Neurothova revija

Izdaja 4
Neurothova revija
Slišana
razlika
Drugače, a vseeno isto:
narečja v Sloveniji
> Stran 4
špraham
hovorim
lepetam
gvrim
güčam
žabarim
špreham
djam
pravim
Majhna ušesa,
velika naloga
Velika
družinska zabava
Na obisku v Centru za sluh
in govor Maribor
> Stran 12
V zakulisju
Neurothovega TV-oglasa
> Stran 9
Za ljubitelje
tehnologije
Individualna pomoˇc za
vsako uho
>Ljubi svoj sluh
Stran 10
1
V se b ina
3Uvod
4 Tvoj, moj,
14 Vedno v vaši bližini
15 Visoka tehnologija
v Hollywoodu
sprehajajo s slušnimi aparati
16
Ste že slišali?
9
18
Neurothova uganka
TV-oglasa
19
Slušni centri
v Sloveniji
na enem mestu
naš jezik
Po sledeh slovenskega narečja
8
Neurothov
sWWWet
Z enim klikom v največji
Neurothov slušni center
Zgodba o kepici
sladoleda
Poglejte v zakulisje Neurothovega
10
Kdo je to izumil?
12
Velika stara rumena hiša na robu mesta
Najnovejša tehnologija v pregledu
Najnovejši iz slovenskih slušnih centrov
Kateri zvezdniki se na rdeči preprogi
Zanimivosti iz sveta sluha
Zadenite privlačne nagrade
Vsi Neurothovi slušni centri
Na obisku v Centru za sluh in govor Maribor
Kolofon
Lastnik medija, izdajatelj: Neuroth slušni aparati,
d.o.o., Tbilisijska ulica 59, 1000 Ljubljana.
Odgovoren za vsebino: Neuroth AG, Schwarzau im
Schwarzautal 51, A-8421 Wolfsberg im Schwarzautal. Tel.:
00800 8001 8001.
Redakcija in besedilo: Elisabeth Faustmann.
Grafiˇcna zasnova in ureditev (Layout): Neuroth AG.
Fotografije: Neuroth AG, razen na strani 7, ©Conrad Hessler, strani 9 ©Lupi Spuma, strani 15 ©www.shutterstock.
com, stran 14 in 15 Center za sluh in govor Maribor, strani
16 ©Marvel, ©www.istockphoto.com, ©www.shutterstock.
com. Izdaja 4, letnik: junij 2014.
Tisk: Niederösterreichisches Pressehaus St. Pölten.
Vse pravice pridržane.
2
Ljubi svoj sluh
UVOD
Spoštovani bralci
Neurothove revije,
naše cenjene stranke!
Razumevanje govora je ključ do uspešne komunikacije, do
vsega najlepšega, kar ponuja življenje. Slišati in biti slišan – za
ta cilj se trudimo pri podjetju Neuroth že več kot sto let. Zadali
smo si nalogo „Boljše živeti“ in vzeli pod drobnogled prav posebno obliko slovenskega jezika; narečne skupine, v katerih je
več kot petdeset narečij. Ste vedeli na primer, da možgani predelujejo narečja kot tuj jezik, kar pomeni, da Slovenci pravzaprav odraščamo in živimo na večjezikovnem področju.
Živeti v svetu, kjer ni jezikov, glasbe in šumov – tega si ljudje, ki dobro slišijo, ne morejo niti predstavljati. Kadar imajo
otroci okvaro sluha, se nenadoma pojavijo številna vprašanja,
pojavijo se velike razlike. Zdravniki otorinolaringologi,
logopedi in specializirani slušni akustiki za otroke skrbijo, da
tudi majhna ušesa dobro slišijo. S posebno pomočjo se otroci
nato naučijo, kako slišano pravilno usmeriti, govoriti in razumeti. Zakaj je to tako pomembno, pokaže obisk Centra za
sluh in govor Maribor, kjer pomagajo otrokom, da bi vstopili v
svet jezika.
Naslednja postaja našega potepanja po Avstriji je na gradu
Retzhof v bližini Lipnice: tam je bil namreč posnet Neurothov
televizijski oglas, mi pa bomo pokukali v zakulisje snemanja.
Ob vsem naštetem boste v tej številki Neurothove revije našli
tudi privlačno nagradno igro in veliko zanimivega branja,
zgodb in novosti s področja sluha.
Želimo vam veliko užitkov ob branju nove izdaje Neurothove
revije Ljubi svoj sluh in se veselimo srečanja z vami v enem izmed Neurothovih slušnih centrov!
Lukas Schinko
vodja družinskega podjetja že v 4. generaciji
Ljubi svoj sluh
3
NASLOVNA TEMA
I
SLOVENSKA NAREˇCJA
Tvoj,
moj,
naš jezik
Slovenski jezik se deli na 37 narečij in 11
podnarečij, zaradi česar je zanimivejši kot
marsikateri večji svetovni jezik. In kaj
natančno je narečje in koliko pomeni
Slovencem? Lotimo se iskanja sledi …
»ohcit, anhta«
poroka, brisača
KOROŠKA
narečna Skupina
4
Ljubi svoj sluh
zraz narečje ima dva pomena. Prvi je laični in označuje
slušni vtis, ki se le včasih ujema s poimenovanjem za na
primer primorsko, štajersko,
koroško narečje. Teh v znanstveni klasifikaciji ni, so pa primorska, štajerska
in koroška narečna skupina, poleg njih
pa še gorenjska in dolenjska, pa tudi
panonska in rovtarska. Vsako sestavlja
več narečij, od katerih sta npr. istrsko
in posavsko sestavljeni iz podnarečij,
pa tudi nekatera druga narečja imajo svoja podnarečja; dolenjsko npr. vzhodnodolenjsko podnarečje, zgornjesavinjsko npr. solčavsko podnarečje
itd.; v narečno skupino se družijo po
splošnem slušnem vtisu, ki je prepoznaven tudi za laika.
V jezikoslovju pa je narečje že abstraktni pojem in pomeni zemljepisno (in ne hkrati tudi socialno) zvrst
jezika, ki ga tvori večje število sistemskih krajevnih govorov z enakimi glasovnimi razvoji, ki se hkrati razlikujejo od razvojev v govorih, ki spadajo
k drugemu narečju. Osnova narečni
zvrsti in tisto, kar posameznik govori, je torej krajevni govor, ki je naravni
govor v najožjem pomenu besede, nastal na osnovi zgodovinskih razvojev
na nekem manjšem območju s skup-
»ge mo džo,
šteti, glaš«
jaz bom jedel, brati,
kozarec
PANONSKA
narečna Skupina
NASLOVNA TEMA
nim komunikacijskim središčem – v
našem prostoru je bila to zelo pogosto župnija.
