Raziskujem preteklost 7

Transcription

Jelka Razpotnik in Damjan Snoj
Raziskujem
preteklost
7
PRIROČNIK ZA UČITELJE
ZA ZGODOVINO V SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
POSODOBLJENA IZDAJA
Jelka Razpotnik, Damjan Snoj
RAZISKUJEM PRETEKLOST 7
priročnik za zgodovino za 7. razred osnovne šole
Uredili: Jelka Razpotnik, Tjaša Volk
Jezikovni pregled: Sabina Tamše
1. izdaja
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett
dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
© 2007, 2009 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku,
tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih
od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic.
V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
37.091.3:93/94(035.034.2)
Založba Rokus Klett, d.o.o.
Stegne 9 b
1000 Ljubljana
telefon: 01 513 46 00
telefaks: 01 513 46 99
e-pošta: rokus@rokus-klett.si
www.rokus-klett.si
RAZPOTNIK, Jelka
Raziskujem preteklost 7. Priročnik za učitelje za zgodovino
v sedmem razredu osnovne šole [Elektronski vir] / Jelka Razpotnik
in Damjan Snoj. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010
Način dostopa (URL): www.devetletka.net
ISBN 978-961-271-069-9
1. Snoj, Damjan, 1972251705344
2
5
7
9
ŽIVLJENJE PRVIH ČLOVEŠKIH SKUPIN:
rojstvo človeka
Kako je potekal razvoj v kameni dobi
Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi
Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin
IZBIRNE VSEBINE:
11
13
Od piščali do vaške situle – prazgodovina na Slovenskem
Dosežki v umetnosti in duhovni svet
17 PRVE CIVILIZACIJE:
rojstvo civilizacij in kulture
22
24
26
29
Kako in kje so nastale prve civilizacije
Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju
Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju
Kakšna je bila družba prvih civilizacij
IZBIRNE VSEBINE:
31
33
Kulturna dediščina starih civilizacij
Kako se se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki
37 ANTIČNA GRČIJA:
izumitelji demokracije in občudovalci lepote
42
44
47
49
52
Prve razvite kulture na današnjih grških tleh
Grki so živeli v različnih polisih
Grki kot skupnost
Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto
Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar
IZBIRNE VSEBINE:
54
56
58
Antična grška kultura
Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj
Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji
61 RIMSKI IMPERIJ:
mogočna vojaška moč in tehnika
67
69
72
73
75
Kakšni so bili začetki rimske dobe
Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju
Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva
Zakaj je propadel rimski imperij
Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi
IZBIRNE VSEBINE:
77
80
82
83
Antična rimska kultura
Kako se je širilo krščanstvo
Gospodarski razcvet rimskega imperija
Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju
86 EVROPSKI ZGODNJI SREDNJI VEK:
ponovno rojstvo Evrope
89
90
91
92
94
96
98
Kaj je bilo preseljevanje ljudstev
Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo
Katere pomembne države so obstajale v zahodni Evropi
Kako je bila organizirana srednjeveška družba
Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov
Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru
Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju
102 EVROPSKI VISOKI SREDNJI VEK:
gospodarski in kulturni napredek
107
109
111
113
115
117
119
121
Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000
Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele
Kako se je okrepila moč cerkve
Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo
Kako so mesta spremenila Evropo
Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel
Kako se je razvijala evropska kultura
Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem
IZBIRNE VSEBINE:
123
126
Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami
Kulturna podoba neevropskih ljudstev
Življenje prvih človeških skupin:
rojstvo človeka
5
7
9
11
13
Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi
Od piščali do vaške situle – prazgodovina na Slovenskem
UČNO GRADIVO
LITERATURA ZA UČITELJE:
• Barbara Bajd, Pomembna paleoantropološka najdba – Australopithecus garhi, Proteus, letnik 63, št. 10, stran 460-461, Ljubljana, 2001.
• Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969,
• Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla).
• Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.
• Janez Dular et al., Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini, Arheološki vestnik 42, str. 65–198, Ljubljana, 1991.
• Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.
• Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.
• Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.
• Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.
• Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997.
• Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.
• Johannes Maringer, The goods of prehistoric man, Phoenix Press, London, 2002.
• Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.
• Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.
• Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.
• The Oxford ilustrated prehistory of Europe, Oxford University Press, Oxford, New York, 1994.
• Borut Tome, Izdelava kopije okostja neveljskega mamuta, Geološki zbornik, št. 17, str. 159–60, Ljubljana, 2003.
• Turk, Ivan, Neandertalec in njegova piščal, Gea, letnik VII, št. 4, str. 6-10, Ljubljana, 1997.
• Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).
• Anton Velušček et al, 5600 let star lok z Ljubljanskega barja, Gea, letnik XI, št. 1, str. 48–49, Ljubljana, 2001.
• Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999.
• Zbirka Človek in čas:
• 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Zbirka Kako so živeli:
• V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,
• Zbirka Svet okoli nas:
• Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992.
• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.
• Zgodovina človeštva: 1. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.
• Zgodovina v slikah, knjiga 1, DZS, Ljubljana, 1976.
LITERATURA ZA UČENCE:
• Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001.
• Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.
• Marica Čerič, Pavla Karba, Bučko odkriva prazgodovino, DZS, Ljubljana, 1996.
• Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000.
• Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.
• Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005.
• Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997.
• Carlo A. Michelini, Kako so otroci živeli v jamah, Učila, Tržič, 1995.
• Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997.
• Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.
• Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001.
• Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001.
• Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.
2
rojstvo človeka
• Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005.
• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996.
• V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,
• Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
• Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996.
• Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.
• Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005.
MLADINSKA LITERATURA
• Erich Ballinger, Obračun na ledeniku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
• Dougal Dixon, Raziskovalec ledene dobe, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.
• Janez Jalen, Bobri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.
• Miki Muster, Kamena doba/Šampion/Za volanom, Delo, Ljubljana, 2006.
• Miki Muster, Prazvitorepec, Delo, Ljubljana, 2005.
• Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger ob sončnem zahodu, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger in ledena doba, Grlica, Ljubljana, 2005.
FILMI (IZBOR)
• Kremenčkovi, r. Brian Levant, ZDA, 1994.
• Kremenčkovi 2: Viva Rock Vegas, r. Brian Levant, ZDA, 2000.
• Ledena doba, r. Chris Wedge, ZDA, 2002.
• Ledena doba: otoplitev, r. Carlos Sandalha, ZDA, 2006.
DOKUMENTARNI FILMI
• Enciklopedija razvoja človeka (4 deli), Dnevnik in Mediafilm, Ljubljana in Kranj, 2006.
• Kdo je postavil Stonehenge, Dnevnik, Ljubljana, 2006.
• Neandertalec, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005.
• Steklo in jantar Novega mesta, RTV Slovenija, Ljubljana, 2004–05.
• Zgodba o neandertalčevi piščalki, Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.
SPLETNE STRANI (IZBOR)
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamena_doba
• www.zls-zveza.si/RL_7-8_2001_Stele.pdf
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Neandertalec
• http://novice.svarog.org/index.php?Zgodba=5
• www.creswell-crags.org.uk/virtuallytheiceage/Stone%20Age%20People/index.html
• http://museums.ncl.ac.uk/flint/menu.html
• http://encarta.msn.com/encyclopedia_761555928/Stone_Age.html
• www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/sap.htm
• http://anthro.palomar.edu/homo2/mod_homo_4.htm
• www.clarku.edu/~piltdown/map_gen_hist_surveys/menoldstoneage.html
• www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/index.htm
• www.mrdowling.com
• http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=1025&sid=1c81a7fb83df07c5d2f7c0315cb8e391
• /www.wesleyjohnston.com/users/ireland/past/pre_norman_history/mesolithic_age.html
• http://witcombe.sbc.edu/willendorf/willendorfwomen.html
• http://archaeology.about.com/od/mesolithicarchaic/Mesolithic_and_Archaic.htm
• www.missgien.net/stone-age/newgrange.html
• www.historyforkids.org/learn/romans/history/stoneage.htm
• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/ancienttech/index.shtml
• www.wsu.edu/gened/learn-modules/top_agrev/agrev-index.html
• www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm
• http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=194&sid=1c81a7fb83df07c5d2f7c0315cb8e391
• http://ro.zrsss.si/borut/Kovine/o_kovinah.htm
• www.bbc.co.uk/history/ancient/british_prehistory/bronzeageman_01.shtml
• www.bronzeagefoundry.com/
• www.geocities.com/Athens/Crete/4162/
• www.britarch.ac.uk/ba/ba57/feat2.html
• www.uh.edu/engines/epi1334.htm
• www.bbc.co.uk/wales/celts/
3
rojstvo človeka
• www.qatna.org/en-history-iron.html
Umetnost v prazgodovini
• www.gea-on.net/clanek.asp?ID=347
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Jamske_poslikave
• www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/stonehege
• http://witcombe.sbc.edu/ARTHprehistoric.html
• www.humanities-interactive.org/ancient/iceage/index.html
Prazgodovina na slovenskem ozemlju
Piščal iz Divjih bab
• www.novomesto.si/media/swf/trak.swf
• www.zrc-sazu.si/www/iza/piscal.html
• www.geocities.com/paleocarniolica/potocka.htm
Mostiščarji na Ljubljanskem barju
• www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm
• www.ckff.si/dokumenti/Veluscek_et_al_Cresnja_Arheoloski_vestnik_55_2004.pdf
Vaška situla
• www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zgodovina/Praclovek1.htm
• www2.arnes.si/~zkolen/vojka.htm
• www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/markop/zgobk1.html
UČILA:
• Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.
• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.
• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.
• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.
• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.
• Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.
UČILA-ELEKTRONSKI VIRI
• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004.
• Prazgodovina, Svarog, Miklavž, 2003.
• Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
• Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.
METODIČNI PRIROČNIKI:
• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju — vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.
• Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf.
• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.
• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.
• Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
• revija Primary Teaching, Historical Association, London.
• revija, History Teaching, Historical Association, London.
• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)
• www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)
• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)
• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)
• www.schoolhistory.co.uk
• www.learnhistory.org.uk/
• www.HistoryontheNet.com
• www.historylearningsite.co.uk
• www.activehistory.co.uk
• www.historyitt.org.uk
• www.hyperhistory.org
• www.nchs.ucla.edu
• http://worldhistoryforusall.sdsu.edu
• www.mrdonn.org
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, naravoslovje, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika
4
Kako je potekal razvoj v
kameni dobi
Prvi ljudje so se pojavili pred več milijoni let.
V najstarejših obdobjih človekove zgodovine so
ljudje spoznali ogenj, kamnito orodje in orožje.
Kasneje so se začeli ukvarjati s poljedelstvom in
živinorejo.
Kako je potekal
razvoj v kameni dobi
▶
▶
▶
▶
Dolga kamena doba
V starejši kameni dobi se je človek razvil v razumno in družbeno bitje.
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti
kamene dobe,
opiše pojav človeka,
oceni pomen odkritja
ognja,
pojasni spremembo v
neolitiku.
1. V tabeli so slike lobanj prednikov današnjega človeka.
A. Pod slike zapiši časovni okvir, v katerem so omenjene človeške vrste živele.
Dolga kamena doba
B. Poskušaj ugotoviti, po katerih značilnostih se razlikujejo.
Velikosti lobanje, oblikovanosti čeljusti
avstralopitek
homo sapiens
neandertalec
kromanjon
j
Pred 4 milijoni let
Pred 400.000 leti
Pred 200.000 leti
Pred 40.000 leti
UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže poljubno sliko iz
kamene dobe z različnimi podobami ljudi
in učence spodbudi z vprašanji:
• Ali so na sliki ljudje ali živali?
• Zakaj sklepamo, da so ljudje?
• Zakaj je podoba ljudi danes drugačna
kot je bila nekoč?
Za uvodno motivacijo so primerne tudi
slike na spletni strani www.homogea.
org/galerija.htm.
2. Razmisli, kaj je človeka ločilo od živali? Razmišljanje, govor
3. Človek je v kameni dobi odkril ogenj.
A. Kakšne posledice je imelo za razvoj človeka odkritje ognja? Zapiši jih v okvirčke ob sliki.
ogrevanje
hrana
varnost
druženje, razvoj govora
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku
na strani 1–2 in ga analizirajo:
• Kje je bila domnevna pradomovina
človeških prednikov?
• Kje so živeli ljudje vrste avstralopitek?
• Kje so živeli ljudje vrste pokončni
človek?
• Kje so živeli ljudje vrste neandertalec?
• Učenci razložijo, zakaj so ljudje v
posameznih fazah razvoja za naselitev
izbrali ravno ta območja.
B. V kakšne namene še danes uporabljamo ogenj?
RAZISKOVALEC
Učenci s pomočjo literature in spletnih
strani poiščejo podatke o ledenih dobah
in njihovem vplivu na življenje na Zemlji.
Ledene dobe tudi časovno opredelijo.
Za ogrevanje, uporabljajo ga v industriji
6
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
S pomočjo slikovnega in pisnega gradiva
v učbeniku na straneh 3–5 učenci
odgovorijo na vprašanje, kaj je človeka
dokončno ločilo od živali.
gradivom (ilustracijo in fotografijo)
Učenci si ogledajo ilustracije in
fotografije v delovnem zvezku na strani
6 in:
• ugotovijo razlike med njimi (oblika,
velikost)
• v delovni zvezek pa zapišejo čas, v
katerega lobanje sodijo.
Homo sapiens – rojstvo modernega človeka
BODIMO USTVARJALNI: metoda
slikovno-grafičnih izdelkov
Učenci si ogledajo ilustraciji neandertalca
in kromanjonca v delovnem zvezku.
Zamislijo si njuno življenje in narišejo
oba v vsakdanjem življenju, na primer ob
domačem ognju, na lovu, pri nabiranju,
pri jedi …
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj predvaja dokumentarni film
Neandertalec (Dnevnik, 2005) in
učencem pripravi list z vprašanji za
analizo vsebine:
• Opiši, kakšno je bilo bivališče
neandertalca.
• Opiši obleko neandertalca.
• Kako so obleko izdelovali?
• Kako velike so bile skupnosti in kdo
jih je tvoril?
• Na kakšen način so skrbeli za
nadaljevanje skupnosti?
• Kakšen odnos do starejših so imeli?
BODIMO USTVARJALNI: terensko delo
V okviru terenskega dela, ekskurzije,
kulturnega ali tehniškega dne v dogovoru
z učiteljem tehnike in tehnologije učenci
izdelajo primere kamnitega orodja in
orožja (iz gline, kartona …). Razstavijo
jih v razredu ali v šolski avli, ob vsakem
predmetu pa zapišejo, zakaj in v katerem
obdobju se je uporabljal.
5
AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra
vlog)
Učenci v dvojicah pripravijo in odigrajo
dvogovor med neandertalcem in
kromanjoncem, v katerem vsak od njiju
hvali svoje prednosti.
Kako je potekal
razvoj v kameni dobi
Homo sapiens – rojstvo modernega človeka
Danes Zemljo poseljujemo ljudje, ki pripadamo vrsti homo sapiens. Znanstveniki niso enotni, ali so bili
predniki homo sapiensa tudi neandertalci.
4. Na spodnjih ilustracijah sta predstavljena neandertalec in kromanjonec (homo sapiens sapiens).
A. V vmesni prostor zapiši razlike in podobnosti med njima.
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o neandertalcu in
izdelajo plakat o njem.
RAZLIKE
Neandertalec je bil bolj čokat, imel je
skromnejša oblačila.
PODOBNOSTI
AKTIVNOST: terensko delo (obisk
razstave)
Učitelj z učenci obišče razstavo, ki
prikazuje življenje v kameni dobi, na
primer razstava Lovci na mamute v
Tržiču ali Železna nit v Kranju. Učenci
pripravijo poročila o razstavljenih
predmetih.
Velika sprememba v mlajši kameni dobi
VEČ O …
Pred 12 milijoni let so na Zemlji živeli
mesojedi Leptocyoni, pred dvema
milijonoma let pa so se iz njih razvili
kanidi, iz katerih se je razvilo več skupin
mesojedih živali, na primer volkovi,
volka, iz
lisice, psi. Proces udomačevanja volka
katerega se je razvil pes, je potekal več
tisočletij. Volkovi, ki so odraščali v bližini
človeških naselij, so postali bolj krotki,
saj so odraščali v bolj varnem in mirnem
okolju. Prišlo je do genetske spremembe
volkov, v kateri se je razvila nova vrsta
– psi. Psi so razvili drugačno obliko
lobanje, velikost zob in obliko oči. Ljudje
so nato začeli ustvarjati različne vrste
pasem, tako da so z umetno selekcijo
spreminjali velikost, barvo dlake, držo
repa … Prvi, ki so načrtno začeli gojiti
različne pasme, so bili Rimljani. Z
genetskimi raziskavami so znanstveniki
ugotovili, da so gensko volku najbližje
sledeče pasme: polarni psi, šarpej,
azijske vrste špicev, nordijski psi.
Pokončna drža, uporaba orodja in orožja.
neandertalec
neande
d rtalec
B. Zakaj so bili kromanjonci uspešnejši od neandertalcev? Podčrtaj pravilni odgovor.
a. Delovali so bolj premišljeno in načrtno, kar jim je omogočilo razvoj boljših orožij in orodij.
b. Bili so večji in močnejši od neandertalcev.
c. Oblačili so se bolj moderno in imeli udobnejša bivališča.
Velika sprememba v mlajši kameni dobi
Ljudje so se v mlajši kameni dobi začeli ukvarjati s poljedelstvom in so obogatili svojo prehrano s poljedelskimi pridelki.
5. Pozorno si oglej ilustracijo in v okvirčke ob njej zapiši spremembe v življenju človeka v mlajši kameni dobi.
obdelovanje polj
prve vasi
uporaba ognja
gojenje domačih živali
7
AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov
Učenci samostojno izdelajo tabelo, v kateri primerjajo življenje ljudi pred in po uvedbi
poljedelstva. Svoje ugotovitve primerjajo in sklepajo o izboljšanju pogojev za preživetje
človeka.
PRED SPREMEMBO
Obleka
Orodje
Orožje
Prehrana
Prebivališče
6
k
j
kromanjonec
PO SPREMEMBI
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence pozove, da primerjajo
kamenodobno in sodobno poljedelstvo,
lahko v obliki tabele ali miselnega vzorca:
• Ali je v čem sodobno poljedelstvo
podobno kamenodobnem?
• Katero orodje, ki ga je človek začel
uporabljati v kameni dobi, uporablja še
danes?
• Katere vprežne živali so se uporabljaje
takrat, katere se uporabljajo danes?
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob
koncu poglavja.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Opiši izvor človeka.
• Za kaj vse je človek uporabljal ogenj?
• Kakšen je bil neandertalec?
• Kdaj so se pojavili kromanjonci?
• Kakšne spremembe je povzročila
neolitska revolucija?
• Kaj je bilo požigalništvo?
Kakšno je bilo življenje
človeka v kameni dobi
V kameni dobi so se menjavale ledene in medledene dobe. Spremembe podnebja so vplivale
tudi na človeka, ki se je sprva selil skupaj s
čredami mamutov, turov, nosorogov … Ob koncu
zadnje ledene dobe so se ljudje ustalili.
človeka v kameni dobi
▶
▶
Življenje lovcev in nabiralcev
Prvi ljudje so se preživljali predvsem z lovom in nabiralništvom. Živeli so v skupinah, ki jih imenujemo
horde.
1. Z modro barvo pobarvaj dela, ki so jih opravljali moški, z rdečo pa dela, ki so jih opravljale ženske v prvih
človeških skupnostih.
LOV
▶
NABIRANJE SADEŽEV
SKRB ZA OGENJ
SKRB ZA OTROKE
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše življenje lovcev in
nabiralcev,
opiše življenje prvih
poljedelcev,
navede dosežke v
tehničnem razvoju v
kameni dobi,
navede obrti, ki so se
razvile v mlajši kameni
dobi.
2. Ob sliki opiši lovsko tehniko kamenodobnih lovcev in poimenuj živali, ki so jih lovili.
Življenje lovcev in nabiralcev
KAJ SO LOVILI?
KAKO SO LOVILI?
mamute, jelene in
skopali so jamo; žival
druge divje živali
so v njej kamenjali
KATERE DELE ŽIVALI SO
UPORABILI?
UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela
z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja krajše video
posnetke o Arktiki in Antarktiki ter jih
s pomočjo vprašanj uvede v novo učno
temo:
• Katera območja Zemlje so na
posnetku?
• Ali je bil v naših krajih kdaj takšen
mraz?
• Kakšne težave nam povzroča mraz?
meso, kožo, kosti
3. Spodnji trije stavki opisujejo življenje ljudi v starejši kameni dobi. Prečrtaj napačne besede in zapiši pravilne.
Kamenodobni ljudje so večinoma prebivali v hišah.
jamah, šotorih
Ob slabem vremenu so se ljudje zatekli v gozd ali v jame.
pod skalne previse
Ljudje so se združevali v rodove – skupine, ki so imele nekaj deset pripadnikov.
horde
8
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje Življenje lovcev in nabiralcev v učbeniku na strani 6. Izpolnijo
spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
PREHRANA
življenje lovcev in
nabiralcev
LOVSKA TEHNIKA
gradivom (ilustracijo)
Učenci si ogledajo ilustracijo v delovnem
zvezku na strani 8 in jo analizirajo:
• Kako so opremljeni lovci?
• Kako bi opisal njihovo lovsko taktiko?
• Kako jim je uspelo ujeti veliko žival?
Svoje ugotovitve učenci zapišejo v
delovni zvezek. Nato kamenodobni lov
primerjajo s sodobnim.
Učenci preberejo poglavje Življenje lovcev in nabiralcev v učbeniku na strani 6. Izpolnijo
tabelo, v kateri razvrstijo dela, ki so jih opravljali v prazgodovini. V prvem stolpcu zapišejo
tista dela, ki so jih opravljali moški, v drugem pa tista, ki so jih opravljale ženske.
dela, ki so jih opravljali moški
dela, ki so jih opravljale ženske
BIVALIŠČA
7
gradivom
Učitelj se poveže z učiteljem naravoslovja
in s pomočjo slikovnega gradiva
predstavi živali, ki so jih lovili v
prazgodovini. Učenci ugotavljajo razlike
med predstavljenimi in današnjimi
živalmi. Pojasnijo vzroke za izumrtje
prazgodovinskih živali.
Kakšno je bilo življenje človeka
v kameni dobi
Dosežki v razvoju tehnike
Kamenodobni ljudje so odkrili številne pripomočke, ki so jih uporabljali kot orodje ali orožje. Olajšali so
jim življenje ter delo.
4. Oglej si ilustracijo.
A. Kaj prikazuje ilustracija?
Obdelovanja kamna, iz katerega so ljudje izdelovali orodje in orožje.
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o življenju
nekaterih afriških ali amazonskih
ljudstev, ki še danes živijo kot so živeli
kamenodobni ljudje.
Svoje ugotovitve predstavijo v razredu s
pomočjo plakatov ali referatov.
BODIMO USTVARJALNI: izkustveno
učenje (igra vlog)
Učenci si zamislijo, da živijo v času
kamenodobnih ljudi. Napišejo domišljijski
spis, kako so živeli kot kamenodobni lovci
in nabiralci. Za izhodišče jim je lahko tudi
knjižno delo Janeza Jalna Bobri.
B. Iz kakšnega materiala so kamenodobni ljudje izdelovali orodje in orožje? Pobarvaj pravilne odgovore.
KAMEN
ŽELEZO
KOST
PLASTIKA
Življenje poljedelcev
Dosežki v razvoju tehnike
c, č
__________
dolina Nila
e
__________
Kitajska
b, d
__________
Srednja Amerika
a, f
__________
Južna Amerika
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran http://
museums.ncl.ac.uk/flint/menu.html
int/menu.html.
V razdelku Meet the Shaman izvedo:
• kaj nosi šaman na glavi,
• kako so ljudje gradili bivališča (My
people build our homes),
• kako so izdelovali harpune (Our Life at
Home – See a craftsman).
AKTUALIZACIJA
Učenci naštejejo poklice in umetnike,
ki še danes obdelujejo les in kamen
ter primerjajo namembnost izdelanih
predmetov s tistimi v kameni dobi.
8
PAPIR
5. V spodnje kvadratke nariši 3 različna orodja, ki jih je uporabljal človek v kameni dobi in jih poimenuj.
tehnologijo
Na humoren način predstavlja življenje
kamenodobnih ljudi film Kremenčkovi.
Učenci lahko ob gledanju filma izpišejo
prizore, ki so zgodovinsko netočni.
gradivom (fotografijo)
Učenci si v učbeniku (na strani 7)
ogledajo fotografije kamenodobnega
orožja in orodja in jih analizirajo:
• Kakšen napredek v tehniki lahko
opazimo, če primerjamo kamnite puščice
s kamnitimi sekirami?
• Katere spretnosti je človek obvladal,
da je izdelal kamnite puščice in katere
spretnosti, da je izdelal sekiro?
• Čemu je služila kamnita utež pri
statvah? Čemu služijo statve?
LES
LOK
V mlajši kameni dobi je uveljavitev kmetijstva in prvih obrti močno spremenila dotedanji način življenja ljudi.
6. Ljudje so v različnih delih sveta gojili različne poljščine. Na črte pred deželami zapiši črko poljščine, ki so jo
tam gojili.
a. paradižnik
c. pšenica
č. ječmen
e. riž
b. koruza
d. buča
f. krompir
7. A. Med spodaj naštetimi obkroži obrti, ki so se pojavile v mlajši kameni dobi.
B. Pojasni, kaj je vplivalo na njihov pojav.
ČEVLJARSTVO LONČARSTVO
MIZARSTVO
TESARSTVO
PREDILSTVO
ZLATARSTVO
FRIZERSTVO
TKALSTVO
Delitev dela, ki je bila posledica
stalne naselitve.
9
BODIMO USTVARJALNI
V okviru ustvarjalnih delavnic lahko
v povezavi z učiteljem tehnike in
tehnologije učenci izdelajo maketo
neolitske vasi. Ob maketi razložijo, zakaj
so vasi nastale in opišejo življenje v njih.
Življenje poljedelcev
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(nevihta možganov)
Učenci s pomočjo nevihte možganov
iščejo vzroke za uvedbo poljedelstva.
Učitelj ideje zapisuje na tablo in jih skupaj
z učenci preveri.
AKTIVNOST: terensko delo
Učenci v okviru terenskega dela
(naravoslovnega, tehniškega dne ali
tabora) skušajo zanetiti ogenj na način,
kot so to počeli v prazgodovini.
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom (zemljevidom)
Učenci analizirajo zemljevid v učbeniku
na strani 1–2:
• Kje se nahajajo območja nastanka
prvih kultur?
• Katero od teh območij je bilo najbližje
Evropi?
• Zakaj so bila ta območja povezana z
rekami?
PONOVITEV
koncu poglavja.
• Opiši življenje kamenodobnih lovcev
in nabiralcev.
• Iz kakšnega materiala so kamenodobni
ljudje izdelovali orodje in orožje?
• Kako so prvi ljudje odkrili ogenj?
• Na katerih območjih so se ljudje
najprej začeli ukvarjati s poljedelstvom?
• Katere kulture so gojili?
• Katere obrti so se najprej pojavile?
človeka v dobi kovin
Ob koncu mlajše kamene dobe je človek odkril
prvo kovino – baker, ki jo je kmalu nadomestil
z bronom. Ljudje so začeli opravljati različne
poklice.
človeka v dobi kovin
Živahne dobe kovin
Človek je ob koncu mlajše kamene dobe odkril in začel uporabljati prvo kovino, kar je močno spremenilo
njegovo življenje.
1. Na časovnem traku z različnimi barvami pobarvaj začetek posameznih kovinskih dob in jih poimenuj.
3500
3000
2500
2000
bakrena
doba
1700
1000
bronasta
doba
800
600
400
200 pr. Kr.
0
200 po Kr.
železna
doba
Živahne dobe kovin
2. Oglej si kovinske predmete na slikah.
A. Zapiši ime predmeta na sliki, ki ga označuje številka.
B. Zapiši dejavnost, pri kateri so ljudje uporabljali kovinski izdelek na sliki.
1
2
3
4
A.
kovanec
A.
ralo
A.
konica
A.
posoda
B.
trgovina
B.
poljedelstvo
B.
lov
B.
prehrana
1
2
3
4
Oklep, bodalo, ščitniki, sponke.
10
KAMENA
DOBA
Orodje
Orožje
Bivališča
Menjava
blaga
Poklici
Lastnina
KOVINSKE
DOBE
učenje (igra vlog)
Učitelj učence razdeli v poljubno število
skupin. Vsaka od skupin pripravi dramski
prikaz življenja v kovinskih dobah
(katerega od poklicev, trgovce, družinske
poglavarje …), pri tem si pomagajo
z učbenikom, delovnim zvezkom in
poljubno literaturo.
slikovnim gradivom (fotografijo)
Na začetku ure učitelj učencem pokaže
fotografijo vaške situle (učbenik str. 14)
in zastavi vprašanja:
• Kaj je na sliki?
• Kaj se vidi na situli?
• Po čem je še znan kraj, kjer so odkrili
ta predmet?
• Zakaj so uporabljali podobne
predmete?
AKTIVNOST: sodelovalno učenje
Učitelj učence razdeli v skupine. Učenci
s pomočjo učbenika in delovnega zvezka
izdelajo časovni trak prazgodovinskih
dob. Vsaka skupina predstavi eno od dob,
tako da jo umesti v časovni trak, opiše
njene značilnosti in pojasni, odkod izvira
njeno ime. Časovne trakove shranimo, saj
jih lahko uporabimo pri drugih urah.
3. Kovine so bile zelo primerne za izdelovanje orožja. Katero orožje in
drugo opremo lahko prepoznaš na sliki?
AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci s pomočjo tabele primerjajo
poljedelstvo v kameni in kovinski dobi.
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše spremembe, ki jih
je povzročila uporaba
kovin v vsakdanjem
življenju,
▶ navede nove poklice,
ki so se pojavili v dobi
kovin.
Na spletni strani www.bbc.co.uk/wales/
celts pa lahko učenci sodelujejo v igrici o
Keltih, ki so živeli v današnjem Walesu in
pri tem izvedo več o:
• njihovih bivališčih,
• oblekah,
• kovaški spretnosti,
• bogovih in
• vojskovanju.
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o Keltih in
njihovem življenju.
Na spletni strani www.bbc.co.uk/history/
ancient/ učenci izberejo okno British
ancient
History, tu pa okno Living in the Iron Age:
• Če odprejo okno Reconstructing an
Iron Age Roundhouse lahko učenci izvedo,
iz česa so delali hiše; kako so najprej
označili prostor za hišo; kakšno kritino so
uporabljali; kako je potekala gradnja hiše.
• Če odprejo okno Iron Age Life učenci
izvedo, kako so nekoč delali ogenj; katere
pripomočke so pri tem potrebovali; kako
so naredili moko in spekli kruh; kako so
predli volno.
• Če odprejo okno Wetwang Chariot
učenci izvedo, kako so v železni dobi
naredili kolo in voz; kako so vpregli konje.
AKTUALIZACIJA
Učitelj se z učenci pogovori o uporabnosti
pluga danes:
• Ali plug danes še uporabljamo?
• Na kakšen pogon deluje plug?
• Primerjaj ralo in plug.
9
Ljudje začnejo opravljati različne poklice
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
pisno-grafičnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje Ljudje začnejo
opravljati različne poklice v učbeniku
na straneh 9–10 in izpolnijo shemo o
poklicih, tako da posameznim poklicem
dopišejo opis njihovega dela.
Učenci razmislijo o sledečih vprašanjih:
• Zakaj se je pojavila potreba po novih
poklicih?
• Kako je pojav poklicev vplival na
spremembe v družbi?
RUDARJI
TOPILCI RUDE
Novi poklici
v kovinskih
dobah
DRVARJI
KOVAČI
Kakšno je bilo življenje človeka
v dobi kovin
Ljudje začnejo opravljati različne poklice
Z odkritjem kovin se je povečalo število obrtnih poklicev, ki so jih opravljali ljudje.
4. V dobah kovin so nastali številni novi poklici.
A. Obkroži jih med spodaj naštetimi.
B. V prostor pod imenom poklica pojasni delo posameznega poklica.
RUDAR
odkopava rudo
tehnologijo in metoda pisnografičnih izdelkov
Učenci s pomočjo zgoščenke
Prazgodovina (Svarog) spoznajo nove
poklice v kovinski dobi. Izdelajo tabelo,
v kateri predstavijo nove poklice, vzroke
za njihov pojav in posledice. Pojasnijo
tudi pojma zasebna lastnina in naturalna
trgovina.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem pokaže slike rudarjev,
drvarjev, kovačev … iz kovinske in
moderne dobe. Učenci nato primerjajo
opremo pripadnikov posameznega
poklica in način dela.
TOPILEC RUDE
(LIVAR)
topi rudo
za obdelavo
DRVAR
(TESAR)
obdeluje les
PREDILEC
izdeluje prejo
za tkanine
KOVAČ
obdeluje kovino
C. Razmisli, kakšne posledice je imel pojav novih poklicev na človeško družbo.
Delitev dela, pojavile so se premoženjske razlike.
5. Tiskarski škrat se je nekoliko poigral s spodnjimi stavki. Smiselno jih uredi.
si družine zemljo Posamezne so pridobile
Posamezne družine so si pridobile zemljo.
in jo Obdelovale s le orodjem so svojim zase.
Obdelovale so jo s svojim orodjem in le zase.
prenašalo je potomce se premoženje na Družinsko
učenje (simulacija)
Učenci zaigrajo naturalno trgovino, pri
kateri menjajo zvezke, svinčnike … Ob
tem ugotavljajo, na kakšne težave so
naleteli pri menjavi, kako so na primer
določili vrednost posameznega predmeta
…
Družinsko premoženje se je prenašalo na potomce.
6. Razloži.
Menjalna (naturalna) trgovina je
menjava blaga za blago.
Katere njene oblike so se ohranile do danes?
Menjava igrač med otroki.
PONOVITEV
koncu poglavja.
• Katera kovinska doba je trajala najdlje?
• Kje so uporabljali kovinske izdelke?
• Kateri novi poklici so se pojavili v
kovinskih dobah?
• Kako so ljudje blago menjali preden se
je pojavil denar?
• Kako so se ljudje razdelili po
premoženju?
10
RADOVEDNEŽ
Ljudje tudi danes opravljajo različne poklice. Navedi poklice, ki jih opravljajo tvoji starši, tete in strici.
Kateri poklic bi želel/a opravljati, ko boš velik/a?
11
Od piščali do vaške
situle – prazgodovina na
Slovenskem
Arheološki izkopanine dokazujejo, da je
človek v prazgodovini živel tudi na današnjem
slovenskem ozemlju. Najbolj znane najdbe so iz
kovinskih dob.
Od piščali do vaške
situle – prazgodovina na
Slovenskem
Piščal neandertalca, najdeno v Divjih babah, štejemo med najpomembnejša odkritja kamene dobe na današnjih slovenskih tleh.
1. Zemljevid prikazuje prazgodovinska
najdišča na Slovenskem.
A. Znake pred kraji na zemljevidu
pobarvaj:
- kamenodobne rumeno,
- bakrenodobne rdeče,
- bronastodobne rjavo,
- železnodobne črno.
B. Iz katerega prazgodovinskega obdobja je
največ ostankov v bližini tvojega domačega kraja?
2. Oglej si sliko piščali, ki so jo našli v jami Divje babe v učbeniku na strani 11. V prazen kvadrat preriši najdeno
piščal in jo primerjaj s sodobnim instrumentom na sliki.
PODOBNOSTI
luknje
RAZLIKE
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede največja
prazgodovinska najdišča
na Slovenskem,
▶ opiše prazgodovinske
najdbe na Slovenskem,
▶ oceni pomen
pomembnih
prazgodovinskih
odkritij na Slovenskem.
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja del
videoposnetka o neandertalčevi piščali. Z
vprašanji učence spodbudi k razmišljanju
o prazgodovinskih ostankih na naših tleh:
• Kakšen zvok je na posnetku (če je
samo avdio)?
• Na kateri inštrument je igral človek na
posnetku?
• Kje v Sloveniji so še našli
prazgodovinske ostanke?
• Kje v bližini tvojega domačega kraja so
našli prazgodovinske ostanke?
nima ustnika
3. Pod slike zapiši kraje v Sloveniji, kjer so našli ostanke iz kamene dobe, ki jih lahko povežeš s slikami iz sodobnega življenja.
orožje
(Betalov spodmol)
piščal
(Divje babe)
mamut
(Nevje)
šivanka
(Potočka zijalka)
12
AKTUALIZACIJA
Ko učenci rešijo nalogo 3 v delovnem
zvezku (stran 12), primerjajo in naštevajo
še druge predmete, ki so jih poznali
in uporabljali kamenodobni ljudje na
Slovenskem s poudarkom na najbližjih
najdiščih. Te predmete lahko narišejo.
Koliščarji na Ljubljanskem barju
AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov
Učenci narišejo naselje mostiščarjev in
življenje v njih. Upodobijo ljudi, njihovo
delo, koče, domače živali …
AKTIVNOST: delo v dvojicah
Učenci se v dvojicah pogovorijo o
prednostih in slabostih kolišč (mostišč)
pred naselji na kopnem. Svoje ugotovitve
nato predstavijo v razredu in jih
primerjajo s sošolci.
BODIMO USTVARJALNI: izdelava
piščali
V sodelovanju z učiteljem glasbene vzgoje
si učenci izdelajo lastne piščali iz lesa in
priredijo koncert za sošolce. Primerjajo
zvok njihovih piščali z zvokom piščali iz
Divjih bab.
Učenci si ogledajo fotografijo v
učbeniku na strani 12 zgoraj (predmeti
koliščarjev), navedejo predmete na njej
in pojasnijo, za kaj so se ti predmeti
uporabljali.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem predstavi življenje ljudi,
ki še danes živijo v kočah na kolih (na
primer v Južni Aziji). Vodi naj razgovor,
zakaj ljudje še danes živijo v hišah na
kolih.
tehnologijo in metoda dela pisnografičnih izdelkov
Učenci si ogledajo videoposnetek o
neandertalčevi piščali. Na list papirja
zapišejo ključne besede, s pomočjo
katerih oblikujejo miselni vzorec o
vsebini posnetka.
Na spletnih straneh Narodnega muzeja
www.narmuz-lj.si) učenci odprejo okno
(www.narmuz-lj.si
Oddelki, tu pa izberejo Arheološki oddelek
in nato Zbirke-Prazgodovina, kjer:
• izvedo, koliko predmetov iz
prazgodovine hrani muzej,
• katera so najpomembnejša najdišča,
• katere predmete prikazujejo
fotografije na spletni strani.
Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku
na strani 11 ugotovijo:
• katera so najbolj znana najdišča iz
kamene dobe, bakrene dobe, bronaste
dobe in železne dobe,
• iz katerega obdobja je ohranjenih
največ najdišč,
• v katerem delu Slovenije se nahaja
največ najdišč iz železne dobe.
11
BODIMO USTVARJALNI
V dogovoru z učiteljem tehnike in
kolišča (mostišča) in ob njej predstavijo
življenje takratnih prebivalcev.
AKTIVNOST: terensko delo (obisk
muzeja)
V okviru dni dejavnosti učitelj z učenci
obišče Mestni muzej v Ljubljani, kjer se
učenci podrobneje seznanijo z življenjem
v prazgodovini. Muzej organizira tudi
vodene delavnice za otroke.
Od piščali do vaške situle –
prazgodovina na slovenskem ozemlju
Koliščarji na Ljubljanskem barju
V bakreni dobi so na Ljubljanskem barju nastala številna kolišča.
4. Pojasni izraza:
DEBLAK (DREVAK)
čoln, stesan iz enega debla
KOLIŠČE (MOSTIŠČE)
naselbine na kolih na ljubljanskem barju
5. Preberi odlomek iz knjige Bobri pisca Janeza Jalna:
A. Iz katerega letnega časa je opis?
pomlad
B. Kakšno nevarnost je predstavljalo naraslo jezero?
ZGODOVINSKA BRALNA ZNAČKA:
metoda dela z zgodovinskimi besedili
V razredu učitelj lahko organizira
tekmovanje za zgodovinsko bralno
značko, prva izmed izbranih knjig je lahko
delo Janeza Jalna Bobri.
poplava, uničevanje hiš
C. Kaj pomeni izraz trdina?
kopno
»Voda v jezeru je narasla do kolov, na katerih
so bile postavljene koče, in je pričela upadati
šele, ko je nekatere že skrbelo, da prodre skozi
tla in jih prežene s suhih ležišč v vlažne drevake, iz enega samega debla tesane in izžagane
čolne, ki so se privezani ob kolišča pozibavali na
motni vodi. Čez dan pa so tiho drseli po jezeru
naokrog in morali dokajkrat po opravkih prepluti razdaljo med kolišči in trdino.«
Č. Zakaj danes na Ljubljanskem barju ni več jezera?
Železna doba v jugovzhodnih Alpah
Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku
na strani 14 zgoraj (vaška situla):
• opišejo predmet na njej,
• pojasnijo, za kaj so ta predmet
uporabljali,
• opišejo, kaj je upodobljeno na situli.
ker se je posušilo
D. S pomočjo slike opiši bivališča koliščarjev.
lesene preproste kolibe, krite s posušenim rastlinjem
Železna doba v jugovzhodnih Alpah
AKTIVNOST: skupinsko delo
Učenci časovne trakove kamene dobe
in kovinskih dob, ki so jih izdelali v eni
od prejšnjih ur, po skupinah zapolnijo s
sličicami prazgodovinskih predmetov.
Poseben poudarek damo na predmete, ki
so bili najdeni v bližini domačega kraja.
Današnje slovensko ozemlje je bilo v železni dobi precej gosto poseljeno.
6. Dopolni spodnje besedilo.
železovo
Železodobni ljudje so na današnjem slovenskem ozemlju pridobivali odlično _____________________
rudo.
obzidjem
gradišča
Živeli so v naseljih, obdanimi z _________________________
in imenovanimi _______________________.
Kelti
Okoli leta 300 pr. Kr. so se na to ozemlje naselili __________________________.
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o Noriškem
kraljestvu v vzhodnoalpskem prostoru.
Na spletni strani www.museumonline.
at/2003/servus_latein/antike/
slowenisch/magdalensberg_s.htm
učenci izvedo več o enem od znanih
železnodobnih najdišč na današnjem
avstrijskem Koroškem, pod Madgalensko
goro, ki je preurejeno v arheološki park:
• Po čem je bilo mesto znano?
• Od kod so dobivali rudo?
• Katere predmete lahko vidimo
na fotografiji z naslovom ‘Orodje iz
noriškega železa’?
• Kakšne keramične posode so našli?
Odgovor ponuja kratek posnetek.
12
13
(besednica)
Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo
smiselne povedi.
• DEBLAKI _______________
• GRADIŠČA ______________
• MAMUTI _______________
• JANTARNA POT ____________
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja.
• Kakšni ostanki so bili najdeni v paleolitskih najdiščih na Slovenskem?
• Zakaj je piščal iz Divjih bab pomembna najdba?
• Zakaj so se koliščarji odločili za bivališča na kolih?
• Pomisli, zakaj so uporabljali vozove.
• Kaj je vplivalo na gostejšo naselitev v času železne dobe?
• Kakšno naselje je bilo gradišče?
Dosežki v umetnosti in
duhovni svet
O življenju ljudi v kameni dobi in dobi kovin
nam veliko pove njihova umetnost. S pojavom
sodobno mislečega človeka se je pojavilo tudi
verovanje.
Dosežki v umetnosti in
duhovni svet
Prazgodovinska umetnost
Ljudje so najprej izdelovali okrasne predmete in majhne kipce.
1. Kaj upodablja kipec na sliki?
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše prve
oblike izražanja
prazgodovinske
umetnosti,
▶ opiše začetke verovanja,
▶ opiše razvoj in pomen
situlske umetnosti.
Žensko; obilno telo pomeni plodnost
AKTIVNOSTI: metoda dela z
zgodovinskimi besedili in metoda dela
s slikovnim gradivom (zemljevidom)
V učbeniku na strani 13 učenci preberejo,
kje v svetu so našli jamske slike. Najdbe
označijo na zemljevidu sveta.
2. Najbolj znana prva človeška umetniška dela so jamske slike.
A. Pobarvaj živali na jamski sliki, ki je stara okoli 30.000 let, po svoji presoji.
AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim
Učenci si ogledajo fotografijo jamske
slike v učbeniku (na strani 13):
• razložijo, kaj so upodabljali
prazgodovinski ljudje,
• pojasnijo, zakaj so ljudje uporabili
ravno tovrstno tematiko,
• ugotovijo, v čem je pomen tovrstnih
stvaritev.
B. Katere živali so upodobljene na sliki?
RAZISKOVALEC
Učenci na internetu poiščejo čim
več informacij o ljudstvih v Afriki in
Amazoniji, ki še danes živijo in verujejo
na podoben način, kot so to počeli
prazgodovinski ljudje.
srne, turi ...
C. Iz česa so ljudje v prazgodovini izdelovali barve?
oglja, kamnin, zemlje in živalske krvi
14
BELEŽKE:
zgodovinskimi besedili
Ob pomoči besedila v učbeniku na strani
13 učenci v kratkem sestavku razložijo
značilnosti verovanja v prazgodovini, pri
čemer naj odgovorijo na vprašanja:
• Zakaj so se ljudje bali naravnih
pojavov?
• Kje so po verovanju ljudi bivali duhovi?
• Kdo so bili dobri in kdo zli duhovi?
• Kakšna je bila naloga vračev in
svečenikov?
Učenci obiščejo spletno stran www.
culture.gouv.fr/culture/arcnat/lascaux/
en, odprejo okno Discover in odgovorijo
en
na vprašanja:
• Kje se nahaja predstavljena jama
Lascaux? (okno Time and Space)
• Kdaj so jo odkrili? (1940, the
Discovery)
• Kaj upodabljajo jamske slike? (okno
Virtual Visit)
• Zakaj del jame, ki se imenuje Painted
Gallery, imenujejo tudi »prazgodovinska
Sikstinska kapela«?
13
Učenci obiščejo spletno stran www.nms.
si/slovensko/10_razstave/občasne/
PSITUL.htmll.
PSITUL.htm
• Izpišejo, katere predmete prikazujejo
fotografije na tej strani.
• Ugotovijo, koliko predmetov je
povezanih s situlsko umetnostjo in kje so
bili najdeni.
• Opišejo, kaj lahko vidijo, če kliknejo na
fotografijo št. 5.
• Opišejo, kaj lahko vidijo, če kliknejo na
fotografijo št. 6.
• Opišejo, kakšen prizor lahko vidijo, če
kliknejo na fotografijo št. 9.
• Katere ugotovitve lahko povzamemo o
družbi, ki je te prizore upodobila?
• Kje hranijo predmete, ki so
predstavljeni na fotografijah?
Dosežki v umetnost in duhovni svet
Duhovni svet
Ker prvi ljudje niso znali razložiti naravnih pojavov, so verjeli, da v živih bitjih in predmetih prebivajo duhovi.
3. Razloži pojme.
DUHOVI
nandnaravna bitja
AMULET
obesek s čarobno močjo
VRAČ
ljudje z močjo nad duhovi
4. Oglej si ilustracijo, na kateri keltski svečenik izvaja daritveni obred.
A. Kaj sežiga svečenik?
BODIMO USTVARJALNI
Učenci narišejo vojaka iz časa železne
dobe. V pomoč so jim predmeti na
fotografiji v učbeniku na straneh 9 in 14.
Situlska umetnost
VEČ O …
Pojav situlske umetnosti s samosvojo
in bogato ekspresivnostjo v starejši
železni dobi je resnična novost. V
halštatsko družbo, v kateri so nastali
situlski spomeniki, si je umetnost pisave
iz etruščanskega in grškega sveta
le zelo zadržano utirala pot. Situlske
upodobitve torej lahko beremo kot
svojevrsten zgodovinski vir. Njihove
slike so plastična upodobitev določenih
vidikov železnodobnega življenja. Značilni
in najpogostejši so sprevodi bojevnikov
- bodisi pešakov, bodisi konjenikov, ki jih
včasih spremljajo velikaši na bojnih ali
svečanih vozovih. Pogosti so prizori lova,
boksarskih dvobojev, glasbenih nastopov,
družabnih gostij, ljubezenskih združitev
in daritvenih procesij.
Na spomenikih situlske umetnosti
so upodobljene nekatere pomembne
dejavnosti, ki jih lahko umestimo v
okvire >dvornega življenja<. Hkrati pa
se zdi, da je potrebno večino prizorov
povezati z obeležitvijo najpomembnejših
dogodkov iz življenja slavljenega velikaša.
Večina spomenikov situlske umetnosti
- na Slovenskem celo vsi - so namreč
pridatek v grobovih halštatskih veljakov
in veljakinj. Nadalje so motivi številnih
upodobljenih prizorov dobro primerljivi s
prizori iz figuralnih upodobitev veljakov
in vladarjev v etruščanski, grški in celo v
bližnjevzhodnih civilizacijah. Tamkajšnji
motivi so jasno razumljive upodobitve
tistih dejavnosti, ki so značilne za
vladarja, ki so ga torej zaradi bojevniških,
rokoborskih, glasbenih in drugih odlik
ustoličile. Prav tako so med tamkajšnjimi
primerljivimi motivi pogoste upodobitve
vladarja kot izvajalca verskih svečanosti.
Glede na to, še bolj pa zaradi dejstva, da
se v grobovih pomembnih halštatskih
veljakov pojavljajo predmeti, uvoženi
iz etruščanskega in grškega sveta, je
zelo verjetno, da so veljaki venetskega,
retijskega in dolenjskega sveta imeli
zgled v sredozemskih vladarjih.
14
žito
B. Kaj je bil namen tega dejanja?
odgnati zle duhove in privabiti dobre
5. Med spodnjimi stavki trije pravilno opisujejo delo vračev, dva pa sta napačna.
Obkroži črke pred napačnima trditvama.
a. Vrači so zdravili ljudi.
b. Vrači so krstili ljudi in jim podeljevali zakramente.
c. Vrači so darovali bogovom.
č. Vrači so s pomočjo plesa duhove prosili za dež.
d. Vrači so prebivalcem napovedovali prihodnost.
Situlska umetnost
Situlska umetnost je največji dosežek prazgodovinske umetnosti na Slovenskem. Najbolj znana najdba te
umetnosti je vaška situla.
6. A. V obris situle nariši en dogodek iz svojega življenja.
B. Čemu so služile situle?
Shranjevanju tekočin.
C. Kaj so upodabljali na situle?
Vsakdanje življenje: lov, sprevode bojevnikov ...
15
Spomeniki situlske umetnosti, zlasti tisti
z bogatimi figuralnimi upodobitvami v več
frizih, kakršni sta v Sloveniji situli z Vač
in Magdalenske gore, torej najverjetneje
obeležujejo najpomembnejše dogodke,
iniciacije in slavna dejanja njihovih
lastnikov.
Najstarejše situlske upodobitve so v
venetskem prostoru in v Sloveniji uvrščene
v iztek 7. stoletja, največji razcvet pa
situlska umetnost doseže v 5. stoletju
pr. n. št. To je tudi sicer obdobje z najbolj
izraženo prisotnostjo dragocenih uvoženih
predmetov v grobovih halštatskih veljakov.
Očitno je, da je bil razvoj železnodobnih
dolenjskih in zasavskih središč, kot so Vače,
Magdalenska gora, Stična in Novo mesto,
predpogoj za razcvet situlske umetnosti.
Ta se je nedvomno razvila ob tesnih stikih z
venetskimi središči, saj način upodabljanja
in motivika na situlskih spomenikih
včasih nakazujeta iste torevtične šole,
mogoče celo potujoče mojstre, ki so na
širokem prostoru izpolnjevali naročila
lokalnih veljakov. Vsekakor pa se je situlska
umetnost vživela v železnodobne kulture
slovenskega prostora, postala njihov
sestavni del in se tukaj tudi samostojno
razvijala.
(povzeto s spletne strani Narodnega muzej
www.nms.si/slovensko/10_razstave/
občasne/PSITUL.html)
PONOVITEV
koncu poglavja.
• Zakaj človeške stvaritve, nastale v
prazgodovino, že imenujemo umetnost?
• Kakšne motive so ljudje najprej
upodabljali?
• Zakaj so ljudje verjeli v duhove?
• Kako so ljudje pomirili duhove?
• Kaj je bilo značilno za situlsko
umetnost?
PONOVIMO
OBDO
STAREJŠA KAMENA DOBA
M
ČAS
2 milijona – 10.000 pr. Kr.
6.000 – 3.500 pr
V KAKŠNIH SKUPINAH
SO ŽIVELI LJUDJE
horde, lovske skupnosti
rodovne in vaške
BIVALIŠČA LJUDI
jame, šotori
lesene kolibe
NAČIN PREŽIVLJANJA
lov, nabiralništvo
obdelovanje zeml
OBRTI
lončarstvo, predi
IZNAJDBE
prvo orožje, ogenj
orodje: ralo ...
Ž I V L J E N J E P RV I H Č L OV E Š K
RAZVOJ ČLOVEKA
1. AVSTRALOPITEK
2. spretni človek
SVET UMETNO
1. PRVA UMETNIŠKA DELA
jamske slike, kipci
3. pokončni človek
4. misleči človek
5. neandertalec
2. ZA SITULSKO UMETNOST
JE ZNAČILNO
okraševanje bronaste
pločevine
6. sodobni misleči človek
3. NA SITULAH JE PRIKAZANO
Katero stopnjo v razvoju človeka
prikazuje ilustracija?
Obkroži jo med zgoraj zapisanimi.
16
vsakdanje življenje plemstva
15
PONOVIMO
OBJA
MLAJŠA KAMENA DOBA
DOBE KOVIN
r. Kr.
3.500 – 200 pr. Kr.
e skupnosti
rodovne in vaške skupnosti
lesene kolibe
lje
obdelovanje zemlje
ilstvo ...
kovaštvo, topljenje rude ...
kovinski izdelki
K I H S K U P I N: r o j s t v o č l o v e k a
OSTI IN VERE
5. PRVI LJUDJE SO
VEROVALI V
duhove
6. PRED ZLIM DUHOVOM
SO SE ZAVAROVALI Z
PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM OZEMLJU
1. NAJDBE IZ KAMENE DOBE
Potočka zijalka, Nevlje, Drulovka, Ajdovska jama ...
2. KAKO IN KJE SO ŽIVELI KOLIŠČARJI
lesena naselja na kolih, na ljubljanskem barju
amuleti (obeski)
3. NAJDBE IZ ŽELEZNE DOBE
7. LJUDJE, KI SO IMELI MOČ
NAD DUHOVI
na Koroškem, Dolenjskem ...
vrači
Med najbolj znane najdbe kovinskih
dob štejemo odkritje kolesa z vrtljivo
osjo na Ljubljanskem barju (na sliki).
Razmisli, za kaj so uporabili to kolo.
16
17
Prve civilizacije:
22
24
26
29
31
33
Kako in kje so nastale prve civilizacije
Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju
Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju
Kulturna dediščina starih civilizacij
Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki
UČNO GRADIVO
• Grigorij Maksimovič Bongard-Levin et al., Stara indijska civilizacija: filozofija, nauka, religija, Prosveta, Beograd, 1993.
• Bob Brier, Skrivnostna smrt Tutankamona: nova zgodovinska dognanja, Učila International, Tržič, 2006.
• C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980.
• Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.
• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996.
• Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.
• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994.
• Gerhard Herm, Feničani: škrlatni imperij antike, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977.
• Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997.
• Sarah Kochav, Izrael, sijaj svete dežele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.
• Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• Marija Milenković, Zločin in kazen v deželi faraonov, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 54, štev. 3, str. 301-310, Ljubljana, 2003.
• Robert Morkot, Stari Egipt in njegova kraljestva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002.
• James Ritter, Praštevila: stari Egipt in Mezopotamija, glasnik Unesco, št. 32, str. 12-17, 1989.
