Junij 2012 - Moja naložba

v družbi
Magazin pokojninske družbe
najboljših
Junij 2012
JANEZ ZUPANC:
"Ker želim dobro
živeti v pokoju,
dodatno
pokojninsko
varčujem!"
• Mladinski svetovni
prvak v veslanju
v dvojnem četvercu
• udeleženec olimpijskih
iger v Pekingu,
• diplomant
Ekonomsko-poslovne
fakultete v Mariboru
Vzemite
svojo usodo
v svoje roke
Lojze Grobelnik,
predsednik uprave
Moje naložbe
pokojninske družbe d.d.
Skupina Nove KBM
dr. Igor Pšunder,
član uprave
Moje naložbe
pokojninske družbe d.d.
Skupina Nove KBM
Slovenska populacija se stara. Zdaj je
povprečen Slovenec star že skoraj 42 let.
Upokojujemo se relativno mladi in relativno
zdravi. Aprila letos je Statistični urad izvedel
analizo med prebivalci Slovenije, ki so stari
vsaj 66 let, in ugotovil, da jih je četrtina svoje
zdravstveno stanje ocenila kot dobro ali zelo
dobro, 41 odstotkov pa kot srednje dobro.
Sklepamo lahko, da jih okrog dve tretjini nima
pomembnejših zdravstvenih težav. Odlično
izhodišče za uresničitev življenjskih sanj!
Obstaja pa še druga stran statistike.
Povprečna starostna pokojnina se giblje
okrog 620 evrov. Skokovito naraščanje števila
upokojencev – lani je pokojnine prejemalo
589.000 upokojencev oziroma okrog 46.000
več kot pred petimi leti – pa gotovo ne obeta
boljših časov.
Številke, o katerih pišemo, niso nikakršno
presenečenje. Predvideti so se dale že pred
leti in takrat je bil uveden sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Njegov namen je bil le eden: zagotoviti
ugodnejše finančne pogoje v obdobju po
upokojitvi. Veliko zaposlenih ima danes na
računih prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja že zbranih nekaj tisočakov,
tu in tam kdo že preko 20. Ti si seveda lahko
obetajo relativno visoko dodatno pokojninsko
rento. Prvi "rentniki" jo pri Moji naložbi že
dobivajo. Najvišja znaša 84 evrov, povprečna
nekaj čez 40. Ne tako malo, če primerjamo
s pokojninami iz prvega stebra. Tisti, ki bodo
varčevali dlje, bodo imeli še višje rente. In
seveda nekoliko mirnejši spanec, ker bodo
vedeli, da bodo vsaj del prihodkov po upokojitvi imeli "v svojih rokah".
vsebina
4
Osebne izkušnje
zavarovancev
Moje naložbe
6
8
Aktualno
o rentah
Veliki intervju:
Janez Zupanc
10
Davki pri
dodatnem
pokojninskem
zavarovanju
13
14
15
Poslovanje
Moje naložbe
Komentator
v gosteh:
dr. Mitja Čok
Odgovori na
aktualna vprašanja
Izdala:
Moja naložba pokojninska družba d.d.
Skupina Nove KBM
Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor
Produkcija:
Večer d.d., PRPLUS
Naklada:
80.000 izvodov
Foto:
Arhiv MN, Marko Vanovšek
4
Po desetih letih varčevanja prvi rentniki Moje naložbe
Peter Gornjak: "Varčujte: kasneje se stroški
večajo, pokojnine pa ostajajo enake!"
Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste se vključili, in ali so dosežena?
"Že januarja 2011, takoj ko sem izpolnil pogoje (najmanj deset let od pričetka zavarovanja), sem na pokojninsko družbo podal zahtevek za dodatno pokojninsko rento.
Po pregledanih izračunih sem se odločil za polletno izplačilo dodatne rente, ki zelo prav
pride. Vsem bivšim sodelavcem (pa tudi drugim) priporočam, naj imajo privarčevanih
nekaj evrov, preden se upokojijo. Kasneje za varčevanje ne ostane skoraj nič, saj se
stroški večajo, pokojnine pa ostajajo enake."
Kaj vam pomeni renta, ki jo sedaj prejemate?
"Moja pričakovanja o renti so se uresničila, polletno izplačilo pa pomeni, da se lahko z
ženo odpraviva na morje, pa še za hobi kaj ostane."
Kaj bi svetovali tistim, ki danes razmišljajo o svoji pokojnini in dodatnem pokojninskem zavarovanju?
"Letos sem tudi nestrpno pričakoval informativni izračun dohodnine, saj so mi v pokojninski družbi povedali, da je renta delno obdavčena. Kar polovico plačane dohodnine, ki
jo je zame plačala pokojninska družba, mi država vrne. Rente so minimalno obdavčene."
Kako ocenjujete odločitev nekaterih, ki se odločajo za dvig privarčevanih sredstev?
"Povem lahko, da ko si enkrat v pokoju, ni dodatnih prejemkov. Enkrat na mesec dobiš
pokojnino in to je to. Ker pokojnine niso visoke, na koncu meseca ne ostane skoraj nič.
Vsem svetujem, da če jim premije za dodatno pokojninsko zavarovanje plačuje delodajalec, naj počakajo do upokojitve. Pri plači se nič ne pozna, ker je to strošek delodajalca,
vsako leto pa se nabere nekaj privarčevanih sredstev. Ko nekaj mesecev prejemaš pokojnino, je smiselno pretehtati možnost, ali sredstva dvigniti v enkratnem znesku ali pa se
odločiti za dodatno pokojninsko rento. Takrat veš, koliko dobiš na mesec, saj pokojnina
niti približno ni enaka plači, s stimulacijo, dodatki, regresom, morebitno božičnico …"
Danilo Kline: "Neizbežnost
varčevanja je danes realnost!"
Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste
se vključili, in ali so dosežena?
"Osnovna pričakovanja so bila, kljub
časovni oddaljenosti, preprosto naložba
za zagotovitev ustrezne rente ob upokojitvi, ki bo in bi morala biti višja, kot če bi
sredstva v višini premije vezal kot depozit
z mesečnimi vplačili v banki, če bi premijo
plačeval iz neto plače. Po mojem mnenju
država ni naredila vsega tistega, kar bi bilo
treba, da bi vzpodbujala varčevanje v drugem stebru, ki naj bi v prihodnosti obsegal pretežen del pokojnine oziroma rente
vsakega posameznika. S tem mislim,
da ni omogočila pokojninskim družbam
dovolj fleksibilnosti pri plemenitenju zbranih sredstev iz premij, seveda ob primarnem in najpomembnejšem spoštovanju
varnosti zbranih sredstev. Prav tako
država ni sprejela skoraj nikakršnih
pomembnejših ukrepov - simboličnih
letnih premij in drugih ukrepov, ki bi posameznike vzpodbujali k varčevanju, predvsem pa k pravočasnemu vključevanju v
dodatno pokojninsko zavarovanje."