– znanjem več tujih jezikov – ni tako
kompleksna, prav tako pa uri naše kognitivne sposobnosti.
DOMAˇCA
VECˇJEZICˇNOST
Da smo Slovenci večjezični, se strinja
tudi prof. dr. Mihaela Koletnik:
»Preklapljamo med različki slovenskega jezika, znamo pa tudi tuje jezike.
Morda boste presenečeni, a večina
Če
se omejim na slovenski jezik, smo
Slovencev odrašča v večjezikovnem
največkrat
dvojezični, saj znamo svoj
okolju, čeprav oba starša govorita
»prirojeni«
materni
jezik, ki smo si ga
slovensko in se doma pogovarjajo
uzavestili
kot
otroci
in se ga naučili od
samo v domačem jeziku. Razlog so
staršev, okolnarečja in govori,
ja,
znamo pa
ki jih uporabltudi
knjižni
jamo v vsakdanzborni
jezik,
ki
jem
življenju
smo
se
ga
nauin se jih nauččili v šoli in ki
imo vzporedno s
ga
moramo
knjižnim
jezinegovati,
če se
kom.
Možgani
želimo
sporapredelujejo narezumevati. Glede
čja enako kot tuj
na
okoliščine
jezik, kar pomes
p
o
ročanja
ni, da Slovenci
med
tema dvepravzaprav živima
kodama
mo na večjezikovzavestno
prenem
področju.
klapljamo.«
Že
od
rojstMaja Bitenc
va se učimo
»Rezultati
raziskav
govornega
uporabljati različne zvrsti jezika in
obnašanja
posameznikov,
ki se na
sprejemati ter obvladovati svojo
primer
z
Idrijskega,
kjer
navadno
»večjezikovnost«.
Ta
seveda
v
govorijo
narečno,
dnevno
ali
tedensprimerjavi z zunanjo večjezikovnostjo
»Neknjižne variante
slovenščine so pogosteje
prisotne tudi v medijih,
na javnih prireditvah in v
sinhroniziranih risankah,
večkrat predvsem z
željo po drugačnosti,
pritegnitvi pozornosti.«
»žesl, zmr, zvnc«
stol, vedno,
zvonec
GORENJSKA
narečna Skupina
ko vozijo v šolo ali službo v Ljubljano,
kažejo, da v ljubljanskem okolju uporabljajo različne strategije govornega
obnašanja, da obstajajo različni tipi
govorcev in pri njih več vmesnih jezikovnih variant. Kaže se tudi, da so
pri govornem prilagajanju glede na
različne govorne položaje nekatere jezikovne spremenljivke bolj podvržene
spremembam kot druge in da socialna mreža, trajanje jezikovnega stika,
stališča in identiteta vplivajo na jezikovno obnašanje posameznika,« pa
razmišlja Maja Bitenc, mlada raziskovalka jezika.
Dialektologinja prof. dr. Vera Smole
prav tako ugotavlja, da se status slovenske narečne zvrsti ne spreminja,
spreminjata pa se pomen in vloga slovenskih narečij, ki v zadnjih dveh desetletjih vse bolj prevzemajo vloge, sicer namenjene knjižnemu jeziku, med
področji, kjer je to najbolj opazno, pa
izpostavlja leposlovje z gledališčem,
filmom in glasbo; govorjene javne medije in javne prireditve; parlament in
druge javne nastope politikov; pouk
na različnih nivojih šolanja. Vzroki za
to so, da se knjižni jezik v nekem obsegu zamenjuje z narečnim, individualizacija družbe ob globalizaciji in oddaljevanje knjižnega jezika od žive rabe z > S.6
»wasla,
datlica, burtah«
»ašenpeher,
pisker, šajba«
pepelnik, lonec,
steklo
brusni kamen, deklica,
predpasnik
ROVTARSKA
narečna Skupina
ŠTAJERSKA
narečna Skupina
Ljubi svoj sluh
5
NASLOVNA TEMA
< S.5 vse večjo rabo globalnega angleškega
jezika ter dober sprejem narečne
zvrsti v medije oz. javno rabo.
»Številne študije jezikovnih stališč so
pokazale, da so narečni govorci navadno višje ovrednoteni glede t. i. solidarnostnih lastnosti, kot so prijateljstvo, prijaznost, pristnost, všečnost
ipd., medtem ko so govorci knjižnega
ali standardnega jezika ocenjeni višje
pri t. i. statusnih lastnostih, kot so inteligenca, izobraženost, ambicioznost
ipd. To se je potrdilo tudi v raziskavah v slovenskem prostoru,« ugotavlja Maja Bitenc in doda primer ankete: »V prispevku Preverjeno na Pop TV
(5. 1. 2010, avtorica Jana Kobal Ocvirk)
so bili predstavljeni rezultati ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 25.000
anketirancev: kot najbolj privlačno
narečje jih je 30 % izbralo primorščino,
24 % štajerščino, 11 % prekmurščino,
9 % koroščino, 8 % gorenjščino
in 7 % ljubljanščino.«
NAREˇCJA NAS
ZAZNAMUJEJO
To, kar danes razumemo kot knjižni jezik, je pravzaprav mešanica različnih
narečij, sprejeta kot knjižna norma,
uporabljena za pisano besedo. A
narečja so ostala, se razvijala, živela
– morda celo bolj kot knjižni jezik, ki
»zakuga,
kufe, gura«
zakaj, kava, vinograd
DOLENJSKA
narečna Skupina
6
Ljubi svoj sluh
"Tako narečja sama kot njihova vloga v družbi se v Sloveniji močno spreminja, ne moremo pa reči, da narečja
izginjajo. Prebivalstvo je prostorsko
vse bolj mobilno, kar zahteva večje ali
manjše govorno prilagajanje in s tem
manjšanje govornih položajev za rabo
ožje narečne zvrsti
jezika, zlasti sis»Slovenski jezik je
temskih krajevnih
tako po številu govorgovorov. S trendom
cev kot po obsegu
bega meščanov na
ozemlja narečno res
podeželje in obratno,
zelo razcepljen; v sez narečno mešanimi
dem narečnih skuzakoni in manj stika
pin se združuje kar
med generacijami
37 narečij in 11 podse število govorcev
narečij,
krajevnih
krajevnih govorov
govorov kot najmankot najmanjših enot
jših sistemskih enot
narečja manjša, veča
pa sploh nimamo
pa število govorcev
določenih in prepokrajinskih
varištetih. Zakaj je tako,
ant jezika, ki so ponam deloma pove
nekod bližje narečni,
zemljepisna raznodrugod pa knjižni
likost slovenskega
pogovorni
zvrsti.
