Zakaj študij informatike? - FIŠ - Fakulteta za informacijske študije

Zakaj študirati
na FIŠ?
Zakaj študij
informatike?
Kaj je informatika?
Kdo potrebuje
informatike?
1
2
Pripravili in uredili: Klavdija Macedoni, Marjana Miškovič
Oblikovanje: Solos d.o.o.
Fotografije: Arhiv FIŠ, Ajda Zorko, Martin Vrščaj, Boštjan Pucelj
Založila: Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu
Naklada: 1000 izvodov
Januar 2013
Kazalo
O fakulteti
7
Zakaj študij informatike?
7
Zakaj na FIŠ?
7
Prijavni roki in vpis
13
Bolonjski študijski programi 2012/2013
15
Študijska programa 1. stopnje
18
Študijski program 2. stopnje
30
Študijski program 3. stopnje
34
Pestro obštudijsko dogajanje
38
Drugi o nas
46
3
Fakulteta za informacijske študije je mlada fakulteta, po slabih petih letih
od ustanovitve trdno uvrščena v omrežje središč znanja s področja informacijsko komunikacijske tehnologije.
Študijski proces izvajamo mladi, a zelo strokovni profesorji in asistenti. Ker
imajo skupine študentov na FIŠ v povprečju okrog 25 študentov, pri nas
študentje niso številka, amak osebe z imenom, obrazom in s talenti, ki jih
prepoznavamo in razvijamo.
Študij dodatno bogatimo z obiski strokovnjakov iz podjetij in tujih univerz,
z organizacijo domačih in mednarodnih konferenc ter zimskih in poletnih
šol. Študente vključujemo tudi v raziskovalno in razvojno delo za domače
in tuje naročnike. S tem zagotavljamo, da naši diplomanti ne bodo samo
dobri poznavalci informacijsko komunikacijske tehnologije, ampak bodo
obvladali tudi družbene in organizacijske okvirje, v katere je treba vpeti
to tehnologijo. Diplomanti naših študijskih programov Informatika v sodobni družbi bodo povezovali oddelke za informatiko z ostalimi oddelki,
da bo organizacija s pomočjo informacijske tehnologije hitreje dosegla
svoje cilje. S svojo širino bodo sposobni reševati kompleksne probleme
in generirati nove ideje.
Posebno pozornost namenjamo vabljenju študentov iz drugih regij. V
Novem mestu je mogoče dobro študirati, kakovostno živeti, se zabavati,
po študiju pa tudi dobro zaslužiti v velikih podjetjih iz regije ali pa z ustanovitvijo lastnega podjetja. Znanje in poznanstva, ki jih dobite med študijem
na FIŠ, vam bodo omogočili uspešen začetek kariere.
dekan Fakultete za informacijske študije
izr. prof. dr. Janez Povh
4
Z jasnimi cilji.
izr. prof. dr. Nadja Damij
prodekanja za znanstveno-raziskovalno dejavnost
Za močan potencial.
Ne verjamem, da želite ostareti že v teh mladih letih. Vsak, prav vsak od
vas nosi v sebi neizkoriščen potencial. Slej ko prej ga boste našli in dovolite nam, da vam pri tem pomagamo.
Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu je po stažu mlada
inštitucija, imamo pa zagon, voljo in moč, da študijski proces sproti prilagajamo potrebam študentov in regije, ki vas bo nekaj let kasneje uspešno
zaposlovala. V študijski proces že skoraj po pravilu vključujemo strokovnjake iz prakse, takšne, ki dihajo, delajo in živijo v in za IT okolje. Že v
drugem letu našega pozicioniranja na akademski in znanstveni zemljevid
Slovenije smo študijski proces nadgradili s projektnim delom za gospodarstvo, z zimsko in poletno šolo, študente pa podprli tudi z razvojem tutorskega sistema, ki omogoča hitrejše in lažje vključevanje novih
študentov v študijsko življenje ter razreševanje tako študijskih kot tudi
življenjskih problemov v celotnem času študija.
Ne zadovoljite se s povprečnostjo, ne ostarite mladi, izkoristite svoj potencial!
5
Vizija FIŠ je postati najboljši slovenski, v desetih letih pa eden vodilnih evropskih centrov znanosti in stroke na področju informacijskih študij. Zelo
ambiciozen, vendar uresničljiv cilj, kajti razvoj na področju informacijsko
komunikacijskih tehnologij je čedalje hitrejši, hkrati pa ostaja to področje
izredno odprto za vse ambiciozne ljudi z novimi idejami, v katere verjamejo, in za katere so pripravljeni garati.
Na fakulteti se pri svojem raziskovalnem delu intenzivno povezujemo z
najboljšimi domačimi in tujimi raziskovalnimi ustanovami, in tako skrbimo
za razvoj našega znanja. Hkrati se pri razvojnem delu povezujemo z regionalno industrijo, pri čemer se znanje in ideje pretakajo v obeh smereh.
Na ta način intenzivno delamo na tem, da jugovzhodna Slovenija v resnici postane regija znanja. Pri tem nas vodi zavezanost k znanstveno
raziskovalni in razvojni odličnosti, odličnost študija in družbeno odgovornemu delovanju.
S stalnim prenavljanjem in razvojem znanja ter povezovanjem z industrijo
skrbimo za to, da se naši študentje spoznajo z relevantnimi problemi in
sodobnimi tehnologijami, in so tako pripravljeni na naloge, ki jih čakajo po
zaključku študija. Naš študijski program je verjetno prvi na tem področju,
ki je bil sestavljen v intenzivnem sodelovanju z gospodarstvom, kar predstavlja izrazito prednost na trgu dela za bodoče diplomante tega programa in seveda za podjetja, ki bodo tako prišla do bolj ustreznih kadrov.
Zavedamo se, da smo sooblikovalci znanosti in stroke na področju informacijskih študij. Z nenehno izmenjavo in prenosom znanja dvigujemo
raven znanja v družbi s ciljem višje kakovosti življenja in konkurenčnosti na
ravni regije, države in Evrope.
Thomas Alva Edison: »Genij je en odstotek inspiracije in 99 odstotkov
trdega dela.«
prodekan za izobraževanje
doc. dr. Blaž Rodič
6
Na trdnih temeljih.
Zakaj na FIŠ?
O fakulteti
Fakulteta za informacijske študije (FIŠ) je prva javna fakulteta
izven okvira slovenskih univerz in je hkrati tudi prva fakulteta
v Novem mestu. Študij je zato za redno vpisane študente
brezplačen (redni študent je lahko tudi, kdor je zaposlen).
V študijskem letu 2012/13 smo vpisali peto generacijo
študentov in imamo skupaj vpisanih 249 študentov.
Zakaj študij
informatike?
• Ker boste po končanem študiju odlični poznavalci
informacijsko-komunikacijske tehnologije ter družbenih
in organizacijskih okvirjev,
• ker boste s pomočjo informacijske tehnologije hitreje
dosegali cilje podjetij, ki vas bodo zaposlovala,
• ker boste spoznali tudi organizacijske in ostale družbene
procese, ki to tehnologijo uporabljajo, kar bo vaša
prednost pred diplomanti računalniških fakultet,
• ker boste v gospodarskih in negospodarskih
organizacijah postavljali mostove med osebjem,
ki skrbi za informacijsko tehnologijo in ostalimi
službami, vključno z menedžmentom.
7
Obstaja vsaj 7 razlogov,
da se že letos vpišete na FIŠ.
FIŠ je javna fakulteta
To pomeni, da je ustanovitelj Republika Slovenija, ki financira izvajanje
študija. Študij je tako za redne študente brezplačen. Pri tem je zelo pomembno, da lahko kot redni študent študirate, tudi če ste zaposleni. Na
FIŠ lahko kot redni študent študirate na visokošolskem, univerzitetnem in
magistrskem študijskem programu Informatika v sodobni družbi.
Izviren interdisciplinaren študij Informatika v sodobni družbi
8
Fakulteta je odgovor na zelo jasne potrebe po diplomantih, ki bodo poleg
dobrega poznavanja informacijsko-komunikacijske tehnologije tudi dobri
poznavalci družbenih in organizacijskih okvirjev, v katere je treba vpeti to
tehnologijo. Diplomanti študijskih programov Informatika v sodobni družbi
bodo v organizacijah povezovali oddelke za informatiko z ostalimi oddelki,
zato da bo s pomočjo informacijske tehnologije organizacija hitreje dosegla svoje cilje.
Izvajanje študija prilagajamo vsem skupinam
Ker je med rednimi študenti na vseh treh programih precej zaposlenih,
je urnik narejen tako, da lahko zaposleni študenti obiskujejo velik delež
predavanj in vaj. Študij je podprt z virtualnimi spletnimi učilnicami, zato
lahko študenti od kjer koli spremljajo potek dela pri predmetih in se prek
forumov vključejo v razprave.
Na FIŠ nisi številka!
FIŠ ni fakulteta, kjer se bi koncetracija študenta izgubila v hrupu več sto
študentov, temveč delo poteka v manjših skupinah, ki se hitro spremenijo
v prijetne skupnosti. Študenti na FIŠ niso le številke, temveč partnerji v
pedagoškem procesu. Zadovoljstvo študentov s kvaliteto študija in pedagoškega procesa je na prvem mestu. Individualni potencial študentov se
ne utopi v nepregledni množici, temveč ga profesorji in asistenti opazijo in
negujejo. Mentorski odnos do dobrih študentov pa posameznikom omogoča najboljši individualen študij in dobro kariero.
Bogat obštudijski program
Študentom na FIŠ je na voljo pestro obštudijsko dogajanje. Udeležijo se
lahko zimske in poletne šole ter FIŠ festa, kjer lahko poglobijo in razširijo
svoje znanje na različnih delavnicah in predavanjih, na katerih sodelujejo
tudi zunanji priznani predavatelji. Študenti so v okviru strokovne ekskurzije
obiskali Nizozemsko in Švico.
Usmerjenost v kakovost
Za kakovost vsake fakultete je ključnega pomena, da predavajo profesorji,
ki so resnično strokovnjaki na svojem področju ter so do študentov spoštljivi, a ambiciozni. Na fakulteti stremimo k vrhunski profesorski zasedbi,
ki bo študentom dala veliko znanja in ga veliko tudi zahtevala. Pomemben
kratkoročen cilj fakultete je biti najbolje organizirana in informatizirana fakulteta.
