Ad Verbera Pro Verbum Od }otek na zborovi

Ad Verbera Pro Verbum Od }otek na zborovi

Ad Verbera Pro Verbum
Od
}otek
na
zborovi
Ad Verbera Pro Verbum
(Od }otek na zborovi)
Verzija na makedonski jazik
Ovaa publikacija e ovozmo`ena so finansiska poddr{ka od FIOOM
Izdava
Asocijacija za gra|anska tolerancija i sorabotka – Prilep (AGTIS)
“Pirinska” - 62, 7500 Prilep
Ad verbera pro verbum
(Od }otek na zborovi)
Verzija na makedonski jazik
Za izdava~ot
Aleksandar Cvetkoski
Ureduva~ki odbor
Aleksandar Cvetkoski
Xane Kre{ova
Dejan Kumpanioski
Zoran Ilieski
Skender Raufi
Likovno oblikuvawe
Toni ^atleski
Kompjuterska priprema
Traj~e Dimitrieski
Biqana Temelkoska
Kreativen tim
Aleksandar Cvetkoski
Blagica Cvetkoska
Aneta Trompeska-Dun|erovi}
Sowa Adam~eska
Dejan Kumpanioski
Mirjana Kostoska
Nata{a Bogeska
Dime Petreski
Zlatko Savoski
Finalizator
Pare Zareska
Lektura
Kosta Savoski
Liri Lena
Organizacija
Pecko To{eski
Aneta Taleska
Pe~ati
TIREKS-Prilep
Opis na proektot
Ogromnite koli~ini oru`je vo Makedonija se fakt, a za toa svedo~i i sekojdnevnata negova upotreba
i mnogubrojnite `rtvi. Edinstven na~in da se ubla`i toj problem e opse`noto razoru`uvawe, koe e te`ok,
dolg i opasen proces, koj mora da go vodat nadle`nite institucii na sistemot, mnogu vnimatelno i istrajno
i sekako ne bez pomo{ na NVO, politi~kite partii, lokalnite vlasti, intelektualcite i javnite li~nosti
i “stranskiot faktor”. No, ovoj proces nikako da po~ne od mnogu pri~ini i svedoci sme deka na
razoru`uvaweto ne se gleda kako na vrven prioritet, iako verbalno se pretstavuva kako takov!? Ovoj
problem ne e aktueliziran nitu od intelektualcite, nitu od umetnicite, nitu od liderite na mislewe, {to
dava privid deka “ne{to se ~eka, vo vrska so oru`jeto”. Toa e neprifatliva situacija.
Intelektualnata i umetni~ka elita, koja op{testvenite problemi treba da gi pretstavi na javnosta
i da inicira nivno re{avawe (taka da se ka`e) mnogu “pred vremeto”, {to e edna od nejzinite glavni ulogi
(uloga na socijalna prognostika i strate{ka senzibilizacija: Belgradskite “Otvoreni pisma”,
“Neoprimitivcite” od Saraevo, “Indeksovo radio pozori{te”…) kaj nas ja nema sfateno taa nota na svoeto
postoewe, vo del e instrumentalizirana, pa taa rabota im “ja otstapuva” na politi~arite.
Ovoj kontekst ja dava POTREBATA od itno svrtuvawe na vnimanieto na javnosta kon pra{aweto za
razoru`uvawe kako: pra{awe na traen mir, pra{awe na kultura na `iveewe bez oru`je, pra{awe na po~etok
na anulirawe na pri~inite za nabavka na oru`je, pra{awe na supstitucija na militantnite ideologii so
konceptot na po~ituvawe na pravoto i kultura na pravoto, pra{awe na “zatvorawe na stranicata” na vojnata
preku potencirawe na opasnosta od oru`jeto vo mir i {irokiot dijapazon na mentalni stavovi, koi nie gi
narekovme “menatalitet na naoru`an ~ovek”, potencirawe na razoru`uvaweto kako “prostor za
institucionalnata politika”, pra{awa na ideolo{ka dekontaminacija na sekojdnevnoto `iveewe od
militaristi~ki koncepcii, spre~uvawe na postoewe netransparentni centri na prinuda.
Celi na proektot: demistifikacija na oru`jeto i motivite za negovo poseduvawe i upotreba,
demistifikacija na ideologiite, koi le`at zad naoru`uvaweto, inicirawe na gradewe individualen
negativen stav kon oru`jeto, demistifikacija na pri~inite, koi dovele do naoru`uvawe, ekspanzija na
ideite i modelot na rabota, obezbeduvawe merlivost na rezultatite na proektot, prodol`ena evaluacija i
Sistem “Bezbedna Makedonija” (adresar na li~nosti i akteri kako poddr{ka na planovite za razoru`uvawe).
Upatstvo za upotreba na bro{urata
1.
Ovaa bro{ura ne e od meka, eftina hartija i ne mo`e da se upotrebi za ~istewe oru`je. Zatoa, probaj da ja
pro~ita{, no nemoj da te vidat od partija ili od edinicata, kade si rasporeden.
2. Dodeka ~ita{ odlo`i go oru`jeto za toa da ne ti pukne od maka, pa ti da pukne{ od toa.
3. Ako se pojavat nepoznati zborovi koristi Leksikon na sovesta
4. Ako te nanervira, svari ja bro{urkata vo ekspres lonec i }e dobie{ odli~na ~orba od “{ipak”.
5. Ako ne se slaga{ so iznesenite idei, poplaki primame sekoj {esti petok vo mesecot, od pladne do dvanaeset, no
samo ako petok padne vo sabota. Javete se otkako }e postavime telefon.
6. Posle celosnoto pro~ituvawe potrebno e merewe na steknata intelektualna radijacija kaj tvojot voen lekar.
Vo zavisnost od kontaminiranosta, toj }e ti prepi{e terapija za deintelektualizacija: za mala doziranost ~itawe lifleti za osloboduvawe na “rodnata grutka”, za sredna doziranost – poseta na grobovite na zaginatite,
za golema doziranost – stru~en tretman vo etni~ka kafeana so ki~ecilin, {undamicin i etnobulin
(intramozo~no).
7. Vo slu~aj da vi se dopadne ovaa bro{ura i da nao|ate deka e to~na, za vas nema spas i nikakvi medicinski
sredstva nema da vi pomognat, pa zatoa se prepora~uva barawe viza za Kanada.
8. Da se ~uva na temno mesto (probajte vo sopstvenata du{a)
9. Ako te razo~ara: nie te opomenivme, sam si kriv {to ja ~ita{
10. Vo idniot obid }e bidat dadeni site adresi na zdru`enija na voeni invalidi, zdravstveni organizacii, koi se
zanimavaat so izrabotka na ortopedski pomagala, ilegalni hirurzi, pogrebni pretprijatija, koi rabotat vo
diskrecija, sve{teni lica, koi rabotat i “podoma” i po polno}, plasti~ni hirurzi (drveni ne najdovme) kako i
drugi potrebni adresi… znaete, vo vrska so na{iov biznis.
11. Ako si nekoj “diler so oru`je”, “aktuelen komandant pod oru`je”, “voda~ na oru`ana formacija vo planina”…
te molime postapi na sledniot na~in:
Ispru`i ja rakata
Dlankata svrti ja nakaj sebe
Svitkaj go palecot, maliot prst, pokazalecot – navnatre
Svitkaj go dogolemiot prst nakaj tebe
Pogledni {to ti ostanalo
-
Blagodarime na sorabotkata
Koga Gi~o zede pi{tol
Nekoj rekol: “mozokot e sr~a”!
Mo`ebi zaradi toa morame da mu zablagodatime na Gi~eta, ako postoe{e telefon za svetot na
mrtvite. Da ne be{e toj, nikoj od nas – dr~ni prilepski mangupi i kompleksa{i, nema{e da go sfati toa
na vreme... toa vreme koga ti se ~ini deka jakosta e vo tupanicata i deka `enskite sakaat “tvrdi” momci,
koi se so ednata noga vo grobot, a so drugata tepaat milicajci.
Inaku, kutri Gi~o ni be{e “meza” vo sekoja prilika: pove}e go maltretiravme otkolku {to go
tepavme, ni slu`e{e kako “pridoneska” vo sekoja prilika, a toj kutriot ima{e diva narav, nisko semejno
vospituvawe i poteklo i siot negov grev be{e vo toa {to saka{e da se dru`i so nas, pouspe{nite i
pomangupesti mrsulkovci. Kako i site drugi kompleksa{i nie toa uporno go koristevme, ne sfa}aj}i
deka so toa go budime najdivoto i najru{evnoto ne{to {to toj ~ovek go ima{e, a ima{e tolku mnogu - “da
se zdrvi{”.
Toga{, ne kako sega, ne igravme xandari i lopovi, ami se govore{e za JNA, za silata na
tehnologijata, kako mo`eme so cel svet da ratuvame eden cel mesec... mislam.. trici na kvadrat potureni
so povra}anici... i eden den Gi~o se “nalo`i” kako pampur, se vozbudi i re~e deka toj }e donese pi{tol.
Nie – “patos”! Vo kogo du{a da ostane. Skokavme od smea i pravevme surovi {egi deka mora da pazi da ne
mu se napika vo gazot kako tabla... toj povtoruva{e “~e vidite”.
Posle nekolku dena se stepavme so gornomalci so pla}i i palki zaradi nekoja Roza, dali mo`ela
da ide so nas, ili ne. Tie velea deka Roza mu e sestra na Pecko, a Pecko e so niv, a nie im velevme deka
sedi vo dolno maalo i deka nam ni pripa|a. Na krajot se znae: “koga }e se razvie bajrakot, seta pamet e vo
trubata”. Se zatepavme krvni~ki i nesebi~no i toga{ slu{ame pukot izme{an so pcovkite,
spomenuvaweto na majki i sestri i nastana edna {tama, koja boli kako no`.. Na zemja, vo krv i kako da se
gu{i le`e{e Pecko, a od vratot ritmi~no mu istekuva{e krv vo ogromni mlazovi... Gi~e stapisan i so
~adliv pi{tol vo rakata so polusmev i polupra{awe gleda{e vo nas, dali toa go odobruvame. Gleda{e vo
sekoj od nas da proveri dali i ovojpat zgre{il....
Jas prijdov do Pecko i svikav: “vikajte brza pomo{ odkaj gazlo” (vo toa vreme toa be{e
edinstveniot telefon vo maaloto). Brzata pomo{ dojde i go odnese bez`ivotnoto telo na Pecko... Dojde
policijata i go odvedoa Gi~e i tatko mu. Posle toa razbravme deka policijata “malku poburno go
ispituvala”... Koga go pu{tija, nikade ne izleguva{e i za nekoj den se frli pod voz. Sigurno toga{ si
vele{e: “elate smrdlovci edni da vidite deka jas imam najgolemi jajca od site vas”.
Taka doznavme deka buntovniot Gi~o postariot trguval so oru`ja, posreduval za la`ni paso{i,
dokumenti... deka bil od site bezzakonija... deka kutar Gi~o mu gi znael skrivnicite vo starite nudbaci,
u{te od tursko ostanati....
Taka, site nie mrsulkovci i po|omiti ma`i{ta se otka`avme od potajnite planovi da kupime
pi{toli za da bideme nekoj i ne{to i nadvor od maaloto.
Fala mu na Gi~o {to be{e toj, namesto jas. Mojata ludost be{e najblisku do negovata.
Jas si mislev – mojata e pogolema...
