno zaprtje kuhinje na Voţarskem potu zaradi selitve Zavoda
za Statistiko RS na novo lokacijo. Glede usode obstoja kuhinje na Voţarskem potu čakamo
navodila Direktorata za investicije in nepremičnine na MJU.
Zaradi prihajajoče recesije smo ţe v letu 2010 začeli ukrepati in uvajali normiranje delovnih
postopkov in postavljanje normativov posameznih jedi. Uvedbo sistema normiranja smo v
preteklem letu nadgradili in zaključili. S tem smo poostrili nadzor tako pri dobavah, pripravi in
42
prodaji hrane in pijač. Povišali smo storilnost, uvedli še več priprave v domačem okolju, s
čimer smo dosegli niţjo ceno trţnega izdelka.
V preteklem letu so se poleg padca prometa za 6 odstotkov bistveno zniţale tudi
reprezentančne storitve za pristojna ministrstva. Z vsemi opisanimi ukrepi smo pripomogli, da
navkljub niţji realizaciji ni prišlo do padca ostanka dohodka.
6.5 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA
6.5.1 Število vseh realiziranih dogodkov
V letu 2011 je bilo realiziranih skupaj 1875 dogodkov, kar je za 15 odstotkov manj kot v letu
2010. Večina dogodkov je bila protokolarna - 1054, njihovo število je glede na preteklo leto
niţje za 20 odstotkov, komercialnih dogodkov je bilo 821 oz. 9 odstotkov manj kot v letu 2010.
ŠTEVILO VSEH DOGODKOV PO MESECIH IN LETIH
meseci
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
SEPTEMER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
JAN-DEC
2005
2006
2007
2009
2010
2011
IND
2011/2010
161
148
154
141
156
171
174
141
194
195
166
156
189
149
176
140
223
214
161
126
188
217
182
185
169
159
203
147
190
216
121
85
176
199
181
163
266
276
301
384
292
193
71
95
206
242
214
174
157
148
191
153
257
238
91
100
271
286
325
205
145
144
237
192
206
270
131
79
209
241
202
158
166
143
186
175
219
186
90
53
148
190
172
147
114
99
78
91
106
69
69
67
71
79
85
93
1.957
2.150
2.009
2.714
2.422
2.214
1.875
85
DOGODKI JS
PE
BRDO
LJUBLJANA
SKUPAJ
2008
JAN-DEC
2010
JAN-DEC
2011
566
745
1.311
432
622
1.054
DOGODKI TD
JAN-DEC
2010
IND
76
83
80
902
1
903
JAN-DEC
2011
821
0
821
DOGODKI SKUPAJ
JAN-DEC
2010
IND
91
91
1.468
746
2.214
JAN-DEC
2011
1.253
622
1.875
IND
85
83
85
V strukturi vseh dogodkov je bilo protokolarnih 56 odstotkov in komercialnih 44 odstotkov.
Glede na lokacije je bilo 67 odstotkov dogodkov na lokacijah PE BRDO in 33 odstotkov v PE
LJUBLJANA.
Obseg realiziranih dogodkov lahko predstavimo tudi s številom gostov, ki smo jih pogostili v
okviru realiziranih dogodkov. V letu 2011 je bilo skupaj 81033 gostov, kar je 13 odstotkov
manj kot v letu 2010. Največ je bilo komercialnih gostov: 47042 oz. za 17 odstotkov manj kot v
preteklem letu, protokolarnih gostov je bilo 33991 oz. 8 odstotkov manj od preteklega leta.
43
ŠTEVILO POSTREŢENIH GOSTOV
MESEC
PROTOKOLARNI DOGODKI
LETO
2010
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
Skupna vsota
2.149
3.069
2.959
3.692
3.499
4.345
2.636
3.915
3.437
3.227
6.602
3.284
1.168
604
444
24
2.499
1.025
3.262
4.976
4.510
3.419
3.847
2.411
37.012 33.991
6.5.1.1
2011
KOMERCIALNI DOGODKI
IND
2011/10
143
125
124
149
94
50
52
5
41
153
76
63
92
2010
2011
2.951
2.082
4.026
6.396
7.029
6.183
1.531
1.757
7.186
6.655
5.454
5.214
56.464
2.733
2.665
3.116
2.774
4.841
6.307
863
1.124
4.357
6.267
6.468
5.527
47.042
SKUPAJ
IND
2011/10
2010
93
128
77
43
69
102
56
64
61
94
119
106
83
2011
5.100
5.041
7.525
9.032
10.466
12.785
2.699
2.201
9.685
9.917
9.964
9.061
93.476
IND
2011/10
5.802
6.357
7.461
6.689
8.068
9.591
1.467
1.148
5.382
11.243
9.887
7.938
81.033
114
126
99
74
77
75
54
52
56
113
99
88
87
Število protokolarnih dogodkov
V letih od 2001 do 2007 je bilo realiziranih povprečno 977 protokolarnih dogodkov na leto. V
letu 2008 je bilo v prvi polovici leta na Brdu predsedovanje EU in se je število protokolarnih
dogodkov povečalo na 2232. Leta 2011 jih je bilo 1054, za 20 odstotkov manj kot preteklo
leto.
Lokacija
2001
2002
2003
2004
2005
2006
28
86
38
29
26
69
25
26
44
53
11
18
54
46
14
25
106
46
13
23
291
52
21
13
ostale lokacije
19
3
0
75
539
0
0
0
17
6
0
76
606
0
0
0
2
2
1
96
618
4
1
0
11
6
1
82
608
1
0
0
10
2
0
139
592
20
3
7
SKUPAJ
817
851
850
848
51
49
28
44
HOTEL KOKRA
GRAD BRDO
GRAD STRMOL
ZOIS
RAČJI OTOK
KOČA BELA
VILA PODROŢNIK
VLADNA PALAČA **
VILA ZLATOROG
VILA JADRANKA
OSTALE LOKACIJE: KOČA
BELA, KOČA JEZERO, R.ZOIS,
RAČJI OTOK, VILA
ZLATOROG..
2008
2009
2010
2011
IND
2011/
2010
8
5
0
112
775
24
2
7
404
61
15
27
10
19
3
0
129
506
9
4
12
474
91
7
28
1.009
9
6
0
90
485
7
0
26
275
57
10
14
343
24
1
1
112
627
2
0
10
203
64
11
5
242
22
1
0
110
635
1
0
17
136
83
0
21
165
16
0
1
105
515
0
0
12
67
130
0
420
68
73
0
961
1.310
1.199
2.232
1.476
1.311
1.054
80
65
59
74
76
52
46
50
109
KONGRESNI CENTER
KOČA JEZERO
2007
** Število dogodkov v Vladni palači po številu izdanih računov
95
81
0
71
44
6.5.2 Zasedenost sob HOTELA KOKRA
6.5.2.1
Kapacitete HOTELA KOKRA
DNEVNE KAPACITETE
TIP SOBE
ŠTEVILO SOB
Kokra apar
Kokra dvop
Kokra dvopF
Kokra eno+I
Kokra apar1
Skupaj
6.4.2.2
11
60
3
3
1
78
Zasedenost sob HOTELA KOKRA
Zasedenih je bilo 5402 sob Hotela Kokra, kar je za 7 odstotkov več od plana za leto 2011, za
18 odstotkov več kot v letu 2010 in pomeni povprečno 19-odstotno zasedenost vseh sob.
2008
Pro
dano
2008
2009
Št.
sob
Pro
dano
2009
2010
odstotek
zase.mes.
odstote
k zased.
kumul.
Št.
sob
Pro
dano
2010
2011
odstotek
zase.mes.
odstote
k zased.
kumul.
Št.
sob
Pro
dano
2011
odstotek
zase.mes.
odstote
k zased.
kumul.
Mesec
JAN
2.418
137
5,67
5,67
2.418
288
11,91
11,91
2.449
96
3,92
3,92
2.418
262
10,84
10,84
FEB
2.262
63
2,79
4,27
2.184
463
21,20
16,32
2.198
123
5,60
4,71
2.184
352
16,12
13,34
MAR
2.418
286
11,83
6,85
2.418
320
13,23
15,26
2.418
413
17,08
8,95
2.418
522
21,59
16,18
APR
2.340
168
7,18
6,93
2.340
304
12,99
14,69
2.340
318
13,59
10,10
2.328
453
19,46
17,00
MAJ
2.418
390
16,13
8,81
2.418
574
23,74
16,55
2.418
352
14,56
11,01
2.409
620
25,74
18,79
JUN
2.340
193
8,25
8,71
2.340
505
21,58
17,39
2.335
624
26,72
13,60
2.340
483
20,64
19,10
JUL
2.418
69
2,85
7,86
2.418
117
4,84
15,55
2.418
292
12,08
13,38
2.400
252
10,50
17,85
AVG
2.418
338
13,98
8,64
2.418
285
11,79
15,07
2.418
367
15,18
13,61
2.418
289
11,95
17,09
SEP
2.340
724
30,94
11,08
2.340
674
28,80
16,58
2.340
548
23,42
14,69
2.338
792
33,88
18,94
OKT
2.418
881
36,44
13,66
2.418
926
38,30
18,79
2.418
891
36,85
16,94
2.415
721
29,86
20,05
NOV
2.340
576
24,62
14,64
2.340
635
26,79
19,48
2.340
368
15,73
16,83
2.334
332
14,22
19,53
DEC
2.418
263
10,88
14,32
2.418
127
5,19
18,26
2.418
170
7,03
16,00
2.190
324
14,79
19,16
28.548
4.088
14,32
28.470
5.050
18,26
28.510
4.562
16,00
28.192
5.402
LETO
odstotek
zase.mes.
odstote
k zased.
kumul.
Št.
sob
19,16
M ESEČNA DINAM IKA ŠTEVILA PRODANIH SOB V LETIH OD 2008 DO 2011
1000
900
800
število sob
700
600
500
400
300
200
100
0
JAN
FEB
MAR
APR
2008
MAJ
JUN
2009
JUL
AVG
2010
SEP
OKT
2011
NOV
DEC
45
v%
MESEČNA ZASEDENOST SOB V LETIH od 2008 do 2011
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
2008
JUN
JUL
2009
AVG
SEP
2010
OKT
NOV
DEC
2011
KUM ULATIVNA ZASEDENOST SOB V LETIH od 2008 do 2011
25
20
v%
15
10
5
0
JAN
JANFEB
JANMAR
JANAPR
JANMAJ
2008
JANJUN
2009
JANJUL
JANAVG
2011
JANSEP
JANOKT
JANNOV
JANDEC
2011
6.4.3 Količinska realizacija kuhinj po skupinah jedi
Za predstavitev fizičnega obsega poslovanja kuhinj GTS v letu 2011 nam nazorno sliko
predstavljajo podatki o številu prodanih posameznih obrokov hrane in toplih napitkov.
V celotni gostinski sluţbi je bilo v letu 2011 realiziranih 804080 raznih obrokov hrane in toplih
napitkov, kar je glede na leto 2010 za osem odstotkov manjši fizični obseg.
SKUPAJ VSI OBROKI KUHINJ
MESEC/LETO
2009
2010
2011
IND 2011/10
JANUAR
89.057
70.381
71.243
101
FEBRUAR
82.655
65.483
63.759
97
