Amen pri božitja užaras - Roma

mri nevi
minimulti
minimulti
Amen pri božitja užaras
2. rik
Amare božitjakre kašta
Gejn adala alava te rode u čaču
alav vaši čači mejzova!
Aja hi djek __________
Adauh hi __________
Aja hi djek__________
Lakre gubači duge hi
O suvja hi _________
Lakre gubači duge hi
te lugijnen __________
Le hi ______________
te lugijnen __________
La hi __________ suvja.
gubači.
U suvja hi __________
upre, duge, jelka, smreka, bor,
tejl, naun špictu, špici, karikane
Sej božitjakre kaš tijrdjon pri božitja andu tro kher?
mri nevi minimulti
U djekošne kašta te prindžarel te sikjol,
u alava te gejnel te u hivtjengru tekst ari te pijrel.
rik 3
Me nasvale čhavurenge djek ausabe šenkinav
Barbilja lole naukhenca
Sinja djivkar anglu 15 berš. Žaunen andi Amerika akur djik gondu sinja, hot
oun fejs nasvale čhavurenge lengru nasvalipe lokijder kijren. Adauh kerde
djika pumutjaha „le lole naukhengre – barbiljenca“.
andi Slovenija hi akaun mauk but asej
„lole naukhengre barbilja“ savengri tema pe bučhul:
U ausabe sastu hi! Amen žaunas, hot djik ausabe
nisouh nasvalipe na sastjaurel, ham u ausabe
šej andi haurni cejt i kinja lokijder kijrel. But
strokovnjakja phende, hot adauh čačipe hi.
So kijren u barbilja le lole naukhenca andu špiti?
Ker zu saku čaču palvakeribe djik keresto!
- oun probalinen le tiknen te le baren
nasvalen andu ausabe te kijrel.
- oun brigašne djija djilaun.
- oun vujaušne paramisja gejnen.
- oun le nasvalen čhavure vudjiskro
kamibe te zour den zu lengro nasvalipe.
- oun na ferkijren i dar.
- oun aun andu špiti,
khaj len kher naun ništa te kijrel.
- oun naune asabnaskru muj.
- oun cilu berš ausen.
- oun brigaušne kenvi gijnen.
- oun čak angli božitjakri cejt buti kijren.
Poroti te čhil, neve informaciji te sikjol, alava pru
djek kipo te pisinel te udauh andu razled upre te terdjaurel .
Amari tema hi: „Avka dureder – tumen lole naukha!“
minimulti nevi mri
4. rik
Medenjakengre muršura
U tiknu avdjinakru muršuro kaumel andu foru te žal.
Farbin urdjav le muršuru palu alava!
Le
avdjinakru
muršure luli
plundra akun hi.
Le hi jek
modro
puloveri.
Le hi
djek
žuti
gučma.
U autja
zelene hi
te u muj lulo.
Le hi djek kaulo
nak te lolikaune
čhamja.
U va,
u pre te
u muj
erjave
hi.
Avka le tikne avdjinakre muršureske igen lačhe tecinel.
Šej uol, hot tu le pru poštitu lakhes.
mri nevi minimulti
U farbi, u futi te u tešto
te prindžarel te te sikjol.
rik 5
Phand u alava le kijpenca khetan
Dik lačhe te de obuk!
1
3
2
4
6
5
Pru udauh dij, kada pru them aule, u Markus te i Daniela
djek „Gameboy“ djirinde. Oun mereš pumen khijlen leha.
U Markus, i Daniela te i Sarah pejtašja hi.
Oun sako dij pumen lakhen te khijlen pumen.
I čhej u šijro brijgašne tijl mukja te kher žal. Uj gondolinel,
hot u Markus te i Daniela na kamen la buter.
I Sarah pre pejtašjen brigašne dijkel. Lakra da naun atji luj,
hot lake šej djek „Gameboy“ kijnel.
„Sarah, av te khijl tut papal amenca! Tu ja amari pejtaškinja sal. Te
te kameha, šej tu tuke djevkar o „Gameboy“ kijčen les“, phijnel u Markus.
