revija za evangelijsko duhovnost
Transcription
revija za evangelijsko duhovnost
vode počitka letnik 30, številka 5-6/2014 revija za evangelijsko duhovnost 2 Vode počitka kazalo ZAUPNO 4 Kje najt i Boga? SM ELO 8 N e verujem namesto njih, ampak v imenu njih PREVI DNO 12 Satanova najstarejša pridiga BI STVENO 17 Pr idiga iz Antiohije VDANO 18 Kajti po moji volji se je to zgodilo 3 BRI DKO 20 V Božjih očeh dragocen, za ljudi pa …? VERNO 26 Jej Sveto pismo VESELO 34 »Gar daland« po naše SO ČUTNO 38 Cit ati, reki in pr egovor i Vode počitka 4 zaupno ca. In če bi me zgrabila tema in če bi se svetloba okrog mene spremenila v najtemnejšo noč, ta ne bi bila tako temna, da bi me ne mogel najti. (prim. Ps 139,7-12) Kajti Bog je blizu tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje. (Ps 34,19) Peter Golob, Zato išči Boga, dokler se daje najti, urednik kliči ga, dokler je blizu! (Iz 55,6) Saj te obdaja z vseh strani, zadaj in spredaj nate polaga svoje roke. (prim. Ps Kje najti Boga? 139,5) On pozna tvoje srčne skrivnosti. (Ps 44,22) On je tvoj varuh in tvoja senca. (Ps 121,5) Drag si v njegovih Bog ni daleč od nikogar izmed nas. očeh, spoštovan in ljubljen, zato se ga (Apd 17, 27) Boga ni težko najti. Ni ne boj, on je s teboj. (prim. Iz 43,4-5) oddaljen. Ni na nebu, da bi se morali Bog pozna ritem tvojega življenja, od povzpeti v nebesa, tudi ni onkraj mor- daleč razume tvoje misli. Opazuje te, ja, da bi se morali odpraviti na dolgo kadar delaš in kadar počivaš, z vsemi pot. Prav blizu tebe je, v tvojih ustih in tvojimi potmi je seznanjen. Ko besede v tvojem srcu, da ga lahko slišiš. še ni na tvojem jeziku, jo on že v celo- (prim. 5 Mz 30,11-14) Zato tudi če se ti pozna. (prim. Ps 139, 2-4) res povzpnem v nebesa, je on tamkaj, in ko se znajdem v najglobljem brez- Zato, kam hočeš zbežati pred njego- nu, je zraven. In če bi dvignil peruti in vim duhom, kam bi se rad skril pred poletel v jutranjo zarjo in bi prebival njegovim obličjem? (Prim 139,7) na koncu morja, tudi tam bi me objela njegova roka in držala njegova desni- Kadar se zbudiš, je še vedno pri tebi. 5 (Ps 139,18) Kajti on, ki domuje na 76,10). Ker ti si Bog, ki ponižnim daje višavi in prebiva v svetišču, je hkrati milost. (Prg 3,34) pri človeku, ki je potrt in v sebi ponižen; ker on poživlja duha ponižnim in Kateri narod ali katera Cerkev ima poživlja srce potrtim (prim. Iz 57,17) bogove, ki bi nam bili tako blizu, Zato je potrt duh daritev Bogu, saj kakor je nam blizu naš Bog, kadar koli potrtega in pobitega srca, o Bog, ne ga kličemo? (prim. 5 Mz 4,7) Zato se preziraš. (prim. Ps 51,19) Gledaš na ti zahvaljujemo, ker si blizu tistim, ki tistega, ki je ponižen, ki je potrt v pripovedujejo o tvojih čudovitih delih. duhu in ki osupne pred tvojo besedo. (prim. Ps 75,2) Ti bivaš v slehernem (prim. Iz 66,2) Saj ti podpiraš ponižne srcu, kjer je doma hvaležnost in kjer ti (prim. Ps 147,6), visoko jih vzdigu- ljudje pojejo hvalnice (prim. Ps 22,4) ješ in žalostnim pomagaš, da pridejo Blizu si vsem, ki te kličejo, vsem, ki te do tolažbe (prim. Job 5,11). Ti zdraviš v resnici kličejo in so ti zvesti (prim. potrte v srcu in obvezuješ njihove Ps 145,18). Zato te vsi, ki te iščejo z rane (prim. Ps 147,3). Tistega, ki je vsem srcem, lahko hitro najdejo (prim. pobešenih oči, rešuješ. (prim. Job Jer 29,13). Saj si Oče usmiljenja 22,29) Ti, Bog, uslišuješ hrepenen- in Bog vse tolažbe (2 Kor 1,3), je ponižnih, krepiš jim srce, pozoren si Bog ljubezni in miru (2 Kor 13,11), in pripravljen, da daš pravico siroti in poln potrpežljivosti (prim. Rim 15,5). zatiranemu (Ps 10,17-18). Tiste, ki so Svojemu lastnemu Sinu nisi prizane- v sebi krotki, jih vodiš, da zmorejo sel, živeti vse. Kako nam torej ne boš z njim iskreno in pošteno, in ponižnim razlagaš in kažeš svoje temveč si ga dal za nas samim tudi vsega podaril? (Rim 8,32) poti. (prim. Ps 25,9) Skromnih se hočeš usmiliti in jih venčati kot tiste, ki In ker nam je Bog tako blizu (prim. Flp so zmagali (prim. 149,4), zato iz 4,5), odpnimo krivične spone in nehaj- nebes pohitiš na zemljo, ko je potreb- mo kovati spletke med sabo (prim. no rešiti ubogega človeka (prim. Ps Prid 7,29), raje pomagajmo zatiranim 6 in zlomimo vsak jarem, ki ga nalaga- nehamo nalagati jarme na ramena lju- mo drug drugemu. Lačnemu dajajmo dem, in če nehamo kazati s prstom na svoj kruh in pripeljimo uboge brez- druge in varljivo govoriti, in če bomo domce v svojo hišo, kadar vidimo dajali lačnim, kar imamo sami radi, in nagega, ga oblecimo, in ne potuhni- če bomo sitili grlo revežem, bo vzšla v mo se pred svojim sosedom. Tedaj temi naša luč in naša temina bo pos- bomo uspevali in Bog bo naša zašči- tala kakor poldan. In Bog nas bo ved- ta, moč, zdravje, sreča, varstvo in no vodil (prim Iz 58,6-11) in nas krep- tolažba. Tedaj kličimo Boga in on nam čal od znotraj, vsakega posebej. bo odgovoril, stokali bomo pred njim (prim. Flp 4,13) in nam bo rekel: »Tukaj sem!« Če le In takrat ga boš klical, pa te bo uslišal, 7 s tabo bo, ko boš v stiski, rešil te bo in svoje grehe in ti jih bo odpustil in rešil ti izkazal čast (Ps 91,15). Ko pojdeš te bo, saj on je zvest in pravičen. čez vodo, bo s teboj, ko boš šel čez (prim. 1 Jn 1,9) Zapusti svoje krivične reke, te ne poplavijo, ko pojdeš skoz poti in svoje hudobne misli. Vrni se k ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo Bogu, da se te bo usmilil, k Bogu, ki je ožgal. (Iz 43,2) In ko boš šel po glo- velik v odpuščanju. (prim. Iz 55,7) Saj beli temne sence, bo on s teboj. ti je oznanil, kaj je dobro in kaj hoče (prim. Ps 23,4) Takrat boš spoznal, od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš da je s tabo Bog, ki govori: Glej, tukaj pravično, da ljubiš dobrohotnost, da si sem! (prim. Iz 52,6) Zato se ne boj, usmiljen in da vdano hodiš s svojim samo veruj! (Mr 5,36) Priznavaj mu Bogom dan za dnem. (prim. Mih 6,8) Vode počitka 8 smelo dr. Daniel Brkič pastor Evangelijske cerkve »Dobrega pastirja« Novo mesto, superintendent Evangelijske cerkve v Sloveniji in profesor na protestantski Teološki fakulteti Univerze v Zagrebu Ne verujem tev, pa ju je srečala dekla, ki je imela namesto njih, Izvirnik govori o duhu pitona (pneuma ampak v imenu njih duha jasnovidnosti, vedeževanja. python), o kači, ki se ovija okoli vratu, da odvzame življenjski dih. Nevarno je, če vernik dovoli, da mu duh pitona odvzame dih Svetega Duha. Grški izraz »python« ustreza naši besedi »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen »piton«. V grški mitologiji je bil boš ti in tvoja hiša!« (Apd 16,31) To »Piton« kača, ki jo je v preročišču v sta rekla Pavel in Sila ječarju v Filipih. Delfih ubil Apolon. Pogani so verjeli, Preden pa se je lahko to zgodilo, pa da je vrač medij, ki je v lasti duha sta šla na molitev (Apd 16,16), kajti Pitona, ki razkriva bodočnost. molitev je osnova. Za prebujenega kristjana so namreč pomembne tri Ampak tokrat je bilo drugače. Jasno- stvari: prvič, molitev; drugič, molitev; vidka in vedeževalka je pritekla za in tretjič, molitev. Ko sta šla na moli- Pavlom in Silo ter vpila: »Ti ljudje so 9 služabniki Boga Najvišjega; oznanjajo Pavel je vam pot odrešenja.