Kako pripraviti učna e-gradiva? How to prepare e-materials for teaching?

Nazaj / Back
Domov / Home
INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS´2009
16. oktober 2009
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI
Kako pripraviti učna e-gradiva?
How to prepare e-materials for teaching?
Matija Lokar
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
matija.lokar@fmf.uni-lj.si
Povzetek
Kako pripraviti učna e-gradiva?
Avtorji učnih e-gradiv, namenjenih učiteljem, vse prevečkrat pripravijo le-te v obliki
monolitnih blokov, sestavljenih na način, kot so običajni tekstovni delovni zvezki. To
zahteva, da jih učitelj uporabi kot celoto, na točno predpisan način. A ker je učitelj
posrednik med učnim gradivom in učencem, je on tisti, ki mora narediti izbor gradiv in
jih kombinirati na ustrezen način. E-gradiva naj bodo zato pripravljena na fleksibilen
način. Zakaj ne izrabiti možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije in učitelju vsaj
ponuditi možnost, da gradiva pripravi ustrezno svojim in učenčevim potrebam.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, tehnologija, atomarna gradiva, učitelj
Abstract
The authors of e-materials, meant for the use of teachers, all too often prepare them as
monolithic blocks, constructed in the way an ordinary workbook would be. This demands that
the teacher takes them as a whole, precisely in the order they were written in. As the teacher
usually serves as an intermediator between the teaching materials and the student, he/she
should make choices about the materials and how to combine them into new ways. Ematerials should be designed in a flexible way. Why not use the possibilities that new
technologies offer and at the very least give teachers the chance to adapt the
materials to their own and their students' needs.
Keywords: e-learning, e-learning content, technology, atomized content, teacher
1
O učnih gradivih
O tem, kaj je učenje, obstajajo različne definicije. Tako Možina v [Možina] piše, da »splošno
veljavnega odgovora na to, kaj je učenje ni, saj znanost ni uspela v celoti razkriti zakonitosti
človekovih učnih in miselnih procesov. ... Na splošno lahko govorimo, da je učenje vsaka
oblika aktivnosti posameznika, s katero dosežemo spremembo obnašanja/vedenja ...« Učenje
je proces, ki nastopa v različnih oblikah. Ko bomo govorili o učnih gradivih, se bomo omejili
na tista učna gradiva, ki jih uporabljamo v učnem procesu, ko se učenec uči ob pomoči
učitelja.
Del priprav učitelja na poučevanje v takem procesu je vsekakor pregled in izbor učnih gradiv,
ki jih bo uporablja. Tako na spletnih straneh Inštituta za interaktivne medije in učenje
Univerze za tehnologijo v Sydneyju v sklopu priročnika za učno osebje [IML 2009] med
214
drugim piše tudi, da je ena od pomembnih lastnosti dobrega učitelja tudi ta, da vedno
uporablja učna gradiva na način, ki najbolj ustrezajo razredu, ki ga trenutno poučuje.
Če premislimo, kako pravzaprav uporabljamo "klasično" učno gradivo kot so knjige, zbirke
vaj in podobno, ugotovimo, da ves čas nekaj kombiniramo. Učencem naročimo, naj si
ogledajo te in te strani v učbeniku, nato naj rešijo določen izbor nalog iz zbirke, nato naj spet
preberejo ... In ta navodila se ves čas spreminjajo. V enem razredu je kombinacija takšna, v
drugem spet nekoliko drugačna. Skratka učitelj iz gradiva naredi kombinacijo, ki najbolje
ustreza učencem, ki jih uči. Zato ni čudno, da sta med najbolj uporabljanimi tehnološkimi
pripomočkov sodobnega učitelja naslednja dva
Slika 1: Pripomoček 1
Slika 2: Pripomoček 2
Razlog za tako ravnanje je povsem naraven. Avtorji učnih gradiv si zamislijo neko
hipotetično učno situacijo in hipotetičnega učenca. Učitelj pa je tisti, ki se mora prilagoditi
dejanskemu stanju v učnemu procesu. In to stanje največkrat vsaj nekoliko odstopa od s strani
avtorja učnega gradiva zamišljenega procesa. Glede na to, da dostopnost gradiva praviloma ni
problematična, je prav ta izbor, prilagajanje in rekombiniranje gradiv eno od poglavitnih
učiteljevih opravil.