• Michael Roaf, Cultural atlas of Mesopotamia and Near East, Facts On File, Oxford, New York, 1990.
• Vital Sever, Zakladi Kitajske: v naslonjaču k 340 legendarnim znamenitostim, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.
• Alberto Siliotti, Egipt, sijaj stare civilizacije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Lewis Spence, Egypt, Senate, London, 1994.
• Igor Steiner, Pregled vojaške zgodovine starega Egipta, Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 74, štev. 3-4, stran 261-268, Ljubljana, 2003.
• Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.
• Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.
• Jean Vercoutter, Iskanje pozabljenega Egipta, DZS, Ljubljana, 1994.
• Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994.
• Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987.
• V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.
• Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992.
• Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002.
• Sylvie Baussier, Egipt in faraoni, Modrijan, Ljubljana, 2005.
17
Prve civilizacije:
• Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
• Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999.
• Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.
• Gian Paolo Ceserani, Tutankamon, Domus, Ljubljana, 1989.
• Peter Chrisp, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.
• Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.
• John Guy, Egipčani, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Eva Kocuvan, Egipčanska knjiga živih, Modrijan, Ljubljana, 1997.
• Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005.
• Anne Millard, Najlepša knjiga o piramidah, Učila, Tržič, 1996.
• Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• Lara Peinado Federico, Kako so živeli Babilonci, EWO, Ljubljana, 1994.
• Lara Peinado Federico, Kako so živeli Feničani, EWO, Ljubljana, 1994.
• Philipe Steele, Zakaj neki so gradili piramide in druga vprašanja o starem Egiptu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999.
• Scott Steedman, Egipčanske novice, Učila, Tržič, 1998.
• David Stewart, Vse, samo egipčanska mumija ne, Didakta, Radovljica, 2002.
• Jonathan Tubb, Sveta dežela, Pomurska založba, Murska Sobota, 1993.
• V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• V času prvih civilizacij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
LEPOSLOVJE:
• Bhagavadgíta - Gospodova pesem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.
• E. A. Wallis Budge, Egipčanska knjiga mrtvih: papirus Ani, Stella, Šmarješke Toplice, 2003.
• Dhammapada : besede modrosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987.
• Eo o Gilgamešu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.
• Gautama Buddha, Dhammapda: pot resnice, Branko, Nova Gorica, 2001.
• Jacq, C., Ramzes (5 knjig), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999–2000.
• Ko pesem tkem: antologija vedskih pesmi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Konfucij, Mencij, Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Lin Yutang, Znamenite kitajske novele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.
• Proza starega Egipta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967.
• Sa Shan, Cesarica: zgodovinski roman o kontroverzni cesarici Vu iz dinastije Tang iz 7. stoletja, Učila International, Tržič, 2007.
• Philipe Vanderberg, Ramzes Veliki, DZS, Ljubljana, 1978.
• Visoka pesem, Ognjišče, Koper, 2000.
• Oscar von Wertheimer, Kleopatra, Ljubljana, 1965.
• Xenophon, Anabasis: pohod v notranjost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963.
• Dhindra Baldoon, Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967.
• Karel Bruckner, Zlati faraon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.
• Roberto Brunelli, Ilustrirane svetopisemske zgodbe, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik Tutankamonove mamice, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Anita Ganeri, Verske zgodbe: najlepše zgodbe iz svetovnih religij, Didakta, Radovljica, 1995.
• Zahi A. Hawass, Prekletstvo faraonov: moje pustolovščine z mumijami, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Kitajske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
• Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003.
• Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006.
• Mary Pope Osborne, Mumije zjutraj, Grlica, Ljubljana, 2002.
18
Prve civilizacije:
• Mary in Will Pope Osborne, Mumije in piramide, Grlica, Ljubljana, 2003.
• Luka Plečnik, Bes bogov, samozal., Ljubljana, 2006.
• Robert W. Walker, Kje izvira Nil, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.
FILMI (IZBOR)
• Egipčanski princ (animirani film), r. Brenda Chapman, ZDA, 1998.
• Mojzes – Biblijske zgodbe (animirani film), r. Hanna William, ZDA, 2006.
• Sveto pismo: Mojzes 1 in Mojzes 2, r. Robert Young, ZDA, 1995.
DOKUMENTARNI FILMI
• Biblija. Stara zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1997.
• Nefreteta, kraljica Egipta, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005.
• Prekletstvo kralja Tutankamona, Delo, Ljubljana, 2006.
• Starodavna Mezpotamija, Boomark, Tržič, 2001.
• Starodavni Egipt, Boomark, Tržič, 2001.
• Zgodovina pisave, Videofon, Blejska dobrava, 1998.
Kaj je civilizacija
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Civilizacija
• www.thefreedictionary.com/civilization
• http://oncampus.richmond.edu/academics/education/projects/webunits/greecerome/civdef.html
• www.historyguide.org/ancient/lecture1b.html
• www.ourcivilisation.com/define.htm
Rodovitni polmesec
• http://projekti.svarog.org/prve_civ/kazalo.html
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Rodovitni_polmesec
• http://rcum.uni-mb.si/~zgodovina/zgo/sv.html
• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/middle_east/
• www.britannica.com/eb/article-9034123/Fertile-Crescent
Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu
• http://projekti.svarog.org/prve_civ/mezopotamija/preindex.html
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Mezopotamija
• www.kathimitchell.com/ancivil.html#Mesopotamia:
• www.bbc.co.uk/history/ancient/cultures/mesopotamia_gallery.shtml
• www.wsu.edu/~dee/MESO/MESO.HTM
• www.mesopotamia.co.uk/
• www.historylink101.com/ancient_mesopotamia.htm
Egipt – dar reke Nil
• www.egipt-slo.net/domov.php
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt
• www.geocities.com/tinagregorc/
• www.mladina.si/tednik/200312/clanek/i-mesko/
• www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zgodovina/Egipt/StariEgipt.htm
• www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/egipt
• www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/
• www.eyelid.co.uk/
• www.ancientegypt.co.uk/menu.html
• www.pbs.org/empires/egypt/index.html
• www.nationalgeographic.com/pyramids/
Judje – “izvoljeno ljudstvo”
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Hebrejci
• www.biblija.net/biblija.cgi?id0=1&pos=0&set=2&lang=sl&m=Rim%204;%201%20Sam%2013;%20Ps%2058
• www.pbs.org/wnet/heritage/index.html
• www.fordham.edu/halsall/jewish/jewishsbook.html
• http://score.rims.k12.ca.us/activity/ancient_hebrews/
• www.museum.upenn.edu/Canaan/index.html
Indska in vedska civilizacija
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Indska_civilizacija
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohend%C5%BEo-daro
• www.bosnic.com/index.asp?RID=3&TID=16&PID=19&SID=736470
• www.bbc.co.uk/history/ancient/cultures/shangri_la_01.shtml
• www.buddhanet.net/
• www.ancientindia.co.uk/
• www.historyforkids.org/learn/india/
• www.wsu.edu/~dee/ANCINDIA/ANCINDIA.HTM
• www.bbc.co.uk/history/ancient/india/
19
Prve civilizacije:
Kitajska
• www.wsu.edu/~dee/ANCCHINA/ANCCHINA.HTM
• www.cnd.org/fairbank/
• www.mrdowling.com/613chinesehistory.html
• www.pbs.org/wgbh/nova/chinamum/
• www.chinapage.org/china.html
• www.historyforkids.org/crafts/china.htm
• http://acc6.its.brooklyn.cuny.edu/~phalsall/texts/ssuma2.html
• http://acc6.its.brooklyn.cuny.edu/~phalsall/texts/shu-jing.html
• http://cwx.prenhall.com/bookbind/pubbooks/spodek2/chapter7/deluxe.html
Asirski imperij
• www.znanje.org/i/i25/05iv05/05iv0523/istorija.htm
• www.aina.org/aol/
• www.aina.org/aol/peter/brief.htm
• www.wsu.edu/~dee/MESO/ASSYRIA.HTM
• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/middle_east/assyria.html
Perzija
• www.livius.org/persia.html
• www.mnsu.edu/emuseum/cultural/oldworld/middle_east/ancientpersia.html
• www.ancientpersia.com/
• www.crystalinks.com/persia.html
Feničani
• http://phoenicia.org/
• http://gorp.away.com/gorp/location/africa/phonicia.htm
• http://weekly.ahram.org.eg/2006/812/heritage.htm
Družba prvih civilizacij
• www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/kb_egipt.doc
• www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/egipt_kultura
• www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson4.html
• www.pbs.org/wgbh/nova/sunken/
Dosežki v znanosti in kulturi
Prvi koledar
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt
• www.kingtutshop.com/freeinfo/Ancient-Egyptian-Calendar.htm
• www.touregypt.net/magazine/mag03012001/magf1.htm
• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/egypt/dailylife/calendar.html
Prve pisave
• http://ro.zrsss.si/borut/gimpoljane/latin/latin/ucenje/pisave.html
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Pisava
• www.digitalegypt.ucl.ac.uk/art/calligraphy.html
• www.pbs.org/safarchive/4_class/45_pguides/pguide_1004/44104_boat.html
Politeizem
• www.religije.com/hinduizem.htm
• www.religije.com/slovarcek.htm
• www.bbc.co.uk/history/ancient/india/
UČILA:
• Prve civilizacije, Svarog, Miklavž, 2003.
20
Prve civilizacije:
• Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne%2
0delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc)
• Vilma Brodnik, Egipt – dar Nila, Zbornik strokovne ekskurzije učiteljev zgodovine, ZRSS, Ljubljana, 2003.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• www.learnhistory.org.uk
• www.mrdonn.org
Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, matematika
21
Kako in kje so nastale
prve civilizacije
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede značilnosti
civilizacije,
▶ opiše pogoje za nastanek
prvih civilizacij,
▶ navede področja, kjer so
nastale prve civilizacije.
Kaj je civilizacija
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (zapisovanje zamisli)
Učitelj na tablo zapiše pojma civilizacija
in kultura. Učenci hodijo k tabli in
dopisujejo ključne besede, ki po
njihovem definirajo ta pojma. V teku ure
učitelj pravilne definicije obkroži.
Učenci preberejo barvno poudarjeno
besedilo v učbeniku na strani 17 in:
• ugotovijo pravilne definicije pojma
civilizacija,
• pojasnijo, zakaj so nastale prve
civilizacije.
prve civilizacije
Ob rekah, kjer je bilo moč z učinkovitejšim poljedelstvom pridelati več hrane, se je povečalo število
prebivalstva. Tam so nastale prve visoke civilizacije.
Razvili so se urejena družba, mesta, novi poklici ter
država.
Kaj je civilizacija
Civilizacija je skupina ljudi, ki živi skupaj. Najstarejša je nastala v Mezopotamiji (današnjem Iraku).
1. Po mnenju zgodovinarjev je morala imeti civilizacija v starem veku nekatere značilnosti. Katere?
Izmed navedenih pobarvaj tiste, ki so pravilne.
MESTA
AVTOCESTE
RAZVITA KULTURA
NAPREDNA TEHNOLOGIJA
LETALIŠČE
2. Oglej si ilustracijo in odgovori na vprašanja:
A. Kje so nastajale prve civilizacije?
ob rekah
B. Kakšna je bila povezava med mestom in kmeti?
Kmetje so v mestu prodajali pridelke.
C. Kaj je vplivalo na velikost mest?
ugodna lega, trgovske poti, učinkovito vodenje
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem pojasni, da je ena izmed
značilnosti civilizacij obstoj pravil
oziroma zakonov. Učence pozove k
razmisleku:
• zakaj obstajajo šolska pravila,
• naj naštejejo nekaj šolskih pravil,
• naj naštejejo nekaj ukrepov, ki sledijo,
če šolska pravila prekršijo.
3. Pobarvaj pravilne rešitve na vprašanje.
Kje so bila središča prvih civilizacij?
OB REKI NIL
OB ČRNEM MORJU
OB REKI IND
OB JADRANSKEM
MORJU
OB RUMENI IN
MODRI REKI
Kje je bil rodovitni polmesec
RAZISKOVALEC
strani poiščejo čim več podatkov o
gojenju riža. Svoje ugotovitve predstavijo
v obliki zgodovinske govorne vaje.
AKTIVNOST: izkustveno učenje
(simulacija)
V razredu skupaj z učenci izdelamo model
namakalnega polja. V plastično posodo z
zelo majhnim odtokom nasujemo zemljo,
vanjo posadimo žito in dobro zalijemo, da
voda delno stoji. Čez nekaj dni bo voda
odtekla in žito bo začelo kaliti.
Kje je bil rodovitni polmesec
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na
strani 18 zgoraj (Iz poezije Sumercev) in
ga analizirajo:
• izpišejo pridelke, ki se omenjajo v
pesmi,
• ugotovijo, kateri pridelki so še
danes značilni za prostor rodovitnega
polmeseca,
• ugotovijo, kateri pridelki od
omenjenih se pridelujejo tudi pri nas.
22
Zibelka civilizacije je bilo sušno območje med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom.
4. Pojasni spodnja pojma, povezana z najstarejšo civilizacijo.
MEZOPOTAMIJA
dežela med Evfratom in Tigrisom
RODOVITNI POLMESEC
rodovitna pokrajina od Mezopotamije do Egipta
19
AKTUALIZACIJA
Učenci primerjajo sodobne namakalne
sisteme v bližnji ali daljni domači okolici
z neolitskimi glede na namen, tehniko
izgradnje, učinkovitost. To lahko naredijo
v obliki tabele, miselnega vzorca ali
zapisa.
Na velik plakat učenci narišejo rodovitni
polmesec, ki ga opremijo z rekami in
njihovimi imeni. Na plakat pritrdijo slike
pridelkov, tipičnih za to območje v času
starega veka.
Učenci si ogledajo zemljevid dežel
rodovitnega polmeseca (gospodarska
karta v atlasu sveta):
• ugotovijo, katere države obstajajo
danes na ozemlju nekdanjega rodovitnega
polmeseca ter narišejo njihove zastave,
• ugotovijo, ali to področje še danes
velja za sušno,
• ugotovijo, kakšno je gospodarstvo
dežel nekdanjega rodovitnega polmeseca,
• pridelke, ki jih pridelujejo danes,
primerjajo s pridelki v starem veku.
na strani 15–16:
• obrazložijo, kje je območje
rodovitnega polmeseca,
• ugotovijo, katere države so na tem
ozemlju nastale,
• pojasnijo, zakaj je rodovitni polmesec
ravno tam,
• pojasnijo lego rodovitnega polmeseca;
pri tem jim pomagamo z vprašanji npr.
kakšne so tam zime, kolikokrat na leto
tam žanjejo.
Mezopotamija – območje najstarejše
civilizacije na svetu
prve civilizacije
5 Na zemljevidu rodovitnega polmeseca:
A. ob rekah vpiši ustrezne številke,
1 – Nil,
2 – Evfrat,
3 – Tigris,
B. v morja pa ustrezne črke,
A – Sredozemsko morje,
B – Rdeče morje,
C – Perzijski zaliv
C. z zeleno barvico pobarvaj območje
Mezopotamije,
Č. z rdečo barvico poveži dežele rodovitnega
polmeseca.
D. Kakšno podnebje je bilo značilno
za dežele rodovitnega polmeseca?
A
2
dela z zgodovinskimi besedili in
metoda slikovno-grafičnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje o
Mezopotamiji v učbeniku na straneh
18–19. Izdelajo kronološko tabelo o
državah v Mezopotamiji.
3
C
1
B
puščavsko
6. Za to območje je bilo
značilno
namakalno
POLJEDELSTVO,
za katerega je bilo
značilno:
(v vsak prostor navedi eno značilnost)
Reke so vsako leto poplavljale
Reke so zapustile rodovitno blato
Odvečno vodo so shranili v kanale
Učenci obiščejo spletno stran
Britanskega muzeja www.mesopotamia.
co.uk/menu.html:
co.uk/menu.html
Na zemljevidu izberejo Sumer in
ugotovijo:
- Zakaj so odkrite grobnice v Uru
poimenovali ‘kraljeve’? (okno The Royal
Tombs of Uru)
- Katera igra je bila najbolj priljubljena na
kraljevem dvoru v Uru?
- Kako so gradili zigurate? (okno
Ziggurats)
- Kje so našli najstarejši zigurat?
- Kako so bili zigurati okrašeni?
Na zemljevidu izberejo Babylonia in okno
Trade in Transport ter ugotovijo:
- S katerimi surovinami so trgovali v
Babilonu?
- Kako so blago prenašali in prevažali?
(okno Explore)
- Učenci se lahko vživijo v vlogo trgovca
in ga spremljajo na njegovi poti. (okno
Story)
Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu
Prvo državo v zgodovini so ustanovili Sumerci v Mezopotamiji.
7. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom:
Sumerci so poznali:
a. enotno državo
b. mestne države
Sumerci so bili:
a. monoteisti
b. politeisti
8. Babilonski kralj Hamurabi je dal zapisati zakone. Zakaj je
bilo pomembno, da so zakone zapisali?
Da so bili zakoni enotni.
»Če je človek ukradel vola, ovco, svinjo ali čoln,
ki je pripadal templju ali vladarju, je moral
plačati tridesetkratno vrednost ukradenega.
Če je ukradel blago navadnemu človeku, je moral
plačati desetkratno vrednost.«
RAZISKOVALEC
S pomočjo literature in spletnih strani
učenci poiščejo podatke o visečih
vrtovih, ki naj bi bili obstajali v Babilonu.
Svoje ugotovitve s slikovnim gradivom
predstavijo na plakatu . Viseči vrtovi
veljajo za eno izmed svetovnih čudes
antičnega sveta.
• Zakaj so dobili ime ‘viseči’?
• Kaj priča njihova izvedba a) glede
ljubezni kralja do svoje žene; b) glede
tehnične razvitosti?
20
Učenci preberejo odlomek določila iz
Hamurabijevega zakonika v učbeniku na
st rani 19 in ugotovijo:
• o kakšnih prestopkih priča zakonik,
• kdo naj bi bil ‘navaden državljan’,
• kakšne so bile kazni,
• kako bi danes kaznovali ljudi za
navedene prekrške.
Učenci preberejo odlomek Ep o
Gilgamešu.
Gilgameš, čemu se čudiš?
Življenja, kot ga iščeš, ne boš nikoli našel.
Ko so bogovi ustvarili človeka, so Smrti
pustili, da postane del življenja, in ga
zadržali v svojih rokah …
Ugotovijo:
• kdo je ustvaril življenje na svetu po
verovanju Sumercev,
• kakšno je bilo v erovanje starih
Sumercev,
• kakšna vloga je pripisana smrti.
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu
poglavja.
Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kakšno vlogo so imela mesta v času
nastajanja prvih civilizacij?
• Zakaj je bil nastanek prvih civilizacij
povezan tudi s tehnološkim razvojem?
• Zakaj je območje prvih civilizacij
dobilo naziv rodovitni polmesec?
• Ob katerih rekah je nastal rodovitni
polmesec?
• Katero ljudstvo je ustanovilo prvo
državo na svetu?
• Kaj je bilo značilno za prve mestne
države?
23
Kako so se razvijale prve
civilizacije ob Sredozemlju
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede prve civilizacije
ob Sredozemlju,
▶ opiše razvoj egiptovske
civilizacije,
▶ opiše posebnosti razvoja
hebrejske kulture.
civilizacije ob Sredozemlju
Ob Nilu je nastala ena najmogočnejših civilizacij, egiptovska.
1. Pesnik Branko Rudolf je v svoji pesmi zapisal:
slikovnimi gradivom (fotografijo)
Učitelj učencem pokaže fotografijo
Kaira in jim pove, da je na sliki
prestolnica Egipta. Zastavi jim
vprašanja:
• Katero mesto je na sliki?
• Opiši ga.
• Ob kateri reki leži?
• V bližini katerega morja leži to
mesto?
Ob Sredozemlju sta nastali egiptovska in hebrejska civilizacija, ki sta imeli veliko skupnih
značilnosti, v marsičem pa sta se razlikovali.
najdaljša
Reka Nil je ___________________________
reka na svetu.
V Afriki je reka Nil, reka Nil. Notri plava krokodil, krokodil.
2. Nalogo reši s pomočjo zemljevida v učbeniku na straneh 15–16.
A. Na zemljevidu
• zapiši imeni Spodnjega in Zgornjega Egipta,
• na črte zapiši imeni obeh prestolnic,
• v spodnji kvadrat zapiši ime ustanovitelja enotne države.
Memfis
Spodnji
MENES'
B. Kaj simbolizira egiptovska krona?
Učenci si ogledajo zemljevid prvih
civilizacij v učbeniku na strani 15–16 in
ugotovijo:
• katero ozemlje je obsegal Egipt v času
največjega obsega,
• kateri so bili pomembnejši egipčanski
kraji,
• kje je bila Nubija.
Britanskega muzeja www.ancientegypt.
co.uk/menu.html:
co.uk/menu.html
Izberejo okno Geography in ugotovijo:
- Kaj pomeni oznaka ‘črna zemlja’ in kaj
oznaka ‘rdeča zemlja’?
Izberejo okno Time, v njem pa razdelek
Explore ter ugotovijo:
- Kaj je bila naloga svečenikov, ki so jih
imenovali ‘čuvaji ur’?
- Kako je delovala vodna ura, s katero so v
Egiptu merili čas?
Story ter ugotovijo:
- Kdaj so se v dolino Nila naselili prvi
ljudje?
- Katero je drugo ime za faraona Menesa,
ki je leta 3100 pr. Kr. združil Zgornji in
Spodnji Egipt?
- Kdaj in kje je bila zgrajena prva kamnita
piramida?
- V času katere dinastije je vladal Ramzes
II.?
BODIMO USTVARJALNI
Učenci izdelajo krono Egipta, lahko iz
kartona, drugega papirja …
24
Tebe
Združitev Zgornjega in Spodnjega
Zgornji
Egipta.
3. Na časovnem traku so označena obdobja egiptovskega kraljestva. Razvrsti spodaj navedene dogodke v časovni
trak, tako da v ustrezen stolpec vpišeš črko, ki je pred dogodkom.
3000
2700
STARO
KRALJESTVO
2400
2100
1800
SREDNJE
KRALJESTVO
1500
900 pr. Kr.
NOVO
KRALJESTVO
D
B
1200
A
Č
C
A. Ramzes premaga Hetite.
B. Menes združi Zgornji in Spodnji Egipt.
C. Asirci zavzamejo Egipt.
Č. Egipt napadajo »ljudje z morja« (Indoevropejci).
D. Vlada mogočna Hačepsut.
21
Učenci preberejo poglavje Egipt – dar
reke Nil v učbeniku na straneh 20–21
in izdelajo kronološko tabelo o razvoju
egiptovske države.
Staro
kraljestvo
Učenci si ogledajo ilustracijo egiptovske
krone v učbeniku na strani 20 in
ugotovijo:
• kaj simbolizira krona Zgornjega
Egipta,
• kaj simbolizira krona Spodnjega
Egipta.
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o turističnih
destinacijah v Egiptu. Lahko obiščejo
turistično agencijo in preučijo katalog
o Egiptu:
• Kateri spomeniki kulturne dediščine
so predvideni za obisk?
• Koliko turistov letno obišče Egipt?
• Kateri spomeniki kulturne dediščine
so najbolj obiskani?
Kako so se razvijale
prve civilizacije ob Sredozemlju
Judje – »izvoljeno ljudstvo«
Današnjo Palestino so okoli leta 2000 pr. Kr. poselili Hebrejci. Njihova zgodovina, legende in moralni nauki
so močno vplivali na zahodno kulturo.
4. Obkroži črko pred pravilno trditvijo.
A. Hebrejska vera je vplivala na:
B. Judovska sveta knjiga se imenuje:
a. krščanstvo in budizem
a. Tora
b. islam in budizem
b. Biblija
c. krščanstvo in islam
c. Koran
C. Judovska verska stavba se imenuje:
a. mošeja
b. cerkev
c. sinagoga
Č. Prvi voditelj hebrejskega ljudstva je bil:
a. Mojzes
b. Abraham
c. Kristus
5. Razloži pojma.
MONOTEIZEM
vera v enega boga
POLITEIZEM
vera v več bogov
6. Judje so spoštovali deset božjih zapovedi. Ob sliki zapiši štiri dejstva o njih.
vera v enega Boga
prepovedujejo krajo
spoštovanje staršev
prepovedujejo
ubijanje
RADOVEDNEŽ
Judovska vera je močno vplivala na krščansko vero. Kristjani so prevzeli deset božjih zapovedi. Morda poznaš katero izmed njih?
22
izdelkov
Učenci si preberejo besedilo v barvnem
okviru v učbeniku na strani 22 zgoraj.
Nato primerjajo monoteizem in
politeizem:
MONOTEIZEM
Število bogov
Kje se pojavi
Kater vere danes
štejemo med k
tej obliki
POLITEIZEM
Judje – »izvoljeno ljudstvo«
PONOVITEV
poglavja.
• Zakaj se Egipt imenuje dar reke Nil?
• Koliko tisočletij je obstajala
egiptovska civilizacija?
• V katere smeri se je razširila
egiptovska država?
• Kakšno vero so sprejeli Hebrejci?
• Kdo je bil Mojzes?
• Kakšna določila predstavlja deset
božjih zapovedi?
AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig
saw)
Učitelj na tablo nalepi lističe z zapisanimi
pojmi: Hebrejci, Judje, Tora, Abraham,
Mojzes, Jahve. Učence razdeli v skupine
po tri, ki s pomočjo učbenika poiščejo in
pojasnijo pomen pojmov. Ko svojo razlago
podajo sošolcem, razred skupaj oblikuje
miselni vzorec.
Učitelj učencem pripravi kratke odlomke
iz Stare zaveze svetega pisma o življenju
Hebrejcev, ki jih nato učenci analizirajo.
Lahko se odloči tudi za skupinsko delo, ko
vsaka skupina analizira le en odlomek.
1. »Gospod Bog je tedaj zasadil vrt
v Edenu proti vzhodu in postavil tja
človeka, katerega je bil naredil. In Gospod
Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno
drevo, prijetno za pogled in dobro za
jed /…/. In reka je tekla iz Edena, da je
namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri
veletoke. Ime prvemu je Fison, drugi reki
je ime Gidon, tretji reki Tigrs, četrte reka
pa je Evfrat.« (Prva Mojzesova knjiga, 2)
• Kje so najprej živeli Hebrejci?
• Kakšno je bilo tam okolje?
• Kaj pomeni, če rečemo, da je nek kraj
kot raj?
2. »Adam je spoznal svojo ženo Evo in je
spočela in rodila Kajna /…/. Nato je še
rodila njegovega brata Abela. Abel je bil
pastir drobnice, Kajn pa je bil poljedelec.
Čez dalj časa je Kajn daroval od sadov
zemlje daritev Gospodu. A tudi Abel je
daroval od prvencev svoje drobnice, njihovo tolščo.« (Prva Mojzesova knjiga, 4)
• S čim so se Hebrejci preživljali?
• Kakšna je bila sprva njihova vera?
• Kako so častili svoje bogove?
3. »Rodovi Noetovih sinov so se po potopu
razširili po vsej zemlji. Vsa zemlja je tedaj
imela en sam jezik in isto govorico. Ko
so odšli od vzhoda, so našli ravnino v
senaarski deželi in se tam naselili. Tedaj
so rekli drug drugemu:
‘Dajte, delajmo opeko in jo žgimo v
ognju!’ Opeka jim je služila za kamen
in zemeljska smola za malto.« (Prva
Mojzesova knjiga, 11)
• Iz kakšnega materiala so začeli
izdelovati svoja bivališča?
• Kako so dobili opeko?
• Kako so bila videti nova bivališča?
4. »Abram je bil silno bogat z živino,
srebrom in zlatom. A tudi Lot, ki je hodil
z Abramom, je imel drobnico, goved in
šotore. Zato jima pokrajina ni zadostovala
za skupno bivanje; kajti njuno imetje je
bilo tako veliko, da nista mogla skupaj
ostati. Vnel se je namreč prepir med
pastirji Abramovih čred in pastirji Lotovih
čred; povrh so še Kanaanci in Ferezejci
bivali takrat v deželi.« (Prva Mojzesova
knjiga, 12)
• Pomisli, od kod Abramu srebro in zlato.
• V kakšnih bivališčih so živeli Hebrejci,
ko so se selili?
• Kakšen je bil družbeni položaj Abrama
in Lota?
• Kako so Kanaanci in Ferezejci, ki so v
deželo prišli pred Hebrejci, sprejeli nove
prišleke?
AKTUALIZACIJA
Učenci ob pomoči zemljevida Azije opredelijo geografsko lego Izraela. Navedejo sosednje države in ugotavljajo, v čem se Izrael
razlikuje od sosednjih držav. Pojasnijo,
zakaj je država v sporu s svojimi sosedi.
svečnika
V sodelovanju z učiteljem tehnike in
tehnologije učenci izdelajo svečnik, ki
ga Judje uporabljajo na predvečer svojih
največjih praznikov.
25
Veliki imperiji
ob vzhodnem Sredozemlju
▶
▶
▶
Veliki imperiji ob
vzhodnem Sredozemlju
Asirski imperij je nekaj stoletij v 1. tisočletju pr. Kr. predstavljal največjo silo v zahodni Aziji.
1. Preberi besedilo v okvirčku in odgovori na vprašanja ob njem.
Asirci so prihajali kot volk(ovi) na sledi,
njihove kohorte* so se bleščale v škrlatu
in zlatu, blesk njihovih sulic je bil kot zvezde
na nebu, ko modri valovi ponoči prekrijejo
Galilejo.
(Lord Byron: Uničenje Senakuriba)
Asirski imperij – vojaška moč
UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika ( vislice)
Učitelj na tablo nariše 7 črtic. Z učenci
se igra igro vislice. Vsak učenec pove 1
črko, prvih 5 ne sme biti samoglasnik.
Iskana beseda je Babilon.
Učenci se ob učbeniku seznanijo z
vojaško močjo asirske vojske. Učitelj jih
pozove k razmisleku, zakaj se je tako
močno ohranil spomin na asirsko vojaško
moč.
Pri tem lahko pomaga s podvprašanji:
• Ali so bili Asirci prvi, ki so se bojevali
in širili svoje ozemlje?
• Kaj je bilo pri Asircih glede vojske tako
izjemnega?
26
A. Kako pesnik opisuje asirsko vojsko?
nevarna, strašljiva
B. Razmisli, kako so se počutili prebivalci ogroženih mest, ko se jim je začela
približevati takšna vojska.
nemočni, preplašeni
* vojaške čete
C. Na čem je temeljila vojaška moč Asircev?
dobra oborožitev, disciplina
Č. Razloži pojem.
IMPERIJ
na vojaški moči temelječa država
Perzija − združitev številnih ozemelj
Velik imperij so ustvarili tudi Perzijci, ki so svojo državo povezali z dobrim cestnim omrežjem.
2. Zemljevid prikazuje perzijski imperij.
A. Na zemljevidu vpiši imena dežel, ki so bile del perzijskega imperija:
• Grčija,
• Makedonija,
• Anatolija,
• Egipt,
• Fenicija,
• Babilonija,
• Perzija.
Makedonija
Grčija
Učitelj učencem razdeli kopije biblijskega
besedila (lahko doda tudi sliko) o
babilonskem stolpu:
»Rekli so potem: ‘Dajte, sezidajmo si
mesto in stolp z vrhom do neba in si
naredimo spomenik, da se ne razkropimo
po vsej zemlji.’
Gospod pa je stopil dol, da bi videl mesto in
stolp, ki so ga postavili človeški sinovi. In
rekel je Gospod:
‘Glej, vsi so eno ljudstvo in imajo en jezik
in to je začetek njihovega početja; zdaj
jih ne bo nič zadrževalo, da ne bi storili,
kar koli jim pride na um. Dajte, stopimo
dol in zmešajmo tam njih jezik, zato da
drug drugega ne bodo razumeli.’« (Prva
Mojzesova knjiga, 11)
Nato učitelj z učenci vodi razgovor:
• Kaj so ljudje želeli doseči z gradnjo
izjemno visokega stolpa?
• Mezopotamski zigurat, kateremu
je pripadal stolp, je bil tudi prostor
svečenikov, ki so opazovali zvezde. Ali je
bila opisana višina stolpa zaradi potreb
svečenikov pričakovana?
• Omenjeni zigurat oziroma stolp je dal
sezidati babilonski kralj Nebukadnezar.
V njegovem času je bil Babilon svetovna
prestolnica, katerega prebivalstvo je bilo
kulturno zelo raznoliko. Kako biblijska
zgodba potrjuje navedeno trditev?
V 1. tisočletju pr. Kr. so nastali veliki imperiji
v zahodni in osrednji Aziji (asirski in perzijski).
Feničani pa so zgradili trgovski imperij v Sredozemlju.
Asirski imperij − vojaška moč
Anatolija
Perzija
Fenicija
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede prve velike
imperije v zgodovini
človeštva,
opiše značilnosti asirskega
in perzijskega imperija,
opiše posebnosti razvoja
feničanske trgovine,
oceni pomen feničanskega
odkrivanja Sredozemlja.
Babilonija
Egipt
B. Obkroži ime perzijske prestolnice.
C. Podčrtaj mesta, ki so ležala ob kraljevi cesti.
Č. Katero ozemlje, ki ga Asircem ni uspelo osvojiti, je obvladovala Perzija?
Anatolija
23
V učbeniku na strani 16 si učenci ogledajo
zemljevid Mezopotamije in ga analizirajo:
• Ponovijo prednosti geografske lege
med dvema rekama za poljedelstvo.
• Omejijo ozemlje Asircev in Babiloncev.
• Primerjajo obseg babilonske države
v času Hamurabija in obsegom asirske
države.
AKTUALIZACIJA
Ko učitelj razlaga o vojaški moči Asircev,
lahko uporabi naslednjo primerjavo.
Vojaško moč in vpliv ene od današnjih
sil (na primer, ZDA) v sodobnem svetu
primerja z vojaško močjo in vplivom
Asircev v njihovem obdobju:
• Kakšen je bil položaj v svetu
(Mezopotamiji) v času vzpona asirske
moči; kakšen je položaj danes?
• Kateri tehnični izumi so okrepili
asirsko vojaško moč in kateri tehnični
izumi danes krepijo vojaško moč ZDA?
Perzija – združitev številnih ozemelj
AKTIVNOST
Učenci iz papirja izdelajo tipičen perzijski
vzorec kot ga lahko opazimo pri perzijski
preprogi. Učitelj se pri pripravi lahko
poveže z učiteljem likovne vzgoje.
učenje (igra vlog)
Učenci pripravijo dramatizacijo, ki
prikazuje življenje na perzijskem dvoru.
Predstavijo vloge perzijskega kralja,
njegove žene in drugih dvorjank, kraljevih
uradnikov …
Učenci v učbeniku preberejo poglavje
Perzija – združitev številnih ozemelj
in izdelajo kronološko tabelo, s katero
grafično prikažejo zgodovino Perzije.
Staro
kraljestvo
Veliki imperiji ob
vzhodnem Sredozemlju
3. Zakaj pravimo, da je bila Perzija svetovna država?
Obsegala je veliko dežel.
Feničanski trgovski imperij
Feničani so bili trgovsko ljudstvo, ki nam je zapustilo pomembno zapuščino – abecedo.
4. Ob sliki odgovori na vprašanja.
A. Kaj je bila osnovna gospodarska dejavnost Feničanov?
trgovina
B. Zakaj so bili v tem tako uspešni?
Imeli so dobre ladje, iskano blago.
Učenci preberejo Herodotov opis
perzijskih kurirjev v učbeniku na strani
33:
• sklepajo o vzrokih za učinkovito
povezanost držav,
• ocenijo organiziranost perzijskega
poštnega sistema,
• ugotovijo, kako je dobro organiziran
poštni sistem vplival na nadzor nad
prebivalci, ki ga je imel vladar,
• primerjajo razvitost perzijskega
cestnega omrežja s prometnimi
povezavami v Iranu danes.
C. S katerim blagom so največ zaslužili?
Škrlatno barvo, papirusom.
5. V učbeniku na strani 15 si na zemljevidu oglej Fenicijo in poti feničanskih trgovcev.
A. Izpiši imeni feničanskih mest, ki sta označeni na zemljevidu.
Biblos
Tir
B. Zelena barva v zahodnem Sredozemlju označuje obseg feničanskega trgovskega imperija. Zapiši ime mesta,
ki so ga Feničani tu ustanovili.
Kartagina
C. Do katere dežele so pripluli feničanski trgovci?
Do Anglije
RADOVEDNEŽ
Katere črke slovenske abecede manjkajo v spodnji zmešnjavi črk? Izpiši in premeči jih. Pojasni pojem, ki ga dobiš.
BCEFIJMNSUZČDGHOPVŽ
ŠKRLAT
VEČ O …
Tkanje značilnih perzijskih preprog je zelo
stara obrt, ki je okoli 500 pr. Kr. prerasla
v umetnost. Preproge so izdelane iz
bombaža, svile in volne. Najstarejši
ohranjeni primerek perzijske preproge
naj bi bil narejen v 5. stoletju pr. Kr. in
velja za najstarejši ohranjeni primerek
preproge na svetu nasploh. Na preprogi
so upodobljene srne in perzijski konjeniki.
Arheologi domnevajo, da je bila preproga
izdelana v specializiranem centru za
izdelovanje preprog.
BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov
Učenci napišejo zgodovinski spis z
naslovom Dan na feničanski trgovski
ladji.
24
Feničanski trgovski imperij
V učbeniku na strani 15–16 si učenci
ogledajo zemljevid Sredozemlja in ga
analizirajo:
• Kje se je nahajala Fenicija? Katera
današnja država leži na tem ozemlju?
• Katera pomembna feničanska mesta
so označena na zemljevidu?
• V katere dele Sredozemlja so pripluli
feničanski trgovci?
• Kako daleč na sever so feničanski
trgovci prišli?
• Kje so ustanovili veliko kolonijo?
učenje (igra vlog)
Učenci pripravijo dramatizacijo, ki
prikazuje življenje na perzijskem dvoru.
Predstavijo vloge perzijskega kralja,
njegove žene in drugih dvorjank, kraljevih
uradnikov …
gradivom in metoda pisno-grafičnih
izdelkov
V učbeniku na strani 25 si učenci ogledajo
feničansko, grško in današnjo abecedo:
• poiščejo znake, ki so ostali
nespremenjeni,
• zapišejo svoja imena in priimke v
feničanski, grški in današnji abecedi.
PONOVITEV
poglavja.
• Po čem je bila znana asirska država?
• Kdaj je Babilon doživel ponoven vzpon?
• Kaj je obsegala Perzija?
• Zakaj je bila v Perziji pomembna
izgradnja cestnega omrežja?
• Zakaj so Feničani po Sredozemlju
ustanavljali kolonije?
27
tehnologijo
Učenci izdelajo PowerPoint predstavitev
o vojaških tehnikah tistega časa.
Kitajska – veliko enotno cesarstvo
Učenci preberejo poglavje Kitajska
– veliko enotno cesarstvo v učbeniku
na strani 32. Izpolnijo spodnji miselni
vzorec kitajskem cesarstvu, ki jim ga
učitelj pripravi na delovni list.
dinastija Čou
dinastija Qin
Kitajsko
cesarstvo
Konfucij
kitajski zid
AKTUALIZACIJA
V učbeniku na strani 33 učenci preberejo
predstavitev kitajskega zidu. Učitelj jih
povpraša:
• ali poznajo še kakšen primer
podobnega zidu v preteklosti (na primer
rimski limes),
• ali poznajo kakšen primer takega zidu,
seveda v manjšem obsegu, vendar z istim
ciljem – preprečiti prehod – v današnjem
času (na primer, zid med Izraelci in
Palestinci, zid na ameriško-mehiški meji
…),
• kako bi opisali »schengensko mejo«
na mejah Evropske unije,
• ali so bili načrti za postavitev
takšnega zidu v preteklosti uspešni,
• kako ljudje gledajo na postavljanje
zidov danes.
28
Britanskega muzeja www.ancientchina.
co.uk/menu.html:
co.uk/menu.html
- Kakšno podnebje ima Kitajska?
- Katera reka na Kitajskem je najdaljša?
- S klikom na Explore odprejo datoteko z
zemljevidi in primerjajo obseg kitajskega
kraljestva v času dinastije Šang z
obsegom v času dinastije Čou (Zhou).
- S klikom na Story preberejo pripovedko
o Nu Gui in pomenu Rumene reke:
Kdo je bila Nu Gua? Kaj je izdelala na
obrežju Rumene reke? Kako je zaustavila
velike poplave?
- Svoje znanje o kitajskem podnebju lahko
učenci preizkusijo v oknu Challenge.
- O čem govori zgodba?
- Ali poznaš katero od podobnih zgodb?
Izberejo okno Crafts and Artisans in
ugotovijo:
- Kateri dve surovini sta bili najbolj
priljubljeni za izdelovanje nakita in
posode?
- Kitajske delavnice lahko spoznajo s
klikom na okno Explore.
- Če pa učenec izbere okno The Silkworm
Challenge se lahko nauči, kako so
izdelovali svilo in se nato preizkusi v
pridobivanju svile.
AKTIVNOST
kitajskega zidu.
BELEŽKE:
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o življenju
in naukih Konfucija. V razredu jih
predstavijo s plakati ali referati.
Kakšna je bila družba
prvih civilizacij
Kakšna je bila družba
prvih civilizacij
Ljudje so se v starem veku delili po premoženju
in delu, ki so ga opravljali. Najpomembnejša
gospodarska dejavnost je bilo poljedelstvo. V
mestih, kjer se je odvijalo živahno življenje, pa
so prebivali številni obrtniki in trgovci.
Kralj je imel vso oblast
Najpomembnejša oseba v družbah starega veka je bil kralj, vladar.
1. Na sliki je prikaz družbe prvih civilizacij.
A. Dopolni spodnji prikaz družbe tako, da na črte zapišeš ime družbene skupine, ki jo osebe predstavljajo.
B. Zatem zapiši, kakšno delo je skupina opravljala.
C. Obkroži osebo, ki je imela v tej družbi največjo moč.
A
B
kralj
vlada, odloča, vodi vojsko
Kralj je imel vso oblast
A plemiči
B kralju pomagajo voditi državo
A kmetje, obrtniki
B obdelujejo zemljo,
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja poljuben
odlomek iz filma Egipčanski princ ali
Mojzes – Biblijske zgodbe, kjer faraon
nalaga dolžnosti uradnikom. Zatem
zastavi vprašanja:
• Kdo daje navodila (odloča o vsem)?
• Kdo izvršuje navodila?
• Kakšne so posledice nepokorščine?
co.uk/menu.html in izberejo okno
Egyptian Life.
Nato kliknejo na okno Story, kjer lahko
primerjajo življenje bogatega plemiča in
revnega kmeta v Egiptu. Svoje ugotovitve
lahko zapišejo v tabelo.
izdelujejo izdelke
A
B
UČNI CILJI
Učenec:
▶ primerja položaj
različnih socialnih
skupin,
▶ opiše vsakdanje delo
posameznih socialnih
skupin,
▶ opiše tipično mesto
starega veka.
sužnji
gradnje, obdelovanje polj
BOGAT PLEMIČ
Na vrhu družbene piramide v Egiptu je bil faraon.
DA
NE
Opremljenost hiše
Pomoč
služabnikov
Delo žene
Državo so kralju pomagali voditi kmetje in trgovci.
DA
NE
Prehrana
Egiptovski znanstveniki so proučevali zvezde in človeško telo.
DA
NE
Ko je Nil v Egiptu poplavil, so kmete zaposlili pri gradnji nasipov.
DA
NE
Egiptovski sužnji so imeli pravico do enega prostega dneva na teden.
DA
NE
2. Ali so spodnje trditve pravilne? Obkroži ustrezen odgovor.
Vzgoja otrok
25
co.uk/menu.html:
co.uk/menu.html
Izberejo okno Pharaoh in ugotovijo:
- Kateri je bil uradni naziv egiptovskega
faraona?
- Kako se je za Ramzesa II. končala bitka z
nubijsko vojsko? (okno Story)
- Kaj je prikazano na izbrani stenski
poslikavi? (okno Explore)
gradivom
Učitelj na tablo nariše obris piramide.
Pripravi 10 sličic s podobo različnih
družbenih slojev v Egiptu. Učenci
razvrstijo sličice družbenih slojev v
piramido in pojasnijo odnose med njimi.
AKTIVNOSTI: metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci s pomočjo učbenika in delovnega
zvezka izdelajo tabelo, v kateri primerjajo
družbeno ureditev v Egiptu, Indiji in na
Kitajskem.
EGIPT
Moč in vloga
kralja
Vloga
uradnikov
Položaj
meščanov
Položaj
kmetov
Položaj
sužnjev
INDIJA
REVEN KMET
KITAJSKA
• Nato kliknejo na okno Explore, kjer si
lahko na stenskih slikah ogledajo motive
iz življenja plemiča Nebamuna.
- S klikom na prvo sliko lahko ugotovijo,
v kakšni obliki so Egipčani pekli kruh;
katero sadje je bilo najbolj priljubljeno;
katera pijača je bila pri bogatih zelo
priljubljena.
- S klikom na drugo sliko lahko ugotovijo,
zakaj so največkrat uporabljali konje;
katero vprežno žival so največkrat
uporabljali pri delu na polju.
- S klikom na tretjo sliko lahko ugotovijo,
ob katerih priložnostih so Egipčani nosili
lasulje; iz česa so delali lasulje; na katere
inštrumente so igrali na zabavah.
- S klikom na četrto sliko lahko ugotovijo,
zakaj so Egipčani pri lovu uporabljali
mačke; zakaj so uporabljali papirus; kdaj
je Nebamun živel.
- S klikom na peto sliko lahko ugotovijo,
kako razširjeno je bilo uživanje rib in
fig; zakaj so bile v Egiptu priljubljene
dateljnove palme.
29
Vsakdanje življenje je krojilo delo
vlog)
Učitelj učence razdeli v skupine. Vsak
učenec v skupini igra vlogo enega
poklica.
Vsakdanje življenje je krojilo delo
Najpomembnejša dejavnost v družbi prvih civilizacij je bilo namakalno poljedelstvo.
ljedelstvo.
3. Slika prikazuje delo s šadufom, napravo za namakanje polj.
A. Opiši njeno delovanje.
Učenci preberejo besedilo v barvnem
okvirčku v učbeniku na strani 27. S
svojimi besedami ter primeri nato
utemeljijo pomen namakalnega
poljedelstva kot osrednje gospodarske
panoge.
S pomočjo škripca in vedra so zajemali vodo iz reke.
B. Katere kulturne rastline ne bi bilo mogoče gojiti brez te naprave?
riža
Živahno življenje v mestih
V starem veku so nastala številna mesta, ki so bila pomembna gospodarska, kulturna, izobraževalna in verska središča posameznih držav.
4. Pod slikami navedi staroveške obrti, ki jih lahko povežeš s slikami iz sodobnega sveta.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence spodbudi k iskanju
gospodarskih dejavnosti, ki so
najpomembnejše v različnih delih
domovine in v izbranih evropskih
državah (npr. Rusija, Nemčija,
Nizozemska, Monako, San Marino …).
Učenci ugotavljajo, kaj vpliva na razvoj
gospodarstva v določenem okolju.
lončarstvo
tkalstvo
izdelovanje nakita
5. Oglej si ilustracijo Babilona in v prazne
p
kvadrate zapiši
p dejstva
j
o tem mestu.
Učitelj učence pozove k razmisleku,
zakaj je bilo namakalno poljedelstvo
najpomembnejša gospodarska panoga
v starem Egiptu.
Egiptu Pri tem jim v pogovoru
pozornost usmeri k naravnim danostim,
gospodarstvu sosednjih dežel, razvoju
tehnike …
Učenci narišejo posamezne rokodelce in
njihovo delo. Učitelj se lahko z učiteljem
likovne vzgoje dogovori za projekt, v
okviru katerega bodo pri zgodovini učenci
spoznali različne poklice v starem Egiptu,
pri likovni vzgoji pa jih bodo naslikali.
Živahno življenje v mestih
zgodovinskimi besedili in metoda
Učenci preberejo besedilo o mestu
Babilon v učbeniku na strani 28. Nato
v dvojicah izdelajo tloris Babilona. Pri
tem pobarvajo različne mestne četrti,
označijo mestno obzidje in mestna
vrata, tempelj …
30
veliko mesto
babilonski stolp
v središču je tempelj
Ištarina vrata
obzidje
številni jeziki
RADOVEDNEŽ
Primerjaj staroveška in sodobna velemesta. Katere podobnosti lahko najdeš?
26
izkustvenega učenja (igre vlog)
Učenci se vživijo v čas staroveškega
Babilona. Prvič v življenju pridejo v
mesto Babilon in presenečeni so nad
njegovo podobo, živahnostjo, kulturno
raznolikostjo, ponudbo obrtniških
izdelkov … Svoje vtise zapišejo.
Učitelj učencem pripravi zemljevid sveta,
na katerem učenci označijo:
• največja mesta starega veka,
• najstarejša mesta na svetu,
• največja mesta sodobnega časa.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence opozori na utrip življenja
v sodobnih velemestih. Pri tem lahko
najprej s pomočjo posnetka predstavi
določeno velemesto, učenci pa nato
komentirajo predstavljeno vsebino in
dodajajo svoje vtise.
PONOVITEV
poglavja.
• Kakšen je bil položaj vladarja?
• Kakšen je bil položaj kmetov?
• Kdo so bili plemiči?
• Kako je poklic določal življenje v
starem veku?
• Kaj je vplivalo na razcvet mest v
starem veku?
• Kakšna je bila vloga templja?
Kulturna dediščina
starih civilizacij
starih civilizacij
Prve civilizacije so dosegle velik napredek v
znanosti in kulturi. Najpomembnejši kulturni
dosežek je bila iznajdba pisave. Razširjene so
bile tudi številne vere.
Ljudje so gradili veličastne palače
Prve civilizacije so zapustile bogato arhitekturno dediščino.
1. Oglej si slike. A. Poimenuj stavbe na sliki. B. Napiši, čemu so bile namenjene.
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše dosežke v znanosti
in kulturi,
▶ opiše značilnosti
verovanja,
▶ pojasni pomen izuma
pisave.
Ljudje so naredili prvi koledar
UVODNA MOTIVACIJA: slikovna
demonstracija in metoda razgovora
Učitelj učencem pokaže različne
koledarje (stenski, namizni, na
računalniku …). Učenci ugotavljajo,
zakaj je pomembno, da imamo koledar
in kdo ga je iznašel.
A. zigurat / tempelj
A.
piramide
A.
tempelj
B. verski obredi
B.
grobnice
B.
čaščenje bogov
Ljudje so gradili veličastne palače
Ljudje so naredili prvi koledar
Velik napredek so doživele znanosti, ki so bile potrebne za vsakdanja opravila, na primer gradnje različnih stavb.
2. Dopolni besedilo.
znanosti
preproste
Prve civilizacije so razvile prve ____________________________,
ki so bile __________________________
uporabne
matematiko
in _________________________
v vsakdanjem življenju. Mednje štejemo: ___________________________,
medicino
astronomijo
____________________________
in ______________________________.
3. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.
A. Kako imenujemo balzamirano truplo?
mumija
B. Za katero civilizacijo je bilo značilno, da so na tak način balzamirali telo?
egipčansko
C. Katere znanosti so morali poznati, če so želeli truplo balzamirati?
medicino, osnove biologije in kemije
4. V učbeniku na strani 29 preberi besedilo, ki govori o astronomiji.
A. Koliko dni je imelo egiptovsko leto? 365
B. Primerjaj dolžino egiptovskih in današnjih mesecev. Zakaj je egiptovski koledar v dobrih sto letih zaostal
za skoraj mesec dni?
mesec je imel le 30 dni
27
VEČ O …
Egipčani so verjeli, da uravnoteženost
in obstoj reda na svetu, predpostavlja
enakost med moškim in žensko
žensko. Slike
in arheološki ostanki dokazujejo, da
so v egipčanski družbi ženske imele
enakopraven položaj. Tako vemo, da so
ženske iz kraljeve družine imele vojaško
vzgojo in znanje, pri mnogih so v grobovih
našli tudi orožje. Glede na poročila
sodeč, so bili v sosednjih egiptovskih
državah, celo kasneje v Grčiji, šokirani
nad enakopravnostjo žensk v Egiptu.
Ženske so lahko svobodno obiskovale trg
in nakupovale. Udeleževale so se vseh
javnih prireditev. Na eni od upodobitev
ženska celo krmari tovorno ladjo.
Ženske v Egiptu so bile tudi finančno
samostojne. Ženske kraljeve družine
so samostojno nadzorovale svoj zaklad,
imele svojo posest in delavnice. Ženske,
ki so opravljale enaka dela kot moški,
so prejemale enako plačilo kot moški.
Tudi meščanske in kmečke žene so lahko
imele v posesti zemljo ter jo svobodno
prodajale, pri dediščini pa so lahko
celo izbrale, kateri otrok bo dedoval po
njih. Ženske so bile najprej matere in
glavne gospodinje v hiši, zato so jih tudi
imenovali »gospodarice hiše«. Mnoge
premožne ženske, pripadnice kraljeve
družine, pa so opravljale tudi pomembne
službe, na primer dve ženski sta celo
opravljali delo vezirja. Največkrat so
ženske opravljale delo svečenic, izpričan
pa je tudi primer zdravnice. Egiptu so kar
nekajkrat vladale kraljice.
Ljudje so izumili prve pisave
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnimi
gradivom
S pomočjo slik v učbeniku na strani
30 učenci primerjajo pisave različnih
ljudstev starega veka:
• V čem so si pisave podobne?
• V čem se razlikujejo?
• Katera od teh pisav se uporablja še
danes?
bbc.co.uk/history/ancient/egyptians in
izberejo okno Pyramids and Monuments:
— S klikom na okno Pyramid Challenge se
lahko preizkusijo v gradnji piramide, pri
čemer igra od njih zahteva, da izberejo
pravilni kraj, material, delavce …
— S klikom na okno Khufu’s Pyramid
Complex lahko spoznajo eno od prizorišč
piramid in njihovo zasnovo.
— S klikom na okno Death in Sakkara:
An Egyptian Adventure pa lahko odigrajo
zanimivo igrico.
Učitelj učence razdeli v 5 skupin, vsaka
prebere besedilo o eni od znanosti
(matematika …). Medtem učitelj na tablo
nariše shemo miselnega vzorca, ki ima 5
delov. Vsaka skupina na eno od črt zapiše
ključne besede, s katerimi predstavi eno
znanost.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem predstavi različne vrste
koledarjev, ki se uporabljajo danes:
gregorijanski, judovski, muslimanski …
Učenci ugotavljajo:
• kakšne so razlike med predstavljenimi
koledarji,
• kako bi napisali letošnje leto v
različnih koledarjih.
V razredu učenci izdelajo koledar
za naslednje koledarsko šolsko
leto, pri čemer narišejo posamezne
like ali dogodke, ki so povezani s
pomembnejšimi datumi.
bbc.co.uk/history/ancient/egyptians in
izberejo okno Mummification:
• S klikom na okno Mummy Maker se
lahko preizkusijo v izdelavo mumije, pri
čemer lahko izvedo:
- Kaj so najprej odstranili iz trupla?
- Kateri notranji organ so pustili v truplu?
- Kako so telo zavarovali pred
propadanjem?
- Kako so zavarovali rane na telesu?
31
mesopotamia.co.uk in izberejo okno
Writing, kjer izvedo:
- Kaj so piktogrami?
- Zakaj se je pojavila pisava?
S klikom na okno Story izvedo več o
razvoju pisave v Mezopotamiji:
- Kdaj se je pojavila prva pisava?
- V kakšni obliki so najprej zapisali
klinopis?
S klikom na okno Explore izvedo več o
pisarjih v Mezopotamiji:
- Ali je bil poklic pisarja spoštovan?
- Katere pripomočke je pisar uporabljal?
- V kakšni obliki so bili izdelani posamezni
dokumenti (na primer, pogodbe)?
Učenci svoje ime in priimek zapišejo v
hieroglifski pisavi.
starih civilizacij
Ljudje so izumili prve pisave
Zgodnje civilizacije so razvile pisave, ki so bile v različnih delih sveta različne.
4. Poveži ime pisave s civilizacijo, ki jo je iznašla in s pisno podlago, na katero so pisali.
klinopis
Egipt
glinene ploščice
hieroglifi
Kitajska
papirus
pismenke
Mezopotamija
svila
B. Zakaj se je razvila pisava? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
a. Ljudje so želeli zapisati vse, kar se je dogajalo, zakone, količino zalog …
b. Ljudje so želeli brati knjige in časopise.
c. Ljudje so ugotovili, da je govorjenje za njih prenaporno.
5. V učbeniku na strani 30 spodaj si oglej sodobno piktografsko pisavo.
A. V desni kvadrat nariši 3 znake, ki jih lahko opaziš
v nakupovalnem centru, zdravstvenem domu, na
avtobusni ali železniški postaji in jih opiši.
B. V čem je prednost tovrstnega sporočila pred dolgim opisom?
ancientegypt.co.uk/home.html in
izberejo okno Writing, kjer izvedo:
S klikom na okno Story izvedo več o
razvoju hieroglifske pisave.
S klikom na naslov The Rosetta Stone
izvedo več o tem znanem kamnu:
- Kdaj je zapis na kamnu nastal?
- Zakaj se imenuje Rosetta?
- Kdaj je bil kamen najden?
- Zakaj je odkritje kamna pomembno?
- Kaj je vsebina zapisa na kamnu?
je preprosto, razumljivo tudi tistim, ki ne znajo brati
Ljudje so verovali v več bogov
Vera večine zgodnjih civilizacij je bila politeistična.
6. Med naštetimi je samo ena civilizacija, ki ni bila politeistična. Obkroži jo.
babilonska
Učenci izdelajo čim več piktogramov, s
katerimi predstavijo pravila, ki veljajo
v razredu oziroma v šoli. Svoje izdelke
razstavijo.
indska
A – Brahma
D
____
Hebrejci
B – Amon-Ra
B
____
Egipčani
C – Enlil
Č
____
Vedska Indija
Č – Buda
A
____
Indija
D – Jahve
C
____
Sumerci
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda
Učenci preberejo poglavje Ljudje so verovali v več bogov v učbeniku na strani 31 in
izdelajo miselni vzorec, s katerim predstavijo bogove starih civilizacij.
Ljudstva v Mezopotaniji
Indijci
ancientegypt.co.uk/gods/home.html in
izberejo okno Gods and Goddnesses.
• S klikom na naslov Explore spoznajo
egipčanske bogove in izpolnijo spodnjo
tabelo:
Ime boga
HORUS
RA
ISIS
BASTET
OZIRIS
Verovanje
starih civilizacij
Judje
SETH
SEKHMET
32
egipčanska
asirska
28
Ljudje so verovali v več bogov
Kitajci
hebrejska
7. Poišči pare civilizacij in njihovih bogov tako, da pred imena civilizacij zapišeš ustrezno črko.
Učenci preberejo poglavje Ljudje so
izumili prve pisave v učbeniku na strani
30. Izdelajo kronološko tabelo o razvoju
pisav.
Egipčani
kitajska
Znak
Zaščitnik česa
PONOVITEV
poglavja.
• Katere znanosti so razvile prve
civilizacije?
• Katere veličastne zgradbe so naredili
arhitekti starega sveta?
• Zakaj se je pojavila potreba po
koledarju?
• Zakaj je bilo za kralja pomembno
napovedovanje prihodnosti?
• Opiši pisave prvih civilizacij.
• V katere bogove so verovali ljudje
prvih civilizacij?
Kako so se razvijale
prve civilizacije v Aziji in Ameriki
Na Daljnem vzhodu sta nastali civilizaciji ob
reki Ind v Indiji ter Modri in Rumeni reki na
Kitajskem. Prve poljedeljske skupnosti
v Ameriki so nastale v današnji Mehiki.
civilizacije v Aziji in Ameriki
▶
▶
Ob reki Ind se je razvila najprej indska civilizacija, kasneje pa še vedska civilizacija, ki je segala vse do reke Ganges.