FIŠ se povezuje z gospodarstvom
FIŠ gradi partnerske odnose z gospodarskimi subjekti v želji, da se znanje
in izzivi pretakajo v obeh smereh. Zato so vrata fakultete odprta vsem, ki
želijo predstaviti svojo dobro prakso študentom ali želijo, da profesorji,
asistenti, raziskovalci in študenti s svojim znanjem prispevajo k razvoju
posamezne organizacije. Iščemo celovite rešitve z informacijskimi tehnologijami, študenti pridobijo sposobnost razumevanja, uporabe in priprave
rešitve konkretnih izzivov. FIŠ med drugim sodeluje s podjetji Microsoft,
Krka, Infotehna, Adria Mobil in TPV, Komunala Novo mesto, IBM, Nevtron, Telekom, T-media, Center odprte kode Slovenije.
Kraj predavanj
Novo mesto
Predavanja bodo potekala na Fakulteti za informacijske študije v Novem
mestu, Ul. talcev 3. Občasno pa tudi na Ekonomski šoli Novo mesto, Ul.
talcev 3a.
Urnik
Redni in izredni študij na prvi stopnji se praviloma izvajata tako, da so
predavanja v popoldanskem času ob delavnikih in ob sobotah dopoldne zaradi redno vpisanih zaposlenih študentov. Pri izrednem študiju se
pri posameznem predmetu oblike neposrednega pedagoškega dela s
študenti izvedejo v obsegu najmanj tretjine števila ur, predvidenega za
redni študij. Izredni študij se bo v Novem mestu izvajal, tudi če bo v letnik
vpisanih manj kot 20 študentov, pri čemer bodo izredni študenti smiselno
pridruženi rednim študentom. Izredni študij na drugi stopnji izvajamo v
Novem mestu in v Ljubljani. Predavanja in vaje so v tretjinskem obsegu
in sicer zaporedno. Posamezen predmet se zaključi z izpitnim rokom.
Študijske aktivnosti potekajo v zgoščeni obliki in sicer dvakrat tedensko,
predvidoma ob petkih in sobotah. Predmetnik, izpitni roki, izvajalci in
pogoji za napredovanje študentov v višji letnik so enaki kot na rednem
študiju.
Urniki so prilagojeni tako, da lahko večino vaj in predavanj obiskujejo tudi
zaposleni študenti.
Urnik je študentom dostopen na spletni strani, kjer je omogočeno kreiranje ics datoteke, ki se uvozi v Outlook in Google koledar.
9
Referat
Elektronski naslov: referat@fis.unm.si
Telefon: 07/ 37 37 884
Fax: 059 08 79 03
Uradne ure: v torek in sredo od 9. do 11. ure, v četrtek od 14. do 16. ure
Kontaktna oseba: Marjana Miškovič
Referat je od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro dostopen tudi na
Facebook-u in Twitter-ju, preko katerega obvešča študente o vseh spremembah in pomembnih dogodkih.
10
Spletni referat
Vsak študent ob vpisu dobi geslo za dostopanje do spletnega
referata, ki študentu omogoča:
• vpogled v elektronski indeks,
• prijavo na izpite oz. odjavo,
• ogled obvestil na oglasni deski,
• oddajo prošenj za priznanje izpitov,
• oddajo prošenj za napredovanje v višji letnik ob neizpolnjevanju
vseh pogojev,
• oddajo prošenj za predčasno opravljanje izpitov,
• oddajo pritožb na prošnje,
• vpogled v rešitve oddanih prošenj in vlog,
• oddajo vpisne prijave,
• naročanje potrdil o vpisu.
Učno središče Moodle
Moodle je odprtokodno orodje za izdelavo spletnih učilnic in dopolnjuje
spletni referat FIŠ z dodatnimi možnostmi za objavo gradiv in komunikacijo med učitelji in udeleženci izobraževanj.
Nekatere možnosti, ki jih ponuja Moodle, so:
• razvoj in objava učnih vsebin, tem, nalog itd.,
• tvorjenje seznama pogosto zastavljenih vprašanj in odgovorov,
• objava in dostop do urnikov,
• komunikacija med učitelji in udeleženci izobraževanj prek forumov,
• dodajanje komentarjev, anket itd.,
• oddajanje vaj, seminarskih nalog itd. prek spleta,
• pregled rezultatov oz. ocen,
• izdelava in urejanje enostavnih spletnih strani,
• pregled rezultatov in statistike dela udeležencev izobraževanja.
Povezava na učno središče Moodle Fakultete za informacijske študije je
mogoča na http://moodle.fis.unm.si.
Eduroam
Na FIŠ smo vzpostavili povezavo v federacijo izobraževalnih omrežij Eduroam. Eduroam (education roaming) je mednarodna federacija brezžičnih
omrežij za uporabnike iz izobraževalne in raziskovalne sfere. Uporabnik
se z istim uporabniškim imenom ter geslom povezuje v omrežje Eduroam
ne glede na lokacijo tega omrežja tako v Sloveniji kot v tujini. Za uporabo
je potrebno le odpreti prenosnik in to ne glede na to, kje se uporabnik
nahaja, na domači ustanovi ali na primer na Univerzi v Edinburgu.
11
Knjižnica
Knjižnica je namenjena študentom Fakultete za uporabne družbene
študije v Novi Gorici in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu,
nahaja se na lokaciji Novi trg 5 v Novem mestu. Knjižnična zbirka ima
okoli 8500 enot knjižničnega gradiva (knjige, revije …) in dnevno raste.
Obsega obvezno študijsko literaturo in ostalo literaturo, ki je pomembna
za študijski proces, ter literaturo, ki je zaradi svoje strokovnosti dostopna
samo v naši knjižnici. Poleg knjižnega gradiva nudimo tudi oddaljen dostop do podatkovnih baz člankov, abstraktov in drugih besedil v polnem
formatu (PDF), do katerih se lahko dostopa z uporabniškim imenom in
geslom prek oddaljenega dostopa tudi od doma.
Na naši spletni strani lahko dobite vse informacije o knjižnici, storitvah,
iščete po njenem katalogu, dostopate do podatkovnih zbirk prek oddaljenega dostopa ... ter se seznanite z novostmi.
12
Knjižnica je za uporabnike odprta:
PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK IN PETEK: od 12. do 16. ure ter
v SREDO: od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Slavnostna otvoritev novih prostorov
Prijavni roki in vpis
Kandidati za vpis v študijska programa
1. stopnje se prijavijo v treh rokih:
1. prijavni rok od 5. 2. 2013 do 5. 3. 2013
Kandidati pošljejo Prvo prijavo za vpis v 1. letnik (obrazec DZS 1,71/1)
s priporočeno pošiljko na naslov: Visokošolska prijavno-informacijska
služba, Univerza v Ljubljani, p. p. 524, 1001 Ljubljana, najkasneje do 5.
3. 2013.
Prijavo lahko oddajo tudi na spletni strani www.vpis.uni-lj.si.
2. prijavni rok od 22. 8. 2013 do 29. 8. 2013
Podatki o še prostih vpisnih mestih bodo 21. 8. 2013 objavljeni na spletni
strani Visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani in
na fakulteti.
V drugem roku se na še prosta mesta lahko prijavijo kandidati, ki niso bili
sprejeti v nobenega od v Prvi prijavi napisanih študijskih programov. Drugo prijavo za vpis lahko oddajo tudi tisti, ki niso oddali Prve prijave za vpis.
Obrazec Druga prijava za vpis v 1. letnik bo na voljo od 22. 8. 2013 dalje.
Kandidati ga pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p. p. 524, 1001 Ljubljana,
najkasneje do 29. 8. 2013.
Prijavo lahko oddajo tudi na spletni strani www.vpis.uni-lj.si
3. prijavni rok od 1. 10. 2013 do 5. 10. 2013
Če po izteku 2. prijavnega roka še ostanejo prosta vpisna mesta se lahko
v 3. roku za redni študij prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo vpisne pogoje.
Prijavijo se lahko kandidati, ki so oddali prvo ali drugo prijavo in se v izbirnem postopku niso uvrstili v nobenega od v prijavi naštetih študijskih
programov in kandidati, ki se prijavljajo za izredni študij.
V tretjem roku se lahko prijavijo tudi kandidati, ki želijo zamenjati študijski
program in te pravice oziroma pravice do ponavljanja še niso izkoristili.
Na fakulteto pošljejo Tretjo prijavo za vpis v 1. letnik (obrazec DZS 1,71/3)
s priporočeno pošiljko in priložijo overjene fotokopije spričeval 3. in 4.
letnika ter zaključnega spričevala.
Vzporedni študij in nadaljevanje študija po merilih za prehode:
Kandidati se prijavijo z obrazcem, ki bo objavljen na spletni strani
fakultete. Obrazec izpolnijo elektronsko in ga natisnejo, podpišejo ter
ga skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev za vpis pošljejo na naslov
fakultete od 1. 9. 2013 do 17. 9. 2013.
13
Prijava za vpis v študijski program 2. in 3.
stopnje:
Prijava za vpis na magistrski in doktorski študijski program mora vsebovati:
• podpisano prijavnico,
• overjeno kopijo diplome ali potrdila o diplomiranju,
• potrdilo o povprečni oceni za vse letnike skupaj in oceni diplome
(potrdilo za celoten študij – izdaja fakulteta, na kateri je kandidat diplomiral).
Prijavnica z navodili bo po objavi razpisa v mesecu maju na voljo na spletni strani fakultete: www.fis.unm.si.
Kandidati prijave z vsemi potrdili pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov
fakultete, najkasneje do izteka prijavnega roka.
Prijavni rok: bo obljavljen v razpisu
14
Vsi kandidati bodo k vpisu pisno povabljeni.
Primerjava VS
študijskega programa na
FIŠ po številu predmetov
s posameznega področja
z nekaterimi sorodnimi
študijskimi programi
študij o informacijskih sistemih
študij o informacijskih
sistemih
študij o informacijskih sistemihštudij informatike in
študij informatike in
komunikacijskih tehnologij
komunikacijskih tehnologij
študij
informatike in
študij o informacijskih
sistemih
študij poslovne informatike
komunikacijskih tehnologij
študij poslovne informatike
študij informatike in
študij družboslovne komunikacijskih
študij poslovne
informatike
tehnologij
študij družboslovne informatike
informatike
študij
poslovne
informatike
študij računalništva
študij družboslovne informatike študij računalništva
FIŠ družboslovne informatike
študij
študij računalništva
FIŠ
0%
računalništva
IT
10% študij
FIŠ
20%
30%
družboslovje
metodologija
IT
IT
40%
družboslovje
družboslovje
metodologija
metodologija
50%
FIŠ
IT
60%
70%
80%
0% 10%
družboslovje
20%
0% metodologija
10% 20%
30%
0%
90%
30%
40%
10%
20%
100%
40%
50%
50%
60%
30%
60%
70%
40%
70%
80%
50%
80%
90%
Bolonjski študijski
programi 2013/2014
Fakulteta za informacijske študije bo v študijskem letu
2013/14 izvajala študijske programe 1., 2. in 3. stopnje, ki so
pripravljeni v skladu s pravili in načeli bolonjske deklaracije.
