Ul 90/91 - Udarni list

Transcription

brezplačni časopis
december 2012
dvojna številka 90 - 91
letnik 10
AKTUALNO:
IZ NAŠIH OBČIN
IZ NAŠIH OBČIN
petindvajset stopnic
Stopimo
korak
naprej, v
boljše leto!
Nagovori
županov
4 desetletja
Renaulta v
Novem mestu
Matija Slak
stran 2
stran 9
stran 24
Človek, ki živi za glasbo
in uživa v lepih stvareh.
stran 47
AKTUALNO
2
UREDNIKOV KOMENTAR
Stopimo korak
naprej, v boljše
leto!
Uroš Kocjan
Ob koncu leta se vedno delajo bilance, finančne in tiste drugačne,
vsak zase šteje vsa dobra dela, skuša pozabiti neuspešne odločitve,
predvsem pa je to čas, ko se sprejemajo odločitve za še bolj uspešno
leto. Če bi sklepali po gospodarskih napovedih, bo leto 2013 še težje
za Slovenijo, morda bo res v slogu nesrečne trinajstice. Skupni imenovalec vseh napovedi je, da bo treba še bolj zategniti pas, najti dodatne skrite rezerve, da se bo dosegla pričakovana uspešnost, na podlagi katere bomo lahko odplačali vse dolgove za nazaj in si kupili vse
tiste nujne stvari, za katere nas iz vseh medijev prepričujejo, da jih
moramo imeti. Na vse to prepričevanje si dovolim biti vsaj malo ciničen: »Edino umreti se mora.«
Protesti, ki smo jim priča v zadnjih tednih, politične spremembe, na
valovih katerih skušajo nekateri zajahati val nezadovoljstva in ga
usmeriti v lastne interesne aktivnosti, vedno nove zgodbe izgube človeškega dostojanstva zaradi revščine, vse to je posledica iztirjanja
medčloveškega spoštovanja in sodelovanja. Žalostna resnica je to, da
se vsaka zloraba moči in oblasti v parcialne namene opravičuje z
izjavo:«Oni pred mano so še več ukradli.«
Verjamem, da je situacija resna, ampak pogrešam kljub temu nekaj
več posluha za resnične težave, ki pestijo slehernega izmed nas. V
tekmi za višje, hitreje, močneje počasi izgubljamo stik sami s sabo.
Ob tem se spomnim izjave vodiča po najbolj napornem delu poti po
Indiji: »Danes bomo počivali, da nas duša ujame.« Ali sploh še vemo,
kako je počivati, se oddahniti od norega ritma? Pri tem ne mislim na
onemoglo poležavanje pred televizorjem, preko katerega nas bolj ali
manj uspešno vzgajajo v potrošnika, ki bo dejansko kupil vse, kar bo
nekdo proizvedel.
Zanimiv naslov plošče Andreja Šifrerja se glasi: Kdaj ste zadnjič katero stvar naredili prvič? Vsak pri sebi lahko premisli, kdaj se je nečesa
lotil povsem od začetka in mislim, da bo pri precejšnjem številu odgovor: že dolgo nazaj. Naj bo letos čas, ko se naučimo nečesa novega,
se odpovemo nečemu v dobro nekoga, ki ima veliko manj od nas,
dovolimo otroku v sebi, da najdemo nekaj, kar nas resnično spravi v
počutje, ko smo bili otroci in se veselili, ki so bile pravzaprav zastonj,
ampak neprecenljive.
Vsem dobrim ljudem, ki jih zagotovo ni malo, le slabo se jih sliši, ker
delajo zelo potiho, a zavzeto, želim v prihajajočih praznikih trenutke
oddiha z domačimi, sproščenega počitka s prijatelji, predvsem pa
ohranitev pozitivne energije, s pomočjo katere ostaja upanje, da bo
prihodnje leto vsaj za odtenek boljše - bodimo tekmovalni na področju medsebojnega sodelovanja, pomoči in spoštovanja! Srečno!
DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10
IZ SVETNIŠKIH KLOPI
Kako dogovor o
zasedbi stolčkov
udari moj žep?
Gregor Macedoni
Dogaja se ljudstvo. Ampak bolj v Mariboru, kot kje drugje. Nekateri menijo, da je imel novomeški župan Muhič srečo, da je objavil dokončen
neuspeh projekta izgradnje Športne dvorane Portoval lansko leto na začetku počitniškega vrhunca. In se tako izognil jezi navijačev in širše javnosti,
ki se je po letu glasnih in suverenih županovih obljub že videla na tekmah
evropskega prvenstva v novi dvorani. Pred kratkim sem si ogledal posnetek
ob sprejemu novomeških košarkarjev ob osvojitvi zadnjega naslova državnih prvakov. Župan je ob evforičnem skandiranju pokazal na bližnji breg
za stadionom in zanosno rekel: » Tukaj bo stala naša nova dvorana«! Če ne
bi obljubljal dvorane za evropsko prvenstvo v košarki bi se celo lahko izmaknil, da ni obljubil, kdaj bo dvorana stala. Morda pa je vseeno mislil
na neko daljno prihodnost, ko bo evropsko košarkarsko prvenstvo spet v
Sloveniji.
