gradiva za novinarje: serija evropa

gradiva za novinarje: serija evropa
Druga serija eurobankovcev
www.noviobrazeura.eu
www.euro.ecb.europa.eu
Uvod
V teh gradivih za novinarje predstavljamo drugo serijo
eurobankovcev, imenovano serija »Evropa«, ki jo je pred­
sednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi jav­
nosti predstavil 8. novembra 2012 v Frankfurtu na Majni.
Prvi v novi seriji bo bankovec za 5 €, ki bo maja 2013 uve­
den v celotnem euroobmočju.
Kazalo
2 Euro: kratka zgodovina
3 Uvedba bankovcev iz serije Evropa
4 Evropa pobliže
5 Zaščitni elementi bankovca za
5 € iz serije Evropa
6 Proizvodnja in distribucija
eurobankovcev
7 Ste vedeli?
8 Raziskave in razvoj ter boj proti
ponarejanju
9 Uradi Eurosistema za stike z
javnostjo
ECB je pripravila tudi spletno stran www.noviobrazeura.eu,
kjer so podrobno predstavljeni bankovci v seriji Evropa
s pripadajočimi zaščitnimi elementi. Na strani bodo med
drugim objavljene sprotne informacije, prenosljive dato­
teke o novih zaščitnih elementih, fotografije prve serije
eurobankovcev in ljudi, ki uporabljajo gotovino, ter video
posnetki o proizvodnji eurobankovcev. Gradiva se lahko
uporabijo za objavo, vendar je pri tem treba dosledno
upoštevati pravila za reproduciranje eurobankovcev1.
Celostna podoba novih bankovcev za 5 € bo 10. januarja
2013 predstavljena na slovesnosti v arheološkem muzeju
v Frankfurtu na Majni (Archäologisches Museum Frank­
furt). Slike novih petakov z vsemi oblikovnimi in zaščitni­mi
elementi do tega datuma za novinarje in javnost ne bodo
na voljo.
Za dodatna pojasnila se lahko obrnete na urad za stike
z javnostjo v ECB in nacionalnih centralnih bankah Euro­
sistema.
Pravila za reproduciranje eurobankovcev so objavljena na strani:
http://www.ecb.europa.eu/euro/html/reproduction.sl.html.
1
1
Euro:
kratka zgodovina
Euroobmočje
Evolucija našega denarja
Bankovci in kovanci eura so bili v 12 državah članicah EU
uvedeni 1. januarja 2002, priprave na uvedbo pa so se začele
že v zgodnjih 90-ih letih. Zamenjava gotovine v letu 2002
je bila ena največjih logističnih operacij v novejši zgodovini
Evrope. Danes je vrednost eurskih bankovcev, ki so v obtoku
kjerkoli na svetu, približno enaka kot vrednost bankovcev
ameriškega dolarja. Z njimi vsak dan plačuje 332 milijonov
ljudi v 17 državah članicah EU – v Avstriji, Belgiji, na Cipru,
v Estoniji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Irskem, v
Italiji, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, Portugalskem,
Slovaškem, v Sloveniji in v Španiji.
Uvedba serije Evropa v letu 2013 je sestavni del rednega
razvoja eurobankovcev, katerega cilj je zagotoviti čim
večjo varnost gotovine v obtoku. ECB in nacionalne
centralne banke so dolžne, da z rednim posodabljanjem
in izboljševanjem zaščitnih elementov skrbijo za varnost in
zanesljivost eurobankovcev. Ker je razvoj novih bankovcev
časovno in finančno zahteven proces, so se priprave na
novo serijo dejansko začele že kmalu po uvedbi prve serije.
Evropska unija
Ključni datumi v uvedbi bankovcev iz serije Evropa:
8. november 2012: ECB objavi uvedbo nove serije
eurobankovcev, začenši z bankovcem za 5 €, ter razkrije tri
nove zaščitne elemente.
10. januar 2013: Predstavitev bankovca za 5 € iz serije Evropa.
Maj 2013: Novi bankovec za 5 € je uveden v vseh državah
euroobmočja (natančen datum bo objavljen 10. januarja 2013).
Specifičen sistem centralnih bank
ECB je odgovorna za izvajanje denarne politike in drugih
centralnobančnih dejavnosti v zvezi z eurom.Te naloge
opravlja skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami držav
članic EU, ki uporabljajo euro. Vse te centralne banke in
ECB skupaj tvorijo skupino z imenom Eurosistem. Razlika
med eurom in nacionalnimi valutami ter med ECB in
nacionalnimi centralnimi bankami je v tem, da sta ECB in
euro po svoji naravi nadnacionalna.Tako Svet ECB oblikuje
denarno politiko za celotno euroobmočje, ECB pa
ima v euroobmočju izključno pravico, da odobri izdajo
bankovcev eura.