MAREC
95.491
85.915
82.650
96
APRIL
77.374
66.999
63.599
95
MAJ
84.528
80.119
73.905
92
JUNIJ
76.517
72.624
69.206
95
JULIJ
62.437
57.669
48.482
84
AVGUST
48.342
50.288
44.230
88
SEPTEMBER
80.812
78.917
69.043
87
OKTOBER
88.307
77.532
76.190
98
NOVEMBER
83.952
86.874
74.251
85
DECEMBER
82.340
78.879
67.522
86
951.812
871.680
804.080
92
Skupna vsota
SKUPINA JEDI
GLAVNI OBROKI
2009
2010
2011
IND
2011/10
46
STRUKTURA STRUKTURA STRUKTURA
2009
2010
2011
252.677
209.042
188.360
90
27%
24%
23%
JEDI PO NAROČILU
(SENDVIČI)
48.665
43.796
34.633
79
5%
5%
4%
JUHE
28.839
26.207
26.332
100
3%
3%
3%
PRILOGE, PRIKUHE
46.094
43.328
44.459
103
5%
5%
6%
SADJE RAZNO
18.954
14.067
8.244
59
2%
2%
1%
SLADICE
64.204
67.081
62.999
94
7%
8%
8%
SOLATE
41.776
35.865
39.300
110
4%
4%
5%
TOPLI NAPITKI - ŠANK
342.026
319.146
296.312
93
36%
37%
37%
OSTALO
108.577
113.148
103.441
91
11%
13%
13%
951.812
871.680
804.080
92
100%
100%
100%
V strukturi predstavljajo največji deleţ topli napitki s 37 odstotki, sledijo glavni obroki (kosila,
večerje, razni obroki in malice) s 23 odstotki, sladice z 8 odstotki, dodatne jedi – ostalo s 13
odstotki, jedi po naročilu – sendviči s 4 odstotki. Manjši deleţ predstavljajo juhe, solate,
priloge in sadje s skupaj 15 odstotki.
POVPREČNO ŠTEVILO PRIPRAVLJENIH POSAMEZNIH OBROKOV NA DELOVNI DAN
SKUPINA JEDI
2009
2010
2011
IND
2011/10
STRUKTURA STRUKTURA STRUKTURA
2009
2010
2011
GLAVNI OBROKI
JEDI PO NAROČILU
(SENDVIČI)
JUHE
995
821
725
88
27%
24%
23%
192
172
133
78
5%
5%
4%
114
103
101
98
3%
3%
3%
PRILOGE, PRIKUHE
181
170
171
101
5%
5%
6%
75
55
32
58
2%
2%
1%
SLADICE
253
262
242
92
7%
8%
8%
SOLATE
164
141
151
107
4%
4%
5%
1.347
1.254
1.141
91
36%
37%
37%
427
444
398
90
11%
13%
13%
3.747
3.423
3.096
90
100%
100%
100%
SADJE RAZNO
TOPLI NAPITKI - ŠANK
OSTALO
6.4.4 Realizacija bruto prometa GTS
Realiziranega je bilo 3,23 milijona evrov bruto prometa, kar je za 3 odstotke manj kot v letu
2010.
INDEKS
meseci
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2011 / 2010
JANUAR
187.650
263.629
208.527
330.225
261.301
212.600
222.932
105
FEBRUAR
189.619
213.807
221.762
333.960
296.596
189.036
233.958
124
MAREC
217.124
213.079
274.437
377.398
309.747
324.460
366.295
113
APRIL
203.339
173.421
237.761
420.251
251.307
256.717
259.048
101
MAJ
249.743
281.331
322.874
385.178
392.694
319.599
321.868
101
JUNIJ
295.997
313.578
384.735
301.468
356.015
361.793
306.349
85
JULIJ
212.754
221.757
270.827
202.509
184.912
184.197
147.953
80
AVGUST
186.094
194.384
263.898
202.839
164.759
151.956
149.611
98
SEPTEMER
303.844
300.728
368.801
434.756
378.777
374.322
336.737
90
OKTOBER
260.487
278.305
356.460
413.447
443.430
363.238
350.696
97
47
NOVEMBER
253.567
229.878
339.673
385.725
386.988
331.169
285.669
86
DECEMBER
382.109
214.100
291.328
350.620
355.700
267.691
250.068
93
2.942.327
2.897.997
3.541.083
4.138.376
3.782.226
3.336.778
3.231.183
97
SKUPAJ
V strukturi celotnega prometa HRANA predstavlja 55 odstotkov, PIJAČA 20 odstotkov,
NOČITVE 12 odstotkov, UPORABA PROSTOROV 6 odstotkov in DODATNE STORITVE 7
odstotkov.
6.4.4.1
2008
BE
DE
R
CE
M
BE
R
VE
M
O
BE
R
2010
NO
ER
2009
O
KT
EM
SE
PT
US
T
JU
LI
J
M
2007
JU
NI
J
AJ
IL
2006
AV
G
M
2005
AP
R
UA
R
BR
FE
JA
N
AR
EC
500.000
450.000
400.000
350.000
300.000
250.000
200.000
150.000
100.000
50.000
0
UA
R
v EVRIH
MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA GTS v letih 2005 - 2011
2011
HRANA
Realiziranega je 1,8 milijona evrov bruto prometa s hrano v GTS, kar je za 5 odstotkov manj
kot leta 2010.
MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA HRANE GTS v letih 2005 - 2011
350.000
300.000
200.000
150.000
100.000
50.000
2005
2006
2007
2008
PT
EM
E
R
O
KT
O
B
ER
N
O
VE
M
B
ER
D
EC
E
M
BE
R
SE
ST
G
U
AV
JU
LI
J
IJ
JU
N
J
M
A
IL
R
AP
M
A
RE
C
R
A
U
FE
BR
U
AR
0
JA
N
v EVRIH
250.000
2009
2010
2011
6.4.4.2
48
PIJAČA
Realiziranega je 0,6 milijona evrov bruto prometa s pijačo v GTS, kar je za 3 odstotke manj
kot v letu 2010.
2006
2007
SE
PT
EM
E
R
O
KT
O
B
ER
N
O
VE
M
B
ER
D
EC
E
M
BE
R
ST
G
U
JU
LI
J
IJ
JU
N
M
A
AV
2005
6.4.4.3
J
IL
R
AP
M
A
RE
A
U
FE
BR
U
JA
N
C
R
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
AR
v EVRIH
MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA PIJAČE GTS v letih 2005 - 2011
2008
2009
2010
2011
NOČITVE
Realiziranega je 400.609 evrov bruto prometa nočitev, kar je za 18 odstotkov več kot v letu
2010.
6.4.4.4
UPORABA DVORAN
Realiziranega je 187.875 evrov bruto prometa z uporabo dvoran, kar je za 27 odstotkov manj
kot v letu 2010.
6.4.4.5
DODATNE STORITVE
Realiziranega je 215.743 evrov bruto prometa z dodatnimi storitvami, kar je za 11 odstotkov
več kot v letu 2010.
M ESEČNA DINAM IKA BRUTO PROM ETA STORITEV GTS v le tih 2005 - 2011
160.000
140.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
2005
2006
2007
2008
2009
M
B
E
R
E
C
E
E
R
2010
D
O
N
O
K
T
O
B
V
E
M
B
E
R
R
E
M
E
P
T
S
E
G
U
S
T
IJ
A
V
JU
L
IJ
JU
N
J
M
A
IL
A
P
R
C
R
E
M
A
A
U
E
B
R
F
U
A
R
R
0
JA
N
v EVRIH
120.000
2011
49
6.4.5 STRUKTURA BRUTO PROMETA GTS PO PE
V strukturi celotnega prometa GTS predstavlja največji deleţ PE BRDO s 60 odstotki (2007 –
59 odstotkov, 2008 – 63 odstotkov, 2009 – 58 odstotkov, 2010 – 57 odstotkov), PE
PREHRANA s 33 odstotki (2007 – 32 odstotkov, 2008 – 30 odstotkov, 2009 – 34 odstotkov in
2010 – 34 odstotkov) in PE LJUBLJANA s 7 odstotki (2007 – 9 odstotkov, 2008 – 7 odstotkov,
2009 – 8 odstotkov, 2010 – 9 odstotkov).
BRUTO PROMET JAN-DEC 2011 V GTS
PE PREHRANA (PIJ AČA)
5%
PE BRDO (HRANA)
PE PREHRANA (HRANA)
23%
29%
PE BRDO (PIJ AČA)
12%
PE LJ UBLJ ANA (NOČITVE)
0%
PE LJ UBLJ ANA (OSTALO)
0%
PE BRDO (NOČITVE)
12%
PE LJ UBLJ ANA (HRANA)
PE LJ UBLJ ANA (PIJ AČA)
4%
2%
PE BRDO (DODATNE ST.)
PE BRDO (UPORABA PR.)
7%
6%
BRUTO PROMET PO PE V GTS JAN-DEC
4.500.000
4.000.000
3.500.000
v EVRIH
3.000.000
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
PE BRDO
PE LJUBLJANA
2008
2009
2010
PE PREHRANA
2011
GTS
6.4.5.1
50
PE BRDO
Realiziranega je 1,9 milijona evrov bruto prometa v PE BRDO, kar je za 2 odstotka več kot
leta 2010.
Promet s HRANO je od leta 2010 višji za 5 odstotkov, s PIJAČO je promet niţji za 1 odstotek,
NOČITVE so vrednostno višje za 18 odstotkov, promet od UPORABE DVORAN je niţji za 27
odstotkov in DODATNE STORITVE so višje za 10 odstotkov.
MESEČNA DINAMIKA BRUTO PROMETA PE BRDO v letih 2005 - 2011
350.000
300.000
v EVRIH
250.000
200.000
150.000
100.000
50.000
2006
2007
2008
SE
PT
EM
E
R
O
KT
O
B
ER
N
O
VE
M
B
ER
D
EC
E
M
BE
R
ST
G
U
AV
JU
LI
J
IJ
JU
N
M
A
J
IL
R
C
2005
AP
M
A
RE
A
U
FE
BR
JA
N
U
AR
R
0
2009
2010
2011
V strukturi celotnega prometa HRANA predstavlja 39 odstotkov, PIJAČA dvajset odstotkov,
NOČITVE 21 odstotkov, UPORABA DVORAN 10 odstotkov in DODATNE STORITVE 10
odstotkov.
6.4.5.2
PE LJUBLJANA
Realizirano je 213.685 evrov bruto prometa v PE LJUBLJANA, kar je za 27 odstotkov manj
kot v letu 2010.
M ESEČNA DINAM IKA BRUTO PROM ETA PE LJUBLJANA
v le tih 2005 2011
60.000
v EVRIH
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
2005
2006
2007
2008
E
R
V
E
M
B
E
D
R
E
C
E
M
B
E
R
R
N
O
K
T
O
B
E
M
E
2009
O
P
T
S
E
G
U
S
T
IJ
A
V
JU
L
IJ
JU
N
J
M
A
IL
R
A
P
M
A
R
E
C
R
A
U
E
B
R
F
JA
N
U
A
R
0
2010
2011
V strukturi celotnega prometa HRANA predstavlja 62 odstotkov in PIJAČA 38 odstotkov.
6.4.5.3
51
PE PREHRANA
Realiziranega je 1,1 milijona evrov bruto prometa v PE PREHRANA, kar je za 6 odstotkov
manj kot v letu 2010.
V strukturi celotnega prometa HRANA predstavlja 84 odstotkov in PIJAČA 16 odstotkov.
M ESEČNA DINAM IKA BRUTO PROM ETA PE PREHRANA
v le tih 2005 - 2011
140.000
v EVRIH
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
2005
2006
2007
2008
2009
E
R
V
E
M
B
D
E
E
R
C
E
M
B
E
R
R
O
B
N
O
K
