Petdeset let srednje zdravstvene šole v pomurski regiji

Petdeset let srednje
zdravstvene šole v
pomurski regiji
Petdeset let srednje zdravstvene šole v Murski Soboti
Zbornik ob petdesetletnici Srednje zdravstvene šole Murska Sobota
Izdajateljica: Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
Odgovorna urednica: Zlatka Lebar
Zbrala, uredila in jezikovno pregledala: Judita Kalamar
Strokovno pregledala: Zlatka Lebar
Izdelava seznamov zakljuĉnih letnikov: Mira Vaupotiĉ
Raĉunalniško urejanje in oblikovanje naslovnice: Dejan Lebar
Fotografije na naslovnici: mag. Marjan Vaupotiĉ
Izšlo v obliki tiskane publikacije: 100 izvodov,
e-publikacije na zgošĉenki: 100 izvodov in objavljeno na spletni strani šole
CIP - Kataloţni zapis o publikaciji
Univerzitetna knjiţnica Maribor
CIP - Kataloţni zapis o publikaciji
Univerzitetna knjiţnica Maribor
377.3:61(497.4Murska Sobota)"1960/2010"
377.3:61(497.4Murska Sobota)"1960/2010"
ZBORNIK ob petdesetletnici Srednje zdravstvene
šole v Murski Soboti / [odgovorna urednica Zlatka
Lebar ; zbrala, uredila Judita Kalamar]. - Murska
Sobota : Srednja zdravstvena šola, 2010
ZBORNIK ob petdesetletnici Srednje zdravstvene
šole v Murski Soboti [Elektronski vir] /
[odgovorna urednica Zlatka Lebar ; zbrala, uredila
Judita Kalamar]. - El. zbornik. - Murska Sobota :
Srednja zdravstvena šola, 2010
1. Lebar, Zlatka 2. Kalamar, Judita 3. Srednja
zdravstvena šola (Murska Sobota)
COBISS.SI-ID 65571073
1. Lebar, Zlatka 2. Kalamar, Judita 3. Srednja
zdravstvena šola (Murska Sobota)
COBISS.SI-ID 65571329
Murska Sobota, september 2010
2
Zlatka Lebar
ZLATIM SPOMINOM NA POT
Doĉakali smo posebno ĉast. Zlatih 50 let obstoja in hkrati razvoja srednje
zdravstvene šole v naši domaĉi regiji.
Šolo in ţivljenje na njej ustvarjajo ljudje in brez njih tudi letošnje obletnice
ne bi bilo. Zato je osrednja pozornost namenjena vsem, ki ste bili kakor
koli povezani z delovanjem in ţivljenjem naše šole. Pet desetletij je dovolj
dolga doba, da se da nanizati ogromno dragocenih spominov, zato se
zavedamo, da je naš zbornik, ki je izšel ob tej priloţnosti, samo delĉek v
mozaiku zgodovine šole. Nemogoĉe je objaviti vsako fotografijo, zapisati
vsak doseţek, nanizati vsa imena, ki so se pojavljala na tej zlati dobi
ustvarjanja in razvoja, ţal pa je tudi nemogoĉe napovedati prihodnje poti
naše slavljenke.
Kljub vsemu pa smo ţeleli ujeti srce in dušo naše ustanove, katero ste
soustvarjali vsi, ki ste na kakršen koli naĉin bili povezani z njo, ali ste še,
in ste zato tudi del nje.
Naši slavljenki je zagotovo ljubo in najlepše darilo ob njenem praznovanju,
da je vstopila v prihodnost mladih rodov s spoštovanjem tradicije, kajti z
njeno pomoĉjo lahko ustvarimo kvalitetnejši in s tem lepši jutri.
3
»Ţivljenjska knjiga šole« - kakor smo zbornik ĉustveno poimenovali,
vsebuje Vaše dragocene spomine, doţivljanja, uspehe ovekoveĉene s
fotografijami in tudi morebitne neuresniĉene sanje.
Hvala Vam zanje.
Ker
je
zgodovina
pisateljica ĉlovekovega
ţivljenja in ustvarjanja,
je prav, da se malo
ozrem tudi v preteklost.
Po drugi svetovni je
bilo pomursko zdravstvo kadrovsko šibko. Poleg zdravnikov je
primanjkovalo tudi šolanih medicinskih sester, kar je bilo še bolj oĉitno po
letu 1948, ko so oblasti prepovedale delo medicinsko izobraţenim
redovnicam. Vrzel je zdravstvo zapolnilo z zaposlovanjem vojaških
bolniĉarjev in teĉajnic z bolniškim teĉajem.
Vedno bolj oĉitna je postajala potreba po ustanovitvi šole, ki bi
usposabljala in izobraţevala srednji medicinski kader. V razvoju zdravstva
v Pomurju ne moremo prezreti vloge srednje zdravstvene šole, ki je bila
ustanovljena 30. junija 1960. Prvo leto je delovala v prostorih ekonomske
šole in šolskega centra za blagovni promet v Murski Soboti. V šolskem
letu 1960/61 je imela dva oddelka s 73 uĉenkami. Leta 1963 je dobila šola
prostore v Trstenjakov ulici v Murski Soboti, deset let pozneje, leta 1973,
pa novo zgradbo v bolnišniĉnem kompleksu v Rakiĉanu, kjer deluje še
danes.
Skrbno hranimo kroniko za prva štiri leta
Svečana otvoritev nove zgradbe, 17.
delovanja šole
oktober 1973
4
V zaĉetku je imela šola redno zaposleni le dve medicinski sestri, pozneje
se je zaposlilo veĉ stalnih uĉiteljev.
Strokovne predmete so pouĉevali in
še pouĉujejo zdravniki iz Splošne
bolnišnice Murska Sobota in drugih
zdravstvenih ustanov in le-tem bi se
za sodelovanje rada še posebej
zahvalila.
V teh letih so dobili priloţnost in se
ob delu došolali tudi bolniĉarji.
Dragoceni zapiski za poučevanje zdravstvene
nege, ki segajo v leto 1935.
In kakšna je vloga šolskega sistema danes ...
Naĉin izobraţevanja se z razvojem druţbe z leti vse bolj spreminja.
Izobraţujemo mlade, ki bodo po konĉanem šolanju delali z ljudmi, ki so
izgubili svoje najveĉje bogastvo – svoje zdravje. Zato je potrebno
izobraziti in vzgojiti odgovorne zdravstvene delavce. Prenovljeni program
zdravstvene nege z modularnim naĉinom izobraţevanja nam omogoĉa, da
upoštevamo potrebe delodajalcev in vkljuĉujemo vsebine, ki jih trenutno v
izobraţevalnem programu pogrešamo. Vsako leto v doloĉenem segmentu
izobraţevanja (odprti kurikul) dodajamo nove vsebine, ki jih prilagodimo
zahtevam delodajalcev in potrebam na trgu. Za 20 % ur šola skupaj z
delodajalci in okoljem ponudi strokovne/splošne vsebine, ki so pomembne
za okolje v katerem šola deluje.
Tesno sodelovanje med šolami in delodajalci bo prav gotovo pripomoglo k
izobraţevanju bolj kakovostnega zdravstvenega delavca.
Vsaka izmed mojih predhodnic je zagotovo prispevala dragocen deleţ v
razvoju in kvaliteti vizije šole. Ob tej priloţnosti bi se jim rada iskreno
zahvalila.
Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota so do zlatih 50 let vodile:
Helena Ravniĉ, višja medicinska sestra, prva ravnateljica šole (1960-1964),
Katarina Vinĉec, višja medicinska sestra (1964-1987),
Darinka Škrjanec, industrijski psiholog, višja medicinska sestra (19871994),
5
Marija Zadravec, višja medicinska sestra, dipl. organizator dela (19942002) in od leta 2002 sem te odgovornosti deleţna jaz.
Še posebej smo vse ponosne na to, da je bil marsikateri slovenski zdravnik
dijak prav naše šole, da so mnogi dijaki in dijakinje pozneje konĉali višje
in visoke zdravstvene šole in danes pomagajo s svojim znanjem v razliĉnih
slovenskih in tujih bolnišnicah, domovih za ostarele, delajo v patronaţni
sluţbi, v varstveno delovnih centrih, nekateri pa so danes tudi med
zaposlenimi na naši šoli.
V svojem ĉasu ravnateljevanja se trudim našo zgradbo, ki jo je ţe dodobra
naĉel zob ĉasa, zunanje in notranje polepšati, seveda pa jo tudi vsebinsko
obogatiti.
Sodelovanje naše šole z Augustinumom iz Münchna
Naša šola je dolgoletno sodelovanje z Augustinumom intenzivirala leta
2001. Augustinum je eno izmed vodilnih socialno-storitvenih podjetij v
Nemĉiji. V veĉ kot 40-ih ustanovah svoje delo posveĉa starejšim, bolnim,
mladim in prizadetim. Spoštovanje, dostojanstvo do vsakega ĉloveka,
kršĉanska zapoved, ljubezen do bliţnjega in bratstvo (filadelfija), to so
temeljna naĉela njegovega dela.
Uĉenci in uĉenke tretjih in ĉetrtih letnikov lahko v poletnih poĉitnicah
opravljajo 4-tedensko poĉitniško prakso v eni izmed ustanov Augustinuma
v Münchnu ali okolici Münchna. Praksa se priznava v okviru 42 ur
obveznih izbirnih vsebin. Po konĉani praksi dobijo dijaki Europass,
potrdilo mobilnosti.
Pogoj za poĉitniško
prakso
je
seveda
znanje
nemškega
jezika. Dijaki imajo
moţnost, da se le-tega
dobro nauĉijo na naši
šoli,
saj
naš
predmetnik
vsebuje
dva tuja jezika, in ta
drugi je ravno jezik
stroke.
6
Septembra 2006 se je tudi kolektiv naše šole odpravil po poteh odkrivanja
ideje Collegium Augustinuma in utrinek z našega potepanja ponazarja
slika.
7
RAVNATELJICE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE
Helena Ravniĉ, ravnateljica v letih 1960-1964
To je bilo moje sanjsko delovno mesto
Katarina Vinĉec, ravnateljica v letih 1964-1987
Spomini na mojih petindvajset let na srednji medicinski šoli
Darinka Škrjanec, ravnateljica v letih 1987-1994
Ljubljančanka v Pomurje …
Marija Zadravec, ravnateljica v letih 1994-2002
Začetek in razvoj SZŠ Murska Sobota
8
Helena Ravnič
TO JE BILO MOJE SANJSKO DELOVNO MESTO
Gospa Ravniĉeva je bila prva ravnateljica pomurske zdravstvene šole.
Torej je orala ledino in utirala pot svojim naslednicam v pomurski regiji.
Pouĉevala je strokovne predmete, napisala uĉbenik za pouĉevanje
zdravstvene nege z naslovom Higiena in bila prva predsednica Društva
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. V zborniku, ki je
izšel ob 40-letnici delovanja Društva medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Pomurja, je objavila dragocen ĉlanek z natanĉnim
popisom razvoja pomurskega zdravstva od 30. let prejšnjega stoletja.
Za svoje ravnateljsko poslanstvo je ob obisku kolegici Joţici Jordan Eman,
aprila letos dejala: »To je bilo moje sanjsko delovno mesto«. Poleg
zahtevnega in odgovornega dela, ki je bilo leta 1990 odlikovano z zlatim
znakom Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije, je našla ĉas za
pisanje ĉudovitih pesmi. Pesmi so zbrane v zbirkah Vnuka in Jesen.
Za ravnateljsko mizo
9
Ko še ni bilo učbenikov …
10
11
12
13
Mladim kolegicam
Ko si izbrala ta poklic,
tedaj še nisi vedela,
kaj je medicinska sestra,
samo lepo uniformo si videla
in kako boš tudi ti v njej
delala ob posteljah bolnic.
Toda dobra medicinska sestra
mora biti kakor sestra vsem,
pomagati jim vselej in povsod,
mnoge teţave premagovati
in še osebno srečo ţrtvovati.
Gledala boš trpljenje ljudi,
vendar obupati ne smeš,
če te bo presunila njih beda.
Vse, kar izveš od njih
in kar boš ob tem čutila,
naj ostane skrito v sebi.
Za delo boš rabila vse več znanja,
toda bodi skromna in poštena,
čeprav si z vsem obdarjena.
14
Med svojimi dijaki in dijakinjami
Ljudje smo različni
Ljudje smo si podobni,
pa vendar različni.
Zdravje, lepota,
modrost in bogastvo vse to je nekaterim dano,
drugim pa so bolezni,
hibe, nakazanost in bedo
dodelila narava in svet krivični.
Mnogi srce na dlani nosijo,
drugi pa nikogar ne prosijo.
Nekateri le zase skrbijo,
drugi pa v delu za druge
cele noči bedijo
in pomanjkanje trpijo.
Zavidaš prvim, pa tudi ne,
ker tako sebično in
prazno ţivljenje ţivijo.
Na podlagi ustnih in pisnih virov pripravila Judita Kalamar.
15
Katarina Vinčec
SPOMINI NA MOJIH PETINDVAJSET LET DELA NA SREDNJI
MEDICINSKI ŠOLI
»Posodo lahko okrušiš, razbiješ, ĉe jo ţeliš, toda vonj cvetlice
bo ostal.« (Thomas Moore)
Tako kot vonj cvetlice ostane, ostanejo tudi doţivetja, spomini, ĉeprav si
nehal z delom na delovnem mestu. Spomini so lahko grenki, ţalostni pa
tudi veseli in sreĉni. Ĉloveška narava je taka, da se slabi spomini poĉasi
izgubijo, njihova grenkoba zbledi in ostanejo le dobri, veseli spomini.
Tako se tudi jaz v glavnem spominjam lepih in uspešnih dni, ki sem jih
preţivela dolgih petindvajset let na Srednji zdravstveni šoli v Murski
Soboti. Tu sem se zaposlila le dve leti po ustanovitvi šole, ki je prav tega
leta, 1962, dobila lepe nove prostore na Trstenjakovi ulici. Odloĉitev za
delo na šoli je bila moja neizpolnjena ţelja in ţelela sem postati pedagoški
delavec. Ţe v gimnaziji sem razmišljala o pouĉevanju in vzgajanju
mladega ĉloveka. Toda ko je prišla moţnost, da se izpolnijo moje ţelje,
sem bila pred veliko in teţko odloĉitvijo. Spraševala sem se, ali sem dovolj
usposobljena, ali sem na višji triletni zdravstveni šoli v Ljubljani dobila
dovolj medicinskega in psihološkega znanja za odgovorno pouĉevanje
nege bolnika.
16
Toda sprememba delovnega mesta in ţelja po dodatnem izobraţevanju in
usposabljanju je bila odloĉilna, da sem se odloĉila za delo na šoli. Tu sem
preţivela svoja najlepša leta. Ĉe delaš s srcem in dušo in se trudiš razumeti
mladega ĉloveka, ki je prišel na šolo z ţeljo, da postane medicinska sestra
oz. tehnik zdravstvene nege, noben trud in priprava na pouk ni v breme,
ampak uţivaš, ko ugotoviš, da si mladi ţelijo znanja. Tako je poplaĉan ves
trud.
Po dveh letih mojega pedagoškega dela je prišlo do velike spremembe na
šoli. Gospa Helena Ravniĉ, ki je bila prva ravnateljica, se je upokojila.
Delo ravnateljice je bilo ponujeno meni. Vendar sem nekaj ĉasa bila
prepriĉana, da še nimam dovolj strokovnega znanja, ki zahteva zrelost in
smisel za delo z ljudmi in za vodenje ter poznavanje problemov šolskega
dela. Kolektiv je bil homogen, dobro smo se razumeli, ţelela sem ostati v
razredu. Vendar, nekdo je moral prevzeti vodenje šole. S strokovno sluţbo
smo se dogovorili, da sem pripravljena sprejeti obveznost za eno leto, in
sicer kot vršilka dolţnosti ravnateljice. Po preteku enega leta sem postala
ravnateljica z vsemi pooblastili in dolţnostmi, vse do leta 1987, ko sem se
upokojila.
Po letu 1964 se je vpis na šolo, ki je tega leta postala popolna 4-letna šola,
vsako leto veĉal. Prostori šole so postajali premajhni. Ko je bila zgrajena
tretja osnovna šola, smo eno nadstropje vzeli v najem. Razvijala se je tudi
17
osnovna šola in prostorska stiska je bila vsako leto veĉja. Razmišljali smo
o prizidku šole, vendar v javnosti nismo dobili podpore. V tem ĉasu je šolo
uspešno konĉalo vedno veĉ uĉencev. Nekateri so imeli teţave z
zaposlitvijo. Povezali smo se s Kliniĉnim centrom v Ljubljani, ki so nujno
rabili medicinske sestre. Bilo je tako hudo, da je grozilo zapiranje
nekaterih oddelkov. Problem je bil s stanovanji. Ker je bil zgrajen novi
kliniĉni center in so nekateri oddelki (npr. interni), ostali prazni, so tam
uredili stanovanja za sestre.
Teţave so se pojavile tudi doma. Nekatere obĉine niso bile pripravljene
prispevati denarja za delovanje šole. Bili so celo predlogi, da naj
zmanjšamo vpis, medtem kot je bilo prijav vsako leto vedno veĉ. Uvesti
smo morali sprejemne izpite. To so bili teţki in ţalostni ĉasi, ko si moral
otroku ali staršem povedati, da ni sprejet v šolo. Iskali smo prostorsko
rešitev. V tem obdobju se je pri bolnišnici gradil otroški oddelek.
Ustanoviti je bilo potrebno tudi pediatriĉno smer. Tukaj smo imeli sreĉo,
saj smo takoj dobili dovoljenje zdravstvenega ministrstva in zavoda za
šolstvo. Potrebno je bilo pripraviti nove programe, uĉne naĉrte in dobiti
nove kadre za pouk. Opremiti smo morali kabinet za nego otroka. Ĉas je
hitro tekel, otroški oddelek je bil zgrajen, uĉenci pediatriĉne smeri pa so
bili šele v tretjem letniku. Tako je bil oddelek odprt z uĉenci naše šole. S
pomoĉjo starejših sester pediatriĉne smeri in naših inštruktoric smo tudi to
teţavo prebrodili, sodelovanje z bolnišnico je bilo odliĉno, tako da so
uĉenke po delu na oddelku imele popoldne pouk in sreĉno konĉale tudi
ĉetrti letnik ter zakljuĉne izpite. Še vedno so potekale razprave, kako rešiti
prostorsko stisko. V bolnišnici je bilo veĉina zdravstvenih delavcev s
konĉano bolniĉarsko šolo. Zakon o zdravstvenem varstvu je izdal predpis,
da si morajo vsi, v najkrajšem ĉasu, pridobiti srednješolsko izobrazbo. Pri
prvem razpisu se je prijavilo dovolj kandidatov, da smo lahko odprli
oddelek za izobraţevanje odraslih. Tako smo po konĉanem izobraţevanju
prve skupine, vpisali še drugo skupino. Povedati moram, da so ti
zdravstveni delavci imeli veliko motivacijo in so izredno uspešno
opravljali vse izpite, tudi praktiĉni del zakljuĉnih izpitov. Spomnim se
izpitov na internem oddelku, kamor sem v komisijo za izpite povabila tudi
direktorja bolnice dr. Starca. Ko je nekaj ĉasa poslušal odgovore
18
kandidatov, mi je rekel: » Ĉe bi meni toliko znanja pokazali staţisti, bi bil
zadovoljen.«
Z maturantkami pred novo šolo
V tem ĉasu je v bolnici primanjkovalo babic. Šola za babice je bila le v
Ljubljani. V dogovoru z direktorjem bolnišnice, dr. Vargom in ljubljansko
babiško šolo, smo vpisali en oddelek. Uĉenci te smeri so po konĉanem
drugem letniku morali tretji in ĉetrti letnik konĉati v Ljubljani, ker na naši
šoli nismo imeli primernih pogojev.
Diplomanti naše šole so bili iskani doma v Sloveniji in tudi v tujini,
predvsem v Nemĉiji. O izobraţenosti in znanju strokovnih predmetov,
predvsem pa praktiĉne usposobljenosti, smo dobivali, predvsem iz
Kliniĉnega centra v Ljubljani, veliko pohval. Za tako priznanje so zasluţili
pedagoški delavci šole, višje medicinske sestre inštruktorice, ki so
pouĉevale teorijo in praktiĉne vaje, nega bolnika, na bolnišniĉnih oddelkih.
Veliko so sodelovale tudi oddelĉne medicinske sestre. Veliko zaslug za
strokovno usposobljenost pa pripada mnogim zdravnikom, ki so, poleg
dela v bolnici, bili pripravljeni v svojem prostem ĉasu uĉiti strokovne
predmete. Poleg pouka so se na šoli odvijale tudi druge dejavnosti. Zelo je
bilo razvito taborništvo, športna vzgoja, teĉaji prve pomoĉi, teĉaji
higienskega minimuma za streţno osebje v bolnici. Ob kulturnih in
drţavnih praznikih smo pripravili proslave.
19
Ob vsem tem pedagoškem in vzgojnem delu pa se je odvijal še problem v
pomanjkanju prostora. Nekateri so bili celo mnenja, naj se preneha vpis v
medicinsko šolo.
Mnogo energije, ĉasa in prepriĉevanja je bilo potrebno, da medicinska šola
rabi nove prostore, da v Pomurju moramo omogoĉiti mladi generaciji, da
se izobraţuje. Ob ustanovitvi republiške skupnosti za vzgojo in
izobraţevanje se je problem financiranja prenesel v Ljubljano. Teţko bi
navedla, koliko razgovorov je bilo potrebno opraviti na ministrstvu za
zdravje. Kolikokrat je bilo potrebno stopiti na zeleni vlak na razne seje in
prisotne prepriĉevati, kako pomembna je medicinska šola za pomursko
mladino. V spominu imam sestanek na izvršnem svetu, kjer so bili prisotni
ravnatelji vseh medicinskih šol, zavod za šolstvo in mnogo drugih
politikov. Glavna tema je bila, investicije v šolstvu. V tistem ĉasu smo
imeli ţe pripravljene projekte za prizidek. Ravnatelji ostalih šol so bili
seveda seznanjeni z našim problemom ter nakazano rešitvijo in zadovoljni
ugotavljali, da se nekaj le premika. Niso pa vedeli, da je v tem ĉasu projekt
propadel, ker so na izvršnem svetu ţeleli, naj se preselimo v prostore
kmetijske šole. Ko sem jaz prišla na vrsto za razpravo in omenila, da
prizidka ne bo, ker nimamo dovoljenja, me je tovarišica, ki je sejo vodila,
prekinila rekoĉ: »Ja, uĉitelji medicinske šole se ne bi rabili voziti v
Rakiĉan.« Ostala sem brez besed, sedla sem in nisem veĉ imela kaj reĉi. Ni
me sram povedati, da sem jokala do ţelezniške postaje. Stvari so se poĉasi
razvijale naprej. S pomoĉjo izobraţevalne skupnosti in kliniĉnega centra
ter obĉine Murska Sobota ter Kmetijskega gospodarstva v Rakiĉanu, ki
nam je podarilo zemljišĉe za šolo, je konĉno bila sprejeta odloĉitev, da se
bo gradila šola v Rakiĉanu. Vabilo na sestanek sem dobila en dan prej, ko
sem se ravno odpravljala na dopust. Reĉeno mi je bilo, naj v štirinajstih
dneh predloţim idejni naĉrt, ki smo ga na šoli ţe imeli. Teţko je napisati,
koliko vrat sem morala odpreti, koliko znoja preliti, koliko dokazov
predloţiti, da Prekmurje rabi šolo. Decembra istega leta so zahrumeli stroji
in naslednje leto, 17. oktobra leta 1973, je bila šola slovesno odprta.
Prostorski problem je bil rešen, so se pa 10 let pozneje zaĉele teţave z
vpisom. Ta se je iz leta v leto zmanjševal, finanĉnih sredstev je bilo manj,
uĉitelji niso imeli dela. Iskali smo dopolnjevanje na drugih šolah.
20
Izobraţevalna skupnost nam je za šolsko leto 1987/88 tako predpisala vpis
samo za 30 uĉencev.
Spet se je zaĉel boj za dovoljenje za vpis 60 uĉencev. Stvar je postala tako
resna, da sem zahtevala na izobraţevalni skupnosti v Ljubljani, sestanek na
naši šoli. Pri tem mi je veliko pomagal predsednik izvršnega sveta Murske
Sobote, g. Štatl, ki je predstavnike s svojo zavzetostjo prepriĉal, da so
dovolili vpis za dva oddelka. Tako se je moj mandat konĉal. Zadovoljna
sem odhajala, saj sem šolo zapustila brez rdeĉih številk, brez groţnje, da bi
se šola ukinila in s poveĉanjem vpisa v prvi razred.
Šola še stoji mnogo lepša, uspešna, razcvetela se je in doĉakala svojih 50
let.
Vsem sedanjim delavcem na šoli in uĉencem ţelim še mnogo veselih in
uspešnih dni.
Generacija maturantov 1981/82
Darinka Škrjanec
LJUBLJANČANKA V POMURJE …
Je bila prof. psihologije in zdravstvene nege in svoje dragocene pedagoške
izkušnje je prenašala na profesorski rod tudi kot ravnateljica. V njenem 7letnem ravnateljevanju se je poveĉal vpis in število oddelkov in leta 1992
so bili ţe trije oddelki 1. in 2. letnika. Rojena Ljubljanĉanka se je enkratno
vţivela v pomursko pokrajino in njene preproste ljudi. Skozi uĉiteljsko
21
kariero je pouĉevala strokovne predmete, saj je bila po stroki tudi višja
medicinska sestra.
Kasneje pa se ji je s pouĉevanjem psihologije uspelo vţivljati v nemirno
dijaško dušo in strpno reševati njihove stiske.
Spomnim se dogodka iz leta 1992, ko sem zamenjala delovno mesto, iz
velike ljubljanske šole sem prišla v majhen kolektiv.
Na 1. avgustovski konferenci je ravnateljica prosila, da se trije novo
sprejeti profesorji – Zlatka Lebar, Boţidar Šalamon in jaz - diskretno
umaknemo, da se bo posvetovala s kolektivom, ĉe je bila njena odloĉitev
pravilna.
Tudi kasneje se je mnogokrat posvetovala z nami in rada upoštevala naše
predloge.
Zaključek 4. letnikov
Na podlagi gradiva in spominov zapisala Brigita Štumpf Soviĉ.
22
Marija Zadravec
ZAČETEK IN RAZVOJ SZŠ MURSKA SOBOTA
Z dovoljenjem Sveta za šolstvo RS je okrajni ljudski odbor Murska Sobota
dne 30. junija 1960 sprejel odloĉbo o ustanovitvi Srednje zdravstvene šole
v Murski Soboti. Šola je zaĉela delovati s šolskim letom 1960/61 v najetih
prostorih ekonomske šole v Murski Soboti. Vpisanih je bilo 73 uĉencev ali
2 oddelka. Takrat sta bila na šoli stalno zaposleni dve uĉiteljici, višji
medicinski sestri, ostali delavci šole so bili pogodbeni. Ravnateljica šole je
bila višja medicinska sestra Helena Ravniĉ.
V tretjem letu svojega delovanja, leta 1963, je šola dobila svojo lastno
šolsko zgradbo v Trstenjakovi ulici v Murski Soboti. V šoli se je zaposlilo
veĉ novih uĉiteljev. Leta 1964 je uspešno opravilo zakljuĉne izpite 47
kandidatov z nazivom medicinska sestra ali medicinski tehnik ambulantnobolniĉne smeri. Tega leta je naloge ravnateljice prevzela višja medicinska
sestra Katarina Vinĉec, ki je vodila šolo vse do leta 1987.
Ves ĉas vzgojno-izobraţevalnega dela se je šola uspešno povezovala s
Splošno bolnišnico Murska Sobota in Zdravstvenim domom Murska
Sobota, kjer so uĉenci opravljali praktiĉni pouk ali poĉitniško delo oziroma
delovno prakso. Poleg stalnih uĉiteljic praktiĉnega pouka so to delo
opravljale tudi višje medicinske sestre iz bolnišnice in zdravstvenega
doma. Številni zdravniki soboških zdravstvenih ustanov so na naši šoli
pouĉevali zahtevane strokovne predmete.
V šolskem letu 1965/66 je šola poleg dveh oddelkov ambulantno-bolniĉne
smeri vpisala še oddelek pediatriĉne smeri. Veĉina prvih absolventk te
smeri se je zaposlila na pediatriĉnem oddelku, ki ga je takrat vodil pediater
dr. Štefan Varga. V tem ĉasu so opravili dopolnilno izobraţevanje v dveh
skupinah tudi bolniĉarji iz soboške bolnišnice in zdravstvenega doma ter
uspešno konĉali program ambulantno-bolniĉne smeri.
Absolventi naše šole so se vsako leto redno zaposlovali v zdravstvenih
ustanovah pomurske regije in tudi izven Pomurja. Z ustanovitvijo
23
kliniĉnega centra v Ljubljani pa je veliko medicinskih sester in tehnikov
dobilo delo v Ljubljani. Zaradi obĉasnega pomanjkanja delovnih mest v
Pomurju so absolventi odhajali tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in
zahodno Nemĉijo. Povsod so cenjeni in spoštovani, kar potrjujejo tudi
pisna priznanja šoli od zdravstvenih ustanov doma in v tujini.
Šolsko poslopje v Trstenjakovi ulici v Murski Soboti je zaradi poveĉanega
vpisa novincev postalo pretesno, zato so se dijaki in delavci šole leta 1973
preselili v novo šolsko zgradbo v Rakiĉanu, ki se nahaja zraven Splošne
bolnišnice Murska Sobota in Doma starejših Rakiĉan.
Z usmerjenim izobraţevanjem, v šolskem letu 1981/1982, je šola zaĉela
izvajati vzgojno-izobraţevalni program zdravstveno varstvo za poklic
zdravstveni tehnik. Na ta naĉin se je poveĉal obseg splošnoizobraţevalnih
predmetov in dijaki so imeli veĉ moţnosti za nadaljnji študij na višjih,
visokih šolah in univerzah. Šola je v zaĉetku vpisovala dva oddelka.
Kmalu pa je bila dveletna omejitev vpisa na en oddelek, in sicer v šolskih
letih 1985/86 ter 1986/87. Na sreĉo šola ni bila ukinjena in vpis se je
poveĉal na dva oddelka.
Med poučevanjem
Leta 1987 je konĉala 23-letno ravnateljevanje šole Katarina Vinĉec in
ravnateljica je postala profesorica Darinka Škrjanec, ki je to delo opravljala
do leta 1994, torej 7 let.
24
Od šolskega leta 1990/91 so se dijaki osmih oddelkov izobraţevali po
prenovljenih programih zdravstvenega tehnika.
V šolskem letu 1991/92 je šola vpisala v program zdravstveni tehnik 3
oddelke z moţnostjo zakljuĉka izobraţevanja z maturo ali zakljuĉnim
izpitom. Od leta 1996 je šola v 1. letnik vpisovala ţe 4 oddelke. V Srednjo
zdravstveno šolo Murska Sobota se vpisujejo novinci iz Pomurja in
severovzhodnega dela Štajerske.
Na naši šoli se je do leta 2000 usposobilo za delo v zdravstveni dejavnosti:
 77 medicinskih sester pediatriĉne smeri,
 1279 medicinskih sester in tehnikov ambulantno-bolniĉne smeri,
 64 odraslih slušateljev ambulantno-bolniĉne smeri,
 244 zdravstvenih tehnikov, absolventov usmerjenega izobraţevanja,
 699 zdravstvenih tehnikov z zakljuĉnim izpitom in 232 zdravstvenih
tehnikov z maturo,
 21 bolniških streţnikov,
 22 bolniĉarjev, 2-letni srednji poklicni program
 31 bolniĉarjev-negovalcev, 3-letni srednji poklicni program.
Šola ni imela telovadnice, zato se je
pouk
športne vzgoje izvajal v
soboškem Partizanu, trim kabinetu
šole in na športnih igrišĉih. Vizija
naše šole je bila ţe takrat prostorska
prenova šole z izgradnjo nove
telovadnice.
Naši dijaki so dosegali dobre rezultate
na regijskih, drţavnih in mednarodnih
znanjih. Šola je vrsto let ohranjala stike s srednjo zdravstveno šolo in
gimnazijo v Budimpešti in zdravstvenimi ustanovami v Avstriji in
Nemĉiji. Marca 1997 se je naša šola tudi uspešno predstavila na
mednarodni razstavi v Ingolstadtu v Nemĉiji, in sicer na temo “Šolstvo”.
25
V mojem mandatu ravnateljice smo
bili organizatorji 3. drţavnega
tekmovanja srednjih zdravstvenih
šol Slovenije. Dijaki in uĉitelji naše
šole smo bili ponosni, da nam je
bila zaupana organizacija in izvedba
tako pomembnega tekmovanja.
Prepričana sem, da se bo na šoli
še naprej vzgajal in izobraţeval
mladi rod v poštene in marljive
zdravstvene delavce.
Ples z maturantom
26
SODELOVANJE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE S
SOSEDNJIMI USTANOVAMI
Milka Kavaš
Zdravstvena šola praznuje častitljivih 50 let delovanja
27
Milka Kavaš
ZDRAVSTVENA ŠOLA PRAZNUJE ČASTITLJIVIH 50 LET
DELOVANJA
Jubileji so priloţnost, da pogledamo nazaj in prouĉimo prehojeno pot, ter
ob rezultatih sedanjosti zaĉrtamo vizijo in cilje za prihodnost.
Mislim, da ni nakljuĉje, da letos poleg Srednje zdravstvene šole Murska
Sobota praznuje 50 let organiziranega delovanja tudi Strokovno društvo
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, kajti prva
predsednica društva medicinskih sester v Pomurju je bila prav prva
ravnateljica zdravstvene šole, gospa Helena Ravniĉ, ki je ena izmed prvih
medicinskih sester, ki so v Pomurju orale ledino stroki zdravstvene nege.
Z ustanovitvijo zdravstvene šole v Pomurju je stroka zdravstvene nege in
poklic medicinske sestre ter pozneje tehnika zdravstvene nege dobil prave
strokovne temelje za dober strokovni razvoj in kvaliteten doprinos pri
zdravstveni negi in oskrbi pomurskega ĉloveka.
Zdravstvena šola Murska Sobota je bila skozi vseh 50 let strokovno in
vzgojno ter izobraţevalno gonilo na podroĉju zdravstvene nege v
pomurskem prostoru, pa tudi širom Slovenije in po svetu, kjer so dobro
izobraţeni in srĉni ter empatiĉni kadri razvijali stroko zdravstvene nege ter
pacientom prinašali, poleg strokovnega dela, še topel ĉloveški odnos,
varnost in kakovostno zdravstveno nego.
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki so konĉali Srednjo zdravstveno
šolo Murska Sobota, so imeli dobre strokovne temelje ter ĉloveške vrline,
ki so jim odpirala vrata zaposlovanja v vseh zavodih v Sloveniji in drugod
po svetu.
Od mnogih glavnih medicinskih sester in stanovskih kolegic ter vodstev
zavodov sem ţe od ĉasa študija in pozneje kot zaposlena medicinska sestra
slišala, da so medicinske sestre iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota
ene najboljših, in da jih povsod radi zaposlujejo, ker imajo strokovno
znanje in human odnos, pomursko gostoljubnost in prijaznost ter odprtost.
28
Zbornica Zveza zdravstvene in babiške nege Slovenije podeljuje zlate
znake in priznanja za najbolj zasluţne medicinske sestre, posameznike in
skupine. Med njimi so tudi zaposleni na zdravstveni šoli Murska Sobota
(Helena Ravniĉ, Katarina Vinĉec, Gena Virag, Irena Šumak). Ko pa
pregledamo lastnike zlatih znakov, ki so jih dobile medicinske sestre v
Sloveniji vidimo, da mnoge stanovske kolegice prihajajo prav iz Pomurja
in so paĉ po konĉani Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota odšle delat
drugam ter tako dale peĉat stroki zdravstvene nege ter humanega odnosa
do sodelavcev, bolnikov in druge strokovne in laiĉne javnosti.
Tokom vseh 50 let je šola in strokovni kader dobro sodeloval s
Strokovnim društvom medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Pomurja. Ĉlani izvršilnega odbora, drugi ĉlani iz šole ter vodstva šole so
razvijali društvo, dajali svoj strokovni peĉat ter ĉloveške vrline in svoj
prosti ĉas za delovanje društva. Strokovno društvo danes šteje 1050 ĉlanov
in je po zaslugi vseh, ki prostovoljno delujejo v organih društva, predavajo
ter se udeleţujejo izobraţevanj in druţenja strokovno dobro, vidno in ima
pomembno vlogo za razvoj stroke in poklicev na podroĉju zdravstvene
nege ter kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v Pomurju.
Za dobro strokovno delo in doprinos pri razvoju in delovanju društva so
dobili priznanja: Olga Lenart kot nekdanja predsednica društva, Gena
Virag, razred maturantk iz 4. b, letnik 1966, in srebrni znak sedanja
ravnateljica Zlatka Lebar.
Kot predsednica društva, višja medicinska sestra, glavna medicinska
internega oddelka in tudi kot pomoĉnica direktorja za podroĉje zdravstvene
nege Splošne bolnišnice Murska Sobota, sem s srednjo zdravstveno šolo,
vodstvom in zaposlenimi ter dijaki veliko sodelovala in delovala. V veselje
mi je, da smo lahko delali in sodelovali skupaj ter dajali mladim, ki so
prišli na izobraţevanje za poklic v zdravstveni negi, dobre temelje s
praktiĉnim delom, humanim odnosom in uvajanjem ter vzori na poti
izobraţevanja in zorenja za poklic medicinske sestre.
Rada sem sodelovala in sodelujem z zaposlenimi iz zdravstvene šole, z
uĉitelji praktiĉnega pouka, z ravnateljico in ostalim kadrom v zavodu, kjer
sem delala ter preko delovanja društva. Skupaj z njihovim strokovnim
znanjem, ĉloveško toplino in zavzetostjo smo razvijali stroko zdravstvene
nege in gradili pripadnost poklicem v zdravstveni negi in z veseljem sem
29
pomagala pri strokovnem in ĉloveškem razvoju dijakov srednje
zdravstvene šole.
Ob tej priliki se v svojem imenu in v imenu Strokovnega društva
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja zahvaljujem
šoli, ravnateljici in vsem, s katerimi sem sodelovala, za vzorno
sodelovanje, pomoĉ pri predavanjih, seminarjih, pri organizaciji dela in
uporabi prostorov ter drugih pripomoĉkov. Skupaj smo gradili in razvijali
stroko zdravstvene nege in ĉloveka v njej z namenom, da ima pomurski
bolan ali zdrav ĉlovek kakovostne in varne storitve ter topel ĉloveški
odnos.
Iskrene čestitke ob 50-letnici delovanja in na mnoga plodna, uspešna,
vzgojno- izobraţevalna leta v skrbi za dober strokovni in human
kader na področju stroke zdravstven nege.
30
SPOMINI NA POMURSKO ZDRAVSTVENO ŠOLO V 60.
IN 70. LETIH
Gena Virag
Bila sem dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota
konec 60. let
Barica Kralj
Moji spomini seţejo v daljne leto 1961
Ema Mesariĉ
Nekoč in danes
Katarina Berglez
Moji spomini ob obletnici
Erika Ţilavec
Draga naša slavljenka
Meta Tinev
40-letna čudovita naveza
31
Gena Virag
BILA SEM DIJAKINJA SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE
MURSKA SOBOTA KONEC 60. LET
Misli mi vĉasih odtavajo 40 let nazaj, ko sem tudi jaz bila mlada,
vedoţeljna srednješolka. Takrat v sebi zaĉutim globoko spoštovanje na
vse, kar je povezano z dijaškim ţivljenjem in poklicem srednje medicinske
sestre. Od kar se zavedam, je bila moja ţelja postati medicinska sestra.
Najverjetneje so k temu veliko pripomogli starši, predvsem oĉe, ki je ţe
zgodaj zbolel in sem mu morala z ambulante prinašati zdravila.
Prijazne sestre v sneţno-belih uniformah so se mi zdele kot ĉudeţna bitja.
Kljub obilici dela so našle ĉas, da so se z mano pogovorile, me poboţale in
mi stisnile v roko kak bombon.
V srednjo šolo sem se vpisala, zdaj še daljnega leta 1967, in sicer po
predhodno opravljenem sprejemnem izpitu.
Moj razred na Trstenjakovi v Murski Soboti
V 1. letniku smo imeli vaje v kabinetih, od 2. letnika naprej pa v razliĉnih
zdravstvenih ustanovah. Praktiĉnega pouka je bilo zelo veliko, potekal je v
dopoldanskem ĉasu, teoretiĉni pouk na šoli pa je bil realiziran popoldne.
Tako smo bili mladostniki zaposleni ves dan, od 6 ure zjutraj do 6 oz. 8 ure
zveĉer. Med prakso in poukom je bil ĉas za kosilo, pol bele štruĉke s
32
pašteto in jogurtom. To je bilo kosilo vozaĉev. Malo boljše se je godilo
dijakinjam iz Murske Sobote oz. tistim, ki so stanovale v dijaškem domu.
Vozaĉem je bilo hudo tudi zato, ker je bil avtobusni promet prilagojen
delavcem. Tako se je nemalokrat dogodilo, da smo se dijaki vraĉali proti
domu šele ob 22. uri. Rekli smo mu Murin avtobus. Zaradi teh neljubih
dogodkov sem se raje v domaĉe Dokleţovje vozila kar s kolesom, seveda
po makadamski cesti, a me je bilo ponoĉi pošteno strah.
Posebej hudo je bilo, ko je obilno sneţilo, na oddelku pa smo morali biti ţe
ob 6. uri zjutraj, in to z zlikano uniformo, poštirkanim belim ovratnikom in
ĉepico. Nemalokrat se je pripetilo, da sem padla v sneg in si brezhibno
pripravljeno uniformo pošteno umazala.
Nihĉe nas ni vprašal, od kod se vozimo, kje stanujemo, biti smo morali
toĉni tako pri pouku kot na vajah.
Delovne obleke v 60. letih
Štipendij ni bilo, razen Titovih, katero pa sta prejemali le dve dijakinji za
posebne doseţke na športnem podroĉju.
Med predavatelji je bilo precej zdravnikov, ki so predavali kliniĉne
predmete. Le-te smo izredno spoštovali, lahko zapišem, da smo se jih kar
bali. V razredu je gospodovala smrtna tišina. Ob prihodu uĉitelja v razred,
smo vstali in dijak, ki je sedel pri vratih, mu jih je odprl. Pozimi smo imeli
dva tedna poĉitnic, tako je šola privarĉevala tudi nekaj goriva. Dobili smo
polletna in letna spriĉevala.
33
V teh letih nam je bilo seveda tudi lepo. Bili smo mladi, nagajivi, radoţivi,
marsikaj smo marsikdaj ušpiĉili. V razredu nas je bilo 20 in seveda so
takrat dekleta prevladovala. Bilo nas je kar 18 in le 2 fanta. Med seboj smo
si radi pomagali, v razredu je vladal kolektivni duh, ki se je odraţal v
izposojanju zapiskov, uĉbenikov, brezplaĉnih inštrukcijah, v bratski delitvi
kruha in jabolk …
Na naši šoli sem se zaposlila po 25 letih delovne dobe. Bila sem mati dveh
otrok, in kot vsak izmed staršev, sem tudi jaz skrbno spremljala njuno
odrašĉanje. Tako sem razmišljala o prijaznejši šoli, da bi otroci z veseljem
vstopili vanjo in imeli prijetne spomine nanjo. Za prvi šolski dan nam je
mama vedno spekla makovo potico, da bi se v šoli dobro uĉili, in nekega
dne sem ge. ravnateljici Mariji Zadravec predlagala, da bi tudi mi lahko
»prvĉke« pogostili z makovkami. Ravnateljica se je strinjala s predlogom
in tako ţe 14 let dijake 1. letnikov pogostimo s to »pametno« sladico.
Najbolj pa sem vesela, da smo se povezali s Kulturnim društvom Bratonci,
s katerimi ţe 12 let, skupaj s prostovoljci, na boţiĉni popoldan bolnikom
poskušamo priĉarati košĉek boţiĉa, in sicer s prepevanjem boţiĉnih pesmi
in priloţnostnimi darilci.
Boţič v Splošni bolnišnici Murska Sobota
34
Do letošnjega novega šolskega leta sem bila na šoli predavateljica
strokovnih predmetov, in ĉe primerjam ţivljenje pred 40 leti in zdajšnjim,
se je seveda vse moĉno spremenilo. Dijaki seveda uĉiteljem veĉ ne
odpirajo vrat, v letošnjem letu je bila malica zastonj, pa je marsikateri dijak
ni vzel, v šolo prihajajo zaspani zaradi noĉnega dela z raĉunalniki …
In kdo je temu kriv? Verjetno mi vsi. Druţba, ki je usmerjena
pridobitniško. »Kaj bom dobil, ĉe bom …«, se vpraša dijak pred
doloĉenimi, njemu koristnimi zadolţitvami.
Na roditeljskem sestanku sem rada povprašala starše, kaj najprej vprašajo
svojega otroka, ko pride iz šole. Veĉina jih je odgovorilo, ĉe je bil mogoĉe
kaj vprašan oz. kakšno oceno je dobil. Matere pred 40 leti je zanimalo
poĉutje otroka v šoli …
Otroci so pa le otroci. Ti, današnji, in oni izpred 40 let. Ţelijo si topline,
ljubezni, pohval in strpnosti. Zato je dobro, da išĉemo trenutke, ko lahko
otroka pohvalimo, kajti le tako mu dvigujemo samopodobo, s pomoĉjo
katere bo odrasel v ĉloveka koristnega sebi, druţini in druţbi.
Barica Kralj
MOJI SPOMINI SEŢEJO V DALNJE LETO 1961
Moji spomini na delo na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota seţejo v
leto 1961, ko sem v 2. polletju zaĉela s honorarnim pouĉevanjem biologije
1. generacije uĉencev. Spomnim se, da smo gostovali v kletnih prostorih
ekonomske srednje šole. Kakšni so bili tam pogoji za pouk, raje ne bi
govorila. Delovni pogoji so se izboljšali, ko smo leta 1962 dobili novo šolo
na Trstenjakovi ulici.
Zaposleni na zdravstveni šoli
35
Takrat sem se zaposlila
za nedoloĉen ĉas. Ker
se je število oddelkov
veĉalo, smo uĉitelji
splošnih
predmetov
(Lidija
Beloglavec,
slov. j., Amalija Prelog,
angl.-nem.,
Vera
Jagliĉiĉ,
zgod.-zem.,
Barica Kralj, biol.kem.) dopolnjevali uĉno obveznost na srednji šoli za telesno vzgojo
(dislocirani oddelek mariborske šole). Tja, v »Partizan«, so hodili naši
uĉenci k telovadbi, saj svoje telovadnice nismo imeli. Tam smo imeli tudi
skupne proslave, jelkovanja, ker je bila telovadna dvorana primeren prostor
za take prireditve. Moji prvi uĉenci, katerim sem bila razredniĉarka, so bili
uĉenci 2. letnika 2. generacije. To so bila dekleta in 2 fanta (Joţe Mesariĉ
in Joţe Magdiĉ). Rada se jih spominjam in redno se sreĉujemo na
obletnicah njihove mature.
Zaĉeli smo vpisovati po 3 oddelke in tako je kljub gostovanju na 3.
osnovni šoli prostora zaĉelo primanjkovati. Zaĉela se je gradnja šole v
Rakiĉanu; tako so uĉenci imeli tudi prakso bliţje, ker se je v Rakiĉanu
gradila tudi nova bolnišnica. Ko je na šolo prišla prof. Irena Jakus, ki je
uĉila kemijo in matematiko, sem jaz prevzela še pouk mikrobiologije in
nato še anatomije. Z veseljem sem uĉila svoje predmete, dobili smo lepo
opremljeno biološko uĉilnico. Tudi za uĉila in literaturo ni ravnateljica
nikoli skoparila. Po tolikih letih moram priznati, da sem res uţivala pri
svojem pedagoškem delu; nikoli ne bi izbrala drugega poklica. Mogoĉe so
takrat uĉenci res bili bolj spoštljivi, vse je bilo bolj skromno in bili smo
sreĉni in zadovoljni. Seveda so nam vĉasih tudi kaj ponagajali. Kot na
primer, da so nam po dvorišĉu razmaknili avtomobile v vse smeri. Zakaj
pa nismo zategnile roĉnih zavor …
Ne smem pa pozabiti, poleg šolskega dela, na moje drugo veselje z
mladino: moje tabornike, odred »Ţitnih plavic«, ki sem ga ustanovila še na
stari šoli leta 1969. Koliko lepih spominov- izleti v planine, taborjenja,
36
Faţana (kjer smo taborili s škofjeloškimi taborniki), zleti, zbori, sreĉanja z
drugimi taborniki iz Prekmurja (Rdeĉi maki, Vitki topoli, Podlesne
vetrnice, Ĉrni telohi, Tiskarski škrati) in vse Slovenije. Pripravljali smo
kvize, orientacijske pohode, razstave (enkrat smo imeli na šoli
razstavljenih 60 razliĉnih vrst gob)… Pri delu s taborniki sta mi pomagali
tudi moji pridni sodelavki: Danica Mörec in Olga Lenart, ki je za mano
prevzela starešinstvo.
Vsako leto se je nekaj naših tabornikov udeleţilo gozdne šole v Bohinju,
da so spoznavali taborniške vešĉine in se usposabljali za vodstvene
funkcije v taborniški organizaciji. Nekateri so bili izredno zavzeti in
delavni ter si pridobili razliĉne pohvale in priznanja.
To so bili: Marjana
Kološa, Helena Kazar,
Joţica Klekl, Dragica
Vuĉko, Zlatka Kološa (ki
je izvezla naš lepi prapor
– ţitno klasje in ţitno
plavico na modrem polju
– koliko truda), Martin in
Marta Kolbl, Anka Olah,
Majda in Mira Rac,
Dragica
in
Marinka
Horvat, Elizabeta Kardoš, Marko Nabergoj, Joţe Trajbar, Jasna Zver,
Janez Voroš, Andrej Virag, Milan Skledar in še bi lahko naštevala – naj mi
oprostijo, ker vseh posebno prizadevnih ne morem našteti.
Rada bi omenila še skrb za splošno izobrazbo naših uĉencev, ker v
predmetniku niso imeli likovne in glasbene vzgoje, smo jih vsako leto
peljali v Ljubljano ali druga mesta, da so si ogledali razne operne, baletne
in dramske predstave. Tudi maturantske izlete in strokovne ekskurzije smo
skrbno naĉrtovali in imamo vsi lepe spomine na te ĉase, ki jih obujamo na
obletnicah matur. Z uĉenci smo se znali poveseliti tudi na športnih dnevih,
npr. ko smo imeli zimski športni dan v Petrovcih in smo svoje sanke
37
posodili uĉencem, sami
pa
smo
se
na
polivinilastih
vreĉah
spušĉali po strmini – v
zabavo sebi in njim.
Lepe spomine imam
tudi na naše sindikalne
izlete – npr. v Istanbul,
na Poljsko, v Švico ...
Izlet na Poljsko leta 1977
Lepo mi je bilo na zdravstveni šoli, saj sem prišla po diplomi (na
naravoslovni fakulteti leta 1959), mlada, polna veselja in energije do dela
in sem tu preţivela 20 svojih najlepših let ţivljenja.
Bili smo mlad kolektiv in mladina ima rada mlade uĉitelje, znali smo se
jim pribliţati, jih razumeli in kot nam povedo na obletnicah matur, so tudi
oni imeli radi nas. To ĉutimo in smo jim hvaleţni za vse lepo, kar smo
skupaj doţiveli.
38
Ema Mesarič
NEKOČ IN DANES
Moji spomini segajo v mlada leta, ko sem zaĉela izoblikovati svojo
poklicno kariero. Dozorela je odloĉitev »ţelim postati medicinska sestra».
Po konĉani osnovni šoli, sem se leta 1972 vpisala v medicinsko šolo.
Medicinska šola je bila takrat še v Murski Soboti. Novo okolje, nove
sošolke, novi profesorji. Šola je bila majhna, pritliĉna zgradba. Nekaj
pouka smo imeli v mali pritliĉni zgradbi, nekaj pa poleg v »visoki«
Osnovni šoli III. Ob odmorih je bilo dvorišĉe šole polno mladih deklet,
fantje so bili takrat izjema. Dvorišĉe je bilo prekrito s temno modro barvo.
Zakaj? Vsi dijakinje in dijaki smo morali nositi šolske halje, ki so bile iz
temno modrega najlona, s pepita ovratnikom. Marsikatera uĉenka je
morala zakriti svojo novo oblekico, ki bi jo še kako rada pokazala,
marsikatera pa skrila staro in sprano pod šolsko haljo. Bili smo vsi enako
obleĉeni in sreĉni.