In kako je tu z e-gradivi? S podporo Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) in sredstev
evropskih socialnih skladov ESS smo v Sloveniji pridobili kar obširno zbirko e-gradiv ([eGradiva]). A pri pregledu teh gradiv kot tudi ostalih e-gradiv, dosegljivih v našem šolskem
prostoru, vse prevečkrat ugotovimo, da so gradiva (ali vsaj večji deli gradiv) monolitna,
sestavljena tako, kot običajni tiskani učbeniki in delovni zvezki. Dejansko so e-gradiva
pravzaprav vsa pripravljena le s stališča učenca kot končnega in samostojnega uporabnika.
Slika 3: Gradivo za samoučenje
Torej so več ali manj pripravljena za samoučenje. A osnovna predpostavka pri razvoju teh
gradiv je bila, da se bodo uporabljala v učnem procesu, kjer nastopa tudi učitelj.
215
Slika 4: Odnosi med učnim gradivom in udeleženci učnega procesa
In če na ta gradiva pogledamo v tej luči, je učitelj pravzaprav še na slabšem, kot je bil s
klasičnim učbenikom. Pogosto so namreč ta e-gradiva tehnološko tako »zaprta«, da nimamo
ustreznega nadomestka za škarje, s katerimi »kombiniramo« klasično, tiskano gradivo. Kot
učitelji pogosto naletimo na težavo, če želimo uporabiti le del učnega gradiva, da o možnosti,
da bi prilagodili del gradiva, sploh ne govorimo.
E-gradiva so torej pripravljena na način, da ji učitelj mora vzeti kot celoto, v točno
predpisanem vrstnem redu. Je to res nujno? Kaj res vsi učitelji potrebujejo gradiva v enaki
obliki, enakem vrstnem redu, z enakimi zgledi, enakimi nalogami? Zakaj ne bi izrabili
možnosti, ki jih nove tehnologije ponujajo in učitelju dali vsaj možnost, da gradivo prilagodi
svojim potrebam in s tem tudi učencem. Mar ni učitelj tisti, ki v neposrednem stiku z učenci,
oceni, kakšno gradivo bi bilo smiselno uporabiti v določenem trenutku, v določenem razredu.
Po drugi strani pa avtorji e-gradiv na vlogo učitelja računajo, saj le malo gradiv učenca vodi
avtomatsko (mu izbira primerne naloge, zaporedje tem, dodatne razlage … skratka vse
pedagoške akcije) in se torej posredno zanaša na dejstvo, da bo ob učencu še učitelj.
Skratka večina e-učnega gradiva je danes pripravljenih pravzaprav za učitelja, ki ga bo potem
posredoval naprej učencem, oziroma jim "stal ob strani". In zato menim, da morajo avtorji egradiv to vlogo in pomen učitelja priznati. Omogočiti mu morajo čim lažje izpolnjevanje
njegove vloge.
2
Način priprave e-učnega gradiva
Ko pripravljamo določeno učno gradivo je pomembno, da imamo pred očmi celoten
življenjski cikel e-učnega gradiva. Ta zajema tako proces izdelave, kot tudi uporabe in
spreminjanja učnega gradiva. Celoten proces je lepo opisan v [van Assche], od koder je
povzeta naslednja slika
216
Slika 5: Življenjski cikel e-učnega gradiva
Raziskava, ki so jo naredili v Južni Koreji ([Hwang]) glede zadovoljstva učiteljev z e-učnimi
gradivi, je pokazala zanimiv rezultat. Eden od glavnih faktorjev, ki vpliva na zadovoljstvo (in
s tem seveda tudi na dejansko uporabo v razredu) učiteljev z gradivom, je možnost, da je
gradivo mogoče prilagajati svojemu načinu uporabe.