Niso pa samo neizpolnjene obljube tisto, kar nas mora kot občane skrbeti. Huje je, ko so zaradi odtekanja denarja na raznih koncih in slabega
vodenja občinskih podjetij in zavodov neposredno in posredno udarjeni
naši žepi. Ali znamo to prepoznati in povezati? V teh dneh sem slišal, kako
je predstavnik zdravstvene zavarovalnice pozval vse državljane naj se zavedajo, da je izdan recept, ki so ga dobili od zdravnika in zdravila zaradi
kakršnega koli razloga ne potrebujejo, ali pa ga ne bodo porabili, strošek,
ki ga v nekem deležu plača ta isti državljan. Komunalne javne službe so
zelo zanimiva oblika monopola. Monopola, kjer naj bi apetite brzdala
vlada s soglasji na dvig cen. Ampak ali vlada res lahko ob splošnem pritisku
vseh občin skrbi za optimalne cene. Navidezni trg elektrike in plina je
dolgo poznal samo enosmerno pot cen – navzgor. Pa se je našel nekdo, ki
si je želel vstopiti na trg distribucije plina ter osvojiti pomemben tržni
delež in je našel cenejše dobavitelje. Zanimivo – kar naenkrat so vsi obstoječi plinski operaterji znižali cene tudi do 30%.
Poleg vode in kanalščine so vse pomembnejša postavka naših položnic
ravno smeti. Smeti, ki po vsem svetu postajajo velik posel občani plačujemo dvojno: preko investicij v občinskem proračunu in preko vsakomesečnih položnic. Zelo počasi se dvigujejo odstotki ločeno zbranih smeti.
Zanimivo! Ločeno zbrane smeti se kot vhodne surovine lahko proda –
torej se z njimi zasluži; mešane odpadke pa morajo najeti zunanji izvajalci
voziti na odlagališče in tam imamo z njimi potem največje stroške. Zavzamejo največji del omejenega prostora dragega odlagališča. Ko sem v teh
dneh slišal, da so kriminalisti začeli preiskovati poslovanje enega od večjih
izvajalcev smetarskih storitev, zelo prisotnim tudi v novomeški občini, sem
postal pozoren in bo zanimivo kaj se bo iz tega izcimilo.
Prepričan sem, da bi lahko novomeška komunala z bolj celovito ponudbo
in izvajanjem storitev tudi na področjih, kjer bi lahko z ustvarjenimi presežki financirali negativne rezultate nedobičkonosnih dejavnosti, razbremenila žepe občanov. Na žalost pa je vse, kar smo izvedeli, da je zanimalo
sedanjo občinsko koalicijo pred in po volitvah, kdo bo na podlagi glasov
občanov (so občani z glasovanjem za določene stranke res želeli braniti
stolčke določenih oseb?) ohranil določene stolčke in pridobil nove. Nobenega pogoja doseženih rezultatov in kriterijev, kako se bo izbiralo kadre?
Zato prosim ne pišite v izjavah za medije o občinskih krtih in pozabljenih
papirjih na WC-ju! Morda Dolenjci nismo enako vroče krvi kot ljudje ob
Dravi, smo pa dovolj pametni in razumni, da vemo, da tisto, kar ste delili ni vaše ampak naše.
Avtor članka je občinski svetnik Liste Gremo gor!
IZ NAŠIH OBČIN
3
Akcijska prodaja od 03.12. do 31.12.2012
www.kolpa.si
Razprodaja opuščenih programov
kopalniške opreme v outletu,
po neverjetnih cenah!
Zelo ugodna ponudba:
• Sestavi kopalniškega pohištva že od 140,00 €…
• Tuš kabina s tuš kadjo že od 115,00 €….
• Posamezne kopalniške omarice po neverjetnih
cenah
• Velika izbira masažnih kabin in masažnih kadi po
znižanih cenah
• Prodaja opuščenih programov kopalnih kadi, tuš
kadi in tuš kabin..
• Ob nakupu vas čakajo dodatna presenečenja,
darila…
AKCIJSKI POPUSTI TUDI ZA SANITARNO
KERAMIKO, KERAMIČNE PLOŠČICE, LEPILA,
ARMATURE…
ZALOGA JE OMEJENA !!!
Razstavno-prodajnoizobraževalni salon
Cesta XV. brigade 49,
8330 Metlika, Slovenija
tel.+386/7/36-92-700
salon@kolpa.si
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 23 53
Mladi Dolenjci
priklicali dedka Mraza
NOVO MESTO - Dedek Mraz se
je v nedeljo, 9. decembra z okrašenim vlakcem ob spremstvu snežink, jelenov, lisice in maskote
Mojce pripeljal na pravljično okrašen osrednji del Glavnega trga v
Novem mestu . Kljub mrazu in
novo zapadlemu snegu se je zbralo
veliko otrok, njihovih staršev in
ostalih obiskovalcev. Zapeli in zaplesali so ob nastopu ansambla
Mladi Dolenjci, se nasmejali ob
vragolijah čarodeja Tonija ter občudovali mlade pevce, ki jih je na
oder poklical čarodej. Otroci, ki so
težko čakali na srečanje z dedkom
Mrazom in njegovo sladko darilce,
so se na trgu zadržali skoraj dve
uri.