Kaj vam pomeni renta, ki jo sedaj prejemate?
"Višina rente sicer ni visoka, vendar tudi ne zanemarljiva, predvsem
Po desetih letih varčevanja prvi rentniki Moje naložbe
5
Roman Mulec: "Ko pride datum upokojitve,
je večini žal, da se niso priključili ..."
Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste se vključili, in ali so dosežena?
"Mogoče v začetku nisem bil dovolj informiran, kaj pomeni dodatna renta, vendar sem
se z leti poučil o prednostih oziroma priboljških, ki mi jih bo dodatna renta prinesla.
Rečem lahko, da so moja pričakovanja v celoti dosežena."
Kaj vam pomeni renta?
"Dodatna renta pomeni kar lep mesečni priboljšek, ki ob pokojnini še kako prav pride.
Pokrila bo kar nekaj mesečnih stroškov, če pogledam na letnem nivoju, pa bo zadostovala za lep dopust."
Kaj bi svetovali tistim, ki danes razmišljajo o svoji pokojnini in dodatnem pokojninskem zavarovanju?
"Glede na sedanjo krizo in dejstvo, da bodo državne pokojnine vedno manjše, bi vsekakor vsakomur priporočil, naj začne raje danes kot jutri dodatno varčevati. Mnogi mladi
danes ne mislijo na starost in živijo za ta trenutek, ko pride datum upokojitve, pa je
večini žal, da se niso vključili v dodatno varčevanje … Sam bi se vsekakor takoj znova
odločil za dodatno pokojninsko zavarovanje."
Kako ocenjujete odločitve nekaterih, ki se odločajo za dvig privarčevanih sredstev?
"Dvig privarčevanih sredstev se mi ne zdi pametna odločitev; mislim, da večina ne
razume ali noče razumeti, da bo država zahtevala svoje preko odtegnjene dohodnine,
ne samo ob dvigu privarčevanih sredstev, ampak bo večina šokirana ob letnem dohodninskem obračunu. Vsem varčevalcem, ki še tehtajo, ali celoten dvig ali mesečna renta,
bi vsekakor svetoval, da se odločijo za mesečni priboljšek k pokojnini (ali polletno ali
letno izplačilo), saj je to tudi iz davčnega vidika najugodnejše in zaradi zajamčene dobe
izplačevanja si lahko privoščijo majhne radosti kar lepo število let oziroma do konca
življenja."
zaradi sorazmerno kratkega obdobja
varčevanja - deset let, pa vendar pa bi
lahko bila nekoliko višja, če bi država v
tem obdobju sprejela določene ukrepe,
ki bi omogočili večjo donosnost naložb
ali vzpodbude za povišanje mesečnih
premij. Mesečna renta mi omogoča
plačevanje katerega izmed rednih
mesečnih stroškov ali pa tudi kakšen
priboljšek. Pomembno je zavedanje, da
je ta renta, v kakršnikoli višini že, trajni
prejemek do konca življenja posameznika oziroma tudi predmet dedovanja."
zavarovanja bodo verjetno vse nižje, kar
pomeni, da si bo vsak posameznik le z
varčevanjem omogočil tisti nivo prejemkov, ki bo zadovoljeval njegove potrebe
po upokojitvi. Neizbežnost varčevanja za
obdobje po upokojitvi je že danes realnost. Čimprejšnja vključitev v dodatno
pokojninsko zavarovanje je torej po
mojem mnenju gospodarna in odgovorna odločitev vsakega posameznika, seveda ob upanju, da bo tudi država sprejela
nekatere ukrepe, ki bodo to varčevanje
vzpodbudili."
Kaj bi svetovali tistim, ki danes
razmišljajo o svoji pokojnini in dodatnem
pokojninskem zavarovanju?
"Razmere v državi pa tudi v svetu
dobesedno narekujejo nujnost
varčevanja in s tem zagotavljanja
ustreznih prejemkov vsakega posameznika po upokojitvi. Pokojnine iz obveznega
Kako ocenjujete odločitev nekaterih, ki
se odločajo za dvig privarčevanih sredstev?
"Dvig sredstev po desetih letih po mojem
mnenju ni racionalen in gospodaren.
Zavedati se je treba, da je od celotne
vsote privarčevanih sredstev v povprečju
potrebno odšteti skoraj 40 % za dajatve
državi, tako da ostane kot neto prejemek na računu posameznika zgolj 60
% sredstev. Tako ravnanje se mi ne zdi
razumno, saj je v temelju v nasprotju
z namenom dodatnega pokojninskega
varčevanja in se z dvigom teh zmanjšanih
sredstev izniči desetletno namensko
varčevanje ob sočasnem dodatnem
plačilu dajatev državi v nezanemarljivi
višini. Morebiti je 60 % privarčevanega
zneska mamljivih za zadovoljitev kakšne
trenutne potrebe, pa vendar je to v primerjavi z izgubo desetletnega varčevanja
nesorazmerno. Namesto tega dviga je
za zadovoljitev kakšne trenutne potrebe
po mojem mnenju primernejše najetje
kratkoročnega potrošniškega posojila.
Takšen dvig je morebiti opravičljiv z
zornega kota posameznika, če gre za
reševanje izjemnih življenjskih problemov in je to komu resnično edina
možnost."
6
Moja renta
Aktualno o rentah:
Garancija je
razumna izbira
Čeprav je ta renta nekoliko nižja kot renta brez garancije, je takšna odločitev razumna
– če zavarovanec umre pred iztekom garantiranega obdobja, lahko namreč rento do
izteka tega obdobja prejema upravičenec oziroma dedič.
Garantirano obdobje izplačevanja izbere zavarovanec sam. Trenutno se lahko odločite
za garantirano obdobje 10 ali 15 let.
Po izteku garantiranega obdobja renta ne preneha
Z iztekom garantiranega obdobja izplačevanje rente zavarovancu, ki živi dlje, ne
preneha. Renta se izplačuje do smrti. Z iztekom garantiranega obdobja zgolj preneha
upravičenje do dedovanja dodatne pokojninske rente po umrlem zavarovancu.
Garantirana renta ni pospešena renta
Pojav tako imenovanih pospešenih rent pri nekaterih izvajalcih je anomalija sistema.