Proti koncu drugega letnika smo dobili informacijo, da se bomo naslednje
šolsko leto preselili v novo moderno zgradbo. »Kam?«, se nam je takoj
pojavilo vprašanje. V Rakiĉan. Tega kraja do takrat nisem poznala, vedela
sem le, da obstaja tam porodnišnica, otroški in infekcijski oddelek. Z
naslednjim šolskim letom se je veliko spremenilo. Ţe v ĉasu poĉitnic smo
zaĉeli obiskovati novo šolo, toda ne s torbami, ampak s starimi cunjami in
metlami. Razdelili so nas v skupine, poprijeli smo za delo in zaĉeli ĉistiti
in urejati okolico šole. Ĉe pobrskam po mojem spominu, se spomnim,
kako razoĉarana sem bila, ko sem prviĉ stopila v zgradbo. Sive betonske
stene, brez topline. Razoĉaranje … Moderno? »V Soboti je bilo boljše« se
je slišalo od dijakov, toda to je bilo samo trenutno. Zagledali smo
laboratorij, kabinet, kuhinjo, fonolaboratorij …
Uĉilnica angleškega in nemškega jezika je bila še posebej zanimiva. V njej
smo sedeli za klopmi, ki so imele mikrofon in slušalke, tako kot ĉe bi bili v
parlamentu. V trenutku smo spremenili mnenje. Ta siva in turobna zgradba
je postala prijetna uĉna ustanova. V letu 1976 se je konĉalo moje šolanje
na srednji medicinski šoli. Pridobila sem veliko znanja, izkušenj ter dobrih
prijateljic. Ker sem bila tri leta tudi predstavnica razreda, sem imela veliko
stikov tudi s profesorji. Na marsikateri konferenci sem morala braniti barve
39
razreda. Velikokrat sva prišli v konflikt z razredniĉarko, gospo Kuminovo.
Profesor Pavliĉ pa me je vedno znova podprl in njegove besede so mi
ostale še danes v spominu: »Pusti jih, ne vidiš, da so mlade!«. Reke
dijakov so se zvalile skozi ta leta.
Stika z ustanovo nisem izgubila do danes. Takoj po konĉanem šolanju je
bilo tega manj. Ţe ĉez nekaj let me je sluţbena obveznost ponovno
povezala. Vedno znova, ko prihajam na šolo, se mi naslikajo zgodbice iz
obdobja, ko sem hodila po tej šoli kot dijakinja. Tokrat delujem v drugi
vlogi. Zaposlena sem na Zavodu za zdravstveno varstvo, ki je regijska
ustanova javnega zdravja. Sodelovanje med zavodom in zdravstveno šolo
smo v zadnjih letih zelo okrepili. Vzpostavili smo partnersko sodelovanje.
Gospa ravnateljica Zlatka Lebar nam s svojim timom veliko pomaga pri
realizaciji razliĉnih programov promocije zdravja, ki ga izvajamo.
Dijakinje in dijaki sodelujejo na razliĉnih stojnicah, kjer se deli
zdravstveno vzgojno gradivo in opravljajo meritve dejavnikov tveganja.
Vkljuĉujejo se kot mladi ambasadorji zdravja. Zdravstvena šola je
vkljuĉena tudi v mreţo zdravih šol. Vodja tima je profesor Edvard Jakšiĉ.
Celoten tim deluje zelo usklajeno in strokovno. Polni so idej, ki jih z dijaki
udejanjajo. V tej skupini delujem kot zunanji ĉlan. Izmenjujemo mnenja,
izkušnje, spoznavam njihovo delo. Vsebine programa so zelo zanimive.
Opaziti je, da imajo velik poudarek na odnosih, predvsem pa odnosih med
generacijami. Ker so zdravstvena šola, so v program vkljuĉili prioriteto
PROSTOVOLJSTVO IN HUMANOST.
Pridobljeno znanje in izkušnje, ki sem si ga pridobila v tej hiši, sem s
pridom uporabila pri svojem poklicem delu in tudi v privatnem ţivljenju.
Ta šola mi je dala dobro popotnico za ţivljenje. Hvala vsem predavateljem,
da so me usmerjali in me spodbujali pri padcih, da sem konĉala
izobraţevanje na tej šoli in mi dali predznanje za nadaljnji študij.
Celotnemu kolektivu ţelim še naprej veliko zadovoljstva in uspeha pri
vzgoji in izobraţevanju bodoĉih zdravstvenih delavcev in da bi le-ti pri
svojem delu upoštevali znanja, etiĉna in moralna naĉela, dobronamernost
in ohranili obĉutek za odgovornost.
40
Katarina Berglez
MOJI SPOMINI OB OBLETNICI
»V sakon poklici si lejko dobra, vej pa se za vse sama odloĉiš in te nišĉe
nemre v slabo prisiliti, ĉe sama v tou ne privoliš. Zatou nega slabih
poklicov. Vseposedi si lejko dobra ali pa slaba« so bile besede moje stare
mame. Tolaţila me je, ko sem bila vsa iz sebe, po obisku sorodnika, ki se
je zgraţal nad mojo odloĉitvijo za poklic in šolo. Ni se mogel sprijazniti s
poklicem, v katerem je videl vse najslabše. Ene dobre besede ni znal
povedati. Trdil je, da to ni poklic za ţenske, ker je preteţek in v tem
poklicu ne moreš ostati pošten.
Kakšen cirkus bi šele zagnal, ko bi vedel, da sem se odpovedala
mednarodni koloniji, ki je bila kot nagrada za odliĉen uspeh, samo da sem
lahko opravila sprejemne izpite za vpis na zdravstveno šolo. Sprejemni
izpiti so bili razpisani v ĉasu trajanja kolonije. Obeh stvari se ni dalo
uskladiti brez odpovedi.
Za dva razreda dijakov, sprejetih v šolskem letu 1962/63 so bili to zlati in
nepozabni ĉasi.
Nova zgradba s svetlimi uĉilnicami, opremljenimi kabineti za praktiĉni
pouk, so dajali veselje in pogum za pridobivanje novega znanja. To je bila
tudi najboljša šola za uĉenje medsebojnega prijateljstva, razumevanja in
strpnosti.
Skupaj smo se znašli sošolci (v manjšini) in sošolke iz celotnega
Prekmurja in Prlekije, z razliĉnimi izkušnjami in iz razliĉnih druţbenih
okolij.
V razredu vse to ni bilo pomembno, ko smo pridobivali nova znanja, ali ko
smo skupaj pripravljali kulturne toĉke za proslave in skeĉe za zabave.
Pomagali smo si med seboj pri uĉenju in pri vajah v kabinetu.
Med glavnim odmorom ali med prosto uro smo hodili po pašteto in kruh v
Delikateso na vogalu Titove in Kolodvorske ulice, nasproti porodnišnice.
To je velikokrat bil tudi za premnoge edini dnevni obrok hrane.
Dvodnevni izlet v Plitvice po konĉanem 1. letniku je bil nepozaben.
Fotografij sem imela za škaf. Sama sem razvijala ĉrno bele fotografije, ker
pa nisem imela sušilca za slike, so se fotografije sušile kar po oknih.
41
V poĉitnicah smo šli posamezni dijaki iz vseh letnikov za mesec dni v
brigado. Delali smo avtocesto od Mojkovca do Kolašina. Delovnih strojev
ni bilo in vse se je delalo roĉno. To je bila doba mladinskega brigadirstva v
Jugoslaviji. Zanimivo je bilo to, da je bilo iz Slovenije v brigadi celo veĉ
deklet kot fantov.
Dijaki iz višjih letnikov so hodili na poĉitniško prakso in delo v Ljubljano,
kjer so se pozneje tudi zaposlili, ali pa nadaljevali študij na Višji
zdravstveni šoli.
Zašĉitna delovna obleka je bila siva s kratkimi rokavi, z okroglim
ovratnikom, spredaj zapeta do vratu, bel predpasnik z modrim emblemom
šole na prsih, bela kapa in primerni delovni ĉevlji v beli barvi.
Praktiĉni del pouka je potekal v kabinetu za nego bolnika in se pozneje
nadaljeval v dopoldanskem ĉasu po razliĉnih oddelkih bolnišnice pod
budnim oĉesom mentorjev. Pouk pa smo imeli popoldne.
Še danes se ţivo spomnim svoje prve delovne nezgode. Na praksi, na
internem oddelku, mi je zdrsnila iz rok polna posoda irigatorja na napokan
umivalnik, ki se je zlomil. Starši so kupili novega in ĉeprav je bila škoda
popravljena, mi je grenak priokus še dolgo ostal. To pa je bila hkrati zame
tudi dobra šola za naprej.
Po konĉanem 2. letniku se je iz obeh letnikov odloĉilo 23 dijakinj za
pediatriĉno smer. Nastal je nov razred, ki se je hitro poenotil z jasnim
ciljem, da bomo po konĉanem šolanju delali na otroškem oddelku Splošne
bolnišnice Murska Sobota v Rakiĉanu, ki je bil zgrajen po najsodobnejših
kriterijih.
Potrebe pomurskega zdravstva po organizirani hospitalni pediatriĉni sluţbi
so bile velike.
Dr. med. Štefan Varga, specialist pediater, prvi predstojnik otroškega
oddelka, je organiziral prvo hospitalno pediatriĉno sluţbo takoj po uradno
odprtem otroškem oddelku, 1. julija 1965.
V zaĉetku je delal kot zdravnik sam. Pridruţile smo se vse dijakinje
pediatriĉne smeri. Stalno sta bili zaposleni dve srednji medicinski sestri in
42
višja medicinska sestra Marjeta Drvariĉ, ki je bila tudi prva glavna sestra
oddelka. Delo je bilo organizirano v turnusih.
Po enem mesecu sta se osebju pridruţili še dve otroški negovalki. Prav
tako pa se je okrepila tudi zdravniška pomoĉ predstojniku, ki so se mu
konĉno pridruţili tudi novi zdravniki.
Iz tega obdobja so se vsakemu globoko vtisnili v spomin prvi bolniki, ki so
nam bili zaupani, in trud vseh, da je bilo delo vestno in poţrtvovalno
opravljeno. Ob vsem tem pa se niso mogli skriti mladostna razigranost,
optimizem in veselje. Nevede nam je uspelo postaviti temelje za razvoj
pediatriĉne sluţbe v Pomurju.
Ob vsem tem pa dijakinje nismo pozabile na zakljuĉek šolanja. Ob delu,
uĉenju in osebnih zgodbah, smo opravile tudi zakljuĉni izpit na
Zdravstveni šoli Murska Sobota.
Stalno zaposleni so nam ob tem pripravili prisrĉen sprejem v uĉilnici na
otroškem oddelku. To je bilo za vse resniĉno veselje in olajšanje.
To so bila najlepša leta mladosti, kjer smo se skupaj kalili za lepši jutri. Te
medsebojne povezanosti, predanosti in medsebojnega zaupanja se ne da
prikriti tudi po 45 letih obstoja otroškega oddelka in ob 50-obletnici
zdravstvene šole, ki je imela in še ima globok posluh za svoje poslanstvo v
ĉasu in prostoru ter je s svojimi vrednotami pravzaprav opraviĉila svoj
obstoj.
In danes? Veselim se, da nam je skupaj uspelo postaviti osnovo za zdrav in
izobraţen mladi rod, ki smelo išĉe nove poti do znanja in do osebne sreĉe,
ki pa je toliko veĉja ob zavesti, da delamo dobro, se plemenitimo in se za
to zavestno odloĉamo.
Vsakokrat, ko grem mimo stare zgradbe zdravstvene šole, s ponosom
dojemam, da nam je le ta dala veliko veĉ kot samo znanje in vešĉine za
opravljanje poklica.
Navedla sem le nekaj podrobnosti, zavedam pa se, da jih je še veliko veĉ.
Prav zaradi tega srednji zdravstveni šoli ţelim vse najboljše ob jubileju,
43
predvsem pa veliko dijakinj in dijakov, ki bodo ponosni na svojo šolo in
svoj poklic.
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota; maturantke pediatrične smeri, letnik 1965/66
V 1. vrsti sedijo od leve proti desni: Katarina Köveš, predavatelj g. Salubier, ga. Silva Luthar,
ravnateljica ga. Katarina Vinčec, razredničarka 4. b, ga. Ema Kneţevič; razredničarka 4. a,
ga. Vera Jagličič; prof. Anton Praček in ga. Darinka Škrjanec.
V 2. vrsti stojijo od leve proti desni: Katarina Söke, Majda Potočnik, Dragica Ţökš, Nada
Klukovič, Martina Dokl, Albina Horvat, Anica Nemec, Joţica Rauter, Nada Flisar.
V 3. vrsti stojijo od leve proti desni: Darja Klement, Joţica Panič, Marjana Horvat, Marija
Skuhala, Marija Ropoša, Dragutina Kolar, Gizela Pozderec, Erna Šiftar, Olga Fekonja,
Angelca Knaus Na sliki manjkata Elizabeta Horvat in Elizabeta Poredoš.
44
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota; 4. b med poukom, šolsko leto 1965/66
V 1. vrsti sedijo od leve proti desni: Dragica Ţökš, Joţica Panič, Elizabeta Horvat, Dragutina
Kolar. V 2. vrsti sedijo od leve proti desni: Marija Ropoša, Martina Dokl, Marjana Horvat,
Anica Nemec, Katarina Söke, Albina Horvat. Stoji predavatelj prof. Marjan Pavlič.
V 3. vrsti od leve proti desni sedijo: Majda Potočnik, Erna Šiftar, Olga Fekonja.
V 4. vrsti od leve proti desni sedijo: Angelca Knaus, Darja Klement, Gizela Pozderec,
Elizabeta Poredoš, Nada Klukovič, Katarina Köveš, Pavla Menhart, Joţica Rauter, Marija
Skuhala.
Erika Ţilavec
DRAGA NAŠA SLAVLJENKA
Je to mogoĉe, da ţe praznuješ Abrahama? Saj je minilo le krajše obdobje,
ko sem še ne 15-letno dekle stopila skozi tvoja mogoĉna vrata »male« šole
za zdravstvene delavce na Trstenjakovi ulici v Murski Soboti.
Veliko deklet, pešĉica fantov, prijazne mlade profesorice z dvema
profesorjema, nekoliko starejša in resna tovarišica ravnateljica. Leto
1964… Stopila sem skupaj s sošolci, katerih obrazi, pa tudi njih govorica
mi je bila v glavnem nepoznana, v uĉilnico z napisom 1. letnik,
razredniĉarka prof. Barica Adamiĉ Kralj.
45
Zadrega zaradi vsega novega, je v nekaj dneh splahnela, kajti na velikem
hodniku, ki je povezoval štiri uĉilnice, tri kabinete in mladinsko sobo, smo
se hitro vsi spoznali, prejeli hišni red šole in urnik dela, ter hiteli z
izobraţevanjem, ki je vodilo k našemu ţelenemu poklicu.
Da bom medicinska sestra, sem vedela ţe kmalu po rojstvu, zagotovo pa v
prvem razredu osnovne šole, kjer sem z recitacijo »Rdeĉi kriţ na vratih«
ob svetovnem dnevu zdravja zagotovila, da bo Erika, ko doraste stala v
vrsti tistih, ki pomagajo trpeĉim, bolnim, starejšim in vsem pomoĉi
46
potrebnim. Kako veliko sreĉo sem imela, da so se sanje dekletca uresniĉile
…
Ponosna sem nate, draga moja šola, ki si mi nudila preko odliĉnih
pedagogov, sester mentoric, izrednih predavateljev iz vrst zdravnikov in
razumevajoĉih zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, kjer smo opravljali
prakso vsa leta šolanja, ogromno znanja, na katerem sem lahko gradila
naprej. Pri nadaljnjem šolanju na višji šoli za zdravstvene delavce, na
oddelku za medicinske sestre v Ljubljani, sem zlahka nadgrajevala
strokovno znanje, pridobljeno pod »tvojo streho«.
Kako vaţno je pridobiti in osvojiti dobro strokovno znanje, povedo
številne sošolke, ki so iskale zaposlitev kot medicinske sestre v tujini in
skoraj praviloma dosegle blešĉeĉe kariere v svoji stroki.
47
Na vseh nivojih izobraţevanja smo dobili nauke, da vse to, kar dobro
znamo, mora biti v dobrobit bolnikom, varovancem in na drugi strani
predajati to bogastvo znanja in izkušenj naprej mladim generacijam. Tako
smo v glavnem delali, kajti Kodeks etike zdravstvenih delavcev je kot
Sveto pismo, ki pelje ĉez vse ovire in zagotavlja blaţenost.
Sedaj kot upokojena medicinska sestra gledam nazaj na minulo obdobje
kot na pravljico s sreĉnim koncem.
Tebi, draga slavljenka, pa ţelim nadaljevanje uspešne poti, ki se vzpenja in
z odliĉnim pedagoškim ter strokovnim kadrom doseţe cilje – visoko
stopnjo kakovostnega izobraţevanja na vseh nivojih zdravstvene nege.
Meta Tinev
40-LETNA ČUDOVITA NAVEZA
V bistvu sem s srednjo zdravstveno šolo povezana skoraj štiri desetletja.
Štiri leta kot nadebudna srednješolka, ki jo je vodila cenjena ravnateljica,
ga. Helena Ravniĉ, pionirka zdravstvenega izobraţevanja v Pomurju, ki
nam je tudi z zgledom vcepljala pomen preventivnega razmišljanja ...
Bili smo štirje splošni razredi in eden otroške smeri, vsi smo se med seboj
poznali. Kot se za najlepša srednješolska leta spodobi, smo se med
tekanjem iz praktiĉnega pouka k teoriji na šoli veselili tudi na mnogih
proslavah, zabavah in vsebinskih druţenjih na športnih dnevih. Posebej sta
se me dotaknila razrednika, ţal ţe pokojni Anton Praĉek in ga. Barica
Kralj, ki sta starševsko skrbela za nas.
1972 leta sem se vrnila v to isto šolo, ki je postala pretesna in smo jo tudi
fiziĉno selili v sedanjo stavbo v Rakiĉanu, takrat prilagojeno za dvanajst
oddelkov. Vrnila sem se med nekdanje uĉitelje, ki so mi sedaj tudi z
mnogimi prihajajoĉimi mladimi, postajali dobri kolegi. Dobra tri desetletja
sem se preizkušala v vlogi uĉiteljice strokovno teoretiĉnih predmetov. Ko
se poveţeta, zdruţita dve stroki, pedagoška in zdravstvena, to od ĉloveka
zahteva velik angaţma in veliko odgovornost.
48
Program se je veĉkrat spreminjal, od poudarka na stroki do usmerjenega
izobraţevanja. Ko se ozrem nazaj, naštejem iz redovalnic štirinajst
predmetov, ki sem jih pokrivala. Preteţno brez uĉbenikov, kar je
narekovalo potrebo po oblikovanju zapisov, ki so dijaku pomagali pri
pridobivanju znanj. Poldrugo desetletje sem z dijaki gostovala na
kirurškem oddelku, kar je omogoĉalo dobro povezovanje teorije s prakso
in obratno.
Omenila bi rada posluh kolegov na oddelku za dobro sodelovanje, kar je
omogoĉilo pribliţati dijakom kvaliteten vpogled v celostno obravnavo
kirurškega bolnika s poudarkom na kvalitetnem strokovnem znanju in
empatiĉnemu pristopu k bolniku. Nastalo je tudi nekaj filmskih zapisov.
Delo, ki sem ga opravljala, sem opravljala kot poslanstvo, vanj sem
vloţila, kar sem zmogla. V razred sem vstopila skoraj kot vrstnik dijakom,
iz njega odšla kot uĉitelj otrok prvih dijakov. Priĉakovanj mnogih gotovo
nisem uspela uresniĉiti. A, ko sem v mladem ĉloveku s sodelavci uspela
doseĉi, da je motiviran, da ima voljo znati, da se zaveda, da je tako kot se
uĉi prav, je v duši igralo.
Neizmerno me veseli, ko mnogi bivši dijakinje in dijaki dosegajo priznanja
na podroĉju zdravstvene nege in širše ter se uspešno borijo za ustrezno
mesto v zdravstveni stroki. Delo z mladimi in bivanje s sodelavci mi je
bilo v veliko veselje. Prav tako mi veliko pomeni nasmeh ali topla beseda
vseh "bivših", meni dragih, kar dokazuje, da smo se imeli radi in se
vzajemno spoštovali.
49
IZSEKI IZ OSEBNEGA IN POKLICNEGA ŢIVLJENJA
Ema Gjörek
Kot bi obrnila list v knjigi, tako hitro je minilo polnih 35 let
dela na »moji« šoli
Franc Duh
To, kar človeku ostane, so trenutki, so utrinki, katerih nit je
stvarnost, ki ji pravimo ţivljenje …
50
Ema Gjörek
KOT BI OBRNILA LIST V KNJIGI, TAKO HITRO JE MINILO
POLNIH 35 LET DELA NA »MOJI« ŠOLI
Niti teh let segajo v leto 1975, ko sem po konĉani Visoki šoli za telesno
kulturo v Ljubljani stala pred odloĉitvijo, kam zdaj. Odloĉala sem se, ali
ostati v Ljubljani, kjer sem si ustvarila krog prijateljev in znancev, ali
pustiti vse to in se vrniti v rodno Prekmurje.
Peĉat vsemu temu je dala sestra Gena, ki je bila do pred kratkim tudi moja
sodelavka, takrat pa absolventka te šole, in je oddala prošnjo za sprejem v
delovno razmerje brez moje vednosti. Prav tisto leto se je namreĉ sprostilo
delovno mesto, kakor smo vĉasih rekli, uĉitelja telovadbe. Prošnja je bila
ugodno rešena, in tako sem pristala na šoli, kjer še danes pouĉujem športno
vzgojo.
Dovolite, da naštejem moje predhodnike, torej uĉitelje, ki so pouĉevali
športno vzgojo od ustanovitve šole do mojega prihoda na šolo, torej prvih
15 let.
Od leta 1960 do 1963 je pouĉevalo športno vzgojo veĉ honorarnih
uĉiteljev. Leta 1963 je prevzel dela in naloge mag. Tone Praĉek, ki je bil
tudi ustanovitelj 1. šolskega športnega društva SVIT. V okviru tega društva
je delovalo veĉ športnih sekcij. Zasluţen je prav gotovo za nastanek
uĉbenikov za pouĉevanje metodike odbojke, ki jih je napisal, ko je
sluţboval kot svetovalec za športno vzgojo na Zavodu za šolstvo OE
Murska Sobota.
Leta 1967 ga je zamenjal prof. Franc Zrinski, ki je še razširil dejavnost
športnega društva in uvedel za 1. razrede obvezno preverjanje plavalnih
sposobnosti in za neplavalce zaĉel tudi s plavalnimi teĉaji.
V ĉasu sluţbovanja na šoli je dosegel zelo dobre rezultate v košarki,
rokometu in tudi posamiĉne tekaĉice, so bile zelo uspešne, tudi naša
sodelavka Gena Virag se je kot dijakinja uvrstila v sam vrh na 1500 m.
Leta 1975 sem naloge uĉitelja športne vzgoje prevzela sama. Z znanjem, ki
sem ga pridobila na visoki šoli, sem se trudila, da bi motivirala dijake za
pouk športne vzgoje.
51
Kljub skromnim pogojem, predvsem v zimskem ĉasu, ko smo imeli na
razpolago za pouk le trim kabinet, pribl. v izmeri 7 krat 5m, sem se trudila
pouk športne vzgoje izpeljati ĉim bolj kakovostno.
Na razpolago smo imeli tudi telovadnico na Srednji kmetijski šoli Rakiĉan,
ki smo si jo glede na urnik delili. Po odhodu otroškega vrtca iz iste
zgradbe, smo pridobili dva manjša prostora, ki sta bila namenjena za
namizni tenis. Tudi s pridobitvijo teh dveh prostorov se situacija glede
pogojev vadbe ni izboljšala. Da bi rešili problem, je bila marsikatera ura v
zimskem ĉasu tudi tek po bliţnjem parku ali pa orientacijski pohod.
Ker smo se veliko gibali v naravi, so dijaki pridobivali na vzdrţljivosti. Da
bi preverili svoje sposobnosti, smo se številĉno udeleţili 1. maratona Treh
src. Med dijaki in dijakinjami je bilo veliko tistih, ki so se odloĉili za mali
maraton, 21 km. Ti maratoni in pohodi so
postali stalnica izbirnih vsebin in športnih
dni še danes in rezultati v kategoriji mladink
in mladincev so bili zato tudi v samem vrhu.
Poleg obveznih teĉajev plavanja za 1.
razrede, kar je bilo uvedeno ţe pri mojem
predhodniku, smo vsa leta sodelovali v
okviru ŠŠD v srednješolski košarkarski ligi,
v vseh tekmovanjih v okviru pomurskih
srednjih šol, bili smo prisotni na vseh
52
mnoţiĉnih tekaških in drugih prireditvah. Veĉ let smo se udeleţevali tudi
pohodov in štafete zmage v Ljubljani. Imeli smo dobro nogometno ekipo
in to dalj ĉasa, saj smo imeli igralce ekip iz prve zvezne lige. Tudi moški
rokomet ni bil zanemarljiv, saj smo se uvrstili na srednješolsko drţavno
prvenstvo. Dekleta so bila v 80-tih in 90-letih nepremagljiva ekipa med
srednjimi šolami. Ta ekipa je celo dve leti sodelovala v pomurski ĉlanski
ekipi.
Del članske ekipe v pomurski ligi
Prav gotovo so dali velik prispevek tudi posamezni atleti v drţavnem
merilu, v sprintu 2. mesto, tek na 800 m 1. mesto. Veĉ let se je strelska
ekipa uvršĉala med 1. tri mesta v drţavi. Imeli smo tudi posamiĉnega
drţavnega prvaka.
Odlična strelska ekipa v letih 2005-2009
53
V okviru izbirnih vsebin smo na šoli gostili znanega alpinista Dava Karničarja
Upam, da bodo generacije, ki se vpisujejo, le doĉakale prepotreben športni
objekt na katerega ĉaka šola ţe kar desetletja in tako bodo športni rezultati
zagotovo še odliĉnejši.
Franc Duh
TO, KAR ČLOVEKU OSTANE, SO TRENUTKI, SO UTRINKI,
KATERIH NIT JE STVARNOST, KI JI PRAVIMO ŢIVLJENJE …
Kako ĉudno je pravzaprav to. Nobeden izmed komaj preštevnih svetlobnih
izvirov nas ne oĉara tako kot tanka medla svetlobna sled na noĉnem nebu.
Morda je to samo ena od številnih prevar, ki jih je ĉlovek deleţen od
svojih, tako pogosto nepokornih ĉutov, lahko pa, da ja to posledica
prirojenega prastrahu pred nedoumljivo veliĉino tega, kar se skriva na in za
noĉnim nebom.
Z nostalgijo se spominjam noĉi, ko smo kot mulci, v toplih poletnih noĉeh
sedeli z babico in dedom v travi za hišo, klepetali in se obĉasno ozrli v
nebo. Vselej, ko je »zvejzda dol spadnula«, kakor je babica imenovala
utrinek, je dedek dejal: »Nikak je mrl. Boug daj mir njegovoj düuši«, nato
pa za kakšno minuto obmolknil. Priznam, da me je ob tem pogosto postalo
tako strah, da so se mi dlake najeţile, skoraj tako kot takrat, ko sta
pripovedovala zgodbe o nemirnih »dţilejrih«, glasnih nevidnih jezdecih v
54
neskonĉno temnih noĉeh in coprnicah, ki v temnih noĉeh ĉloveka tako
dolgo nosijo, da se zjutraj zbudi na pokopališĉu kraj cerkvenega zidu.
Pogosto smo ob tem bili vsi trdi, kakor je zateĉenemu stanju rekla babica,
tako da tistega veĉera nobeden izmed mularije še pisnil ni. Smo le
poslušali, poslušali in ţiveli v svetu, ki si ga je ob dedkovih besedah vsak
sam ustvaril. Kolikor poslušalcev, toliko svetov, skrivnostnih, mraĉnih, a
tako vabljivih, da se jim preprosto nisi mogel odpovedati.
Ĉas je otroška leta pobasal v svojo pogoltno malho in z njimi vred tudi
dobršen del tega, kar je ţivljenju dajalo ĉar. Vĉasih se mi je ţivljenje
zazdelo kot juha, ki so ji odvzeli poper in sol in Vegeto, mesa pa tako in
tako v tistem ĉasu skorajda nismo poznali.
Potem je lepega dne »tršica« v šoli razloţila, da utrinek z zvezdami nima
niĉ skupnega, da je to le šĉepec prahu, ki tam nekje daleĉ, pa niti pribliţno
tako daleĉ, kot smo nekoĉ verjeli, da je, zagori in slehernemu, ki ga vidi,
da vedeti, da je bil in ga ni veĉ. Takrat tega nisem popolnoma razumel,
danes pa vidim v tem zgleden simbol minljivosti. Prideš bog ve od kod,
gostuješ trenutek, dva v svetu, za katerega v omejenosti svojega duha tako
zmotno misliš, da mu gospodariš, in potem odideš, spet bog ve kam in ĉez
ĉas nihĉe ne ve, da si sploh bil.
Pa so z mladostjo prišle »dekle«, ki so osiromašeni ţivljenjski juhi dodale
krepko merico soli, popra, Vegete in gotovo še kakšnega boga, da je
ţivljenje postalo miĉno in “jako” razgibano, z njimi pa tudi drugaĉen
pogled na utrinke. Da si je ob tem, ko vidiš utrinek, treba nekaj zaţeleti in
se ti bo ţelja zagotovo uresniĉila, le da nihĉe ne sme izvedeti zanjo. Ţe
takrat sem se prepriĉal, pa tudi danes vem, da to drţi, le dovolj skromen
moraš biti.
Ko se danes ozrem na morje dni za mano, vse bolj spoznavam, da je to
naše ţivljenje tako zelo podobno noĉnemu nebu: vĉasih razgibano, vĉasih
mraĉno, obĉasno dolgoĉasno, a vedno lepo in vselej prekratko. To, kar
ĉloveku nekako ostane, so trenutki, so utrinki, katerih niz je stvarnost, ki ji
pravimo ţivljenje. Nekateri izmed njih so tako moĉni, da te prevzamejo
vselej, ko jih moţgani po bog ve kakšnem kljuĉu vĉasih izbrskajo, kakor
55
tisti zgodnje popoldanski utrinek nekega pozno jesenskega dne, ki se je
raztegnil ĉez pol neba in pošteno razsvetlil dan, ali tisti, ki se je v dan
prehajajoĉem julijskem jutru nad ravensko goriĉko mejo razcvetel v veliko
megleno roţo nad prostranim ţitnim poljem nad Moravskimi Toplicami,
da je cela okolica zadišala po oţganem pertinaksu.
Kakšnega od teh bi rad potegnil iz zaprašene malhe potepuško goljufivega
ĉasa.
Dogodki na graškem sejmu
Zaljubljeni robot
Tiste dni, ko je rajnka Jugoslavija bila še v polnem razcvetu, smo tisti manj
zavedni drţavljani radi hodili ĉez mejo, v sosednjo Avstrijo, smo radi rekli.
Denarja je bilo takrat še manj kot danes, zato je veĉina dijakov le redko
pogledala ĉez mejo, nekateri pa nikoli. Bil je to ĉas velike popularnosti
graškega sejma. Še sam ne vem, kako smo prišli na to idejo, vem samo, da
sem na avtobusnem podjetju naroĉil avtobus in smo se, zdi se mi, neke
septembrske nedelje odpeljali v Gradec na sejem. Takšnih, ki bi jih
zanimalo razstavljeno, je bilo bolj malo, veĉina jih je takoj mahnila v
zabavišĉni park, ki je bil za tiste ĉase prava paša za naše oĉi. Bila je med
izletniki tudi miĉna ĉetrtošolka, dama v pravem pomenu besede, ki je to,
kar je imela, znala pokazati s pravo mero okusa. V krilu visoko nad koleni
se je dolgonoga lepotica sprehajala med paviljoni, nakar se ji pribliţa
debelušni robot velikosti odraslega moţa, rekel bi, na velikem sodu manjši
sod in na tem eden še manjši, na vsem tem pa buĉasto okrogla glava z
dvema antenama namesto ušes in spretno skritimi kolesi v podnoţju.
»Hellooo, baby,« zakliĉe med pribliţevanjem in radoţivo maha z rokami,
ĉe bi tistima dvema štrcljema lahko tako rekli. Dekle se je za hip zmedlo, a
le za hip, kajti naslednji trenutek se je široko zasmejala in sprejela igro.
Robot se je trkal po prsih in s kretnjami rok nakazal, da pošilja poljube, ob
tem pa veselo ţlobudral.
56
Mira Vaupotič in Franc Duh med prepevanjem pesmi Mala terasa
Kar ţal mi je postalo, da sem po nemško tako zelo bos. Kako zelo sem pri
nemšĉini bos, bi najbolje znali povedati moji gimnazijski sošolci.
Nemšĉino nas je uĉila stara gospa, ki je tudi z nami mulci, res smo bili
mulci letom navkljub, znala delati kot to delajo dame z gospodi, celom
vikala nas je. Nekje sredi tretjega letnika smo se morali na pamet nauĉiti
pesmico, katere tretja kitica se je zaĉela z »Ich liebe dich…«. Zaĉne se ura
nemšĉine, gospa vpiše v dnevnik, kar paĉ mora, ga zapre, pobrska pa svoji
redovalnici in pokliĉe:»Duh, pridite, prosim in povejte pesmico!«. Štor,
kakršen sem bil in sem po mnenju mnogih še danes, sem se tako zmedel,
da nekaj minut sploh do besede nisem prišel. Ko sem konĉno prišel do
sape, sem zaĉel kar s tretjo kitico »Ich liebe dich« trdno prepriĉan, da se
tako paĉ pesem zaĉne. Razred je bruhnil v krohot, da ga je profesorica
komaj ukrotila, nato pa rekla:»No, Duh, zdaj pa ţe pretiravate.«
Ne vem veĉ, a se je zgodba konĉala s cvekom ali ne, vem le, da je bil prvi
verz tretje kitice edino, kar sem spravil na plano.
Zdaj morda razumete, zakaj ne vem, kaj je robot dekletu govoril. Lahko
poroĉam le o tem, kar sem videl. Pogovarjala sta se, dekle se je obĉasno
sreĉno zasmejalo, vĉasih malce zardelo in potem spet na veliko razlagalo
robotu, ki ji je dal vedeti, da ga je prevzelo, ponudbe robota, kakršne koli
so ţe bile, so bile dane prisrĉno, tako da se je mnoţica, ki se je zbrala
okrog njiju, do solz nasmejala. Sreĉanje sta konĉala pri šanku, kjer jo je
robot ĉastil s kozarcem soka. Ob povratku sem jo na avtobusu opazoval.
57
Zdela se mi je presreĉna. Meni pa je bilo lepo ob misli, da se, ĉetudi si
daleĉ od doma, najde nekdo, ki ti zna polepšati dan z drobno gesto
pozornosti.
Ĉeprav sem se na vso moĉ trudil, da bi ugotovil, kaj se skriva za tem
robotom, mi tistega leta to ni uspelo. Uspelo pa mi je v enem od naslednjih
obiskov sejma, saj so ti postali nekajletna tradicija. Na koncu smo prišli ţe
tako daleĉ, da smo morali najeti tri avtobuse, da kakšen od obiska ţeljnih
dijakov ne bi ostal doma. Trije avtobusi in en sam spremljevalec, kako
preprosto je bilo takrat ţivljenje …
Zrelost ţivljenja …?
Slap kovancev
Spomin je vse manj moj zaveznik, zato bi teţko rekel, a je bilo to na
zadnjem ali predzadnjem obisku sejma. Tudi sam se ţe naveliĉal
ogledovanja vsako leto enakih stojnic, zato sem jo mahnil v zabavišĉni
park. Ena od veĉjih atrakcij parka je bila gusarska ladja, ki je obiskovalce
dvignila visoko nad sejmišĉe z glavami navzdol.
Sam takrat, hvala bogu, nisem našel dovolj korajţe, da bi se vkrcal, sem pa
to neumnost napravil ĉez leta v Gardalandu na podobno hudobni napravi.
Ne vem, kako sem sestopil z jeklene hudobe, verjetno me je morala kar
ţena zvleĉi, vem pa, da sem debeli dve uri bled kot stena skušal odmotati
ta vrteĉi se svet.
58
Ladja je zaĉela potnike gugati. Najprej narahlo, potem zmeraj moĉneje in
zmeraj višje, dokler se ni postavila v navpiĉno lego. Tisti trenutek so zaĉeli
z višine, rekel bi, kašnih trideset metrov, deţevati kovanci in udarjati v
lesena tla pod ladjo tako, da je kar bobnelo. Reveţ, eden od naših dijakov,
ki so mu kovanci ušli iz ţepa, jih je ob pristanku ladje našel bolj malo, a se
mi je zdelo, da zato ni bil preveĉ ţalosten.
Na odstavnem tiru
Ĉetrto leto sem sluţboval v Medicinski šoli v Rakiĉanu, kot se je takrat
reklo, ko so me nenadoma vpoklicali v vojsko, v Tetovo na vojaško
letališĉe, kar je bilo za priĉakovati, saj tam rabijo meteorologe, jaz pa sem
bil eden od tri ali petintridesetih meteorologov, ki so konĉali šolanje na
ljubljanski FNT. Ni se mi šlo v vojsko, tako daleĉ pa še posebno ne. Iskal
sem bolj ali manj neumne izgovore, tako se mi vsaj zdi danes, ko na
takratne dogodke gledam z nekaj desetletnim zamikom, ki pa so zaĉuda
vţgali. Vojašĉino so mi preloţili, a kaj, ko ĉas teĉe in se leta nabirajo.
Ko jih je bilo 27, sem vedel, izmikanja je konec. Vĉasih sem se o tem
pogovarjal z dijakinjami, dijakov je bilo le za vzorec, nakar me eno od
deklet vpraša: »Kam bi pa vi šli v vojsko, ĉe ţe morate?« Ne vem, kaj mi
je bilo in od kod je to prišlo, iz glave, pa ĉeprav vĉasih zataji, zagotovo ne,
sem kar izstrelil: »V Šumadijo, v Kragujevac bi pa šel, ĉe ţe moram.« Še
danes ne vem, kdo je bilo to dekle, vem le to, da ni bila navadni smrtnik,
kajti ĉez ĉas sem prejel vpoklic v vojsko, na katerem je pisalo
“Kragujevac, artiljerija specialistiĉka”.
Vojska kot vojska. Ĉe bi ne jedel in ne pil in niĉ potrošil, bi zapravil veĉ,
kot sem si s svojim delom zasluţil. Cirkus je bil v vseh rodovih vojske
enak, s tem, da smo mi imeli vsaj zanimivo delo. Pet nas je bilo v skupini,
imeli smo svoj kamion, plinsko bombo vodika, nekaj balonov, teodolit,
nekaj mehanskih raĉunal in nekaj lampijonov.
Najbolj pestro je bilo, ko so nas zjutraj ob dveh pri minus dvajset poslali na
teren merit višinski veter. Stvar je preprosta: napolniš balon z vodikom, da
ima kakšen meter premera, ga zaveţeš, mu pripneš priţgani lampijon in ga
spustiš, da odfrĉi v višine, eden mu s teodolitom sledi, drugi sporoĉa
koordinate temu, ki preraĉunava in izraĉunava jakost vetra na dani višini.
To, da artiljerijci, ki streljajo na osnovi teh podatkov, potem zgrešijo za cel
59
hrib, sploh ne pomeni, da so meritve slabe, lahko ga fušajo oni, no, tako
smo v vojski iskali krivce za neuspeh.
Najlepše, kar se mi je v vojski zgodilo, se mi je zgodilo na poti domov, na
redovno, kot so rekli stari vojaki. Potoval sem za vlakom, ĉe se je le dalo
najti, sem poiskal prazen kupe, kar pa je bilo na poti od Beograda do
Zagreba skoraj nemogoĉe. Malo pred Zagrebom sem ga res našel. Tako
imenitno se mi je zdelo. Dobro sem se ţe namestil, ko se je vlak ustavil na
zagrebškem kolodvoru. Potem se je nekaj premikal, malo naprej, malo
nazaj, pa spet malo naprej, dokler ni obstal. Pa, saj je normalno, da na tako
veliki postaji vlak stoji malo veĉ ĉasa. Ĉez ĉas se mi je zazdelo, da zdaj pa
malce ţe pretiravajo, saj stojimo ţe celo veĉnost. Pogledam skozi okno,
tema. Naslonim uho k šipi, tišina. Zdaj mi je ţe kliknilo, da nekaj ni v
redu. Poišĉem izhod in stopim iz vagona, tema, tema in tema, le tam nekje
daleĉ nekaj luĉi. Šele takrat mi je postalo jasno, zadnje vagone so odklopili
in me pustili na stranskem tiru.
Kaj mi je ostalo? Poiskal sem avtobusno postajo in proti jutru prispel z
avtobusom v Maribor, od tam pa pol peš, pol s prvimi jutranjimi,
»delavskimi« avtobusi do doma.
Resen razrednik, resni dijaki 3. a razreda v šolskem letu 1995/96
60
Trobentač čaka, dijakov pa od nikoder
Konec osemdesetih in v zaĉetku devetdesetih let je v drţavi bila ne ravno
preveĉ lepa navada, da smo dijakom spriĉevala razdelili kar tako, na »horuk« kot bi rekla moja babica, brez “bilo kakšne” slovesnosti. Le zakaj ne
bi tega malo popestrili, sem si rekel in stopil do dobrega beltinskega
trobentaĉa, sinu enako dobrega, ĉe ne celo boljšega. Kar nekaj ĉasa sem ga
moral prigovarjati, da je konĉno privolil. Zmenila sva se, katere pesmi bo
zaigral in kdaj.
Tistega jutra sem se res praţnje oblekel, to priznavajo tudi tisti, ki imajo za
to malce drugaĉna merila. Poln priĉakovanja sem prikolesaril, vešĉine
voţnje avtomobila so mi takrat bile še tuje, ĉeprav sem skoraj edini, ki
meni, da mi danes niso veĉ, v šolo. Kmalu za mano je prispel trobentaĉ, pa
ne s kolesom. Ura se je ţe bliţala ĉasu podelitve, midva pa sva bila še
zmeraj sama. Šele, ko sva priţgala radio, sva izvedela, da so nekatere ceste
zaprte in da ljudem priporoĉajo, naj ostanejo doma, ker se je zaĉela vojna,
vojna za Slovenijo.
Res, da je ta podelitev padla v vodo, a so bile vse naslednje slavnostne,
tudi v drţavnem merilu.
Končam. Naj to ne bo meteorski deţ. Pustimo utrinkom, da eden po
eden poskrbijo, da se nam izpolni vsaj kakšna od nepreštevnih ţelja.
Sanje
Sanjam tisti dan:
visok strop, nekaj neonskih luĉi,
ţvenket epruvet v umirjenem toku vode,
zunaj pomlad, cvetoĉa ĉešnja,
zadnje ĉebele pred prihodom noĉi,
cmok v grlu zaradi vabila brez odziva,
neţni stisk roke in tvoj »zbogom«.
Sanjam, da sem veter:
ujet v tvoje lase
išĉem sebe, svoj smisel, svojo bit
in najdem tebe, tvojo dušo,
61
tvoje angelsko obliĉje,
tvoje drobne ĉvrste prsi
in pod njimi zlato srce.
Sanjam, da sem sonĉev ţarek:
ujet v oblak pravil in svojih nezmoţnosti
išĉem tebe,
in najdem tvoj »dobro jutro«,
tvojo sapo v prebujajoĉem se dnevu
zvok tvojih korakov
na hladnih tleh tovarniške hale.
Sanjam, da sem sel lune:
ujet v spone ţivljenja
tavam nad neskonĉnimi gozdovi
sveta, ki mu pripadaš,
da bi se dotaknil tega, kar je samo tvoje,
da bi za hip, samo za hip,
zaĉutil tako kot ti ĉutiš.
Sanjam, da ne sanjam,
da je vse to res,
da to niso tiste vĉerajšnje sanje,
da je to ţivljenje,
tisto pravo, v katerem je ĉlovek sreĉen.
Sanjam, da si, kjer koli si ţe, sreĉna
in ţelim, da to ne bi bile le sanje.
62
SPOMINI NA ŠOLO V 80. IN 90. LETIH
Romana Vozliĉ
Moji spomini na šolo v času usmerjenega izobraţevanja
Tanja Flegar
In miši so zaplesale, se zabavale in se imele fajn …
Sabina Šebjan Jaklin
S ponosom povem, da sem bila tudi jaz dijakinja naše šole
Jerneja Šavel
Takrat mi ni bilo jasno, kako zahteven in odgovoren poklic
me vabi …
63
Romana Vozlič
MOJI SPOMINI NA ŠOLO V ČASU USMERJENEGA
IZOBRAŢEVANJA
Veliko let je ţe minilo od takrat, ko sem prviĉ prestopila prag srednje
zdravstvene šole.
Je lahko moj spomin na tista leta objektiven? Ga ni ĉas obarval malo po
svoje? Kakor koli, nekatere slike so v meni ostale ţive. Zagotovo pa je bila
takrat šola zame najlepša, najzanimivejša in najbolj pomembna stvar na
svetu.
Po šolski stavbi smo takrat hodili v copatah, saj smo na šolskem hodniku
ob vstopu v uĉilno zidano imeli namešĉene garderobne omare, ki smo si jih
delili z enim izmed sošolcev. Na šolo je bilo vpisano manjše število
dijakov. V šolskem letu 1986/87, ko sem zaĉela obiskovati srednjo
zdravstveno šolo, je bil samo en prvi letnik, en drugi letnik, ter po dva
tretja in ĉetrta letnika. Prav zaradi manjše številĉnosti smo se dijaki med
seboj poznali in si, kolikor je bilo mogoĉe, medsebojno pomagali.
Vrata uĉilnic niso bila zaklenjena, pa kljub temu smo dijaki poĉakali na
uĉitelja pred vrati. Ob vstopu uĉitelja v razred, smo mu dijaki spoštovanje
izkazali tako, da smo v pozdrav vstali.
64
Tudi kazni za neupoštevanje šolskih pravil so bile stroge. Ravno zaradi
neupoštevanja šolskih pravil si je marsikateri dijak tekom svojega šolanja
prisluţil kakšen ukor.
Zelo strogo pa je bilo še toliko bolj pri strokovnih predmetih, zlasti pri
praktiĉnem pouku in pri vajah v kabinetu.
Naj še dodam, da smo bili generacija, ki ni imela številĉno veliko ur
praktiĉnega pouka.
Ĉeprav je minilo ţe 20 let, odkar sem obiskovala šolo kot dijakinja, pa
mislim, da je bila šola v primerjavi z današnjim ĉasom drugaĉna; bila je
skromna, bila je takšna, da smo bili v njej sreĉni in veseli najstniki, ki so
ĉutili svoje strahospoštovanje do svojih uĉiteljev in uĉiteljic, za katere pa
mislim, da so nas kljub vsemu imeli radi.
Tanja Flegar
IN RES SO MIŠI ZAPLESALE, SE ZABAVALE IN SE IMELE
FAJN …
Po dolgih sedemnajstih letih se spet vraĉam v šolske klopi, tokrat obujat
spomine na listu papirja. A je res minilo ţe toliko ĉasa, ko sem sedela v teh
klopeh, kot nadobudna najstnica, polna priĉakovanj, ţelja, ţeljna znanja?
Štiri leta srednje šole minejo in sploh ne veš, kdaj. Veš samo, da si enkrat
»fazan«, v naslednjem trenutku pa tik pred zrelostnim izpitom. Vmes, pa
se zgodi tisoĉ in ena stvar. Od prvih ljubezni, prvih nezadostnih ocen,
prvega stika z bolnikom in še veliko tega, kar nosi oznako prviĉ.
Na maturantskem izletu
65
Hodila sem v šolo v ĉasu, ko so bili uĉitelji še tovariši in tovarišice, ko smo
v trenutku, ko je kateri izmed njih vstopil v razred, vsi vstali in pozdravili,
šele nato se usedli, ko smo imeli pred njimi neke vrste strahospoštovanje in
zbornice ni nihĉe videl od znotraj v vseh štirih letih, razen tistih najveĉjih
grešnikov.
Bili smo še kvalificirani »fazani«, ko nas je razredniĉarka obvestila, da
bomo imeli na šoli slovo od starega leta v naši najljubši razliĉici – zabavi.
Bili smo popolnoma preseneĉeni, ĉe ne ţe rahlo šokirani, ker na
zdravstveni šoli ni zabave, to ni šola za hec, to je resna šola, z vsemi
obveznostmi, odgovornostmi in zrelim obnašanjem, no, vsaj tako smo
poslušali od prvega dne, ko smo prestopili njen prag. Zabavo smo si lahko
pripravili sami, poskrbljeno je bilo za glasbo, od doma smo celo prinesli
domaĉe pecivo, pa tudi kakšen kozarec brezalkoholne pijaĉe si našel kje v
kakšnem kotu. Skratka ĉisto vse, kar mladina potrebuje za zabavo. In se je
zaĉelo …
Bilo je veselo, bilo je glasno in nekateri izmed sošolcev so si privošĉili tudi
obisk v slavnem M 5. Vmes je bil obhod tovarišev in tovarišic, uh, kako
smo se takrat vzorno obnašali, odgovarjali, in niĉ plesali. Ampak teh
obhodov ni bilo veliko in potem se zgodi tisto, kar ţe star pregovor pravi:
»Kadar maĉke ni doma, miši plešejo«. In res so miši plesale, se zabavale in
se imele fajn … Bilo je noro. Ĉe si v tistem trenutku pogledal na šolo s
ptiĉje perspektive, ti ni bilo jasno, kje so zdaj te medicinske sestre, ki
hodijo v to resno, niĉ zabavno šolo. Bilo je res pravo silvestrovanje. Meni
je ostalo v enem izmed najlepših spominov, ampak še sedaj mi ni ĉisto
jasno, zakaj veĉ nikoli potem nismo imeli podobnega slovesa od starega
leta. Mogoĉe so pa miši le malo preveĉ plesale in se zabavale …
Res so bila nepozabna štiri leta v zgradbi srednje zdravstvene šole. Bilo je
vĉasih tudi hudo, uĉiti smo se morali veliko, odrasti smo morali, mislim,
da hitreje kot dijaki drugih šol, saj so bile obveznosti in odgovornosti iz
letnika v letnik veĉje. Ĉeprav smo si vĉasih mislili, da tole pa ne bomo
zdrţali, da to pa je preveĉ, smo vse zdrţali, vse preţiveli in smo prišli do
ciljne ravnine. Dobili smo v roke papir, ki nam omogoĉa opravljati enega
izmed najlepših, najbolj humanih in meni osebno najbolj zanimivih
poklicev – postali smo zdravstveni delavci. V sluţbi ĉloveka in za ĉloveka.
Vseeno ali delamo s starostnikom, bolnikom, poškodovancem s ceste ali z
66
malim pacientom, ki si ţeli le materinega objema, smo mi tisti, na katerega
se vsi obraĉajo in vejo, da bodo deleţni ĉloveške topline in razumevanja.
Takrat ugotoviš, da si res dobil v tistih štirih letih tisto, kar potrebuješ, da
si dober v svojem poklicu, da so ti dali svoj najveĉ, da bi bil res ĉlovek in
pol na svoji poklicni poti.
In danes v vlogi učiteljice zdravstvene nege …
Po sedemnajstih letih spet stopam skozi prag srednje zdravstvene šole,
tokrat ga prestopim vsakdan, veliko stvari je drugaĉe, ampak veliko jih je
ostalo istih. Sem na drugi strani katedra in pomislim, glej nas, saj se je ĉas
ustavil, to smo mi, sedimo v klopeh, ţelimo si znanja, ţelimo se nauĉiti
kako dobro opravljati ta svoj poklic. Ţelimo hoditi v šolo, kjer je doma
znanje, odloĉnost, odgovornost, ampak tudi razumevanje za vse tiste
najstniške teţave, ki so nas in še vedno pestijo mlade v tem obĉutljivem in
vendar enem izmed najbolj odloĉujoĉih trenutkov posameznikovega
ţivljenja.
Lepa leta ţe šteje ta naša stara gospa, Abrahama praznuje in ob tem ji
ţelim le tisto standardno, ţe rahlo oguljeno frazo ob vošĉilu za rojstni dan
– ostani takšna kot si, ker si takšna res najboljša.
67
Sabina Šebjan Jaklin
S PONOSOM POVEM, DA SE BILA TUDI JAZ DIJAKINJA NAŠE
ŠOLE
Ko sedaj po dobrih desetih letih razmišljam, kako napisati zgodbo s
srednješolskih dni, išĉem navdihe vse naokoli. Za zaĉetek pregledam
fotografije s šolskih dni.
Ob skupni fotografiji s prvega letnika, se spomnim tistega prvega
septembra pred 14 leti, ko sem prviĉ prestopila prag šole. Na šolskem
dvorišĉu je vse zbrane dijake pozdravila takratna ravnateljica Marija
Zadravec in nam predstavila naše razrednike, ki so nas potem kot
prestrašene ovĉice prevzeli in varovali vsa štiri leta šolanja. Prvi letniki so
bili trije, sama sem bila dijakinja 1. c razreda, katerega je skrbno varovala,
vodila in kar nekaj krat potrpeţljivo in vztrajno zagovarjala pri ravnateljici,
naša razredniĉarka Saša Šabjan.
Brezskrbna srednješolska leta …
Na šoli je bilo manj dijakov in vsi smo se ob vstopu v šolo morali preobuti
v sobne copate, katere smo imeli spravljene v garderobnih omarah, ki so
stale takoj pri vhodnih vratih. Ravno ob garderobnih omarah se je
izmenjalo kar nekaj zvezkov, knjig in plonk listkov, prav tako pa se je
tam zaĉelo kar nekaj šolskih romanc.