Dedek Mraz je s svojim spremstvom odšel na pot v četrtek, 13.
decembra popoldne, ko se je s svojim spremstvom najprej ustavil
med suhokranjsko mladežjo v občini Žužemberk, in nato do četrtka, 20. decembra obiskal otroke iz
Straže, Otočca, Šentjerneja, No-
vega mesta, Šmarjeških Toplic,
Mirne Peči, pozdravil podgorjanske otroke in svoje letošnje potovanje zaključil v Uršnih selih.
Letos bodo dedkovih daril deležni vsi otroci, rojeni med
1.1.2006 in 31.12.2011 v Mestni
občini Novo mesto (2644) in občinah Škocjan (280), Šentjernej
(495), Straža (264), Mirna Peč
(214), Šmarješke Toplice (245)
in Žužemberk (311).
4
IZ NAŠIH OBČIN
Dan dobrodelnega košarkanja
NOVO MESTO - Pobudniki projekta „Dan dobrodelnega košarkanja“, ki se bo v novomeški športni
dvorani Marof zgodil v nedeljo,
23. decembra, in idejni vodje so
člani Športnega društva Malo mesto iz Novega mesta, v okviru katerega deluje tudi košarkarska ekipa Žoltasti Troti. Projekt od samega začetka podpirajo na Agenciji za
šport Novo mesto, kjer so organizatorjem takoj priskočili na pomoč, tako z nasveti kot pri sami
organizaciji, in jim tudi brezplačno odstopili športno dvorano Marof.
V vseslovenskem dobrodelnem
turnirju v košarki se bodo udeleženci lahko poleg klasičnega „3 na
3 basketa“ pomerili tudi v metu iz
sredine, tekmovanju v zabijanju,
metanju trojk in poligonu. Prijavnina za vsakega tekmovalca bo
znašala 10 evrov, vsa zbrana denarna sredstva pa bodo namenili
za darila otrokom, ki bodo božično-novoletne praznike preživeli v
bolnišnicah. Obiskali bodo bolnišnice iz vseh krajev, od koder bodo
tisto nedeljo v Novo mesto prispeli ljubitelji žoganja pod koši. Od-
zvali so se že tudi številni donatorji, ki pomagajo z nagradami za
udeležence, obiskovalce in tudi za
otroke. Prijave in informacije
sprejemajo na e-mail naslov:
sd.malomesto@gmail.com.
Kot je povedal eden od pobudnikov in organizatorjev projekta
Luka Mittag, je namen in rdeča nit
turnirja, da se bodo udeleženci imeli „fino“ in s tem za otroke v bolnicah, ki se med prazniki ne bodo
imeli najlepše, naredili nekaj dobrega. „Na eni strani želimo, da bi se
udeleženci počutili dobro in varno
in da bi se predbožično nedeljo v
Maforu zabavali, po drugi strani pa
želimo s tem dejanjem čim več otrokom polepšati praznike. Turnir bo
obiskal božiček, če pa bo imel čas,
nas bo spremljal tudi v tednu pred
novim letom, ko bomo obiskali bolnišnice in otrokom izročili darila“.
Na vprašanje, ali bo projekt postal
tradicionalen, je Luka Mittag odgovoril: „ Naredili bomo vse, kar je v
naši moči, da v ljudeh okrog nas
vzbudimo družbeno odgovornost
in skupno željo po nečem dobrem.
Ja, želimo, da turnir postane tradicionalen“!
Decembrski Rudolfov sejem
NOVO MESTO - Tudi letos bo
Akcija društvo za razvijanje idej v
sodelovanju z Mestno občino
Novo mesto in Zavodom za turizem Novo mesto od 24. do 31 decembra na Glavnem trgu v Novem
mestu organiziralo Rudolfov sejem, s katerim želijo Novomeščanom omogočiti dostop do kakovostnih izdelkov domače in umetnostne obrti, ki so nadvse primerni za
praznično obdarovanje. S sejmom
želijo prispevati k izboljšanju ponudbe družabnih prireditev v Novem mestu in prispevati k oživljanju starega mestnega jedra. Na
Rudolfovem sejmu bodo rokodelci prodajali svoje izdelke, predstavljali svojo dejavnost in obiskovalcem sejma omogočili sodelovanje
pri izdelavi enega od izdelkov in
pokazali ali predstavili način oblikovanja svojega izdelka.