Vsi programi so interdisciplinarni in uporabno naravnani.
Študijska programa
1. stopnje
- visokošolski strokovni študijski program
Informatika v sodobni družbi (VS),
- univerzitetni študijski program
Informatika v sodobni družbi (UN).
Študijski program
2. stopnje
- magistrski študijski program
Informatika v sodobni družbi.
Študijski program
3. stopnje
- doktorski študijski program
Informacijska družba.
15
Profil diplomanta
Diplomanti študijskega programa prve stopnje bodo imeli temeljna znanja
s področja informacijske tehnologije, raziskovalnih metod in družboslovja.
Poznali bodo informacijske sisteme, baze podatkov, programiranje v
različnih okoljih, poleg tega pa tudi koncept poslovnih procesov in metode za njihovo informacijsko podprtje. S širokim naborom raziskovalnih
metod bodo lahko obvladovali velike količine podatkov in iz njih pridobivali koristne informacije. Bogat nabor vsebin s področja organizacije,
sociologije, ekonomije, politologije jim bo dal širok pogled na dogajanje
v sodobni družbi in jim omogočal, da bodo znali vpenjati informacijske
tehnnologije v poljubne družbene in organizacijske okvirje.
Diplomanti se bodo lahko takoj po prvi stopnji vključili v kreativni delovni
proces ali pa nadaljevali študij na drugi in kasneje na tretji stopnji.
Diplomanti magistrskega študijskega programa druge stopnje bodo
temeljno znanje s prve stopnje nadgradili z novimi znanji s področja informacijske tehnnologije, raziskovalnih metod in družboslovja.
16
Natančneje bodo študirali procesne načine delovanja organizacije in
postopke za informacijsko podprtje teh procesov. Študirali bodo rešitve
in metode za varno elektronsko poslovanje, za upravljanje IKT, za revizijo
informacijskih sistemov, za izvajanje IKT projektov. Kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode jim bodo omogočile reševanje kompleksnih
raziskovalnih problemov, nova sociološka znanja pa jim bodo širila poglede na družbo in jim omogočala, da bodo v praksi premoščali prepade
med informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter uporabniki te tehnologije.
S svojim širokim interdisciplinarnim znanjem se bodo lahko enostavno
vključili v kreativni delovni proces v različnih organizacijah ali pa nadaljevali
študij na tretji stopnji.
Uvodni dan študijskega leta 2011/2012
Zaposlitvene možnosti
Zaključen študij na Fakulteti za informacijske študije nudi zelo široke zaposlitvene možnosti v okviru regije pa tudi drugod po Sloveniji in v tujini,
posebno zaradi kombinacije obsežnega nabora znanj s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije z raziskovalnimi metodami in širokega
družboslovnega znanja.
Diplomanti se bodo lahko zaposlili v:
• oddelkih za področje informatike,
• vseh organizacijah, kjer nimajo posebnega oddelka za informacijsko
tehnologijo in je treba poleg dela na področju IKT opravljati še druge
poslovne naloge,
• organizacijah, v katerih je treba zajeti in statistično obdelati veliko
količino podatkov: prodaja, trženje, stiki z javnostmi,
• vseh oddelkih podjetij s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT),
• javnih ustanovah, v katerih preučujejo in nadzirajo povezave med IKT in
družbo.
Ustvarjamo strokovnjake za nove poklice prihodnosti: tehnolog v oblaku,
manager spletnih omrežij, podatkovni teholog ...
Novi prostori
17
Študijska programa
1. stopnje
Visokošolski strokovni študijski program
Informatika v sodobni družbi
Stopnja: 1. stopnja
Trajanje programa: 3 leta (6 semestrov), 180 kreditnih točk (KT)
Način izvajanja študija: redni, izredni
Kraj izvajanja študija: Novo mesto
Strokovni naslov diplomanta/ke:
18
• diplomirani družboslovni informatik (VS)
• diplomirana družboslovna informatičarka (VS)
• skrajšano dipl. družb. inf. (VS)
Med študijem po tem študijskem programu študenti pridobijo širok nabor
znanja s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, raziskovalnih
metod, sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva in politologije,
kar jim daje širok pogled na dogajanje v sodobni družbi in jim omogočalo,
da bodo znali graditi mostove med informacijsko tehnologijo in potrebami
v sodobni družbi.
Študijski program študentom omogoča:
• pridobitev poglobljenega strokovnega znanja s področja IKT (informacijski sistemi, baze podatkov, programiranje v različnih okoljih, informatizacija poslovnih procesov, eletronske storitve),
• bogato metodološko znanje: kvantitativne (statistične) in kvalitativne
raziskovalne metode,
• široko znanje o teoretičnih in metodoloških konceptih na področju
družbenih ved, o pomenu in uporabnosti IKT v sodobni družbi ter interakcijah med IKT in sodobno družbo. V ta okvir spadajo znanja iz sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva, politologije, komunikacije
...
Diplomanti programa so usposobljeni za samostojno iskanje novih virov
znanja in uporabo raziskovalnih metod. Znajo se sporazumevati v stroki
in – zaradi naraščajočih potreb po interdisciplinarnih profilih in pristopih k
reševanju problemov – tudi med strokami. Diplomante odlikuje strokovna
kritičnost in odgovornost ter iniciativnost in samostojnost pri izvajanju zahtevnih strokovnih del.
S svojim znanjem so diplomanti vezni členi med tistimi osebami (službami),
ki skrbijo za tehnologijo v ožjem pomenu besede (sistemski inženirji, programerji ...), in službami, ki tehnologijo potrebujejo za izvajanje svojih nalog (proizvodnja, prodaja, nabava, vodenje ...).
Redni in izredni študij
Na Fakulteti za informacijske študije spodbujamo, da se tudi redno zaposleni vpišejo v redni študij, če le izpolnjujejo pogoje za vpis. Redni študij tako
prilagodimo redno zaposlenim rednim študentom, kar v praksi pomeni, da
je velika večina predavanj v popoldanskem času in ob sobotah zjutraj, prav
tako je v popoldanskem času vsaj en termin vaj za vsak predmet.
Če je izrednih študentov malo, so pri študijskem procesu zaradi načina
izvajanja rednega študija pridruženi rednim študentom.
Program je zasnovan izrazito interdisciplinarno. Študenti usvojijo temeljna
znanja iz družbenih ved (sociologije in politologije) ter temeljna in aplikativna znanja iz informatike. V manjši meri, a še vedno v zadostnem obsegu
za oblikovanje širokega in uporabnega strokovnega profila, pa usvojijo
tudi znanja s področja prava, poslovnih in upravnih ved. Veliko pozornosti
je posvečene matematiki, statistiki ter kvalitativnim in kvantitativnim metodam raziskovanja v družboslovju.
Vpisni pogoji
V prvi letnik se lahko vpiše:
• kdor je opravil maturo,
• kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit v katerem koli
srednješolskem programu,
• kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število
razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati izbrani glede na splošni
učni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oz. splošni maturi (60 %
točk) in splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).
Neposredno v drugi letnik se lahko vpiše:
• kdor je končal višješolski strokovni program, sprejet po 1. 1. 1994, če
izpolnjuje pogoje za vpis v visokošolski strokovni program. Pogoj za
vpis v drugi letnik je opravljena diploma višjega strokovnega študija.
Vpisani študenti morajo do vpisa v tretji letnik opraviti diferencialne
izpite v obsegu največ 30 KT, ki izhajajo iz razlik med programoma. Diferencialne izpite predpiše na podlagi pisne prošnje za vpis in ustreznih
dokazil pristojni organ FIŠ;
• kandidati, ki so zaključili prvi letnik na drugem visokošolskem strokovnem študijskem programu. Pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje
za prehod kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do vpisa v
tretji letnik.
Neposredno v tretji letnik se lahko vpiše:
• kdor je končal višješolski študij, sprejet pred 1. 1. 1994. Prehod je
možen v primeru, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v visokošolski
strokovni program. Pogoj za vpis v tretji letnik je diploma višješolskega
študija. Vsi kandidati morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti
diferencialne izpite iz izbranih predmetov prvega in drugega letnika, ki
jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ FIŠ na
osnovi ugotovljenih razlik med programoma:
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe s študijskih področij računalništva in informatike, mu pristojni
organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne
izpite v obsegu največ 12 KT;
19
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo
v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede,
mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše
diferencialne izpite v obsegu največ 18 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska področja družbene
vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ FIŠ na podlagi
pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ
30 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske
izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu
največ 60 KT.
20
Vpišejo se lahko tudi diplomanti katerega koli visokošolskega strokovnega in univerzitetnega programa, če izpolnjujejo pogoje za vpis v
visokošolski strokovni program. Vsi kandidati morajo do prijave teme
diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov
1. in/ali 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše
pristojni organ FIŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske
strokovne izobrazbe iz študijskih področij računalništva in informatike, mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod
predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 6 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske
strokovne izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in
upravne vede, mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za
prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske
strokovne izobrazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska
področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni
organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske
strokovne izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne
izpite v obsegu največ 60 KT.
Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so zaključili dva letnika na drugem
visokošolskem strokovnem študijskem programu. Pristojni organ FIŠ na
podlagi pisne prošnje za prehod kandidatu predpiše obveznosti, ki jih
mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.
Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje
v tujini.
Predmetnik
Program tvorijo skupni obvezni predmeti (1., 2., 3. letnik) in izbirni predmeti (2. in 3. letnik). Prvi trije semestri predstavljajo osnovo študija, t. i. studium generale, v katerem študent usvoji ključna teoretska in metodološka
znanja s področja družbenih ved ter osnovna znanja iz informatike in programiranja. V četrtem in petem semestru študent poleg dveh obveznih
metodoloških in enega aplikativnega obveznega predmeta poglobi znanja
s področja informatike s poudarkom na informacijskih sistemih, bazah
podatkov in e-poslovanju.
V četrtem in petem semestru je študentu omogočena tudi zunanja izbirnost. V šestem semestru študent opravi dva izbirna predmete, prakso
in diplomsko nalogo. To lahko opravi tako na FIŠ kot tudi na partnerski
ustanovi v Sloveniji ali tujini.
Študenti v času študija opravijo 25 predmetov, opravijo študijsko prakso
in študij zaključijo z zaključnim projektom oziroma diplomsko nalogo.
Kreditno vrednotenje študijskega programa po letnikih
1. letnik
Zap.