68
Ko takole gledam fotografije, katerih se je nabralo kar nekaj, se spomnim
svojih sošolcev in sošolk in našega razreda. Bili smo res poseben razred,
vsak s svojega konca Pomurja, pa vse do Ljubljane, vsak s svojo zgodbo,
trdoglav prepriĉan v svoj prav, ampak tudi vsak z velikim srcem - ţeljnim
pomagati sošolcu. Tako smo marsikateri odmor kar vsi presedeli v jedilnici
in premetavali matematiĉne raĉune ali pa nemške zloge.
Tukaj pa se spomnim dogodka, kako enotni smo bili, ko smo odšli vsi,
razen enega dijaka, ki pa nikakor ni smel, saj bi mu še ena neopraviĉena
ura prinesla izkljuĉitev iz šole, od ure fizike, ker nam profesor ni ţelel
preloţiti kontrolne naloge. Razredniĉarka nas je iskala s kolesom in nas
zalotila v bliţnjem parku, tako nas je zopet morala zagovarjati, ne le pri
profesorju fizike, ampak tudi pri ravnateljici in tako sem si sama prisluţila
edino neopraviĉeno uro v srednji šoli. Takrat so kazni za neupoštevanje
šolskih pravil bile stroge in so se tudi dosledno izvrševale. Ravno zaradi
neupoštevanja šolskih pravil si je marsikateri dijak tekom svojega šolanja
prisluţil ukor ali celo izkljuĉitev iz šole.
Kar veliko fotografij se je nabralo z naših piknikov, novoletnih zabav,
maturantskega izleta in nenazadnje tudi z maturantskega plesa in s konĉne
valete. Radi smo bili skupaj in se druţili tudi zunaj šolskih klopi, prav tako
pa smo radi sodelovali na razliĉnih prireditvah v okviru šole in na šolskih
tekmovanjih.
Pa ostali profesorji; bili so strogi, vendar tudi pripravljeni oĉetovsko in
materinsko poslušati naše teţave in pomagati. Zaĉutili smo, da nas imajo
radi tudi tedaj, ko so od nas zahtevali znanje in pri tem niso bili popustljivi,
za kar smo jim vsi hvaleţni, saj so nam s tem pomagali, da smo laţje
dosegli zastavljene cilje.
Nazadnje se ustavim pri edini fotografiji, ki je nastala na internem oddelku
tekom praktiĉnega pouka in se spomnim tistih negotovih juter polnih
priĉakovanja, ko smo s sošolci odhajali na vaje v bolnišnico in smo ĉakali,
kaj bomo novega videli, delali in se znova in znova spraševali, ĉe smo se
prav odloĉili pri izbiri poklica, ĉe smo iz pravega testa, da postanemo dobri
zdravstveni delavci.
V najlepšem spominu so mi ostale vaje z otroškega oddelka pri mentorici
prof. Lenartovi, ki je bila sicer zelo stroga, ampak oddelek je bil vedno
poln otrok in dela, a je kljub temu vedno ostalo kaj ĉasa, da smo se z otroki
igrali in se zabavali.
69
Ja, lepi so spomini na srednješolska leta in s ponosom povem, da sem tudi
jaz bila dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota.
Jerneja Šavel
TAKRAT MI NI BILO JASNO, KAKO ODGOVOREN IN
ZAHTEVEN POKLIC ME VABI …
Kot najstnik odloĉati se za vse ţivljenje, ni lahko. A bolj se je bliţal konec
osnovne šole, intenzivnejša je postajala ţelja postati babica, prisostvovati
pri enkratnem, edinstvenem dogodku, ko se rojeva majhno nebogljeno
bitjece, pomagati mamici in novorojenemu otroĉiĉku … Danes pa vem, da
mi takrat niti najmanj ni bilo jasno, kako odgovoren in zahteven poklic me
vabi.
Po ugotovitvi, da srednje babiške šole pri nas ni veĉ, se je bilo potrebno
odloĉiti med gimnazijo in srednjo zdravstveno šolo.
Da je vzdušje na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota prijetno, je bilo
zaĉutiti ţe na informativnem dnevu. Po ogledu kabinetov za zdravstveno
nego in zdravstveno nego otroka ter seznanitvi s predmetnikom, je tehtnica
dokonĉno prevesila na stran srednje zdravstvene šole. V to šolo ţelim, tega
poklica se bom z lahkotnim veseljem uĉila!
In tako sem 1. 9. 1995, malce prestrašena, a še bolj radovedna in ţeljna
novih izzivov, stala pred vrati moje srednje šole. Sledilo je spoznavanje
novih sošolcev, razredniĉarke, gospe Zlatke Lebar in ostalih uĉiteljev.
Ujeli smo se, skupaj preţiveli štiri leta, zaznamovana s številnimi doţivetji.
Z razredničarko Zlatko Lebar
70
Na šoli je bilo ĉutiti domaĉnost, pripadnost, pristnost, prijaznost. Bilo nas
je dosti manj kot danes, vsi smo se poznali, praktiĉno vsi uĉitelji so nas kaj
uĉili, bili smo kot ena velika druţina. Šola je bila do nas dijakov prijazna,
vsekakor pa stroga in nikakor ne lahka. Predmetnik, ki se je skozi štiri leta
precej spreminjal, je pozitivno vplival na našo motiviranost, saj je bilo tako
še bolj pestro in zanimivo obiskovati pouk.
Štiri leta so hitro minila in odšli smo vsak svojo pot. Jaz po svoji zaĉrtani,
eni so se zaposlili, drugi nadaljevali šolanje v zdravstvenih smereh,
nekateri v katerih drugih.
Sama sem po treh letih dela v porodnišnici, izbrala vrnitev v uĉilnice
srednje zdravstvene šole prenašat znanje in izkušnje na mlade, ţeljne in
potrebne tega znanja. In moja nekdanja razredniĉarka mi je takrat kot
ravnateljica ponudila priloţnost, ki sem jo zagrabila, ţeljna novih izzivov,
podobno kot na isti dan pred natanko dvanajstimi leti.
Od takrat, ko sem to šolo obiskovala kot dijakinja, pa do danes, se je
marsikaj spremenilo, marsikaj ostaja enako. Gneĉa je veĉja, prostorov
premalo in premajhni. Predmetnik se je kar precej spremenil, spremenili so
se tudi razni pravilniki. A tisto, kar se mi zdi zelo pomembno, da se šola
trudi ostati domaĉa, pristna, prijazna, pozitivna, ostaja. S skupnimi moĉmi
se trudimo biti ĉim bolj odprti, dostopni in tolerantni do vseh in vsega.
Navsezadnje smo na šoli, ki usmerja dijake in jim posreduje znanja ter
vodi po poti do najhumanejšega poklica, ki ne prenaša hladnih uradniških
pogledov in besed, paĉ pa zahteva od slehernega, ki se za ta poklic odloĉi,
se v njem najde in ostane, ogromno znanja, pridne marljive roke, obĉutljiv
um in toplo srce.
71
DOMAČI UTRINKI
Irena Šumak
Prostovoljstvo je srce druţbe
Edvard Jakšiĉ
Učenje dijakov zdravega načina ţivljenja
Mira Vaupotiĉ
Pouk tujih jezikov skozi čas
Jana Buĉar
Poučevanje prve pomoči na naši šoli
Irena Šumak
Poučevanje in zdravstvena nega otroka
Danijela Zelko-Škaliĉ
V skrbi za duševno zdravje naših mladostnikov
Tatjana Pernat
Uspehi dijakov na vsakoletnem drţavnem tekmovanju iz zdravstvene
nege in prve pomoči
Brigita Štumpf Soviĉ
Slovenska beseda v očeh najstnika
Metka Prelog
USTVARJALNOST JE NAGRAJENA
Marjeta Bagola
Biologija je ţivljenje
Ivan Ropoša
Športni doseţki v zadnjih 10. letih
Bojan Šebjan
Odlični športniki
Tajda Gredar
Prva zlata medicinka v matematiki na SZŠ Murska Sobota
Laura Bertalaniĉ
V skrbi za starostnika
72
Irena Šumak
PROSTOVOLJSTVO JE SRCE DRUŢBE
»Malo dobrote človeka do človeka je vredno več, kot silna ljubezen do
človeštva.« (R. Delen)
Dijaki naše šole ţe vrsto let pomagajo starejšim, sodelujejo na razliĉnih
humanitarnih prireditvah, pomagajo invalidom in onemoglim ter drugim
pomoĉi potrebnim.
Od ideje k dejanjem
Idejo za organizirano obliko prostovoljnega dela sem dobila leta 1997 na
celjski zdravstveni šoli. Dijaki so nam uĉiteljem zdravstvene nege
predstavili delo prostovoljcev. Ţe takrat sem ĉutila, da bi bilo to delo zame.
Z dijaki sem zaĉela s prvimi pogovori o prostovoljstvu. V veliki meri so se
dijaki pozitivno odzvali. Pisalo se je šolsko leto 1997/98. Dogovorila sem
se s pionirji prostovoljstva starejših, z Emo Kolmanko, Violo Bertalaniĉ in
Sonjo Kolbl za prve obiske naših dijakov prostovoljcev v Domu starejših
Rakiĉan. Zaĉetki so bili teţki. Pri dijakih sem ĉutila strah pred neznanim, a
je veĉina skrbi minila ob sreĉanju s stanovalci. Naslednje šolsko leto smo
prostovoljstvo razširili v Dom starejših obĉanov Lendava, Dom Lukavci in
v Vrtec Lavra Murska Sobota. Za prostovoljno delo v Lukavcih je zasluţna
Metka Moĉnik, v domu starejših Lendava Joţica Hozjan in v vrtcu Lavra
Joţica Merlak in Damjana. Sledilo je prostovoljno delo naših dijakov v
bolnišnici. Veĉ kot deset let sta to delo iz srca opravljali Anica Cor iz
bolnišnice in mentorica šole Gena Virag. Sledilo je prostovoljstvo v Domu
starejših Ljutomer, pod okriljem Nataše Šumak, vdane prostovoljstvu in
pomoĉi potrebnim.
Mreţa prostovoljstva zdravstvene šole se širi in dobiva svoje razseţnosti.
V lanskem šolskem letu je prostovoljstvo zaţivelo v DOSOR-ju, Domu
starejših obĉanov Radenci, v Domu Janka Škrabana Beltinci in v Društvu
paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Pridruţile so se nam nove mentorice
prostovoljstva: Danijela Zelko Škaliĉ, Tatjana Pernat, Romana Vozliĉ in
Sabina Jaklin.
73
Vodstvo šole in prostovoljstvo
Pri prostovoljstvu je gotovo najpomembnejši prostovoljec. Pravo
prostovoljstvo lahko zaţivi le ob povezovanju in delu vseh subjektov:
mentor, prostovoljec, varovanec, gostujoĉa organizacija in ravnatelji šol.
Razumevanje in podpora ravnateljev sta kljuĉnega pomena za razvoj
prostovoljstva. V ĉasu ravnateljice Marije Zadravec je prostovoljstvo
zaţivelo, zdaj zori pod ravnateljevanjem Zlatke Lebar. Obe sta poklicno in
osebno predani prostovoljstvu in mladim, za kar smo jima vsi, dijaki in
uĉitelji, zelo hvaleţni.
Namen in cilji prostovoljnega dela
Namen prostovoljnega dela je prispevati k razvijanju prostovoljskih in
humanitarnih dejavnosti, socializacija dijakov za aktivno socialno delo,
preventiva psihosocialnih motenj v mladosti in izkustveno uĉenje.
Cilji prostovoljstva so: razvijanje odgovornosti pri mladostniku,
spoštovanje soĉloveka, sprejemanje drugaĉnosti, strpnost, spoznavanje
sebe in osebnostna rast, sposobnost videti drugega ĉloveka in ga
razveseliti, koristna uporaba prostega ĉasa …
Dober začetek in dobro počutje prostovoljcev
Zaĉetna faza v projektu prostovoljnega dela je informiranje dijakov. To
izvedemo obiĉajno v mesecu septembru, v zaĉetku novega šolskega leta.
Prve informacije o prostovoljstvu posredujemo dijakom preko oglasne
deske z razliĉnimi plakati in z brošuro o izbirnih vsebinah šole. Naslednji
korak so pogovori o prostovoljstvu v razrednih skupnostih. Dijaki, ţe
izkušeni prostovoljci, in mentor predstavimo delo prostovoljcev. V
posameznem razredu si dijaki izberejo dijaka – prostovoljca –
koordinatorja. Le-ta je poglobljena vez med prostovoljci razreda in
mentorjem. Po informiranosti sledi dijakova odločitev, da postane
prostovoljec. Zdaj smo dolţni ugotoviti interese in ţelje posameznika
prostovoljca. V pomoĉ so nam razliĉni vprašalniki in intervjuji, bistvo pa
je ugotoviti pri posamezniku njegove interese in lastnosti in le-te uskladiti
z lastnostmi, potrebami in ţeljami organizacije in oseb, katerim bodo
prostovoljci nudili pomoĉ. Pri tem upoštevamo naĉelo: POSTAVIMO
PRAVEGA ČLOVEKA NA PRAVO DELOVNO MESTO!
74
Prostovoljec se mora vedno sam odloĉiti, v kateri dejavnosti bo delal. Ĉe
bomo to upoštevali, bo zadovoljstvo pri prostovoljcu, prejemniku pomoĉi
in osebju organizacije oziroma zavoda. Ko smo skupaj s prostovoljcem
doloĉili podroĉje delovanja, sledi uvajanje v delo. To so sestanki
prostovoljcev v manjših skupinah na istem podroĉju delovanja. Uvajanje je
kratko, izkušnje kaţejo, da se prostovoljci najbolj izobraţujejo ob samem
delu.
Za vse dijake – prostovoljce, mlajše od osemnajst let, moramo imeti
soglasje staršev. Starši morajo podpisati, da se strinjajo z delom svojega
otroka.
Uvodnim sreĉanjem, sestankom in pogovorom z mentorjem, sledi
konkretno prostovoljno delo z bolnikom, starostnikom, invalidom,
otrokom ... Sreĉanja so lahko tedenska, trajajo od 6 mesecev do veĉ let,
tako kot podpišemo pogodbo o prostovoljstvu – pravi prostovoljci pogodbo
podaljšujemo, iz leta v naslednje leto, iz dijaka v študenta.
Spremljanje dela in supervizija prostovoljcev
Spremljanje in vodenje prostovoljcev je hkrati najveĉja podpora
posamezniku prostovoljcu. To najveĉkrat opravlja mentor oziroma
organizator, lahko tudi druga strokovna oseba in izkušeni prostovoljci,
vendar ti le ob rednih stikih z mentorjem. Ĉe prostovoljce usmerimo zgolj
v delo in njihovega dela ne spremljamo sistematiĉno, jih bo veĉina delo
kmalu opustila. Vsako spremljanje in vodenje prostovoljcev mora biti
opravljeno na naĉin, ki ni ţaljiv za prostovoljca. Še posebej je pomembno
podpreti prostovoljca ob kriznih situacijah. Prostovoljci, ki so deleţni
dobre podpore, opravljajo svoje delo bolj zavzeto in boljše. Tudi priznanja
in majhne nagrade bodo prostovoljcem v spodbudo in motivacija za
nadaljnje delo.
Najpogostejše aktivnosti naših prostovoljcev:
 obiski varovancev in razliĉne aktivnosti v Domu starejših Rakiĉan,
Splošni bolnišnici Murska Sobota, Domu Janka Škrabana Beltinci,
DOSOR-ju Radenci, Domu starejših Lendava, domu Lukavci, Domu
starejših Ljutomer;
75
 Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije: tedensko spremljanje
pri kegljanju v Radencih, sodelovanje pri razliĉnih aktivnostih
društva;
 Vrtec Lavra Murska Sobota: tedenski obiski in varstvo otrok;
 Obmoĉno zdruţenje Rdeĉega kriţa Murska Sobota: sodelovanje pri
razliĉnih aktivnostih;
 Hiša sadeţi druţbe Murska Sobota: vkljuĉevanje v veĉ aktivnosti;
 Slovenska filantropija: sodelovanje na Festivalu prostovoljstva
mladih in drugih aktivnostih;
 sodelovanje na Festivalu starejših v Cankarjevem domu v Ljubljani;
 sodelovanje na razliĉnih prireditvah in okroglih mizah v okviru
prostovoljstva v Pomurju in v Sloveniji;
 sodelovanje pri aktivnosti Društva medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Pomurja;
 sodeluje na Forumu o prostovoljstvu na Ministrstvu za šolstvo in
šport;
 sodelovanje na kongresih prostovoljstva;
 sodelovanje v razpravah pri predlogu Zakona o prostovoljstvu;
 sodelovanje s prostovoljci pomurskih srednjih in posameznih
osnovnih šol;
 mnoge druge aktivnosti.
Mladi člani Rdečega kriţa sodelujejo v tekmovanju prve pomoči kot modeli, maj 2007
76
Druţabne igre v Domu starejših Rakičan z nekdanjo ravnateljico Heleno Ravnič, april 2008
77
Tamara Car in Barbara Kralj
skupaj z go. Frančiško prepevata
SVETO NOČ, december 2008
Okrogla miza o prostovoljstvu –
sodelujejo Viola Bertalanič,
Marija Horvat, Irena Kumer,
Angelca Sobočan, dijaki
pomurskih šol, april 2005
Predstavniki Slovenske
filantropije, Sadeţi druţbe,
Pomursko društvo za krepitev
socialnega dela in prostovoljke
Anja, Patricija in Katja, april 2009
78
Anja, Katja, Patricija merijo krvni
pritisk v BTC-ju, april 2008
Druţenje v Domu starejših
Rakičan, Uroš in Egon spremljata
pevke
Boţič v Domu starejših Rakičan,
december 2009
79
Zasluţna priznanja prostovoljcem
V veĉ kot desetletnem prostovoljnem delu naše šole smo dobili veliko
ustnih in tudi pisnih priznanj tako dijaki, kot tudi mentorji. Priznanja in
pohvale šole je prejelo veĉ kot 200 dijakov. Leta 2003 je bil NAJ
PROSTOVOLJEC SLOVENIJE Tomaţ Rantaša, ki je vestno opravljal
veĉletno prostovoljstvo v Domu starejših Rakiĉan. Uroš Raščan je
opravljal prostovoljno delo v Domu starejših Rakiĉan in v Splošni
bolnišnici Murska Sobota. Uroš je bil NAJ PROSTOVOLJEC leta 2005.
Istega leta je dobila priznanje Mojca Matiš, ki je opravljala prostovoljno
delo v Domu starejših Rakiĉan. Letos so dobili priznanje na drţavnem
nivoju dijaki 4. d razreda, kot Razred prostovoljstva - za opravljanje
prostovoljstva v razliĉnih organizacijah in dejavnostih.
Tomaţ Rantaša, Naj prostovoljec z ravnateljico Zlatko Lebar in koordinatorico prostovoljstva
v Domu starejših Rakičan Sonjo Kolbl v Ljubljani , maj 2004
80
Sprejem priznanja Razred prostovoljstva na Brdu pri Kranju, junij 2010
Nov zagon za delo
Na svoji poti prostovoljstva sem doţivela veliko lepega. Nikoli ne bom
pozabila dneva, ko sta se prišla od mene poslovit moja prostovoljca Grega
in Leon. Podarila sta mi brošuro o prostovoljstvu. V njej sta z besedami in
slikami opisala naše skupno triletno delo. Danes je Grega dipl. socialni
delavec, Leon pa dipl. zdravstvenik, sama pa iz njunih besed dobivam nov
zagon za delo z mojimi dijaki in prostovoljci.
Gregove in Leonove besede o prostovoljstvu
Za prostovoljno delo sva prviĉ slišala v drugem letniku srednje
zdravstvene šole, ko sva na panoju zagledala velik plakat, ki naju je
pritegnil. Takrat še nisva vedela, v kaj se podajava, a sva dojela bistvo
takšnega dela skozi vsa leta, ko sva obiskovala predvsem otroke v vrtcu
Lavra. To je potekalo kot sprošĉeno druţenje in igra z otroki. Nanje sva se
zelo navezala. Postali smo prijatelji in vedno se veseliva ponovnega
sreĉanja z otroki, kot tudi otroci z nama.
81
Edvard Jakšič
UČENJE DIJAKOV ZDRAVEGA NAČINA ŢIVLJENJA
Naša šola je v šolskem letu 2008/09 kandidirala za naziv zdrave šole in ga
je tudi dobila. Naziv podeljuje Inštitut za varovanje zdravja RS, neposredni
partner in pomoĉnik v lokalnem okolju pa je Zavod za zdravstveno varstvo
Murska Sobota.
Na šoli smo izdelali plan dela, ki smo ga uspešno uresniĉili in realizirali ţe
drugo leto.
V programe zdrave šole so se
v obliki razliĉnih aktivnosti
prostovoljno vkljuĉili naši
uĉitelji. V teh dveh letih smo
bili uspešni predvsem v
naslednjih aktivnostih:
- ĉez celo leto spremljamo
koledar
zdravja
in
posameznemu
dnevu
namenimo
nekaj
minut
šolskega radia, postavimo
stojnico v šoli ali v centru mesta (svetovni dan zdravja, dan boja proti
AIDS-u, …),
82
- skrbimo za ĉistoĉo v okolici šole in organiziramo ĉistilne akcije po
posameznih razredih,
- ob dnevu zemlje v okolici šole posadimo nekaj dreves,
- veĉkrat na leto v nakupovalnem centru ali v centru mesta organiziramo
brezplaĉno merjenje krvnega pritiska,
- na šoli dajemo poudarek zdravi prehrani in dijake spodbujamo, da se
redno udeleţujejo dopoldanske malice, ki jo imamo organizirano na šoli,
ter z vodstvom šole poskušamo najti moţnost preskrbe sveţega sadja za
dijake kar dnevno,
- sodelujemo z mediji javnega obvešĉanja, ki širši javnosti predstavljajo
naše delo,
- v sodelovanju z Rdeĉim kriţem Slovenije na šoli organiziramo
krvodajalske akcije in s tem dejanjem smo marsikateremu bolniku ali
poškodovancu rešili ţivljenje,
- s svojim delovanjem vzpodbujamo lokalno skupnost za skrb za zdravje,
- v sodelovanju z ZZV Murska Sobota delimo brošure za promocijo
zdravja,
- sodelujemo z okoliškimi vrtci in otrokom predstavljamo naše delo,
- organiziramo zbiranje odpadnih kartuš.
Z aktivnostmi bomo vsekakor nadaljevali in tako pripomogli k lepšemu
jutri.
Mira Vaupotič
POUK TUJIH JEZIKOV SKOZI ČAS
Nemščina
Spomladi leta 1985 sem diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na
smeri germanistika. Takoj sem zaĉela z iskanjem sluţbe. Prijavila sem se
na razpise na šestih šolah in na razliĉnih koncih Slovenije. Pozitiven
odgovor sem dobila od petih šol. Odloĉila sem se za srednjo zdravstveno
šolo v Murski Soboti. Tistega davnega leta 1985, pred ĉetrt stoletja torej,
sem tudi prviĉ prestopila prag te ustanove. Prišla sem na razgovor k
takratni ravnateljici, gospe Katarini Vinĉec. Spominjam se, kako sem z
mešanimi obĉutki ĉakala na tedaj zelo temaĉnem hodniku. Bilo me je
83
strah, ĉe sedaj pomislim nazaj, so me obdajali obĉutki groze. Vendar je ta
groza minila tekom razgovora z ravnateljico, ki mi je ostala v spominu kot
korektna oseba. Prvega septembra 1985 sem zaĉela pouĉevati nemšĉino in
anglešĉino. Kot uĉiteljica zaĉetnica sem bila le nekaj let starejša od svojih
uĉencev. Sprva ni bilo lahko, vendar sem se kar hitro vklopila v uĉni
proces. Na šolo sem prišla ravno tistega leta, ko je šoli grozila ukinitev
zaradi upada vpisa.
Tega leta me je takratni ravnatelj ljutomerske gimnazije povabil, naj
menjam šolo in zaĉnem pouĉevati v Ljutomeru. Ĉeprav mi je gimnazija v
Ljutomeru bila bliţe domu, se nekako nisem mogla posloviti od šole, ki
sem jo tekom prvega leta pouĉevanja vzljubila. Tega ne obţalujem, ĉeprav
moram vsak dan zato prevoziti kar nekaj kilometrov.
Danes poskušam primerjati materiale in pripomoĉke, ki smo jih imeli na
razpolago takrat, s temi, ki jih imamo na voljo sedaj. Vse, kar smo imeli,
sta bili kreda in tabla. Ĉe je bil sluĉajno v uĉilnici grafoskop, je bilo to ţe
pravo razkošje. Fotokopiranje? Iluzija. Prviĉ sem se sreĉala s
fotokopiranjem uĉnega gradiva leta 1989 v Nemĉiji, ko sem dobila
štipendijo na Goethe Institutu v Göttingenu.
Z leti je potem postalo tudi pri nas vse drugaĉe. Prva novost je bil
fotokopirni stroj, postopoma sem dobila v uĉilnico, v kateri pouĉujem,
kasetofon, pa projekcijsko platno, LCD projektor in raĉunalnik. Zdelo se
mi je, da ne potrebujem niĉesar veĉ. Vendar sem razmišljala napak.
Današnja ravnateljica, Zlatka Lebar, mi je avgusta 2005 ponudila
interaktivno tablo za uĉilnico nemšĉine. To je bila takrat novost, za katero
še nisem slišala. Moram priznati, da nisem bila prav niĉ navdušena.
Vendar so tablo, kljub mojemu negodovanju, namestili v uĉilnico. Hoĉeš
noĉeš sem se paĉ zaĉela z njo ukvarjati. Danes si veĉ ne predstavljam dela
v razredu brez interaktivne table, saj z njeno pomoĉjo razvijamo in
preverjamo bralno razumevanje, slušno razumevanje, ustvarjamo situacije
za igranje vlog ter urimo pisanje. Tablo uporabljamo za bogatenje
besednega zaklada in utrjevanje slovnice. Veliko se posluţujemo PRSodzivnikov. Te uporabljamo preteţno za preverjanje besedišĉa in slovnice,
saj uĉitelju omogoĉajo sprotno kontrolo in stalno spremljanje napredka
dijakov. V minulih štirih letih, odkar imamo na šoli te odzivnike, sem za
84
pouk pripravila ţe kar lepo število vaj, v zadnjih petih letih se je nabrala
kar obseţna zbirka gradiva za delo z interaktivno tablo.
Ko sem prišla na šolo, je pouĉeval nemšĉino in anglešĉino Marjan Pavliĉ.
Tekom let se je vpis poveĉal in pridruţili so se nama še Daniel Donša, Saša
Utroša, Andrea Benkoviĉ, Slava Just. Danes pouĉujeva nemšĉino s
kolegico Alenko Lapoši Škafar, nekaj ur pa dopolnjuje kolegica Slava Just
z Biotehniške šole v Rakiĉanu. Pred mojim prihodom na šolo so pouĉevali
nemšĉino še Dora Minko, Amalija Prelog in Vlado Kolmaniĉ.
Naši dijaki so dosegali lepe uspehe na razliĉnih tekmovanjih tako doma kot
tudi v tujini. Veĉ let smo sodelovali na mednarodnem literarnem nateĉaju
»Literatur überwindet Grenzen«, ki ga je organizirala zaloţba Perplex iz
Gradca. Tako so moje dijakinje dosegle na mednarodnem tekmovanju
dvakrat drugo in enkrat tretje mesto. Leta 2005 je Ljiljana Bruĉić zasedla
tretje mesto s svojim esejem na temo »Abschied« (Slovo), leta 2007
Sandra Topiĉ drugo mesto s sestavkom na temo »Vertrauen« (Zaupanje),
leta 2008 Patricija Bratuša drugo mesto z besedilom na temo »Sehnsucht«
(Hrepenenje).
Vsako leto se udeleţujemo drţavnega tekmovanja v znanju nemšĉine za
druge in tretje letnike. Tudi na tem tekmovanju smo dosegli ţe lepe
uspehe, imeli smo dijake, ki so bili med najboljšimi, dva sta dosegla celo
zlato priznanje: Ciril Ošlaj pod mentorstvom profesorice Alenke Lapoši
Škafar in Damir Grlec pod mojim mentorstvom. V letošnjem šolskem letu
smo dosegli dve bronasti priznanji in štiri srebrna priznanja.
Dijaki vsako leto tekmujejo na bralnem maratonu in bralnem tekmovanju
Pfiffikus, ki ju organizira Center Oxford. Zanimanje pri dijakih je vsako
leto veliko.
V okviru odprte šole smo posneli nekaj skeĉev v nemšĉini, izdelovali pa
smo tudi pustne maske in se predstavili na Festivalu vzgoje in
izobraţevanja v Celju, kjer smo bili prava atrakcija. Vsako leto na šoli
obeleţimo 26. september, evropski dan jezikov.
85
Ob mojem prihodu je na šoli prevladovala nemšĉina, le nekaj uĉencev se je
uĉilo anglešĉino, danes pa je to precej drugaĉe, saj je tudi pri nas zaĉela
anglešĉina izpodrivati nemšĉino. S prenovitvijo programov pa smo dobili
na šolo tudi drugi tuji jezik oziroma tuji jezik stroke, ki ga imajo dijaki vsa
štiri leta. Torej se vsak dijak naše šole uĉi tako nemški kot tudi angleški
jezik. Pouk jezika stroke zahteva veliko dodatnega dela, saj v okviru
drţave niso pripravljeni ustrezni programi in gradiva, tako da moramo
uĉitelji vso naĉrtovanje opraviti sami. Trenutno se jezika stroke uĉijo dijaki
prvih, drugih in tretjih letnikov. Zanje sem pripravila ustrezne skripte.
Latinščina
Vse od ustanovitve šole pa do prenove programov je bila latinšĉina
obvezni predmet.
Ţal pa prenovljeni program izobraţevanja tega jezika veĉ ne vsebuje, kar je
nedvomno osiromašenje za boljše dijake, ki se odloĉijo za študij medicine.
Latinšĉino so pouĉevali Vincenc Lenart, Štefan Smej, Joţe Sukiĉ, Ciril
Koštrica, Avgust Kociper in Klaudija Sedar.
Angleščina
Anglešĉino so na šoli razen naju z Marjanom Pavliĉem pouĉevali še Irena
Gabor, Amalija Prelog, Joţe Hradil, Daniel Donša, Tanja Bela, Tina Kur.
Danes ta jezik pouĉujeta Renata Roţanc in mag. Sonja Slana.
Tudi pri anglešĉini se dijaki udeleţujejo razliĉnih tekmovanj in dosegajo
lepe rezultate. Vsako leto imajo moţnost udeleţbe na bralnih tekmovanjih,
in sicer Epi Reading Badge in Bookworm, kjer dobivajo razliĉna priznanja.
Zanimanje dijakov za bralna tekmovanja je vsako leto veĉje.
Prav tako se udeleţujejo regionalnih in drţavnih tekmovanj v znanju
anglešĉine za tretje letnike. Vzporedno potekata dve tekmovanji; Poliglot,
tekmovanje, ki je namenjeno srednjim poklicnim in tehniškim šolam,
tekmovanje IATEFL pa je namenjeno vsem srednješolcem. V šolskem
letu 2009/10 je IATEFL prviĉ organiziral tudi tekmovanje za druge letnike,
kjer so tri naše dijakinje dosegle zlato priznanje na drţavni ravni.
Dijaki imajo tudi moţnost tridnevne ekskurzije v London, kjer lahko
praktiĉno preizkusijo, kar so se nauĉili.
86
V šolskem letu 2001/2002 so dijaki pod mentorstvom Daniela Donše
pripravili skeĉe v angleškem jeziku. Istega leta sta pod najinim
mentorstvom izšli dve številki angleško nemškega ĉasopisa z naslovom
ENDE (English – Deutsch).
Jana Bučar
POUČEVANJE PRVE POMOČI NA NAŠI ŠOLI
Znanje prve pomoĉi v primerih, ko je ogroţeno naše zdravje ali ţivljenje je
izredno pomembno in nepogrešljivo za vse, še posebej pa v srednjih
zdravstvenih šolah, kjer »kujemo« bodoĉe zdravstvene delavce.
V programu tehnik zdravstvene nege, ki se z letošnjim šolskim letom
izteka, je bila in je še prva pomoĉ in nujna medicinska pomoĉ del predmeta
zdravstvena nege in prve pomoĉi, prav tako je v prenovljenem programu
zdravstvena nega in programu bolniĉar-negovalec. Število ur je ostalo
nespremenjenih in obsega 70 ur.
Pouk: teorija, vaje, praksa
Pouk poteka v dveh oblikah: 35 ur teoretiĉnega dela s celotnim razredom
in 35 ur vaj, pri katerih se razred deli v dve skupini. V zadnjem desetletju
pouĉuje teorijo in vaje en uĉitelj in na ta naĉin uĉinkoviteje povezuje
obravnavane uĉne vsebine pri teoriji in vajah. Zaradi manjšega števila
dijakov pri vajah, te omogoĉajo praktiĉno urjenje, preverjanje in utrjevanje
praktiĉnih in teoretiĉnih vsebin. Poseben poudarek je na oţivljanju,
zaustavljanju krvavitev, imobilizaciji pri zlomih in oskrbi razliĉnih
poškodb. Pri pouku uporabljamo sodobna uĉila: lutke za oţivljanje
odraslega, malega otroka in dojenĉka, improvizirane in standardne
opornice za imobilizacijo, dijaki pa se seznanijo tudi s pripomoĉki, ki se
uporabljajo pri nujni medicinski
pomoĉi.
Pouk prve pomoči pri vajah v kabinetu
Vsako leto v okviru strokovne
ekskurzije obišĉemo Reševalno
postajo v Ljubljani, kjer si dijaki
87
ogledajo dispeĉerski center, spremljajo sprejem nujnih klicev ter pripravo
in izvoz reševalcev na intervencijo. Tako lahko neposredno zaĉutijo
delovni utrip njihovega vsakdanjika in zaĉutijo odgovornost, ki jih ĉaka v
bodoĉem poklicu.
Za boljšo povezanost z resniĉnim ţivljenjem in prakso smo v izbirnih
vsebinah dijakom ponudili tudi ogled reševalne postaje v našem okolju. V
preteklih letih smo sodelovali s pomurskimi reševalci Zdravstvenega doma
Murska Sobota, ki so nam omogoĉili ogled reanimobila z vso pripadajoĉo
medicinsko tehniĉno opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu ter
pokramljali z dijaki o njihovem zahtevnem delovniku. Taka sreĉanja so
nadvse dobrodošla, saj dijakom predstavljajo strokovni in karierni izziv in
si jih ţelimo tudi v bodoĉnosti. Morda bi si morali cilje zastaviti bolj smelo
in del praktiĉnega pouka razširiti tudi na to podroĉje.
Tekmovanja
Praktiĉno znanje dokazujemo in izboljšujemo tudi z udeleţbo na
tekmovanjih. Udeleţujemo se tekmovanj srednjih zdravstvenih šol in
regijskih preverjanj usposobljenosti ekip prve pomoĉi civilne zašĉite in
rdeĉega kriţa pod okriljem Uprave RS za zašĉito in reševanje. Na teh
tekmovanjih ima poleg teoretiĉnega in praktiĉnega znanja posebno vlogo
timsko delo, s katerim se dijaki sreĉujejo pri praktiĉnem pouku. Skupina
ima vodjo, ki mora usklajevati delo ĉlanov ekipe in se prilagajati trenutni
situaciji. Resniĉnost in nepredvidljivost situacij ter timsko delo sta eni
pomembnejših izkušenj, ki si jih pridobijo sodelujoĉi dijaki.
88
Zmagovalna ekipa iz leta 2007, v
Murski Soboti, na delovni točki
pri oskrbi poškodovancev pod
budnim očesom ocenjevalne
komisije
Dijaki: Domen Gujtman.
Barbara Košalin, Ksenija
Kuzma, Andrej Ţerdin, Helena
Rojko in Sandra Klemenčič.
Mentorja: Jana Bučar in Silvo
Kociper
Pogosto organizatorji sreĉanja povabijo na preverjanja znanja tudi ekipe iz
sosednjih drţav, Hrvaške in Madţarske. Na teh tekmovanjih z mednarodno
udeleţbo se naši dijaki odliĉno znajdejo, kar potrjujejo njihovi uspehi. V
letih 2007 in 2008 so naše ekipe zasedle v svoji kategoriji zasluţeno prvo
mesto, v absolutni konkurenci med vsemi sodelujoĉimi ekipami pa so
zasedli ĉetrto oziroma tretje mesto. Naš uspeh je bil odmeven tudi v širšem
pomurskem prostoru in medijih.
Zmagovalna ekipa z mentorico Jano Bučar leta 2008 v Ljutomeru
Dijaki: Valentina Smodiš, Damir Grlec, Anita Gorčan, Marko Novak, Sandra Lesic - vodja
ekipe, Katja Fodor in Mateja Mencigar
89
Medpredmetno povezovanje
Sodobna tehnologija je vplivala tudi na
pouk prve pomoĉi. Ĉeprav na šoli za
pouk prve pomoĉi nimamo stalne
uĉilnice z raĉunalnikom, smo iznajdljivi
in se kot pri prvi pomoĉi na kraju
dogodka
tudi
tu
prilagajamo
okolišĉinam.
Mladi
odrašĉajo
z
raĉunalniško
tehnologijo in z veseljem brskajo po
internetu, kjer z usmerjanjem uĉitelja
tudi na ta sodoben in njim blizu naĉin,
pridobivajo znanja na strokovnem
podroĉju. Bolj radovedni in nadobudni
pripravijo del uĉne snovi in jo z uporabo interaktivnih tabel in e-gradiv
predstavijo sošolcem.
Lep primer je plakat, ki ga je leta 2007 prevedel iz anglešĉine naš dijak
Dominik Lebar.
Dijaki predmet poleg tesne povezanosti z drugimi strokovnimi predmeti
kot sta zdravstvena nega in anatomija ter kot z ţe omenjeno informatiko,
povezujejo tudi z znanjem tujih jezikov. Novosti na strokovnem podroĉju
povzemamo tudi v teh.
Znanje prve pomoči je naš vsakodnevni spremljevalec
Vsakodnevno smo priĉe nesreĉam in dogodkom, ko se nenadno poslabša
zdravje posameznika, ali pa je celo v nevarnosti njegovo ţivljenje. Pravni
predpisi republike Slovenije obvezujejo vsakega obĉana, da v nujnih
primerih po svojih moĉeh nudi prvo pomoĉ ogroţenemu. Nujnost je
opredeljena kot edina prednost in pomeni za vsakega zdravstvenega
delavca dolţnost nudenja prve pomoĉi, ki je mnogo širša, saj je
opredeljena kot nujna medicinska pomoĉ. Poleg pravne in kazenske
odgovornosti pa zdravstvene delavce obvezuje tudi etiĉni vidik, ki ima
izhodišĉe v naĉelih strokovnih kodeksov. Ravno etiĉni vidik je tisti, ki naj
bi bil spodbuda za visoko profesionalnost in strokovnost ter pridobivanje
novega znanja.
90
Prva pomoĉ in nujna medicinska pomoĉ so zaradi vsega navedenega
strokovne vsebine, ki morajo imeti v izobraţevanju bodoĉih zdravstvenih
tehnikov, medicinskih sester in zdravstvenikov pomembno mesto.
Irena Šumak
POUČEVANJE IN ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA
Kakšen čudeţ je novo ţivljenje, kakšen čudeţ je rojstvo in rast!
To novo ţivljenje je samo tvoje, a je v njem kri moje krvi.
Sebe vidim v tvojih pogledih, v gibih in hoji, v barvi oči.
Sebe slišim v tvojih besedah, v glasu in molku, v sli besedi.
V tvojih korakih so moji koraki. In so nadaljevanje moje poti. (Tone Kuntner)
Dijaki prihajajo v srednje zdravstvene šole v Sloveniji s petnajstimi leti.
Na šolanje prihajajo z razliĉnimi interesi in z razliĉnimi videnji svojega
bodoĉega poklica. Uĉitelj zdravstvene nege ima zelo pomembno vlogo, saj
je dolţan dijaka popeljati v zdravstveno nego kot stroko, ki deluje v okviru
zdravstvenega varstva in obsega razliĉne druţbene aktivnosti, ravnanj
posameznikov in skupin, ki so usmerjene v ohranitev, krepitev in povrnitev
zdravja.
Zdravstvena nega otroka in mladostnika
Modul zdravstvena nega otrok in mladostnikov vsebuje naslednje
vsebinske sklope:
- zdravstvena dejavnost in ţivljenjske aktivnosti v zdravstveni negi
otroka in mladostnika
91
- diagnostiĉno-terapevtski posegi in postopki v zdravstveni negi otroka
in mladostnika
- zdravstvena nega otroka in mladostnika pri razliĉnih bolezenskih
stanjih
Dijaki morajo znati, razumeti in uporabljati definicijo zdravstvene nege po
Virginii Henderson.
Dijake nauĉimo aktivnosti zdravstvene nege v zvezi z osnovnimi
potrebami ĉloveka, otroka in mladostnika. Naloga medicinske sestre
(vkljuĉujem srednjo medicinsko sestro in diplomirano medicinsko sestro)
je, da ĉloveka, bolnega ali zdravega, podpira pri izvajanju aktivnosti, ki bi
jih sicer izvajal sam, da bi zadovoljil svoje osnovne potrebe, ĉe bi imel za
to voljo, moĉ ali znanje. Pacientu pomagamo, da postane ĉim prej
neodvisen. Ĉe pa pacient (otrok, starostnik, huda bolezen) ne more sam
zadovoljiti osnovnih ĉlovekovih potreb, mu pri tem pomaga medicinska
sestra. Vedno dela tako, kot bi to nemoĉen storil sam, ĉe bi bil zato
sposoben. Aktivnosti so torej pomoĉ, vzpodbuda in vĉasih posamezne
aktivnosti namesto pacienta. Ko ĉlovek ne more zadovoljiti ene ali veĉ
osnovnih potreb, je naloga medicinske sestre, da z aktivnostmi pripomore
k zadovoljevanju le-teh.
Urška Lang z dojenčkom
92
Delo po procesu zdravstvene nege poteka skozi pomembne faze, ki se med
seboj povezujejo in nadgrajujejo. Potekajo lahko zaporedno ali pa se
prepletajo.
Prva faza procesa zajema sistematiĉno zbiranje podatkov o pacientu,
identificiranje splošnih in specifiĉnih problemov, analiza podatkov,
oblikovanje negovalnih diagnoz in ciljev zdravstvene nege. Cilji
zdravstvene nege so postavljeni na osnovi negovalne diagnoze in so vedno
usmerjeni k bolniku kot ĉloveku. Dijak mora razlikovati negovalno in
zdravniško diagnozo. Sledi naĉrtovanje intervencij zdravstvene nege,
izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege. S sprotnim vrednotenjem
pravoĉasno ugotavljamo spremembe pri pacientu in neuĉinkovitost
intervencij zdravstvene nege. Na spremembe moramo pravoĉasno reagirati.
Konĉno vrednotenje je potrebno izvesti za vsako negovalno diagnozo
posebej. Vrednoti se skupaj s pacientom, ĉe je potrebno tudi s ĉlani
druţine. Oceni se vrednotenje ciljev. Ĉe so cilji doseţeni, je proces
zdravstvene nege zakljuĉen. Doseţeni cilji se odraţajo v stanju, obnašanju
in ravnanju pacienta. Vrednotenje se zapiše v poroĉilo o zdravstveni negi.
Dokumentiranje negovalnih intervencij
Darjan Zorko in Martina Kramberger
Z dijaki opravljamo praktiĉni pouk na otroškem oddelku v zadnjem,
ĉetrtem letniku šolanja, na oddelku za dojenĉke in malĉke ter predšolske,
šolske otroke in mladostnike do 18. leta starosti.
Zjutraj, ko pridemo na praktiĉne vaje, nam medicinska sestra poda ustno in
pisno poroĉilo o stanju in potrebah otroka. Pregledamo temperaturni list in
negovalno dokumentacijo. S pomoĉjo podanih informacij in ocene
93
otrokovega stanja, glede na 14 ţivljenjskih aktivnosti, izpostavimo
negovalne probleme pri otroku.
Postavimo si cilje, naĉrtujemo negovalne intervencije in jih tudi izvajamo.
Opazujemo reakcijo pacienta na intervencije. Rezultate vrednotimo.
Danes govorimo o sodobni zdravstveni negi, katere izvajalec je medicinska
sestra. Prav mladi – dijaki so posebej sprejemljivi za nova znanja, zato
menim, da smo uĉitelji zdravstvene nege poklicno odgovorni za
pouĉevanje in izvajanje sodobne zdravstvene nege. Sodobna zdravstvena
nega pa poleg teoretiĉnih in praktiĉnih znanj, mora vkljuĉevati zlasti veliko
pozitivnih vrednot v podobi sleherne medicinske sestre.
Dijaki 4. d razreda, šol. l. 2006/2007
94
Danijela Zelko-Škalič
V SKRBI ZA DUŠEVNO ZDRAVJE NAŠIH MLADOSTNIKOV
ČESAR SE MLADOST NAVADI, STAROST OHRANI.
(angleški pregovor)
Ko slika pove več kot tisoč besed …
Pri vsakodnevnem delu z mladimi
opaţamo, da je mladostništvo res
obdobje
nasprotij.
Je
obdobje
pospešenih telesnih sprememb, obdobje
psihološkega dozorevanja in razvoja
socialnih spretnosti in vešĉin. Gre pa
tudi za obdobje ogromnih zmogljivosti
za izpolnjevanje ciljev, vendar ne pa
tudi ĉas za njihove izpolnitve. Zaradi številnih razvojnih nalog in
sprememb, s katerimi se mladostniki sooĉajo v adolescenci, jih
strokovnjaki obravnavajo ţal kot ranljivo skupino, ki pa si mora zasluţiti
posebno pozornost.
Pa se sprašujemo, kateri so tisti kriteriji, kazalci, po katerih lahko
sklepamo na duševno zdravje naših mladostnikov.
Ĉe ţe uporabljamo klišejske pregovore, da na mladih svet stoji, naj dodam,
da gredo vsi današnji svetovni nazori na tem podroĉju v prid mladih.
Mladi so danes tu, odprti in pripravljeni na sodelovanje in mnogokrat so
lahko enakovreden partner v vseh pogledih. Mladi s svojo
neobremenjenostjo in z inovativnimi pogledi preseneĉajo tudi najveĉje
skeptike. Pomembno je, da dobijo priloţnost, da svoje znanje dokaţejo in s
tem opozorijo druţbo nase. Odrasli se morajo znebiti stereotipov in
pozabiti morajo na to, kako je bilo vĉasih. Temeljna napaka, ki jo na ţalost
delajo mnogi, je mišljenje, ko smo bili mi mladi ... Strinjamo se, da je bila
vloga mladih pred petdesetimi leti drugaĉna kot je danes, a ne pozabimo
tudi, da se ĉasi spreminjajo. Pomembno se je zavedati, da mladi svetovno
predstavljajo ogromno populacijo in dejstvo je, da nekoĉ bodo oni tisti, ki
bodo imeli ta svet v svojih rokah. Lahko bodo postali med drugim
gospodarstveniki, politiki, novinarji, zdravniki, ekonomisti, pravniki,
95
uĉitelji in tudi mi bomo v tretjem ţivljenjskem obdobju odvisni od njih.
Dajmo jim moţnost, da se zaĉnejo uĉiti ţe danes, saj bo jutri lahko ţe
prepozno. Da bodo uspeli v 21. stoletju, morajo mladi izuriti svoje zanje na
mnogih podroĉjih, kot so medsebojni odnosi, kreativno reševanje
problemov in planiranje za prihodnost.
Poudarila bi rada, da se mladi zavedajo pomembnosti izkušenj in cenijo
ter spoštujejo vlogo starejših v druţbi. Ĉe le dobijo priloţnost …
Mladi si ţelijo spoznavati in odkrivati svet, zato pogosto lovijo vsak
ţivljenjski trenutek, da bi spoznali in doţiveli ĉim veĉ. V šolo prihajajo
vedno znova, iz dneva v dan, s svojimi ţeljami, upanji in priĉakovanji.
Prihajajo pa tudi s skrbmi, strahom in nemirom.
Ali sploh znamo prisluhniti nemiru mladega ĉloveka?
Šola v sodobni druţbi bi naj bila šola za ţivljenje. Torej pomembno
poslanstvo šole kot institucije je vzgoja mladega ĉloveka. Bistvo šolanja ni
proizvajati uspešne posameznike, ampak pošteno in zdravo prihodnjo
generacijo. Poslanstvo zdravstvene šole pa je še toliko veĉje, saj se
pripravljajo na poklic, ki je neposredno povezan s potrebo po kvalitetni
zdravstveni vzgojenosti. Vrednot se mladostnika ne da nauĉiti, potrebno
mu jih je posredovati z naĉinom ţivljenja, skratka, vrednote mora uĉitelj
ţiveti. Neposredna vzgoja mladostnika s strani šole je moţna le, ĉe
mladostnik ĉuti, da ga sprejemamo takšnega kot je, da ga znamo usmerjati
k pozitivnim ciljem in da je pozoren na tisto, kar je v njih še zdravega.
Vzgoja je podroĉje srca.
Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota ţelimo prisluhniti mladim,
bodisi pri uĉnih predmetih, na praktiĉnih vajah ali pa preko najrazliĉnejših
dejavnosti in projektov.
PROJEKTNI TEDEN - UČNI PROCES KOT ODPRTOST ŠOLE
Vsebine projektnega uĉnega dela so zajete iz vsakodnevne ţivljenjske
situacije. Zahtevajo drugaĉno organizacijo (sama dejavnost se izvaja
veĉinoma izven šolskega prostora), metodo in tehnike dela kot pa
tradicionalni pouk. Najpomembnejši element projektnega dela pa je prav
gotova aktivna udeleţba dijakov, z upoštevanjem interesov, potreb in
sposobnosti. Tudi naravnanost projektnega uĉnega dela ţe sama po sebi
96
spodbuja udeleţence k medsebojnemu sodelovanju. Uĉna vsebina ni
omejena na en sam vir znanja, niti na en uĉni predmet.
V skladu z letnim delovnim naĉrtom smo v šolskem letu 2008/2009 izvedli
t. i. projektni teden za vse prve letnike, z naslovom Odnos mladih do
zdravja. Projektni uĉni proces je potekal v strnjeni obliki pet dni maja 2009
in je bil razdeljen na pet glavnih aktivnostih povezanih z zdravjem.
Dijaki vnašajo podatke v računalnike ţe na terenu. Dodatne informacije so v tem
trenutku iskali samo v knjigah, ker tam ni bilo internetne povezave
Katera vrsta polţa je ţe to?
97
Tatjana Pernat
USPEHI NAŠIH DIJAKOV NA VSAKOLETNEM DRŢAVNEM
TEKMOVANJU IZ ZDRAVSTVENE NEGE IN PRVE POMOČI
TER DRŢAVNEM TEKMOVANJU IZ POMOČI IN OSKRBE
Od leta 1996 se dijaki Srednje zdravstven šole Murska Sobota vsako leto
udeleţijo drţavnega tekmovanja iz zdravstvene nege in prve pomoĉi, kjer
preverijo svoje znanje na doloĉenem podroĉju in naveţejo stike z dijaki
ostalih srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji.
Prva tri tekmovanja iz podroĉja zdravstvene nege in prve pomoĉi so
obsegala dve temi za dijake 3. in 4. letnikov, kasneje pa samo eno. Poleg
tekmovanja na strokovnem podroĉju pa dijaki sodelujejo tudi na literarnem
in likovnem nateĉaju – na temo razpisanega gesla ob svetovnem dnevu
zdravja - 7. aprilu.
Leta 2004 so se dijaki prviĉ udeleţili drţavnega tekmovanje iz pomoĉi in
oskrbe, ki je potekalo v Celju in od takrat smo redni udeleţenci tudi tega
tekmovanja.