Nekateri izvajalci omogočajo izplačila glavnine (90 %) sredstev v zelo kratkih obdobjih,
treh ali petih letih, preostanek pa izplačujejo skladno s predpisi dosmrtno. V praksi to
pomeni, da je renta, ki jo prejme zavarovanec, prva leta razmeroma visoka, po izteku
tega obdobja pa prejema (da je zadoščeno Zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju) nesmiselno nizke zneske (na primer 12 evrov letno).
mag. Uroš Ornik,
izvršni direktor uprave
Pospešene rente
Že več kot leto dni od pristojnih nadzornih organov terjamo odgovor na vprašanje:
ali so izplačila pospešenih rent zakonita in pravno dopustna? Dlje kot do stališča nadzornih organov, da takšna izplačila niso v duhu Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, nismo prišli.
Odprto vprašanje namreč ni enostavno. Če se izkaže, da je odgovor negativen, bo s
tem našim zavarovancem prihranjena marsikatera nevšečnost.
Verjamemo, da bomo odgovore prejeli kmalu. Gotovo pa je eno, in to ne velja zgolj
za izplačila rent: naši zavarovanci ne bodo prikrajšani za storitev, ki bi bila po njihovih
potrebah in pričakovanjih.
"Pomen rent z vidika prihodka
upokojencev bo sčasoma
pomembno narasel.
Čeprav ne vemo, kako se
bo podaljševala predvidena
življenjska doba, bomo
varčevali dlje časa in
privarčevali več denarja."
Trenutno varčevanje je dobra osnova
Tisti, ki so po desetih letih varčevanja že lahko pričeli prejemati tudi dodatno pokojninsko rento (starejši od 58 let in upokojeni), prejemajo za štiri do šest odstotkov višjo
mesečno pokojnino. Rente že danes, po najkrajšem možnem obdobju varčevanja, niso
nepomembne. Razmerje med povprečno neto plačo (987 EUR) in povprečno neto
pokojnino (625 EUR) je v letu 2011 znašalo 63,4 odstotka. Še desetletje nazaj je bil ta
odstotek krepko višji, kar 75 %. Torej je padec mesečnega dohodka ob upokojitvi krepak!
Pomen rent z vidika prihodka upokojencev bo zato še naprej pomembno rasel. Čeprav
ne vemo, kako se bo podaljševala predvidena življenjska doba, bomo varčevali dlje
časa in privarčevali več denarja.
Moja renta
7
Renta upokojencem danes
Privarčevano
Doživljenjska mesečna
6.000
M
26,82
8.000
Ž
23,67
10.000
M
35,76
Ž
31,56
M
44,70
15.000
Ž
39,45
M
67,05
20.000
Ž
59,17
M
89,40
58,37
86,10
25.000
Ž
78,89
M
111,75
Ž
98,62
77,83
107,62
97,29
25,83
23,35
34,44
31,13
43,05
38,92
64,57
Doživljenjska letna
313,79
277,72
418,39
370,29
522,99
462,87
784,48
694,30 1.045,97
925,73 1.307,46 1.157,17
Doživljenjska letna s 15 let garancije
303,22
274,32
404,29
365,76
505,37
457,20
758,05
685,80 1.010,73
914,40 1.264,42 1.143,00
Doživljenjska mesečna s 15 let garancije
Izračunane rente veljajo za zavarovanca, starega 60 let (letnik 1952). Podani so zneski v evrih pred davki in po trenutno veljavnih pogojih. Zneski rent se razlikujejo med moškim in
žensko zaradi razlik v pričakovani starosti med spoloma.
Koliko in kako do prihodnje pokojnine
Privarčevano
Mesečna premija
Do upokojitve
Prihranek na koncu obdobja
Doživljenjska mesečna
Doživljenjska mesečna s 15 let garancije
Doživljenjska letna
Doživljenjska letna s 15 let garancije
6.000
8.000
10.000
15.000
20.000
25.000
40
60
60
80
100
200
10 let
20 let
10 let
20 let
10 let
20 let
10 let
20 let
10 let
20 let
10 let
20 let
13.529,85 23.649,34 18.950,86 33.667,90 21.638,69 37.280,13 31.091,45 52.717,02 40.544,21 68.153,91 60.929,68 109.216,16
59,13
57,15
101,15
98,07
82,83
80,05
144,00
139,61
94,58
91,41
159,45
154,59
135,89
131,34
225,48
218,61
177,21
171,27
291,50
282,62
266,31
257,38
467,13
452,90
692,24
671,08
1.184,69
1.151,74
969,60
939,96
1.686,55
1.639,35
1.107,12
1.073,28
1.867,50
1.815,57
1.590,76
1.542,14
2.640,80
2.567,36
2.074,40
2.011,00
3.414,09
3.319,14
3.117,41
3.022,12
5.471,05
5.318,90
Izračunane rente so po trenutno veljavnih pogojih in so informativne (pogojev v prihodnosti ne moremo opredeljevati). Veljajo na primeru moškega zavarovanca, ki je ob upokojitvi
star 60 let (letnik 1962 oziroma letnik 1972). Podani so zneski v evrih pred davki.
Oglejte si informativni izračun
Na naši spletni strani www.moja-nalozba.si se lahko poigrate s
številkami v informativnem izračunu. Uporaba predpostavk je
nujna, čeprav ključnih niti ne moremo dovolj zanesljivo predvi-
deti. Izračuni temeljijo na trenutno veljavnih pogojih, renta pa se
bo izračunala po pogojih, ki bodo veljavni ob upokojitvi. Zato so
izračuni zgolj informativni.
8
Vrhunsko športno kariero sklenil nadgraditi s poslovno
JANEZ ZUPANC:
"Ker želim dobro
živeti v pokoju,
dodatno
pokojninsko
varčujem!"
Star je 25 let, za njim je bogata športna kariera. Skupaj s tremi kolegi je
bil mladinski svetovni prvak v veslanju v dvojnem četvercu, udeleženec
Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008. Kljub napornim treningom je
končal Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru, smer računovodstvo
in revizija, in sedaj opravlja pripravništvo v Dravskih elektrarnah Maribor.
Spada med najmlajše zavarovance pokojninske družbe Moja naložba, čeprav
se je z varčevanjem in nalaganjem sredstev srečal že prej. Janez Zupanc.
Kako se je pravzaprav začela vaša
športna kariera?
"Z veslanjem sem se začel ukvarjati leta
1994, ko sem bil star osem let. Sprva
je bila to samo zabava in rekreacija, saj
sem bil skupaj z vrstniki še premlad za
resno treniranje, pa tudi veslaški klub
še ni bil takrat tako razvit, kot je danes.
Leta 2000 so se pod vodstvom Primoža
Merfa začeli resni treningi, po uspehu
v letu 2004, ko sem postal mladinski
svetovni prvak, pa je veslanje postalo prioriteta v mojem življenju. Vrhunec moje
športne kariere je bil nastop v Pekingu in
sedmo mesto na svetovnem prvenstvu
v Poznanju, kjer sem veslal z Iztokom
Čopom."