T
E
M
E
O
P
T
S
E
G
U
S
T
IJ
A
V
JU
L
IJ
JU
N
J
M
A
IL
R
A
P
R
E
C
R
M
A
A
U
E
B
R
F
JA
N
U
A
R
0
2010
2011
III FINANČNO POROČILO
1
IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŢBE
Poslovodstvo Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije
potrjuje računovodske izkaze druţbe za poslovno leto 2011, pojasnila k računovodskim
izkazom ter uporabljene računovodske usmeritve.
Poslovodstvo izjavlja, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene
ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu
previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko
premoţenjskega stanja druţbe in izidov njenega poslovanja za leto 2011.
Poslovodstvo potrjuje, da so bili računovodski izkazi sestavljeni v skladu z Zakonom o
gospodarskih druţbah, Slovenskimi računovodskimi standardi in drugimi predpisi, ki urejajo
področje računovodstva. Računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o
nadaljnjem poslovanju druţbe.
2
STRUKTURA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Prihodki in odhodki so primerjani na realizacijo 2010 in na rebalans plana 2011. Struktura je
prikazana po glavnih skupinah prihodkov in odhodkov po naravnih vrstah zaradi preglednega
in laţjega razumevanja poslovnega izida, kot ga obravnava proračunski način. V naslednji
tabeli so prikazani celotni prihodki in odhodki po vrstah:
V EVRIH
REALIZACIJA
2010
REALIZACIJA
2011
ELEMENT
vrednost
%
vrednost
%
4.422.125
4.165.478
256.647
0
3.235.082
648.602
2.554.576
994
30.910
7.657.207
65
36
3
27
35
13
20
0
1
100
4.171.569
3.934.331
237.238
0
3.082.340
571.732
2.449.771
4.051
56.786
7.253.909
58
54
3
0
42
8
34
0
1
100
1.725.918
1.168.545
0
124
4.167.557
111.228
7.173.372
23
13
27
0
35
2
100
1.648.246
1.065.958
0
633
3.933.732
113.328
6.761.897
24
16
0
0
58
2
100
52
IND
11/10
PLAN 2011
IND
vrednost
%
RE/PL
5.792.821
4.199.624
250.376
1.342.821
3.302.224
701.400
2.585.000
824
15.000
9.095.045
64
46
3
15
36
8
28
0
0
100
72
94
95
0
93
82
95
492
379
80
2.107.562
1.103.590
1.342.821
176
4.199.624
108.714
8.862.487
24
12
15
0
47
1
100
78
97
0
360
94
104
76
A. PRIHODKI
I. PRORAČUNSKI PRIHODKI
– prihodki za plače
– prihodki za materialne str.
– prihod. od odprave rezervacij
II. ZARAČUNANI PRIHODKI
– prihod. gospod. javne sluţbe
– trţna dejavnost
– finančni prihodki
– drugi prihodki
SKUPAJ A (I. + II.)
94
94
92
95
88
96
408
184
95
B. ODHODKI
– stroški materiala
– stroški storitev
– amortizacija
– stroški obresti
– stroški dela
– drugi odhodki
SKUPAJ B
C. PRIHODKI – ODHODKI (A –
B)
483.835
492.012
95
91
510
94
102
94
232.558
Proračunski prihodki so imeli indeks 94 glede na realizacijo 2010. Pri tem so bili prihodki za
plače realizirani z indeksom 94 glede na realizacijo 2010, ker je Zavod zmanjšal oziroma
racionaliziral število zaposlenih. Prihodki za materialne stroške pa so bili nakazani v skladu s
sprejetim proračunom za leto 2010. Pri prihodkih od odprave dolgoročnih rezervacij se zaradi
uveljavitve določil SRS 35.38 (2006) Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih sluţb ne
izkazujejo več sredstva v upravljanju in posledično tudi ne prihodki od odprave dolgoročnih
rezervacij, ki so bile namenjene pokrivanju amortizacije. V planu za 2011 so bila sredstva še
upoštevana, ker v času izdelave plana to še ni bilo natančno opredeljeno.
Zaračunani prihodki so bili manjši zaradi upada prihodkov tako gospodarske javne sluţbe
(indeks 88) kot tudi trţne dejavnosti (indeks 96), kar je posledica splošne gospodarske krize
oz. recesije. Finančni prihodki se nanašajo na obresti od kratkoročnih depozitov pri banki, ki
pa so zaradi nizkih obrestnih mer in ob majhnih razpoloţljivih prostih sredstvih dokaj skromni.
Drugi prihodki se nanašajo na prejete odškodnine od zavarovanj, zaračunanje pogodbeno
dogovorjenih odškodnin in druge prihodke, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti med redne prihodke,
ker so bolj naključni oz. občasni (indeks 184 glede na leto 2010).
Kot je bilo ţe omenjeno, so se pri odhodkih stroški materiala in storitev glede na realizacijo
2010 zniţali zaradi zmanjšanega obsega zaračunanih prihodkov. Stroški amortizacije se
zaradi ţe omenjenih določil Slovenskih računovodskih standardov ne izkazujejo, ker je usahnil
vir za njeno pokrivanje, pojavljajo se le v planu za 2011. Stroški dela v znesku 3.933.732 EUR
so bili evidentirani na podlagi dejanskih izplačil, negativna razlika do višine prihodkov za plače
v znesku 599 EUR pa je znesek refundacije bolniške odsotnosti.
53
Pri planiranih prihodkih je zaznati odstopanje navzdol pri prihodkih proračuna za plače in
materialne stroške, kar je posledica rebalansa proračuna za leto 2011 (Uradni list RS, št.
74/11). Drugi prihodki, ki se pojavljajo občasno in jih ni mogoče uvrstiti med redne, so bili
zaradi previdnosti prenizko planirani. Finančni prihodki so sicer močno presegli planirane,
vendar v absolutnem znesku ne predstavljajo omembe vrednega zneska.
Na podlagi navedenega je po odbitku davka od dohodkov pravnih oseb v znesku 41.704 EUR
čisti dobiček poslovnega leta znašal 450.308 EUR.
V skladu s 15. in 27. členom odloka o ustanovitvi Zavoda ter na podlagi 8. člena Zakona o
preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Ur. l., št.
33/2011) je treba prikazati tudi delitev prihodkov in odhodkov glede na dejavnost gospodarske
javne sluţbe in trţno dejavnost v skladu s sodilom, ki je bilo ţe uporabljeno pri sestavi
poslovnega poročila in potrjeno s strani revizorja ter upravnega odbora JGZ Brdo. Kot sodilo
za delitev odhodkov je bil upoštevan ključ na podlagi realiziranih zaračunanih prihodkov
gospodarske javne sluţbe in prihodkov trţne dejavnosti, kar je v skladu s SRS 35.33.
2.1 DEJAVNOST GOSPODARSKE JAVNE SLUŢBE
Osnovna naloga Zavoda je opravljanje storitev za protokolarne in reprezentančne dogodke, ki
imajo prednost pri rezervaciji protokolarnih lokacij.
Deleţ stroškov oziroma odhodkov dejavnosti gospodarske javne sluţbe je bil izračunan na
podlagi razmerja med prihodki gospodarske javne sluţbe in trţne dejavnosti kot sledi:
V EUR
ELEMENT
A. PRIHODKI
I. PRORAČUNSKI PRIHODKI
– prihodki za plače
– prihodki za materialne str.
– prihodki od por. dolg. rez.
– prihodki gosp. javne sluţbe
SKUPAJ A (I. + II.)
B. ODHODKI
– amortizacija
– stroški dela
– drugi odhodki
SKUPAJ B.
C. PRIHODKI – ODHODKI (A – B)
REALIZACIJA
2010
vrednost
%
REALIZACIJA
2011
vrednost
%
4.422.125
87 4.171.569
88
4.165.478
82 3.934.331
83
256.647
5
237.238
5
0
0
0
0
648.602
13
571.732
12
648.602
13
571.732
12
5.070.727 100 4.743.301 100
646.563
13
590.710
12
234.282
5
197.721
4
0
0
0
0
25
0
117
0
4.167.557
82 3.933.732
83
22.300
0
21.021
0
5.070.727 100 4.743.301 100
0
0
IND
11/10
94
94
92
88
88
94
91
84
468
94
94
94
PLAN 2011
IND
vrednost
%
RE/PL
5.792.821
4.199.624
250.376
1.342.821
701.400
701.400
6.494.221
89
65
4
21
11
11
100
72
94
95
0
82
82
73
694.242
234.405
1.342.821
37
4.199.624
23.091
6.494.221
11
4
21
0
65
0
100
85
84
0
313
94
91
73
0
2.2 TRŢNA DEJAVNOST
Po enaki metodi, kot je bila obračunana dejavnost gospodarske javne sluţbe, je obračunana
tudi trţna dejavnost, kar je razvidno iz naslednje tabele:
V EUR
REALIZACIJA
2010
REALIZACIJA
2011
ELEMENT
vrednost
vrednost
%
%
54
IND
PLAN 2011
11/10
vrednost
IND
%
RE/PL
A. PRIHODKI
– komercialni prihodki
– finančni prihodki
– drugi prihodki
SKUPAJ A.
2.554.576
99 2.449.771 98
994
0
4.051
0
30.910
1
56.786
2
2.586.480 100 2.510.608 100
96 2.585.000
408
824
184
15.000
97 2.600.824
99
0
1
100
95
492
379
97
1.079.356
51 1.057.536 52
934.263
44
868.237 43
99
0
516
0
88.927
4
92.307
5
2.102.645 100 2.018.596 100
483.835
492.012
98 1.413.320
93
869.185
521
139
104
85.623
96 2.368.266
232.558
60
37
0
4
100
75
100
372
