docPregled načinov latinizacije kitajskega jezika in primerjava
download 
Report Transcription
Pregled načinov latinizacije kitajskega jezika in primerjava
Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102 UDK: 81 COPYRIGHT ©: MATEJA PETROVČIČ Pregled načinov latinizacije kitajskega jezika in primerjava poglavitnih sistemov Mateja PETROVČIČ* Izvleček Hanyu pinyin je dandanes mednarodno priznani latinični zapis kitajske pisave. Poleg njega se je v preteklosti zvrstilo še precej drugih načinov transkripcije kitajščine, ki so se ohranili v različnih publikacijah. Članek najprej poda kratek pregled sistemov Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong pinyin in Latinxua Sin Wenz. Sledi natančna preglednica z ustreznicami glavnih sistemov ter grafični prikaz uporabe omenjenih sistemov skozi zgodovino. Ključne besede: Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong pinyin, Latinxua Sin Wenz Abstract Hanyu pinyin is the currently internationally accepted romanization system for Chinese, while other transcription systems have been used in the past and are still to be found in older publications. In the present paper, an overview of Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong pinyin and Latinxua Sin Wenz is followed by a comparison of the major systems, and a chronological depiction of their use through history. Keywords: Hanyu pinyin, Wade-Giles, Yale, Gwoyeu Romatzyh, MPS-II, Tongyong pinyin, Latinxua Sin Wenz Dr. Mateja Petrovčič, asistentka na Oddelku za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. E-mail: mateja.petrovcic@ff.uni-lj.si * 83 Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije … 1 1.1 Pregled posameznih sistemov Hanyu pinyin Hanyu pinyin (ali skrajšano pinyin) je uradna, mednarodno priznana latinična pisava kitajskega jezika. Začetki pinyina segajo v leto 1954, ko je Ministrstvo za izobraževanje Ljudske republike Kitajske ustanovilo Odbor za reformacijo pisnega jezika. Ta je na podlagi različnih obstoječih sistemov v dveh letih izoblikoval hanyu pinyin. Vlada Ljudske republike Kitajske ga je uradno sprejela 11. februarja 1958, Mednarodna organizacija za standardizacijo ga je kot ISO 7098 potrdila leta 1982, od 1. januarja 2009 pa velja kot uradni latinični zapis kitajske pisave tudi na Tajvanu. V originalu vključuje pinyin še štiri diakritična znamenja za tone, ki se v mednarodnem občevanju običajno opuščajo. 1.2 Wade-Giles Sistem Wade-Giles je sredi 19. stoletja osnoval britanski učenjak Thomas Wade. Nekaj desetletij kasneje ga je nadgradil Herbert Allen Giles. Ta sistem je bil najbolj razširjen latinični zapis kitajske pisave v 20. stoletju, predvsem v angleško govorečem svetu. Večina pomembnih publikacij o Kitajski, ki so nastale v letih med 1912–1979, temelji na Wade-Gilesu. Wade-Giles se je trdno oprijel tudi na Tajvanu, skupaj z nekaterimi drugimi sistemi. Začetek leta 2009 ga je vlada Tajvana uradno zamenjala za hanyu pinyin, v dejanski rabi pa bo preteklo še nekaj časa, preden bodo vsi napisi poenoteni in ga bo sprejelo tudi širše ljudstvo. 1.3 Yale Sistem Yale je zasnoval sinolog George A. Kennedy leta 1943. Obsega latinični zapis štirih glavnih azijskih jezikov: mandarinske kitajščine, kantonščine, korejščine in japonščine. Yale nima trdnih jezikoslovnih temeljev, temveč se zanaša na to, da je mogoče marsikatero nejasnost razčistiti s pomočjo konteksta. 