Set za polevawe gradina
No, tenk ju
RAZORU@UVAWE - “KAKO GORDO ZVU^I TOA”
ili
MILITARNA IDEOLOGIJA VO 26 SLIKI
Slika 1 - “Idili~na”
Ispoteni `etvarski faci, namesto so srpovi, `neat so oklopni vozila… `neat oru`je i ne
recitiraat kako {to na{ite `etvari pravele:
“ah pust da e, pust da bi ostanal ovoj `ivot ku~e{ki…”
Pominaa `etvarite, troa podsobraa oru`je, se slikaa... no
Kade e Stojna, taa kr{na Stojna so bardeto ladna voda?
Dobro – simbolikata sepak ne{to zna~i. No {to e toa srabotenoto?
Slika 2
Vo ponedelnikot – sega, ovoj ponedelnik, decata mi se razbudija od pukotnici po ulica… slavele
nekoi moi kom{ii, pa malku popukaa, a po razli~nite zvuci na pukotnicite zaklu~iv deka ima 5-6 pi{toli,
eden mitrolez i edna love~ka pu{ka “vo igra”.
Dobro, ne e problem... ~as, dva, ne spievme.. znaete.. jas ne sum minister, pa da mora da odam naspan na rabota,
a polumaturskata ne e mala rabota i ...
Izgubena slika 3
Policija? Nema{e – po obi~aj. Se slu{a deka se igralo poker i nekoj policaec dobil golemi pari,
ama go pu{tale da pobeduva…. nekoj – nekomu bil bor~lija…
Bez nedorazbirawa! Jas ne `iveam vo Tetovsko, tuku vo Prilep.
Slika 4: Kolateralna {teta”
Velat... deca si igrale so oru`jeto, pa ednoto malku e pogodeno vo stomakot… ako! Koga e za kauzata,
mora i po nekoe dete da nastrada…
Sliki 5, 6: “So slika na slika”
No drug e problemot… Deca mladi, se zaqubuvaat, a oru`je mnogu… pa dostapno, eftino… dali utre
moeto dete }e ja impresionira svojata simpatija, koga kako pes }e go ubie sopernikot? Pa… mo`ebi }e go
~eka da se vrati od zatvor?
Samo ima i drugo: tatkoto od deteto, bra}ata, rodninite… da ne go otepaat …znaete…oru`je mnogu…
dostapno, eftino…
Slika 7
Gri`i roditelski… mo`e deteto da mi go zastanuva soobra}aec, a ovoj bez voza~ka… }e se upla{i, }e
puka na policaecot… ako go pogodi – dobro.. no ovoj uve`ban, spremen… da ne go otepa toj maliot.. Gri`i
roditelski…A oru`je mora da se ima, ONIE DRUGINE se polni so oru`je, mora da se spremame i nie…
Slika 8
Tato, pove}e ne nosam pi{tol.
A ti nose{e?
Da, ama }e go ostavam, ne mo`am da se kontroliram koga sum pijan.
Bezbedna borba
Slika 9
“Kakva ti e onaa uniforma vo ormanot”?
E… taa e uniforma, koga vo Makedonija ima{e vojna i se borevme NIE i TIE.
Tato koj pobedi?
NIE se rabira.
Zna~i ti toga{ go nabavi oru`jeno {to go krie{ vo {talata?
A ti go ima{ videno?
Samo malku?
Kolku malku?
Pa… go nosam na u~ili{te za nikoj da ne me zadeva. I TIE nosat oru`je, pa morame da se branime, a i dobro
e koga se raspravame za da ja prekinam diskusijata.
Slika 10
Bate! Dali i bombive se sostavuvaat kako pi{tolite koga }e gi rastavi{… eve vidi ovaa ra~ka se
vadi od ….
Slika 11 - Arhimedov zakon za oru`je
Lice potopeno vo oru`je gubi od svojata svest onolku mnogu, kolku {to e liceto potopeno vo nego.
Slika 12
[to e popametno?
Da se otvori agencija za razoru`uvawe ili firma za naoru`uvawe?
Slika 13
Oru`ana psiho – socijalna rabotilnica za tolerancija
Nastavna programa
1. Tolerancija koga nema{ nikogo na ni{an
2. Razre{uvawe na konflikti so tr~awe do skrivnicata za oru`je
3. Integritet na li~nosta so pancir
4. 100 na~ini kako da iskoristi{ bomba za impresionirawe
5. Lobirawe so pi{tol na ~elo
6. Psihologija na uspehot po metod “Kala{wikov”
7. Edukacija na top menaxment so haubica
8. Metod “stapka - po stapka” so sporogore~ki {tapin
9. Sostavuvawe na tim (rasturen od ka{ikara)
10. Interaktivni metodi – demonstracii na vooru`ena mladina
11. Kultura na odnesuvawe – zemi pi{tol batali bezbol palki
12. Ve`bi za odmrznuvawe: Palewe ku}i
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Slika 14 - Sportski aktivnosti
Tr~awe vo zasolni{te
Grupno strelawe vo bespomo{na baba (za po~etnici)
Albanski rulet (so 6 kur{umi)
Makedonski {ah (“Te{koto” vo minsko pole)
Polzewe pod otvorena strelba
Fudbal so ka{ikara
Slika 15 - Likovna i arhitektonska edukacija
1. Crtawe na grbot na lu|e
2. Oblagoroduvawe na ikoni so alternativni motivi
3. Otvorawe na ventilacija vo kubiwata na xamiite
4. Disperziran stil na crkva (metod eksplozija na idei)
5. Crtawe nacionalisti~ka posvetla idnina
6. Hortikulturno ureduvawe na dvorot so mini
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Slika 16 - Ekolo{ka edukacija
Rekreativni pro{etki vo priroda so oru`je i zalo`nici
Snimawe na cvetawe na minite vo docna esen
Sobirawe na borov ~etnik so hermelin
Za~uvuvawe na biodiverzitetot so zakopuvawe razli~ni vidovi oru`je i mini
Za{tita na `ivotinski vidovi po {umite (orli, lavovi, tigri…)
Kidnapirawe na neekolo{ki raspolo`eni poedinci, zaradi di{ewe ~ist vozduh vo {umite
Rekreativna pro{etka vo planina – vo eden pravec
Obele`uvawe divi deponii od “divi lu|e”
Set za hranewe divi ma~ki
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Slika 17 - Demokratska edukacija
Osnovni poimi (koj gi e.., kaj go odbraa toj ligu{, me boli k…, [iptari{ta, Kauri{ta, ^ifuti, Xupci,
`ivotni, smrt…)
Demokratsko pretvorawe na sogra|anin vo meta
Prava na decata, koi se mali, brzi i te{ko se ga|aat
Demokratsko pravo na nasilna smrt
Rana demokratska edukacija za zoolo{kite premisi na DRUGITE
Pravo na izbor: “Pobrgu bi ja zaklal otkolku da se oma`i za …”
Metodi za “obrabotka” na naselenieto (metodologija “^au{esku”)
Demokratija vo mo{ne skratena verzija - za begalci (zabno izdanie)
Globalno selo – edukacija za poseqa~uvawe na duhot, pod dejstvo na oru`je.
Slika 18 - Proekti za demokratska edukacija na naselenie
1.
Nepretepuvawe tu|inci vo sopstvenoto maalo
- Ovoj intenziven trening ima za cel da ostane nepretepan barem eden pripadnik na drug etnos i
vera, koga pominuva niz tvoeto maalo. Iako izgleda nevozmo`no, sepak so dolgotraen trening mo`e da se
postigne predvidenata cel, posebno ako tu|inecot bide vo hermelin.
- Preporaka e za ovaa cel da ne se zemaat sredno{kolci kako celna grupa.
2. Namaluvawe na me|uetni~koto psuewe
- Ovoj proekt se sostoi vo supstitucija na podmetite na psovkite (majka, sestra, pleme, etnos…) so
pokulturni raboti (cve}iwa na primer). So toa }e se dobijat cvetni psovki: “Da ti e… karanfilot”, “Da ti
e… maj~inata du{ica”, “ Da ti e.. nana”.. i sli~no.
- Taka, so vreme }e se postigne naciite da se imenuvaat sprema cve}iwata, pa nema da ima Makedonci,
Srbi, Romi, Albanci, tuku }e ima “cve}iwa za mirisawe”, “orelski noktec”, “vol~jo leb~e”…
3. Razmena na naselenie po povod letovawa, zimovawa i sl.
- Proektot se sostoi vo privremeno isseluvawe na naselenieto i upatuvawe do izletni~kite mesta na
dr`avna smetka. So toa }e se postigne site da imaat pravo na letovawe i zimuvawe, a ako na nekoi im se
bendisa, mo`at tamu da ostanat i pove}e godini (dr`avata pla}a).
- Onie, koi se konzervativni i ne sakaat da letovaat/zimuvaat za po|omiti da ne gi napu{tale rodnite
ogni{ta, }e bidat preseleni so asistencija na…. ONA – kako se vika{e – a da: specijalnite edinici.
4. Tombola za razoru`uvawe
Ovoj proekt ima za cel da go zbogati naselenieto, so cel da go predadat staroto oru`je i da si kupat novo.
- Od aktivnosti predvideni se tomboli. Imeno, za kupuvawe talon~iwa nema da mo`e da se plati vo pari,
ami vo oru`je. Taka, ostava{ kala{wikov – zema{ liv~e. Ako dobie{ bingo, toga{ dobiva{ bugarski tenk i
priklu~ni ma{ini: plugovi, rala, sejalki i sl. Istovremeno so tenkot dobiva{ i love~ka dozvola.
- Super bingoto }e bide helikopter za `neewe `ito
Set za precizno polevawe
Slika 19 - Proizvodstvo i distribucija na me|uetni~ki kolbasi
- Kolbasite se mesno izdelanie od meso. Kaj nas gi ima dva vida: zare`ani i nezare`ani, a vo svetot
postojat i beli, crni, `olti…
- Porano ja ima{e taa tradicija, koga na devojkite im se dava{e kolbas za poklon, no so
me|uetni~kite tenzii, ovoj obi~aj po~na da is~eznuva.
- Me|uetni~kiot kolbas e specifi~no sredstvo za popravawe na me|uetni~kite odnosi i se sostoi od
koloritno meso.
- Fintata so kolbasot e taa, {to toj mora da se jade vo me{ovit sostav, kako etni~ki, taka i polov,
odnosno go jadat pripadnici na razli~ni etnosi i koncesii, no isto taka tie mora da bidat od razli~ni
polovi (`ensko i ma{ko). Zaradi kavalerstvo, sekoga{ ma{koto na `enskoto }e i go dade kolbasot i taka }e
se postigne me|uetni~ki so`ivot i mnogu ubavi momenti.
- Proektot e potpolno samoodr`liv i zavisi od kvalitetot na kolbasot.
- Kolbasite treba da se taka pripremeni, {to so svojata ~istota, opakovka i zavidna golemina }e
privle~at vistinska volja da se probaat.