2
Uvedba BANKOVCEV IZ
serije Evropa
Uvedba novih eurskih bankovcev
ima naslednje ključne značilnosti:
• Novi bankovci se imenujejo serija Evropa, saj nekateri
njihovi zaščitni elementi vključujejo portret Evrope iz
grške mitologije, po kateri se imenuje naša celina.
• Novi bankovci bodo uvedeni postopno v naslednjih
nekaj letih po naraščajočem vrstnem redu, začenši z novim
bankovcem za 5 €. Apoeni ostajajo enaki: 5 €, 10 €, 20 €,
50 €, 100 €, 200 € in 500 €.
• Natančen časovni razpored izdaje ostalih apoenov
bo ECB določila pozneje ter z njim seznanila javnost in
profesionalne uporabnike gotovine.
• Pri razvoju serije Evropa so sodelovali tudi proizvajalci
naprav in opreme za obdelavo bankovcev, da so se lahko
pripravili na uvedbo novih bankovcev.
• Nova serija bo imela nove in izboljšane zaščitne
elemente, ki bodo bankovce še bolje ščitili pred
ponarejanjem.
• Novi bankovci bodo še vedno imeli oblikovno podobo
»obdobja in slogi« iz prve serije ter enake prevladujoče
barve, vendar bodo zaradi izboljšanih zaščitnih elementov
nekoliko spremenjeni. Tako jih bo mogoče hitro ločiti
od prve serije. Za osvežitev vizualne podobe eurskih
bankovcev je bil izbran neodvisni oblikovalec bankovcev
iz Berlina Reinhold Gerstetter.
• Enako kot pri prvi seriji bankovcev se je ECB že v
fazi oblikovanja posvetovala s slepimi in slabovidnimi
uporabniki ter njihove zahteve upoštevala v končni
oblikovni podobi novih bankovcev.
• Iz serije Evropa bo v obtok prvi prišel bankovec za 5 €.
Ker se bankovci tega apoena obrabijo med prvimi, je bila
njihova trpežnost izboljšana z zaščitnim premazom.
• Da bi porabile preostale zaloge, bodo centralne banke
več mesecev vzporedno izdajale bankovce za 5 € iz
prve in iz druge serije. Seveda bosta obe seriji v obtoku
pri vseh apoenih še naprej veljali kot zakonito plačilno
sredstvo.
• Datum, ko bo prva serija prenehala veljati kot zakonito
plačilno sredstvo, bo objavljen daleč vnaprej. Kljub umiku
bodo bankovci iz prve serije vedno obdržali svojo
vrednost, saj jih bo v nacionalnih centralnih bankah
Eurosistema mogoče neomejeno dolgo zamenjati za
bankovce druge serije.
3
Evropa
pobliže
»Obraz« novih eurobankovcev
Portreti se na bankovcih po vsem svetu uporabljajo že od
nekdaj in raziskave kažejo, da ljudje intuitivno prepoznavamo
obraze. Eurosistem se je zato odločil, da bo na vodni znak
in hologram nove serije eurobankovcev postavil portret
Evrope, ki je izvorno lik v grški mitologiji. Potret je preslikan
z več kot 2000 let stare vaze, ki so jo našli v južni Italiji,
hranijo pa jo v muzeju Louvre v Parizu. Evropa je bila
izbrana zato, ker zbudi jasno povezavo z evropsko celino,
hkrati pa bankovcem daje človeško noto.
V grški mitologiji je bila Evropa hči feničanskega kralja, ki
jo bog Zevs – za to priložnost v podobi bika – zapelje in
odnese na Kreto. Zaradi te zgodbe so stari Grki besedo
»Evropa« začeli uporabljati kot zemljepisno ime.
Kampanja za obveščanje javnosti
Novi zaščitni elementi bodo učinkoviti le, če jih bodo ljudje
lahko brez težav prepoznali. Zato bodo ECB in nacionalne
centralne banke Eurosistema leta 2013 v celotnem
euroobmočju izvajale kampanjo za obveščanje javnosti o
seriji Evropa.
Pri tem ji bosta v pomoč oglaševalska agencija Havas
Worldwide in agencija za zakup medijskega prostora
MPG (Havas Media Group), ki sta bili izbrani na javnem
natečaju. Kampanja ob uvedbi serije Evropa ter izdaji novih
bankovcev za 5 €, ki bo potekala po več medijskih kanalih,
je že v pripravi.