„Khaj hi i Sarah?“, phučen pumen čak djevkar u čhavure.
Oun na lijne ezbe, hot uj khijr gijli. Sik kezdinen, la Sarah te rodel.
Socijalne formi te
prindžarel te te sikjol.
minimulti nevi mri
6. rik
Erdjave papinja
Dik tuke u kipi te pijsin i historija andi tri zvezka.
U
sinja djek lačho murš. U
kamnahi, hot uv lengro
te ul. Uv ham na trau-
nindja pe, adau te kijrel. Vašudauh uv pe ande djek
miškru
gurudja. Le papinjenge adau na tecinlahi.
Oun štrejtinahi: „ Aja hi amari
!“ Oun avka
zorale štrejtinahi, hot u
adau šunde. Oun akan
žande, khaj u
pe gurudja. Ouv ham tavka u
ulo, khaj le u
auri phukade.
baro rašej
Želno Martin
mri nevi minimulti
manuša
papinjengeri štala
papinja
Gejnipnaskro falato la 1. školakre,
u kipi lačhe uze te čhil te te žanel.
rik 7
I historija palu Želnu Martin
U Želno Martin andja u udud andu šitiknipe.
Ouv odolenge pomožindja, savenge na gejlo laučho.
Djek historija phukal avka: Djek diveseske u Želno Martin
andi djek baro furu aulo, savo AMIEN bučholahi. (phen Amiö).
Agun u uče fali le furen ande lenahi. Miškri djek bari furoskri
kaputa žanahi u manuša andu furu ande te phirel. Anglu djek
vuder bešlahi djek kuduši pri phuv. Le nana but futi ham te
igen šil sinja. O manuša na diknahi le te čak durider žanahi.
Ham u Martin le kuduši dikja te terdilo zi leste. Ouv linja pri
bari tati dugi djupa te le haroha maškaral uladja la.
Djek falato pra tata duga djupatar le kudušiske dinja te u dujto
falato ouv peske rikedja. Andi uja rat ouv sune diklahi, hot u
Dejl leskri dugi djupa ležlahi.
Sikav tro baru vudji!
Khaj tu šej pomožijnes?
___________________
___________________
___________________
___________________
___________________
I historija lačhe te gijnel te u gondo te hajol.
Palu pomutjakre projekti te vakijrel.
Sej organizaciji
pomožijnen le čore
manušenge?
Lole naukha,
___________________
___________________
___________________
___________________
___________________
minimulti nevi mri
8. rik
Ker avrenge vuja!
Ana: I rauni phendja amenge, hot akan andi adventnoskri
cejt djik lačhipe ne kijras.
Števi: He, te me mange gondi kerdjom,
souh lačhipe šej kerahi.
Ana: Me gondolinav, hot me mra dajaha amara sosedkinja
andu phuripengru kher rodaha.
Števi: Te me remeš tuha žauhi.
Ana: Me mauk vašadauh dij lošanav.
Števi: Te me mauk lošanav.
U školakru njugodipe
Peter:
Daniel:
Peter:
U Daniel:
Peter:
Daniel:
Tomi:
(vrišjanel pre pejtašjen) Aven, khelaha men!
Užar klik, te me kamav tumenca man te khijlel!
Na, tu na tromes.
(te roul kesdinel): Soske na?
Tu na sal igen zoralo!
Laučho, akor me kurkore man khelau!
Peter, soske tu mindig avka proti Daniel sal?
Amen kamaha, hot ouv amenca pe te khelel.
Lukas: Te tu brigašno ujhahi, tena niko na khelahi pe tuha!
Peter: Laučho hi, Daniel av amenca te khelel tut akan!
mri nevi minimulti
U tekst ande butfelitike falati
te genel te te sikal te žanel.
rik 9
Šenkin tre pejtašiske djek ausabe
Eva: Adij ivda lošanav pri škola.
Matej: Soske? So adij barikano andi škola ovla?
Eva: I rauni phukadja, hot papal djek neve
školari djirinaha.
Matej: He, akan te me mauk pal žanav.
Eva: Me man ham na lošanav avka fejs.