Slika 20 - “Me|uetni~o ma~e”
a) Ovoj proekt se bazira na qubovta kon `ivotnite, no ne e ekolo{ki, osven ako ima takvi edinki, koi
mnogu go kapat ma~eto.
b) Proektot se sostoi vo zaedni~ka gri`a za ma~eto na pripadnici od me{an etni~ki sostav. Predvidenite
aktivnosti se sostojat od pretpazlivo galewe na ma~eto, stiskawe (naukata doka`ala deka ma~eto toa go
saka) i potoa ranewe so me|uetni~ki kolbas. So toa se postignuva spokoj kaj naselenieto (psiho –
socijalno deluvawe).
v) Proektni zakani ima samo dve: proteinite, koi ma~eto mnogu go debelat, pa mora da se pazi na toa i
vtorata koja se sostoi vo negoduvawe kaj ma{kite pripadnici od sopstveniot etnos, koi tu|o sakaat, a
svoe ne davaat. Vtorata pri~ina e te{ko re{liva, zatoa {to od praktika e poznato deka tie mnogu malku
imaat galeno ma~iwa i vo svojot etnos, a kamoli me|uetni~ki.
Slika 21 - Padot na Andergraund kulturata
Na na{ite prostori dolgo vreme ne postoe{e andergraund kultura. Toa revolucionerno se promeni
so deluvaweto na ONA (Obedineti namernici za andergraund). Posle tajnata priprema, za koja site znaeja,
so realizacija na proektot zapo~na so nao|aweto na donatorot od “zapad” - DROGA (Doma{na
Reorganizirana Organizacija za Gradewe Andergraund) i edena doma{na, no bogata ku}a: VLADA (po imeto
na Pretsedatelot na organizacijata). Koga parite ne bea problem, toga{ po~naa da ja plasiraat ideologijata
na andergraundot: “Kolku si pove}e vo zemja – pomil si mu na Boga”.
Ovaa strategija be{e tolku privle~na, {to iljadnici privrzanici se najdoa pod zemja. Toa be{e
prvata faza nare~ena “ROV”, a vo vtorata faza se premina i na strategijata “GROB”.
Svetot slu{na za golemiot podem na andergraundot kaj nas i od zavist zapo~naa anti - andergraund
kampawa za lu|eto da izlezat od pod zemja. Nekoi uspeeja, a nekoi ne. Pak “zapadot” ni uni{ti dobra zabava,
koja ima{e polivalentni celi:
- da se namali naselenosta na gradovite i selata
- da se namali brojot na ku}ite, crkvite i xamiite
- da se is~isti prirodata od zagaduvawe so spomenici na kulturata
- da se razvie biznisot so finalni proizvodi od {vedski ~elik
- da se popravi statisti~kata slika na naselenieto za statisti~arite da nemaat problemi i
mnogu rabota
- da se pomogne vo ostvaruvaweto na pravata na `enite, preku treninzi vo javnite ku}i
- Da se dobie klasa menaxeri vo kulturata na vrvni sviwarii.
Za `al, site celi ne se ostvareni vo potpolnost, osven glavnata: kreirawe na mra~na ideologija i
injektirawe vo du{ite na celnata grupa.
Oglas - Slika 22
Vo nedostatok na pari~ni sredstva vo del prodavam dr`ava. Delot e diskutabilen, zatoa {to ne e
fakti~ki, tuku ideolo{ki. Se raboti za proda`ba na licenca na patriotizam.
Gajdlajn(a) za neupateni:
Na{ata dr`ava e sostavena od Makedonski, Albanski i drugi nacionalizmi. Geografski gledano,
postojat nadmorski visini so visok i ponizok nacionalizam pogoden za eksploatacija. Tuka se i
urbanizirani morski regioni, koi plivaat vo nacionalizam.
Na~inite za upotreba na nacionalizmot se mnogubrojni, a najeftin e Nacional Patriotizmot. Najdobro vo
ovaa ponuda e toa deka ne se potrebni dopolnitelni tro{oci, zatoa {to oru`jeto e ve}e podeleno po
nacionalizmi i se eksploatira bez dodatni tro{oci za edukacija, obuka, transport, mito za carinicite…
Nacionalizmot se eksploatira lesno preku TV, dneven pe~at i e-mail, no potrebni se pristapni {ifri, koi
}e gi dobiete preku dnevniot pe~at i poedini TV ku}i, koi se ve}e na platnen spisok na ovega – onega.
Ovaa ponuda vi garantira siguren uspeh i barem 300.000 glasa~i vo sekoe vreme, a vo slu~aj na gubewe na
vlasta mo`ete sekoga{ da zapo~nete me|uetni~ki konflikt, koj izborite }e gi odlo`i do nedogled.
Pobrzajte!!! Pari od telekomot ne ostanaa u{te mnogu!!!!
Slika 23
Nacionalizmot mora da se namali zaradi Angli~anite.
Da prestaneme da ka`uvame do kade se na{ite Golemi dr`avi: Golema Srbija, Golema Makedonija,
Golema Albanija. Toa ne e zaradi nas – nie ne sme mnogu opasni, osven za nas samite. Ova ve molam zaradi
Angli~anite (Golemata Britanija). Ako niv gi zafati bran na nacionalizam, pa da po~nat da peat: “Ko to
ka`e, ko to la`e, Anglija e mala….” Pa koga }e se setat deka go vladeele cel svet… nie odma gubime
nezavisnost i stanuvame Angliska kolonija”.
Oru`je za Pigmei
Slika 24 - “vooru`eno tvoj..”
Dragi moi od “Dosta e”,
Eve moram brgu da vi pi{am, zaradi toa {to moram da ja is~istam pu{kata – imame nekoja sredba so ovie
na{ive… odbrana i takvi raboti.
Potpolno go poddr`uvam va{iot predlog deka ne{to mora da se stori so prekumerniot stepen na
naoru`anost na narodot na VA[ATA strana. Isto taka moram da napomenam deka NIE sme za mir i
demokratija, za vladeewe na pravoto i za razoru`uvawe. Ako padne i po nekoj proekt okolu toa – nema
problem, nie }e go prifatime i pokraj na{ata zafatenost so opremuvawe za odbrana od agresija.
Zdru`enie za ….
Slika 25
Po~ituvani od Zdru`enieto za …
Zadovolni sme so va{iot odgovor i vo poddr{kata na mirot i demokratijata. Inaku, proekti za
razoru`uvawe ima i }e ima, no se pla{am deka mo`e da ni se zame{a vladata.
Programata za razoru`uvawe ja narekovme “Klukajdrvecot ~uka, a pu{kata puka” i celta se sostoi vo
pottiknuvawe na svesnost kaj gra|anite deka proektite za razoru`uvawe se mo{ne dobra po~va za idnite
me|uetni~ki konsenzusi – da ne se pravi ni{to.
Proektite }e bidat fokusirani na “Boza posteri”, psihosocijalna poddr{ka na na{eto ~lenstvo za
namaluvawe na `elbite ne{to da se stori i voobi~aeni vork{opovi, formirawe Centar za psihosocijalna
poddr{ka i mentalno le~ewe na onie, koi sakaat navistina ne{to da storat, Zbirki na poezija so
antimilitantna sodr`ina “Pukni mi na uvo”. Liflet kampawi so andergraund sodr`ina (otkako }e se
nape~atat, }e moraat da se ~uvaat vo vizba). Pri toa nema da bidat finansirani proekti, vo koi treba da se
izleze na teren, da involviraat lokalni lideri na mislewe, sorabotka ili naporite da se
institucionaliziraat.
Ova e mnogu gorlivo pra{awe i treba da se pazi da ne se naluti nekoj, nikomu ni{to da ne se ka`e i posebno:
da ne si gi namalime {ansite za idno politi~ko anga`irawe.
Asocijacija za ….
Perpetum mobile - Slika 26
Po~ituvani gleda~i! Denes, na pladne, to~no vo 15 ~asot vo Tetovo, Kumanovo, Prilep, Dra~, Pe},
Podgorica, predelot na Medve|a, Kazanlak, Burgas i na nekoi drugi mesta vo na{ata ubava tatkovina,
sobrano e golemo koli~estvo oru`je, koe gra|anite dobrovolno go predadoa. Verbata vo instituciite na
sistemot i doverbata vo dr`avata si go storija svoeto i gra|anite na Dr`avava, od site nacionalnosti go
predavaat oru`jeto – masovno. Predavaweto na oru`jeto go sledi inteligencijata od site nacionalni tabori
vo ime na “za{tita na interesite na svojata nacionalna ko~ina, pardon – koli~ina” i ambasadorot na
edinstvenata preostanata super sila Tanzanija. Isto taka, na terenot e prisuten Sojuzniot zavod za
statistika, koj go broi oru`jeto i rezultatite }e bidat objaveni skoro – do krajot na 2319 godina. De`urnite
“patrioti” ne se bunat i go pozdravija procesot na razoru`uvawe. Ministerot za vnatre{ni raboti ka`a
deka turbo laserite, mini hidrogenskite bombi, antigravitaciskite letala i robotite – ubijci }e se stavat
na raspolagawe na vooru`enite sili, iako se malku zastareni. Kako kuriozitet da spomeneme deka e
predadeno i edno letalo od po~etokot na mileniumot, nekakov “stelt” bombarder, koj odma e prenesen vo
muzejot vo glavniot grad.
So ova e prevladana poslednata pre~ka za priem vo grupata najrazvieni intergalakti~ki zemji i
mo`nosta za preseluvawe vo vselenata e, najposle – otvorena.
Zdru`enieto “Povratak” ja iska`a verbata deka zemjata }e bide is~istena od neutronski do`dovi,
radijacija i govorni mini za najmnogu 30 godini, koga }e mo`eme da se vratime na povr{inata na zemjata i
nie civilite.
Da `iveat devette Etno vladari na Balkanija
Mrtva ... ili priroda za umrtvuvawe
ZAKONITE NA STEVO HIRO[IMA ZA ORU@JETO
Bele{ka za avtorot:
Stevo e Pretsedatel na Zdru`enie na le~eni, no nedole~eni alkoholi~ari, a
po~nal da pie zaradi ostvaruvawe na glavnata socijalisti~ka ideja:
“samo pijan ~ovek mo`e da saka od kapitalizam da odi vo socijalizam”.
(Zaradi toa, preminot od kapitalizam vo komunizam e nare~en “alkoholizam”)
Stevo e roden nenormalen, a potoa poludel.
Stevo e roden vo niskoimotno, nasilni~ko semejstvo (“niskoimotno”: site bile
siroma{ni – i gradinarot i kuvarkata, i voza~ot; “nasilni~ko semejstvo”: gi dr`ele
nasila na mali plati).
Nasilieto od negovoto semejstvo ostavilo silen odraz vrz nego i Stevo i den – denes ne
podnesuva nasilie i oru`je. Negoviot tvore~ki opus e prekinat so odeweto vo vojska i od
toga{ datira poznatata negova izreka “nemoj so kundakot”…
Tvore~kiot opus na stevo e dosta poznat vo cel svet i negovite knigi se prevedeni vo
pove}e zemji: Atlantida, Zemja na ~udata, Podvodna Kaledonija, Eldorado, Ostrovot Jura.
Osnovna negova karakteristika e deka e bez karakteristiki, a negoviot pristap se
narekuva “poltronizam i renesansa”, koj e {iroko primenet vo Grupata “Hiro{ima”.
ZAKONITE NA STEVO HIRO[IMA ZA ORU@JETO
Zakon za vrskata na muzikata so oru`jeto:
Za da nosi{ oru`je mora da si muzikalen, oti mo`at “da ti go svirnat”.
Zakon za pu{ewe so oru`je:
Ako te fatat so oru`je, “}e ispu{i{“.
Zakon na Xevzet za oru`jeto:
Koga so oru`je nao|a{ smisol vo `ivotot, mo`e{ da bide{ predmet na
ispolnuvawe na smisolot na `ivotot na nekogo so oru`je.