Zakaj se niste odločili za nadaljevanje
športne poti? Ste pričakovali, da bodo
vaše znanje in izkušnje v Sloveniji bolje
prepoznali in vam omogočili, da svoje
znanje in izkušnje delite in uporabite tam,
kjer bi lahko Sloveniji najbolj koristile?
"Na žalost sem v vrhunskem športu
spoznal probleme in težave, ki se pojavljajo na poti vsakega športnika, ki tekmuje
v medijsko manj zanimivih športih. Po
dolgem čakanju na službo v državni
upravi sem spoznal, da je nikoli ne bom
dočakal, ob tem sem izgubil tudi motivacijo ter se raje posvetil dokončanju
študija in iskanju zaposlitve."
Zakaj ste se odločili za študij ekonomije in
smer računovodstvo?
"Za študij računovodstva sem se odločil
zato, ker menim, da v tej stroki najbolje
spoznaš temeljne procese podjetja, njegovo delovanje in ob upoštevanju temeljnih
finančnih in računovodskih pravil pasti,
ki se lahko pojavijo pri delovanju podjetja. Zagotovo bi rad svoje znanje še
nadgradil."
Menim, da si bo moja generacija
zagotovo težje zagotovila pokojnino,
ki bo zagotavljala normalno življenje.
Zato že varčujem.
varčevanju se ne odpovedujem ničemur,
živim samo bolj preudarno."
Kaj bi sporočili in priporočili svojim vrstnikom?
"Večina mojih vrstnikov je žal v tem času
brez služb, zato jih večina še niti ne more
razmišljati o varčevanju. Vsem drugim pa
priporočam, naj začnejo misliti na svojo
prihodnost, naj sami poskrbijo zase, saj
je to najbolj zanesljivo. In ne verjeti vsem
pesimistom, ki napovedujejo zlom držav
in finančnih ustanov."
Zakaj varčujete za dodatno pokojnino?
"Za dodatno pokojnino sem se odločil iz
preprostega razloga. Sam želim poskrbeti
za svojo prihodnost in ne želim bit
suženj morebitnih finančnih in družbenih
problemov, ki bodo v tistem času. Ker
želim dobro živeti v pokoju, dodatno
pokojninsko varčujem!"
Koliko pijačam ali zabavam na mesec
se morate "odreči", da lahko namenite
mesečni znesek za pokojnino?
"Sam ne razmišljam v smislu, da se zaradi
varčevanja nečemu odpovem. Za ta znesek bi zagotovo lahko šel za kakšno pijačo
več ali pa bi si kupil več oblačil, ampak
verjamem, da bom lahko v času, ko bom
šel v pokoj, zaradi tega živel bolje. Morda
pa bom takrat vse te pijače in zabave
nadoknadil."
Zakaj tega denarja raje ne porabite za
zabavo kot večina vaših vrstnikov?
"Kljub dodatnemu pokojninskemu
Je to vaše zavedanje o pomenu
varčevanja in naložbene aktivnosti kaj
povezano z vašo športno kariero?
Vrhunsko športno kariero sklenil nadgraditi s poslovno
"Med ukvarjanjem s športom sem
spoznal, da si v življenju lahko zelo
razočaran, če si odvisen od drugih, in
to lahko pusti na človeku posledice.
Varčujem zagotovo tudi zaradi izkušenj iz
športne kariere, najbolj pa zaradi trenutne
ekonomske situacije in stanja v družbi.
Menim, da si bo moja generacija zagotovo
težje zagotovila pokojnino, ki bo zagotavljala normalno življenje."
Se strinjate s starim rekom, da lahko
žanješ samo, kar si sejal? Verjetno to zelo
drži za športno profesionalno udejstvovanje. Kaj pa za varčevanje, nalaganje
sredstev?
"Zagotovo se strinjam s tem rekom in ga
tudi v življenju upoštevam. Ta rek velja na
vseh področjih, ne samo v športu, tudi
v šoli, službi ... Ampak verjetno pride pri
varčevanju najbolj do izraza. Moji izračuni
kažejo: če 40 let varčujem okoli 100 EUR
mesečno, se na osebnem računu po
3% donosnosti in po obračunu stroškov
za dodatno pokojninsko rento zbere
približno 90.000 evrov. Po danes veljavnih pogojih bi mi tolikšna privarčevana
sredstva pri 65 letih zadoščala za dosmrt-
no pokojninsko rento v višini okoli 400
evrov mesečno."
Kaj bi odgovorili tistim, ki trdijo, da se
dodatno pokojninsko zavarovanje ne
splača? Tistim, ki sedaj dvigujejo denar,
ki so ga skupaj z delodajalcem dajali za
pokojnino "na stran" deset let?
"Zavedam se, da živimo v času, ko se
ljudje srečujejo s številnimi težavami in
krvavo potrebujejo finančna sredstva.
Vsak je gospodar svojega denarja in lahko
ga upravlja, kakor želi. Razumem ljudi, ki
po desetih letih dvignejo ves denar in s
tem morda otroku omogočijo študij ali
obnovijo hišo. Vendar vsem priporočam,
da varčujete in privarčevani denar v obliki
rente prejemate ob pokojnini, saj ga tako
najbolje izkoristite in si v daljšem obdobju
olajšate življenje."
Bi dosedanje oblike varčevanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja kako
dopolnili, nadgradili?
"Glede na to, da je ta oblika varčevanja
v naši državi dokaj mlada in nepoznana,
se bo sčasoma verjetno še bolj razvila.
Mislim, da morajo ljudje sami spoznati
9
pomen tega, da sami poskrbijo za svojo
prihodnost. Morda bi ga lahko nagradili v
smislu ozaveščanja ljudi in s primerjavami
z drugimi državami, ki poznajo to obliko
varčevanja."
Ali je vaša športna kariera, polna discipline in zavedanja, da brez nič ni nič,
pripomogla k vaši odločitvi, da ste tako
mladi začeli varčevati za pokojnino? Je
med tem kakšna neposredna povezava?
"Pripomoglo je več dejavnikov.
Pripomogla je športna kariera, pripomogla je šola, zagotovo bo k temu pripomogla tudi služba. Enostavno je pač tako. Če
ne bi pridno treniral, ne bi bil udeleženec
olimpijskih iger; če se ne bi učil, ne bi
diplomiral. Če ne bom pridno delal, službe
ne bom imel. Povezava pa je v odrekanju:
v športu sem se odrekal počitnicam in
zabavam, ko smo bili na treningih in
pripravah, sem se učil, namesto da bi
spal. In trud je bil poplačan. Trdno sem
prepričan, da bo tako tudi v pokojninskem
varčevanju. Vem, da lahko nekateri dejavniki v trenutku to preprečijo, ampak ne
živim z danes na jutri in starost oziroma
pokoj bi rad dočakal pripravljen."