prostora in z njo poTako je splošni vtis
vezan način živrabe narečij zelo
ljenja, obstaja pa še
varljiv in različno
vrsta drugih zgododružbeno sprejemvinskih, družbeno
dr. Mihaela Koletnik
ljiv. Razlike v rabi
političnih in cerkvein odnosu do narečij in s tem povezanoupravnih dejavnikov, ki so vplivali
na njihova (ne)prestižnost so vezane
na njegovo spreminjanje od naselitve
na naše pokrajine in njihovo zgodovisredi 6. stoletja do danes,« razloži vlogo
no, saj je jezikovno obnašanje npr. Preknarečij dialektologinja dr. Vera Smole.
ga z znanstvenoraziskovalnimi in jezikovnimi mehanizmi ščitimo pred
tujimi vplivi. Narečja imajo posebno
kategorijo in morda so se ohranila in
razvijala prav zaradi svoje posebnosti,
da v mnogih primerih mehčajo srca in
gradijo mostove med ljudmi.
»Mladi imajo
danes bogatejši
besedni zaklad
v primerjavi z
njihovimi vrstniki
nekoč, opazen v
njihovi govorici
pa je tudi sleng,
mladostniški jezik
s prevladujočimi
anglicizmi.«
»rančine,
sud, siž špine«
uhani, denar, iz pipe
PRIMORSKA
narečna Skupina
NASLOVNA TEMA
murcev in Primorcev v primerjavi z npr.
Dolenjci povsem različno. Če so prvi v
povprečju na znanje svojega narečnega
govora ponosni in ga zato rabijo zelo
pogosto, ga drugi zavestno odpravljajo;
vzroki so zgodovinski,« doda svojo razlago narečij dr. Smoletova.
»Bolj kot po lastnostih ali celo zunanjem videzu se prebivalce naših
(zgodovinskih) pokrajin res nekako stereotipno označuje po njihovi govorici. Tako slišimo, da Dolenjci ‚pojejo‘ (ker govorijo počasi in
tonemsko, tj. melodično in z velikim tonskim razponom), da Gorenjci ‚požirajo‘ glasove (ker imajo visoko stopnjo onemevanja nenaglašenih
samoglasnikov), da Štajerci ‚sekajo‘
(ker govorijo netonemsko in jakostno
poudarjajo zlasti prvi del naglašenih
samoglasnikov), da Primorci govorijo ‚razvlečeno‘ (ker namesto ozkih ejev in o-jev izgovarjajo široke), skratka, vsak ‚zavija‘ po svoje, pri čemer
Prekmurce in kaj šele Rezijane ne razume ‚nihče‘,« pojasni stereotipe za
govorce posamezne narečne skupne
dr. Smoletova.
»Narečje zaznamuje
posameznika toliko in tako, kot ta želi.
Da mu osnovo za nadaljnje učenje in
vključevanje v širšo družbo.«
dr. Vera Smole
Dr. Mihaela Koletnik
Dr. Vera Smole
Maja Bitenc
Doktorica jezikoslovnih znanosti
in redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer
poučuje predmete s področja diahronije slovenskega jezika. V raziskavah se posveča SV slovenskim
narečjem,
narečni
leksikografiji,
pojavom vnašanja tujih jezikovnih prvin v narečja v stičnem obmejnem prostoru ter novi vlogi narečij v
razmerah globalizacije, še zlasti
njihovi uporabi v medijih in
popularni kulturi.
Redna prof. zgodovinske slovnice
in dialektologije slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko.
Raziskuje
predvsem
vzhodnodolenjski govor s posebnim poudarkom na tonematiki,
narečno terminologijo posameznih
tematskih sklopov in izdeluje karte za Slovenski lingvistični atlas.
Mlada raziskovalka sociolingvistike, predvsem socialne in regionalne variantnosti slovenskega govorjenega jezika, jezikovnih stališč
in povezav med jezikom in identiteto na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani.
Ljubi svoj sluh
7
O nline
www.neuroth.SI
Neurothov
sWWWet
Z več kot 14.000 obiski je slovenska spletna
stran podjetja Neuroth največji slušni center v
Sloveniji – od začetka leta pa sije v novi preobleki
s svežim dizajnom.
Enostavno
in hitro
dogovarjanje za datum
obiska
Gumb za vzpostavitev stika
in naročanje
najdete na spletni strani desno
zgoraj – ne glede
na to, na kateri
strani ali podstrani spletnega
mesta se trenutno nahajate.
1
3
4
5
Beseda
je vaša!
Slušni
aparati pod
drobnogledom
V 3D-prikazu visoke
ločljivosti si lahko v
miru in udobju svojega doma ogledate
vse slušne aparate,
ki so v Neurothovi
ponudbi.
8
Ljubi svoj sluh
2
Kaj, kje, kdaj?
Aktualne Neurothove
novice in prireditve
najdete na začetni
spletni strani.
Na prenovljeni
spletni strani
podjetja Neuroth
dobijo prostor tudi ljudje
iz resničnega
življenja, naše
stranke in zaposleni, ki izrazijo
svoje mnenje, delijo svoje izkušnje
in vtise, povezane s podjetjem
Neuroth.
Skupaj vecˇ
kot 220
Neurothovih
slušnih centrov, od tega
12 v Sloveniji
V le nekaj sekundah lahko s
pomočjo spletnega iskalnika
lokacij določite,
kateri izmed 12
slušnih centrov
v Sloveniji je
najbliže vašemu
domu.
TV
Neurothov TV-OGLAS
Zgodba o kepici
sladoleda
Neurothovi televizijski oglasi že več let pripovedujejo navdušujoče zgodbe
o sluhu. Ampak kaj je pravzaprav potrebno, da je oglasni film posnet?
Pojdite z nami v zakulisje snemanja!
Še vecˇ
Neurothovih
zaposlenih najdete
na zadnji strani te
revije!
Živahno dogajanje pred kamero in za njo, ko nastaja Neurothov TV-oglas.
D
ružinsko slavje – primerna
glasba, glasno odpiranje penine in majhna deklica Lisa,
ki se na leseni klopi pogovarja s svojim plišastim medvedkom in se
ne more odločiti: „Jagodnega ali vaniljevega?“ Sredi dogajanja stoji njen dedek Carl, ki ga dobra volja gostov in
lepe zaigrane melodije spravljajo v dobro voljo. Nekaj sekund kasneje sede k
svoji vnukinji in ji poda kornet z dvema kepicama sladoleda: jagodnega IN
vaniljevega. Gospod Carl sicer ne more
brati misli, kljub hrupu in zvokom v
ozadju pa lahko brez težav sliši besede
svoje vnukinje. Razumeti govor tudi
v težkih življenjskih situacijah in nikoli več zamuditi pomembnega trenutka – Neurothov televizijski oglas
pokaže, kako zelo je to pomembno.