Zakaj torej ne bi bila e - učna gradiva "fleksibilna"? Omogočala naj bi učitelju, da jih
spremeni, kombinira po svoje ... Danes obstajajo tehnične možnosti, ki omogočajo tako
kombiniranje gradiva. Le avtorji morajo bolj upoštevati in spoštovati učitelja. Učitelj mora
ohraniti kontrolo: imeti mora možnost spreminjati, popravljati, prilagajati gradivo, spreminjati
vrstni red posameznih delov ... Zato naj ne bi bila e-gradiva pripravljena kot množica
gradnikov, ki jih je moč kombinirati, popravljati …
Vsekakor naj avtorji gradiv ponudijo dokončno izoblikovano učno enoto, kjer je že narejena
kombinacija gradiv v neko smiselno celoto. S tem bo ponudil svoj pogled na uporabo egradiva v neki hipotetični učni situaciji. A tudi ta izoblikovana učna enota naj bo taka, da jo
bo učitelj (če bo to potrebno) lahko prilagodil, spremenil, nadgradil, sestavil po svoje …
Namreč avtorji gradiv bodo pri pripravi take celote zasledovali določeno učno metodo,
določen "idealizirano" skupino učencev, določeno število ur, ki so na razpolago ... Ker pa, kot
učitelji dobro vemo, dveh skupin učencev ni nikoli mogoče poučevati na isti način, naj bo
pripravljena celota le izhodišče. Učitelj jo bo potem prilagodil svojim potrebam in potrebam
svojih učencev.
217
Če vzamemo analogijo z priljubljenimi lego kockami, je osnovna zahteva za e-učno gradivo,
da morajo avtorji e-učnih gradiv ponuditi:
- osnovne gradnike,
- izdelane modele (ki pa jih je moč "popraviti")
- načrte izdelav novih modelov
Vir: http://www.lego.com
Slika 6: Sestavni deli e-gradiva
Kaj ti osnovni gradniki so, je seveda zelo odvisno od učne situacije. Lahko je to kratka
razlaga nekega pojma, posamezna slika, animacija, kratek video posnetek, vprašanje, naloga,
interaktivna igra ...
Seveda pa bi želeli še več. Tudi osnovne kocke naj bodo po možnosti take, da jih je mogoče
prilagajati. Tako naj bi učitelj imel možnost npr. spremeniti besedilo posameznega vprašanja,
malo spremeniti razlago, v povratni informaciji pri evalvaciji odgovora dodati povezavo na
drugo učno gradivo ...
Prav tako je zelo smiselno, da ima učitelj možnost pripravljeni učni gradnik uporabiti v
različnih oblikah. »Učno kocko« naj bo torej mogoče uporabiti kot okroglo, podolgovato,
trikotno ... Glede na to, da tehnično to ne predstavlja večjega problema, zakaj ne bi učitelj
imel možnost, da isto nalogo (vprašanje) uporabi v tekstovni obliki (npr. kot del testa, ki ga
pripravlja v nekem urejevalniku besedil), v obliki vprašanja v spletni učilni Moodle, v obliki
z JavaScriptom podprtega interaktivnega vprašanja na spletni strani ... Tako bi učitelj imel
možnost, da uporabi tisto tehnološko obliko, ki mu v danem trenutku najbolj ustreza.
3
Ideje v praksi: Napredne učne kocke - NAUK
Da bi zgoraj omenjene ideje preizkusili tudi v praksi, smo na Fakulteti za matematiko in
fiziko in Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko zasnovali skupino NAUK
(http://www.nauk.si). V okviru skupine naj bi gradili e-učna gradiva s področja matematike,
računalništva, fizike ..., kjer bi upoštevali zgoraj omenjene smernice. Kot smo omenili, smo
pri tem izhajali iz raziskav in spoznanj, pridobljenih v okviru sodelovanja v različnih
mednarodnih projektih v povezavi z učnimi gradivi, kot so CALIBRATE
(http://calibrate.eun.org), MELT (http://info.melt-project.eu), EdReNe (http://edrene.org),
ASPECT (http://aspect-project.org/) ter pri gradnji portala Slovenskega izobraževalnega
omrežja (http://sio.edus.si in http://www.sio.si), kjer raziskovalci Fakultete za matematiko in
fiziko aktivno sodelujemo.