« (Apd 16,17) To duhov. Danes je ta dar še kako potre- je počenjala celo več dni. Kako je to ben, kajti neduhovni bi trdili, da pač možno? Bi ji mi verjeli? Sveto pismo ona govori po Pismu. Ko pa so njeni navaja kar nekaj primerov, kako v gospodarji to videli, kajti njene prerok- duhovnem svetu teme in okultizma be so bile vir njihovega zaslužka, so nečisti duhovi prepoznajo Božjo moč se spravili nad Pavla in Silo ter našču- in jo tudi priznajo. Spomnimo se Bile- vali oblastnike in meščane proti njima. amovega preroštva (4 Mz 23-24) in Bila sta hudo pretepena, vržena v zapisov v sinoptičnih evangelijih (Mr ječo in vklenjena v klade. Vse pa se je 5,7; Lk 4,34.41; 8,28). To potrjuje tudi začelo z njunim odhodom na molitve- zabeležka o Skevájevih sinovih v Apd no bogoslužje. Toda opolnoči sta 19,15, ki pravi: »Toda hudobni duh Pavel in Sila naredila v ječi še bogos- jim je odgovoril: 'Jezusa poznam in lužje oboževanja. Luka pravi, da sta tudi za Pavla vem. Kdo pa ste vi?'« pela Bogu hvalnice, drugi jetniki pa so Prav tako to potrjuje apostol Pavel v ju poslušali. Ker je v oboževanju Boga Flp 2,10: »Da se v Jezusovem imenu moč in je oboževanje eno od orožjih pripogne vsako koleno bitij v nebesih, duhovnega na zemlji in pod zemljo …« Prav tako silen potres, da se je ječa v temeljih piše o tem apostol Jakob: »Ti veruješ, zamajala, vrata so se odprla, vsem da je Bog eden? Prav imaš. Tudi jetnikom pa so popadla verige. Ko se demoni verujejo, a trepetajo.« (Jak je ječar prebudil in vse to videl, je izdrl 2,19) meč in se hotel ubiti. Toda Pavel je Jasnovidka in vedeževalka je več dni zaklical, naj tega ne stori. Trepetaje je oznanjevala prave evangeljske bese- padel pred Pavla in Silo ter ju vprašal: de, a ker se je Pavel tega naveličal, ji »Gospoda, kaj naj storim, da se je rekel: »V imenu Jezusa Kristusa ti rešim?« Potem pa sta mu odgovorila: zapovedujem: »Pojdi iz nje!« In pri »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen priči jo je duh zapustil.« (Apd 16,18) boš ti imel duha razločevanja vojskovanja, je in tvoja hiša (gr. nastal oikos, 10 dom)!« (Apd 16,31) Nato sta njemu in mo v imenu njih. Poglejmo biblično vsem v njegovi hiši oznanila Gospo- ilustracijo, da bomo lažje razumeti. dovo besedo. In pri priči se je dal krs- Abraham je bil poklical iz daljne in tuje titi z vso svojo družino. dežele, da bi sledil Gospodu. Ko se je to zgodilo, Abraham še ni imel otroka Isti Bog, ki pravi, naj veruješ, da boš obljube, Izaka. A Gospod mu je vsee- rešen ti osebno, pravi tudi to, da bo no obljubil, da bo iz njega naredil velik rešen ves tvoj dom, če boš veroval. blagoslovljen narod. (1 Mz 12,1-3) Običajno verujemo samo v tisto prvo, Ker je en mož verjel tako, da je zau- v drugo pa ne. Vendar imamo zagoto- pal Bogu in mu bil poslušen, je po vilo, da je lahko rešen vsak, ki veruje. njem Isto zagotovilo velja tudi za naše narodov. Naslednji biblični primer je domače. A če verujemo, da Bog ne Jozue. Jozue je postal primer družin- more rešiti tudi naših domačih, potem skega (gospodinjskega) blagoslova. živimo po gledanju, ne pa po veri. Ko je stal pred narodom, jih je izzval Zavedamo se, da je za odrešenje pot- rekoč: »Izberite si danes, komu boste rebna osebna vera in da namesto služili: ali bogovom, katerim so služili drugih ne moremo verovati mi ali pa vaši očetje onstran reke (tj. Evfrata), jih k veri prisiliti. Za kaj potemtakem ali bogovom Amorejcev, v katerih gre? Zakaj smo se zadovoljili z zate- deželi prebivate. Jaz in moja hiša pa čenim stanjem? bomo služili Gospodu.« (Joz 24,15) blagoslovljena cela družina Sledi povsem razumsko vprašanje, Kaj nam razkriva Božja Beseda? kako si je Jozue drznil izjaviti kaj tak- »Toda Gospodova dobrota je od šnega? Ali je vprašal svoje domače vekomaj; do vekomaj za tiste, ki se ga za dovoljenje? Jozue je to trditev izja- bojijo, njegova pravičnost do otrok vil v korist, v prid, v dobro svoje cele otrok …« (Ps 103,17) Mi ne moremo družine. On je to ugotovitev povedal verovati in namesto svojega doma, v imenu svo- zakonskih partnerjev, lahko pa veruje- jih domačih. Postal je njihov zastop- namesto svojih otrok 11 nik, posrednik. Jozue s tem ni stavil vidi v odlomku 1 Kr 15,4-5: »Judov svojega zaupanja v svoje otroke, kralj Abíja je hodil ves v grehih in nje- ampak na Boga in njegovo obljubo, govo srce ni bilo v celoti z Gospodom, ker je veroval v družinski blagoslov. njegovim Bogom, kakor srce njegove- Tako kot Sveto pismo govori o družin- ga očeta Davida, a zavoljo Davida mu skem prekletstvu, govori tudi o družin- je Gospod dal svetilko v Jeruzalemu skem blagoslovu. Dvomim, da so vsi in je tudi povzdignil njegovega sina in Jozuetovi domači tako čvrsto verjeli dal, da je Jeruzalem obstal. Ker je Gospodu kot Jozue, a je vseeno jav- David delal, kar je prav v Gospodovih no izjavil vero v odrešenje svojega očeh …« doma. Apostol Pavel se je tega dobro zavedal, ko je rekel, da je neverni Poglejmo še en štrleč biblični primer. mož posvečen po verni ženi, neverna Gre za Kornelija, stotnika čete, iz žena pa po vernem možu. Glede na Apostolskih del. Ko je Peter kot Jud to je Pavel zaključil: »Kaj veš, žena, po Božjem razodetju prišel v Korneli- če boš rešila moža, kaj veš mož, če jev poganski dom, ga je Kornelij že boš rešil ženo?« (1 Kor 7,16) Prav čakal in povabil k sebi svoje sorodni- tako so lahko sveti tudi naši otroci. (1 ke in bližnje prijatelje. Kornelij ni vero- Kor 7,14) Po Pavlu moramo otroke val, da bo rešen le on sam, ampak da smatrati za kristjane, dokler niso spo- bo rešena cela njegova hiša in še nje- sobni prevzeti odgovornosti zase. K govi prijatelji. Takšna vera je imela za spreobrnjenju in h krstu pa jih mora- rezultat krst v Svetem Duhu, nato pa mo spodbujati zato, ker nihče ne ve, še krst z vodo. koliko je stara najmlajša oseba v peklu! Katherino Booth so slišali moliti: »Moj Načelo Svetega pisma je, da blagos- Bog, jaz nočem stati pred tabo brez lov ni omejen samo na verne, ampak svoje družine!« In tako daleč kot lah- se zaradi njih razliva tudi na druge. (1 ko preučimo zgodovino, lahko ugoto- Mz 15,18; 17,7; 18,26) To se posebno vimo, da v njeni družini ni bilo niti ene- Vode počitka 12 previdno ga, ki ne bi bil odrešen ali pa ne bi Začnimo živeti biblično vrstico, ki pra- celo služil kot Božji služabnik. Ona je vi: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen verjela v družinski blagoslov. Jonat- boš ti in tvoja hiša!« Začnimo v veri han Edwards, veliki pridigar prebujen- razglašati družinski blagoslov odreše- ja, je zahteval, da njegovo potomstvo nja kot Jozue: »Jaz ima moja hiša, (db. seme) pripada Gospodu. V takšni moj dom, pa bomo služili Gospo- molitvi je bil marljiv in vztrajen. V nje- du.« (Joz 24,15) Kajti »obljuba velja govi rodovini ne moremo v treh gene- vam in vašim otrokom in vsem, ki so racijah najti niti enega, ki se ne bi daleč …, da bi sprejeli Gospodovo odločil za Gospoda. Eden izmed njih, besedo in se dali krstiti…« (Apd John, se je spreobrnil pet let po mate- 2,39.41) »Verujemo, da Bog ni člo- rini smrti. Mati je namreč še na smrtni vek, da bi lagal … Ali morda reče in postelji srečna in z gotovostjo razgla- ne stori, govori in ne izpolni?« (4 Mz šala odrešenje vseh njenih otrok. 23,19) dr. Daniel Brkič pridiga? Satan vedno dela iz Boga Satanova lažnivca in pridiga takole: »Človek, ti najstarejša Bog ne misli tako resno, zato ga ni pridiga ne boš umrl, čeprav je Bog tako rekel! nujno ubogati.« »Kača pa je rekla ženi: »Nikakor ne bosta umrla!