Televizijski oglas je bil posnet na gradu Retzhof pri Lipnici. Tako kot tudi v
nekaj prejšnjih oglasih stojijo v tem televizijskem oglasu pred kamero »igralci«, ki so v resničnem življenju zaposleni v podjetju Neuroth. Kar 44 oseb
je sodelovalo pri snemanju televizijskega oglasa kot statisti. Ne nazadnje:
kdo bi lahko boljše predstavil Neuroth
kot ljudje, ki so v podjetju zaposleni?
Mogoče ste tudi vi med ogledom televizijskega oglasa spoznali kak znan
obraz iz svojega slušnega centra: na
koncu 25. sekunde oglasa lahko v ozadju opazite Mateja Kuharja – Neurothovega akustika za sluh.
Kaj je potrebno za
uspešno snemanje
televizijskega
oglasa?
> 44 statistov, zaposlenih pri podjetju Neuroth
> 12 plišastih medvedkov
> 28 članov snemalne ekipe; od direktorja do stilistov
>
90 parov čevljev, 80 srajc, 60 hlač, 70 ženskih oblek, 30 moških oblek in 4 košare
za perilo, do vrha napolnjene s klobuki
> 4 tone opreme za osvetlitev
> in veliko strasti do sluha
Ljubi svoj sluh
9
SLUŠNI APAR ATI
TEHNOLOGIJA SLUŠNIH APARATOV
Kdo je to
izumil?
T
Podjetje Neuroth ponuja prvorazredne
slušne aparate proizvajalcev Oticon, Phonak,
Siemens in Widex – in prav vsi premium dobavitelji
omogočajo, da je zaznavanje zvoka čim bolj naravno.
S pomočjo novih tehnologij in novih družin slušnih
aparatov se za vsako uho najde odlična pomoč.
ehnološki napredek to
omogoča: danes je v Neurothovi ponudbi na voljo več kot osemdeset
različnih modelov slušnih aparatov,
vsak s prav posebnimi funkcijami in
prednostmi. V obširnem svetovalnem
pogovoru s svojim akustikom za sluh
najde prav vsak odlično rešitev za odpravo svojih težav s sluhom.
Leta 2007 je uspel preboj v tehnološkem razvoju: s pomočjo funkcije
brezžične povezave lahko slušna aparata (za levo in desno uho) med seboj
komunicirata. Ta funkcija zelo olajša
uporabo slušnih aparatov, saj lahko
s samo enim pritiskom na tipko oba
slušna aparata nastavimo na isti program in isto jakost zvoka.
Nove tehnologije omogočajo boljše
razumevanje govora in naravno
zaznavanje zvoka.
Manuel Müller,
vodja produktnega menedžmenta slušnih aparatov
10 Ljubi svoj sluh
Za prave
ljubitelje
tehnologije
SLUŠNI APAR ATI
Pravo timsko delo
Zelo naravno zaznavanje zvoka
omogočajo visoko kakovostni slušni
aparati, katerih tehnologija je še en
korak spredaj, saj s pomočjo binauralne (obojestranske) povezave samodejno upravljajo svoje nastavitve. »Pri
tem podrobno analizirajo in ovrednotijo vire hrupa in šumov – natančno
tako, kot to po naravni poti storijo
naša ušesa,« pove Manuel Müller, vodja produktnega menedžmenta slušnih
aparatov pri podjetju Neuroth. »Slušni
aparati nato skupaj določijo, katere
vire zvokov iz okolja morajo okrepiti
in katere zmanjšati.« Tako imenova-
Lažje razumevanje govora
Pri prilagajanju slušnih aparatov je
strankam pomembno predvsem eno:
ponovno želijo slišati govor, se v družbi
svojih prijateljev vključiti v pogovor in
se smejati ob pravih trenutkih, predvsem pa nikoli več zamuditi pomembnih življenjskih trenutkov. Z motom
»vsepovsod slišati« je podjetju Phonak uspel velik napredek na področju
razumevanja govora. »Tako imenovana Binaural Voice Stream tehnologija
– torej obojestransko prenašanje govora – samodejno prepozna pet različnih
govornih situacij in temu primerno poišče najprimernejšo nastavitev
slušnih aparatov,« opiše funkcije delovanja Manuel Müller. Slušni apara-
ˇ (glasbeni) užitek
Najvecji
Tudi tretji proizvajalec slušnih aparatov, ki jih podjetje Neuroth ponuja v svojem portfelju, podjetje Widex,
razvija tehnologije v smeri, da bi bilo
poslušanje čim bolj naravno in enostavno. Z novo linijo slušnih aparatov Dream so stopili na povsem novo
področje: slušni aparati Dream so izdelani s tehnologijo, ki omogoča, da
lahko uporabnik sliši zvoke do vrednosti 133 decibelov (to je tako glasno kot na primer delujoča krožna
žaga). Ostali slušni aparati dosegajo
mejo že pri 103 decibelih in zajemajo tudi manjše območje prenosa zvo-
ni pametni sistem slušnega aparata
ustvari prostorski zvok, s pomočjo katerega lahko zvokom iz okolja boljše
določimo izvir, hkrati pa veliko
kakovostnejše komuniciramo s svojim sogovornikom. Oticon, eden izmed
štirih premium proizvajalcev slušnih
aparatov, ki jih najdemo v Neurothovi ponudbi, je vodilni na področju binauralnega povezovanja. »Za dosego
kar najbolj naravnega slušnega vtisa
so pri slušnih aparatih Oticon kombinirane tri tehnologije: slušni aparati
imajo več kot dva mikrofona, obračajo
pa se lahko v različne smeri. Hrup je
samodejno utišan, hkrati pa so okrepljeni pomembnejši viri zvoka,« doda
Manuel Müller.
ti na ta način optimirajo razumevanje
govora v mirnem okolju, razumevanje govora v hrupnem okolju oziroma v
trušču, doživetje glasbe in hrupnega
okolja na splošno. Tudi slušni aparati
Phonak uporabljajo sistem dveh mikrofonov, ki začnejo samodejno fokusiranje, takoj ko se pojavita dva ali več
virov zvoka. »Oba med seboj brezžično
povezana mikrofona omogočata celostransko ali vzvratno poslušanje,« izpostavi prednosti tehnologije vodja
produktnega menedžmenta slušnih
aparatov v podjetju Neuroth. »To
je praktično predvsem pri uporabi slušnega aparata v avtomobilu, ko
voznik ne more kar naprej obračati
glave v smeri svojega sogovornika,«
doda za konec Manuel Müller.