IZ NAŠIH OBČIN
Pri Škofijski karitas
Novo mesto pomoči
potrebnih vedno več
NOVO MESTO – Kot so povedali na nedavni novinarski konferenci novomeške Škofijske karitas, ki
s 25 župnijskimi karitas in skoraj
500 prostovoljci pokriva Dolenjsko, Bele krajino in Posavje, število
prosilcev pomoči narašča, saj krizo
občuti čedalje več ljudi. Veča se
število prosilcev denarne pomoči,
zlasti tistih, ki jih poleg izpada dohodka ob izgubi zaposlitve bremenijo pretekle kreditne obveznosti
in tudi vse višje cene storitev, je
poudaril direktor Škofijske karitas
Novo mesto Igor Luzar. Največ
prosilcev za denarno pomoč je z
območja Mestne občine Novo mesto, sledita ji kočevska občina in
Bela krajina, Število prosilcev za
pomoč prehranskih paketov pa je
nekoliko manjše. V letošnjem letu
so zaznali posledice novega zakona
o socialni pomoči, zmedo je bilo
opaziti pri družinah, ki so bile več
mesecev v negotovosti glede upravičenosti in končno tudi višine posameznih pomoči iz javnih sredstev.
Kot je dejal generalni tajnik Škofijske karitas Novo mesto Gregor
Vidic, so v letošnjem letu za redne
pakete pomoči namenili več kot
30.000 evrov, do novembra pa razdelili skoraj 3000 osnovnih paketov hrane, higienskih pripomočkov in pralnega praška. Iz evropskih
zalog so prejeli skoraj 83 ton hrane, drugo evropsko dobavo z dodatnimi 80 tonami pa pričakujejo
decembra.
Poudaril je še, da so prosilcem pomagali še z oblačili, pri nakupih
nujnih življenjskih pripomočkov
in z izposojo invalidskih pripomočkov.
V obliki denarne pomoči so 326
prosilcem podarili 39.500 evrov za
plačilo položnic, 21.000 evrov so
namenili 330 otrokom za pomoč
pri nakupu šolskih potrebščin, 75
družinam pa so z več kot 13.000
evri pomagali pri plačilu kurjave in
plačilu položnic večjih vrednosti.
Pri svetovanju v osebnih stiskah so
še posebej zaslužni prostovoljci in
dejstvo, da se radi posvečajo temu
delu, dokazuje tudi veliko zanimanje za izobraževalne dejavnosti, ki
so sestavni del usmeritve in programa Karitas. Kot je še dodal Vidic,
so tudi letos omogočili letovanje
nekaterim družinam, otrokom,
mladostnikom in starejšim ljudem.
5
V Krki podelili 135
certifikatov NPK
NOVO MESTO
- V novomeški
Krki so v četrtek,
29. novembra slovesno podelili certifikate nacionalnih
poklicnih
kvalifikacij. Predsednik uprave in
generalni direktor
Krke Jože Colarič
je 135 sodelavcem
izobraževanja za
nacionalne poklicne kvalifikacije
(NPK) podelil certifikate za štiri
poklicne kvalifikacije: proizvodni
procesničar v farmacevtski industriji, upravljalec v farmacevtski
industriji, procesničar v proizvodnji farmacevtskih učinkovin in
procesničar v logistiki farmacevtske industrije. Udeleženci so pri-
dobili nacionalno veljavno listino
– certifikat, ki opredeljuje njihovo
strokovno usposobljenost za delo v
farmacevtski industriji. Od leta
2002 je bilo podeljenih že 964 certifikatov, od tega 822 sodelavcem
Krke. Krka edina v Sloveniji preverja in potrjuje znanje za pridobitev NPK za področje farmacije.
Glas mladih gostil
vrhunske mlade pevce
ČRNOMELJ - Zavod za kulturo
in izobraževanje Črnomelj je tudi
letos pripravil Glas mladih, enega
največjih slovenskih festivalov za
mlade neuveljavljene glasbenike in
voditelje programa. Prvi večer je
bil namenjen pevcem in duetom, v
drugem pa so se predstavile glasbene skupine, ki so se potegovale za
nastop na festivalu Schengenfest
2013. Nastope glasbenikov je tokrat spremljala strokovna komisija
v sestavi Alenka Gotar, Miha Gu-
štin - Gušti, Zmago Šmon, Jernej
Zajc in Rudi Vlašič.
Prvo mesto je pripadlo skupini
Imset iz Domžal, ki bo prihodnje
leto nastopila na Schengenfestu v
Vinici, druga je bila ljubljanska
zasedba Rond Noir, tretja pa novomeška skupina Distrect. Prireditev
sta oba dneva povezovali Sanja
Cerjak iz Novega mesta in Marina
Dražetič iz Črnomlja.
6
IZ NAŠIH OBČIN
Prebarvali novomeško porodnišnico
NOVO MESTO - Sekcija slikopleskarjev in črkoslikarjev pri
Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je konec novembra organizirala svojo že 14. humanitarno
akcijo zapored, katere častni pokrovitelj je bil Žiga Turk, minister
za izobraževanje, znanost, kulturo
in šport , in je bila tokrat namenjena novomeški porodnišnici.