84 Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102 Ta latinični zapis kitajske pisave se je namreč prvotno uporabljal v vojne namene. Ameriškim vojakom je poskušal približati komuniciranje s kitajskimi zavezniki. Čeprav je v tistem času že obstajal sistem Wade-Giles, ki je bil v angleško govorečem svetu precej uveljavljen, je sistem Yale kitajske zloge zapisal na precej ameriški način, tako da se vojakom ni bilo treba naučiti nobenih dodatnih pravil, temveč so zapisane zloge prebrali kar 'po domače'. Sistem Yale so uporabljale publikacije, tiskane na Zahodu, v letih med 1943 in 1979. Čeprav je pinyin obstajal že od leta 1958, ga Zahod sprva ni sprejel. S članstvom LR Kitajske v Združenih narodih leta 1971 je hanyu pinyin prevladal tudi v ameriškem svetu. Kljub temu se sistem Yale še dandanes pogosto uporablja za zapis kantonščine. 1.4 Gwoyeu Romatzyh Gwoyeu Romatzyh so razvili kitajski jezikoslovci v letih 1925 in 1926, z Zhao Yuanrenom (Y. R. Chao) na čelu. Uporabljal se je v tedanjih učbenikih, slovarjih in drugih delih, natisnjenih v Hong Kongu in drugod po svetu v letih 1942 do 2000. Ta sistem je edini, ki mu je uspelo ohraniti informacije o tonih, ne da bi za to potrebovali diakritična znamenja ali številke.1 Kitajska je sistem Gwoyeu Romatzyh kot uradni latinični zapis svoje pisave sprejela leta 1928, a se v širših krogih nikoli ni trdno oprijel. Eden od razlogov je tudi njegova kompleksnost, saj obsega štirikrat več zlogov kot ostali sistemi. Kljub temu je vendarle pustil svoj pečat, saj so se kasnejši sistemi, vključno s hanyu pinyinom, zgledovali po njegovih zakonitostih. Ime province Shǎnxī se tudi v sistemu hanyu pinyin zapisuje kot Shaanxi, da jo je moč razlikovati od province Shānxī, ki ima brez tonov obliko Shanxi. Gwoyeu Romatzyh je na kitajskem prenehal veljati leta 1958, ko ga je nasledil hanyu pinyin. Na Tajvanu je bil v veljavi še do leta 1986, ko ga je zamenjal sistem MPS II. V preglednici na koncu prispevka obsega sistem Gwoyeu Romatzyh štiri stolpce, od katerih predstavlja prvi stolpec zlog v prvem tonu, drugi stolpec zlog v drugem tonu, tretji stolpec zlog v tretjem tonu in zadnji stolpec zlog v četrtem tonu. 1 85 Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije … 1.5 Ostali sistemi zapisovanja kitajskega jezika Na Tajvanu se je v zadnjem stoletju zvrstilo več sistemov za zapis kitajskega jezika. Mnogi od njih so bili poenostavljene različice sistema Wade-Giles, vendar se nobeden ni resnično oprijel. Obenem se Tajvan predvsem iz političnih vzrokov ni odločil za prevzem hanyu pinyina, temveč je zagovarjal svoje rešitve. V nadaljevanju jih je nekaj predstavljenih. MPS-II (ali Mandarin Phonetic Symbols 2) je veljal za uradni latinični zapis kitajskega jezika na Tajvanu od januarja 1986 dalje. Uporabljal se je predvsem za zapisovanje zemljepisnih imen, najdemo pa ga izključno v publikacijah, ki so bile natisnjene na Tajvanu. Kasneje ga je zamenjal tongyong pinyin. Tongyong pinyin je osnoval Yu Boquan leta 1998. Poskušal je ohraniti zakonitosti hanyu pinyina in istočasno izboljšati zapis za zloge, ki so tujcem povzročali največ težav pri izgovarjavi. Sem sta sodili črki q in x. Od hanyu pinyina se torej razlikuje le v nekaj podrobnostih, kot uradni latinični zapis kitajske pisave na Tajvanu pa je veljal v letih med 2002–2008. Nova vlada je tongyong pinyin 16. 9. 2008 zamenjala s hanyu pinyinom, ki je od 1. 1. 2009 dalje tudi na Tajvanu uradni latinični zapis kitajske pisave. Pri tem imajo posamezniki še vedno proste roke, po katerem sistemu bodo zapisovali svoja osebna imena – po Wade-Gilesu, tongyong pinyinu ali hanyu pinyinu. Latinxua Sin Wenz je manj poznani sistem za zapis kitajske pisave. Že v letih 1928–1931 ga je osnoval Sovjetski znanstveno-raziskovalni inštitut, da bi povečal pismenost kitajskih priseljencev. Osnovni namen tega sistema je bil poenostaviti kitajsko pisavo in sčasoma izpodriniti pismenke. Ta sistem je našel svoje privržence med številnimi kitajskimi intelektualci, kamor sodita tudi Guo Moruo in Lu Xun. Novembra 1949 so sistem Sin Wenz sprejele tudi kitajske železnice za namene telekomunikacij. Kasneje so ta sistem na Kitajskem iz političnih vzgibov opustili. 