1. Oglej si zemljevid.
1
A. V krogce vpiši ustrezne številke:
H
1 – Ind
2 – Ganges
B. Na črto zapiši ime najpomembnejšega mesta indske civilizacije.
Mohendžo
daro
2
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede prve
civilizacije
na Vzhodu,
opiše značilnosti
indske civilizacije,
opiše posebnosti
razvoja kitajske
kulture,
oceni pomen selitev
Indoevropejcev.
navede in opiše
prve civilizacije v
Ameriki
Kitajska postane veliko enotno cesarstvo
Ob Rumeni in Modri reki je nastala mogočna kitajska civilizacija.
2. Območje današnje Kitajske je bilo poseljeno že pred več kot 1,5 milijona leti. Kaj je omogočilo razvoj kitajske
civilizacije?
Namakalni sistem, rodovitna zemlja
Konfucij
V času dinastije Šang je deloval moder mož _________________________________.
Kitajci še danes spoštukonfucionizem
jejo njegove nauke kar imenujemo _______________________________________.
Kakšne so bile posledice selitve Indoevropejcev
Sredi 2. tisočletja pr. Kr. so Evropo in Azijo poselila indoevropska ljudstva.
4. S pomočjo razpredelnice v učbeniku (stran 33) poišči prave pare tako, da na črto pred jezikom vpišeš ustrezno črko.
A – duhita
B – sechs
C – new
D – puhdahr
E – madre
B nemško
_____
E špansko
_____
D perzijsko
_____
A sanskrt
_____
C angleško
_____
V 2. tisočletju pr. Kr. so se razvile prve civilizacije v Ameriki.
5. Navedenim ameriškim civilizacijam dopiši, na katerem delu ameriškega kontinenta so se nahajale.
Srednja Amerika
NAZCA
Južna Amerika
ZAPOTEKI
Mehika
MOCHE
Južna Amerika
29
Kitajska postane veliko enotno cesarstvo
ugotovijo:
• katero ozemlje je obsegala kitajska
civilizacija,
• kateri so bili pomembnejši kraji v
času staroveške kitajske civilizacije,
• ob katerih rekah se je kitajska
civilizacija razvila,
• primerjajo Nil in Rumeno reko glede
na vpliv, ki sta ga imeli na poljedelstvo
(rodovitno blato).
BODIMO USTVARJALNI: motivacijska
tehnika (ustna igra)
Učitelj v razredu organizira igro
telefončki: prvemu učencu pove kitico
poljubne pesmi, ta jo pove dalje svojemu
sošolcu, ta spet dalje ... Ob koncu se
učitelj in učenci pogovorijo o tem, kako
je mogoče, da se je na podoben način
ohranila pesnitev Mahabharata.
Učenci preberejo poglavje Indska in
vedska civilizacija v učbeniku na strani
32 in izdelajo kronološko tabelo o razvoju
civilizacij na današnjih indijskih tleh.
ugotovijo:
• katero ozemlje sta obsegali indska in
vedska civilizacija,
• kateri so bili pomembnejši kraji v
času teh civilizacij,
• ob katerih rekah sta civilizaciji
nastali.
vlog)
Učenci delajo v parih. Par se vživi v vlogo
dveh turistov, ki sta obiskala MohendžoDaro in se čudita nad mogočnostjo
mesta.
Prve civilizacije v Ameriki
OLMEKI
Učitelj učencem pokaže fotografijo, lahko
tudi kipec Bude. Postavi vprašanja:
• Kdo je to?
• V katerem delu sveta ga častijo?
izdelkov
Učenci preberejo besedilo v barvnem
okviru v učbeniku na strani 32. Nato
primerjajo indsko in vedsko civilizacijo:
INDSKA CIVILIZACIJA
VEDSKA CIVILIZACIJA
Prostor
Razvitost poljedelstva
Razvitost obrti
Razvitost družbe
33
Učenci preberejo poglavje Kitajska –
veliko enotno cesarstvo v učbeniku
na strani 32. Izpolnijo spodnji miselni
vzorec kitajskem cesarstvu, ki jim ga
dinastija Čou
dinastija Qin
Kitajsko
cesarstvo
Konfucij
kitajski zid
AKTUALIZACIJA
V učbeniku na strani 33 učenci preberejo
predstavitev kitajskega zidu. Učitelj jih
povpraša:
• ali poznajo še kakšen primer
podobnega zidu v preteklosti (na primer
rimski limes),
• ali poznajo kakšen primer takega zidu,
seveda v manjšem obsegu, vendar z istim
ciljem – preprečiti prehod – v današnjem
času (na primer, zid med Izraelci in
Palestinci, zid na ameriško-mehiški meji
…),
• kako bi opisali »schengensko mejo«
na mejah Evropske unije,
• ali so bili načrti za postavitev
takšnega zidu v preteklosti uspešni,
• kako ljudje gledajo na postavljanje
zidov danes.
Britanskega muzeja www.ancientchina.
co.uk/menu.html:
co.uk/menu.html
- Kakšno podnebje ima Kitajska?
- Katera reka na Kitajskem je najdaljša?
- S klikom na Explore odprejo datoteko z
zemljevidi in primerjajo obseg kitajskega
kraljestva v času dinastije Šang z
obsegom v času dinastije Čou (Zhou).
- S klikom na Story preberejo pripovedko
o Nu Gui in pomenu Rumene reke:
Kdo je bila Nu Gua? Kaj je izdelala na
obrežju Rumene reke? Kako je zaustavila
velike poplave?
- Svoje znanje o kitajskem podnebju lahko
učenci preizkusijo v oknu Challenge.
- O čem govori zgodba?
- Ali poznaš katero od podobnih zgodb?
Izberejo okno Crafts and Artisans in
ugotovijo:
- Kateri dve surovini sta bili najbolj
priljubljeni za izdelovanje nakita in
posode?
- Kitajske delavnice lahko spoznajo s
klikom na okno Explore.
- Če pa učenec izbere okno The Silkworm
Challenge se lahko nauči, kako so
izdelovali svilo in se nato preizkusi v
pridobivanju svile.
AKTIVNOST
kitajskega zidu.
34
Učenci napišejo zgodovinski spis z
naslovom Dan na feničanski trgovski
ladji.
dela z zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
(stran 33) in s pomočjo spodaj
navedenih ključnih besed pripravijo
povzetek.
RUMENA REKA ……………………………
MESTA ………………………………………
DINASTIJA ŠANG …………………………
Učenci v šolski knjižnici poiščejo eno
od zgodb iz kitajskih pravljic, ki govori
o vladarju. Zgodbo narišejo, lahko tudi v
obliki stripa.
izdelkov
Učitelj poišče 10 kitajskih pismenk in jih
z učenci zapiše na tablo. Pri tem se lahko
poveže z učiteljem likovne vzgoje.
Kakšne so bile posledice selitev
Indoevropejcev
V učbeniku na strani 15 si učenci
ogledajo zemljevid razselitve
Indoevropejcev in ga analizirajo:
• Od kod izvirajo Indoevropejci?
• Kam so se naselili Slovani?
• Kam so se naselili Germani?
• Kam so se naselili Kelti?
• Katero indoevropsko ljudstvo se je
naselilo v današnjo Turčijo?
• Katero indoevropsko ljudstvo se je
naselilo v današnjo Skandinavijo?
Učenci pripravijo zgodovinsko govorno
uro (v sodelovanju s slavisti), v kateri
s pomočjo pisnih virov predstavijo
indoevropsko skupino jezikov in današnje
indoevropske jezike. Pojasnijo tudi izvor
in pomen poimenovanja indoevropski.
(iskanje povezav)
Učitelj pripravi razrezanko z besedami v
tabeli iz poglavja Kakšne so bile posledice
selitev Indoevropejcev v učbeniku na
strani 29. Učencem naroči, naj si besede
v tabeli preberejo, nato pa učbenike
zaprejo. V razredu se lahko organizira
tekmovanje med skupinami. Zmaga
skupina, ki najhitreje sestavi tabelo.
izdelkov
Učenci s pomočjo slovarjev v šolski
knjižnici pripravijo tabelo za besede
5 slovanskih jezikov, podobno tabeli v
učbeniku na strani 33.
Učitelj učencem postavi vprašanje:
Kako to, da so se zgodnje ameriške
civilizacije razvijale podobno kot
civilizacije drugod po svetu kljub temu, da
z njimi niso bile v stiku?
Pri razmišljanju lahko učitelj učence
usmeri k razmisleku o podobnosti
med ljudmi iz različnih delov sveta;
o odvisnosti od podobnih virov za
preživetje; o razvoju človeške družbe …
Prve civilizacije v Ameriki
majevske piramide Chichen Itza in
učence povpraša, ali prepoznajo stavbo
na sliki. Sliko učitelj lahko najde tudi
na spletni strani www.new7wonders.
com, saj je bila piramida 7. julija
com
2007 razglašena za enega od sedmih
svetovnih čudes sodobnega sveta.
AKTIVNOST: metode dela z
tehnologijo
Na spletni strani www.youtube.com
učitelj v okno Search vpiše maya
civilization. Na seznamu videoposnetkov
izbere tiste, ki nosijo naslov Lost
Civilization – Maya, najbolje prvega
(skupaj jih je 6 in vsak je dolg okoli 8
minut).
civilization.ca/civil/maya/mmc01eng.
html.
html
Izberejo razdelek Cities of the Ancient
Maya ter poiščejo odgovore na vprašanja:
• Katera majevska mesta prikazujejo
fotografije?
• Katere objekte v teh mestih fotografije
predstavljajo?
• Nato učenci izberejo razdelek Writing
and Hieroglyphics ter poiščejo odgovore
na vprašanja:
- Prerišejo znak za nebo, kralja, hišo in
otroka.
- Ali so danes majevski hieroglifi
razvozlani?
• Če učenci izberejo razdelek The
Maya Today, lahko poiščejo odgovore na
vprašanja:
- Koliko Majev danes še živi?
- V kateri državi živi največja skupina?
- S čim se v glavnem preživljajo?
Učenci obiščejo spletno stran www7.
nationalgeographic.com/ngm/0708/
feature2/index.html obiščejo razdelek
Maya Rise and Fall, kjer:
• izvedo več o zgodovini majevske
civilizacije (Feature Main Page),
• si lahko na interaktivnem zemljevidu
ogledajo območja majevskih mest
(Interactive Map);
• s klikom na imenu mesta si lahko
ogledajo fotografijo ostankov v mestu,
• lahko s pomočjo zemljevida ugotovijo,
katera mesta so pripadala posameznemu
obdobju majevske civilizacije in v
katerem obdobju je obstajalo največ mest
(Mission Projects), svoje znanje o Majih
preizkusijo v kvizu (Maya Quiz).
PONOVITEV
poglavja.
• Ob kateri reki se je začela razvijati
civilizacija ob današnji reki Ind?
• Kako razvita je bila indska civilizacija?
• Kakšne spremembe je povzročil
prihod Arijcev v Indijo?
• Ob katerih rekah se je začela razvijati
kitajska civilizacija?
• Kaj je omogočilo razvoj kitajske
civilizacije?
• Kdo so bili Indoevropejci?
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo poglavje prve civilizacije v Ameriki v učbeniku na strani 34. Izpolnijo
Olmeki
Chavín
Ameriške razvite kulture
v srednjem veku
Zapoteki
Moche
PONOVIMO
ZNAČILNOSTI CIVILIZACIJE
PRVE CIVILIZACIJE
KDAJ? 4. tisoč pr. Kr.
NAVEDI PRVE CIVILIZACIJE
ZAPIŠI ENO ZNAČILNOST CIVILIZACIJE NA LEVI STRANI
1. mesta
1.
egiptovska
ob reki Nil
2. obrtniki
2.
judovska
monoteizem
3. ustanove
3.
feničanska
trgovina
4. pisava
4.
indska
ob reki Ind
5. napredna tehnologija
5.
kitajska
Modra in Rumena reka
6.
mezopotamska
ob Evfratu in Tigrisu
PRVE CIVILIZACIJE RODOVITNEGA POLMESECA
Na zemljevidu:
• pobarvaj obseg držav prvih civilizacij rodovitnega polmeseca,
• obkroži njihova središča,
• obkroži reke, ki so bile pomembne za posamezno civilizacijo
DRUŽBA
1. (vodi državo)
kralj
2. POMOČNIKI VLADARJA:
(delo)
vodijo vojsko, verske obrede
3.
(delo)
obrtniki
:
izdelujejo izdelke
4.
(delo)
kmetje
:
kmetujejo
5. nesvobodni
sužnji – brez pravic
30
35
PONOVIMO
GRADBENI DOSEŽKI
Zakaj so vladarji gradili veličastne palače?
Da so pokazali svojo veličino.
Kako so zgradili te velike stavbe?
S pomočjo sužnjev in tehnike.
Prve civilizacije so zapustile številne zgradbe. Njihova imena vpiši v ustrezen prostor in jih pobarvaj.
piramide
templji
mesta
KULTURNA DEDIŠČINA PRVIH CIVILIZACIJ
PISAVA
PRVE ZNANOSTI
A. Poimenuj posamezno pisavo.
B. S številkami razvrsti pisave
od tiste, ki se je pojavila najprej
(1), do tiste, ki se je razvila
najkasneje (3).
B.
1
Kaj je vplivalo na pojav prvih
znanosti?
naravni pojavi,
K vsaki znanosti zapiši, kaj so
poznali.
MATEMATIKA
A. klinopis
B.
ASTRONOMIJA
A. hieroglifi
Aa Bb Cc Čč
Dd Ee Ff Gg
Hh Ii Jj Kk
A. alfabet
36
Večina ljudstev prvih civilizacij je verovala v več bogov, kar
imenujemo
politeizem
vsakdanje potrebe
seštevanje, množenje ...
2
VERSTVA
opazovanje zvezd, koledar ...
MEDICINA
B.
oskrba ran in zlomov ...
3
Hebrejci pa so verovali v enega
boga, kar imenujemo
monoteizem
Spodnjim imenom bogov pripiši, s
katerim ljudstvom jih povezujemo.
JAHVE
Hebrejci
BUDA
Indijci
AMON-RA
Egipčani
BRAHMA
Indijci
Ljudje so v čast bogov gradili
templje
Zakaj je bila v Egiptu medicina
zelo razvita?
zaradi mumificiranja
in izdelovali
kipe
31
Antična Grčija:
42
44
47
49
52
54
56
58
Grki kot skupnost
Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Šparto
Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar
Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj
Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji
UČNO GRADIVO
• Cecil Maurice Bowra, Klasična Grčija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• Rajko Bratož, Grška zgodovina: kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo, ZZDS in Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1997.
• Pierre Briant, Aleksander Veliki, DZS, Ljubljana, 1999.
• Robert Browning, The Greek world, classical, byzantine and modern, Thames & Hudson, London, 1999.
• R. G. A. Buxton, The complete book of Greek mythology. Thames & Hudson, New York, 2004.
• Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Kajetan Gantar, Helenizem, DZS, Ljubljana, 1978.
• Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968.
• Herodotus: Zgodbe (dve knjigi), DZS, Ljubljana, 1953.
• Pierre Léveque, Rojstvo Grčije, DZS, Ljubljana, 1995.
• Daniel Levski, Le začnimo pri homeri, Šport, letnik 53, štev. 2, stran 29-32, Ljubljana, 2005.
• Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
• Walter Otto, Bogovi Grčije: podoba božanskega v zrcalu grškega duha, Nova revija, Ljubljana, 1998.
• Tomaž Pavlin, Hereje – tekmovanja antičnih devic, Šport mladih, letnik 13, številka 108, stran 6-7, Ljubljana, 2005.
• Tomaž Pavlin, Antične olimpijske igre, Šport, letnik 44, štev. 2/3, stran 38-42, in štev. 4, stran 27-31, Ljubljana, 1996.
• Plutarchus, Aleksander Veliki, Obzorja, Maribor, 1973.
• Plutarchus, Življenje velikih Grkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Anton Sovre, Stari Grki (reprint iz leta 1939), Slovenska matica, Ljubljana, 2006.
• John Thorley, Atenska demokracija, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998.
• Thucydides, Peloponeška vojna, DZS, Ljubljana, 1958.
• Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968.
• Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000.
• Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
37
Antična Grčija:
• Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Gian Paolo Ceserani, Kreta, Domus, Ljubljana, 1989.
• Gian Paolo Ceserani, Troja, Domus, Ljubljana, 1989.
• Peter Chrisp, Stara Grčija, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.
• Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Neil Grant, Veliki slikovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.
• John Guy, Grki, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Raquel López Melero, Kako so živeli Grki, EWO, Ljubljana, 1994.
• Fiona Macdonald, Zakaj neki so stari Grki gradili svetišča in druga vprašanja o stari Grčiji, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• Gilbert Meadows, Mali antični leksikon, Mihelač, Ljubljana, 1995.
• Christopher Rice, Otroci skozi čas: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.
• 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000.
• Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
LEPOSLOVJE:
• Aeschylus, Peržani; Vklenjeni Prometej, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982.
• Euripides, Helena, Modrijan, Ljubljana, 2006.
• Euripides, Elektra, Obzorja, Maribor, 1978.
• Euripides, Medeja; Ifigenija pri Tavrijcih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.
• Euripides, Trojanke, Obzorja, Maribor, 1975.
• Homerus, Iliada, Mihelač, Ljubljana, 1992.
• Homerus, Odiseja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.
• Valerio Massimo Manfredi, Aleksander Veliki (3 knjige), Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003 (tudi Vale Novak, Ljubljana, 2006).
• O pesništvu: Homer, Hesiodos, Anonymus, Platon, Aristoteles, Horatius, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963.
• Plato, Izbrani dialogi in odlomki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Plato, Zbrana dela, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2006.
• Sophocles, Antigona, Kralj Ojdipus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.
• Sophocles, Elektra, Obzorja, Maribor, 1985.
• Starogrška lirika, DZS, Ljubljana, 1964.
• Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• Lucy Coats, 100 grških mitov za otroke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Mate Dolenc, Morja široka cesta, Mladika, Ljubljana, 2000.
• Miti in legende, OKA, Ljubljana, 2006.
• Mary Pope Osborne, Stara Grčija in olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Mary Pope Osborne, Začele so se olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2004.
• Eduard Petiška, Stare grške bajke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.
• Si-yuan Liu, Arhimed: skrivnost kraljeve krone, Didakta, Radovljica, 2002.
38
Antična Grčija:
FILMI (IZBOR)
• Aleksander, r. Oliver Stone, ZDA, 2004.
• Aleksander Veliki (animirani film), r. Daehong Kim, ZDA, 2006.
• Mladi Aleksander Veliki, r. Jalal Merhi, ZDA, 2007.
• 300, r. Zack Snyder, ZDA, 2006.
• Troja, r. Wolfgang Petersen, ZDA, 2004.
DOKUMENTARNI FILMI
• Atenska demokracija, Jack; Zavod za šolstvo in šport, Ljubljana, 1992.
• Odisej, Dnevnik, Mediafilm, Ljubljana, 2006.
• Starodavni Grki, Boomark, Tržič, 2000.
Splošno o Grčiji
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija
• http://ro.zrsss.si/borut/zgodovina/grki/delavnica.htm
• www.ancientgreece.com/
• www.museum.upenn.edu/Greek_World/index.html
• www.historyforkids.org/learn/greeks/
• www.woodlands-junior.kent.sch.uk/Homework/Greece.html
Minojska kultura
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Minojska_doba
• www.akropola.org/material/clanki/clanki_mit_o_labirintu.html
• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/minoan_01.shtml
• www.dimitrisvilla.gr/index.php?p=9&sp=28
• www.dilos.com/location/13406
Mikenska kultura
• www.beepworld.de/members27/solskicentercelje/borisgorupic.htm
• www.znanje.org/i/i19/99iv04/99iv0403/page4.htm
• www.greeklandscapes.com/greece/mycenae.html
• www.mnsu.edu/emuseum/archaeology/sites/europe/mycenae.html
• www.odysseyadventures.ca/articles/mycenae/article_mycenae.htm#mycenae
• http://jade.ccccd.edu/Andrade/WorldLitI2332/SlidesMycenae.html
Troja in trojanska vojna
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Trojanska_vojna
• http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grDilema_s.html
• www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/grki-verovanje/uganke.htm
• www.stanford.edu/~plomio/history.html
• www.timelessmyths.com/classical/trojanwar.html
• www.temple.edu/classics/troyimages.html
Temno obdobje v grški zgodovini
• www.ancientgreece.co.uk/
• www.wsu.edu/~dee/MINOA/MINOA.HTM
Grški polisi
• http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=164&sid=8b8da39224f5f71be4c5a05015025119&n=0
• www.wsu.edu/~dee/GLOSSARY/POLIS.HTM
• http://wps.prenhall.com/hss_king_westernciv_2/0,6774,207415-,00.html
• http://academic.reed.edu/humanities/110tech/polisfoundations.html
• www.richeast.org/htwm/Greeks/Polis/GREECE.html
Grško preseljevanje po Sredozemlju
• http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=166&sid=8b8da39224f5f71be4c5a05015025119&n=0
• www.let.leidenuniv.nl/history/migration/chapter121.html
Grško-perzijske vojne
• www.h2oteam.com/?menu_item=apnea
• www.wsu.edu/~dee/GREECE/PERSIAN.HTM
• www.socialstudiesforkids.com/subjects/persianwars.htm
• http://home.swipnet.se/~w-63448/grekhist3.htm
• http://library.thinkquest.org/CR0210200/ancient_greece/persian_war.htm
• www.historyforkids.org/learn/greeks/history/classical.htm
Družba v antični Grčiji
• http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/homer_periklej.php
• www.crystalinks.com/greekslavery.html
• www.wsu.edu/~dee/GREECE/SPARTA.HTM
• www.lewrockwell.com/long/long9.html
• http://encarta.msn.com/encyclopedia_1741501460_4/Ancient_Greece.html#s20
39
Antična Grčija:
Položaj žensk
• www.angelfire.com/ca3/ancientchix/
• www.womenintheancientworld.com/index.htm
• www.richeast.org/htwm/Greeks/costume/costume.html
Prehrana Grkov
• www.altanet.si/jenny/index2.html
• www.greek-recipe.com/static/ancient/ancient3.html
• www.historylink102.com/greece3/food.htm
Sparta
• http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/grska_druzba.php
• http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0parta
• www.csupomona.edu/~plin/ls201/greece4.html
• http://elysiumgates.com/~helena/Education.html
• www.crystalinks.com/greekeducation.html
• www.pbs.org/empires/thegreeks/educational/lesson1.html
Atenska demokracija
• www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1884/privatna_lastnina/pogl05.htm
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Perikles
• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greekcritics_01.shtml
• www.historyforkids.org/learn/government/democracy.htm
• http://ancienthistory.about.com/cs/greekfeatures/a/democracyriseof.htm
• www.dadalos.org/int/Demokratie/Demokratie/Grundkurs2/antike/antike.htm
Peloponeške vojne
• http://classics.mit.edu/Thucydides/pelopwar.1.first.html
• http://histclo.com/essay/war/anc/aw-pel.html
• http://plato-dialogues.org/tools/chrono.htm
Olimpijske igre
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Olimpijske_igre
• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greek_olympics_01.shtml
• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greek_olympics_gallery.shtml
• http://minbar.cs.dartmouth.edu/greecom/olympics/
• www.museum.upenn.edu/new/olympics/olympicintro.shtml
Grški bogovi
• http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/
• http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grMyth-AsSrc_s.html
• http://grskibogovi.zvezdica.net/
• www.zgodovina.org/datoteke/grski_bogovi.ppt
• http://ablemedia.com/ctcweb/consortium/ancientolympians.html
• www.mythweb.com/
• www.greek-gods.info/
Klasična umetnost
• http://en.wikipedia.org/wiki/Art_in_ancient_Greece
• http://witcombe.sbc.edu/ARTHgreece.html
• http://historylink101.com/lessons/art_history_lessons/greek_art.htm
Grška znanost
• www.angelfire.com/ca5/ancientgreecescience/
• www.historyforkids.org/learn/greeks/science/
• www.crystalinks.com/greekscience.html
• www.healthsystem.virginia.edu/internet/library/historical/artifacts/antiqua/
• www.nlm.nih.gov/hmd/greek/index.html
Vzpon Makedonije (Filip II.)
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Filip_II._Makedonski
• wso.williams.edu/~junterek/philip.htm
• www.livius.org/phi-php/philip/philip_ii.htm
• www.historyofmacedonia.org/AncientMacedonia/PhilipofMacedon.html
• www.socialstudiesforkids.com/wwww/world/philipdef.htm
Aleksander Veliki
• http://projekti.svarog.org/aleksander_veliki/
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_III._Makedonski
• http://1stmuse.com/frames/
• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/alexander_the_great_01.shtml
• http://atgspot.com/alex_web/index.htm
• www.ancientmacedonia.com/AlexandertheGreat.html
• http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/latest_news/110852.stm
40
Antična Grčija:
Helenizem
• www.znanje.org/i/i21/01iv08/01iv0802m/aleksandrija.htm
• http://i-cias.com/e.o/alexandr.htm
• www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/bajramovic/ena/Pitagora.html
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Eratosten
• http://ales.ledina.org/projekti/timko/evklid/EVKLID/EVKLID.htm
• www.molloy.edu/sophia/ancient_lit/hellenisticage1.htm
• www.tigtail.org/TIG/S_View/TVM/E/Ancient/Greek/Greek-art/greek-5.macedonian.html
• www.compuhigh.com/demo/arthistles01.htm
• www.iep.utm.edu/a/astr-hel.htm
UČILA
• Zgodovina antične Grčije, Svarog, Miklavž, 2003.
METODIČNI PRIROČNIKI
• Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne%2
• 0delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc)
• www.mrdonn.org
Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, športna vzgoja, matematika
41
Prve razvite kulture
na današnjih grških tleh
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti grške
pokrajine,
opiše minojsko in
mikensko kulturo,
oceni pomen minojske in
mikenske kulture,
pojasni trojansko vojno.
Kaj je oblikovalo življenje na današnjih
grških tleh
slikovnimi gradivom
Učitelj na tablo pritrdi slike tipične
grške pokrajine in nekaterih najbolj
znanih grških zgodovinskih spomenikov.
Učenci:
• opišejo podobe na slikah,
• ugotavljajo, kaj povezuje slike
(Grčija) oziroma katero državo
prikazujejo.
AKTIVNOST: metoda dela slikovnim
Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniki
na strani 37 in ju analizirajo:
• opišejo značilnosti grške pokrajine in
podnebja (to spoznajo že pri geografiji),
• pojasnijo, zakaj je to območje
primerno za naselitev in ga primerjajo s
pokrajino in podnebjem prvih civilizacij.
AKTIVNOST: slikovna demonstracija
in motivacijska tehnika (zapisovanje
zamisli)
Učitelj na tablo pritrdi sliko morja, okoli
nje pa učenci vpisujejo ključne besede, s
katerimi označijo pomen morja za Grčijo.
modela v peskovniku
V peskovniku učenci izdelajo model obale
in pristanišča ter s papirnatimi ladjami
ponazorijo pomen morja za Grke.
AKTIVNOST: metoda slikovne
demonstracije in metoda razgovora
Učitelj učencem pokaže nekaj turistični
prospektov o Grčiji, ki so jih pripravile
turistične agencije. Učenci opišejo
predstavitve Grčije in ugotavljajo, kakšen
pomen ima morje oziroma obala z otoki
za Grke danes (turizem).
Minojci so bili uspešni trgovci
Učenci preberejo legendo o Minotavru
v učbeniku na strani 38 in pisni viri
analizirajo:
• Nad katerim mestom so Minojci imeli
oblast?
• Pomisli, zakaj Atenci davka niso
plačevali v denarju?
• Kdo je bil Minotaver?
• Kaj je labirint?
42
Prve razvite kulture na
današnjih grških tleh
Na območju današnje Grčije so v 2. tisočletju pr.
Kr. že obstajale razvite kulture. Ugodne razmere
so prebivalcem omogočile razvoj kmetijstva,
presežek dobrin pa razvito trgovanje. Prvi razviti
kulturi sta bili mikenska in minojska.
Kaj je oblikovalo življenje na današnjih grških tleh
Na zgodovino prebivalcev današnje Grčije je močno vplivala pokrajina.
1. Oglej si klimogram Aten.
A. Navedi značilnosti podnebja, ki prevladuje v Grčiji.
Atene
n. v. = 107 m
T = 17,8 oC
vroča poletja, mile zime
P = 402 mm
B. Kako imenujemo tovrstno podnebje?
sredozemsko (mediteransko)
J F M A M J
C. Zakaj je tako podnebje ugodno za naselitev?
J A S O N D
zaradi milega podnebja
2. Z modro barvico obkroži dobrine, ki so jih proizvajali v Grčiji, z rdečo pa tiste, ki so jih uvažali.
pšenica
les
olive
grozdje
dragocene kovine
Minojci so bili uspešni trgovci
Na Kreti se je v 2. tisočletju pr. Kr. razvila minojska kultura.
3. Preberi besedilo v učbeniku na straneh 37–38, ki se nanaša na minojsko kulturo ter odgovori na vprašanja.
A. Na zemljevidu na drugi strani pobarvaj Kreto in
obkroži minojsko središče na otoku.
B. Minojci so bili uspešni trgovci. Katere izdelke so
prodajali po Sredozemlju?
drage kovine, obrtne izdelke
C. Katero legendo prikazuje ilustracija?
o Minotavru
Č. Nad katerim mestom naj bi imeli oblast Minojci
po tej legendi?
Atenami
Č. Iz legende poznamo pojem LABIRINT.
Razloži ga.
Stavba, iz katere je težko najti izhod.
33
Učenci si ogledajo fotografije iz muzeja
v Heraklionu na Kreti, ki jih najdejo na
spletni strani www.ancient-greece.org/
images/museums/heraklion-mus/index.
htm in jih analizirajo:
• Katere živali so upodobljene?
• Kateri predmeti so na fotografijah?
Čemu so služili?
• Učenci nekaj tipičnih predmetov na
fotografijah glede na njihovo uporabnost
razvrstijo v tabelo: orožje, nakit, uporaba
v gospodinjstvu.
VEČ O …
V četrtem stoletju pr. Kr. je grški filozof
Platon v svojih zapisih omenil otok
Atlantida (angl. Atlantis), ki naj bi nekoč
obstajal v grškem morju. Atlantida naj
bi bila izjemno močna in njena oblast
naj bi segala celo do zahodne Evrope in
Afrike. Atlantido naj bi po zapisu Platona
uničil potres. Že antični učenjaki so
razpravljali o lokaciji Atlantide, a do
danes strokovnjaki niso uspeli potrditi
obstoja Atlanide. Tudi njena domnevna
lokacija v območju Sredozemskega
morja ni določena, nekateri strokovnjaki
jo povezujejo z otoki (Sardinijo, Kreto,
Santorinijem, Ciprom itd.), drugi
s Sinajskim polotokom. Nekateri
strokovnjaki pa lokacijo Atlantide
postavljajo celo na druga območja po
svetu, na primer na Kanarske otoke in
v Bermudski trikotnik. Mnogi obstoj
Atlantide zanikajo in Platonov zapis o
Atlantidi razlagajo kot izmišljen opis
idealne države.
Mikenci so bili dobri vojaki
Mikenci so bili dobri vojaki
V začetku 2. tisočletja pr. Kr. so na območje današnje Grčije prišli indoevropski priseljenci, ki so prišli pod
vpliv kulture staroselcev. Ena od skupin se je ustalila na Peloponezu in ustvarila mikensko kulturo.
4. Oglej si zemljevid.
A. Z X na njem označi Mikene.
tehnologijo
history.com in v okno Search vpišejo
geslo MYCENAE. Izberejo Engineering an
Empire: Peter on the Tomb of Agamemnon
in si ogledajo posnetek grobince
mikenskega kralja Agamemnoma.
Ugotovijo:
• Kako je zgrajen vhod v grobnico?
• Kako je narejena notranjost grobnice?
Zgodila se je trojanska vojna
B. Kaj je Mikencem omogočilo nadzor okoliških vasi in mest?
dobra vojska
C. Kakšne so bile mikenske palače?
močno zavarovane
5. Med spodnjimi trditvami so nekatere nepravilne. Pravilne odkljukaj, nepravilne pa popravi.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence opozori na sodobno
uporabo besedne zveze trojanski konj,
ki predstavlja škodljiv računalniški
program, ki se skrit za nekim drugim
programom (igrico ali sliko) instalira
na uporabnikov računalnik in s tem
omogoča tujcu vpogled v računalnik
oziroma poškoduje datoteke v
računalniku.
MIKENE SO NADZIRALE OKOLIŠKE VASI IN DALJNA MESTA, TUDI ATENE.
DRŽAVO JE VODILA LJUDSKA SKUPŠČINA, KI JE IMELA NADZOR NAD VSO MIKENSKO DRUŽBO.
DRŽAVO JE VODIL KRALJ, KI JE IMEL VSO OBLAST.
MIKENCI SO PLULI PO SREDOZEMLJU TER PRIŠLI CELO DO ŠPANIJE.
MIKENCI SO PLULI PO SREDOZEMLJU TER PRIŠLI DO SIRIJE IN EGIPTA.
Zgodila se je trojanska vojna
Okrog leta 1200 pr. Kr. je potekala trojanska vojna, o kateri je pesnik Homer zapustil pesnitev Iliada.
6. Preberi odlomek v učbeniku na strani 39, ki govori o boju med glavnima junakoma v trojanski vojni.
Hektor
Ahil
A. Katera junaka sodelujeta v boju? ______________________________
in ____________________________
B. Katera boginja se vmeša v boj? Komu pomaga?
Atena, ki pomaga Ahilu.
C. Pojasni vlogo trojanskega konja v vojni.
Z njegovo pomočjo so Grki v Trojo pretihotapili vojake.
RADOVEDNEŽ
Znamenito trojansko vojno je ameriški režiser Ridley Scott upodobil v filmu Troja. Če si si film ogledal, lahko svojim sošolcem predstaviš
njegovo vsebino in glavne junake.
34
Učenci preberejo odlomek iz Homerjeve
pesnitve Iliada, (6. spev) v katerem
Hektor pooseblja ideal tedanje dobe
– »arete« - krepost in odličnost, ki so
ju Grki izkazovali v bojih in kasneje na
športnih prireditvah: moč, telesna lepota,
pogum, iznajdljivost, junaštvo.
»Hektor, zdaj ti si mi vse, si oče, si mati
mi častna, brat si mi, Hektor, ti sam in
mož moj mladostno cvetoči!
Bodi usmiljen, te prosim, ostani zdaj tukaj
na stolpu, ah, ne daj, da sirota tvoj sin
bo, da jaz bom vdova! Trume pa k smokvi
postavi, tu mesto je najbolj dostopno, s
tega se kraja nasprotnik najlaže popne
na obzidje: trikrat so tu poskušali naskok
že prvi junaki, silna dvojica Ajantov in
Idomeneus veleslavni, brata Atrida celo
in viteški dedič Tidea, bodi da kdo jim je
izdal, nemara kak videc izveden, bodi da
lastni pogum jih v to spopada in žene!«
Nji odvrne na to v gizdavi perjanici
Hektor:
»Žena, i mene je skrb: vse to mi hodi
po glavi; vendar bi sram me bilo pred
možmi in ženami Trojancev, ker bi me
imeli za šlevo, če bojni bi ognil se vihri.
Brani pa tudi srce: od nekdaj naučen sem
junaštva, zmeraj le v prvih redeh stojim
med svojimi v boju, slavo veliko iščoč, da
okitim očeta in sebe.
Vem le predobro, o vem, glas notranji
davno mi pravi: sinil bo dan, ko sesuje se
v prah naš Ilion sveti, Priam izgine pod
njim in Priama rod kopjanika!
Vendar ni toliko skrb me nesreče, ki pride
nad Trojo, matere same ne žal, očeta ne
Priama, kralja, manj mi še bratov je mar,
ki bo mnogo jih padlo junakov, zemljo
močilo s krvjo, pod mož sovražnih udarci,
kolikor zate me strah je, da kmalu odvede
te solzno kdo železnih Ahajcev in dan ti
utrne svobode:
revica moja, na Grškem ob statvah tujih
boš stala,
sužnja na tujčev ukaz vodo zajemala iz lokev,
z mračno nevoljo v srcu, a trda te pest
bo krotila.«
Učenci analizirajo prebrano vsebino:
Učenci narišejo prizore iz trojanske vojne,
na primer trojanskega konja.
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja film Troja.
Učenci prikazani film analizirajo:
• ugotovijo čas in prostor dogajanja,
• opišejo, kako je v filmu prikazano
mesto Troja,
• ugotovijo in opišejo glavne osebe,
njihovo funkcijo in značaj,
• opišejo, v čem sta se razlikovala in v
čem sta si bila podobna Ahil in Hektor,
• ugotovijo, kakšna je bila odgovornost
(trojanskega) princa,
• opišejo opremo vojakov,
• navedejo odlike dobrega vojaka,
• ugotovijo, od česa je bil odvisen
vojaški uspeh,
• pojasnijo, kakšen pomen so za Grke
imeli bogovi,
• ocenijo, ali sta v filmu objektivno
prikazani obe bojujoči se strani,
• razložijo naslednji stavek iz filma
»Zgodovina si zapomni kralje, ne vojake«.
PONOVITEV
poglavja.
• Opišejo grško pokrajino.
• Navedejo prve razvite kulture na
današnjih grških tleh.
• Katere so bile značilnosti minojske
civilizacije.
• Kaj je povzročilo propad kulture na Kreti?
• Zakaj so imele Mikene močno obzidje?
• Kje je bila Troja?
• Ali se je trojanska vojna resnično zgodila?
• Zakaj se je Hektor kljub prošnjam
svoje žene odločil, da gre v boj?
• Kakšna prihodnost čaka njegovo ženo,
če bo on boj izgubil?
• Naštej družbene skupine, ki so v
odlomku omenjene.
• Kateri družbeni skupini je pripadal Hektor?
43
Grki so živeli
v različnih polisih
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti temnega
obdobja,
opiše značilnosti polisa,
navede različne oblike
vladavine v grških polisih,
našteje in opiše družbene
sloje v antični Grčiji.
Selitve indoevropskih Grkov so uničile prve
razvite kulture na grških tleh. Grška plemena se
niso nikoli združila in ustanovila enotne države,
ampak so Grki živeli v mestnih državah – polisih.
Grki so živeli
v različnih polisih
Najprej je nastopilo »temno obdobje«
Po propadu minojske in mikenske kulture je nastopilo približno 400-letno obdobje, ki so ga zaznamovale
selitve grških ljudstev.
1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 35 in smiselno dopolni besedilo.
Dorci
Jonci
Ahajci
Grško ljudstvo so bili __________________,
_____________________
in ___________________.
Sredozemskem
Egejskem
Jonskem
Poselili so otoke v _____________________,
_____________________
in ______________
morju
Peloponez
Atika
ter polotoka ____________________
in _________________.
V Mali Aziji so grška plemena
Jonijo
Eolijo
Dorido
naselila ___________________,
____________________
in ______________________.
Grki so
Najprej je nastopilo »temno obdobje«
slikovnim gradivom
Učitelj na tablo prilepi oziroma
nariše grško zastavo. Učence vpraša,
simbol katere države je zastava, kaj
simbolizira, in če so po njihovem mnenju
že antični Grki poznali to zastavo.
Skupaj ugotovijo, da Grki niso poznali
enotne države, ampak so bili podobni
Feničanom, ki so poznali mestne
državice.
Učenci obiščejo spletno stran Evropske
centralne banke www.ecb.int/bc/euro/
coins/html/index.sl.html in na seznamu
predstavitve evrokovancev izberejo
Grčija:
• Kateri simboli, povezani z antično
Grčijo, so na grških evrokovancih?
• K katerimi dogodki so ti antični
simboli povezani?
Učenci preberejo odlomek iz pesnitve
Odiseja (4. spev), ki je izvrsten vir za
spoznavanje družbe in življenja v temnem
obdobju.
Potnika prideta v Sparto, ležečo v
prostrani kotlini, kreneta ravno na dvor, k
Menelau, junaškemu kralju. Tu ga dobita
pri gostju, v krogu številnega roda:
svatbo obhaja sinu in hčere brezgrajne v
palači. /.../
Ti se torej tako gostijo v visoki palači,
svoji ljudje in sosedje preslavnega
kneza Atrida, (židane volje so vsi; med
njimi pa pevec božanski poje in strune
ubira, obenem se sredi med gosti v
ritmu napeva prevrača dvojica okretnih
glumačev), mladca pa ustavita voz,
pred palačo, na vratih dvoriščnih, heros
Telemah in z njim sin Nestorja, zali
Peisistrat. Prvi ju vidi, iz hiše stopivši,
gospod Eteoneus, poslov obrtni nadzornik
44
Heleni
Helada
sebe imenovali _____________________,
svojo deželo pa __________________.
2. Katera trditev pravilno opisuje izraz »temno obdobje« grške zgodovine? Podčrtaj jo.
a. Na Zemlji je prevladovala tema, saj je Sonce za več mesecev zakrila Luna.
b. Grški prostor je v razvoju nazadoval, saj Grki niso znali pisati in je bila njihova kultura manj razvita od minojske
in mikenske.
c. Pripadniki grških plemen so se oblačili pretežno v oblačila temnih barv.
Kaj je bilo značilno za polise
Grki niso ustanovili enotne države, ampak so živeli v razdrobljenih mestnih državicah, polisih.
3. Pobarvaj značilnosti polisov.
SAMOSTOJNE MESTNE
DRŽAVE
SESTAVLJA JIH MESTO IN
PODEŽELJE
VOJAŠKI IMPERIJ
MAJHNE DRŽAVE
SESTAVLJA JIH VEČ VASI
VSAK IMA SVOJEGA KRALJA
4. Polisi so se razlikovali po obliki vladanja. Poveži oblike vladanja z njihovimi opisi.
MONARHIJA
OBLAST JE IMELO LJUDSTVO
ARISTOKRACIJA
DRŽAVO JE VODIL KRALJ
ANTIČNA DEMOKRACIJA
OBLAST JE IMELO PLEMSTVO
35
pri slavnem vladarju Atridu. Hitro se vrne
v palačo, naznanit ju ljudstev pastirju,
blizu ustopi se predenj in reče krilate
besede: »Neki tujci so zunaj, o kralj
bogorodni,Menelas, /.../.«
Kajti kot sonca sijaj ali lune miloba
svečava sveti krog njih visoki se dom
Menelaa junaka. Kadar dosita nagleda
oko se njuno strmeče, gresta seve v kopel
in stopita v gladko kopanjo. Kadar ju
skopljejo strežne žene in natarejo z oljem,
sedeta v srajcah opranih, ogrnjena s haljo
volneno, vsak na častni stol, Atridu ob
strani, Menelau. Dekle prinese vode, za
umivanje, v zlati posodi, vliva skrbno jo
na roke in streže v srebrno torilo, potlej
potisne pred gosta gladko polikano mizo.
Kruha zatem naloži na ploščo skrbnica
častita, kruha še drugih jedil uslužno
prida od obilja.
Z lave prinese delivec na pladnjih različno
mesovje, poleg vsega pa postavi pred
njiju dva zlata kozarca. S kretnjo vabečo
veli plavolasi junak Menelaos: »Zdaj pa
kar založita, in dobro naj jed vama tekne!
/.../.«
Reče in vsakemu da po kos hrbtovine
goveje, mastne, pečene, z roko, obrok,
ki namenjen je njemu. Stegneta gosta
roke po mamljivo dišečih jedilih. Kadar
dodobra utešita si slast po pijači in jedi,
skloni Telemahos glavo prav blizu do ušes
Nestorida, tiho pogovor začne, da ne bi ga
slišali drugi:
»Glej, vendar, Nestorid, ti ljubljenec
mojemu srcu, kolikšen brona sijaj žari po
odmevni palači, jantarja blesk in zlata pa
srebra in drage slonovine! Tak pač ka-li
na znotraj je dom olimpskega Zeusa! To
čudovito razkošje! Kar sapo mi jemlje,
ko gledam!«
Učenci analizirajo prebrano vsebino:
• V katerem mestu se dogajanje odvija?
• Kaj se dogaja v kraljevi palači?
• Izpiši poklice, ki se omenjajo na dvoru.
• Katera jedila so omenjena v spevu?
• Kako je kraljeva palača, to »čudovito
razkošje«, okrašena?
5. Ob sliki navedi značilnosti polisa.
Polisi so bili po
velikosti
Akropola je bila
trdnjava s templji
majhni
Osrednji prostor v
mestu je bil
trg
Mesta so nastala ob
vzpetinah
na strani 35 zgoraj in ga analizirajo:
• Poimenujejo grška ljudstva.
• Ugotovijo območje poselitve vsakega
ljudstva.
Učitelj se lahko odloči, da učenci
na zemljevid Sredozemlja postavijo
papirnate ladje različnih barv, pri čemer
vsaka barva simbolizira eno grško
ljudstvo. Tako bo predstavitev grške
naseljenosti bolj nazorna.
ali
Kaj je bilo značilno za polis
agora
Kako se je delila družba v antični Grčiji
Za grško družbo je bila značilna delitev na svobodne in nesvobodne na eni strani ter moške in ženske na drugi
strani.
6. Na črto pred trditvijo zapiši črko A, če trditev velja za aristokracijo (plemstvo); črko D, če velja za demos (ljudstvo) ali črko S, če trditev velja za sužnje. Nekatere trditve veljajo za več slojev in jim lahko pripišeš več črk.
S
_____________
Bili so delavci brez pravic.
A, D
_____________
Bili so lastniki zemlje.
A, D
_____________
Lahko so bili bogati.
A, D
_____________
Sodelovali so pri upravljanju polisa.
A, D
_____________
Bili so svobodni.
• Naštejejo različne grške polise.
• Primerjajo njihovo lego in sklepajo na
prevladujočo gospodarsko dejavnost v
njih.
(premetanka)
Učenci premečejo črke in dobili bodo
naslednje pojme: POLIS, AGORA,
AKROPOLA, HOPLIT.
SILOP
POLAAKRO
AOARG
TILPOH
7. Grška družba se je delila na več slojev.
A. Obkroži črko pred pravilnima odgovoroma.
………………………..
………………………..
………………………..
………………………..
Grška družba se je delila na: Umetniki so izhajali iz vrst:
a. svobodne in nesvobodne
a. aristokracije
b. plemiče in ljudstvo
b. demosa
c. ljudstvo in sužnje
c. sužnjev
Kako se je delila družba v antični Grčiji
UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z
Učitelj prebere odlomek iz
Demostenovega govora Proti Timokratu
v učbeniku na strani 49 spodaj. Učence
vpraša, kaj si predstavljajo pod pojmom
“svobodni možje” danes in kaj so pod
tem pojmom razumeli v antični Grčiji.
B. Katera dela so v antični Grčiji opravljali sužnji?
Pomoč na polju in v delavnicah, v rudnikih ...
36
Britanskega muzeja www.ancientgreece.
co.uk in izberejo okno Daily Life:
S klikom na okno Explore lahko s pomočjo
poslikav na vazah ugotovijo:
- Kakšne igrice so se igrali otroci?
(Children)
- Kako je bilo organizirano izobraževanje?
(Education)
- Po čem so bile znane tračanske sužnje?
(Slavery)
- Na katere inštrumente so Grki igrali?
(Music and Entertainment)
- Katero ročno spretnost so morale znati
vse Grkinje, razen Špartank? (Spinning
and Weaving)
• S klikom na okno Challenge spoznajo
tipično grško hišo:
- Opišejo zunanjo podobo hiše.
- Opišejo notranje prostore v hiši.
- S klikom na Start zaigrajo igrico, s
katero morajo like in predmete razvrstiti
v ustrezne prostore v hiši.
• S klikom na okno Time Challenge
podoživijo življenje grškega kmeta.
gradivom (ilustracija, besedna
preglednica) in metoda pisnografičnih izdelkov
Učenci s pomočjo ilustracije in besedne
preglednice v učbeniku na straneh 26
in 41 primerjajo družbene sloje v Egiptu
in v antični Grčiji. Svoje ugotovitve
predstavijo s spodnjo tabelo.
EGIPT
Plemstvo
Svobodni ljudje
Ženske
Sužnji
AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig
saw)
Učitelj učence razdeli v trojke, v vsaki po
en učenec sošolcema predstavi položaj
ene družbene skupine. V obliki miselnega
vzorca (oblika trikotnika) predstavijo
svoje ugotovitve ostalim.
ANTIČNA GRČIJA
BODIMO USTVARJALNI: slikanje na
keramiko
V sodelovanju z učiteljem likovne vzgoje
učitelj organizira slikanje na keramiko,
ko učenci upodobijo nekaj slik iz
vsakdanjega življenja v antični Grčiji.
45
AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci pripravijo zgodovinsko govorno vajo ali spis z naslovom Jaz, grški suženj.
Učenci primerjajo položaj svobodnih žensk v Mezopotamiji, Egiptu, antični Grčiji in v
današnji zahodni družbi. Svoje ugotovitve predstavijo s spodnjo tabelo.
Podrejenost možu
Mezopotamija
Egipt
Antična Grčija
Zahodna družba danes
BELEŽKE:
46
Skrb za otroke
Možnost vodenja države Možnost izobraževanja
Grki kot skupnost
Grški polisi, ki so med seboj tekmovali, so se
združili ob grškem preseljevanju po Sredozemlju
ter proti perzijski nevarnosti.
Grki kot skupnost
Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju
V 8. stoletju pr. Kr. se je začelo preseljevanje Grkov po Sredozemlju.
1. Pobarvaj vzroke za grško preseljevanje.
KONEC TROJANSKE VOJNE
ŠIRITEV TRGOVINE
NAPAD PERZIJE
NAPAD RIMLJANOV
PRESEŽEK PREBIVALSTVA
NASPROTJA MED POLISI
2. Oglej si zemljevid in reši nalogo s pomočjo zgodovinskega atlasa.
A. S puščicami označi smeri grške kolonizacije.
B. Na ustrezne črte vpiši imena naslednjih grških kolonij:
• Masilija
(v južni Franciji),
• Sirakuze
(na Siciliji),
• Kirene
(v severni Afriki),
• Kime
(v Južni Italiji),
MASILIJA
• Bizanc
(ob Črnem morju).
KIME
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede vzroke in
posledice grškega
preseljevanja po
Sredozemlju,
▶ opiše grško-perzijske
vojne,
▶ oceni pomen skupnega
boja Grkov za svobodo.
Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju
Učenci preučijo zemljevid v delovnem
zvezku na strani 37 in ga analizirajo:
• Kakšno zemljo so Grki iskali za
naselitev in ustanovitev kolonije?
• Kaj je Grkom omogočilo plovbo v
oddaljene dele Sredozemskega morja?
• Kje so bile Kirene?
• Kakšen odnos je vladal med
kolonijami in matičnimi polisi?
BIZANC
SIRAKUZE
KIRENE
C. V čem je bil pomen
grške kolonizacije?
Širila se je grška kultura in trgovina.
3. Pojasni pojme.
KOLONIZACIJA
načrtno naseljevanje
KOLONIJA
neodvisne mestne državice
VELIKA GRČIJA
ime za kolonije na južnem Apeninskem polotoku
37
Učenci preberejo poglavje Zakaj so se Grki selili po Sredozemlju v učbeniku na strani 42.
Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
vzroki
območja selitev
Selitve Grkov
po Sredozemlju
kolonije
posledice selitev
47
Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn
na strani 43 in ga analizirajo:
• Kaj je obsegala Perzijska država pred
vojno z Grčijo?
• Katere grške dele so Perzijci že
zasedli in nadzorovali pred vojno?
• V katerem polisu se je začela vstaja
maloazijskih Grkov?
• Po katerih poteh so Perzijci prišli do
Grčije?
• Katera stran je imela več zmag:
grška ali perzijska?
Grki kot skupnost
Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn
V začetku 5. stoletja pr. Kr. so potekale grško–perzijske vojne.
4. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.
A. Kako imenujemo grškega oboroženega pešca?
hoplit
B. S pomočjo slike opiši njegovo oborožitev.
čelada
RAZISKOVALEC
Učenci s pomočjo spletnih strani in
literature poiščejo podatke o Filipidesu.
tehnologijo
Učitelj predvaja video posnetek o grških
vojakih – hoplitih. Video lahko najde
www.youtube.com, kjer v iskalnik
na www.youtube.com
odtipka: Ancient Greek Hoplites (dolžina
3:15 minut).
Učenci posnetek analizirajo:
• Kako so opremljeni vojaki?
• Kako so se bojevali?
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja v
podpoglavjih.
• V čem je bil pomen grške kolonizacije
po Sredozemlju?
• Kateri dejavniki so pripomogli h grški
zmagi v grško-perzijskih vojnah?
ščit
oklep
meč
ščitnik
5. V pravilnem časovnem zaporedju od 1 do 4 razvrsti bitke v grško–perzijskih vojnah (1 pomeni bitka, ki je potekala
prva).
2
TERMOPILE
4
PLATAJE
1
MARATONSKO
POLJE
6. V vojni so zmagali Grki. Obkroži vzroke za njihov uspeh.
a. Bili so številčnejši.
b. Poznali so domači teren.
c. Bili so bolje oboroženi.
č. Pomagali so jim Egipčani.
d. Borili so se za svobodo.
e. Imeli so dobre vojaške poveljnike.
RADOVEDNEŽ
Na grško-perzijske vojne nas še danes spominja atletska disciplina maraton. Kaj veš o njem?
38
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskim besedili in metoda
Učenci preberejo poglavje Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn v učbeniku na strani
47–48. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
vzrok
vzroki za grško zmago
Grško-perzijske
vojne
spopadi
48
posledice grške zmage
BELEŽKE:
3
SALAMINA
Zakaj je potekalo tekmovanje
med Atenami in Sparto
Polisa Sparta in Atene sta se borila za prevlado
v grškem svetu. Spartanci so bili močnejši na
kopnem, Atenci pa so imeli močnejšo mornarico.
Zakaj je potekalo
tekmovanje med
Atenami in Sparto
▶
▶
V Sparti je bilo najpomembnejše biti dober vojak
Sparta je bila vojaško organiziran polis, v katerem je bilo vse življenje podrejeno vojski.
1. Preberi opise posameznih slojev v Sparti.
A. Iz opisov ugotovi posamezne sloje v spartanski družbi ter pod opisi zapiši njihovo ime.
B. Obkroži ime sloja, ki je odločal v Sparti.
• Svobodni,
• obdelovali zemljo in se ukvarjali
z obrtjo,
• bili brez političnih pravic.
• Bili so lastniki zemlje,
• imeli vse politične pravice,
• bili vojaki.
plemiči
▶
ljudstvo
▶
• Nesvobodni,
• potomci preddorskih prebivalcev,
• delali na poljih ali v hišah.
▶
sužnji
2. Preberi besedilo v okvirčku v učbeniku na strani 44 spodaj, ki govori o otroštvu spartanskega dečka. Razmisli,
kaj si se ti učil pri sedmih letih.
UČNI CILJI
Učenec:
navede posebnosti
razvoja v Sparti,
navede poglavitne
dosežke v političnem
razvoju Aten,
pojasni, zakaj so Atene
postale vodilni grški
polis,
navede, kdo je imel in
kdo ni imel pravice
odločati v atenski ljudski
skupščini,
opiše okoliščine, ki so
vplivale na oslabitev
grških polisov.
V Sparti je bilo pomembno biti dober vojak
Partenona. Učenci ugotovijo, da je bil
zgrajen v Atenah in da simbolizira moč
in gospodarski razcvet mesta. Učitelj
napove, da bodo pri uri iskali motive za
njegovo gradnjo.
V Atenah so uvedli antično demokracijo
V Atenah se je uveljavila oblast ljudstva, kar imenujemo antična demokracija.
3. Dopolni shemo demokratične ureditve v antičnih Atenah.
uradniki
vojaški poveljniki
VOLITVE
LJUDSKA SKUPŠČINA:
NE SODELJUJEJO:
ŽREBANJE
upravljanje države
vsi svobodni moški
sužnji, ženske, tujci
4. V čem se je antična demokracija razlikovala od današnje?
2/3 prebivalcev je bilo sužnjev; ženske so bile
brez pravic
39
Učenci primerjajo položaj posameznih družbenih skupin v Sparti. Svoje ugotovitve
predstavijo v spodnji tabeli, tako da odkljukajo v prostoru, če je navedba pravilna.
SPARTIATI
Plemiči
Svobodni ljudje
Sužnji
Kmetovanje
Obrtna dejavnost
Pravica voditi državo
Lastniki velikih posesti
Plačevali davke
Delali na polju
Služili v hišah in vojakom
PERIOIKI
HELOTI
Učenci preberejo naslednji zapis, ki je
veljal za spartanskega vojaka.
»Noben mož ne bo dokazal, da je dober
vojak, dokler se ne bo soočil s krvavim
bojem in klanjem, se boril s sovražnikom
tako blizu, da se bo boril s svojimi
rokami.«
Zapis nato analizirajo:
• Kakšen občutek naj bi vzbudil zapis
pri spartanskih vojakih?
• Kakšen občutek naj bi vzbudil zapis
pri nasprotnikovih vojakih?
Kot demonstrativen prizor bitke
spartanskih vojakov se lahko predvaja boj
co.uk in izberejo okno Sparta:
• S klikom na okno Explore skušajo s
pomočjo arheoloških ostankov v različnih
predalih predstaviti življenje v Sparti:
- O čem priča kipec dekleta tekačice?
(predal Women)
- O čem priča kipec bronastega vojaka?
Odkod ime hoplit za spartanske/grške
vojake? (predal Warfare)
- O čem priča figura leva iz slonovine?
(predal Craft Skills)
- Kdo je opravil glavnino fizičnih del v
Sparti? (predal Daily Life)
• S klikom na okno Challenge učenci
skozi animirano zgodbo spoznajo
spartansko vzgojo:
- S katerim letom se je začela vzgoja za
dečke? V čem so jih poučevali in urili?
- Dečki so bili pogosto lačni. Kako so si
lahko pomagali? (igrica Egg Thief )
- Kakšnega urjenja so bili deležni dečki
pri 12 letih?
- Kako so dečke urili v hitrosti?
- V kakšen naziv so dečki napredovali
pri 18 letih? Na kakšno preizkušnjo so
jih poslali?
- Pri katerih letih so bili dečki sprejeti v
vojsko, če so se uspešno izkazali?
Spartancev proti perzijski vojski iz filma
300. Vendar pri izbiri odlomka iz filma
priporočamo previdnost, kajti film je
izjemno krut in krvav.
49
Učenci preberejo zapis o spartanskih
kraljih in nato analizirajo njun položaj:
»Lakedaimovci priznavajo svojima
kraljema tele častne pravice: dvoje
duhovništev, Zeusa Lakonca in Zeusa
Uranjica. Vojskovati se smeta po svoji
volji s katero koli deželo in noben
Spartanec jima tega ne more braniti
/.../ Kadar odhajajo na vojsko, stopata
kralja spredaj, pri umiku sta poslednja.
V boju čuva nad njima telesna straža sto
izbranih mož. Pri odhodu smeta vzeti s
seboj poljubno število klavne živine /.../.
V miru imata pa tele privilegije: Pri gostju
ob javnih daritvah sedeta kralja prva k
mizi, mnjima je treba prvima postreči in
od sleherne jedi dobita po dvakrat toliko
kot drugi gostje. Dalje imata prvenstvo
pri izlivanju pitnega daru in kože
darovanih živali so njune. /.../ Pri vseh
slovesnostnih tekmah jima pristoji častni
sedež, ločen od drugih. /.../ Kralja hranita
oraklje (prerokbe), ki jih dobivata, držati
jih morata v tajnosti.«
(Zgodovinska čitanka za 6. razred
osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1980, stran
14)
• O katerih stvareh sta lahko odločala
kralja?
• O katerih stvareh nista odločala?
• Ali sta bila kralja najpomembnejši
osebi v državi?
Zakaj je potekalo tekmovanje
med Atenami in Sparto
4. Atenci so uvedli posebno glasovanje. Prikazuje ga ilustracija.
A. Kaj ima v rokah moški?
črepinjo
B. Kako imenujmo prikazani dogodek?
črepinjska sodba
C. O čem so odločali Atenci s tem dogodkom?
O izgonu politika, ki je postal nevaren
za demokracijo.
5. Atene so največji razcvet doživele konec 5. stoletja pr. Kr.