ka. »S pomočjo povišane meje vrednosti je mogoče dosegati maksimum
pri razumevanju govora,« navdušeno
pove Manuel Müller in doda: »Predvsem za glasbenike in ljubitelje glasbe vseh zvrsti je slušni aparat Dream
najboljša rešitev za doživetje naravnega zvoka in ob tem velikega glasbenega užitka.« Predpogoje za takšno
glasbeno doživetje pa daje tako imenovana True-Input tehnologija, ki zvoke in šume podaja tako, kot so dejansko zares slišni. Mejna vrednost je 113
decibelov, kjer se užitek ob poslušanju
konča – a kdo bi želel svoja ušesa izpostavljati zvoku, kot na primer nastane ob vzletanju potniškega letala?
––>
Dva med seboj
brezžično povezana slušna
aparata določita
najpomembnejše
vire zvoka in
jih okrepita.
Nepomembni in
moteči zvoki iz
okolja so utišani,
da je komunikacija lažja in
kakovostnejša.
––>
Slušni aparati
prepoznajo, v
kateri situaciji
se nahaja
uporabnik,
in samodejno
poiščejo kar
najboljšo
nastavitev.
Govor
v mirnem
okolju
Govor
v hrupnem
okolju
Govor
v trušču
Glasba
Različne
situacije
v hrupnem
okolju
113
dB
Widexova
tehnologija
True-Input
103
dB
Ljubi
svoj sluh
Ljubi svoj sluh 11
R eporta ž a
Slušna in govorna vzgoja otrok
Velika stara
rumena hiša
na robu mesta
Nedelja je. Velika stara rumena hiša na robu
mesta daje vtis spokojnosti in miru. Toda tako
je samo danes. Ob vseh ostalih dnevih je okoli
nje čutiti otroški vrvež, smeh, čebljanje in – seveda
včasih tudi jok. Za velikimi svetlimi okni od časa do
časa opazimo otroške obraze, ki radovedno
pogledujejo, kaj se dogaja na cesti.
R
oka pripelje v vrtec babica. Pogosto je še zaspan,
nerazpoložen. Ko so copatki
na nogah in čeveljčki na
svojem mestu, Rok obesi še
bundico in že je pripravljen, da steče
v igralnico. Toda ne, babica ga prime
za roko in mu razločno pove: »Rok,
počakaj, še aparatke!« Joj, seveda! Rok
ponovno sede na klopco in počaka, da
mu babica namesti dva slušna aparatka. In že pride Martin. Martin je leto
starejši od Roka in v vrtec že pride z
aparatki na ušesih. Po hodniku pride
teta Mateja. Vsakega od fantov pozdravi in čaka, da fanta odzdravita.
Nato Mateja povabi oba fanta v igralnico, kjer bodo preživeli dopoldne.
Roku in Martinu se kmalu pridružijo
še Luka, Jan in Metka. In teta Marjana.
Ona je vzgojiteljica majhnih gluhih
in naglušnih otrok. Otroci, ki so ji zaupani, imajo okvaro sluha. V vrtec v veliki stari rumeni hiši jih starši vodijo
12 Ljubi svoj sluh
zato, da bi v predšolskem obdobju pridobili čim več sposobnosti poslušanja
in govora.
Otroci v skupini so težje naglušni
ali gluhi. Pri nekaterih je bila okvara sluha ugotovljena takoj po rojstvu, pri drugih nekoliko kasneje. Pri
Martinu so šele pri dveh letih starosti potrdili, da gre pri njem tudi za
okvaro sluha. Pred tem se je deček
boril z boleznijo, zaradi katere so morale druge skrbi počakati. Takoj ko so
zdravniki pri otrocih ugotovili okvaro sluha, so starše napotili k surdopedagogu. Tudi ti imajo svoje prostore v veliki stari rumeni hiši na robu
mesta. Otroci pridejo k njim še kot
dojenčki, surdopedagog pa njihove
starše nauči, kako jim približati svet
zvoka, čeprav ne slišijo tako kot njihovi vrstniki. Veliko vprašanj imajo starši, veliko skrbi. Vsi pa le en cilj
– otroku zagotoviti čim več možnosti
za razvoj poslušanja in govora. Prav
kmalu zdravnik specialist dojenčku
predpiše
tudi
slušne
aparatke.
Surdopedagog staršem pomaga pri rokovanju z njimi, nauči jih opazovati
odzive otroka na novo kakovost zvoka, pokaže, kako spodbujati zanimanje za zvoke. S starši se pogovori o pogojih, ki jih naj zagotovijo doma, da bo
otrok dobil čim več slušnih spodbud.
Kmalu otroci že zmorejo sodelovati,
njihov napredek je večji iz tedna v teden. Čas je, da se starši podobno starih otrok z okvaro sluha zberejo in si
podelijo svoje izkušnje. Surdopedagoginje in psihologinja organizirajo popoldansko srečanje in v uvodu povedo
nekaj o začetnem poslušanju ter navajanju na slušne aparatke. Starši v skupini začutijo, da so med sebi enakimi,
med starši, ki so občutili enake skrbi,
med starši, katerih poti z otrokom so
jih prav tako vodile v avdiološke ambulante, v trgovine, specializirane za
slušne aparate, med starši, ki vsako
minuto dneva razmišljajo, kako je kateri zvok zaznal njihov otrok in kako
naj mu ga dovoljkrat predstavijo, da se
mu bo zagotovo vtisnil v spomin.
In nov razmislek za starše. Kateri vrtec naj obiskuje moj otrok? Vrtec, ki ga
obiskujejo polnočutni otroci? V skupini je dvajset in več otrok. Kako bo sledil informacijam? Kako bo z njegovim
razvojem poslušanja in govora? Bodo
vzgojiteljice lahko ustvarile takšne
pogoje, da bo otrok aktivnostim v
vrtcu lahko sledil? In kakšna je
druga možnost?
Alenka Werdonig,
dipl. psihologinja
R eporta ž a
Vrtec v veliki stari rumeni hiši na robu
mesta je prilagojen otrokom z okvaro sluha. V skupini je največ šest otrok,
vzgojiteljica skupine je surdopedagoginja. In tudi pomočnica vzgojiteljice
ima veliko znanj s področja slušne in
govorne vzgoje. Informacije otrokom
so podane prilagojeno.