108
85
B. ODHODKI
– drugi odhodki
SKUPAJ B.
C. PRIH. – ODHODKI (A II. – B)
Trţna dejavnost nam v bistvu kaţe smotrno kombinirano rabo protokolarnih objektov. Tako se
pridobivajo dodatna sredstva prek prostega trga, ki zniţujejo porabo proračunskih sredstev.
3
SREDSTVA IN VIRI SREDSTEV
Stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev je razvidno iz glavnih podatkov bilance stanja
na dan 31. december 2011, in sicer:
V EUR
SREDSTVA
DOLGOROČNA SREDSTVA
KRATKOROČNA SREDSTVA
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
2011
1.499.344
1.022
1.498.322
1.499.344
2010
1.493.915
790
1.493.125
1.493.915
Dolgoročna sredstva obsegajo druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve. Med
kratkoročna sredstva spadajo zaloge, poslovne terjatve, kratkoročne finančne naloţbe in
dobroimetje pri bankah ter gotovina. Pri obveznostih do virov sredstev gre za finančne in
poslovne obveznosti do drţave ter za kratkoročne poslovne obveznosti.
4
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
4.1 PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Zavod vodi poslovne evidence in računovodstvo na podlagi določil Zakona o gospodarskih
javnih sluţbah (Ur. l., št. 32/93 in 30/98) skladno z določili Zakona o gospodarskih druţbah
(ZGD-1, Ur. l., št. 42/06, 60/06, 10/08, 68/08, 42/09) in Slovenskimi računovodskimi standardi
(odslej: SRS). Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih
knjigah, vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.
Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka
poslovnih dogodkov, časovne omejenosti delovanja ter kakovostne značilnosti računovodskih
55
izkazov, to so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Pri
računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost,
prednost vsebine pred obliko in pomembnost.
4.2 RAČUNOVODSKE USMERITVE
4.2.1 Aktivne časovne razmejitve
Pri dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitvah gre za dolgoročno odloţene stroške, pri
kratkoročnih pa gre za terjatve in druga sredstva in obveznosti, ki se bodo pojavili v enem letu.
4.2.2 Zaloge
Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni, ki
jo sestavljajo kupna cena, uvozne in druge dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena
je zmanjšana za dobljene popuste.
Če se v obračunskem obdobju cene na novo nabavljenih enot razlikujejo od cen oziroma
stroškov enot iste vrste v zalogi, se med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda
drsečih povprečnih cen.
4.2.3 Terjatve
Terjatve se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da
bodo tudi plačane.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku, je treba šteti kot
dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne.
Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se lahko ob
koncu poslovnega leta ali med njim.
Povečanje terjatev povečuje finančne prihodke, zmanjšanje terjatev pa povečuje finančne
odhodke.
4.2.4 Kapital
Celoten kapital Zavoda je čisti poslovni izid poslovnega leta, ki se v skladu s sklepom Vlade
nameni za investicijsko vzdrţevanje in nabavo novih sredstev Zavoda v upravljanju.
4.2.5 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov
in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, in katerih
velikosti je mogoče zanesljivo oceniti.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve izkazujejo odloţene prihodke (drţavne podpore in
donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov),
ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili odloţene odhodke. Z njimi pokrivamo stroške
amortizacije teh sredstev oziroma določene druge stroške in se porabijo s prenašanjem med
prihodke.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo. Na koncu
obračunskega obdobja se popravijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanji vrednosti
izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveznosti.
4.2.6 Obveznosti
Kratkoročne in dolgoročne obveznosti se na začetku ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz
ustreznih listin o njihovem nastanku.
Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot dolgoročne finančne obveznosti in dolgoročne
poslovne obveznosti. Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročna posojila, dolgoročne
56
poslovne obveznosti pa so dolgoročni krediti, dolgoročno dobljeni predujmi in varščine.
Povečujejo se za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne
drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom.
Del dolgoročnih obveznosti, ki je ţe zapadel v plačilo, in del dolgoročnih obveznosti, ki bo
zapadel v plačilo v letu dni, se v bilanci stanja preneseta med kratkoročne obveznosti.
Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in
kratkoročne poslovne obveznosti. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena posojila.
Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do
dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do
delavcev, obveznosti do drţavnih institucij in druge obveznosti.
Dolgoročni in kratkoročni dolgovi, izraţeni v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v
domačo valuto. Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke,
zmanjševanje dolgoročnih dolgov pa redne finančne prihodke.
4.2.7 Prihodki
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke.
a) Poslovni prihodki
Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi
učinki.
Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega
blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Prihodki od prodaje
proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih na
fakturah in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi
zgodnejšega plačila.
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi,
kompenzacije, premije in podobni prihodki.
Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev
in neopredmetenih sredstev kot preseţki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko
vrednostjo.
b) Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki od naloţbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naloţbami in
tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti.
4.2.8 Odhodki
Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke.
a) Poslovni odhodki
Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški, nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih
vrstah, kot so stroški materiala, stroški storitev, popravek obratnih sredstev, amortizacija in
podobno. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavijo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če
zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s preseţkom iz prevrednotenja kapitala iz njihove
predhodne okrepitve.
b) Finančni odhodki
Finančni odhodki so odhodki za financiranje. Med odhodki za financiranje so zajeti predvsem
stroški obresti.
5
57
RAZKRITJA
5.1 RAZKRITJA K BILANCI STANJA
5.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva
V skladu s SRS 35.38 (2006) Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih sluţb se
neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva, ki se nanašajo na
sredstva v upravljanju, po 31. decembru 2009 ne izkazujejo v bilanci stanja, ker so
evidentirana pri lastniku.
5.1.2 Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Znesek 1.022 evrov se nanaša na rezervni sklad za pripadajoči del v objektu št. 00240 PTC
Ledina (Kotnikova ulica 5), kjer se nahaja obrat prehrane.
5.1.3 Zaloge
Zaloge so bile v skladu s SRS 4.16 vrednotene glede na porabo po metodi drsečih povprečnih
cen in so na dan 31. december 2011 znašale 109.491 EUR, kot je prikazano v spodnji
preglednici:
VRSTA ZALOGE
ZALOGA MATERIALA ZA VRTNARIJO
ZALOGA GORIVA
ZALOGA HRANE