V enem dnevu je več kot sto slikopleskarjev prostovoljno prebarvalo celotno drugo nadstropje porodnišnice in mlade mamice se bodo v toplih in pastelnih odtenkih barv v prenovljenih prostorih zagotovo dobro
počutile. Dobrodelnost slikopleskarjev so toplo pozdravili
direktorica bolnišnice Novo
mesto Mira Retelj, podžupan
Občine Novo mesto Franc Bačar in predstavnik Ministrstva
za zdravje Robert Golob. Direktorica Mira Retelj je v družbi
Branka Goričana, predsednika
organizacijskega odbora in idejnega vodje tekmovanja, tudi
simbolično tudi prepleskala del
hodnika porodnišnice. Po oceni
Obrtno-podjetniške zbornice, ki
je tekmovanje vodila in organizirala, znaša vrednost tega humanitarnega projekta 62.000 evrov.
Šentjernejski oktet: Naših prvih 50 let
nagovoru izpostavil tri pomembne
korake, ki jih je oktet naredil v svoji zgodovini: Srečanja oktetov, ki
so Šentjernej zapisala na kulturni
zemljevid Slovenije, ustanovitev
Vinogradniškega okteta ter posnetki domačih pesmi. Tudi plaketa, ki jo je Šentjernejski oktet letos
že prejel od Občine Šentjernej, je
zahvala za nazaj in spodbuda za
naprej, saj je oktet pravzaprav nekakšen ambasador kraja.
Člani okteta so ponosni na prehojeno pot. V 50-ih letih se je zvrstilo nešteto vaj in nastopov, različnih srečanj in druženj. Oktet ostaja na svoji poti, kjer jih spremlja
domača pesem.
Člani Šentjernejskega okteta danes:
Franc Hudoklin, Tomaž Hosta,
Simon Lahne, Darinko Makovec,
Srečko Šuštaršič, Stane Švalj, Jože
Jamnik, Matej Črnila; pevovodja:
Andrej Resnik.
Foto: arhiv Šentjernejskega okteta
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski oktet je v soboto, 8. decembra 2012
slavnostno obeležil svojih 50 let
aktivnega delovanja. Ob tem so v
Kulturnem centru Primoža Trubarja pripravili jubilejni koncert,
priložnostno razstavo, izdali so
tudi brošuro, nova zgoščenka pa
bo izšla v naslednjem letu.
Kljub slabemu vremenu se je koncerta udeležilo preko 300 prijateljev okteta, med katerimi sta bila
tudi dva ustanovna člana. Poleg
slavljencev sta na koncertu nastopila še Vinogradniški ter prijateljski oktet Zavodnje iz Šoštanja.
Moškim pevcem se je na odru pridružila še Simona Hudoklin.
V svojem nagovoru je predsednik
Šentjernejskega okteta opomnil,
da člani okteta niso samo dobri
pevci, ampak so si med seboj tudi
dobri prijatelji. Šentjernejski župan Franc Hudoklin pa je v svojem


IZ NAŠIH OBČIN
7
Priznanja krvodajalcem
NOVO MESTO - V torek, 27.
novembra je Območno združenje RK Novo mesto na Prepihu
podelilo priznanja krvodajalcem iz Mestne občine Novo
mesto, ki so v tem letu jubilejno darovali kri. Priznanja je
prejelo 140 darovalcev krvi za
20-krat, 25-krat, 30-krat, 35krat… 100-krat in 160-krat
darovano kri.
Vsem 148 krvodajalcem za
5-krat, 10-krat, 15-krat in 20krat darovano kri bodo poslali
priznanja s čestitko po pošti.
Priznanja sta jubilantom podelila predsednica OZRK Novo
mesto Mojca Špec Potočar in
župan Mestne občine Novo
mesto Alojzij Muhič.
V pozdravnem nagovoru je
predsednica OZRK Novo mesto Mojca Špec Potočar poudarila, da so na Dolenjskem po
številu darovanj v samem vrhu
v Sloveniji in da je bilo letos na
Centru za transfuzijsko dejavnost že 3.705 darovanj krvi, na
Kobra / Mobitel 97 x 128 | Udarni List
tri terenske krvodajalske akcije
pa se odzvalo 322 darovalcev
krvi.
Župan Mestne občine Novo
mesto Alojzij Muhič se je krvodajalcem zahvalil in jim čestital
za plemenito reševanje življenj.
V imenu RKS je krvodajalcem
čestitala Darja Horvat in poudarila, da je krvodajalstvo najvišja oblika solidarnosti in pomoči sočloveku, ki je v današnjih razmerah še kako pomembna.
V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Stopiče in
člani Dober dan teatra iz Prečne.
Letos je OZRK Novo mesto
priznanja podelilo že 113 krvodajalcem v občinah Škocjan,
Dolenjske Toplice in Žužemberk. Do konca leta pa jih bodo
še 162 v novomeški Krki in 193
priznanj v ostalih štirih občinah, Šmarješke Toplice, Straža,
Šentjernej in Mirna Peč.
Za 160-krat darovano kri je prejel priznanje Matja Šinkovc
Razstava Molekovih
fotografij v Kambičevi
galeriji
METLIKA - V Galeriji Kambič v
Metliki so v sklopu prireditev ob
letošnjem občinskem prazniku
odprli razstavo argentinskega fotografa Oskarja Moleka. Potomec
belokranjskih rojakov je tudi kulturni menedžer, kurator in raziskovalec fotografije. Na Fakulteti
za družbene vede v Buenos Airesu
je obiskoval tečaje in seminarje
splošne fotografske izobrazbe.