«« (1 Mz 3,4) A človek je nasedel hudičevi zvijači in prevari, čeprav ga je Bog, ki Satan je izvrsten pridigar in najboljši je dal človeku svobodo v odločanju, v teolog. Njegov namen je posejati v naprej opozoril. Zato se je zgodilo človekovo srce dvom v Božjo Besedo. povsem drugače kot je pridigal satan, Vas zanima, kaj je bila prva hudičeva kajti satan je oče laži. Bog, ki ne more 13 lagati, je moral, da bi ostal pravičen in samo delno spremenil in prilagodil resnicoljuben, reči: »Človek, zaradi Božjo Besedo? Kajti Gospod Bog ni tega moraš umreti. Prah si in v prah nikoli rekel, da prva človeka ne smeta se povrneš.« (1 Mz 3,19b) In: »Vsi so jesti od sadu drevja v vrtu, ampak le z zgrešili in so brez Božje slave enega drevesa, ki je bilo sredi vrta. …« (Rim 3,23a) Ker je lagal satan, je lagala tudi Eva, ko je trdila, da je Bog zapovedal, naj Satan je pri Evi in Adamu uporabil že se tega drevesa tudi ne dotikata, čep- preverjeno taktiko, kajti na tak način rav jima je Bog rekel samo, naj ne je prepričal, prevaral in zapeljal v jesta njegovega sadu. S tem je Eva odpadništvo tudi padle angele. »Tudi naredila Boga za brezobzirnega in angele, ki niso obvarovali svoje oblas- krutega samodržca, ki človeka ves ti, ampak so zapustili svoje bivališče, čas omejuje in mu krade srečo. hrani večno vklenjene v temi za sodbo vélikega dne.« (Jud 1,6) »Tedaj Zaradi satanovega prikritega namiga, poreče tudi tistim, ki bodo na levici: predloga in nasveta, je postal prepo- »Proč izpred mene, prekleti, v večni vedan sadež mikaven za oči in vre- ogenj, ki je pripravljen hudiču in nje- den poželenja, ker daje spoznanje. (1 govim angelom!«« (Mt 25,41) Ste Mz 3,6) Tedaj sta se jima odprle oči in opazili, kako spretno satan uporablja spoznala sta, da sta prevarana in da ime Boga in se sklicuje nanj, ko nami- nista postala kakor Bog (bogovi). (1 guje na Božjo Besedo in jo celo nava- Mz 3,5) Če bi se Adam in Eva v tak- ja? »Kača pa je bila bolj prekanjena šnem stanju neposlušnosti, ko sta kakor vse živali na polju, ki jih je nare- spoznala, kaj je dobro in húdo, dotak- dil Gospod Bog. Rekla je ženi: »Ali je nila še sadu z drevesa življenja, bi Bog res rekel, da ne smeta jesti z ostala za večno pogubljena in ločena nobenega drevesa v vrtu?«« (1 Mz od Božje ljubezni. Zaradi tega je Bog 3,1) Ali ste opazili, kako nežno, prita- izgnal človeka iz edenskega vrta ter jeno, prikrito in neopazno je hudič zastražil pot do drevesa življenja. 14 Izgon iz raja zato ni Božja kazen za ra pod krinko, s čimer zakriva svoje greh, ampak je izkaz Božjega usmilje- umazane namene. Njegov cilj je ved- nja in ljubezni do človeka. Je zaščita no samo eden – zapeljevanje vesolj- in preprečitev večne pogube. Le tako nega sveta. (Raz 12,9; 20,3) Nič čud- ima grešnik po Jezusu Kristusu, ki je nega, saj si tudi sam satan nadeva drevo večnega življenja, možnost krinko angela luči (2 Kor 11,14) ali pa ponovnega dostopa k Bogu. Zato dru- nastopa kot volk, preoblečen v ovco, gi del prej omenjene znane biblične da kot tat krade, kolje in uničuje. (Jn vrstice govori o Božji ljubezni, ko pra- 10,10) Na tak način je prišel celo k vi: »… opravičeni pa smo zastonj, Jezusu, da bi ga skušal, ko je bil daroma, po njegovi milosti, prek odku- Jezus v puščavi in mu je navajal pitve v Kristusu Jezusu. Njega je Bog navedke iz Svetega pisma. (Mt 4,1-6; javno določil, da bi bil s svojo krvjo Ps 91,11-12) V resnici pa je šlo sata- orodje sprave, h kateri pridemo po nu za sramotenje in bogokletje. Toda veri …, kajti Bog sam opravičuje tiste, Jezus mu je rekel: »Poberi se, satan, ki verujejo v Jezusa.« (Rim 3,23b-26) kajti pisano je: 'Gospoda svojega »Bog je namreč svet tako vzljubil, da Boga moli in njemu samemu slu- je dal svojega edinorojenega Sina, da ži!'« (Mt 4,10) Sveto pismo opozarja, bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogu- da na isti način prikrito delujejo z bil, ampak bi imel večno življenje. Bog duhom zmote in prevare tudi lažnivi namreč svojega Sina ni poslal na preroki, učitelji in krivoverci, ki razbija- svet, da bi svet sodil, ampak da bi se jo Cerkev, zato moramo biti bedeči v svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, razpoznavanju duhov, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je danes. »Jezus jim je odgovoril: že sojen, ker ne veruje v ime edinoro- 'Glejte, da vas kdo ne zavede! Veliko jenega Božjega Sina.« (Jn 3,16-18) jih bo namreč nastopilo pod mojim posebno imenom in bodo govorili: ›Jaz sem Satan je izvrsten pridigar in strokov- Kristus (Mesija),‹ tako da bodo mnoge njak za Sveto pismo. Zelo rad ga citi- zavedli.'« (Mt 24,4-5) 15 Satan kot knez tega sveta uporablja Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo isto taktiko tudi danes. Za svojo krinko reklo tisti dan: 'Gospod, Gospod, ali lahko uporabi celo čudeže in znamen- nismo v tvojem imenu prerokovali in v ja. Običajno čepi tam, kjer ga najmanj tvojem imenu izganjali demone in v pričakujemo, v sami Cerkvi. Samo tvojem imenu storili veliko mogočnih enega pa ne more potvoriti – sadu lju- del (tj. čudežev)?' In takrat jim bom bezni. Zato je ljubezen razpoznavni naznanil: 'Nikoli vas nisem poznal. znak Božjega otroka. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!'« (Mt 7,21-23) Satanove mikavne pridige zapeljujejo mnoge pod njegov demonski vpliv, ko Nevarno je poslušati posladkane sta- z delnim oznanjevanjem odvzemajo re satanove pridige, ker v sebi skriva- veljavo Božji Besedi ali pa ji kaj doda- jo peklenski strup, lažniv evangelij, saj jajo: »Človek, ti ne boš umrl, čeprav je je hudič lažnik in oče laži. (Jn 8,44) Bog tako rekel! Bog ne misli tako res- »Resnica pa je prišla po Jezusu Kris- no, zato ga ni nujno ubogati.« (Raz tusu …« (Jn 1,17) »Spoznali boste 22,18-19) resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8,32) »Če me ljubite, se boste »Taki so namreč lažni apostoli, zvijač- držali mojih zapovedi; jaz pa bom pro- ni delavci, ki se preoblačijo v Kristuso- sil Očeta in dal vam bo drugega Tola- ve apostole. Nič čudnega, saj se tudi žnika, da bo ostal pri vas vekomaj: sam satan preoblači v angela luči. Nič Duha resnice, ki ga svet ne more pre- posebnega torej ni, če se tudi njegovi jeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga služabniki preoblačijo v služabnike poznate, ker ostaja pri vas in bo v pravičnosti. Toda njihov konec bo po vas.« (Jn 14,15-17) »Posveti jih v res- meri njihovih del.« (2 Kor 11,13-15) nici; tvoja Beseda je resnica.« (Jn »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, 17,17) »Kdor je iz resnice, posluša kdor mi pravi: 'Gospod, Gospod,' moj glas.« (Jn 18,37) ampak kdor uresničuje voljo mojega 16 17 Vode počitka bistveno Avtor anonimen Pridiga iz Antiohije V znani Antiohiji, v zibelki krščanstva, so Jezusove učence prvič začeli imenovati »kristjane« po njihovem voditelju, Kristusu. (Apd 11,26) Tam so bili tudi Peter, Pavel, Barnaba …, kasneje pa Ignacij Antiohijski in še mnogi cerkveni očetje. V Antiohiji so bile tudi cerkvene sinode in znana šola razlage Svetega pisma. Iz tistih prvih časov krščanstva je ohranjen tudi delček pridige, ki glasi: »… Brez Svetega Duha je Bog oddaljen, Kristus je preteklost, evangelij je mrtva črka, Cerkev je običajna človeška organizacija, cerkvena avtoriteta je gospodovanje, misijonsko poslanstvo Cerkve je propaganda, bogočastje je klicanje duhov, zakramenti so magija, krščanstvo pa je suženjstvo …« Vode počitka 18 vdano J. N. Darby zato nate pazim še posebno. Ko pri- Kajti po moji deš v skušnjavo in se sovražniki zgr- volji se je to volji se je to zgodilo! Jaz sem gospo- zgodilo! nejo nadte, ne pozabi: Kajti po moji dar vseh okoliščin. Nisi slučajno tam, kjer si. Tam si zato, ker sem jaz izbral zate tisto mesto. Ali nisi prosil za »Tako govori GOSPOD: 'Kajti po moji ponižnost? Vidiš, ravno na to mesto volji se je to zgodilo!'