ZALOGA PIJAČE
ZALOGA TRGOVSKEGA BLAGA
SKUPAJ
V EUR
8.248
2.323
32.714
41.769
24.437
109.491
Pri zalogah trgovskega blaga gre za promocijski material, ki ga tudi trţimo.
Koeficient obračanja zalog materiala je znašal 8,33, koeficient obračanja zalog trgovskega
blaga pa 0,38.
5.1.4 Terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev zajemajo naslednje postavke:
VRSTA TERJATVE
KUPCI V SLOVENIJI
KUPCI V TUJINI
OSLABITEV ZARADI SPORNIH IN DVOMLJIVIH TERJATEV
SKUPAJ
V EUR
136.179
92.299
-99.230
129.248
V skladu s SRS 5.25 je treba terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v
rednem roku oziroma v celotnem znesku, šteti kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni
postopek, pa kot sporne terjatve.
Kratkoročne terjatve do drugih znašajo, kot sledi:
58
Vrsta terjatev
EUR
TERJATVE DO PRORAČUNA
KRATKOROČNE TERJATVE DO NEPOSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA
DRŢAVE
307.479
83.539
KRATKOROČNE TERJATVE DO POSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA
DRŢAVE
33.233
TERJATVE ZA DDV
BOLEZNINE NAD 30 DNI
TERJATVE DO DELAVCEV
DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE
31.235
12.505
476
1.447
2.342
DRUGI KRATKOROČNI PREDUJMI IN PREPLAČILA
SKUPAJ
472.256
Znesek 307.479 EUR predstavlja terjatve za decembrske plače 2011. Neposredni in posredni
uporabniki proračuna so opredeljeni z Odredbo o določitvi neposrednih in posrednih
uporabnikov drţavnega in občinskih proračunov (Ur. l. RS, št. 13/2000). Po protokolarnih
cenah, ki pomenijo 61,73-odstotni pribitek na ceno materiala, smo zaračunavali storitve v
skladu s Sklepom o določitvi protokolarnih pravil (Ur. l. RS, št. 36/94) naslednjim neposrednim
proračunskim uporabnikom: Vlada RS, Urad predsednika Republike Slovenije, ministrstva,
Računsko sodišče, Drţavni zbor, Ustavno in Vrhovno sodišče ter varuh človekovih pravic. Za
druge proračunske uporabnike pa so veljale trţne cene.
Druge kratkoročne terjatve se nanašajo na terjatve do izdajateljev kreditnih kartic, s katerimi
nam poravnavajo svoje obveznosti fizične osebe (Diners, Aktiva ...).
Drugi kratkoročni predujmi se nanašajo na avanse za časopise oz. revije.
Terjatve so v večini nezavarovane, vendar se ob večjih naročilih zavarujejo s sklenitvijo
pogodbe, kjer se vnesejo določila o zavarovanju terjatev.
Roki zapadlosti terjatev do kupcev v Slovenji so razvidni iz naslednje tabele:
KUPCI V SLOVENIJI
ZNESEK V EUR
NEZAPADLO
30
60
90
NAD 90
SKUPAJ
52.126
5.987
25.945
240
51.881
136.179
Roki zapadlosti terjatev do kupcev v tujini so razvidni iz naslednje tabele:
KUPCI V TUJINI
NEZAPADLO
30
60
90
NAD 180
SKUPAJ
ZNESEK V EUR
3.702
3.833
5.132
8.612
71.019
92.298
59
5.1.5 Denarna sredstva
Vrsta sredstev
DENAR V BLAGAJNI
PREHODNI KONTO BLAGAJNA
TRANSAKCIJSKI RAČUN
DENARNI MAKSIMUM NA BLAGAJNI
SKUPAJ
EUR
400
2.186
575.791
5.195
583.572
Stanje sredstev v blagajni je na dan 31. december 2011 znašalo štiristo EUR, sredstva na
transakcijskem računu pa 575.791 EUR. Prehodni konto pomeni evidentirano realizacijo
sredstev v višini 2.186 EUR konec leta 2011, ki se bodo zaprla s transakcijskim računom v
letu 2012. Denarna sredstva so skupaj z denarnim maksimumom v blagajni znašala 583.572
EUR.
5.1.6 Kapital
Kapital v znesku 450.306 EUR je čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pomeni razliko med
prihodki in odhodki v višini 492.012 EUR, zmanjšano za davek od dohodka v znesku 41.704
EUR.
5.1.7 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v znesku 69.059 EUR predstavljajo prejeti dolgoročni
avans Mobitela za postavitev antene.
5.1.8 Druge dolgoročne poslovne obveznosti
Druge dolgoročne poslovne obveznosti v znesku 211.740 EUR predstavljajo sredstva
neporabljenih dobičkov iz preteklih let za nabavo novih oziroma nadomeščanje odsluţenih
osnovnih sredstev po ţe sprejetih sklepih Vlade Republike Slovenije. Po nakupu se osnovna
sredstva prenesejo na lastnika.
5.1.9 Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti sestavljajo te postavke:
Vrsta obveznosti
DOBAVITELJI ZA OSNOVNA SREDSTVA V DRŢAVI
DOBAVITELJI ZA GIBLJIVA SREDSTVA V DRŢAVI
DOBAVITELJI ZA GIBLJIVA SREDSTVA V TUJINI
TURISTIČNA TAKSA
DELO PO POGODBI
OSTALE OBVEZNOSTI
Skupaj
EUR
9.706
425.594
371
321
777
331.470
768.239
60
Dolgovi so ovrednoteni z zneski iz ustreznih listin ob njihovem nastanku. Med drugimi
obveznostmi pomenijo največji deleţ obveznosti do zaposlenih in drţavnih ustanov iz naslova
plač, obračunanih za december 2011 in izplačanih v januarju 2012.
Roki zapadlosti obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva v drţavi so razvidni iz
naslednje tabele:
DOBAVITELJI ZA OSNOVNA SREDSTVA V DRŢAVI
ZNESEK V EUR
NEZAPADLA
9.706
SKUPAJ
9.706
Roki zapadlosti obveznosti do dobaviteljev za gibljiva sredstva v drţavi so razvidni iz naslednje
tabele:
DOBAVITELJI ZA GIBLJIVA SREDSTVA V DRŢAVI
NEZAPADLA
ZNESEK V EUR
425.484
30
47
NAD 180
63
SKUPAJ
425.594
5.1.10 Zabilančna sredstva in obveznosti
Zabilančna sredstva oz. obveznosti v znesku 29.511.345 evrov pomenijo konsignacijsko blago
različnih dobaviteljev v znesku 1.195 evrov in bivši sklad za osnovna sredstva v upravljanju v
znesku 29.510.150 evrov, ki ga v skladu s SRS 35.38 od 31. decembra 2009 ne izkazujemo v
bilanci stanja.
5.1.11 Poslovni dogodki po datumu bilance stanja
Po obračunskem obdobju ni bilo pomembnih poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na stanje
sredstev in obveznosti (dolgov).
5.2 RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA
5.2.1 Čisti prihodki od prodaje
Zavod je ustvaril čiste prihodke od prodaje kot sledi:
VRSTA PRIHODKOV
EUR
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV NA DOMAČEM TRGU
25.370
UPORABA PROSTOROV
92.466
ŠPORTNE IN KULTURNE DEJAVNOSTI
VSTOPNINE
NOČNINE
6.486
18.845
353.185
61
HRANA
1.276.558
PIJAČA
377.975
PTT,OBRATOVALNI STROŠKI,ELEKTRIKA
OSKRBA KONJ
90
8.400
PRALNICA IN ČIŠČENJE
DRUGI PRIHODKI
589
69.215
HRANA ZA DEJAV. GOPOD. JAVNIH SLUŢB
237.463
PIJAČA ZA DEJAV. GOPOD. JAVNIH SLUŢB
132.568
NOČNINE ZA DEJAV.JAV.GOPOD.SLUŢB
61.254
DRUGI PRIHODKI OD PRODAJE ZA DEJAV. GOPOD. JAVNIH SLUŢB
UPORABA PROSTOROV ZA JAVNE GOSP. SLUŢBE
PRIHODKI OD NAJEMNIN ZA OPREMO ZA JGS
34.432
54.183
51.078
TRGOVSKO BLAGO V GOSTINSTVU
17.351
TRGOVSKO BLAGO ZA DEJAVNOST GOPOD. JAVNIH SLUŢB
PRIHODKI OD NAJEMNIN ZA POSLOVNE PROSTORE
PRIHODKI OD NAJEMNIN ZA OPREMO
SKUPAJ
753
177.019
26.223
3.021.503
V preglednici so razvidni vsi prihodki po vrstah, ki nastajajo pri trţni dejavnosti in dejavnosti
gospodarske javne sluţbe. Dejavnost gospodarske javne sluţbe je zaračunana po
protokolarnih cenah. Za druge prihodke od prodaje za dejavnost javnih gospodarskih sluţb pa
so zajeti prihodki od prodaje cvetja oz. cvetličnih aranţmajev in priprave ozvočenj ter
podobno. Med druge prihodke trţne dejavnosti so zajeti prihodki od prodaje razglednic,
časopisov, knjig, priprave ozvočenja in podobno.
5.2.2 Drugi poslovni prihodki
VRSTA PRIHODKOV
EUR
PRIHODKI IZ PRORAČUNA ZA PLAČE IN DODATKE
3.934.330
PRIHODKI IZ PRORAČUNA ZA MAT.STROŠKE IN STORITVE
SKUPAJ
237.238
4.171.568
Proračunski prihodki za plače in materialne stroške so v skladu s 23. členom Odloka o
ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije.
5.2.3 Drugi prihodki
VRSTA PRIHODKOV
PRIHODKI OD SUBVENCIJ
PREJETE ODŠKODNINE
PREJETE KAZNI
OSTALI PRIHODKI
SKUPAJ
EUR
38.020
7.222
2.440
9.104
56.786
62
Prihodki od subvencij v znesku 38.020 EUR so nastali v zvezi z zaposlovanjem invalidov po
zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Prejete odškodnine so
nakazila zavarovalnic v zvezi z nastalimi škodnimi primeri. Prejete kazni pa se nanašajo na
zaračunane pogodbene penale. Ostali prihodki se v glavnem nanašajo na subvencije sklada