Zakonot za qubovta i oru`jeto:
Mo`nosta da te mobiliziraat e proporcionalna so {ansata da “fati{“ ubava i zgodna devojka.
Potvrda na zakonot za qubov i oru`je:
Obi~no te mobiliziraat koga kone~no }e najde{ devojka, kakva {to si sonuval.
Zakon za qubovta i pi{tolot
Mo`nosta da najde{ devojka kakva {to si sonuval, e ograni~ena so mo`nosta nekoj naoru`an abdal da saka da
ja ima na sila.
Zakon za garderobata i oru`jeto:
Ako dobro se oble~e{ za nova godina, pogolema e mo`nosta na nekoj naoru`an da mu zasmeta toa. Ako lo{o
se promeni{, devojkata ot tvoite soni{ta }e bide tamu.
Pra{aweto na ^et Braders
Dali kamata mo`e da bide moden detal?
Pastelni boi~ki – tip Tetovo
Zakon za Indijanski imiwa:
Ako se vika{ Romanti~na mese~ina, }e go sretne{ Kowot {to puka.
Aksioma za oru`ana situacija:
Ne puka pi{tolot, tuku situacijata.
Zakon za ve~nata prikazna:
Koj {to kupuva zabna pasta “Iredent”, gratis dobiva {ampon “Homogen”.
Zakon za paritet:
Ona {to so oru`je go kupuva{ so solzi go pla}a{.
Pravilo na paritet:
Mo`nosta da ti pukaat vo avtomobilot se zgolemuva so negovoto ko{tawe.
Su{tinsko pra{awe na Stevo:
Kolku oru`je mo`am da kupam so 1 uni{ten `ivot?
Zakon na fekalizirana idnina:
Ako ti e `ivotot srawe, pi{tolot nema da ti go popravi, no }e mo`e{ i od tu|ite `ivoti da pravi{
srawe.
Amandman 1.
Koga }e se sretnat onie {to od tu|i `ivoti pravat srawe, se dobiva golemo srawe.
Amandman 2.
Idninata na takvite e kako jasen pat niz minsko pole.
Amandman 3.
Golemite srawa baraat golemi voda~i
Amandman 4.
Serator so oru`je – izlo`en na vetar, stanuva “proliv”
Amandman 5.
Ako nekoj “serka” po vesnici, ne zna~i deka ne e proliv.
Pra{awe za amandman:
Dali bi bila “proletnata ofanziva” otvoraweto WC za seratori?
Preodni odredbi:
- Ako “ne ti se~e menteto” primenata se odlaga
- Ako “ti se~e”, a sepak si nabavil oru`je, primeneto e prethodnoto pravilo
Zavr{ni odredbi:
Zakonot e donesen odamna i ve}e primenet na tvojot `ivot.
Zakon za politizacija na oru`jeto:
Dali sum “boq{evik”, ako pukam so rusko oru`je, dali sum “komuwara”, ako koristam kineska municija, dali
sum kosmopolit ako koristam sekakvo oru`je? Dali sum departiziran ako pukam vo se {to mrda?
Polno}na dilema na Qutvi:
Dali im pravam usluga na lu|eto {to ne gi pu{tam da go prespijat `ivotot?
Pozicija na mladite:
Nie sme u{te male~ki, koristime petardi.
Opomenata na Stevo Hiro{ima:
Ne oblekuvaj pancir nabrzina, mo`e{ da go zameni{ so korsetot od devojkata. Posle mo`e{ da dobie{
~udni `elbi.
Oru`je za sovremeni primitivci
Mentalen zakon za oru`je:
So nov karabin i elenite stanuvaat krvolo~ni
Zakon za domestifikacija na oru`je:
Decata od vooru`eno semejstvo se “bomba”.
Zakon za red pri ubivawe:
Za da ubiva{ novi lu|e, zakopaj gi starite.
Zakon za trubata:
Koga }e duvne{ vo trubata, seta pamet e vo barjakot.
Zakon za ko{marot:
Ubijcite se budat od ko{mar so zborot “Mamo”…, no odgovorot e “ajde magare, ne si dete”.
Pravilo na |avolot:
\avolot nema da dojde so lice razvle~eno vo nasmevka i da te tresni po jajca. Toj raboti poinaku… ]e te
natera da razmisluva{ vaka: ne e grev da se misli, nitu da se kupi, pa zo{to i da ne se upotrebi… Oru`jeto.
Pra{awe na |avolot:
Dali jas ti dojdov sam ili ti me bara{e?
Nagazno pravilo na iznenaduvawe:
Ako najde{ “budilnik” zakopan vo zemja, toa ne zna~i deka krtot si go ceni vremeto.
Zakonot na Springer:
I da te izneveri, ti pak }e ja saka{, a sledniot pat kupi municija so vistinski kalibar.
Zakon za psiholo{ki profil:
Ako na rok koncert odi{ so pi{tol, ti si {izo – fren (d).
Zakon za kariera:
Koj so oru`je pravi kariera, od oru`je i ja zavr{uva.
Dilemata na Dobre:
“Ko te qubi dok sam ja na stra`i”.
Zaklu~okot na Iqaz:
Brat te qubi dok sam ja na stra`i.
Zakon za Finansirawe na oru`jeto:
Koga zema{ oru`je na revers, `ivee{ na lizing. Koga koristi{ svoe ti si CAR
Vic za lavot CAR i magareto podanik:
Magareto ne go pozdravilo CAROT lav dostojno i ovoj sakal da go ubie. “^ekaj” – reklo magareto, “ne bidi
primitiven, ajde ova da go re{ime dostoinstveno”. I magareto predlo`ilo da se seksaat, pa koj nema da
izdr`i i }e pu{ti glas – gubi i drugiot stanuva CAR. Re~eno - storeno! I prvo lavot bil na maka, no po~nal
da mrda so zadnikot od bolka, a magareto mu veli: “lave, ti si CAR”.
Sporedbeni istra`uvawa
Gra|anin so oru`je e isto kako ekologistka so bunda od tigar.
Zakon za oru`je i arheologija:
Ako vo rimska nekropola pronajde{ sandak so kala{wikovi, toa ne zna~i deka istorijata e pogre{na.
Zakon za zagubarite:
Dali e primenliv, koga }e te zatvorat (koga }e ja zagubi{ slobodata).
Pra{awe na podvi`nost vo minsko pole:
Dali smee{ da gi prevzeme{ site neophodni ~ekori?
Zakon za pasivnost:
Ne prevzemaj ~ekori. Makedonija e kako minsko pole.
Deset glavni pravila za nekoristewe oru`je
1. Ako go nema{, nema nitu da go koristi{
2. Vidi broj 1
3. Vidi broj 1
4. Vidi broj 1
5. Vidi broj 1
6. Vidi broj 1
7. Vidi broj 1
8. Vidi broj 1
9. Vidi broj 1
10. Vidi broj 1
BALKANSKA KNIGA NA MRTVITE
“Nikoj ne se vratil od mrtvite, pa za smrtta da govori so avtoritet”.
Nie, za smrtta od toj aspekt ne mo`eme da govorime, no samo da gi citirame svetite na{i Bardi, koi
za smrt govorat i na nea rabotat. Tie se najpovikani da govorat za sudniot ~as, zatoa {to do smrtta na
drugite se najblizu i mo`at da ja planiraat i predizvikaat, da go promenat sudniot ~as, koj od bogovite n& e
pi{an, zo{to svest nie sami nemame i vo nikoj i ni{to sme pretvoreni, pa zemnite bogovi gi molime za
malku igri, leb i municija, za vo grupnoto “NIE” da doznaeme koi sme po pleme i semka, ako ne sme “JAS” od
meso, koski i malku `ivoten inaet.
Kako }e znaeme koi sme kako NIE, ako ne gi ubieme TIE, koi, po rod, na{i se, no ne se pripremaat za
boj so DRUGITE? Tie, koi ne uspeale da ja prifatat radosta na smrtta, koja “rasno” im e opredelena, tie }e
bidat samo LI^NOSTI, bez vera, semka i prerana smrt i }e lutaat vo prokletstvoto na slobodata, kako
prokolnatiot Holan|anin, vo svetot na onie, koi mora da tvorat za da opstanat, koi den luksuzno jadat i
pijat, a den se gladni, koi namesto no` - kniga kupuvaat, koi nemesto sinot da go nosat na mesto kade dedo im
e zaklan, gi nosat na kolexi i za smrt ne go spremaat, koga taa se dava i prima.
Zaradi toa e pi{an ovoj svet zapis, za da znaat neskromnite deka naklon i priklon treba i deka od
li~nosti nikoj air ne videl, tuku samo od verni slugi na idejata na smrtta, koi um nepomaten od bistrina
imaat i srce zaulareno, za da gleda samo ona {to treba, samo ona {to }e mu go ka`e presvetliot glavatar.
Inaku, bez smrt prerana i prenasilna, kako }e mo`e edno pleme da se dr`i kako pleme, kako decata od qubov
so drugi }e gi spasime, kako }e priu{time `rtvi na bogot da mu prinesuvaat i od nego postaveniot glavatar?
Ovaa kniga treba da go spasi svetot od prokletstvoto na starosta, individualcite i la`ni proroci,
zo{to samo eden e bog, a Golemiot voda~ }e vi ka`e koga }e ima i novi.
Zatoa, so smirenost vo du{ata ~itajte gi ovie mantro – tantri, a posebno onaa Tantra ta, ta , ta , ta i
pripremajte se za smrtta, no ne zaboravete: dobro is~istete go oru`jeto.
Vozvi{eniot Vrhoven Vrdalama
Mesojadi Lama Koska Dava Sutra
Napomena na preveduva~ot Bodisatva Stevo Hiro{ima
Knigata, koja ja imate pred Vas e prevod od skoro – starobalkanski i slu`i da gi pripremi onie, koi
se za umirawe i onie koi ne se, no sepak se pripremaat da sejat smrt (praviloto e: koj `nee, mo`e da bide i
o`nean) da preminat od `ivot vo smrt, odnosno, od “jas” kako legenda vo sopstvenata glava – vo legenda, ili
barem vo spomenik na padnat borec.
Balkanskata kniga na mrtvite e mo{ne staro delo, koe e pronajdeno zaedno so eden mastodont, koj na
zadniot del imal Maska, Zapis za vizija za golemina i Preporaka za koristewe tu|i deca za bajati idei i se
smeta deka e najstaroto i najgolemo dostignuvawe na Homo Balcanicus, se razbira posle izumot “gastrabajter”
i “voen gastrabajter”, koi “zapadnata” nau~na misla nepravilno gi narekuva voeni pci{ta (karakterot na
balkanot potpolno bi se promenil ako se prifati toj naziv i od dobro poznat “balkanski sviwarnik” bi
dobile “balkanski ku~karnik”).
Doktrinata sodr`ana vo Balkanskata kniga na mrtvite e eden od najoriginalnite izumi i direktno i
prkosi na darvinovata teorija deka ~ovekot nastanal od vi{i primati, odnosno deka evolucijata e
progresiven i nepovraten proces, koj se stremi kon sozdavawe na {to poslo`eni organizmi. Taa poka`uva
jasno, deka postoi i obraten proces, odnosno retrogradna evolucija ili majmunizacija na ~ovekot.