« (1 Kr 12,24) sem te postavil zato, ker se tukaj lahko naučiš biti ponižen. Po ljudeh in To razmišljanje, ki govori o zgornji stvareh, ki te obdajajo, se izvršuje vrstici, so po smrti našli v Svetem pis- moja volja. Ali te pestijo denarne teža- mu J. N. Darbyja, ki je živel od leta ve? Ne veš, kako boš shajal s tem, 1800 do 1882: »Razočaranja v življe- kar imaš ? Ne pozabi: Kajti po moji nju so v resnici le dokaz moje ljubez- volji se je to zgodilo! ni. Sporočilo imam zate, otrok moj. Prisluhni mi in temni oblaki neviht, ki Jaz sem Stvarnik nebes in zemlje. se zbirajo nad teboj, pozlatijo. Trnje, Želim, da mi popolnoma zaupaš, saj na katerega stopaš, se polomi. Sporo- je moje bogastvo neizčrpno. Preveri čilo je kratko, vendar ga shrani globo- mojo obljubo, otrok moj: »Moj Bog, ko v svojem srcu. Naj ti bo kakor bla- bogat, kakor je, bo po svojem bogas- zina, na kateri počiva tvoja utrujena tvu v veličastvu potešil vse vaše pot- glava. Moja beseda se glasi: Kajti po rebe v Kristusu Jezusu.« (Flp 4,19) Ali moji volji se je to zgodilo! gre tvoja pot skozi bridke bolezni? Kajti po moji volji se je to zgodilo! Jaz, Ali si kdaj pomislil, otrok moj, da vse, Jezus, vem, kaj to pomeni, saj sem kar se tiče tebe, zadeva tudi mene? »mož bolečin in znanec bolezni« (Iz Kdor se tebe dotakne, se dotakne 53,3). zenice mojega očesa. Dragocen si mi, Vsako človeško oporo sem ti odvzel v 19 želji, da bi se obrnil k meni in sprejel zame, sedaj pa ležiš onemogel in mojo večno tolažbo. (2 Tes 2,16-17) bolan … Kajti po moji volji se je to Morda so te dobri prijatelji razočarali zgodilo! Ker si se z vso vnemo lotil in zapustili? Morda so te prizadeli tisti, opravila, si postal nepozoren do ki si jim razodel svoje bolečine? Po mene. Rad bi te naučil nekaj pomem- moji volji se je to zgodilo! Dovolil sem bnega: Samo tisti, ki mi zaupa in me to razočaranje, da bi se s tem naučil, potrpežljivo čaka, mi more služiti. da sem jaz tvoj najboljši prijatelj. Morda si moral prevzeti neko težko in Ne boj se, držim te pokonci in bojujem odgovorno delo? Kar pogumno nap- tvoj boj. Ali je kdo lagal o tebi in govo- rej! Računaj name! Jaz te usposobim ril zoper tebe? Pusti to in se me raje in spoznal boš, da te bo tvoj Bog še tesneje okleni. Pridi pod moje »blagoslovil peruti, proč od prepirov. Če se ti godi delal.« (5 Mz 15,18) pri vsem, kar boš krivica, bom jaz poskrbel, da »tvoja pravičnost zasije kakor luč, tvoja pra- Danes ti dajem v roke vrč svetega vica kakor poldan.« (Ps 37,6) olja. Uporabljaj ga, otrok moj. Vse Ali so se podrli tvoji načrti? Si potrt in svoje okoliščine, vse svoje poti, vse razočaran? Kajti po moji volji se je to svoje besede, vse svoje bolečine, vse zgodilo! Zakaj si načrtoval sam in me svoje situacije, vse, kar preizkuša šele potem prosil, naj te blagoslovim? meje tvoje potrpežljivost in vse svoje Mar ne veš, da sem jaz tisti, ki dela slabosti boš lahko pomazilil s tem načrte tudi zate? »Kajti to je pretežav- oljem zaupanja in tolažbe. Ne pozabi, no zate, sam tega ne moreš opravlja- da se v tvoji nemoči odkriva Božja ti.« (2 Mz 18,18) pomoč. Vtisni si v srce te besede, ki ti jih govorim danes, kajti moja Beseda Zakaj si hotel zmagati sam, brez je tvoje življenje!« mene? Ti si mi orodje, ne upravljavec. Srčno si želel, da storiš nekaj velikega Pripravil: Rajko Gerdovič Vode počitka 20 bridko Marija Barborič evangelijska pastoralna delavka in voditeljica molitvene skupine v Evangelijski cerkvi v Novem mestu V Božjih očeh nedolžnost in poštenost. dragocen, Morda isto doživljaš tudi ti – nerazu- za ljudi pa …? mevanje, ogovarjanje, blatenje, krivice – in se samo sprašuješ, kaj se ti pravzaprav dogaja. Odločil si se bolj Tokrat se bom dotaknila ene zelo in bolj iskati Božje obličje in njegovo občutljive teme. Živimo v času, ko je voljo in svoje življenje še bolj posvetiti človek izgubil smisel za prave vredno- Bogu, ki te je odrešil. Tvoja vsakdanja te. Kajti idealiziramo in odobravamo želja in molitev vse bolj postaja le: po navadi tisto, kar ni dobro. Veliko se »Bog, usposobi in uporabi me.« Imaš ogovarja, kritizira in blati vsevprek, in celo obljube od Boga, da si mu drago- to v svetu, na žalost pa tudi v Cerkvi. cen in da te ima v svojem načrtu. In Dokler se to tiče drugih, nam je prav takrat se ti začnejo dogajati stvari, ki in vse odobravamo, ko pa se to začne jih ne razumeš. Vse ti gre narobe. V obračati proti nam, pa smo pripravlje- srcu ti gori za Božje delo, da bi služil, ni zapraviti celo svoje premoženje za da bi bil čim bolj uporabljen in v bla- sodišča, kjer bi radi dokazovali svojo goslov tako v Cerkvi, doma, v službi. 21 Rad bi, da te imajo ljudje radi, da te pot navzgor, je šla samo strmo navz- spoštujejo, da imajo dobro mnenje o dol. On, ki je bil očetov ljubljenec, sin tebi, da bi prepoznali, da jim želiš očaka Jakoba, se je zaradi nevoščlji- pomagati. A doživljaš ravno obratno. vosti svojih bratov kot suženj znašel v Nerazumevanje in zavrnitve. Potem tuji deželi – v Egiptu. Zaradi krivic in pride še hudič, ki ti kaže tvoje napake, ker se je uprl grehu, je pristal celo v slabosti, ki ti želi prikazati, da si zanič, ječi. Kljub takim krivicam in ponižan- nepomemben, in da takšnega kot si, jem, ki jih je doživljal, je s svojim čis- Bog ne more uporabiti. Pa si poglej- tim življenjem hotel ostati zvest Bogu mo nekaj svetopisemskih primerov, ki in tudi svojemu gospodarju. Ko je slu- so doživljali vse to. žil kot suženj pri gospodarju Potifarju in ko je bil v ječi, povsod je bil v bla- Jožef, enajsti otrok očaka Jakoba. Bil goslov. Brezbožni Egipčani so prepo- je očetov ljubljenec in ko je v sanjah znali, da je Bog z njim. »GOSPOD pa dobil še Božjo objavo, da ga ima Bog je bil z Jožefom, zato je bil uspešen v načrtu, in ko je to podelil z družino, človek. GOSPOD pa je bil z Jožefom in so ga bratje zaradi nevoščljivosti zani- mu je izkazoval dobroto. Dal mu je čevali, celo sovražili. »Ko so bratje naklonjenost videli, da ga oče ljubi bolj kot njegove ječe.« (1 Mz 39,2.21) Leta in leta so brate, so ga zasovražili in niso mogli z minevala, pa vendar je napočil dan, njim prijazno govoriti. Govorili so drug ko ga je Bog čez noč povzdignil. Tako drugemu: 'Glejte, tam prihaja san- je bil Jožef za nekatere sanjač, jač!'« (1 Mz 37,4.19) Tako je bil Jožef bahač, za Boga pa zelo dragocen in za brate sanjač in od njih nerazum- za mnoge rešitelj, celo bratom, ki so ljen, nerazumljen celo od očeta in ga prodali. v očeh načelnika bližnjih. Bratje so ga zaničevali, sovražili, hoteli so ga celo umoriti. Prodali Poglejmo si še Davida, ki je bil za bra- so ga le za drobiž, samo da se ga te in tudi za očeta le en ubog, nepo- znebijo. Namesto da bi šla njegova memben pastirček. »Ko je njegov sta- 22 rejši brat Eliáb slišal, kako govori fanatiki, pijanci, grešniki … A spet za možem, se je vnel njegov srd proti druge so bili kot Božji angeli, ki jim Davidu in je rekel: 'Čemú le si prišel nosijo radostno vest, rešitev. Konec dol in komu si prepustil tistih nekaj koncev – za Boga so bili zelo drago- ovc v puščavi? Poznam tvojo predrz- ceni, spoštovani in ljubljeni. nost in pokvarjenost tvojega srca!'