A. Kako imenujemo to uspešno obdobje atenske zgodovine? Obkroži pravilni dogovor.
a. srečna doba
b. zlata doba
c. najboljša doba
B. Atene je takrat vodil sposobni voditelj Perikles. V kakšno državo je želel spremeniti Atene? Obkroži pravilna
odgovora.
a. ozemeljsko največjo v Sredozemlju
b. vojaško najmočnejšo
c. gospodarsko najuspešnejšo
Kaj je oslabilo grške polise
Med Atenami in Sparto so proti koncu 5. stoletja pr. Kr. izbruhnile peloponeške vojne.
6. Kakšne posledice so imele vojne za grške polise?
So jih oslabile.
V Atenah so uvedli antično demokracijo
Britanskega muzeja www.
ancientgreece.co.uk in izberejo okno
Athens:
S klikom na okno Explore spoznavajo
antične Atene:
- Kaj se je dogajalo na agori?
- Čemu je služil bouleterij?
- Čemu je služila stoa?
- Po čem je bil znan del mesta, ki se je
imenoval Kerameikos?
- Kje je zasedala ljudska skupščina?
- Kako so tiste, ki niso izpolnili svoje
dolžnosti in se niso udeležili skupščine,
privedli na zasedanje?
- Zakaj je bila akropola najbolj sveti
prostor mesta?
Učitelj učence razdeli v skupine.
Vsaka skupina predstavi delo enega
pomembnega atenskega državnika:
Drakon, Solon, Klejsten, Perikles. Ko
skupine poročajo, na tabli nastaja miselni
vzorec.
50
RADOVEDNEŽ
Razmisli, ali bi lahko peloponeške vojne označili za državljansko vojno. Svoj odgovor utemelji.
40
Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja
www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/
main_menu.shtml in izberejo okno
Cartoon Classics. Nato izberejo okno
Athens thinks twice! in poiščejo odgovore
na vprašanja:
• O katerem mestu govori zgodba?
• V katerem času se zgodba dogaja?
• Zakaj se Atene odločijo za ukrepanje
proti mestu?
• Kako so v Atenah prišli do odločitve?
• Kakšna je bila dokončna odločitev
Atencev, ko se še enkrat premislili o
ukrepu zoper izdajalsko mesto?
• O čem priča zgodba?
co.uk in izberejo okno Acropolis:
• S klikom na okno Story spoznavajo
slike iz festivala, ki ga prikazuje relief na
Parteonu:
- Kdo vse gre na festival?
- Kateri bogovi se udeležujejo festivala?
- Katere živali darujejo bogovom?
- Kaj še darujejo?
• S klikom na okno Explore spoznavajo
zgradbe na akropoli:
- Kakšno funkcijo je imel Partenon?
- Kakšno funkcijo je imela Propilija?
- V čast katerega boga so zgradili svetišče
Erehtejon?
• V igrici Challenge učenci zgradijo
tempelj.
Učenci preberejo odlomek iz
Plutarhovega dela v učbeniku na strani
44 in v kratkem sestavku predstavijo
otroštvo spartanskih otrok.
izdelkov
Učenci izdelajo plakat, na katerega
zapišejo pravila dobre vzgoje. Učitelj
zgodovine se pri tej nalogi lahko poveže z
učiteljem državljanske vzgoje in etike.
Kaj je oslabilo grške polise
Učenci v dvojicah, v kateri eden
predstavlja Spartanca, drugi pa
Atenca, iščejo vzroke za nasprotja med
najmočnejšima polisoma. Vsak učenec
zagovarja svoje stališče.
Ob zaključku učenci razmislijo, kako bi
lahko bilo rešili spor med Atenami in
Sparto brez prelivanja krvi.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence pozove, da razmislijo o
območjih, kjer državljanska vojna divja še
danes (Kongo, Irak …). Učenci razmislijo
o posledicah vojn za države. Kakšna je
danes vloga mednarodne skupnosti v
primerih državljanskih vojn?
PONOVITEV
poglavja.
• Kakšna ureditev je bila značilna za
Sparto?
• Kakšna je bila spartanska vzgoja in kaj
je bil njen namen?
• Katere države ureditve so spoznale
Atene v svojem razvoju?
• Kdo je bil izključen iz odločanja v
atenski demokraciji?
• Kaj je bil namen črepinjske sodbe?
• Zakaj dobo Periklesa v Atenah
imenujemo tudi zlata doba Aten?
• Zakaj je prišlo do spopada med
Atenami in Sparto?
BELEŽKE:
51
Kako je Aleksander Makedonski
postal velik vladar
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede vzroke, ki so
makedonski državi
omogočili vzpon v velesilo,
▶ opredeli obseg države
Aleksandra Velikega,
▶ oceni pomen
Aleksandrove države.
Kako je uspel vzpon Makedonije
UVODNA MOTIVACIA: metoda dela
tehnologijo
Učitelj učencem pokaže odlomek iz
filma Aleksander Veliki, na primer ko se
mladi Aleksander prvič sreča s konjem
Bukefalom. Ob njem učence povpraša o
imenu otroka/vladarja, njegovi državi in
dosežkih ….
Učenci preberejo v učbeniku na strani 47
poglavje Kako je uspel vzpon Makedonije in
pojasnijo vzroke za uspešnost makedonske
vojske, pri čemer so pozorni na:
• vlogo Filipa II. Makedonskega,
• značaj makedonskih vojakov,
• grške zglede.
Po peloponeških vojnah si je grške polise podredila Makedonija. Največji vzpon je Makedonija
doživela v času Aleksandra Makedonskega, ko
je segala od Sredozemlja do Indije.
Kako je Aleksander
Makedonski postal
velik vladar
Kako je uspel vzpon Makedonije
Oslabljenost grških polisov po peloponeških vojnah je izkoristil makedonski vladar Filip II.
1. Med spodaj navedenimi trditvami sta le dve pravilni. Obkroži črki pred njima.
a. Filip II. Makedonski je ustanovil močno makedonsko državo tako, da je združil Makedonijo in Perzijo.
b. Filip II. Makedonski je prenovil makedonsko vojsko, da je postala ena najmočnejših v vzhodnem Sredozemlju.
c. Filip II. Makedonski je osvojil in pokoril vse grške polise, razen Aten.
č. Filip II. Makedonski med prebivalci grških polisov ni imel nasprotnikov.
d. Filip II. Makedonski je bil umorjen na poroki svoje hčere.
2. Kakšne politične cilje je imel Filip II. Makedonski po osvojitvi Grčije?
Zavzeti je želel Perzijo.
Kako je Aleksander porazil Perzijo
Najmogočnejši kralj v grški antični zgodovini je bil Aleksander Makedonski, ki je dobil naziv Veliki.
3. Oglej si zemljevid Aleksandrovih osvajanj v učbeniku na strani 37.
A. Na črte vpiši imena krajev, kjer so se odvijale pomembne bitke.
B. Pobarvaj obseg Aleksandrove države.
C. Na črte zapiši imena krajev, ki jih je Aleksander imenoval po sebi.
Č. Koliko let je trajal njegov osvajalni pohod?
11 let
Granik
ANEKDOTA
Filip II. Makedonski je na višku svoje moči
poslal Špartancem sporočilo:
»Če pridem v Šparto, bom vse pobil in
požgal!«
Špartanci so mu odgovorili samo z eno
besedo: »Če …«.
Učitelj lahko učencem zastavi vprašanje:
• Kaj lahko sklepamo iz anekdote?
AKTUALIZACIJA
Učenci preberejo rubriko Aktualno v
učbeniku na strani 47. Učitelj nato razloži
razliko med makedonskim in grškim
pojmovanjem imena Makedonija. Učenci
pa na zemljevidu Balkanskega polotoka
poiščejo Republiko Makedonijo in grško
pokrajino Makedonijo.
Aleksandrija
Is
Gavgamele
Aleksandrija
Aleksandrija
Aleksandrija
RAZISKOVALEC
učenci poiščejo podatke o kralju Filipu II.
in izdelajo njegov življenjepis.
Kako je Aleksander porazil Perzijo
Učenci preberejo poglavje Kako je Aleksander porazil Perzijo učbeniku na straneh
47–48. Izdelajo kronološko tabelo o Aleksandrovem pohodu; vsakemu spopadu dodajo
pridobitev.
Bitka pri
Graniku
52
41
• Opiši obseg Aleksandrove države,
njene meje na jugu, severu, vzhodu.
• Koliko mest se je poimenovalo po
Aleksandru?
• Kje je bil sedež te velike države?
AKTUALIZACIJA
Učitelj pozove učence, da primerjajo
vojaško moč in vpliv Aleksandrove države
z eno od velesil danes, na primer ZDA. Pri
tem so pozorni na:
• obseg države,
• njen vpliv v svetu,
• razširjenost njenega jezika,
• njeno vojaško moč,
• njeno kulturno in znanstveno moč.
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo Aleksandra pred
pomembno bitko. Opišejo svoje priprave
na bitko, doživljanje bitke, občutke pred
in po bitki …
Kako je Aleksander Makedonski
postal velik vladar
4. Spodnji povedi sta napačni. Prečrtaj napačne besede in zapiši pravilne.
PRAVILNA BESEDA
Po vrnitvi z dolgega pohoda v Atene
(323 pr. Kr.) je Aleksander začel načrtovati, kako bo osvojil Mongolijo.
Perzijo
Vendar je hudo zbolel in je moral pohod
prestaviti.
je umrl
Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo
Po Aleksandrovi smrti je makedonska država razpadla.
5. Zemljevid prikazuje dele, na katere je razpadla Aleksandrova država.
A. K vsakemu delu pripiši njegovo ime.
B. Ob pikah zapiši imena njihovih središč.
C. Zakaj se Aleksandrova država po njegovi smrti ni mogla obdržati?
Aleksander Veliki je umrl brez naslednika. Med njegovimi generali je po Aleksandrovi smrti izbruhnil spopad za dediščino.
Velika država je razpadla. Državo so si razdelili trije najmočnejši
generali: Antigonid je postal makedonski, Ptolemej egiptovski in
Selevkid perzijski kralj.
informacijsko-kominikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo film Aleksander (2004)
in ga nato analizirajo:
a) Aleksander
• Kako je v filmu prikazan Aleksander?
• Kdo so bili njegovi najboljši prijatelji?
• Kakšna je bila vloga njegove mame?
• Kakšen je bil odnos med Aleksandrom
in njegovim očetom?
• Kakšen je bil Aleksandrov odnos do
vojakov?
• Ali so vojaki cenili Aleksandra? V
katerem prizoru se to potrdi?
b) Antična družba
• KRALJ
• Plemiči:
• Sužnji:
• Kdo so bili po poreklu makedonski
vojaki?
• Kaj izvemo o poroki/ločitvi kraljev?
Kaj izvemo o odnosu med Grki in
Makedonci?
c) Bojevanje
• hoplit
• falangač) Babilon: mesto
• Kakšne so bile ulice mesta?
• Opiši hiše, njihovo opremljenost.
• Kdo so bili prebivalci mesta?
• Kakšne vere so bili?
d) Babilon: kraljeva palača
• Kakšna je bila kraljeva palača?
• Kdo je prebival v kraljevi palači?
e) Bogovi
• Kateri bogovi se omenjajo v filmu?
• Kakšno vlogo imajo?
• Sin katerega boga naj bi bil
Aleksander?
MAKEDONIJA
PELA
Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo
PERZIJA
BABILON
ALEKSANDRIJA
EGIPT
RADOVEDNEŽ
Pri nalogi 3.C si ugotovil/a, da je Aleksander po sebi poimenoval veliko mest. Pomisli, kako bi ti poimenoval/a mesta, če bi bil/a tako mogočen
vladar kot je bil Aleksander. Zapiši ime.
Ko se učenci seznanijo z razpadom
Aleksandrove države, jih učitelj pozove k
razmisleku o tem, kako pomemben je bil
dober voditelj države v starem veku.
veku Pri
tem jim učitelj pomaga s podvprašanji:
• Katere odlike je moral imeti dober
voditelj države?
• Kje se je moral najbolj izkazati?
• Kako si je zagotovil ustrezno
nasledstvo po smrti?
• Kaj se je pogosto zgodilo po njegovi
smrti?
Učitelj opozori na slabitev držav po
koncu dolgotrajne vladavine enega
človeka v sodobni zgodovini, na primer
razpad Jugoslavije po smrti Tita …
42
BELEŽKE:
PONOVITEV
poglavja.
• Kaj je omogočilo vzpon Makedonije?
• Zakaj sta Filip II. in Aleksander
načrtovala pohod proti Perziji?
• V kateri bitki je makedonska vojska
dokončno premagala perzijsko vojsko?
• Kako daleč na vzhod je prišla
makedonska vojska?
• Zakaj je Aleksander dobil naziv Veliki?
Ali je ta naziv upravičen?
• Na katere dele je razpadla
Aleksandrova država po njegovi smrti?
53
▶
▶
▶
▶
Skupne športne igre – olimpijske igre
Cartoon Classics. S klikom na okno
Olympic Games obiščejo antične igre in
poiščejo odgovore na vprašanja:
- Kaj so atleti najprej naredili?
- Čemu je služil buleterij?
- Kje se je nahajal Zevsov tempelj?
- Kakšne dirke so organizirali na igrah?
- Kakšno tekmovanje je bil peteroboj?
- Kaj se je zgodilo z mesom volov, ki so jih
bogovom darovali tretji dan iger?
- Kako so tekmovalci proslavili zmago?
Kakšne nagrade so dobili?
Učenci primerjajo antične olimpijske igre
z današnjimi igrami glede na:
• čas trajanja,
• število in vrste tekmovalnih disciplin,
• vrednost nagrad.
AKTIVNOST
V sodelovanju z učiteljem športne
vzgoje učitelj lahko organizira razredne
olimpijske igre.
54
Skupne športne igre – olimpijske igre
Olimpijske igre so prirejali v antični Grčiji v čast bogovom.
1. Preberi spodnje trditve. Pravilne odkljukaj, napačne pa popravi.
OLIMPIJSKE IGRE SO PRIREJALI VSAKA 4 LETA V ATENAH.
OLIMPIJI
V ČASU OLIMPIJSKIH IGER SO SE PRENEHALE VSE VOJNE.
ANTIČNE OLIMPIJSKE IGRE SO BILE POSVEČENE BOGU JUPITRU.
ZEVSU
NA OLIMPIJSKIH IGRAH SO LAHKO SODELOVALI LE MOŠKI.
2. Ob slikah poimenuj tri discipline, v katerih so tekmovali Grki na olimpijskih igrah.
rokoborba
skok v daljavo
met diska
3. Ali je tudi za antične olimpijske igre veljalo načelo: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«? Odgovor utemelji.
Ne; zmagovalci so bili nagrajeni, poraženci pa prezirani.
Skupna vera – vera v 12 bogov
Antični Grki so bili politeisti in so častili veliko bogov.
4. Reši izpolnjevanko.
Kakšne naloge so bile
zaupane bogovoma, čigar
imeni dobiš na obarvanih
poljih? Ime prvega moraš
prebrati od spodaj navzgor.
Hermes: Bog prometa
Had: Bog podzemlja
☞
tehnologijo
Učitelj predvaja posnetek iz modernih
olimpijskih iger, na primer otvoritev
letnih olimpijskih iger v Atenah leta
2004 je mogoče najti tudi na www.
youtube.com (geslo: Opening Ceremony
Olympic Games 2004 Athens; posnetek
je dolg 9:56 minut).
Nato učitelj učence povpraša:
• Na koliko let so organizirane
olimpijske igre? Zakaj na 4 leta?
• Od kdaj se prireja olimpijske igre
moderne dobe?
• V katerih disciplinah tekmovalci
tekmujejo?
• Kaj predstavlja simbol olimpijskih
iger?
Politično so Grki živeli deljeni v številne države,
vendar so gojili zavest o pripadnosti isti kulturi.
Grke so povezovali skupni jezik, vera, trgovina,
umetnost in olimpijske igre.
boginja neba, Zevsova žena in sestra
bog vojne
A
R
H
E
E
S
R
A
boginja ljubezni
A
F
R
O
D
I
T
boginja rodovitnosti
D
E
M
E
T
R
A
boginja modrosti
A
T
E
N
A
boginja domačega ognjišča in družine
H
E
S
T
I
J
A
A
☞
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede elemente, ki so
povezovali politično
razdeljene Grke,
oceni pomen olimpijskih
iger v življenju Grkov,
religije,
klasične umetnosti ter
navede njene značilne
spomenike,
navede najpomembnejše
dosežke Grkov v znanosti.
43
metoda pisno-grafičnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje Skupne
športne igre – olimpijske iger v učbeniku
na strani 49 ter izdelajo plakat (v
skupinah) o antičnih olimpijskih igrah.
RAZISKOVALEC
učenci poiščejo podatke o krajih, ki so
gostili moderne olimpijske igre (letne ali
zimske). Izdelajo zemljevid, na katerem
jih označijo in časovni trak, kamor vpišejo
leta, ko so igre potekale.
Skupna vera – vera v 12 bogov
Britanskega muzeja www.
ancientgreece.co.uk in izberejo okno
Gods and Goddesses:
S klikom na okno Explore spoznavajo
grške bogove, njihove zgodbe, templje in
festivale (čaščenja).
S klikom na pojem Symbols lahko
ugotovijo tudi simbole bogov. Ko jih
poiščejo, jih prerišejo oziroma vrišejo v
spodnjo preglednico.
Vsak učenec prebere eno zgodbico iz
grške mitologije, v kateri nastopa grški
bog. Priporočamo delo Stare grške bajke
(E. Petiška). Prebrano zgodbico učenec v
obliki zgodovinske govorne vaje predstavi
sošolcem. Učitelj lahko v sodelovanju z
učiteljem slovenščine pripravi literarni
večer, na katerem učenci prebirajo
zgodbe o grških bogovih.
ZEVS
POZEJDON
APOLON
ARES
HERMES
HEFAJST
HERA
DEMETRA
ARTEMIDA
AFRODITA
ATENA
DIONIZIJ
Klasična umetnost
5. Poveži bogove z njihovimi opisi in simboli. V kvadrat nariši Zevsov simbol.
ZEVS
PESNIŠTVO
TRIZOB
ATENA
MORJE
SOVA
POZEJDON
VRHOVNI BOG
LIRA
APOLON
MODROST
STRELA
Klasična umetnost
Dosežke klasične grške umetnosti lahko občudujemo še danes.
6. Na črte zapiši A. posamezno umetniško smer in B. njene glavne značilnosti.
A. arhitektura
B.
dorski
STEBER
jonski
tehnologijo
Učitelj predvaja posnetek o gradnji
Partenona na atenski akropoli, ki ga
www.youtube.com;
je mogoče najti na www.youtube.com
geslo: Engineering an Empire – Greece.
Priporočamo dva posnetka (vsak dolžine
7:47 minut; v angleščini), in sicer Part
4 in Part 5. Po ogledu posnetkov učitelj
učence povpraša:
• Kako so gradili Partenon?
• Kakšne nesreče so bile pogoste?
• Kako so naredili stebre?
• Kaj je Partenon s svojo veličastno
podobo sporočal svetu?
• Opiši kip boginje Atene, ki se je
nahajal v notranjosti svetišča.
Učenci se razdelijo v tri skupine,
vsaka skupina s pomočjo učbenika,
računalniškega programa, interneta in
druge literature pripravi poročilo o eni
vrsti umetnosti (kiparstvo, arhitektura,
dramatika).
STEBER
A.
kiparstvo
A.
arhitektura
B.
telo v gibanju
B.
dober zvok in pogled
korintski
STEBER
Napredek znanosti
Znanost je v klasični dobi v antični Grčiji dosegla visoko raven.
7. A. Katere znanosti so bile razvite v antični Grčiji? Pobarvaj jih.
MEDICINA
KEMIJA
FILOZOFIJA
ZGODOVINA
gradivom
Učitelj učencem pokaže slikovno gradivo,
ki prikazuje antične in sodobne kipe ter
gradbene dosežke. Učenci objekte na
slikah primerjajo glede na:
• zunanjo podobo,
• uporabnost,
• izraznost,
• velikost.
B. Grki so veliko znanja prevzeli od sosednjih ljudstev. Katerih?
Egipčanov, Perzijcev ...
8. Oglej si sliko in preberi pisni viri, ki opisuje zdravljenje pri Grkih.
Pri Grkih je bila medicina zelo razvita. Ustanovili so šolo, v kateri so
se bodoči zdravniki učili in izmenjavali izkušnje. Zapisovali so oblike bolezni in načine zdravljenja. Preden so človeka začeli zdraviti,
so najprej skušali ugotoviti, kaj je z njim sploh narobe. Opravljali so
tudi manjše operacije, na primer operacije očes.
Kratko zapiši, v čem je bilo grško zdravljenje bolnih naprednejše od zdravljenja prvih civilizacij.
•
opazovanje človeka in njegove bolezni
•
opravljali manjše operacije
44
Napredek znanosti
Učenci preberejo poglavje Napredek znanosti v učbeniku na strani 52 ter izdelajo
povzetek v obliki miselnega vzorca.
izvor znanja
medicina
Znanost v antični Grčiji
filozofija
zgodovina
Učenci preberejo Hipokratovo prisego v
učbeniku na strani 52 ter ugotovijo, kaj je
Hipokrat obljubil glede:
• svojih staršev,
• odnosa do življenja,
• svojega poklica,
• molčečnosti.
Učenci razmislijo, kako uspešen bi bil
pri zdravljenju antičnih Grkov današnji
zdravnik.
Cartoon Classics. S klikom na okno
The Greek Theater obiščejo antično
gledališče, poimenovano po bogu
Dioniziju, in poiščejo odgovore na
vprašanja:
- Kdo je v gledališču sedel v prvi vrsti?
- Kdo je sedel takoj za njimi?
- Kje so se igralci pripravljali na igro?
- Kje so se med igro nahajali igralci?
- Kakšna je bila vloga prostora, ki so ga
imenovali orkester?
- Kakšna je bila vloga zbora?
- Koliko igralcev je sprva igralo v igri?
- Zakaj so igralci nosili maske?
PONOVITEV
poglavja.
• Kako so potekale antične olimpijske
igre?
• Kaj je pomenil izraz »olimpijski mir«?
• Katere lastnosti so imeli grški bogovi?
• Koga so Grki častili?
• Katere stile stebrov so Grki uporabljali
pri gradnji?
• Navedi nekaj znanih grških antičnih
kulturnih spomenikov.
• Katere znanosti so razvijali Grki?
55
Kako je Aleksander Veliki vplival
na kulturni razvoj
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti
helenistične umetnosti in
fi lozofije,
navede značilne
spomenike helenizma,
navede najpomembnejše
dosežke helenizma
v znanosti,
oceni zapuščino antične
Grčije.
Kako je Aleksander Veliki
vplival na kulturni razvoj
Dediščina Aleksandra Velikega je bila mnogo
večja, kot le zgolj država. Spodbudil je razvoj
kulture, imenovane helenizem, ki se je ohranila
še mnoga stoletja. Velik napredek so doživele
različne znanosti in umetnost, grščina pa je bila
svetovni jezik.
Aleksandrija – središče helenizma
Z Aleksandrom Velikim se je začelo novo obdobje grške antične kulture, imenovano helenizem.
1. Slika prikazuje dogodek, ko je Aleksander priredil množično poroko, na kateri se je tisoč grških vojakov poročilo s Perzijkami.
A. Pomisli, v čem je bil pomen tega dogodka.
Simbolično je združil grško in perzijsko kulturo.
Aleksandrija – središče helenizma
tehnika (asociacije)
Učitelj na tablo nariše pravokotni
trikotnik. Učencem zastavi vprašanja o:
• kotih,
• geometriji.
Skupaj ugotovijo, kaj je Pitagorov izrek.
Učitelj pojasni, da je nastal v obdobju
helenizma.
izdelkov
Učenci v preglednico vpišejo tri
značilnosti helenizma, ki jih povežejo s
pojmom v tabeli.
UMETNOST NOVA MESTA MEŠANJE KULTUR
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence opozori na:
— multikulturnost današnje družbe na eni
strani (preseljevanje ljudi na druge celine,
mešani zakoni, kulturno mešana družba) in
— na vedno večjo amerikanizacijo.
VEČ O …
Pri mnogih narodih se širi strah, da bo
nadaljnji razvoj uničil posebnosti njihove
kulture,ki vodi v trenja med kulturami
kulturami. Ta
strah povzroča spore med narodi in celo
med pripadniki istega naroda. V Franciji
na primer poteka razprava o tem, katere
»nefrancoske« besede bi morali izločiti,
da bi bila francoščina bolj čisti jezik. V
nekaterih delih muslimanskega sveta je
prepovedano oblačiti kavbojke ali kratka
krila, ker to predstavlja vpliv zahodne
kulture. V posameznih državah oblasti
kontrolirajo medije, da ne bi prikazovali
podobe iz zahodne kulture, saj menijo,
da bi to lahko škodovalo njihovi kulturi. V
drugih primerih pa se pripadniki naroda
odločijo, da se bodo vdoru zahodne kulture
uprli z oživljanjem tradicionalnih običajev.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o knjižnici v
Aleksandriji. Svoje ugotovitve predstavijo
v obliki zgodovinske govorne vaje.
56
B. Kaj pomeni, da je bila grščina takrat svetovni
jezik?
Da so jo govorili v večini tedaj znanega sveta.
C. Katere jezike danes prištevamo med svetovne?
angleščina, francoščina ...
2. Pojasni pomen navedenih kulturnih središč v času helenizma.
ALEKSANDRIJSKA
KNJIŽNICA
največja knjižnica v Sredozemlju
MUZEON
(MUZEJ)
prostor, kjer so hranili umetniška dela
Napredek sta doživeli znanost in tehnika
Velik napredek je v helenističnem obdobju doživela znanost.
3. A. Na črte pred znanosti zapiši ustrezne številke znanstvenikov.
B. Nariši shemo Pitagorovega izreka.
1
Pitagora
2
Ptolemej
3
Eratosten
4
Evklid
5
Aristarh
6
Arhimed
1, 4, 6 MATEMATIKA
__________
2, 3, 5 ASTRONOMIJA
__________
45
(besednica)
smiselne povedi.
Učenci preberejo poglavje Aleksandrija – središče helenizma v učbeniku na strani 53.
Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
• ALEKSANDRIJA …………………………….
• MUZEJI ………………………………..……
kulturno obdobje
• ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA ..…..…...
• PHAROS ………………………..……………
Muzeji
Helenizem
Aleksandrija
Aleksandrijska knjižnica
Napredek sta doživeli znanost in tehnika
AKTIVNOST:
metoda dela z zgodovinskimi besedili in
S pomočjo besedila v učbeniku na straneh
53–54 učenci v preglednici opišejo
dosežke v astronomiji in matematiki.
Kako je Aleksander Veliki vplival
na kulturni razvoj
ARISTARH
Ali to odkritje
velja še danes?
DA NE
NEPTUN
PTOLEMEJ
DA NE
URAN
ERATOSTEN
DA NE
EVKLID
DA NE
ARHIMED
DA NE
PITAGORA
DA NE
Opis dosežka
4. Pozorno si oglej Aristotelov in Ptolemejev sončni sistem.
Saturn
Saturn
Jupiter
Jupiter
SATURN
Mars
Mars
Sonce
Merkur
Venera
Venera
Merkur
Sonce
Luna
Luna
JUPITER
Zemlja
Zemlja
MARS
ZEMLJA
VENERA
MERKUR
Aristotelov sistem
Ptolemejev sistem
Današnji sistem
(iskanje povezav)
Učitelj pripravi lističe, na katere zapiše
imena helenističnih znanstvenikov, na
druge lističe pa njihove dosežke. Učenci
hodijo k tabli in iščejo pare.
AKTIVNOST: metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo grškega
znanstvenika, ki je ravnokar prišel do
pomembnega odkritja. Opišejo svoje
odkritje, utemeljijo njegov pomen,
prepričujejo o njegovi uporabnosti.
A. V današnji sistem vpiši imena Sonca in planetov kot jih poznamo danes.
B. V čem se razlikujeta skici grških učenjakov?
V položaju Sonca.
Spremembe v filozofiji in umetnosti
Velike spremembe sta v obdobju helenizma doživeli tudi filozofija in umetnost.
5. Dopolni besedilo z besedami, ki so navedene v okvirčku spodaj.
bogov
V obdobju helenizma so postavljali številne kipe v čast _____________________________
in
junakom
cesarje
spomin ___________________________.
Kiparji so upodabljali tudi ________________________
navadne
in ___________________________
ljudi.
cesarje, bogovom, navadne, junakom
6. Katere sledi antične grške kulture lahko še danes opazimo v naši družbi?
demokracija, volitve, olimpijske igre, arhitektura ...
VEČ O …
V času helenizma so delovali tudi
zgodovinarji. Najpomembnejši je bil
zgodovinarji
Polibij (ok. 200 pr. Kr. do ok. 118 pr.
Kr.), ki je v 50 knjigah opisal vzroke
za vzpon Rima v 3. in 2. stoletju pr.
Kr. V svojih obrazložitvah se je trudil
analizirati vzroke in okoliščine, ki so
vplivale na dogodke v preteklosti. Zato
poleg Tukidida velja za utemeljitelja
znanstvenega zgodovinopisja. Zgodovinar
Diodor Sicilijski je opisal zgodovino Grčije
in Sicilije v času do prve punske vojne.
Za staro rimsko zgodovino je pomemben
tudi Dionizij iz Halikarnasa.
Spremembe v filozofiji in umetnosti
RADOVEDNEŽ
Okoli 12.000 besed, ki jih uporabljamo danes v vseh jezikih, je grškega izvora. Morda poznaš katero? Zapiši jo.
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na strani 54 (Spremembe v filozofiji in
umetnosti) ter s pomočjo preglednice
primerjajo klasično in helenistično
umetnost.
Klasična
umetnost
46
učenja (igra vlog)
Učenci se razdelijo v dvojice, eden
predstavlja stoika, drugi pa epikurejca.
Ugotavljata, kako se njuni pogledi na svet
razlikujejo.
Zapuščina antične Grčije
Učenci si ogledajo slikovno-grafično
predstavitev o zapuščini antične
Grčije v učbeniku na strani 54. Izdelajo
plakat, na katerega narišejo posamezne
elemente zapuščine, ki so navedeni v
učbeniku.
RAZISKOVALEC
Od antičnih Grkov je Evropa prevzela okoli
51.000 besed. Prešle so v germanske
in romanske jezike in za mnoge danes
niti ne vemo, da so prevzete iz grščine.
literature poiščejo nekaj takih prevzetih
besed.
Helenistična
umetnost
Kdo je naročal
kipe?
Kaj so upodabljali
kipi?
Kakšne so bile
upodobljene
kiparske podobe?
PONOVITEV
poglavja.
• Kaj je bilo značilno za helenizem?
• Zakaj je bila aleksandrijska knjižnica
nekaj posebnega?
• Kakšen prostor je bil v antiki muzej?
• Katere znanosti so v helenizmu
doživele napredek?
• V čem se je helenistično kiparstvo
razlikovalo od klasičnega?
57
v antični Grčiji
Kakšen je bil položaj žensk
strani 56 zgoraj in ga analizirajo:
• Kaj je Ksenofon pričakoval od svoje
žene?
• Kaj je bila dolžnost grških žena v antiki?
• Ali besedilo govori o svobodni ženi ali
sužnji? Kako so učenci to ugotovili?
Kakšen je bil položaj žensk
Ženske v grški družbi niso imele politične moči.
1. Preberi odlomek v učbeniku na strani 56, v katerem grški zgodovinar Ksenofon
opisuje svoja pričakovanja do žene.
A. V čem je bila ženska izenačena s sužnjem? brez pravic
B. V čem je bila ženska izenačena z moškim?
nadzor v hiši
C. Razmisli, ali so pričakovanja moških v današnjem času enaka.
Č. Ali bi bile sodobne ženske voljne pristati na takšno vlogo?
D. Zakaj so bili grški moški večinoma bolje izobraženi od žensk?
Ženske niso hodile v šole.
2. Primerjaj ilustraciji.
A. Pod njiju zapiši, v katerem polisu - Sparti ali Atenah – bi našel deklici.
B. Kratko opiši vzgojo deklic v posameznem polisu.
Polis
Atene
Sparta
Vzgoja deklic
gospodinjska dela
osnovne vojaške veščine
Kakšna je bila prehrana
Večina Grkov je živela zelo preprosto. Preprosta je bila tudi njihova prehrana.
5. Preberi besedilo v učbeniku na strani 56.
V desni prostor nariši tloris
grške hiše in poimenuj prostore v njej.
MOŠKI
PROSTORI
VHOD
Učenci napišejo kratko pesmico (dve
vrstici), v kateri predstavijo vsakdan
grškega otroka.
co.uk in izberejo okno Daily Life:
S klikom na okno Story lahko izberejo
vlogo (ženska vloga v Sparti ali Atenah;
moška vloga v Sparti ali Atenah) in
ugotovijo, kakšno je bilo življenje v
antični Grčiji.
Ko si ogledajo vloge, pojasnijo, katero
vlogo bi izbrali in utemeljijo, zakaj.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o znanih
ženskah iz grške antične zgodovine, na
primer Aspaziji, spremljevalki atenskega
državnika Periklesa.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o oljkah.
Izdelajo plakat o tem drevesu, njegovih
sadežih in njihovi uporabnosti.
Grška družba je podobno kot druge stare kulture
poznala suženjstvo. V grški družbi so odločali
moški. Večina Grkov je živela na podeželju v
preprostih hišah.
v antični Grčiji
SPREJEMNICA
MOŠKI PROSTORI
OLIVE
FIGE
RIBE
OVČJE MESO
Učenci preberejo poglavje Kakšna je bila prehrana v učbeniku na strani 56. Izpolnijo
Sodobna Grčija
Kruh
Olive
Maslo
preprosta hrana
Ribe
nakupovanje hrane
Prehrana Grkov
Puranji zrezek
Fige
Sladoled
Čokolada
Med
58
JEDILNICA
DNEVNI
PROSTOR ZA
ŽENSKE
SHRAMBA
ŽENSKI PROSTORI
ZELENJAVA
KRUH
47
izdelkov
Učenci primerjajo prehrano v antični
in današnji Grčiji. Svoje ugotovitve
predstavijo v spodnji tabeli tako, da
odkljukajo v prostoru, če je navedba
pravilna.
Sir
ŽENSKI PROSTORI
4. Primerjaj prehrano revnejših in bogatejših Grkov. Z modro barvo obkroži jedi, tipične za revnejše prebivalstvo,
z rdečo barvo pa jedi, tipične za bogate prebivalce. Če je bila jed na mizi vseh prebivalcev, jo pobarvaj.
Kakšna je bila prehrana
Antična Grčija
KUHINJA
VRT
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše vsakdanje življenje
v antični Grčiji,
▶ opiše položaj moških in
žensk v družbi,
▶ opiše šolanje in vzgojo
otrok.
simpoziji
pijača
PONOVITEV
podpoglavjih.
• Kaj je bilo značilno za položaj
svobodnih ljudi v grški družbi?
• Kakšen je bil položaj sužnjev?
• Kdo je odločal v grški družbi?
• Kakšna je bila vloga žensk?
• Od česa je bilo odvisno, kakšno
izobrazbo bodo dobili otroci?
• Kakšna je bila prehrana antičnih
Grkov?
PONOVIMO
Prostor
Višek kulture
Kreta
Mikene
2.200 - 1.450 pr. Kr.
2.000 pr. Kr.
Knosos
močni zidovi
vulkanski izbruhi
vdor Grkov (Dorcev)
Palače
Vzrok za propad
PRVE RAZVITE KULTURE V 2. TISOČ. PR. KR.: primerjaj minjsko in mikensko kulturo
STARA (ANTIČNA) GRČIJA
GRŠKI POLISI V 1. TISOČ. PR. KR.: izpolni časovni trak razvoja grških polisov
POLIS
značilnosti
GRŠKA
KOLONIZACIJA
GRŠKOPERZIJSKE VOJNE
mestna država,
kdaj 8. stol. pr. Kr.
kdaj 5. stol. pr. Kr.
različne ureditve
kam Sredozemlje
vzroki za zmago Grkov
pomen širjenje grške
boljše orožje,
kulture
ALEKSANDER
MAKEDONSKI
FILIP
MAKEDONSKI
cilj Perzija
cilj Perzija
vojaški uspeh:
vojaški uspeh:
polis ATENE
demokracija
polis ŠPARTA
vojaška država
domači teren ...
SPOPADI MED
POLISI
5.
stol. pr. Kr.
kdaj
tekmovanje med
Atenami in Šparto
oboroževanje
posledica
in napetosti
oslabitev polisov
osvojitev Perzije
pokoritev Grčije
USODA DRŽAVE PO SMRTI ALEKSANDRA VELIKEGA
razpad
59
PONOVIMO
OTROŠTVO
DRUŽBENI SLOJI
Ime sloja
NESVOBODNI
Vloga moških
plemiči
vodilni
ljudstvo
podrejeni
sužnji
dečki v šolah, deklice doma
DRUŽBA
SVOBODNI
Položaj v družbi
brez pravic
BIVALIŠČA
preproste hiše
PREHRANA
Vloga žensk
odločajo
preprosta
brez pravic
ANTIČNA GRŠKA KULTURA
OLIMPIJSKE IGRE
IGRE SO BILE POSVEČENE
Zevsu
BOGU ___________.
ODVIJALE SO SE V MESTU
Olimpija
________________
VSAKE
4
_________LETA.
TEKMOVALI SO LE
moški
_______________.
MED IGRAMI SO POLISI PREKINILI
____________________.
vojne
DRAMATIKA
dramo
GRKI SO IZNAŠLI ____________________,
bogovom
KI JE BILA POSVEČENA _______________.
komedije IN ___________.
tragedije
IGRALI SO ____________
moški
IGRALCI SO BILI LE ______________,
KI
maske
SO NOSILI ____________________.
60
ZNANOST
GRKI SO VELIKO ZNANJA PREVZELI IN
razvili
GA ___________________
DALJE. Z OPAposkusi
ZOVANJEM IN ___________________
SO PRIŠLI DO NOVIH SPOZNANJ. MISLECI, KI SO ISKALI RESNICO, SO BILI
filozofi
___________________.
ZELO RAZVITA JE
medicina
BILA ___________________.
HERODOT JE
zgodovinar
BIL PRVI _________________
IN MU PRAVIMO OČE ZGODOVINE. V HELENIZMU
matematika
STA SE ZELO RAZVILI _________________
IN __________________.
astronomija
KULTURA
VEROVANJE
več
GRKI SO VEROVALI V __________
BOGOV. NAJPOMEMBNEJŠI JE BIL BOG
Zevs
_______________.
ATENE JE VAROVALA
Atena
BOGINJA ________________.
GRKI SO
BOGOVE SPRAŠEVALI ZA NASVET V
preročiščih
_____________________.
NAJBOLJ ZNANO
Delfih
JE BILO V _______________.
GRADBENIŠTVO
GRKI SO USTVARILI VELIČASTNE
STAVBE:
• V VSAKEM MESTU JE BILA NA VZakropola
PETINI ________________
IN NA NJEJ
templji
ŠTEVILNI _________________
V ČAST
BOGOVOM. KRASILI SO JIH ŠTEVILNI
kipi
___________________
BOGOV.
• DRAME SO PRIREJALI V
gledališčih
__________________________
Rimski imperij:
67
69
72
73
75
77
80
82
83
Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva
Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi
Gospodarski razcvet rimskega imperija
Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju
UČNO GRADIVO
• Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki.
• Axel Boëthius, Etruscan and early Roman architecture, Penguin Books, Harmondsworth, 1990.
• Iulius Gaius Caesar, Galska vojna, Obzorja, Maribor, 1970.
• Jérome Carcopino, Rim na vzponu cesarstva, Modrijan, Ljubljana, 2001.
• Barry Cunliffe, Rimljani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982.
• 2000 let krščanstva, Mihelač, Ljubljana, 1991.
• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki.
• Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968.
• Michael Kerrigan, M., Stari Rim in rimsko cesarstvo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002.
• Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki.
• Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000.
• Ljudmila Plesničar-Gec, Kuhar, B., Emona in rimska kuhinja. Apicijevi recepti za današnjo rabo, ČZD Kmečki glas; Mestni muzej, Ljubljana, 1996.
• Ljudmila Plesničar-Gec, L. et al., Emonski forum=Emona forum, Univerza na primorskem, Koper, 2006.
• Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Svet biblije. Stara zaveza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Svet biblije. Nova zaveza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Marjeta Šašel-Kos, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadanom in Sirmijem pri Kasijy Dionu in Herodianu, SAZU, Ljubljana, 1986.
• Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968.
• Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,
• Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
• Zgodovina cerkve, 1. knjiga: Od začetkov do Gregorja Velikega, Družina, Ljubljana, 1998.
61
Rimski imperij:
• Zgodovina krščanstva, DZS in Ognjišče, Ljubljana, 1992.
• Znamenita pisma: sporočila, ki so spreminjala svet, DZS, Ljubljana, 1995.
• Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki.
• Gian Paolo Ceserani, Pompeji, Domus, Ljubljana, 1989.
• Peter Chrisp, Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.
• J. Espinós, Kako so živeli Rimljani, Karantanija, Ljubljana, 2000.
• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki.
• John Guy, Rimljani, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Eva Kocuvan, Rimljan sem – Romanus sum, DZS, Ljubljana, 1994.
• Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000.
• Fiona Macdonald, Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja o starem Rimu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• John Malan, Vse, samo rimski gladiator ne!, Didakta, Radovljica, 2002.
• Gilbert Meadows, Mali antični leksikon, Mihelač, Ljubljana, 1995.
• Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki.
• Christopher Rice, Otroci skozi čas: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.
• 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,
• Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
LEPOSLOVJE
• Antična poezija, DZS, Ljubljana, 2002.
• Marcus Tullius Cicero, Lelij – o prijateljstvu, Študentska založba Litera, Maribor, 2004.
• Gaius Valerius Catullus, Gaj Valerij Katul, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.
• Lloyd C Douglas, Njegova suknja, Ognjišče, Koper, 1973.
• Quintus Horatius Flaccus, Izbrana dela, DZS, Ljubljana, 1955.
• Quintus Horatius Flaccus, Pesmi, Obzorja, Maribor, 1993.
• Robert Graves, Jaz, Klavdij, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1978.
• Conn Iggulden, Imperator. Polje mečev, Učila International, Tržič, 2007.
• Conn Iggulden, Imperator. Rimska vrata, Učila International, Tržič, 2005.
• Conn Iggulden, Imperator. Smrt kraljev, Učila International, Tržič, 2006.
• Marcus Aurelius Antoninus, Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska matica, Ljubljana, 2006.
• Titus Petronius Arbiter, Satirikon, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987.
• Titus Maccius Plautus, Amfitruo, Obzorja, Maribor, 1970.
• Titus Maccius Plautus, Aulularia ali komedija o loncu, Obzorja, Maribor, 1991.
• Titus Maccius Plautus, Bahavi vojščak, Obzorja, Maribor, 1994.
• Titus Maccius Plautus, Dvojčka, [s.n.], Ljubljana, 1967.
62
Rimski imperij:
• Titus Maccius Plautus, Hišni strah, Obzorja, Maribor, 1971.
• Gaius Plinius Caecilius Secundus, Pisma, Obzorja, Maribor, 1962.
• Plutarchus, Rimska vprašanja; Grška vprašanja, Insitutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2006.
• Plutarchus, Vzporedni življenjepisi, DZS, Ljubljana, 2004.
• Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.
• Publius Ovidius Naso, Ljubezni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.
• Publius Ovidius Naso, Pisma iz pregnanstva, DZS, Ljubljana, 1959.
• Publius Ovidius Naso, Zdravila za ljubezen, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Rimska lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980.
• Gaius Sallustius Crispus, Vojna in prevrat, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• Lucius Annaeus Seneca, O srečnem življenju in druge razprave, Študentska založba, Ljubljana, 2001.
• Lucius Annaeus Seneca, Pisma prijatelju Luciliju, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Henryk Sienkiewicz, Quo vadis, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Publius Terentius Afer, Evnuh, Obzorja, Maribor, 1987.
• Publius Vergilius Maro, Eneida, Mihelač, Ljubljana, 1992.
• Publius Vergilius Maro, Publij Vergilij Maro, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.
• Gore Vidal, Julijan, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1971.
• Steve Barlow, Izgubljeni dnevnik sužnja Julija Cezarja, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Hans Baumann, Vojskoval sem se z Hanibalom, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976.
• Milan Dekleva, Naprej v preteklost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Enrico Galbiati, Jezus Kristus, Ognjišče, Koper, 1984.
• René Goscinny, Asterix in Briti, Didakta, Radovljica, 1997.
• René Goscinny, Asterix in Kleopatra, Didakta, Radovljica, 1991.
• René Goscinny, Asterix legionar, Didakta, Radovljica, 1998.
• René Goscinny, Asterix na olimpijadi, Didakta, Radovljica, 1992.
• René Goscinny, Asterix. Gladiator, Didakta, Radovljica, 2007.
• René Goscinny, Asterix. Prva prigoda, Didakta, Radovljica, 1993.
• René Goscinny, Asterix. Spopad poglavarjev, Didakta, Radovljica, 1996.
• René Goscinny, Asterix. Zlati srp, Didakta, Radovljica, 1993.
• René Goscinny, Cezarjev lovorov venec, Egmont, Ljubljana, 2000.
• René Goscinny, Okrog Galije z Asterixom, Didakta, Radovljica, 1990.
• Miki Muster, Krvavi kapitan/Gladiator/Sneg, sneg, Delo, Ljubljana, 2005.
FILMI (IZBOR)
• Asterix in Obelisk: misija Kleopatra, r. Alain Chabat, Francija, 2002.
• Asterix in Obelisk proti Cezarju, r. Claude Zidi, Francija, 1999.
• Ben-Hur, r. William Wyler, ZDA, 1959.
• Gladiator, r. Ridley Scott, ZDA, 2000.
• Jezus, r. John Krish, ZDA, 1979.
• Jezus Kristus Supestar (muzikal), r. Norman Jewison, ZDA, 1973.
• Julij Cezar, r. Joseph L. Mankiewicz, ZDA, 1953.
• Julij Cezar, r. Uli Edel, ZDA, 2002.
• Kleopatra, r. Joseph L. Mankiewicz, ZDA, 1963.
• Padec rimskega cesarstva, r. Anthony Mann, ZDA, 1964.
• Quo vadis, r. Mervyn LeRoy, ZDA, 1951.
• Spartak, r. Stanley Kubrick, ZDA, 1960.
• Titus, r. Julie Taymor, ZDA, 1999.
DOKUMENTARNI FILMI
• Biblija: knjiga vseh knjig, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.
• Biblija. Nova zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1993.
• Evangelij po Judi, Delo, Ljubljana, 2006.
• Odsevi davnine: antično steklo v Sloveniji, Visual production, Celje, 2004.
• Razvoj rimskega imperija, Jack, Ljubljana, 1992.
• Starodavni Rim, Boomark Vester, Tržič, 2000.
• Zgodnje krščanstvo. 1 del: Od vere do nauka, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.
• Zgodnje krščanstvo. 2 del: Od nauka do Cerkve, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.
Etruščani
www.eurekalert.org/pub_releases/2007-06/esoh-aew061307.php
www.mysteriousetruscans.com/
http://history-world.org/etruscans.htm
www.inforoma.it/feature.php?lookup=etruscan
www.dia.org/collections/ancient/theetruscans/theetruscans.html
63
Rimski imperij:
Ustanovitev mesta Rim
http://aveteromani.antika-si.com/kralji.php
www.geografija.hr/novosti.asp?id_novosti=719&id_projekta=0&id_stranice=0
www.roman-empire.net/
www.britannica.com/eb/article-26588/ancient-Rome
www.timelessmyths.com/classical/rome.html
Rimska republika
www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2003/ura/mihelic/rimskazgodovina.pdf
www.wsu.edu/~dee/ROME/REPUBLIC.HTM
www.historyforkids.org/learn/romans/history/earlyrepublic.htm
www.utexas.edu/depts/classics/documents/RepGov.html
www.ualberta.ca/~csmackay/Consuls.List.html
www.schoolshistory.org.uk/republic.htm
Širjenje rimskega imperija
Rimska vojska
http://193.2.145.130/projekti/timko/rimljani/vojska.html
www.zgodovina.org/datoteke/rimska_vojska.ppt
www.roman-empire.net/army/army.html
www.romanarmy.com/cms/
www.redrampant.com/
www.historyonthenet.com/Romans/roman_army.htm
Širjenje po Sredozemlju
www.gea-on.net/clanek.asp?ID=67
http://ro.zrsss.si/projekti/zgo/sirjenjerima/tsld003.htm
www.joker.si/article.php?rubrika=1&articleid=458&page=6
http://lexicorient.com/e.o/punic_wr.htm
http://history.boisestate.edu/westciv/punicwar/
www.dl.ket.org/latin2/historia/republic/punic1.htm
Družbeni problemi
www.britannica.com/eb/article-9047288/latifundium
www.socialstudiesforkids.com/wwww/world/latifundiadef.htm
www.moyak.com/researcher/resume/papers/roman_slavery.html
Rimsko cesarstvo
Politične spremembe
http://projekti.svarog.org/cezar/
http://193.2.145.130/projekti/timko/rimljani/zgodnji_rim.html
http://209.85.135.104/search?q=cache:OLWfdFSbmeAJ:www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/ts_zg-triumviratiincezar.doc+Julij+Cezar+vzpon&hl=sl&ct=clnk&cd=1&gl=si
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/careers_01.shtml
http://sights.seindal.dk/sight/766_Gaius_Iulius_Caesar.html
http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefEdList.aspx?refid=210019401
Gaj Oktavijan Avgust
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofromanrepublic_article_01.shtml
www.pbs.org/empires/romans/index.html
www.lucidcafe.com/library/95sep/augustus.html
www.romanceeverafter.com/the_first_roman_emperor.htm
Gospodarski razvoj
www.unrv.com/economy.php
www.historyforkids.org/learn/romans/economy/
www.ancientcoins.biz/pages/economy/
www.romaneconomy.gr/pub/category.asp
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/romanisation_article_01.shtml
Rimska družba
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/social_structure_01.shtml
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/slavery_01.shtml
www.roman-empire.net/society/society.html
www.historyonthenet.com/Romans/society.htm
www.vroma.org/~bmcmanus/socialclass.html
Rimski bogovi
http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/religije/rimska.htm
http://vsebine.svarog.org/?vsebina=grska_in_rimska_mitologija
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/roman_religion_gallery.shtml
www.crystalinks.com/romegods.html
http://allabouthistory.org/roman-gods.htm
www.godchecker.com/pantheon/roman-mythology.php
64
Rimski imperij:
Zabava v rimskem imperiju
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/launch_gms_gladiator.shtml
www.roman-britain.org/festival.htm
http://depthome.brooklyn.cuny.edu/classics/gladiatr/index.htm
http://abacus.bates.edu/~mimber/Rciv/gladiator.htm
www.vroma.org/~bmcmanus/arena.html
Življenje in delo Jezusa Kristusa
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/kristus.htm
http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezus_Kristus
www.christiananswers.net/godstory/jesus1.html
www.newadvent.org/cathen/08374c.htm
www.infidels.org/library/historical/marshall_gauvin/did_jesus_really_live.html
Razširitev krščanstva po rimskem imperiju
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/christianityromanempire_article_01.shtml
www.classicsunveiled.com/romeh/html/spreadchrist.html
www.unrv.com/culture/spread-christianity.php
www.historylearningsite.co.uk/rome_and_christianity.htm
www.allaboutreligion.org/history-of-christianity-in-rome-faq.htm
www.emayzine.com/lectures/christrome.htm
www.catholiceducation.org/articles/history/world/wh0130.htm
Rimska znanost
http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_pravo
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/tech_01.shtml
www.jura.uni-sb.de/Rechtsgeschichte/Ius.Romanum/english.html
Rimska arhitektura in gradbeništvo
www.2020site.org/rome/index.html
http://web.kyoto-inet.or.jp/org/orion/eng/hst/roma.html
www.greatbuildings.com/types/styles/roman.html
www.unrv.com/culture/architecture.php
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/launch_ani_colosseum.shtml
Rimska umetnost
www.artlex.com/ArtLex/r/roman.html
http://witcombe.sbc.edu/ARTHrome.html
http://library.thinkquest.org/CR0210200/ancient_rome/art.htm
http://eawc.evansville.edu/pictures/ropage.htm
www.nipissingu.ca/department/history/muhlberger/4505/show.htm
Današnje slovensko ozemlje v času Rimljanov
www.vrhnika.si/index.php?m=knjiga&id=16
www.poetovio.net/portal/vec.php?id=156_0_1_0_M5
http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_cesarstvo
www.narmuz-lj.si/slovensko/12_oddelki/arheoloski/zbirke/rim.html
http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak_download&id_clanak_jezik=1487
www2.arnes.si/~gkreac/Doc/PROJEKT%20RIMSKI%20ZID.pdf
www.pudgura.com/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=31
Kriza in propad rimskega imperija
http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=2468&sid=71d88a1618ad4d2108b43ead7222009b&n=0
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/thirdcenturycrisis_article_01.shtml
www.roman-empire.net/collapse/collapse-index.html
www.gea-on.net/clanek.asp?ID=740
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofrome_article_01.shtml
www.fordham.edu/halsall/source/gibbon-fall.html
www.historyforkids.org/learn/romans/history/fall.htm
www.historylearningsite.co.uk/fall_of_ancient_rome.htm
UČILA
• Atlas of the ancient world, The Learning Company, Crawley, West Sussex, cop. 1999.
• Emona, Mestni muzej, Ljubljana, 1999.
65
Rimski imperij:
• Zgodovina antičnega Rima, Svarog, Miklavž, 2003.
• Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20let
ne%20delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc)
• Cirila Trampuš, Damjan Snoj, Zgoščenka Emona: priročnik za učitelje, ZRSS, Ljubljana, 2005.
• www.mrdonn.org
Geografija, glasbena vzgoja, matematika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika
66
Kakšni so bili
začetki rimske dobe
V času, ko so na Peloponezu nastajali polisi, se
je na zahodu porajala nova sila. Mesto Rim je iz
majhne vasi v vojnah preraslo v mogočen imperij.
Rim je bil v začetku kraljevina, kasneje pa je postal
republika.
Kakšni so bili začetki
rimske dobe
▶
Kdo so bili Etruščani
▶
▶
Največji vpliv na oblikovanje rimske civilizacije so najprej imeli Etruščani.
1. Zemljevid prikazuje Apeninski polotok pred nastankom Rima.
A. Na črte vpiši imena ljudstev, ki
so poseljevala Apeninski polotok pred
nastankom rimske države. V pomoč ti
je besedilo v učbeniku na strani 61.
ETRUŠČANI
B. Kaj so Etruščani zapustili Rimljanom?
•
obdelovanje kovin
•
gradbeno znanje
•
abecedo
Kdo so bili Etruščani
SICILIJA
TOSKANA
LACIJ
tehnologijo
Učitelj učencem prikaže odlomek iz
enega od filmov, ki prikazujejo Rim
(Spartak, Gladiator …), v katerem se vidi
rimska vojaška moč in veličina Rima.
Učence spodbudi z vprašanji:
• O kateri državi govori film?
• Kaj lahko zvemo o tej državi?
• Katero civilizacijo je nasledila?
ITALIKI
C. Po Etruščanih oziroma njihovem drugem imenu se imenuje ena od italijanskih pokrajin.
Pobarvaj jo med spodaj naštetimi.
PIEMONT
▶
GRKI
KALABRIJA
izdelkov
Učitelj na tablo pripne listke z imeni
ljudstev, ki so poseljevala Apeninski
polotok pred nastankom Rima: Galci,
Etruščani, Latini, Grki, Feničani. Učenci
rešijo nalogo 1 v delovnem zvezku (stran
51).
Nato na zemljevid dopišejo ime
dela Apeninskega polotoka, ki ga je
poseljevalo posamezno ljudstvo. Lahko
pa zraven imena ljudstva narišejo eno od
značilnosti omenjenega ljudstva.
GRKI
LIGURIJA
Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim
Mesto Rim je bilo ustanovljeno sredi 8. stoletja pr. Kr.
2. S katero živaljo je povezana legenda o nastanku Rima? Obkroži jo.
lisica
jastreb
osel
volk
slon
medved
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti Apeninskega
polotoka,
opiše najstarejše prebivalce
Apeninskega polotoka, s
posebnim poudarkom na
Etruščanih,
opiše nastanek Rima,
pojasni značilnosti
republikanske ureditve.
3. Na zgornjem zemljevidu obkroži mesto Rim. Razmisli o prednostih in slabostih lege mesta Rim.
PREDNOSTI
varnost zaradi lege na gričih
SLABOSTI
poplavljanje reke Tibere
51
Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim
Učenci preberejo legendo o nastanku
mesta Rim (v učbeniku na strani 60).
Učitelj jih pozove k razmisleku, kakšno
uporabnost za poznavanje zgodovine
imajo legende.
legende
Pri tem učenci razmišljajo o:
• vzroku za nastanek legende,
• pomenu legende v antičnem času,
• sporočilu legende v današnjem času.
Učenci lahko napišejo zgodovinski
prosti spis na temo Legenda o nastanku
Rima – mit ali resnica? v katerem
pojasnijo, kako je dejansko nastalo
mesto Rim in v čem se zgodovinska
resnica razlikuje od legende.
tehnologijo
Učenci delajo z zgoščenko/programom
Zgodovina antičnega Rima (Svarog,
Miklavž, 2003):
• v zvezek vpišejo imena sedmih gričev,
• preberejo del besedila na zgoščenki,
ki govori o forumu,
• pojasnijo, kakšno vlogo je imel forum
v rimskem življenju.
makete
Učenci lahko pri pouku tehnike in
tehnologije ali v okviru tehniškega dne
izdelajo maketo rimskega foruma. Z
različnimi barvami označijo hiše in
pojasnijo njihov pomen.
gradivom
Učenci si ogledajo podobo Etruščanke v
učbeniku na strani 59 in jo analizirajo:
• Kakšna je njega obutev?
• Kakšna je njena obleka?
• Kako ima urejene lase?
• Kaj ima v roki?
• Spremno besedilo govori o tem, da so
Etruščanke posvetile veliko pozornosti
svoji obleki. Ali upodobljena Etruščanka
potrjuje to trditev?
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o izvoru imena
Toskana in o znamenitostih o tej znani
italijanski deželi.
Učenci preberejo poglavje Kdo so bili
Etruščani v učbeniku na strani 59.
Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga
67
Kako je delovala rimska republika
Učenci s pomočjo besedila v učbeniku
na strani 61 v kratkih povedih pojasnijo
pojme:
• republika,
• konzul,
• senat,
• diktator,
• ljudski tribun.
Kako je delovala rimska republika
Po odstavitvi zadnjega rimskega kralja konec 6. stoletja pr. Kr. je Rim postal republika.
4. Dopolni shemo ureditve rimske republike.
KONZUL
SENAT
vodi državo
LJUDSKI TRIBUNI
iz uglednih plemiških družin
Niso imeli pravice do volitev: sužnji, tujci, ženske
5. Oglej si ilustracijo in izpolni oblačke. V pomoč ti je učbenik na straneh 61–62.
A. Poimenuj oba pripadnika različnih družbenih skupin v Rimu.
B. Opiši pravice obeh skupin.
Družbena skupina:
Družbena skupina:
Patriciji
Plebejci
B.
izdelkov
Učenci s pomočjo tabele primerjajo
rimsko in današnjo parlamentarno
republiko.
RIMSKA
REPUBLIKA
poveljnik vojske
SENATORJI
predstavniki ljudstva
Učitelj učence razdeli v skupine po
5 učencev, v katerih vsak učenec
predstavlja enega od naslednjih
predstavnikov: konzul, senator,
patricij, plebejec in ljudski tribun.
Na podlagi besedila v učbeniku na
straneh 61–62 učenci v skupini napišejo
kratko dramatizacijo, v kateri se na
rimskem forumu srečajo navedeni
predstavniki. Ostali učenci si med
izvajanjem dramatizacije zapisujejo,
kaj je zgodovinsko pravilno (+) in kaj je
narobe (-).
DIKTATOR
sprejema zakone
B.
volilna pravica
volilna pravica
lastniki veleposesti
trgovci, kmetje,
SODOBNA
REPUBLIKA
obrtniki
Pravica do volitev
Vodja države
Vojaški voditelj
Sprejemanje
zakonov
rimskega oblačila
V okviru likovne vzgoje učenci izdelajo
primerek rimskega oblačila, pri
gospodinjstvu lahko pripravijo rimsko
jed …
6. Ljudski tribuni so imeli v času republike pravico veta.
A. Razloži, kaj pomeni pravica veta.