86 Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102 2 Preglednica zlogov po najpogosteje rabljenih sistemih in njihova izgovarjava Spodnja preglednica v celoti podaja ustreznice med sistemi Hanyu pinyin (HY pinyin), Wade-Giles, Yale, Tongyong pinyin (TY pinyin) in Gwoyeu Romatzyh. V zadnjem stolpcu je podana tudi izgovarjava v zapisu IPA.1 Poglavitni namen te preglednice je podati natančne ustreznice med posameznimi sistemi, saj so publikacije, ki so izšle v različnih obdobjih na različnih koncih sveta, uporabljale različne sisteme za zapis besed kitajskega jezika. Osvežimo si še enkrat spomin, kdaj in kje je prevladoval posamezni latinični zapis kitajskega jezika: Hanyu pinyin: LR Kitajska (1958–zdaj); svet (1980'–zdaj); Tajvan (2009– zdaj), Wade-Giles: publikacije v angleškem jeziku (1912–1979), Tajvan (vse do danes), Yale: ZDA (1943–1979), MPS-II: Tajvan (1986–2002), Tongyong pinyin: Tajvan (2002–2008), Gwoyeu Romatzyh: predvsem Kitajska (1942–1958) in Hong Kong, pa tudi drugi deli sveta (1942–2000), Tajvan (do 1986), Latinxua Sin Wenz: Kitajska (1931–1949), Sovjetska zveza (1931–?). Če vemo, kdaj in kje je publikacija izšla, lahko dokaj hitro ugotovimo, katere zloge v hanyu pinyinu predstavlja zapisano ime. HY pinyin a ai an ang WadeGiles a ai an ang Yale a ai an ang TY pinyin a ai an ang IPA Gwoyeu Romatzyh a ai an ang ar air arn arng aa ae aan aang ah ay ann anq [ɑ] [aɪ] [an] [ɑŋ] Izpuščeni so le zlogi, ki predstavljajo medmete, saj za latinični zapis kitajskih občih besed in lastnih imen niso bistvenega pomena. 1 87 Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije … HY pinyin ao ba bai ban bang bao bei ben beng bi bian biao bie bin bing bo bu ca cai can cang cao ce cen ceng cha chai chan chang chao che chen cheng chi chong chou 88 WadeGiles ao pa pai pan pang pao pei pen peng pi pien piao pieh pin ping po pu ts`a ts`ai ts`an ts`ang ts`ao ts`e ts`en ts`eng ch`a ch`ai ch`an ch`ang ch`ao ch`e ch`en ch`eng ch`ih ch`ung ch`ou Yale au ba bai ban bang bau bei ben beng bi byan byau bye bin bing bwo bu tsa tsai tsan tsang tsau tse tsen tseng cha chai chan chang chau che chen cheng chr chung chou TY pinyin ao ba bai ban bang bao bei ben beng bi bian biao bie bin bing bo bu ca cai can cang cao ce cen ceng cha chai chan chang chao che chen cheng chih chong chou IPA Gwoyeu Romatzyh au ba bai ban bang bau bei ben beng bi bian biau bie bin bing bo bu tsa tsai tsan tsang tsau tse tsen tseng cha chai chan chang chau che chen cheng chy chong chou aur bar bair barn barng baur beir bern berng byi byan byau bye byn byng bor bwu tsar tsair tsarn tsarng tsaur tser tsern tserng char chair charn charng chaur cher chern cherng chyr chorng chour ao baa bae baan baang bao beei been beeng bii bean beau biee biin biing boo buu tsaa tsae tsaan tsaang tsao tsee tseen tseeng chaa chae chaan chaang chao chee cheen cheeng chyy choong choou aw bah bay bann banq baw bey benn benq bih biann biaw bieh binn binq boh buh tsah tsay tsann tsanq tsaw tseh tsenn tsenq chah chay chann chanq chaw cheh chenn chenq chyh chonq chow [ɑʊ] [pɑ] [paɪ] [pan] [pɑŋ] [pɑʊ] [peɪ] [pən] [pɤŋ] [pi] [piɛn] [piɑʊ] [piɛ] [pɪn] [pɪŋ] [pɔ] [pu] [tsʰɑ] [tsʰaɪ] [tsʰan] [tsʰɑŋ] [tsʰɑʊ] [tsʰɤ] [tsʰən] [tsʰɤŋ] [ʈʂʰɑ] [ʈʂʰaɪ] [ʈʂʰan] [ʈʂʰɑŋ] [ʈʂʰɑʊ] [ʈʂʰɤ] [ʈʂʰən] [ʈʂʰɤŋ] [ʈʂʰɚ] [ʈʂʰʊŋ] [ʈʂʰɤʊ] Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102 HY pinyin chu chua chuai chuan chuang chui chun chuo ci cong cou cu cuan cui cun cuo da dai dan dang dao de dei den deng di dian diao