Leta 1996:
 1. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči Novo mesto
 Zdravstvena etika
 Zgodovina zdravstvene nege
o 4. mesto – Marija Brest – mentorica Saša Šabjan
Leta 1997:
 2. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Maribor
 Prva pomoĉ in nujna medicinska pomoĉ
 Zdravstvena nega otroka
o Priznanje – Evgen Šoštarič – mentorica Olga Lenart
Leta 1998:
 3. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Murska Sobota
98
o
o
o
o
o
o
 Zdravstvena nega ţene in matere
1. mesto – Nina Makovecki – mentorica Olga Lenart
1. mesto – Sandra Pučko – mentorica Olga Lenart
1. mesto – Petra Serec – mentorica Olga Lenart
 Zdrava prehrana
2. mesto – Monika Ţalik – mentorica Zlatka Lebar
3. mesto – Jerneja Zavec – mentorica Zlatka Lebar
4. mesto – Sabina Jaklin – mentorica Zlatka Lebar
Leta 1999:
 4. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Celje
 Zdravstvena nega infekcijskega bolnika
o Bronasto priznanje – Sabina Jaklin – mentorica Irena Šumak
Leta 2000:
 5. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Ljubljana
 Zdravstvena nega starostnika
o Bronasto priznanje – Aleksandra Reţonja – mentorici Jana Buĉar in
Gena Virag
Leta 2001:
 6. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Jesenice
 Zdravstvena nega kirurškega bolnika
Leta 2002:
 7. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Slovenj Gradec
 Preventiva in zdravstvena nega bolnika s
kardiovaskularnimi obolenj
o Bronasto priznanje – Daniela Henzel – mentorica Gena Virag
Leta 2003:
99
 8. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Izola
 Duševno zdravje in zdravstvena nega duševnega
bolnika
Leta 2004:
 9. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči Nova Gorica
 Prva pomoĉ in droga
 1. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Celje
 Pomoĉ in oskrba
o Bronasto priznanje – Leja Horvat – mentor Edvard Jakšiĉ
o Bronasto priznanje – Darja Smej – mentor Edvard Jakšiĉ
Leta 2005:
 10. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Novo mesto
 Prehrana dojenĉka
o Bronasto priznanje – Uroš Raščan – mentorica Irena Šumak
o Bronasto priznanje – Kristjan Vozlič – mentorica Irena Šumak
o
 2. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Novo mesto
 Pomoĉ in oskrba - Zdravo staranje
Leta 2006:
 11. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Maribor
 Zdravstvena nega onkološkega bolnika
 3. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Maribor
 Pomoĉ in oskrba starostnika
o Srebrno priznanje – Natalija Banfi – mentorica Joţica Jordan Eman
Leta 2007:
 12. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Murska Sobota
 Prepreĉevanje bolnišniĉnih okuţb
o Srebrno priznanje – Maja Broder – mentorica Irena Šumak
100
o
o
o
o
Srebrno priznanje – Tadeja Dolinščak – mentorica Irena Šumak
Srebrno priznanje – Darijan Zorko – mentorica Irena Šumak
Bronasto priznanje – Silvija Jurkovič – mentorica Irena Šumak
Bronasto priznanje – Ksenija Lutar – mentorica Irena Šumak
 4. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Murska Sobota
 Druţabništvo in komunikacija s starostnikom
o Srebrno priznanje – Tjaša Jaušovec – Danijela Zelko Škaliĉ
Leta 2008:
 13. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Celje
 Zdravstvena nega bolnika z obolenji prebavil
 5. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Celje
 Upoštevajmo ergonomska naĉela ter varujmo svoje
in varovanĉevo zdravje
o Srebrno priznanje – Tadeja Potrč – mentorica Tatjana Pernat
Leta 2009:
 14. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Ljubljana
 Zdrav stil ţivljenja mladostnika
 6. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Ljubljana
 Demenca
o Zlato priznanje – Andreja Lukač – mentorica Joţica Jordan Eman
101
o Bronasto priznanje – Sandra Jerebic – mentorica Joţica Jordan
Eman
o Bronasto priznanje – Aleksandra Novak – mentorica Joţica Jordan
Eman
Leta 2010:
 15. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –
Jesenice
 Moţganska kap in poškodbe glave
 7. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Jesenice
 Starostnik s posebnimi potrebami
o Srebrno priznanje – Tadeja Golob – mentor Silvo Kociper
o Bronasto priznanje – Santana Horvat – mentor Silvo Kociper
Ĉeprav naši dijaki vedno niso osvojili priznanj, se lahko pohvalijo z
mnogimi uspehi in doseţki na teh podroĉjih, saj ne šteje najveĉ priznanje,
temveĉ prijetno druţenje in novi prijatelji ter seveda najpomembnejše izkušnje in pridobljeno znanje.
Vsem udeleţencem in mentorjem iskrene ĉestitke za pogum in doseţene
rezultate.
102
Brigita Štumpf Sovič
SLOVENSKA BESEDA V OČEH NAJSTNIKA
Cankarjevega tekmovanja so se v preteklosti veĉinoma udeleţevali
gimnazijci, srednje strokovne šole smo se vkljuĉile razmeroma pozno; s
tekmovalkami iz naše šole smo se pridruţili leta 1997. Tekmovanje je bilo
stopenjsko, kar pomeni, da so osnovnošolci predstavljali 1. stopnjo, 1. in 2.
letnik srednješolcev je bila 2. stopnja, 3. in 4. letnik srednje šole pa 3.
stopnja.
Ponosni tekmovalci z zlatimi in srebrnimi priznanji leta 2004
Četica zlatih in srebrnih na podelitvi v Verţeju leta 2005
Zaĉeli smo s prvimi in z drugimi letniki. Gradivo je bilo enako, prav tako
toĉkovanje, ĉeprav je imel tudi takrat gimnazijski program veĉ ur
slovenšĉine, zato smo morali v strokovni šoli nameniti za priprave veliko
prostega ĉasa tekmovalcev in mentorjev. In tako smo bili tudi uspešni.
Zaĉeli smo leta 1997 in za šolsko tekmovanje se je prijavilo malo
103
dijakinj, šest deklet se je odloĉilo za dodatno delo – branje predpisane
knjige in dodatne literature, reševanje nalog objektivnega tipa in pisanje
literarnega spisa. Kot mentorica sem bila zadovoljna in ponosna na
takratne rezultate.
Leta 2005 se mi je kot mentorica pridruţila Judita Kalamar, naslednje leto
pa še Metka Prelog.
Za nami je 12 tekmovalnih let in dosegli smo ĉudovite rezultate, in sicer
183 priznanj od 302 tekmovalcev.
Po svečani podelitvi pred soboškim gradom leta 2007
Bronastih priznanj je bilo 133 (šolsko tekmovanje):
Andreja Huber, Jana Kosi, Pavla Premoša in Simona Trstenjak (1997),
Barbara Buĉek, Pavla Premoša in Martina Roudi (1998), Jana Kosi in
Simona Trstenjak (1999), Barbara Buĉek, Pavla Premoša in Simona Šinko
(2000), Mojca Gomboc, Mirjana Flajšaker, Iztok Lah, Ksenja Prkiĉ in
Danijel Škafar (2003), Liljana Bruĉiĉ, Mirjana Flajšaker, Mojca Matiš,
Andreja Mlinariĉ, Anita Prajnar, Ksenja Prkiĉ, Barbara Ritonja, Danijel
Škafar in Petra Veren (2004), Maja Broder, Liljana Bruĉiĉ, Monika
Camplin, Mirjana Flajšaker, Tina Hercan, Petra Kotnik, Martina
Kramberger, Mojca Matiš. Andreja Mlinariĉ, Anita Prajnar, Danijel
Škafar, Sabina Zamuda in Darijan Zorko (2005), Monika Camplin,
Danijela Ĉuriĉ, Mirjana Flajšaker, Valentina Koštric, Martina Kramberger,
Andreja Mlinariĉ, Blaţ Nemec, Anita Prajnar in Darijan Zorko (2006),
104
Maja Broder, Janja Bradaĉ, Monika Camplin, Danijela Ĉuriĉ, Tadeja
Dolinšĉak, Ksenija Duh, Sabina Glavaĉ, Tajda Gredar, Damir Grlec,
Domen Gujtman, Urška Halabarec, Sandra Huber, Sanja Ivanuša, Silvija
Jurkoviĉ, Sandra Klemenĉiĉ, Janja Knez, Saška Kološa, Lea Kovaĉec,
Martina Kramberger, Anja Lehar, Klaudija Lozanĉiĉ, Melita Maĉek,
Mateja Mencigar, Blaţ Nemec, Nina Pucko, Lea Sabotin, Sanja Seĉko,
Sandra Slokan, Sanja Vozliĉ, Tjaša Vuĉkiĉ, Darijan Zorko in Laura Ţigert
(2007), Nina Abraham, Adrijana Bogdan, Adrijana Braĉko, Danijela Ĉuriĉ,
Tajda Gredar, Domen Gujtman, Sanja Ivanuša, Martina Janeţiĉ, Janja
Knez, Anja Lehar, Blaţ Nemec, Ciril Ošlaj, Miha Rašĉan, Sandra Topiĉ,
Simona Tratnik, Filip Vlaj, Lea Zadravec, Sabina Zamuda in Laura Ţigert
(2008), Nina Abraham, Adrijana Braĉko, Sabina Glavaĉ, Sara Gregorec,
Maja Hul, Martina Janeţiĉ, Janja Knez, Joţef Kolariĉ, Sara Koler, Barbara
Kralj, Mateja Maĉek, Manuela Makovec, Erik Mertik, Nina Miholiĉ, Anja
Novak, Miha Rašĉan,Tadeja Šbul, Filip Vlaj, Sandra Vratar in Laura
Ţigert (2009), Nina Abraham, Anja Fister, Urška Godvajs, Tajda Gredar,
Sara Gregorec, Tadeja Grlec, Sara Koler, Manuela Makovec, Urška
Rebernak, Sandra Vratar in Laura Ţigert (2010).
Srebrnih priznanj je bilo 37 (drţavno tekmovanje):
Andreja Huber in Pavla Premoša (1997), Pavla Premoša in Martina Roudi
(1998), Pavla Premoša in Simona Šinko (2000), Mojca Gomboc, Ksenja
Prkiĉ in Danijel Škafar (2003) Liljana Bruĉiĉ, Mirjana Flajšaker, Mojca
Matiš, Andreja Mlinariĉ, Barbara Ritonja in Petra Veren (2004), Maja
Broder, Liljana Bruĉiĉ, Mirjana Flajšaker, Martina Kramberger, Anita
Prajnar in Darijan Zorko (2005), Martina Kramberger, Danijela Ĉuriĉ,
Valentina Koštric, Andreja Mlinariĉ, Blaţ Nemec (2006), Mateja
Mencigar, Urška Halabarec (2007), Tajda Gredar, Filip Vlaj in Laura
Ţigert (2008), Nina Abraham, Sara Koler, Manuela Makovec, Erik Mertik
in Laura Ţigert (2009), Tajda Gredar, Sandra Vratar in Laura Ţigert
(2010).
Zlatih priznanj je bilo 13 (drţavno tekmovanje):
Mirjana Flajšaker (2003), Anita Prajnar in Danijel Škafar (2004),
Monika Camplin in Sabina Zamuda (2005), Mirjana Flajšaker in
105
Anita Prajnar (2006), Janja Knez in Laura Ţigert (2007), Danijela
Čurič in Tajda Gredar (2008), Sandra Vratar in Laura Ţigert (2010).
Tekmovalke, ki so se dvakrat pozlatile, so: Mirjana Flajšaker, Anita
Prajanar in Laura Ţigert, mentorica Brigita Štumpf Soviĉ.
Vse mentorice smo z zanosom in dobrohotnostjo pripravljale in spremljale
naše tekmovalce in se veselile njihovih uspehov.
Metka Prelog
USTVARJALNOST JE NAGRAJENA
Ţivljenje in delo v šoli je zelo dinamiĉno in kreativno, je polno izzivov,
trdega dela in odpovedovanja, je pa tudi polno lepih in veselih trenutkov.
Profesorji in dijaki si skupaj prizadevamo, da bi šola dosegla le najboljše
rezultate, zato delamo usklajeno in gradimo prijazne medsebojne odnose in
delovno disciplino. Prepriĉana sem, da le razvoj in izboljševanje lastne
prakse vodita v odliĉnost in dobre rezultate. Ĉe se dijaki razvijajo v
primernem okolju, sami usmerjajo svoje uĉenje na najuĉinkovitejši naĉin,
na ta naĉin pa se kaţejo uspehi tako pri pouku kot izven njega, v prostem
ĉasu. Vsa leta pridno sodelujemo na Cankarjevem tekmovanju,
udeleţujemo se tudi drugih razpisov.
o V šolskem letu 2005/2006 so nas dijaki naše šole predstavljali celo v
Evropskem parlamentu, kar je bila nagrada za zavzeto sodelovanje
na esejistiĉnem nateĉaju z naslovom Za in proti.
o Leta 2007 je bila naša šola gostiteljica drţavnega tekmovanja
srednjih zdravstvenih šol. Na razpisano literarno temo Vlagajmo v
zdravje - gradimo varno prihodnost je ustvarjalo 7 naših dijakov in
dijakinj; dva sta se odrezala odliĉno - Domen Gujtman je zasedel 3.
mesto, Sandra Topič pa je za svoje delo dobila priznanje.
o Naslednjega leta se je dijak, Domen Gujtman; spet odliĉno odrezal.
Na drţavnem tekmovanju srednjih zdravstvenih šol je na literarnem
nateĉaju z naslovom Kako zavarovati zdravje pred klimatskimi
106
spremembami je bil nagrajen, prav tako na esejistiĉnem nateĉaju
Zaloţbe Obzorja Maribor.
o V šolskem letu 2008/09 smo se udeleţili drţavnega tekmovanja Eko
šol, kjer je naš dijak, Jernej Turha, na literarnem nateĉaju na temo
Podnebne spremembe osvojil 2. mesto. Na esejistiĉnem nateĉaju
Zaloţbe Obzorja Maribor pa je Nina Abraham prejela priznanje.
Marjeta Bagola
BIOLOGIJA JE ŢIVLJENJE
Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota smo v šolskem letu 2009/10
izvedli projektni teden z naslovom Odnos mladih do zdravja. Vsebine so se
povezovale s kemijo, biologijo, zdravo prehrano, športom in z zdravstveno
nego.
V okviru vsebin iz biologije smo spoznavali ţivljenjsko pestrost Ĉrnec in
ţivljenjsko zdruţbo ĉrne jelše, ki tvori sestoj Ĉrnega loga v Veliki Polani.
Dijaki so bili organizirani v manjše skupine in tako so en dan zamenjali
šolske klopi za teren ob lovski koĉi v Mali Polani.
Dijakom je bilo zanimivo, ker so delali v skupinah, vsak je imel kakšno
nalogo, doloĉali so kemijske parametre pitne vode, z vodno mreţo so lovili
vodne ţivali, identificirali so rastlinske vrste v gozdni zdruţbi ĉrne jelše,
poiskali rastline v potoku in ob njem.
Tako so dijaki teoretiĉno znanje nadgradili s praktiĉnim delom. Povezovali
so znanje biologije in kemije, kajti izvajali so kemijsko analizo vode.
V potoku in ob njem so našli pestro zdruţbo rastlin: mala vodna leĉa,
vodna meta in ţivali: polţi, raki postranice, vodni osliĉek, liĉinke kaĉjih
pastirjev, paglavci ...
Dnevi v naravi nas dodatno obogatijo z razgledanostjo glede pestrosti
narave, ki je v našem koncu še posebej bogata. Ĉe bomo mladino pouĉili o
ţivljenjski pestrosti vseh najmanjših kotiĉkov, lahko od njih priĉakujemo,
da jo bodo kot odrasli ljudje spoštovali in jo ohranjali za naslednje rodove.
107
Laborant DragoVaupotič in dijaki
identificirajo vodne ţivali. V potoku Črnec
je bilo nekaj vrst polţev, rakov,
postranic, vodni osliček, ličinke kačjih
pastirjev…
Kako je ime tem drevesom in katere zeli
rastejo pod njimi?
Dijakinji in prof. Lea Flisar Miholič
merijo temperaturo zraka. Merili so
temperaturo vode, prsti, zraka na različnih
višinah od tal.
108
Dijakinji jemljeta vzorec vode za kemijsko
analizo vode.
Ivan Ropoša
ŠPORTNI DOSEŢKI V ZADNJIH 10. LETIH
Z letom 2000 se je zaĉel veĉji vpis dijakov na našo šolo. S poveĉanjem
vpisa je poslediĉno raslo tudi število dijakov športnikov. Naše ekipe so bile
sestavljene iz igralk in igralcev, ki so svoj prosti ĉas namenjali tudi
športnemu udejstvovanju na razliĉnih podroĉjih. Sestava ekip je bila laţja.
Posledica tega so bile naše zmage in lepe uvrstitve na šolskih športnih
tekmovanjih v regiji, kakor tudi na podroĉnih in drţavnih tekmovanjih.
Najveĉje uspehe beleţimo v zadnjih letih predvsem na podroĉju velikega
nogometa, saj smo bili prvaki ţe pet krat, potem smo bili uspešni z
odbojko na pesku, saj so se naše ekipe skoraj vsako leto uvršĉale na
podroĉno tekmovanje, kjer smo se pomerili z ekipami iz celotne vzhodne
Slovenije (Maribor, Celje, Koroška …).
Moška nogometna ekipa
109
Ţenska ekipa
Naši dijaki so v individualnih športih najveĉje uspehe beleţili v strelstvu
in judu. Dijakinja Urška Potoĉnik je bila udeleţenka olimpijade mladih in
je v Parizu usvojila srebrno medaljo, letos pa bronasto medaljo v
Singapurju. Po pravilu smo se pogosto uvršĉali v same finalne dvoboje in
smo poleg gimnazije z našega podroĉja najuspešnejša poklicna šola v
Pomurju.
Zahvala gre tudi mentorjem, ki jim ni ţal ĉasa za pripravo in izbor ekip ter
spremljanje dijakov na tekmovanja širom po Sloveniji. Ţeleli bi si še veĉ
dijakov športnikov. Ĉas, v katerem ţivimo, na ţalost ne vzpodbuja mladih
k telesni dejavnosti. Poslediĉno so klubi tudi slabo organizirani, poleg
vsega pa ne namenjajo dovolj sredstev za delo z mladimi.
V zadnjih letih, v okviru izbirnih vsebin, ponujamo razliĉne športne
vsebine, za katere se dijaki
odloĉajo po svojih interesih.
Tako izvajamo smuĉarske
dneve, odigravamo bowling
turnirje, organiziramo daljše
pohode in se udeleţujemo
velikih rekreativnih prireditev
v
širšem
okolju.
Organiziramo plavanje, igre
na prostem in ostale vsebine,
ki so dijakom zanimive.
110
Uĉitelji športne vzgoje vsako leto sodelujemo tudi s športnimi vsebinami
pri izvedbi projektnih tednov za razliĉne letnike. Tako v okviru tega tedna
opravimo preverjanje plavanja vseh dijakov prvih letnikov. Drugim
letnikom organiziramo prave planinske pohode v Julijcih …
Stalnica naših športnih vsebin pa je tudi vsakoletno športno sreĉanje
Srednjih zdravstvenih šol Slovenije, kjer odigramo turnir v odbojki na
pesku v konkurenci uĉiteljev in dijakov. Igramo v mešanih trojicah.
Koristno druţenje pripomore k boljši prepoznavnosti naših šol kot tudi
izmenjavi mnenj uĉiteljev in dijakov, ki obiskujejo zdravstvene šole v
razliĉnih slovenskih mestih. Tudi tam smo ţe posegli po najvišjem mestu,
saj smo zmagovalci turnirja iz leta 2007, ki je bilo v Slovenj Gradcu. Ĉast
organizatorjev nam je pripadla v letu 2008, ko smo v Murski Soboti gostili
veĉ kot sto udeleţencev našega športnega sreĉanja. Takrat se je udeleţilo
sreĉanja kar 10 šol v obeh konkurencah. Tekmovanje je potekalo na
kopališĉu v Murski Soboti in na novo zgrajenih igrišĉih pri ekonomski šoli
v Murski Soboti. Veĉ o tem si lahko preberete na spletni strani šole. Dan je
bil vsekakor prekratek za vse, kar smo si hoteli povedati, udeleţenci pa so
našo šolo zapustili z nasmehom na obrazu.
Za kvalitetno delo na športnem podroĉju v šolah so vsekakor potrebni tudi
dobri pogoji. Teh na ţalost na naši šoli še ni, zato moramo biti še bolj
zadovoljni z doseţenim. Motivacija dijakov pada prav na tem segmentu in
ţal smo edina šola v regiji in širše brez lastnih prostorov za izvajanje
športne vzgoje.
Bojan Šebjan
ODLIČNI ŠPORTNIKI
ATLETIKA
2005: Finale srednješolskega prvenstva Slovenije v atletiki
 DAVOR GREGORINČIČ, 3. mesto v teku na 1000 metrov
2006: Finale srednješolskega prvenstva Slovenije v atletiki
111
 DAVOR GREGORINČIČ, 1. mesto v teku na 2000 metrov
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
2005: Drţavno prvenstvo za srednje šole
 KRISTIJAN BERTALAN, 1. mesto
 Ekipa (KRISTIJAN BERTALAN, JERNEJ FERČAK, MITJA
JEREBIC) 2. mesto
2006: Drţavno prvenstvo za srednje šole
 Ekipa (MARKO NOVAK, MITJA JEREBIC, JERNEJ
FERČAK), 3. mesto
2007: Drţavno prvenstvo za srednje šole
 LAURA ŢERDIN, 3. mesto
 Ekipa (KRISTIJAN BERTALAN, MITJA JEREBIC, JERNEJ
FERČAK), 3. mesto
2008: Drţavno prvenstvo za srednje šole
 Ekipa (LAURA ŢERDIN, ANEMARI STANKO, VALENTINA
ZELKO), 3. mesto
Ponosni smo na Vas!
112
Tajda Gredar
PRVA ZLATA MEDICINKA V MATEMATIKI
Odloĉitev za srednjo šolo ni bila lahka. Kot
majhna deklica sem hotela postati zdravnica,
zato sem sledila tej ţelji. Tako sem se vpisala
v srednjo zdravstveno šolo. Tu sem se dobro
poĉutila. K temu je najbolj prispevala
prijaznost - prijazni so bili tako dijaki kot tudi
profesorji. Tudi vzdušje je bilo prijetno.
V šoli so mi bili zanimivi skorajda vsi predmeti, zato nisem imela teţav.
Da mi ne bi postalo dolgĉas, sem se udeleţevala razliĉnih tekmovanj,
najraje tistih, ki so imela naravoslovni pridih, saj sem po srcu
naravoslovka. V prvem letniku sem se preizkusila v tekmovanju iz znanja
matematike. To je bilo zame novo tekmovanje, saj se ga v osnovni šoli
nisem nikoli udeleţila.
Zdelo se mi je nemogoĉe poseĉi po dobrem rezultatu. Vendar pa sem pod
okriljem profesorice Simone Šavora dosegla lep uspeh, kar mi je dokazalo,
da vendarle ni tako teţko. Uvrstila sem se celo na drţavno raven in to mi je
dalo veliko spodbude, da se ga naslednje leto zopet udeleţim. Na Vegova
priznanja sem najbolj ponosna, saj sem se vsa štiri leta udeleţila drţavnega
tekmovanja. Pod mentorstvom profesorja Simona Pertocija pa sem v
tretjem letniku posegla po najsvetlejšem priznanju - zlatem priznanju. To
je zame enkraten doseţek, tudi zato, ker sem prva »medicinka«, ki je to
dosegla. In prviĉ je zagotovo najlepše in najslajše. Na to sva oba z
mentorjem zelo ponosna. Res je lepo, ĉe se na takšen naĉin vpišeš v
zgodovino šole.
Vesela sem, da sem se odloĉila za to šolo, ĉeprav mi poklic medicinske
sestre ni všeĉ. Na tej šoli sem dodobra spoznala ţivljenje ĉloveka.
Spoznala sem, da ţivljenje res ni veliko, je pa vse, kar imamo.
Mnogokrat sem videla, kako se posameznik opira na zdravstveno stroko
kot na rešilno bilko in išĉe tam rešitev. Nekoĉ je Albert Schweitzer zapisal:
»V vsaki stvari lahko spoznaš samega sebe. Mladi hrošĉek, ki mrtev leţi
113
na poti, je bilo ţivo bitje, ki se je kakor ti veselilo sonca in poznalo strah in
boleĉino, kakor ju poznaš ti.«
To povezanost in minljivost nas in drugih sem hitro spoznala. Sedaj bi rada
odkrivala skrivnosti ţivljenja, zato sem se odloĉila za študij biologije. Te
moĉne vezi ţivljenja bi nekoĉ rada razkrivala tudi drugim.
Laura Bertalanič
V SKRBI ZA STAREJŠE
Skupaj z Zemljo in Vesoljem je vse podvrţeno staranju in postopnemu
minevanju. Ĉloveka je groza minevanja in le od osebnostnih lastnosti je
odvisno, ali se bo prepustil strahu in negotovosti. Le vsakdo sam ve, kako
bo ţivel z edinim gotovim dogodkom (razen rojstva), ki je njegova lastna
smrt. V svojem ţivljenju se nenehno sreĉuje s protislovjem, ko bi radi
dolgo ţiveli, a ne bi ţele biti stari in bolni. Ţiveti polno in smiselno
starost je nekaterim dano, drugim je to ţal nikoli doseţen cilj.
Z roko v roki je vse laţje …
Naĉinov staranja in preţivljanja starosti je prav toliko, kolikor je starih
ljudi. V vsej populaciji je to skupina ljudi, ki se najbolj razlikuje med
seboj. Zelo teţko najdemo lastnosti, ki bi bile znaĉilne za vse stare ljudi.
Ni nujno, da biti star, pomeni tudi biti bolan in ţalosten. Ko pomislimo na
starega ĉloveka, si v mislih predstavljamo osebo, ki je vsa skljuĉena, hodi s
palico, obleĉena v nemoderno obleko, ki ves ĉas sitnari, se prepira, sproti
114
vse pozabi in v vseh pogledih potrebuje našo pomoĉ. Ali je res tako? Niso
to morda zgolj stereotipi, ki so znaĉilni za druţbo današnjega ĉasa.
Na sprehodu …
Kot zdravstveni delavci in kot
individuumi, se ţe ali pa se še bomo
vsakodnevno sreĉevali
tudi
s
starostniki. Za uĉinkovito in dobro
delo se moramo potruditi in jih
poskušati razumeti. Ĉloveška narava
je naravnana na ''predalĉkanje'', vsi radi predalĉkamo in rangiramo ljudi.
To delamo zavestno, še veĉkrat pa podzavestno. Verjetno se nam zdi, da
tako laţje ocenimo ljudi ter z njimi vsakodnevno komuniciramo, saj se
glede na to, kako smo jih opredelili, na sreĉanje z njimi pripravimo
oziroma vklopimo primerno obnašanje in odnos. Starostniki so mi med
našo prakso na razliĉnih oddelkih prirasli k srcu, saj vedno znova znajo
presenetiti. Mislim, da vsi poznamo fraze v stilu stereotipov, npr.: »Vemo,
da so vsi malo naglušni, na pol slepi, zmedeni, konzervativni, pretirano
verni, sovraţijo današnjo, tako imenovano pokvarjeno mladino, zaostali za
vse bolj razvijajoĉo se tehniko in nikoli nimajo kaj pametnega za
povedati«.
AMPAK TO SO STEREOTIPI.
Res so malo naglušni, slabovidni, verni … Vse to pa je posledica
njihovega dolgega ţivljenja, bogatih izkušenj, lepih in manj lepih
dogodkov, ki jih je v spominu ţe rahlo naĉel zob ĉasa. Še vedno imajo
ĉustva, svoja naĉela, misli, pa naj bodo te optimistiĉne ali pesimistiĉne.
Imajo izkušnje in znanje o ţivljenju, katere lahko in bi radi delili z nami,
vendar smo jih premalokrat pripravljeni poslušati. Mi, današnja mladina,
za katero sem prepriĉana, da bi nas srĉno radi razumeli, ampak vse se
spremeni, in tudi mi smo se. Saj so naši starostniki prav tako bili mladi in
polni ţivljenja, priĉakovanj ter zagona in to so verjetno njihovi najlepši
spomini.
115
Zato bodimo dobri zdravstveni delavci oziroma dobri in srĉni posamezniki.
Poglejmo ĉloveka od znotraj in se spomnimo, da smo vsi samo ljudje, tako
ravnajmo drug z drugim in pozabimo na stereotipe.
116
UTRINKI IZ TUJINE
Mira Vaupotiĉ
Literarni natečaj »Literatur überwindet Grenzen«
(Knjiţevnost premaguje meje)
Renata Roţanc
Z angleščino v svet – London
Vida Tivadar Mesariĉ
Pomladni dan na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota
117
Mira Vaupotič
LITERARNI NATEČAJ
Veĉ let smo sodelovali na mednarodnem literarnem nateĉaju »Literatur
überwindet Grenzen«, ki ga je organizirala zaloţba Perplex iz Gradca.
Glavni pobudnik in organizator tega nateĉaja je bil avstrijski publicist
Franz Kirnbauer. Z njegovo smrtjo pa je zamrl tudi nateĉaj, saj v lanskem
šolskem letu novega razpisa ni bilo.
Drţave, ki so na nateĉaju tekom desetih let sodelovale: Albanija, Avstrija,
Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Ĉeška, Ĉile, Egipt,
Estonija, Hrvaška, Italija, Jugoslavija, Juţna Afrika, Latvija, Litva,
Luksemburg, Madţarska, Makedonija, Namibija, Nemĉija, Poljska,
Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Srbija in Ĉrna Gora,
Švedska, Švica, Ukrajina, Zdruţene drţave Amerike.
Nagrajeni eseji naših uĉencev
V šolskem letu 2004/2005 je Ljiljana Bruĉić zasedla tretje mesto s svojim
esejem na temo »Abschied« (Slovo). V tem letu je na nateĉaju sodelovalo
3000 udeleţencev iz 20 drţav.
ABSCHIED
„Ihre Pässe bitte,“ habe ich eine Stimme gehört.
„Ja, sofort, hier, bitte!“ habe ich wieder gehört.
„Sind wir an der Grenze?“ habe ich meine Bruder gefragt.
„Wir sind an der Grenze, ja.“ hat meine Mutter geantwortet.
„An der Grenze Mutti, an der Grenze?“ habe ich gefragt.
„Ich sage dir nur einmal, dass wir jetzt über die Grenze gehen...“
Ich habe gar nichts verstanden, welche Grenze, worüber sich die
Erwachsenen unterhalten haben...... nichts habe ich verstanden, überhaupt
nichts.
118
Mein Leben und das Leben meiner Familie endete am 7. Juni des Jahres
1991, damals war ich 4 Jahre alt und mein Bruder 7 Jahre, als an diesem
gewissen Tag, die Armee einmarschierte. Die Männer waren auf der einen
Seite, die Frauen und Kinder auf der anderen. Ich verstand überhaupt
nichts. Alle haben geweint, den Gott um Hilfe gebeten, dass wir am Leben
bleiben. Aus der Ferne haben wir Schüsse gehört. Ich habe mich eng an
meine Mutter gedrückt, weil ich Angst hatte. So war es Tag für Tag, Nacht
für Nacht. Alle verängstigt, hungrig, durstig ......... in der Ferne Schüsse,
Schreie ........... ich habe nicht gewusst woher das alles kommt.
So war es eine Zeit lang, dann hat man uns in einen Laster gesteckt und
uns bis Tenje gebracht. Da war die Grenze zwischen der kroatischen und
serbischen Armee und wir wurden von der serbischen Armee der
kroatischen Armee übergeben.
„Wir sind gerettet, wir sind über der Grenze...“ haben die Leute gejubelt.
Wir sind nach Osjek gekommen, aber der Krieg dauerte noch. Allein in
Vukovar wurden mindestens 7000 Leute umgebracht. Jetzt weiß ich was es
hieß: „Wir sind über die Grenze gegangen...“
Die Tage vergingen sehr schnell, ich erinnere mich nicht mehr an die
Schule and das Spielen, ich erinnere mich nur an die Lieder und an den
Sand, mit dem wir die Säcke gefüllt haben und sie dann vor die Fenster
gelegt haben. Viele meiner Freunde haben das nicht überlebt. Die Schüsse
haben sie „gefunden“.
Meine Mutter, mein Bruder und ich das goldene Trio. Und mein Vater? Er
ist einfach verloren gegangen. Er ist seinen eigenen Weg gegangen. Meine
Mutter sagt jetzt: „Der Krieg ist schuld, er konnte den Druck und die reale
Welt nicht aushalten. Alle, die im Krieg waren, haben sich einigermaßen
geändert.“
Sehr oft erinnere ich mich an den Tag, wo ich ihn gefragt habe: „Vati,
wohin gehst du?“ „Ich gehe Zigaretten holen.“ hat er mir gesagt. Aber seit
dieser Zeit sind schon 12 Jahre vergangen und er ist nicht wieder
gekommen. Er hat sich von uns nicht verabschiedet und ist zwischen den
Wolkenkratzern der Stadt Osijek verschwunden.
119
Meine Mutter hat oft geweint.
„Warum weinst du Mutti?“
„Ich weine nach dem Leben......?“
Eines Tages kam ein Herr mit einem weißen Wagen und er hat gefragt:
„Wohnt hier eine Katica Bruĉić?
„Ja.“ haben ihm unsere Nachbarn gesagt.
Unser Heim war schrecklich. 150 Leute in 25 Zimmern, schrecklich. Jetzt
weiß ich, dass wir an der Grenze des unmöglichen waren. Der Herr kam in
unser Zimmer. Er stellte sich vor:
„Mein Name ist Vinko, nehmt euere Pässe und dann gehen wir.“
Meine Mutter hat sich umgeschaut. Das Zimmer 2,5 mal 3 Meter. Den
Blick richtete sie auf mich und meinen Bruder und fragte:
„Gehen wir?“
„Ja.“ haben wir geantwortet.
Wir verließen das Zimmer, uns noch einmal umgeschaut...... Wir
überquerten die Grenze. Wir waren in Slowenien. Die ersten Tage in
Slowenien. Die Jahre sind vergangen. Die Großmutter, die ich sehr liebe
ist in Kroatien. Eigentlich sind alle meine Verwandten dort. Wir konnten
uns von niemanden verabschieden, nicht einmal von der Großmutter, die
ich über alles Liebe.
Seit Jahren war ich schon nicht dort, vielleicht deswegen, weil uns damals
niemand helfen wollte.
Jetzt bin ich 18 Jahre alt. Vieles verstehe ich noch immer nicht. Ich weiß
nur, dass ich über die Grenze Kroatien-Slowenien gegangen bin, aus einer
Sprache in die andere, aus einer Kultur in die andere, von den Freunden,
die ich dort hatte, zu den Freunden, die ich hier habe, aber... Ich habe mich
damals nicht verabschiedet, bzw. verabschieden können.
Vielleicht werde ich eines Tages so viel Mut haben und nach Vukovar
fahren, um mich dann von all dem, was ich da gelassen habe, zu
verabschieden.
Aus meinen Überlegungen hat mich meine Mutter geweckt:
120
„Warum nur eine Zwei bei Psychologie?“ hat sie zornig durch das Haus
geschrieen.
Ich denke nicht an die Zwei, aber daran, dass ich in meinem Leben etwas
mache, das mehr wert ist als nur eine Zwei. Wie lange werde ich noch
sinken, dass ich wissen werde, wo eigentlich der Grund ist. Nach sieben
Jahren Unglück kommt doch Glück, oder?
Wir drei sind wie das Volk von Israel, das 40 Jahre durch die Welt zog,
bevor es sein Heim gefunden hat. Ich möchte nicht, dass noch jemand das
erleben müsste, was wir erlebt haben. In meiner neuen Heimat bin ich zwar
glücklich aber, der Abschied von meiner eigenen Heimat tut noch immer
weh.
V šolskem letu 2006/2007 Sandra Topiĉ zasedla drugo mesto s sestavkom
na temo »Vertrauen« (Zaupanje). Na nateĉaju sodelovalo 1200
udeleţencev iz 23 drţav.
VERTRAUEN
Ich sitze auf meinem Bett, vor einer kleinen Kerze, die angenehm leuchtet.
Ihre kleine Flamme gibt dem Raum einen gewissen Charme und wärmt ihn
langsam auf. Draußen ist schon ganz dunkel. Wegen der Kälte ist der
Himmel ganz heiter und die Sterne leuchten in ihrer ganzen magischen
Pracht.
Es weht ein kalter Wind und tanzt mit leichten Schneeflocken im weißen
Wirbel. Im Hintergrund spielt eine angenehme Melodie und die ganze
Atmosphäre weckt in mir warme Gefühle und alte Erinnerungen. Diese
sind weit weg und gleichzeitig so nahe und kindlich. Als Kind war ich sehr
lebhaft, verspielt und lebensfroh. Ich habe viel gesungen und getanzt wie
kleine Prinzessinnen in ihren schönen Kleidern auf einer Burg. Die Tage
habe ich spielend angefangen und sie auch so beendet. Ich erinnere mich
noch ganz genau an die Spiele, die ich gespielt habe, die Torten aus dem
Sand und die langen Spaziergänge im Wald. Ich war sehr lange ein
Einzelkind. An Abenden hat mir meine Mutter verschiedene Märchen
vorgelesen. Ich habe mir ihre Märchenstimme, die noch heute in meinen
121
Ohren klingt, sehr gerne angehört. In diesen sorglosen Tagen habe ich
mich nie gefragt, was einmal wird, wenn sie zu Ende gehen und wie sehr
ich sie vermissen werde.
In meiner Kindheit habe ich mich niemals damit beschäftigt, dass ich allein
mit meiner Mutter lebe. Ich habe mich damit abgefunden, dass ich keinen
Vater habe, so wie alle anderen. Ich habe ihn nicht vermisst und nie
darüber geweint. Vielleicht weil ich ihn gar nicht gekannt habe und er nie
ein Teil meines Lebens war. So fühle ich noch heute und er spielt keine
Rolle mehr in meinem Leben.
In der Zeit, wo ich in die Pubertät gekommen bin, habe ich mir viele
Fragen gestellt. Ob er an mich denkt, bin ich ihm egal, will er mich
überhaupt sehen... Für ihn habe ich auch manchmal gebetet.
Als ich erkannt habe, dass ich meinem Vater nichts bedeute, dass ich ihm
nicht vertrauen kann und dass ich nichts von ihm habe außer dem
monatlichem Geld, ist auch das kleine Stück Liebe für ihn in mir
gestorben. Ich habe mir gewünscht, dass mein Lebensweg weit weg von
seinem verläuft. Das ist aber nicht immer möglich, denn das Schicksal
führt uns immer wieder in dieselbe Richtung. Mein Leben war nie leer
ohne ihn, aber jetzt ist auch kein Platz für ihn mehr da.
Mehrmals wenn ich mich schlecht fühle, verspreche ich mir selber, dass
meine Kinder nicht ohne Vater aufwachsen werden. Sie werden sich nie
fragen müssen, wo ihr Vater ist, was er macht, warum er sie verlasen hat
und warum sie ihm nicht vertrauen können.
Heute bin ich überaus dankbar, für das was ich habe. Jetzt habe ich neben
meiner Mutter, einen Stiefvater und zwei Halbschwestern. Am wichtigsten
ist aber, dass ich nicht mehr alleine bin und ich spüre den Familiengeist der
von der gegenseitigen Liebe und Vertrauen kommt.
Die Flamme der Kerze erlischt langsam und mit ihr auch meine dunklen
Gedanken. Dann kommen meine beiden Halbschwestern in mein Zimmer
um mir einen Gutenachtkuss zu geben. Ich weiß jetzt, dass ich nicht alleine
bin und dass ich eine Familie habe, der ich vertrauen kann.
122
V šolskem letu 2007/2008 je Patricija Bratuša zasedla drugo mesto z
besedilom na temo »Sehnsucht« (Hrepenenje).
SEHNSUCHT
Fallschirmspringen – das war einmal meine große Sehnsucht, die größte
Sehnsucht. Schon immer war ich den Vögeln neidisch, die hoch am
Himmel unter den Wolken fliegen und uns aus der Weite ohne Sorgen
beobachten.
Immer habe ich Fallschirmspringer gerne beobachtet. Das was meine
tägliche Augenweide. Als ich dann 16 wurde, alt genug um einen
Fallschirmspringkurs zu machen, habe ich diesen Wunsch meinen Eltern
geäußert. Meine Mutter hat nur große Augen gemacht, und hat dann ganz
deutlich gesagt, dass das nicht in Frage kommt. So war dieses Thema fürs
Erste abgeschlossen.
Eines Tages habe ich dann die Zeitung durchgeblättert. Ich entdeckte da
etwas für mich. Es war ein Artikel über Fallschirmspringen in Tandem. Da
stand groß geschrieben: „Für einen Tandemsprung, brauchst du nur viel
Mut um zu springen. Du erlebst einen freien Fall. Für alles andere sorgt der
Fallschirmspringlehrer.“ Diese Idee habe ich dann meinen Eltern
vorgestellt. Diesmal war ich auch viel entschlossener. Ich bin doch
schließlich ein selbstständiges junges Mädchen und ich weiß doch, was ich
will. Die Eltern waren nicht dagegen. Es schien so als ob meine Träume
wahr werden könnten.
Nun musste ich zu Vorlesungen gehen. Alles was man über das
Fallschirmspringen wissen muss, wurde uns da vorgestellt. dann wurde es
ernst. Der Lehrer hat uns gesagt, dass wir am nächsten Tag aus einer Höhe
von 1000 Metern springen werden. In diesem Moment kriegte ich es mit
der Angst zu tun. Ich dachte: ´Was? Schon morgen?´
Am nächsten Tag haben wir uns dann am Flugplatz getroffen. Zuerst haben
wir uns den Fallschirm angeschaut. Dann kam das Übungsspringen, zuerst
von einem Geländer und dann aus einem Flugzeug, das auf dem Boden
123
stand und viel Wind machte. Wir haben viel geübt, wie man aus einem
Flugzeug springt, was man macht wenn der Fallschirm aufgeht, was man
in der Luft macht, wie man landet …
Am Nachmittag wurde es dann so weit. Wir mussten jetzt den Mut zeigen.
Zuerst waren Jungs an der Reihe. Schon das zu sehen, war etwas
Besonderes. Dann waren wir Mädchen an der Reihe. Wir kamen in eine
kleine Kabine, die ohne Sitze und ohne Türen war. Auf einmal übergaben
mich unbeschreibliche Gefühle. Ich konnte unsere bildschöne Landschaft
bewundern. Gut, dass ich den Fallschirm schon an hatte. Sonst wäre ich
nicht so entspannt gewesen, denn das Flugzeug wurde geschüttelt.
Mein Puls raste, und es wurde immer lauter. Ich war als zweite an der
Reihe. Langsam kam ich zu der Öffnung. Ich sah meinen Lehrer an, ohne
in die Tiefe zu schauen. Er nickte mit dem Kopf. Das bedeutete: ´Spring!´
Ich fasste all meinen Mut zusammen und dann sind wir gesprungen. Es
war unbeschreiblich. An den freien Fall kann ich mich fast nicht mehr
erinnern. Mir scheint es, dass ich geschrieen habe und dann ist der
Fallschirm aufgegangen. Dann erlebte ich etwas, womit ich nicht gerechnet
habe. Das Rauschen des Windes, vollständige Ruhe und wunderschöne
Aussicht. ´Bin ich schon im Himmel?´ Obwohl ich mich am liebsten den
himmlischen Gefühlen überlassen hätte, musste ich nachdenken. Ich
wusste ganz genau, was zu tun ist. Wir sind dann glücklich auf dem Boden
gelandet.
Ich war überglücklich. Es war noch viel besser als ich mir das vorgestellt
hatte. Meine Sehnsucht ist Wahrheit geworden. Es bleibt nur die Sehnsucht
danach, dass ich es noch einmal, zweimal, hundertmal versuchen möchte.
Hör auf deine Träume und verwirkliche sie. Dann lebe deinen Traum aus
oder gehe weiter zu der Verwirklichung von anderen Träumen.
124
Renata Roţanc
Z ANGLEŠČINO V SVET - LONDON
Z nekaj dijaki smo se pozimi 2009
odpravili na ekskurzijo v London.
Polni priĉakovanj smo prileteli na
londonsko letališĉe Stansted in se
prvi veĉer opravili do St. Paul's
Cathedral in si ogledali tudi Tower
Bridge.
Po poĉitka potrebni noĉi smo si
drugi dan ogledali Greenwich, se z ladjico popeljali po Temzi mimo vseh
pomembnejših znamenitosti. Obiskali smo Tudi Natural History Museum
ter se v druţbi svetovno znanih oseb nastavljali fotoaparatom v muzeju
vošĉenih lutk Madame Tussaud. Na Leicester Squaru smo nakupili
spominke in si napolnili ţelodce.
Tretji dan smo izstopili na Trafalgar Squaru, si ogledali The Houses of
Parliament, Big Ben, se sprehodili mimo konjeniške straţe do Downing
Street, skozi St. James Park in ţe smo bili pri Buckinghamski palaĉi.
Preostal nam je še ĉas za pohajanje in zapravljanje na znani ulici Oxford
Street in sledila je prijetna vrnitev domov.
Dijaki bi se z veseljem še vrnili v angleško prestolnico in obujali spomine.
Teh po vsej verjetnosti mi ne bomo veĉ peljali, bomo pa ekskurzijo v
London organizirali za sedanje in prihajajoĉe generacije, saj le spomini so
tisti, ki ti nekoĉ ostanejo.
Utrinki s potovanja
125
Vida Tivadar Mesarič
POMLADNI DAN NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA
SOBOTA
Oliver Wendell Holmes je dejal:
„Ugotovil sem, da v ţivljenju ni tako pomembno, kje smo, ampak kam
smo namenjeni.”
Da bi pripluli do nebeškega pristana, moramo pluti, vĉasih z vetrom,
vĉasih proti njemu - toda pluti moramo - ne smemo se ustaviti na naplavini
ali se zasidrati pred ciljem."
Ta misel nas je spremljala v ekodan, ki smo ga na šoli zdruţili z
dejavnostmi Pomladnega dne.
Ker je bila tema Pomladnega dne tudi boj proti revšĉini, smo na šoli
gostovali študente medicine Medicinske fakultete iz Maribora. Le-ti so se
odpravili v Afriko, in sicer v okviru humanitarne akcije ODPRAVA
MALAVI 2010.
Odpravo Malavi 2010 sestavljajo štirje študentje 6. letnika medicine
Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in absolvent Fakultete za
zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Od avgusta do oktobra 2010 bodo
po svojih najboljših moĉeh priskoĉili na pomoĉ slovenskemu misijonarju
in njegovi ekipi pri osvešĉanju, oskrbi in zdravljenju lokalnega
prebivalstva v mestecu Kasungu in okolici.
126
Mlada zdravniška odprava
Ljudje si tam ne morejo privošĉiti stroškov za zdravila, zato jim bodo le-ta
nudili oni. Njihov slogan se glasi: VSI ZA DOBRO, DOBRO ZA VSE.
In svoj piskrček dobrote smo v obliki prostovoljnih prispevkov na tuje
odposlali tudi dijaki in učitelji naše šole.
127
ZASLUŢNA PRIZNANJA NA PODROČJU
ZDRAVSTVENE NEGE
Tatjana Pernat
Zlati znaki in srebrno odličje na področju zdravstvene nege
128
Tatjana Pernat
ZLATI ZNAKI IN SREBRNO ODLIČJE NA PODROČJU
ZDRAVSTVENE NEGE
Zlati znak - priznanje zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege
Slovenije so prejele:
1. Helena Ravnič, vms – prva ravnateljica Srednje zdravstvene šole
Murska Sobota, in sicer leta 1990.
2. Genovefa Virag, dipl. m. s. – uĉiteljica ZNPP in praktiĉnega pouka,
je zlati znak prejela leta 2006.
3. Irena Šumak, dipl. m. s. – uĉiteljica ZNPP in praktiĉnega pouka, je
zlati znak prejela leta 2007.
Srebrni znak – priznanje strokovnega Društva medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Pomurja je prejela:
Zlatka Lebar, vms, univ. dipl. pedagog – ravnateljica Srednje zdravstvene
šole Murska Sobota.
Pohvalo za ţivljenjsko delo zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege
Slovenije je prejela Katarina Vinčec, vms – nekdanja ravnateljica
Srednje zdravstvene šole Murska Sobota.
Priznanje strokovnega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih
tehnikov Pomurja je prejela Olga Lenart, višja medicinska sestra.
Genovefa Virag je svoje delo kot srednja medicinska sestra v
patronaţnem varstvu opravljala z vsem entuiziazmom, s polno ljubezni do
soĉloveka in njej zaupanega bolnika in druţine. S svojo vztrajnostjo,
nasmehom in optimizmom je dajala vzgled upanja v najteţjih situacijah.
Ţelja, da še bolj kvalitetno dela, jo je popeljala v študij, ki gaje uspešno
konĉala. Ker se zaveda, kako pomembno je, da mlade nauĉimo
strokovnega dela, ljubezni do soĉloveka in poštenosti, je postala uĉiteljica
praktiĉnega pouka in predavateljica, ki to delo opravlja z vso zavzetostjo in
ljubeznijo do bolnikov in njej zaupanih dijakov.
Gena Virag je v vseh njenih vlogah in zaupanih delih ostala medicinska
sestra, ki ljubi svoj poklic, ki ima rada svoje delo in to prenaša s svojo
129
pozitivno naravnanostjo in vztrajnostjo na sodelavce, dijake in
prostovoljce, ki rada podari svoj ĉas za dobrobit vseh. S tem bogati sebe
in druge, ki so ob njej.
Svečana podelitev zlatega znaka leta 2006
Irena Šumak
Ţelja pomagati soĉloveku, humani ĉut do bliţnjega, širiti znanje in
pridobiti širok horizont spoznanj, je Ireno pripeljalo k odloĉitvi, da postane
medicinska sestra. Delo v razliĉnih zdravstvenih ustanovah ji je prineslo
bogate strokovne izkušnje. Z leti je ĉutila, da mora svoje široko strokovno
zanje dograditi ter ga deliti med mlade, zato je postala uĉiteljica
zdravstvene nege. Znanje je prelila na papir.
Svečana podelitev zlatega znaka leta 2007
130
Napisala je strokovne ĉlanke in učbenik Zdravstvena nega infekcijskega
bolnika za srednje zdravstvene šole, ki jo je izdala leta 2006. Tako je
pustila trajni peĉat na strokovnem podroĉju, kjer je strokovna literatura še
kako pomembna pri razvoju stroke zdravstvene nege in kakovosti dela ter
varnosti za bolnika.
Poleg razvoja stroke zdravstvene nege, dobrega strokovnega dela ter
raziskav je Irena Šumak uĉiteljica in mentorica ter medicinska sestra, ki
goji topel ĉloveški odnos do sodelavcev, bolnikov in dijakov. S svojim
delom prenaša vrednote srĉne kulture in ljubezni do bliţnjega.
Irena Šumak je človek z velikim srcem, ki nosi v sebi vrednote
strokovne preciznosti, humanosti, empatije in optimizma, s katerim zre s
svetlim pogledom v prihodnost na vseh podroĉjih dela.
Irena Šumak je medicinska sestra, ki ljubi svoj poklic, uţiva v svojem delu
ter to prenaša na ljudi, ki so v njeni bliţini.
Energijo ĉrpa iz svoje druţine, ki ji pomeni prvo vrednoto in iz
prostovoljstva ter globoke duhovne razseţnosti dobrote in spoštovanja.
Zlatka Lebar
Poklicna pot jo je vodila od Ljubljane do Murske Sobote, kjer je bila na
Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota uĉiteljica strokovno teoretiĉnih
predmetov in praktiĉnega pouka. Zadnjih 8 let pa je ravnateljica Srednje
zdravstvene šole Murska Sobota.
Zlatka Lebar, vms, univ. dipl. pedagog, ravnateljica srednje zdravstvene
šole, opravlja svoje delo zavzeto, strokovno, srĉno, empatiĉno in predano
dijakom, sodelavcem na šoli ter sodelavcem pri izvajanju praktiĉnega
pouka, v skrbi, da izobrazijo in vzgojijo svoje dijake za strokovno, humano
in ĉloveku varno ter kakovostno izvajanje zdravstvene nege. Zavzeta je za
131
stalno izobraţevanje na podroĉju strokovne in osebne rasti, ker se zaveda,
da z znanjem bogati svoje strokovno delo, daje kakovost izobraţevalnemu
delu bodoĉih izvajalcev zdravstvene nege ter tako posredno prinaša
bolniku kakovostno in humano opravljene storitve, ki nudijo varovancem,
bolnikom in vsem uporabnikom varnost. Svoje izkušnje in strokovno
znanje ter topel, empatiĉni in ĉloveški odnos prenaša tudi na svoje
sodelavce na šoli in partnerje v okviru praktiĉnega pouka.
Zlatka Lebar ima izreden čut do sočloveka in do svojih sodelavcev.
Zlatka Lebar je srebrni znak prejela leta 2010
Zgoraj napisano in še veliko veĉ dobrega in pohvalnega so o njih napisale
predlagateljice za dodelitev zlatega znaka, priznanja zbornice Zveze
zdravstvene in babiške nege Slovenije in srebrnega znaka, priznanja
strokovnega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Pomurja.
132
POSODOBITVE POKLICNIH ŠOL
Edvard Jakšiĉ
Značilnosti srednješolskega izobraţevanja v zdravstveni negi
Danijela Zelko-Škaliĉ
Tudi bolničar-negovalec v prenovljeni obliki – izziv
prihodnosti
Mateja Jakšiĉ
Projekti na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota
133
Edvard Jakšič
ZNAČILNOSTI SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŢEVANJA V
ZDRAVSTVENI NEGI
Na podroĉju zdravstva in zdravstvene nege je v slovenskem prostoru kar
nekaj srednjih zdravstvenih šol in šolskih centrov, ki izobraţujejo dijake za
ta druţbeno pomemben poklic. Skozi leta je srednješolsko izobraţevanje
zdravstvene nege doţivljalo številne spremembe glede izobraţevalnega
programa kot tudi naziva. Trenutno se dijaki srednjih zdravstvenih šol v
izobraţujejo po programu zdravstvena nega, kjer dobijo naziv tehnik
zdravstvene nege in po prenovljenem programu zdravstvena nega, kjer
pridobijo naziv srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik. Novi
program trenutno poteka v prvem, drugem in tretjem letniku v vseh
srednjih zdravstvenih šolah v slovenskem prostoru.