10
Dobro je vedeti
Davki pri dodatnem
pokojninskem zavarovanju
DAVKI
VARČEVANJE
KORIŠČENJE
DVIGI
RENTE
Izredna prekinitev
0,5 % izstopni stroški
25 % akontacija
Redna prekinitev
0 izstopnih stroškov
1/2 rente izvzeta iz
obdavčitve
Davčna olajšava
plačniku
24 % prispevkov PIZ
ali
5,844 % bruto plače
ali
2755,71 EUR (2012)
Plačnik delodajalec:
- 51 % zaposlenih
- bruto = neto
mag. Mojca Gornjak,
pooblaščenka uprave
Plačnik zavarovanec:
- davčna olajšava na
vplačano premijo v
višini dohodninske
stopnje
(ali 16 % ali 27 % ali
41 %)
- delodajalec ima
prednost
(posameznik koristi le
razliko med maksimalno
premijo in premijo in
premijo delodajalca)
dohodnine
6,5 % davek
od prometa
zavarovalnih poslov
(če ni preteklo 10 let)
25 % ali 16 %
akontacija
dohodnine na
1/2 rente
Poračun pri dohodnini
Poračun pri dohodnini
Izplačilo:
5 MESECEV
Prenos v kritni sklad
rentnega zavarovanja
V povprečju visoka
obdavčitev;
ni namen PDPZ
Nizka obdavčitev,
dosežen
namen PDPZ
Lasten pregled davkov pri varčevanju za dodatno pokojninsko zavarovanje in pri
izkoriščanju sredstev, privarčevanih za dodatno pokojninsko zavarovanje
VARČEVANJE ZA DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN DAVKI
V Sloveniji spodbuja prostovoljno
dodatno pokojninsko zavarovanje država.
Spodbuda se odraža v obliki davčne
olajšave, ki jo prejme plačnik premije v
času varčevanja.
Za leto 2012 znaša davčna olajšava 5,844
odstotka bruto plače posameznika, vendar ne več kot 2755,71 evra letno (229,64
evra mesečno).
Davčno olajšavo izkoristi plačnik premije
Če je plačnik premije posameznik in si
premijo plačuje iz neto plače, je upravičen
do naslednje davčne olajšave:
• zniža se osnova za dohodnino za leto,
v katerem je bila plačana premija (edina
olajšava, ki je zapisana v zakonu o dohodnini in ki jo lahko posamezniki izkoristimo, je olajšava za dodatno pokojninsko
zavarovanje).
Če za primer vzamemo povprečno slov-
ensko plačo, ki znaša približno 1500 evrov
bruto in plačano maksimalno mesečno
premijo, ki znaša 87,66 evra, ugotovimo, da konec leta država vrne 284
evrov dohodnine od 1051,92 vplačane
letne premije (87,66 evra plačane
premije zaporednih dvanajst mesecev),
ali drugače povedano, država vrne 27
odstotkov od letne premije za dodatno
pokojninsko zavarovanje, ker omenjena
oseba sodi v 27-odstotni dohodninski razred, kot je prikazano v tabeli desno zgoraj.
Dobro je vedeti
mesečno za leto 2012). Prednost pri uveljavljanju davčne olajšave ima delodajalec,
posameznik lahko uveljavlja le razliko
med premijo delodajalca in maksimalno
premijo.
Izračun doplačila dohodnine
Lasten izračun doplačila dohodnine pri izrednem prenehanju
zavarovanja in enkratnem dvigu sredstev
Letni izračun
dohodnine:
Izredno prenehanje dvig sredstev
Skupaj
dohodki
1
2
3=1+2
Letna bruto plača
18.000 €
8.000 €
26.000 €
Letni plačani prispevki
-3.978 €
0€
-3.978 €
Splošna olajšava
-3.144 €
0€
-3.144 €
Osnova za dohodnino
10.878 €
8.000 €
18.878 €
2.097 €
2.000 €
4.763 €
Obračunana dohodnina
Plačana dohodnina
0€
665 €
Doplačilo dohodnine
Vir: lasten izračun z upoštevanimi podatki za izračun dohodnine za leto 2011
Če za zaposlenega plačuje premije podjetje, je upravičeno do naslednjih davčnih
olajšav:
• od premije se ne plačajo prispevki za
socialno varnost,
• premija se ne šteje kot izplačilo plače,
• premije se upoštevajo kot olajšava pri
davku od dobička pravnih oseb in davku o
dohodkov iz dejavnosti.
Z drugimi besedami, če delodajalec
plačuje premije za zaposlene v okviru
davčne olajšave, se premija v celoti
nakaže na osebne račune zaposlenih pri
pokojninski družbi (bruto premija = neto
premija).
11
Podjetje je upravičeno do izkoriščanja
davčnih olajšav, če je pristopilo k pokojninskemu načrtu, ki je ga je odobrilo
ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve, in če je pokojninski načrt vpisan
v poseben davčni register pokojninskih načrtov. V podjetju pa mora biti v
skladu z zakonom v pokojninski načrt
kolektivnega zavarovanja vključenih
povprečno najmanj 51 odstotkov vseh
zaposlenih, ki so pri njem v delovnem
razmerju.
Če premijo plačujeta oba, tako podjetje
kot zaposleni, se upošteva skupna premija, ki mora biti v okviru davčne olajšave
(do 5,844 odstotka bruto plače posameznika, vendar ne več kot 229,64 evra
IZKORIŠČANJE SREDSTEV,
PRIVARČEVANIH PRI DODATNEM
POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU,
IN DAVKI
Posamezniki, ki sami varčujejo za dodatno pokojninsko zavarovanje iz neto plače,
lahko kadarkoli izkoristijo privarčevana
sredstva. Namero sporočijo Moji naložbi
na predpisanem obrazcu, po preteku
predpisanega roka pa Moja naložba
izvede nakazilo sredstev. Seveda je treba
pri tem državi vrniti davčno olajšavo, ki jo
je posameznik prejel pri dohodnini v letu,
ko je vplačal premijo.
Dvig sredstev z osebnega računa vpliva
na dohodke posameznika v letu, ko se
izplačilo izvede. Posameznik ima višje
dohodke za znesek sredstev na osebnem varčevalnem računu, zmanjšan
za izstopne stroške. Nakazilo na njegov transakcijski račun je nižje še za
25-odstotno akontacijo dohodnine od
drugih dohodkov. Ker se posamezniku
skupni dohodki povečajo za enkraten
dvig sredstev, bo njegova dohodninska
stopnja skočila s 27 na 41 odstotkov,
in zato je potrebno dodatno doplačilo
dohodnine (tabele zgoraj).