Originalniot naziv na Svetite spisi e “DECAVA[I BOMBA-PALI” a prviot nejzin pisatel bil
“XABESUTRA VEPN- DAVA” koj preku kastata “petka{i – bardo” e nanovo rekomponiran kako
“PLATISUTRA VEPN-DAVA”.
Ovaa sveta kniga gi pro{irila svoite idei niz cel svet vo najrazli~ni formi i naj~esto se
narekuvaat “militantni” i “militaristi~ki”, a nejzini otelotvoruvawa se vojni, gra|anski vojni, krizi,
buntovi, terorizam.... no samo kaj nas gi ima zadr`ano osnovnite zna~ewa, koi se vo vrska so oru`jeto, koe e
ikona na ovaa ideologija:
“Ne ti e potrebna cel za da ima{ i koristi{ oru`je
(Tom II, zaglavie 3. od Ovcimolzi Sampur),
celta na oru`jeto e da mu slu`i{ na bogovite
na neboto i na zemjata i da pra}a{ du{i
“po patekata na dobrite `elbi”,
du{manski: vo vojna, i rodninski: vo mir,
za na krajot da ja isprati{ i sopstvenata
({to porano)
i da se prerodi{ vo cve}e za mirisawe,
kakvo {to e toj {to te nau~il
naoru`al i “kurdisal”
Da gi navedeme temelnite idei na ovaa religiozna doktrina:
“ako imame oru`je, ne e va`no zo{to vojuvame”;
“ni trebaat golemi Bardi, da ni ka`uvaat Sutri i Mantri za da mo`eme da vojuvame”;
“zo{to da ja ma~ime smrtta da ide po nas, koga nie mo`eme po nea?”
“pripremaj se za da dade{ i primi{ smrt, inaku mora{ da raboti{“;
“aferim na lo{ata politika, koja ne ni brani smrt”
“{to porano vo smrt, tolku pobrgu }e se reinkarnira{“
“smrtta e mrtva, da `ivee smrtta:”
“koj oru`je nema za dolg `ivot se sprema: Ua, izdajnik!”
Prviot del na ova Sveto delo e posveteno na Pofalba na onie, koi se gri`at da ima oru`je, voinstven duh i
bajati idei. Ovoj del najmnogu se zadr`uva na nivnata golema `rtva, slavata na smrtta da im ja prepu{tat na
drugite – pomladite i za dlabokata po~it, koi ovie neznajni, no mnogu va`ni “rabotnici” ja imaat i za
svetosta na duhovnite tradicii, so koi se pokoseni site.
Proslava na mirot
Balkanska kniga na
Pofalba na slugite na Velikiot Vrdalama
mrtvite
Stih 2. Napev od Naghasaka Napalm usra
O, Vie verni podanici na Bogot Vozvi{en
Vrdalama,
Vie, koi xuvap si dadovte, ne kopja da zemete,
tuku na povrednite od vas da gi dadete,
za slava da pe~alat..
A vam bednite, samo troa zlato za nagrada
za potta va{a po mobil proliena.
Vie, koi slavata ja ostavivte i smrtta slavna
na drugi ja dadovte
i vo nepoznatost od mnogu o~i ostanavte.
`rtvi vo ~ad da vi prinesat,
oti s# e dim, a posebno posle vas,
za blagodarnost
{to kopjata gi iskalivte,
{to decata vo smrt slavna gi prativte,
{to ku}i kako pametnici izgradivte,
{to protivnici izmislivte,
{to ov~i~ki vo volci pretvorivte.
O vie mudri ma`i, po sofri prekaleni,
koi od isti takvi tatkovci poteknavte,
Vie, koi majkite so vrisok
ve donele na ortopedija
is~a{eni od glavite vi golemi i mudri,
vie, koi kavga ne fativte,
za na drugi slavata da im ja prepu{tite
i koi pla~ete vo anonimnost…
Vam treba
Vo prepevot ne e intervenirano zaradi izvornosta na mislite
O, vie mudri i neslavno sokrieni,
Koi samo dobavuva~ot ve znae,
Va{eto delo e golemo i sega,
koga kopjata vo zaborav le`at i
da ne e smrtta slu~ajna i slavna
na po nekoj heroj desettgodi{en,
zaboravot vo ni{to }e gi pretvori,
Vie i ponatamu pole ~istite
za idni smrtti slavni
na sinovite najdobri i najnaivni.
Pofalba na velikiot Brat Negobara Negodava Timba
Napev od Lama Oginpali Budalbara
Veliki Brate Timba!
kade pred toa bil ne `iveel
po{tedeni od sekakov strav od
quben
O, ti ~esen i pre~esen qubenik,
O, ti so site masla nama~kan,
O, brate Negodava, ti sakan i
tikva,
kaj site, pa duri i kaj abdalite
na Qubovta bo`icata Putka Dava
so svita najgolema i nerazmerna
koi vo tebe ist kako niv gledaat
koj za nejzina slava iljada
vo slava na praznotijata,
za kultura da stekne narodot,
u`asna
strana, da ima
od vernicite ti tvoi i sjaen kako
ti strateg slaven,
maloumni,
na zamislata ti golema –
i `rtvi od `rtvi ti podnesuvaat
kako {to se gri`i{ s# necelo da
so koja duhot go ispolni i gi
Tvojata slava e golema i so razum
site neprijateli na stupidnosta,
Ti koj site tvoi podanici gi
site skromni vo sovesta
Zemjata ne cela da ti e,
e.
nepomatena,
zakonot.
Sutra
kurtizani dovede,
za na vojskata tvoja od onaa
koj ranite da im gi gali,
tebe lavovski ti voskliknuvaat
da ima {to da se kupuva i prodava
i nedugavi vo moralot.
predavnicite oru`jeto go
pod du{manot da `ivee,
osloboden od kratkotrajniot
Tebe Brate, sovet ne ti treba,
ne ostavi nitu du{man da `ivee,
dikat kon bezumnite ti slugi,
komandant, no podobar,
obedini
i ne ostavi nitu eden podanik tvoj
tuku da se isseli,
O ti hrabar {irokople}
privid na um i
dodeka
smiruvaat,
oti ima{ ist kako tebe
vo likot na tvojot Vrdalama
za misli da nema izdajni~ki
koj narodot na usta go ima, zaedno
od tvojata raka milostiva
Tvojata `rtva narodot ja sledi
O, ti vozvi{en i svetol Timba,
kako tivko vetre od Bogot
na tvojot glasnik na smrtta
i siguren bidi, zaludno ne bilo,
povede,
kako sviwa pred biserot,
slaven,
i decata od smrt da gi ~uva,
so,
{to sugrebi ostava, kade }e fati.
golema kralica KAPA-NOSI
koj nalozi od potaja dava{
negovata
koi raka tu|a davaat – tebe ne te
so slova od krv stvoreni,
za tvoite slepci da ~itaat.
i tvojot zbor e silen,
Gastero stvoreno,
davaat
za vojska gubavci na zakonot da
tvojata
za slava na najgolemiot od
prizemni.
Vrdalamata ti quBen,
i nikoj ne o~ekuval od tebe
vo blagorodnata ti gri`a
Neka dade Bog da ti e slava,
i koi neprikosnovena verba vo
nemu{t imaat i darbinite ti
golemite
O, ti kamen nad stenite
ti nepravedno nesfaten ostana
nesre}a,
za visokite ti celi,
koj pijavici koti{ na tu|ata
koja so darovi ja te{i{
ni{to pogolemi od zgri`ata ti
ti zabava dava{ na narodot veren
i bela kniga za slavata ostavi
i rodbinska misla,
li~na
za nikoga{ da ne se povtori{
zo{to edinstven si bil,
a taka si i odbran,
pove}e.
I zaborav....
Priprema na `ivite za smrt
Neka site smrtni za smrt bidat spremni.
Ako kura` nema{, koj da ti pomogne – ima.
Ovoj del od Svetite spisi ne pou~uva kako da se pripremime za smrt, u{te vo tekot na `ivotot,
za potoa na najlesen mo`en na~in da go sovladame svetiot Orel na smrtta, koj, ako ne sme spremni, }e ni ja
iskine du{ata i }e ne vrati vo zemniot `ivot so iskinata du{a i }e morame da ~ekame povtorno da
umreme. Nespremnosta na podanicite na Golemiot Vrdalama i dosega ima napraveno golemi {teti kaj
gra|anite i najgolemiot del od naselenieto se “vrateni” od mrtvite so iskinati du{i. Niv ne mo`e da
im pomogne nitu premudriot [izo Lama Psiho.
Svetiot Orel na smrtta ~eka vo zaseda na Preminot od `ivot vo smrt i ni brani da se
reinkarnirame “~isto” vo “normalni”.
Zaradi toa ovaa kniga nudi na~ini, kako da se pripremime za smrt i na povikot na Orelot so radost da se
javime kako pravoverni.
Ovaa kniga e razli~na po stilot i se misli deka e sozdadena od drug narod, no so isti ideolo{ki
premisi. Za nejzin ideen tvorec se smeta sledbenikot na Golemiot Vrdalama – Zoqapuka Ubiva{i Pampur,
od redot na “relaksiranite”.
Karakteristi~no za ovaa sekta na Vrdalamskata religija e nivnoto prete`no zanimawe so
transport na konop, od koj se pravele ortomi za narodot i specifi~no bra{no, koe se konzumira bez
pe~ewe. Ovie proizvodi tie gi nosele nadvor od granicata na togava{nata dr`ava, a ponekoga{ tie odele
i preku Kineskiot yid, kade dobro se prodavale. Rascutot na trgovijata imalo za posledica:
Domino efekt
- gradewe novi hramovi, koi narodot gi narekuval “Prosperitetni”
- slaveweto na noviot Bog Xanki [mrka Tantra
- enormno naoru`uvawe na naselenieto, za da mo`e da gi brani “prosperitetnite” hramovi
- Golemi sudiri i likvidacii na “nepravovernite”
Se pretpostavuva deka sostojbata vo carstvoto bila nepodnosliva i narodot se svrtil kon prakti~ni
raboti i ja napu{til ideologijata na Golemiot Vrdalama i “Relaksiranite”.
Kratko posle toa, narodot izbral Car po ime Avto EU tanazija Lama, koj ne sakal da pi{uva
verski filozofski traktati i tantro – mantri i sakal da go podigne carstvoto, no ne presmetal deka
toa ve}e bilo premnogu zapusteno od Velikiot Vrdalama i Relaksiranite. Isto taka, istorijata ovoj
vladetel }e go pameti po mnogu slab tim Visoki sve{tenici. Relaksiranite, od revolt, po~nale da ja
pi{uvaat novata Kniga na mrtvite. Taa e pi{uvana so nerazbirliv jazik i vladarite na celiot
kontinent ja otfrlile. Od nea nema nitu trag denes.
Bilo – kako bilo, pripremata za smrt zapo~nuva so nabavka na oru`je i izu~uvawe na govorni
formuli napamet. Za tie spisi (govorni formuli) bile zadol`eni specijalni timovi prepi{uva~i na
bajati spisi. Niv gi pla}ale samite vladeteli. Protiv niv EU tanazija i vladetelite na celiot
kontinent Ramkovno se dogovorile deka nema da gi toleriraat.
So vreme, narodot sfatil deka tie formuli se mnogu bajati i po~nal da gi otfrla i da se
naso~uva kon idninata. Taka, ovaa ideologija poleka zgasnala i se preselila kaj najmilitantnite
kriminalizirani sloevi na narodot nare~eni [itoj Nosi, koi se povrzale so svoite istomislenici na
celiot kontinent.