IZOBRAŢEVANJE V ŠOLSKEM OKOLJU PRI
SPLOŠNOIZOBRAŢEVALNIH IN STROKOVNIH PREDMETIH
V okviru srednješolskega izobraţevanja so programi razdeljeni na srednje
strokovno izobraţevanje (tehnik zdravstvene nege), ki traja štiri leta in
poklicno tehniško izobraţevanje (3+2), ki traja 2 leti. Poklicno tehniško
izobraţevanje smo ohranili tudi v novem izobraţevalnem programu
zdravstvene nege.
Pogoj za vkljuĉitev v izobraţevalne programe je uspešno konĉana osnovna
šola. Pogoj za vpis v program poklicno tehniškega izobraţevanja pa je
konĉana izobrazba bolniĉar-negovalec.
Na podlagi sprejetega Zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju
(2006) je na podroĉju srednješolskega izobraţevanja zdravstvene nege
prišlo do številnih sprememb. Omenjeni zakon, v 12. ĉlenu, izobraţevalni
program srednješolskega izobraţevanja razĉleni v posamezne
izobraţevalne module. Modul pa opredeli kot programsko enoto ciljev in
vsebin, ki se doloĉi v skladu z izhodišĉi za pripravo izobraţevalnih
programov.
134
V 13. ĉlenu kot spremembo uvaja odprti kurikul, kjer se izobraţevalni
programi strokovnega izobraţevanja, v skladu z izhodišĉi za pripravo
izobraţevalnih programov, oblikujejo tako, da del izobraţevalnega
programa doloĉijo šole skupaj s socialnimi partnerji. V našem primeru so
to Splošna bolnišnica Murska Sobota in domovi za starejše obĉane, kjer
naši dijaki opravljajo praktiĉni pouk.
Odprti kurikul je novost v izobraţevalnih programih in je namenjen
hitremu odzivanju na potrebe delodajalcev in novostim v stroki. Odprti
kurikul dijakom omogoĉa izvajanje bolj prilagojenega izobraţevanja.
Doloĉi ga šola v sodelovanju z delodajalci in drugimi zainteresiranimi iz
lokalnega okolja.
V 14. ĉlenu Zakon o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (2006),
izobraţevalni program ovrednoti s kreditnimi toĉkami, ki so merska enota
za vrednotenje vseh oblik dela, ki ga mora opraviti povpreĉen dijak za
doseganje izobraţevalnih ciljev.
Kot spremembo glede na prejšnji izobraţevani program, pa omenjeni
zakon v 31. ĉlenu uvaja praktiĉno usposabljanje z delom pri delodajalcu.
Za izvedbo praktiĉnega usposabljanja z delom se z delodajalci dogovori
šola, ki tudi poskrbi za spremljanje dijakov med praktiĉnim
usposabljanjem.
Ob celotni prenovi izobraţevalnega programa zdravstvena nega v
modularni sistem se spremeni tudi naziv izobrazbe. Tako bodo naši dijaki
ob zakljuĉku srednješolskega izobraţevanja zdravstvene nege pridobili
naziv srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik.
Tako so srednje zdravstvene šole v slovenskem prostoru v šolskem letu
2008/2009 vpisale prve dijake, ki se izobraţujejo po prenovljenem
programu zdravstvena nega. Dijaki, ki so bili vpisani po starem programu,
bodo izobraţevalni program tako tudi zakljuĉili, kar pomeni, da bo v
šolskem letu 2011/2012 novi izobraţevalni program v celoti nadomestil
starega.
Glede na specifiĉne zahteve poklica program zagotavlja teoretiĉna,
strokovna in praktiĉna znanja, na katerih lahko dijak po konĉanem
izobraţevanju in usposabljanju v ĉasu pripravništva zaĉnejo samostojno
opravljati svoj poklic.
135
Dijaki se v ĉasu izobraţevanja navajajo na sistematiĉno, strokovno in
utemeljeno delo v okviru zdravstvenega varstva, predvsem pri vzdrţevanju
fiziĉnega okolja, zdravstveni negi in prehrani pacientov. Dijaki tako
sodelujejo pri diagnostiĉnih in terapevtskih posegih, pri medikamentoznem
zdravljenju, opazovanju, merjenju in poroĉanju ter pri zdravstvenovzgojnem delu. Poudarek izobraţevanja je na odgovornosti do dela z
moralno-etiĉnimi naĉeli zdravstvenega delavca.
V ĉasu izobraţevanja dijaki poleg strokovnih predmetov pridobijo veliko
potrebnega splošnega znanja pri splošnoizobraţevalnih predmetih (po
novem modulih). Program izhaja iz problemske naravnanosti in
analitiĉnega razmišljanja, ki je potrebno za razvoj poklicne spretnosti. Ob
tem pa razvijejo sposobnost povezovanja teoretiĉnih in praktiĉnih znanj in
jih znajo ustrezno uporabiti.
V skladu s 3. ĉlenom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju
(2006), se srednja strokovna izobrazba zdravstvene nege zakljuĉi z uspešno
opravljeno poklicno maturo.
IZOBRAŢEVANJE PRI PRAKTIČNEM POUKU
Dijaki srednjih zdravstvenih šol v tretjem letniku izobraţevanja na šoli
prviĉ prestopijo prag kliniĉnih vaj v bolnišnici in domu starejših obĉanov.
Ves praktiĉen pouk je mentorsko voden, tako da dijaki opravljajo naloge in
zadolţitve pod skrbnim nadzorstvom svojega šolskega mentorja.
Ker poteka praktiĉni pouk v bolnišniĉnem okolju, ki je uĉna baza srednje
zdravstvene šole, se celotni proces izobraţevanja mora prilagajati
standardom in kriterijem, ki veljajo na posameznem oddelku strokovnega
podroĉja.
Bolnišnico sestavljajo posamezne organizacijske enote - oddelki. Bolniški
oddelek je zakljuĉena enota za opravljanje nalog s podroĉja zdravljenja.
Oddelki so poimenovani po posameznih organskih sistemih, ki jih
zdravimo. Splošne bolnišnice so zavodi za zdravljenje veĉ vrst bolezni, ki
ima zmogljivosti za najmanj naslednja podroĉja: interno medicino,
kirurgijo, pediatrijo in ginekologijo s porodništvom (Kisner et al., 1998,
str. 7).
136
Medsebojno sodelovanje in prilagajanje je za uspešno delo nujno. Od
dijakov se priĉakuje, da je njihovo delo in prisotnost ĉim manj opazno in
zmotljivo. Ker v bolnišniĉnem okolju še vedno velja sistem hierarhije, se
od dijakov priĉakuje, da upoštevajo in spoštujejo proces dela. Za uspešno
delo in sodelovanje se morata tako dijak kot tudi šolski mentor vkljuĉiti v
negovalni tim, kot tudi širši zdravstveni tim.
Dijaki morajo nenehno spremljati spremembe in razvoj stroke, ter si na tak
naĉin pridobivati nova znanja. Sodelovanje srednje zdravstvene šole in
bolnišnice kot uĉne baze je nujno.
Zato morajo pripadniki stroke znanje stalno in neprekinjeno dopolnjevati
in posodabljati.
Le z veliko motivacije za izobraţevanje in pridobivanjem novega znanja
lahko raĉunamo na razvoj stroke zdravstvene nege.
Danijela Zelko-Škalič
TUDI BOLNIČAR-NEGOVALEC V PRENOVLJENI OBLIKI –
IZZIV PRIHODNOSTI
Izobraţevanje je kljuĉnega pomena, saj brez kakovostnega izobraţevanja
ne more biti kontinuiranega in sistematiĉnega razvoja v zdravstvu in
zdravstveni negi kot stroki. Vsebine izobraţevalnega procesa so
prilagojene posamezniku - dijaku, ki stopa v evropski sistem zdravstva in
sociale, ţivi v ĉasu spreminjajoĉe se morale, vedenjskih pravil in mnogih
socialnih, kakor tudi ekonomskih ovir; zanesti se bo moral nase in prenesti
veĉjo odgovornost za svoje zdravje, izobrazbo in socialne sisteme.
Na osnovi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (2006) se je
pripravil sodobno modularno zasnovan izobraţevalni program srednje
poklicnega izobraţevanja bolniĉar-negovalec (trajanje izobraţevanja tri
leta). Potrebne spremembe so nastale zaradi laţje primerljivosti Slovenije z
Evropo.
Prenovljeni program bolniĉar-negovalec je bil pripravljen na osnovi
poklicnih standardov bolniĉar-negovalec v socialno varstvenih zavodih in
bolniĉar v zdravstvenem zavodu, kakor tudi na osnovi poklicnega
standarda socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka. Program je
137
pripravljen skladno z Izhodišĉi za pripravo izobraţevalnih programov
niţjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraţevanja
(Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraţevanje, 2001) ter
metodološkim priroĉnikom Kurikul na nacionalni in šolski ravni v
poklicnem in strokovnem izobraţevanju (CPI, 2006). Povezovanje
splošnega, strokovnega in praktiĉnega znanja v problemsko strukturiranem
izobraţevalnem programu je uresniĉen skozi koncept generiĉnih, kljuĉnih
in poklicnih kompetenc. Prenova uvaja tudi novo strokovno terminologijo,
nekdanji predmeti se imenujejo moduli, programske enote.
Programska enota za dosego poklicnih kompetenc je modul. Moduli
obsegajo vsebinsko-didaktiĉne sklope ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih
delovnih nalog, so didaktiĉno utemeljeni in vodijo do poklicnih
kompetenc. V okviru modulov se povezuje praktiĉno izobraţevanje,
strokovna teorija in kljuĉne kompetence. Upoštevani so vsi pomembni
elementi, ki doloĉajo podroĉje socialnih in zdravstvenih dejavnosti:
socialno varstveni, komunikacijski, okoljevarstveni in zdravstveni,
podjetniški.
Katalogi znanja za strokovne module so naĉrtovani uĉno ciljno. Cilji so
razĉlenjeni v formativne in informativne cilje. Pri informativnih ciljih so
zapisana znanja, ki so pogoj za razumevanje in obvladovanje poklicnih
kompetenc, ki so kot sposobnost opravljanja nalog na doloĉenem podroĉju
zapisane pod formativnimi cilji. Zapisane spretnosti, znanja, vešĉine in
kompetence se kot uĉni doseţki preverijo in ocenijo pri vsakem
strokovnem modulu. Socializacijski cilji kot rdeĉa nit potekajo skozi ves
program in se uresniĉujejo pri vseh modulih, zato so zapisani v
usmerjevalnih ciljih programa in v modulih. Zajemajo razvoj osebnostne in
profesionalne drţe (osebnostni in etiĉni vidik): odgovornost, avtonomnost,
zmoţnost uĉenja, razvoj stališĉ.
Cilji kljuĉnih kompetenc so vgrajeni v strokovne module ali se kot naĉin in
metoda dela uresniĉujejo skozi celoten program: kompetenca uĉiti se uĉiti,
socialne spretnosti, razvoj sporazumevalnih zmoţnosti (ustne
komunikacije in bralne pismenosti), informacijsko-komunikacijska
pismenost, podjetništvo ter varstvo in zdravje pri delu. Kljuĉno
kvalifikacijo graditev kariere je mogoĉe razviti v okviru interesnih
dejavnosti ali odprtega kurikula.
138
Cilji prenove so naslednji:
• Povezovanje izobraţevanja in prakse – nosilci so delodajalci in
izobraţevalna ustanova, ki skupaj izpeljujejo izobraţevalni program.
• Socialno partnerstvo – socialni partnerji sodelujejo v naĉrtovanju,
izobraţevanju, programiranju in pri izvajanju praktiĉnega usposabljanja.
• Programska fleksibilnost in izbirnost – široko zasnovan
izobraţevalni program z modularno pripravo omogoĉa udeleţencem
uspešnejše zaposlovanje.
• Horizontalna in vertikalna prehodnost – omogoĉa pridobivanje
razliĉnih poklicnih kompetenc na razliĉnih poklicnih podroĉjih in
napredovanje do najvišje
izobrazbene stopnje.
• Medpredmetno povezovanje – bolj smiselna povezanost splošnega
s strokovnim in praktiĉnim izobraţevanjem in nadgradnja znanja dijakov,
da bo znanje bolj uporabno in tako bolj ţivljenjsko.
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE PRI DELODAJALCU (PUD)
Problem odnosa med teorijo in prakso v zdravstvu je bil od nekdaj deleţen
posebne pozornosti, razreševal pa se je razliĉno. Spoznanje, da se ne uĉimo
samo v šoli, temveĉ tudi v ţivljenju in na delu, je ţe zelo staro. Lahko bi
rekli, da je eno najstarejših pedagoških resnic. Ta klasiĉna misel,
uporabljena v poklicnem in strokovnem izobraţevanju, pomeni, da dijaki
poklicnega znanja ne pridobijo le v šoli, temveĉ tudi neposrednem
delovnem procesu. Poĉasi se uveljavlja prepriĉanje, da je tudi praksa
drugaĉen vir znanja in da je praktiĉno znanje modrost prakse ter
predstavlja enakovreden del.
Praktiĉno izobraţevanje se v programu bolniĉar-negovalec izvaja kot
praktiĉni pouk in praktiĉno usposabljanje z delom. Praktiĉni pouk se lahko
izvaja v šoli in v socialno varstvenih zavodih in tudi v zdravstvenih
zavodih. PUD pri delodajalcih šteje v skupnem obsegu 912 ur.
PUD omogoĉa predvsem doseganje ciljev, ki jih šola sama ne more v
celoti uresniĉiti, zlasti poklicno socializacijo, razvoj osebnostnih
potencialov in poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela na
podroĉju nege in oskrbe.
139
Na Srednji zdravstveni šola Murska Sobota smo v šolskem letu 2008/2009
vpisali en oddelek izobraţevalnega programa bolniĉar-negovalec po
prenovljenem programu.
S PUD-om so se dijaki sreĉali na koncu drugega letnika, skupno dva
meseca (maj, junij) ter v zakljuĉnem letniku jih ĉakajo še štirje meseci
usposabljanja pri delodajalcu (od septembra do januarja).
Šola uspešno sodeluje z naslednjimi institucijami: Splošna bolnišnica
Murska Sobota (Oddelek za neakutno bolnišniĉno obravnavo), Dom
starejših Rakiĉan, Dom starejših obĉanov Radenci, Dom Janka Škrabana
Beltinci, Dom starejših Lendava, Dom starejših Ljutomer, Dom starejših
Lenart. V oporo dijaku v ĉasu kliniĉnih vaj (PUD-a) je mentor, oseba, ki
ima ustrezno poklicno izobrazbo in delovne izkušnje v poklicu, za katerega
usposablja dijaka. »Naši« mentorji so se udeleţili tudi usposabljanja za
izobraţevalca dijaku na praktiĉnem usposabljanju, organiziranega na
Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Sodelovanje med mentorji in šolo
je potrebno tudi zaradi boljšega spoznavanja in razumevanja dijaka in
spremljanja in spodbujanja njegovega razvoja na praktiĉnem in
teoretiĉnem podroĉju. Ĉe je ustvarjena komunikacija med mentorjem in
šolo in bo medsebojno delovanje naĉrtno, organizirano in nadzorovano,
lahko govorimo o pedagoških prizadevanjih, ki vodijo dijak k poklicni
zrelosti. Trenutno navajajo dijaki (drugi letnik B-N) zelo dobre izkušnje s
strani PUD-a.
Posameznik s svojim vedenjem in ravnanjem kaţe tudi moralne vrednote,
ki jih je usvojil in jih še usvaja v dolgoletnem, procesu vzgoje in
samovzgoje (lahko mu reĉemo tudi vseţivljenjskim uĉenjem). Za
oblikovanje osebnosti mladega ĉloveka za poklicno delo so zlasti
pomembne moralne vrednote, ki jih dijak vsakodnevno doţivlja v šoli,
doma, med sovrstniki in na praktiĉnem usposabljanju. Dijak na praktiĉnem
usposabljanju sprejema kulturo delovnega okolja, katere sestavni del so
delovne in obĉe ĉloveške vrednote. Posnema ravnanje in vrednote svojega
mentorja in sodelavcev, zato ni vseeno, kakšna je kultura delovnega okolja.
140
Razvoj čuta odgovornosti na PUD-u
Razvoj
osebne
in
odgovornosti na PUD-u
poklicne
Preprečevanje tveganj za prenos
bolnišničnih okuţb na PUD-u
Mateja Jakšič
PROJEKT PUPO (PREVENTIVNI UKREPI ZA PREPREČEVANJE
OSIPA) IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI NA SREDNJI
ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA
Naša šola je bila tri leta vkljuĉena v projekt PUPO, in sicer od leta 2004 do
2007 .
Projekt PUPO (preventivni ukrepi za prepreĉevanje osipa) je eden od
poskusov razvijanja uspešnega modela za zmanjševanje šolske
neuspešnosti v Sloveniji. Kot uĉno oz. šolsko neuspešnost razumemo ne
le-to, da uĉenec prekine šolanje, ampak tudi, ko posameznik subjektivno
obĉuti, da dosega bistveno manj kot zmore, ko mora ponavljati razred, ko
sicer konĉa šolanje, pa na trgu zanj ni dela. Projekt je potekal pod okriljem
141
in koordinacijo Centra za poklicno izobraţevanje Slovenije, vanj pa je bilo
vkljuĉenih 20 poklicnih in strokovnih šol iz cele Slovenije. Iz naše regije
so v projektu poleg nas sodelovale še naslednje srednje strokovne in
poklicne šole: Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Srednja
šola za gostinstvo in turizem Radenci in Dvojeziĉna srednja šola Lendava.
Šole, ki so sodelovale v projektu, so izhajale iz naslednjega vprašanja oz.
vprašanj: Kaj lahko stori šola sama, da bi se kot sodelavka pribliţala
gospodarstvu, izboljšala svojo popularnost in poslediĉno zmanjšala osip ter
se razvila v suveren izobraţevalni in druţbeni prostor, v katerem mlada
osebnost priĉne dejavno oblikovati svojo ţivljenjsko pot in vzpostavljati
dejaven odnos s pomembnimi subjekti v druţbi …
Ugotovili smo, da ĉe ţelimo odgovoriti na zastavljeno vprašanje in se
pribliţati mladim v ĉasu oblikovanja lastne identitete in osebnostne
podobe, se morajo šole ozreti v svoje delovanje in premisliti o tem, kakšne
bi hotele postati in kaj morajo za to storiti.
Šole so skozi triletno delo iskale ustrezne preventivne ukrepe za
prepreĉevanje osipa in so jih tudi kot primere dobrih praks predstavile v
priroĉniku Ostani v šoli! (CPI, Center za poklicno izobraţevanje, Ljubljana
avgust 2007).
Naš primer dobre prakse:
SPOZNAVNI (KOSTANJEV) PIKNIK
Zavedamo se, kako pomembna je v današnjem ĉasu izobrazba, zlasti se
zavedamo pomena izobraţevanja za mladega ĉloveka, ki šele vstopa na pot
odraslosti, kajti brez izobrazbe so njegove moţnosti za zaposlitev majhne
in postopoma je lahko tudi izkljuĉen iz sveta dela ter prikrajšan za
vkljuĉevanje v druţbeno ţivljenje nasploh.
142
Vemo, da za mlade šola ne pomeni izziva, s šolo morda nimajo pozitivnih
izkušenj, vendar pa, ĉe so se odloĉili nadaljevati šolanje na naši šoli, izziv
oz. ţelja po dosegu višjega cilja, dokonĉanja izobrazbe in poklica, vendarle
obstaja. Zavedamo se, da tudi naša šola, kakor seveda vsaka druga, nosi
odgovornost za poĉutje dijakov na šoli, njihovo motivacijo pri šolskem
delu, njihovo varnost, njihovo razvijanje zaupanja v ljudi in šolski sistem
nasploh, in seveda odgovornost, da poskrbimo za uspešno socialno
vkljuĉenost slehernega našega dijaka, zlasti pa novinca, ki na našo šolo
šele pride.
Zato je bila naša ţelja izpeljati spoznavni piknik in z njim poveĉati in
izboljšati socialno integracijo novincev na naši šoli. Ţeleli smo jim
pripraviti sprejem, pokazati, da jih šola potrebuje, da so za nas pomembni,
in jim zaţeleti dobrodošlico. S piknikom smo ţeleli pri dijakih kot tudi
njihovih starših vzbuditi obĉutek pripadnosti, ker menimo, da je ta izjemno
pomembna tudi za kasnejšo lastno in šolsko uĉinkovitost ter zavzetost za
delo, ne samo na naši šoli ampak v ţivljenju nasploh.
Druga stvar, ki smo jo ţeleli s piknikom doseĉi, je izboljšati komunikacijo
med starši in uĉitelji, odpraviti tabuje o nedostopnosti in vzvišenosti
uĉiteljev in zmanjšati strah in zadrego staršev, da bodo pogosteje prihajali
v šolo (govorilne ure, roditeljski sestanki, druga neformalna in formalna
sreĉanja) ter se tudi pogosteje in aktivneje vkljuĉevali v delo na šoli.
Spoznavni piknik se nam je zdel zelo primerna preventivna rešitev oz.
ukrep, s katerim lahko ţe na zaĉetku šolanja pribliţamo naše šolsko okolje
novincem.
S tem ukrepom smo ţeleli doseĉi naslednje:
- ustvariti pozitivne emocionalne vezi z vrstniki, starši in kolektivom,
143
- ustvariti zaupanje in jim pokazati, da jih sprejemamo kot pripadnike naše
skupine, se pravi naše šole, tako njih kot tudi njihove starše,
- pokazati jim, da jih sprejemamo kot sebi enakovredne, ĉeprav so šele na
zaĉetku srednješolske poti, jim vliti pogum, da bodo zmogli, ter jim jasno
nakazati, da jim bomo stali ob strani in da smo jim vedno na voljo,
- izboljšati komunikacijo med starši in uĉitelji, med dijaki in uĉitelji in tudi
med uĉitelji,
- vplivati na njihovo samozaupanje in pozitivno samopodobo, da so
sposobni, in da bodo zmogli.
Komu je bil ukrep namenjen
Aktivnost smo prviĉ izpeljali oktobra leta 2005, ob koncu tedna, v petek
popoldan, na šolskem igrišĉu. Namenjena je bila zlasti dijakom prvih
letnikov za ĉim uspešnejšo socialno integracijo v novo šolsko okolje.
Spoznali so se z uĉitelji, ki jih bodo pouĉevali, in tudi z dijaki višjih
letnikov, ki so jim lahko podali svoje izkušnje o delu in poĉutju na šoli.
Aktivnost oz. ukrep je bil namenjen tudi staršem, zlasti za spoznavanje
staršev med seboj, spoznavanja staršev in uĉiteljev, zmanjševanju strahu,
izboljšanju komunikacije med starši in uĉitelji ter za ĉim boljše
sodelovanje med starši in šolo. Piknik je bil zelo dobrodošel tudi za
uĉitelje, saj so imeli priloţnost na enem mestu in v sprošĉenem ozraĉju
spoznati starše veĉine dijakov (prvi letniki); z njimi so se lahko
pogovarjali, sodelovali pri športnih aktivnostih in tako zmanjšali dvome v
uspešno komunikacijo in sodelovanje med starši in uĉitelji, kar je pogosto
ovira za kakovostno delo med starši in šolo.
Izvajalci ukrepa in opis izvedbe
Naš najveĉji uspeh je seveda številna udeleţba na pikniku, tako staršev,
dijakov kot tudi uĉiteljev. Rezultat je, da so bili dijaki prvih letnikov
prijetno preseneĉeni nad pripravljenim sprejemom in dobrodošlico.
Poĉutili so se prijetno, kar so nam povedali pri kasnejših razgovorih z
njimi, ko smo zbirali vtise. Zadovoljni so bili tudi starši, saj so nam ţe na
samem pikniku povedali, da se jim zdi ideja zelo pozitivna. Menijo
namreĉ, da je ravno na srednjih šolah takih neformalnih stikov premalo.
144
Najveĉ jih je v vrtcu, pozneje pa vedno manj, zato so bili zelo prijetno
preseneĉeni nad vabilom. Nekaj staršev je tudi povedalo, da so preprosto
morali priti, saj se bodo tu sreĉali z uĉitelji, s katerimi se bodo lahko tudi
kaj pogovorili, jih kaj povprašali … Spraševali so tudi, ali bo piknik vsako
leto.
Uĉiteljem je bila ideja o pikniku všeĉ, saj menijo, da ljudje v neformalnem
okolju in sprošĉeni veliko laţje povedo kaj o sebi, kaj povprašajo in tudi
izgubijo strah in nezaupanje v nasprotno stran.
Rezultat je tudi ta, ki si ga štejemo v dobro, da je ta generacija bila po
uspehu zelo uspešna, izpisal se ni noben dijak in tudi izostankov je bilo
malo. Zavedamo se, da to ni le rezultat spoznavnega piknika, ampak tudi
vseh drugih ukrepov, ki smo jih za to generacijo izvajali. Vsekakor se je
vredno potruditi za dijake tudi v bodoĉe, saj bomo le tako imeli zadovoljno
generacijo, kar se bo poznalo tudi pri njihovih uspehih. Tudi z majhnimi
koraki se daleĉ pride.
Samorefleksija
Seveda je spoznavni piknik le eden od ukrepov, ki jih moramo izvajati, ĉe
ţelimo imeti uspešne in zadovoljne dijake in starše ter seveda uĉitelje,
vendar pa je piknik taka stvar, ki lahko ima z malo truda velik uĉinek in
pusti dober vtis na vseh udeleţencih. Smiselno se nam zdi zlasti za
novince, kar pa ne pomeni, da ne bi mogel biti tradicionalno izveden tudi
za vse ostale dijake višjih letnikov. Izkušnje imamo, da dijaki zelo radi
sodelujejo pri takih neformalnih aktivnostih, le ĉe se jih zaposli in se jim
razdeli delo. Delo zavestno in dobro izvajajo, poĉutijo se pomembne, kar
ugodno vpliva na njihovo samopodobo. Zato smo pri organizaciji in
izvedbi piknika veliko vlogo namenili dijakom višjih letnikov, ki so se
izkazali kot zelo dobri izvajalci, vredni zaupanja.
Nadaljevanje dobre prakse
Ker se je ţe prvi spoznavni piknik zelo dobo »prijel« med dijaki, starši in
uĉitelji, smo nadaljevali te aktivnosti tudi v naslednjem šolskem letu in jih
izvajamo še sedaj. Za izvedbo piknika ni potrebna nobena posebna
literatura, še manj seminarji, le nekaj dobre volje in ljudi, ki so pripravljeni
145
v doloĉenem trenutku pomagati (dijaki, starši in uĉitelji) ter organizator, ki
bo nadziral in koordiniral vso stvar.
Ni potrebno preveĉ zapletati, stvari je treba poenostaviti, ljudje so
zadovoljni, da se bodo sreĉali med seboj, ko se bodo pogovarjali, in sreĉni,
ker so bili povabljeni na to spoznavanje. Vseh povabljenih staršev ni bilo
in jih tudi nikoli ne bo, vendar to tudi ni naš cilj. Pride tisti, ki mu ni
vseeno za svojega otroka, ki se rad zabava, in ki mu šola in izobrazba nekaj
pomenita. Poleg dela mora biti tudi sprostitev in to smo ţeleli in še vedno
ţelimo, vsako leto znova s piknikom tudi pokazati.
Letos praznujemo ţe peto, tradicionalno obletnico naših spoznavnih
piknikov in se ga ţe veselimo. Vabljeni so vsi, ki bi radi doţiveli šolo
drugaĉe, lepše, sprošĉeno in z veliko mero dobre volje. Potem bo vsak
delovni dan za vsakega izmed nas vedno znova laţji.
DELO Z NADARJENIMI UČENCI
»Na šoli verjamemo, da dijaki so sposobni, da skrivajo v sebi številne nadarjenosti in talente
in pripravljeni smo se potruditi in jih poiskati. Veseli bomo, pa četudi nam uspe le pri enem.«
146
Leta 2007 smo se prijavili na projekt, ki ga koordinira Zavod Republike
Slovenije za šolstvo, in sicer »Uvajanje koncepta vzgojno-izobraţevalnega
dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraţevanju«. Trajanje projekta:
zaĉetek 2007/2008, konec 2010/2011.
Vizija naše šole na področju vzgojno-izobraţevalnega dela z
nadarjenimi dijaki
Na šoli bomo marljivo delali in si nabirali znanje, izkušnje in razvijali
sposobnost za sedanjost in za prihodnost. Zaĉutili bomo potrebe, interese,
znaĉilnosti dijakov in posredno staršev ter prilagodili delo njihovim
zahtevam. Trudili se bomo za svoj uspeh, skupaj z dijaki in podporo
staršev. Potrudili se bomo biti strpni, posebni, spoštovali bomo drug
drugega. Pridobivanje znanja in vešĉin bo popestreno z obilo dobre volje,
smeha in humorja.
Analiza stanja
Skupaj z razširjeno skupino (vsemi uĉitelji, ki bodo pouĉevali v prvem
letniku in mentorji) smo analizirali stanje in prišli do naslednjih
ugotovitev:
PREDNOSTI:
- strokovno izpopolnjevanje uĉiteljev na podroĉju dela z nadarjenimi
dijaki.
- notranja diferenciacija pridobivanja znanja in reševanja nalog ter
problemov pri posameznih predmetih,
- fleksibilnejši programi, prehajanja med posameznimi predmeti,
zdruţevanje in poglabljanje podobnih vsebin,
- moţnost hitrega napredovanja dijakov na razliĉnih podroĉjih,
- individualne zadolţitve, individualno prilagojeni programi,
- osebnostna rast, samozavest, pozitivnejša samopodoba dijakov.
SLABOSTI:
- dijak zanemarja neka druga podroĉja šolskega dela,
- veliki razredi, teţave pri odkrivanju.
147
PRILOŢNOSTI:
- z vodenim delom ga popeljemo do uspeha, potrditev, podroĉja, ki ga
zanima in svoje sposobnosti in znanje samo še dodatno razvije in
poglobi,
- prepoznavnost šole po dijakih, ki so nadarjeni, uspešni.
DOLGOROČNI CILJI KAZALCI REZULTATOV
- laţja izbira študijskega programa,
- kvalitetno delo z nadarjenimi dijaki in kvalitetnejše delo uĉiteljev,
- priprava dijakov za udeleţbo na tekmovanjih, raziskovalnih
projektih, taborih,
- projektno delo, povezovanje z nadarjenimi na naši šoli in drugimi
šolami,
- veĉja mreţa poznanstev, laţja pot pri uveljavljanju samega sebe,
svojega znanja v domaĉem in širšem okolju.
Kazalci rezultatov:
- uĉna uspešnost,
- uspešnost pri študiju,
- zadovoljstvo staršev, dijakov in uĉiteljev, veĉja motivacija in
zagnanost za sodelovanje pri raziskovalnih nalogah in projektih,
- veĉ dijakov vkljuĉenih v interesne dejavnosti,
- uspehi, doseţki na razliĉnih podroĉjih,
- vzpostavljena socialna mreţa, bolj socializirani in odprti dijaki,
- veĉji vpis na šolo.
Seveda pa smo si za posamezno šolsko leto postavljali sprotne,
kratkoroĉne cilje in kazalce rezultatov, ki smo jih ob koncu vsakega
šolskega leta tudi evalvirali, in o njih poroĉali na projektni skupini.
V šolskem letu 2007/2008 smo torej zaĉeli z dejavnostmi, ki potekajo v
skladu s konceptom vzgojno-izobraţevalnega dela z nadarjenimi dijaki v
srednjem izobraţevanju ter oblikovali projektno skupino, ki nadaljuje s
svojim delom.
148
ŠOLSKA KNJIŢNICA, SVETOVALNA SLUŢBA IN
DODATNA STROKOVNA POMOČ
Judita Kalamar
Tudi naša knjiţnica je hranilnica znanja in učiteljica ţivljenja
Mateja Jakšiĉ
Naj duša ne boli …
Vida Tivadar Mesariĉ
Dodatna strokovna pomoč
149
Judita Kalamar
TUDI NAŠA KNJIŢNICA JE HRANILNICA ZNANJA IN
UČITELJICA ŢIVLJENJA
»Če ne bomo brali, nas bo pobralo«. (Tone Pavček)
Knjige so najbolj tihe in trajne prijateljice, najlaţje
dosegljive in najbolj modre svetovalke ter najbolj
potrpeţljive uĉiteljice. Ljudje namreĉ hranimo na
knjiţnih policah knjige, ki smo jih prerasli, pa jih
nikakor ne moremo zavreĉi. Med svojimi listi namreĉ
hranijo naša otroška leta – ĉudovit pravljiĉni svet, našo
mladost in so kot cvetje, ki smo ga stisnili v herbarij.
Branje knjig nas lahko osreĉuje, opogumlja in tolaţi v
vsakdanjem ţivljenju in ne le takrat, ko zaidemo v
teţave.
Narisala Katja Lebar
Tudi naša knjiţnica skrbno hrani knjige, med drugimi tudi take, za katere
dijaki pravijo, da niso veĉ »v modi«. Vse res niso, so pa del naše
preteklosti, preteklost naših prednikov in prav zato so tudi za prihodnje
generacije neprecenljive. Dijake rada mimogrede opomnim, da tudi
marsikatere današnje knjige lepega dne veĉ ne bodo »kul«, toda v njih bo
zapisan prav njihov ĉas in ĉas današnjega rodu. In strinjajo se, da bodo
prav zato dragocene.
Koristen pomenek dijakinj in učiteljev v naši »stari« knjiţnici v »odmoru« na informativni
dan v februarju 2004
150
Naša knjiţnica ima zelo pester izbor literature in vsebuje veliko knjig s
preventivno vsebino, ki je mladostniku velikokrat »prva pomoĉ« pri
njegovem razburljivem odrašĉanju.
Razred 4. d, 2003-2007, je veliko časa preţivel v naši knjiţnici; z odličnimi šolskimi
rezultati in kar tremi zlatimi maturanti – Maja Broder, Leon Šajt in Darijan Zorko
Ko dijaka vidim, po katerih zvrsteh brska, po navadi ugotovim, kaj ga
zanima, ali mogoĉe celo tare. Z veseljem mu v roke porinem gradivo, ki
mu bo v pomoĉ pri razumevanju samega sebe. Knjiga mu kaj kmalu
pritrdi, da z njim ni niĉ narobe, da doţivlja in preţivlja le doloĉene faze v
zapletenem ĉloveškem razvoju, in da bo kaj kmalu vse v najlepšem redu.
V »novi« knjiţnici je prav gotovo pestrejše
Tudi revije nam pomagajo odraščati
Ko takole opazujem zamišljene dijake ob knjiţnih policah, vedno znova in
znova ugotavljam, da je knjiga energija, ki nam pomaga v ţelene svetove.
Je energija, skozi katero duhovno rastemo, se utrjujemo in nadgrajujemo.
Je uĉni pripomoĉek, informacija, estetski uţitek … Je energija, ki ostaja in
deluje na nas kljub temu, da je le papir in tiskarska barva.
151
Sandra, Miha, Nastja, Beti, Alen in Violeta med proučevanjem strokovne literature
Srednješolska besedila so kanonska, torej loĉujejo
spoznavno, etiĉno in estetsko podobo in namen teh
gradiv je, da bi prispevala k vzgoji posameznika in
pozitivnemu razvoju vrednot.
Uĉiteljice se tako pri slovenšĉini z dijaki sreĉujemo s
knjiţevnostjo, ki je vedno povezana
z vzgojo, etiko, s strpnostjo,
drugaĉnostjo, torej z vsem tistim, kar
naj bi mladega ĉloveka oblikovalo in
ga kot zrelega za presojanje in
vrednotenje pripravilo za ţivljenje.
Sodobna srednješolska berila vsebujejo besedila, ki so se
izoblikovala skozi razliĉne generacije, brali in vrednotili
so jih tisti pred nami, nekatera zamolĉana v doloĉenem
ĉasu pa šele prihajajo v, nam tako znani, knjiţevni svet.
152
Recital pesmi naših dijakov in dijakinj (Sabina Glavač, Dominik Lebar, Matic Maruško,
Melita Maček, Filip Vlaj in Katja Lebar) pod mojim mentorstvom, ob dnevu upora, v
soboškem gradu aprila 2009; Uroš Raščan, Miha Raščan in Grega Benko – glasbene točke
Kako bo z našo knjiţnico v prihodnje …
Naša knjiţnica bo tudi v prihodnje prostor, kjer se
bomo pripravljali na Cankarjeva tekmovanja; bo
prostor, kjer se bomo pripravljali na radijske ure in
kulturne programe; bo prostor, kjer bomo
ustvarjali strokovna in literarna glasila;
bo kraj, kjer s bo iskalo
gradivo
za
pisanje
referatov in seminarskih
nalog, ali jo bomo tam
celo napisali; bo še
naprej prostor, kjer se
bomo ubadali s prevajanjem zapletenih
strokovnih izrazov v »domaĉ« jezik; in bo
prostor, kjer bomo brskali po medmreţju, kjer
bomo napisali kakšno domaĉo nalogo, ustvarjali
spise za nateĉaje, pripravljali plakate; kjer se
bomo ubadali z vĉasih nerazumno slovnico, kjer si bomo lahko ĉas krajšali
s celo paleto revij in tudi tako prihajali do aktualnih informacij; bo še
naprej prostor, kjer se bomo pripravljali na razliĉna tekmovanja, kjer bodo
tudi v bodoĉe potekale ure dodatne strokovne pomoĉi, kjer se bomo
153
pripravljali na zakljuĉni izpit oz. poklicno maturo; knjiţnica bo tudi v
prihodnje prostor, kjer se bo pisala kronika tekoĉega šolskega leta; skratka
bo prostor, ki bo stalno zaseden.
In tako naj bo tudi prihodnjih 50 let.
Mateja Jakšič
NAJ DUŠA NE BOLI …
Povsem normalno je, da imamo ljudje teţave, in smiselno je, da jih
poskušamo reševati. Osebne teţave lahko odloĉilno vplivajo na kvaliteto
našega ţivljenja ter na zmoţnost uĉinkovitega dela in izobraţevanja. Še
posebej to velja, kadar v zvezi z njimi niĉesar ne ukrenemo in jim tako
dovolimo, da usmerjajo naše ţivljenje.
Kadar se znajdemo pred dilemami in vprašanji, na katere sami ne najdemo
odgovorov, nam najveĉkrat pri iskanju odgovorov pomaga pogovor s
prijatelji, starši in drugimi ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Vsak od nas
ima zagotovo kakšno izkušnjo s tem, da mu je prav pogovor s prijateljem
ali bliţnjim olajšal stisko, mu pomagal v teţavah, ali ga vodil do
sprememb v reševanju problema. Svetovanje nam je lahko v pomoĉ tudi
pri spoznavanju samega sebe in osebnostnem razvoju. Seveda pa lahko
pomoĉ poišĉemo tudi v razliĉnih sluţbah pomoĉi in svetovanja. Svetovanje
je namreĉ oblika pomoĉi, ki ne temelji na dajanju nasvetov, ampak nas
podpira v iskanju lastnih rešitev.
Obdobje mladostništva in ţivljenja mladostnikov v srednji šoli je moĉno
povezano z zastavljanjem lastnih ciljev ter sprejemanjem odgovornosti za
lastne odloĉitve.
Svetovalec je tisti, ki vas bo skušal usmerjati v raziskovanju vaših lastnih
zmoţnosti in ovir, kar vam bo v konĉni fazi pomagalo pri tem, da boste
bolje razumeli svojo situacijo, ter da se boste laţje odloĉili. Svetovanje je
ne direktivna oblika pomoĉi, ki temelji na podpori vaših lastnih moĉi in
sposobnosti za odloĉanje. Za razliĉne oblike svetovanja se srednješolci
lahko obrnejo tudi na šolsko svetovalno sluţbo.
154
Svetovanje jim lahko pomaga pri teţavah s/z:
-
šolo, uĉenjem (strah pred predmetom ali uĉiteljem);
teţavah pri uĉenju;
obĉutki manjvrednosti, slaba samopodoba;
obĉutki praznine, nesmiselnosti, nezadovoljstva v ţivljenju;
medosebnimi odnosi;
travmatiĉnimi dogodki;
razliĉnimi ţivljenjskimi izzivi, ki jim sami niso kos.
Šolska svetovalna sluţba seveda ni namenjena samo dijakom. Namenjen je
tudi uĉiteljem in staršem. Svetovalna sluţba Srednje zdravstvene šole
Murska Sobota se tako vkljuĉuje v kompleksnejšo reševanje pedagoških,
psiholoških in socialnih vprašanj dijakov šole in vseh, ki v šoli in s šolo
sodelujejo.
V okviru svojih del, svetovalna sluţba izvaja svetovalno delo in razliĉne
razvojno analitiĉne preventivne naloge. Svetuje dijakom z uĉnimi,
razvojnimi, ĉustvenimi, socialnimi in drugimi teţavami psihiĉne narave,
sicer pa za dijake izvaja tudi poklicno svetovanje in informiranje ter
svetovanje na podroĉju pridobivanja spretnosti uĉinkovitega komuniciranja
in reševanja konfliktov. Svetovanje se izvaja tudi za starše dijakov in
uĉitelje.
Svetovalna sluţba si prizadeva za dobrobit dijakov, spoštuje naĉelo
prostovoljnosti za vkljuĉitev v svetovalni odnos ter naĉelo zaupanja in
zaupnosti v svetovalnem odnosu.
S ponudbo raznolikih svetovalnih aktivnosti si svetovalna sluţba prizadeva
ustvariti optimalne pogoje za uĉinkovito izobraţevanje dijakov, za njihovo
strokovno in osebnostno rast ter razvoj poklicne poti dijakov. Ĉeprav je
šola prvenstveno namenjena pridobivanju znanja, pa za mladostnika
predstavlja tudi prostor, kjer se uĉi ţiveti z drugimi, sprejemati druge in
prilagajati drug drugemu. Na šoli si ţelimo, da bi se naši dijaki dobro
poĉutili, da bi radi hodili v šolo in odnesli ob odhodu iz šole lepe spomine,
ki bodo ostali za vse ţivljenje. Trudimo se dijakom stati ob strani, jih
podpiramo in jim priskoĉimo na pomoĉ, ĉe jo le-ti potrebujejo.
155
Dragi dijak-inja !
»Ne morem rešiti tvojih problemov, lahko pa ti pomagam, da najdeš
načine, da jih boš rešil sam.«
In na koncu vsem nam nekaj samo za našo »DUŠO«
Je »murski kamen«, »murski zrak«, je mivka iz Mure. In je »murska
ljubezen«. Sega od cvetenja zvončkov dalje: do sladkega vonja cvetoče
vrbe; do prvih visokih zelenih trav med suhimi lanskimi; do noči,
napojenih s kovačnikom in čremso; do ros s polj, ki so pile cvetni prah ţit;
do plitvin, v katerih drstijo kleni; do polnih poletnih noči, ko si luna naredi
pajčevinasto rumeno pot po reki; do megle zgodnje jeseni, ki je legla po
loki, do prgišč listja, ki ga vrbe mečejo na vodo; do zvenenja tišine pod
snegom; do ledu, ki poka hitreje kot leti vodomec; do zvončkov …(Štefan
Smej, Tu bi lahko lebdela duša).
Spokojni mir ob Muri
Verjamem:
- da je človek dober,
- da je človek dober, tudi če včasih dela traparije,
- da se vsak trudi po svojih močeh, da bi bil in dobil, kar si ţeli,
- v zmoţnost ljudi, da rešujejo svoje teţave učinkovito.
156
Vida Tivadar Mesarič
DODATNA STROKOVNA POMOČ NA SREDNJI ZDRAVSTVENI
ŠOLI MURSKA SOBOTA
V šoli ţe nekaj let posameznim dijakom z razliĉnimi uĉnimi teţavami
nudimo individualno dodatno strokovno pomoĉ. V to skupino otrok s
posebnimi potrebami spadajo nadarjeni uĉenci, slepi in slabovidni, gluhi in
naglušni uĉenci, gibalno ovirani, uĉenci s primanjkljaji na posameznih
podroĉjih uĉenja, dolgotrajno bolni uĉenci, uĉenci z govornimi teţavami,
uĉenci z motnjami vedenja in osebnosti in drugi z motnjami v duševnem
razvoju.
Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami lahko dijake glede na
vrsto oz. stopnjo primanjkljajev, ovir in motenj doloĉi ustrezen
izobraţevalni program z enakovrednim ali niţjim izobrazbenim
standardom.
Dijaki lahko pridobijo praviloma najveĉ 5 ur dodatne strokovne pomoĉi, ki
se izvajajo v posebni skupini ali individualno v oddelku ali izven oddelka.
Dijaka v teh urah pouĉuje posebni uĉitelj.
V individualni situaciji dijak pridobi veĉ dodatne razlage, podrobneje
utrjuje snov, se uĉi novih strategij in odpravlja pomanjkljivosti, ki ga
ovirajo na poti k veĉji uspešnosti.
V skladu s strokovnimi priporoĉili šola lahko prilagodi organizacijo pouka,
naĉin preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje dijaka, ĉasovno
razporeditev pouka, zagotovi individualiziran uĉni program za predpisane
predmete, po potrebi tudi prostor, dodatne pripomoĉke, za gibalno ovirane
ali slepe pa stalnega spremljevalca ipd.
Zahtevo za pridobitev tovrstne pomoĉi, ki jo omogoĉa veljavna
zakonodaja, lahko sproţijo starši ali šola na predpisanih obrazcih, ki jih
hrani šolska svetovalna sluţba.
Z dodatno strokovno pomoĉjo imamo zelo pozitivne izkušnje. Uspeh ne
izostane, ĉe dijak dela sproti in zavzeto, tako v šoli kot doma. Starši so
nepogrešljivi sodelavci in otrokovi pomoĉniki. Otrok s teţavami ne zmore
priĉakovane odgovornosti za samostojno delo, zato potrebuje odgovorno
spremljanje, vzpodbude in skrb s strani staršev, vĉasih celo do konca
izobraţevanja, saj gre za otroka s posebnimi potrebami.
157
Skupno prizadevanje tako rodi sadove. Na dolgi rok tako komaj uspešni
dijaki postanejo bolj samozavestni, bolj zaupajo v svoje zmoţnosti,
odpravljajo vrzeli in utrjujejo svoje znanje.
158
IZPOD PRSTOV LITERARNIH IN LIKOVNIH
USTVARJALCEV
Martin Tine Mlinarič, pesnik in pisatelj
Maša Klarič
Tina Hercan
Martina Jerebic
Anita Prajnar
Urška Horvat
Anita Fridau
Samanta Bauer
Nina Abraham
Katja Lebar - likovna stvaritev
Tamara Mesarec
Domen Gujtman
Danijela Čurič
Maja Broder
Blaţ Nemec in Danijela Čurič
159
Martin Tine Mlinarič
STOPNJE LJUBEZNI
MILOSTNI ČAS
Bilo je na binkoštni dan.
Rosilo je slino, seme in ĉrnilo.
Konoplje so rasle na zemlji,
od zgoraj navzdol,
Školjke v nas. Valovi ust so jih
pokrili.
Pnk!
Izza oĉesnih vek razprtje ĉrke H.
Bliţine, bliţine, bliţine,
obroĉkasto dvojne,
razmuljene. Vse drugo
je oţivljanje kipov.
PEŠČENE ROKE
o Emanuel, jeziki iz kljunov
pesnikov–
za pešĉico laĉnih in ţejnih resnice,
za brstiĉje in dušo,
in za najin med nama…
Niĉ manj niso zelene veje rok,
ki boţajo ĉelo,
in kodrajo lase.
V globoĉinah odsevajo ĉloveške
dlani.
BLIŢINE, BLIŢINE, BLIŢINE
Ţenska eleganca vej se je preselila
k telesom.
Mamini prsti, so kot vrbove veje,
molzeĉe v vedro.
Jutranji podrgnejo ĉelo in trebuh.
Razprodal sem imetje,
v zameno dobil biser.
Nisem ga zase,
v sebi zadrţal. Sejal sem ga po
panonskem morju.
Tistikrat so školjke priplavale na
površje
in vodne kaplje so jim navlaţile
skrita oĉesa. –
Duh v temi.
Biser v školjkah. Pogledi v
biserih.
Sklepom ukaţejo premikati se
in strunam boţati,
boţati.
Magdalenini so odrekli grešnost.
Harfistkini predrli vrh šotora
in zagradili robove telesa.
Le pešĉene roke zasujejo semena
zemeljskih orešĉkov.
160
ALKIMISTKA
Ulita v rumeni baker
in vidna v ĉasu vroĉe megle,
prediraš oblake.
V lesketajoĉem kristalu
prebivaš,
vznemirjena bakrena voda.
Za ĉistost snovi odloĉena.
Po zakonih dereš strugo,
globoko, globoko,
da bi te za dne izsledili.
Skrita je tvoja ţelja raztapljati
rudo,
iskati v rovih ţareĉi kamen
zemlje,
spuţvasto preoblikovan
po ţenski podobi,
s preseţkom, ki se elastiĉno
razpre,
kot pomaranĉa v krhlje.
JUTRANJA PESEM
Ob zori,
ko je nebo še brezbarvno,
sem prašek jutranjega svita
zamesil
v zamrak.
Natovoril temne oblake in
teţnosti,
ki odjezdijo na belih konjih,
sprostijo prostor,
odstopijo ga.
NA ROŢI CVET
Kar ţeli upogniti klas
ali nagubati koţo,
mora zaĉeti z razdalje,
in po oprimkih in centimetrih biti
vse bliţe
govorici mlinskih koles,
drgnjenju kamnov, prevajanju
toka,
in sreĉi,
imenovani dan odprtih vrat, v hiši
pitja,
v katero se vstopa brez trkanj
in predhodnih najavljanj.
Na krilih ĉebel padat v njeno
roţo
odpret okna, zatemnit stekla,
sesat mleĉek, štet liste,
vpletat lase v kite.
Naslonit glavo na roţe cvet.
KREATURE DUHA
Slišim glas.
Odpiraš vrata.
Skupaj bova veĉerjala, poiskala
jaso v gozdu,
jamo v tleh. Kurila bova ogenj.
161
Dim se bo dvigoval,
kadeĉ se iz nepokvarljivih smol.
Z vseh strani neba bo zapihalo,
prineslo vodo, sol in pravico.
Voda se bo odkrila vetru.
Veter bo imel oblast nad vodami,
prestol na njih.
Gonil jih bo in prinašal sporoĉila,
od neţne miline do siline.
V jadrih in napolnjenih prazninah
se razkriva stvariteljstvo duha.
Ki odplavlja v odprte vode.
dokler se ĉisto tiho,
kot megla med gore spusti v tvoje
srce:
neizprosna,
neukrotljiva,
nemirna,
nezamenljiva,
nepogrešljiva,
neustavljiva …
Ĉisto prava in
samo tvoja prva ljubezen.
Tina Hercan
SMISEL ŢIVLJENJA
(Martin Tine Mlinariĉ je pesnik in
pisatelj, ĉlan Društva slovenskih
pisateljev in nekdanji dijak
Srednje zdravstvene šole Murska
Sobota)
Maša Klarič
LJUBEZEN
Ko prideš na svet
obĉutiš veliko, neizmerno –
materino ljubezen.
V prvih urah in dneh ţivljenja,
zaĉutiš oĉetovo, bratovo, sestrino
– druţinsko ljubezen.
Pri igri, konfliktih, pretepih in
premirjih
spoznaš prijateljsko ljubezen.
In poĉasi hodiš naprej,
dan za dnem,
Šla bi v levo …
V desno me vleĉe ponos.
Ţelim si kvišku …
A tla kar ljubijo moj nos.
Razpiram krila,
ko potegne me v prepad.
Pozna izbira
mi postavlja ultimat.
Pa krivim asimetrijo,
ki mi jemlje energijo.
S prstom kaţem na nebo,
kot da krivo bi bilo.
A smisel ţivljenja je veĉna uganka
–
sreĉa v roki,
nad glavo pa zanka.
162
Martina Jerebic
»SONČNI ZAHOD«
Zakaj se dan s tabo preţivet vrti
hitreje,
kot obiĉajen dan, presedet v šoli?
Ti si kot sonĉni zahod,
obdan sam z modrim nebom in
kapljicami, katere sestavljajo to
neskonĉno morje.
S tabo vedno lepo je.
Morje je edino neskonĉno, ko ga
opazuješ
s pešĉene obale z ljubljeno osebo,
s katero si
delita prtljaţnik avtomobila.
Sva angela zdruţena, saj en angel
ima samo eno krilo, dve pa
potrebuje za polet.
A, ko sonce zaide, pride solz v
oĉi,
ter poĉasi polzi po licu in ko se
pribliţa
ustnicam, to kapljo solze deliva
skupaj
z zdruţenimi ustnicami.
Angela s krili, ki veĉno plapolajo
v vetru, soncu,
ĉasu zaljubljenosti, pomladi in ĉez
vse noĉi in dni ter leta.
Ţelim si, da se nikoli ne konĉa ta
dotik, poljub,
kateri odpusti vse zlo, poljub in
objem
katera te poneseta z mislimi
nazaj na opazovanje sonca…
dejanje na prtljaţniku,
ter poljubov neskonĉnih …
Skupaj se smejiva, smeh deliva,
osreĉujeva ter pomagava.
S tabo vedno lepo je.
S tabo vedno lepo je.
Vendar enkrat vsega konec bo,
ostal bo le spomin na skupno
prehojeno in
prevoţeno pot, ki bo vsak hip
biser brez cene.
S tabo vedno lepo je.
Anita Prajnar
ZAKAJ?
TI
Zakaj se vse lepo v trenutku
konĉa?