Učne enote
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
1. semester
P
št.
Razvoj slovenske
družbe
Metode raziskovanja
Osnove informacijske
tehnologije
Matematične metode 1
Statistične metode 1
Temelji organizacije
Temelji delovanja
gospodarstva
Matematične metode 2
Statistične metode 2
Osnove programiranja
SKUPAJ
V
LV
2. semester
kt
p
v
lv
KT
kt
30 45
5
5
30 30 15
30 0 45
6
6
6
6
30 30
30 30 15
6
6
6
6
6
6
30 45
30 45
30
30
30
150 150 75 29 150
6
6
45
6 6
30 15 6 6
0 45 7 7
165 60 31 60
2. letnik
Zap.
Učne enote
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
1. semester
P
št.
Uvod v družbeno
teorijo
Politični sistemi in
javnopolitične analize
Informacijski sistemi
Uvod v multivariatno
analizo
Baze podatkov in
analize podatkov
Metode analize omrežij
Informacijska družba
Oblikovanje in
programiranje
spletnih strani
Izbirni predmet 1
Izbirni predmet 2
SKUPAJ
V
LV
2. semester
kt
p
v
lv
KT
kt
30 45
6
6
30 45
6
6
30 45
30 30 15
6
7
6
7
30
6
6
0
45
30
30
30
0
0
0
45
45
45
6
5
6
6
5
6
30 15 30 6 6
30 15 30 6 6
150 165 60 31 150 30 195 29 60
21
3. letnik
Zap.
Učne enote
št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Informacijska podpora
poslovnih procesov
Osnove podjetništva
Menedžment projektov
Poslovanje v
elektronski dobi
Ekonomika
organizacije
Delovna praksa
Diplomska naloga
SKUPAJ
1. semester
2. semester
p
V
LV
kt
30
0
45
6
6
30 30 15
30 30 15
30 0 45
6
6
6
6
6
6
30 45
6
6
150 105 120 30
18 18
12 12
30 60
0
v
0
lv
KT
P
0
kt
Pomen kratic: P – predavanja; V – vaje; LV – laboratorijske vaje; KT – kreditne točke po ECTS.
22
Izbirni predmeti
Zap.
Učna enota
Org. študijsko
delo
P
V
Metode evalvacije
Metode kvalitativne analize
Poslovna etika
Menedžment kakovosti in poslovne
odličnosti
Organizacijsko komuniciranje
Vodenje organizacij in procesov
Iskanje zaposlitve
Fundraising
Komunikacijski trening
Ekonomska sociologija
Menedžment v javnem in neprofitnem sektorju
Modeli procesov v organizaciji z
UML
Vpliv informacijske tehnologije
pri e-poslovanju
Ravnanje podjetja z informacijami
in znanjem
Odkrivanje zakonitosti o podatkih
Operacijski sistemi
Komunikacijska omrežja
Razvoj programskih rešitev za
mala podjetja
Poslovanje s paketi z odprto kodo
Osnove dokumentnih sistemov
MOBILNE PLATFORME
30
30
30
30
45
45
45
45
6
6
6
6
30
30
30
15
30
30
30
45
45
45
45
45
45
45
15
6
6
6
6
6
6
6
30
0
45
6
30
15
30
6
30
15
30
6
30
30
30
30
15
15
15
15
30
30
30
30
6
6
6
6
30
30
30
15
0
0
30
45
45
6
6
6
št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
KT
LV
Pogoji za napredovanje
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj
45 KT iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora
študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in doseči najmanj 45 KT
iz drugega letnika.
Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni
dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo,
daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na
vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.
Pogoji za dokončanje študija
Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti,
predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po KT.
Študent, ki se vpiše v drugi letnik po zaključenem študiju na višješolskem
strokovnem programu, sprejetem po 1. 1. 1994, mora opraviti vse
predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in
tretjega letnika v obsegu najmanj 120 KT.
Če se študent vpiše v tretji letnik po zaključenem študiju na visokošolskem
strokovnem programu oz. višješolskem programu, sprejetem pred 1. 1.
1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske
obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 KT.
Študij se zaključi s pripravo in z ustnim zagovorom diplomske naloge.
23
Univerzitetni študijski program
Informatika v sodobni družbi
Stopnja: 1. stopnja
Trajanje programa: 3 leta (6 semestrov), 180 kreditnih točk (KT)
Način izvajanja študija: redni
Kraj izvajanja študija: Novo mesto
Strokovni naslov diplomanta/ke:
• diplomirani družboslovni informatik (UN)
• diplomirana družboslovna informatičarka (UN)
• skrajšano dipl. družb. inf. (UN)
24
Med študijem po tem študijskem programu študenti tako kot na
visokošolskem strokovnem programu pridobijo širok nabor znanja s
področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, raziskovalnih metod,
sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva in politologije, kar jim da
širok pogled na dogajanje v sodobni družbi in jim omogoča, da znajo graditi mostove med informacijsko tehnologijo in potrebami v sodobni družbi.
Študijski program študentom omogoča:
• pridobitev poglobljenega teoretičnega in praktičnega znanja s področja
IKT (informacijski sistemi, baze podatkov, programiranje v različnih
okoljih, informatizacija poslovnih procesov, eletronske storitve),
• bogato teoretično in praktično metodološko znanje: matematika, kvantitativne (statistične) in kvalitativne raziskovalne metode, metode za
analizo omrežij,
• široko, a vendar poglobljeno znanje o teoretičnih in metodoloških konceptih na področju družbenih ved, o pomenu in uporabnosti IKT v
sodobni družbi in o interakcijah med IKT in sodobno družbo. V ta okvir
spadajo znanja iz sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva,
politologije, komunikacij ...
Diplomanti programa so usposobljeni za samostojno iskanje novih virov
znanja in uporabo raziskovalnih metod pri reševanju kompleksnih nalog
in problemov. Znajo se sporazumevati v stroki in – zaradi naraščajočih
potreb po interdisciplinarnih profilih in pristopih k reševanju problemov
– tudi med strokami. Diplomante odlikuje strokovna kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju zahtevnih
del s širšega področja informacijsko komunikacijske tehnologije (izvajanje novih projektov, optimizacija in informatizacija poslovnih procesov,
izkoriščanje obstoječe IKT za boljše poslovanje).
S svojim znanjem so diplomanti vodilni vezni členi med tistimi osebami
(službami), ki skrbijo za tehnologijo v ožjem pomenu besede (sistemski
inženirji, programerji ...), in službami, ki tehnologijo potrebujejo za izvajanje
svojih nalog (proizvodnja, prodaja, nabava, vodenje ...).
Čeprav se diplomanti lahko takoj po prvi stopnji vključijo v kreativni delovni
proces, pričakujemo, da jih večina nadaljuje študij na drugi bolonjski stopnji in mogoče kasneje še na tretji stopnji.
Vpisni pogoji
V prvi letnik se lahko vpiše:
• kdor je opravil maturo,
• kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme
biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ,
• kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število
razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati izbrani po kriteriju
doseženih točk splošnega učnega uspeha v tretjem in četrtem letniku (40
% točk) in splošnega učnega uspeha pri maturi oziroma poklicni maturi
(60 % točk) oz. glede na splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk),
splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk) in uspeh pri izpitu iz maturitetnega predmeta (20 % točk).
Neposredno v drugi letnik se lahko vpišejo:
• kandidati, ki so zaključili prvi letnik na drugem univerzitetnem študijskem
programu. Pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do vpisa v tretji letnik.
Vpisni pogoji
V 3. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Informatika
v sodobni družbi se lahko vpišejo diplomanti kateregakoli visokošolskega
strokovnega ali univerzitetnega študijskega programa in kdor je končal
višješolski program, sprejet pred 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis
v univerzitetni študijski program.
Skladno z veljavnimi Merili za prehode med študijskimi programi se lahko
diplomant študijskega programa za pridobitev visokošolske strokovne
izobrazbe, ki se je vpisal brez splošne mature, vključi v študijski program
za pridobitev univerzitetne izobrazbe v 3. letnik, če je zaključil študij po
programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s povprečno oceno
najmanj 8.0.
Kdor je končal višješolski program, sprejet pred 1. 1. 1994, mora do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše
pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:
• če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz študijskih področij računalništva in informatike, mu pristojni
organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT;
• če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo
v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu
pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše
diferencialne izpite v obsegu največ 18 KT;
• če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska področja družbene
vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na
podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu
največ 30 KT;
25
• če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske
izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na
podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu
največ 60 KT.
Diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega
študijskega programa morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti
diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem
obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:
• če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske
strokovne izobrazbe iz sorodnih strokovnih področij (računalništvo in
informatika), mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za
prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 6 KT.
26
• če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske
strokovne izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike,
ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne
vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod
predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT.
• če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske
strokovne izobrazbe iz ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska
področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne
izpite v obsegu največ 30 KT.
• če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske
strokovne izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ
fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne
izpite v obsegu največ 60 KT.
Vloge za prehode obravnava pristojni organ fakultete individualno na podlagi posredovane prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije.
V 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so zaključili dva letnika na
drugem univerzitetnem študijskem programu. Pristojni organ fakultete
na podlagi pisne prošnje za prehod kandidatu predpiše obveznosti, ki jih
mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.
Predmetnik
Program tvorijo skupni obvezni predmeti (1., 2., 3. letnik) in izbirni predmeti (2. in 3. letnik). Prvi trije semestri predstavljajo osnovo študija, t. i. studium generale, v katerem študent usvoji ključna teoretska in metodološka
znanja s področja informatike, družbenih, poslovnih in organizacijskih
ved. V četrtem in petem semestru študent poglobi znanja s področja informatike s poudarkom na informacijskih sistemih, bazah podatkov, informatizaciji poslovnih procesov in e-poslovanju.
V četrtem in petem semestru je študentu omogočena tudi zunanja izbirnost. V šestem semestru študent opravi tri izbirne predmete in diplomsko
nalogo. To lahko opravi tako na FIŠ kot tudi na partnerski ustanovi v Sloveniji ali tujini.
Študenti v času študija opravijo 28 predmetov in študij zaključijo z
zaključnim projektom oziroma diplomsko nalogo.
Kreditno vrednotenje študijskega programa po letnikih
1. letnik
Zap.
Učne enote
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
1. semester
P
št.
Struktura slovenske
družbe
Družboslovna
raziskovalna
metodologija
Uvod v informatiko
Matematika 1
Statistika 1
Teorija organizacije
Temelji ekonomije
Matematika 2
Statistika 2
Uvod v programiranje
SKUPAJ
V
LV
2. semester
kt
p
v
lv
KT
kt
30 45
5
5
30 30 15
6
6
30 0 45
30 45
30 30 15
6
6
6
6
6
6
45
6 6
45
6 6
45
6 6
30 15 6 6
0 45 7 7
165 60 31 60
30
30
30
30
30
150 150 75 29 150
2. letnik
Zap.