za razvoj kadrov in uporabnino strehe za proizvodnjo električne energije.
5.2.4 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega
materiala
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala so po
posameznih vrstah razvidni iz naslednje tabele:
VRSTA STROŠKOV
EUR
PORABA HRANE
629.835
PORABE PIJAČE
104.303
ČISTILNI MATERIAL
29.061
ELEKTRIČNA ENERGIJA
231.123
PORABA KURIV IN STR. OGREVANJA
206.768
PORABA GORIVA
41.531
MAT. ZA VDRŢ.OS IN NADOMESTNI DELI
20.513
ODPIS DROBNEGA INVENTARJA
31.910
PISARNIŠKI MATERIAL
37.346
ČASOPISI,KNJIGE,REVIJE,STROKOVNA LITERATURA
DRUGI STROŠKI MATERIALA
5.309
232.827
PORABA SILAŢNIH IN KRMILNIH PRIDELKOV
18.055
SLUŢBENA OBLEKA IN UNIFORME
48.159
ZDRAVILA,ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI IN SANITETNI MATERI
DRUGI POSEBNI MATERIALI
367
1.260
NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
SKUPAJ
9.880
1.648.247
Drugi stroški materiala v znesku 232.827 EUR predstavljajo nabavo rezanega cvetja, lončnic,
baliranega sena, slame, gramoza, ţarnic, vrvic in ţic za ţage, cevi, jaškov, travne ruše,
kostanjevih pilotov, panelov, umetnih gnojil, soli za zimsko sluţbo, ţagovine, presejane
zemlje, pleskarskega materiala, pločevine, pomoţnega materiala za vzdrţevanje kmetijskih
strojev in podobno.
5.2.5 Stroški storitev
Stroški storitev po posameznih vrstah so razvidni iz naslednje tabele:
VRSTA STROŠKOV
STROŠKI STORITEV PRI USTVARJANJU PROIZVODOV IN STORITEV
PRISTOJBINE ZA REGISTRACIJO VOZIL
STROŠKI TRANSPORTNIH STORITEV
VZDRŢEVANJE IN POPRAVILA VOZIL
TEKOČE VZDRŢEVANJE POSLOVNIH OBJEKTOV
EUR
36.173
3.383
5.617
33.396
105.320
TEKOČE VZDRŢEVANJE DRUGIH OBJEKTOV
DRUGI IZDATKI ZA TEKOČE VZDRŢEVANJE
TEKOČE VZDRŢEVANJE KOMUNIKACIJSKE OPREME IN RAČUNA
TEKOČE VZDRŢEVANJE DRUGE OPREME
NAJEM RAČUNALNIŠKE IN PROGRAMSKE OPREME
DRUGE NAJEMNINE, ZAKUPNINE IN LICENČNINE
DNEVNICE V SLOVENIJI
HOTELSKE IN RESTAVRACIJSKE STORITVE V SLOVENIJI
DNEVNICE V TUJINI
DRUGI IZDATKI ZA SLUŢBENA POTOVANJA
STROŠKI KM IN PREVOZA V SLOVENIJI
STROŠKI KM IN PREVOZA V TUJINI
PLAČILO BANČNIH STORITEV
POGODBENA PROVIZIJA PLAČILNIH KARTIC
PLAČILA STORITEV DAVČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE
ZAVAROVALNE PREMIJE ZA MOTORNA VOZILA
ZAVAROVALNE PREMIJE ZA OPREMO
ZAVAROVALNE PREMIJE ZA OBJEKTE
DRUGE ZAVAROVALNE PREMIJE
RAČUNALNIŠKE STORITVE
STROKOVNO IZOBRAŢEVANJE ZAPOSLENIH
STROŠKI KONFERENC,SEMINARJEV IN SIMPOZIJEV
RAČUNOVODSKE,REVIZORSKE IN SVETOVALNE STORITVE
STROŠKI PREVAJALNIH STORITEV
SODNI STROŠKI,STORITVE ODVETNIKOV, NOTARJEV IN DRU
STROŠKI ZDRAVSTVENIH STORITEV
REPREZENTANCA
STROŠKI OGLAŠEVALSKIH STORITEV
AVTORSKI HONORARJI
POGODBE O DELU
SEJNINE
PRISPEVKI IZ DOHODKA NA AH
PRISPEVKI IZ DOHODKA NA POGODBENO DELO
PRISPEVKI NA SEJNINE
DELO ŠTUDENTOV
DAJATVE ZA DELO ŠTUDENTOV
STROŠKI DRUGIH STORITEV
STORITVE VAROVANJA
VODA IN KOMUNALNE STORITVE
ODVOZ SMETI
TELEFON,TELEKS,FAKS,ELEKTRONSKA POŠTA
POŠTNINA IN KURIRSKE STORITVE
SKUPAJ
63
1.630
73.580
5.445
110.697
2.143
19.444
2.033
2.306
803
121
13.663
210
11.458
7.535
76
5.613
4.102
6.711
6.016
47.051
19.924
28.408
35.099
180
13.126
38.814
30.753
15.227
4.541
21.922
492
7.598
9.145
181
106.177
15.505
70.803
14.078
33.338
20.939
70.717
4.465
1.065.958
Tekoče vzdrţevanje druge opreme v znesku 110.697 EUR obsega stroške servisov in popravil
na raznih strojih in napravah (likalniki, pralni stroji, pomivalni stroji, konvektomati, klimatske
64
naprave, dozirne črpalke, tehtnice, kopirni stroji, motorne kose, kosilnice, puhalniki, hladilniki
in podobno), upravljanje plinske kotlovnice, mesečne kontrole dvigal in alarmnih naprav,
vzdrţevanje multimedijskih sistemov, opravljanje meritev reagentov in podobno.
Sejnine v znesku 492 EUR in prispevki na sejnine v znesku 181 EUR predstavljajo skupni
znesek vseh stroškov, ki so bili potrebni za plačilo sejnin članom upravnega odbora.
Storitve v skladu s 57. členom ZGD – revidiranje letnega poročila znašajo 8400 EUR.
5.2.6 Stroški dela
Stroški dela v znesku 3.933.732 EUR so sestavljeni iz stroškov plač v znesku 2.803.049 EUR,
stroškov socialnih zavarovanj v znesku 546.778 EUR in drugih stroškov dela v znesku
583.905 EUR. Plača direktorja je znašala 60.220 EUR.
Drugi stroški dela so sestavljeni kot sledi:
VRSTA STROŠKOV
POVRAČILO STROŠKOV PREHRANE MED DELOM
PREVOZ NA DELO
JUBILEJNE NAGRADE
ODPRAVNINE
SOLIDARNOSTNE POMOČI
DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
REGRES ZA LETNI DOPUST
SKUPAJ
EUR
156.241
226.332
7.941
40.644
5.775
210
146.762
583.905
5.2.7 Odpisi vrednosti
Odpisi vrednosti v znesku 8.578 EUR predstavljajo prevrednotovalne poslovne odhodke pri
obratnih sredstvih, ki pomenijo odpis in popravek vrednosti zastarelih in neizterljivih terjatev,
za katere so bili izvedeni vsi postopki za izterjavo oz. zaradi racionalnosti in nizkih vrednosti ni
bilo smotrno uvesti nadaljnjih postopkov.
5.2.8 Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki so razvidni iz naslednje tabele:
VRSTA STROŠKOV
DAJATVE,KI NISO ODVISNE OD STR.DELA ALI DRUGIH V RS
NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
DAJATVE V ZVEZI Z VARSTVOM OKOLJA
DRUGA NADOMESTILA ZA UPORABO ZEMLJIŠČA
NAGRADE DIJAKOM IN ŠTUDENTOM
ŠTIPENDIJE DIJAKOM IN ŠTUDENTOM
OSTALI STROŠKI
ČLANARINE
SKUPAJ
EUR
6.889
76.890
1.508
0
5.662
7.626
805
5.319
104.699
65
Drugi stroški v znesku 805 EUR se nanašajo na provizije agencij, ki organizirajo in
zagotavljajo prihode gostov.
5.2.9 Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
Finančni prihodki iz danih posojil v znesku 4.051 EUR so prihodki od obresti za kratkoročne
vezave sredstev pri bankah.
5.2.10 Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
Ti odhodki v znesku 633 EUR so plačila zamudnih obresti zaradi zamud pri plačilih iz
objektivnih in subjektivnih vzrokov.
5.2.11 Drugi prihodki
Drugi prihodki v znesku 56.786 EUR se nanašajo na prejete subvencije za zaposlene invalide
od SVZI v znesku 38.020 EUR, odškodnine v znesku 7.222 EUR, prejete kazni v znesku
2.440 EUR in druge prihodke v znesku 9.104 EUR.
5.2.12 Davek iz dobička
Davek iz dobička v znesku 41.704 EUR je obračunan na podlagi Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list, št. 117/06) in Pravilnika o izvajanju zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list, št. 60/07) ter Pravilnika o opredelitvi pridobitne in
nepridobitne dejavnosti (Uradni list, št. 109/07, 68/09) in Zakona od davčnem postopku
(Uradni list, št. 117/06, 24/08, 125/08, 47/09).
5.2.13 Razkritja po SRS 25.25 in SRS 35.33 – stroški po funkcionalnih skupinah
V skladu s SRS 25.25 in SRS 35.33 je podjetje, ki se odloči za obliko izkaza po prvi različici,
dolţno pojasniti tudi stroške po funkcionalnih skupinah, glede na opravljanje gospodarske
javne sluţbe in trţne dejavnosti, in sicer: v EUR.
VRSTA STROŠKOV SKUPNO
STROŠKI PRODAJANJA
STROŠKI SPLOŠNIH DEJAVNOSTI
SKUPAJ
2011
VRSTA STROŠKOV ZA GOSPODARSKO JAVNO SLUŢBO
STROŠKI PRODAJANJA Z AMORTIZACIJO
SKUPAJ
2011
VRSTA STROŠKOV ZA TRŢNO DEJAVNOST
STROŠKI PRODAJANJA
SKUPAJ
2011
9.880
241.072
6.510.945
6.761.897
6.460
157.636
4.579.205
4.743.301
3.419
83.436
1.931.741
2.018.596
2010
8.277
349.083
6.816.012
7.173.372
2010
5.481
231.168
4.834.077
5.070.727
2010
2.796
117.915
1.981.935
2.102.645
66
5.3 RAZKRITJA V IZKAZU DENARNIH TOKOV
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po neposredni metodi (prvi različici), pri čemer smo
uporabili zaporeden stopenjski izkaz. Sestavine posamezne aktivne postavke izkaza so
prikazane v nadaljevanju.
5.3.1 Prejemki
Prejemki od prodaje proizvodov in storitev v znesku 3.581.420 EUR so sestavljeni iz
prejemkov denarnih sredstev v blagajni in transakcijskem računu od slovenskih ter tujih