die ding diu dong dou du duan dui dun duo WadeGiles ch`u ch`ua ch`uai ch`uan ch`uang ch`ui ch`un ch`o tz`u ts`ung ts`ou ts`u ts`uan ts`ui ts`un ts`o ta tai tan tang tao te tei ten teng ti tien tiao tieh ting tiu tung tou tu tuan tui tun to TY pinyin chu chu chwa chua chwai chuai chwan chuan chwang chuang chwei chuei chwen chun chwo chuo tsz cih tsung cong tsou cou tsu cu tswan cuan tswei cuei tswen cun tswo cuo da da dai dai dan dan dang dang dau dao de de dei dei den den deng deng di di dyan dian dyau diao dye die ding ding dyou diou dung dong dou dou du du dwan duan dwei duei dwen dun dwo duo Yale IPA Gwoyeu Romatzyh chu chua chuai chuan chuang chuei chuen chuo tsy tsong tsou tsu tsuan tsuei tsuen tsuo da dai dan dang dau de dei den deng di dian diau die ding diou dong dou du duan duei duen duo chwu chuar chwai chwan chwang chwei chwen chwo tsyr tsorng tsour tswu tswan tswei tswen tswo dar dair darn darng daur der deir dern derng dyi dyan dyau dye dyng dyou dorng dour dwu dwan dwei dwen dwo chuu chuaa choai choan choang choei choen chuoo tsyy tsoong tsoou tsuu tsoan tsoei tsoen tsuoo daa dae daan daang dao dee deei deen deeng dii dean deau diee diing deou doong doou duu doan doei doen duoo chuh chuah chuay chuann chuanq chuey chuenn chuoh tsyh tsonq tsow tsuh tsuann tsuey tsuenn tsuoh dah day dann danq daw deh dey denn denq dih diann diaw dieh dinq diow donq dow duh duann duey duenn duoh [ʈʂʰu] [ʈʂʰuɑ] [ʈʂʰuaɪ] [ʈʂʰuan] [ʈʂʰɛŋ] [ʈʂʰueɪ] [ʈʂʰuən] [ʈʂʰuɔ] [tsʰɨ] [tsʰʊŋ] [tsʰɤʊ] [tsʰu] [tsʰuan] [tsʰueɪ] [tsʰuən] [tsʰuɔ] [tɑ] [taɪ] [tan] [tɑŋ] [tɑʊ] [tɤ] [teɪ] [tən] [tɤŋ] [ti] [tiɛn] [tiɑʊ] [tiɛ] [tɪŋ] [tiou] [tʊŋ] [tɤʊ] [tu] [tuan] [tueɪ] [tuən] [tuɔ] 89 Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije … HY pinyin e ei en er fa fan fang fei fen feng fo fou fu ga gai gan gang gao ge gei gen geng gong gou gu gua guai guan guang gui gun guo ha hai han hang hao he 90 WadeGiles e ei en erh fa fan fang fei fen feng fo fou fu ka kai kan kang kao ko kei ken keng kung kou ku kua kuai kuan kuang kuei kun kuo ha hai han hang hao ho Yale e ei en er fa fan fang fei fen feng fwo fou fu ga gai gan gang gau ge gei gen geng gung gou gu gwa gwai gwan gwang gwei gwun gwo ha hai han hang hau he TY pinyin e ei en er fa fan fang fei fen fong fo fou fu ga gai gan gang gao ge gei gen geng gong gou gu gua guai guan guang guei gun guo ha hai han hang hao he IPA Gwoyeu Romatzyh e ei en el fa fan fang fei fen feng fo fou fu ga gai gan gang gau ge gei gen geng gong gou gu gua guai guan guang guei guen guo ha hai han hang hau he er eir ern erl far farn farng feir fern ferng for four fwu gar gair garn garng gaur ger geir gern gerng gorng gour gwu gwa gwai gwan gwang gwei gwen gwo har hair harn harng haur her ee eei een eel faa faan faang feei feen feeng foo foou fuu gaa gae gaan gaang gao gee geei geen geeng goong goou guu goa goai goan goang goei goen guoo haa hae haan haang hao hee eh ey enn ell fah fann fanq fey fenn fenq foh fow fuh gah gay gann ganq gaw geh gey genn genq gonq gow guh guah guay guann guanq guey guenn guoh hah hay hann hanq haw heh [ɤ] [eɪ] [ən] [ɑɚ] [fɑ] [fan] [fɑŋ] [feɪ] [fən] [fɤŋ] [fɔ] [fɤʊ] [fu] [kɑ] [kaɪ] [kan] [kɑŋ] [kɑʊ] [kɤ] [keɪ] [kən] [kɤŋ] [kʊŋ] [kɤʊ] [ku] [kuɑ] [kuaɪ] [kuan] [kɛŋ] [kueɪ] [kuən] [kuɔ] [xɑ] [xaɪ] [xan] [xɑŋ] [xɑʊ] [xɤ] Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102 HY pinyin hei hen heng hong hou hu hua huai huan huang hui hun huo ji jia jian jiang jiao jie jin jing jiong jiu ju juan jue jun ka kai kan kang kao ke ken keng kong kou ku WadeGiles hei hen heng hung hou hu hua huai huan huang hui hun huo chi chia chien chiang chiao chieh chin ching chiung chiu chü chüan chüeh chün k`a k`ai k`an