»Vrtec v veliki
stari rumeni hiši
na robu mesta
je prilagojen
otrokom z
okvaro sluha.«
Kratke in jasne, večkrat ponovljene. Dovolj je časa, da vsakemu otroku
razložijo, kaj se pričakuje od njega, dovolj časa, da je vsakemu otroku jasno,
kaj je namen aktivnosti, ki se jo lotevajo. Aktivnosti v skupini so usmerjene predvsem v razvijanje poslušanja in
govora. In surdopedagoginja, ki je v tej
hiši, bo še individualno delala z otrokom. Če domači kraj le ni preveč daleč,
se starši otroka z okvaro sluha odločijo
za vključitev v prilagojeni program za
predšolske otroke.
In tako se Rok, Martin, Luka, Jan, Metka ter teti Marjana in Mateja zberejo in
se še enkrat pozdravijo. Teta Marjana
pri vsakem preveri, ali so slušni aparatki na svojih mestih in delujejo, teta
Mateja pa prinese zajtrk iz kuhinje. In
ker so se zbudili tudi želodčki, otroci
kaj hitro opravijo vse, kar je potrebno
ter že čakajo z umitimi rokami za mizo.
Vsi že zelo dobro vedo, kako se vljudno
vedemo pri mizi. Če ni bilo dovolj, lahko dobijo še, le zaprositi morajo. Tako
kot zmorejo. Rok samo z besedo, Martin pa že v stavku. Po skupnem pospravljanju mize in umivanju zobkov sledi najljubši del dopoldneva – telovadba.
Razmigati je potrebno roke, noge in
glavo, malo pobrcati z nogami in se povaljati po tleh, na koncu pa še zaplesati. Ta teden plešemo ringaraja. In tudi
V veliki stari rumeni hiši otroci pridobijo čim več sposobnosti poslušanja in govora.
pojemo, seveda! In kaj sledi? Tako kot
vedno – igrica z zvoki in ritmi. Le kaj
bo teta Marjana potegnila iz omare
danes? Boben! In že poslušamo. Če bo
počasi, bomo hodili. Če bo hitro, bomo
tekali. Če bo tiho, bomo stali. Enostavno? Sploh ne, saj zaradi gibanja po prostoru ne morejo gledati tete Marjane.
Zanašati se morajo samo na poslušanje.
Še dobro, da imajo teto Matejo, ki jim
malo pomaga! No, včasih Metko, ki se
rada zasanja, tudi prijateljčki opozorijo,
da se nič več ne sliši. Ampak – ni samo
teta Marjana tista, ki rada bobna. Tudi
Da je lažje, so njihove slike tudi na tabli. Metka ima veliko sestric in bratov.
Vseh še ne zna poklicati po imenu. Luka
k družini prišteje še dedka in babico,
Jan pa še kužka. Teta Marjana še hitro
povpraša: »Kako laja kuža?« Vsi otroci povedo, kako laja Janov kuža. Tudi
mijavkanje, mukanje in kokodakanje
so zanje pravi mačji kašelj. Kaj pa lev?
Le kaj je lev? Teta Mateja hitro pokaže
sliko leva. Luka ve – in zarjove na ves
glas. In že ima tudi teta Marjana v rokah slike. Povedala bo zgodbico. Saj jo
otroci že poznajo – zgodbica o dedku,
babici in veliki repi je. Velikokrat so jo
Vzgojiteljice poskrbijo,
da vsak otrok razume navodila,
saj le tako lahko uspešno izvede
aktivnost in je zadovoljen s seboj
ter svojim izdelkom.
Rok bi in Jan. Seveda dobijo boben tudi
otroci. Kar škoda je, da ga teta tako hitro pospravi. Sedaj pride na vrsto delo
v krogu. Sedejo na stolčke in poslušajo.
Ta teden govorimo o družinskih članih.
Ata, mama, bratec David – to so Rokovi.
že slišali, jo zaigrali, pomagali pri pripovedovanju. A je še zmeraj zanimiva,
posebej na koncu, ko se repa vendarle
pusti izpuliti in vsi, ki so jo pulili, popadajo po tleh. Ko je zgodbice konec, je
že čas za malo oddiha. Teta Mateja je že > S.14
Ljubi svoj sluh 13
R eporta ž a
Otvoritve
< S.13 pripravila sadno malico. Mmmm ba-
nane! Oči otrok se vedno bolj obračajo
k oknu. Sonce sije. Seveda, čas je, da gredo ven. Danes si bodo ogledali gredice,
ki so jih spomladi zasadili šolarji. Morda bo kakšna repa za izpulit! Žal nobene.
Pa prav natančno so si ogledali gredice. Našli so celo eno jagodo. Toda na jablanah – tam je pa pravo bogastvo. Veje
so obložene, tako da segajo skoraj do tal.
Jabolka so zrela in vsak si lahko utrga
svoje jabolko. Vsak ga pokaže teti Marjani in ji pove, kakšne barve je. Pojedli
pa ga bodo doma. Potem ko bodo povedali mamam in babicam, kje so ga dobili, seveda. Teta Mateja spomni – čas je,
da gremo noter. Preobujejo se in sedejo
v igralnico za mizo. Narisali bomo jabolka. Takšna, kot smo jih nabrali. Dajmo
jih na mizo. Koliko pa smo jih nabrali? Ena, dva, tri ... pet! Tako je. In kakšne
barve so? Rumena, malo rdeča, spet
rumena. Ta pa je še zelena! Joj! Otroci
narišejo jabolka, teta Mateja risbice obesi pred igralnico, da bodo starši videli
nove izdelke. Nato pa v kuhinjo po kosilo. Kako diši. Tako kot je teknil zajtrk, tekne tudi kosilo. In dneva v vrtcu je skoraj že konec. Otroci so majhni, lovi jih
spanec in komaj dočakajo, da vzgojiteljici pripravita ležalnike. Nekateri bodo
spali še, ko bodo ponje prišli starši. Jutri bo novi dan.
Naglušni in gluhi predšolski otroci z
veseljem prihajajo v vrtec v veliko staro rumeno hišo na robu mesta. Ves čas
vedo, kaj se dogaja. Vzgojiteljice poskrbijo, da vsak otrok razume navodila, saj
le tako lahko uspešno izvede aktivnost
in je zadovoljen s seboj ter svojim izdelkom. Poskrbijo tudi, da so otroci ves čas
pozorni na zvoke iz okolice, na zvoke, ki
jih proizvajata sami - bodisi s svojim glasom bodisi z gibanjem telesa, ploskanjem ali z igranjem na razne inštrumente.