Toa bilo i kraj na ovaa ideologija, koja se pritaila i samo ~eka pak da pronajde mudru sve{tenici i
glupav narod.
Vo idnata kniga }e bidat dadeni kompletnite stihovi od ova sveto Delo (taa }e se prodava, a ne vaka
besplatno da se deli) i za sekoja kupena kniga }e se dava po eden {ar`er municija.
Problemi so pi{uvaweto po javni nu`nici?
1. ]e te pomislat nastran (javniot nu`nik e nivno “glasilo”)
2. Mo`e{ da se zarazi{ pi{uvaj}i
3. ]e ti se mo~aat na pi{anoto
4. ]e ti se naluti ~uvarkata na wc – to i }e ima{ kontakt pomalku so eden od tvojot
vid.
5. Aromata na wc–to mo`e da se pome{a so tvojata, pa da dojde do ~udna privle~nost
6. Mo`e{ mnogu da se zadr`i{, pa ~uvarot na wc – to }e ti naplati kako za “golema
nu`da”
7. Ako so molivot gi izbegnuva{ fekaliite na vratata, nema da ti bide ~itok tekstot,
a ako pi{uva{ preku niv, tie stanuvaat integrirani vo tvojot tekst, kako slika na
ona {to si sakal da go ka`e{.
8. ]e ti se pojavat pove}e interpunkciski znaci, otkolku {to si mislel da stavi{
9. ]e ostane{ anonimen, a ako ostavi{ telefon - }e ti se javuvaat nastrani tip~iwa
Poligon Kuckamen
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
[ahovski pravila i pra{awa na Internacionalniot majstor Mile Kowot
Militaren “an pasan”: i civilite ginat vo vojna
Koga kralot e matiran, sekoga{ mo`e da stane politi~ar… mislam… samo kralot, a ne i pionite.
Kralot znae, koga lovcite ispotepuvaat s# {to mrda vo nacionalnite parkovi.
Dali lovcite na kralot mu davaat del od figurite?
Te{ko na “partijata” vo koja kralot ne e “figura”
Dali e se spremno za “otvorawe” – veli patologot?
[ahovski problem: “prigu{en mat” od mnogu pe{aci so oru`je
Ako mnogu “igra{“ so kowi, partijata }e ti stane {tala
Topovite vlijaat na razmisluvaweto na kralot.
Dali koga }e ti ubijat brat i ti }e ubie{ ne~ij brat, toa e “pat”.
Dali na kralot mu e gri`a {to te ga|aat so top
Na pe{acite im pravat spomenici koga }e zaginat
Indiska odbrana: nemam da jadam, no pravam “atomski”
Potemkinova varijanta: se razoru`uvam pukaj}i
[ahovska zamka: kade ja staviv onaa “poteznata”?
Koga ja gubi{ partijata, najmnogu ti smeta koga zboruvaat “od strana”
“Od strana” podobro se gleda
Koga mudrosta na kralot e vo topovite, treba da se vovedat kako figuri i “popovite”.
Nimicova varijanta: Koj Nimic, generalot ili {ahistot?
Magariwata so oru`je mo`at da izberat kowi
Koga kralot mnogu igra so kralicata, strategijata mu ja pravat lovcite.
Nikoj ne videl deka kralot im komanduva na pionite. Toa se podrazbira
Ako pobedi{ samo so kowi, soigra~ot ti e majmun
Na{ata parija {ah se pretvori vo Sicilijanka
Politi~kite figuri mo`at da bidat i drveni.
Uh, mi olesna deka pe{akot ne mo`e da se promovira vo kral… najmnogu vo kralica.
PRA[AWA NA NA[I ^ITATELI
Pra{awa okolu Zakonot za poseduvawe oru`je i rasprskuva~ki materii:
- Mi se rasprsnaa soni{tata. Dali }e odgovaram.
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Za ovoj vid prestapi predvideni se golemi kazni. Zasega, vo na{ata dr`ava ne se dozvoleni vakvi idei i
morate da se prijavite sam. Sudijata }e ve osudi na kupuvawe 1 tona rozova boja i prema~kuvawe na
stvarnosta {to ste ja zagadile so samata eksplozija, kako i na delewe 500 para nao~ari so rozovi stakla,
onamu kade roze bojata ne mo`e da gi skrie site lajnenici. Za vas ima nade`, no dajte se stabilizirati.
- Imam devojka “bomba”. Dali }e mi ja zaplenat.
Odgovor od na{eto stru~no lice:
So golema sigurnost, odgovorot e DA. Ako sakate da se spasite od taa sudbina Vie morate da primenite etno
– pravila: oblekuvawe od glu`dovi do grlo, tepawe edna{ na den i zabrana za {minkawe. Taka, za nekoe
vreme taa }e propadne, pa i vie nema da mislite deka e “bomba”. Seto pra{awe e vo toa dali bra}ata na
devojkata imaat bomba?
- Dali va`i i za zakopanoto oru`je?
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Ne! No, zakonot predviduva deka nema da bidete kaznet samo vo slu~aj ako ste i vie zakopani so nego. Zatoa,
potrudete se da gi ispolnite uslovite.
- Mojot revolver go nosi `ena mi. Koj }e odgovara?
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Zavisi vo ~ija kola se vozi. Najverojatno nejziniot {valer }e se `rtvuva za nea. Zatoa, bez gri`a, vie }e
bidete slobodni, a decata i onaka ve}e vi se raspu{teni.
Pra{awa i reakcii na gra|ani
Moi prijateli – divi kopa~i, iskopale vredni naodi i od sre}a eksplodirale. Dali sega im e
potreben psihijatar?
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Ne, sega ni{to ne im e potrebno. Sega mo`at da bidat “nebeski arheolozi”.
-
- Dali zatvora~ot od AK – 47 odgovara na “Uzi”
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Ne! “Zatvora~ot” od KPD Idrizovo e univerzalen, pa i ti mo`e{ da go koristi{.
Se ~uvstvuvam mnogu osamen otkako site kom{ii se iselija, {to da pravam za da go povratam
raspolo`enieto.
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Povrati i “povrati” go oru`jeto.
-
Moite devojki se mnogu nesre}ni, iako jas se trudam da im ugodam. Dali na nivnoto raspolo`enie
deluva toa {to im se dodvoruvav so pi{tol?
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Ne, nikako. Devojkite mnogu sakaat koga ma`ite “se trudat” okolu niv. Sledniot pat probaj da ne im
ubie{ nikogo od semejstvoto.
-
Imam kriza na identitetot otkako brat mi, stana Golem Komandant od vojnata. Od toga{ site me
vikaat “brat na herojot”, a ne po ime. Dali da go ubijam brat mi?
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Nema potreba. Dovolno e da mu puka{ vo dvete kolena, ednata nadlaktica, pa na lu|eto }e im bide mnogu
dolgo da te narekuvaat “brat na herojot, koj e vo koli~ka i bez edna raka”, pa }e te zavikaat so tvoeto ime.
-
Koj tip na oru`je mi odgovara? Roden sum vo znak lav, sakam turbo folk i hobi mi e sedewe po
kafeani.
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Kako ne mnogu iskusen ~ovek, vie ne bi trebalo da koristite nekoe slo`eno oru`je. Nie vi
prepora~uvame nekoja brzometka (na primer “Uzi”) so koja i bez mnogu golemo znaewe }e napravite
maksimalna {teta vo kafeanata. Toa odgovara na va{iot horoskopski znak i na va{ite diskofilno –
nekrofilni `elbi. Zatoa vi treba nekoe lesno, no “turbo” oru`je. Uzito e za toa sovr{eno.
-
- Mojata `ena ne me razbira i ne mi dopu{ta da gi vospituvam decata vo duhot na na{iot narod.
Nejziniot bezobrazluk odi dotamu, {to gi skrila ka{ikarite so koi decata prekrasno se zabavuvaa. Dali
ima re{enie?
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Se razbira. Pojdete v’grad i }e najdete odli~no plasti~no oru`je za decata.
o Po~ituvana redakcijo. Jas go ispo{tuvav va{iot sovet i na decata im kupiv plasti~no
oru`je, no toa eksplodira i mi gi ubi site. Kade gre{am?
Odgovor na na{eto stru~no lice:
A dali na kuti~iwata od “plasti~nite” igra~ki pi{uva{e “Plastic explosive” ili C4?
- Dali znaete kade mo`am da kupam hilzni od granati od 110 milimetri?
Odgovor od na{eto stru~no lice:
Zo{to ne kupite tegli za zimnicata, namesto hilzni od granati?
Su{tinska {teta
Miren son, neli, godspodine?
Ako vistina mirno spie{,
na kilim od izusteni imiwa,
vo molitvi na majkite…
i odgovor ~eka{ `elno
po oglasot za `ivot na
proda`ba
po site onie mrtvi i bla`eni
{to od lo{ite vremiwa gi
spasi,
dobro spij… no ne veruvam…
Plivaj niz maglata
od zapusteni sudbini
i na ovie, koi doprva
treba da se zapustat,
kako bard na paradoksot
deka se ve}e mrtvi, a odat,
kako zombi vo burleska,
na tvoite race delo,
bez koja }e te nema kako
vreden.
Kroi ja legendata za sebe
kako va`en del od op{tata
legenda na smrtta
kako gavran vgnezden vmrak,
od koj sekoja nijansa na
temnoto
se gleda dobro…
I mirno spij, ako mo`e{,
vampiri ne postojat,
svedoci nema, a koi s#,
normalni ne s# - skoro kako
tebe...
a so bagrata si vo dil,
pa, nastanite ne te stiskaat
a du{ata ti, kako
stepska pustina – {iroka i
prazna
pa mo`e s# da primi,
ladno, bez ~uvstvo...
No sam ne si, dodeka ne
bide{...
I ti go znae{ toa dobro,
pa podaroci sprema{ za
al~nite
koi se pomalku gi ima{,
i kako kowot da go zoba{,
za da java{ na apokalipsa,
oru`je sprema{ i dovolno
mrak,
od koj ti kako prv }e izleze{
pred ordata proklana do koska,
eden na ovaa strana na grevot,
i eden od dvajcata gospodari
na celiot grev.
Stevo Hiro{ima
Na kafe kaj Dil Men
Ekologijata, pak ni dojde do ak!
Prvo po~naa da ne teraat da gi zatvorime fabrikite, koi navodno zagaduvaat, one~istuvaat i smrdat
– no i gazot im smrdi, pa si go nosat so niv. Posle toa po~naa da ne teraat da se ~istime od korupcija. Non
sens: pa zo{to ~ovek da se trudi da stanuva puliti~ar? Na krajot }e ne ~istat od oru`je... |ubrexii niedni...
Definitivno, ekologijata ni dojde do ak i ni gi naru{uva prekrasnite obi~ai i ni go zagrozuva
identitetot.
Kade se ~ulo i videlo narodot da nema oru`je? I {to treba sega? Za sekoja sitnica da ja vikame
policijata? Da gi napravime dilerite zemjodelci? Navistina ovaa dr`ava ne vodi smetka za nikogo. Ajde
{to gi zatvorija fabrikite, ajde {to ja ukradoa dr`avata, no znaat li tie kolku mnogu e uspe{en ovoj
sektor, kolku mnogu lu|e rabotat i semejstvata gi hranat od ovoj biznis. A kako i tie samite politi~ari }e
gradat ku}i? Da ne ne im e jasno na ovie novive deka oru`jeto ku}i razgraduva, no i gradi. Eve na primer
mojata i onaa golemana navodno najgolema.