kupcev v letu 2011.
Drugi prejemki pri poslovanju v znesku 4.038.900 EUR vsebujejo finančne prihodke, izredne
prihodke, prihodke iz proračuna za plače in materialne stroške. Pri finančnih prihodkih gre za
kratkoročne vezave (prek vikenda, prek noči) denarnih sredstev pri banki, kjer imamo odprt
transakcijski račun. Ker gre za tako kratka obdobja, tega ne obravnavamo kot finančno
naloţbo.
5.3.2 Izdatki
Izdatki za nakupe materiala in storitev v znesku 2.832.789 EUR so sestavljeni iz izdatkov
denarnih sredstev v blagajni in izdatkov sredstev na računu za gibljiva sredstva doma in v
tujini.
Izdatki za plače v znesku 4.160.377 EUR predstavljajo realizacijo izplačil za plače v
obravnavnem letu.
Drugi izdatki pri poslovanju v znesku 202.500 EUR predstavljajo vse druge izdatke vključno z
obrestmi in druge neobičajne izdatke.
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev v znesku 427.008 EUR so vsi izdatki v
zvezi z nabavo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
Izdatki za dane obresti v znesku 633 EUR predstavljajo plačila obresti drugim.
67
5.4 RAČUNOVODSKI KAZALNIKI NA PODLAGI RAČUNOVODSKIH PODATKOV
KAZALNIK
Temeljni kazalniki stanja financiranja (vlaganja)
Stopnja
kapital
lastniškosti
financiranja
= --------------------------------------------------(v odstotek)
obveznosti do virov sredstev
Stopnja
kapital+dolg.dolgovi+rezerv.+dolg.PČR
dolgoročnosti
financiranja
= -------------------------------------------------(v odstotek)
obveznosti do virov sredstev
Temeljni kazalniki stanja investiranja (naloţbenja)
Stopnja
osnovna sredstva
osnovnosti
investiranja
= --------------------------------------------------(v odstotek)
sredstva
Stopnja
OS + NN + DFN + DPT
dolgoročnosti
investiranja
= --------------------------------------------------(v odstotek)
sredstva
Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Koeficient
kapital
kapitalske
pokritosti
= --------------------------------------------------osnovnih sred.
(v odstotek)
osnovna sredstva
Koeficient
likvidna sredstva (denar)
neposr. pokrit.
kratkoročnih
= --------------------------------------------------obveznosti
(v odstotek)
kratkoročne obveznosti
(hitri koeficient)
Koeficient posp.
denarna sredstva + kratkoročne
pokrit.
terjatve
kratkoročnih
= --------------------------------------------------obveznosti
(v odstotek)
(pospešeni
koef.)
Koeficient krat.
kratkoročna sredstva
pokrit.
kratkoročnih
= --------------------------------------------------obveznosti
(v odstotek)
(kratkoroč.
koef.)
Temeljni kazalniki gospodarnosti
Koeficient
poslovni prihodki
gospodarnosti
poslovanja
= --------------------------------------------------(v odstotek)
poslovni odhodki
Leto 2010
Indeks
2011/2010
30,0
29,7
101
48,8
48,8
100
0,1
0,1
129
0,1
0,1
129
44.061,3
56.149,2
78
76,0
76,7
99
180,8
178,5
101
195,0
195,3
100
106,4
106,4
100
Leto 2011
450.306
=
--------------1.499.344
731.105
=
--------------1.499.344
1022
=
---------------1.499.344
790
=
---------------1.499.344
450.306
=
---------------1.022
583.572
=
---------------768.239
1.388.831
=
------------768.239
1.498.322
=
---------------768.239
7.193.070
=
------------6.761.213
68
5.5 PRORAČUNSKI PRIHODKI PO NAČELU PLAČANE REALIZACIJE
Kot gospodarski javni zavod smo dolţni voditi poslovne knjige v skladu z Zakonom o
gospodarskih javnih sluţbah (Ur. l., št. 32/93 in 30/98) in skladno z določili Zakona o
gospodarskih druţbah (ZGD-1, Ur. l., št. 42/06 in 60/06), ki narekujeta uporabo Slovenskih
računovodskih standardov.
Za potrebe usklajevanja računovodskih podatkov z drţavnim proračunom prikazujemo
proračunske prejemke po načelu plačane realizacije v letu 2011 v skladu s 26. členom Odloka
o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije
(Uradni list, št. 97/01 in 16/05), in sicer:
 prejemki iz proračuna za plače so znašali 3.962.762,35 evra (proračunska postavka
2175 JGZ – Brdo),
 prejemki iz proračuna za materialne stroške so znašali 237.237,65 evra (proračunska
postavka 2175 JGZ – Brdo),
Navedena razkritja so namenjena poenotenju evidenc po denarnem toku na MINISTRSTVU
ZA FINANCE in v JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS.
69
5.6 IZKAZI
1. BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2011
2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011
3. IZKAZ DENARNIH TOKOV v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011
5.6.1 BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2011
BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2011
Postavka
Znesek v EUR
Tekoče leto Preteklo leto
1.499.344
1.493.915
A. Dolgoročna sredstva
1.022
790
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
1.022
790
0
0
1.022
790
II. Opredmetena osnovna sredstva
0
0
1. Zemljišča in zgradbe
0
0
a) Zemljišča
0
0
b) Zgradbe
0
0
2. Proizvajalne naprave in stroji
0
0
3. Druge naprave in oprema
0
0
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
0
0
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
0
0
b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
0
0
5. Osnovna čreda
0
0
6. Večletni nasadi
0
0
IV. Dolgoročne finančne naloţbe
0
0
1. Dolgoročne finančne naloţbe razen posojil
0
0
č) Druge dolgoročne finančne naloţbe
0
0
2. Dolgoročna posojila
0
0
0
0
0
0
Sredstva
1. Dolgoročne premoţenjske pravice
2. Dobro ime
3. Predujmi za neopredmetena sredstva
4. Dolgoročno odloţeni stroški razvijanja
5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
III. Naloţbene nepremičnine
a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini
b) Delnice in deleţi v pridruţenih druţbah
c) Druge delnice in deleţi
a) Dolgoročna posojila druţbam v skupini
b) Dolgoročna posojila drugim
c) Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital
V. Dolgoročne poslovne terjatve
70
1. Dolgoročne poslovne terjatve do druţb v skupini
2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
VI. Odloţene terjatve za davek
1.498.322
1.493.125
109.491
128.540
85.054
101.267
24.437
27.273
203.755
200.293
0
0
203.755
200.293
203.755
200.293
601.504
577.733
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
129.248
81.389
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
472.256
496.344
V. Denarna sredstva
583.572
586.559
0
0
B. Kratkoročna sredstva
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II. Zaloge
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
3. Proizvodi in trgovsko blago
4. Predujmi za zaloge
III. Kratkoročne finančne naloţbe
1. Kratkoročne finančne naloţbe, razen posojil
a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini
b) Druge delnice in deleţi
c) Druge kratkoročne finančne naloţbe
2. Kratkoročna posojila
a) Kratkoročna posojila druţbam v skupini
b) Kratkoročna posojila drugim
c) Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
1. Kratkoročne poslovne terjatve do druţb v skupini
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
Zabilančna sredstva
29.511.345 31.036.280
1.499.344
1.493.915
450.306
443.579
0
0
0
0
V. Preneseni čisti poslovni izid
0
0
VI. Prenesena čista izguba
0
0
Obveznosti do virov sredstev
A. Kapital
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
1. Zakonske rezerve
2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleţe
3. Lastne delnice in lastni poslovni deleţi (kot odbitna postavka)
4. Statutarne rezerve
5. Druge rezerve iz dobička
IV. Preseţek iz prevrednotenja
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta
VIII. Čista izguba poslovnega leta
B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
71
450.306
443.579
0
0
69.059
99.503
69.059
99.503
211.740
186.306
0
0
211.740
186.306
0
0
211.740
186.306
768.239
764.527
0
0
0
0
768.239
764.527
435.670
406.975
313
501
332.256
357.051