k`ang k`ao k`o k`en k`eng k`ung k`ou k`u Yale hei hen heng hung hou hu hwa hwai hwan hwang hwei hwen hwo ji jya jyan jyang jyau jye jin jing jyung jyou jyu jywan jywe jyun ka kai kan kang kau ke ken keng kung kou ku TY pinyin hei hen heng hong hou hu hua huai huan huang huei hun huo ji jia jian jiang jiao jie jin jing jyong jiou jyu jyuan jyue jyun ka kai kan kang kao ke ken keng kong kou ku IPA Gwoyeu Romatzyh hei hen heng hong hou hu hua huai huan huang huei huen huo ji jia jian jiang jiau jie jin jing jiong jiou jiu jiuan jiue jiun ka kai kan kang kau ke ken keng kong kou ku heir hern herng horng hour hwu hwa hwai hwan hwang hwei hwen hwo jyi jya jyan jyang jyau jye jyn jyng jyong jyou jyu jyuan jyue jyun kar kair karn karng kaur ker kern kerng korng kour kwu heei heen heeng hoong hoou huu hoa hoai hoan hoang hoei hoen huoo jii jea jean jeang jeau jiee jiin jiing jeong jeou jeu jeuan jeue jeun kaa kae kaan kaang kao kee keen keeng koong koou kuu hey henn henq honq how huh huah huay huann huanq huey huenn huoh jih jiah jiann jianq jiaw jieh jinn jinq jionq jiow jiuh jiuann jiueh jiunn kah kay kann kanq kaw keh kenn kenq konq kow kuh [xeɪ] [xən] [xɤŋ] [xʊŋ] [xɤʊ] [xu] [xuɑ] [xuaɪ] [xuan] [xɛŋ] [xueɪ] [xuən] [xuɔ] [tɕi] [tɕiɑ] [tɕiɛn] [tɕɪɑŋ] [tɕiɑʊ] [tɕiɛ] [tɕɪn] [tɕɪŋ] [tɕyʊŋ] [tɕiou] [tɕy] [tɕyɛn] [tɕyɛ] [tɕyn] [kʰɑ] [kʰaɪ] [kʰan] [kʰɑŋ] [kʰɑʊ] [kʰɤ] [kʰən] [kʰɤŋ] [kʰʊŋ] [kʰɤʊ] [kʰu] 91 Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije … HY pinyin kua kuai kuan kuang kui kun kuo la lai lan lang lao le lei leng li lia lian liang liao lie lin ling liu lo long lou lu lü luan lüe lun lün luo ma mai man mang 92 WadeGiles k`ua k`uai k`uan k`uang k`uei k`un k`uo la lai lan lang lao le lei leng li lia lien liang liao lieh lin ling liu lo lung lou lu lü luan lüeh lun lün lo ma mai man mang Yale kwa kwai kwan kwang kwei kwen kwo la lai lan lang lau le lei leng li lya lyan lyang lyau lye lin ling lyou lo lung lou lu lyu lwan lywe lwun lyun lwo ma mai man mang TY pinyin kua kuai kuan kuang kuei kun kuo la lai lan lang lao le lei leng li lia lian liang liao lie lin ling liou lo long lou lu lyu luan lyue lun lyun luo ma mai man mang IPA Gwoyeu Romatzyh kua kuai kuan kuang kuei kuen kuo lha lhai lhan lhang lhau lhe lhei lheng lhi lhia lhian lhiang lhiau lhie lhin lhing lhiou lo lhong lhou lhu lhiu lhuan lhiue lhuen lhiun lhuo mha mhai mhan mhang kwa kwai kwan kwang kwei kwen kwo la lai lan lang lau le lei leng li lia lian liang liau lie lin ling liou lor long lou lu liu luan liue luen liun luo ma mai man mang koa koai koan koang koei koen kuoo laa lae laan laang lao lee leei leeng lii lea lean leang leau liee liin liing leou loo loong loou luu leu loan leue loen leun luoo maa mae maan maang kuah kuay kuann kuanq kuey kuenn kuoh lah lay lann lanq law leh ley lenq lih liah liann lianq liaw lieh linn linq liow loh lonq low luh liuh luann liueh luenn liunn luoh mah may mann manq [kʰuɑ] [kʰuaɪ] [kʰuan] [kʰɛŋ] [kʰueɪ] [kʰuən] [kʰuɔ] [lɑ] [laɪ] [lan] [lɑŋ] [lɑʊ] [lɤ] [leɪ] [lɤŋ] [li] [liɑ] [liɛn] [lɪɑŋ] [liɑʊ] [liɛ] [lɪn] [lɪŋ] [liou] [lɔ] [lʊŋ] [lɤʊ] [lu] [ly] [luan] [lyɛ] [luən] [lyn] [luɔ] [mɑ] [maɪ] [man] [mɑŋ] Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102 HY pinyin mao me mei men meng mi mian miao mie min ming miu mo mou mu na nai nan nang nao ne nei nen neng ni nian niang niao nie nin ning niu nong nou nu nü nuan nüe WadeGiles mao me mei men meng mi mien miao mieh min ming miu mo mou mu na nai nan nang nao ne nei nen neng ni nien niang niao nieh nin ning niu nung nou nu nü nuan nüeh Yale mau me mei men meng mi myan myau mye min ming myou mwo mou mu na nai nan nang nau ne nei nen neng ni nyan nyang nyau nye nin ning nyou