Po desetih letih varčevanja se lahko
posamezniki odločijo za izkoriščenje
Izračun vračila dohodnine
Lasten izračun vračila dohodnine z upoštevano davčno olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje za
povprečno slovensko bruto plačo 1.500 evrov mesečno in izračun privarčevanih sredstev po poteku
določenega števila let
Izračun z mesečno premijo za dodatno
pokojninsko zavarovanje
Izračun brez mesečne premije za dodatno
pokojninsko zavarovanje
18.000 €
18.000 €
premija = bruto plača * 5,844 %
88 €
premija = bruto plača * 5,844 %
0€
1.052 €
0€
-284 €
0€
Stanje na osebnem računu po preteku 1 leta po pogojih*
1.133 €
0€
Stanje na osebnem računu po preteku 10 let po pogojih*
12.095 €
0€
Stanje na osebnem računu po preteku 20 let po pogojih*
28.234 €
0€
Stanje na osebnem računu po preteku 30 let po pogojih*
49.924 €
0€
Letna bruto plača (12 mesecev po 1.500 evrov bruto)
Maksimalna mesečna premija za dodatno
pokojninsko zavarovanje
Vplačana premija v enem letu
Vračilo dela premije pri dohodnini - davčna olajšava
* pogoji so navedeni na spletni strani: www.moja-nalozba.si
12
Dobro je vedeti
Zavarovanci lahko izbirajo med različnimi
vrstami dodatnih pokojninskih rent.
Dodatna pokojninska renta in davki
Moški, star 60 let
Mesečna pokojnina od ZPIZ-a 600 evrov
Privarčevana sredstva
6.750,00
11.200,00
22.500,00
30,00
50,00
100,00
Mesečna dodatna pokojninska renta
Znižana akontacija dohodnine*
-2,40
-4,00
-8,00
Nakazilo na TRR
27,60
46,00
92,00
1,99
3,26
6,28
Dodatna pokojninska renta po davkih
29,59
49,26
98,28
Efektivna obdavčitev dodatne rente
1,37 %
1,48 %
1,72 %
+4,93 %
+8,21 %
+16,38 %
Vračilo dohodnine
Dodatek k pokojnini od ZPIZ-a (600 evrov)
• je star najmanj 58 let in
Po zakonodaji bo upokojenec, ki bo
pridobil pravico do mesečne dodatne
pokojninske rente v višini 50 evrov, od
pokojninske družbe prejel na račun 46
evrov, družba pa bo 4 evre odvedla državi
v obliki akontacije dohodnine. Dodatna
pokojninska renta je po spremembi
zakona o dohodnini v višini 50 odstotkov
izvzeta iz obdavčitve, na drugih 50 odstotkov pa je po prejetju potrdila Davčne
uprave mogoče uveljavljati znižano
stopnjo akontacije dohodnine, to je 16
odstotkov. Konec leta bo upokojenec
plačal državi akontacijo dohodnine v višini
48 evrov od dodatne pokojninske rente
(letna renta je v tem primeru 600 evrov).
Ob upoštevanju 13,5-odstotne dodatne
osebne olajšave za pokojnine, bo država
upokojencem vrnila skoraj celotno akontacijo dohodnine v višini 39,12 evra (tabela
zgoraj).
• je najmanj 120 mesecev (deset let)
vključen v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Dohodnine na dodatno pokojninsko rento
skoraj ni, če znaša pokojnina do 1070
evrov mesečno.
* V kolikor ima posameznik pokojnino nižjo od 1070 evrov mesečno lahko pridobi potrdilo o uporabi
znižane stopnje akontacije dohodnine iz naslova dodatnih pokojninskih rent; izračun je informativne
narave.
privarčevanih sredstev na osebnem
varčevalnem računu, ki jih je zanje
plačeval delodajalec, in sicer v obliki:
• izrednega prenehanja zavarovanja
in enkratnega dviga sredstev, ki jih je
plačeval delodajalec, ali
• rednega prenehanja zavarovanja in
prejemanja dosmrtne dodatne pokojninske rente.
Izredno prenehanje zavarovanja
in enkraten dvig sredstev in davki
Vpliv izrednega prenehanja zavarovanja
in enkratnega dviga sredstev je enak, kot
je predstavljen v tabeli na prejšnji strani
spodaj.
Redno prenehanje zavarovanja in preje-
Polovica dodatne pokojninske rente je
izvzeta iz dohodnine, od polovice pa
družba odvede 25-odstotno akontacijo
dohodnine od drugih dohodkov. Ker več
kot 86 odstotkov upokojencev prejema
pokojnine, nižje od 1000 evrov, lahko za
izplačilo nižje stopnje akontacije dohodnine od dodatne pokojninske rente pridobi potrdilo.
manje dosmrtne dodatne pokojninske
rente in davki
Varčevanje za dodatno pokojninsko rento
naj bi teklo od prve zaposlitve do upokojitve (v najboljšem primeru 40 let). Tako
lahko v daljšem časovnem okvirju posamezniki s pomočjo delodajalcev tudi z
nižjimi mesečnimi premijami privarčujejo
dovolj sredstev, da bodo nato prejemali
dovolj visoko dodatno pokojninsko rento.
Pravico do pokojninske rente ima zavarovanec Moje naložbe, ki:
• je redno upokojen,
Naše poslovanje
13
Poslovanje v obdobju
januar-april 2012
V prvem četrtletju poslovanje uspešno
Varčevanje v javnem sektorju, španska brezposelnost, grška drama in celo obstoj evra
so teme, ki so v prvih štirih mesecih leta polnile strani časopisov. Novice, ki so v investitorje naselile nelagodje in na finančne trge vnesle nemir. Delo z vrednostnimi papirji
v tako nestanovitnem okolju zahteva resnično izdelan sistem portfeljskega upravljanja
in obvladovanja tveganj. V Moji naložbi pokojninski družbi d.d. – Skupina Nove KBM
imamo izdelan celovit sistem upravljanja portfeljskih naložb in obvladovanja tveganj, ki
ga stalno izpopolnjujemo, in pokazalo se je, da naše delo ni brez uspehov. V prvih štirih
mesecih tega leta smo v varčevalnem kritnem skladu pripisali 1,47 odstotka čiste donosnosti, kar nakazuje, da utegnemo letos poslovati primerjalno zelo donosno.