Oun phukade, hot ouv amut hilu.
Matej: Eva! Sar šej tu asouh phijnes?
Tu ham na prindžares le neve školari.
(I Eva taj u Matej andu razlet aun).
Eva: Dik, adau hi u nevo školari.
U Matej: (žal zu nevo školari) Del tuha! Šukar khaj adaj sal.
(Rode tuke djek kova, sar adau dialog ari te žal.)
U Matej le neve školariske djek ausabe šenkinja.
Šenkin te tu djeke manušeske vej djeke
pejtašiske/jeka pejtaškinjake djek ausabe.
Ande butfelitike falati te gejnel,
auriphenipe, jek koja te lakel, sar ari te žal
minimulti nevi mri
10. rik
U Memo bukhalo hi!
Le Memoske čak u medenjakja
pasinen, save u gijndo 10 sikan.
Adaula u lek feder hi. Farbin
u medenjakja le čače genibeha
erjave farbin. Šuf medenjakja terde ačhen.
3+7
2+9
16-6
5+3
5+5
13-3
6+4
9+2
mri nevi minimulti
15-5
19-7
5+6
2+8
10+0
10
10-0
20-10
4+5
U khetan gejnibe te u krik gejnibe te sikjol.
U gejnibeskro than 20 te zoralider te kijre
rik 11
N = 590 + 70
Djek božitjakru kaš gejnibnjengro
Gejn te pijsin u rezultatja andu mejzuj ande.
Te kisno ujal, djek čaču palvakeripe uštides.
Pijsin u čače črki telal u gejndo.
380 + 60 = U
76
0+
50
A = 610 – 80
=D
– 40
J = 820
690 + 70 = L
0
3
+
0
=!
530
660
810
Andu gejnibneskru than 1000 u khetan
gejnibe te u pal gejnibe te sikjol.
780
320
=
J
990 – 90 = A
88
440
A
760
41
0–
=
340
90
26
0+
900
80
910
minimulti nevi mri
12. rik
Khetan pru drom vaši božitja
16.12.
2007
25.12.
2007
6.12.
2007
4.12.
2007
mri nevi minimulti
24.12.
2007
13.12.
2007
8.12.
2007
9.12.
2007
2.12.
2007
23.12.
2007
Barikane divesa andu december
rik 13
Dik tuke u kipi pru čerhinja.
Čhin udula čerhinji ari te phosav len pro čaču than,
khaj u čaču datum terdjol.
4. adventno kurko, Želno Nikolo, Želni Barbara, Marijakro dij,
3. adventno kurko, Želni Lucija, 2. adventno kurko,
Kedvešni Rat, Božitja, 1. adventno kurko
Pisin u datum zu anava le barikane divesa
2. december: _______________
13. december: _______________
4. december: _______________
16. december: _______________
6. december: _______________
23. december: _______________
8. december: _______________
24. december: _______________
9. december: _______________
25. december: _______________
minimulti nevi mri
14. rik
„Tu na astares man“
Djek mačka bukhali hi te kamlahi u cile medenjakja te hal.
La mačka hi djek gimnastikakri pantlika prik phandli. U
aur čhavure (medenjakja ) uštan andi karika priki mačka te
vriščanen: „Tu na žanes man te astarel, me dur ušjauh!“
Akur naušen u medenjakja sik uze zi karika (gimnastikakri karika)
te ande uštan. I mačka probalinel akan djeke andru medenjakja
te astarel. Te uj djeke astardja, uštidel te udauh djek
gimnastikakri pantlika te djek aur marha oul (žukel, gurumni, …)
Khetan probalinen uon akor, le avre medenjakjen te astarel.
mri nevi minimulti
Koordinacijakre te
našipneskre koji te sikjol.
rik 15
Djek recept vašu medenjakengru
Andi anglutni božitjakri cejt šej probalines medenjakja te pejkel.
Tuke pekal:
269 g cukro
25 g puteri, 2 kuki
200 g rožoskro djaro 200 g šužudjiveskru djaro 1 tikni rojouri pecilni
2 bare rouja avdjin
50 g hurdjame mandeldja
15 g medenjakengru začimbi Butalin avka:
1. Kerevin u cukro, u puteri te u kuki
djeke mikseriha khetan.