218
Slika 7: Vhodna stran portala
Te smernice pri pripravi e-učnih gradiv lahko povzamemo v naslednjih točkah:
- Učitelj mora biti tisti, ki odloča
Vsak učitelj ima svoj način poučevanja. Še več, način poučevanja posameznega
učitelja se razlikuje od razreda do razreda. Torej naj učna gradiva ne omejujejo in
predpisujejo načina uporabe. Avtor naj ponudi učno pot, a ta naj bo taka, da jo je
mogoče zlahka razgraditi, spremeniti, prilagoditi. In če učitelj meni, da naj v gradivu
namesto Janezka rajši nastopa Polde, naj bo to možno čim enostavneje doseči.
- Učna gradiva naj bodo sestavljena iz množice atomarnih gradnikov, ki jih je moč
enostavno spreminjati in s tem prilagajati učiteljevim potrebam.
Tako si lahko vsak naredi svojo učno pot, pri čemer lahko kombinira lastna gradiva z
gradivi pridobljenimi na naših straneh.
- Gradniki naj bodo majhni, prilagodljivi, prenosljivi ter čim bolj neodvisni od
programskih orodij.
Gradnike naj bo moč pridobiti v množici različnih formatov kot so tekstovni
dokumenti, html s slogi, izvorni format XML, SCORM 1.2, MoodleXML ... S tem jih
uporabniki lažje vgradijo v svojo spletno stran, uporabijo znotraj spletih učilnic,
ponudijo na nosilcih CD, spremenijo ipd.
- Uporabiti je treba moč metapodatkov.
Vsi gradniki naj imajo opise, prek katerih je mogoče izvedeti vsebino, še preden
vstopimo vanje. Preko metapodatkov je omogočeno kvalitetno iskanje in uporabnik
lahko res dobi tisto gradivo, ki ga išče.
- Pripravljeno učno sredstvo naj bo le vzorec kombiniranja
Vsekakor je smiselno, da avtorji gradiva ponudijo tudi v sestavljeni obliki (ali v več
oblikah). V njej pokažejo, kakšna bi bila mogoča uporaba atomarnih gradnikov kot
celote. Vendar naj bo učno sredstvo po tehnični plati pripravljeno tako, da ga je
mogoče čim enostavneje prilagajati in spreminjati.
219
4
Prvi rezultati
Delno so bile ideje, ki jih skupina ima, uresničene v sklopu dveh projektov. Gradiva,
pripravljena v sklopu prvega, s področja matematike, z naslovom Aktivno učenje matematike
v obliki učnih listov in resnično interaktivnih kvizov so dostopna na naslovu http://am.fmf.unilj.si/. Drugi projekt pa je bil s področja poučevanja programskih jezikov - Kako poučevati
začetni tečaj programskega jezika. Gradiva tega so na voljo na http://up.fmf.uni-lj.si/.
Neformalni razgovori s številnimi učitelji, kot tudi prve reakcije na tako pripravljena gradiva
kažejo, da učitelji menijo, da je omenjen pristop dober in jim bom omogočal kvalitetnejše
poučevanje. Glede na povratne informacije smo ugotovili, da je poglavitna pomanjkljivost
pristopov, ki smo jih uporabili pri omenjenih projektih ta, da smo pripravili le osnovne učne
kocke. Več pozornosti bi morali posvetiti tudi izgradnji predpripravljenih modelov učnih enot.
Te pomanjkljivosti poskušamo odpraviti v sklopu novih projektov, ki tečejo v okviru skupine
NAUK.
V pripravi pa je tudi raziskava, ki bo pokazala, kako učitelji sprejemajo idejo, da naj sami
imajo večji vpliv na sama učna gradiva, da dobijo gradiva v obliki modelov, ki jih imajo
možnost spreminjati in po svoje kombinirati in kako bo to vplivalo na kvaliteto znanja in
poučevanja. Sama raziskava naj bi tudi pokazala, kakšen je pomen skupnosti (tako učiteljev
kot učencev) pri razvoju in uporabi tovrstnih gradiv. Omenjeni pristop namreč prinaša
številne raznolike možnosti uporabe učnih gradiv, zato bo izmenjava izkušenj še toliko
pomembnejša.