Učne enote
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
1. semester
P
št.
Družbena teorija
Politične ureditve in
analiza politik
Informacijski sistemi
Multivariatna analiza
Baze podatkov in
analize podatkov
Analiza omrežij
Teorije informacijske
družbe
Spletno
programiranje
Izbirni predmet 1
Izbirni predmet 2
SKUPAJ
V
LV
2. semester
kt
p
v
lv
KT
kt
30 45
30 45
6
6
6
6
30 45
30 30 15
30 0 45
6
7
6
6
7
6
30
30
0
0
45
45
6
5
6
5
30
0
45
6
6
30 15 30 6 6
30 15 30 6 6
150 165 60 31 150 30 195 29 60
27
3. letnik
Zap.
Učne enote
1.
2.
3.
4.
5.
4.
5.
6.
7.
1. semester
P
št.
Raziskovalni praktikum
Informatizacija
poslovnih procesov
Podjetništvo
E-poslovanje
Projektni menedžment
Izbirni predmet 3
Izbirni predmet 4
Izbirni predmet 5
Diplomska naloga
SKUPAJ
V
2. semester
p
v
kt
15 30 30
30 0 45
6
6
6
6
30 30 15
30 0 45
30 15 30
6
6
6
6
6
6
30 6 6
30 6 6
30 6 6
12 12
90 30 60
30 15
30 15
30 15
135 75 165 30 90 45
lv
KT
LV
kt
Pomen kratic: P – predavanja; V – vaje; LV – laboratorijske vaje; KT – kreditne točke po ECTS.
28
Izbirni predmeti
Zap.
Učna enota
Org. študijsko
delo
P
V
Metode evalvacije
Metode kvalitativne analize
Poslovna etika
Menedžment kakovosti
in poslovne odličnosti
Organizacijsko komuniciranje
Vodenje organizacij in procesov
Iskanje zaposlitve
Fundraising
Komunikacijski trening
Ekonomska sociologija
Menedžment v javnem in
neprofitnem sektorju
Modeliranje poslovnih procesov
Tehnologije e-poslovanja
Administracija podatkovnih baz
Upravljanje z informacijami
in znanjem
Operacijski sistemi
Komunikacijska omrežja
Informatizacija malih podjetij
Odprtokodne rešitve
Osnove dokumentnih sistemov
MOBILNE PLATFORME
30
30
30
30
45
45
45
45
6
6
6
6
30
30
30
15
15
30
30
45
45
45
45
60
45
45
15
6
6
6
6
6
6
6
30
30
30
30
0
15
0
15
45
30
45
30
6
6
6
6
30
30
30
30
30
30
15
15
15
15
0
0
30
30
30
30
45
45
6
6
6
6
6
6
št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
KT
LV
Pogoji za napredovanje
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj
45 KT iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora
študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in doseči najmanj 45 KT
iz drugega letnika.
Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni
dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo,
daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na
vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.
Pogoji za dokončanje študija
Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti,
predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 KT. Če se študent
vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na visokošolskem strokovnem
programu, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne
študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 KT.
Študij se zaključi s pripravo in z ustnim zagovorom diplomske naloge.
29
Študijski program
2. stopnje
Magistrski študijski program
Informatika v sodobni družbi
Stopnja: 2. stopnja
Trajanje programa: 2 leti (4 semestre), 120 kreditnih točk (KT)
Način in kraj izvajanja študija:
• Novo mesto (redni, izredni)
• Ljubljana (izredni)
Strokovni naslov diplomanta/ke:
30
• magister družboslovne informatike
• magistrica družboslovne informatike
• skrajšano mag. družb. inf.
Študenti na magistrskem študijskem programu Informatika v sodobni
družbi utrdijo svoj interdisciplinaren profil. Na področju informacijsko
komunikacijske tehnologije nadgrajujejo temeljno znanje, ki so ga pridobili
na prvi stopnji ali prek diferencialnih izpitov, s kompleksnim znanjem o varnosti elektronskega poslovanja, o vseh vidikih informatizacije organizacije,
o izvajanju projektov s področja IKT (razvoj in/ali uvajanje novih tehnologij
in/ali novih metod dela), o informacijskih sistemih ipd. S tem znanjem
znajo kritično presojati raven trenutne IKT podpore v organizaciji in voditi
projekte posodabljanja oz. razvoja novih oblik IKT podpore poslovanju.
Metodološko znanje, pridobljeno na prvi stopnji študija, zaokrožijo s celovitim naborom kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Z njimi
se neposredno usposobijo za pisanje magistrske naloge, v praksi pa za
reševanje kompleksnih problemov, pri katerih je nujna kombinacija več
metod za rešitev raziskovalnega problema.
Vso to znanje je oplemeniteno s študijem najsodobnejših družbenih konceptov, kar študentom širi pogled na dogajanje v okolici in jih vodi do
kritičnega razmišljanja ter poglobljenega razumevanja pomena in uporabe
IKT v sodobni družbi. Na osnovi dobrega poznavanja vseh zmožnosti
uporabe IKT lahko vodijo razvoj novih postopkov in storitev.
Diplomanti magistrskega študijskega programa Informatika v sodobni
družbi v praksi premoščajo prepade med informacijsko in komunikacijsko
tehnologijo ter uporabniki te tehnologije.
Redni in izredni študij
Na Fakulteti za informacijske študije spodbujamo, da se tudi redno zaposleni vpišejo v redni študij, če le izpolnjujejo pogoje za vpis. Redni
študij tako prilagodimo redno zaposlenim rednim študentom, kar v praksi
pomeni, da je velika večina predavanj v popoldanskem času in ob sobotah zjutraj.
Če je izrednih študentov malo, so pri študijskem procesu zaradi načina
izvajanja rednega študija pridruženi rednim študentom.
Vpisni pogoji
V prvi letnik se poleg diplomantov programa 1. stopnje Informatika v
sodobni družbi lahko vpiše:
• kdor je končal študijski program prve stopnje s študijskih področij
računalništva in informatike ter je dosegel najmanj 180 kreditnih točk;
• kdor je končal študijski program prve stopnje s področja družboslovne
ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede
ter poslovne in upravne vede, ter je dosegel najmanj 180 kreditnih točk;
• kdor je končal študijski program prve stopnje iz ostalih strokovnih
področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in
upravne vede. Kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje
za vpis predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 18 KT;
• kdor je končal študijski program prve stopnje iz ostalih študijskih
področij. Kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za vpis
predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 24 KT.
Za diplomante visokošolskih strokovnih študijskih programov pred bolonjskim sistemom se smiselno uporabljajo določila za diplomante
1. stopnje po bolonjskem sistemu.
V drugi letnik magistrskega študijskega programa se poleg študentov
1. letnika magistrskega študijskega programa Informatika v sodobni
družbi lahko vpiše:
• kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe
s študijskih področij računalništva in informatike (pred bolonjskim sistemom). Kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje predpiše
diferencialne izpite v obsegu največ 6 KT;
• kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe s
področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska
področja družbene vede ter poslovne in upravne vede (pred bolonjskim
sistemom). Kandidatu pristojni organ FIŠ predpiše diferencialne izpite v
obsegu največ 12 KT;
• kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe
iz ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska področja družbene
vede ter poslovne in upravne vede (pred bolonjskim sistemom). Kandidatu pristojni organ FIŠ predpiše diferencialne izpite v obsegu največ
30 KT;
• kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz
ostalih študijskih področij (pred bolonjskim sistemom). Kandidatu pristojni organ FIŠ predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 45 KT.
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število
razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na
povprečno oceno dodiplomskega študija.
Vloge za prehode med ostalimi programi, programi specialističnih študijev,
programi znanstvenih magistrskih študijev (pred bolonjskim sistemom) in
bolonjskih magistrskih študijev obravnava pristojni organ FIŠ individualno
na podlagi prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije.
Predmetnik magistrskega študijskega programa
Program vsebuje petnajst predmetov, od katerih jih je enajst obveznih in
štirje izbirni. Zaključi se z izdelavo magistrske naloge.
31
Kreditno vrednotenje študijskega programa po letnikih
1. letnik
Zap.
Učne enote
1.
2.
3.
4.
5.
32
6.
7.
8.
9.
10.
1. semester
P
št.
Sodobne družbene
teorije
Kvalitativno
raziskovanje v
družbenih vedah
Metode kvantitativne
analize
Menedžerski
informacijski sistemi
Družbeni vidiki uporabe
informacijsko
komunikacijskih
tehnologij
Projekti
informacijskih
tehnologij
Varnost
elektronskega
poslovanja
Informatizacija
organizacije
Izbirni predmet 1
Izbirni predmet 2
SKUPAJ
V
LV
2. semester
kt
p
v
lv
KT
kt
30 15
6
6
30 30
7
6
30
30
7
7
30
30
5
6
5
5
30 10
30 10 20
7
7
30 10 20
6
6
30 10 20
7
7
30 10 10 5 5
30 10 10 5 5
150 55 60 30 150 50 80 30 60
2. letnik
Zap.
Učne enote
1.
2.
3.
4.
5.
6.
3. semester
P
št.
Magistrski
raziskovalni seminar
Upravljanje
informacijsko
komunikacijske
tehnologije
Preizkušanje,
evalvacija in
revidiranje
informacijskih
sistemov
Izbirni predmet 3
Izbirni predmet 4
Magistrska naloga*
SKUPAJ
V
LV
4. semester
kt
p
v
lv
KT
kt
15 30
8
8
30 20 10
6
6
30 10 10
6
6
30 10 10
30 10 10
5 5
5 5
10
20 30
75 60 20 30 60 20 20 30 60
*Študent v tretjem semestru izbere mentorja magistrske naloge, s katerim skozi konzultacije
izdelata osnutek/predlog magistrske naloge. Ko tega mentor oceni kot pozitivnega, pridobi 10
KT. V drugem semestru študent opravi dva izbirna predmeta in izdela ter zagovarja magistrsko
nalogo. Magistrska naloga je tako skupaj z osnutkom/predlogom vredna 30 KT.
Izbirni predmeti
Zap.