« (1 Sam 17,28) In čeprav je bil le pastir- Vsi ti možje in žene so imeli velik vpliv ček, si ga je Bog izbral, ker je imel na ljudi, tudi na cele države, in so s srce za Boga. Tudi nekateri drugi, ki svojim svetim življenjem so ga poznali, so v njem prepoznali celo zgodovino, ker je bil z njimi Bog. spreminjali moža hrabrega srca. »Eden izmed služabnikov je spregovoril in rekel: Jezus, sam Božji Sin, je doživljal isto, 'Glej, videl sem sina Betlehemca pravzaprav še dosti huje. Mnenja o Jeseja. Zna igrati, hraber junak je, Jezusu so bila različna. Nekateri so bojevnik, spreten v besedi, postaven ga imeli za Boga, Mesija, Rešitelja, mož in GOSPOD je z njim.'« (1 Sam Preroka. Nekateri pa za pijanca, pož- 16,18) rešneža, obsedenca, prevaranta. »Nekateri iz množice, ki so slišali te Janez Krstnik – za Boga je bil drago- besede, so govorili: 'Ta je resnično cena posoda, glas vpijočega v pušča- prerok.' Drugi so govorili: 'Ta je Mesi- vi, ki je pripravljal pot Gospodu Jezu- ja.' Med množico se je veliko šepetalo su. Za nekatere pa je bil le obsede- o njem. Nekateri so govorili: 'Dober nec. »Prišel je namreč Janez, ki ni je,' drugi pa so govorili: 'Ni, temveč jedel in ne pil, pa pravijo: 'Demona zavaja množico.' Množica je odgovori- ima.'« (Mt 11,18) Pa Ana, ki je rodila la: 'Demona imaš.' Prišel je Sin člove- Samuela, Job, Pavel, Martin Luther, kov, ki jé in pije, pa pravijo: 'Glej, pož- Primož Trubar, John Wesley, Charles rešnež je in pijanec, prijatelj cestni- Finney, Moody in še mnogi drugi Božji narjev in grešnikov.' Pismouki, ki so ljudje, ki so bili za ljudi krivoverci, prišli iz Jeruzalema, so govorili: 23 'Bélcebub ga je obsedel in s poglavar- svet obstaja, še ni bilo Božje ime tako jem demonov izganja demone.' (Jn zlorabljeno kot danes, ko se mnogi 7,40.12.20; Mt 11,19; Mr 3,22) Za šarlatani in goljufi sklicujejo na Božje Boga Očeta pa je bil ljubljeni Sin. »Ti ime, da zlorabljajo že tako izropane in si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam obupane duše. Ko se na račun njiho- veselje.« (Lk 3,22) ve naivnost in neznanja okoriščajo in mastijo. Na to je že sam Jezus opozo- Jezus je rekel, naj bomo luč in dobra ril, ko je rekel, da bodo vstali lažni sol tej zemlji. Prava luč pa bo imela preroki, učitelji in celo lažni kristusi. In vedno obojestransko reakcijo. Tisti, ki kaj pravi Jezus za take? »Ne pojde v bi radi spregledali, se je bodo veselili, nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pra- tisti pa, ki hočejo ostati v grehu, luč vi: 'Gospod, Gospod,' ampak kdor sovražijo in bodo storili vse, da bi jo uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v ugasnili. nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: 'Gospod, Gospod, ali nismo v Svet se pogreza v enem samem kao- tvojem imenu prerokovali in v tvojem su. Odobrava in idealizira se vse, kar imenu izganjali demonov in v tvojem je protinaravno. Prave vrednote, kot imenu storili veliko mogočnih del?' In so morala, poštenost, iskrenost, pa so takrat jim bom naznanil: 'Nikoli vas danes poteptane. Povzdiguje in odob- nisem poznal. Pojdite proč od mene, rava se, kar je bilo še ne dolgo nazaj kateri ravnate nepostavno!'« (Mt 7,21- vredno obsodbe. Nemoralnost, krivič- 23) nost, nepoštenost, kriminal, podtikanja, razuzdanost. To je ogledalo dana- Prav zato danes ta izgubljeni in utru- šnje družbe. In vse to je človeka pah- jeni svet še toliko bolj potrebuje take nilo v še globlje nezadovoljstvo, strah, može in žene, ki bi se dvignili in s obup. Na področju duhovnosti je svojim poštenim, svetim življenjem poplava raznih alternativ, naukov. Ko zasvetili kot prava luč, ki razbije še se v imenu Boga dela marsikaj. Kar tako strašno temo. Može in žene s 24 srcem za Boga. Može in žene, ki bi jih bojuješ sam s sabo, te prosim, dvi- bili pripravljeni plačati ceno. Može in gni svoj pogled na Jezusa. Bodi kakor žene, za katere bi celo neverni svet Jožef, David, Job, Pavel in še mnogi, videl, da je Bog z njimi. ki so se tudi v najtežjih trenutkih veselili Božje naklonjenosti, Božje zvesto- Preiščimo svoja srca: ali sem v Božji be. Veselili so se, ker so vedeli, da jih volji, poznam Gospoda Jezusa in ali Bog pozna in da so Bogu dragoceni. on pozna mene? Imaš pravi pristni Kajti prihaja dan, ko te bo sam Bog odnos z njim? Ti je on res na prvem povzdignil, krivičnike pa osramotil. In mestu, ga res ljubiš z vsem srcem? spoznali bodo, da je s tabo Bog. Ljubiš njegovo Cerkev, Cerkev, ki jo gradi Bog in ne človek? Gradiš edi- »Ker si drag v mojih očeh, spoštovan nost in ali delaš na tem, da je Božje in te ljubim.« (Iz 43,4) ime povzdignjeno? »Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti Si osamljen, izmučen od raznih preiz- tako dolgo izkazujem dobroto.« (Jer kušenj, si v bolezni, doživljaš krivice, 31,3) podtikanja, nerazumevanje, prezir, zlorabe, zavračanja – in to vse samo »Ob začetku tvojih prošenj je izšla zato, ker želiš ohraniti pristen odnos z beseda in jaz sem prišel, da jo ozna- Gospodom Jezusom, mu ostati zvest nim; kajti ljubljen si.« (Dan 9:,3 ) in biti njegov glasnik. Ker si se odločil biti luč s svetim življenjem, da poka- »Če kralj hrepeni po tvoji lepoti, on je žeš temu obupanemu svetu pravo vendar tvoj gospod, se mu poklo- podobo Kristusa, našega Gospoda. ni.« (Ps 45,12) Ker ti je Božja naklonjenost dragocenejša kakor naklonjenost in laskanje krivičnikov. Če ti srce omaguje od vsega tega in še od duhovnih bitk, ki 25 Vode počitka 26 verno dr. Daniel Brkič mora današnja Cerkev osvoboditi krš- Jej Sveto pismo čanstvo od religije. (D. Bonhoeffer) Sveto pismo je navdihnjeni vir Božjega razodetja, zato je to Božja Beseda. Spominjam se, kako sem se kot maj- »Mi gradimo odrešenje na skali, ki je hen otrok pretvarjal, da znam brati. V Jezus – živa Beseda – ne pa na pes- roke sem vzel knjigo in se delal, kot ku fantazije.« (S. Fausti) Sveto pismo da berem. Ampak zgrešil sem bistvo, ni informacijske narave, da bi nas kajti v knjigi je pisalo povsem nekaj informiralo o Bogu, nastanku sveta in drugega. Največkrat beremo na tak nas samih, ampak je prvenstveno for- način tudi Sveto pismo. Zgrešimo macijske narave. Ima moč, da nas duhovno sporočilo, ki ostane nejasno oblikuje v pravo in zdravo osebnost in in brezizrazno, kar zadržuje in ovira nas usposobi za določene naloge. duhovno rast. Zato smo izzvani k urje- Naloga teologije kot znanosti je, da nju (treningu), da bi dali v rabo Sveto pismo čim pravilneje in čim jas- (prakso), kar beremo, in ne bi bili neje približa ljudem na njim razumljiv podobni majhnim otrokom, ko se igra- način, naloga ljudi pa je, da Sveto pis- jo branja. Nekdo lahko bere svoje las- mo beremo z ušesi, ne pa z očmi. Da tno Sveto pismo desetletja dolgo, a je se naučimo s Svetim pismom počasi tako, kot da ga sploh ne bi bral. Žal je in previdno pogovarjati kot se pogo- Sveto pismo za večino tuja dežela, v varjamo z živo osebo. kateri se ne znajdejo. Sveto pismo ima namreč specifično govorico, zato Sveto pismo ni samo edino merilo se moramo naučiti jezik Svetega pis- načina mišljenja in življenja, ampak je ma, če ga hočemo brati z užitkom in še več od tega, je navdihnjeni vir ga razumeti. Sicer smo le religiozni Božjega razodetja. Edino merilo je lju- kristjani. Dejstvo pa je, da tako kot je bezen, ne pa Sveto pismo. Kajti Sveto Pavel osvobodil Cerkev od obreze, pismo si lahko vsak tolmači po svoje, 27 sadu ljubezni pa ne. Razodetje Božje- bo kakor pogan…« (Mt 18,15.17b) ga srca prihaja k nam v jeziku, v »Pazite, kaj poslušate!