No problemot e u{te poseriozen.
Prvo! Ako go re{ime problemot so oru`jeto, }e treba da barame drugi problemi za re{avawe za
na{ite politi~ari. A {to tie bi re{avale? Bi trebalo da se zafatat so ekonomijata. [to znaat tie od
ekonomija? Bi napravile takvi gluposti, {to nema da mo`eme nikoga{ da gi re{ime.
Vtoro! Sekojdnevnata voobi~aena upotreba na oru`jeto. Kako }e mo`eme da fatime devojki bez
oru`je? Da dozvolime da ne odbivaat? Se znae deka oru`jeto e kulturna rabota i namesto da ja tepa{ za da ti
bide devojka, ubavo }e i nani{ani{ vo glavata i gotovo, taa odma }e se soglasi.
Kako da gi regulira{ imotno-pravnite raboti so kom{iite? Da se kara{ kako nekoe “`en~e”, ili da
odi{ po sudovi pa da ja razviva{ korupcijata? Neka dojdat tie ekolozi, pa neka mi go re{at sporot so
prozorecot na kom{ijata {to gleda vo mojot dvor – bez oru`je. Namesto iljadnici evra po sudovi i advokati,
jas samo go svrtev mitrolezot kon prozorecot i nema problemi (kom{ijata ima minofrla~ i ne mo`e da me
ga|a od taa blizina, a od daleku ne smee oti slabo ni{ani, pa mo`e da si ja pogodi sopstvenata ku}a). Eden
Balkanska ~orba
moj u~en prijatel re~e deka nema solomonsko bez makijavelisti~ko re{enie. Ne znam od koja partija se ovie
dvajca, no alal da im e.
Treto! Kako }e se zabavuva dene{nata mladina? Da odi na internet kafi}i? Da se popederuvaat i
pijanat tamu i da razgovaraat so devojki? E, ti da ja pu{ti{ sestra ti tamu, jas mojata – nema.
Jas sum dosta sovremen ~ovek, no sepak za mladinata mora da se vodi gri`a. Ne velam deka odma mora
da gi u~ime kako se pravat pekolni ma{ini, pa za sekoj kec da go digaat u~itelot vo vozduh. Mo`eme so
polesni sodr`ini od op{to obrazovanie (polzewe vo kal, preskokawe ogin, mrazewe na sosedite, siluvawe
devojki i sl) i po malku specijalizirano (polzewe niz minsko pole, psiholo{ka vojna..).
I sega sakaat da nosat zakon za oru`je: a ma mija afriko centrale. Tie nemaat mozok i ne znaat koga e
dosta, koga im se pikaat na strancite za deset, dvaeset milioni. Da im dadam pedeset za da ne zaebavaat!
^etvrto: Vrabotuvaweto!
Jas znam {to e rabotata i toa e isto kako so drogata: ne mo`at da ja oporezat i zaradi toa im e `al.
Licemeri nevideni… Tie legalno prodavaat eden kala{ za 800 evra, a jas za dvesta. Tie municijata ja davaat
po 2 dolari po par~e, a kaj mene za tie pari }e vi dadam 4 i propaganden materijal, ako kupi{ nad 10.000
par~iwa (davame za propaganda nalepnici za dupki od kur{umi za pogodeni v’gradi – za da ne ti{at).
Ete toa e: dr`avata e slab stopanstvenik i ni qubomori za na{iot biznis.
Biznisot e univerzalen, no tie se pravat deka toa ne go znaat. Lomnani, vo naj`estokite borbi
prijatelite od sprotivnata strana mi davaa zoqi po sedamsto marki od par~e, a od fabrika mi baraa po 2000.
Zaradi toa propa|a dr`avata – od nekonkurentnost, a za toa se krivi politi~arite, toa site go znaat.
Eve na primer lomnani. Jas ~ove~ki nabaviv se. Bukvalno se! Ima{e i od pile mleko. No kako da
posluva{ so prevrtlivci? ]e ti se javat, }e te pra{aat… abe gazda ima{ nekoj stinger? Stinger? More ako
saka{ i patriot. “Ne gazda, jas sum si dovolno patriot, sakam stinger za ovie helikopterive”, po cela noj}
nadletuvaat i pukaat vo ridot, pa decata ne mo`at da mi spijat. I jas kako budala nabaviv deset (znaete, vo
du}an mora se da ima za da ne gi gubi{ mu{teriite). Koga posle nekoe vreme velat: “ne smee da se puka na
helikopterite”, tie bile za propaganda. Ajde budala politika! Tie ni gi zaebaja site ridovi pukaj}i naslepo
i ja naru{ija ekologijata, a ti ne smee{ da puka{ na niv.
Posle toa mi se javuva eden od “zvani~nite” i veli dali imam helikopteri od najevtinite, so smetka
kako za najskapite. Pa razbira se!
Dosega sekoga{ taka sme pravele, a pak jas posle toa }e mu ja platam grade`nata firma za ku}a,
vikendi~ka, pa neka e golema i dva dekari, pa neka e i navodno – zabranet del od gradot. Mislam.. po~ist
biznis – zdravje!
Posle toa }e ti se javat i }e ti ka`at deka nemaat pari oti nekoj minister gi potro{il za pa{teti.
I na krajot, kako kapak na se, koga imam polni magacini i vetuvawe deka site ovie srawa nema da
zavr{at nitu za 10 godini, ti veli razoru`uvawe? Ginele deca, te{ko se vospostavuvalo kontrola, strancite
stiskale, drn, drn, drn... Le{peri, mi ronat krokodilski solzi, a do v~era se pazarea “eve ti dvajca, eve ti
trojca”, mnogu bile ~uvstvitelni... znaj{ ona... izdajnik sum, ali so solzi vo o~ite, oti mnogu sum
~uvstvitelen... Pa trebalo da vladee pravoto! Koe pravo le{perine edni mitomanski? Da sakav nosa~ na
avioni da donesev mo`ev ako sakav so takvi pravdobraniteli. Pa polovina od oru`jeto mi go donesoa tie so
nivna {pedicija i bankarski garancii dadoa, a sega }e teraat pravda. Vladeewe na pravo ... mo`i ova
[vedska e.
Dali e toa dobro za biznisot?
Od edna strana ubavo e! Pak lu|eto }e bidat bez oru`je i }e ima pobaruva~ka. No od druga strana }e
po~nat kampawi, pa drn, drn, drn, }e gi odvratat mu{teriite, ovie }e po~nat da se dru`at, da pravat biznisi,
pa utre ne }e mo`e{ da gi natera{ da se pukaat, mo`at da po~nat i da se ven~avaat me|u sebe, mislam...
mladost – ludost. ]e po~nat retrogradni procesi – kako porano lu|eto da se bodat so no`evi po prijatelska
namesto po etni~ka baza, a no`ot ne tro{i municija, a i da ne se la`eme – ne e kulturno da kole{ ~ovek so
no` i site da te vidat.
Od edna strana e super {to }e poskapi oru`jeto, }e ima ekstra profit po par~e, no od druga strana
}e se namalat koli~inite, klientite }e baraat novo i skapo oru`je, a toa ne e eftino ni na zapad. E toa e
problemot! Nema da mo`e da prodavame od ova kinesko – srawe.
Navistina nema }ar od politi~arite. Eve, lomnani se dogovorivme da donesam eden kontingent
bugarski granati za tenkovite, so dobra cena i posle toa da mi se plati so {e}er po mnogu niski ceni (go
pominale nekako bez carina). I taman gi donesov, gi zedoa i mi go dadoa {e}erot – pak {ok: nekoj nade`en
uvezol iljadnici toni {e}er i go dava za xabe. Ne zarabotiv od toa nitu sto iljadi marki – xabe vrtev
mobilni i davav mito. A i ne{to ~udno mi se sme{kaa na granica, jas si velev deka sum im simpati~en kako
stalen sorabotnik {to im gi polni xebovite, no tie bez pri~ina ni{to ne pravat, pa duri i ne se smeat.
Jas se `alev na seto ova, no mi rekoa deka najmnogu se krivi ovie “novi klinci” na koi ne mo`e{ da
im komanda{. E toa e vistina problem. Porano se znae{e: }e pravime po|omiti sudir, malku mrtvi, seto
dozirano, seto plateno, nema pukawe bez veze, nema da gi vadime osigura~ite od tromblonite, ku}ite {to }e
se ga|aat prvo da bidat napu{teni, znaete ona… ofanziva otkako }e se povle~at drugite.. mislam… se ubavo,
dozirano, bez nepotrebni `rtvi (ne daj bo`e da ubie{ nekoj sin na general, da pogodi{ minister, visoko
voeno lice, ili da ti otepaat nekoj borec, {to treba da stane pratenik). E sega ne e taka. Ovie klincive
nikoj ne mo`e da gi kontrolira, ne razbiraat od zbor deka treba malku da se smirat, da po~ekaat malku, pa
pak }e dogovorime nekoj… taka.. sudir ili ne znam ti {to. No tie zapnale za pari, oti biznisot so drogata
im trpel, oru`jeto slabo se prodavalo, pa|ala cenata, gi brkale devojkite od kafanite. Pa velat }e “se
snajduvale” so kidnapirawa, prodavawe osiguruvawe… Ajde i toa. No }e se ponapijat i }e ubijat nekoj tu|,
ako imaat sre}a. Ako nemaat }e ubijat nekoj svoj. Toa definitivno ne e dobro, zatoa {to posle toa
policijata ne pritiska, a isto taka i rodninite na ubieniot i potoa....
Alo? A? A, gospodine...... toa so reorganizacija na vojskata e super ne{to, samo treba da dobieme
spisok {to }e vi predlo`at od nato da kupite.... da, da spisokot e praten i denes }e go dobijam... vie? Ma i vas
}e vi go pratat sekako, mo`ebi idnata nedela.... da de, nema tuka sueta, vie samo za vas si gledate, a jas }e
mora da napravam konstrukcija i za niv i za vas da ima... kako? Ne mora da im pla}am na drugi? A nema da
pravime prvo mala kriza? Mislam... taka dosega se rabote{e.... po~ituvam, po~ituvam... ako vie nemate
problemi, toga{ cenata mnogu }e se spu{ti... da, da! Nema borci, nema koli za novinari, selewa, toa mnogu
poeftinuva s#.... dobro, dobro, jas }e vi go kopiram spisokot i }e vi go pratam... Ama.... za vas nema
problemi... samo pazete da ne doznae ministerot, znaete... takva kola ne pominuva tolku nezabele`ano. A da
prefrlime vo [vicarska kako dosega i za nego?
ZA ORU@JETO VO SLOBODEN STIL
Gr~ko – rismski stil
Komandante, alo komandante.
Imame problem. Dali mo`e nekoj od Skopje od parfimerija da kupi nekoj losion za rast na kosata.
Zo{to?
Ovie od lisicive {to gi ~uvaat onie sandaci so osiroma{en uranium pijat den i no}, pa po~na da im opa|a
kosata.
A {to pijaat?
Mastika!
Pa neli im re~e deka e mnogu jaka? Ajde }e im kupime ne{to da se ma~kaat.
I .... Komandante... kupete i nekoj temen losion, od sun~aweto svetat nekako na tirkizno, na zeleno..
Sloboden stil
Alo? Ti si!
Koj postavil mini na sred selo?
Ne znam komandante, mo`ebi decata si igrale.