4
ZAŠčITNI ELEMENTI
bankovca za 5 €
IZ SERIjE EvRoPA
Prepoznavni in varnejši
Novi eurobankovci imajo izboljšane zaščitne elemente, ki upoštevajo nova dognanja na področju varnosti in tehnologije
bankovcev. Nove zaščitne elemente iz serije Evropa je na bankovcih lahko najti, z njimi gredo bankovci v korak z razvojem
na področju tehnologije reprodukcije slik, predvsem pa zagotavljajo, da ostajajo bankovci še naprej odporni proti
ponarejanju. ECB je 8. novembra 2012 javnosti predstavila tri zlahka prepoznavne zaščitne elemente novih bankovcev za
5 €, ki so predstavljeni spodaj.
Enako kot pri prvi seriji bo tudi bankovce iz serije Evropa mogoče enostavno preveriti z metodo »otip–pogled–nagib«,
za katero ne potrebujemo nobenih posebnih pripomočkov. ECB bo otipne elemente novega bankovca za 5 € predstavila
10. januarja 2013, ko bo razkrita tudi celotna oblikovna podoba novih petakov.
Večdelni hologram
Ko bankovec nagibaMo naprej
in nazaj, se na srebrnem traku pojavi
portret Evrope, ki je enak kot v vodnem
znaku. Na traku sta vidna tudi okno in
številka vrednosti bankovca.
Portretni vodni znak
Ko bankovec pogledaMo proti svetlobi, se pojavi prej
skrita podoba, na kateri so vidni portret Evrope, številka
vrednosti bankovca in okno.
Smaragdno zelena številka
Ko bankovec nagibaMo naprej in nazaj, se na svetleči
številki pojavi svetlobni val, ki potuje navzgor in navzdol,
številka pa spreminja barvo iz smaragdno zelene v temno
modro.
5
Proizvodnja in distribucija
bankovcev
Delitev proizvodnje za večjo
učinkovitost
Eurosistem vsako leto določi potreben obseg proizvodnje
bankovcev in vsaki nacionalni centralni banki dodeli določen
del proizvodnje.Te nato bodisi same bodisi preko zunanjih
pooblaščenih dobaviteljev izdelajo svoj delež celotnega
letnega obsega enega ali več apoenov.
Proizvodnja eurobankovcev
Enako kot sedanja serija bo tudi serija Evropa natisnjena
na bombažni papir, zato bodo bankovci posebej čvrsti in
šelesteči. Nekatere zaščitne elemente, kot sta vodni znak
in varnostna nit, papirnice v sam papir vgradijo že med
postopkom izdelave papirja.
Tako pripravljen papir nato potuje v strogo varovane
tiskarne po Evropi, ki bankovce tiskajo. V proizvodnji se
uporabljajo različne vrste plošč, posebne tiskarske barve
in več postopkov: ofsetni in globoki tisk, postopek nanosa
holograma ter sitotisk za številko spremenljive barve.
6
Enotni sistem nadzora kakovosti zagotavlja, da vsi
eurobankovci izpolnjujejo enake standarde. Med celotnim
postopkom izdelave je opravljenih na stotine ročnih in
avtomatiziranih testov. Ko bankovci prestanejo pregled
kakovosti in zadostijo vsem zahtevam, jih zapakirajo po
apoenih in pred distribucijo skladiščijo v varovanih prostorih.
Iz tiskarn v naše žepe
Iz varovanih skladišč bankovce prepeljejo v nacionalne
centralne banke, ki jih hranijo v svojih trezorjih. Banke
in podobne institucije bodo nove bankovce za 5 € po
običajnih kanalih (na okencih ali bankomatih) v obtok začele
dajati maja 2013. Po pričakovanjih bodo do jeseni 2013 novi
petaki postali pogostejši od tistih iz prve serije.
Ste vedeli?
Vsak državljan euroobmočja povprečno opravi med
300 in 400 gotovinskih transakcij na leto 1
Vsi bankovci za 5 € v obtoku v letu 2012,
postavljeni eden za drugim, 2
Med
300 in 400
gotovinskih transakcij na leto
bi Zemljo lahko
obkrožili 4,6-krat
Vsi v letu 2012 izdelani bankovci za 5 €, postavljeni eden za drugim, 3
bi skoraj pokrili
razdaljo od Zemlje
do Lune
1
ECB, direktorat Bankovci
2
http://www.ecb.europa.eu/stats/euro/circulation/html/index.en.html. 12 cm x 1.539.000.000 bankovcev za 5 € v obtoku v septembru 2012 = 184.680 km.