Imel je vrsto samostojnih razstav v
Južni Ameriki, sodeloval pa je tudi
na številnih skupinskih predstavitvah. Njegove fotografije so rezultat vizualnih izkušenj, so
spomini na potovanje po andskem območju severne Argentine, Bolivije in
Peruja. Človeški liki
in obrazi se izgubijo
v tej izkušnji, se zlijejo s to pozabljeno
geografijo. Njihov
pogled, njihove roke,
njihove obleke, njihovi izdelki izhajajo
iz starodavne kulture, ki z ročnim delom
časti zemljo. Ljudje,
plemeniti, a zadržani, izražajo osamljenost. Komunikacija
se začne s sramežljivo
distanco, postane vedno bolj neposredna, dokler ne doseže vizualnega, univerzalnega dialoga. Razstavo z naslovom Bahia so pripravili Belokranjski muzej Metlika in
Obalne galerije Piran. Molekovo
ustvarjanje je predstavila kustosinja Belokranjskega muzeja Anita
Matkovič, zbranim je spregovoril
metliški župan Darko Zevnik (na
posnetku), v kulturnem programu
pa je nastopil oktet Vitis.
NE PREZRITE
PRODAJA VSTOPNIC:KCJT IN TIC NM• WWW.KCJT.SI
Foto: Bojan Stepančič
8
sobota, 29. 12., ob 19.30
KONCERT SIMBOLIČNEGA ORKESTRA
IZVEN • 17 EUR
POSEBNA AKCIJA!
samo v sredo, 12. 12.,
in v sredo, 19. 12.: 17 EUR
15 EUR
SVEČANA GLASBENA KOMEDIJA
SREČNO BO!
(tudi po koncu sveta)
z avtorsko glasbo članov Simboličnega orkestra (Cvetrežnik, Bračko, Krečič),
z ljudsko glasbo od Skandinavije do Bolgarije (tudi kako domačo)
in z mojstrsko glasbo slavnih (Lully, Telemann, Morricone).
Žlahtno srečanje bodo plemenitili
SIMBOLIČNI ORKESTER,
pevka Nika Vistoropski in
nastopač Tilen Artač.
Srečno!
Bo.
K U L T U R N I C E N T E R J A N E Z A T R D I N E
N O V I T R G 5, N O V O M E S T O • 0 7 3 9 3 0 3 9 5 • W W W . K C J T . S I
IZ NAŠIH OBČIN
Mestna občina Novo mesto
Spoštovane občanke,
cenjeni občani,
poslavljamo se od napornega in
zahtevnega leta. Če smo na eni
strani uspeli uresničiti pomembne projekte, kot sta denimo
Evropska prestolnica kulture
2012 in izgradnja nove centralne čistilne naprave, smo na drugi strani izgubili bitko s časom
pri izgradnji mestne večnamenske dvorane Portoval, v kateri bi
prihodnje leto lahko gostili del
predtekmovanja EP v košarki.
Tudi obnova Narodnega doma
in reševanje romskega vprašanja
kljub posebni pozornosti in številnim naporom nista stekli, kot
smo načrtovali. To leto so zazna-
movale tudi številne osebne stiske
naših občank in občanov, predvsem mladih družin z majhnimi
otroki, ki jim v teh težkih časih
skušamo čim bolj pomagati.
Vsi upamo na prijaznejše in bolj
naklonjeno leto 2013, zato optimistično zremo na naše prihodnje
naloge. Nadaljevanje aktivnosti v
zvezi z izgradnjo mestne večnamenske dvorane Portoval, prenova
javne razsvetljave, CeROD II, prenova kanalizacijskih sistemov, hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema s prenovo Kandijske
ceste in energetske sanacije objektov, prenova tržnice… so najbolj
zahtevni in finančno obsežni projekti, ki bodo zaznamovali prihodnje leto. Kljub krizi se osredotočamo na tisto, kar je nujno za našo
občino in vas, občane. Pri tem pa
smo izjemno pozorni tudi na projekte, ki so podprti z evropskimi
sredstvi, saj vemo, da je te priložnosti preprosto nujno potrebno
izkoristiti.
Začrtanih projektov brez podpore,
medsebojnega sodelovanja in razumevanja ni moč izpeljati. Zato
vsem vam ob tej priložnosti voščim uspešno leto 2013, da bi pogumno stopali proti zastavljenim
ciljem in pri tem ohranjali svojo
človečnost. Vse dobro vam želim,
predvsem pa zdravja in topline z
najbližjimi.
Alojzij Muhič,
župan Mestne občine
Novo mesto
9
IZ NAŠIH OBČIN
10
Občina Črnomelj
Drage bralke in dragi bralci!
Kolesje časa se neumorno vrti in
tako se počasi iztekajo še zadnji
dnevi v letu, ki je bilo v mnogih
pogledih uspešno, a pred nami
so že novi načrti in izzivi. Verjamem, da bomo z veliko mero
razumevanja, volje, poguma in
vztrajnosti ustvarili nove uspehe za
boljši jutri.