Iskala sem te med oĉmi,
iskala!
163
A te nisem našla!
Ţelela sem,
ţelela,
a moja sreĉa ni dozorela!
Hotela sem, hotela,
da bi te še zadnjiĉ objela.
Nisem te našla, moja ţelja
ni dozorela,
le moja sreĉa je zbledela.
kaj povedati mi poskuša?
Zakaj me niĉ veĉ ne uboga,
da sebi in drugim sem nadloga?
Kam so pošle mi vse moĉi,
kaj meni sploh rešitve ni?
To ĉudna moĉ je moje usode,
da tak ţivljenja kriţ moj bo,
da hrabro lahko nosim ga,
to sreĉo zdaj mi usoda da.
RAZLIČNA ŢIVLJENJA
Rekel si,
da je zate najpomembnejše to,
da sem sreĉna,
da me ljubiš bolj kot sebe
in da upaš,
da tudi jaz tako ljubim tebe.
Grem po svetu in gledam ljudi,
kako svet okoli njih se vrti.
Eni zbolijo, ko se drugi rodijo,
nekateri umirajo, ko drugi uţivajo.
To si rekel,
se poslovil,
mene pa samo med tujci pustil.
Ţivljenje je zelo razliĉno:
ko je enim lepo, je drugim hudo.
Takšno je paĉ ţivljenje,
ki je za nas veĉno uĉenje.
Upala sem in jokala,
ĉeprav tega nikomur nisem
priznala.
Zdaj tebi povem,
da še zdaj si mi vse!
Otroci brez staršev moĉno trpijo,
ko drugi v maminem naroĉju
zaspijo.
Imeti starše je velik zaklad
in vsak od nas imel bi ga rad.
Anita Fridau
Ko gledam bolne ljudi,
solza po licu mi drsi.
Sprašujem se, zakaj toliko trpijo,
zakaj niĉ veĉ ne govorijo?
ČUDNA MOČ
Kakšne ĉudne sile
so se vame naselile,
kaj telo me ne posluša,
Ko objamem osebo, ki umira,
v srcu ne da mi miru.
164
Zdaj jo poljubljam, se z njo
veselim,
potem pa je veĉ ni in jokam za
njo.
Zakaj je ţivljenje tako kruto?
Zakaj je na svetu toliko trpljenja,
ki ga ne bi bilo potrebno?
Vsi bi se morali ljubiti in prijatelji
biti,
kajti nikoli se ne ve, kdaj nas kaj
doleti.
Lahko bo danes, lahko bo jutri,
ko nas veĉ ne bo, zato pa:
radi se imejmo, pa nam bo lepo.
ZELENE OČI
Sreĉala sva se neke poletne noĉi,
ko prviĉ sem videla tvoje zelene
oĉi.
Tisti trenutek sem spoznala, komu
srce bi dala.
In še vedno sreĉujem zelene oĉi,
še vedno spominjam se tiste
poletne noĉi.
Ko govoril si, da rad me imaš,
takrat nisem vedela, da je to laţ.
Sedaj še vedno sreĉujem zelene
oĉi
in v solzah v oĉeh se spominjam
tiste poletne noĉi!
Urška Horvat
ZAKAJ ?
Zakaj ĉlovek ne leti?
Zakaj polţ molĉi?
Zakaj veter piha?
Zakaj temperatura niha?
Zakaj na znanih planetih zraka ni?
Zakaj se Zemlja vrti?
Veĉno obstajal bo neki zakaj…
Zakaj pa sploh obstaja zakaj?
PRIJATELJ
Prijatelj je oseba,
ki rada ti pomaga
in ima te rada.
Prijatelj je oseba,
ki vedno te spoštuje,
vĉasih pa te sam potrebuje.
Prijatelj je oseba,
ki vse ti nudi,
za tebe se veliko trudi.
Prijatelja vsak ĉlovek ima,
za njega vse narediti zna.
LJUBEZEN
Ljubezen je za dva,
ki se ljubita.
Ljubijo se ţivali,
ljubijo se ljudje,
ljubijo se vsi.
Ljubezen je lepa in odkrita
in v naših srcih skrita.
165
Samanta Bauer
Nina Abraham
SPRAŠUJEM SE …
ZDRAVJE
Sprašujem se, kaj narobe je šlo,
kaj se je zgodilo,
zakaj tako je bilo.
Zakaj trpljenje se je razvilo?
Ko te pogledam v te lepe oĉi,
se mi zdi, da v njih svet se vrti.
Zdi se mi, da te poznam,
ĉeprav boli, tega ne priznam.
A vseeno nekako razumem te,
da ti zame vseeno je.
Ampak vseeno upam še,
da nekoĉ z drugaĉnimi oĉmi
pogledaš me.
Veš, ni preprosto ţiveti v boleĉini
in se izogibati veĉini.
Se zbujati in ţiveti zate,
ker enostavno sem nora nate.
Ko se pogovarjaš z mano, srce
ponori,
hitreje bije in pobesni.
Zakaj se to zgodi ne vem,
vem pa, da si ţe dolgo moj
problem.
Ţivim v pravljici, ki je ţe dolgo
ni.
V tej pravljici tebe ni,
v tej pravljici sem samo jaz,
ko z rokami si pokrivam solzni
obraz.
V nas je kot ogledala odsev,
globoko v nas je odmev,
ne zmenimo se zanj,
ko smo ga bogati kot panj.
A prideta kašelj in vroĉina,
iz nas izgine vsa toplina,
ne zmoremo niti hoditi.
Kaj šele se uĉiti!
V glavi imamo skale,
v grlu male mravlje,
radi bi le spali,
niti tablet ne veĉ jemali.
Sedaj vemo vsi prav dobro,
da skrbeti za zdravje je modro!
A niĉ ni tako hudo,
da pozdraviti se ne bi dalo!
NOVO ŢIVLJENJE
Prišla je pomlad,
drevesa zelenijo
in od vseh strani,
se sliši otroški smeh.
Dekleta si oblaĉijo mini krila,
fantje pa s svojimi osvajalskimi
triki upajo,
da jih ne bi katera spodila!
Vrtovi so vsak dan lepši.
Mame sadijo roţe,
166
oĉetje kosijo travo,
a previdno,
ker pazijo, da ne bi kakšnemu
skritemu fakinu
zapeljali ĉez glavo.
Zaĉenjajo se nove,
skrite ljubezni,
ki jih nihĉe ne razume,
zato kar hitro prerasejo v
namišljeno resne bolezni!
Da tako se zgodi takrat,
ko se menja letni ĉas.
In ĉeprav marsikdo taji, ima rad
pomlad,
ker je to letni ĉas, ko lahko na glas
priznaš …
Da imaš nekoga rad!
Prva medicinska sestra Florence Nightingale – ţena s svetilko
(1820-1910)
Naslikala Katja Lebar
167
Tamara Mesarec, 3. nagrada na 12. drţavnem tekmovanju Srednjih zdravstvenih šol
Slovenije, (Vlagajmo v zdravje, marec 2007)
Mira Pušenjak – dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota v letih 1969-1972
Izvir Soče
Soline
168
Šmarnice
Piran
Underground
Kristina
169
Domen Gujtman
KOT HIŠA IZ KART
Klima (SSKJ, str. 401) = povpreĉne vremenske razmere znaĉilne za
doloĉen kraj ali podroĉje. Kaj dejansko so podnebne spremembe? Kaj
pomenijo za ĉloveka? Kaj nam prinašajo?
Kot sem ţe razloţil, je klima nekaj naravnega, nekaj, kar mora biti. Eno
izmed esencialnih stvari, ki omogoĉajo ĉloveku preţivetje. Toda, kako smo
lahko ljudje spremenili nekaj, kar je obstajalo ţe tisoĉletja pred nami?
Ĉlovek si je za svoje ugodje gradil ceste za laţje potovanje, tovarne za
izdelovanje luksuznih stvari, predelovalnice hrane ipd. Toda vse te stvari
imajo poleg tega, da nam prinašajo ugodje, eno slabo lastnost, in sicer
onesnaţujejo okolje. Toda ĉlovek se za to dolgo ĉasa ni zmenil. Saj si bo
narava opomogla, je bilo razmišljanje mnogih. Toda po mnogih letih
izpušĉanja avtomobilskih plinov v ozraĉje, strupenega dima iz dimnikov
tovarn in izpušĉanje odplak v reke, se je naravno ravnovesje zaĉelo rušiti.
To je, kot ĉe postavimo hišo iz kart in vzamemo spodnjo ven. Karte se
poderejo. Isto je storil ĉlovek. S tem ko je škodoval naravi, je le odstranil
eno karto iz hiše, posledice pa so ţe vidne. In kako se odraţajo te
posledice? Zaĉnimo z neĉim, kar je ţe zastarelo dejstvo. Ozonska luknja.
Vsako leto veliko ljudi zboli za koţnim rakom, dobi opekline in podobno,
saj nas veĉ ne varuje ozon, ki je imel to funkcijo, a so ga plini uniĉili.
Sonce je »moĉnejše« kot kdaj koli prej in ĉloveško telo te temperature
oziroma direktne izpostavljenosti ne prenese. Nadaljujmo z morjem in
Antarktiko. Vsako leto se stali nekaj kilometrov ledu, a se obnašamo, kot
da se to nas ne tiĉe. Pa se nas. Kot posledico otoplitve lahko opazimo
neverjetno narašĉanje morske vode, ki bi naj v stoletju poplavila
marsikatero veĉje mesto: New York, Rotterdam, Gdansk … Zaradi
pregrevanja ozraĉja je tudi vedno veĉ orkanov, kar se je v preteklih letih
lepo pokazalo v Zdruţenih drţavah Amerike, saj je orkanov veĉ kot kdaj
koli prej in tudi moĉnejši so.
Naj nakaţem še en domaĉ pokazatelj segrevanja ozraĉja. Spomnim se, ko
mi je mama govorila, da je bila v njeni mladosti zima od novembra do
170
aprila. Imeli so do meter snega in ta sneg je ostajal in se ni talil. Kaj smo
pa imeli snega letos? To, da sta bili dve plohi snega, ki nista niti vredni
omembe? To so dokazi. Dokazi za tiste, ki to zanikajo. In seveda kot
domine, to tudi vpliva na ljudi. Kot sem izvedel, smo ljudje vedno manj
odporni na razliĉne viruse, ki vĉasih sploh niso bili omembe vredni.
Prehlad in gripa nam vraĉata udarec, saj veĉ ni zime, da bi se ĉloveško telo
navadilo na mraz in postalo odporno. No, in še ena velika polemika.
Alergije. Izvedel sem, da je v Sloveniji vedno veĉ alergij na razne stvari,
saj ljudje niso zmoţni prenesti doloĉenih stvari. Tudi posledica segrevanja
ozraĉja.
In sedaj komaj pridemo do tega, kako se zavarovati. Problem je, da rešitve
skorajda ni, a saj kar je storjeno, je … Pred soncem se moramo obvezno
varovati z moĉnimi kremami za sonĉenje, saj so lahko posledice tudi
pogubne. Glede razliĉnih drugih bolezni pa je problem, da se je teţko
zavarovati. Vsa obolenja dihal nas napadajo in mi na njih nismo odporni.
Preostanejo nam le cepljenja, izogibanje ljudi, ki so oboleli ter oblaĉenje
toplih oblek. Pomembno je, da se zaĉnemo zavedati, kaj lahko in ĉesa ne!
Da zaĉnemo ĉim manj uporabljati avtomobile, da nehamo stalno škropiti
zemljo, nehamo saditi gensko spremenjena semena … S temi dejanji si le
oteţujemo in skrajšujemo ţivljenje. Vedno manj je pitne vode, triglavski
ledenik izginja, v Grĉiji in Franciji je izjemno veliko gozdnih poţarov in
vedno veĉ je zemeljskih plazov.
Kako pa bi lahko pregrevanje ozraĉja prepreĉili? Zaĉnimo z najbolj
osnovnim onesnaţevanjem. To so avtomobili. Ko je ţivel Nikola Tesla, so
se pojavili avtomobili z notranjim izgorevanjem na bencin. On je izdelal
avto na elektriko. Avto je bil popolnoma funkcionalen, v tistih ĉasih
hitrejši od bencinskega. A naletel je na eno oviro. Oseba, ki je izdelovala
bencinske avtomobile, je imela svojo vizijo. Vse za svoj kapital. Odkupil
je ta patent in idejo zavrgel ter uniĉil. Koliko ozona in vseh drugih stvari,
kot so drevesa in reke, bi s tem prihranili? Koliko manj onesnaţevanja bi
bilo? Potem pa pridemo do tovarn, ki so tudi neverjetno velike
onesnaţevalke okolja. Izpušĉajo veĉ plinov kot kar koli drugega. Kje so
bili zakoni o onesnaţevanju takrat, ko so te tovarne gradili? Zdaj, ko je ţe
skorajda prepozno, pa se dobesedno muĉimo še ohraniti Zemljo pri
171
ţivljenju. Zdaj, ko je ţe vse skoraj mimo. Zdaj, ko je ţe dvajset let
prepozno … Išĉemo smisel v nesmislu in odkrivamo »toplo vodo«.
Kaj pa hrana? Biohrana je veliko draţja od umetno vzgojene, intenzivne
pridelave s škropivi in umetnimi gnojili.
V »boljših« trgovinah imamo police z napisi BIO. Jabolka niso tako
debela, so malce zgubana. Pa so nam taka všeĉ? Vemo, da so neškropljena,
pa jih le redko izberemo. Kupujemo z oĉmi, ne pa s pametjo. Nismo še
dovolj osvešĉeni, da integrirana pridelava zahteva kemijske pripravke od
kalitve do zorenja. Vendar pa je naše ţivljenje zaĉaran krog. Kupujemo,
ker je lepo. Kupujemo, kar nam je cenovno dosegljivo. Vse drugo
prezremo. Še ĉrv se ne zarije v to prelepo jabolko! Zato pa se bogati
zdravilna industrija, kajti strupi, ki jih iz dneva v dan tlaĉimo v naše telo,
nam povzroĉajo razliĉne bolezni in alergije. Uniĉujemo sami sebe.
Kdaj bomo prišli do toĉke 0? Kmalu. Prekmalu.
Narava nam ţe sporoĉa, da ji je dovolj. Nje ne zanima, da je naša
kopalnica lahko brezhibno ĉista le z najboljšim ĉistilom, zanima pa jo, kaj
bomo rekli ĉez nekaj let, ko si kljub tej naši ĉistoĉi ne bomo mogli umiti
zob z vodo iz pipe.
Koliko se tega zavedamo? Premalo. Ĉas pa teĉe. Še sonce bo postalo naš
sovraţnik, plastika pa bo prekrila rodovitna polja in bo edini okras.
In pa res, da ne pozabim. Zdravje (SSKJ, str. 1654) = stanje telesnega in
duševnega dobrega poĉutja, brez motenj v delovanju organizma. Koliko
nas je popolnoma zdravih?
Danijela Čurič
KO NEKOMU POMAGAŠ, OSREČIŠ NJEGA IN SEBE
Srednja šola. Veliko novosti, rahla obĉasna zmedenost, praksa, maturantski
ples, novi ljudje v mojem ţivljenju, prostovoljno delo, prva velika
razoĉaranja … Le nekaj utrinkov, ki se jih na hitro spomnim s srednje
172
zdravstvene šole. Nekaj, kar me je zaznamovalo, pa je pomoĉ ljudem. To
je moje »poslanstvo«, ki mi je bilo dano ţe zgodaj. Srednja zdravstvena
šola mi je pomagala to nadgraditi in zaradi tega sem se odloĉila za
zdravstveno pot. V njej sem pridobila potrebno znanje za pomoĉ ljudem, ki
ga danes nadgrajujem kot študentka delovne terapije. Vesela sem, da bom
lahko ĉez nekaj let opravljala to delo.
Ljudje smo si razliĉni. Vsak ţal nima osebnosti oblikovane za zdravstveno
delo, saj za to moraš imeti nekaj v sebi prirojenega. Veliko veĉ ga pridobiš
z izkušnjami. Kot prostovoljka v Domu starejših obĉanov v Rakiĉanu, sem
se stalno sreĉevala z ljudmi, ki so osamljeni. Osreĉi jih ţe nasmeh, stisk
roke ali pogovor. Ţe majhna pozornost, da nekomu prisluhneš, je veliko
vredna. Tako malo je potrebno, da nekomu pomagaš in s tem osreĉiš njega
in hkrati sebe.
Pisanje…
Kot srednješolka sem rada pisala, še danes rada pišem in to pisanje me bo
spremljalo celo ţivljenje. V ĉasu, ko sem obiskovala srednjo zdravstveno
šolo, sem dobila najveĉ motivov in inspiracije za pisanje. Vse, kar sem
videla, doţivela, sem potem prenesla na list papirja v razliĉnih oblikah.
Pisanje o doţivljanju sreĉevanja novih ljudi, prostovoljnem delu,
ekskurzijah, razliĉnih oblikah sodelovanja med ljudmi, predvsem pa
razmišljanje o tem, kako si ljudje med sabo pomagajo, in zakaj si ne
pomagajo. Veliko vprašanj sem imela zastavljenih, ĉeprav na nekatera še
danes nisem našla odgovora. Morda imam prav zaradi tega rada pisanje,
ker lahko odgovarjam na vsa moja vprašanja kar sama s svojimi
»teorijami«. To me notranje pomiri.
Smisel v ţivljenju mi predstavlja pomoĉ ljudem, ki jo potrebujejo.
Nekateri morda zaidejo s prave poti in jih je potrebno voditi nazaj na pravo
pot. Spet drugi si ţelijo našo bliţino, saj trpijo zaradi osamljenosti in rabijo
nekoga, da bi se mu izpovedali. Posebej starejši ljudje se poĉutijo
osamljene in ne vidijo nobenega smisla v ţivljenju. Naša naloga ja, da jih
spodbujamo in jim damo vedeti, da je njihovo mesto v druţbi pomembno.
Kako zelo pomembno je to, sem se nauĉila ţe v srednji zdravstveni šoli.
Zaradi tega vem, da opravljam dobro in hvaleţno delo.
173
Maja Broder
KO SO NAŠI PREDNIKI V ŠOLO HODILI …
Ko so naši predniki v šolo hodili, so se iz izkušenj uĉili.
Ko smo mi v šolo hodili, smo polno znanja pridobili.
A vsem nam je skupno, da smo v uĉilnico hodili,
kjer smo si moţgane budili.
Ko bodo drugi za nami hodili, se bodo ţe doma uĉili.
Nekateri veĉ, drugi manj,
nekateri dlje ĉasa, drugi manj se bodo za raĉunalnikom potili.
A mi smo v uĉilnici spomine pustili, ki jih bodo drugi izgubili,
a mi jih ne bomo pozabili.
V uĉilnici namreĉ še vedno znanje dobimo,
ki ga nato mlajšim rodovom naj delimo.
V uĉilnici pa uĉeni uĉitelji stojijo,
ki nam znanje delijo.
To so verzi, ki so se mi porodili v mojih mladih moţganih, ko sem prebrala
naslov nateĉaja. Ker se mi je naslov zdel zelo zanimiv in pouĉen, sem se
odloĉila, da o šolskem okolju nekoĉ povprašam tudi babico in dedka, ki
pogosto pripovedujeta zanimive zgodbe in dogodke, ki sta jih doţivela v
svojem otroštvu in mladosti.
174
Babica mi je z navdušenjem zaĉela pripovedovati: »Šola je bila nekoĉ
precej drugaĉna kot danes, ne samo po svoji strukturi, ampak tudi po
velikosti … Danes so visoke, urejene, moderno opremljene stavbe, v
preteklosti pa so bile precej manjše, uĉilne pa veĉje in višje.« Hitro ji
skoĉim v besedo in jo vprašam: »Uĉilne?« Babica se nasmehne in
odgovori: »Da, prav si slišala. Ĉeprav je ta izraz za vas mlade ţe popoln
arhaizem, ga starejši še zmeraj s pridom uporabljamo, predvsem takrat, ko
se spominjamo dobrih starih ĉasov. To je namreĉ starinski izraz za
uĉilnico.«
Ugotovila sem, da je babico zagrabila prava nostalgija, v oĉeh pa so se ji
zaĉele lesketati solze. Zato sem hitro preusmerila vso pozornost na dedka,
ki je ves ĉas pogovora modro molĉal. Še preden sem ga uspela kaj vprašati
je spregovoril: »Ja, draga vnukinja, šolska klima je bila nekoĉ veliko
prijetnejša kot danes, pa ĉeprav ni bilo vse tako udobno in moderno. Sedeli
smo na starih, na pol razpadajoĉih lesenih stolih. Ob lesenih mizah je bila
poliĉka za torbe, ki so bile takrat zelo skromne. Na steni je v vsaki uĉilnici
visela slika tovariša Tita. Po koncu pouka smo se uĉenci postavili v vrsto
med klopmi in pozdravili: Za domovino, s Titom naprej!« Babica je k temu
hitro dodala še tole: »Nauĉili smo se, da je bilo treba biti nekoĉ veliko bolj
discipliniran, med šolsko uro imeti ĉiste roke, sicer si bil kaznovan z
udarcem s šibo po prstih.« »Auuuuuuuuuuuu! To je pa bolelo!« Babica je
moje besede pokomentirala takole: »Ni bilo ravno prijetno, vendar pa bolje
kot ĉe si moral v kot kleĉat na kolena. Ta kazen je vĉasih lahko trajala tudi
nekaj ur.«
Ob tem sem se zamislila in prisluhnila dedku, ki je veselo nadaljeval s
svojo razlago, da so imeli pouk v dveh izmenah. V šolo so morali hoditi en
teden dopoldan, drugi teden pa popoldan. Pouk so imeli tudi ob sobotah.
Vse predmete je navadno pouĉeval en sam uĉitelj, v razredu pa so sedeli
otroci iz iste vasi.
Danes temu ţal ni veĉ tako. V istem prostoru sedimo vrstniki z razliĉnih
koncev Pomurja, ki uĉno snov zapisujemo v svoje zvezke z razliĉnimi
barvnimi pisali. Aja, saj res! Še ena zanimivost! Naši predhodniki sploh
niso imeli knjig in zvezkov, ampak so vse pisali le na manjše tablice. Na
175
kos lesa so si tako zapisali šolsko snov in jo doma ponovili. Samo
vprašanje, koliko so od tega odnesli. Po moje so morali biti pravi geniji, saj
danes imamo kup raznih priroĉnikov in drugih uĉil, pa nam snov ne gre in
ne gre v glavo.
Zanimivo je bilo tudi z domaĉimi nalogami. Le-te si moral prinesti
napisane na tablici in ĉe si se na koga razjezil ter ga udaril s tablico, si ostal
brez naloge. Zanimivo bi bilo videti tedaj reakcijo uĉitelja! Po moje, bi te
doletela kakšna fiziĉna kazen ali pa bi ti bila koruza pod koleni v nadlego.
Verjamem, da je bilo šolanje v tistem ĉasu ĉisto drugaĉno kot je danes.
Tako kot vsaka stvar, je tudi to imelo številne prednosti, pa tudi slabosti.
Menim, da je bila prednost takratnega ĉasa ta, da so bile druţine zelo
navezane in so se med seboj precej druţile. Otroci so preţiveli veliko ĉasa
v naravi, pasli ţivino … V šolah so se uĉili predvsem za ţivljenje, danes pa
zaradi poplave številnih informacij nismo veĉ sposobni loĉiti »semena od
plevela«.
Mladi namreĉ vedno veĉ ĉasa preţivimo za raĉunalnikom in televizijo. In
prav tukaj se mi riše tudi vizija sodobnega šolstva. Uĉilnice bodo po
mojem mnenju kmalu postale nepotrebne, saj se bo kmalu zaĉelo »uĉenje
na daljavo«. Naši prijatelji veĉ ne bodo sošolci, s katerimi ušpiĉimo takšno
ali drugaĉno vragolijo, ampak raĉunalnik. Ta majhna škatla, ki programira
svet, bo naš uĉitelj. Po eni strani zelo zanimivo in omamno, vendar pa po
drugi plati vseeno mislim, da ne najboljša moţnost izobraţevanja.
Sprašujem se, kaj se bo zgodilo z našimi medsebojnimi odnosi? Bomo
znali biti še soĉutni ljudje? Se bomo trudili iskati v ĉloveku dobro? Se
bomo sploh še znali pogovarjati? To so le ena izmed mnogih vprašanj, ki
mi ta trenutek rojijo po glavi.
Toda ĉas teĉe in se ne ozira na moja vprašanja in strahove. Iz dneva v dan
me vleĉe v svoje dlani, od mene pa je odvisno, koliko mu sledim.
Velikokrat si ţelim, da bi se vsaj za trenutek ustavil in me vrnil v
preteklost, ko je bilo vse bolj enostavno in manj stresno. Morda v šolah res
ni bilo tako udobno kot danes, je pa bilo bolj ţivljenjsko, domaĉe in
preprosto.
176
Ĉas je in bo tudi v prihodnje marsikaj spremenil. Prepriĉana sem, da ne bo
prizanesel niti šolam niti uĉilnicam 21. stoletja. Kakor koli ţe bo, vsaka
generacija bo v šolskem okolju pustila svoj peĉat, svoja otroška in
najstniška leta, ki se jih bo ĉez nekaj desetletij, z veseljem spominjala, še
posebej takrat, ko bomo razne šolske dogodivšĉine prenašali na mlajše
rodove.
Blaţ Nemec
NA OBISKU V EVROPSKEM PARLAMENTU
Naša pustolovšĉina se je zaĉela v ponedeljek, 8. 5. 2006, ţe zelo zgodaj,
saj smo morali z vlakom priti v Ljubljano. Odhod iz Murske Sobote je bil
ob 5.40. V Ljubljano smo prispeli okrog desete ure. Ker smo imeli do
12.30 še ogromno ĉasa, smo se najprej ustavili v McDonaldsu, saj smo bili
laĉni kot volkovi. Po obilnem obroku je bil ĉas, da se poĉasi odpravimo
proti Kongresnemu trgu. Ko smo prišli na trg, smo še malo posedeli, kajti
imeli smo še nekaj ĉasa do odhoda. Avtobus za Strasbourg je iz Ljubljane
odpeljal okrog pol dveh. Pot nas je vodila skozi predor Karavanke, mimo
Salzburga v Avstriji in nato po Nemĉiji skozi München in Stuttgart. Naš
cilj je bilo mesto Strasbourg v Franciji. Pot je trajala pribliţno dvanajst ur
in pol. Po prihodu v motel smo se takoj odpravili spat, saj smo bili od
voţnje zelo utrujeni.
V torek smo vstali ţe zelo zgodaj, ker je bil odhod v parlament ob 7.30. Po
prihodu v parlament je sledil varnostni pregled, ki smo ga seveda vsi dobro
opravili. Sledil je zajtrk v menzi in oblikovanje delovnih skupin.
Udeleţenci razprave smo bili razdeljeni v 6 delovnih skupin, v katerih smo
razpravljali o aktualnih temah današnjih dni. V vsaki delovni skupini smo
»izvolili« predsednika, tajnika in govorca skupine. V naši skupini smo
razpravljali o prihodnosti Evropske unije, natanĉneje o šolanju.
177
Ob pol dvanajstih je bil ţe ĉas za kosilo. Po kosilu je sledila zakljuĉna
prireditev ter razprava v veliki dvorani Evropskega parlamenta.
V evropskem parlamentu
Danijela Čurič
Naša pustolovšĉina se je zaĉela v ponedeljek, 8. 5. 2006, ţe zelo zgodaj,
saj smo morali z vlakom priti v Ljubljano. Odhod iz Murske Sobote je bil
ob 5.40. V Ljubljano smo prispeli okrog desete ure. Ker smo imeli do
12.30 še ogromno ĉasa, smo se najprej ustavili v McDonaldsu, saj smo bili
laĉni kot volkovi. Po obilnem obroku je bil ĉas, da se poĉasi odpravimo
proti Kongresnemu trgu. Ko smo prišli na trg, smo še malo posedeli, kajti
imeli smo še nekaj ĉasa do odhoda. Avtobus za Strasbourg je iz Ljubljane
odpeljal okrog pol dveh. Pot nas je vodila skozi predor Karavanke, mimo
Salzburga v Avstriji in nato po Nemĉiji skozi München in Stuttgart. Naš
cilj je bilo mesto Strasbourg v Franciji. Pot je trajala pribliţno dvanajst ur
in pol. Po prihodu v motel smo se takoj odpravili spat, saj smo bili od
voţnje zelo utrujeni.
V torek smo vstali ţe zelo zgodaj, ker je bil odhod v parlament ob 7. 30. Po
prihodu v parlament je sledil varnostni pregled, ki smo ga seveda vsi dobro
opravili. Sledil je zajtrk v menzi in oblikovanje delovnih skupin.
Udeleţenci razprave smo bili razdeljeni v 6 delovnih skupin, v katerih smo
razpravljali o aktualnih temah današnjih dni. V vsaki delovni skupini smo
»izvolili« predsednika, tajnika in govorca skupine. V naši skupini smo
razpravljali o prihodnosti Evropske unije, natanĉneje o šolanju.
Ob pol dvanajstih je bil ţe ĉas za kosilo. Po kosilu je sledila zakljuĉna
prireditev ter razprava v veliki dvorani Evropskega parlamenta.
178
Iz Evropskega parlamenta smo se odpeljali v stari del Strasbourga. Tam
smo imeli ĉas za ogled mesta, nakupovanje, za sprehod itd. Jaz sem si
ogledala nekaj zgradb, kupila razglednice ter si privošĉila kosilo, nad
katerim pa nisem bila najbolj navdušena. Zanimivo je, koliko razliĉnih
ljudi si lahko sreĉal v tem mestu.Lahko bi rekla kar Evropa v malem. Po
preţivetih štirih urah v starem delu Strasbourga smo se odpeljali nazaj v
motel
Vsi smo bili ţe pošteno utrujeni, a smo se vseeno spoznavali z drugimi
dijaki iz Slovenije. Skupaj smo preţiveli lep dan, zato nam je bilo ţal, da
moramo ţe naslednji dan domov. Odhod iz motela je bil ob8.15. Ĉakala
nas je dolga pot, ki pa je hitro minila. Nekateri so spali, drugi poslušali
glasbo, se pogovarjali, uĉili. V Ljubljano smo prispeli ob 8. uri zveĉer.
Nas, dijake iz Prekmurja, so na Kongresnem trgu v Ljubljani priĉakali
sorodniki, pri katerih smo lahko prespali. Zjutraj pa smo se z vlakom
odpravili iz Ljubljane v Mursko Soboto. Po dobrih treh urah voţnje smo
prispeli v Mursko Soboto.
V treh dneh smo doţiveli veliko lepega in si pridobili tudi veliko novih
izkušenj. Imeli smo se lepo. Francija je lepa drţava, a še vedno zagovarjam
pregovor – povsod je lepo, a doma je najlepše.
179
ZAPOSLENI, ZLATI MATURANTI IN ZAKLJUČNI
RAZREDI
Zaposleni na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota v obdobju
od leta 2000-2010
Zlate maturantke in zlati maturanti Srednje zdravstvene šole
Murska Sobota
Zakljuĉni razredi Srednje zdravstvene šole Murska Sobota od leta
2000-2010
Zakljuĉni razredi od zaĉetka do leta 2000
180
ZAPOSLENI NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA
SOBOTA V OBDOBJU OD LETA 2000 DO 2010
Splošnoizobraţevalni predmeti
Slovenščina
Brigita Štumpf Soviĉ
Metka Prelog
Judita Kalamar
Alenka Lapoši Škafar
Vida Tivadar Mesariĉ
Marija Bugar
Larisa Konkoliĉ
Obdobje zaposlitve
celotno obdobje
celotno obdobje
od šol. l. 2001/2002 naprej
od šol. l. 2002/2003 naprej
od šol. l. 2010/2011 naprej
do leta 2004
2000−2002 (dopolnjevanje)
Nemščina
Mira Vaupotiĉ
Alenka Lapoši Škafar
Slava Just
Saša Utroša
celotno obdobje
od šol. l. 2002/2003 naprej
od šol. l. 2009/2010 naprej (dopolnjevanje)
do leta 2002
Angleščina
Renata Roţanc
mag. Sonja Slana
Daniel Donša
Tanja Bela
od šol. l. 2005/2006 naprej
od šol. l. 2009/2010 naprej
v obdobju 2000−2004
v šol. l. 2004/2005
Matematika
Boţidar Šalamon
Goran Špilak
Mira Ambruš
Štefan Hozjan
Simon Pertoci
mag. Simona Šavora
celotno obdobje
(od šol. l. 2004/2005 pomoĉnik
ravnateljice)
celotno obdobje
v obdobju 2000−2002 (dopolnjevanje)
v obdobju 2006−2008 (dopolnjevanje)
od šol. l. 2007/2008 naprej
v obdobju 2007−2009 (dopolnjevanje)
181
Umetnost
Anton Buzeti
Edith Petkoviĉ
Polona Meke
Joţe Tivadar
od šol. l. 2005/2006 naprej (dopolnjevanje)
do leta 2005 (dopolnjevanje)
v šol. l. 2005/2006 (dopolnjevanje)
v obdobju 2006–2009 (dopolnjevanje)
Druţboslovje
Ciril Lovrenĉec
Metoda Perger
Marija Tratnjek
celotno obdobje
v šol. l. 2006/2007 (dopolnjevanje)
v obdobju 2007−2008 (dopolnjevanje)
Naravoslovje
mag. Marjan Vaupotiĉ
Marjeta Bagola
Lea Flisar Miholiĉ
Saša Babiĉ
Biljana Kramberger
Helena Lonjak
Mojca Valenko
Tamara Hodţar
Jana Kriţe
celotno obdobje
od šol. l. 2002/2003 naprej
od šol. l. 2003/2004 naprej
do leta 2003
do leta 2003
v šol. l. 2005/2006
v šol. l. 2004/2005
v šol. l. 2005/2006
v šol. l. 2006/2007
Fizika, informatika
Franc Duh
Mitja Ambruš
celotno obdobje
v obdobju 2002–2007 (dopolnjevanje)
Psihologija
Mateja Jakšiĉ
celotno obdobje
Športna vzgoja
Ema Györek
Bojan Šebjan
Ivan Ropoša
Franc Tratnjek
celotno obdobje
celotno obdobje
od šol. l. 2001/2002 naprej
od šol. l. 2006/2007 naprej
(dopolnjevanje)
182
Olena Gabor
v šol. l. 2008/2009 (dopolnjevanje)
Strokovnoteoretični predmeti
mag. Marjan Vaupotiĉ
celotno obdobje
Jana Buĉar
Tanja Flegar
Renata Golob
Sabina Šebjan Jaklin
Edvard Jakšiĉ
Joţica Jordan Eman
Silvo Kociper
Marija Kolenko
Zlatka Lebar
Olga Lenart
Sonja Lovenjak
Tadeja Lenart-Puhek
Tatjana Pernat
Saša Šabjan
Jerneja Šavel
Irena Šumak
Marjeta Tinev
Genovefa Virag
Romana Vozliĉ
Danijela Zelko-Škaliĉ
celotno obdobje
od šol. l. 2007/2008 naprej
celotno obdobje
od šol. l. 2008/2009 naprej
od šol. l. 2001/2002 naprej
od šol. l. 2003/2004 naprej
od šol. l. 2006/2007 naprej
od šol. l. 2003/2004 naprej
do leta 2002 (od šol. l. 2002/2003
ravnateljica)
do leta 2005
v šol. l. 2005/2006
od 2000−2002
celotno obdobje
celotno obdobje
od šol. l. 2007/2008 naprej
celotno obdobje
do leta 2001
celotno obdobje
od šol. l. 2005/2006 naprej
od šol. l. 2001/2002 naprej
Mihaela Vuĉina
Elizabeta Perša
od šol. l. 2002/2003 naprej
od šol. l. 2008/2009 naprej
Praktični pouk
Mojca Arko Cipot
Angela Benko Lang
Olga Fartelj
183
Nataša Fujs
Vlasta Glavaĉ
Nataša Gomboc
Jasenka Hrebak
Emilija Kavaš
Ema Kolmanko
Tomislav Kolmanko
Vesna Krof
Evgen Kuzma
Metka Moĉnik
Irena Nerad
Janko Rešeta
Leon Šabjan
Petra Tkalec
Sandra Vrbanec
Stanka Vozliĉ
Dušica Vukan
Drugi strokovni delavci
Judita Kalamar - knjiţniĉarka
Samuela Zadravec - knjiţniĉarka
od šol. l. 2001/2002 naprej
do 2001
Mateja Jakšiĉ - svetovalno delo
celotno obdobje
Vida Tivadar Mesariĉ - koordinatorka za dijake s posebnimi potrebami
od šol. l. 2009/2010 naprej
Drago Vaupotiĉ - laborant
celotno obdobje
Zunanji sodelavci
Avgust Đarmati, dr. med.
Gabrijela Jelka Ĉop, dr. med.
Danijel Grabar, dr. med.
mag. Alojz Horvat, dr. med.
Janja Horvat, dr. med.
184
Mateja Horvat, dr. med.
Dean Köveš, dr. med.
Rudolf Mikoliĉ, dr. med.
dr. Tatjana Puc Kous, dr. med.
Edith Sapaĉ Ţiţek, dr. med.
Milorad Skoĉić, dr. med.
Tibor Škaliĉ, dr. med.
asist. mag. Erika Zelko, dr. med.
Staša Kocjanĉiĉ, dr. med.
Edita Jošar - farmakologija
Alenka Premuš Marušiĉ – farmakologija
Nada Bernat - farmakologija
Avgust Kociper - zdravstvena terminologija
Klaudija Sedar - zdravstvena terminologija
Pripravnici
Suzana Petroviĉ (slovenšĉina)
Danijela Satler (biologija)
v šol. l. 2005/2006
v šol. l. 2009/2010
Drugi zaposleni
Blanka Zadravec (poslovna sekretarka - celotno obdobje)
Lidija Kuzma (raĉunovodkinja - celotno obdobje)
Matej Gruškovnjak (hišnik - celotno obdobje)
Bernarda Špilak (ĉistilka - celotno obdobje)
Marija Vogrin (ĉistilka - celotno obdobje)
Dušan Novak (ĉistilec - od leta 2003 naprej)
Ciril Benko (vzdr. uĉn. tehn. - do leta 2002)
185
Boţidar Šalamon
ZLATE MATURANTKE IN ZLATI MATURANTI SREDNJE
ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA
Zakljuĉevanje štiriletnega izobraţevanja na zdravstveni šoli je v zadnjih
dvajsetih letih šlo skozi razliĉne faze. V zaĉetku devetdesetih letih, v ĉasu
usmerjenega izobraţevanja, so dijakinje in dijaki ob letnem spriĉevalu
dobili še diplomo o konĉanem izobraţevanju. Nato je sledil ĉas zakljuĉnih
izpitov, katerih odliĉnim v ĉetrtem letniku ni bilo potrebno opravljati. V
ţelji po nadaljnjem univerzitetnem izobraţevanju je v ĉasu od 1995 do
2002 na šoli 63 dijakinj in dijakov opravilo splošno maturo. V tem ĉasu so
ostali zakljuĉevali izobraţevanje z zakljuĉnimi izpiti. Zaradi poenotenega
zakljuĉevanja izobraţevanja na srednjih šolah in enakovrednega
obravnavanja pri vpisu v nadaljnje izobraţevanje - se je leta 2002 uvedla
poklicna matura. Poklicno maturo dijakinje in dijaki opravljajo iz štirih
predmetov. Dva predmeta sta strokovna in dva splošnoizobraţevalna.
Dijakinje in dijaki dobijo ob izjemnem uspehu diplomo s pohvalo. V
javnosti so imenovani kot zlati maturanti. Te dijakinje in dijaki so potem
tudi povabljeni na sprejem k ministru za šolstvo in šport in k predsedniku
Republike Slovenije. Veseli nas, da je tudi na naši šoli vse veĉ takih zlatih
maturantk in maturantov. Skozi vsa ta leta so to diplomo s pohvalo dobili:
Sonja OZMEC
7. 7. 2004
Danijel ŠKAFAR
8. 7. 2005
Janja BRUNEC
7. 7. 2006
Mirjana
7. 7. 2006
FLAJŠAKER
Uroš RAŠĈAN
7. 7. 2006
Maja BRODER
9. 7. 2007
Sneţana RAJBAR 9. 7. 2007
Leon ŠAJT
9. 7. 2007
Darijan ZORKO
9. 7. 2007
Tadeja
7. 7. 2008
DOLINŠĈAK
Urška LANG
14. 7. 2008
186
Sabina GLAVAĈ
6. 7. 2009
Doris HORVAT
6. 7. 2009
Nives MARIĈ
6. 7. 2009
Nives OLAJ
6. 7. 2009
Darko HORVAT
1. 3. 2010
Natalija GORIĈKI 5. 7. 2010
Tajda GREDAR
5. 7. 2010
Janja KNEZ
5. 7. 2010
Laura ŢIGERT
5. 7. 2010
Sandra ŢUNIĈ
12. 7. 2010
Ponosni smo na vse te naše zlate maturantke in maturante.
Zlata maturanta Leon Šajt in Sneţana Rajbar z drţavno sekretarko MŠŠ Alenko Šverc in
ravnateljico Zlatko Lebar leta 2007
Zlati maturantki Sabina Glavač in Nives Olaj z ministrom za šolstvo in šport, Igorjem
Lukšičem in ravnateljico, Zlatko Lebar leta 2009
187
ZAKLJUČNI RAZREDI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE
MURSKA SOBOTA V OBDOBJU OD LETA 2000-2010
Šolsko leto 2000/2001
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razrednik Ciril
Lovrenčec
Antolin, Boţica
Baroviĉ, Darja
Bobovec, Tanja
Bot, Andreja
Danĉ, Anita
Danĉ, Valerija
Dolamiĉ, Lea
Ficko, Robert
Hajdinjak, Miro
Hauko, Simon
Horvat, Tomaţ
Hozjan, Jernej
Jug, Tomaţ
Kolariĉ, Katja
Koltaj, Bojan
Kuzmiĉ, Lea
Lampret, Tanja
Majeriĉ, Nina
Marhold, Cvetka
Mauĉec, Martin
Miholiĉ, Matjaţ
Miholiĉ, Uroš
Moţina, Mateja
Nemec, Tina
Nerad, Katja
Sever, Sandra
Soviĉ, Sandra
Škerlak, Danilo
Topolovec, Miha
Tratnjek, Andreja
4. b, razredničarka Olga
Lenart
Bogdanoviĉ, Kristjan
Bot, Denis
Feher, Nataša
Gajšek, Jana
Kjerkeš, Ksenija
Horvat, Martina
Kolbl, Ksenija
Kološa, Anita
Krojs, Saša
Luk, Mojca
Masten, Kristjan
Mešiĉ, Gregor
Mudrov, Jasmina
Papiĉ, Andrejka
Potoĉnik, Mihaela
Rajnar, Robert
Ruţiĉ, Nataša
Slemenšek, Leon
Soboĉan, Petra
Šantavec, Jasna
Šinko, Aleš
Škafar, Marjan
Šober, Stanka
Štefanec, Jasmina
Vidic, Romana
Vuĉko, Maja
Ţekš, Sebastjan
Ţiviĉ, Jasmina
4. c, razredničarka
Brigita Štumpf
Dervariĉ, Romana
Domanjko, Irena
Flisar, Ferdo
Fridau, Nadja
Gomboc, Nataša
Horvat, Igor
Horvat, Simona
Ivankoviĉ, Jasmina
Juranoviĉ, Ines
Klemenĉiĉ, Urška
Klobasa, Nataša
Kološa, Teja
Kovaĉiĉ, Nina
Mesariĉ, Andrej
Mihoriĉ, Maja
Muršec, Blanka
Nedelko, Denis
Nemeš, Silvija
Novak, Simona
Panker, Irena
Papiĉ, Maja
Petek, Manuela
Sedonja, Simon
Tetiĉkoviĉ, Nataša
Tušek, Monika
Zelko, Mojca
Ţiţek, Petra
4. d, razredničarka Irena
Šumak
Buĉek, Barbara
Ĉep, Nino
Ĉuk, Kaja
Divjak, Jasmina
Frĉko, Simon
Gomboc, Metka
Györköš, Timea
Horvat, Romana
Huber, Danijela
Kerec, Natalija
Klemenĉiĉ, Elvira
Kolmaniĉ, Aleš
Nedelko, Erik
Pal, Tatjana
Paniĉ, Borut
Pauša, Katja
Puĉko, Andreja
Ribiĉ, Ţaneta
Sarjaš, Renata
Slekovec, Damjan
Šipliĉ, Damir
Škraban, Zvonko
Tominc, Sašo
Topolnik, Nataša
Vrbnjak, Sabina
4. e, razredničarka Jana
Bučar
Baksa, Silvija
Ĉrnjaviĉ, Anja
Domitric, Karmen
Fekonja, Igor
Frumen, Mateja
Grah, Andreja
Gregur, Katja
Holsedl, Ingrid
Kauĉiĉ, Nataša
Koudila, Mihaela
Kovaĉ, Petra
Kovaĉ, Urška
Lutar, Aleksandra
188
Mikuliĉ, Ivana
Miško, Metka
Muhiĉ, Vesna
Ošlaj, Jernej
Reţonja, Aleksandra
Sabo, Klavdija
Štabuc, Natalija
Štefanec, Klavdija
Šticl, Tadej
Vegi, Matej
Zadravec, Andreja
Zver, Vesna
Šolsko leto 2001/2002
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Marija Bugar
Boroviĉ, Maja
Duh, Renata
Erniša, Petra
Gaberšĉek, Silvija
Herbaj, Valentina
Kauĉiĉ, Aleš
Kerec, Aleš
Ketiš, Nina
Konkoliĉ, Andreja
Korpiĉ, Silvo
Kosi, Andrej
Kraljiĉ, Larisa
Kranjc, Andrej
Krojs, Aleš
Krţiĉ, Damjana
Kulĉar, Tadeja
Legen, Simon
Luthar, Rok
Majcen, Martina
Novak, Aleš
Novak, Jana
Peĉek, Katja
Rituper, Valentina
Roţman, Iztok
Šimonka, Brigita
Štuhec, Doris
Vöröš, Petra
Zakojĉ, Aleksandra
Zakojĉ, Jernej
Zumeri, Melita
Ţitek, Daniela
4. b, razrednik Boţidar
Šalamon
Benko, Beno
Cigan, Petra
Ĉrepinko, Damjan
Fekonja, Luka
Granfol, Brigita
Hodošĉek, Primoţ
Horvat, Andrej
Hozjan, Darja
Kardinar, Zdenka
Kaštrun, Vesna
Kolariĉ, Nina
Kous, Polona
Markoja, Tadeja
Mavriĉ, Nataša
Nedelko, Urška
Radonjić, Dubravka
Rauter, Nina
Sabotin, Maša
Stajnko, Martin
Škerget, Martina
Škrobar, Jasmina
Temlin, Dejan
Trstenjak, Danijela
Vesel, Boštjan
Zadravec, Marinka
Zver, Sonja
4. c, razredničarka
Genovefa Virag
Bezjak, Jolanda
Celec, Peter
Dani, Kristjan
Farkaš, Petra
Farkaš, Sandra
Fujs, Jerneja
Henzel, Daniela
Hodošĉek, Andreja
Horvat, Jasmina
Horvat, Tanja
Kerin, Marko
Kolar, Niko
Kovaĉ, Matej
Kranjc, Aleš
Kreft, Tadej
Lašiĉ, Mateja
Magdiĉ, Andreja
Maruško, Matej
Kranjec, Simona
Puhar, Barbara
Smej, Martina
Šalamun, Manja
Šef, Ljudmila
Šimon, Marinela
Ternar, Dominik
Turha, Daniel
Vajda, Anita
Zakoĉ, Daniela
Ţilavec, Mihaela
Šolsko leto 2002/2003
TEHNIK
ZDRAVSTVENE NEGE
4. a, razredničarka
Mateja Hladen
Balaţic, Nina
Boţiĉ, Dejan
Bejek, Sandra
Blaţekoviĉ, Tjaša
Deutsch, Melisa
Feher, Edina
Ficko, Andreja
Flisar, Gorazd
Gjergjek, Martina
Gomboc, Roman
Hari, Simona
Horvat, Maša
Horvat, Tea
Hozjan, Roman
Juterša, Anita
Kerec, Mirjana
Kreslin, Štefan
Krţiĉ, Romana
Kurbos, Anita
Lapoši, Davor
Muhiĉ, Mitja
Perša, Martina
Poţgai, Rimonda
Raduloviĉ, Goran
Roţman, Matej
Ruţiĉ, Mateja
Samec, Iztok
Slemenšek, Nina
Tkalec, Peter
Tratnjek, Leonida
Viher, Valentina
Vinko, Biljana
189
Ţabota, Janja
4. b, razrednik Goran
Špilak
Balaţic, Benjamin
Bertalaniĉ, Sonja
Bokan, Janja
Emberšiĉ, Gregor
Fleisinger, Lea
Fras, Nina
Gomboc, Blaţ
Hochegger, Petra
Irgoliĉ, Nataša
Jankoviĉ, Dragan
Kociper, Natalija
Kolbl, Suzana
Korez, Maja
Lapoši, Mateja
Lukaĉ, Dominik
Mavriĉ, Uroš
Menciger, Gabrijela
Müller, Nataša
Potoĉnik, Meri
Puĉko, Tatjana
Recek, Mihaela
Ritlop, Mihaela
Škaliĉ, Andreja
Titan, Sandra
Trajber, Tatjana
Vogrinĉiĉ, Mateja
Vukoviĉ, Aleksandra
Zorjan, Sandi
Ţajdela, Mateja
4. c, razredničarka
Biljana Kramberger
Andreĉ, Anita
Bogar, Teodor
Braĉiĉ, Mojca
Ĉontala, Darjan
Domainko, Tomaţ
Fister, Jasmina
Gjura, Klementina
Gomboc, Mojca
Horvat, Monika
Horvat, Tanja
Hudin, Andrej
Karba, Boštjan
Kocon, Joţica
Koler, Jelka
Kovaĉ, Goran
Kriţan, Petra
Lasbaher, Branka
Malaĉiĉ, Sabina
Meolic, Simona
Pavel, Damir
Petek, Tamara
Pintariĉ, Simona
Ritlop, Natalija
Rogan, Maja
Sagaj, Ksenja
Slaviĉ, Anja
Škafar, Mateja
Štimec, Tatjana
Tkalec, Arsen
Ungar, Danijel
Voršiĉ, Zdravko
Zemljiĉ, Manja
Ţuniĉ, Rene
Šolsko leto 2003/2004
TEHNIK
ZDRAVSTVENE NEGE
4. a, razrednik Daniel
Donša
Abraham, Nina
Babiĉ, Andrej
Babiĉ, Samo
Belak, Melita
Belec, Simona
Bokan, Jasmina
Fras, Andreja
Gašpar, Petra
Hahn, Manuel
Hari, Mitja
Horvat, Nives
Hunjadi, Mihaela
Jerebic, Darja
Jureš, Nuša
Kegl, Katja
Kerec, Marko
Klemenĉiĉ, Valter
Koĉar, Karina
Kovaĉ, Andreja
Lukman, Jasmina
Hauko, Denis
Nerad, Tanja
Rijavec, Tadeja
Sapaĉ, Boštjan
Sever, Manuela
Sever, Mojca
Šic, Andreja
Vršiĉ, Urška
Varga, Natalli
Viljevac, Elvira
Zadravec, Natalija
Ţekš, Robert
4. b, razredničarka
Renata Golob
Bedekoviĉ, Ksenija
Bernad, Kristian
Bernad, Rok
Bogdan, Klaudija
Bot, Bernarda
Buĉek, Gordana
Dajĉ, Nina
Gomboc, Sandra
Gyoha, Blaţ
Horvat, Jasmina
Hozjan, Adrijana
Huzimec, Evelina
Kontrec, Denis
Koša, Helena
Krajcar, Andreja
Kuzma, Jasmina
Laslo, Jana
Laslo, Robert
Lipiĉ, Urška
Magyar, Betti
Mohorko, Mirjana
Nedok, Elvis
Perdigal, Mihaela
Ratnik, Sašo
Ribiĉ, Doris
Ropoša, Mihaela
Širol, Zlatko
Škrilec, Nina
Török, Ladislav
Turk, Jasmina
Vrabel, Dunja
Ţökš, Tanja
4. c, razredničarka Ema
Györek
Balaţic, Domen
Borovnjak, Leon
Fajfar, Gabrijela
Gregoran, Sabina
190
Ivanuša, Darinka
Jeriĉ, Jasmina
Jurša, Andreja
Klemenĉiĉ, Staša
Krznar, Dominik
Kulĉar, Rosana
Lašiĉ, Marko
Lazar, Mateja
Lukaĉ, Štefan
Mihaliĉ, Mateja
Obal, Urška
Ozmec, Sonja
Pucko, Simon
Rituper, Bojana
Simonĉiĉ, Petra
Sreš, Jasna
Šalamon, Mateja
Škaliĉ, Monika
Škraban, Tadeja
Šmid, Grega
Tkalec, Katja
Tratnjek, Zoran
Vukoviĉ, Mateja
Zadravec, Tatjana
Zorjan, Lejla
Zorjan, Tadej
Zver, Lucian
Zvonar, Matej
Šolsko leto 2004/2005
TEHNIK
ZDRAVSTVENE NEGE
4. a, razredničarka Jana
Bučar
Cvetko, David
Ficko, Martina
Gerenĉer, Doris
Granfola, Saša
Harc, Denis
Hegeduš, Blanka
Hercan, Tina
Juvan, Amanda
Kovaĉiĉ, Maja
Kraljiĉ, Dragana
Kranjec, Tadej
Kukec, Andreja
Kuzma, Doris
Lapoši, Katja
Lebar, Katja
Marijanoviĉ, Tomaţ
Miliĉ, Anita
Nagy, Silvija
M. Pintariĉ, Dejan
Poljanec, Marko
Prša, Manuela
Šemen, Darko
Škafar, Danijel
Vrbanĉiĉ, Karmen
Vöröš, Marko
Zemljak, Alen D.