5
Zaključek
Če želimo doseči kvalitetno uporabo e-učnih gradiv pri pouku, je potrebno zagotoviti egradiva, ki jih bodo učitelji v skladu z lastnimi potrebami lahko kombinirali in spreminjali. V
ta namen je potrebno imeti:
- skladišče dobro opisanih (z metapodatki) gradnikov. Ti naj bi bili ponujeni (kjer je
smiselno) v najrazličnejših oblikah (formatih) in s tem uporabni v različnih situacijah.
Gradniki naj ne bodo preobširni in naj pokrivajo le posamezni način obravnave
določene teme.
- primere s temi gradniki izdelanih učnih enot. Te lahko služijo učitelju za osnovo, ki pa
mora biti taka, da jo učitelj lahko prilagodi svojim potrebam
- navodila za uporabo gradnikov, njihovo sestavljanje, spreminjanje in prilagajanje
pripravljenih enot
- orodja, ki omogočajo pripravo, spreminjanje, …
220
Literatura in viri
van Assche F., Vuorikari R., (2006). A Framework for Quality of Learning Resources. In U.
Ehlers & J.M. Pawlowski (eds.), European Handbook for Quality and Standardization in
E-Learning. Springer. 2006, pp. 443-456
ASPECT, projekt EU, dosegljivo na http://aspect-project.org/, dostop 2.9.2009
CALIBRATE, projekt EU, dosegljivo na http://calibrate.eun.org, dostop 2.9.2009
EdReNe, projekt EU, dosegljivo http://edrene.org, dostop 2.9.2009
e-Gradiva, zbirka povezav na e-gradiva projektov MŠŠ in ESS, dosegljivo na
http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ikt_v_solstvu/e_gradiva/, dostop 26.6.2009
Horvat B., Lokar M., Lukšič P., Didaktični pristopi v luči novih tehnologij = Didactic
Perspectives in the Light of New Technologies. V: RAJKOVIČ, Vladislav (ur.),
URBANČIČ, Tanja (ur.), BERNIK, Mojca (ur.). Vzgoja in izobraževanje v
informacijski družbi : zbornik 10. mednarodne multikonference Informacijska družba IS
2007, 12. oktober 2007 : proceedings of the 10th International Multiconference
Information Society IS 2007, 12th October 2007. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in
šport: Institut Jožef Stefan: Zavod Republike Slovenije za šolstvo; Kranj: Fakulteta za
organizacijske vede, 2007, str. 156-163.
Hwang, D., EDUNET: The Core of Korea's Knowledge Bank, predavanje na 2nd Strategic
meeting EdReNe, Lizbona, junij 2008
IML Teaching Matters: A handbook for UTS academic staff, dosegljivo na
http://www.iml.uts.edu.au/learnteach/resources/tm/teacherprep.html, dostop 26.6.2009
Kavkler I., Lokar M., Lukšič P., Peperko A., Uporaba tehnologije pri preverjanju znanja v
matematiki. V Strokovno srečanje in 60. občni zbor, Podčetrtek, 7.-8. november 2008 /
[zbrala Nada Razpet]. - Ljubljana : DMFA Slovenije, cop. 2008. - (Občni zbor Društva
matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, ISSN 1318-8429). - str. 63.
Lokar M., E-učna gradiva – kakšna in kako, v: M. Orel (ured.), Mednarodna konferenca
Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT, SIRIKT 2009, Kranjska Gora, 15.-18. April
2009, str. 624 - 632. dosegljivo na
http://www.sirikt.si/fileadmin/sirikt/predstavitve/2009/ZBORNIK_Sirkt2009.pdf, dostop
26.6.2009
MELT, projekt EU, dosegljivo na http://info.melt-project.eu, dostop 2.9.2009
Možina, S., Učeča se organizacija, Industrijska demokracija 5, 2000, dosegljivo na
http://www.delavska-participacija.com/clanki/ID000504.doc, dostop 26.6.2009
Napredne učne kocke – NAUK, dosegljivo na http://www.nauk.si, dostop 26.6.2009
portal Slovenskega izobraževalnega omrežja, dosegljivo na http://sio.edus.si, dostop 2.9.2009
portal Slovenskega izobraževalnega omrežja 1.0, dosegljivo na http://www.sio.si, dostop
2.9.2009
221