Si igrale so nagazni mini?
Pa site potezni v~era gi potro{ija za kuckamen, ~ekame nedelava u{te eden kamion... ne{to zapnalo na
granica, nekoi grani~ari barale u{te pari za da gi “pominat” kako “jojo”.
Prekumeren stil
Generale! Denes proektiravme bomba {to mo`e da ubie 10 milijardi lu|e.
Budalo, kade da najdam 10 milijardi lu|e?
[armanten stil
Pesna na minite: “Sakam da sum jas detelinka”
Naroden stil
^ovek bez oru`je e kako riba bez motokultivator
Ubaviot top `elezni vrati otvora
Brat – brata puka i posle te{ko mu e {to go nema
Zad dobar top pra{ina se diga
ISKRI NA MUDROSTI
(da ne se koristat na benzinski pumpi i drugi mesta kade ne e dozvolen alat {to iskri)
Feniksot, samo ne bil ubavo pogoden, inaku nemalo da se digne.
Rambo sine odi da si igra{, no nemoj pak nekogo da povredi{.
Sine Arnold, gi izede site pala~inki? E navistina si terminator.
“Site sme legendi vo sopstvenite glavi”.
“Sekoj vo svojata glava e mal diktator”.
“ako ne e, dajte mu 100 naoru`ani lu|e i }e bide”
Prikazna za oru`jeto:
Napravi oru`je {to sekoja budala mo`e da go koristi i toga{ }e se slu~i da go koristat samo budali.
Kvalifikacioni pra{awa za vrabotuvawe kako Sovetnik na Dil Men
1. Zo{to koga puka{ vo tolpa najmnogu stradaat decata, iako se mali (te{ki za ga|awe)?
a)
Oti e bez tatko, koj zaginal
b)
Oti majka mu poludela koga ja siluvale
v)
Ne znaat da zalegnat
2. Dali treba da se ga|a baba vo noga?
a) Da, zatoa {to ima reuma vo nogata
b) Ne, zatoa {to }e se ma~i
v) Ne zatoa {to go remeti{ javniot red i mir
g) Da, zatoa {to babite gi rasipuvaat decata
3. Koja starost na decata e najdobra za da se u~at da koristat bomba?
a) 3 godini, zaradi toa {to polesno se sobiraat od yidovite
b) 5 godini, zatoa {to ne se somnitelni na policijata
v) 6 godini, zatoa {to ne se na {kolo i nema da gubat od nastavata poradi smrt
g) Pokasno od 15 godini, za da dobie semejstvoto od{teta
4. Ako trojca bra}a odat niz minsko pole i pome|u sebe se razdale~eni 10 metri, a vo zemjata se zakopani
pomali mini od 70 grama trotil, kolku obroci treba da podgotvi majka im za ve~era?
a)
zavisi dali i tatko im se {eta po minski poliwa
b)
zavisi dali sestra im e ma`ena
v)
2 obroci
g)
3 obroci
d)
4 obroci
|)
zavisi dali nekoj od niv boluva od podelena li~nost ({izos)
e)
Zavisi dali minata go poddr`uva rascepot
Najdi gi razlikite
5. Kolku plasti~ni kesi za trupovi treba da se dadat “gratis” so dva kamioni kala{wikovi?
a) 100
b) 200
v) Zavisi koj go vozi kamionot
g) Zavisi dali borcite imaat vre}i za spiewe
6. So kakov vid oru`je najdobro se ga|a sedi{te na politi~ka partija?
a) zoqa
b) osa
v) p~ela
g) majski bumbar
7. Kako da stane{ milioner?
a) da opqa~ka{ banka
b) da kidnapira{ sin na politi~ar
v) da se prijavi{ za kviz
g) da stane{ korumpiran politi~ar
d) da uvezuva{ {e}er
|) da dila{ pa{teti
Grupa "Hiro{ima"
Misija na Hiro{ima e: "`estoko i ne sekoga{ kulturno" `igosuvawe na negativnata selekcija vo
Makedonija i site formi na organizirano kriminalno i sociopatolo{ko deluvawe na politikata i site
okolu nea. Specijalna celna grupa na Hiro{imsci e vlasta, pa koja i da e i koja i da bide. Hiro{ima deluva
potpolno celno orientirano i sekoj subjekt na na{ interes }e bide imenuvan.
Hiro{ima se vodi od soznanieto deka makedonskata inteligencija e vo koma, umetni~kiot i
intelektualniot proizvod e eliten i naso~en kon vlasta, a site lostovi na demokratijata se zaglibeni vo
kalta na nepotizmot i plateni{tvoto.
Zaradi toa, vizija na hiro{imci e da im go rasipuva denot na politi~arite i desi`nmejkerite.
Istovremeno, hiro{imci se nadevaat deka }e pomognat vo popravaweto na katastrofalniot
fishbowl na nevladiniot `ivot kaj nas (sterilnost na idei, nesorabotka, nekoristewe e-mail, "servilna
serioznost", neimplementirawe finansirani proekti...)
Idni aktivnosti:
Izgradba na zaobikolen pat Vlada - Bardovci
"Buvqak" na novinari
Izrabotka bista na Andov od eftini materijali
Spomen Fontana na {e}erni ministri
Treninzi za tepawe deca (instruktor - Novkovski)
Ciklus narodni prikazni: Shampitenstrasse - Podvizite na Qube
Vizija za 5 godini:
Stevo Hiro{ima da stane akademik
Lavovite da si bidat vo kafezi
Da obezbedime plasti~na operacija za idniot premier, za da go smali golemoto uvo
Vojo Mihajlovski da go primime kako {ofer vo Hiro{ima
Da dobieme ponuda od Japonskiot Car da staneme Japanci
NVO - ite vo Makedonija da ne bidat "zeleni"
Sleng re~nik na Hiro{imci
Tom III
Zaboraveni izrazi i zborovi
ZBOR
Qubeznost
So~uvstvo
Sorabotka
ZNA^I
“Zanesuvawe na …”
1% naselenie misli
deka e toa na~in na
doma{no
vospituvawe,
pravilna sostojba na
duhot
i
sli~ni
gluposti
Na~in
na
razgovarawe,
koga
treba
da
go
“dootepa{“
nekoj
{to
ve}e
“odi
nadolu”
Interakcija pome|u
akterite vo edna
zdelka.
PRODLABO^ENA ANALIZA
Vid psiholo{ka slabost i redka bolest, koja medicinata uspe{no ja
iskorenuva. Ovaa sostojba se karakterizira so po~ituvawe na li~nosta na
drugi lica, iako ni{to ne ti dale i hierarhiski ne zavisi{ od niv. Vo
sekojdnevnata psihologija pravi zbrka i te{ko se razlikuva od prifatenite
formi na socijalno – validno odnesuvawe: ligu{ewe, podmetnuvawe,
“lo`ewe”, ismevawe…
Vid na socijalna mimikrija, koja ima za cel da ne mu pomogne{ na nekogo, a da
ne ti zameri. Fantasti~no dobra tehnika za legnuvawe `enski, dobivawe
grantovi, doznavawe podatoci, koi podocna }e gi iskoristi{ protiv onoj koj
“puknal” pa iskreno ka`uva {to misli.
Ima pojavi na poka`uvawe ~uvstva na `al, `elba za pomo{, odrekuvawe od
nekoi pari za da gi zeme nekoj nesre}en ligu{. Ovaa socijalna patologija
uspe{no se le~i so uporna rabota na samobogatewe i so povtoruvawe na tu|i
misli.
Partnerski proekt, vo koj nastojuva{ parite da dojdat na tvoja smetka, a potoa
da se skara{ so partnerot, koj si go iskoristil samo da ti udri pe~at na
aplikacijata.
Socio – patogena pojava na bezrazlo`na interakcija vo ime na apstraktni
celi: demokratija, pomo{ na gladni i bedni, unesre}eni, pomo{ na treti lica,
vo {to ti nema{ korist. Treba da se pripremi zakon protiv vakov vid
sorabotka.
So`ivot
Tolerancija
Petta
kolona
Kauzalnost
Pojava, koja mislevme
deka e iskoreneta.
Politikata uspe{no
raboti na toa, no ima
novi tendencii, vo
koi pripadnici na
razli~ni
narodi
sakaat da `iveat
normalno.
Opasna
pojava kaj nas!
Pojava
na
nepretepuvawe
na
pripadnik na drug
narod, koj zalutal niz
tvoeto malo
Nov vid avtopati{ta
so pet koloni vo eden
pravec.
Pri~insko
posledi~na vrska –
termit od logikata
Element na nepredvidlivoto odnesuvawe na etni~kite i konfesionalni
grupi. Pojavata se sostoi vo poka`uvawe dobro i prijatelsko odnesuvawe kon
pripadnik na DRUGITE. Ne se znae to~no od {to e predizvikana ovaa
negativna pojava, no se misli deka NVO – ite imaat nekakva uloga vo toa. Duri
se znae deka se implementirani nekolku takvi grantovi. Ova e golema sramota
za nevladiniot `ivot, koj so ova ja nervira vlasta.
Policijata istra`uva kako toa se slu~uva bez prisustvo na kontingent
policija, a psiholozite istra`uvaat na koj na~in se zapiraat opravdanite i
prirodni porivi na pretepuvawe na DRUGITE. Se misli deka ova mora da e od
nekoi hemiski supstancii, koi gi pu{ta nekoja neidentifikuvana sila. Vo
sekoj slu~aj ova mora da se spre~i.
Izraz, koj be{e podzaboraven, a vo promet go vnese K. V. – de`uren
“nezavisen”, “profesionalen” soobra}aen iz`ener, vraboten vo firmata “QQ
& OLO[” (Q, Q. & Ostanati Liferuva~i na Ozbilen [und). Toj so pravo
`estoko ja kritikuva~e pettata kolona kako nebezbedna za sporite
avtomobili i se zalaga{e da se vozime vo nacionalisti~ki ko~ii, za da se
dojde do idealot: nacionalni ko~ini. Taka, toj predlo`i po pettata kolona da
se vozat samo stranski koli i onie, koi za niv rabotat. Za toa da se postigne
toj po~na da stanuva izdajnik i go izdade spisanieto “Mlad soobra}aec”, koe se
zanimava so nau~na fantastika i naftovodi.
Novo – star vid na mito, odnosno porez, odnosno taksa, odnosno renta, odnosno
reket za odr`uvawe na kauzalnosta – nagaleno nare~ena Kauza. Kauzata e
idealen na~in na finansirawe na izgradbata na socijalni stanovi za
zaslu`ni kauzalci, kupuvawe skapi koli i pone{to oru`je za odr`uvawe na
kauzata. Postojat dva vida kauzi i toa “Solunska” i “Prizrenska” i edna bez
druga ne mo`at. Kauzalcite se poznavaat po krokodilskite solzi za kauzata.
ZA AGTIS
Kontakt adresa:
Asocijacija za gra|anska tolerancija i sorabotka (AGTIS) – Prilep
ul.”Pirinska”-62
7500 Prilep
Kontakt telefon/faks:
048 / 432-432
428-499
070 / 623-039
513-762
586-378
602-755
Kontakt e-po{ta:
agtis@mail.com.mk
agtis@mt.net.mk
agtis_prilep@yahoo.com
Internet:
www.agtis.org.mk
www.roleplay.net.mk
www.postscriptum.com.mk
www.pitaodizbori.com.mk
www.berzanaglasaci.com.mk
www.wws.org.mk