« (Mr 4,24) besedi, ker biblični Bog biva v občes- »Velika množica ga je rada posluša- tvu kot oseba, ki govori in komunicira. la…« (Mr 12,37) »Vam, ki poslušate, Zato Sveto pismo stalno naglaša: pravim …« (Lk 6,27) »Kdor vas poslu- »Bog je govoril …« Primarni organ za ša, mene posluša…« (Lk 10,16) sprejemanje Božjega razodetja ni »Približevali so se mu vsi cestninarji oko, čeprav z njim beremo črke, in grešniki, da bi ga poslušali …« (Lk ampak so ušesa. Gre za poslušanje, 15,1) »Če ne poslušajo Mojzesa in za zaupanje v poslušnosti, za življenje prerokov, se ne bodo dali prepričati, po veri, ne pa po gledanju. Zato niso četudi mrtvi vstanejo …« (Lk, 16,31) nikoli v ospredju čudeži, ki jih gleda- »Kdor je iz Boga, posluša Božje mo z očmi. Že v stari zavezi Gospod Besede …« (Jn 8,47) »In ovce poslu- Bog pove svojemu ljudstvu: »Šema, šajo njegov glas in za njim hodijo Jizrael!« »Poslušaj, Izrael!« To potrdi …« (Jn 10,3.27) »Stotnik (Kornelij) … kot prvo od vseh zapovedi tudi evan- naj te povabi v svoj dom in posluša … gelist Marko. (Mr 12,29) Kajti vera in Sveti Duh je prišel na vse, ki so raste s poslušanjem, iz slišanega poslušali …« (Apd 10,22.44) »Okoli oznanila, ne pa z gledanjem. (Rim polnoči sta Pavel in Sila molila in pela 10,17) svari: hvalnice, drugi jetniki pa so ju poslu- »Vsak, ki posluša moje besede, je šali …« (Apd 16,25) »Če boš namreč podoben ravnal tako, boš rešil sebe in tiste, ki Zato Jezus stalno pametnemu človeku …« ( Mt 7,24) »Kdor ima ušesa, naj te poslušajo …« (1 Tim 4,16) posluša!« (Mt 11,15) »Poslušajo, pa »Poslušajte svoje voditelje in jih ubo- ne slišijo.« (Mt 13,13) »Otopelo je gajte …« (Heb 13,17) »In kdor poslu- namreč srce temu ljudstvu, da težko ša, naj reče: 'Pridi!'« (Raz 22,17) posluša.« (Mt 13,15) »Če te posluša, si pridobil svojega brata … Če tudi Glavni organ za sprejemanje Božjega verskega občestva ne posluša, naj ti razodetja so ušesa. Božje razodetje je 28 treba slišati, ne pa ga gledati. »Jezus Sveto pismo ni znanstveni priročnik, je oznanjal Božji evangelij in govoril: ampak opis različnih izkustev in doži- »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo vetij, ki jih imamo ljudje z Bogom in jih se je približalo. Spreobrnite se in delimo drug z drugim. Gre za življenj- verujte evangeliju!«« (Mr 1,15) »Toda ske zgodbe, ne pa za priročnik, kot bi kako naj verujejo, če niso slišali o šlo za priročnik z navodili za avto ali njem? In kako naj slišijo o njem, če ni pa za ustavno pravo. Ker pri Bogu je oznanjevalca?« (Rim 10,14) Sveto itak vse dar, milost, ne pa zasluga. pismo se moramo naučiti poslušati, Božje razodetje prihaja k ljudem v ne pa ga zgolj brati. Zato je poslušan- obliki jezika, govora. Tako je bilo tudi je pridig tako odločilno. Moramo se na prvi binkoštni dan. Nad njihovimi naučiti prisluškovati Božjemu srcu, da glavami so se pokazali jeziki, podobni lahko vera raste; s poslušanjem doje- plamenom, in vsi so začeli govoriti v mati in zaznavati Boga. Upravičeno tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal se sprašujemo, zakaj je Bog toliko izgovarjati, drugi pa so to poslušali. tvegal, da je izbral za svoje razodetje (Apd 2,3-4) Kajti tudi Bog Sveti Duh je nejasnost jezika, govora? Kajti ravno oseba, ki govori. Tudi mi smo ustvar- zaradi tega je lahko mnogo nespora- jeni kot osebe, ne le kot človeška bit- zumov in nejasnosti. Zakaj nam ni ja. Naš duh lahko komunicira z svoje resnice razkril in izrazil s pomo- Bogom. Torej, poslušanje, ne pa gle- čjo matematike? Matematika temelji danje! Pri Bogu gre bolj za poslušnost na ugotovljenih spoznanjih, ki so naj- kot za razumevanje. Kajti človek z bolj natančna, dosledna in nedvoum- razumom itak ne more razumeti neus- na. Matematični jezik je najbolj točen, tvarjenih reči. (Tomaž Akvinski) Člo- najbolj dokazljiv, razumski, logičen. vek ne more doumeti Boga, pač pa ga Ampak v algebri ne moreš reči: lahko dojema zgolj po analogijah, koli- »Ljubim te.« (Eugene H. Peterson) kor se suvereni Bog sam razodeva. Obstajata dve vrsti razumevanja: razum in srce. Duhovne reči se doje- 29 majo s srcem, tako kot ljubezen. Tako zgubili nagrado za svojo vero. Takšne kot mati dojema otroka. Zaman vrhun- je najlažje prevarati, ker jim zadostuje ska teologija, sistemi, znanstvene kakršno koli znamenje. So ne le brez- metode, bogata liturgija, če človek verni, ampak so tudi praznoverni. nima srca. Če kdo nima srca, mu ga ne moreš dati. Samo Bog lahko Ob poslušanju Božje Besede nam ustvari novo srce. Znova rojen, od mora srce goreti, kot sta to doživela zgoraj, iz Duha, je samo tisti, ki ima emavška učenca, ko jima je Jezus novo srce. Samo tak lahko vstopi v odpiral Pisma. (Lk 24,32) Sveto pismo Božje kraljestvo. (Jn 3,3-6) Ne gre za mora postati hrana za dušo. Ko novo in drugačno veroizpoved ali reli- »jemo« Sveto pismo, moramo uživati gijo, ampak gre za novo srce. kot bi slastno jedli najljubšo hrano. Ko Vera, ki ne posluša, ni krščanstvo. jemo hrano, si ne zapomnimo vseh Vera neposlušnih, upornih, je satani- informacij o njeni sestavi, o hranilnih zem, kajti Lucifer je prvi upornik in vrednostih in ne razumemo, kako razbijalec edinosti. »Uporniki prebiva- poteka zapletena presnova, metaboli- jo v suhi deželi.« (Ps 68,7b) Takšnim zem, v telesu. O tem se ne sprašuje- Jezus pravi: »Hudiča imate za očeta!« mo, ampak preprosto jemo. Tako Kako, saj imajo vero! Tudi hudič in moramo ravnati tudi s Svetim pis- demoni verujejo v Boga in so vedeli, mom, če hočemo, da nas formira in kdo je Jezus in kdo so apostoli. Vero- nam dá duhovno energijo. Sveto pis- vati in spreobrniti se ni isto. Spreobrn- mo nas prosi, naj se z njim pogovarja- jeni imajo novo srce, ki posluša. In mo kot bi govorili s človekom, ker je končno, stalno oprezanje in tekanje drugačno od ostalih knjig; je živa za čudeži in znamenji tudi ni vera. Beseda, je Jezus sam, Logos. Gre za Jezus pravi takšnim: »Neverni rod, ki duhovno intravenozno hranjenje, infu- potrebuje čudež, ki bi mu potrdil, da zijo, ki je nikoli ne zmanjka. Sveto pis- Bog obstaja, niso pa pripravljeni obro- mo je kot goreči grm iz časa Mojzesa, diti sadu spokorjenja.« Takšni bodo ki je gorel, a ni zgorel. Nikoli se ga ne 30 da porabiti in nikoli ga ne zmanjka. Samó vedeti o Bogu ni dovolj, treba Njegove besede moramo srkati kot ga je osebno poznati. Da pa ga spoz- zdravilo. Moramo ga požirati. Zato se navaš, se moraš z njim družiti. Moraš Sveto pismo bere drugače kot ostale se naučiti Boga motriti, mu prisluško- knjige. Treba se je naučiti pravilno vati. »Kristjan tretjega tisočletja bo brati Sveto pismo, da ne postane rav- mistik, z globokim, osebnim, neposre- no Sveto pismo predmet sporov, loče- dnim stikom z Bogom, ali pa ga ne vanj, krivoverstev in razdorov. Svete- bo«. (Karl Rahner) Sveto pismo nam ga pisma ne beremo zato, da bi mi sámo razkriva način pravega uporab- živeli po Pismu, ampak da Pismo obli- nega branja. Stara Cerkev to imenuje kuje nas in živi v nas. Jezus je rekel: Lectio Divina: lectio (branje besedila, »Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi tiho in glasno, da lahko besedilo pos- Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke lušamo), meditatio (motrenje besedila žive vode.« (Jn 7,38) Ne gre za življe- s srcem, zatopljeno in globoko premi- nje po Pismu, ampak gre za novo šljevanje o besedilu v tišini in molku), srce. Prav tako je rekel: »Preiskujete oratorij (molitev besedila in zabeležba Pisma, ker mislite, da imate v njih osebnega izkustva) in contemplatio večno življenje, a prav ta pričujejo o (vživeto besedilo, da bi ga lahko tudi meni. Toda vi nočete priti k meni, da uporabno, v praksi izvršili in živeli). bi imeli življenje.