Zaupanje je zaveza k preudarnemu poslovanju
Dobro poslovanje za zavarovance pomeni tudi dobro za poslovanje družbe. V
varčevalnem kritnem skladu je bilo konec aprila zbranih 127,6 milijona evrov sredstev,
kar je zgolj 0,4 odstotka manj kot v začetku leta. Razlog za zmanjšanje tiči v možnosti
izstopov po desetih letih varčevanja, ki jo je v tem letu pridobilo veliko naših zavarovancev. A nizek odstotek zmanjšanja kaže na izjemno visoko raven zaupanja med
zavarovanci.
dr. Igor Pšunder, član uprave
Zaupanje, ki smo ga deležni, nas zavezuje k preudarnemu poslovanju še naprej.
Stremimo k višanju rezervacij na osebnih računih in k višanju kapitalske ustreznosti
družbe. Oboje v tem letu povečujemo, kar za zavarovance pomeni še dodatno varnost.
Tudi poslujemo nad načrti. Prihodki v prvih štirih mesecih so za enajst odstotkov presegli načrtovane, stroški pa so odstotek pod načrtovanimi. Z dobičkom, ki je do aprila
znašal 299.000 evrov, smo izpolnili že 46 odstotkov letnega načrta, tako da lahko tudi
na poslovanje družbe v tem letu zremo z zadovoljstvom in optimizmom. Kljub težkim
gospodarskim razmeram se Moji naložbi, pokojninski družbi, d.d. – Skupina Nova KBM
obeta uspešno poslovno leto.
Spremenjena izjava o naložbeni politiki
Moja naložba pokojninska družba d.d. - Skupina Nove KBM (v nadaljevanju: družba) je julija 2007 na osnovi sklepa o izjavi o naložbeni
politiki ter obvladovanju tveganj pokojninskega sklada, objavljenega
v Uradnem listu RS št. 137-5752/2006, 27. 12. 2006 sprejela izjavo o
naložbeni politiki.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB4) v
tretjem, četrtem in petem odstavku 298. a-člena določa, da mora
izvajalec pokojninskega načrta izjavo o naložbeni politiki preveriti in po
potrebi spremeniti vsaj vsaka tri leta ter o tem obvestiti nadzorni svet
družbe in pristojni nadzorni organ ter zavarovance.
Aprila 2012 je družba opravila spremembe in dopolnitve izjave o
naložbeni politiki, s ciljem še večje varnosti in preglednosti naložb pokojninskega sklada ter uskladitve izjave o naložbeni politiki s pokojninskima načrtoma kritnega sklada pokojninskega varčevanja. Predmet
sprememb je predvsem poglavje 2, Naložbena pravila. Dodane so posamezne omejitve naložb, s katerimi se dodatno zmanjšuje tveganost
naložb na kritnem skladu, kot so:
• vrste naložb,
• bonitetna ocena izdajatelja,
• omejitve posameznih vrst naložb,
• določitev minimalnega deleža naložb v državnih obveznicah,
• omejitev naložb v druge valute, ki niso evro,
• določitev najvišje izpostavljenosti do posameznega izdajatelja vrednostnih papirjev, po vseh vrstah naložb.
Izjava o naložbeni politiki je usklajena še s spremembami, nastalimi pri
poslovanju družbe od decembra 2008, kot so:
• zunanji revizor,
• revizijska komisija,
• sestava članov nadzornega sveta.
Dne 22. 5. 2012 je Agencija za zavarovalni nadzor podala soglasje k
spremembam izjave o naložbeni politiki, ki se bo začela uporabljati s 1.
8. 2012. Izjava o naložbeni politiki bo vsem zavarovancem dostopna na
spletni strani družbe www.moja-nalozba.si.
14
Gostujoči komentator
Aktualna pokojninska realnost
V protikrizni zakonodaji, ki zdaj zaposluje slovensko javnost, je bila med naborom
potencialnih ukrepov predvidena tudi zaostritev nekaterih upokojitvenih pogojev,
s čimer bi slovenske javne finance letno prihranile nekaj deset milijonov evrov.
Dejstvo je namreč, da izdatki za pokojnine in druge transferje upokojenim generacijam nezadržno naraščajo. V letu 2011 so vsi odhodki pokojninske blagajne Zavoda
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiza) znašali 4941 milijonov evrov, kar je
136,1 milijona več kot v letu 2010 in 877,4 milijona več kot v letu 2007. Če poenostavimo: izdatki pokojninske blagajne se vsako leto povečajo za okrog 150 milijonov
evrov.
Tudi število upokojencev v Sloveniji stalno narašča, v zadnjih letih že po več kot deset
tisoč na leto. Leta 2007 je pokojnine prejemalo 543.000 posameznikov, lani je ta
številka narasla že na 589.000. Po drugi strani pa število delovno aktivnih zavarovancev, ki z namenskimi pokojninskimi prispevki polnijo pokojninsko blagajno,
temu trendu ne sledi. Leta 2007 je na enega upokojenca prišlo 1,62 zavarovanca, v
lanskem letu je ta številka znašala le še 1,48. Vse projekcije tudi kažejo na nadaljnje
slabšanje razmerja med vplačniki v pokojninski sistem in upokojenci.
Dr. Mitja Čok, Ekonomska fakulteta
Univerze v Ljubljani
"Iz državnega proračuna
se poleg druge javne
porabe sofinancirajo tudi
pokojnine. Namenski
prispevki za pokojninsko
zavarovanje, ki jih plačujejo
zaposleni, brez državne
pomoči ne bi zadoščali niti
za financiranje sedanjega
obsega pokojnin …"
Razlogi so preprosti: 1. pričakovana življenjska doba se je v zadnjih desetih letih
podaljšala za skoraj štiri leta in se še podaljšuje, s čimer je več kot izničen učinek
relativno skromnega podaljševanja upokojitvene starosti po sedanjem pokojninskem
zakonu; 2. zlomi podjetij, ki smo jim prepogosto priča v zadnjem obdobju, povečujejo
število brezposelnih, hkrati pa praviloma pomenijo tudi takojšnje upokojevanje
delavcev, ki za to izpolnjujejo minimalne pogoje; 3. prag upokojitvene starosti že
dosegajo številčno močne generacije, rojene v 50. letih prejšnjega stoletja, s tem da
na njihovo mesto v delovno aktivnem prebivalstvu vstopajo številčno šibkejše generacije, rojene v 80. in 90. letih. Izdatki pokojninske blagajne torej naraščajo, in to kljub
temu, da pokojninski zakon iz leta v leto zmanjšuje relativno višino pokojnin glede na
plače. Sedanja povprečna pokojnina tako znaša 570 evrov, več kot polovica pokojnin
pa je od tega še nižjih.