Da lahko nekdo zavrne zakon.
B. Kdo v Sloveniji ima še danes pravico veta? Obkroži.
državni zbor
52
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih
podpoglavij.
• V čem je pomen Etruščanov v rimski
zgodovini?
• Kako so Grki vplivali na rimsko
kulturo?
• Kje je bilo ustanovljeno mesto Rim?
• Kaj pravi o ustanovitvi Rima legenda?
• Kdo je vodil rimsko republiko?
• Kje so se sprejemale odločitve v
rimski republiki?
• Kdo ni imel političnih pravic v rimski
republiki?
68
BELEŽKE:
državni svet
predsednik države
Kako se je širil rimski imperij
po Sredozemlju
Kako se je širil rimski
imperij po Sredozemlju
S pomočjo odlične vojske so Rimljani državo
kmalu razširili po vsem Apeninskem polotoku,
malo kasneje pa po Sredozemlju. Zaradi hitrega
povečevanja države je prišlo do velikih sprememb
v družbi.
Rimski imperij je imel izurjeno vojsko
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše rimsko vojsko,
▶ navede, do kod je segal rimski
imperij ob koncu republike,
▶ navede posledice širjenja
imperija.
Rimska vojska je bila zelo dobro organizirana.
legionar
1. Ilustracija prikazuje rimskega vojaka,, ki se je imenoval __________________________.
___________
A. Ob sliki opiši opremljenost rimskega vojaka.
čelada
Rimski imperij je imel izurjeno vojsko
UVODNA MOTIVACIJA: Slikovna
demonstracija in metoda razgovora
Učencem pokažemo sliko slona (lahko
tudi iz živalskega vrta). Zastavljamo jim
vprašanja:
• Ali so prebivalci Rima poznali slone?
• Kateri rimski nasprotniki so v
bojnem pohodu uporabili slone?
kopje, bodalo
ščit
odeja, posoda
2. Na slikah so rimske bojne naprave. Pod vsako sliko zapiši ime naprave (A) in čemu je naprava služila (B).
A. oven
A. katapult
A. samostrel
B. preboju vhodnih vrat
B. premetavanju kamnov
B. sprožitvi puščic
Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju
Od 5. stoletja pr. Kr. dalje se je rimska država širila, najprej po Apeninskem polotoku, nato dalje po Sredozemlju.
3. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 57–58.
A. Katera ozemlja so nadzorovali Rimljani v 3. stoletju pr. Kr. (do 266 pr. Kr.)? Zapiši jih.
osrednja in južna Italija
B. Katere province so bile ustanovljene po zmagi v punskih vojnah? Pobarvaj jih.
BRITANIJA
AFRIKA
(HI)SPANIJA
SICILIJA
tehnologijo
Učenci si ogledajo posnetek iz
dokumentarnega filma Ancient Rome: The
Rise and Fall of An Empire, Part 1 (dolžina
9:27 minut; najde se ga na www.youtube.
com). Posnetek prikazuje rimsko vojsko
com
pri Alesiji pod vodstvom Cezarja v boju
proti Galcem leta 52 pr. Kr.
Učenci nato analizirajo prikaz rimske
vojske:
• Kako so bili oboroženi rimski vojaki?
• Kako so bili oboroženi Galci?
• V čem se je rimska vojska razlikovala
od galske (organiziranost, uporaba
konjenice)?
• Kakšna je bila vloga voditelja v rimski
vojski?
AZIJA
C. V katerem stoletju so Rimljani razširili svoj vpliv na vzhodno Sredozemlje? v 1. stol. pr. Kr.
53
gradivom
Učenci na podlagi slike iz zbirke Kako so
živeli opišejo delovanje katapulta.
AKTUALIZACIJA
Učitelj pokaže učencem sliko modernega
vojaka. Učenci primerjajo opremo
legionarja in modernega vojaka, in sicer:
• obleko,
• orožje,
• dodatno opremo.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o rimski
vojski. Izdelajo miselni vzorec oziroma
plakat, na katerem podrobno predstavijo
organizacijo, opremljenost in posamezne
rodove rimske vojske.
a) Učenci obiščejo spletno stran www.
bbc.co.uk/schools/romans in izberejo
okno Roman Resources, nato pa okno
Romans in Scotland:
• Ob kliku na Roman Soldier si ogledajo
opremo rimskega vojaka, nato pa svoje
znanje ponovijo z igrico.
• S klikom na Tour the Roman Fort
obiščejo vojaški tabor, ki ga s
premikanjem miške po sliki podrobneje
spoznajo:
- Ali je tabor imel kopel?
- Kaj so izdelovali v delavnicah?
- Kakšne so bile razmere v barakah, v
katerih so živeli vojaki?
- Kako je bila opremljena baraka
poveljnika?
b) Učenci izberejo okno Roman
Resources, nato pa okno Housestead’s
Fort. Virtualno se lahko sprehodijo po
rimski vojaški postojanki.
69
Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju
na straneh 56–57 in ga analizirajo:
• Katero ozemlje so Rimljani osvojili
do 266 pr. Kr. (torej do začetka punskih
vojn)?
• Katero ozemlje so osvojili 133 pr. Kr.
(torej ob koncu punskih vojn)?
Učitelj lahko uporabi zemljevide na
spletni strani www.ucalgary.ca/
applied_history/tutor/firsteuro/roman.
html. Učenci jih analizirajo:
html
Zemljevid Roman and Carthaginian
Territories in the Mediterranean (270
pr. Kr.)
• Katero ozemlje so nadzorovali
Rimljani pred punskimi vojnami?
• Katero ozemlje so imeli Punci/
Kartažani?
• Katera od teh dveh držav je bila
ozemeljsko večja?
Zemljevid The Mediterranean after the
First Punic War (220 pr. Kr.)
• Katero ozemlje so Rimljani
Kartažanom odvzeli?
• Kje so svoj teritorij povečali
Kartažani?
• Katera od teh dveh držav je bila
ozemeljsko večja?
Zemljevid The Second Punic War
(219–202 pr. Kr.)
• Leta 219 pr. Kr. so bili Kartažani zelo
uspešni. Kaj lahko opazimo na malem
zemljevidu levo spodaj?
• Učenci opišejo Hanibalov pohod
218–202 pr. Kr.
• Rimski vojskovodja Scipij Afriški se
je odločil za protinapad. Kam je usmeril
svoja dva pohoda (v letih 210–207 in
nato leta 202 pr. Kr.)?
• Na zemljevidu je označenih pet
spopadov. Kolikokrat in kje so zmagali
Kartažani?
• Kolikokrat in kje so zmagali Rimljani?
• Kdo je bil končni zmagovalec v
punskih vojnah?
Zemljevid Roman Domination of the
Mediterranean (86 pr. Kr.)
• Katero ozemlje so Rimljani
obvladovali v letu 86 pr. Kr.?
• Katera država je bila takrat
v Sredozemlju njihova največja
nasprotnica?
AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig saw)
Učenci se razdelijo v štiri skupine, tri
skupine raziskujejo vsaka po eno punsko
vojno, četrta pa širjenje rimske države
po vzhodnem Sredozemlju. Pomagajo
si z učbenikom, delovnim zvezkom,
računalniškim programom, literaturo …
Po petih minutah sestavimo štiri nove
skupine, tako da je v vsaki po en član
prejšnje skupine. Učenci si podatke
izmenjajo, na koncu skupaj rešimo
rubriko Ponovimo v delovnem zvezku.
BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovnografičnih izdelkov
V okviru likovne vzgoje učenci narišejo
rimsko bojno ladjo in jo opišejo.
70
4. Rimski imperij je dosegel največji obseg leta 117 po Kr.
A. Na zemljevidu pobarvaj njegov takratni obseg.
B. Obkroži mesto Rim.
C. Ali je današnje slovensko ozemlje bilo del rimskega imperija?
DA
NE
Širjenje države je povzročilo družbene probleme
Nenehno širjenje države je povzročilo številne spremembe.
5. Oglej si karikaturo.
veleposestniki uničujejo male kmete
A. Kaj sporoča?
B. Kaj je latifundija?
veleposest
Zaradi širjenja latifundij so mali kmetje propadali. Zapustili so svoje kmetije in se preselili v
mesta
proletariat
____________________.
Postali so brezdomci, imenovani _________________________.
Živeli
države
so od pomoči _____________________________.
RADOVEDNEŽ
Legionar ti je zastavil matematični uganki.
A. V naši legiji je 40 centurij, vsaka deseta ima za spremstvo še konjenico trikrat po sto mož. Koliko mož torej šteje naša legija v celoti?
5200
B. Če ti povem, da ima kohorta 50 mož manj, kot znaša osmina vojakov naše legije, koliko mož torej sestavlja kohorto?
600
54
Učenci preberejo poglavje Rimski imperij
se je razširil po Sredozemlju v učbeniku
na straneh 63–64. Izdelajo kronološko
tabelo o širjenju rimskega imperija po
Sredozemlju; vsakemu obdobju pripišejo
eno značilnost.
osvojitev
Apeninskega
polotoka
Učenci preberejo pisni vir v učbeniku
na strani 64 zgoraj (zapis Polibija) in ga
analizirajo:
• Kdo je bil Scipij?
• Kako so se Rimljani obnašali ob
zavzetju Nove Kartagine?
• Zakaj so se tako obnašali?
• Pomisli, ali so svoj namen dosegli.
Učenci se vživijo v novinarje in za antični
vojaški časopis poročajo o rimski vojski.
Piše se leto 146 pr. Kr. in ravnokar se je
– za Rimljane uspešno – končala tretja
punska vojna. Učenci-novinarji v svojem
prispevku:
• izpostavijo prednosti rimske vojske,
• slabosti kartažanske vojske,
• opišejo zmagoslavni pohod rimske
vojske,
• opišejo vojni plen in zaklade, s
katerimi se je rimska vojska vrnila v Rimu,
hvalijo rimske vojskovodje (Scipija
Afriškega) …
Širjenje države je povzročilo probleme
BELEŽKE:
gradivom (karikaturo)
Učenci si ogledajo karikaturo v
delovnem zvezku na strani 54 in
odgovorijo na vprašanja
• Kaj predstavlja veliko drevo?
• Kaj predstavljajo mala drevesa?
• Kako se veliko drevo obnaša do malih
dreves?
• Kaj je sporočilo karikature?
Učenci se razdelijo v dvojice, pri tem je
en učenec zagovornik pravic patricijev,
drugi pa zagovornik pravic plebejcev. Oba
zagovornika z argumenti branita svoje
pravice.
Učenci izdelajo tabelo, v katero zapišejo
pozitivne in negativne strani življenja v
Rimu v 1. stoletju pr. Kr.
PONOVITEV
poglavja.
• Kdo je bil rimski vojak?
• Kako so bili rimski vojaki opremljeni?
• Kako je bila rimska vojska
organizirana?
• V katere dele Sredozemlja se je rimski
imperij razširil do 1. stoletja pr. Kr?
• S katerimi silami se je rimska vojska
spopadla ob širjenju?
• Opiši položaj proletariata.
• Kako so družbene spremembe vplivale
na rimsko republiko?
Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 46.
71
Kakšen je bil rimski imperij v
času cesarstva
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede, do kod je segal
rimski imperij v času
cesarstva,
▶ navede politične
posledice, ki so sledile
uvedbi cesarstva,
▶ opiše posledice
Cezarjevih in Avgustovih
reform.
V zadnjem stoletju pr. Kr. je rimski imperij doživel
velike politične spremembe. Na oblast so prišli
posamezni močni voditelji. Gaj Oktavijan Avgust je
postal prvi rimski cesar.
Kakšen je bil rimski
imperij v času cesarstva
Širjenje je povzročilo politične spremembe
Gaj Julij Cezar, sposoben vojaški voditelj, je pridobil vso oblast v svoje roke in odločilno vplival na konec
republike.
1. V pravokotnike vpiši štiri funkcije, ki jih je pridobil Gaj Julij Cezar.
diktator
vrhovni svečenik
edini vladar
imperator
Širjenje je povzročilo politične spremembe
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže sliko cesarske
krone in ob tem učence povpraša:
• Kdo je nosil (nosi) krono?
• Od kod izvira poimenovanje cesar?
izdelkov
Učitelj na tablo nariše tabelo, v kateri v
en stolpec zapiše republika, v drugega
pa Cezar. V stolpca učenci zapisujejo
pristojnosti, ki jih je prej imela republika
(senat), nato pa jih je prevzel Cezar.
Ob tem učitelj razloži, da Julij Cezar ni bil
rimski cesar.
BODIMO USTVARJALNI: metoda dela
z zgodovinskimi besedili in metoda
Učenci v literaturi ali na internetu
poiščejo čim več podatkov o Cezarjevi
smrti. Zatem napišejo zgodovinski
prosti spis na temo Zarota v senatu
ali pa pripravijo novice, kjer je glavna
ekskluzivna novica Cezarjeva smrt.
Učitelj učencem razdeli kopije izbranih
odlomkov iz drame Julij Cezar, ki jo je
napisal William Shakespeare. Pred tem
učence razdeli v skupine in vsaka skupina
dobi drugi odlomek. Učenci nato v
razredu pripravijo dramsko izvedbo.
izdelkov
Učenci doma poiščejo in zapišejo čim
več primerov iz vsakdanjega življenja,
s katerimi bi potrdili Cezarjev stavek:
»Kocka je padla«.
2. A. Katera dejanja so Juliju Cezarju prinesla velik ugled?
zmaga v galskih vojnah
B. Kaj nas še danes spominja na Gaja Julija Cezarja?
Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust
Prvi rimski cesar je konec prvega stoletja pr. Kr. postal Gaj Oktavijan Avgust.
3. V pravokotnike vpiši štiri poglavitne značilnosti vladanja Oktavijana.
prvi cesar
obnova Rima
uradništvo
pax romana
4. Pojasni pojme.
CESARSTVO
država, ki jo vodi cesar
CESAR
nevoljeni voditelj države; kralj
PAX ROMANA
obdobje miru in napredka
5. Oktavijanu je sledilo mnogo cesarjev.
A. Obkroži imena cesarjev, ki jih označujemo kot »dobre«.
Trajan
Hadrijan
Kaligula
Domicijan
Mark Avrelij
Neron
B. Pojasni, zakaj so si »zaslužili« ta naziv.
uspešno so vodili vojsko in državo
55
Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust
izdelkov
Učenci primerjajo oblast Julija Cezarja
in Oktavijana Avgusta. Zapišejo
značilnosti, ki so bile skupne obema
voditeljema.
AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav)
Učenci povežejo podatke v pravilne kombinacije, tako da na črto v desnem stolpcu vpišejo
pravilno črko iz levega.
A Avgust
največji obseg rimskega cesarstva
B Neron
boji z germanskimi Markomani
C Mark Avrelij
graditev utrdb na Donavi in Renu
Č Trajan
prvo preganjanje kristjanov
D Hadrijan
prvi obrambni zid proti Germanom
72
mesec julij, Julijska krajina ...
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem razdeli kopijo karte
sveta z označenimi državami. Učenci z
modro barvo pobarvajo države, ki so še
danes monarhije. Tiste, ki bi jih lahko
označili za absolutne, pobarvajo rdeče.
Pomagajo si s knjigo Države sveta.
Učenci preberejo poglavje Zakaj je
bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust v
učbeniku na strani 66 in izpolnijo tabelo o
Avgustovih ukrepih. V prvi stolpec napišejo
ukrepe, ki so izboljšali položaj plebejcev,
v drugega ukrepe, ki so zmanjšali moč
senata in v tretji stolpec ukrepe, ki so
zagotovili učinkovitejše delovanje države.
PONOVITEV:
• Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja.
• Opiši največji obseg rimskega imperija.
• Kaj pomeni izraz “pak romana”.
Rimski imperij je v 3. stoletju zašel v veliko
krizo. Cesarji so jo skušali rešiti z različnimi
ukrepi, vendar neuspešno. Po vdoru Germanov v
Italijo je zahodnorimsko cesarstvo propadlo.
Zakaj je propadel rimski
imperij
▶
▶
▶
Rimski imperij se je znašel v veliki krizi
Od 3. stoletja dalje se je rimski imperij soočal s številnimi problemi.
▶
1. V učbeniku na strani 68 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi.
A. Pojasni, kaj pomeni, da je država »v veliki krizi«.
UČNI CILJI
Učenec:
navede vzroke za krizo
v rimskem imperiju,
opiše propadanje rimskega
imperija,
navede ukrepe cesarja
Dioklecijana za rešitev krize,
oceni ukrepe cesarja
Konstantina za rešitev
imperija.
ima veliko težav
B. Navedene težave rimskega imperija razvrsti na politične (pobarvaj jih modro), vojaške (pobarvaj jih zeleno),
gospodarske (pobarvaj jih rumeno) in družbene (pobarvaj jih rdeče).
dvigovanje davkov
upad discipline v vojski
uveljavljanje vzhodnih ver
zmanjšanje števila prebivalstva
razdelitev imperija na dva dela
vdori Hunov in Barbarov
naraščanje cen
nesposobni vladarji
slabe letine
C. Premisli, kaj je bil glavni vzrok za rastoče težave v
imperiju. Svojo odločitev utemelji z dvema argumentoma.
politična
Glavni vzrok za krizo je bila _____________________
kriza,
ker:
•
so bili mnogi vladarji neprimerni
_____________________________________________
•
so se vladarji hitro menjali
_____________________________________________
Rimski imperij se je znašel v veliki krizi
UVODNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija in motivacijska
Učitelj učencem prebere poljuben
odlomek iz knjige Pod svobodnim
soncem, v katerem je omenjen napad
Hunov na rimsko ozemlje. Učenci na
list zapišejo možne posledice tovrstnih
vpadov za rimski imperij.
2. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji.
stroga disciplina v vojski
dvig davkov
izdelkov
Učenci razvrstijo različne rešitve krize v
rimski državi na uspešne in neuspešne.
Razvrstitev ukrepov utemeljijo.
Učenci obiščejo spletno stran www.bbc.
co.uk/history/ancient/romans in izberejo
okno Roman Britain, v njem pa naslov
Hadrian’s Wall Gallery:
• Koliko kilometrov je zid dolg in koliko
metrov visok?
• Kaj je bil namen zidu?
• Iz kakšnega materiala je zid narejen?
• Ena najpomembnejših vojaških
postojank je bila Vindolanda. Kakšne
materialne ostanke so našli v tej
postojanki?
• Za kaj so kasneje, po propadu rimske
oblasti nad Veliko Britanijo, uporabili
kamenje zidu?
učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v novinarje, ki svojim
časopisnim hišam poročajo o poskusih
reševanja krize v rimskem imperiju.
Poskuse komentirajo in pripravijo svoje
predloge.
AKTUALIZACIJA
Učitelj opozori na primere sodobnih
držav, ki se ukvarjajo s krizo in
nestabilnostjo oziroma odcepitvijo
posameznih delov. Učenci sklepajo, zakaj,
na primer ni moč ohraniti enotne Srbije
(problem Kosova) ali Palestine (spori med
političnimi skupinami na eni strani in
spor z izraelsko oblastjo na drugi strani).
razdelitev države
spremembe
v gospodarstvu
56
Poskusi reform so propadli
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo poglavje o propadu reform v učbeniku na strani 69. S pomočjo tabele
primerjajo ukrepe Dioklecijana in Konstantina.
DIOKLECIJAN
KONSTANTIN
Kaj je naredil z mejami?
Ali je državo združil ali
razdelil?
V katerem delu cesarstva
je živel?
Odnos do krščanstva
učenja (igra vlog)
Učenci samostojno ali v dvojicah iščejo
»recept« za rešitev rimske države pred
propadom. Pri tem se lahko odločijo za
različne vloge:
• rimski cesar,
• poveljnik rimske vojske na meji,
• bogat rimski veletrgovec …
Ob tem lahko rešijo nalogo št. 2 v
delovnem zvezku (stran 56).
73
BELEŽKE:
Poskusi reform so propadli
Številni poskusi reform v rimskem imperiju niso uspeli rešiti države.
3. V 3. in 4. stoletju sta s številnimi ukrepi državo skušala urediti cesar Dioklecijan in Konstantin. Navedi tri
njune ukrepe, ki so se izkazali za uspešne.
razdelitev države
okrepitev vojske
nov davčni sistem
4. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna.
Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod.
Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz zahodnega dela države prenesel na vzhod.
5. Zemljevid prikazuje osrednji del Sredozemlja.
A. Označi potek
meje med vzhodnim in zahodnim
rimskim cesarstvom.
B. V ustrezen prostor vpiši imena
obeh središč.
C. V okviru kateRim
rega dela je bilo
današnje slovensko ozemlje?
Konstantinopel
zahodnega
RADOVEDNEŽ
Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 69 zgoraj in odgovori na vprašanja:
A. Kdo se je spopadel v bitki?
ž
B. Kje je bitka potekala?
Cesar Teodozij in Evgenij.
Blizu današnje Vipave.
Z zmago Teodizija.
Med bitko je zapihala močna burja in omogočila zmago
Č. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga? krščanske strani.
C. Kako se je bitka končala?
57
Ko učenci spoznajo, da različni ukrepi
cesarjev niso rešili države pred
propadom, jim učitelj zastavi vprašanje:
Zakaj različni ukrepi niso mogli več rešiti
države?
Pri tem naj razmislijo o tem, kako dolgo
se je kriza poglabljala; kdo vse je v kriznih
razmerah videl priložnost zase; kdo vse je
izgubil oziroma pridobil s krizo v rimskem
imperiju …
74
Učenci preberejo poglavje Poskusi reform so propadli v učbeniku na strani 69. Izpolnijo
reforme cesarja
Dioklecijana
delitev
cesarstva
Propad
rimskega imperija
ukrepi cesarja
Konstantina
zunanja ogroženost
cesarstva
PONOVITEV
poglavja.
• S katerimi vojaškimi problemi se je
soočil rimski imperij?
• Kako je vsesplošna kriza vplivala na
rimsko gospodarstvo?
• Katere reforme Dioklecijana so
začasno preprečile propad države?
• Na katere dele je Dioklecijan razdelil
rimsko cesarstvo?
• Kateri del rimskega cesarstva je
postajal vse pomembnejši?
• Zakaj rimskega imperija razne
reforme niso mogle več rešiti?
Kakšno je bilo življenje na današnjem
slovenskem ozemlju v rimski dobi
Današnje slovensko ozemlje je prišlo pod rimsko
oblast v 1. stoletju po Kr. Prebivalci so se romanizirali. Rimljani so zgradili številne vojaške tabore, od
katerih so mnogi prerasli v mesta. Rimska doba je
zapustila mnoge kulturne spomenike.
na današnjem slovenskem
ozemlju v rimski dobi
▶
▶
Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje pomembno za Rimljane
Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik vojaški in gospodarski pomen.
1. Zemljevid prikazuje današnje slovensko ozemlje v času rimske oblasti.
A. Označene kraje poimenuj z latinskimi in današnjimi imeni.
B. Zapiši imena upravnih enot (provinc), v katere je sodilo naše ozemlje.
C. Označi potek kraškega zapornega zidu. Čemu je služil?
▶
▶
Obrambi pred vdori novih plemen.
N O R I K
PTUJ
(POETOVIO)
KARNIJ
(KRANJ)
R E G I J A
Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje
pomembno za Rimljane
ATRANS
(TROJANE)
X
VRHNIKA
HRUŠICA
EMONA
(LJUBLJANA)
LONGATICUM
(LOGATEC)
UČNI CILJI
Učenec:
navede vzroke za rimsko
širjenje na današnji
slovenski prostor,
navede upravne enote,
med katere je bilo
razdeljeno današnje
slovensko ozemlje,
opiše gospodarski
razvoj vzhodnoalpskega
prostora v rimski dobi,
navede nekaj sledov
zapuščine rimske
dobe na današnjem
slovenskem ozemlju.
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže sliko z rimskimi
ostanki iz bližine domačega kraja. Ob
tem jim zastavi vprašanja:
• Kdo je to zgradil?
• Kako staro je? …
NEOVIODUNUM
(DRNOVO)
P A N O N I J A
Učenci analizirajo zemljevid v učbeniku
na strani 70:
• Med katere upravne enote je bilo
razdeljeno današnje slovensko ozemlje?
• Poimenujejo danes znane večje kraje z
njihovimi latinskimi imeni.
• Katere kraje so povezovale glavne
ceste?
• Kateri kraji so imeli vodovod?
• V katerih krajih so bile
zgodnjekrščanske škofije?
• Opišejo potek zapornih zidov (limes) in
pojasnijo njihov pomen.
• Poimenujejo kraje, v bližini katerih
poteka rimski zaporni zid.
Č. Katera mesta so imela vodovod?
Emona, Ptuj, Drnovo
D. Kam so vodile rimske ceste, ki so potekale mimo naših krajev?
V Rim (zahod), Panonijo (vzhod), Norik (sever)
2. V levi okvirček zapiši gospodarski, v desnega pa vojaški pomen naših krajev za Rimljane.
Kateri je bil po tvojem mnenju pomembnejši?
GOSPODARSKI POMEN
rude, žito
VOJAŠKI POMEN
obramba Rima
58
Učenci obiščejo spletno stran o dediščini na
Logaškem: www.e-lookout.com/dediscina_
logatca.htm. Na seznamu poiščejo naslov
logatca.htm
Rimski zaporni zid in ugotovijo:
• Kako je bil zgrajen sistem zapornega zidu?
• Kje je bila zgrajena glavnina vojaških
kontrolnih objektov?
• Kje je bila glavna baza utrdb na
Notranjskem?
Na seznamu poiščejo naslov Rimska utrdba
na Lanišu in ugotovijo:
• Katera cesta je potekala v neposredni
bližini utrdbe?
• V katerem stoletju je utrdba služila
svojemu namenu?
Učenci na podlagi opisov rimskih
postojank na slovenskem ozemlju
narišejo tloris ene od postojank, na
primer Emone … V primeru Emone
svojo risbo primerjajo s tlorisom v delu
Pozdravljeni, prednamci! Ljubljana od
prazgodovine do srednjega veka (stran
67, 69 in 73).
Kako živahen je bil gospodarski razvoj
Učenci preberejo poglavje v učbeniku
na stani 71. V tabeli v prvi stolpec
razvrstijo izdelke in surovine, ki so
prihajali na območje Vzhodnih Alp in v
drugi stolpec tiste izdelke in surovine,
ki so od tu odhajali.
Izdelki/surovine,
ki so jih uvažali
Izdelki/surovine,
ki so jih uvažali
Učenci se vživijo v vlogo oglednika rimske
vojske, ki ga je cesar poslal na ozemlje
vzhodnih Alp, da mu poroča o prebivalcih,
razvitosti pokrajine, prometnih zvezah,
rudnih bogastvih … Oglednik svoje
poročilo cesarju zapiše.
AKTUALIZACIJA
Učenci pojasnijo pomen slovenskega
ozemlja v sodobnih evropskih trgovskih
poteh, na primer v okviru prometnih
smeri Barcelona-Kijev, Alpe-Jadran …
• Kako se Slovenija vključuje v omenjene
prometne smeri?
• Katere vrste promet se navezuje na
omenjene smeri: avtomobilski, železniški
…
75
RAZISKOVALEC
učenci poiščejo podatke o rimskem
denarju.
Zanimivo pričevanje prinaša razstava
Rimljani v Mali Aziji na Dunaju. Poročilo o
njej je mogoče prebrati na spletni strani
RTV Slovenije: www.rtvslo.si/kultura/
modload.php?&c_mod=rnews&c_p
aram=tlp&op=sections&func=read
&c_menu=6&c_id=33662.
Kakšno je bilo življenje na današnjem
slovenskem ozemlju v rimski dobi
Kako živahen je bil gospodarski razvoj
V času rimske oblasti sta velik razvoj doživeli obrt in trgovina.
3. Z rdečo pobarvaj izdelke, ki so jih na področje vzhodnih Alp Rimljani uvažali, z modro pa tiste, ki so jih iz
tega prostora izvažali.
MED
NAKIT
LES
ŽIVINA
ŽITO
SUŽNJI
USNJE
VINO
ZAČIMBE
OLJE
4. Ob ilustracijah zapiši, katere obrtne dejavnosti so bile razvite.
modela reliefa
Učenci izdelajo model reliefa Slovenije
ter na njem označijo pomembnejše
reke (z latinskimi imeni), rimska mesta
in trgovske poti. Pri izdelavi lahko
kombinirajo različne materiale (kamen,
les, papir …).
lončarstvo
kamnoseštvo
Kaj nas še danes spominja na rimski imperij
Na Rimljane nas še danes spominja mnogo ostankov.
5. A. Kakšne ostanke je zapustila rimska doba na našem ozemlju?
Kaj nas še danes spominja na rimski
imperij
(zapisovanje zamisli)
Učenci hodijo k tabli in nanjo zapisujejo
stvari, ki jih v Sloveniji še danes
spominjajo na rimski imperij. Na koncu
lahko razvrstijo asociacije glede na to,
ali gre za predmete, naselja, dosežke v
znanosti …
tehnologijo
S pomočjo zgoščenke Emona učenci:
• spoznajo vsakdanje življenje v Emoni,
• ga primerjajo s sodobnim življenjem,
• izpišejo ostanke Emone, ki jih je še
danes mogoče videti.
Učenci delajo v dvojicah. Učitelj vsakemu
paru priskrbi kopijo zemljevida Slovenije.
Učenci nato naredijo vodnik po zapuščini
rimske dobe na Slovenskem:
• označijo kraje, kjer so našli rimske
ceste (a),
• označijo kraje, kjer so našli materialne
vire: hiše, posode, orodje, orožje, denar
(b),
• označijo kraje, kjer so našli rimske
delavnice (c).
Aktivnost učitelj lahko načrtuje in izpelje
tudi kot sodelovalno učenje, pri čemer
dijake razdeli v 3 skupine. Vsaka skupina
na zemljevidu označi le eno vrsto krajev
(a, b ali c). Ob poročanju vsake skupine
učenci vrišejo v zemljevid kraje, o katerih
skupina poroča. Ko vse skupine zaključijo
s poročanjem, imajo tako učenci
označene na zemljevidu vse kraje.
76
zidovi, mesta, kraški zaporni zid
B. Kje v bližini tvojega kraja se nahajajo rimski ostanki? Kaj predstavljajo?
6. Arheološka izkopavanja pričajo tudi o razširitvi krščanstva. Z zemljevida v učbeniku na
strani 70 izpiši kraje, kjer so bili v 4. stoletju sedeži škofij.
Poetovio, Celeja, Emona, Akvileja, Virunum
RADOVEDNEŽ
Preberi besedilo v rubriki Aktualno v učbeniku na strani 72. Razloži, zakaj arheologi večino materialnih ostankov pustijo kar v zemlji.
59
RAZISKOVALEC
Učenci v šolski knjižnici na policah
poiščejo čim več naslovov knjig, ki se
nanašajo na rimski imperij. Naredijo
seznam teh knjig, na katerem vsebino
vsakega knjižnega dela kratko
predstavijo.
BODIMO USTVARJALNI: priprava
rimskega dne
Priredimo rimski dan na ta način,
da v sodelovanju z različnimi učitelji
pripravimo oblačila, okraske za stene,
hrano … Na obisk povabimo ostale
učence in starše.
AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje
podatkov)
Učenci popišejo ostanke rimskih stavb,
cest ali drugih materialnih virov v bližini
domačega kraja. Izdelajo plakat, na
katerem predstavijo rezultate popisa.
Rimljani so spodbujali razvoj kulture in znanosti.
Njihova dediščina je opazna še danes, ostanki
njihove velike civilizacije pa nas spremljajo na
vsakem koraku.
▶
▶
Rimska znanost
▶
Rimljani so znanje, ki so ga prevzeli od Etruščanov in Grkov, razvijali dalje.
1. V okvirčke zapiši poglavitne dosežke rimske znanosti. V pomoč ti je učbenik na strani 73.
GEOGRAFIJA
MEDICINA
FILOZOFIJA
ZGODOVINA
PRAVO
potopisi,
zemljevidi
medicinske
šole, Galen
zmernost,
dolžnost
zgodovinska dela
vpliv na današnje
pravo
▶
▶
▶
2. Rimljani so poznali številke, ki so se ohranile do danes.
A. Kdaj največkrat uporabljamo rimske številke?
▶
v naslovih ...
Rimska znanost
B. Z rimskimi številkami zapiši datum, ko si se rodil in današnji datum.
tehnika (premetanka)
Učitelj na 2 velika risalna lista napiše
Rimska znanost in kultura. Lista potem
raztrga, tako da je vsaka črka na svojem
koščku. Učenci eden po eden hodijo k
tabli in sestavijo naslov učne ure. Učitelj
ih nato povpraša po tehniki, s katero so
sestavili naslov (mozaik).
C. Katere številke niso poznali? 0
Rimljani so bili izjemno dobri arhitekti in graditelji.
3. Rimljani so zapustili številne gradbene dosežke.
A. Poveži pare, ki sodijo skupaj.
B. Pod sliko na desni zapiši, katero zgradbo prikazuje.
akvadukt
viadukt
kloaka
forum
via
kanalizacija
vodovod
mestni trg
cesta
most
B. akvedukt
4. Rimljani so zgradili veliko cest. Pojasni izrek:
VSE POTI VODIJO V RIM
A. Čemu je služila ta veličastna zgradba?
čaščenju bogov
B. Kateri element rimske arhitekture lahko opaziš na sliki?
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence opozori na dosežke
in pravila rimske znanosti, ki jih
upoštevamo oziroma uporabljamo
še danes. Lahko jih povpraša tudi po
latinskih rekih, na primer Mea culpa,
Carpe diem …
kupola
C. S katero grško stavbo ga lahko primerjaš?
templjem Partenon v Atenah
60
(kviz)
Učenci rešijo kviz, tako da obkrožijo črko
pred pravilnim odgovorom.
Prvi rimski pravni zapisi so nastali v
obdobju:
a) rimske kraljevine
b) rimske republike
c) rimskega cesarstva
Prve zapisane rimske zakone so
razstavili:
a) na forumu
b) v senatu
c) v Jupitrovem svetišču
Z zapisanimi zakoni so onemogočili:
a) samovoljno ravnanje patricijev
b) samovoljo kraljev
c) bogatenje plebejcev
Rimska zakonodaja je bila osnova:
a) grški zakonodaji
b) cerkveni zakonodaji
c) evropski zakonodaji
Učitelj učence razdeli v 5 skupin, vsaka
skupina prebere besedilo (v učbeniku)
o eni znanosti, ki so jo razvili Rimljani.
Nato skupina znanost predstavi. Ob
predstavitvi učenci rešijo vajo št. 1 v
delovnem zvezku.
Učitelj pripravi 5 listov oziroma prosojnic
z opisi dosežkov rimske znanosti;
vsak list opisuje eno znanost. Učenci
ugotavljajo, katera od znanosti je
opisana.
Vse glavne ceste so se začele v Rimu.
5. Oglej si sliko notranjosti Panteona v Rimu.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o posameznih
rimskih učenjakih (Galen, Strabon …)
ali znanosti, ki so se razvile v rimskem
imperiju.
UČNI CILJI
Učenec:
navede dosežke Rimljanov v
znanosti,
opiše značilnosti rimske
arhitekture in gradbeništva,
opiše značilnosti rimskega
kiparstva in književnosti,
rimsko kulturo primerja
z grško in ugotovi razlike,
opiše značilnosti rimske
religije in jo primerja z grško,
oceni dosežke Rimljanov na
kulturnem področju,
opiše različne oblike zabave v
rimskem imperiju.
Učenci se s pomočjo učbenika,
literature (zbirka Kako so živeli) in
spletnih strani seznanijo z rimsko
arhitekturo in gradbeništvom ter
ju primerjajo z grškim in sodobnim
načinom gradnje. Zapis naredijo v obliki
tabele, v kateri pravilne trditve označijo
z znakom.
Rimska
Grška
Sodobna
arhitektura arhitektura arhitektura
in
in
in
gradbeništvo gradbeništvo gradbeništvo
Velike
stavbe
Akvadukti
Viadukti
Mostovi
Loki
Kupole
Uporaba
betona
Uporaba
stekla
Uporaba
jekla
77
Rimska umetnost
Metropolitanskega muzeja www.
metmuseum.org/home.asp in v razdelku
Works of Art izberejo Permanent
Collection. Nato izberejo okno Greek and
Roman Art, v okviru tega pa Collection
Highlights:
Z izbiro št. 7 si lahko ogledajo primere
rimskih fresk:
• Kakšne podobe so na stenski poslikavi
spalnice v vili iz 1. stoletja pr. Kr.?
• Kakšen motiv prikazuje druga freska?
Z izbiro št. 8 si lahko ogledajo primere
rimskega kiparstva:
• Kdo je upodobljen?
• V čem se razlikujeta kipa obeh žensk?
• Ali se zdijo kiparske upodobitve
realistične?
gradivom
Učenci si ogledajo primere rimskih fresk
iz italijanske pokrajine Kampanije (največ
iz antičnega mesta Pompeji) na spletnem
naslovu www.art-and-archaeology.com/
roman/painting.html, razdelek Picture
roman/painting.html
Gallery:
• Kakšne prizore predstavljajo freske?
• Kako so upodobljene ženske?
• Veliko je upodobitev mitoloških zgodb.
Katere prepoznaš?
Rimska umetnost
M
Rimljani so zapustili mnoge umetniške stvaritve, na primer kipe, reliefe, pa tudi literarna dela.
6. Zgodila se je nesreča. Tablica z napisom je padla na tla in se raztreščila. Zlepi jo in pojasni izraz.
Z
A
Z
A
M
I
I
K
O
O
K
gradivom
Učenci si ogledajo primere rimskih
mozaikov iz Velike Britanije na www.
bbc.co.uk/history/ancient/romans/,
bbc.co.uk/history/ancient/romans/
okno Roman Britain in zatem naslov
Mosaics of Roman Britain Gallery.
Razvrstijo jih v skupine, glede na
motive, ki jih upodabljajo:
• živali,
• ljudi,
• mitološka ali božanska bitja.
• Katerih upodobitev je največ?
7. Opisi so se nekoliko pomešali. Pred pojem vpiši črko pravega opisa.
D
_____
- freska
A
tridimenzionalna slika
C
_____
- mozaik
B
pripovedništvo
A
_____
- relief
C
slika, sestavljena iz raznobarvnih kamenčkov
_____
B
- epika
Č
izpovedno ljubezensko pesništvo
_____
Č
- lirika
D
slika, narisana na svež omet
Rimljani so verjeli v številne bogove
Rimljani so bili politeisti, ki so večino svojih bogov prevzeli od Etruščanov in Grkov.
8. Rimskega boga s črto poveži z odgovarjajočim grškim bogom.
JUPITER
HAD
NEPTUN
ATENA
MARS
ARES
MERKUR
ZEVS
PLUTON
HERA
JUNONA
HERMES
MINERVA
POZEJDON
Rimljani so se radi zabavali, še posebej so bile priljubljene množične igre in tekmovanja.
9. Sliki sta povezani z zelo priljubljeno zabavo Rimljanov. Dopolni prostore ob slikah tako, da vanje zapišeš značilnosti te zabave.
IGRE SO POTEIGRA SE IMENUJE
KALE V
gladiatorski boj
V BOJIH SO SE BORILI
sužnji
arenah
BORCI SO SE BORILI Z
NAJBOLJ ZNAN PROSTOR ZA TE
ljudmi
živalmi
____________
ALI ______________
IGRE JE BIL Kolosej
61
PONOVITEV
poglavja.
• Ali danes še uporabljamo rimske
številke?
• Kje je še danes viden vpliv rimske
znanosti?
• Kateri so bili največji dosežki
Rimljanov v arhitekturi?
• Na katerih področjih so bili Rimljani
dobri v tehniki?
• Kaj je bilo značilno za rimske mozaike?
• Kaj so na freskah uporabljali rimski
umetniki?
• Katera kultura je imela vpliv
oblikovanje rimskih božanstev?
• Zakaj so bili gladiatorski boji
priljubljena zabava Rimljanov?
78
(iskanje povezav)
Učenci s črtami povežejo opise rimskih
gradbenih dosežkov z njihovimi nazivi.
AKVADUKT
Mreža odtočnih kanalizacijskih kanalov
FORUM
Cerkve v zgodnjekrščanskem obdobju
BAZILIKA
Osrednji rimski trg
KLOAKA
Sistem za oskrbovanje oddaljenih
krajev z vodo
modela rimske zgradbe
V sodelovanju z učiteljema likovne
vzgoje ter tehnike in tehnologije učitelj
organizira uro, med katero učenci izdelajo
model rimske zgradbe, na katerem bo
prikazano čim več gradbenih prvin.
romereborn.virginia.edu in izberejo
okno Gallery, v njem pa naslov Video Clips.
S klikom na naslov City of Rome:
• navedejo, katere stavbe prikazuje
posnetek,
• opišejo stavbe, ki so na posnetku
Rima zaradi velikosti najbolj vidne,
• ugotovijo, katere pri pouku omenjene
stavbe lahko opazijo na posnetku.
Rimljani so verjeli v številne bogove
BELEŽKE:
(iskanje povezav)
Učence razdelimo v dve skupini.
Učencem v prvi skupini razdelimo listke
z imeni grških bogov, učencem v drugi
skupini pa listke z imeni rimskih bogov.
Učenci, ki imajo listke z imeni grških
bogov, poimenujejo odgovarjajoče
rimske bogove; učenci, ki imajo listek
z imeni rimskih bogov, pa ugotovijo,
bogovi česa so bili.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo zgodbe o različnih
rimskih bogovih.
slikovno in pisno-grafičnih izdelkov
Učenci izdelajo plakat na katerem
slikovno in opisno predstavijo antične
bogove (grške in rimske).
tehnologijo
Učitelj predvaja poljuben odlomek iz
filma Gladiator, ki prikazuje gladiatorski
boj. Učenci po končanem ogledu
pojasnijo:
• Kdo so bili gladiatorji?
• Zakaj so bili gladiatorski boji v Rimu
tako priljubljeni?
• Zakaj je oblast te boje spodbujala?
Učenci s pomočjo besedila v učbeniku na
straneh 76–77 raziščejo odnos rimskih
prebivalcev do gladiatorskih bojev.
Nato izdelajo miselni vzorec, s katerim
povzamejo bistvo besedila.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo čim več podatkov o
življenju gladiatorja. Na podlagi podatkov
napišejo gladiatorjev življenjepis.
brezplačne igre
hipodrom
Zabava
v rimskem imperiju
gledališča
koncerti
okno poglavje Gladiators.
• S klikom na okno Gladiator: Dressed
to Kill se lahko preizkusijo v poznavanju
različnih tipov borcev. V igrici jih morajo
pravilno opremiti.
S klikom na okno The Colloseum: Building
the Arena of Death pa spoznavajo kolosej:
- Koliko aren je ohranjenih na območju
nekdanjega rimskega imperija?
- Kateri cesar je dal zgraditi Kolosej?
- Kolosej je sestavljalo šest delov. Navedi jih.
- Koliko vhodov je bilo v pritličju?
- Kakšni prostori so bili v kleti?
- S čim so si pomagali ob vročih sončnih dneh?
romereborn.virginia.edu in izberejo okno
Gallery, v njem pa naslov Video Clips in
zatem Colosseum:
• Opišejo podobo Koloseja.
• Opišejo občutek, ko vstopajo vanj.
AKTUALIZACIJA
Učenci primerjajo športnike (ali kot jih
pogosto imenujejo sodobne “gladiatorje”)
in antične gladiatorje glede na ugled in
položaj v družbi.
79
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše pomen Jezusa
Kristusa za pojav
krščanstva,
opiše nauk krščanstva,
navede dejavnike, ki
so omogočili širjenje
krščanstva po rimskem
imperiju,
opiše cerkveno
organizacijo.
V času rimske oblasti nad Palestino, je začel
delovati Jezus Kristus. Širil je vero, krščanstvo,
ki se je po njegovi smrti razširila po vsem rimskem imperiju. Vera je močno vplivala na rimsko
kulturo.
Življenje Jezusa Kristusa
Jezus Kristus, rojen v Palestini, je širil nauk, ki je vseboval mnoge elemente judovske vere in tradicije.
1. Jezusovo rojstvo je velik praznik za kristjane.
A. Na kateri dan kristjani praznujejo Jezusovo rojstvo?
na božič
Življenje Jezusa Kristusa
B. Kaj kristjani postavijo v spomin na Jezusovo rojstvo?
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže nekaj fotografij s
krščansko simboliko (križ, Jezus, cerkev,
Biblija). Ob tem jim zastavi vprašanja:
• Katera religija uporablja te simbole?
• Kdo velja za njenega začetnika?
• Katere praznike praznujejo kristjani?
RAZISKOVALEC
učenci poiščejo podatke o veroizpovedih
in sektah, ki so danes najbolj razširjene
na svetu. Njihovo raziskovanje naj
zajame na primer krščanstvo (katoliško,
protestantsko, pravoslavno), islam,
budizem, judovstvo.
jaslice
2. Preberi trditve, ki govorijo o Jezusu Kristusu. Napačne besede prečrtaj in jih zapiši v pravilni obliki.
Jezus Kristus je bil rojen v času, ko je vladal cesar Oktavijan.
V mladosti se je izučil za pisarja, kar je bil tedaj zelo spoštovan poklic.
tesarja
Javno je začel delovati, ko je dopolnil 40 let.
30
Opravljal je dobra dela in pomagal ljudem.
Ljudi je učil in jim pridigal o novem verskem nauku.
3. Dopolni.
AKTIVNOST metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci v obliki tabele primerjajo
značilnosti krščanstva z značilnostmi
veroizpovedi, ki so jih doslej spoznali.
krščanstvo
judovstvo
JEZUSOV NAUK JE PRITEGNIL VELIKO LJUDI, KER JE
budizem
nagovarjal vse ljudi
dajal upanje trpečim
zagovarjal enakost ljudi
Monoteizem/
politeizem
Prostor
čaščenja boga
Najpomembnejša
oseba
Učenci preberejo poglavje Življenje Jezusa
Kristusa v učbeniku na strani 78. Izpolnijo
spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj
pripravi na delovni list.
rojstvo
62
smrt
Življenje in delo
Jezusa Kristusa
javno delovanje
nauk
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo poglavje Življenje Jezusa Kristusa v učbeniku na strani 78. Izdelajo
kronološko tabelo o življenju Jezusa Kristusa.
rojstvo
80
Krščanstvo se je razširilo po rimskem
imperiju
Učenci preberejo Jezusove besede iz
Svetega pisma:
»Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubite
svoje sovražnike, dobro delajte tistim,
ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste,
ki vas preklinjajo, in molite za tiste,
ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te
udari po enem licu, nastavi še drugo, in
kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke
ne brani.«
(Lukov evangelij 6, 27–29)
»Ne bodite torej v skrbeh in ne
sprašujte: ‘Kaj bomo jedli ali kaj bomo
pili ali kaj bomo oblekli?’ Po vsem tem
sprašujejo pogani. Saj ve vaš nebeški
Oče, da vsega tega potrebujete. Iščite
najprej božje kraljestvo in njegovo
pravico in vse drugo vam bo navrženo.
Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan
bo imel svojo skrb. Zadosti je dnevu
njegova lastna teža«
(Matejev evangelij 6, 31–34)
Nato pisna vira analizirajo:
• Katere značilnost krščanskega
nauka je mogoče razbrati iz virov?
Krščanstvo se je razširilo po rimskem imperiju
Po Jezusovi smrti so njegov nauk njegovi učenci razširili po vsem Sredozemlju.
4. Pojasni pojma.
APOSTOLI
Jezusovi učenci
EVANGELIJ
Zapisi o krščanskem nauku
5. Kateri dejavniki so pripomogli k temu, da se je krščanstvo hitro širilo po rimskem imperiju? Zapiši jih v kvadrate.
delovanje apostolov
Učenci delajo z zgodovinskim atlasom,
ki prikazuje razširjenost zgodnjega
krščanstva. Karto analizirajo:
• Kje je nastalo največ cerkvenih občin v
1. stoletju?
• Na katero območje se je razširilo
krščanstvo do 3. stoletja?
• Na katero območje se je razširilo
krščanstvo do 5. stoletja?
• V katerih krajih so bili sedeži
patriarhatov?
razselitev judov
dobre cestne
AKTUALIZACIJA
Učenci na spletni strani www.rkc.
si poiščejo podatke o slovenskih
misijonarjih po svetu:
• V katerih deželah se nahajajo?
• Kakšno je njihovo delo?
• Kdo so laični misijonarji?
• Primerjajo delo misijonarjev pred 2000
leti in danes.
verska svoboda
povezave
RAZISKOVALEC
Eden najbolj znanih slovenskih
misijonarjev, ki je deloval v 19. stoletju,
je Friderik Baraga. pomočjo literature in
spletnih strani učenci poiščejo podatke
o njem in izdelajo plakat o njegovem
delovanju med ameriškimi staroselci.
6. Zakaj so nekateri rimski cesarji ukazali preganjanje kristjanov?
ker so kristjani zavračali božje čaščenje cesarjev
Vpliv krščanstva na rimsko kulturo
Pod vplivom krščanstva se je močno spremenila tudi rimska kultura.
6. Že v prvih stoletjih po Kr. je krščanska cerkev oblikovala posebno organizacijo. V shemo zapiši imena posameznih cerkvenih uslužbencev in zraven kratko opiši njihovo vlogo.
papež, vodja cerkve
kardinali
škofje, vodijo škofije
duhovniki, skrbijo za vernike
Vpliv krščanstva na rimsko kulturo
Učenci preberejo pisni vir:
»Shajamo se na skupnih sestankih, da
oblegamo Boga z našimi priprošnjami.
Taka sila je Bogu všečna. Toda molimo
tudi za cesarje, za cesarjeve uslužbence,
za blaginjo sveta, za mir držav in odlog
konca sveta. /.../ Tam tudi opominjamo,
kaznujemo in dajemo božjo grajo.«
(Tertulijan, Apologeticum, 2. stol.)
• Kaj so delali kristjani, ko so se zbrali?
• Za koga vse so prosili svojega boga?
• Ali so današnje prošnje kristjanov
podobne antičnim?
63
BELEŽKE:
Učenci obiščejo spletno stran Vatikana
www.vatican.va in v oknu Vatican City
State poiščejo razdelek History, kjer
najdejo odgovore na vprašanja:
• Katero območje je označevalo ime
Vatican v antiki?
• Kje je dal cesar Konstantin zgraditi
cerkev?
AKTIVNOST: terensko delo ter
metoda dela z zgodovinskimi besedili
in metoda pisno-grafičnih izdelkov
Učenci v okviru ekskurzije ali kulturnega
dne obiščejo bližnjo cerkev, v kateri si
ogledajo slikovne upodobitve. S pomočjo
literature ali interneta nato poiščejo
opise zgodovinskih dogodkov, na katerih
temeljijo upodobitve v cerkvi. Svoje
ugotovitve predstavijo s plakatom.
PONOVITEV
poglavja.
• Katere praznike, ki so povezani
z življenjem Jezusa Kristusa, danes
praznujejo kristjani?
• Katere so značilnosti krščanskega
nauka?
• Kdo so bili apostoli?
• V kolikšni meri je preganjanje
kristjanov spodbujalo ali zaviralo
uveljavitev krščanstva?
• Kdo so bili mučenci?
• Kako so se organizirali kristjani?
• Kdaj je bilo krščanstvo priznano?
81
Gospodarski razcvet rimskega
imperija
UČNI CILJI
Učenec:
▶ razloži vlogo obrambnih
sistemov v rimskem
imperiju,
▶ opiše širjenje
romanizacije,
▶ opiše značilnosti
gospodarskega razvoja
rimskega imperija.
Gospodarstvo
Učenci imajo pred seboj zemljevid
gospodarstva rimske države (iz
kateregakoli zgodovinskega atlasa).
Ugotavljajo in si zapišejo območja,
kjer so:
• pridobivali žito,
• gojili govedo,
• pridobivali vino,
• se ukvarjali z rudarstvom,
• delovali obrati lončarske obrti,
• delovali obrati steklarske obrti,
• delovali obrati tekstilne obrti.
• Izpišejo najpomembnejša rimska
trgovska mesta.
strani 82 (Ajlij Astrid) in ga analizirajo:
• O katerem pristanišču govori vir?
• Nad čim se čudi avtor?
• Kaj lahko sklepamo o blagovnem
prometu pristanišča?
• S katerim današnjim pristaniščem bi
primerjal/a opisano pristanišče?
Učenci se razdelijo v več skupin. S
pomočjo različne literature, učbenika,
delovnega zvezka raziščejo rimske
trgovske poti in ugotovijo, kakšno blago
je po teh poteh potovalo.
• Izdelajo plakat, na katerem označijo
poti in predmete, s katerimi so trgovali.
• Na podlagi plakata in besedila v
učbeniku pojasnijo, zakaj je rimski
imperij doživel tak razcvet.
Učenci preberejo spodnje besedilo.
»Ko sem dobil novico, da so Helveti
[pleme blizu Ženevskega jezera]
načrtovali napad na rimsko ozemlje, sem
zapustil Rim in odšel v Galijo. Potoval sem
z največjo hitrostjo in dosegel Ženevo.
Tu je bila nastanjena le ena legija, zato
sem naročil, da morajo most pri Ženevi
porušiti in zgraditi obrambne utrdbe.
Nato sem se, kolikor se je dalo hitro, vrnil
v Italijo, kjer sem zbral pet dodatnih legij
in se z njimi čez Alpe odpravil na pohod
v Galijo. Kljub napadom različnih plemen
smo pohod končali v sedmih dneh.«
82
življenjepona
današnjem
RimskiKakšno
imperij je
je bilo
s širjenjem
Sredozemlju
slovenskem ozemlju v času Rimljanov
širil tudi svojo kulturo. Pod enotno rimsko
oblastjo se je razcvetelo gospodarstvo.
Gospodarski razcvet
rimskega imperija
Brezmejni rimski imperij
Meje rimskega imperija niso bile jasno določene.
1. V 2. stoletju je imel rimski imperij največji obseg. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 57–58.
Zapiši, kje so bile meje rimskega imperija v času njegovega največjega obsega:
na zahodu
Atlantski ocean
na vzhodu
reki Ren in Donova, Mezopotamija
do roba Sahare, obala Severne Afrike
na jugu
na severu
meja s Škotsko; Severno morje
2. Na zemljevidu je označen tudi limes.
A. Zapiši, kje je potekal rimski limes.
od reke Ren do Donove; v Arabiji in Afriki
B. Kakšna je bila njegova naloga?
obramba pred upadi ljudstev
Romanizacija
Vpliv rimskega načina življenja se je širil po vsem imperiju.
3. Pojasni pojem:
ROMANIZACIJA JE
širjenje rimske kulture
4. Province so različno sprejemale romanizacijo. Katere so jo sprejemale hitro in katere počasi?
Zapiši po eno v vsak prostor.
hitro
počasi
Hispanija
Egipt
Gospodarstvo
Obširni rimski imperij je z ureditvijo razmer v državi doživel izjemen gospodarski razcvet.
5. Preberi pisni vir.
A. Kako so Rimljani dovažali večino blaga iz tujih dežel v mesto?
»Toliko otovorjenih trgovskih ladij pripluje v
po morju
B. Kdaj je bilo v pristanišču najbolj prometno?
poleti
C. Kakšen pomen so imele za trgovino ceste?
spodbujajo trgovino
Rim od vsepovsod, v vsakem letnem času in
po vsaki žetvi, da se mesto zdi kot svetovno
skladišče. /.../ Prihodi in odhodi ladij se
nikoli ne končajo – prav občudovanja vredno je, da je morje, da pristanišča sploh ne
omenjamo, dovolj veliko za vse te ladje.«
(Ajlij Aristid, 2. stoletje po Kr.).
64
(Julij Cezar, Galske vojne, 1. stol. pr. Kr.)
Nato besedilo analizirajo:
• Koliko dni je Cezarjeva vojska potovala
iz Rima do Galije (južne Francije)?
• Pomisli, ali je bilo to hitro ali počasi.
• Koliko kilometrov je prepotoval Cezar?
• Kako je Cezar potoval?
• Kaj je Cezarju in njegovi vojski
omogočilo hitro napredovanje?
Ena izmed značilnosti rimskega imperija
je bilo veliko in dobro vzdrževano omrežje
cest. Učitelj učence pozove k razmisleku,
zakaj so bile ceste zelo pomembne za
Rimljane Pri tem naj učenci razmislijo o
Rimljane.
naslednjih elementih:
• prvotni namen gradnje cest,
• različni uporabniki cest,
• poimenovanje cest,
• pomen poštnega sistema in miljnikov.
AKTUALIZACIJA
Učenci pojasnijo današnji pomen
Sredozemlja kot gospodarskega prostora.
Pri tem se lahko razvije pogovor o:
• ladijskem prometu v Sredozemlju,
• turizmu kot pomembni panogi,
• glavnih pristaniščih …
PONOVITEV
poglavja.
• Zakaj rimski imperij imenujemo
brezmejni?
• Kaj je spodbujalo romanizacijo?
• Katere gospodarske panoge so bile v
rimskem imperiju najbolj razvite?
• Kaj je vplivalo na razcvet
gospodarstva v rimskem imperiju?
v rimskem imperiju
Različni sloji rimske družbe so živeli zelo različno,
kar je bilo predvsem odvisno od njihovega
premoženja.
v rimskem imperiju
Rimski vsakdanjik
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše vsakdanjik rimske
družbe,
▶ opiše življenje sužnjev,
▶ opiše življenje različnih
socialnih skupin.
Mesto Rim je bilo središče velikega rimskega imperija.
1. Središče Rima je bil trg, imenovan forum.
A. Dopolni kvadratke od njegovi sliki.
Forum je bil
Kaj se je dogajalo na
forumu?
središče mesta
Kdo je odločal v rimski družbi
tehnologijo
Učitelj učencem prikaže odlomek iz
enega filma (na primer Gladiator), ki
prikazuje rimsko zgodovino. V odlomku
naj bodo predstavljeni različni sloji
rimske družbe, še posebej bo učinkovit
prikaz iger. Učenci zapisujejo, katere
sloje prebivalstva so prepoznali v filmu.
ljudje so se srečevali,
trgovali, razpravljali
o politiki ...
Stavbe na forumu so
bile namenjene
trgovini,
verskim obredom ...
channel4.com/history in izberejo okno
Games, nato naslov How Roman you are?,
v njem pa 3-D VILLA, v katerem si ogledajo
razkošno rimsko vilo:
• Kateri materialni vir priča o kopeli?
• Kaj je upodobljeno na mozaikih?
• Ali so imeli v hiši centralno ogrevanje?
• Kje se je nahajal vrt?
• Z izbiro naslova How Roman are you?
pa učenci lahko preizkusijo svoje znanje v
kvizu.
B. Na sliki prečrtaj tiste stavbe, ki ne sodijo v čas antičnega Rima.
2. Obkroži črke pred dvema trditvama, ki napačno opisujeta življenje v antičnem Rimu.
a. Večina mestnih revežev je živela v večnadstropnih hišah.
b. Veliko rimskih hiš je bilo lesenih.
c. Bogati Rimljani so živeli v majhnih vilah, ki so bile obkrožene s polji.
č. Večina prebivalcev rimske države je živela na podeželju.
d. Nekatere vile so ogrevali s centralno kurjavo, druge pa s pomočjo kaminov.
3. Prehrana Rimljanov je bila raznovrstna. Na slikah ob strani pobarvajte tiste vrste
živil, s katerimi so se prehranjevali Rimljani.
Kdo je odločal v rimski družbi
Rimska družba je temeljila na družini, na čelu katere je bil oče.
4. Kakšen je bil položaj žensk?
podrejene moškim
5. Veliko skupino prebivalstva v rimski družbi so predstavljali sužnji.
A. Kakšen je bil položaj rimskih sužnjev?
lastnina svojih gospodarjev
B. Kakšna dela so opravljali?
na polju, v hišah, rudnikih, delavnicah
65
Rimski vsakdanjik
romereborn.virginia.edu in izberejo okno
Gallery, v njem pa naslov Video Clips:
• City of Rome: Opišejo podobo mesta
Rima, na primer velikost …
• Prikazano podobo primerjajo s
pisnim virom v učbeniku na strani 83: Ali
posnetek potrjuje pisni vir?
• Roman Forum: Opišejo podobo
mestnega trga.
AKTUALIZACIJA
Učenci doma preverijo komunalno
opremljenost hiše oziroma stanovanja
in jo v obliki tabele primerjajo z opremo
rimske hiše.
Rimska hiša
Stranišče
Kopalnica
Centralno gretje
Današnja hiša
okno poglavje Pompeii.
S klikom na okno Work and Play in Everyday
Pompeii Gallery si lahko ogledajo podobe iz
vsakdanjega življenja prebivalcev Pompejev:
- Kakšno posodo so uporabljali v kuhinji? (In
the Kitchen)
- Kje so kupovali kruh? (House of the Baker)
- Opiši prizor na sliki z naslovom Banqueting
Scene.
- S kakšnimi grami so si krajšali čas?
(Game-players)
- V kakšne namene so uporabljali steklene
posode? (Glass Vessels)
izdelkov
Učitelj na tablo nariše dva kroga, ki se
v enem delu sekata. V prvi krog zapiše
svobodni, v drugega pa nesvobodni.
Učenci ugotavljajo, katere sloje, ki so jih
videli v odlomku filma, vpisati v katerega
od krogov. Pri tem jim učitelj pomaga,
tako da popravi morebitno nepravilno
poimenovanje katerega do slojev. V
presek učitelj vpiše tiste sloje (plebejci,
ženske), ki so sicer bili svobodni, a niso
mogli odločati o političnih zadevah.
izdelkov
V tabeli učenci primerjajo položaj
posameznih trimskih družbenih skupin.
Patriciji
Plebejci
Sužnji
Privatna lastnina
Delo
Politične pravice
Prebivališče
83
66
84
REPUBLIKA
JULIJ
U
CEZAR
konzul
diktator
•
Dalmacija
razpad države, naselitev novih ljudstev
LETA 476 – PROPAD
imperija
• Mala Azija
• nastanek rimskega
S Italija
VZHO
HODN
HO
DNO
DN
O SREDOZEMLJE
SRED
SR
E OZEM
MLJ
LJE
E
• VZ
VZHODNO
•
Sredozemlja
Galija
• VZHO
VZHODNO
SREDOZEMLJE