« (Jn 5,39) Gre za jasen napad na nevaren biblični fun- »Blagor človeku, ki se veseli v Gospo- damentalizem, ki povzroča versko dovi blaznost in fanatizem. Pismo je zato, hagah) njegovo postavo podnevi in da govori o Jezusu, ne pa o Pismu. ponoči. Tak je kakor drevo, zasajeno Pismo ne vodi k sebi, ampak k Jezu- ob vodnih strugah, ki daje sad ob svo- su. Sveto pismo pa se pravilno tolma- jem času in njegovo listje ne ovene; či samo v občestvu z drugimi, v Cer- vse, kar dela, uspeva…« (Ps 1,2-3) kvi in skupaj s celotno Cerkvijo, ki ima Besedo »hagah« je težko prevesti v cerkveno učiteljstvo. drug jezik. Gre za »okušanje« najljub- postavi in premišljuje (heb. 31 še hrane, podobno kot pes, ko Božjih milostnih klicev, zmanjševanje »sanja« o svoji kosti, ali kot golob, ko Božje veličine, razsipavanje Božje lju- gruli sit in zadovoljen. Ali pa, ko se bezni in duhovno opustošenje same- nam v ustih neopazno topi sladka, ga sebe, ker vse drugo vodi v duhov- dišeča pastila. (Friedrich von Hügel) no ošabnost in precejanje komarjev. Psalmist David zato pravi, da je pre- To je tako kot bi stali pod visokim mišljevanje o Besedi tako sladko, kot odprtim nebom ali pa bi negibno da se v ustih topi med. Takšno je pra- čemeli nekje v kotu mračne kleti in vo duhovno branje Besede. Lahko si samo gledali v nizek strop. Karl Barth pomagamo z besedami Rainer Maria pravi, da nihče ne bo odrešen zaradi Rilkeja: »Ne le da slonimo nad preb- akademskih kroglic teološkega naftali- ranimi stranmi besedila, ampak da na, ampak zaradi odprtega srca. (Karl damo prednost temu, da se z zaprtimi Barth, The Word of God and the Word očmi znova vrnemo nazaj, zatopljeni v od Man) prebrane vrstice, da se njihov pomen razširi skozi našo kri po celem tele- »Tvoj izrek hranim v svojem srcu … O su.« Karl Barth pravi, da je samo tak tvojih ukazih hočem premišljevati … način pravi za duhovno spoznavanje ob tvoji Besedi se bom naslajal, po in odkrivanje Božje Besede. Zanj je njej hrepenim, držal se je bom, čuval takšno premišljevanje nenadomestlji- jo bom in hodil po njenih naukih, da vo, edinstveno in brez primere, saj bom popoln, ker me poživlja; njene ima nadnaravno moč, da nagovori in zapovedi so mi postale pesem; tvojo prepriča za Boga dovzetno srce in ga Besedo ljubim in ves dan in še ponoči preobrazi in povsem preuredi. Tudi o njej premišljujem, ker me dela mod- druge religije imajo lep nauk, a kaj ko rejšega od mojih sovražnikov in mod- nimajo duhovne moči za preobrazbo rijanov, sladka je mojemu nebu kot srca. Karl Barth pravi, da je drugačno med mojim ustom in je svetilka mojim branje Svetega pisma tratenje časa, nogam, luč moji stezi …« (Ps 119) trošenje moči, zapravljanje priložnosti 32 »Če nas knjiga, ki jo beremo, ne pre- Končno, zakaj je treba Sveto pismo budi, ne zdrami, ne strezni, kot bi s brati povsem drugače kot ostale knji- kladivom udarili po naši mrtvaški loba- ge, tudi religiozne? Sveto pismo je nji, zakaj jo potem sploh beremo? Božja Beseda, ki je ne »beremo«, Knjiga mora biti kot cepin, ki razbije ampak jo poslušamo in jo jemo. Kajti zmrznjeno morje v nas.« (Kafka) Sve- Božja Beseda je Jezus sam, on pa je to pismo ni običajna knjiga, ampak je kruh življenja, ki je prišel iz nebes. (Jn Božja Beseda, ki je kot kladivo, ki raz- 6,48-50) »Kakšna je korist o kruhu bija trda srca ali pa kot meč, ki ločuje samo mnogo vedeti, ne pa kruha tudi telesno od duhovnega. Sveto pismo okušati?« nas obrača od nas v nas same izkustvo apostola Janeza, ki je zapi- (retrospektiva). Mora narediti spre- sal: »Stopil sem k angelu in mu rekel, membo. Sveto pismo beremo izza naj mi dá knjižico (svitek). In rekel mi vrstic, tako svojstveno kot da ne bi je: 'Vzemi jo in pojej! V trebuhu te bo imelo črk. Kajti črka sama po sebi ubi- grenila, toda v ustih bo sladka kot ja, duh pa oživlja. Črka je ostudna, med.' Tedaj sem vzel iz angelove stroga, preteča in stroga. Takšno bra- roke knjižico in jo pojedel; v mojih nje Svetega pisma je nejasno, nevar- ustih je bila sladka kot med. A ko sem no in zoprno. Zato ni važno, koliko jo pojedel, me je v trebuhu zagreni- prebereš, ampak kako bereš. Mora iti lo.«« (Raz 10,9-10) (Bonaventura) Poglejmo za duhovno branje, ki ni branje, ampak je globoko premišljevanje, Angel je rekel: »Tukaj je knjiga, jej jo, motrenje Ljubezni. Svoj duh moraš jej knjigo!« In Janez je to storil. In to prepustiti Svetemu Duhu, kajti »ko pri- zares, ne le v domišljiji. On je knjigo de on, Duh resnice, vas bo uvedel v celó pojedel, ni je samo bral ali pa vso resnico, ker ne bo govoril sam od poslušal. Knjiga, ki jo je pojedel, pred- sebe, temveč bo povedal, kar bo sli- stavlja Sveto pismo, Božjo Besedo. šal …« (Jn 16,13) On jo je presnavljal. Božja Beseda je edina knjiga, ki je prikladna za hranje- 33 nje. Tako kot daje hrana telesu moč, celó pravi, naj Janez knjigo pogoltne zdravje in življenje, daje Božja Bese- in jo duhovno prebavi. Vsak resnični da človeku duhovno moč, zdravje in Božji otrok pozna neizogibnost te zah- večno življenje. Nekako tako, kot bi teve. Božja Beseda je sladka, ker raz- sedel za mizo, dal na krožnik Sveto kriva lepoto Božjega načrta odrešen- pismo, vzel vilice, nož in žlico ter ja, grenka pa je zato, ker zahteva začel jesti svoj obrok hrane. Janez ni spremembo, kar pomeni umreti sebi edini s takšnim izkustvom. Okoli 600 in grehu, kar pa je težka odločitev in let pred njim je to doživel tudi prerok ni vsak pripravljen plačati tako velike Ezekiel: »Poslušaj, kar ti govorim! Ne cene. Paziti moramo na besede, ki jih bodi uporen kakor ta uporna hiša! je rekel Mahatma Gandi: »Vaš Kristus Odpri usta in jej, kar ti dajem! Videl mi je všeč, niste pa mi všeč vi, kristja- sem: glej, roka se je iztegnila k meni ni, ker niste podobni Kristusu!« in glej, v njej je bil knjižni zvitek … 'Pojej ta zvitek. Napolni si notranjost s »Najboljši način, da preverimo pravil- tem zvitkom.' Odprl sem usta in dal mi nost nekega nauka ni »kaj je nove- je jesti ta zvitek. Použil sem ga in v ga«, ampak »kaj je starega«? (Dr. ustih kakor George Wood) Stara Cerkev je poz- med.« (Ezk 2,8-9; 3,1-3) Podobno nala bogastvo in moč Božje Besede, izkustvo je imel tudi prerok Jeremija: zato so jo z užitkom »jedli« in bili »Če so prišle tvoje besede, sem jih duhovno zdravi, zmagoviti in uporab- požiral, tvoja beseda mi je bila v ni. To je začetek vsakega osebnega radost in veselje srca …« (Jer 15,16) prebujenja in prebujenja nasploh. mi je bil sladek Zato začnimo gojiti do Svetega pisma Janez na otoku Patmosu, Ezekiel v nov odnos in ga drugače berimo Babilonu, Jeremija pa v Jeruzalemu, (poslušajmo in jejmo) in se odzovimo vsak na svoj način. Prav tako smo njegovemu povabilu. »Nebo in zemlja tudi mi povabljeni k Božji mizi, da bosta prešla, moje besede pa nikakor jemo Božjo Besedo. Grški izvirnik ne bodo prešle.