Problem (pre)nizkih pokojninskih prispevkov, ki so najpomembnejši vir Zpiza, sicer
rešuje država z neposrednimi denarnimi transferji iz svojega proračuna, ki pa tudi ima
svoje dno. Če smo natančni, je njen proračun dno že dosegel, saj že četrto leto zapored
izkazuje krepak primanjkljaj. Kljub temu se iz državnega proračuna poleg druge javne
porabe sofinancirajo tudi pokojnine. Lani so skupni transferji iz proračuna Republike
Slovenije v Zpiz znašali kar 1552,5 milijona evrov ali 31,4 odstotka vseh sredstev, s
katerimi je Zpiz razpolagal. Z drugimi besedami, namenski prispevki za pokojninsko
zavarovanje, ki jih plačujejo zaposleni, brez državne pomoči ne bi zadoščali niti za
financiranje sedanjega obsega pokojnin.
Uvodoma omenjena zaostritev upokojitvenih pogojev je bila po enoletnem premoru
tako zgolj naslednji poskus v procesu, ki ga imenujemo "pokojninska reforma", je
neizogiben in se bo nadaljeval, pa naj si ga želimo ali ne. V tolažbo nam je lahko le to,
da pri tem nismo sami, saj ima enake težave praktično celotna Evropa. V tem procesu
se tudi ne da odkriti nič novega, reforma tradicionalnega, na medgeneracijski solidarnosti in sprotnem plačilu prispevkov temelječega pokojninskega sistema, kot ga
poznamo tudi pri nas, vsebinsko pomeni samo troje: ali daljšo delovno dobo ali nižje
pokojnine ali višje prispevke (davke) oziroma kombinacijo naštetega. To hkrati tudi
pomeni, da bo moral posameznik vedno bolj sam poskrbeti za dodatne finančne vire
za čas upokojitve. Dejstvo je namreč, da evropske države, vključno s Slovenijo, ne bodo
mogle zagotavljati takšnih pravic iz javnih pokojninskih sistemov, kot smo jih deležni
danes.
Vprašali ste nas
15
Zavarovanje mi je poteklo. Kaj zdaj?
Brigita Knehtl
vodja zavarovanj
"Zavarovanje v drugem pokojninskem stebru je sklenjeno za nedoločen čas; torej ni časovno omejeno.
Če ste vključeni že deset let ali več, lahko varčujete
naprej do upokojitve. Glavni cilj varčevanja v okviru
PDPZ je pridobitev dodatne pokojninske rente.
Dejstvo je, da se pravice iz naslova obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja
zmanjšujejo, kar za bodoče upokojence pomeni,
da naj bi izpad tega dohodka nadomestili z rento iz
drugega pokojninskega stebra.
Kljub temu ob kolektivni vključitvi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dopušča, da
zahtevate izredno prenehanje in izplačilo iz zavarovanja po 120 mesecih od začetka zavarovanja.
Ob tem je treba povedati, da so dvigi sredstev
obdavčeni z akontacijo dohodnine (25%), ki ji sledi
tudi poračun v naslednjem dohodninskem letu.
Če se odločate o izstopu, je smiselno pri delodajalcu preveriti možnost ponovne vključitve."
Dedovanje rente in garantirano obdobje
Robert Majcen
vodja prodaje
Ali je mogoče izbrati dodatno pokojninsko rento,
ki se izplačuje določeno časovno obdobje (na
primer deset let), in ali so privarčevana sredstva v
tem obdobju predmet dedovanja?
"Mogoče je izbrati rento z garantiranim obdobjem
izplačevanja (10 ali 15 let), ki se izplačuje do konca
življenja zavarovanca. Če ta premine pred iztekom
garantiranega obdobja, jo po njegovi smrti do konca
garantiranega obdobja prejema upravičenec. Če
na primer zavarovanec, ki izbere garantirano rento
deset let, premine po prvem letu prejemanja, jo do
izteka desetletnega obdobja prejema upravičenec.
Če zavarovanec preživi garantirano obdobje in živi
denimo še nadaljnjih 25 let, jo dobiva do konca
življenja. Privarčevana sredstva so torej tudi v
obdobju izplačevanja rente predmet dedovanja."
Kolikšna je varnost privarčevanih sredstev
Kaj se zgodi s sredstvi zavarovancev ob morebitnem prenehanju poslovanja pokojninske družbe?
"Vsa sredstva zavarovancev so last zavarovancev in
se vodijo na osebnih računih, ki so ločeni od računa
družbe.
Marija Matekovič
vodja škod
Pokojninska družba ta sredstva le upravlja. Ob
morebitnem prenehanju poslovanja ali stečaju
družbe sredstva zavarovancev niso ogrožena in
niso predmet stečajne mase."
Ali se lahko sredstva dvignejo?
"Če imate v podjetju model financiranja premije,
kjer zaposleni za svoj vplačani delež premije uveljavlja davčno olajšavo pri napovedi za odmero
dohodnine, pomeni, da gre za neto način financiranja premije. V tem primeru lahko posameznik
sredstva dvigne tudi pred potekom desetih let, vendar samo delež, ki ga je vplačeval sam, preostanek
sredstev, ki pomeni delež podjetja, pa po izteku
desetih let od vključitve."
Ostal brez zaposlitve, kaj pa zdaj?
Mateja Stevanović
poslovna sekretarka
Delodajalec mi je vplačeval premije PDPZ, zdaj pa
sem ostal brez zaposlitve. Kaj sedaj? Bom ostal
brez denarja? Ali sredstva na računu pripadajo
meni ali delodajalcu? Si moram dalje plačevati
sam? Kako je z dvigom sredstev? Kako lahko
počakam na rento?
"Po prekinitvi zaposlitve pri morebitnem novem
delodajalcu preverite možnost in vsebino izvajanja
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj vas lahko ta vključi v svojo kolektivno
obliko. V tem primeru lahko zavarovanje prenesete
ali se odločite za zadržanje pravic - slednje pomeni
izstop brez izplačila. Če želite, lahko varčujete
naprej sami, pogoj za varčevanje po individualnem
pokojninskem načrtu je, da ste zaposleni oziroma
da so plačani prispevki po ZPIZ-u.
Prav tako se lahko opredelite za mirovanje zavarovanja, kar pomeni, da določeno obdobje ne
vplačujete premij. Kljub mirovanju se bodo vaša
sredstva na osebnem računu mesečno povečevala
za pripisano donosnost.
Premije, ki vam jih je plačeval delodajalec in so
zbrane na vašem osebnem računu, pripadajo
izključno vam osebno. Do izrednega dviga celotnega zneska zbranih sredstev na svojem računu
imate pravico po preteklih desetih letih od začetka
zavarovanja. Smiselno pa je počakati na dodatno
pokojninsko rento, za katero so bile vplačane
premije namenjene. Dodatno pokojninsko rento
lahko pričnete prejemati po izpolnjenih treh pogojih hkrati, ti so: starost 58 let, deset let vključitve v
zavarovanje in redna upokojitev."