nung nou nu nyu nwan nywe TY pinyin mao me mei men meng mi mian miao mie min ming miou mo mou mu na nai nan nang nao ne nei nen neng ni nian niang niao nie nin ning niou nong nou nu nyu nuan nyue IPA Gwoyeu Romatzyh mhau me mhei mhen mheng mhi mhian mhiau mhie mhin mhing mhiou mho mhou mhu nha nhai nhan nhang nhau nhe nhei nhen nheng nhi nhian nhiang nhiau nhie nhin nhing nhiou nhong nhou nhu nhiu nhuan nhiue mau mer mei men meng mi mian miau mie min ming miou mo mou mu na nai nan nang nau ne nei nen neng ni nian niang niau nie nin ning niou nong nou nu niu nuan niue mao mee meei meen meeng mii mean meau miee miin miing meou moo moou muu naa nae naan naang nao nee neei neen neeng nii nean neang neau niee niin niing neou noong noou nuu neu noan neue maw meh mey menn menq mih miann miaw mieh minn minq miow moh mow muh nah nay nann nanq naw neh ney nenn nenq nih niann nianq niaw nieh ninn ninq niow nonq now nuh niuh nuann niueh [mɑʊ] [mɤ] [meɪ] [mən] [mɤŋ] [mi] [miɛn] [miɑʊ] [miɛ] [mɪn] [mɪŋ] [miou] [mɔ] [mɤʊ] [mu] [nɑ] [naɪ] [nan] [nɑŋ] [nɑʊ] [nɤ] [neɪ] [nən] [nɤŋ] [ni] [niɛn] [nɪɑŋ] [niɑʊ] [niɛ] [nɪn] [nɪŋ] [niou] [nʊŋ] [nɤʊ] [nu] [ny] [nuan] [nyɛ] 93 Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije … HY pinyin nun nuo ou pa pai pan pang pao pei pen peng pi pian piao pie pin ping po pou pu qi qia qian qiang qiao qie qin qing qiong qiu qu quan que qun ran rang rao re 94 WadeGiles nun no ou p`a p`ai p`an p`ang p`ao p`ei p`en p`eng p`i p`ien p`iao p`ieh p`in p`ing p`o p`ou p`u ch`i ch`ia ch`ien ch`iang ch`iao ch`ieh ch`in ch`ing ch`iung ch`iu ch`ü ch`üan ch`üeh ch`ün jan jang jao je TY pinyin nwen nun nwo nuo ou ou pa pa pai pai pan pan pang pang pau pao pei pei pen pen peng peng pi pi pyan pian pyau piao pye pie pin pin ping ping pwo po pou pou pu pu chi ci chya cia chyan cian chyang ciang chyau ciao chye cie chin cin ching cing chyung cyong chyou ciou chyu cyu chywan cyuan chywe cyue chyun cyun ran ran rang rang rau rao re re Yale IPA Gwoyeu Romatzyh nhuen nhuo ou pa pai pan pang pau pei pen peng pi pian piau pie pin ping po pou pu chi chia chian chiang chiau chie chin ching chiong chiou chiu chiuan chiue chiun rhan rhang rhau rhe nuen nuo our par pair parn parng paur peir pern perng pyi pyan pyau pye pyn pyng por pour pwu chyi chya chyan chyang chyau chye chyn chyng chyong chyou chyu chyuan chyue chyun ran rang rau re noen nuoo oou paa pae paan paang pao peei peen peeng pii pean peau piee piin piing poo poou puu chii chea chean cheang cheau chiee chiin chiing cheong cheou cheu cheuan cheue cheun raan raang rao ree nuenn nuoh ow pah pay pann panq paw pey penn penq pih piann piaw pieh pinn pinq poh pow puh chih chiah chiann chianq chiaw chieh chinn chinq chionq chiow chiuh chiuann chiueh chiunn rann ranq raw reh [nun] [nuɔ] [ɤʊ] [pʰɑ] [pʰaɪ] [pʰan] [pʰɑŋ] [pʰɑʊ] [pʰeɪ] [pʰən] [pʰɤŋ] [pʰi] [pʰiɛn] [pʰiɑʊ] [pʰiɛ] [pʰɪn] [pʰɪŋ] [pʰɔ] [pʰɤʊ] [pʰu] [tɕʰi] [tɕʰiɑ] [tɕʰiɛn] [tɕʰɪɑŋ] [tɕʰiɑʊ] [tɕʰiɛ] [tɕʰɪn] [tɕʰɪŋ] [tɕʰyʊŋ] [tɕʰiou] [tɕʰy] [tɕʰyɛn] [tɕʰyɛ] [tɕʰyn] [ʐan] [ʐɑŋ] [ʐɑʊ] [ʐɤ] Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102 HY pinyin ren reng ri rong rou ru ruan rui run ruo sa sai san sang sao se sen seng sha shai shan shang shao she shei shen sheng shi shou shu shua shuai shuan shuang shui shun shuo si WadeGiles jen jeng jih jung jou ju juan jui jun jo sa sai san sang sao se sen seng sha shai shan shang shao she shei shen sheng shih shou shu shua shuai shuan shuang shui shun shuo ssu TY pinyin ren ren reng reng r rih rung rong rou rou ru ru rwan ruan rwei ruei rwun run rwo ruo sa sa sai sai san san sang sang sau sao se se sen sen seng seng sha sha shai shai shan shan shang shang shau shao she she shei shei