Naj bodo prazniki, ki so pred
nami, polni miru, sreče in veselja,
prihajajoče leto 2013 pa naj sle-
herni dan obda z zadovoljstvom,
ljubeznijo, smehom in zdravjem.
Županja občine Črnomelj
Mojca Čemas Stjepanovič
s sodelavci
in člani občinskega sveta
Občina Dolenjske Toplice
OBČINA DOLENJSKE TOPLICE
Drage bralke, spoštovani bralci Udarnega lista!
V občini Dolenjske Toplice smo
staro leto 2012 zaključili dokaj
uspešno. Naredili smo kanalizacijo v Obrhu in Suhorju, končujemo jo v Podhosti, pridobili
smo polovico sredstev za kanalizacijo na Selih, naredili smo
pomemben korak do bodoče
obvoznice. Imamo vsa gradbena
dovoljenja in na vladni ravni
odobrena sredstva za največji
projekt v zgodovini naše občine,
to je Suhokranjski vodovod. V
izdelavi je križišče v Podturnu.
Dodal bi lahko še kup drobnih, a
za življenje naših občanov pomembnih pridobitev.
V naslednjih treh letih bomo morali vse svoje potrebe podrediti Suhokranjskemu vodovodu. Finančno bo to izjemno velik zalogaj, še
posebej, ker bodo krepko okrnjeni
redni prilivi s strani države. Odreči
se bomo morali vsem manj nujnim projektom. A to je naša naložba v brezskrbno, zdravo in izdatno
preskrbo s pitno vodo za naslednja
desetletja. Zato računam na razumevanje vseh občank in občanov.
Vsem bralkam in bralcem Udarnega lista, še posebej pa mojim soobčanom, želim obilo sreče, zdravja,
zadovoljstva, varnosti, miru in blagostanja v prihajajočem letu 2013!
Jože Muhič, župan občine
Dolenjske Toplice
IZ NAŠIH OBČIN
Občina Metlika
Cenjene občanke in občani,
spoštovani prijatelji Metlike!
V prihajajočih prazničnih dneh
se ozremo nazaj, čestitamo za
uspehe in pripravimo načrte za
prihajajoče leto. Globoko se zavedamo, da se marsikateri občan
leta 2012 ne bo spominjal po
uspehih in izobilju, temveč po
odpuščanjih in pomanjkanju. Z
božično-novoletnim stiskom rok
in željo po sreči, uspehu in zdravju
ne popravljamo stvari za nazaj,
ampak dajemo obljubo, da bomo
po svojih najboljših močeh poskušali pomagati slehernemu občanu.
Želim vam veliko sreče, uspeha in
zdravja ter izpolnitev še tako majhnih želja v letu 2013.
župan
Darko Zevnik
Občina Mirna
Cenjene občanke in občani Občine Mirna,
spoštovani bralci Udarnega lista!
Spoštovani, če še velja, da si vsako pošteno delo zasluži pošteno
plačilo, potem se lahko pohvalimo, da smo kot občina na dobri
poti. Uresničili smo zastavljene
cilje, čeprav smo svoje želje prisiljeni vedno znova nekoliko zamakniti. Teh pa se je v preteklih
letih, ko smo bili razvojno na
stranskem tiru, nabralo veliko
preveč, da bi jih izpolnili v kratkem obdobju našega delovanja.
Izredno zagnani delovni občinski
upravi, članom Občinskega sveta
in odborom, ki imajo vedno pred
očmi skupni interes vseh, občanom, ki nam tako in drugače stojijo ob strani, gre zahvala, da nam
je uspelo toliko postoriti. Prepričani smo, da si bomo tudi v priho-
dnje pomagali s pridobivanjem
evropskih sredstev, saj smo veliko vložili v potrebne projekte.
Vsem bralcem želim vesele božične praznike, v novem letu pa
zdravja, sožitja in strpnosti.
Dušan Skerbiš,
župan Občine Mirna
11
IZ NAŠIH OBČIN
12
Občina Mirna Peč
Spoštovani,
ob zaključku leta se želimo ozreti
nazaj in narediti inventuro opravljenega dela v tekočem letu. Lahko rečem, da smo program dela,
ki smo si ga postavili na Občini
Mirna Peč, v letošnjem letu v veliki večini izpolnili. Zaključili
smo kar nekaj pomembnih investicij in s postavitvijo okvirjev za
proračun v letu 2013 in 2014 postavili temelje za delo v naslednjih
dveh letih. Kljub težki gospodarski situaciji smo v naši občini s 3.