Učna enota
Org. študijsko
delo
P
V
LV
Kakovost informacij
Multimedijski sistemi
Raziskovanje interneta
Anketno raziskovanje
Medkulturno izobraževanje in
kompetence
Komuniciranje v medkulturnem
okolju
Strategije evropskega
povezovanja
Menedžment medkulturnih razlik
Lobiranje in pogajanja v EU
Podatkovno rudarjenje
Sistemi ePoslovanja B2C in B2B
Odločitveni modeli, sistemi za
podporo odločanju
Menedžment znanja
Procesi in dokumentni sistemi
RAČUNALNIŠKA FORENZIKA
OSNOVE BIOMETRIJE
30
30
30
30
30
10
10
10
10
20
10
10
10
10
30
20
5
30
20
5
30
30
30
30
30
20
20
20
20
20
5
5
5
5
5
30
30
30
30
10
10
10
10
št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
10
10
10
10
KT
5
5
5
5
5
5
5
5
5
Pogoji za napredovanje
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45
KT iz prvega letnika.
Fakulteta lahko odobri napredovanje v višji letnik, tudi če študent ni
dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo,
daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na
vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.
Pogoji za dokončanje študija
Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom
predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor magistrske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 120 kreditnih točk,
predvidenih s študijskim programom.
33
Študijski program
3. stopnje
Doktorski študijski program
Informacijska družba
Stopnja: 3. stopnja
Trajanje programa: 3 leta (6 semestrov), 180 kreditnih točk (KT)
Način izvajanja študija: redni
Kraj izvajanja študija: Novo mesto
Znanstveni naslov diplomanta/ke:
34
• doktor znanosti
• doktorica znanosti
• skrajšano dr. pred imenom in priimkom
V doktorsko diplomo se kot znanstveno področje, s katerega je naslov
pridobljen, vpiše: s področja informacijske družbe.
Temeljni cilj doktorskega študija Informacijska družba je izobraziti doktorande za raziskovalno delo in ustvarjanje novega znanja na področjih,
ki so povezana z informacijsko družbo: informacijsko komunikacijska
tehnologija, medorganizacijsko poslovanje, uporaba IKT v političnih
in upravnih sistemih in družbeni fenomeni uporabe IKT. V sklopu doktorskega študija študent osvoji zahtevno raziskovalno metodologijo, ki
nadgradi parcialne metode iz 1. in 2. bolonjske stopnje, nato se seznani
z najnovejšimi rezultati in odprtimi raziskovalnimi vprašanji na izbranih
področjih informacijske družbe. Po izbiri lastnega raziskovalnega problema začne študent z individualnim raziskovalnim delom, ki ga sproti
predstavlja v sklopu seminarja za dispozicijo in kasneje seminarja za disertacijo. Kakovost znanstvenega doprinosa se dodatno preverja pred
zagovorom doktorata z objavo glavnih rezultatov v dobrih revijah z ustreznega raziskovalnega področja.
Vpisni pogoji
V prvi letnik doktorskega študijskega programa Informacijska družba
se lahko vpiše:
• kdor je končal študijski program druge stopnje ali na enovitem magistrskem študiju dosegel skupno najmanj 300 KT;
• kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
sprejet pred 11. 6. 2004;
• kdor je končal študijski program za pridobitev specializacije in pred tem
končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, pri čemer je moral opraviti skupno najmanj
pet letnikov študija. Do vpisa v drugi letnik doktorskega študijskega
programa mora opraviti dodatne študijske obveznosti v skupnem obsegu od 30 do 45 kreditnih točk iz študijskega programa druge stopnje
Informatika v sodobni družbi, ki jih predpiše pristojni organ FIŠ na osnovi dosedanje študijske poti kandidata.
Po merilih za prehode se v 2. letnik doktorskega študijskega programa
Informacijska družba lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:
• študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6.
2004, in se mu ob vpisu prizna 60 KT,
• študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11.
6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob
vpisu prizna 60 KT,
pri čemer pa morajo do konca prvega semestra 2. letnika predložiti dispozicijo svoje doktorske disertacije.
V skladu z 39. členom Zakona o visokem šolstvu in Merili za prehode med
študijskimi programi je možen prehod v študijski program tretje stopnje
iz študijskih programov iste stopnje. Vloge za prehode se obravnavajo
individualno skladno s pravili fakultete. Obveznosti, ki jih je študent že
opravil, se primerjajo z zahtevanimi obveznostmi na FIŠ tako po vsebini
kot obsegu v KT in se lahko študentu priznajo kot opravljene obveznosti
v novem programu. Za manjkajoče vsebine se študentu predpišejo dodatne obveznosti. O tem odloča pristojni organ FIŠ.
Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti
Prvi semester je namenjen teoretski in metodološki poglobitvi predhodnih
znanj, ki omogočajo uvod v doktorski študij. Drugi semester je namenjen
delu na dispoziciji za doktorsko disertacijo. Tretji in četrti semester sta namenjena individualnem delu na doktorski disertaciji ob pomoči mentorja
in morebitnega somentorja. To se v petem semestru poveže s seminarjem
za pripravo disertacijo, v okviru katerega kandidati predstavijo pripravljeni
osnutek disertacije in prejmejo napotke za nadaljnje izpopolnitve, tako da
lahko delo zaključijo do konca šestega semestra.
Program se po objavi ustreznih znanstvenih člankov zaključi z izdelavo
doktorske naloge.
1. letnik
Zap.
Učne enote
1.
2.
3.
4.
1. semester
P
št.
NAPREDNE Metode
ANALIZE PODATKOV
Izbirni teoretski
predmet
Seminar za dispozicijo
Priprava dispozicije
doktorske disertacije
SKUPAJ
s
30
v
kt
2. semester
p
s
v
KT
kt
15 15
15
15
15
20 20
10 20
50 20 15 30 10 20
15 15
15 15
0
30 60
2. letnik
Zap.
Učne enote
1.
1. semester
P
št.
priprava doktorske
disertacije
SKUPAJ
s
v
kt
2. semester
p
s
v
30
0
0
0
30
KT
kt
30 60
0
0
0
30 60
35
3. letnik
Zap.
Učne enote
1.
2.
1. semester
P
št.
Seminar za disertacijo
priprava doktorske
disertacije
SKUPAJ
s
v
30
0
60
2. semester
kt
p
s
v
15
15
0
KT
kt
15
30 45
30
0
0
0
30 60
Izbirni predmeti
Zap.
Učna enota modula
P
S
V
KT
20
20
0
15
20
20
20
20
0
0
15
15
20
20
št.
1.
2.
3.
36
4.
Novi pristopi k uporabi IKT v
politično upravnih sistemih
Medorganizacijsko poslovanje
Nove paradigme informacijske
družbe
InformacijskI SISTEMI
15
Pomen kratic: KT – število kreditnih točk; P – predavanja; S – seminar oziroma seminarski
način dela; V – vaje ali laboratorijske vaje (ni predvideno).
Pogoji za napredovanje po programu
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj
30 KT iz prvega letnika, izbrati mentorja in morebitnega somentorja, ki ju
potrdi senat FIŠ, ter oddati dispozicijo doktorske disertacije, ki mora biti
ocenjena kot ustrezna.
Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 KT in opravljeno individualno delo
drugega letnika v obsegu 60 KT. Opravljene obveznosti drugega letnika
se ugotavljajo na podlagi mnenja mentorja, ki na podlagi individualnih
razgovorov s študentom in materialov, ki jih ta predloži, oceni predhodne
rezultate njegovega individualnega dela.
Senat FIŠ lahko odobri napredovanje v višji letnik, tudi če študent ni
dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo,
daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na
vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah. Študenta mora v
tem primeru predložiti ustrezna dokazila.
Pogoji za dokončanje študija
Pogoji za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom
predpisane študijske obveznosti, objava enega znanstvenega članka v
reviji s seznama SCI, SSCI/SCIE ali A&HCI, ali dveh znanstvenih člankov
v mednarodnih znanstvenih revijah s seznamov IBSS, CSA Sociological
Abstract, CSA Worldwide Political Science Abstract, CSA PAIS International, International Political Science Abstract, LISA, STMA, SCOPUS,
COMPENDEX oziroma v revijah v drugih enakovrednih mednarodnih
bazah, ki so pomembne za področja, ki jih razvija fakulteta, in sicer s
področja teme doktorske disertacije (znanstveni članek mora biti objavljen
v enem izmed tujih jezikov), ter priprava in uspešen zagovor doktorske
naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 180 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom.
37
Pestro obštudijsko
dogajanje
Na fakulteti si prizadevamo, da poleg študijskega procesa, organiziramo
tudi pestro obštudijsko dogajanje. Vsako leto organiziramo lepo število
dogodkov, katerih nabor bomo v študijskem letu 2013/14 še obogatili.
Sodelovanje fakultete z Adrio Mobil, d. d.
38
Eden od strateških ciljev fakultete je tudi odlična zaposljivost naših diplomantov. To uresničujemo z nenehnim pretokom znanja med strokovnjaki,
študenti in organizacijami (uporabniki), del katerih je tudi sodelovanje z
gospodarstvom. V študijskem letu 2009/10 smo zato na Fakulteti za informacijske študije izvedli skupen projekt s podjetjem Adria Mobil, d. d.
in sodelovanje se nadaljuje tudi v študijskem letu 2012/13. Razvijali smo
spletno aplikacijo za potrjevanje naročil dobaviteljem. Projekt se je izvajal
v okviru več seminarskih nalog v okviru predmetov Informacijski sistemi,
Baze podatkov in analiza podatkov ter Spletno programiranje. Tako so
lahko študenti sproti aplicirali znanja, pridobljena v okviru posameznih
predmetov, in spoznali praktičen potek razvoja informacijske rešitve.
Prepričani smo, da so skupni projekti z gospodarstvom odličen način
uvajanja študentov v realno okolje. Prav je, da študent že med študijem
spozna, da so realni problemi mnogo težji od tistih iz učbenikov in da za
njihovo reševanje potrebuje interdisciplinarno znanje.
Strokovna ekskurzija na Nizozemsko
Februarja 2010 smo za študente pripravili strokovno ekskurzijo na Nizozemsko. Pester strokovni in turistični program je študente navdušil, saj
so si ogledali High Tech Campus, Delft Universtity of Technology, ESOC
(The European Space Operations Centre) in Microsoft Netherlands. Seveda pa niso izpustili glavnih turističnih znamenitosti kot so med drugim
trg Dam, Židovska četrt, Kraljeva palača, Nova cerkev, hiša Ane Frank,
Rembrandtova hiša ter se sprehodili po živahni Leidenski ulici.
Strokovna ekskurzija študentov na Nizozemsko
Zimska šola 2010
Med 22. in 26. februarjem 2010 je potekala Zimska šola, ki je bila namenjena dijakom in študentom. Izbirali so lahko med dvema sklopoma. V prvem
so tutorsko razvili spletno aplikacijo za upravljanje direktnodemokratične
skupnosti s pomočjo naprednih pristopov. Pri tem so temeljito spoznali
tehnologije XHTML, XSLT, CSS, DOM, Javascript, C#, web services,
microformats/RDFa, ter pristop k spletnem programiranju “mashup”. V
drugem sklopu so se pripravljali na tekmovanje Imagine CUP.