HO
ODN
DNO
O SR
SRED
E OZEMLJE
•
vojaški uspehi
Z: Španija
V: Mezopotamija
S: Britanija
J: S Afrika
•
•
•
•
• Hadrijan
NAJV
NAJVEČJI
J EČJI OBSEG
OBS
SEG IMPERIJA:
IMP
MPER
ERIJ
ER
IJA:
IJ
A
• Trajan
• obdobje miru
DRUGI CESARJI:
•
prvi rimski cesar
pomemben voditelj:
KDAJ? 1. stol. po Kr.
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
CESARSTVO
VELIKA KRIZA
kriza
kriza
kriza
kriza
kriza
Dioklecijan _ in ____________
Konstantin
___________
_______
_ _____
začasno probleme
probleme
e rešita ce
ccesarja
sarja
nove vere
• duhovna
manj prebivalcev
• družbena
propad gospodarstva, obrti
• gospodarska
vdori plemen
• vojaška
nesposobni vladarji
• politična
KDAJ? 3. – 4. stol.
VELIKI PROBLEMI:
izpolni časovni trak razvoja in širjenja rimske države
ŠIRITEV
ŠIRI
ŠI
RITE
RI
TEV
TE
V IMPERIJA
IMPE
P RI
RIJA
• ZAHO
ZAHODNO
DN
NO SR
SREDOZEMLJE
ED
DOZ
O EM
MLJ
LJE
•
• KDAJ 1. stol. pr. Kr.
pomemben voditelj
• vojaški uspehi
in
n
senatorji
državo so vodili
osvojitev zahodnega
• PU
P
PUNSKE
NSKE VOJNE:
ŠIRITEV DRŽAVE
EP
PO
O
SRED
SR
EDOZ
ED
OZEM
OZ
E LJ
LJU
U
SREDOZEMLJU
republika
stoletja pa
od 5. stol. pr. Kr.
sprva kraljevina,
Rim
8. stol. pr. Kr.
KDAJ?
ustanovitev mesta
ZAČETEK RIMSKE DOBE
RIMSKA DRŽAVA:
PONOVIMO
PONOVIMO
OTROŠTVO
šolanje otrok iz bogatih družin
DRUŽBA
Vstavi kljukico ; , kjer je zapisana značilnost pravilna
PATRICIJI PLEBEJCI
Politični vpliv
Bogastvo
Lastniki zemlje
Obrtniki in trgovci
Svobodni
Vojaki
BIVALIŠČA
bogati vile
revni
Položaj sužnjev
Položaj žensk
brez pravic
podrejene moškim
insule
PREHRANA
kruh, zelenjava, sadje, meso
ANTIČNA RIMSKA KULTURNA DEDIŠČINA
VEROVANJE
GRADBENIŠTVO
RIMLJANI SO VEROVALI V
ZNANOST
RIMLJANI SO ZGRADILI
RIMLJANI SO ZNANJE
PREVZELI OD
več
BOGOV.
NAJPOMEMBNEJŠI JE BIL
BOG
Grkov, Etruščanov
NAJBOLJ SO SE RAZVILE
ZNANOSTI
ceste, mostove, akvadukte ...
Jupiter
V 1. STOLETJU PO KR. SE JE
ZAČELA ŠIRITI NOVA VERA,
PRVI SO ZNALI NAREDITI
kupolo
krščanstvo
,
NJEN ZAČETNIK JE BIL
Jezus Kristus
Bibliji
.
V RIMU SO ZGRADILI
SVETIŠČE Panteon
OSREDNJI TRG ALI
forum
,
,
IN VELIKO ARENO ZA
.
ZABAVE – Kolosej
geografija
,
medicina
,
IN
.
NJEGOV NAUK JE ZAPISAN
V
.
.
zgodovina
.
RAZVILI SO TUDI
pravo
,
KI JE POSTALO TEMELJ
KASNEJŠE EVROPSKE
PRAVNE UREDITVE.
ŠIRJENJE RIMSKE
KULTURE PO SREDOZEMLJU
NA NAŠEM OZEMLJU SO ZAPUSTILI
IMENUJEMO
mestne predele
,
rimsko obzidje
,
rimska imena
,
romanizacija
.
ŠE V SREDNJEM VEKU SO
V EVROPI UPORABLJALI
RIMSKE
številke
,
PISAVO IN JEZIK –
mitreje
.
latinščino
.
85
Evropski zgodnji srednji vek:
89
90
91
92
94
96
98
Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo
Katere pomembne države so obstajale v zahodni Evropi
Kako je bila organizirana srednjeveška družba v Evropi
Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru
Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju
UČNO GRADIVO
• Rajko Bratož, Prelomni trenutki iz časov antike in preseljevanja narodov, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.
• Rajko Bratož, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 1990.
• 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991.
• Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006.
• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996.
• Bogo Grafenauer, Karantanija: izbrane razprave in članki, Slovenska matica, Ljubljana, 2000.
• Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, Ljubljana, 1996.
• Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993.
• Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985.
• Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978.
• Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.
• Koran, Učila International, Tržič, 2005.
Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.
• Šavli Jožko, Slovenska država Karantanija, Bilje, Studio Ro-Humar, 2007.
• Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.
• Peter Štih, Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Ljubljana,
2001.
• Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995.
• Velika verstva sveta, Ognjišče, Koper, 1991.
• 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• V času barbarskih kraljestev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Zbornik Brižinski spomeniki, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1996.
• Zgodovina človeštva: 3. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.
• Zgodovina v slikah, knjiga 7 (300–700), 8 (700–950), DZS, Ljubljana, 1976.
• Christopher Gravett, Vitezi, Murska Sobota, Pomurska založba, 1996.
86
• Timotej Knific, Tu bo naš dom, Mladika, Ljubljana, 1998.
• Carlo A. Michelini, Za grajskimi zidovi, Učila, Tržič, 1995.
• Samantha Roškar, Atilova pot: zbirka krajevnih legend in zgodovinskih virov, Prleška razvojna agencija, Ljutomer, 2003.
• Philippe Simon, Podobe vitezov, Oka, Ljubljana, 2007.
• Philipe Steele, Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996.
• Philipe Steele, Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999.
• Luisa Tomasetig, Pavel Diakon pripoveduje, Lipa, Špeter, 1995.
LEPOSLOVJE
• Beowulf, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
• Jacques Delperrié de Bayac, Karel Veliki, DZS, Ljubljana, 1980.
• Edda: iz staroislandskega epa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Legende o kralju Arthurju, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995.
• Táin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Rith Ashby, Iskanje kralja Arthurja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.
• Kevin Crossley-Holland, Arthur: preroški kamen, DZS, Ljubljana, 2006.
• Fran Saleški Finžgar, Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov, DZS, Ljubljana, 2004.
• Kralj Arthur, slikanica, Šare in družabniki, Novo mesto, 1998.
• Legende o kralju Arthurju, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995.
• Will in Mary Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Rosemary Sutcliff, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974.
• J. Walsh, Kralj Arthur in vitezi okrogle mize, Karantanija, Ljubljana, 1995.
FILMI (IZBOR)
• Kralj Arthur, r. Antonie Fuqua, ZDA, 2004.
• Robin Hood, r. Kevin Reynolds, ZDA, 1991.
• Robin Hood: možje v pajkicah, r. Mel Brooks, ZDA, 1993.
DOKUMENTARNI FILMI
• Huni in Goti med preseljevanjem narodov, Jaka, Ljubljana, 1993.
• Zgodnje krščanstvo, II. del, Jaka, Ljubljana, 1998.
Srednji vek v Evropi
Spletne strani v angleškem jeziku:
- okno Tutorial First Europe se nanaša na zgodnji srednji vek in antični Rim
- okno Popular culture se na nanaša na literarno in umetnostno zgodovino
- poglavja vsebujejo tudi pisne vire
• www.fordham.edu/halsall
- pisni viri
• www.bbc.co.uk/history
- okni Ancient History in British History
- veliko animacij
• www.camelotintl.com/heritage
• www.mnsu.edu/emuseum/history/middleages
• www.godecookery.com/mtales/mtales.htm
• www.learner.org/exhibits/middleages
• http://kevin.lps.org/Middle_Ages/default.html
87
• www.mrdowling.com/703middleages.html
• www.teacheroz.com/Middle_Ages.htm
• www.teacheroz.com/castles.htm
• www.themiddleages.net
• www.medieval-castles.net
• www.medievaldesign.org
• www.kidskonnect.com/content/view/272/27
• www.historyforkids.org/learn/medieval
UČILA
• Atlas svetovne zgodovine: srednji vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.
• zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
• Zgodnji srednji vek 1, Svarog, Miklavž, 2006.
• www.mrdonn.org
Geografija, glasbena vzgoja, fizika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika
88
Rimsko cesarstvo se je že od 1. stoletja soočalo
z ogroženostjo svojih meja. Azijsko ljudstvo Hunov je v 4. stoletju povzročilo premike
germanskih plemen proti rimskemu imperiju.
Hunom in Germanom so sledila slovanska
plemena.
Kaj je bilo preseljevanje
ljudstev
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše in primerja življenje
Germanov in Slovanov,
▶ pojasni vlogo Hunov v
preseljevanju.
Kdo so bili Germani in Slovani
Za Rimljane so bili Germani in Slovani barbari. Rimski pisci so jih opisali v svojih delih, zato si lahko ustvarimo sliko o njihovem življenju v času preseljevanja.
1. Ilustraciji prikazujeta pripadnike
plemena.
ripadnikee germanskega in slovanskega
slova
v n
ena. V preglednico
p egledn
pr
d ico
o vpiši značilnosti
zn
na
življenja Germanov in Slovanov.
ovanov.
GERMANI
ANI
SLOVANI
PRADOMOVINA
Severna in Zahodna Evropa
Vzhodna Evropa
BIVALIŠČA
zemljanke
polzemljanke
PREŽIVLJANJE
obdelovanje zemlje
poljedeljstvo, živinoreja
VEROVANJE
politeisti
politeisti
Kdo so bili Germani in Slovani
Učitelj učencem naroči, da zapišejo čim
več pojmov v različnih jezikih, ki jim
pridejo na misel ob besedah Germani in
Slovani. Nato učitelj z učenci pregleda
njihove zapise, ki jih učenci obrazložijo.
Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku
na strani 87 in jo analizirajo:
• Kateri predmeti so na fotografiji?
• Iz kakšnih materialov so izdelani?
• Bi danes v trgovini lahko našli
podobne predmete?
Kdo se je selil po Evropi
V 4. stoletju so germanska in slovanska plemena začela vpadati na ozemlje rimskega cesarstva.
2. Zakaj so navedena plemena vpadala na ozemlje rimskega imperija? Obkroži pravilne odgovore.
a. V Rimu so si želela v živo ogledati gladiatorske boje.
č. Pritegnila jih je priložnost, da v rimskem imperiju
dobijo dobro plačano službo.
b. Prestrašila so se Hunov in se umikala pred njimi.
d. Pritegnilo jih je bogastvo rimskega imperija.
c. Zaradi pomanjkanja hrane so iskala rodovitno zemljo.
č. Pritegnilo jih je ugodno, milejše podnebje.
3. V učbeniku na strani 88 si oglej zemljevid preseljevanja po Evropi. Spodaj navedenim plemenom dopiši, od
kod izvirajo in kam so se priselila.
Izvor
Naselitev
ANGLI
Danska
Anglija
HUNI
Azija
Srednja Evropa
JUŽNI SLOVANI
Vzhodna Evropa
Balkanski polotok
LANGOBARDI
Nemčija
Apeninski polotok
VANDALI
Vzhodna Nemčija
Severna Afrika
Učenci narišejo germanskega vojaka ali
slovansko ženo, na kateri upodobijo tudi
nakit, ki se nahaja na fotografijah na
strani 87 v učbeniku.
strani 88 ter ga analizirajo:
• Kaj avtor opisuje?
• Kakšna dela so opravljale germanske
žene?
• Ali meniš, da je bil opisani primer
Vellede izjemen ali povsem običajen za
Germane?
69
Kdo se je selil po Evropi
Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na
strani 88 in ga analizirajo:
• V katerem delu Evrope so živeli Germani?
• V katerem delu Evrope so živeli Slovani?
• Kam so se iz svoje pradomovine preselili
Germani?
• Kam so se iz svoje pradomovine preselili
Slovani?
• Katero germansko ljudstvo se je odselilo
najdlje od svoje domovine?
• Od kod so prišli Huni?
• Ugotovijo, kateri del rimskega imperija
je bil zaradi preseljevanj ljudstev bolj
prizadet.
VEČ O …
O poreklu Hunov obstajajo različne
znanstvene teorije, saj Huni niso zapustili
pisnih virov. Znanstveniki so enotni, da
se je ime Huni v pozni antiki uporabljalo
za poimenovanje vodilne skupine med
stepskimi nomadi, ki je prišla iz srednje
Azije. Nekateri znanstveniki izvor Hunov
postavljajo v današnjo Mongolijo. Po
tej razlagi so se Huni usmerili proti
zahodu po letu 151, ko so doživeli poraz
v spopadu s Kitajci. Drugi znanstveniki
pa izvor Hunov postavljajo v današnjo
Turčijo, na kar naj bi kazale podobnosti v
hunskem in turškem jeziku. Prvi je Hune,
živeče ob Kaspijskem morju, verjetno
opisal antični pisec Dionizij Periegetes v
drugem stoletju. Na evropskih tleh so se
Huni prvič pojavili ob Črnem morju v 4.
stoletju, kar je po vsej verjetnosti pognalo
v beg proti zahodu germanske Gote. Med
letoma 400 in 410 so se Huni premaknili
na območje Karpatov in Panonske nižine
ter začeli vpadati na germansko območje
v zahodni Evropi.
BODIMO USTVARJALNI: skupinsko
delo
Učitelj učence razdeli v pet ali šest
skupin. Vsaka od skupin pripravi
predstavitev enega od germanskih
plemen, na primer Vandale itd. Besedila o
posameznem plemenu pripravi učitelj ali
pa ga poiščejo učenci samostojno. Vsaka
skupina predstavi svoje delo, nakar
učitelj oblikuje zaključek z vprašanji:
• Katere skupne značilnosti lahko
opazimo pri vseh predstavljenih
germanskih plemenih?
• Po čem so se predstavljena plemena
najbolj razlikovala?
• Kakšen je bil položaj žensk v
predstavljenih plemenih?
• Kako so otroci preživljali otroštvo?
89
Kako so selitve ljudstev
spremenile svet
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše preseljevanje
germanskih in slovanskih
plemen,
▶ pojasni politične,
gospodarske in kulturne
spremembe v Evropi po
preseljevanju ljudstev.
Preseljevanje ljudstev je spremenilo politično,
gospodarsko in kulturno podobo Evrope.
Rimski imperij so poselila nova ljudstva
Ker je bila rimska država šibka, so nova ljudstva uspela priti globoko v notranjost cesarstva.
4.
7.
Od sredine _______________
do sredine _______________
stoletja so različna plemena poselila ozemlje
Uvodna motivacija
italijanskega mesta Ravena www.
turismo.ravenna.it in izberejo angleško
verzijo strani (english version). Odprejo
okno Discover the Area in v njegovi
vsebini nato UNESCO monuments. Pri
posameznih kulturnih spomenikih lahko
učitelj postavi različna vprašanja, na
primer:
• Mavzolej Galle Placidie: Po čem je
poznan mavzolej?
• Neonova krstilnica: Kdaj je bila
zgrajena?
• Oratorij sv. Andreja: Kako je
upodobljen Kristus?
• Teodirikov mavzolej: Zakaj se
mavzolej imenuje po Teodoriku?
dela z besedili in metoda pisnografičnih izdelkov
Učenci preberejo pisna vira v učbeniku na
strani 89 ter dodatno besedilo pod njima.
Nato izpolnijo spodnjo tabelo.
VIR 1
VIR 2
DA NE
DA NE
Kdo se je bojeval?
Germane
Slovane
rimskega cesarstva. Mednje štejemo _______________________________,
_______________________
in
Arabce
preseljevanje
__________________________.
Proces njihovega preseljevanja imenujemo _________________________
ljudstev.
Nastajanje nove Evrope
Zaradi številnih sprememb ob koncu rimskega imperija se je s preseljevanjem začela nova doba v evropski
zgodovini.
2. Poveži spremembe z njihovimi značilnostmi tako, da jim pripišeš ustrezno črko.
V pomoč ti je lahko besedilo v učbeniku na straneh 89–90.
A Propadlo je Zahodnorimsko cesarstvo.
___
Učenci preberejo besedilo v učbeniku na
strani 89–90, ki se nanaša na posledice
preseljevanj po Evropi. Nato razmislijo o
naslednjem vprašanju in ga utemeljijo.
• Katera sprememba v Evropi je bila
najbolj radikalna (največja) in je imela
največje posledice?
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih
podpoglavij »Kako so selitve ljudstev
spremenile Evropo«.
• Zakaj so germanska plemena začela
vpadati in se preseljevati na ozemlje
rimskega imperija?
• Kaj se je ob preseljevanju Germanov
zgodilo z Zahodnorimskim cesarstvom?
• Kako je na kulturno razvitost vplival
vpad pismenosti?
• Kaj je vplivalo na to, da se je v
Zahodnorimskem cesarstvu krščanska
vera ohranila le v Italiji?
• Pomisli, zakaj je zgodovinar Biondo
novo obdobje poimenoval »srednji vek«?
90
B Upadel je obseg trgovine.
___
A POLITIČNE SPREMEMBE
___
C Upadla je pismenost.
C Zmanjšala se je uporaba latinskega jezika.
___
B GOSPODARSKE SPREMEMBE
A Nastala so številna germanska kraljestva.
___
C KULTURNE SPREMEMBE
B Prebivalci Evrope so se preživljali s kmetijstvom.
___
___
C V Evropi je prevladala vera v več bogov.
3. Novo zgodovinsko obdobje imenujemo srednji vek. Izpolni prazne prostore v spodnji shemi.
stari
_____________
VEK
476
SREDNJI
VEK
1492
Rimski imperij vlada
Sredozemlju
propad
rimskega
imperija
zgodnji
visoki
pozni
Krištof
Evropa odkrije nove celine
Kolumb
in si podredi njihovo ozemlje
pripluje v
Ameriko
Kje je potekala bitka?
Kdo je zmagal?
Izid bitke je bil pomemben za
rimski imperij.
Kako so selitve ljudstev
spremenile svet
novi
_________________
VEK
RADOVEDNEŽ
Razmisli o spremembah, ki si jih doživel/a v letih, odkar si začel/a obiskovati šolo. Zapiši jih glede na naslednje značilnosti: PRIJATELJI,
IGRAČE, HOBIJI, NAJLJUBŠA GLASBA.
Ali bi lahko zaključil/a, da je bil začetek obiskovanja šole velika sprememba v tvojem življenju?
70
izdelkov
Učenci preberejo poglavje Nastajanje nove Evrope v učbeniku na strani 89–90. Izpolnijo
Politične
Spremembe v Evropi
Kulturne
Gospodarske
(skrivanka)
V spodnji zmešnjavi črk išči v vseh
smereh in med črkami boš našel skrite
besede. Izpiši jih in ob njih zapiši še
njihov pomen.
I
J
Š
V
F
Z
S
T
O
F
A
G
R
E
O
S
H
N
E
N
A
G
C
V
D
A
B
K
I
M
N
A
R
M
A
Z
J
O
L
A
L
V
I
O
K
I
V
U
A
V
R
Č
B
E
L
R
N
E
Ž
O
N
O
I
O
I
K
N
A
R
F
Katere pomembne države
so obstajale v zahodni Evropi
Katere pomembne države so
obstajale v zahodni Evropi
Po koncu preseljevanj so se v Evropi pojavile
nove države. Med njimi je bila v zahodni Evropi
najpomembnejša (Frankovska) Karolinška
država. Pomembna je bila tudi krščanska cerkev,
ki je spodbujala pokristjanjevanje v Evropi.
▶
▶
Karolinška država – »evropsko kraljestvo«
V zahodni Evropi je bila največja (Frankovska) Karolinška država, njen kralj Karel Veliki pa v 8. stoletju
najpomembnejši evropski kralj.
1. A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg (Frankovske) Karolinška države (glej učbenik stran 86).
B. Ali je obsegala današnje slovensko ozemlje?
DA
NE
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna frankovsko državo in
njen obseg,
pojasni vpliv frankovske
države na razvoj v Evropi,
pojasni vlogo Karla Velikega,
pojasni vlogo Cerkve po
razpadu rimskega cesarstva,
opiše delovanje krščanskih
misijonarjev.
Frankovska država – »evropsko kraljestvo«
2. Karel Veliki je spodbujal znanje v zahodni Evropi. Kako? Odgovore zapiši v spodnje okvirčke. V pomoč so ti
besede pod okvirčki, katerih črke pa moraš najprej premetati.
dvorna šola
učenjaki
prepisovanje knjig
ALOŠ ANROVD
UČJAENKI
GIJNK EJNAVOSIPERP
Krščanska cerkev in Papeška država
Krščanska cerkev je bila v nemirnih stoletjih v času preseljevanj edina, ki je zagotavljala stabilnost v zahodni Evropi.
3. Krščanska cerkev je ob podpori kraljev spodbujala pokristjanjevanje Evrope. Odgovori na vprašanja.
A. Kdo so bili misijonarji?
duhovniki, ki so širili krščansko vero
B. Kako so delovali misijonarji?
potovali po deželah in spreobračali ljudi
zahodno krščansko
4. Krščanska cerkev se je v 11. stoletju razdelila na ____________________________
in
pravoslavno
______________________
cerkev. Obkroži ime tiste cerkve, ki jo še danes vodi papež.
Misijonar sveti
Patrik
71
Krščanska cerkev in Papeška država
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o znanih
misijonarjih in svetnikih v različnih
evropskih državah, na primer sv. Patriku
(na Irskem), sv. Bonifaciju (v današnji
Nemčiji), sv. Kolumbanu (v današnji
Franciji), sv. Avguštu Canterburyskemu
(v današnji Veliki Britaniji) …
VEČ O …
Misijonar sv. Patrik se je rodil v današnji
Veliki Britaniji okrog leta 385. Ko je bil
otrok, so ga zajeli pirati in ga prodali
kot sužnja na Irsko. Ko se je po šestih
letih vrnil domov, se je odločil, da bo
menih v poganski Irski. Posvečen je
bil v škofa in v sodelovanju z irskimi
kralji je začel pokristjanjevati Irsko.
Njegovi nasprotniki so bili številni, med
njimi so bili keltski druidi (svečeniki),
krščanski menihi, in včasih tudi nevarni.
Patrik je umrl med letoma 457 in 464,
njegov grob pa ni znan. S Patrikom je
povezan tudi simbol Irske, triperesna
deteljica. Po izročilu naj bi misijonar
irskim nevernikom krščansko troedinost
razlagal na primeru triperesne deteljice.
učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v zgodnjesrednjeveško
osebnost, na primer Karla Velikega ali
morda misijonarja. Napišejo dnevnik, v
katerem opišejo svoje doživljaje, misli,
počutje …
PONOVITEV
poglavja.
• Opiše obseg Karolinške države.
• Zakaj je dobil Karel Veliki naziv »vodja
evropskega cesarstva«?
• Kako je Karel Veliki spodbujal znanje?
• Kako velika je bila Frankovska država
ob svoji ustanovitvi?
• Kdo je ogrožal Frankovsko državo
v začetku 8. stoletja (na zemljevidu je
označena bitka pri Poitiersu)?
Zatem si učenci ogledajo še zemljevid na
• Kje so bile meje Frankovskega
kraljestva na jugu, severu, zahodu in
vzhodu v času največjega obsega?
• Kje je država mejila z
Vzhodnorimskim cesarstvom?
• V kateri današnji državi se nahaja
frankovski Aachen?
• Ali je poimenovanje »evropsko
kraljestvo« primerno za Frankovsko
kraljestvo na višku njegove moči?
V učbeniku na strani 92 zgoraj učenci
preberejo besedilo iz življenja Karla
Velikega in ga analizirajo:
• Kaj je cesar Karel Veliki rad delal?
• Kakšen odnos do znanja oziroma
učenja lahko razbereš iz besedila?
• O čem priča podatek, da se je kralj
poskušal naučiti pisati, a neuspešno?
VEČ O …
Po legendi sodeč naj bi kralja Arthurja
povezovali tudi s svetim gralom. Sveti
gral naj bi bila čaša, iz katere naj bi ob
zadnji večerji pil Jezus. Čaša naj bi imela
čudežno moč, po nekaterih zapisih naj bi
omogočala celo nesmrtnost. Po mnenju
zgodovinarjev se je legenda verjetno
prvič pojavila v 12. stoletju in nato bila
vključena v številne zgodovinske zgodbe.
Izvor legende nekateri zgodovinarji
povezujejo s keltsko mitologijo, nekateri
pa sveti gral opisujejo kot krščanski
simbol. Legenda o svetem gralu je bila
v srednjem veku poznana le v zahodni
Evropi, ostala Evropa se je z njo srečala
šele v novejšem času pod vplivom
popularnih zgodb.
• Kdo so bili misijonarji?
• Navede razlike med zahodno in
vzhodno krščansko cerkvijo.
91
Kako je bila organizirana
srednjeveška družba
UČNI CILJI
Učenec:
▶ pojasni organiziranost
fevda,
▶ opiše značilnosti novega
družbenega sistema –
fevdalizma.
V zgodnjem srednjem veku je bila zemlja največje
bogastvo. Kralji so svojim pomočnikom delili
posest, imenovano fevd. Družba se je razdelila na
dva sloja. Plemiči so imeli v lasti fevde in so se
bojevali, kmetje pa so na fevdih delali.
Kako je bila organizirana
srednjeveška družba v Evropi
Kaj je bil fevd
Za svojo službo so od kralja plemiči dobili v najem posest, imenovano fevd.
1. Ob ilustraciji navedi dele fevda.
kmečka
posest
srenjska
Obveznosti podložnikov:
posest
Kaj je bil fevd
TLAKA
slikovnim gradivom (shemo)
Učitelj učencem pokaže pisno-slikovno
shemo družbene ureditev v rimskem
cesarstvu (v učbeniku, na strani 62) in z
vprašanji obnovi znanje učencev:
• Kdo so bili rimski državljani?
• Kdo so bili patriciji?
• Kdo je vodil državo v rimskem
cesarstvu?
AKTIVNOST: metoda dela z besedili in
Učenci preberejo opis fevda na strani
93 v učbeniku ter skušajo sami narisati
fevd in ob tem določiti njegove dele.
Ob tem ugotavljajo, kateri del fevda
je zavzemal največjo površino. Svoj
odgovor utemeljijo.
delo na zemlji fevdalca
DAJATVE
del pridelka
DESETINA
pridvorna
deseti del pridelka
posest
2. A. Dopolni.
SAMOZADOSTNA POSEST je bila posest, na kateri so
FEVDALCI
pridobili vse, kar so potrebovali za življenje
KMETJE
pridelali sami vso hrano in druge dobrine
B. Ali danes še obstaja samozadostno gospodarstvo? NE
Kaj je bil fevdalizem
Družbeni sistem v srednjeveški Evropi imenujemo fevdalizem.
3. Dopolni besedilo o fevdalizmu.
kralj
V fevdalizmu je bil lastnik vse zemlje v državi __________________________.
Podrejeni so mu
RAZISKOVALEC
Naziv pridvorna posest lahko povežemo
tudi z imenom dvor za zgradbe, v katerih
so živeli plemiči na Slovenskem. Učenci
izberejo enega izmed slovenskih dvorov
ali dvorcev in predstavijo njegovo
zgodovino, predvsem pa, kako je stavba
dobila ime.
plemiči
uradniško
bili ______________________,
ki so zanj opravljali ________________________
ali
vojaško
kmetje
___________________________
službo. Na fevdu so zemljo obdelovali _____________________.
72
AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov
Učenci si ogledajo pisno shemo v učbeniku na strani 94. Njeno vsebino nato predstavijo
v grafični obliki:
FEVDALCI
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo tekst v učbeniku na strani 93 (Kaj je bil fevd). Izpolnijo kvadrate, tako da
zapišejo značilnosti posameznih delov fevda, omenjenih v kvadratih.
KMETJE
Še druga poimenovanja
pridvorna
posest
Kakšen je bil njihov položaj?
Kakšno lastnino so imeli?
92
kmečka
zemlja
srenjska
zemlja
Kako je bila organizirana srednjeveška družba
v Evropi
BELEŽKE:
4. A. Izpolni prazna polja ob ilustraciji, ki prikazuje fevdalno družbo. V pomoč ti je učbenik na strani 94.
B. Pobarvaj ilustracijo.
Koga predstavljajo?
plemiče
___________________________
Koga predstavlja?
Položaj?
kralja
___________________________
vojaška služba pri kralju,
___________________________
Položaj?
ki jim za plačilo podeli posest.
___________________________
lastnik zemlje, najpomembnejši
___________________________
___________________________
___________________________
___________________________
Koga predstavljajo? kmete (podložnike)
Položaj? podrejeni fevdalcu, nesvobodni
5. Položaj v srednjeveški družbi je bil deden.
A. Pojasni, kaj je pomenilo, če se je nekdo rodil v kmečki družini.
Da je vse življenje ostal kmet.
B. Ali je danes položaj v družbi še deden?
ne
73
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu
in podnaslovih.
• Na katere stanove se je delila
srednjeveška družba?
• Kateri stan je bil najpomembnejši?
• Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil
položaj v družbi deden?
• Kaj so bili urbarji?
• Na katere dele se je delil fevd?
93
plemičev in kmetov
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše položaj in vsakdanje
življenje plemstva,
▶ opiše položaj in vsakdanje
življenje kmetov.
Srednjeveško družbo so sestavljali kmetje in
plemiči. Življenje obeh družbenih skupin se je
zelo razlikovalo.
plemičev in kmetov
Kakšno je bilo življenje plemičev
Življenje plemičev je bilo predvsem bojevanje.
1. Ilustracija prikazuje plemiški par v srednjem veku.
A. Pobarvaj oblačila plemiča in plemkinje.
B. Navedi značilnosti njihovega življenja tako, da izpolniš okvirčke ob paru.
Kakšno je bilo življenje plemičev
učenja (igra vlog)
Učenci napišejo zgodovinski prosti
spis, v katerem se vživijo v vlogo
srednjeveškega plemiča. Opišejo:
• svoj delovni dan, v katerem
predstavijo vojaško urjenje in druženje s
svojimi vojaki,
• prostore, v katerih prebivajo,
• preživljanje časa s prijatelji in družino.
a) Na spletni strani http://kevin.lps.org/
Middle_ages/ lahko učenci najdejo slike
in opise srednjeveških gradov (v oddelku
Pictures of Castles). Učitelji lahko najdejo
primere delovnih listov in ilustracij, ki jih
učenci lahko pobarvajo.
b) S sprehodom po igrici Ghost in the
Castle www.nationalgeographic.com/
features/97/castles/enter_castle.
html pa učenci lahko na zabaven način
spoznajo grad in življenje v njem.
tehnologijo
Učitelj učencem predstavi odlomek iz
filma Robin Hood (del, kjer je prikazano
življenje na gradu). Skupaj prikazani
odlomek analizirajo:
• Ključne osebe v filmu so bile: ime,
funkcija, položaj v družbi.
• Bivališča:
a) GRAD
- Kako je bil zgrajen?
- Kako je bil osvetljen?
- Kako je bil zavarovan?
- Kakšna je bila notranjost gradu?
- Kaj se je dogajalo na notranjem dvorišču
gradu?
b) KMEČKE VASI
- Kako so bile zgrajene hiše?
- Kako so bile zavarovane?
- Kakšna je bila notranjost?
- Kaj se je dogajalo v hišah?
• Oborožitev
- Kateri so bili sestavni deli bojne opreme
angleškega vojaka?
- Katere pripomočke, ki jih Angleži niso
poznali, je uporabljal »Maver«?
- Zakaj so Kelte imenovali »zveri« ali
»barbari«?
- Kakšne so bile kazni za izobčence?
- Kaj nam film lahko pove o življenju v
srednjem veku?
94
OBLAČILA
PREHRANA
raznolika,
razkošna, barvita
obilni obroki
POROKA
ZABAVA
dogovorjena
plesi, igre, gostije
2. Plemiči so živeli v gradovih. V učbeniku na strani 95 si oglej grad. V spodnji prostor nariši grad po svoji zamisli in označi njegove najpomembnejše prostore.
74
VEČ O …
Angleška srednjeveška legenda o Robinu
Hoodu izvira iz časa kralja Ivana brez
Dežele (iz prve polovice 13. stoletja), prvič
pa je bila zapisana v 14. stoletju. Bila pa
je tako popularna, da so mnogi izobčenci
kasneje prevzeli ime Robin Hood. Vendar
pa zgodovinarji ne morejo z gotovostjo
potrditi, kdo je bil resnični Robin Hood.
Predvidevajo, da pojav Robina Hooda
označuje odpor zoper tiranijo zakona, ki je
obstajala v času kralja Ivana. Po eni izmed
razlag, naj bi plemič Robert Hod (z nazivom
»Hobbehod«) vodil upor zoper kralja, bil
zato preganjan ter postal begunec. Po
drugi razlagi pa je poimenovanje povezano
z resničnim obstojem izobčencev kot je
bil na primer plemič Fulk fitzWarin, prijatelj
kralja Ivana, ki se je kralju uprl in postal
begunec. Morda pa je Robin Hood povezan z
izobčencem z imenom Eustace the Monk, ki
je pridobil oblast nad otokom Sark in je do
leta 1217 vodil piratsko združbo v morju med
Anglijo in Francijo.
BELEŽKE:
Učitelj učencem prebere ali pripravi na
listu spodnje besedilo:
»Eden hujših zdravstvenih problemov
takratnih ljudi je bil, da so hitro izgubili
zobe, med drugim tudi zato, ker je
bila moka pogosto slabo zmleta in je
vsebovala mnogo trdih delcev.« (Maja
Žvanut, Andreja Peklar, Stoji, stoji beli
grad, Zbirka Ilustrirana zgodovina
Slovencev za otroke, Založba Mladika,
Ljubljana, 2002, str. 15)
Učenci besedilo analizirajo:
• Kaj nam o hrani v srednjem veku pove
besedilo?
• Kaj nam o zdravstvenih težavah ljudi v
srednjem veku pove besedilo?
• Ali se ljudje danes še vedno soočajo s
podobnimi zdravstvenimi problemi?
Kakšno je bilo življenje kmetov
Kmetje so živeli skromno in obdelovali polja.
3. Ilustracija prikazuje kmečki par v srednjem veku.
A. Pobarvaj oblačila kmeta in kmetice.
B. Navedi značilnosti njihovega življenja tako, da izpolniš okvirčke ob paru.
OBLAČILA
PREHRANA
preprosta,
enobarvna
preprosta, enolična
POROKA
ZABAVA
potrebno dovoljenje
verski in ljudski
fevdalca
prazniki
Kakšno je bilo življenje kmetov
4. Kmetje so živeli v skromnih kočah. V učbeniku na strani 96 si oglej primer kmečke hiše. V spodnji prostor
nariši kmečko hišo po svoji zamisli in ob njej navedi njene značilnosti.
dela s slikovnim gradivom in metoda
ogledajo slike, ki prikazujejo kmete pri
njihovem delu. Izpolnijo spodnji miselni
vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na
delovni list.
Obleka
Delo kmetov
Življenje kmetov
Podrejeni položaj
Skrb za otroke
75
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov
Učenci s pomočjo učbenika ter dodatno literaturo izpolnijo spodnjo razpredelnico.
KMET V GRĆIJI
Delo
Oblačila
Delo žene
Prehrana
Vzgoja otrok
KMET V RIMU
KMET V SREDNJEM VEKU
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu
in podnaslovih.
• Na katere stanove se je delila
srednjeveška družba?
• Kateri stan je bil najpomembnejši?
• Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil
položaj v družbi deden?
• Opiši srednjeveški grad.
• Opiši življenje plemičev.
• Opiši srednjeveško kmečko kočo.
• Opiši življenje kmetov
95
Kaj se je dogajalo ob preseljevanju
na vzhodnoalpskem prostoru
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše naseljevanje
Slovanov v Vzhodne Alpe,
navede dogodke, ki so
vplivali na nastanek
Karantanije,
opiše posledice
širjenja krščanstva v
vzhodnoalpskem prostoru,
opiše družbo v
Karantaniji.
Naselili so se Slovani
ogledajo zemljevid preseljevanj ljudstev
v Evropi in ga analizirajo:
• Katera ljudstva so se selila čez
današnje slovensko ozemlje?
• Ali so tam ostala? Kam so se
premaknila?
Učenci si ogledajo fotografije germanskih
in staroslovanskih ostankov, ki so
objavljene v učbeniku na strani 87, 98, 99
in jih analizirajo:
• Kako bi ocenili obrtniško spretnost
germanskih oblikovalcev nakita?
• Iz katerih materialov so Germani
izdelovali nakit?
• Iz katerih materialov so ga izdelovali
Slovani?
• Kateri najdeni predmeti dokazujejo, da
so Germani in Slovani imeli tudi vojake?
• Kdo je nosil nakit?
Predstavljene predmete si lahko učitelji
in učenci ogledajo na stalni razstavi
www.
Železna nit v Gorenjskem muzeju (www.
gorenjski-muzej.videofon.si)
gorenjski-muzej.videofon.si
V času preseljevanja ljudstev so se na današnje
slovensko ozemlje priselili Slovani. Osnovali so
državno tvorbo, imenovano Karantanija. Karantanci
so v 8. stoletju sprejeli krščansko vero.
Kaj se je dogajalo
ob preseljevanju na
vzhodnoalpskem prostoru
Naselili so se Slovani
V času preseljevanja ljudstev je čez današnje slovensko ozemlje potekala glavna smer vpadov v Italijo, središče
Zahodnorimskega cesarstva.
Moravani
1. Oglej si zemljevid in reši
Slovaki
nalogo. V pomoč ti je
zemljevid v učbeniku na
strani 115.
A. Na zemljevidu označi obe
Bavarci
smeri, od koder so se v
vzhodnoalpski prostor
Karantanija
naseljevali Slovani.
B. Ugotovi, katera ljudstva so
mejila s Slovani v vzhodnih
Alpah ter na črte zapiši njihova imena.
C. Različni barvi nakazujeFurlani
Karniola
ta obseg dveh slovanskih
državnih tvorb v 8. stoletju:
Karantanije in Karniole.
V ustrezen barvni prostor
vpiši njuni imeni.
2. V procesu naseljevanja je na današnjem slovenskem ozemlju prihajalo do mešanja slovanskih prebivalcev s staroselci.
A. Kdo so bili staroselci?
romanizirani prebivalci (Kelti in drugi)
B. Novi priseljenci, Slovani, so od staroselcev prevzeli različna znanja. Katera? Pravilne odgovore obkroži.
znanje o poljedelstvu
imena krajev
imena rek
znanje pisanja
znanje latinščine
znanje obdelovanja železa
Nastala je Karantanija
V 7. stoletju se je prvič v virih pojavilo ime »mejna pokrajina Vinedov«, ki jo bolj poznamo pod imenom
Karantanija.
3. Dopolni trditve tako, da boš z njimi opisal značilnosti Karantanije.
državna tvorba
A. Bila je prva _________________________
v zgodnjem srednjem veku na ozemlju vzhodnih Alp.
8.
B. Povsem samostojna je bila od srede 7. do srede __________________
stoletja.
Mure
C. Njeno jedro so bile doline ob zgornjem toku rek Drave in ___________________________.
Učenci se vživijo v čas zgodnjega
srednjega veka in narišejo nekaj primerov
germanskega ali slovanskega nakita iz
tega časa. V pomoč so jim fotografije
najdenih predmetov na Gorenjskem,
objavljene v učbeniku na strani 87, 98, 99.
Učenci si ogledajo staroslovansko
okroglo broško s podobo (neznanega)
kralja iz 9. ali 10. stoletja, ki je bila
najdena na Bledu (str. 98). Vživijo se
v vlogo tega kralja in napišejo kratek
sestavek o njem in njegovem življenju.
Nekaj vprašanj za začetek:
• Kako se imenuje ta kralj?
• Kako je oblečen?
• Kako je oblikovan njegov dan? …
96
Krnskem
Č. Središče je bilo na __________________________________
gradu (na južnem Koroškem).
76
(odkrivanje, zbiranje podatkov)
Učenci, ki živijo v krajih, ki so kakorkoli
povezana z ostanki preseljevanj ljudstev,
se odpravijo na raziskovanje o teh
ostankih. Pregledajo zapise v lokalnem
časopisju, povprašajo strokovnjake, si
ogledajo teren … Nato pripravijo poročilo
o svojih odkritjih.
AKTUALNO
Na podlagi germanskega poimenovanja
Slovanov – Veneti – so že v srednjem veku
nekateri pisci enačili Slovane v vzhodnih
Alpah z antičnimi Veneti. Polemike
o neslovanskem izvoru prednikov
Slovencev so bile zelo živahne v 80. in 90.
letih prejšnjega stoletja. Zagovorniki t.i.
venetske teorije (Jožko Šavli, Matej Bor,
Ivan Tomažič) so tedaj svojo hipotezo o
venetskem izvoru prednikov Slovencev
uprli na jezikovne podobnosti med imeni
v Evropi. Teorija je bila zavrnjena s strani
arheologov in zgodovinarjev.
Venetsko teorijo še vedno močno
podpirajo društva združena v krovno
www.hervardi.com),
društvo hervardov (www.hervardi.com
ki se ukvarjajo »z ohranjanjem slovenskih
domoljubnih tradicij oziroma z vsem, kar
je slovenskega«. Na njihovi spletni strani
najdemo celo zemljevid naselitvenega
območja Slovencev (!) v času Julija
Cezarja. V rubriki O Slovencih – Zgodovina
pa lahko preberemo, da smo Slovenci
»zanesljivo narod z najdaljšo zgodovino
v srednjeevropskem prostoru«. Čeprav
se hervardi označujejo za domoljube,
nekateri njihove trditve označujejo za
nacionalistične.
Nastala je Karantanija
Kaj se je dogajalo ob preseljevanju
na vzhodnoalpskem prostoru
4. Prebivalstvo Karantanije je bilo razdeljeno na različne družbene skupine: plemstvo, koseze in kmete.
A. Pobarvaj značilnosti plemstva z modro barvo, značilnosti kosezov z rdečo in značilnosti kmetov z zeleno
barvo.
B. Obkroži ime družbene skupine, ki je bila najštevilčnejša.
NAJPOMEMBNEJŠI JE BIL KNEZ
PLEMSTVO
ŽIVELI STRNJENO
PLAČEVALI SO DAVEK V PRIDELKU
KOSEZI
VOJAŠKI POVELJNIKI
OBOROŽENI SPREMLJEVALCI KNEZA
KMETJE
ŽIVELI V VASEH
5. Na sliki je najbolj znan materialni ostanek iz Karantanije.
Kaj prikazuje slika?
Ob katerem obredu je
imel ta kamen pomembno vlogo?
knežji kamen
pri ustoličevanju
kneza
Koga so ustoličili na
tem kamnu?
karantanskega kneza
Razširila se je krščanska vera
Ko so v 8. stoletju Karantanci priznali zunanjo oblast Bavarcev (in s tem tudi Frankov), so sprejeli krščansko vero.
6. Spodaj navedene dogodke razvrsti v kronološkem vrstnem redu s številkami od 1 do 4. Številka 1 pomeni
najstarejši dogodek.
3
Karantanci priznajo nadoblast Bavarcev in Frankov.
1
Karantanijo ogrozijo Obri.
2
Karantanci prosijo Bavarce za pomoč proti Obrom.
4
Karantanci sprejmejo krščansko vero.
7. Pokristjanjevanje je območje vzhodnih Alp vključilo v zahodnoevropski kulturi prostor. Razmisli, kaj naj bi
to pomenilo. Obkroži pravilna odgovora.
a. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširila imena, ki so bila po izvoru krščanska.
b. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširile navade, značilne za muslimansko vero.
c. V vzhodnoalpskem prostoru so se uveljavile navade, povezane s krščansko vero.
77
Razširila se je krščanska vera
• Kdo se je obrnil na škofa Vergila?
• Ali je imela v Karantaniji ta oseba
pomemben položaj?
• Kdo je prišel pokristjanjevat
Karantance?
Več o škofu Modestu in njegove
kasnejše upodobitve lahko najdemo na
spletnem naslovu: http://zupnije.rkc.
si/kr-zlato-polje/zupnija/modest.htm.
na strani 100 in ga analizirajo.
• Iz katerih dveh središč je potekalo
pokristjanjevanje (označeno z vijoličasto
puščico)?
• Kje je potekala cerkvena meja?
Katerega leta je bila določena?
• Kje so bili v bližini Karantanije in
Karniole ustanovljeni samostani?
• Kateri meniški red je vodil te
samostane?
BODIMO USTVARJALNI: metoda dela
z besedili in metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učenci preberejo zgodovinski zapis
(odlomek iz Knjige resničnih zgodb opata
Janeza Vetrinjskega, 1. pol. 14. stol.) o
ustoličevanju. Nato si s pomočjo učitelja
razdelijo vloge in zaigrajo karantansko
ustoličevanje.
»Pod Krnsko goro (danes Šentjurska
gora) namreč, blizu cerkve sv. Petra, je
kamen; nanj posade svobodnega kmeta
(koseza), v katerega naslednjem rodu
je ta služba dedna. /.../ Oblečen je v
kmečko obleko, klobuk in čevlje, se drži
nepremično. Pojavi se knez s praporom
dežele, spremljan od plemičev in vitezov.
Slečejo ga dragocenih oblačil in nekdo, ki
ima to pravico po nasledstvu, ga obleče
na strani s plaščem, klobukom /.../, na isti
način kot je oblečen kmet. S palico v roki
tako pristopi ... Kmet pa, ki sedi na kamnu,
naj v slovenskem jeziku zakliče: ‘Kdo je
ta, ki se tako prihajajoč približuje?’ Okoli
sedeči odgovore: ‘Ta je knez dežele.’ Nakar
oni: ‘Ali je pravičen sodnik, ki ima v mislih
blagor domovine, je svobodnega stanu, da
bo vreden? Ali je spoštovalec in branilec
krščanske vere?’ Vsi naj odgovore: ‘Je in bo.’
Nakar oni: ‘Vprašam torej, po kateri pravici
me sme odstraniti s tega sedeža.’ Vsi
rečejo: ‘S 60 denarji, s temi pisanimi živalmi
in z oblačili, v katera je knez oblečen, tudi
bo napravil tvojo hišo svobodno in brez
davka.’ Nato kmet, ki je udaril kneza rahlo
po licu, ukaže s tem, naj bo dober sodnik, in
se vzdigne, vzame k sebi imenovane živali
in ponudi knezu prostor. Knez se postavi na
kamen, z golim mečem v rokah se obrne
na vse strani, vihteč meč. /.../ Od gore hiti
knez k cerkvi Gospe Svete /.../. Tam naj bere
škof ali odličnejši prelat mašo in naj kneza,
še vedno oblečenega v kmečko obleko,
blagoslovi.«
PONOVITEV
poglavja.
• Od kod so prišli na današnje slovensko
ozemlje predniki Slovencev?
• Kako je potekala naselitev?
• Kdo so bili staroselci?
• Kaj je obsegala Karantanija?
• Kako se je delila karantanska družba?
• Kateri dogodek je vplival na to, da
se je v vzhodnoalpski prostor razširila
krščanska vera?
• Iz katerih dveh središč se je širila
krščanska vera?
BELEŽKE:
97
Kaj se je na vzhodnoalpskem
prostoru dogajalo v 9. stoletju
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede dogodke,
ki so vplivali na
izgubo samostojnosti
Karantanije,
▶ opiše značilnosti Spodnje
Panonije v času njene
samostojnosti,
▶ oceni pomen delovanja
bratov Konstantina in
Metoda.
Kako je Karantanija izgubila samostojnost
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE:
metoda dela s slikovnim gradivom
(zemljevidom)
Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku
na strani 100 ponovijo svoje znanje o
Karantaniji:
• Kje se je nahajala Karantanija?
• Kje je bilo njeno središče?
• Ali je segala na ozemlje današnje
Republika Slovenije?
• Katera kneževina je obsegala večino
ozemlja današnje Republike Slovenije?
• Od kod so prišli vojaki, ki so prišli v
vzhodnoalpski prostor?
• Proti komu so se borili?
• Kdo jih je vodil?
• Kakšen je bil rezultat spopadov?
RAZISKOVALEC
strani poiščejo odgovore na vprašanja:
• Kje hranijo Brižinske spomenike?
• Opiši, kakšno obliko imajo Brižinski
spomeniki. Pomisli, zakaj jih sploh
imenujemo spomeniki.
• Pomisli, zakaj je bila varnosti
Brižinskih spomenikov namenjena velika
pozornost.
• Kaj pomeni MANUSRIPT?
• Kdaj so bili Brižinski spomeniki prvič
objavljeni?
• Po mnenju strokovnjakov Brižinski
spomeniki niso le najstarejši zapis v
slovenščini, ampak predstavljajo tudi
pomemben dokument. Za koga?
Učenci preberejo poglavje Kako je
Karantanija izgubila samostojnost
v učbeniku na strani 101 in izdelajo
kronološko tabelo, s katero grafično
prikažejo dogajanje v Karantaniji v 9.
stoletju.
98
V letih 819–820 so se Karniolci in Karantanci
pridružili uporu zoper frankovsko oblast, a so bili
poraženi. Obe kneževini sta zaradi tega doživeli veliko sprememb. V Panonski nižini je knez Kocelj v
9. stoletju mejno grofijo Spodnjo Panonijo proglasil
za samostojno kneževino.
Kaj se je na
vzhodnoalpskem prostoru
dogajalo v 9. stoletju
Svet v srednjem veku
Kako je Karantanija izgubila samostojnost
Knez na današnjem Hrvaškem, Ljudevit Posavski, se je v začetku 9. stoletja uprl frankovski oblasti z orožjem.
V letih 819–820 so se mu pridružili tudi Karniolci in Karantanci.
1. V uporu so bili Karantanci in Karniolci poraženi, zaradi česar so doživeli veliko sprememb. Pri vsaki spremembi zapiši en primer, s katerim boš spremembo obrazložil. V pomoč so ti ključne besede v oklepajih.
POLITIČNO
VODSTVO
(frankovski kraljevi uradnik)
POLITIČNA
ORGANIZACIJA
(grofija; fevdi)
DRUŽBENE
SPREMEMBE
(fevdalizem)
Karantanski knez je bil odstavljen.
Ozemlje Karantanije je bilo razdeljeno na fevde.
Uveden je bil fevdalizen; karantanski kmetje so postali nesvobodni.
2. V ta čas sodijo tudi Brižinski spomeniki, najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah.
Kaj je bilo v tem dokumentu zapisano? Obkroži pravilen odgovor.
a. Zapis o vsakdanjem življenju ljudi v vzhodnih Alpah.
b. Zapis o kaznih, izrečenih podložnim kmetom na fevdu freisinške škofije.
c. Dva obrazca za spoved in pridiga o grehu.
Nastala je Spodnja Panonija
Mejna grofija Spodnja Panonija je obsegala ozemlje med rekami Raba, Donava in Drava. Vključevala je tudi
del današnjega slovenskega ozemlja na severovzhodu.
3. Oglej si zemljevid in reši nalogo.
V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na
strani 100.
A. Na zemljevidu označi obseg Spodnje
Panonije tako, da potegneš rdečo črto po
njenih mejah. Nato pobarvaj njen obseg.
B. Na črto zapiši ime središča Spodnje
Panonije.
Blatenski
C. Del katere države je bila do leta 769
kostel
Spodnja Panonija?
frankovske
Č. Kdo je bil voditelj samostojne Spodnje
Panonije med leti 769–784?
knez Kocelj
78
(besednica)
smiselne povedi, ki se nanašajo na
poglavje Kako je Karantanija izgubila
samostojnost.
LJUDEVIT POSAVSKI ………………………….
KARANTANCI ……………………………………
FEVDALIZEM …………………………………….
BRIŽINSKI SPOMENIKI .……………………….
Nastala je Spodnja Panonija
AKTIVNOST: besedna demonstracija
in metoda dela z zgodovinskimi
besedili
Učitelj učencem prebere spodnje
besedilo.
»Dokler je namreč oni (to je Pribina)
živel, ni zmanjšal ničesar cerkvevnih
stvari izpod oblasti imenovanega
sedeža (salzburške nadškofije) /.../. V
viru se dalje omenja, da so salzburški
duhovniki vztrajali v Kocljevi kneževini
toliko časa, »dokler ni neki Grk,
Metodij po imenu, z nanovo izumljenimi
slovanskimi črkami na zvit način izrinil
latinski jezik ter ugledne latinske črke
ter pri celokupnem ljudstvu v nič deval
delno maše in evangelije in cerkveno
službo tistih, ki so to opravljali po
latinsko.«
(odlomki iz spisa Spreobrnitev Bavarcev
in Karantancev, leta 870)
Nato učenci besedilo analizirajo:
• Pomisli, kdo je bil omenjeni »neki
Grk, Metodij po imenu«.
• Kako je v besedilu označeno njegovo
delovanje? Kaj je pisec besedila očital
Metodiju?
• Pomisli, kdo bi lahko bil pisec
besedila.
BELEŽKE:
Kaj se je na vzhodnoalpskem
prostoru dogajalo v 9. stoletju
4. Na sliki sta misijonarja brata Konstantin in Metod. Dopolni okvirčke ob sliki, tako da vanje zapišeš značilnosti,
povezane z njunim življenjem v Spodnji Panoniji.
ŠIRILA STA
UPORABILA STA
krščansko
glagolico
VERO.
PISAVO.
PRED NJIMA JE KRŠČANSTVO V SPODNJI
PANONIJI ŠIRILA
VERO STA ŠIRILA V
salzburška
slovanskem
ŠKOFIJA.
JEZIKU.
Obstajalo je Arnulfovo kraljestvo
Ostajalo je Arnulfovo kraljestvo
V drugi polovici 9. stoletja je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf.
5. Katero vprašanje o Arnulfovem kraljestvu bi zastavil ob spodaj napisani trditvi?
Svojo mladost je preživel pri materini družini v Karantaniji, ki je kasneje predstavljala središče njegove moči.
Ali je bil sorodstveno povezan s Karantanijo?
6. Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Iz izpisanih črk boš dobil nov pojem.
Voditelj upora proti Frankom med leti 819–823.
15
K
LJUDEVIT
POSAVSKI
fevdalizem
Kneževina na današnjem avstrijskem Koroškem,
ki se je pridružila uporu proti Frankom.
2
A
Karantanija
Blatenski kostel
Najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih
Alpah.
2
R
Brižinski spomeniki
Arnulf
Središče Spodnje Panonije.
6
N
Blatenski kostel
Brižinski spomeniki
Družbeni sistem, uveden v Karantaniji po porazu
upora proti Frankom.
7
I
fevdalizem
slovanski
V Spodnji Panoniji sta delovala misijonarja
Konstantin in __________.
4
O
Metod
Ljudevit Posavski
Zakon sodnim ljudem je najstarejši
___________ zakonik.
2
L
slovanski
Metod
Vladar Karantanije, Karniole in Spodnje
Panonije v drugi polovici 9. stoletja.
1
A
Arnulf
Karantanija
79
V učbeniku na strani 102 spodaj si
učenci ogledajo upodobitev kralja
Arnulfa in jo analizirajo:
• Kako je kralj Arnulf upodobljen na sliki?
• Kaj je poglavitno sporočilo upodobitve?
• Kje bi preveril/a, če upodobitev
odgovarja resničnemu stanju?
PONOVITEV
poglavja.
• Pomisli, zakaj je bila karantanska
vojska obsojena na neuspeh v spopadu s
frankovsko vojsko.
• Katere spremembe so se zgodile
v Karantaniji ob porazu upora proti
Frankom?
• Kateri del današnjega slovenskega
ozemlja je obsegala kneževina Spodnja
Panonija?
• Zakaj samostojnost Spodnje Panonije
ni trajala dolgo?
• V čem je pomen Arnulfovega kraljestva
za slovensko zgodovino?
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili
Učitelj učencem za ponovitev o Spodnji Panoniji pripravi spodnje trditve, izmed katerih morajo učenci izbrati pravilne, tako da jih odkljukajo [9].
Kocelj je bil frankovski vazal v Spodnji Panoniji v začetku 9. stoletja.
Spodnja Panonija je bila samostojna od leta 400 do leta 451.
V Spodnji Panoniji so izvajali obred ustoličevanja.
V Spodnji Panoniji sta brata Konstantin in Metod širila krščansko vero v slovanskem jeziku.
Kocelj je bil vladar neodvisne kneževine v drugi polovici 9. stoletja.
Spodnja Panonija je bila samostojna od leta 623 do leta 658.
Kocelj je Spodnjo Panonijo samostojno vodil od leta 769 do leta 774.
99
PONOVIMO
ZGODNJI SREDNJI VEK V EVRO
4. – 7. stol.
PRESELJEVANJE LJUDSTEV: KDAJ JE POTEKALO? _____________________________________________
VZROKI SELITEV: strah pred Huni, iskanje rodovitne zemlje, ugodnejše podnebje, bogastvo Rima
POLITIČNE SPREMEMBE
1. KATERA DRŽAVA JE PROPADLA?
KULTURNE S
1. PROPAD
rimski imperij
kulturnih
antičnega
2. KATERA NOVA DRŽAVA NA ZAHODU JE BILA
NAJPOMEMBNEJŠA?
2. KRŠČANSKA CERKEV JE PO EV
frankovska
misijonarje
•
NJEN NAJPOMEMBNEJŠI CESAR
Karel Veliki
KI SO ŠIRILI KRŠČANSKO VERO.
JE SPODBUJAL
širjenje znanja med duhovniki
VZHODNOALP
Na zemljevidu pobarvaj največji obseg Frankovske (Karolinške države)
•
•
NASELITEV
PRVA POLITIČNA TVORBA
•
FRANKOVSKO OBLAST PRIZN
•
SPREJEM KRŠČANSKE VERE V
•
IZGUBA SAMOSTOJNOSTI V 9
upora zoper Franke
•
80
100
NA SLIKI JE
knežji kamen
PONOVIMO
OPI:
oblikovanje nove politične in kulturne podobe Evrope
Germani
Slovani
_____ ; KDO SE JE SELIL? __________________________
in _______________________________________:
SPREMEMBE
DRUŽBENE SPREMEMBE
posest
FEVD JE BILA
SREDIŠČ IN
ZNANJA
KI JO JE
kralj
PODELIL
plemičem za vojaško službo.
FEVDALIZEM JE BILA
VROPI POŠILJALA
,
,
družbena ureditev
,
V KATERI SO SE PREBIVALCI DELILI NA
plemiče
kmete
_________________________
IN ___________________________
PSKI PROSTOR
slovanov
položaj
nadrejeni
nesvobodni
obveznosti
vojaška služba kralju
tlaka, dajatve, desetina
bivališĀe
gradovi
lesene hiše
Karantanija – 7. stol.
8.
NA V ___________
STOLETJU
8.
V ___________
STOLETJU
9. STOLETJU ZARADI
81
101
Evropski visoki srednji vek:
107
109
111
113
115
117
119
121
123
126
Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000
Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele
Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo
Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel
Kako se je razvijala evropska kultura
Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem
Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami
Kulturna podoba neevropskih ljudstev
UČNO GRADIVO
• Blaznikov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana, 2005.
• Anne Marie Delcambre, Mohamed: Alahov prerok, DZS, Ljubljana, 1994.
• 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991.
• Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006.
• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996.
• Jadran Ferluga, Bizantinska družba in država, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 1990.
• Gestrinov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana,1999.
• Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Založba ZRC, Ljubljana, 1996.
• Igor Grdina, Celjski knezi v Evropi, Fit-Media, Celje, 2002.
• Grofje Celjski: katalog razstave, Pokrajinski muzej, Celje, 1999.
• Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994.
• Michel Kaplan, Zlati Bizanc, DZS, Ljubljana, 1998.
• Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993.
• Joseph Ki-Zerbo, Zgodovina Črne Afrike, Borec, Ljubljana, 1977.
• Koran: o koranu, Bogu, islamu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2003.
• Dušan Kos, Med gradom in mestom, odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 1994.
• Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lamberga, Viharnik, Ljubljana, 1997.
• Dušan Kos, Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005.
• Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985.
• Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978.
• Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.
• Med srednjo Evropo in Sredozemljem: Vojetov zbornik, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006.
• Nasr Seyyed Hossein, Islam: religija, zgodovina in civilizacija, Litera, Maribor, 2007.
• Georgije Ostrogorski, Zgodovina Bizanca, DZS, Ljubljana, 1961.
• Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1988.
• Maxime Rodinson, Mohamed: nova izdaja, ki jo je pregledal avtor, Družina, Ljubljana, 2005.
• Bogdan Sajovic, Vzpon in padec Bizanca, Karantanija, Ljubljana, 2003.
• Slovenci in država: zbornik prispevkov z znanstvenega posveta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1995.
• Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.
• Spomini Helene Kottaner: ženski glas iz srednjega veka, ur. Igor Grdina in Peter Štih, Nova Revija, Ljubljana, 1999.