« (Mt 24,35) Vode počitka 34 veselo Lea Brkič evangelijska pastoralna delavka, animatorka in moderatorka na področju družbenih dejavnosti Evangelijske cerkve v Novem mestu »Gardaland« po rebovali debelih katalogov agencij, naše družine, ki živi čisto na koncu majhne ampak nam je bilo dovolj povabilo vasice v Beli krajini in se ukvarja s Domačija Marinčič, Škemljevec, 31. kozjerejo. Zakaj smo se odločili za maj 2014 takšen izlet? Predvsem iz naslednjih razlogov: otroci naj preživijo dan v Kam peljati otroke na izlet? To je naravi in opazujejo Božje stvarstvo ter vprašanje, s katerim se vsako leto spoznajo delo, ki ga je potrebno opra- ukvarjajo šole, vrtci in tudi veroučne viti, da imamo lahko na mizi mleko, skupine. V množici privlačnih izletniš- sir, skuto, kruh in še kaj. kih točk tako v Sloveniji kot v tujini se je včasih težko odločiti in izbrati naj- Sobota, 31. maja, je bil dan, ko so vse boljše. Tudi v cerkvi Dobrega pastirja tri veroučne skupine skupaj z verouči- v Novem mestu smo se odločili, da teljicami in nekaterimi starši preživele naše veroukarje letos nagradimo z na poseben način. Umaknili smo se iz izletom. Za izbiro lokacije nismo pot- sveta betona, asfalta in zaprtih blo- 35 kovskih naselij v svet gozda, polja in jem in prikolico popelje po vaški poti. hleva. Tu je bilo možno marsikaj vide- Tik pred koncem pa smo imeli še ti, slišati in preizkusiti. Razmišljanje o malico, a tokrat drugačno; gospodinja dobrem pastirju iz 23. psalma je pote- nam je ponudila izdelke iz kozjega kalo, namesto v veroučnih učilnicah, mleka: sir, skuto in jogurt. Skoraj vsi kar na travniku. Namesto radiu ali slu- smo preizkusili vsaj enega od teh šalkam v ušesih smo lahko prisluhnili izdelkov. Zagotovo pa smo prav vsi pravim profesionalnim pevcem – pti- jedli palačinke, ki so bile ravno tako cam, tudi kukavici. Najmlajša skupina pripravljene iz kozjega mleka. je našla skrbno spleteno ptičje gnezdo. Tik pred hlevom so mravlje Ko smo opazovali naše veroukarje, ustvarjale svoj dom. Neverjetno zani- smo bili zelo presenečeni. Nihče ni bil miva scena, ki so jo otroci pozorno slabe volje, nihče se ni dolgočasil in opazovali. Pravi užitek je bilo nabiran- nikomur ni manjkal računalnik. Tudi je gozdnih jagod, skritih v travi, čep- pizze nihče ni pogrešal. Zato se pos- rav se je bilo potrebno za vsako jago- tavlja vprašanje: kdo je kriv, da otroke do pripogniti. Nepozabno je bilo sre- ni mogoče več zadovoljiti z ničemer? čanje s kozami. Imeli smo možnost, Otroci ali morda starši? da jih hranimo, božamo in celo stopimo v njihov hlev. Še več: dobili smo Kako otrokom najlažje razložiti Božjo dovoljenje, da jih tudi molzemo. Ker veličino v ustvarjanju sveta? Popelji- nihče od nas tega še ni počel, smo mo jih v gozd, na travnik, na njivo, dobili navodila od gospodinje, ki nam usmerimo njihov pogled v nebo. je tudi pokazala, kako se to delo opra- Povabimo jih za nekaj trenutkov v čis- vlja. Otroci so z navdušenjem sprejeli to tišino. Slišali bodo ptice, ki prepe- tudi ta izziv in se močno razveselili, ko vajo, čebele, ki nabirajo med in veter, so prvi curki kozjega mleka izpod nji- ki ziba veje dreves. hov rok pritekli v posodo. Gospodar se je odločil, da nas s svojim traktor- 36 Kako otroke naučiti, da spoštujejo gledajo, kaj raste v gozdu, kaj je v hrano? Popeljimo jih tja, kjer hrana hlevu, kaj je zasajeno na njivi. Komaj nastaja. Videli in slišali bodo, koliko so čakali, da brezskrbno stečejo po dela je potrebno vložiti za skodelico gozdni poti, se skrijejo za kakšen mleka in košček kruha. Razložimo grmiček in zlezejo na traktorsko priko- jim, da je poleg človeškega dela pot- lico. Iz hleva, kjer domujejo koze, pa reben še Božji blagoslov, da posajeno jih tako ali tako ni bilo mogoče zvabiti zraste in obrodi. niti k malici, kajti molzenje in božanje koz je bilo nekaj zares posebnega. Kako otroke prepričati, da ni vrtiljak Veliko lažje so dojeli tudi zgodbo o nekaj, kar zagotovo morajo preizkusi- Jezusu, dobrem pastirju, in z vesel- ti? Ponudimo jim najprej vožnjo s pre- jem prepevali pesmico, ki govori o prostim traktorjem, povabimo jih na tem. Naši otroci bodo prav gotovo še tek po gozdnih poteh in spodbudimo kam drugam šli na izlet. Vendar se jih jih za iskanje čudovitih plodov v nara- je nekaj že v soboto odločilo, da bi del vi. Preden otroku privoščimo najboljšo svojih poletnih počitnic preživeli na tej igračo, najboljši mobitel in najsodob- kmetiji. To možnost jim je namreč nejši i-pad, ga naučimo opazovati gospodinja tudi ponudila. naravo, ki jo je Bog ustvaril v neverjetnih barvah in oblikah, pa mu pri tem Naš izlet je hitro minil. Domov smo se nihče ni bil svetovalec. Kakšne čudo- vračali osveženi s ponovnim spoznan- vite izdelke lahko ustvarijo naši otroci jem, kako velik je Bog. Nihče mu ni iz sestavin, ki jih najdejo v gozdu ali enak in nihče se ne more primerjati z na travniku, pa pri tem ne potrebujejo njegovo veličino. To ni fraza ali nekaj, računalniških programov. kar bi nekje prebrali. To smo znova doživeli, ko smo se tega dne približali Vse to smo doživeli na našem izletu. njegovemu stvarstvu. Ni nam bilo potrebno prepričevati otrok, naj se vendar ozrejo naokrog in To je bil naš »Gardaland«. 37 Slika 1: Namesto vožnje z vlakom smrti smo imeli vožnjo s traktorjem veselja! Slika 2: V »učilnici A« so se veroukarji naučili molzti. Ob tem so se spletla ganljiva prijateljstva. 38 Vode počitka sočutno »USTVARJENI SMO ZA BOLEČINO. SOLZE SO SRCU TO, KAR JE VODA RIBAM.« GUSTAVE FLAUBERT ……………….. »BOLEČINA JE KAKOR GRENAK MANDELJ, KI GA ODVRŽETE NA ROB CESTE. ČEZ DESET LET BOSTE NA TEJ CESTI NAŠLI CVETOČ MANDLJEVEC.« MICHELE GIOVANNELLI ……………….. »BOLEČINA NE SPOŠTUJE LETNIH ČASOV IN UR POČITKA, IZ NOČI NAREDI DAN IN IZ POLDNEVA NOČ.« WILLIAM SHAKESPEARE ……………….. »NOBENA VEZ NE ZDRUŽUJE DVEH ČLOVEŠKIH SRC TAKO MOČNO KOT DRUŽBA V BOLEČINI.« ROBERT SOUTHEY ……………….. »TAKO HVALEŽEN SEM, DA NIKOLI NIMAM SLABEGA DNEVA.« JOHN ROBERT MCFARLAND ……………….. »RESNIČNE BOLEČINE PREZIRAJO UTEHO BESED.« ALESSANDRO MANZONI ……………….. »OBSTAJAJO SREDSTVA, DA SE BOJUJEMO PROTI ŽALITVAM, NE PA PROTI USMILJENJU.« ERICH MARIA ……………….. »TISTI, KI NAJBOLJ JADIKUJEJO, NAJMANJ TRPE.« TACIT Letnik 30, številka 5-6/2014 VODE POČITKA REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST Izdajatelj: Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto Trdinova ulica 27, p.p. 47, 8001 Novo mesto Matična številka: 5811309000 Elektronski naslov: evc@siol.net Ureja uredniški odbor. Urednik: Peter Golob Odgovorni urednik: dr. Daniel Brkič Jezikovni pregled, oblikovanje in grafična priprava: Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto Portretne fotografije: Damjan Kozjan Digitalni tisk: Špes, grafični studio, d.o.o. Naslov uredništva in naročila: Revija Vode počitka Evangelijska cerkev “Dobrega pastirja” Novo mesto Trdinova ulica 27, p.p. 47, 8001 Novo mesto Kontakt (dr. Daniel Brkič): telefon: 07/334-13-41 gsm: 041/373-505 elektronski naslov: evc@siol.net Informativna vrednost revije Vode počitka je 2€. Revija se financira s prostovoljnimi prispevki in z darovi. Prevodi, prispevki, lektura, oblikovanje in vsa priprava za tisk so brezplačni. Prostovoljne prispevke za stroške izdelave, tiskanja, distribucije, promocije in ostalih potreb lahko prispevate tudi na transakcijski račun pri NLB št.: 0297 0009 2053 359, prejemnik Evangelijska cerkev Novo mesto, Trdinova ulica 27, 8000 Novo mesto, namen – dar za Vode počitka. ISSN (tiskana izdaja): 1855-2854 ISSN (spletna izdaja): 1855-2862 UDK: 274(497.4) Revija Vode počitka je na voljo tudi v digitalni obliki na spletni strani Evangelijske cerkve »Dobrega pastirja« Novo mesto: www.evangelijska-cerkev-nm.si Svetopisemska besedila so vzeta iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (SSP). Copyright © 1996, 2003 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z dovoljenjem. Vse pravice pridržane. Razen če ni ob navedku zapisano drugače. 39 40