0
0
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2. Druge rezervacije
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C. Dolgoročne obveznosti
I. Dolgoročne finančne obveznosti
1. Dolgoročne finančne obveznosti do druţb v skupini
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
3. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
4. Druge dolgoročne finančne obveznosti
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
1. Dolgoročne poslovne obveznosti do druţb v skupini
2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
3. Dolgoročne menične obveznosti
4. Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
III. Odloţene obveznosti za davek
Č. Kratkoročne obveznosti
I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
1. Kratkoročne finančne obveznosti do druţb v skupini
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
3. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do druţb v skupini
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
3. Kratkoročne menične obveznosti
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
Zabilančne obveznosti
29.511.345 31.036.280
72
5.6.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011
Postavka
1. Čisti prihodki od prodaje
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
5. Stroški blaga, materiala in storitev
a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
b) Stroški storitev
6. Stroški dela
a) Stroški plač
b) Stroški socialnih zavarovanj
I. Stroški pokojninskih zavarovanj
II. Stroški drugih zavarovanj
c) Drugi stroški dela
7. Odpisi vrednosti
a) Amortizacija
b) Prevrednotovalni poslov. odhodki pri neopredmetenih sred. in opredmet. os. sred.
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
8. Drugi poslovni odhodki
9. Finančni prihodki iz deleţev
a) Finančni prihodki iz deleţev v druţbah v skupini
b) Finančni prihodki iz deleţev v pridruţenih druţbah
c) Finančni prihodki iz deleţev v drugih druţbah
č) Finančni prihodki iz drugih naloţb
10. Finančni prihodki iz danih posojil
a) Finančni prihodki iz posojil, danih druţbam v skupini
b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do druţb v skupini
b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naloţb
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od druţb v skupini
b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
c) Finančni odhodki iz izdanih obveznic
č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do druţb v skupini
b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
15. Drugi prihodki
16. Drugi odhodki
17. Davek iz dobička
18. Odloţeni davki
19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (1 + 2 + 3 + 4 - 5 - 6 - 7 - 8 + 9 + 10 +
11 - 12 - 13 - 14 + 15 - 16 - 17 +18(-18))
Znesek v EUR
3.021.503
0
0
4.171.568
2.714.205
1.648.247
1.065.958
3.933.732
2.803.049
546.778
342.355
204.423
583.905
8.578
0
0
8.578
104.699
0
3.203.179
0
0
4.426.717
2.894.464
1.725.919
1.168.545
4.167.556
2.958.111
569.453
354.138
215.315
639.992
10.837
0
0
10.837
100.210
0
4.051
994
4.051
0
994
0
633
124
633
0
124
0
56.786
51
41.704
26.317
181
40.256
450.306
443.579
73
5.6.3 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA v obdobju 1. 1. do 31.
12. 2011
IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011
Znesek v EUR
Postavka
Tekoče
Preteklo
leto
leto
450.306 443.579
19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
20. Spremembe iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev
21. Spremembe preseţka iz prevrednotenja finančnih sredstev,
razpoloţljivih za prodajo
0
0
0
0
0
0
0
0
450.306
443.579
22. Dobički in izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov
druţb v tujini (vplivi sprememb deviznih tečajev)
23. Druge sestavine vseobsegajočega donosa
24. Celoten vseobsegajoči donos obračunskega obdobja (19 + 20 + 21
+ 22 + 23)
5.6.4 IZKAZ DENARNIH TOKOV v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011
IZKAZ DENARNIH TOKOV v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2011
Znesek v EUR
Postavka
A. Denarni tokovi pri poslovanju
a) Prejemki pri poslovanju
Prejemki od prodaje proizvodov in storitev
Drugi prejemki pri poslovanju
b) Izdatki pri poslovanju
Izdatki za nakupe materiala in storitev
Izdatki za plače in deleţe zaposlencev v dobičku
Izdatki za dajatve vseh vrst
Drugi izdatki pri poslovanju
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali
prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b)
B. Denarni tokovi pri naložbenju
a) Prejemki pri naloţbenju
Prejemki od drugih, ki se nanašajo na naloţbenje
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
Prejemki od odtujitve naloţbenih nepremičnin
Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naloţb
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naloţb
b) Izdatki pri naloţbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za pridobitev naloţbenih nepremičnin
7.620.320
3.581.420
4.038.900
7.195.666
2.832.789
4.160.377
8.459.867
3.885.209
4.574.658
8.016.297
2.976.409
4.321.411
202.500
718.477
424.654
0
443.570
0
0
0
427.008
237.409
427.008
237.409
Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naloţb
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naloţb
c) Prebitek prejemkov pri naloţbenju ali
prebitek izdatkov pri naloţbenju (a + b)
C. Denarni tokovi pri financiranju
a) Prejemki pri financiranju
Prejemki od vplačanega kapitala
Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti
b) Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
Izdatki za vračila kapitala
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti
Izdatki za izplačila dividend in drugih deleţev v dobičku
c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali
prebitek izdatkov pri financiranju (a + b)
Č. Končno stanje denarnih sredstev
x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)
+
y) Začetno stanje denarnih sredstev
74
0
427.008
0
237.409
0
0
633
633
124
124
0
633
583.572
-2.987
0
124
586.559
206.037
586.559
380.522
IV REVIZORJEVO POROČILO
75
76
V SKLEP UPRAVNEGA ODBORA
JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD
PROTOKOLARNE STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE
PREDOSLJE 39
4001 KRANJ
Datum: 12.6.2012
Številka: UO –02 /12
Upravni odbor JGZ Brdo Protokolarne storitve RS se je na 2. redni seji dne 12.6.2012
pod točko 6. seznanil s priloţenim gradivom in sprejel
SKLEP ŠT. 12
Upravni odbor Zavoda je sprejel Letno poročilo za leto 2011 in ga v skladu s 15.
členom Odloka o ustanovitvi JGZ Brdo Protokolarne storitve RS predlaga v
soglasje ustanovitelju Vladi RS. UO predlaga, da se čisti poslovni izid v znesku
450.305,95 evrov nameni za investicije in investicijsko vzdrţevanje premoţenja,
ki ga ima Zavod v upravljanju.
Mag. Janja Garvas Hočevar
predsednica Upravnega odbora
VI SKLEP VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE
77

JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD PROTOKOLARNE

Transcription

Similar documents

EKONOMSKI UČINKI PROJEKTA MARIBOR 2012 − EPK

URL - e-Prints.FRI - Univerza v Ljubljani

okusi brda - Brdo pri Kranju

Cena paketa: 99 € na osebo na noč v dvoposteljni

junij 2014 - Elektro Ljubljana

PGA AKADEMIJA GOLFA BRDO Vadba in igranje

Naselja KS Tomaj - Kraška vinska cesta

načrt reorganizacije nogometnega kluba koper

Poglej - V osrčju dežele terana

LETNO POROČILO 2012

Letno poročilo 2013 - Bolnišnica Postojna

hisna imena PREDDVOR 2011.qxd

Poslovodno računovodstvo 4/2012 - Tax-Fin-Lex

Poslovno poročilo 2013

PDF, 1MB - Park Škocjanske jame

2014 - RTV Slovenija

Letno poročilo HSE 2010

računovodstvo v postopku prisilne poravnave - CEK

Darja Palčič - Knjigovodstvo.pdf

1860 1915 - RTV Slovenija

Bonitetno poročilo