• Peter Štih, Goriški grofje in njihovi ministeriali v Istri in na Kranjskem, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1994.
102
• Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.
• Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995.
• Georges Tate, Križarji in svet Vzhoda, DZS, Ljubljana, 1994.
• Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.
• V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Zgodovina človeštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974.
• Zgodovina v slikah, knjiga 9 (950–1200) in 10 (1200–1454), DZS, Ljubljana, 1977.
• Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Viharnik, Ljubljana, 1994.
• Yves Cohat, Vikingi: vladarji morja, DZS, Ljubljana, 1997.
• Anne Marie Delcambre, Mohamed, Alahov prerok, DZS, Ljubljana, 1994.
• Niko Grafenauer, Stara Ljubljana, NIK Trade, Ljubljana, 1992.
• Christopher Gravett, Vitezi, Murska Sobota, Pomurska založba, 1996.
• John Guy, Vikingi, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994.
• Michel Kaplan, Zlati Bizanc, DZS, Ljubljana, 1998.
• Dušan Kos, Gašper Lamberger na viteškem turnirju, Viharnik, Ljubljana, 1999.
• Carlo A. Michelini, Za grajskimi zidovi, Učila, Tržič, 1995.
• Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996.
• Darja Mihelič, Polje, kdo bo tebe ljubil, Mladika, Ljubljana, 1997.
• Anne Millard, Erik Rdeči: Vikingi plujejo po Atlantiku, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994.
• Povasnica Mjuta, Klemen Galanda in dož, Lipa, Špeter, 1997.
• Philippe Simon, Podobe vitezov, Oka, Ljubljana, 2007.
• Philipe Steele, Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996.
• Philipe Steele, Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999.
• Peter Štih, Srednjeveške plemiške zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2001.
• V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Maja Žvanut, Stoji, stoji beli grad, Mladika, Ljubljana, 2002.
LEPOSLOVJE:
• Vladimir Bartol, Alamut: roman, Sanje, Ljubljana, 2002.
• Giovanni Boccaccio, Dekameron: izbor novel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Carmina Burana: izbor, DZS, Ljubljana, 1976.
• Burka o jezičnem dohtarju, DZS, Ljubljana, 2004.
103
• Miguel de Cervantes Saavedra, Don Kihot, DZS, Ljubljana, 1994.
• Alighieri Dante, Božanska komedija, Mihelač, Ljubljana, 1994.
• Umberto Eco, Ime rože, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
• Junaška pesem o Cidu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987.
• Bratko Kreft, Celjski grofje: drama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979.
• Ljubezen iz daljave: provansalska trubadurska lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Pesem o Nibelungih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972.
• Pesem o Rolandu: francoski narodni ep, Društvo Knjižna zadruga, Ljubljana, 2000.
• Roman o Tristanu in Izoldi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.
• Saga o Njalu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.
• Walter Scott, Ivanhoe, Mihelač, Ljubljana, 1992.
• Slovenske ljudske pesmi, Karantanija, Ljubljana, 2004.
• Slovenske narodne pravljice, Karantanija, Ljubljana, 2005.
• Španske romance, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961.
• Chrétien de Troyes, Perceval: zgodba o gralu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Trubadurska poezija, A. Capuder, Ljubljana, 2002.
• François Villon, Veliki testament, DZS, Ljubljana, 1970.
• Anna Wambrechtsamer, Danes grofje celjski in nikdar več, Obzorja, Maribor, 1977.
• Oton Župančič, Dela 3: Veronika Deseniška, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.
MLADINSKA LITERATURA:
• Milan Dekleva, Naprej v preteklost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik zakladnika Robina Hooda, Grlica, Ljubljana, 2003.
• Jim Gasperini, Skrivnost vitezov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991 (zbirka Časovni stroj)
• Henry Gilbert, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.
• René Goscinny, Asterix in Normani, Didakta, Radovljica, 1998.
• John Guy, Vikingi, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Runer Jonsson, Vike Viking, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975.
• Runer Jonsson, Vike Viking častni kralj, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977.
• Runer Jonsson, Vike Viking in Brdavsi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977.
• Runer Jonsson, Vike Viking strmoglavi tirane, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977.
• Miki Muster, Grajski duhovi, Delo, Ljubljana, 2006.
• Miki Muster, Trubadurji, Delo, Ljubljana, 2005.
• Miki Muster, Vitez ropar, Delo, Ljubljana, 2006.
• Will in Mary Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Will in Mary Pope Osborne, Vikinške ladje ob sončnem vzhodu, Grlica, Ljubljana, 2004.
• Pripovedke iz Tisoč in ene noči, Devin, Trst, 1994.
• Sedem popotovanj Sindbada pomorščaka: iz Tisoč in ene noči, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Slovenske bajke in pripovedke, samozal. D. Kunaver, Ljubljana, 1999.
• Slovenske ljudske pesmi, Karantanija, Ljubljana, 2004.
• Slovenske narodne pravljice, Karantanija, Ljubljana, 2005.
• Slovenske narodne pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Rosemary Sutcliff, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974.
• Helena Štefanič, Grad nesrečne ljubezni: Friderik in Veronika na Fridrihštajnu, Celjska Mohorjeva družba, 2006.
• Templjarske pravce, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Sežana, 2002.
• Tisoč in ena noč: arabske pripovedke, Karantanija, Ljubljana, 1999.
• Josip Vandot, Prerok Muzelj, Karantanija, Ljubljana, 1996.
FILMI (IZBOR):
• Apokalipto, r. Mel Gibson, ZDA, 2006.
• Camelot, r. Joshua Logan, ZDA, 1967.
• El Cid, r. Anthony Mann, ZDA, 1961.
• Ime rože, r. Jean-Jacques Annaud, ZDA, 1986.
• Ivanhoe, r. Richard Thorpe, ZDA, 1952.
• Kralj Arthur, r. Antonie Fuqua, ZDA, 2004.
• Legenda o Cidu, r. Jose Pozo, Španija, 2003.
• Nebeško kraljestvo, r. Scott Ridley, ZDA, 2005.
• Pogumno srce, r. Mel Gibson, ZDA, 1995.
• Robin Hood: princ tatov, r. Kevin Reynolds, ZDA, 1991.
• Robin Hood: možje v pajkicah, r. Mel Brooks, ZDA, 1993.
• 13 bojevnik, r. John McTiernan, ZDA, 1999.
• Tristan in Izolda, r. Kevin Reynolds, ZDA, 2006.
DOKUMENTARNI FILMI:
• Benetke: gospodarska velesila srednjega veka, Jaka, Ljubljana, 1993.
• Bled skozi čas: 1001–1858, Videofon, Blejska dobrava, 2005.
• Cerkve in samostani, Ognjišče, Koper, 1995.
• Gradovi na Slovenskem, Ognjišče, Koper, 1996.
• Iskanje svetega grala, Delo, Ljubljana, 2006.
• Kamnik: mesto v naročju planin, Občina Kamnik, Kamnik, 1998.
104
• Kartuzija Žiče, Fatamorgana, Ljubljana, 2006.
• Koran: sveta knjiga islama, Jaka, Ljubljana, 1998.
• Konstantinopel: srednjeveško velemesto, Jaka, Ljubljana, 1993.
• Maribor: mesto, Studio Alp, Maribor, 1992.
• Med legendo in resničnostjo: zgodovina srednjeveškega gradu, KŠTM, Sevnica, 2006.
• Mir in dobro: po poti svetega Frančiška, Ognjišče, Koper, 2002.
• Največje skrivnosti sveta, Skrivnost Majev, Dnevnik, Ljubljana, 2005.
• Novo mesto: iz preteklosti v sedanjost, Etika, Studio Fos, Novo mesto, 2003.
• Po poteh meniških redov, Ars video, Ljubljana, 1996.
• Starodavni Maji, Bookmark Vester, Tržič, 2000.
• Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča (knežji kamen), Cultura Europea, Ljubljana, 1994.
SPLETNE STRANI (IZBOR):
Srednji vek v Evropi
- okno The End of Europe’s Middle Ages
- okno Popular culture se na nanaša na literarno in umetnostno zgodovino
- poglavja vsebujejo tudi pisne vire
• www.fordham.edu/halsall
- pisni viri
• www.bbc.co.uk/history
- okno Ancient History - Vikings
• www.pbs.org/wgbh/nova/vikings
• www.mnsu.edu/emuseum/history/middleages
• www.godecookery.com/mtales/mtales.htm
• www.learner.org/exhibits/middleages/townlife.html
• www.medievalcrusades.com
• http://kathimitchell.com/middleages.htm
• www.teacheroz.com/Middle_Ages.htm
• www.themiddleages.net
Srednji vek v slovenskih zgodovinskih deželah
• www.burger.si
- virtualne predstavitve mest, gradov, cerkva, muzejev
• www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina
• http://obcina.skofjaloka.si (okno Turističnega društva)
• www.maribor-pohorje.si (okno O Mariboru – Preteklost)
• www.ptuj-tourism.si/home.php (o Ptuju)
• www.kam.si (zlasti okna Slovenska mesta, Slovenske domačije)
Arabski in islamski svet v srednjem veku
• www.teacheroz.com/religions.htm
- okno The Islamic World to 1600
Ostali svet v srednjem veku (Ameriki, Afrika, Daljni vzhod)
• http://kevin.lps.org
- Indija, Kitajska, Japonska
• www.mrdowling.com
- afriška zgodovina, Indija, Kitajska, Japonska
UČILA:
• Atlas svetovne zgodovine: srednji vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.
UČILA-ELEKTRONSKI VIRI:
• Zgodnji srednji vek 2, Svarog, Miklavž, 2006.
105
• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike.
Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.
• www.mrdonn.org
MEDPREDMETNE POVEZAVE:
Geografija, glasbena vzgoja, fizika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika.
106
Kakšna je bila podoba
Evrope okoli leta 1000
Med 8. in 10. stoletjem se je Evropa soočala z roparskimi
vpadi Vikingov, Saracenov in Madžarov. Evropa je bila
takrat razdrobljena na številne države. Moč kraljev je
bila oslabljena, medtem ko se je okrepila moč fevdalcev,
ki so jim služili številni vitezi.
▶
▶
Novi vpadi po Evropi
Čas okoli leta 1000 je bil za zahodno Evropo prelomni čas. Evropske države, še zlasti frankovsko, so oslabili
vpadi in ropanja novih ljudstev.
1. Oglej si zemljevid in reši nalogo. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na straneh 103–104.
A. Na zemljevidu z rdečo
barvo označi smeri
napadov Vikingov.
B. Ugotovi, katera ljudstva
in države so bile najbolj
prizadete zaradi njihovih
vpadov. Obkroži njihova
imena.
C. Na zemljevidu z modro
barvo označi smeri
napadov Madžarov in s
črno barvo smeri napadov Saracenov.
Č. Katere tri države v
Evropi so bile največje?
• kraljevina Francija
• kraljevina Anglija
• Rimsko-nemško cesarstvo
Kdo so bili Vikingi
Vikingi so se doma preživljali predvsem s kmetovanjem in ribolovom, Evropa pa jih je najprej spoznala kot roparje.
2. Izpolni okvirčke tako, da vanje zapišeš značilnosti Vikingov. Pomagaj si z naslednjimi besednimi zvezami
(če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): ROPANJE SAMOSTANOV IN CERKVA, DRAKAR, VOJAŠKA
OPREMA, RAZISKOVALCI, PRIPLULI DO AMERIKE.
ropanje samostanov in cerkva
drakar, vojaška oprema
raziskovalci
pripluli do Amerike
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pojasni, zakaj je leto 1000
prelomnica za Evropo
opiše spremembe, ki so se
zgodile v Evropi okoli leta
1000,
navede pomembnejše države
v Evropi v visokem srednjem
veku,
opiše življenje Vikingov,
opiše življenje vitezov.
Novi vpadi po Evropi
UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora
Učitelj se z učenci ponovi znanje
o spremembah, ki so se zgodile v Evropi
ob začetku srednjega veka:
• Kaj se je zgodilo z veliko rimsko državo?
• Katere države so bile najpomembnejše
v zgodnjem srednjem veku?
• Kako se je spremenil način življenja?
• Kaj se je zgodilo z izobraženostjo ljudi?
dela z zgodovinskim besedilom in
(zemljevidom)
Učenci najprej preberejo poglavje Novi
vpadi po Evropi v učbeniku na strani 105.
Učitelj nato učencem pripravi kopije
zemljevida, ki je v učbeniku na straneh
103–104. Učenci na zemljevid vrišejo:
območje madžarske ustalitve, smeri
madžarskih vpadov, smeri muslimanskih
(saracenskih) vpadov.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE:
(fotografijo)
Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na
strani 105, ki prikazuje kip madžarskega
kralja Štefana in jo analizirajo:
• Kako je prikazan kralj Štefan?
• Kaj drži v roki? Zakaj je bil ta simbol
potreben? Opiši njegovo obleko.
• Kako lahko ugotoviš, da gre za kralja?
S pomočjo spletnih strani naj učenci
ugotovijo, v katerem madžarskem mestu
se nahaja kip na fotografiji.
83
Kdo so bili Vikingi
dela s slikovnim gradivom
(zemljevidom)
Učenci najprej preberejo pisni vir v
učbeniku na strani 106 (odlomek iz sage)
in ga analizirajo:
• Kdo je bil Biarni? S čim se je preživljal?
• Kaj nam vir pove o družinskem
življenju Vikingov?
• V katerem letnem času so pluli?
Na ustreznem zemljevidu, ki ga pripravi
učitelj, učenci označijo potovanje Biarnija
in njegovih tovarišev.
Na spletni strani http://home.freeuk.
net/elloughton13/vcontent.htm, ki je
net/elloughton13/vcontent.htm
namenjena otrokom, učenci:
• s pomočjo zemljevida ugotovijo, od kod
so Vikingi prišli,
• si ogledajo slike in preberejo zgodbe o
vikinških bogovih,
• si ogledajo na zemljevidu smeri
vikinških potovanj,
• si ogledajo vikinške ladje.
Učitelji pa na tej strani lahko najdejo
primere delovnih listov.
Spletna stran www.pbs.org/wgbh/nova/
vikings ponuja mnogo podatkov o Vikingih,
med drugim pa tudi krajše posnetke o
njihovem življenju.
V razdelku Explore a Viking Village učenci
lahko izberejo številne kratke posnetke,
ki prikazujejo tipično vikinško naselbino
(Construction, Archeology, Compositing,
Equipment), pristanišče (Harbor), opremo
vasi (Design) in prebivalce vasi (People).
V razdelku Secrets of Norse Ships lahko
učenci spoznajo in si ogledajo vikinške ladje.
V razdelku Write Your Name in Runes pa
spoznajo vikinško pisavo – rune in pomen
posameznih znakov.
Na spletni strani www.bbc.co.uk/history/
ancient/vikings učenci:
• odigrajo igrico vikinškega potovanja iz
Norveške do Škotske (Viking Quest)
• si ogledajo moderno rekonstrukcijo
vikinške ladje in njenega potovanja iz
Norveške do Škotske (Viking Voyage),
• obiščejo vikinško vas in si ogledajo
notranjost hiše (Viking Age Farm at
Ribblehead Virtual Tour).
V rubriki Ali veš? v učbeniku na strani 106
je omenjeno, da nekateri zgodovinarji
čas med letoma 800 in 1150 imenujejo
»vikinška doba«.
Učenci naj razmislijo in utemeljijo,
zakaj je to obdobje odbilo takšno
poimenovanje.
107
Razdrobljena Evropa okoli leta 1000
gradivom (umetniško sliko)
Učenci si ogledajo sliko v učbeniku
na strani 107, ki prikazuje bitko pri
Hastingsu in jo analizirajo:
• Ali lahko ločimo nasprotnike?
• Kako so oboroženi vojaki na sliki?
• Kako so oblečeni?
Učenci lahko ustvarijo svoj potek bitke
pri Hastingsu na spletni strani www.
bbc.co.uk/history/british/normans/
launch_gms_battle_hastings.shtml
Učitelj učencem pripravi odlomke iz
listine Magna Carta iz leta 1215, ki jih
preberejo in nato analizirajo. Lahko se
odloči za sodelovalno učenje, pri katerem
vsaka skupina prebere in analizira en
odlomek.
Odlomek 1
»Ob smrti moža, lahko žena obdrži
svojo doto in vso dediščino. Za doto in
dediščino, ki sta jo imela z možem v
posesti ob dnevu njegove smrti, ji ni
potrebno plačati ničesar. Žena lahko v
hiši moža ostane 40 dni po njegovi smrti;
v tem času ji bo izročena dota.«
Analiza:
• Pomisli, na kateri družbeni sloj se
nanaša določilo listine.
• Kaj nam o položaju in pravicah žensk
priča navedeni zapis?
Odlomek 2
»Noben stražnik ali drug kraljevi uradnik ne
sme odvzeti žita ali drugega prenosnega
blaga od moža brez plačila, razen, če
prodajalec soglaša z odlogom plačila.«
Analiza:
• Pomisli, čigavo pravico ščiti zapisano
pravilo.
• V kakšnem položaju so bili po
zapisanem pravilu kraljevi uradniki?
Odlomek 3
»Noben šerif, kraljevi uradnik ali katera
druga oseba ne sme svobodnemu možu
odvzeti konja ali voz za prevoz blaga brez
njegove privolitve.«
Analiza:
• Pomisli, kdo so bili svobodni prebivalci
v 13. stoletju.
• Pomisli, čigavo pravico ščiti zapisano
pravilo.
Odlomek 4
»Nihče, niti mi niti kateri drug kraljevi
uradnik, ne bo odvzel lesa za naše
gradove ali katerokoli drugo potrebo brez
dovoljenja lastnika.«
Analiza:
• Koga naj bi predstavljal izraz »mi«?
• Kateremu družbenemu sloju so
pripadali omenjeni lastniki gozdov?
Odlomek 5
»V vsej kraljevini naj bodo uvedene
enotne mere za vino, pivo in žito. Prav
tako naj bodo uvedene enotne mere za
fino in domače sukno ter moško modno
blago /…/. Poenotijo naj se tudi uteži.«
Analiza:
• Zakaj je bilo potrebno, da se mere
poenotijo?
• Ali imamo danes v Evropi enotne mere?
• Katere mere za dolžino in težo poznaš?
Odlomek 6
»Noben svoboden mož ne sme biti
zaprt, izobčen ali izgnan; nobenemu
svobodnemu možu ne smejo biti odvzete
njegove pravice in posest /…/ ali se proti
njemu uporabi sila ali pošlje druge proti
108
Razdrobljena Evropa okoli leta 1000
Roparski napadi so povzročili zastoj v evropskem gospodarskem razvoju in prizadeli mnoge države.
upadla
Okoli leta 1000 je moč evropskih kraljev ___________________________.
Dvignila pa se je moč
plemičev
posameznih lokalnih _______________________.
Namesto močnih držav so v Evropi obstajale
samostojne _______________________.
dežele
številne ________________________
Kdo so bili vitezi
Fevdalci so v Evropi okoli leta 1000 zaradi stalnih spopadov organizirali svoje vojaške oddelke, v katerih so
se bojevali vojaki, ki jih imenujemo vitezi.
4. A. Pobarvaj sliko, ki prikazuje viteza.
B. Opiši življenje vitezov tako, da zapišeš v vsak okvirček kratko obrazložitev danih ključnih besed.
NI VITEZA BREZ KONJA
SLUŽITI GOSPODU
bojevali so se na konjih
bojevali so se za plemiče
GRADOVI
VITEŠKI TURNIRJI
živeli so v gradovih
tekmovanje za zabavo
5. Razloži pojem.
GRBI
znaki družin, ki so jih vitezi nosili na oblačilih
RADOVEDNEŽ
Grbe uporabljamo še danes. Vsak dan jih lahko opazimo na
avtomobilskih tablicah. Nariši grb, ki se nahaja na tablici
vašega avtomobila. Pojasni njegovo vsebino.
84
njemu, razen v primeru sodne odločitve
njegovega sodišča ali po zakonu dežele.«
Analiza:
• Na katero značilnost Anglije v 13.
stoletju kažejo zapisana določila?
• Kdo lahko danes odloči, da se nekdo
zapre ali se mu omejijo njegove pravice?
Kdo so bili vitezi
Učenci preberejo rubriko Ali veš? v
učbeniku na straneh 108. Izdelajo
kronološko tabelo o odraščanju
srednjeveškega viteza; vsakemu
obdobju pripišejo eno značilnost.
Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na
strani 108 zgoraj, ki prikazuje viteški
turnir in jo analizirajo:
• Kaj se je dogajalo na turnirju?
• Kako so bili vitezi opremljeni?
• Kdo so bili gledalci?
• Pomisli, ali je bilo sodelovanje na
turnirju lahko tudi nevarno. Na kakšen
zaključek napeljuje slika?
PONOVITEV
poglavja.
• Od kod so bili Vikingi?
• Kako jih je spoznala Evropa?
• Katera ljudstva so še vpadala po Evropi
poleg Vikingov?
• Zakaj pravimo, da je bila Evropa okoli
leta 1000 razdrobljena?
• Kakšno delo so opravljali vitezi?
• Komu so morali biti zvesti?
• Kako je nekdo postal vitez?
Kako so se oblikovale
slovenske zgodovinske dežele
slovenske zgodovinske
dežele
Na današnjem slovenskem ozemlju so pridobili
posesti številni plemiči. Njihove posesti so
postale v 12. stoletju teritorialno zaokrožene in
avtonomne enote, ki jih imenujemo dežele.
▶
▶
Katere so bile slovenske zgodovinske dežele
▶
Na današnjem slovenskem ozemlju se je izoblikovalo več dežel.
1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 110. Zatem izpolni karto spodaj.
A. Zapiši imena posameznih dežel in pobarvaj njihov obseg.
B. Obkroži njihova glavna mesta.
▶
C. Kako so nastale
dežele?
KOROŠKA
Katere so bile slovenske zgodovinske
dežele
z nakupi, vojnami,
J
Š TA
GORIŠKA
dedovanjem
Č. Kdo je vodil deželo?
ERS
KA
UVODNA MOTIVACIJA: metoda
razgovora
Učitelj v razgovoru učence povpraša o
imenih slovenskih pokrajin: Štajerska
… Morda tudi, kaj pomeni izraz kranjski
Janez? Skupaj nato ugotavljajo, od kod
izvirajo imena slovenskih pokrajin.
KRANJSKA
deželni knez
Učenci preberejo portret svete Heme
Krške v učbeniku na strani 109 in ga
analizirajo:
• Kakšnega porekla je bila Hema Krška?
• Kakšne vzgoje je bila deležna?
• Kaj o njenem položaju pove podatek,
da je bila najbogatejša ženska svojega
časa na prostoru današnje Slovenije?
• Kaj o njeni veri priča podatek, da je
dala zgraditi samostan in stolnico?
ISTRA
2. Pojasni, kaj je bila »deželna zavest«.
zavest o pripadnosti posamezni deželi
Kako so Habsburžani širili oblast v vzhodnih Alpah
V 13. stoletju so večino posesti v slovenskih deželah dobili v last Habsburžani, pomembna plemiška družina,
ki je izvirala iz današnje Švice.
3. Za omenjene posesti se je uveljavil naziv habsburška dedna posest.
A. Razloži pojem.
HABSBURŠKA
DEDNA POSEST
Avstrija, Štajerska, Kranjska, kasneje še Koroška in Goriška
B. Na zgornjem zemljevidu obkroži slovenske zgodovinske dežele, ki so jih v svojo last do 15. stoletja pridobili
Habsburžani.
85
Kako so Habsburžani širili oblast
v vzhodnih Alpah
Na spletni strani www.habsburg.ch
(spletna stran je v nemščini) si lahko
učenci ogledajo grad Habsburg v Švici:
• V rubriki Portrait lahko izvedo več
o zgodovini gradu in si ogledajo sliko
gradu iz konca 16. stoletja.
• Ugotovijo, katera imena je grad imel
skozi stoletja.
BELEŽKE:
UČNI CILJI
Učenec:
opiše, kako so se oblikovale
dežele,
navede slovenske
zgodovinske dežele,
navede dežele, ki so bile pod
oblastjo Habsburžanov,
opiše vzpon in propad
rodbine Celjskih grofov.
strani 109 spodaj in ga analizirajo:
• Kaj pomeni deželna zavest?
• Kaj pomeni nacionalna zavest?
• Katero zavest od teh dveh imajo
danes prebivalci Slovenije? Utemelji s
primerom.
• Naštejejo označene slovenske
zgodovinske dežele.
• V kateri deželi se je nahajal njihov
domači kraj?
• Katere države so si delile današnje
slovensko ozemlje?
• Kateri od teh dežel je pripadlo največ
ozemlja?
• Učenci navedejo glavna mestna
središča posameznih dežel.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o zgodovini
plemiške rodbine, ki je živela najbližje
njihovega domačega kraja. Če obstaja še
kakšna ohranjena graščina, jo obiščejo ali
predstavijo s pomočjo literature.
109
Kdo so bili Celjski grofje
www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/
ponudba/1997/kocbek/Celjski/cg1.htm:
ponudba/1997/kocbek/Celjski/cg1.htm
• V razdelku Žovneški gospodje
ugotovijo, katere dele je obsegala
posest Žovneških.
• V razdelku Vzhajajoča zvezda
Habsburžanov si ogledajo podobo mesta
Celja v 14. stoletju in ugotovijo, katere
tipične lastnosti srednjeveškega mesta
so vidne na sliki.
učbeniku na strani 110 spodaj in podatke
analizirajo:
• Kaj izvemo o moči in sposobnostih
Celjskih?
• Kaj izvemo o odnosu med očetom
(Herman II.) in sinom (Friderikom)?
• Kaj nas še danes spominja na Celjske?
slovenske zgodovinske dežele
Kdo so bili Celjski grofje
Naraščajočo moč in oblast Habsburžanov na današnjem slovenskem prostoru so v 14. in 15. stoletju ogrozili
Celjski grofje.
4. Preberi poglavje Kdo so bili Celjski grofje v učbeniku na straneh 110–111 in izpolni časovni trak njihovega
vzpona.
gospodje Žovneški
grofje Celjski
ugledna srednjeevropska
plemiška rodbina
• nižji plemiči
• podrejeni Habsburžanom
• podedovali večjo posest
• vzpon
izumrtje družine
državni knezi
povezava z Luksemburžani
• vojna proti Habsburžanom
• pogodba o dedovanju
• v 15. stol.
• Celjska dežela
• dobijo nove posesti
• Barbara Celjska
• širitev vpliva proti
V in JV
5. Razmisli, kaj nam o srednjem veku priča zgodba o vzponu in padcu Celjskih grofov.
Za vzpon so bile potrebne dobre povezave; ovira so tekmeci
6. Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Iz izpisanih črk boš dobil nov pojem.
(premetanka)
naslednje pojme: CELJSKA DEŽELA;
HERMAN II.; ŽOVNEŠKI; ULRIK II.
AKSLJEC ALEŽED ………………………..
IKŠENVOŽ ………………………..
HRAIINME ………………………..
II. URKIL ………………………..
Ko učenci predelajo poglavje o Celjskih
grofih, učitelj v razmislek postavi
vprašanje: Ali lahko rečemo, da so
bili Celjski grofje slovenska plemiška
rodbina?
Pri tem učence vodi s podtemami o
izvoru Celjskih, njihovih dejanjih, deželni
zavesti.
Plemkinja, rojena na Bizeljskem, velika dobrotnica in
ustanoviteljica samostanov.
12
SVETA HEMA
KRŠKA
Habsburžani
Dežele so bile ______________zaokrožene in
avtonomne enote.
1
T
teritorialno
Celjske
V 13. stoletju so ozemlje slovenskih dežel pridobili
________________________.
2
A
Habsburžani
Istra
Gospodje Žovneški so se v 14. stoletju preimenovali v
___________________ grofe.
4
J
Celjske
Ptujski
Deželo je vodil deželni _______________.
3
E
knez
Sveta Hema
krška
Dežela ______________ je bila razdeljena med
Beneško republiko in Goriške grofe.
4
R
Istra
Luksemburžani
Imena deželnih plemičev so nakazovala kraj njihovega
porekla, na primer ________________ so izvirali iz
Ptuja.
5
S
Ptujski
knez
Posest Celjskih grofov imenujemo tudi
________________ dežela.
6
K
Celjska
teritorialno
Plemiška družina, tekmeci Habsburžanov, s katero so
se povezali Celjski.
11
A
Luksemburžani
Celjska
86
Učenci preberejo poglavje Kdo so bili Celjski grofje v učbeniku na strani 110–111. Izpolnijo
Vzpon
Največji uspehi
Celjski grofje
Izvor
110
Š
Poročne zveze
PONOVITEV
podpoglavjih.
• Kako so se oblikovale slovenske
zgodovinske dežele?
• Kdo so bili lastniki slovenskih
zgodovinskih dežel?
• Katere okoliščine so omogočile
Habsburžanom, da so pridobili slovenske
dežele v svojo last?
• Zakaj so bili za vzhodnoalpski prostor
pomembni Celjski?
• Od kod izvira ime Celjski?
Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 86.
BELEŽKE:
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše vlogo Cerkve
v srednjem veku,
▶ navede nove meniške redove,
▶ pojasni vzroke in posledice
križarskih pohodov.
V nasprotju z mnogimi kralji, ki so imeli šibko
moč, se je moč papeža in krščanske cerkve
okrepila. Oživeli so samostani, ki so postali
središča srednjeveške kulture.
Kako se je
okrepila moč cerkve
Naraščajoča moč cerkve
Papež je bil voditelj cerkve v Rimu, podrejeni so mu bili vsi duhovniki.
1. Na sliki je grb sedanjega papeža.
A. Katera dva simbola, ki sta še iz srednjega veka značilna za grb papežev, lahko opaziš? Obkroži ju.
j
B. Zakaj srednji vek imenujemo tudi »obdobje vere«?
Papeška krona (tiara), zlata ključa
Naraščajoča moč cerkve
C. Pomisli, ali so bile nedeljske maše za vaščane le verski praznik?
Bile so tudi priložnost za družabno srečanje.
Oživitev samostanov
Okoli leta 1000 se je med menihi začelo širiti gibanje, ki je zagovarjalo prenovo rimskokatoliške cerkve.
Pobudniki reform so zahtevali tudi bolj pobožno življenje menihov v samostanih.
2. Srednjeveški menihi so delali in molili.
Kako so živeli menihi?
Kje so živeli menihi?
preprosto, delajo in molijo
v samostanih
VEČ O …
Čeprav se v zapisih vedno omenja le
ena papeška tiara (krona)
(krona), pa je danes
ohranjenih dvaindvajset tiar. Mnoge so
papeži dobili kot darilo od pomembnih
kraljev ali mest, v katerih so pred
izvolitvijo služili. Tiare so narejene iz
zlata in srebra ter bogato okrašene z
dragimi kamni. Običajno imajo podobo
trojne krone, na vrhu katere je križ. Iz
vsake tiare zadaj izhajata dva volana,
na katerih je upodobljen papežev grb.
Ohranjene tiare imajo različno težo,
najlažja tehta okoli 900 dag, najtežja
pa 4,5 kg. Najtežjo tiaro je papežu
podaril Napoleon I. leta 1804 ob svojem
kronanju za cesarja Francije, tehtala je
kar 8,2 kg. Najstarejša ohranjena tiara
je iz 18. stoletja. Večina tiar se danes
nahaja v vatikanskem muzeju.
Katera dela so opravljali menihi v srednjem veku?
prepisovali so knjige, poučevali, zdravili
Oživitev samostanov
Katera dela opravljajo menihi danes?
molijo, poučujejo, pišejo knjige
3. Kateri meniški redovi so delovali v srednjem veku? Obkroži jih.
BENEDIKTINCI
KARTUZIJANI
JEZUITI
CISTERCIJANI
87
Kdo so bili križarji
RAZISKOVALEC
učenci poiščejo podatke o Saladinu.
Podatke primerjajo in jih analizirajo.
Predvsem naj odgovorijo na vprašanje:
Zakaj si je Saladin pridobil velik sloves?
VEČ O …
Tretjega križarskega pohoda,
pohoda ki je trajal
od 1189 do 1192, so se udeležili angleški
kralj Richard Levjesrčni, kralj rimskonemškega cesarstva Friderik Barbarossa
in francoski kralj Filip II. Friderik, ki je
bil star 70 let, je utonil pri prečkanju
reke že v Evropi in le majhen del njegove
vojske je nadaljeval pot proti Sveti
deželi. Angleška in francoska vojska sta
nadaljevali pohod, zavzeli Ciper in nato
pristanišče Akra (v današnjem Izraelu).
Filip II. se je nato zaradi izčrpanosti vrnil
v Evropo. Richard Levjesrčni je s svojo
vojsko nadaljeval pohod do Jeruzalema.
V bitki pri Asurju je premagal Saladina
(septembra 1191), a je bila vojska tako
izčrpana, da je potrebovala počitek
in pot do Jeruzalema nadaljevala šele
naslednje leto (junija 1192). Čeprav je
prišla v bližino Jeruzalema, je bila vojska
Richarda Levjesrčnega izčrpana zaradi
pomanjkanja vode in ni zmogla napada na
mesto. Richard in Saladin sta podpisala
premirje, ki je določalo, da bo romarjem
iz Evrope dovoljeno obiskovati Jeruzalem.
Oktobra 1192 je Richard Levjesrčni odplul
domov, v Sveto deželo pa se ni nikoli
več vrnil. Vendar je njegovo potovanje
domov trajalo dlje kot je sprva načrtoval.
V Avstriji (pri Devinu) so ga zajeli vazali
vojvode Leopolda Avstrijskega, njegovega
velikega sovražnika. Vojvoda Leopold
je dal Richarda zapreti in zanj zahteval
visoko odkupnino, ki jo je v Angliji zbirala
Richardova mati. Richard je v ujetništvu
preživel dve leti in šele leta 1194 je priplul
domov v Anglijo.
Učenci preberejo predstavitev Frančiška
Asiškega v učbeniku na strani 113. Nato
razmislijo, o tem, kaj nam besedilo
pove o:
• Frančiškovi mladosti,
• odnosih med njegovo materjo in
očetom,
• njegovem načinu življenja, ko se je
odločil, da bo služil Bogu.
Učenci lahko izvedo več o Frančišku, če
obiščejo spletno stran http://franciskani.
rkc.si in obiščejo razdelek Sv. Frančišek.
V razdelku Klarise pa na tej strani lahko
izvedo več o ženskem meniškem redu
klaris:
• Kdo je bila Klara Asiška in v katerem
stoletju je živela?
• V čem je bilo njeno življenje podobo
Frančiškovemu?
• Kako živijo članice reda klaris?
• Koliko klaris je danes v Sloveniji?
111
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja film (ali le en
del) Nebeško kraljestvo. Skupaj prikazani
film/odlomek analizirajo.
a) Jeruzalemsko kraljestvo
- (obstajalo) konec 12. stoletja: _____
b) Osebe v filmu:
1. BALIAN
• Kako je prikazan v filmu?
• V kolikšni meri njegovo upodobitev
lahko primerjamo s spodnjim vpisom
resnične osebe?
Conrad of Montferrat;
(1140-1192)
Iz južne Nemčije, ugledna družina,
izobražen, omikan, »privlačnega videza,
/…/ izjemen v svojem pogumu, bistrosti
in fizični moči«; Trikrat poročen: prva
žena neznana (hčerka Meinharda
Goriškega); druga žena Teodora, sestra
bizantinskega cesarja (ločen); tretja
žena: Isabella jeruzalemska (polsestra
Sybille) – dobi naslov jeruzalemski
kralj v Jeruzalemsko kraljestvo prispe
1187, njegov oče je imel tu grad; Saladin
je tik pred tem (oktober 1187) zavzel
Jeruzalem; uspešno brani Saladinovo
obleganje pristanišča Tyre (1187-92)
izvoljen za jeruzalemskega kralja, a je
umrl za posledicami atentata (1192)
njegova hčerka Maria of Montferrat
je postala kraljica Jeruzalemskega
kraljestva
2. BALDWIN IV.
• V kolikšni meri se njegova filmska
upodobitev ujema z zgodovinskimi
podatki o kralju?
Kralj 1174-85 (kralj pri 13 letih), pri
vladanju mu je pomagala mati,
Bolan: gobavec, bolezen je odkril njegov
učitelj, zgodovinar William of Tyre pri 16
letih; njegova sestra Sibylla se je najprej
poročila z Williamom of Montferrat
(starejšim bratom Conrada), po njegovi
smrti pa z Guyom of Lusignanom
leta 1177 je skupaj z Raynaldom of
Chatillonom premagal Saladina
nasledil ga je sin Sibylle Baldwin V., ki je
kmalu umrl; v njegovem času je začelo
kraljestvo notranje slabeti in razpadati,
kljub temu je Baldwin izkazal veliko
predanost kraljestvu in kljub bolezni tudi
fizično moč.
3. SALADIN
• V kolikšni meri se njegova filmska
upodobitev ujema z zgodovinskimi
podatki o kralju?
Kurdski vojskovodja (1138-93)
Zavlada Egiptu (1171) in Siriji (1181);
porazil je Jeruzalemsko kraljestvo leta
1187 pri Hattinu, kar je bil povod za tretji
križarski pohod, ki ga je vodil Richard I.
Levjesrčni;
Križarji so zavzeli Acro, a Jeruzalem je
112
Kako se je
okrepila moč cerkve
4. Z oživitvijo samostanov so bili ustanovljeni številni novi meniški redovi. Frančišek Asiški je ustanovil red
frančiškanov. V učbeniku na strani 113 preberi življenjepis Frančiška Asiškega.
A. Izpiši štiri značilnosti, za katere meniš, da so bile v njegovem življenju pomembne.
•
mladost posvetil študiju in zabavi
•
nato življenje posvetil Bogu
•
živel zelo skromno
•
ustanovil red frančiškanov
Hvaljen, moj Gospod,
z vsemi tvojimi stvarmi,
posebno s Soncem, velikim bratom,
ki razsvetljuje dneve in nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari.
B. Na desni je kitica iz Frančiškove pesmi. Morda poznaš njen naslov?
Sončna pesem
Kdo so bili križarji
Papež je evropske plemiče konec 11. stoletja pozval na vojno proti muslimanom. Udeležence pohodov imenujemo križarji.
Palestine
muslimanov
Cilj križarjev je bila osvoboditev _________________________
izpod oblasti ________________________.
križarske
Pohode evropskih plemičev v Sveto deželo imenujemo _____________________________
vojne.
6. V okvirčkih so opisane značilnosti križarjev.
A. Poveži jih s predmeti na sliki.
B. Pobarvaj križarja na sliki.
Križarji so se borili
za krščansko vero.
Njihov znak je bil križ.
Vitezi so nosili
tudi zastave s svojim grbom.
Križarji so bili vitezi, vojaki na konjih.
Opremljeni so bili
z mečem, ščitom in
oklepom.
7. Zaradi križarskih vojn so Evropejci spoznali številne novosti. Navedi tri.
kompas
papir
arabske številke
88
ostal v rokah Saladina: mir iz leta 1192 je
kristjanom dopuščal romanje v mesto;
čeprav se Richard in Saladin nista
nikoli osebno srečala, naj bi med njima
obstajalo obojestransko spoštovanje;
c) Jeruzalem: mesto
a) Kakšne so bile ulice mesta?
b) Opiši hiše, njihovo opremljenost.
c) Kdo so bili prebivalci mesta?
č) Kakšne vere so bili?
* Uradni jeziki v Jeruzalemskem
kraljestvu so bili: latinski, francoski,
italijanski in drugi zahodnoevropski,
grški in arabski sta bila pogosto
govorjena.
• Jeruzalem: tehnična oprema
a) S kakšnimi napravami so obdelovali
polja?
b) Kakšne oblegovalne naprave so
uporabljali?
• Srednjeveška družba: ureditev
KRALJ:__________
vazali: __________
- Kdo so bili podložniki v Jeruzalemskem
kraljestvu?
č) Kritično razmišljanje:
Kako verodostojen prikaz križarskih
pohodov je film Nebeško kraljestvo?
Pri katerih dejstvih se najbolj in pri
katerih najmanj približa resničnemu
dogajanju?
PONOVITEV
poglavja.
Kakšno vlogo je imela rimskokatoliška
cerkev v srednjeveški Evropi?
Kakšno upanje je mnogim ljudem dajala
vera?
Zakaj so mnoge samostane po letu 1000
gradili daleč stran od naselij?
Zakaj so imeli samostani tudi
gospodarsko vlogo?
Kateri so bili cilji križarjev?
Ali so se križarji vedno obnašali v skladu
z vero in viteškimi pravili?
Kako se je spremenilo
evropsko gospodarstvo
Čas med leti 1000 in 1300 pomeni velik napredek
za evropsko gospodarstvo in njegovo oživitev.
Napredovalo je kmetijstvo, razmahnili sta se tudi
obrt in trgovina.
Zakaj je napredovalo kmetijstvo
Napredek evropskega gospodarstva po letu 1000 je bil viden najprej v kmetijstvu.
1. Katera nova orodja so se uveljavila v kmetijstvu po letu 1000? Obkroži jih med spodaj naštetimi.
KOMAT
PLUG NA KOLESA
TRAKTOR
ŽELEZNE LOPATE
VODNI MLIN
RALO
▶ UČNI CILJI
▶ Učenec:
▶ pojasni gospodarske
spremembe v evropskem
prostoru,
▶ opiše napredek
v kmetijstvu,
▶ razloži značilnosti
srednjeveške kolonizacije,
▶ opiše razmah trgovine
in obrti v Evropi,
▶ pojasni pojem denarno
gospodarstvo.
2. Smiselno izpolni spodnjo tabelo o natriletnem kolobarjenju z manjkajočimi podatki.
ozimno žito
Jarino žito
Praha
Ena tretjina
ena tretjina
Ena tretjina
Žito, ki se poseje jeseni; rž, pšenica
Žito, ki se poseje spomladi: oves, ječmen
prazna njiva, pašnik
Zakaj je napredovalo kmetijstvo
tehnika (nevihta možganov)
Učitelj učence pozove, da navedejo
pojme oziroma predmete, ki jih
povezujejo s kmetovanjem danes. Skupaj
ugotovijo, katerih navedenih predmetov
v srednjem veku še niso poznali.
3. Okoli leta 1000 so začeli organizirano iskati in pripravljati nove obdelovalne površine.
Poveži sorodne pojme v pare.
ŠIRJENJE OBDELOVALNIH POVRŠIN
ZUNANJA KOLONIZACIJA
ŠIRJENJE OBDELOVALNIH POVRŠIN
LE V MEJAH FEVDA
KOLONIZACIJA
ŠIRJENJE POSESTI V TUJIH DEŽELAH
NOTRANJA KOLONIZACIJA
Kako sta oživeli obrt in trgovina
Okoli leta 1000 so obrtniki prodajali svoje izdelke lokalnim prebivalcem, pa tudi kupcem v oddaljenih deželah.
4. Kaj je vplivalo na oživitev obrti v srednjeveški Evropi?
Obkroži črko pred nepravilnim odgovorom.
a. napredek kmetijstva in večji pridelek
b. naraščanje prebivalstva in povpraševanja
c. uvedba avtomobilov
5. Oglej si sliko na desni.
Katero obrt prikazuje?
a. kovaška obrt
b. tekstilna obrt
c. tesarska obrt
izdelkov
Kmetijstvo je dolga stoletja temeljilo na
triletnem kolobarjenju s praho. Učenci si
ogledajo sistem triletnega kolobarjenja.
Vsak izmed njih izdela svoj načrt
kolobarjenja s konkretnimi kulturnimi
rastlinami (npr pšenica, rž, ajda …)
1. leto
2. leto
3. leto
89
RAZISKOVALEC
V rubriki Aktualno v učbeniku na strani
116 je predstavljen sejem CeBIT. Učenci
s pomočjo spletnih strani poiščejo velike
in poznane evropske in svetovne sejme.
Pri tem lahko izberejo različne zvrsti:
avtomobilski sejmi, sejmi mode, sejmi
živil, računalniški sejmi …
Učenci lahko na spletni strani podjetja
Celjski sejem www.ce-sejem.si in
Gospodarskega razstavišča v Ljubljani
www.gr-sejem.si, ki veljata za največja
www.gr-sejem.si
organizatorja sejmov v Sloveniji, poiščejo
podatke, katere sejme organizirata ti dve
podjetje.
Učenci ogledajo sliko v učbeniku na strani
115 spodaj in jo analizirajo:
• Kdo žanje?
• Kakšen izraz imajo na obrazu žanjice?
• Kakšno vlogo imajo na sliki moški?
• Kako so upodobljeni kmetje oblečeni?
AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje
podatkov)
Učenci obiščejo turistični center (ali se
povežejo s turističnim društvom), šolsko
knjižnico ali knjižnico v domači okolici ter
zberejo podatke o:
• številu mlinov, ki še delujejo v domači
okolici, pri čemer naj bodo pozorni, ali te
mline še vedno poganja vodno kolo,
• številu različnih obratov (mlinov,
delavnic), ki so nekoč delovali na vodni
pogon; kdaj so vodne mline nadomestili
z drugimi pogonskimi sredstvi,
• številu krajev v domači okolici, ki
nosijo v imenu pojem MLIN.
Svoje ugotovitve predstavijo v razredu.
Učenci ustvarijo (zapišejo) urbar nekega
fevdalca, ki se je odločil, da bo njive na
svojem fevdu razširil na del gozda in v
višje hribovite predele. Učenci v urbar
zapišejo:
• število in imena kmetov, ki jim bo
podeljena kmetija na novo obdelanem
delu fevda,
• ugodnosti, s katerimi bo fevdalec
privabil kmete v naselitev v tem delu,
• dolžnosti kmetov, ki bodo živeli na tem
delu fevda.
1. del polja
ozimno žito
jaro žito
praha
2. del polja
jaro žito
praha
ozimno žito
3. del polja
praha
ozimno žito
jaro žito
VEČ O …
V zgodovini se je podnebje na Zemlji
večkrat pomembno spremenilo. Podnebna
nihanja so bila stalna in so vplivala tudi
na življenje človeka. V času starega veka
(okoli 2000 let pred Kr.) pa vse do 5.
stoletja je bila povprečna temperatura v
Evropi za okrog dve do štiri stopinje nižja.
Posledica tega je bila, da je severno Evropo
prerasel gozd. Posledica neugodnega
podnebja naj bi bilo tudi preseljevanje
ljudstev, saj so bili mnogi deli srednje
Evrope neprimerni za obdelovanje. Od 5.
stoletja pa vse do okoli 1200 je postalo
podnebje toplejše. Zato ni naključje, da v
ta čas sodijo tudi potovanja Vikingov (ki
so na Grenlandiji gojili žito) in vsesplošen
napredek kmetijstva. Temu obdobju je
nato sledilo spremenljivo podnebje med
letoma 1200 in 1400, ko je prevladovalo
nestanovitno vreme, v katerem so se
izmenjevala sušna in poplavna obdobja.
(povzeto iz članka Miha Pavšek, Podnebna
zgodovina, Dnevnik, 20. junija 2007, str. 30)
113
Kako sta oživeli obrt in trgovina
AKTIVNOST: besedna demonstracija
in metoda dela z zgodovinskimi
besedili
Učitelj prebere učencem zapis o
trgovcih iz angleške listine Magna Carta
(1215):
»Vsi trgovci lahko vstopijo ali zapustijo
Anglijo brez ovir in brez strahu. Prav
tako lahko zaradi trgovskih potreb
in brez ilegalnih izsiljevanj po deželi
neovirano potujejo, po kopnem ali po
morju, ali pa se tu naselijo. Ta določila
ne veljajo v času, ko je dežela v vojni z
deželo, iz katere trgovec prihaja. Vsak
trgovec, ki prihaja iz sovražne dežele
in se bo v času vojne nahajal pri nas,
bo priprt dokler sodnik ne bo ugotovil,
kakšen odnos imajo v sovražni dežele
do naših trgovcev. Če bo ugotovil,
da so naši trgovci na varnem, bomo
enako zagotovili tudi sovražnikovim
trgovcem.«
Učenci vir analizirajo:
• Na kaj spominjajo navedena določila?
• Kako bi ocenil/a navedena določila
glede na:
a) koristi za tuje trgovce,
b) koristi za domače trgovce,
c) razvoj trgovine?
• Kako bi lahko poimenoval/a takratno
trgovino: evropska ali svetovna?
6. Na zemljevidu Evrope v visokem srednjem veku:
A. vriši najpomembnejše trgovske poti,
B. podčrtaj imeni obeh morij, ki sta veljali za največji trgovski središči,
C. obkroži najpomembnejša trgovska mesta obeh trgovskih območij.
7. Obrtniki so se združevali v cehe. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanja.
A. Kaj so bili cehi?
združbe obrtnikov istega poklica
Učitelj razred razdeli v več skupin.
Vsaka od njih pripravi eno vlogo, ki jo
povezujemo s srednjeveškimi sejmi:
kupec, trgovec ali obrtnik. Zatem vsi
skupaj uprizorijo srednjeveški sejemski
dan. Vsi skupaj nato izberejo skupino, ki
je bila v svoji igri najbolj prepričljiva.
B. O kateri nalogi ceha govori pisni vir?
o kontroli kvalitete blaga
C. Kateri prekršek je storil obrtnik Roger?
goljufal je
Č. Kako je bil zaradi prekrška kaznovan?
VEČ O …
priimki,
V srednjem veku so se pojavili priimki
in sicer najprej v 11. stoletju v Benetkah,
na Slovenskem pa najprej v 13. stoletju v
Trstu in v 14. in 15. stoletju na Kranjskem.
Mnogi od njih nas še danes spominjajo na
srednjeveške rokodelske poklice. Številni
priimki na Slovenskem so nemškega
izvora, saj so po mnenju Janeza Kebra
prebivalci prevzeli nemške poklicne
nazive, na primer: Arbajter, Cvelbar,
Hafner, Majer, Miler, Maurer, Šuštar,
Žnidar, Tišlar. Mnogi poklici, ki so dobili
tudi slovenske nazive, so postali priimki,
na primer Delavec, Dvanajšek, Lončar,
Mlinar, Zidar, Kovač. Imenoslovec, prof.
Pavle Merku potrjuje, da so rokodelski
poklici zapustili mnoge sledi v slovenskih
priimkih, na primer Tkalec, iz katerega
obstajajo izpeljanke Kalec, Kalčič ali
Kavčič. Medtem ko priimek Zupan
in Zupančič izhajata iz besede, ki je
pomenila kmeta.
114
izključen je bil iz ceha
90
PONOVITEV
poglavja.
• Kako je potekalo natriletno
kolobarjenje?
• Kaj je povzročilo srednjeveško
kolonizacijo?
• Kje so potekale trgovske poti?
• Čemu so bili namenjeni sejmi?
• Kako razvit je bil v srednjem veku
promet?
BELEŽKE:
»Roger Aldith, Johnov
sin, je bil obtožen, da
je dvakrat kršil pravila
ceha: naredil je odejo, ki
je bila polovično narejena iz dobrega blaga,
polovično pa iz slabega blaga. Odvzeto mu
je bilo članstvo v cehu,
zatem pa je bil iz ceha
izključen.«
(Odločitev krojaškega ceha, King Lynn,
Norfolk, 1258.)
Naraščanje prebivalstva ter cvetoča trgovina sta
vplivali na rast mest v Evropi, katerih število je hitro
naraščalo. Življenje meščanov se je precej razlikovalo
od življenja kmetov.
Kako so mesta
spremenila Evropo
Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta
Tipično evropsko mesto v 13. stoletju je bilo majhno.
1. Oglej si sliko, ki prikazuje mesto London v poznem srednjem veku in odgovori na vprašanja.
▶ UČNI CILJI
▶ Učenec:
▶ pojasni vzroke, ki so
vplivali na nastanek
srednjeveških mest,
▶ navede mestne svoboščine,
▶ opiše razvoj mest,
▶ opiše življenje meščanov.
Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže sliko enega od
slovenskih srednjeveških mest, najbolje
mesta, v katerem se nahaja šola ali
pa mesta, ki je kraju šole najbližje.
Povpraša učence, kaj o mestu vedo, na
primer, kdaj je nastalo, katere prvotne
stavbe v mestu še stojijo, kakšna je
njihova usoda.
A. Ob kateri reki je nastalo mesto London?
B. Čemu je služila reka?
AKTIVNOST: metoda besedne
demonstracije in metoda dela z
Učitelj učencem prebere spodnji zapis iz
angleške listine Magna Carta (1215):
»Mestu London naj bodo zagotovljene vse
antične svoboščine in prosta trgovina,
tako na kopnem kot tudi na morju. To
pravico bomo podelili tudi vsem drugim
mestom; svoboščine in pravica do proste
trgovine pa se zagotovi tudi trgom in
pristaniščem.«
Nato učenci pisni vir analizirajo:
• Kaj naj bi obsegale omenjene
svoboščine za mesta in trge?
• Kaj naj bi pomenila prosta trgovina?
• Pomisli, kako je določilo o prosti
trgovini vplivalo na obseg trgovanja v
mestih in trgih.
Temzi
prevozu blaga, potovanju
C. Kakšne so hiše na sliki?
strnjene, visoke
Č. Kje na sliki se je po tvojem mnenju nahajal glavni trg? Označi ga s puščico.
v bližini cerkve
D. Katera stavba najbolj izstopa na sliki? Razmisli, zakaj.
cerkev; ker je bila pomemben kraj srečanj in verskih obredov
E. Čemu so služile obkrožene naprave v pristanišču?
razkladanju tovora z ladij
91
Na spletni strani www.historyonthenet.
com/Medieval_Life/towns.htm lahko
učenci:
• preberejo, zakaj so bile posamezne
naravne značilnosti pomembne za
nastanek mest,
• preučijo umetniško sliko slikarja
Bruegla z naslovom Hunters in the Snow
(Lovci v snegu) in s klikanjem na sliki
ugotovijo, zakaj slika prikazuje podobo
idealnega srednjeveškega mesta.
BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z
besedili in metoda slikovno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo besedilo o značilnostih
srednjeveških mest v učbeniku na strani
118. Razmislijo o tlorisu nekega takega
mesta. Svoje ideje in predstave učenci
prenesejo tudi na papir v obliki slike ali
skice načrtovanega mesta.
Mesta so bila v srednjeveški Evropi
novost. Učitelj učence pozove k
razmisleku z vprašanjem: Zaradi česa so
mesta povzročila spremembe v Evropi?
Pri tem učitelj lahko pomaga učencem s
podvprašanji, na primer:
• Kako so mesta vplivala na podložnike?
• Kako so mesta vplivala na razmah
obrti in trgovine?
• Koliko so mesta vplivala na uveljavitev
drugačnega načina življenja?
»John Kervying iz Rotterdama je povedal,
da so trije trgovci odpeljali svoj tovor
volne v Rotterdam. Tam se nahajajo
mnoge gostilne, ena imenovana Calais,
druge pa Francija, Anglija, Hemelrik,
Helle. In še je dejal, da kadar so trgovci
v gostilni Calais in tam prodajajo svoje
blago, rečejo, ‘sedaj pa smo bili v
Calaisu’.«
(Odlomek iz poročila kraljevega uradnika
o trgovini z volno, 1366)
Nato ga analizirajo:
• S katerim blagom so trgovali omenjeni
trgovci?
• Kako so blago prevažali iz Rotterdama
do Anglije in kako do Francije?
• Kje se nahaja kraj Calais?
• Pomisli, zakaj bi po uradni določbi vsi
trgovci morali pluti iz pristanišča Calais?
• Kakšno korist so si trgovci, ki so se
izognili pristanišču Calais, pridobili?
115
Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem
mestu
»Tudi to je pravo mesta: če pride zunanji
človek v mesto in hoče postati meščan,
sprejme naj ga mestni sodnik svobodno
in odkrito za meščana. Če pa bi ga
nekdo tožil zaradi svojega podložnika (ki
je šel v mesto), tedaj naj mestni sodnik
zasliši in mu da narok štirinajst dni; in
če se zgodi, da ga pred sodnijo pridobi,
naj bo ta podložnik po tem še štirinajst
dni varen in gre brez ovire, kamor hoče.
/…/ Tudi kdor leto in dan svobodno in
nezahtevno živi v mestu, ta naj tudi
vnaprej mirno ostane, pred vsakim brez
vsake zahteve.«
(Pravice mesta Kostanjevica, okrog 1300)
Učenci nato pisni vir analizirajo:
• Kakšna določila so bila zapisana v
mestnih pravicah?
• Kako je lahko podložnik postal meščan?
Zakaj je veljalo reklo, da »mestni zrak
osvobaja«?
Kako so mesta
spremenila Evropo
2. Mesta so ustanovili fevdalci (imenovani mestni gospodje) tako, da so s posebno listino mestu podelili mestne
pravice in svoboščine. Navedi tri mestne pravice.
pravica do tržnega miru, pravica do obzidja, pravica do osebne svobode
3. Meščani so bili svobodni, kar jih je ločevalo od podložnikov.
A. Koga so šteli med meščane v srednjem veku?
trgovce, obrtnike
B. Kdo je poleg meščanov še živel v mestu?
plemiči, duhovniki, judje
C. Kakšne so bile hiše v mestu?
ozke, visoke, iz kamna in lesa
Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem mestu
»Določamo, vsak, ki bo našel v svojem
vrtu tujo kokoš ali tujega petelina ali
tuje gosi, jih sme pobiti, dokler so na
njegovem svetu. In mrtve sme vreči na
javno pot. In tistega, ki to stori, naj se ne
kaznuje.«
»Določamo, za konja ali vola ali vprežno
živino in kravo, osla ali oslico, prašiča
ali svinjo, ki bodo zaloteni v piranskih
vinogradih ali poljih ali vrtovih, naj
gospodar za vsako nogo živine kot kazen
plača en piranski sold.«
»Določamo, nihče naj pod kaznijo 40
soldov denarja ne prodaja soli, pšenice ali
drugega žita drugače kakor v piranskih
občinskih merah.«
(Piranski mestni statut, 1274)
• Kaj izvemo iz navedenih zapisov o
življenju meščanov v Piranu? Ali so se
ukvarjali le z obrtjo in trgovino?
• Kakšne so bile kazni za kršitelje?
• Koliko kazni je moral plačati meščan,
če sta mu dva osla ušla v vinograd?
• Na katero značilnost piranske trgovine
kaže zadnje določilo?
V učbeniku na strani 119 si učenci lahko
ogledajo srednjeveškega zabavljača na
hoduljah. Učenci naj narišejo še druge
zabavljače, ki so se pojavili v času
mestnih sejmov, na primer žonglerji,
burkeži, različni glasbeniki …
116
Življenje v mestu je bilo živahno, še zlasti v času sejmov in raznih prireditev.
5. Preberi pisni vir.
A. Kaj nam pisni vir pripoveduje o zabavi v srednjeveških »John Coyn iz Buryja v Suffolku in John
mestih?
Shepherd ter John Goodbody iz istega kraja, so
14. novembra v Buryju napadli Axsmytha in
bilo je veliko priložnosti za zabavo
Piersa, paznika, ki jima je kralj zaupal svojega
noja. Zaprli so ju za pet dni, prav tako so zaprli
tudi noja, ki so mu populili precej perja, zatem
B. Razmisli, čemu je služil noj?
pa ga zastonj razkazovali ljudem.«
(Zapis dvornega sodišča v kraju Bury St
razkazovanju, saj je bil nenavadna žival
Edmund, Suffolk, 1431)
6. Slika prikazuje zelo priljubljeno vrsto družabnosti v srednjem veku. Katero?
kopanje v kadi
92
PONOVITEV
poglavja.
• Zakaj je bila za mesta pomembna
pravica do obzidja?
• Opiši tipično srednjeveško mesto.
• Koga štejemo med meščane v
srednjem veku?
• Kaj je bila vloga mestnega sveta?
• Opiši delovni dan običajnega obrtnika
ali trgovca.
• Kakšen je bil položaj žensk?
BELEŽKE:
Kako se je spremenila podoba
slovenskih zgodovinskih dežel
Kolonizacija je spremenila kulturno in jezikovno
podobo pokrajine, saj so nastala nova naselja
in so se priselili nemško govoreči prebivalci.
Porast prebivalstva in izboljšave v transportu
v 10. stoletju so vplivali na oživitev trgovine in
nastanek mest.
Kako se je spremenila
podoba slovenskih
zgodovinskih dežel
▶
Prebivalci so širili obdelovalne površine
Širjenje obdelovalnih površin (kolonizacijo) niso spodbujali le fevdalci v zahodnoevropskem prostoru,
ampak tudi fevdalci v vzhodnoalpskem prostoru.
1. Kolonizacija je potekala v več fazah. S črto poveži opise faz z ustrezno fazo.
Potekala je v dolinah in gričevjih z izsekavanjem
gozdov in izsuševanjem močvirij.
NIŽINSKA
KOLONIZACIJA
Potekala je s krčenjem gozdov na višje ležečih predelih, na primer na Pohorju.
2. Oglej si sliko.
A. Katero fazo kolonizacije prikazuje?
višinsko
B. Kako imenujemo kmetijo na sliki?
samotna kmetija
C. Zapiši eno območje v Sloveniji, kjer se nahajajo tovrstne kmetije.
Pohorje, na Koroškem
RAZISKOVALEC
Učenci v šolski knjižnici poiščejo podatke
o svojem domačem kraju:
• kdaj je nastala prva naselbina,
• kako se je kraj imenoval v srednjem
veku, kako je dobil ime,
• ali je bil vaška ali mestna naselbina,
3. Pojasni pojem.
je območje, kjer so strnjeno živeli nemško govoreči prebivalci
Potekala je živahna trgovina
Domači trgovci so vodili predvsem trgovino med bližnjimi mesti, medtem ko je bila trgovina na dolge razdalje (tranzitna trgovina) v rokah tujih, predvsem judovskih trgovcev.