Ţerdin, Miha
4. a, razrednik Edvard
Jakšič
Berden, Jernej
Bruĉić, Ljiljana
Fras, Blaţ
Farkaš, Martina
Gorĉan, Edita
Hauko, Zalika
Horvat, Jure
Horvat, Kristjan
Kovaĉiĉ, Maja
Lebar, Elizabeta
Lotriĉ, Saša
Lutar, Jasmina
Malaĉiĉ, Marko
Mihaliĉ, Matej
Felkar, Renato
Ošlaj, Aleksandra
Ošlaj, Emanuela
Pocak, Simona
Prkiĉ, Ksenja
Rantaša, Tadeja
Ritonja, Barbara
Šandor, Simon
Šarkezi, Zvezdana
Titan, Gregor
Zamuda, Martina
Ţohar, Mateja
4. c, razredničarka Irena
Šumak
Gašparac, Tadeja
Klariĉ, Maša
Liner, David
Kandriĉ, Marina
Martinec, Mirjana
Mateĉko, Danijel
Novak, Aleš
Panker, Denis
Peĉek, Maja
Puhan, Urška
Reţonja, Mitja
Ropoša, Jasmina
Roškar, Zvonka
Rogaĉ, Andreja
Škrlec, Sandi
Topolovec, Marko
Trplan, Matej
Vajs, Andreja
4. d, razredničarka
Genovefa Virag
Antoliĉ, Petra
Balaţic, Uroš
Ĉernela, Miha
Ĉinĉ, Tine
Erdelji, Petra
Flisar, Petra
Glavaĉ, Joţica
Kauĉiĉ, Maja
Korent, Joţe
Koroša, Gregor
Korpiĉ, Martina
Kosi, Jasmina
Košnik, Tadej
Kranjec, Sandra
Lah, Sabina
Matjašec, Nina
Rudolf, Natalija
Šarkan, Lea
Šĉavniĉar, Jani
Škafar, Katja
Veberiĉ, Evgen
Vuĉko, Alen
Zorec, Nastja
Bertalaniĉ, Mojca
Bohar, Andreja
Budja, Ludvik
Cupar, Matej
Dominiĉ, Joţica
Filipiĉ, Sandra
191
Šolsko leto 2005/ 2006
TEHNIK
ZDRAVSTVENE NEGE
4. a, razrednik Ivan
Ropoša
Bagari, Jasmina
Balaţic, David
Belec, Mojca
Berki, Sandra
Bernjak, Bojana
Boţiĉ, Anita
Cigut, Matej
Cipot, Aljoša
Ficko, Gordana
Flisar, Danijel
Forjan, Joţica
Gorĉan, Nuša
Hajdu, Robert
Halabarec, Barbara
Hertariĉ, Maja
Horvat, Jasmina
Horvat, Saša
Horvat, Tamara
Kišfalvi, Nikolaj
Kos, Nina
Kovaĉ, Matej
Prelec, Egon
Pušenjak, Klavdija
Rašĉan, Uroš
Širovnik, Tjaša
Škraban, Milan
Titan, Matjaţ
Tratnjek, Leon
Varga, Erik
Vuĉak, Nina
Volf, Anita
4. b, razrednik Boţidar
Šalamon
Balaţic, Boštjan
Brunec, Janja
Bukovec, Ksenija
Bukovec, Mihael
Ĉinĉ, Andrej
Dervariĉ, Blanka
Fartek, Jasmina
Feuš, Andreja
Flajšhaker, Mirjana
Forjan, Katja
Gönc, Monika
Havoj, Dario
Holc, Klavdija
Horvat, Anja
Ivanuša, Nastja
Jeneš, Simon
Jerebic, Martina
Karba, Sandi
Kelnariĉ, Sara
Kozar, Jasmina
Majeriĉ, Tilen
Matiš, Mojca
Mlinariĉ, Tadeja
Puĉko, Mateja
Sever, Sandra
Soviĉ, Iztok
Šajnoviĉ, Ksenija
Veren, Petra
Vindiš, Joţica
Vnuk, Tomi
4. c, razredničarka
Brigita Štumpf Sovič
Bukovec, Nina
Dobaj, Alen
Gomboc, Tanja
Jaušovec, Jasmina
Jaušovec, Mirjana
Jug, Sandra
Kauĉiĉ, Anja
Kosednar, Patricija
Kosi, Simona
Kovaĉ, Joţe
Kozar, Denis
Lah, Iztok
Majc, Tadeja
Meznariĉ, Mateja
Mlinariĉ, Andreja
Novak, Mateja
Pelcl, Aleksandra
Prajnar, Anita
Pucko, Tamara
Slatinšek, Eva
Šadl, Tomaţ
Šnurer, Leon
Štefanec, Gregor
Vozliĉ, Kristjan
Vuĉko, Dušan
Vuĉko, Rebeka
Šolsko leto 2006/2007
TEHNIK
ZDRAVSTVENE NEGE
4. a, razrednik Goran
Špilak
Bediĉ, Rahela
Benkoviĉ, Tomaţ
Bratkoviĉ, Milena
Bromše, Tanja
Bunderla, Denis
Fajfar, Barbara
Gomboc, Vasja
Grah, Egon
Himelrajh, Blaţ
Horvat, Sandi
Ivanec, Matjaţ
Janţa, Jernej
Jaušovec, Damjan
Jerebic, Patricija
Jurkoviĉ, Silvija
Kolenoviĉ, Estera
Kovaĉ, Petra
Magdiĉ, Nataša
Novak, Liljana
Pavalec, Andreja
Petković, Martina
Puĉko, Tamara
Roudi, Milena
Smodiš, Matej
Šonaja, Rok
Vuĉak, Daniel
Ţalik, Tadeja
4. b, razredničarka Saša
Šabjan
Bauer, Samantha
Buĉek, Mihaela
Bunderla, Andrej
Ĉuriĉ, Dejan
Erjavec, Mojca
Finster, Klaudija
Franko, Anita
Fridau, Anita
Haklin, Kristjan
Horvat, Andreja
Horvat, Jasna
Horvat, Urška
Kolariĉ, Matej
192
Lulik, Mateja
Matiš, Manuela
Mekiš, Martina
Muršiĉ, Mihael
Orgoliĉ, Anja
Pelcl, Sandra
Pozman, Melita
Recek, Suzana
Roţman, Tadeja
Sever, Dejan
Šauperl, Nina
Trstenjak, Anja
Zelko, Aleksandra
Ţelezen, Gregor
4. c, razrednik Bojan
Šebjan
Balaţic, Matjaţ
Berki, Tanja
Bogdan, Danijel
Cajnkar, Aleksandra
Đuran, Denis
Fartek, Sandra
Gojnik, Ivana
Gregorinĉiĉ, Davor
Gutman, Tina
Hozjan, Luka
Janeţiĉ, Mitja
Jurišaga, Veronika
Kocon, Renata
Kodela, Davorin
Kolariĉ, Monika
Kranjec, Anita
Kukolj, Sašo
Kuzma, Patricija
Lutar, Ksenija
Mesariĉ, Saša
Obal, Petra
Prša, Blanka
Rajbar, Sneţana
Sreš, Primoţ
Šiško, Darko
Titan, Janja
Vratar, Damjan
Vukoviĉ, Milena
Ţelezen, Anja
4. d, razredničarka Judita
Kalamar
Belna, David
Benko, Patrik
Bradaĉ, Janja
Broder, Maja
Camplin, Monika
Cep, Tina
Cvetko, Nina
Flegeriĉ, Tadej
Gajšek, Urška
Hari, Sanja
Horvat, Mihaela
Kramberger, Martina
Kranjec, Jure
Lesjak, Betina
Magdiĉ, Irena
Majcen, Maja
Mariĉ, Marjan
Mesariĉ, Ksenja
Müller, Melita
Nuhija, Arben
Slana, Mihael
Seĉko, Sanja
Sreš, Dejan
Šajt, Leon
Verbanĉiĉ, Doris
Vuĉkiĉ, Tjaša
Zelko, Katja
Zemljak, David
Zorko, Darijan
Ţigo, Igor
Šolsko leto 2007/2008
TEHNIK
ZDRAVSTVENE NEGE
4. a, razredničarka Ema
Györek
Ĉuriĉ , Danijela
Ĉuriĉ, Julija
Ferĉak, Jernej
Ferencek, Matevţ
Goluboviĉ, Miloš
Hozjan, Danijela
Petra, Koren
Lešnik, Julija
Magdiĉ, Martina
Markoja, Ksenija
Moţiĉ, Monika
Nemec, Blaţ
Panker, Metka
Poĉiĉ, Mitja
Polajnar, Urška
Rous, Marko
Šemen, Sanja
Tišiĉ, Aleksandra
Tkalec, Mirjana
Tratnik, Simona
Vaš, Arpad
Vindiš, Dominik
Zadravec, Davor
Zadravec, Viktorija
Zver, Vanja
Ţerdin, Laura
4. b, razrednik Franc Duh
Bednjaniĉ, Jelka
Belec, Maja
Cvetko, Saša
Ĉasar, Tadej
Ĉernjaviĉ, Zvonka
Gomboc, Dajanz
Gomboc, Dušan
Gujtman, Domen
Hodošĉek, David
Horvat, Monika
Horvat, Tomaţ
Hozjan, Maja
Kerĉmar, Sanja
Kolariĉ, Ramona
Kosi, Dejan
Košalin, Barbara
Kozar, Denis
Krajnc, Tina
Kuzma, Ksenija
Lang, Urška
Makoter, Barbara
Makoter, Mirjana
Pintar, Ines
Sekereš, Benjamin
Slekovec, Andrej
Šipoš, Megi
Škvorc, Patricija
Zver, Tadeja
Ţerdin, Andrej
4. c, razredničarka
Danijela Zelko-Škalič
Azola, Tadeja
Bratuša, Patricija
Ĉeke, Silvija
Dora, Benjamin
193
Horvat, Andrej
Ivanuša, Sanja
Jerebic, Mitja
Kisilak, Uroš
Klemenĉiĉ, Sandra
Koštomaj, Davor
Kotnik, Petra
Kovaĉec, Lea
Kozar, Stanko
Kriţman, Marko
Kuronja, Sandra
Lebar, Klementina
Lehar, Anja
Lipiĉ, Rene
Lozanĉić, Klaudija
Mesariĉ, Sandra
Osterc, David
Pal, Mario
Rojko, Helena
Slokan, Sandra
Šebjaniĉ, Ines
Štefanicki, Mitja
Topić, Sandra
Zamuda, Sabina
4. d, razredničarka
Mateja Jakšič
Bertalaniĉ, Janja
Bohnec, Beatris
Celec, Sandra
Dolinšĉak, Tadeja
Drvariĉ, Tanja
Flisar, Uroš
Geld, Romana
Gorenji, Goran
Hajdinjak, Tadeja
Hozjan, Nina
Hozjan, Primoţ
Kavaš, Leon
Koštric, Damjan
Kustec, Anja
Lovrenĉec, Klavdija
Nemec, Tanja
Ošlaj, Domen
Peĉek, Anica
Pertoci, Urška
Pirc, Jani
Polanec, Daniel
Smej, Sara
Stranjšak, Jana
Sukiĉ, Nina
Šijanec, Martin
Šterman, Keni
Štuhec, Sandra
Varga, Štefan
Vozliĉ, Sanja
Ţiţek, Andrejas
Šolsko leto 2008/2009
4. a, razredničarka
Renata Golob
Andrejek, Melisa
Antolin, Petra
Banko, Nuša
Buĉek, Nina
Casar, Nuša
Donoša, Urška
Duh, Ksenija
Fajs, Tadeja
Gregorinĉiĉ, Nina
Grlec, Damir
Halabarec, Urška
Horvat, Anja
Huber, Sandra
Kriţaniĉ, Anja
Laĉen, Petra
Lukaĉ, Borut
Matjašec, Alen
Novak, Marko
Perdigal, Denis
Radanoviĉ, Dajen
Rajtar, Anita
Sarjaš, Silvija
Sedlak, Tilen
Vogrinec, Dominik
Ţnidariĉ, Dejan
Ţohar, Mojca
4. b, razredničarka Metka
Prelog
Balaţic, Erik
Balaţic, Jernej
Belec, Aleksandra
Braĉko, Adrijana
Hari, Anita
Horvat, Denis
Horvat, Doris
Janĉar, Monika
Janeţiĉ, Martina
Kocet, Katja
Kodeliĉ, Aleksandra
Markoviĉ, Aleksandra
Medvar, David
Milošiĉ, Matej
Nemec, Luka
Ošlaj, Ciril
Podnar, Aleksandra
Prša, Gabrijela
Rajnar, Sanja
Sabotin, Leja
Tišler, Elvira
Trstenjak, Nina
Vrbanĉiĉ, Sandra
Vuĉak, Klaudija
Zadravec, Lea
Zekoviĉ, Suzana
Ţibrat, Damjan
Ţiţek, Tadej
4. c, razrednik Ciril
Lovrenčec
Atanasov, Darko
Benkiĉ, Martin
Braĉko, Tadeja
Flisar, Mitja
Fras, Dominik
Horvat, Olivera
Kikec, Lea
Klemenĉiĉ, Katja
Kocjan, Sabina
Koĉar, Karina
Kolenko, Saša
Kuronja, Greg
Lesic, Sandra
Litrop, Aleksandra
Mencigar, Mateja
Mlinariĉ, Laura
Ozvatiĉ, Katja
Pevec, Klementina
Poredoš, Mitja
Prajnar, Maja
Serdt, Nina
Smodiš, Valentina
Soboĉan, David
Šemen, Sanja
Vizjak, Vesna
Vrzel, Jasmina
Ţganjar, Anita
Ţiţek, Goran
194
4. d, razredničarka
Genovefa Virag
Balaţic, Marko
Cifer, Mihael
Fodor, Katja
Glavaĉ, Sabina
Gorĉan, Anita
Grah, Marko
Hajdiĉ, Nina
Horvat, Anita
Horvat, Jacinta
Kardoš, Sandra
Kološa, Saška
Koštric, Matej
Lebar, Dominik
Lebar, Katja
Lebar, Vanesa
Lovenjak, Maja
Majc, Sašo
Mariĉ, Nives
Maruško, Matic
Miholiĉ, Danijel
Murg, Anja
Olaj, Nives
Rous, Aljoša
Strniša, Martina
Škafar, Martina
Šumak, Jasna
Tubikanec, Jerneja
Vrbanĉiĉ, Laura
Ţiţek, Boris
Šolsko leto 2009/2010
TEHNIK
ZDRAVSTVENE NEGE
4. a, razrednik Boţidar
Šalamon
Antolin, Aleksandra
Cigan, Tamara
Farkaš, Danijela
Holsedl, Janez
Kerĉmar, Marko
Kolman, Nataša
Lepoša, Maja
Lovenjak, Jasmina
Maĉek, Mateja
Maĉek, Melita
Mauĉec, Polona
Mörec, Maja
Novak, Sabina
Novak, Tina
Potoĉnik, Nina
Prelec, Mitja
Recek, Klaudija
Sabotin, Tamara
Špilak, Ines
Šterman, Tim
Topolovec, Tina
Zrim, Primoţ
Zver, Sara
Ţigert, Laura
4. b, razredničarka
Brigita Štumpf Sovič
Ĉergoli, Ana
Ĉiriĉ, Natalija
Fajs, Nataša
Ficko, Sara
Gergar, Rok
Horvat, Tina
Katona, Nino
Kovaĉ, Rihard
Lepoša, Zoran
Matko, Nina
Đem, Miloševiĉ
Nemet, Melani
Novak, Sanela
Ozmec, Aljaţ
Pleĉko, Jurij
Pleĉko, Marko
Prkiĉ, Doris
Ritlop, Silvija
Seršen, Julija
Slavic, Mateja
Svetec, Andreja
Šalamun, Aljaţ
Štraus, Karmen
Tkalec, Tjaša
Tot, Sara
Vajda, Gregor
Zavec, Štefan
4. c, razredničarka
Renata Roţanc
Abraham, Simona
Baĉiĉ, Anja
Bernjak, Barbara
Bertalaniĉ, Laura
Golob, Larisa
Goriĉki, Natalija
Gredar, Tajda
Hodošĉek, Nuša
Kauĉiĉ, Maša
Knez, Janja
Kokol, Nuša
Magdiĉ, Tamara
Markoviĉ, Denis
Merklin, Kaja
Nerat, Lidija
Novak, Mihaela
Pap, Zoltan
Pestner, Damijana
Prelog, Primoţ
Prendl, Patrik
Pucko, Nina
Puhan, Niko
Sabotin, Lojska
Smodiš, Marko
Sušec, Matjaţ
Špilak, Grega
Topolovec, Tanja
Vinĉec, Smiljana
Zver, Sanja
Ţalig, Kristjan
4. d, razredničarka Irena
Šumak
Bedernjak, Tjaša
Bezjak, Primoţ
Brunec, Marjan
Gomboc, Saša
Hari, Saša
Hercan, Grega
Hozjan, Špela
Jelen, Patrick
Karlovĉec, Katja
Kolariĉ, Joţef
Koren, Sandi
Krajnc, Patricija
Leštan, Saša
Markoja, Luka
Martinjak, Sven
Mauĉec, Klementina
Mesarec, Tamara
Mihoriĉ, Matej
Raduha, Evelina
Šalika, Tadeja
Šimon, Martina
Škrget, Anja
Vlaj, Filip
Vrbnjak, Ksenija
Zadravec, Iris
Zadravec, Urška
Ţuniĉ, Sandra
195
BOLNIČARJI-NEGOVALCI
Tečaj za dokvalifikacijo
bolničarja
Šolsko leto 1962/1963
Razredničarka Helena
Ravnič
Bec, Neţka
Ĉervek, Aleksandra
Erjavec, Cilka
Gabor, Olga
Gomboši, Ida
Klajderman, Irena
Kolariĉ, Alojzija
Kološa, Kristina
Korošec, Mimica
Kseneman, Joţica
Lopert, Justina
Lukner, Verona
Markoviĉ, Ludvik
Mlinariĉ, Marija
Novak, Rozalija
Ozvatiĉ, Alojz
Ozvatiĉ, Anica
Pavel, Terezija
Petroviĉ, Antonija
Petroviĉ, Joţica
Plohl, Joţica
Puĉko, Terezija
Serec, Franc
Solar, Ludvik
Štefanec, Krista
Vlah, Polonca
Zidar, Anica
BOLNIČARNEGOVALEC
Šolsko leto 2000/2001
3. d, razrednik Franc
Duh
Balaţic, Anica
Baranja, Dejan
Bruner, Robert
Ĉolnik, Tadeja
Erhatiĉ, Biserka
Erhatiĉ, Mojca
Fujs, Natalija
Kocuvan, Jasmina
Laba, Anja
Lutar, Alenka
Majcen, Jasmina
Mauko, Martina
Meznariĉ, Martina
Miholiĉ, Lea
Mulec, Sabina
Nemet, Klavdija
Petovar, Boštjan
Reţonja, Petra
Sabo, Joţef
Smej, Martina
Šebjaniĉ, Sandra
Topolnik, Andreja
Trplan, Joţica
Vitez, Darko
Zadravec, Anita
Zadravec, Darja
Zadravec, Lidija
Zelko, Martina
Tmazek, Teja
Zver, Joţica
Šolsko leto 2001/2002
3. d, razredničarka
Tatjana Pernat
Bajiĉ, Štefanija
Baranja, Petra
Ciglar, Suzana
Denša, Mateja
Gjergjek, Melita
Hajdinjak, Joţica
Horvat, Andreja
Horvat, Doroteja
Horvat, Gorazd
Horvat, Leonardo
Horvat, Milan
Hozjan, Mateja
Jeneš, Lilijana
Kozic, Mitja
Linhard, Gabrijela
Lukaĉ, Štefan
Lütar, Suzana
Maĉek, Klaudija
Škerget, Monika
Turha, Tamara
Zupaniĉ, Petra
Zver, Sabina
Ţökš, Klaudija
Šolsko leto 2002/2003
3. d, razredničarka
Metka Prelog
Baranja, Andreja
Domitrica, Leonida
Domjan, Smiljana
Ferĉak, Jernej
Forjan, Daniel
Hajdinjak, Andrejka
Hozjan, Mateja
Kirec, Renata
Kociper, Nives
Lesjak, Gabrijela
Lesjak, Nina
Leţ, Natalija
Obal, Mateja
Rantaša, Tomaţ
Rudolf, Ksenja
Seršen, Melita
Šef, Mirka
Šinko, Niko
Škraban, Mojca
Tanacek, Darja
Titan, Martina
196
Vegi, Darja
Vegiĉ, Klaudija
Vodovnik, Jasmina
Vrabiĉ, Boris
Vreĉiĉ, Peter
Zelko, Nataša
Zelko, Zlatko
Zelko, Zoran
Ţerdin, Sonja
Ţganjar, Petra
Šolsko leto 2003/2004
3. e, razredničarka
Danijela Zelko-Škalič
Agiĉ, Eldin
Baranja, Larisa
Berden, Polona
Cmor, Melani
Denša, Dominik
Fras, Vesna
Gerenĉer, Andrej
Grah, Zvonka
Horvat, Imana
Horvat, Leja
Horvat, Meri
Horvat, Zdravko
Kolar, Martin
Kotnik, Rok
Lebar, Miran
Miholiĉ, Ingrid
Mitnjek, Martina
Peternel, Sašo
Ritlop, Maja
Smej, Darja
Šiftar, Boštjan
Špari, Saša
Vogrinĉiĉ, Danilo
Vuĉko, Petra
Zadravec, Lidija
Zadravec, Matej
Šolsko leto 2004/2005
3. e, razredničarka
Alenka Lapoši Škafar
Abraham, Ines
Baša, Lidija
Baša, Robert
Benko, Andreja
Bertalan, Kristija
Ĉrnel, Maja
Domitrica, Marinka
Filipiĉ, Mateja
Forjaniĉ, Valerija
Gjerek, Mojca
Golob, Rajko
Gomboc, Aleš
Habjaniĉ, Robert
Horvat, Andreja
Kleiderman, Igor
Kociper, Milojka
Kovaĉ, Nina
Kustec, Laura
Litrop, Jernej
Magdiĉ, Katja
Megliĉ, Matjaţ
Novak, Nataša
Ošlaj, Sašo
Peĉek, Simona
Pertoci, Denis
Sapaĉ, Mateja
Šebjaniĉ, Barbara
Šnepf, Livijana
Stojisavljeviĉ, Katja
Sukiĉ, Alen
Ţupanec, Mateja
Zver, Anja
Šolsko leto 2005/2006
3. e, razredničarka
Joţica Jordan Eman
Banfi, Natalija
Brunec, Jasmina
Ĉontala, Polona
Frumen, Polonca
Gjergjek, Petina
Grah, Andreja
Halas, Janja
Horvat, Denis
Horvat, Valerija
Hozjan, Mario
Kauĉiĉ, David
Majcen, Mojca
Makovec, Bojana
Mikuţ, Monika
Novak, Luka
Ozmec, Ivica
Polak, Maja
Sarjaš, Andrej
Smodiš, Teja
Šegovc, Boris
Škrjanec, Sandra
Titan, Marjana
Vidnar, Nuša
Voĉanec, Danijela
Vogrinec, Saša
Zoboviĉ, Karin
Ţohar, Andreja
Graj, Stanislav
Šolsko leto 2006/2007
3. e, razredničarka
Marija Kolenko
Antolin, Janja
Borovnjak, Leon
Dominko, Danica
Filipiĉ, Monika
Forjan, Alen
Glavaĉ, Laura
Grah, Patricija
Horvat, Andreja
Horvat, Đenifa
Jaušovec, Tjaša
Korent, Martina
Kralj, Natalija
Liner, Matej
Mesariĉ, Anja
Mlinariĉ, Mario
197
Plahut, Nina
Pucko, Mateja
Rašĉan, Peter
Roškar, Dejan
Sapaĉ, Sašo
Soviĉ, Marjana
Tišlar, Klavdija
Tušek, Uroš
Vida, Denis
Virag, Liljana
Vuĉko, Davor
Vukoviĉ, Blaţ
Šolsko leto 2007/2008
3. e, razrednik Edvard
Jakšič
Anderliĉ, Laura
Blaţeviĉ, Nataša
Bogdan, Adrijana
Cetl, Sandra
Ficko, Danijela
Gorĉan, Melani
Gorza, Doroteja
Halabarec, Laura
Henzel, Maja
Horvat, Melisa
Horvat, Mihaela
Hul, Leon
Karakatiĉ, Denis
Kerman, Ines
Kranĉiĉ, Nina
Magyar, Viktorija
Markoĉ, Petra
Merklin, Matej
Mihoriĉ, Monik
Pergar, Blaţ
Potrĉ, Tadeja
Predojeviĉ, Domen
Ruţiĉ, Anja
Starman, Tina
Štuhec, Alen
Tomaţiĉ, Gregor
Toplak, Denis
Votek, Mirjana
Vrabelj, Dušan
Vukoviĉ, Nina
Šolsko leto 2008/2009
3. e, razredničarka
Joţica Jordan Eman
Antolin, Doroteja
Benkiĉ, Monika
Ficko, Doroteja
Filipiĉ, Olivija
Flisar, Dajana
Forjan, Anja
Horvat, Zena
Hozjan, Denis
Jerebic, Sandra
Kerman, Lidija
Košar, Sandra
Lah, Aleksandra
Lukaĉ, Andreja
Lukman, David
Mariĉ, Tamara
Moĉnik, Damjana
Novak, Aleksandra
Petek, Mateja
Ratej, Metka
Roţman, Martin
Roţman, Tanja
Šimuniĉ, Tilen
Škerget, Andreja
Varga, Maja
Vidonja, Mateja
Vidonja, Sandra
Vöröš, Nino
Vršiĉ, Nina
Erţen, Kaja
Golob, Tadeja
Gungl, Uroš
Horvat, Jan
Horvat, Sanja
Horvat, Santana
Kelenc, Niki
Kerman, Špela
Koltaji, Benjamin
Leandres, Damjan
Markoja, Marija
Perkiĉ, Uroš
Poredoš, Tina
Pucko, Sara
Ropoša, Sabina
Šalika, Janja
Škraban, Iva
Štrakl, David
Štrakl, Petra
Vršiĉ, Jernej
Vršiĉ, Nina
Šolsko leto 2009/2010
3. e, razrednik Silvo
Kociper
Balaţic, Danijela
Banfi, Borut
Brunec, Ţan
Ĉiriĉ, Mateja
198
ZAKLJUČNI RAZREDI DO LETA 2000
Šolsko leto 1963/1964
4. a, razredničarka
Alojzija Obal
Bagari, Terezija
Berke, Jelka
Brumen, Irena
Ĉrnko, Terezija
Hari, Cvetka
Horvat, Anica
Karakati, Dragica
Kolmaniĉ, Marjeta
Koštrica, Marta
Kozic, Katarina
Kranjec, Ema
Petek, Daniela
Rajh, Nada
Sraka, Matilda
Toth, Elvira
Treppo, Nada
Veren, Milica
Virag, Marija
Vujnović, Nada
Vütek, Ibolka
4. b, razredničarka
Amalija Prelog
Babiĉ, Marta
Balaţic, Sofija
Belec, Antonija
Cipot, Marjeta
Ĉerpnjak, Marija
Doma, Anica
Domjan, Irma
Donša, Marija
Gyöfi, Jolanda
Kelenr, Vera
Kos, Vera
Košalin, Šarika
Lukovnjak, Matilda
Magaši, Joţe
Mekiš, Zora
Peĉek, Marjana
Rajtar, Angela
Recek, Francka
Smej, Katarina
Šalika, Marija
Šinko, Marija
Tratnjek, Joţefa
Vogrin, Genovefa
Vogrinec, Helena
Vukan, Greta
Zrim, Marjeta
Ţelodec, Štefan
Prašnikar, Marija
Ritlop, Agneza
Soboĉan, Marija
Stojko, Vera
Šadl, Štefka
Šĉanĉar, Nada
Šĉavniĉar, Ema
Talaber, Terezija
Vegiĉ, Marija
Zamuda, Joţica
Šolsko leto 1965/1966
4. a, razredničarka Vera
Jagličič
Šolsko leto 1964/1965
4. razred, razrednik
Anton Praček
Abraham, Eva
Bojnec, Amalija
Ĉuriĉ, Rozalija
Erlaĉ, Ivica
Glavaĉ, Katica
Glavaĉ, Slavica
Glavaĉ, Terezija
Grand, Renata
Heindler, Marija
Hirei, Elizabeta
Huzjan, Nataša
Horvatiĉ, Štefka
Kavaš, Marija
Kovaĉiĉ, Anica
Kuhar, Olga
Kutoša, Marija
Lajnšĉek, Irena
Legen, Slava
Magdiĉ, Angela
Meolic, Rozalija
Pauĉiĉ, Nada
Potoĉnik, Joţica
Arnšek, Breda
Baša, Bernarda
Casar, Vera
Cimerman, Gabrijela
Doma, Marija
Domitic, Katarina
Domijan, Anka
Duh, Irena
Edšid, Ivan
Farkaš, Elizabeta
Gubiĉ, Sidonija
Horvat, Karel
Jeriĉ, Danica
Kohek, Marjeta
Kornhausler, Marija
Kerec, Joţica
Koroša, Janez
Kuzma, Evgen
Laci, Pavel
Lipai, Zdenka
Majc, Joţe
Meolic, Marija
Mesariĉ, Franc
Peterka, Cecilija
Potoĉnik, Joţica
Rous, Cecilija
199
Stanek, Vera
Sukiĉ, Lidija
Šebjan, Joţica
Šinkec, Sidonja
Šparaš, Eva
Tušek, Elizabeta
Virag, Marija
Ţerdin, Anica
4. b, razredničarka Ema
Kneţevič
Dokl, Martina
Fekonja, Olga
Horvat, Marjana
Klement, Darja
Klukoviĉ, Nada
Knaus, Angela
Kolar, Dragotina
Köveš, Katarina
Lendvaj, Nada
Menhart, Pavla
Nemec, Anica
Obal, Albina
Paniĉ, Joţica
Poredoš, Elizabeta
Potoĉnik, Majda
Pozderec, Gizela
Rauter, Joţica
Ropoša, Marija
Skuhala, Marija
Söke, Katarina
Šiftar, Erna
Ţekš, Dragica
Šolsko leto 1966/1967
4. razred, razrednik
Anton Praček
Balaţic, Marta
Baligaĉ, Marija
Bencik, Slavica
Bunderla, Vera
Ĉarni, Erika
Celec, Vera
Duh, Sidonija
Gonza, Metka
Gorĉan, Zita
Gruškovnjak, Franc
Horvat, Joţe
Kmetec, Miran
Kofjaĉ, Majda
Kolariĉ, Anica
Korošak, Lidija
Korpiĉ, Gizela
Kozic, Erika
Kreslin, Joţe
Mauĉec, Angela
Mlinariĉ, Marija
Pintariĉ, Helena
Prašnikar, Ana
Štaus, Marija
Vuĉko, Katarina
Vuĉko, Marija
Zafošnik, Miroslava
Ţnuderl, Silva
Šolsko leto 1967/1968
ODSEK
AMBULANTNOBOLNIČNI
4. a, razredničarka
Alojzija Obal
Fariĉ, Franc
Flegar, Miran
Forjan, Nada
Graj, Martin
Györek, Angela
Hafner, Marija
Holcman, Štefan
Jambor, Elza
Kikec, Veronika
Kolmanko, Kristina
Kološa, Emilija
Kustec, Terezija
Lepoša, Štefan
Martinec, Stanko
Maroša, Marija
Matjašec, Margareta
Mešiĉ, Nada
Nemec, Alojzija
Novak, Regina
Panker, Anica
Potoĉnik, Vincencija
Rajnar, Anica
Smodiš, Marija
Tkalec, Štefan
Topolnik, Nada
Trajber, Marija
Treppo, Dragica
Weingerl, Marija
Vukan, Irma
Ţganjar, Regina
ODSEK PEDIATRIČNI
4. b, razredničarka
Lidija Kumin
Berdon, Majda
Beţek, Rozalija
Ĉarni, Darinka
Ferfolja, Angela
Forjan, Anica
Fras, Bernarda
Horvat, Gizela
Horvat, Marta
Kološa, Jelka
Kološa, Majda
Kramberger, Sidonija
Lük, Marija
Maroviĉ, Silvo
Meriĉnjak, Angela
Mlinariĉ, Katarina
Nemet, Hermina
Pintariĉ, Bernarda
Pojbiĉ, Olga
Razdevšek, Dragica
Recek, Štefka
Šinkec, Olga
Škafar, Marija
Vugrinec, Terezija
Vrtiĉ, Ema
200
Šolsko leto 1968/1969
ODSEK
AMBULANTNOBOLNIČNI
4. a, razrednik Marjan
Pavlič
Berendijaš, Marija
Bjedor, Olga
Ficko, Nada
Gomboši, Joţica
Grabar, Majda
Horvat, Bernarda
Horvat, Cvetka
Hozjan, Marija
Kornhausler, Ivanka
Makovec, Majda
Meolic, Olga
Mohar, Helena
Perdigal, Mira
Pintariĉ, Gizela
Poĉiĉ, Milena
Soboĉan, Gabrijela
Šĉavniĉar, Vera
Weindorfer, Emilija
Vohar, Bernarda
Vohar, Dragica
4. b, razredničarki Ema
Kneţevič in Marija
Bratkovič
Bagola, Karolina
Balaţic, Marta
Bratinšĉak, Marjana
Dittrich, Elizabeta
Fujs, Majda
Kauĉiĉ, Vekoslava
Jeriĉ, Alojzija
Kerĉmar, Slavica
Kiraly, Helena
Koĉar, Nada
Lebar, Olga
Lovenjak, Jelka
Mesariĉ, Ana
Mesariĉ, Marija
Perdigal, Štefanija
Prizmiĉ, Miroslava
Puĉko, Miroslava
Rantaša, Helena
Svatina, Antonija
Šaruga, Neţika
Zver, Matilda
Šiftar, Andrej
Tratnjek, Anastazija
Tratnjek, Kristina
Tratnjek, Nada
Vidic, Mija
Vrabelj, Rosvita
Vugrinec, Marija
Šolsko leto 1969/1970
4. b, razredničarka
Barica Kralj
ODSEK
AMBULANTNI
4. a, razredničarka
Marjeta Drvarič
Barbelj, Valerija
Brešĉak, Majda
Careviĉ, Helena
Ĉontala, Kristina
Debeleak, Dušica
Dervariĉ, Gizela
Forjan, Stefanija
Fošner, Nada
Hartman, Joţe
Hiršl, Marja
Kolmanko, Ida
Kastelic, Olga
Kafjaĉ, Marjan
Kranjec, Štefan
Kuzma, Bernarda
Lainšĉak, Alojzija
Markoviĉ, Franĉiška
Meško, Nada
Mlinariĉ, Nada
Nemec, Nada
Orban, Nada
Piškur, Olga
Podlesek, Danica
Poredoš, Margareta
Sabotin, Kornelija
Sancin, Nevenka
Sukiĉ, Marjeta
Šeruga, Mirko
ODSEK PEDIATRIČNI
Bot, Marija
Ĉinĉ, Marija
Dittrich, Ana
Duh, Marija
Dţuban, Zdenka
Forjan, Nada
Frumen, Darinka
Gregorec, Danica
Glaţar, Milena
Grajner, Marija
Horvat, Bernarda
Horvat, Danica
Janĉar, Marta
Kerec, Antonija
Kodila, Marta
Kous, Greta
Litrop, Alojzija
Magdiĉ, Marjeta
Miloševiĉ, Nada
Molnar, Zdenka
Petek, Angela
Petek, Cecilija
Pintariĉ, Justina
Slana, Zvonka
Rus, Boţena
Trajber, Pavla
Trajber, Terezija
Tratnjek, Terezija
Vegi, Ivanka
Ţibrik, Ana
Ţitek, Olga
201
Šolsko leto 1970/1971
SMER
AMBULANTNOBOLNIČNA
4.a razredničarka Vera
Jagličić
Ambroţ, Cvetana
Antolin, Vera
Arnuš, Mira
Gaberc, Vida
Gašpar, Marta
Goldinskij, Nada
Gomboc, Branko
Horvat, Agata
Koĉar, Marija
Kolar, Vida
Kološa, Marjana
Miklavţina, Nevenka
Milušiĉ, Gordana
Ovĉek, Cveta
Radkoviĉ, Joţica
Striĉević, Jadranka
Števanĉec, Cveta
Vuĉko, Katarina
4.b, razredničarka
Marija Bratkovič
Bauer, Anica
Bergles, Dragica
Györek, Genovefa
Hleb, Dragica
Kisilak, Marija
Korošec, Irena
Kramar, Terezija
Kutoša, Albina
Lang, Milena
Novak, Biserka
Pavel, Milan
Penhofer, Valerija
Peterka, Tatjana
Pozniĉ, Silva
Roţman, Ana
Tibaut, Helena
Vogrinĉiĉ, Zorica
Ţalik, Joţef
Ţekš, Majda
Ţibrik, Cvetka
Šolsko leto 1971/1972
4. a, razredničarka
Alojzija Obal
Andejek, Joţe
Beloglavec, Blanka
Eman, Anton
Gabor, Marija
Hašaj, Mira
Jeriĉ, Marija
Kovaĉ, Šarika
Lang, Milena
Lešnik, Šreĉko
Mauĉec, Marjan
Meško, Daniela
Moĉnik, Metka
Perko, Irma
Peterka, Angela
Pertoci, Marjeta
Pintariĉ, Franc
Roţman, Alojzija
Ainic, Marta
Smodiš, Majda
Sreš, Alojz
Šadl, Marjeta
Šoštariĉ, Marija
Šormaz, Ivanka
Štaus, Joţica
Tratnjek, Marija
Vidoviĉ, Majda
Vinšek, Joţefa
Vihar, Alojzija
Zadravec, Martina
Zelko, Danica
Zver, Ana
Ţagar, Bojana
Ţitek, Joţica
4. b, razredničarka
Lidija Kumin
Berglez, Bojana
Ĉavĉiĉ, Marica
Donša, Ana
Gajser, Darinka
Gomboši, Marija
Gutman, Anica
Holcman, Marija
Horn, Ljudmila
Hozjan, Marija
Kozar, Helena
Klekl, Joţefa
Kološa, Irma
Korent, Ruţa
Kozic, Marija
Kutoš, Zdenka
Lutar, Vlasta
Matjašiĉ, Mira
Meško, Albina
Potoĉnik, Sonja
Pukljavec, Ana
Radišiĉ, Marta
Reţonja, Zdenka
Rodi, Mirjana
Sušnik, Vera
Špindler, Marija
Ternek, Vilma
Vuĉko, Bernarda
Zarka, Zdenko
Šolsko leto 1972/1973
4. a, razrednik Franc
Zrinski
Auer, Melita
Baligaĉ, Blanka
Boroviĉ, Darinka
Drvariĉ, Marija
Fujs, Marjana
Horvat, Brigita
Horvat, Hermina
Horvat, Joţica
Letonja, Metka
202
Lejko, Zdenka
Kolbl, Cvetka
Košnik, Štefka
Kovaĉiĉ, Lidija
Poropat, Ibolka
Rengeo, Darinka
Reţonja, Majda
Ropoša, Lidija
Ropoša, Marija
Šimon, Miljana
Tušak, Marica
Vegi, Valerija
Virag, Cvetka
Vuĉko, Dragica
Zver, Ana
4. b, razrednik Marjan
Pavlič
Domajnko, Danica
Drvariĉ, Irma
Felkar, Joţe
Ferencek, Irena
Flegar, Marija
Gergoriĉ, Helena
Glaţar, Lidija
Grajfoner, Darinka
Hari, Helena
Ivkov, Zora
Kovaĉeviĉ, Cvetka
Kerec, Marija
Klar, Štefka
Klemar, Slavica
Kološa, Zlata
Korpiĉ, Ivanka
Kos, Pavel
Kovaĉ, Terezija
Kuzmiĉ, Lidija
Luthar, Aleksander
Magdiĉ, Ksenija
Pihlar, Slavica
Pozvek, Brigita
Prelog, Danica
Šarkezi, Cvetka
Šavel, Dragica
Širovnik, Mira
Volmut, Marjan
Ţinkoviĉ, Cvetka
Ţnuderl, Zdenka
Šolsko leto 1973/1974
SMER
AMBULANTNOBOLNIČNA
4. a, razredničarka
Darinka Škrjanec
Berc, Nada
Ĉerni, Angela
Faršang, Joţica
Gregorec, Joţica
Glavaĉ, Terezija
Hamler, Ljudmila
Karba, Sonja
Kološa, Majda
Makovec, Jelislava
Melasko, Bogdana
Novak, Irena
Papiĉ, Zdenka
Pauĉiĉ, Lilija
Pintariĉ, Cvetka
Seĉkar, Marija
Skledar, Marija
Slavinec, Majda
Smodiš, Olga
Smodiš, Silva
Stajnko, Irena
Šaruga, Majda
Temlin, Bernarda
4. b, razredničarka
Barica Kralj
Bagoroš, Jordanka
Bavĉar, Vida
Ciglar, Joţe
Gregor, Majda
Györek, Felicita
Kardoš, Agneza
Kardoš, Elizabeta
Koĉar, Štefka
Kohek, Joţe
Kolbl, Martin
Kološa, Majda
Kovaĉ, Darinka
Kovaĉiĉ, Zdenka
Kurbus, Anica
Makoter, Ljudmila
Nemec, Oton
Norĉiĉ, Magda
Pucko, Bojan
Rus, Nada
Serec, Ana
Soviĉ, Vida
Ţerdin, Marija
Ţinkoviĉ, Zora
Šolsko leto 1974/1975
SMER
AMBULANTNOBOLNIČNA
4. a, razredničarka Vera
Jagličič
Bagari, Majdica
Balaţic, Ignac
Ferenĉak, Marija
Gabor, Zorica
Halabarec, Silva
Herman, Eta
Holcman, Olga
Holsedl, Vida
Husar, Marija
Jendriĉ, Joţica
Koroša, Danica
Korpiĉ, Alojz
Kuzma, Zdenka
Mihelj, Dušan
Miholiĉ, Marta
Mlinariĉ, Martin
Ogrinec, Majda
Peršak, Janez
Reţonja, Emilijana
Šipoš, Zdenka
203
Temlin, Milena
Verbanĉiĉ, Štefan
Virag, Andrej
Vuk, Irena
Zorjan, Anton
4. b, razredničarka
Barica Kralj
Banko, Violeta
Barber, Nada
Berc, Nada
Bohar, Vesna
Bukovec, Marija
Cmager, Joţica
Ĉolnik, Majdica
Filipiĉ, Zvonka
Glavaĉ, Marija
Gumilar, Erika
Horvat, Sonja
Kiselak, Olga
Kozar, Marija
Krampaĉ, Ivka
Lepoša, Slavica
Magdiĉ, Cecilija
Markoja, Ivanka
Pozder, Sneţana
Puhan, Ana
Rajner, Marija
Rous, Marija
Sukiĉ, Erika
Šabjan, Darinka
Šantavec, Marija
Šteiner, Sonja
Števanĉec, Marjeta
Treppo, Breda
Vitez, Marija
Vreĉiĉ, Sabina
Vunderl, Silva
Šolsko leto 1975/1976
SMER
AMBULANTNOBOLNIČNA
4. a, razredničarka
Alojzija Obal
Andrejek, Stanko
Beznec, Sonja
Bogdan, Olga
Cipot, Blanka
Dervariĉ, Irena
Dervariĉ, Zdenka
Filipiĉ, Danica
Gjerkeš, Matilda
Huber, Angela
Jelen, Tatjana
Jerebic, Marija
Juhnov, Cvetka
Kolbl, Marta
Kostric, Vlasta
Matko, Marija
Nemeš, Milan
Pušenjak, Zdenka
Solar, Mira
Šavel, Olga
Šinkec, Marjana
Turner, Zinka
Urbanĉiĉ, Marija
Vinko, Mira
Vöröš, Janez
Vrabl, Majda
Zver, Emilija
4. b, razredničarka
Lidija Kumin
Antolin, Brigita
Bagoroš, Biserka
Brus, Zvonka
Ĉinĉ, Danica
Forjan, Cvetka
Glavaĉ, Terezija
Gutman, Ema
Jerman, Sonja
Kapun, Marija
Kociper, Ana
Kolbl, Sonja
Kodila, Bernardka
Mekicar, Marjana
Merklin, Danica
Merklin, Zdenka
Mihoriĉ, Janja
Muhiĉ, Vida
Ouĉek, Marta
Papiĉ, Olga
Sitar, Milena
Smej, Genovefa
Sršen, Bernarda
Stajnko, Marjeta
Vidoviĉ, Irena
Zorko, Marija
Zver, Katarina
Ţökš, Majda
Šolsko leto 1976/1977
SMER
AMBULANTNOBOLNIČNA
4. a, razredničarka
Marija Zadravec
Balaţic, Anica
Bedekoviĉ, Marina
Cipot, Nada
Ĉurman, Angela
Ficko, Anica
Grabar, Majda
Gyergyek, Darja
Horvat, Darinka
Horvat, Nadica
Jerebic, Joţe
Kostrica, Majda
Kozlar, Marija
Krajnc, Anica
Kulĉar, Magdalena
Lutar, Nada
Murkoviĉ, Marta
Novak, Marjeta
Prša, Silva
Raduha, Vera
Recek, Štefka
Škrobar, Lidija
Vuĉko, Luĉka
204
Vuĉko, Marija
Vuk, Slava
Ţuniĉ, Neţka
4. b, razredničarka
Irena Jakus
Barbariĉ, Vida
Bauman, Brigita
Dajĉar, Milica
Farkaš, Marina
Gomboc, Cvetka
Hoheger, Joţica
Horvat, Marinka
Husar, Majda
Jaušovec, Marjana
Koĉar, Hilda
Kozar, Marija
Mariĉ, Marija
Mesariĉ, Milena
Olah, Anica
Pergar, Hilda
Rac, Majda
Šadl, Joţica
Štajer, Marija
Štesl, Darinka
Štotl, Marija
Tratnjek, Slavica
Vogrinĉiĉ, Angela
Zrinski, Joţica
Zver, Pavla
Ţilavec, Majda
4. c, razredničarka
Majda Beer
SMER PEDIATRIČNA
Biro, Marija
Dettelbach, Bernarda
Felkar, Vesna
Gönc, Elizabeta
Grah, Marija
Hamler, Cvetka
Horvat, Angela
Jeriĉ, Marija
Jošar, Terezija
Kavaš, Helena
Kuhar, Dragica
Lepoša, Dragica
Novak, Olga
Peterka, Angela
Sever, Olga
Šadl, Nada
Šebjan, Ivanka
Škafar, Irena
Škaliĉ, Silva
Škraban, Valerija
Škrlec, Milena
Špindler, Marta
Vidner, Emilija
Zrinski, Danica
Zanjkoviĉ, Joţica
Ţekš, Cvetka
Šolsko leto 1977/1978
SMER
AMBULANTNOBOLNIČNA
4. a, razredničarka
Darinka Škrjanec
Baša, Cvetka
Bunderla, Evgen
Ĉrnko, Joţe
Glavaĉ, Nada
Gomboc, Hermina
Horvat, Ivan
Horvat, Lidija
Horvat, Zdenka
Hozjan, Olga
Kolbl, Marija
Kozlar, Milena
Kumin, Erna
Lenić, Ivica
Lutar, Majda
Menciger, Dragica
Nabergoj, Marko
Poredoš, Bernarda
Rola, Milan
Sinic, Helga
Špilak, Marta
Štuhec, Mira
Trajber, Joţe
Zrim, Viktor
Ţerdin, Joţica
Ţitek, Koloman
4. b, razredničarka
Meta Tinev
Balek, Majda
Balaţic, Joţica
Beĉan, Vida
Boţiĉ, Evgenija
Ĉerpnjak, Bernarda
Flegar, Majda
Gašpariĉ, Zarja
Gomboši, Zlatka
Janeţiĉ, Marjana
Kardoš, Majda
Kokol, Bernarda
Korţe, Martina
Kukovec, Cvetka
Meckar, Darinka
Meolic, Joţica
Mikec, Ivanka
Puĉko, Sonja
Rajnar, Dragica
Šavel, Majda
Viher, Darinka
Vogrinĉiĉ, Vera
Zorko, Jelka
SMER PEDIATRIČNA
4. c, razredničarka
Daniela Mörec
Belaj, Metka
Bencik, Eva
Ĉolig, Elizabeta
Fartelj, Vanda
Fehir, Ţuţana
Filip, Emilijana
Gujtman, Zdenka
205
Horvat, Vida
Kelenc, Cilka
Kepe, Majda
Kiraly, Elizabeta
Kous, Zalika
Kralj, Cvetka
Kramar, Marinka
Kukojca, Dragica
Lackoviĉ, Lidija
Legen, Erika
Novak, Dragica
Seĉko, Dragica
Šteiner, Sida
Tonĉiĉ, Vlasta
Vogrinĉiĉ, Marija
Vrbnjak, Vekoslava
Ţalik, Ivanka
Šolsko leto 1978/1979
SMER
AMBULANTNOBOLNIČNA
4. a, razredničarka
Marjeta Drvarič
Berke, Štefan
Budja, Silvestra
Flisar, Branko
Gabor, Joţica
Goriĉanec, Marina
Hozjan, Zdenko
Janĉar, Franc
Kerec, Milena
Koren, Vera
Kovaĉiĉ, Marina
Maroh, Milena
Mencigar, Mileva
Mihaliĉ, Mira
Novak, Daniel
Perša, Bojana
Preinšperger, Ibolka
Rajner, Lidija
Rascan, Vida
Saver, Dragica
Serec, Olga
Sedonja, Branko
Škodnik, Joţe
Vrankar, Alenka
Volf, Joţica
Vereš, Joţef
Zadravec, Jadranka
Zadravec, Terezija
4. b, razredničarka
Barica Kralj
Adaniĉ, Marjeta
Bekö, Helena
Buĉek, Irena
Bukovec, Anica
Bukovec, Zlatka
Ĉerneka, Vlasta
Ĉernjaviĉ, Slavica
Fehér, Erika
Gider, Cvetka
Gyergyek, Marija
Gjerek, MArija
Horvat, Marija
Klovar, Marina
Krajnc, Majda
Lenarĉiĉ, Zdenka
Makovecki, Majda
Nemeth, Elizabeta
Norĉiĉ, Zorica
Novak, Silva
Pergar, Marina
Petroviĉ, Helena
Plohl, Marija
Poredoš, Brigita
Prša, Silva
Špilak, Nada
Zrim, Olga
Ţilavec, Joţefa
4. c, razredničarka Ema
Györek
Babiĉ, Mirjana
Benko, Angela
Cimerman, Sonja
Gavez, Marjana
Gjerek, Marija
Gjerkeš, Olga
Hanc, Marija
Hozjan, Verona
Ivanšiĉ, Ingrid
Jeriĉ, Nevenka
Kuhar, Ana
Küplen, Marija
Martinec, Helena
Prelec, Anica
Pušenjak, Sonja
Simoniĉ, Darja
Solar, Ivanka
Somi, Gizela
Sraka, Stanislava
Šabjan, Alenka
Šibanko, Mira
Škafar, Marija
Tot, Gizela
Tola, Nevenka
Zavec, Danica
Ţiţek, Klara
Šolsko leto 1979/80
4. a, razredničarka Olga
Lenart
SMER
AMBULANTNOBOLNIČNA
Bauer, Jolanka
Benko, Franc
Bokan, Cvetka
Bertalaniĉ, Andrej
Brenĉiĉ, Zvonko
Cvetko, Bernarda
Denša, Stanislav
Domainko, Milena
Drvariĉ, Alenka
Gaber, Milena
Hamler Bosilj, Ana
Hozjan, Angela
Jakiša, Liljana
Jakiša, Zlatko
206
Jakloviĉ, Magda
Jošar, Dragica
Jug, Drago
Juhnov, Peter
Kolariĉ, Cvetka
Kolenko, Marija
Kovaĉiĉ, Ivan
Moţi, Anica
Serec, Bernarda
Sreš, Ţarko
Škaliĉ, Slavko
Šoštarec, Cvetka
Škaliĉ, Ljudmila
Ţinkoviĉ, Majda
Ţoldoš, Franc
4. b, razredničarka
Marjeta Drvarič
Andrejek, Olga
Bagar, Marjeta
Barber, Cvetka
Baţika, Slavica
Barat, Marija
Belcl, Darinka
Ĉervek, Erika
Fuis, Angela
Glavnik, Olga
Gomboc, Marjeta
Gregorec, Joţefa
Györek, Štefanija
Horvat, Dragica
Horvat, Erna
Jakopec, Breda
Kar, Simona
Kovaĉ, Cecilija
Kozlar, Katarina
Kranjec, Marija
Kolariĉ, Marija
Lajovic, Tatjana
Lipiĉ, Marjeta
Maĉek, Majda
Matko, Vesna
Mesariĉ, Bernarda
Ploj, Erna
Ritlop, Majda
Vindiš, Joţica
Vohar, Gabriela
Zver, Jasna
4. c, razredničarka
Lidija Kumin
SMER PEDIATRIČNA
Balaţek, Valerija
Berden, Majda
Ĉasar, Angela
Duh, Gabriela
Glavaĉ, Terezija
Graber, Eva
Hauko, Lidija
Jaklin, Marijana
Jeriĉ, Antonija
Karlovĉec, Nada
Kepe, Dragica
Klepec, Petra
Kokot, Nevenka
Kovaĉiĉ, Ivanka
Krĉmar, Majda
Lopert, Joţefa
Martinec, Marija
Molnar, Darinka
Petek, Martina
Prelog, Joţica
Puhar, Bernarda
Škafar, Rozalija
Škrebiĉ, Vilma
Zanjkoviĉ, Jerka
Šolsko leto 1980/ 81
4. a, razredničarka
Marija Apšner
AMBULANTNOBOLNIČNA
Balaško, Marta
Flisar, Cvetka
Gjergek, Rozvita
Gorĉan, Zora
Gregorec, Ivanka
Hercan, Janko
Horvat, Jasna
Horvat, Lilijana
Jaroš, Nada
Kavaš, Marija
Kisilak, Daniel
Kisilak, Drago
Kojić, Ţeljko
Kous, Helena
Kovaĉiĉ, Vida
Kozic, Štefan
Kunšek, Jerica
Longer, Koţica
Mariĉ, Oto
Mlinariĉ, Mihael
Müller, Mirjana
Roškar, Zvonka
Skledar, Milan
Soviĉ, Blanka
Špilak, Franc
Vogrinĉiĉ, Stanko
Zadravec, Marjana
Ţalig, Zdenka
Ţemliĉ, Katarina
4. b, razredničarka
Anica Urbančič
Balaţic, Marija
Breznik, Majda
Buĉek, Brigita
Cimerman, Zdenka
Ĉrnko, Terezija
Fujs, Dragica
Gregorec, Ivana
Horvat, Antonija
Horvat, Vera
Ivaniĉ, Marijana
Jug, Tatjana
Kisilak, Slavica
Kornik, Ana
Koroša, Vera
Leskovšek, Joţica
Magdiĉ, Bernarda
Mord, Dragica
207
Norĉiĉ, Jasna
Panker, Ana
Šebjaniĉ, Marija
Vogrin, Majda
Vuĉko, Breda
Zver, Bernarda
Ţabot, Zdenka
Ţinko, Jelka
Ţiţek, Lidija
SMER PEDIATRIČNA
4. c, razredničarka
Darinka Crnkovič
Bakan, Marija
Ĉontala, Majda
Flegar, Cvetka
Flisar, Milena
Fujs, Nada
Horvat, Irena
Horvat, Marija
Ivanec, Katarina
Juranoviĉ, Marjeta
Jus, Gizela
Kerec, Verica
Kociper, Zlatka
Korošec, Marjeta
Kramar, Mirjana
Magdiĉ, Terezija
Norĉiĉ, Vlasta
Petek, Cvetka
Reţonja, Irena
Širovnik, Joţica
Špilak, Magdalena
Varga, Lidija
Vuĉak, Erika
Vuĉko, Marija
Vuĉko, Nada
Ţalik, Cecilija
Ţiţek, Anastazija
Šolsko leto 1981/1982
4. a, razredničarka
Marija Zadravec
Balaţic, Alojz
Bokan, Nada
Cvetko, Dušan
Ĉergöli, Bernarda
Ferĉak, Marija
Fric, Vida
Frumen, Cvetka
Gazdag, Marija
Hari, Milan
Horvat, Marija
Horvat, Marjeta
Kalamar, Drago
Kolbl, Anica
Kozar, Ciril
Kozar, Metod
Mariĉ, Dragana
Mariĉ, Joţefa
Mihaliĉ, Svetlana
Moršiĉ, Darinka
Novak, Miran
Pirnat, Janja
Puĉko, Amor
Rogan, Joţefa
Sapaĉ, Helga
Smodiš, Štefan
Tratnjek, Drago
Unger, Silva
Vlaj, Janez
Vrzel, Marija
4. b, razredničarka
Meta Tinev
Antolin, Štefanija
Babiĉ, Milena
Balaţic, Marija
Blagoviĉ, Cvetka
Buĉek, Ana
Ĉrĉek, Ana
Fajfar, Brigita
Glavaĉ, Terezija
Gorenji, Majda
Hajdinjak, Marija
Horvat, Nadja
Hozjan, Katarina
Kapun, Marina
Karas, Joţefa
Kosi, Joţefa
Lebar, Ana
Mariniĉ, Gabrijela
Pivar, Milena
Rac, Mira
Rajnar, Lea
Ribnikar, Nataša
Sreš, Marija
Števanĉec, Mirjana
Šticl, Simona
Temlin, Mojca
Tibaut, Cvetka
Uzelac, Lilijana
Vogrinec, Nada
Ţekš, Gabrijela
SMER PEDIATRIČNA
4. c, razredničarka
Majda Beer
Buzeti, Lidija
Drekoviĉ, Ljubica
Geder, Tatjana
Huber, Tatjana
Kalamar, Danica
Kauĉiĉ, Nada
Kavaš, Tatjana
Kolmaniĉ, Milena
Koren, Marija
Kranjec, Anica
Lovernĉec, Joţica
Nemec, Milena
Novak, Brigita
Pisnjak, Marta
Pleĉko, Brigita
Prša, Rozina
Šeruga, Milena
Tratnjek, Marjana
Trstenjak, Stanka
Vogrinĉiĉ, Danica
Zavec, Angela
Zidariĉ, Marjana
Ţalik, Zdenka
208
Šolsko leto 1982/1983
SMER
AMBULANTNOBOLNIČNA
4. a, razredničarka
Darinka Škrjanec
Balaţic, Martin
Bašiĉ, Silvo
Berden, Melita
Berke, Marjan
Dokl, Miroslav
Gašpar, Danica
Horvat, Erika
Janţa, Joţe
Jandriĉ, Tatjana
Horvat, Ladislav
Kolariĉ, Štefan
Kranjec, Simon
Küplen, Terezija
Markoja, Zlatko
Mataj, Suzana
Šipliĉ, Marija
Števanec, Joţe
Tivadar, Elizabeta
Utroša, Brigita
Varga, Rozalija
Vida, Elizabeta
Vratar, Zdenko
Vuk, Miroslav
Vukeliĉ, Gojko
Zadravec, Milena
Zver, Irena
Zemljiĉ, Marta
4. b, razrednik Drago
Kuhar
Babiĉ, Silva
Bohnec, Milena
Duh, Majda
Forjan, Darinka
Gerlec, Liljana
Horvat, Minka
Kociper, Milena
Koĉar, Silva
Kolar, Marija
Lackoviĉ, Irena
Lang, Nada
Lipiĉ, Suzana
Luk, Liljana
Lutrov, Vesna
Mauĉec, Vesna
Pavlinjek, Joţica
Puvar, Liljana
Rengeo, Marija
Skremka, Anica
Stanek, Helena
Šĉap, Bernarda
Šoštariĉ, Spomenka
Temlin, Suzana
Tratnjek, Bernarda
Vidnar, Majda
Vogrinĉiĉ, Cvetka
4. c, razredničarka
Ema Györek
Arvaj, Gabrijela
Benko, Darinka
Bukovec, Majda
Ĉiĉek, Zlatka
Dajĉar, Mira
Dugar, Terezija
Felkar, Lilijana
Gjerek, Terezija
Jaklin, Gizela
Jerebic, Emilija
Kovaĉ, Sabina
Kšela, Martina
Kuzma, Anemarija
Matjašec, Cecilija
Mencigar, Joţica
Mešiĉ, Martina
Moge, Majda
Ošlaj, Marjana
Raduha, Mira
Rihar, Milena
Rihar, Stanka
Skledar, Vida
Tratnjek, Edita
Trstenjak, Elizabeta
Zadravec, Ema
Zavec, Suzana
Zorec, Irena
Šolsko leto 1983/1984
SMER
AMBULANTNOBOLNIČNA
4. a, razredničarka
Marjeta Drvarič
Albert, Marija
Bagari, Vera
Banfi, Brigita
Brenĉiĉ, Lea
Bertalaniĉ, Herman
Copot, Benjamin
Devetak, Romana
Dubrovski, Suzana
Drlc, Marija
Gajšek, Damjana
Godvajs, Roman
Golob, Robert
Györköš, Gabriela
Juhovac, Zdenka
Janĉariĉ, Joţe
Jelenovec, Tatjana
Kavaš, Anica
Kavaš, Bernarda
Kodela, Rastko
Lajnšĉek, Majda
Lornsak, Goran
Lebar, Alenka
Lepoša, Desanka
Müller, Janez
Obal, Dušan
Piberĉnik, Magdalena
Sukiĉ, Joţe
Šeruga, Slava
Špes, Milena
Šturm, Jasna
Vogrinec, Branka
Zemljiĉ, Mojca
209
Ţiţek, Ingrid
4. b, razredničarka
Daniela Mörec
Antolin, Marija
Bagari, Irena
Borko, Irena
Caharijas, Tatjana
Cunk, Milena
Ĉiriĉ, Dušica
Fajfar, Anica
Felbar, Terezija
Fiala, Vladimira
Gomboc, Zinka
Holcman, Zdenka
Horvat, Janja
Huber, Mirjana
Janĉar, Cvetka
Juriĉ, Klavdija
Juršnik, Olga
Kavaš, Ana
Kerec, Danica
Kološa, Albina
Merklin, Lea
Ošlaj, Anica
Oršoš, Zdenka
Podnar, Alenka
Rantaša, Joţica
Sapaĉ, Marta
Šĉavniĉar, Joţica
Štuhec, Natalija
Trop, Jolanda
Török, Milena
Utroša, Ivanka
Zver, Bernarda
Ţupec, Kristina
Šolsko leto 1984/1985
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Darinka Crnkovič
Balaţic, Štefan
Bogdanoviĉ, Aleksandra
Dokl, Robert
Domjan, Roman
Dšuban, Darko
Gabor, Milena
Gjerek, Gabriela
Horvat, Matija
Iliĉ, Robert
Jenko, Marta
Jerebic, Zvonko
Jug, Alenka
Jureš, Bojana
Kerĉmar, Metka
Kokol, Tanja
Kolmanko, Bojan
Labazan, Metka
Lidiĉ, Metka
Luthar, Leonida
Marjanoviĉ, Vlasta
Mencigar, Janko
Mesariĉ, Joţefa
Mihaliĉ, Marjana
Novak, Desanka
Ostanek, Lea
Petroviĉ, Mojca
Prkiĉ, Irena
Radman, Daniela
Rajbar, Joţica
Rajner, Renata
Schnabl, Petra
Štaman, Bojan
Tomašiĉ, Manja
4. b, razrednik
Tone Novak
Ĉeh, Olga
Ĉeh, Stanislava
Ĉerĉinović, Nevenka
Ĉuriĉ, Cecilija
Ĉuriĉ, Marija
Feher, Jolanda
Feješ, Liljana
Fideršek, Simona
Frumen, Marjeta
Gabor, Marija
Golob, Jelka
Holsedl, Bernardka
Horvat, Antonija
Hrnĉiĉ, Marjetka
Jurkoviĉ, Irena
Kardoš, Metka
Kerec, Helena
Kolenko, Marija
Krajnc, Ksenija
Kreslin, Zdenka
Lašiĉ, Martina
Maruško, Andreja
Matko, Melita
Mlinariĉ, Anica
Novak, Liljana
Pozderec, Marija
Šipec, Ester
Šipec, Marija
Števanec, Marjana
Tropenauer, Suzana
Ţekš, Mojca
Šolsko leto 1985/1986
4. a, razredničarka
Marija Zadravec
Bakan, Branko
Bencik, Darinka
Benko, Marjeta
Bukovec, Liljana
Divjak, Danica
Fašalek, Angela
Fras, Marjetka
Grah, Vera
Heric, Suzana
Kavaš, Ciril
Ketiš, Rudolf
Kociper, Marija
Kornik, Marija
Kramberger, Natalija
Krpiĉ, Edita
Rajner, Maksimiljana
Roškar, Ksenija
Roţanc, Robert
210
Smodiš, Karlo
Škerget, Tatjana
Škrjanec, Franc
Šobar, Barbara
Špur, Melita
Vrbanjšak, Greta
Zadravec, Izidor
4. b, razredničarka
Majda Beer
Brunec, Zdenka
Fekonja, Mihaela
Flisar, Olga
Forjan, Bernarda
Gider, Lidija
Kardoš, Sonja
Kiralj, Doris
Koša, Rozalija
Kranjec, Suzana
Kreft, Dragica
Kreft, Suzana
Kuĉan, Metka
Lebar, Cilka
Lovrec, Brigita
Meznariĉ, Irena
Mlakar, Lidija
Ošlaj, Metka
Raj, Joţica
Rogan, Breda
Seretin, Alenka
Smej, Marija
Sukiĉ, Bernarda
Treiber, Estera
Vogrinec, Marjana
Vrbnjak, Cvetka
Ţiţek, Marjana
Šolsko leto 1986/1987
ZDRAVSTVENO
VARSTO –
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Darinka Škrjanec
Balaţic, Marjeta