Ves čas spodbujata otroke k oglašanju,
uporabi glasov, zlogov in besed ter tudi
stavkov, ki so jih že zmožni izgovoriti.
Najlepša nagrada zanju je, ko se otroci
med prosto igro spontano pogovarjajo.
Tako vesta, da tudi njuno delo pripomore k skupnemu cilju – razviti poslušanje
in govor ter tako izgraditi osnovo za
razvoj jezika, otrokom pa omogočiti
uspešno komunikacijo v vseh njihovih
življenjskih situacijah.
14 Ljubi svoj sluh
Vedno v vaši bližini
Neuroth nudi ljudem z izgubo sluha gosto
mrežo slušnih centrov po celotni Sloveniji.
Slušni centri so opremljeni z najnovejšo avdiološko
opremo in ponujajo ljudem z izgubo sluha
optimalno oskrbo s sodobnimi napravami
in posebej usposobljeno osebje.
Ptuj
Potrčeva cesta 17
2250 Ptuj
ˇ
Sl u š ni c e nt e r
Š e m p e t e r p r i Go r ici
Šempeter
pri Gorici
Cesta Prekomorskih brigad 62a
5290 Šempeter pri Gorici
Sl u š ni c e nt e r
Pt u j
Otvoritev::
januar 2014
Lega:
v bližini Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova
Gorica
Odpiralni CˇAS:
Po 10.30 – 18.30
Tor – PETEK 8.30 – 16.30
Oprema:
1 slušna kabina
moderna oprema
Sodelavci: 2
Otvoritev::
marec 2014
Lega:
v bližini Splošne bolnišnice
dr. Jožeta Potrča Ptuj
Odpiralni Cˇas:
pon – PETEK 8.00 – 16.00
Oprema:
1 slušna kabina
moderna oprema
Sodelavci: 2
LIFESTYLE
ZVEZDNIKI, KI nosijo slušne aparate
Visoka tehnologija v
Hollywoodu
Dober sluh je zelo pomemben. Da so osebe, ki nosijo slušne
aparate, tudi del najboljše (prominentne) družbe, dokazuje
veliko zvezdnic in zvezdnikov, ki stojijo za svojim majhnim
čudežem, ki jim pomaga do boljšega sluha.
Eric
Clapton
Cher
Christoph
Waltz
Bill Clinton, Mario Adorf, Jodie Foster
– seznam prominentnih ljudi iz javnega življenja se bere kot „kdo je kdo“ v
mednarodni družbi znanih in vplivnih. Tudi pri naših severnih sosedih
ni prav nič drugače – Christoph Waltz, avstrijski gledališki, televizijski in
filmski igralec, se je pred nekaj meseci prvič pokazal v javnosti s slušnim
aparatom, v intervjuju pa je nato
povedal: „Da, imam okvaro sluha.“
Rdeče preproge in nenehna prisotnost
v širši javnosti povečujejo pritisk, ki
ga doživljajo glasbeniki in igralci, da
morajo biti v vsakem trenutku brezhibni. In okvara sluha v svetu slavnih
zagotovo ni zaželena. Kljub temu pa
se vse pogosteje dogaja, da zvezdniki
in zvezdnice brez zadržkov priznavajo, da imajo težave s sluhom. Avstrijski novinar Hugo Portisch, nekdanji
zvezni kancler Helmut Schmidt, igralec Pierre Brice, osrednji član zasedbe
U2 Bono, pevka Cher in rock-blues ki-
tarist Eric Clapton so samo nekateri, ki
stojijo v soju žarometov in hkrati povedo, da imajo okvaro sluha, s katero
morajo živeti. Tudi zaradi pozitivnega odnosa zvezdnic in zvezdnikov do
slušnih aparatov in njihove odkritosti
se je odnos do okvare sluha v zadnjih
nekaj letih precej spremenil: dviguje se tančica skrivnosti, slušni aparati
so postali tudi širše družbeno sprejeti
– in osebe, ki uporabljajo slušne aparate, so vedno mlajše.
Bono
Mario
Adorf
Jodie
Foster
Ljubi svoj sluh 15
DOBRO JE VEDETI
POVEZANO S SLUHOM
Ste že slišali?
Glasbena nagrada
Po dolgem in napornem dnevu se veliko ljudi sprošča
ob poslušanju svoje najljubše glasbe. Vse skrbi in
težke misli ob tem odpišejo, enostavno se želijo
odklopiti od vsakdanjika. Naši možgani pa v tem
času ne mirujejo, ravno nasprotno: najljubša glasba namreč sproži kemični proces v sprednjem delu
možganov, ki sodi k možganskemu centru za nagrajevanje. Pri poslušanju najljubše glasbe se izloči zelo
veliko serotonina in dopamina, kar okrepi dobro
razpoloženje in poskrbi za občutje veselja. Najboljši
nasvet za sproščanje po napornem dnevu je torej:
prižgite glasbo, izklopite skrbi, poslušajte in uživajte.
Uho na nogi
Majhen, a ne boste verjeli, kako poseben: čeprav je velik
le 0,7 milimetra, ima kolumbijska dolgoroga kobilica
enega najpomembnejših organov. Z njim lahko zazna
celo šume v ultrazvočnem območju. In še nekaj je na
tej dolgorogi kobilici zelo zanimivo: organ za sluh se
ne nahaja na glavi, kot bi si morda mislili, ampak na
nogi! Da je zgradba njenega organa za sluh podobna
človeškemu, so znanstveniki ugotovili na modelu tega
organa za sluh. Ker je namreč organ za sluh, ki ga ima
kolumbijska dolgoroga kobilica, tako majhen, a hkrati
zelo učinkovit, bi bila rekonstrukcija, namenjena razvoju slušnih aparatov, izjemno zanimiva.
Super sluh
Štiriletnik iz Amerike, Anthony Smith, nikakor ni želel
nositi svojega slušnega aparata. Želel je biti namreč
podoben svojim vzornikom, junakom iz risank, in biti
na primer kot Spidermann, Hulk in Batman – in oni
ne nazadnje tudi nimajo slušnega aparata, da bi boljše
slišali. Obupana mama se je obrnila po pomoč k založbi
Marvel, ki izdaja stripe, in jim razložila svojo težavo.
Ustvarjalci stripov so bili ob slišanem ganjeni in so se
odločili, da ji pomagajo. Tako so ustvarili super junaka
z imenom Blue Ear (Modro uho, op. p.). Njegov razpoznavni znak je moder slušni aparat. In deček Anthony?
Svojih slušnih aparatov sedaj ne želi več niti odložiti,
kaj šele da jih ne bi želel nositi.