2. Kerevin akan u cile avre koj telal te
ušne avka dur, ži mig tu djek šukar humer djirines.
3. Akan site 1 ura užares.
4. Pali uja djek ura šudrin u humer valami
1 centimeteri thule auri.
5. Phosav tuke auri čerhinja, harangi vej
gondolin tuke aur figurdja auri.
Pejk u medenjakja zu 170 stopinja tatipe
valami 15 minutja dugu. Te tu kameha,
hot mijk šukarider te uon akur sorotin auri
djek cilu mandelj vej šutjarde draki upre vej
ande u medenjakja, angloda sar len pejkes.
Lačho habe!
Auriphenipe te prindžarel te sikjol, koji lačhe tel te
bugolinel te sikjol te u recept andi praksa prik te bešajarel.
minimulti nevi mri
16. rik
U kanastja panji
aunen. U marhi
trušale hi!
Beš dujvar auri!
Djek kanausi p
Adah le cilen
Šuf mejz
Le phure kanausiske u pre
dukhan. Ouv ande soul!
Beš trijalvar aur!
U kanastja palal gondolinen,
so oun le Jezusiske
šej šenkinahi.
Pal zu lejsti kanausi!
U kanastja šunen
le andjaljen te djilal.
Oun upre terdjon te durider naušen.
Deš mejzuj angje!
Le kanastjen šil hi.
Oun kaš aunen khaj jag šej
keren! Čhide mik djevkar!
mri nevi minimulti
Djek bakr
U kanausi ste
Trin mej
Pisinšago le religijoniskere pedagogiši institutistar Burgenland rik
U kanausi le čerhinjengre andri Bethlehem palal džan
17
Udauh, sou oul eršti zi Bethlehemiskri -štala al,
tromel angje te žal, so khetan šej kerdu ul.
pri frula cijdel.
nge tecijnel.
zuj angje!
U kanausi djek bakla živjaurel.
Ouv tromel andi štala te žal,
le Jezusiske lačhipe te kivaninel.
Djek ternu kanausi našlilu
pru sir, savu ouv le Jezusiske
te šenkijnel kamlahi.
Ouv žal le te rudel.
Ofto mejzuj pal!
Le tikne kanausiske i laterna phadjili.
Ouv na dijkel buter ništa. Trin mejzuj pal!
U kanausi dikel upro nebo
djek ududano čerhinj!
Panč mejzuj angje!
ro našlilo.
le te rodel žal.
jzuj pal!
Djek tikno bakroro
našlilo.
Djek kanausi lakel le!
Panč mejzuj angje!
U žukel pru pro peske
dukhadja! Pal zu kezdipe!
minimulti nevi mri
18. rik
Kerestoskro alavengro khelibe
Dik tuke u kipi aun. Rode u alava te pherdjaur u khelibe.
božitjakru
Nikolo, božitjakru kaš, Barbara, Silvesteri, božitja, Lucija, Nevo Berš, kiraldja
mri nevi minimulti
U barikane divesa andu december
te prindžarel te te sikjol.
rik 19
Khelibnaskru rik
Dik tuke u kipi aun. Rode u alava te pherdjaur u khelibe.
NIKOLOBOŽITJAKEROKAŠBAR
BARBARASILVESTERIBOŽITJA
CHAKEDVESCHNIRATLUCIJAN
NEVOBERŠKIRALDJANIKOLOB
IUHZTBOŽITJAKRUKAŠBARBA
RASILVESTNIKOLOBOŽITJAKE
ROKAŠBARBARKOBARASILVES
NIKOLOBOŽITJAKEROKAŠBAR
BARBARASILVESTERIBOŽITJA
CHAKEDVESCHNIRATLUCIJAN
NEVOBERŠKIRALDJANIKOLOB
IUHZTBOŽITJAKRUKAŠBARBA
RASILVESTNIKOLOBOŽITJAKE
ROKAŠBARBARKOBARASILVES
NIKOLOBOŽITJAKEROKAŠBAR
BARBARASILVESTERIBOŽITJA
CHAKEDVESCHNIRATLUCIJAN
NEVOBERŠKIRALDJANIKOLOB
IUHZTBOŽITJAKRUKAŠBARBA
RASILVESTNIKOLOBOŽITJAKE
ROKAŠBARBARKOBARASILVES
NIKOLOBOŽITJAKEROKAŠBAR
U barikane divesa andu december
lačhe te lakhel te te sikjol.