Zimska šola 2013 – Odkrivanje znanja v podatkih
Fakulteta je v sodelovanju z uveljavljenimi priznanimi domačimi in tujimi
strokovnjaki organizirala Zimsko šolo 2013 - Odkrivanje znanja v podatkih. Udeleženci zimske šole so spoznali področje odkrivanja znanja v podatkih z uveljavljenimi mednarodnimi strokovnjaki in raziskovalci. Trajala je
od 28. 1. do 1. 2. 2013. Udeležba je bila brezplačna. Sodelovali smo z
Institutom Jozef Stefan, Univerzo v Udinah, Univerzo v Zagrebu, Univerzo
v Bologni in podjetjem RapidI iz Nemčije.
Udeleženci zimske šole so spoznali podjetja, vodilne strokovnjake in
raziskovalce, ki se ukvarjajo z odkrivanjem znanja v strukturiranih, delno
strukturiranih in nestrukturiranih podatkih (besedilih in spletu) za namene
poslovne analitike, tržnih raziskav in drugega. Vsebina celotne zimske
šole je sestavljena iz petih glavnih sklopov:
• Spoznavanje idejnih konceptov in teoretičnih osnov področja
• Predstavitev okolij in lastnosti ter gradnikov podatkovno rudarnega
procesa (poslovni podatki, procesi, skladišča)
• Tehnološki pregled podatkovno rudarnega orodja RapidMiner in modeliranje modelov nad podatki na učnih primerih
• Pridobivanje podatkov iz digitalnih medijev kot so wikipedia, twitter,
novičkarske skupine ipd.
• Gradnja modelov nad podatki na realnih scenarijih
Osnovni namen delavnic je bil udeležencem približati izzive in priložnosti
in znanja, ki jih nudi področje odkrivanje znanja v podatkih za namene
odkrivanja vzorcev pri izboljšanju poslovnih procesov, odkrivanju lastnosti
uporabnikov in v namene tržnih raziskav. Predvsem je bil namen zimske
šole vzpodbuditi zanimanje udeležencev za poklic prihodnosti poslovnega
analitika, ki ga prinaša področje odkrivanja znanja v podatkih s tem pa
tudi novih uspešnih poslovnih zgodb in inovativnih rešitev.
Študentje, ki so opravili zimsko šolo bodo lahko pridobili 6 kreditnih ETCS
točk, ki jih lahko uveljavljajo na matičnih fakultetah pri sorodnih predmetih.
39
Poletna šola 2010 - Uvedba ERP sistemov v
podjetja
V juliju 2010 smo organizirali poletno šolo, kjer so udeleženci lahko pridobili in poglobili znanja s področja celovitih programskih rešitev. Poletna
šola je bila namenjena tako sedanjim kot bodočim študentom 1. in 2.
stopnje, kot tudi tistim, ki jih je to področje zanimalo ter so si želeli pridobiti
poglobljena in praktična znanja s tega področja. Izvajalci poletne šole so
bili strokovnjaki, ki na tem področju dnevno in praktično delujejo.
Poletna šola 2011 - Razvoj aplikacij za mobilne platforme
40
Fakulteta je v sodelovanju z uveljavljenimi strokovnjaki na področju razvoja aplikacij za mobilne platforme pripravila delavnice, ki se ukvarjajo z
aktualnim problemom vključitve uporabnika pri razvoju aplikacij. Namen
Poletne šole 2011 je bil udeležence seznaniti s temeljnimi tehničnimi
znanji s področja razvoja mobilnih aplikacij, s čimer so pridobili osnovno
zavedanje o zmogljivostih mobilnih platform. Poleg tehničnih znanj so ves
čas trajanja Poletne šole skušali skupaj analizirati tudi različne pristope
k uporabniški izkušnji. Udeleženci so na prvi delavnici spoznali osnove
mobilnega in vseprisotnega računalništva. Primerjali so prevladujoče platforme, ki so s tehnološkega pogleda precej sorodne, s psiho- in filozofskega pogleda pa diametralno nasprotne. Predstavljeno jim je bilo tudi
izbrano razvijalsko ogrodje, osnovne funkcije in sestavni deli ter osnove
razvoja v programskem jeziku java. Udeleženci so izdelali mobilno aplikacijo in jo dodobra prevetrili. Obravnavali so tudi različne aspekte razvoja mobilnih aplikacij na platformi Android, kot so:
• osnovni aplikacijski vmesniki, ki jih je nujno potrebno poznati,
• programiranje povezljivih aplikacij (mobilna aplikacija običajno zahteva
dostop do interneta), xml, json ...,
• oblikovanje grafičnega vmesnika, namenjenega uporabniku – razumeti
samo filozofijo uporabniškega vmesnika in tega, kaj z različnimi akcijami
sporočamo uporabniku,
• lokacijske storitve – uporaba gps-a, kompasa, žiroskopov, itd. za
določanje položaja (v realnem in navideznem svetu),
• multimedijski in trženjski vidiki razvoja mobilnih aplikacij.
Poletna šola 2010
Poletni šoli 2012
V juniju in avgustu 2012 sta na FIŠ potekali dve Poletni šoli:
• Varnost računalništva v oblaku (28. 6.–2. 7. 2012)
• Osnovni koraki razvoja aplikacij na pametnih napravah (9. 8.–12. 8. 2012)
Na obeh poletnih šolah so sodelovali domači in tuji gospodarstveniki s
področja tehničnih ved kot tudi družboslovnih, pravnih in upravnih ved ter
tuji visokošolski učitelji iz Slovenije ter dveh mednarodnih univerz: Velike
Britanije in Hrvaške.
Junijska poletna šola je temeljila na varnostnih smernicah neprofitne organizacije Cloud Security Alliance, katere vizija je promocija in izobraževanje
na področju varne uporabe računalništva v oblaku. Cilj poletne šole je bil
seznaniti udeležence s prednostmi in tveganji, ki ga prinaša računalništvo
v oblaku na področju varnosti, prožnosti in zasebnosti. Udeleženci so pridobili znanja o ključnih konceptih na področjih varnosti, korporativnega
upravljanja, zagotavljanja skladnosti, upravljanja s tveganji in zasebnosti v
okolju računalništva v oblaku. Prav tako je bil namen poletne šole seznaniti udeležence z načini, kako vpeljati stabilne, varne temelje za delovanje v
oblaku in nuditi praktično in učinkovito kazalo upravljalcem, ki želijo prisvojiti računalništvo v oblaku na varen način kot alternativo ali zamenjavo
tradicionalni infrastrukturi.
Izvedeni sta bili tudi dve okrogli mizi, kjer so udeleženci imeli priložnost
sodelovati pri izmenjavi mnenj o ključnih vprašanjih ob prehodu na
računalništvo v oblaku in sicer okrogla miza »Prednosti in slabosti prehoda na računalništvo v oblaku iz vidika CEO/CFO« in okrogla miza »Vpliv
računalništva v oblaku na IT izvajanje«.
Vsebina celotnega sklopa delavnic avgustovske poletne šole je bila sestavljena iz petih glavnih smeri:
• Idejni koncept razvoja aplikacije za pametne naprave
• Vizualizacija projekta in osnovne lastnosti odličnega grafičnega vmesnika
• Učinkovito vodenje projektov: iskrenost in odgovornost
• Tehnološki pregled osnovnih razvojnih orodij (Adobe Flex, iOS, Android,
Samsung BADA)
• SEO in osnovne veščine izdelave uspešnih spletnih oglasnih kampanij
ter orodja Google Adwords.
Strokovna ekskurzija študentov v Švico
41
FIŠ fest
Pod okriljem FIŠ fest-a vsako leto pripravimo malce drugačen začetek
novega študijskega leta, ki poteka v prvem tednu oktobra. Zvrstijo
se številne brezplačne delavnice in predavanja, ki se jih udeležijo tako
študenti fakultete kot tudi vsa zainteresirana javnost, študijski proces pa
se v tem času ne izvaja. Fakulteta želi s FIŠ festom dodatno popestriti
študijski proces in študentom posredovati koristne informacije.
42
FIŠ fest 2010
ITIS 2012
V organizaciji fakultete je od 7. do 9. novembra 2012 v Hotelu Balnea v
Dolenjskih Toplicah potekala že četrta mednarodna konferenca o informacijski tehnologiji in informacijski družbi (International Conference on Information Technologies and Information Society). Mednarodni dogodek ITIS
2012 predstavlja pomembnejši znanstveni in strokovni forum na področju
informacijske družbe in informacijskih tehnologij na območju Jugovzhodne in Centralne Evrope. V letošnjem letu smo gostili udeležence iz
Hrvaške, Srbije, Anglije, Bosne in Hercegovine in Slovenije, ter izjemne
mednarodne strokovnjake in raziskovalce, ki so v Slovenijo prišli iz uglednih inštitucij in mednarodno prepoznavnih raziskovalnih skupin. Tako
so imeli udeleženci prvi dan konference priložnost prisluhniti dr. Michelu
Valstarju iz Univerze v Nottinghamu, ki je predaval o sistemih za avtomatsko prepoznavanje obrazov. Dr. Anuška Ferligoj iz ljubljanske Fakultete
za družbene vede je predstavila postopek bločnega modeliranja podatkov. O zajemu in obdelavi velikih količin podatkov je predavala dr. Dunja
Mladenič iz Inštituta »Jožef Stefan«‘. Dr. Francois Carrez, ki prihaja iz
Univerze v Surrey-u iz Anglije, je predaval o internetu stvari, eni od ključnih
prioritet 7 okvirnega programa.
Na fakulteti že pripravljamo peto konferenco ITIS 2013, ki bo novembra
2013 ponovno z odličnimi mednarodnimi predavatelji.
Mednarodna izmenjava študentov
Tudi v študijskem letu 2013/14 bomo svojim študentom omogočili mednarodne izmenjave v okviru programa ERASMUS. Študenti lahko tako del
svojih rednih študijskih obveznosti vpisanega programa namesto na matični ustanovi opravijo na partnerski instituciji iz vseh 27 članic Evropske
unije, držav EFTA (Norveška, Islandija, Lihtenštajn) in Turčije, opravljene
obveznosti pa so jim priznane na matični fakulteti. Program ERASMUS
lahko traja od treh mesecev do enega leta in vključuje plačano šolnino v
tujini ter možnost pridobitve finančne pomoči.