Polmer Zemlje na ekvatorju je 6.378 km (vir: Encyclopedia Britannica), njen obseg pa približno 40.075 km. Iz tega sledi, da bi bankovci za 5 € v obtoku zemeljsko oblo lahko obkrožili 4,6-krat.
3
http://www.ecb.europa.eu/stats/euro/production/html/index.en.html. 12 cm x 2.915.300.000 bankovcev za 5 €, ki bodo izdelani v letu 2012 = 349.836 km.
Razdalja od Zemlje do Lune: 384.400 km. (Vir: Encyclopedia Britannica)
7
RAZISKAvE IN RAZvoj TER
boj proti ponarejanju
Najsodobnejša tehnologija
ECB in nacionalne centralne banke ne dajejo podrobnih
informacij o svojem programu raziskav in razvoja. Cilj
programa je, da zagotavlja varnost in zanesljivost bankovcev
s tem, da so ti tehnološko vedno korak pred ponarejevalci.
Razvoj novih tehnologij na tem področju je drag in
dolgotrajen proces. Eurosistem je v svoji strategiji raziskav
in razvoja zato določil, da se morajo eurobankovci »braniti
sami«, kar pomeni, da je treba ponarejevalcem na pot
postaviti čim več preprek.
Učinkovit boj proti ponarejanju
Eurosistem vlaga veliko energije v dejavnosti, katerih namen
je zagotoviti, da bi bili splošna javnost in profesionalni
uporabniki gotovine dobro obveščeni o tem, kako
prepoznati ponarejene bankovce. Skrbi tudi za to, da
ponaredke zanesljivo prepoznajo tudi naprave za obdelavo
in razvrščanje bankovcev in jih umaknejo iz obtoka.
v prvi polovici leta 2012 je bilo iz obtoka umaknjenih
251.000 ponarejenih eurobankovcev. v primerjavi s količino
pristnih eurobankovcev v obtoku (povprečno 14,6 milijarde
v prvi polovici leta 2012) ostaja delež ponaredkov zelo
majhen.
Sedanje število ponaredkov ne predstavlja resne grožnje,
vseeno pa morajo ECB in nacionalne centralne banke
euroobmočja, podobno kot tudi druge centralne banke, še
naprej ostati pozorne in skrbeti za to, da so njihovi bankovci
čim bolj odporni proti ponarejanju.
ECB tesno sodeluje tudi z Evropsko komisijo (ki je
odgovorna za zbiranje in posredovanje informacij o
ponarejenih kovancih eura), s policijo posameznih držav
ter z Europolom in Interpolom. Proti ponarejanju se bori
tudi z uspešnim obveščanjem javnosti o zaščitnih elementih.
Želje fokusnih skupin
ECB je v različnih državah euroobmočja organizirala
sestanke s fokusnimi skupinami, da bi ocenila različne
zaščitne elemente, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v novi
seriji bankovcev Evropa. želje teh skupin je upoštevala pri
končni izbiri uporabljenih zaščitnih elementov.
450,000
400,000
350,000
300,000
250,000
200,000
150,000
100,000
Število ponarejenih eurobankovcev,
umaknjenih iz obtoka po polletjih
od leta 2002 naprej1
50,000
8
2012/1
2011/2
2011/1
2010/2
2010/1
2009/2
2009/1
2008/2
2008/1
2007/2
2007/1
2006/2
2006/1
2005/2
2005/1
2004/2
2004/1
2003/2
2003/1
2002/2
2002/1
0
1
polletna poročila ecb o ponarejanju eurobankovcev.