minimulti nevi mri
20. rik
november/december 2007 / 02
EDV
So ande hi
Online te Offline: Online (andru o anglitiko On=upre,
Amare božitjakre kašta....................................2
Line=lajtung; andu nimčku andu nec) sikal u aktivi
Me nasvale čhavurenge djek asabe dav.........3
khetanphandlipe djeke objektistar djeke elektriši
Medenjakiskre muršura....................................4
vej elektroniši tradime neciskere verkiha, barikan le
Phand u alava le kipenca khetan.....................5
World Wide Webiha vej le internetiha. Ojs offline djek
Erdjave papinja (Zvezkakro tekst)...................6
koja aun dikhlo oul, te andu djek mašina, sava djek
I historija palu Želnu Martin..............................7
komunikacijakro čhinipeskro than hi, ništa na geljo,
Dialog...............................................................8
datoteka priku djek čhinipeskru than te uštidel vej te
Dialog...............................................................9
bičhal. U aur koja online hi.
U Memo bukhalo hi........................................10
Pixel hi djek harnojipe, savu andru o anglitiko aul
Djek božitjakro kaš genibenca.......................11
te bučhol: „Picture Element“. Udola hi o djekošne
Khetan upro drom pri božitja..........................12
punktja, savu djek kipo khetan terdjauren. Probalin
Barikane divesa andu december...................13
igen paše zu monitor te žal, le tuke djek lupa te tu
Djek božitjakru kaš genibenca.......................14
o djekošne pixel-punktja prindžaureha. .
Djek recept vašu medenjakja.........................15
POP: Adaula trin črki terdjun le „Post Office Proto-
O kanastja......................................................16
kolliske“ (djek poštakro pisinipe). Te kompjuterdja tel
O kanastja la čerhinja andri
pumende datoteki aur parun, čačipja uze del.
Bethlehem palal žan......................................17
Adaleske asaj phendo pisinipe pekal. Butfelitike
Kerestoskro alavengro khelibe......................18
pisinipja del. Djek lendar hi o Pop-pisinipe.
Khelibnaskru rik............................................19
Adau pisinipe kompjuterdja len, khaj i
EDV............................................................... 20
elektronski pošta šej roden (E-Mail).
Medieninhaber und Herausgeber:
Volkshochschule der burgenländischen Kroaten,
7000 Eisenstadt, J. Permayerstr. 9 © 2007. HNVŠ
Za vsebino je odgovoren: Horvat Jožek (Muc), Romani Union
Prevod: Sandreli Monika, Romani Union,
Schmidt Josef, Roma-Service
Lektor: Horvat Jožek (Muc),
Ilustracija: Gabriel Jasmine - Layout in Satz: Bunyai, MAS, MSc Stefan
Tisk: Wograndl 7210 Mattersburg - Austrija
Arh. Novaka 13
9000 Murska Sobota
tel: +386/ (0)2 5380-100
Redakcija: Arth Elfriede, Bencsics Alexandra, Billisits Martina, Bunyai, MAS, MSc Stefan, fax: +386/ (0)2 5380-104
Buranits Helene, Imre Manuela, Marlovits Heidemarie, Mühlgaszner Silvia,
email: romani.union@siol.net
Varga Marlen, Varga Nicole, Wukovits Robert
http://www.zveza-romov.si
Erklärung gemäß Mediengesetz: „moj novi minimulti“ ist eine Zeitschrift für SchülerInnen im Burgenland,
verfasst in Kroatisch und Romanes. Gefördert vom Bundeskanzleramt aus Mitteln der Volksgruppenförderung.