Benko, Bernardka
Cigan, Andreja
Donša, Stanko
Grah, Robert
Grnjak, Irena
Habjaniĉ, Joţe
Horvat, Ciril
Horvat, Silvija
Jerebic, Katica
Lovrenĉiĉ, Ana-Zalika
Mariĉ, Boris
Mlakar, Bernarda
Novakoviĉ, Liljana
Osterc, Majda
Pörš, Štefan
Raduha, Joţica
Rob, Radojka
Šafariĉ, Valerija
Šĉanĉar, Darko
Špur, Lidija
Števanĉec, Silva
Vuĉkiĉ, Robert
Vöröš, Kornelija
Zelko, Erika
4. b, razredničarka
Ema Györek
Boroviĉ, Suzana
Ĉarni, Klavdija
Firman, Erika
Hofman, Marta
Horvat, Martina
Hödl, Irena
Iliĉ, Suzana
Kavĉiĉ, Alenka
Kerec, Marjeta
Kovaĉ, Olga
Kovaĉiĉ, Marjana
Kriţan, Nada
Matjašiĉ, Darja
Sabo, Renata
Sraka, Julijana
Sukiĉ, Alenka
Šadl, Sabina
Štefanec, Anica
Šuman, Irena
Vuĉko, Slavica
Ţerdin, Cilka
Šolsko leto 1987/1988
ZDRAVSTVENO
VARSTO –
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Meta Tinev
Bojnec, David
Gider, Andrej
Iskra, Antonija
Jantolek, Sabina
Karba, Dragica
Kerec, Lidija
Klobasa, Andreja
Knupleţ, Maja
Kološa, Anna
Lutar, Ivanka
Manić, Vera
Manić, Vesna
Matis, Miran
Novak, Milena
Prem, Bernarda
Sedonja, Karmen
Strah, Daniela
Vezer, Sonja
Vreĉa, Mirjana
Ţerdin, Sonja
4. b, razredničarka
Ema Györek
Bagari, Simona
Bernjak, Lea
Dettelbach, Blanka
Fašalek, Angela
211
Filipiĉ, Klavdija
Granfola, Alenka
Janţekoviĉ, Nataša
Kaiser, Karmen
Kavaš, Eva
Kociper, Danica
Korpiĉ, Tanja
Kovaĉ, Terezija
Krpan, Natalija
Magdiĉ, Marta
Mikec, Mirjam
Obal, Marjana
Poredoš, Majda
Rajsar, Irena
Roškar, Andreja
Sukiĉ, Cvetka
Ţnidariĉ, Irena
Šolsko leto 1988/1989
ZDRAVSTVENO
VARSTO –
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Olga Lenart
Balaţic, Sandra
Baranja, Mišel
Bencik, Robert
Ĉurman, Anita
Donša, Irena
Flisar, Edita
Forjaniĉ, Andreja
Fartelj, Sonja
Hauţar, Alenka
Kelemen, Sandra
Koter, Tanja
Lenart, Simona
Lük, Renata
Lukinoviĉ, Metka
Misleta, Benjamin
Mlinariĉ, Karmen
Sabo, Suzana
Šemen, Joţica
Trnjek, Marko
Vereš, Alenka
Zanjkoviĉ, Petra
Zelko, Bernarda
Zorko, Mateja
Ţnuderl, Tamara
Šolsko leto 1989/1990
ZDRAVSTVENO
VARSTO –
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Marija Bugar
Antoliĉ, Alenka
Bakan, Igor
Bac, Nada
Balaţic, Boštjan
Bencik, Darja
Brković, Irena
Copot, Metka
Gaber, Erika
Gjuran, Joţe
Horvat, Aleš
Jelenovec, Natša
Jurinec, Marjan
Kavaš, Tomaţ
Kociper, Bernarda
Kolbl, Renata
Košar, Romana
Kovaĉ, Stanislav
Kukovec, Tanja
Kutoš, Sonja
Lang, Monika
Lenarĉiĉ, Sebastjan
Lutar, Bernarda
Meriĉnjak, Ivanka
Mihoriĉ, Darja
Rehar, Suzana
Stanko, Dragica
Šabjan, Leon
Šavel, Renata
Štajer, Andrej
Vajs, Mateja
Šolsko leto 1990/1991
ZDRAVSTVENO
VARSTO –
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razrednik
Franc Duh
Bencik, Suzana
Ĉurman, Vesna
Forjan, Mihaela
Fujs, Sandra
Horvat, Petra
Kocuvan, Rihard
Kozloviĉ, Suzana
Kriţaniĉ, Matej
Kuzma, Mihaela
Lainšĉak, Drago
Mesariĉ, Simona
Norĉiĉ, Marija
Novak, Boţa
Rac, Štefan
Šek, Marjan
Škraban, Peter
Tinev, Sonja
Vaupotiĉ, Saša
Vehar, Sabina
Verban, Zdenka
Vinkoviĉ, Riharda
Vrbnjak, Robert
Zelko, Suzana
4. b, razredničarka
Mira Vaupotič
Bagari, Mirjana
Dunaj, Marjanca
Gergar, Brigita
Gider, Lidija
Glavaĉ, Anica
Godina, Lidija
Gomboc, Zdenka
212
Karoli, Tadeja
Kerĉmar, Majda
Koren, Melita
Krizmaniĉ, Mateja
Kuzma, Mateja
Majstorović, Nuša
Mekiš, Bernardka
Nemec, Nataša
Recek, Melita
Rihtaršiĉ, Alma
Sakoviĉ, Gabriela
Števanec, Ivanka
Turin, Jana
Vogrin, Mateja
Ţiţek, Cecilija
Šolsko leto 1991/1992
ZDRAVSTVENO
VARSTO –
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Ema Györek
Baĉi, Simona
Baĉiĉ, Petra
Balaţic, Dejan
Baranja, Dijana
Barbariĉ, Janez
Bencak, Bojan
Berendijaš, Robert
Ĉarni, Tomaţ
Flegar, Sandi
Friškiĉ, Samuel
Gaberc, Bojan
Gazdag, Magdalena
Geld, Romana
Hodţar, Boštjan
Kegelj, Aleš
Koltaj, Valerija
Legen, Zdenka
Lehner, Tatjana
Puhan, Dejan
Rajner, Tatjana
Selĉan, Nina
Seršen, Darja
Sinic, Urška
Sinokapĉev, Aleksander
Šiftar, Boris
Zajmi, Leonard
4. b, razredničarka
Meta Tinev
Bencik, Alison
Bencik, Martina
Broder, Mojca
Bunderla, Angela
Ĉurman, Rosvita
Dolgov, Maja
Donko, Ksenija
Fartek, Bernarda
Ficko, Jelka
Grebenar, Natalija
Hari, Marjana
Horvat, Anita
Horvat, Joţica
Jug, Tatjana
Kerec, Josefine
Kohek, Marija
Majc, Renata
Mauĉec, Mirjana
Mlakar, Mihaela
Sabathy, Maša
Sakoviĉ, Sonja
Vaupotiĉ, Lolita
Zadravec, Andreja
Zadravec, Natalija
Bogdan, Damjan
Boškoviĉ, Liljana
Casar, Nada
Cigüt, Natalija
Ĉepin, Elizabeta
Dolamiĉ, Simona
Farizi, Ali
Ficko, Melita
Gazdag, Magdalena
Gomboc, Bernartka
Horvat, Ivan
Jambrošić, Julija
Karlovĉec, Alenka
Kos, Vojka
Kosednar, Mateja
Kosmajer, Andrejka
Kuĉan, Darja
Kukovec, Damir
Magdiĉ, Mihael
Lebar, Melita
Oĉek, Roland
Panker, Melita
Plohl, Nataša
Reţonja, Renata
Sever, Klaudija
Slana, Elvira
Šadl, Irena
Toplak, Renate
Varga, Suzana
Vogrinĉiĉ, Anita
Vogrinĉiĉ, Sabina
Vrtiĉ, Robert
4. b, razredničarka
Olga Lenart
Šolsko leto 1992/1993
ZDRAVSTVENO
VARSTO –
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Marija Zadravec
Bavĉar, Vladimira
Balaţic, Dragica
Berendijaš, Robert
Derviši, Afrima
Ficko, Alenka
Ficko, Jelka
Flisar, Danijel
Fras, Melita
Gumilar, Anita
Henzlin, Natalija
Horvat, Darja
213
Klanĉar, Tamara
Kovaĉ, Simon
Kovaĉiĉ, Tomislav
Kranjec, Simona
Krauthaker, Melita
Kustec, Marko
Martinuzzi, Mario
Mauĉec, Danijel
Mihaliĉ, Karmen
Miklošiĉ, Renata
Novak, Alenka
Pozderec, Sandra
Seĉko, Simona
Serec, Dejan
Smolko, Anita
Sovar, Blaţenka
Šeruga, Damir
Šijanec, Marjana
Šparaš, Mihaela
Štefanec, Klaudija
Vogrinec, Alenka
Vörös, Metka
Vratariĉ, Simona
Zadravec, Andreja
Šolsko leto 1993/1994
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razrednik
Saša Babič
Bergles, Ciril
Cigüt, Anita
Dominko, Klavdija
Domonkoš, Tomaţ
Farkaš, Erika
Felbar, Simon
Fujs, Mihaela
Gerenĉer, Renata
Horvat, Marko
Karlovĉec, Lidija
Karoli, Barbara
Kerec, Marjana
Kociper, Štefka
Kolmanko, Melita
Kuhar, Nataša
Lendvai, Mihaela
Lilek, Tomislav
Mauĉec, Suzana
Milinkoviĉ, Milena
Pozdrec, Petra
Pörš, Dušanka
Pušenjak, Aleksandra
Rautar, Boštjan
Ropoša, Maja
Sukiĉ, Jasna
Vinkoviĉ, Matjaţ
Vlaj, Robertina
Vouri, Bojana
Wernig, Darko
Zadravec, Klavdija
Zrim, Marija
4. b, razredničarka
Marija Bugar
Dervariĉ, Simona
Erjavec, Liljana
Franc, Claudija
Herman, Aleksander
Kerec, Sonja
Klement, Mojca
Kovaĉ, Jernej
Kozlar, Renata
Krpiĉ, Dejan
Lazar, Monika
Lovrenĉiĉ, Mihaela
Lukaĉek, Dušica
Lutar, Mateja
Misleta, Ksenija
Mörec, Darja
Novak, Tamara
Ozvatiĉ, Bojana
Pajnhart, Tomaţ
Pal, Kristina
Peterka, Marija
Rakovec, Primoţ
Romih, Boštjan
Roţman, Jasna
Sabotin, Mihaela
Šipoš, Judita
Šĉavniĉar, Irena
Štaman, Branka
Ziernfeld, Vesna
Šolsko leto 1994/1995
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Mira Vaupotič
Ajdnik, Andrej
Berden, Urška
Bojnec, Tadeja
Ciglar, Dejan
Cipot, Fabijan
Gomboc, Darija
Habot, Karmen
Hegeduš, Leon
Jakšiĉ, Edvard
Kolmanko, Tomislav
Korošec, Jerica
Mariĉ, Simona
Mencigar, Danilo
Murtiĉ, Zlatka
Novak, Dominik
Ošlaj, Marija
Papiĉ, Nataša
Peĉek, Darja
Rašĉan, Matej
Škrilec, Mateja
Štefanec, Darja
Štrakl, Bernarda
Turk, Roberta
Valec, Kristjan
Vogrinĉiĉ, Bojan
Zelko, Danijela
Ţohar, Silvija
4. b, razrednik
Drago Vaupotič
Bunderla, Anita
Copot, Anita
Debelak, Saša
214
Fekonja, Denis
Gjörek, Mateja
Horvat, Tatjana
Horvat, Suzana
Imre, Klaudija
Kardinar, Marko
Kurnjek, Silvana
Macun, Karmen
Martinuzzi, Manuela
Pahor, Saša
Pušenjak, Darko
Šiftar, Vesna
Štefanec, Tanja
Trstenjak, Laura
Veberiĉ, Karmen
Zver, Andejka
Ţalman, Polonca
4. c, razredničarka
Zlatka Lebar
Balaţic, Mateja
Casar, Anita
Cener, Drago
Domajnko, Sonja
Emberšiĉ, Smiljana
Flegar, Andreja
Gomboc, Anton
Hanţel, Daniela
Herma, Joţe
Kerman, Lidija
Kovaĉiĉ, Monika
Magdiĉ, Martina
Mauĉec, Joţek
Novak, Anita
Radoviĉ, Vanda
Roţman, Monika
Sukiĉ, Milanka
Šantavec, Darja
Trajbariĉ, Simona
Petek, Sabina
Šolsko leto 1995/1996
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Meta Tinev
Baumgartner, Karmen
Bobovec, Katja
Ferĉak, Martina
Gomboc, Janja
Gomboc, Simona
Gostan, Bojana
Hari, Simona
Horvat, Andreja
Janĉar, Darja
Jeriĉ, Andreja
Kuhar, Danijela
Lapoša, Melita
Mikoliĉ, Damjan
Mörec, Tinkara
Pihlar, Sebastijan
Pintariĉ, Robert
Püvar, Andreja
Rengeo, Nataša
Škraban, Blanka
Šlebinger, Petra
Štesl, Andreja
Šuklar, Suzana
Tibaut, Brigita
Vašcer, Martina
Vogrinec, Andreja
Ţlebiĉ, Joţe
4. b, razredničarka
Ema Györek
Bauer, Sandi
Bergles, Liviana
Bodanec, Andreja
Ermenyi, Beata-Diana
Feuš, Aleksandra
Fras, Bojana
Gabor, Gabrijela
Golob, Mitja
Horvat, Erik
Jaušovec, Irena
Karas, Borut
Kutnjak, Daniela
Kuzma, Nina
Ledinšek, Marjan
Lesjak, Mateja
Mohar, Tomaţ
Perša, Dejan
Ploj, Natalija
Pušenjak, Tadeja
Sever, Simona
Šipliĉ, Vesna
Škrbiĉ, Daniel
Štelcl, Andreja
Tonkoviĉ, Sanja
Vogrinĉiĉ, Ludvik
Weit, Anabela
4. c, razredničarka
Brigita Štumpf
Boţiĉ, Dejan
Cipot, Simona
Ĉizmazija, Simona
Fartek, Bernarda
Ferenĉak, Klavdija
Gider, Jana
Horvat, Roman
Hozjan, Damjan
Keţmah, Janja
Kocet, Sabina
Kozar, Bernarda
Kramar, Sandra
Krempl, Gabrijela
Krenos, Sonja
Lajnšĉek, Branko
Magdiĉ, Mateja
Marĉeta, Suzana
Oletiĉ, Lidija
Perš, Mojca
Sapaĉ, Leon
Šebjaniĉ, Boštjan
Turha, Brigita
Utroša, Dejan
Varga, Regina
Vöröš, Damjana
215
Šolsko leto 1996/1997
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razrednik
Franc Duh
Balaško, Dejan
Balaţic, Aleksandra
Bratkoviĉ, Tanja
Brest, Marija
Brümen, Sandra
Ĉaĉinoviĉ, Peter
Erlih, Tjaša
Habjaniĉ, Gordana
Kapun, Urška
Kauĉiĉ, Danijela
Kociper, Silvo
Kralj, Matej
Lonĉar, Sandra
Malaĉiĉ, Kristjan
Malaĉiĉ, Stanislav
Mariĉ, Simona
Mikoliĉ, Boris
Peršak, Daniela
Osterc, Nataša
Škrlec, Simona
Šoštariĉ, Evgen
Vereš, Dušan
4. b, razredničarka
Olga Lenart
Banfi, Petra
Bukviĉ, Ksenija
Ĉasar, Simona
Donša, Danijela
Fekonja, Katarina
Gajšek, Metka
Gomboc, Marjetka
Graj, Amadea
Hari, Aleksandra
Hodţar, Simona
Horvat, Danilo
Horvat, Joţica
Ivaniĉ, Daniel
Kauĉiĉ, Polonca
Kolariĉ, Dejan
Kovaĉ, Sabina
Krištof, Viktorija
Lejko, Dragica
Mesariĉ, Alen
Palatin, Melita
Pergar, Anita
Petek, Štefka
Pleĉko, Miro
Recek, Gabrijela
Rudolf, Dejan
Šardi, Andreja
Šinko, Sabina
Škrlec, Mihaela
Vuĉak, Uroš
Zadravec, Jasmina
Zver, Monika
Ţiviĉ, Ljubiša
Moršiĉ, Mojca
Petroviĉ, Klaudija
Sokler, Andreja
Šijanec, Angelca
Škraban, Lidija
Šoštariĉ, Uroš
Štof, Mateja
Vida, Konrad
Vrbanĉiĉ, Mirta
Vrbanĉiĉ, Sonja
Zorjan, Daniela
Ţabot, Tatjana
4. c, razrednik
Boţidar Šalamon
Bedök, Monika
Bugar, Katja
Bunderla, Edita
Ĉasar, Matej
Ĉeh, Martin
Ficko, Matjaţ
Flac, Jasmina
Karas, Danijel
Kenda, Manja
Knafelj, Ivor
Kuĉan, Melita
Kuhar, Milena
Kukec, Mojca
Kuzma, Martina
Madjar, Tanja
Makovecki, Nina
Marhold, Jurij
Mlinariĉ, Monika
Novak, Tanja
Podlesek, Petra
Serdt, Tanja
Sever, Joţef
Šebjaniĉ, Aleksandra
Šenveter, Petra
Šilec, Mario
Bagoroš, Suzana
Belec, Damjana
Bencak, Melita
Berden, Borut
Domajnko, Natalija
Donša, Monika
Dţuban, Darja
Feuš, Boštjan
Flisar, Agica
Gašpar, Tatjana
Haloţan, Lidija
Hari, Danijela
Horvat, Dejan
Horvat, Tomaţ
Hozjan, Joţica
Jeneš, Robert
Kamniĉar, Peter
Kreslin, Mirjana
Lebar, Aleksandra
Lonĉar, Mojca
Magyar, Melinda
Majc, Danijela
Šolsko leto 1997/1998
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Marija Bugar
216
Škrget, Polonca
Veseli, Jasmina
Vogrin, Gabrijela
Zeĉeviĉ, Suzana
Zver, Sonja
Ţalik, Karolina
4. b, razrednik
Saša Babič
Balaţic, Borut
Bertalaniĉ, Sandra
Bošnak, Barbara
Brilej, Andreja
Bukošek, Rebeka
Ćosić, Aleksandra
Erniša, Dejan
Erniša, Mitja
Flisar, Aleš
Horvat, Andrej
Horvat, Darko
Horvat, Mojca
Jelenovec, Simon
Kerĉmar, Janez
Koren, Vesna
Kovaĉec, Miroslav
Kralj, Matej
Laĉen, Drago
Legen, Tadeja
Makovec, Metka
Oblak, Stanko
Petek, Darja
Puĉko, Aleksandra
Pušenjak, Nina
Slana, Sanja
Smej, Simona
Stariĉ, Irena
Sukiĉ, Melita
Šimonka, Urška
Štefanec, Jernej
Štrakl, Daša
Tibaut, Jasna
Zver, Klavdija
4. c, razredničarka
Genovefa Virag
Babiĉ, Edita
Balaţic, Nataša
Cimbola, Klavdija
Celec, Branka
Crnkoviĉ, Marino
Denša, Andreja
Drvariĉ, Štefan
Filipiĉ, Tomaţ
Fujs, Anita
Gerebic, Štefan
Gorĉan, Daša
Gorza, Valentina
Lazar, Simona
Maršiĉ, Martina
Matis, Martin
Neţiĉ, Alenka
Polaniĉ, Peter
Potoĉnik, Sebastijan
Rajnar, Katja
Rajnar, Klavdija
Rantaša, Branko
Serec, Petra
Simoniĉ, Brigita
Soboĉan, Metka
Stojanovska, Hristina
Šparakl, Andrej
Štunf, Simona
Tivadar, Anita
Vukan, Gregor
Zadravec, Simon
Zemljiĉ, Irena
Šolsko leto 1998/1999
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razredničarka
Zlatka Lebar
Abraham, Tanja
Ĉurin, Damjana
Dumić, Dušan
Fükaš, Denis
Gutman, Silvestra
Györek, Tomaţ
Hren, Tonĉka
Huber, Andreja
Jakob, Monika
Kavaš, Damjan
Kociper, Matej
Mauĉec, Jana
Ritonja, Tadeja
Rogaĉ, Matej
Šinko, Uroš
Vernik, Mateja
Vodeb, Bojana
Zavec, Jerneja
Ţalik, Martina
4. b, razredničarka
Saša Šabjan
Broder, Mirjana
Cajger, Dejan
Denša, Boštjan
Fajfar, Janja
Fujs, Nataša
Gaber, Sandra
Gomboc, Nataša
Hajdinjak, Andreja
Hedţet, Simon
Jaklin, Sabina
Ješovnik, Valerija
Kokot, Valentina
Kosec, Tjaša
Koveĉec, Miroslav
Kozlevĉar, Andrejka
Kuhar, Petra
Lovrenĉiĉ, Jasna
Mihoriĉ, Daniela
Novak, Bojan
Pavalec, Daniela
Pertoci, Aleš
Pintariĉ, Aleš
Potoĉnik, Martina
Rogaĉ, Andrej
Roškar, Petra
Sedonja, Simon
Strniša, Daniela
Svetec, Aleš
Šarkezi, Zdenka
217
Šiftar, Simona
Šlatau, Tadeja
Vršiĉ, Suzana
Ţalik, Monika
4. c, razredničarka
Mira Vaupotič
Buĉek, Melita
Crnkoviĉ, Petra
Ĉasar, Nadja
Dajĉar, Dušan
Galoviĉ, Mojca
Golinar, Janja
Grah, Manuela
Grašiĉ, Renata
Gutman, Vanja
Hanţel, René Branko
Herzog, Matevţ
Jakopec, Karin
Jug, Manuel
Knez, Zlatka
Kosi, Renata
Kovaĉiĉ, Valerija
Lindiĉ, Ines
Maĉek, Stanka
Moĉnik, Maja
Mulec, Matej
Novak, Anita
Perĉić, Kristijana
Prajndl, Dušanka
Sedmak, Simona
Segeri, Vesna
Šadl, Mojca
Turza, Boštjan
Vargazon, Zoran
Veindorfer, Damijan
Volf, Edita
Zamuda, Andreja
Zajnkoviĉ, Matevţ
Šolsko leto 1999/2000
ZDRAVSTVENI
TEHNIK
4. a, razrednik
Daniel Donša
Ajanović, Lejla
Anţelj, Borut
Berden, Petra
Berden, Renata
Bizilj, Tamara
Camplin, Miran
Denša, Tatjana
Harej, Mateja
Hozjan, Jasna
Jerebic, Daniel
Koren, Danijel
Kosi, Jana
Lukaĉ, Monika
Nerad, Nina
Pal, Joţica
Premoša, Pavla
Roudi, Katarina
Stajnko, Robert
Šemrl, Simon
Trstenjak, Simona
Zver, Mojca
Ţuljeviĉ, Ivana
4. b, razredničarka
Meta Tinev
Bagarai, Urška
Bombek, Sabina
Farkaš, Simona
Fujs, Gordana
Fekonja, Martina
Horvat, Renata
Jakob, Sebastian
Jošar, Saša
Koren, Jasmina
Koroša, Polonca
Kranjec, Konrad
Lovenjak, Sonja
Majcenoviĉ, Andrej
Marušiĉ, Andrej
Nagy, Aleksandra
Novak, Martina
Peršoh, Brigita
Petroviĉ, Zoran
Polanec, Klavdija
Pucko, Anita
Raduha, Sabina
Rajh, Andrej
Rogaĉ, Polonca
Sintiĉ, Alenka
Sreš, Nina
Šiško, Kristjan
Tonkoviĉ, Robert
Vereš, Bojan
Vuĉko, Roman
Zavec, Martina
4. c, razredničarka
Ema Györek
Breznik, Maja
Brunĉiĉ, Natalija
Celec, Natalija
Ĉinĉ, Martina
Dani, Primoţ
Đukiĉ, Vanja
Grah, Matej
Hajdinjak, Anita
Horvatiĉ, Blanka
Hrastiĉ, Mateja
Kardoš, Darja
Kauĉiĉ, Tanja
Luci, Rok
Mariĉ, Darjan
Mariniĉ, Sonja
Mencigar, Mateja
Nemec, Vito
Pelcar, Boštjan
Raduha, Boris
Reţonja, Majda
Rojht, Natalija
Roţman, Petra
Sraka, Monika
Škrlec, Simona
Štivan, Lidija
Vuĉak, Damjan
Vuĉko, Andreja
Zrim, Jasmina
218
4. d, razredničarka
Brigita Štumpf
Bauman, Mojca
Benko, Dejan
Bohanec, Marina
Cmor, Veronika
Ĉiriĉ, Marija
Erjavec, Damjana
Hüll, Matej
Jakiĉ, Darja
Kosi, Silvija
Koudila, Sašo
Kranjec, Zoran
Lendvaj, Jana
Melin, Metka
Mihoriĉ, Sašo
Perša, Simon
Peršak, Branka
Ploj, Simona
Rašĉan, Sonja
Rogan, Joţe
Roţman, Mojca
Rus, Mateja
Sabotin, Damjana
Soviĉ, Matej
Sukiĉ, Sreĉko
Veren, Nataša
Zemljiĉ, Aleš
Zemljiĉ, Klaudija
Ţökš, Gabrijela
219
ČAS V SLIKI …
220
221
222
223
224
225
LITERATURA IN VIRI
Nekateri avtorji prispevkov so se pri pisanju opirali tudi na literaturo in
vire, navedene v nadaljevanju.
LITERATURA
Pajnkiher M. Teoretiĉne osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka
zdravstvena šola Maribor, 1999.
Gordon M. Negovalne diagnoze-priroĉnik. Maribor: Radizel: Rogina,
2003.
Ivanuša A, Ţeleznik D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor:
Fakulteta za zdravstvene vede, 2008.
Hajdinjak G, Megliĉ R. Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana: Visoka šola
za zdravstvo, 2006.
VIRI
Arhivsko gradivo Srednje zdravstvene šole Murska Sobota
226
K BESEDILOM, SLIKOVNEMU GRADIVU IN SEZNAMOM
DIJAKOV
Posebna zahvala velja vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu k
sodelovanju s pisanjem besedil ali s posredovanjem slikovnih gradiv.
Zahvala pa velja tudi vsem ostalim, ki ste kako drugaĉe prispevali k izidu
zbornika ob 50-letnici srednje zdravstvene šole v domaĉi regiji.
Organizacijski odbor, katerega smo sestavljali ravnateljica Zlatka Lebar,
Mira Vaupotiĉ, pomoĉnik ravnateljice Boţidar Šalamon, Danijela ZelkoŠkaliĉ in Judita Kalamar, si je zastavil cilj, da zberemo ĉim veĉ prelomnih
trenutkov, ki so se odvijali skozi pestro 50-letno zgodovino. K sodelovanju
smo povabili lepo število nekdanjih dijakov, uĉiteljev in sodelujoĉih z našo
ustanovo, in tako je nastal naš prvi zbornik, ki zajema delovanje vseh
petdeset let.
V besedilih, kjer so pisci to sami ţeleli, so slogovno zaznamovane besede
zaradi izvirnosti ostale nespremenjene.
Z novim šolskim letom smo zakorakali novemu desetletju naproti, zato je
prav, da pet desetletij obeleţimo tudi s slavnostno akademijo, tokrat pod
mentorstvom kolegice Brigite Štumpf Soviĉ.
Kolegica Mira Vaupotiĉ se je potrudila, da je posebej za to priloţnost
zbrala in zapisala vse dijake zakljuĉnih letnikov. Delo je bilo zelo oteţeno,
saj so se vrsto let evidence dijakov vodile le roĉno in s tem teţko berljivo,
zato se iskreno opraviĉujemo za morebitne napake v zapisu imena oz.
priimka. Zaradi natanĉne evidence bi bili veseli, ĉe nam posredujete
pravilen zapis.
Judita Kalamar
227
KAZALO VSEBINE
ZLATIM SPOMINOM NA POT ........................................................................................... 3
RAVNATELJICE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE......................................................... 8
Helena Ravniĉ ................................................................................................................... 9
TO JE BILO MOJE SANJSKO DELOVNO MESTO .................................................... 9
Katarina Vinĉec ............................................................................................................... 16
SPOMINI NA MOJIH PETINDVAJSET LET DELA NA SREDNJI MEDICINSKI
ŠOLI............................................................................................................................ 16
Darinka Škrjanec ............................................................................................................. 21
LJUBLJANĈANKA V POMURJE … ......................................................................... 21
Marija Zadravec .............................................................................................................. 23
ZAĈETEK IN RAZVOJ SZŠ MURSKA SOBOTA..................................................... 23
SODELOVANJE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE S SOSEDNJIMI USTANOVAMI .. 27
Milka Kavaš .................................................................................................................... 28
ZDRAVSTVENA ŠOLA PRAZNUJE ĈASTITLJIVIH 50 LET DELOVANJA.......... 28
SPOMINI NA POMURSKO ZDRAVSTVENO ŠOLO V 60. IN 70. LETIH ...................... 31
Gena Virag ...................................................................................................................... 32
BILA SEM DIJAKINJA SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA
KONEC 60. LET ......................................................................................................... 32
Barica Kralj ..................................................................................................................... 35
MOJI SPOMINI SEŢEJO V DALNJE LETO 1961 ..................................................... 35
Ema Mesariĉ .................................................................................................................... 39
NEKOĈ IN DANES .................................................................................................... 39
Katarina Berglez .............................................................................................................. 41
MOJI SPOMINI OB OBLETNICI ............................................................................... 41
Erika Ţilavec ................................................................................................................... 45
DRAGA NAŠA SLAVLJENKA.................................................................................. 45
Meta Tinev ...................................................................................................................... 48
40-LETNA ĈUDOVITA NAVEZA ............................................................................ 48
IZSEKI IZ OSEBNEGA IN POKLICNEGA ŢIVLJENJA .................................................. 50
Ema Gjörek ..................................................................................................................... 51
KOT BI OBRNILA LIST V KNJIGI, TAKO HITRO JE MINILO POLNIH 35 LET
DELA NA »MOJI« ŠOLI ............................................................................................ 51
Franc Duh ........................................................................................................................ 54
TO, KAR ĈLOVEKU OSTANE, SO TRENUTKI, SO UTRINKI, KATERIH NIT JE
STVARNOST, KI JI PRAVIMO ŢIVLJENJE … ........................................................ 54
SPOMINI NA ŠOLO V 80. IN 90. LETIH .......................................................................... 63
Romana Vozliĉ ................................................................................................................ 64
MOJI SPOMINI NA ŠOLO V ĈASU USMERJENEGA IZOBRAŢEVANJA............. 64
Tanja Flegar .................................................................................................................... 65
IN RES SO MIŠI ZAPLESALE, SE ZABAVALE IN SE IMELE FAJN … ................ 65
Sabina Šebjan Jaklin ........................................................................................................ 68
228
S PONOSOM POVEM, DA SE BILA TUDI JAZ DIJAKINJA NAŠE ŠOLE ............. 68
Jerneja Šavel .................................................................................................................... 70
TAKRAT MI NI BILO JASNO, KAKO ODGOVOREN IN ZAHTEVEN POKLIC ME
VABI … ...................................................................................................................... 70
DOMAĈI UTRINKI ........................................................................................................... 72
Irena Šumak .................................................................................................................... 73
PROSTOVOLJSTVO JE SRCE DRUŢBE .................................................................. 73
Edvard Jakšiĉ................................................................................................................... 82
UĈENJE DIJAKOV ZDRAVEGA NAĈINA ŢIVLJENJA .......................................... 82
Mira Vaupotiĉ ................................................................................................................. 83
POUK TUJIH JEZIKOV SKOZI ĈAS......................................................................... 83
Jana Buĉar ....................................................................................................................... 87
POUĈEVANJE PRVE POMOĈI NA NAŠI ŠOLI ....................................................... 87
Irena Šumak .................................................................................................................... 91
POUĈEVANJE IN ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA ............................................ 91
Danijela Zelko-Škaliĉ ...................................................................................................... 95
V SKRBI ZA DUŠEVNO ZDRAVJE NAŠIH MLADOSTNIKOV ............................. 95
PROJEKTNI TEDEN - UĈNI PROCES KOT ODPRTOST ŠOLE .......................... 96
Tatjana Pernat .................................................................................................................. 98
USPEHI NAŠIH DIJAKOV NA VSAKOLETNEM DRŢAVNEM TEKMOVANJU IZ
ZDRAVSTVENE NEGE IN PRVE POMOĈI TER DRŢAVNEM TEKMOVANJU IZ
POMOĈI IN OSKRBE ................................................................................................ 98
Brigita Štumpf Soviĉ ......................................................................................................103
SLOVENSKA BESEDA V OĈEH NAJSTNIKA .......................................................103
Metka Prelog ..................................................................................................................106
USTVARJALNOST JE NAGRAJENA ......................................................................106
Marjeta Bagola ...............................................................................................................107
BIOLOGIJA JE ŢIVLJENJE ......................................................................................107
Ivan Ropoša....................................................................................................................109
ŠPORTNI DOSEŢKI V ZADNJIH 10. LETIH ..........................................................109
Bojan Šebjan ..................................................................................................................111
ODLIĈNI ŠPORTNIKI ..............................................................................................111
Tajda Gredar ...................................................................................................................113
PRVA ZLATA MEDICINKA V MATEMATIKI .......................................................113
Laura Bertalaniĉ .............................................................................................................114
V SKRBI ZA STAREJŠE ...........................................................................................114
UTRINKI IZ TUJINE ........................................................................................................117
Mira Vaupotiĉ ................................................................................................................118
LITERARNI NATEĈAJ .............................................................................................118
ABSCHIED ............................................................................................................118
VERTRAUEN ........................................................................................................121
SEHNSUCHT .........................................................................................................123
Renata Roţanc ................................................................................................................125
Z ANGLEŠĈINO V SVET - LONDON......................................................................125
Vida Tivadar Mesariĉ .....................................................................................................126
POMLADNI DAN NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA.......126
ZASLUŢNA PRIZNANJA NA PODROĈJU ZDRAVSTVENE NEGE .............................128
229
Tatjana Pernat .................................................................................................................129
ZLATI ZNAKI IN SREBRNO ODLIĈJE NA PODROĈJU ZDRAVSTVENE NEGE
...................................................................................................................................129
Genovefa Virag .......................................................................................................129
Irena Šumak ............................................................................................................130
Zlatka Lebar............................................................................................................131
POSODOBITVE POKLICNIH ŠOL ..................................................................................133
Edvard Jakšiĉ..................................................................................................................134
ZNAĈILNOSTI SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŢEVANJA V ZDRAVSTVENI
NEGI ..........................................................................................................................134
IZOBRAŢEVANJE V ŠOLSKEM OKOLJU PRI SPLOŠNOIZOBRAŢEVALNIH IN
STROKOVNIH PREDMETIH ...................................................................................134
IZOBRAŢEVANJE PRI PRAKTIĈNEM POUKU .....................................................136
Danijela Zelko-Škaliĉ .....................................................................................................137
TUDI BOLNIĈAR-NEGOVALEC V PRENOVLJENI OBLIKI – IZZIV
PRIHODNOSTI..........................................................................................................137
PRAKTIĈNO USPOSABLJANJE PRI DELODAJALCU (PUD) ...............................139
Mateja Jakšiĉ ..................................................................................................................141
PROJEKT PUPO (PREVENTIVNI UKREPI ZA PREPREĈEVANJE OSIPA) IN
DELO Z NADARJENIMI UĈENCI NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA
SOBOTA ....................................................................................................................141
SPOZNAVNI (KOSTANJEV) PIKNIK ......................................................................142
DELO Z NADARJENIMI UĈENCI ...........................................................................146
ŠOLSKA KNJIŢNICA, SVETOVALNA SLUŢBA IN DODATNA STROKOVNA POMOĈ
...........................................................................................................................................149
Judita Kalamar ................................................................................................................150
TUDI NAŠA KNJIŢNICA JE HRANILNICA ZNANJA IN UĈITELJICA ŢIVLJENJA
...................................................................................................................................150
Kako bo z našo knjiţnico v prihodnje … .................................................................153
Mateja Jakšiĉ ..................................................................................................................154
NAJ DUŠA NE BOLI … ............................................................................................154
Vida Tivadar Mesariĉ .....................................................................................................157
DODATNA STROKOVNA POMOĈ NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA
SOBOTA ....................................................................................................................157
IZPOD PRSTOV LITERARNIH IN LIKOVNIH USTVARJALCEV ................................159
Martin Tine Mlinariĉ ......................................................................................................160
STOPNJE LJUBEZNI ................................................................................................160
MILOSTNI ĈAS ........................................................................................................160
BLIŢINE, BLIŢINE, BLIŢINE ..................................................................................160
PEŠĈENE ROKE .......................................................................................................160
ALKIMISTKA ...........................................................................................................161
JUTRANJA PESEM ...................................................................................................161
NA ROŢI CVET .........................................................................................................161
KREATURE DUHA...................................................................................................161
Maša Klariĉ ....................................................................................................................162
LJUBEZEN ................................................................................................................162
Tina Hercan ....................................................................................................................162
230
SMISEL ŢIVLJENJA .................................................................................................162
Martina Jerebic ...............................................................................................................163
»SONĈNI ZAHOD«...................................................................................................163
ZAKAJ? .....................................................................................................................163
Anita Prajnar ..................................................................................................................163
TI................................................................................................................................163
Anita Fridau ...................................................................................................................164
ĈUDNA MOĈ ............................................................................................................164
RAZLIĈNA ŢIVLJENJA ...........................................................................................164
ZELENE OĈI .............................................................................................................165
Urška Horvat ..................................................................................................................165
ZAKAJ ? ....................................................................................................................165
PRIJATELJ ................................................................................................................165
LJUBEZEN ................................................................................................................165
Samanta Bauer ................................................................................................................166
SPRAŠUJEM SE … ...................................................................................................166
Nina Abraham ................................................................................................................166
ZDRAVJE ..................................................................................................................166
NOVO ŢIVLJENJE ....................................................................................................166
Prva medicinska sestra Florence Nightingale – ţena s svetilko ........................................167
(1820-1910) ....................................................................................................................167
Mira Pušenjak – dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota v letih 1969-1972....168
Domen Gujtman .............................................................................................................170
KOT HIŠA IZ KART .................................................................................................170
Danijela Ĉuriĉ ................................................................................................................172
KO NEKOMU POMAGAŠ, OSREĈIŠ NJEGA IN SEBE ..........................................172
Maja Broder ...................................................................................................................174
KO SO NAŠI PREDNIKI V ŠOLO HODILI … .........................................................174
Blaţ Nemec ....................................................................................................................177
NA OBISKU V EVROPSKEM PARLAMENTU .......................................................177
Danijela Ĉuriĉ ................................................................................................................178
ZAPOSLENI, ZLATI MATURANTI IN ZAKLJUĈNI RAZREDI ....................................180
ZAPOSLENI NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA V OBDOBJU
OD LETA 2000 DO 2010 ...........................................................................................181
Splošnoizobraţevalni predmeti................................................................................181
Strokovnoteoretiĉni predmeti ..................................................................................183
Praktiĉni pouk .........................................................................................................183
Drugi strokovni delavci ...........................................................................................184
Zunanji sodelavci ....................................................................................................184
Pripravnici ..............................................................................................................185
Drugi zaposleni .......................................................................................................185
Boţidar Šalamon ............................................................................................................186
ZLATE MATURANTKE IN ZLATI MATURANTI SREDNJE ZDRAVSTVENE
ŠOLE MURSKA SOBOTA ........................................................................................186
ZAKLJUĈNI RAZREDI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA V
OBDOBJU OD LETA 2000-2010 ..............................................................................188
BOLNIĈARJI-NEGOVALCI .....................................................................................196
ZAKLJUĈNI RAZREDI DO LETA 2000 ..................................................................199
ĈAS V SLIKI … .........................................................................................220
LITERATURA IN VIRI .............................................................................................226
LITERATURA .......................................................................................................226
231
VIRI .......................................................................................................................226
K BESEDILOM, SLIKOVNEMU GRADIVU IN SEZNAMOM DIJAKOV ..............227
232