Strokovna ekskurzija študentov v Švico
43
FIŠ je del programa iKnow klub
Program iKnow klub je namenjen tako študentom in zaposlenim na
fakulteti in je po svetu razširjen program podjetja Apple Inc. Omogoča,
da imajo študentje in zaposleni na fakulteti, ki se včlanijo v iKnow klub,
dostop do najnaprednejših tehnologij po ugodnejših cenah, da se na
fakulteti v okviru iKnow kluba izvajajo predavanja, predstavitve in druga
izobraževanja na temo naprednih in inovativnih Apple tehnologij.
Želiš zmagati na najprestižnejšem mladinskem interdisciplinarnem tekmovanju iz sodobnih tehnologij? Imaš idejo, pa je ne znaš realizirati? Prijavi se na Zimsko šolo in skupaj se bomo pripravljali na tekmovanje ter ti
svetovali, kako boš prepričal žirijo, da je ravno tvoja ideja najboljša! Na
tekmovanje se lahko prijavite individulano ali v skupini do štiri.
Tretja podelitev diplom
44
V sredo, 13. 6. 2012, je potekala tretja podelitev diplom. Tako se je
štirinajstim diplomantom pridružilo še sedemindvajset novih, od tega sedem na prvi stopnji in dvajset na drugi (magistrski) stopnji. Na fakulteti je
tako skupaj že 41 diplomantov obeh stopenj.
Kot se je izrazil dekan izr. prof. dr. Janez Povh se v diplomi skriva verodostojen dokaz, da je posameznik s tem potrdilom stanoviten v namenu:
sposoben je nekaj let poglobljeno študirati novosti na izbranem strokovnem področju, sposoben je vztrajati in nadaljevati tudi, ko se z določeno
snovjo zasiti, ko mu neko specifično podpodročje ne leži, ko ga ostale
okoliščine vlečejo stran. Zaključen študij tudi pomeni, da je diplomant na
svoj način s pomočjo predavanj, vaj in razpoložljive literature, našel pot
do znanja, zato je diploma tudi dokaz samostojnosti in samoiniciativnosti.
Diploma je tudi dokaz, da ima oseba širok pogled na izbrano strokovno
področje, da ima celovito sliko področja. Dekan tudi meni, da so znanje,
vztrajnost, samostojnost in samoiniciativnost izjemnega pomena v vseh
življenjskih situacijah, še posebej pa pri delu in verjame, da diploma na FIŠ
to verodostojno izkazuje.
Tretja podelitev diplom
1. športne igre novomeških fakultet, visokih
ter višjih šol
V petek, 18. 5. 2012, se je v lepem vremenu na športnih igriščih na Loki
odvila prva športno-družabna prireditev novomeških fakultet, visokih ter
višjih šol. V popoldanskih urah se je skoraj 80 študentov pomerilo v malem
nogometu, košarki, balinanju, šahu ter odbojki na mivki, v večernih urah
pa se je dogajanje preselilo v LokalPatriot, kjer so razglasili zmagovalce.
Največ študentov je bilo prijavljenih za košarko, kjer smo slavili FIŠ-evci.
V Novem mestu so običajno tovrstni dogodki namenjeni celotni študentski
populaciji, tokratni pa je v ospredje postavil študente, ki so ostali v regiji in
bodo diplomirali na eni izmed novomeških fakultet oz. visokih šol. Gre za
pomemben premik in krepitev zavesti, da tudi Novo mesto oz. Dolenjska
postaja pomembno in perspektivno študijsko središče.
45
1. športne igre novomeških fakultet, visokih ter višjih šol
Drugi o nas
Odnos med študenti in profesorji je odličen; najbolj pomembno mi je, da
za njih nismo le številke, v času študija pa pridobivamo znanja z različnih
področij, s katerimi se bomo dobro znašli v sodobnem poslovnem svetu.
- Helena Čebulin, študentka FIŠ
Na FIŠ se počutim več kot le številka, saj s profesorji in asistenti razvijamo
tiste pristne odnose, ki bi jih od fakultete pričakoval. Pozna se, da se vodstvo trudi za študente, kar se odraža na obštudijskih projektih in strokovni
ekskurziji. Veliko ljudi je še vedno skeptičnih glede tega, kaj novomeška
fakulteta lahko nudi, vendar FIŠ v javnosti čedalje bolj pridobiva na prepoznavnosti. Načrti so veliki in verjamem, da bomo podrli stereotipe ter da
bo FIŠ postal nekaj velikega.
– Rok Kopina, študent FIŠ
46
Veliko je poudarka na informatiki, čeprav je tudi kar nekaj drugih zelo zanimivih in predvsem zelo koristnih predmetov. Največje zadovoljstvo pa je,
ko lahko znanje, ki si ga pridobil na predavanjih, uporabiš pri svojim delu
in zaradi tega tvoje delo postane lažje in bolj zanimivo, ti pa uspešnejši in
vedno boljši pri tem, kar počneš.
– Marija Plesničar, študentka FIŠ
Za študij na FIŠ-u sem se odločil zaradi potreb, s katerimi se srečujem
v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Študij mi je omogočil razumevanje nekaterih postopkov dela in organizacije poslovanja, s čimer
sem tudi organizacijsko in poslovno pridobil potrebno znanje, ki mi služi
v poslovnih procesih. Študij je potekal zadovoljivo, pomoč pri opravljanju
izpitov in odnosi s profesorji so bili pozitivni. Odziv referata in informacije
so bili hitri, učinkoviti in popolni, tako da je sama organizacija tako pri
izpitih, kot pri diplomski nalogi potekala brez zapletov.
– Egon Prijon, diplomant FIŠ
Podjetja, ki ustvarjamo na globalnih trgih v zahtevnem konkurenčnem
okolju, cenimo in potrebujemo sposobne, dejavne, široko razgledane in
s sodobnimi znanji opremljene sodelavce. Zato pozdravljamo napore ustanov in posameznikov, ki z zanesljivimi koraki, celo nekoliko vizionarsko,
gradijo okolje učeče se regije. S premišljenim povezovanjem tehničnih in
poslovnih vsebin bo Fakulteta za informacijske študije ob odličnem delu z
motiviranimi študenti vse opazneje pomagala graditi podobo uspešnega
gospodarstva.
– mag. Mitja Cerovšek, direktor informatike TPV, d. d.
Razvoj visokega šolstva v regiji podpiramo, saj ga vidimo kot enega ključnih
dejavnikov prihodnjega razvoja. Od visokega šolstva pričakujemo kakovost, usmerjenost v programe, ki jih tukajšnje gospodarstvo potrebuje,
sodelovanje v razvojno raziskovalnih projektih in mednarodno primerljivost
z najuspešnejšimi tujimi šolami. Naj izpostavim, da je področje informatike
eden najpomembnejših dejavnikov konkurenčnega spleta in kot takšen
dejavnik, ki ga bodo v prihodnosti podjetja še bolj upoštevala.
– Franci Bratkovič, bivši direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in
Bele krajine (GZDBK)
Strokovnjaki informatike so nosilci sprememb. Tisti, ki imajo glavno vlogo pri zagotavljanju inovativnosti, zlasti na področju poslovnih modelov,
hitrosti in prilagodljivosti organizacije ter pozitivne poslovne rasti. Ravno
zaradi znanja svojih ljudi je IBM danes tisti, ki lahko podjetjem pomaga
preseči gospodarsko težko obdobje. Neprecenljiva je vrednost znanja. To
daje nove priložnosti. Takšen je tudi študij na Fakulteti za informacijske
študije, ki ga velja zgrabiti z obema rokama.
– Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija
With the entire faculty dedicated to the study of information problems and
solutions, I am confident to say that the FIS can incubate and develop
innovative solutions to address global challenges. Being a new institution,
I hope that FIS will not be restricted to traditional ways of thinking and
structures, which unfortunately limit creativity at the established institutions. Being young and nimble will hopefully give FIS an ability to tackle
challenges that others ignore, and even make unique contributions at a
faster rate compared to larger institutions.
– dr. Kevin Desouza, Arizona State University
Naše društvo DOLENJSKA AKADEMSKA POBUDA (DAP) vsestransko
podpira celotno pedagoško in raziskovalno dejavnost Fakultete za informacijske študije, naše prve državne dolenjske fakultete. Poglobljeni študiji
in nove raziskave na zelo pestrem področju računalništva in informatike so
danes v razvitem svetu ključnega pomena. Za mlade in ustvarjalne ljudi in
nove strokovnjake iz naše regije, Slovenije in razvitega sveta predstavljata
informatika in računalništvo velik izziv in zagotavljata nešteto možnosti pri
novih zaposlitvah in delovnih mestih na vseh področjih našega gospodarstva, obrti in družbenih dejavnosti.
– bivši predsednik društva DOLENJSKA AKADEMSKA POBUDA
prof. dr. Miha Japelj, univ. dipl. ing.
Informacijske vede so danes mnogo več od računalništva, saj morajo
reševati izzive sodobnega poslovnega okolja z interdisciplinarnim pristopom ter povezovanjem marketinga, prava, informacijskih tehnologij in
upravljanja. Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu je eden
ključnih dejavnikov napredka informatike za naše gospodarstvo in družbo,
saj prinaša širok in sodobno usmerjen študij informatike, ki gradi most
med izobraževanjem, raziskovalnimi dejavnostmi in gospodarstvom.
– Peter Geršič, Poesis d. o. o.
47
Za FIŠ sem izvedel od sedanjega sošolca, ki sem ga spoznal čisto po
naključju. Zavedal sem se prednosti, ki jih ponuja študij v domačem kraju, in se zato tudi vpisal na to fakulteto. Priznam, da moja pričakovanja
niso bila prav visoka, saj je bila to fakulteta v nastajanju. Želel sem samo
dokončati študij in pridobiti ustrezno stopnjo izobrazbe. Vendar so me
profesorji presenetili, saj nisem pričakoval, da bo mladi kolektiv tako kakovostno izvajal učni proces. FIŠ nam je omogočil tudi sodelovanje pri
projektih z bodočimi delodajalci.
–Darko Jerkovič, predsednik Študentskega sveta FIŠ v študijskem
letu 2009/10
Na Fakulteti za informacijske študije si prizadevamo ustvariti sodobno
izobraževanje na visoki univerzitetni ravni, ki temelji na teoretičnem in
uporabnem znanju. Za območje Dolenjske, ki ima uspešno industrijo in
proizvajalce, je skrajni čas za ustanovitev univerze, ki bo vzgajala visoko
strokovne kadre za svoje okolje in vključevanje v mednarodno znanstvenoraziskovalno delo.
48
–redni profesor dr. Peter Šuhel, upokojeni redni profesor na Fakulteti
za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Novi prostori