Uradi Eurosistema
za stike z javnostjo
Directorate Communications
Press and Information Division
Kaiserstraße 29
60311 Frankfurt am Main
Germany
Tel.: +49 69 1344 7455
Fax: +49 69 1344 7401
E-mail: info@ecb.europa.eu
Internet: www.newfaceoftheeuro.eu
or www.euro.ecb.europa.eu
Kristin Bosman
Porte-parole / Woordvoerster
Bld de Berlaimont 14
1000 Bruxelles / Brussel
Belgique / België
Tél / Tel. : +32 2 221 46 28
Télécopie / Fax : +32 2 221 31 60
Courriel / E-mail : pressoffice@nbb.be
Internet : www.nbb.be
Zentralbereich Kommunikation
Pressestelle
Wilhelm-Epstein-Straße 14
60431 Frankfurt am Main
Deutschland
Tel.: + 49 69 9566 3511
Fax: + 49 69 9566 3077
E-Mail: presse@bundesbank.de
Internet: www.bundesbank.de
Avalike suhete allosakond
Estonia pst 13
15095 Tallinn
Eesti
Tel: +372 668 0965, +372 668 0745
Faks: +372 668 0954
E-post: press@eestipank.ee
www.eestipank.ee
Press office
PO Box 559
Dame Street
Dublin 2
Ireland
Tel.: +353 1 224 6299
E-mail: press@centralbank.ie
Internet: www.centralbank.ie
Υπηρεσία Τύπου
Ελ. Βενιζέλου 21
102 50 Αθήνα
Ελλάδα
Tηλ.: +30 210 320 3447
Φαξ: +30 210 320 3922
E-mail: press@bankofgreece.gr
Internet: www.bankofgreece.gr
Ricardo Fernández
Jefe de la División de Relaciones con los Medios y
Documentación
Alcalá, 48
E-28014 Madrid
España
Tel.: +34 91 338 5044
Fax: +34 91 338 5203
Correo electrónico: comunicacion@bde.es
Internet: www.bde.es
Olivier Aubry
Chef du service de presse
48 rue Croix-des-Petits-Champs
75001 Paris
France
Tél. : + 33 1 42 92 39 29
Télécopie : +33 1 42 92 39 41
Courriel : Olivier.AUBRY@banque-france.fr
Internet : www.banque-france.fr
Paola Ansuini
Titolare della Divisione Stampa e
relazioni esterne
Via Nazionale 91
00184 Roma
Italia
Tel.: +39 06 4792 3969
Fax: +39 06 4792 2253
E-mail: stampabi@bancaditalia.it
Sito Internet: www.bancaditalia.it
Γραφείο Τύπου
Κεντρική Τράπεζα της Κύπρου
Λεωφόρος Κένεντυ 80
1076 Λευκωσία
Κύπρος
Τηλ.:+357 22714465, +357 22714503
Φαξ:+357 22378151
E-mail:pressoffice@centralbank.gov.cy
Internet:www.centralbank.gov.cy
Marc Konsbruck
Chef de la section Relations externes et
communication/Leiter Außenbeziehungen
und Kommunikation
2, boulevard Royal
2983, Luxembourg
Luxembourg
Tél./Tel.: + 352 4774 4265
Télécopie/Fax: + 352 4774 4910
Courriel /E-Mail: info@bcl.lu
Internet: www.bcl.lu
Clive Bartolo
Senior PR Officer / Kap Uffiċjal għar-RP
Pjazza Kastilja
Valletta VLT 1060
Malta
Tel.: +356 2550 3104 / 5
Fax: +356 2550 4950
E-mail: publicrelations@centralbankmalta.org
Internet: www.centralbankmalta.org
Herman Lutke Schipholt
Persvoorlichter
Westeinde 1
1017 ZN Amsterdam
Nederland
Tel.: +31 20 524 2712
Mobiel: +31 6 5249 6900
E-mail: h.j.lutke.schipholt@dnb.nl
Internet: www.dnb.nl
Christian Gutlederer
Pressesprecher
Otto-Wagner-Platz 3
1090 Wien
Österreich
Tel.: +43 1 404 20 6609
Fax: +43 1 403 17 44
E-Mail: christian.gutlederer@oenb.at
Internet: www.oenb.at
Gabinete de Comunicação Institucional
Rua do Comércio, 148
1100-150 Lisboa
Portugal
Tel.: +351 213 215 358
Fax: +351 213 464 843
Correio eletrónico: press@bportugal.pt
Internet: www.bportugal.pt
Tlačové a edičné oddelenie
Imricha Karvaša 1
813 25 Bratislava
Slovenská republika
Tel.: +421 2 5787 2161
Fax: +421 2 5787 1128
E-mail: press@nbs.sk
Internet: www.nbs.sk
Sekretariat in mednarodni odnosi
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel.:+386 1 47 19 153, +386 1 47 19 549
Faks: +386 1 47 19 724
E-pošta: pr@bsi.si
Internet: www.bsi.si
Richard Brander
Tiedottaja / Informatör
Snellmaninaukio / Snellmansplatsen
PL 160 / PB 160
00101 Helsinki / Helsingfors
Suomi / Finland
Puhelin / Telefon: +358 10 831 2206
Sähköposti / Kontakt: Richard.Brander@bof.fi
Internet: www.suomenpankki.fi /
www.finlandsbank.fi
9
www.noviobrazeura.eu
www.euro.ecb.europa.eu