shen shen sheng sheng shr shih shou shou shu shu shwa shua shwai shuai shwan shuan shwang shuang shwei shuei shwun shun shwo shuo sz sih Yale IPA Gwoyeu Romatzyh rhen rheng rhy rhong rhou rhu rhuan rhuei rhuen rhuo sa sai san sang sau se sen seng sha shai shan shang shau she shei shen sheng shy shou shu shua shuai shuan shuang shuei shuen shuo sy ren reng ry rong rou ru ruan ruei ruen ruo sar sair sarn sarng saur ser sern serng shar shair sharn sharng shaur sher sheir shern sherng shyr shour shwu shwa shwai shwan shwang shwei shwen shwo syr reen reeng ryy roong roou ruu roan roei roen ruoo saa sae saan saang sao see seen seeng shaa shae shaan shaang shao shee sheei sheen sheeng shyy shoou shuu shoa shoai shoan shoang shoei shoen shuoo syy renn renq ryh ronq row ruh ruann ruey ruenn ruoh sah say sann sanq saw seh senn senq shah shay shann shanq shaw sheh shey shenn shenq shyh show shuh shuah shuay shuann shuanq shuey shuenn shuoh syh [ʐən] [ʐɤŋ] [ʐɚ] [ʐʊŋ] [ʐɤʊ] [ʐu] [ʐuan] [ʐueɪ] [ʐuən] [ʐuɔ] [sɑ] [saɪ] [san] [sɑŋ] [sɑʊ] [sɤ] [sən] [sɤŋ] [ʂɑ] [ʂaɪ] [ʂan] [ʂɑŋ] [ʂɑʊ] [ʂɤ] [ʂeɪ] [ʂən] [ʂɤŋ] [ʂɚ] [ʂɤʊ] [ʂu] [ʂuɑ] [ʂuaɪ] [ʂuan] [ʂɛŋ] [ʂueɪ] [ʂuən] [ʂuɔ] [sɨ] 95 Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije … HY pinyin song sou su suan sui sun suo ta tai tan tang tao te teng ti tian tiao tie ting tong tou tu tuan tui tun tuo wa wai wan wang wei wen weng wo wu xi xia xian 96 WadeGiles sung sou su suan sui sun so t`a t`ai t`an t`ang t`ao t`e t`eng t`i t`ien t`iao t`ieh t`ing t`ung t`ou t`u t`uan t`ui t`un t`o wa wai wan wang wei wen weng wo wu hsi hsia hsien Yale sung sou su swan swei swen swo ta tai tan tang tau te teng ti tyan tyau tye ting tung tou tu twan twei twen two wa wai wan wang wei wen weng wo wu syi sya syan TY pinyin song sou su suan suei sun suo ta tai tan tang tao te teng ti tian tiao tie ting tong tou tu tuan tuei tun tuo wa wai wan wang wei wun wong wo wu si sia sian IPA Gwoyeu Romatzyh song sou su suan suei suen suo ta tai tan tang tau te teng ti tian tiau tie ting tong tou tu tuan tuei tuen tuo ua uai uan uang uei uen ueng uo u shi shia shian sorng sour swu swan swei swen swo tar tair tarn tarng taur ter terng tyi tyan tyau tye tyng torng tour twu twan twei twen two wa wai wan wang wei wen weng wo wu shyi shya shyan soong soou suu soan soei soen suoo taa tae taan taang tao tee teeng tii tean teau tiee tiing toong toou tuu toan toei toen tuoo waa woai woan woang woei woen woeng woo wuu shii shea shean sonq sow suh suann suey suenn suoh tah tay tann tanq taw teh tenq tih tiann tiaw tieh tinq tonq tow tuh tuann tuey tuenn tuoh wah way wann wanq wey wenn wenq woh wuh shih shiah shiann [sʊŋ] [sɤʊ] [su] [suan] [sueɪ] [suən] [suɔ] [tʰɑ] [tʰaɪ] [tʰan] [tʰɑŋ] [tʰɑʊ] [tʰɤ] [tʰɤŋ] [tʰi] [tʰiɛn] [tʰiɑʊ] [tʰiɛ] [tʰɪŋ] [tʰʊŋ] [tʰɤʊ] [tʰu] [tʰuan] [tʰueɪ] [tʰuən] [tʰuɔ] [uɑ] [uaɪ] [uan] [ɛŋ] [ueɪ] [uən] [ʊŋ] [uɔ] [u] [ɕi] [ɕiɑ] [ɕiɛn] Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102 HY pinyin xiang xiao xie xin xing xiong xiu xu xuan xue xun ya yan yang yao ye yi yin ying yong you yu yuan yue yun za zai zan zang zao ze zei zen zeng zha zhai zhan zhang WadeGiles hsiang hsiao hsieh hsin hsing hsiung hsiu hsü hsüan hsüeh hsün ya yan yang yao yeh i yin ying yung yu yü yüan yüeh yün tsa tsai tsan tsang tsao tse tsei tsen tseng cha chai chan chang Yale syang syau sye syin sying syung syou syu sywan sywe syun ya yan yang yau ye yi yin ying yung you yu ywan ywe yun dza dzai dzan dzang dzau dze dzei dzen dzeng ja jai jan jang TY pinyin siang siao sie sin sing syong siou syu syuan syue syun ya yan yang yao ye yi yin ying yong you yu yuan yue yun za zai zan zang zao ze zei zen zeng jha jhai jhan jhang IPA Gwoyeu Romatzyh