16 Ljubi svoj sluh
DOBRO JE VEDETI
Najdaljša pasja ušesa
Nekateri psi so posebej ljubki, drugi so nadpovprečno
veliki, hitri ali zviti. In potem so tukaj še psi, kot je
Harbor iz Kolorada, ki ima najdaljša ušesa, kar jih je
kadarkoli imel kakšen pes. Ta pasma – črno čreslasti
rakunar – je zelo znana po dolgih visečih ušesih, a
Harborjeva ušesa so tudi za to pasmo psov presenetljivo dolga: levo uho je dolgo 31,1 centrimetra, desno
uho pa meri v dolžino kar 34,1 centimetra. S svojimi
dolgimi ušesi je prišel Harbor celo v Guinessovo
knjigo rekordov.
Kamera, luč – tišina!
Popolna tišina je mogoča samo v vesolju. V vsakdanjem življenju se ne moremo izogniti zvokom iz
okolja, v katerem se trenutno nahajamo: električnega
brenčanja, šelestenja listja, ptičjega petja itd. Da bi pri
ogledu filma zavestno sploh še lahko zaznali popolno tišino, je potreben tih šum, da lahko nato slišimo
razliko, ko je kakšen zvok za vsebino filma bistvenega pomena: na primer korake na asfaltni cesti ali
vreščanje sokola. Najbolj priljubljena »filmska tišina«
je bila posneta pred več kot petdesetimi leti in je od
takrat vedno znova uporabljena – zato je veliko filmskih scen »poznano tiho«.
Enkrat še lahko
I just can‘t get you out of my head …!« Se tudi vam
včasih zgodi, da kakšne melodije ali besedila enostavno ne morete pozabiti in si ga ves dan znova in znova
ponavljate? Raziskava, ki so jo opravili na univerzi v
nemškem mestu Kassel, je pokazala, da kar 70 odstotkov tako imenovanih ušesnih črvičkov nastane ob povsem običajnih vsakodnevnih situacijah – ko so možgani
razbremenjeni, tako rekoč v prostem teku. Pod prho,
med vožnjo avtomobila ali med pospravljanjem stanovanja torej lahko postane »nevarno«, da se prikradejo
ušesni črvički, ki se jih ne boste zlahka znebili. Dodatno
vlogo pa ima pri tem tudi jezik: pesmi s spevnim besedilom gredo lažje v uho kot instrumentalna glasba.
Ljubi svoj sluh 17
ˇ razlike
PoišCi
Nagradna igra
Neurothova
uganka
Na spodnji sliki se skriva 5 napak.
Jih najdeš?
S pravilnim geslom in z malo sreče lahko
zadenete 60 baterij za slušni aparat,
Neurothovo brisačo ali Neurothov
komplet za sušenje slušnih aparatov.
1. Kako se imenuje najstarejše avstrijsko družinsko
podjetje, specializirano za področje slušnih aparatov?
8
N
9
O
2. Kako se imenuje enota za merjenje jakosti zvoka ali
glasnosti, desetina bela, z oznako db?
1
3
C
4
L
3. Kako se imenuje naprava za pomoč naglušnim,
sestavljena iz mikrofona z ojačevalcem in majhnega
zvočnika - SLUŠNI …?
5
A
T
4. Kako se imenuje vgradni slušni pripomoček,
ki nadomesti delovanje notranjega ušesa?
2
P
7
Ž
V
6
D
K
Kupon izpolnite, izrežite in ga prinesite v najbližji
Neurothov slušni center in že sodelujete v nagradni igri!
KONČNO GESLO
1
2
3
4
Gospa
5
Gospod
Ime in priimek
Naslov
Telefon/mobitel
Elektronski naslov
Podpis
18 Ljubi svoj sluh
6
7
8
9
Datum rojstva
Nagradna igra poteka do 31.12.2014. Žrebanje bo
potekalo ob izključitvi javnosti 31.03.2015 med
vsemi udeleženci nagradne igre. Izžrebanec bo
telefonsko obveščen. Vsak udeleženec lahko sodeluje samo enkrat. Vsi udeleženci nagradne
igre morajo biti stari najmanj 18 let. Sodelavci
podjetja Neuroth slušni aparati, d.o.o., in osebe,
udeležene pri razvoju in izpeljavi nagradne igre,
ter njihovi družinski člani ali člani njihovega
gospodinjstva pri nagradni igri ne smejo sodelovati. Sodna pot je izključena. Menjava nagrade
za gotovino ni mogoča.
Udeleženec nagradne igre se strinja z elektronsko obdelavo podatkov tako, da jih lahko podjetje Neuroth slušni aparati, d.o.o., uporabi v tržne
namene. S svojim podpisom potrjujem, da sem
prebral pogoje za sodelovanje in se z njimi v celoti strinjam.
S lušni center
Slušni centri v Sloveniji
Ljubljana
Tbilisijska ulica 59
01 / 422 84 23
Ljubljana
Njegoševa cesta 1
01 / 232 18 26
Maribor
Ljubljanska ulica 3
02 / 320 56 44
Ptuj
Potrˇceva cesta 17
02 / 620 92 40
Celje
Ljubljanska cesta 11
03 / 620 77 57
Velenje
Šaleška cesta 19 A
03 / 620 97 35
Kranj
Bleiweisova cesta 4
04 / 620 22 99
Jesenice
Cesta maršala Tita 38
04 / 620 22 98
Šempeter pri Gorici
Cesta Prekomorskih brigad 62 a
05 / 620 23 02
Koper
Pristaniška ulica 12
05 / 639 60 50
Novo mesto
Zdravstveni dom, Kandijska cesta 4
07 / 620 97 14
Murska Sobota
Cankarjeva ulica 81 a
059 / 96 29 81
Sudoku
5 9 6
5
8
1
8 6 1
7 9 2
9
5
4
7
6
1
1 3 7
4 2 6
7
6
5
8 3 2
2
3
6
9
1
4
7 1
8 3
9 6 2
8
5
9
3
7
5 7 3
1 6
5 8
8
2
6
6
7
9
4
Ljubi svoj sluh 19
Ker doživeti
pomeni več, kot
samo biti prisoten.
Vidimo nekaj,
česar vi ne:
vaša ušesa.
20 Ljubi svoj sluh
Da boste lahko
slišali razliko, ki je
nihče ne opazi.
Neuroth – s poslanstvom,
uspešno že več
kot sto let.
Ker vas razumemo,
ko vi ne razumete
več sveta okrog sebe.
Raje poslušati
slabo glasbo, kot
jo slabo slišati.