4. Trgovci iz slovenskih dežel so uvažali in izvažali najrazličnejše blago. Spodaj navedeno blago obkroži z rdečo
barvo, če je bilo uvoženo, oziroma z modro barvo, če so ga izvažali iz slovenskih dežel.
žlahtne kovine
južno sadje
vino
vosek
usnje
kovinski izdelki
začimbe
dragocene tkanine
93
Potekala je živahna trgovina
Na zemljevidu v učbeniku na strani 110
učenci:
• poiščejo potek glavnih cest,
• ugotovijo, do katerega pristanišča je
cesta potekala,
• ugotovijo, iz katerih dežel je prihajalo
blago v slovenske dežele.
▶
Učitelj učencem pripravi kopijo
zemljevida Slovenije, s pomočjo katere
učenci ugotovijo:
• naselja z imenom Selo (prva
kolonizacija) in Vas (nižinska
kolonizacija v visokem srednjem veku);
• naselja, kjer se pojavlja pridevnik
Stara, Srednja ali Nova vas;
• ugotovijo, v katerih delih Slovenije
so nahajajo samotne kmetije in gorski
zaselki, izpišejo nekaj imen samotnih
kmetij.
Potekala je od 10. do 13. stoletja.
med
živina
▶
Prebivalci so širili obdelovalne površine
VIŠINSKA
KOLONIZACIJA
Potekla je od 13. do 15. stoletja.
JEZIKOVNI OTOK
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede vzroke in
posledice srednjeveške
agrarne kolonizacije,
navede vzroke za
razmah obrti in
trgovine,
navede glavne trgovske
poti na Slovenskem,
opiše nastanek in razvoj
mest.
BODIMO USTVARJALNI: priprava
srednjeveškega dne na šoli
Učenci pripravijo načrt za pripravo
srednjeveškega dne na svoji šoli.
Odločijo se med različnimi možnostmi:
lahko narišejo srednjeveške kostume,
rokodelske izdelke ali katerega od
običajev, nekdo pripravi scenarij za potek
prireditev …
Učenci preberejo poglavje Prebivalci so
širili obdelovalne površine v učbeniku na
strani 120. Izpolnijo miselni vzorec, ki jim
ga učitelj pripravi na delovni list. Ključne
besede: nižinska kolonizacija, višinska
kolonizacija, germanizacija, jezikovni
otoki.
(opazovanje, odkrivanje, zbiranje
podatkov)
Učenci obiščejo kmetijo (lahko tudi kot
muzej) in raziščejo:
• katere tehnične pripomočke, ki so se
uveljavili po letu 1000 (različno železno
orodje), danes na kmetiji še uporabljajo,
• ali imajo konje in za kakšno delo jih
uporabljajo,
• kateri tehnični pripomočki so
nadomestili nekdanje pripomočke.
Učitelj učencem prebere naslednje
besedilo:
»Pod vplivom srednjeveške kolonizacije
se je število naselij tako povečalo, da
je ponekod presegalo današnje stanje.
Tudi višinska meja poljedelskih krajev
je bila višja od današnje. Možnosti
poljedelske kolonizacije so bile s tem za
tedanje razmere v veliki meri izčrpane.
Poslej so nastajali zlasti kajžarji.«
(Zgodovina Slovencev, Cankarjeva
založba, Ljubljana, 1979, stran 176)
Nato jih pozove, da razmislijo o
dolgoročnih pozitivnih in negativnih
posledicah srednjeveške kolonizacije
za slovenski prostor.
117
AKTUALNO
V mnogih slovenskih krajih v zadnjih letih
dneve, na katerih
prirejajo srednjeveške dneve
si lahko obiskovalci ogledajo srednjeveške
prebivalce, rokodelske izdelke, jedi,
različne običaje, prisluhnejo pa lahko tudi
srednjeveški glasbi. Srednjeveške dneve
prirejajo v Ljubljani, Škofji Loki, Kamniku,
Celju, Slovenj Gradcu, Žužemberku (trški
dnevi), Predjamskem gradu, kartuziji Žiče
… Posamezne prireditve imajo različne
posebnosti, na primer v Kamniku so
priredili Vrtomirjev prstan – tekmovanje
s srednjeveškimi pulti; v Žički kartuziji
napad Turkov; pred Predjamskim gradom
pa viteški turnir …
Informacije in fotografije o teh dogodkih
so dostopne tudi na spletnih staneh.
Nastala so številna mesta
informacijsko
komunikacijsko
Nastala so številna
mesta
tehnologijo
Na spletni strani RTV Slovenija www.
rtvslo.si v rubriki Video na zahtevo si
učenci ogledajo video posnetek Ljubljana
skozi zgodovino (dolžina 27 minut). Našli
bodo odgovore na vprašanja:
• Katera imena je imelo mesto Ljubljana
v svoji zgodovini?
• Kdaj je bilo nemško ime Laibach prvič
zapisano?
• Koliko mestnih vrat je imela Ljubljana?
• Kaj je bila naloga mestnih ključarjev?
• Kdaj so se mestna vrata zaprla poleti
in kdaj pozimi?
• Kdo je ponoči hranil ključe mestnih vrat?
• Kakšno vlogo je imel Potepinski zvon?
• Zakaj so mesto pogosto ogrožali požari?
• Za kaj so uporabljali pranger pred
mestno hišo?
• Kakšno delo je opravljal rabelj?
• Kaj so delali mestni pisarji?
Kako se je spremenila podoba
slovenskih zgodovinskih dežel
5. Trgovske poti so omogočale razmah številnih obrti. Pod vsako sliko dopiši, katero obrt prikazuje.
leseni izdelki
118
kovaštvo
Nastala so številna mesta
Gospodarski razcvet današnjega slovenskega prostora v drugi polovici 12. in začetku 13. stoletja je vplival
na nastanek mest.
6. Oglej si slike in pod vsako dopiši:
A. katero slovensko mesto prikazuje in
B. zakaj je bilo mesto v srednjem veku pomembno.
A. LJUBLJANA
A. PTUJ
A. PIRAN
B. lega ob ljubljanski cesti
lega ob poti med Italijo
B. in Ogrsko
B. trgovina s soljo
7. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanji.
A. Iz kakšnih materialov so gradili hiše v srednjeveških mestih?
kamna in lesa
B. Katera nevarnost je pogosto ogrožala mesto?
požar
učbeniku na strani 122 in rešijo spodnjo
nalogo, tako da obkrožijo pravilno trditev.
• Najpomembnejše blago, ki so ga
uvažali v slovenskih deželah, je bilo vino.
DA NE
• Zaradi številnih čred goveda, ki so
potovale proti Italiji, je deželni knez
uvedel živinsko mitnino.
DA NE
• Po slovenskih deželah so potovali
številni tuji trgovci, nekateri celo iz
Španije.
DA NE
• Za najstarejše mesto v slovenskem
nacionalnem prostoru velja mesto Breže
na avstrijskem Koroškem.
DA NE
• Srednjeveška mesta v slovenskih
deželah so bila precej velika, nekatera so
štela do 10.000 prebivalcev.
DA NE
• V mestu Ljubljana so goljufive kovače
namakali v Ljubljanico.
DA NE
lončarstvo
»Hiše v mestu so bile zgrajene iz kamna
in lesa. Če so hoteli gradbeniki postaviti
hišo, so najprej sezidali temelje iz kamenja
in malte /.../. Zunanje stene hiš so bile
kamnite /.../, tramovi hiš pa so bili leseni.
Tudi stene med sobami v hiši so bile lesene
/.../. Hišne strehe so bile iz opeke, desk,
slame ali protja /.../.«
(Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in
Nešovič, Ljubljana, 1996)
RADOVEDNEŽ
Kdaj je bilo ustanovljeno mesto, v katerem (oziroma v bližini katerega) živiš? Se v njem nahajajo srednjeveški ostanki?
94
Učenci preberejo spodnje besedilo in ga
analizirajo:
»Tamkaj je že l. 949 omenjen po imenu
znani Žid David, ki je bil po poklicu
barvar. V 14. stoletju je v Trst prišlo več
nemških židovskih bankirjev, l. 1420
pa je bila s privilegijem ustanovljena
židovska občina.« (Vlado Valenčič: Židje
na Slovenskem, Dokumenti slovenstva,
Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994)
• Kdaj so se judje (Židje) množičneje
naseljevali v slovenskih mestih?
• V katerih mestih so bile poznane
judovske skupnosti?
• Kaj nas še danes spominja na judovske
skupnosti v slovenskih mestih?
• S katero gospodarsko dejavnostjo so
se judje največkrat ukvarjali?
• Kakšen odnos so do judov vzpostavili
meščani?
strani poiščejo grbe današnjih mestnih
občin in jih narišejo. Raziščejo tudi
pomen znakov na grbih.
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja na koncu
poglavja.
• Kaj je bilo značilno za nižinsko in kaj za
višinsko kolonizacijo?
• Kaj je vplivalo na nastanek jezikovnih
otokov na slovenskem ozemlju?
• Katere pridelke in izdelke so v slovenskih deželah uvažali, katere pa izvažali?
• Kje so potekale najpomembnejše
trgovske poti?
• Kaj je vplivalo na nastanek mest na
Slovenskem?
• Navedi nekaj v srednjem veku
najpomembnejših mest na Slovenskem.
Kako se je razvijala
evropska kultura
Nasprotno od splošnega prepričanja napredek znanosti
v srednjem veku ni popolnoma zamrl. Razvijala se je
tudi raznolika kultura.
evropska kultura
Napredek znanosti
Določen napredek so v srednjem veku doživele astrologija, astronomija, alkimija (kemija) in medicina.
1. V učbeniku na strani 123 si preberi poglavje o napredku znanosti v srednjem veku. Spodaj navedena spoznanja
poveži z znanostjo, ki so ji pripadala.
opazovanje zvezd
ASTROLOGIJA/ASTRONOMIJA
opazovanje planetov
operacije očes
ALKIMIJA
ugotavljanje različnih bolezni
zdravilni napitki
MEDICINA
pridobivanje kovin
▶ UČNI CILJI
▶ Učenec:
▶ pojasni kulturne
spremembe v visokem
srednjem veku,
▶ opiše kulturo različnih
socialnih slojev,
▶ navede značilnosti
srednjeveške znanosti,
▶ oceni pomen delovanja
zahodnoevropskih
univerz.
Napredek znanosti
Učitelj učence pozove, da razmišljajo
o praznoverju. V zvezek zapišejo
asociacije, ki jih dobijo, ko pomislijo na
besedo PRAZNOVERJE.
2. Preberi rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 123. Zapiši, kaj v njej lahko izveš o:
A. pomenu zdravilk in zdravilcev v srednjem veku?
so bili zelo pomembni: med njimi veliko žensk
B. higieni v mestih?
Ko učenci predelajo poglavje o znanosti v
srednji Evropi, učitelj v razmislek postavi
vprašanje: Kako močno je še danes
prisotno praznoverje?
pomankljiva, zato so se pojavile mnoge bolezni
C praznoverju v srednjem veku?
je bilo zelo močno
V zahodni Evropi so nastale univerze
Splošen razcvet mest, ki je prinesel blaginjo, je v 12. stoletju vplival na nastanek univerz v zahodni Evropi.
3. Kdo se je združeval v srednjeveških univerzah v Evropi?
profesorji in študentje
4. Razmisli, katero univerzo so obiskovali študentje iz ozemlja današnje Slovenije.
v Padovi, Bologni, Pragi, na Dunaju
95
Učenci preberejo zapise iz del sv.
Hildegarde in jih nato analizirajo. Učitelj
se lahko odloči za sodelovalno učenje, pri
katerem vsaka od treh skupina prebere in
analizira en sklop zapisov. O analizi poroča
v razredu. Nato učenci skupaj strnejo
značilnosti o življenju v srednjem veku, o
katerem pričajo spodnji zapisi.
a) o vzrokih za vstop v samostan
»Nekateri se za življenje v samostanu
odločijo ne zaradi svoje lastne volje,
temveč ker so razočarani nad svetom, v
katerem so živeli, saj so okusili le revščino
in pomanjkanje. /…/ Drugi, ki so bili naivni
in nepremišljeni, so se za življenje v
samostanu odločili, ker so bili nesposobni
voditi svoje življenje ter so si pridobili
zaničevanje in norčevanje ljudi. /…/ Tretje
je prizadela nesreča bolezni ali slabosti
telesa in so se zato določili zapustiti
posvetno življenje ter poiskati zdravilo
v samostanu. /…/ Nekateri, ki so trpeli
zaradi nasilja in zatiranja svojih gospodov,
so se v samostan umaknili, da gospodje ne
bi imeli več oblasti nad njimi.«
• Ali so vsi, ki so se odločili za življenje v
samostanu, prišli tja le zaradi goreče vere
in želje služiti Bogu?
• Zakaj so se posamezniki odločili za
vstop v samostan?
• Kateri od navedenih razlogov je po
tvojem mnenju prevladoval? Zakaj tako
meniš?
• Kaj nam zapisi povedo o življenju v
srednjem veku?
b) o jeklu
»Jeklo je zelo vroče in je najmočnejša
oblika železa. Skoraj predstavlja
božanskost Boga, ki se ga hudič izogiba.
/…/ Če sumite, da je vaša hrana ali pijača
zastrupljena, skrivoma v tekočo hrano, kot
na primer juha ali zelenjavni pire, dodajte
vroč košček jelka. Če je hrana zastrupljena,
bo jeklo oslabilo in onemogočilo strup.
Če je hrana suha, kot na primer meso,
ribe ali jajca, vrzite košček vročega jekla
v vino, s katerim nato polijete hrano.
Košček vročega jelka lahko uporabite za
razstrupljanje tudi pri pijačah, vinu, pivu,
vodi ali kateri koli drugi pijači. /…/ V jeklu
je veliko moči, ki onesposobi strup, da bi
škodil človeku, ki zastrupljeno hrano ali
pijačo užije. Strup človeka ne bo ubil, pa
čeprav zastrupljeno hrano ali pijačo zaužije
ali pa bo kratek čas občutil slabost.«
• Pomisli, ali je zapisani nasvet resnično
imel učinek?
• Kje bi lahko to preveril?
• Kakšno hrano so sodeč po zapisu uživali
v srednjem veku?
• Kakšna pijača je bila sodeč po zapisu
priljubljena v srednjem veku? Katero vrsto
pijače bi dodal/a namesto zapisa »kateri
koli drugi pijači«?
c) o zdravljenju vročice
»Če se stanje poslabšuje z različnimi
vročinskimi napadi, ki povzročajo bolniku
glavobol, mora bolnik odmerek sleza in
dvojni odmerek kadulje streti v kašo, na
katero pokaplja malo olivnega olja. Če
nima olja, lahko uporabi malo kisa. Zmes
nanese na glavo od čela pa do vratu ter
zavije s krpo. Ta postopek naj ponavlja
tri dni. Vendar naj kaši v teh dneh zvečer
dodaja sveže olje ali kis, dokler se stanje
ne izboljša. Sok sleza sprosti žolčnost, ki
jo nato sok kadulje oslabi, olivno olje mazili
prizadeto glavo, medtem ko kis vsrka
jedkost iz žolčnosti.«
• Ali je navedeni postopek deloval?
• Kje so ljudje našli slez in kaduljo? Ali
poznaš ti dve rastlini?
• Kje so dobili olivno olje (Hildegarda je
delovala v Nemčiji, kjer olive ne rastejo)
in kis?
119
VEČ O …
Sveta Hildegarda
Hildegarda, znana zdravilka v 12.
stoletju (1098–1179), je bila deseti otrok v
pomembni plemiški družini z današnjega
ozemlja Nemčije. Od tretjega leta dalje je
doživljala videnja, danes jih znanstveniki
razlagajo kot posledice migrene. Pri
osmih letih so jo poslali v uk k samotarski
plemkinji. Kasneje je odšla v samostan,
kjer je ostala vse življenje. Bila je ena
najvplivnejših žensk srednjega veka, ki
je imela stike z različnimi cerkvenimi
dostojanstveniki, tudi papeži in kralji,
ki so se k njej obračali po nasvet.
Napisala je tudi več glasbenih del, ki so
bila posvečena svetnikom. Bila je ena
redkih žensk, ki so v tistem času veliko
potovale. Zapustila je mnoga pisna
dela, v katerih je opisala svoje misli ob
videnjih. Delo Liber simplicis medicinae je
dejansko njena medicinska enciklopedija,
saj je v njem opisala zdravljenje s
pomočjo zelišč, živali, dreves in kamnov.
Uradno je bila Hildegarda že v 13. stoletju
razglašena za blaženo, vendar nikoli za
svetnico, čeprav jo ponekod imenujejo
sveta Hildegarda.
V zahodni Evropi so nastale univerze
RAZISKOVALEC
Arabski učenjak Ibn Sina, ki je bil na
zahodu poznan pod imenom Avicenna,
je imel velik vpliv na znanost v zahodni
Evropi. Učenci s pomočjo spletnih strani
in literature poiščejo podatke o življenju
in delu tega velikega učenjaka.
Z obiskom spletnih strani znanih
evropskih univerz, ki so bile ustanovljene
v srednjem veku, lahko učenci zberejo
podatke o prvih začetkih teh univerz,
na primer v Bologni, Parizu (Sorbona),
Oxfordu, Cambridgu, Salernu…
evropska kultura
Kako raznolika je bila kultura
Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov.
5. Izpolni tabelo, ki prikazuje raznoliko kulturo v srednjem veku.
Kje bi našli prikazano
obliko praznovanja?
na podeželju
v mestih
na gradovih
Kdaj se je prikazano praznovanje/dejanje dogajalo?
ob ljudskih praznikih
ob javnih prireditvah
v poletnem času
Ali je prikazano praznovanje danes še ohranjeno?
da
ne
ne
Katedrale – božja mesta
Bogastvo in moč cerkve sta bila v srednjem veku najbolj vidna v zidavi cerkva.
6. Na slikah sta cerkvi, zgrajeni v dveh različnih umetnostnih stilih.
Umetnostni stil
romanika
gotika
Ena od značilnosti tega stila
oboki
visoke stavbe
Kako raznolika je bila kultura
Učitelj razred razdeli v tri skupine.
Vsaka od njih pripravi upodobitev
zabave enega od slojev, kmetov,
meščanov ali plemstva. Sledi pogovor,
katera skupina je najbolje predstavila
utrinek iz srednjega veka.
Katedrale – božja mesta
Na spletni strani www.gothicmed.
com lahko učenci izvedo več o projektu
Evropske unije GOTHICmed. V projektu
gotske katedrale in druge gotske stavbe
predstavljajo različne sredozemske
pokrajine, španske, italijanske,
portugalske in slovenske. Na ogled so
številne fotografije teh spomenikov.
120
96
PONOVITEV
poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Od kod so srednjeveški učenjaki črpali
svoje znanje?
• Na kakšne načine so srednjeveški
znanstveniki zdravili bolezni?
• Kje so nastale prve zahodnoevropske
univerze?
• Katere fakultete so imele srednjeveške
univerze?
• V čem so se razlikovale ljudska,
mestna in viteška kultura?
• Kaj je bilo značilno za gotski stil zidave
cerkva?
BELEŽKE:
Katere kulturne spomenike je
zapustil srednji vek na Slovenskem
Katere kulturne spomenike
je zapustil srednji vek na
Slovenskem
Med pomembne srednjeveške kulturne spomenike na Slovenskem prištevamo številne cerkve,
gradove …
1. Oglej si slike in v kvadrate pri vsaki zapiši:
A. ime kulturnega spomenika, ki ga slika prikazuje in eno njegovo značilnost,
B. kje v Sloveniji lahko najdemo posamezne primere.
A.
B.
samostan; skrbeli za versko
Pleterje, Stična, Bistra
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede nekatere srednjeveške
kulturne spomenike na
Slovenskem,
▶ oceni kulturno vlogo
samostanov,
▶ navede poglavitne značilnosti
kulturnega razvoja.
življenje
A.
B.
srednjeveško mesto,
Škofja Loka, Ljubljana, Celje ...
Samostani
slikovnim gradivom
Učitelje učencem pokaže nekaj slik
znanih kulturnih spomenikov iz
visokega in poznega srednjega veka in
jih povpraša, ali spomenike prepoznajo.
Morda je kdo že obiskal katerega od njih.
Učitelj ga pozove, da opiše svoje vtise.
strnjene hiše
A.
B.
grad; utrjen
Ljubljana, Bled, Laško, Turjak ...
Umetnost in kultura
Razvoj umetnosti in kulture je sledil razvoju v drugih delih Evrope. Pomembna središča kulture so bili samostani.
2. Oglej si slike in pod vsako dopiši, kateri spomenik kulturne dediščine na slovenskih tleh predstavlja.
freske v Crngrobu
samostan v Stični
romanska rotunda
Ptujska Gora
97
Ljudska in meščanska kultura
informacijsko komunikacijsko
tehnologijo
Na spletni strani www.mojvideo.
com/video-srednjeveski-dnevi/d9bb576
5ae211a89c157&page=98&category=tr
si lahko učenci ogledajo srednjeveški
ples, ki so ga uprizorili ob srednjeveških
dnevih v Slovenj Gradcu.
• Ali so plesi potekali v parih?
• Ali se plesalca držita za roke?
• Ali je pleš živahen?
• Kateremu plesu, ki ga poznaš, je po
tvojem mnenju predstavljeni ples še
najbolj podoben?
AKTUALNO
V dneh 21. in 22. julija 2007 so v
samostanu Žiče priredili mednarodni
spektakel Ognjena kartuzija
kartuzija, v katerem
so številni sodelujoči zaigrali turški
napad na kartuzijo, ki se je zgodil
13. marca 1531. Program prireditve
je obsegal srednjeveško tržnico,
predstavitev navad in opravil menihov
ter turško rajanje ob trebušnih
plesalkah, požiralcih ognja, žonglerjih.
Poleg turškega napada so uprizorili
tudi ognjevito mečevanje in silovite
pretepe ob 7 tabornih ognjih, ki jih je
izvajalo češko združenje srednjeveškega
mečevanja Merlet. Ob zaključku
prireditve pa so obiskovalci skupaj s
Turki iskali bogat kartuzijanski zaklad in
trepetali ob krvavem zapečatenju krute
usode 8 belih menihov. Več informacij
o spektaklu je mogoče najti na spletni
strani www.ognjenakartuzija.com
www.ognjenakartuzija.com.
Na spletni strani www.rkc.si/sticna
učenci lahko izvedo več o cistercijanski
opatiji v Stični.
V rubriki Ordo cisterciensis učenci lahko
spoznajo cistercijanski red:
• Kdo je bil njegov ustanovitelj?
• Kdaj in kje je bil red ustanovljen?
• Kateri so ideali menihov cistercijanov?
V rubriki Stiška arhitektura si učenci
lahko ogledajo model cistercijanske
opatije ter opise in fotografije
posameznih delov opatije:
• Koliko je stara redovna cerkev in
v kakšnem umetniškem stilu je bila
zgrajena? V kakšnem stilu so jo prenovili
v 17. stoletju?
• Arhitekturno zelo znan del opatije je
križni hodnik. Kateri stil prevladuje?
• Kako je bil samostan zaščiten pred
napadi?
V rubriki Ora et labora lahko izvemo
več o današnjih dejavnostih menihov v
samostanu.
• Katere dejavnosti potekajo v sklopu
samostana?
informacijsko komunikacijsko
tehnologijo
Na spletni strani POP TV http://24ur.
com/naslovnica/eksluziv/
zanimivosti/20070722_3102348.php
pod naslovom Srednjeveška pevka lahko
učenci poslušajo srednjeveško petje.
121
Gradovi
Učenci preberejo ljudsko pesem
Graščakov vrtnar (Svet iz besed 7,
Rokus, 2003, str. 236) in jo analizirajo.
Stoji, stoji prebeli grad,
pod belim gradom vrtec nov.
Po njem pa hodi vrtnar mlad,
lepo je žvižgal ino pel:
‘Če sem prav kmečkega rodu,
sem le vrtnarjevega stanu,
pa imam lepo deklico,
imam gosposko ljubico!’
• Katera dva družbena sloja se
pojavljata v pesmi?
• Pomisli, ali je bila v srednjem veku
ljubezen med plemkinjo in kmetom
mogoča?
• Kako se je končala ljubezenska zgodba
med vrtnarjem in graščakovo hčerjo?
BELEŽKE:
Učenci preberejo ljudsko pesem Pegam in
Lambergar (Svet iz besed 7, Rokus, 2003,
str. 241), ki govori o viteškem dvoboju
na Dunaju med češkim Pergamom
in kranjskim plemičem Gašperjem
Lamberškim z gradu Kamen, ki je veljal za
velikega viteškega junaka.
Za primer analize navajamo nekaj
odlomkov pesmi.
Je Krištof tako govoril:
»Ne bom se dolgo mudil,
na Kranjskem sem še včeraj bil.«
• Koliko časa je Lambergar potreboval,
da je prijahal iz Kranjske do Dunaja?
Ga praša Pegam spet tako:
»Kje pa se bo godilo to?
Al tu na trg širokemo?«
Mu pravi Lambergar spet tako:
»Na polju, da vsi vidijo,
za najino čast se bijeva.«
Analiza:
• Zakaj je Pegam za dvoboj predlagal trg?
• Kje so se običajno odvijali viteški
turnirji?
Mu reče tako svitli car:
»Junak ti, moški Lambergar,
Kaj češ imeti za tvoj dar?«
Pa Lambergar odgovori:
»Na Kranjskem imam tri gradi,
Da b moji, prosim, lastni bli!«
• Kako bi ocenil velikost Lambergarjeve
posesti?
• Kdo je bil lastnik njegovih gradov?
• Kaj za družbeni položaj Lambergarja
pomeni, da so gradovi postali njegova last?
• Zakaj je cesar lahko ukazal takšen
prenos lastništva?
RAZISKOVALEC
Gradovi so navdihnili in še navdihujejo
številne umetnike. Učenci v literaturi
poiščejo pesmi, romane in slike,
povezane s tematiko gradov in življenjem
plemstva, podatke o posameznih
gradovih v bližini njihovega domačega
kraja ter njihovih prebivalcih. Predstavijo
jih v krajših referatih.
122
Umetnost in kultura
Na spletni strani www.gothicmed.
com lahko učenci izvedo več o projektu
Evropske unije GOTHICmed, med
drugim v rubriki Virtual Museum in
nato Slovenia lahko ugotovijo, kateri
so gotski spomeniki na Slovenskem,
s klikom na posamezni spomenik
na zemljevidu, si spomenik lahko
podrobneje ogledajo; še posebej
priporočamo klik na Virtual visit, ki
omogoča virtualen ogled notranjosti in
zunanjosti spomenikov, se seznanijo z
zgodovino posameznega spomenika.
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja na koncu
poglavja.
• Kateri samostani so delovali na
slovenskem ozemlju?
• Kakšen je bil pomen njihovega delovanja?
• V kakšni obliki je še danes ohranjena
srednjeveška ljudska kultura?
• Kakšen je bil status plemstva v
slovenskih zgodovinskih deželah?
• Kakšni gradovi prevladujejo v
slovenskih zgodovinskih deželah?
• Kateri pisni viri so se ohranili iz
srednjega veka?
Sredozemlje – prostor sodelovanja
in nasprotij med kulturami
Katere rimskega
kulturne spomenike
zapustil
Po razpadu
cesarstva jejerazpadla
srednji vek na Slovenskem
tudi nekdanja kulturna enotnost Sredozemlja.
Namesto nje so se oblikovali trije kulturni krogi,
frankovski, bizantinski in arabski (islamski).
Sredozemlje – prostor
sodelovanja in nasprotij
med kulturami
▶
▶
Bizantinsko cesarstvo – novi Rim
▶
Vzhodni del rimskega cesarstva je po propadu zahodnega dela obstajal dalje z imenom Vzhodnorimsko ali
Bizantinsko cesarstvo.
1. V 6. stoletju je v Bizancu vladal cesar Justinijan.V okvirčke zapiši njegove največje dosežke.
▶
obnova rimskega cesarstva
prenova Konstantinopla
▶
▶
Justinijanov kodeks
gradnja cerkve
Svete modrosti
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše bizantinsko državo
in pojasni njen pomen v
sredozemskem prostoru,
opiše značilnosti frankovske
kulture,
navede ozemlja, ki so jih
osvojili arabci,
spozna značilnosti islamske
vere,
opiše značilnosti arabske
umetnosti,
navede in oceni dosežke
arabske in islamske
znanosti,
opiše vzpon Osmanskega
imperija.
Bizantinsko cesarstvo – novi Rim
Frankovska kultura
Frankovska kultura je v času cesarja Karla Velikega zelo napredovala.
prepisovanje
antično
Karel Veliki je spodbujal ________________________
knjig in s tem ohranjal ________________________
dvorno _________________________.
šolo
kulturno dediščino. Ustanovil je ________________________
Njegov dvor
piscev
učenjakov
v Aachnu je bil središče pesnikov, _____________________,
drugih umetnikov in ____________________.
Kako sta se širila arabska država in islam
Mohamed je bil trgovec, ki je na svojih potovanjih spoznaval različne dežele, njihove ljudi in verstva. Postal
je voditelj Arabcev in ustanovil arabsko državo.
3. A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg arabske države.
B. Podčrtaj prvo središče arabske države (še v času življenja
Mohameda).
C. Katera evropska država je
bila pod arabsko oblastjo?
Pobarvaj jo z rdečo barvo.
98
istanbulcityguide.com/pictures//index.
htm, s pomočjo katere lahko spoznajo
htm
Istanbul, nekdanji Konstantinopel. V
razdelku Historical Sights si učenci lahko
ogledajo 29 fotografij, ki prikazujejo
zgodovinske zgradbe v Istanbulu.
Pri tem lahko ugotavljajo, katere od
fotografiranih stavb smo omenili pri
učni uri.
Kako sta se širila arabska država in islam
tehnika (rebus)
Učitelj na tablo oziroma prosojnico
nariše rebuse (enega ali več), ki
jih morajo učenci rešiti. Rešitve so
posamezni pojmi iz arabske oziroma
islamske zgodovine. Na primer: IS in
narisana lama, zadnji a pa prečrtan …
Ko učenci rebus(e) rešijo, jih učitelj
pozove, da pojasnijo zapisane pojme.
izdelkov
Učenci v obliki miselnega vzorca predstavijo
glavne značilnosti arabske zgodovine v času
Mohameda: prerok in islam, širjenje arabske
države, voditelj Arabcev.
Učenci preberejo pisna vira v učbeniku
na strani 131 in ju analizirajo:
- Katera dejanja prepoveduje pričujoče
besedilo iz Korana?
- Kako se mora obnašati muslimanka
do moža?
- Kaj zapoveduje Koran glede ženskega
okrasja in oblačil?
- Kakšen je odnos muslimana do Alaha?
slikovnim gradivom (zemljevidom)
Učenci primerjajo zemljevida Evrope
na strani 85–86 in 104 in odgovorijo na
vprašanja:
• Katere dele je obsegalo Bizantinsko
cesarstvo?
• Pomisli, zakaj je dobilo tudi naziv
Vzhodnorimsko?
• Poimenuj glavno mesto te države.
• Kateri osvajalci so napadali
Vzhodnorimsko cesarstvo in mu odvzeli
ozemlje?
gradivom
Učenci primerjajo sliki vzhodnorimskega
cesarja Justinijana (učbenik, stran 128) in
cesarice Teodore (učbenik, stran 85):
• Kako sta prikazana cesar in cesarica?
• Po čem lahko sklepaš, da gre za
upodobitev cesarja in cesarice?
• Opiši tedanji stil oblačenja v Bizancu.
• Zaščitnik katere vere je bil
Justinijan? Po katerem simbolu
(znaku), upodobljenem na sliki, lahko to
ugotovimo?
V učbeniku na strani 128 učenci
preberejo besedilo iz Skrivne zgodovine
zgodovinopisca Prokopija in ga
analizirajo:
• Kako je Prokopij opisal cesarja
Justinijana?
• Katere opisane značajske lastnosti bi
še posebej izpostavil/a? Zakaj?
• Pomisli, ali je lahko kdo cesarju
nasprotoval in ugovarjal?
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o Mohamedu ter
jih predstavijo v kratkem referatu.
123
Frankovska kultura
a) Učenci lahko spoznajo prvi evropski
samostan Monte Cassino, če obiščejo
spletno stran www.officine.it/
montecassino/main_e.htm, kjer izberejo
montecassino/main_e.htm
razdelek The Abbey and its History:
• V oddelku Visit to the Abbey se prikaže
tloris samostana. Če učenci izberejo
Museum (muzej) in v njem Hall D: Hall
of the manuscript lahko odgovorijo na
vprašanje:
- Iz katerega stoletja je najstarejši
rokopis, ki ga hranijo v muzeju
samostana?
• Z opazovanjem tlorisa samostana
lahko učenci tudi ugotovijo, kateri deli
samostana so zaprti za obisk javnosti
(označeni so rdeče).
• V oddelku History of the Monestry
pa učenci lahko najdejo odgovore na
vprašanja:
- Kdaj je bil samostan ustanovljen?
- Kakšno škodo je samostan utrpel
med drugo svetovno vojno? Pri govoru
učencem pomaga tudi fotografija št. 2.
b) Samostan Monte Cassino ima svojo
spletno stran, in sicer na naslovu www.
montecassino.it/eng/index2.html:
• V oddelku History učenci lahko
spoznajo zgodovino samostana s pomočjo
priročnega časovnega traku, ki podaja
kratko besedilo o dogodku in sliko.
• V oddelku The Abbey učenci lahko
izberejo več možnosti:
- S pomočjo oddelka Virtual Tour si
ogledajo današnjo virtualno podobo
samostana. Kateri deli samostana so
predstavljeni?
- Ob obisku oddelka The Library of
Montecassino National Monument lahko
poiščejo odgovore: kaj hrani knjižnica;
koliko inkunabel hrani?
• V oddelku The Monastic Life je
predstavljeno življenje menihov v
samostanu danes:
- Kolikokrat na dan molijo menihi skupaj?
- Ob katerih urah?
Sredozemlje – prostor sodelovanja
in nasprotij med kulturami
Č. Kateri dve državi sta zaradi arabskega širjenja izgubili največ ozemlja?
Perzija
Bizantinsko cesarstvo
_____________________________
in _____________________________
4. Glavno določilo islamske vere je, da obstaja le en sam bog — Alah.
A. Kako imenujemo verski prostor, v katerem molijo
muslimani?
mošeja, džamija
B. Kakšno vlogo ima minaret ob njem?
z njega kličejo k molitvi
C. Kako imenujemo sveto knjigo muslimanov?
koran
Č. Kakšna določila so zapisana v Koranu?
D. Kako so v notranjosti okrašene mošeje?
določajo vsakdanje življenje, družinsko življenje
5. S širjenjem arabske države je arabska kultura prevzela znanje različnih kultur. S črto poveži spodaj navedene
značilnosti posameznih znanosti z ustrezno znanostjo.
operacije
MATEMATIKA
arabske številke
opazovanje zvezd
MEDICINA
algebra
zemljevidi
ASTRONOMIJA
preučevanje
delovanja očesa
krvni obtok
v pljučih
GEOGRAFIJA
določitev gibanja
Zemlje okoli Sonca
6. V umetnosti so muslimanski umetniki zapustili čudovita dela. Pod vsako sliko zapiši, katero umetnostno delo
prikazuje.
kaligrafski okraski
VEČ O …
Španska pokrajina Andaluzija je bila
sedež arabske oblasti v Evropi vse do leta
1492. Arabci so zgradili mnoge mošeje, a
ohranjena je le ena – v španščini imenovana
La Mezquita-Catedral de Córdoba (mošejakatedrala). Ogromno zgradbo so začeli
graditi v drugi polovici 8. stoletja, nato
nadaljevali z gradnjo v 9. in 10. stoletju, v 13.
stoletju pa je bila spremenjena v katedralo.
Arabci in srednjeveški Evropejci so jo označili
za čudež. Mošeja je bila zgrajena na temeljih
rimskega svetišča in kasnejše vizigotske
stavbe. Zgradba je imela 850 stebrov ter so
jo okraševale številne arkade, arabeske,
mozaiki in čudovita okna. Celotna zgradba
je bila namenjena številnim dejavnostim,
mošeja je bila le del stavbe. Tako sta se v
zgradbi nahajala tudi sodišče in šola. Najdeni
zapisi iz tistega časa dokazujejo bogato
znanje arabskih in islamskih učenjakov.
Več o tej znameniti mošeji-katedrali
124
arabeske, kaligrafski okraski
arabeska
zbirka zgodb Tisoč in ena noč
99
lahko najdete na spletni strani www.
mezquitacatedral.es (spletna stran je le v
španščini).
RAZISKOVALEC
Učenci lahko raziščejo današnji položaj
muslimanov v Republiki Sloveniji. Pri tem
jim učitelj lahko pomaga z vprašanji:
- Koliko muslimanov živi v Sloveniji?
- Od kod so prišli v Slovenijo?
- Kje se zbirajo k molitvi?
- Koliko mošej oziroma džamij je danes
v Sloveniji?
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo poglavje Kako sta se širila arabska država in islam v učbeniku na straneh
130–131. Izdelajo kronološko tabelo o razvoju arabske države.
Pred
Mohamedom:
več, med seboj
bojujočih se
plemen
Hedžra
Smrt Mohameda
Kalifi
Učitelj učencem postavi vprašanje:
• Zakaj nekateri ljudje v zahodnem svetu
nasprotujejo islamski veri?
Učenci na primer razmišljajo o sledečih
temah:
• Kolikšen je delež muslimanov v
zahodnem svetu? Ali imajo ti muslimani
možnost, da obiskujejo svoje obrede
neovirano?
• Morda učenci poznajo katero izmed
nasilnih islamskih skupin? Kaj vedo o
njej? Kje so dobili vedenje o tej skupini?
• Zakaj se mnoge islamske skupine za
svoje pravice bojujejo z nasiljem? Proti
komu se bojujejo?
• Kakšno vlogo islam namenja ženskam?
BELEŽKE:
Razvita arabska in islamska kultura
AKTIVNOST: metoda dela z besedili in
Učenci preberejo zeleno obarvano
besedilo o muslimanskem prispevku k
razvoju znanosti (v učbeniku na strani
109), nato
• zapišejo arabske številke od 1 do 10,
• narišejo preprost krvni obtok v
pljučih,
• izdelajo zemljevid arabskega ozemlja
v Evropi, pri čemer uporabijo arabska
krajevna imena.
(premetanka)
naslednje pojme: ASTROLAB, KVADRANT,
ARABESKE, UNIVERZE. Vsak pojem naj
obrazložijo.
BALASTRO ……………………….
AAEKRBSE ………………………..
TNAR DAVK ……………………….
ZEERVIUN ………………………..
dela z besedili in metoda slikovnografičnih izdelkov
Učenci preberejo knjižno delo Tisoč in ena
noč: arabske pripovedke (Karantanija,
1999) in narišejo zgodbo ene od
pripovedk.
PONOVITEV
poglavja.
• Katere so bile značilnosti
Bizantinskega cesarstva?
• Na kakšen način je Mohamed združil
arabska plemena?
• Zakaj muslimani Mohameda imenujejo
prerok?
• Zakaj je Koran za muslimane sveta
knjiga?
• Kako se deli Koran?
• Katere vede so razvijali islamski
učenjaki?
• Kakšna je bila islamska umetnost?
125
Kulturna podoba neevropskih
ljudstev
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
našteje kraljestva v
Afriki,
navede tehnične iznajdbe
na Kitajskem,
oceni pomen obstoja
mongolske države,
navede plemena
ameriških staroselcev,
oceni obsežke razvitih
civilizacij v Srednji in
Južni Ameriki.
Azija v srednjem veku
AKTIVNOST: slikovna demonstracija
in metoda razgovora
Učitelj učencem pokaže nekaj slik iz
knjige o Marcu Polu, v kateri je opisano,
kako je prišel na Kitajsko. Ob tem
učencem postavi vprašanja:
• Kdo je bil Marco Polo?
• Zakaj je odšel na Kitajsko?
• Katere današnje države je prepotoval,
da je prišel na Kitajsko?
VEČ O …
Kitajci so leta poimenovali po eni do
dvanajstih živali, podgani, bivolu, tigru,
zajcu, zmaju, kači, konju, kozi, opici,
petelinu, psu ali prašiču. Kitajci verjamejo,
da žival, ki vlada v letu posameznikovega
rojstva, močno vpliva na njegovo življenje.
Hrupna, živahna in polna ognjemetov
pa so kitajska praznovanja novega leta,
leta
v letu 2006 že 4704. po vrsti. Za Kitajce
je to pomemben dan, na katerega se
družine temeljito pripravijo. Hiša mora
biti popolnoma čista, na ta dan se ne
sme izgovarjati psovk ali grdih besed, o
izgubljenih duhovih pa se ne sme razmišljati,
saj naj bi to priklicalo zle sile. Novo leto se
na Kitajskem praznuje kar petnajst let,
začne pa se ob polni luni. V petnajstih dneh
se nato zvrstijo dobrodošlice bogovom,
molitve, obiskovanja sorodnikov, večerje
za prijatelje in sorodnike. Zadnja dva dneva
sta namenjena festivalu papirnatih svetilk
in lampijonov, pri čemer prevladuje rdeča
barva. Ljudje plešejo, pojejo in si ogledujejo
ognjemete pozno v noč.
Učenci na spletni strani www.
historylink101.com/china_history.htm
historylink101.com/china_history.ht
m
lahko spoznavajo kitajsko zgodovino.
• Poiščejo razdelek China Daily Life in v
rubriki Chinese Dynasties poiščejo imena
dinastij, ki so Kitajski vladala v 15. in 16.
stoletju.
• Poiščejo razdelek Chinese Art in v tem
rubriko Chinese paintings. Pod dinastijo
Ming poiščejo ime slikarja Tang Yina in
izberejo dve sliki a) Painting 7 (Lady with
Fan) in b) Concubine of Emperor Chu.
Vsebino obeh slik analizirajo:
- Kako so dame na slikah oblečene?
- Kakšna je njihova frizura?
- Kaj dame na slikah delajo?
126
V srednjem veku so neevropske civilizacije na
vseh kontinentih dosegle visoko stopnjo razvitosti. Obstajala so mnoga kraljestva.
Kulturna podoba
neevropskih ljudstev
Ko so bila v Afriki številna kraljestva
V Afriki so v srednjem veku obstajala številna kraljestva, nekatera med njimi so trgovala z evropskimi trgovci.
1. Evropski trgovci so na afriški obali Sredozemlja kupovali afriško blago. Katero blago je to bilo? Zapiši ga v
spodnje okvirčke.
sol
zlato
slonovina
začimbe
Azija v srednjem veku
Na Daljnem vzhodu je bila ozemeljska in tehnološka velesila Kitajska, katere kulturo so posnemali tudi na
Japonskem.
2. A. Pod vsako sliko zapiši, katero kitajsko tehnično iznajdbo prikazuje.
porcelan
ura
kompas
bankovci
B. Obkroži imena tistih iznajdb, ki se uporabljajo še danes.
3. V 13. stol. je v Aziji obstajal velik mogulski imperij.
Kaj je omogočalo stabilnost tega velikega imperija v današnji Indiji?
sposoben voditelj, gospodarski razcvet
Razvite civilizacije v Srednji in Južni Ameriki
Tudi v Ameriki so obstajale razvite civilizacije, med najbolj znane prištevamo Maje, Azteke in Inke.
4. Slika prikazuje majevski observatorij.
A. Za kaj se je uporabljala stavba na sliki? Ali je podobna sodobnim observatorijem?
opazovanje zvezd; je podobna
B. Zakaj je bilo opazovanje nebesnih teles za Maje pomembno?
zaradi določitve koledarja
C. Naštej še druge stavbe, ki so jih gradili Maji.
templji, palače, piramide
100
Številna kraljestva v Afriki
izdelkov
Učenci preberejo poglavje Ko so bila v Afriki številna kraljestva v učbeniku na strani 133.
Izpolnijo spodnji miselni vzorec o dosežkih afriških kraljestva, ki jim ga učitelj pripravi na
delovni list.
Dosežek 1
Dosežek 3
Dosežki afriških kraljestev
Dosežek 2
Dosežek 4
dela s slikovnim gradivom
(zemljevidom)
Učenci s pomočjo literature in/ali spletnih
strani poiščejo podatke o tem, kje na
Kitajskem so pridelovali določene izdelke
(porcelan, svilo …) in pridobivali surovine
(riž …). Z določenimi znaki na zemljevidu
Kitajske ta območja označijo. Označijo
tudi trgovsko pot do Sredozemlja (še
posebej pot Marca Pola).
Nato zemljevid analizirajo:
• Kje so pridelali največ svile?
• S katerim območij je prihajal čaj?
• Kje so izdelali največ porcelana?
Učitelj učencem zastavi hipotetično
vprašanje:
V kolikšni meri bi bila zgodovina
drugačna, če bi Kitajci nadaljevali svoje
raziskovalne odprave?
Pri tem jih opozori na nekaj možnosti: kaj
bi bilo z močjo kitajske mornarice, kaj bi
bilo s kitajsko zaprtostjo, kakšno bi bilo
srečanje z evropskimi raziskovalnimi
odpravami v Indijskem oceanu…
Kulturna podoba
neevropskih ljudstev
5. Na sliki je središče azteške države Tenochtitlan. V okvirčke zapiši njegove značilnosti.
KJE JE BILO MESTO?
KAKO SO LJUDJE
PRIHAJALI V MESTO?
na otoku sredi jezera
po cestah, tudi s čolni
RAZISKOVALEC
strani raziščejo Prepovedano mesto in
pripravijo krajše referate o njem. Lahko
ga prestavijo tudi s plakati.
KAJ SE JE DOGAJALO V
MESTNEM SREDIŠČU?
Učenci, ki živijo v večjih mestih, kjer se
nahajajo kitajske restavracije, naj se
odpravijo v eno od njih. Pogledajo naj
jedilnik v teh restavracijah in v razredu
predstavijo tipične kitajske jedi. Pri tem naj
bodo pozorni na naslednje:
• Katere vrste meso je najpogosteje na
jedilniku?
• Katera priloga je dodana mesnim
jedem?
• Kakšnega okusa so juhe?
• Kakšen pribor uporabljajo Kitajci?
Morda še povprašajo kuharja, katere
začimbe pri pripravi jedi uporablja.
Če v bližini domačega kraja učencev ni
nobene kitajske restavracije, si lahko
v osrednji knjižnici izposodijo knjigo s
kitajskimi recepti. Lahko pa si pomagajo
tudi s spletnimi stranmi.
BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno
učenje (jig saw):
Učitelj učence razdeli v štiri skupine.
Učenci imajo 20 minut časa, da s pomočjo
učbenika in/ali drugih gradiv, ki so na
voljo (strokovna literatura, internet
…) raziščejo, kaj se je na prehodu iz
srednjega v novi vek dogajalo v severni,
kaj v Afriki, kaj na Kitajskem in kaj
na Japonskem. Po končanem delu v
skupinah, vsaka od skupin poroča o svojih
ugotovitvah. Učenci sami (ali pa to delajo
pod vodstvom učitelja) rešujejo delovni
list, s tabelo, v kateri se primerja lego,
obseg, gospodarstvo, državno ureditev,
verstva ter zanimivosti obravnavanih
območij.
Podobno lahko učenci nalogo naredijo v
dvojicah ali samostojno.
trgovanje,
KAJ JE BILO OKOLI
MESTNEGA SREDIŠČA?
manjša naselja
verski obredi
6. Pozorno si oglej zemljevid, ki prikazuje inkovsko državo.
A. Na zemljevidu pobarvaj z modro obseg inkovske države,
ko je bila največja.
B. Z rdečo označi najpomembnejše ceste in obkroži prestolnico države.
V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 140.
C. Katera južnoameriška ljudstva so bila vključena v inkovsko državo?
Mocha, Inki
Č. Kako so Inki nadzirali tako obsežno državo? Kaj bi lahko
preprečevalo učinkovit nadzor?
S pomočjo obsežnega cestnega omrežja. Nadzor bi lahko
preprečilo razgibano površje in velikost države.
101
izkustvenega učenja (igra vlog):
Učenci si zamislijo vlogo japonskega
šoguna ali samuraja. Opišejo njegovo
obleko, prehrano, vsakdanja opravila,
državniške oziroma vojaške posle …
127
Raznolika plemena v Severni Ameriki
tehnika (nevihta možganov)
Učenci na tablo na začetku ure
zapišejo pojme, besede, besedne
zveze, ki jim pridejo na misel ob pojmu
Amerika. Skozi delo pojme preverjamo,
dopolnjujemo ali črtamo, če v omenjeno
obdobje ne sodijo.
gradivom
Učitelj učencem s pomočjo slik predstavi
ameriške staroselce. Lahko uporabi slike
ameriških staroselcev (Indijancev) ali
pa predmetov, ki so povezani z njihovim
načinom življenja, npr. tomahavk, lok,
totem …
Učitelj ob slikah postavi vprašanja:
• Katero ljudstvo je uporabljalo
pripomočke na slikah?/Kdo je na sliki?
• Na katerem kontinentu je živelo/so
živeli?
• Katero evropsko ljudstvo je prvo prišlo
v stik z njimi?
• Ali ta ljudstva obstajajo še danes?
AKTIVNOST: metoda dela z zvočnimi
posnetki
Učitelj učencem predvaja posnetek glasbe
ameriških staroselcev.
Učitelj ob posnetku postavi vprašanja:
• Za katero ljudstvo je značilna tovrstna
glasba?
• O čem pripoveduje (glede na melodijo)?
• Kaj že vemo o ameriških staroselcih?
Učenci preberejo poglavje Kaj je
povezovalo raznolika plemena v Severni
Ameriki v učbeniku na strani 136-137.
Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga
Odnos do zemlje in narave
Prehranjevanje
VEČ O …
Družba ljudstva Irokezi (ameriški staroselci
v Severni Ameriki) je bila matriarhalna.
Irokeziso pri svojih prednikih upoštevali torej
predvsem svoje ženske prednice. Matere so
nadzorovale lastnino, izvajale razne obrede
in odločale o podelitvi uradnih naslovov. Moč
žensk je izhajala iz kontrole nad oskrbo s
hrano. Ženske so lahko blokirale odločitve
vojnih svetov ali drugih srečanj tako, da so
zavrnile oskrbo s hrano.
Razvite civilizacije v Srednji in Južni
Ameriki
civilization.ca/civil/maya/mmc01eng.
html.
html
• Kliknejo razdelek Cities of the Ancient
Maya ter poiščejo odgovore na vprašanja:
- Katera majevska mesta prikazujejo
fotografije?
128
Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na
strani 136 in ga analizirajo.
• Katera imena ameriških ljudstev
prepoznajo iz različnih filmov ali
romanov?
• Kateri izmed navedenih staroselcev
ne sodijo med kasneje tako imenovana
indijanska plemena?
• Kateri del Severne Amerike je bil bolj
gosto poseljen?
VEČ O …
Maji so gradili veličastna mesta, ki so bila
namenjena tudi verskim obredom. Chichen
Itza, mesto na sušnem Jukatanu, je bilo
zgrajeno v bližini dveh vodnih odprtin. Odtod
tudi izvira njegovo ime, saj »chi« pomeni
usta, »chen« pa jašek. Itza pa je ime ljudstva,
ki se je v mesto naselilo za Maji. V mestu se
nahaja tempelj El Castillo, ki je bil zgrajen
v čast boga Kukulcana, upodobljenega
kot pernata kača. Stopnice, ki vodijo na
tempelj, so narejene tako, da ob določeni
svetlobi dneva dajejo videz kot da bi se po
njih vzpenjala kaša. Lepo je ohranjen tudi El
Caracol – observatorij, ki dokazuje majevsko
poznavanje astronomije. Odprtine v stolpu
se ujemajo s sončnim zahodom v času
pomladnega in jesenskega ekvinokcija.
Verovanje
Značilnosti življenja
ameriških staroselcev
Obleka
- Katere objekte v teh mestih fotografije
predstavljajo?
• Nato učenci kliknejo razdelek Writing
and Hieroglyphics ter poiščejo odgovore
na vprašanja:
- Prerišejo znak za nebo, kralja, hišo in
otroka.
- Ali so danes majevski hieroglifi
razvozlani?
• Nato učenci kliknejo razdelek The Maya
Today ter poiščejo odgovore na vprašanja:
- Koliko Majev danes še živi?
- V kateri državi živi največja skupina?
- S čim se v glavnem preživljajo?
Učenci, ki živijo v večjih mestih, kjer
se nahajajo turistične agencije, naj se
odpravijo v eno od njih. Pregledajo naj,
kakšna ponudbo za obisk Mehike agencije
ponujajo ter svoje ugotovitve predstavijo
v razredu. Pri tem naj bodo pozorni na
naslednje:
• Katera majevska mesta naj bi turisti
obiskali?
• Kako so ta majevska mesta opisana v
turističnem prospektu? Kakšne so slike?
• Kaj poleg majevskih mest še ponuja
turistični ogled Mehike?
AKTIVNOST: meotivacijska tehnika
(besednica)
smiselne povedi.
• ŠTEVILO NIČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• ČAŠČENJE BOGOV . . . . . . . . . . . . . . . . .
• JUKATAN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• MAJEVSKA MESTA . . . . . . . . . . . . . . . . .
• MAJEVSKA PISAVA . . . . . . . . . . . . . . . . .
RAZISKOVALEC
strani pripravijo krajše referate o
znanosti Majev: o koledarju, številih,
matematiki, astronomiji …
tehnologijo
Učenci si ogledajo posnetek Starodavni Maji
(videokaseta) in ga analizirajo:
• Opišejo, kaj posnetek pove o življenju
Majev.
• Kakšna je bila usoda majevskih mest?
Zakaj?
• Katere značilnosti majevske
civilizacije posnetek poudarja?
Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na
strani 139 zgoraj, ki prikazuje žrtvovanje
azteškim bogovom. Učitelj postavi
vprašanje: Ali je bilo človeško, da so
Azteki žrtvovali ljudi?
V nekaj stavkih učenci zapišejo svoje
mišljenje o azteških verskih obredih tako,
da jih bodisi obsodijo bodisi podpirajo.
Svojo odločitev morajo podkrepiti z
argumenti.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem pripravi fotografijo
sodobne avenije v ameriškem velemestu.
Učenci avenijo primerjajo s sliko avenije v
azteškem mestu Teotihuacan (v učbeniku
na strani 138).
Učitelj postavi vprašanja:
• Kaj pomeni beseda avenija? Ali imamo
kakšno avenijo tudi v Sloveniji?
• V čem je podobnost današnje in
azteške avenije?
• Kam vodita obe aveniji?
izdelkov
Učenci pripravijo časopis - dnevnik, ki
prinaša azteške novice. V njih naj bi svoje
mesto našle novice o zunanje in notranje
političnih dogodkih, vsakdanjih rečeh,
na primer dogajanje na tržnici, oglasi,
vabila na prireditve, osmrtnice … Časopis
naj ima tudi fotografije (slike). V razredu
lahko pripravijo razstavo svojih izdelkov.
učenje (jig saw):
Učitelj učence razdeli v štiri skupine,
tako da ima vsaka skupina vsaj toliko
članov, kot je skupin. Razdelimo jim delo
tako, da prva skupina s pomočjo učbenika
predstavi ameriške staroselce v Severni
Ameriki, druga skupina Maje, tretja
Azteke in četrta Inke.
Po 15 minutnem delu se ustvarijo nove
skupine, tako da je v vsaki novi skupini
po en član iz prejšnjih skupin. Izmenjajo
si pridobljene rezultate. Po 15-ih minutah
učenci skupaj pod vodstvom učitelje
rešijo nalogo. Ponovimo v delovnem
zvezku na strani 11 ter napravijo sintezo
pridobljenega znanja.
učenje (jig saw):
Učitelj učence razdeli v dve skupini in
pripravi »debato«. Ena skupina zagovarja
velik pomen cestnega sistema za
uspešno delovanje inkovskega imperija,
druga mu nasprotuje. Pri pripravi
zagovora sodeluje celotna skupina, nato
izberejo dva učenca, ki sodelujeta v
debati. Ostali ocenjujejo, kdo je boljše
zagovarjal določeno stališče.
AKTIVNOST: metoda reševanja
problemov in metoda dela z besedili
Učitelj učencem zastavi problemsko
vprašanje:
• Ali lahko majevsko civilizacijo
poimenujemo visoko razvita civilizacija?
Učenci se razdelijo v dvojice in skušajo
ob pomoči teksta v učbeniku na strani
139-140 poiskati odgovor. V svojem
razmišljanju upoštevajo veličino zgrajenih
mest, vlogo vodij, veličastne stavbe,
uporabo naprednih poljedeljskih metod,
razvit verski sistem, razvita znanost …
tehnologijo
Učenci si ogledajo posnetek Starodavni
Inki ali V deželi Inkov (videokaseta) in ga
analizirajo:
• Opišejo, kaj posnetek pove o življenju
Inkov.
• Kakšna je bila usoda inkovskega
imperija? Zakaj?
• Katere značilnosti inkovske civilizacije
posnetek poudarja?
(kviz)
Učitelj pripravi kratek kviz za učence.
Zelo primeren za ponovitev, če so učenci
videli dokumentarno oddajo Izgubljene
civilizacije: Inki.
1. Inkovski imperij, ki je v dolžino meril
skoraj 4000 km, so povezali s
a) sistemom razvejanih poti, po
katerih so potovali sli
b) sistemom razvejanih kanalov med
rekami
c) sistemom obveščanja z uporabo
dimnih signalov
2. Inki so bili spretni kirurgi, kar nam
dokazuje »trepanacija«. Trepanacija je bila:
d) operacija lobanj z uporabo
laserskega aparata
e) operacija lobanj z uporabo preproste
anestezije, ki jo je predstavljal
napitek čičo
f) operacija srca
3. Inki so bili potomci starejših
indijanskih ljudstev, med njimi:
g) Nazca, Moche in Paracas
h) Aztekov
i) Majev
4. Eno izmed prej navedenih ljudstev, tj.
ljudstvo Nazca, je znano po tem, da je
zapustilo na tleh vrisane velike simbole.
Ti simboli prikazujejo:
j) črke
k) živali
l) geometrijske like
m) človeške podobe
PONOVITEV
• Zakaj so afriška kraljestva imela
pomembno vlogo v trgovini?
• Pod vplivom katerih ver so se razvijala
afriška kraljestva?
• Katere tehnične iznajdbe so se pojavile
na Kitajskem v srednjem veku?
• Kako se je v srednjem veku razvijala
Japonska?
• Ob karti omejijo območje staroselskih
držav v Ameriki.
• Opišejo gospodarstvo majevske države.
• Primerjajo verovanje v majevski in
azteški državi.
• Zakaj je bil nadzor v inkovski državi
kljub težkemu terenu učinkovit?
• Kaj je bilo z močjo staroselskih
imperijev v Ameriki pred prihodom
Evropejcev?
PONOVIMO
VISOKI SREDNJI VEK V EV
9. stol.
RAZPAD KAROLINŠKE DRŽAVE: KDAJ: ______________________________PRELOMNO
LETO 1000
_______________________________________________________________________________________
NASTANEK NOVIH EVROPSKIH DRŽAV
oslabela
•
GOSPODARSK
moĀ kralja
•
pomen vitezov – vojaki, konjeniki
•
Normanov
Madžarov
Saracenov
vpadi _______________,
________________
in _______________
novo orodje iz železa,
• pomembne države:
1. Kraljevina Francija
2.
1. KMETIJSTVO
• tehniĀne novosti
vodni mlini
•
ozimno žito,
Kraljevina Anglija
3. (najveĀja)
natriletno kolobarjenje
praha – menjava
Rimsko-Nemško cesarstvo
2. OBRT IN TRGOVINA
• razmah obrti
od Nemčije do Italije
večje povpraševanje,
•
obseg
•
naslednica dedišĀine
•
obsegala tudi vzhodnoalpski prostor, kjer so se oblikovale
Frankovske države
ponudba blaga, boljše poti
• oživitev trgovine
- trgovske poti ob rekah,
Baltiškem morju, ob Sredozemlju
Kranjska
dežele: _______________________,
Štajerska
Goriška
__________________,
___________________,
Koroška
,
Istra
menjava blaga iz
- sejmi
.
3. NASTANEK MEST – od
DEŽELNA ZAVEST:
zavest o pripadnosti
deželi
KJE?
•
ob prometnih poteh,
znaĀilnosti
– obzidje, mestna vrata
– visoke, ozke hiše
– trg – osrednji prostor
– ozke ulice
129
PONOVIMO
VROPI:
nova politična in kulturna podoba Evrope
politične, gospodarske, kulturne
— ŠTEVILNE SPREMEMBE: _______________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
KI NAPREDEK
KULTURNI NAPREDEK
SAMOSTANI
• delo menihov ______________________
molitev, prepisovanje knjig
____________________________________
•
kulturni pomen _____________________
centri znanja in vere
____________________________________
MESTNA KULTURA ______________________________________
igre, sejemske zabave, javna kaznovanja
________________________________________________________
VITEŠKA KULTURA ______________________________________
ljubezenske pesmi, viteški turnirji
________________________________________________________
LJUDSKA KULTURA _____________________________________
po Severnem in
verski prazniki, praznovanja ob kmečkih opravilih
________________________________________________________
NAPREDEK ZNANOSTI ___________________________________
severa in juga
alkimija, medicina, astronomija
________________________________________________________
desetega
rekah, cerkvah
stoletja dalje
NASTANEK UNIVERZ ____________________________________
zanimanje za znanje; 12. stol.; Bologna – prva v Z Evropi
________________________________________________________
UMETNOST
stili:
130
romanika
gotika

Raziskujem preteklost 7

Transcription

Similar documents

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

predstavitev_Jasmina Selko

tukaj - Mesec oblikovanja

Št. Avtor Naslov Založnik Leto izida COBISS.SI

2 - Založba Izolit

Seznam nakupa gradiva s sredstvi MIZKŠ 2013

3. letnik

UNIVERZA V LJUBLJANI

Slovenia`s Best for Young Readers 2010

Priloga 8_Rimska arhitektura.pdf

ANTIKVARIAT GLAVAN Internetna ponudba knjig in tiskov

Strinjam se s splošnimi pogoji

Otroški parlament 2012 - Društvo Bralna značka Slovenije

hrvatski hrvači osvajači medalja u periodu od 1955. do 2012. godine