shiang shiau shie shin shing shiong shiou shiu shiuan shiue shiun ia ian iang iau ie i in ing iong iou iu iuan iue iun tza tzai tzan tzang tzau tze tzei tzen tzeng ja jai jan jang shyang shyau shye shyn shyng shyong shyou shyu shyuan shyue shyun ya yan yang yau ye yi yn yng yong you yu yuan yue yun tzar tzair tzarn tzarng tzaur tzer tzeir tzern tzerng jar jair jarn jarng sheang sheau shiee shiin shiing sheong sheou sheu sheuan sheue sheun yea yean yeang yeau yee yii yiin yiing yeong yeou yeu yeuan yeue yeun tzaa tzae tzaan tzaang tzao tzee tzeei tzeen tzeeng jaa jae jaan jaang shianq shiaw shieh shinn shinq shionq shiow shiuh shiuann shiueh shiunn yah yann yanq yaw yeh yih yinn yinq yonq yow yuh yuann yueh yunn tzah tzay tzann tzanq tzaw tzeh tzey tzenn tzenq jah jay jann janq [ɕɪɑŋ] [ɕiɑʊ] [ɕiɛ] [ɕɪn] [ɕɪŋ] [ɕyʊŋ] [ɕiou] [ɕy] [ɕyɛn] [ɕyɛ] [ɕyn] [iɑ] [iɛn] [ɪɑŋ] [iɑʊ] [iɛ] [i] [ɪn] [ɪŋ] [yʊŋ] [iɤʊ] [y] [yɛn] [yɛ] [yn] [tsɑ] [tsaɪ] [tsan] [tsɑŋ] [tsɑʊ] [tsɤ] [tseɪ] [tsən] [tsɤŋ] [ʈʂɑ] [ʈʂaɪ] [ʈʂan] [ʈʂɑŋ] 97 Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije … HY pinyin zhao zhe zhei zhen zheng zhi zhong zhou zhu zhua zhuai zhuan zhuang zhui zhun zhuo zi zong zou zu zuan zui zun zuo WadeGiles chao che chei chen cheng chih chung chou chu chua chuai chuan chuang chui chun cho tzu tsung tsou tsu tsuan tsui tsun tso Yale jau je jei jen jeng jr jung jou ju jwa jwai jwan jwang jwei jwen jwo dz dzung dzou dzu dzwan dzwei dzwen dzwo TY pinyin jhao jhe jhei jhen jheng jhih jhong jhou jhu jhua jhuai jhuan jhuang jhuei jhun jhuo zih zong zou zu zuan zuei zun zuo IPA Gwoyeu Romatzyh jau je jei jen jeng jy jong jou ju jua juai juan juang juei juen juo tzy tzong tzou tzu tzuan tzuei tzuen tzuo jaur jer jeir jern jerng jyr jorng jour jwu jwa jwai jwan jwang jwei jwen jwo tzyr tzorng tzour tzwu tzwan tzwei tzwen tzwo jao jee jeei jeen jeeng jyy joong joou juu joa joai joan joang joei joen juoo tzyy tzoong tzoou tzuu tzoan tzoei tzoen tzuoo jaw jeh jey jenn jenq jyh jonq jow juh juah juay juann juanq juey juenn juoh tzyh tzonq tzow tzuh tzuann tzuey tzuenn tzuoh [ʈʂɑʊ] [ʈʂɤ] [ʈʂeɪ] [ʈʂən] [ʈʂɤŋ] [ʈʂɚ] [ʈʂʊŋ] [ʈʂɤʊ] [ʈʂu] [ʈʂuɑ] [ʈʂuaɪ] [ʈʂuan] [ʈʂɛŋ] [ʈʂueɪ] [ʈʂuən] [ʈʂuɔ] [tsɨ] [tsʊŋ] [tsɤʊ] [tsu] [tsuan] [tsueɪ] [tsuən] [tsuɔ] Tabela 1: Primerjava zlogov po različnih sistemih Zvočni posnetki za vse kitajske zloge so zbrani na internetni strani: http://www.quickmandarin.com/chinesepinyintable/. Zadostujeta že klik na celico z zlogom in prelet miške v novem pogovornem oknu. To je najbrž najbolj elegantna rešitev, kako čimbolj avtentično izgovoriti določen zlog. 98 Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102 3 Grafični prikaz posameznih sistemov za latinični zapis kitajske pisave Na naslednji strani so omenjeni sistemi prikazani še grafično, da si lažje predstavljamo, kako so se pojavljali, uveljavljali in zamirali. 99 Mateja PETROVIČ: Pregled načinov latinizacije … Slika 1: Sistemi latinizacije kitajskega jezika 100 Azijske in afriške študije XIII, 2 (2009), str. 83–102 Literatura Ao, Benjamin (1997) History and Prospect of Chinese Romanization. http://www.white-clouds.com/iclc/cliej/cl4ao.htm Library of Congress. Pinyin Conversion Project. http://www.loc.gov/catdir/pinyin/ Norman, Jerry (1988) Chinese. Cambridge: Cambridge University Press. Pinyin - Chinese Pinyin Table. http://www.quickmandarin.com/chinesepinyintable/ Pīnyīn.info; A Guide to the Writing of Mandarin Chinese in Romanization. http://pinyin.info/ 101
Similar documents
Outline - San Francisco State University
• Diacritic (umlaut ü)
• Combinations of letters “yu”
• Combinations of letters “iu”
• (no good solution – all strategies have major shortcomings)
IPA