rebalansom postavili dobre okvirje za zaključevanje posameznih
projektov in se na ta način zelo
dobro približali sprejetemu proračunu. Na področju investicij
smo zaključili največjo investicijo
v občini v zadnjih letih, to je nova
osnovna šola Toneta Pavčka, ki bo
predana svojemu namenu na slavnostni otvoritvi 21.decembra. Celotna investicija izgradnje, izdelave
projektne dokumentacije, nadzora
in nakupa zemljišč je stala 6,5 mio
€. V letu 2012 smo tudi zaključili
z izgradnjo kanalizacije v Srednjem in Dolnjem Globodolu in z
izgradnjo primarnega vodovoda v
S delu občine ter zgradili sekundarne priključke na Dobju. V celoti je bila položena hrbtenica širokopasovnega omrežja, začela pa se
je tudi izdelava sekundarnih priključkov. Ob pridobitvi odločbe za
izgradnjo Suhokranjskega vodovoda smo aktivno pristopili k izdela-
vi potrebne dokumentacije za izbiro izvajalca kot tudi pripravili
ustrezne postavke v proračunu za
leto 2013 in 2014. Po več razgovorih in dopisovanjih smo na Darsu
pridobili plan dinamike dela za zaključek izgradnje priključne ceste s
pokritim vkopom. Za zaključek
del bo potreben novi razpis za izbiro izvajalca, dela naj bi se po zagotovilih Darsa zaključila do konca
leta 2013. Ob zaključku leta, ki je
zame tudi prva obletnica županovanja, bi se želel zahvaliti vsem sodelavcem na občinski upravi, vsem
svetnikom občinskega sveta, članom delovnih teles in tudi vsem
občanom za podano zaupanje in
dobro sodelovanje. Ob bližajočih
se božičnih in novoletnih praznikih bi rad vsem zaželel predvsem
mirne praznike, v novem letu pa
naj vas spremlja sreča, medsebojno razumevanje in spoštovanje.
Andrej Kastelic, župan
Občina Semič
Spoštovane občanke in občani Občine Semič,
zaključujemo že drugo leto, odkar sem postala vaša županja in
lahko rečem, da sem z letom
2012, ki se počasi nagiba k zadnjim dnem, zadovoljna. Naredili smo vse tisto, kar smo si v
dani situaciji lahko zastavili, še
najbolj pa smo veseli dejstva, da
v naši občini v tem letu nismo
doživeli pretresov v zvezi z odpuščanji z delovnih mest.
Hvaležni smo, da smo namenu
predali številne nove pridobitve,
kot je nov prizidek vrtca Sonček
v Semiču. Pridobili smo kar 163
prepotrebnih novih parkirnih
mest pri gasilskem domu in pri
pokopališču sv. Duh, z ureditvijo
pločnika in javne razsvetljave na
Cerovcu, ceste v Srednji vasi ter
ceste proti Stranski vasi pa krajanom omogočili nekoliko boljše
pogoje bivanja v svojem delu občine.
Kljub temu, da nam največja investicija v gradnjo vodovodov in kanalizacijskega sistema v okviru
kohezijskega projekta »Trajnostna
oskrba prebivalcev s pitno vodo in
varovanje vodnih virov Bele krajine«, povzroča veliko posegov v
naše bivalno okolje, pa smo veseli,
da smo letos izvedli velik del tega
projekta: rekonstrukcijo vodovoda
Nestoplja vas – Krč z razširitvijo
vodohrana Krč, povečali vodohran
na Osojniku, na področju kanalizacij izvedli kar nekaj odsekov: ka-
nal Roška cesta – Krč, kanal na
Vrtači, kanal v Vajdovi ulici in kanal na Mladici. V centru Semiča se
to kurilno sezono že ogrevamo iz
nove kotlarne na lesno biomaso, z
izgradnjo kablovoda od Ručetne
vasi do PSC Vrtača pa je naša industrijska cona pridobila dodaten
MW priključne moči, kar si še posebej štejemo za uspeh tega leta.
Postorili smo še veliko manjših
del, ki tudi pomembno prispevajo
k lepšemu bivanju in ob tej priložnosti hvala vsem občankam in
občanom, da ste nam prisluhnili,
ko smo potrebovali vašo pomoč.
V prihajajočem letu vsem želim,
da bi se malce ustavili in več časa
namenili svojim najdražjim, svo-
jim prijateljem, na katere nemalokrat pozabljamo, pa so nam v
težkih trenutkih včasih edina
opora. Ne čakajmo preizkušenj,
ampak ustvarjajmo prijetne odnose že danes in celotno leto
2013, ki je pred nami. Veliko
uspehov na vseh področjih vam
želim,
Polona Kambič, županja
IZ NAŠIH OBČIN
13
Občina Mokronog-Trebelno
Spoštovane občanke, spoštovani občani
Občine Mokronog-Trebelno!
Še eno leto, zaznamovano z delom – predvsem z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja, je
za nami. Prihaja novo, polno načrtov in upanja, da bomo načrtovane projekte lahko uresničili.
Veliko sreče, zdravja in miru, to-
pline in zadovoljstva. Veliko novega in vzpodbudnega, doseženega
in osvojenega! Prijeten Božič, čestitke ob Dnevu samostojnosti ter
vse dobro v prihajajočem letu. Naj
bo leto 2013 spremljano s srečo,
zdravjem in uspehi.
Tisto, kar se ne bo uresničilo, naj
ostane v duhu upanja, vztrajnosti
in poguma za prihodnje leto!
Anton Maver
župan
Občina Straža
Spoštovane občanke, dragi občani!
Zdi se kot, da se je leto šele dobro
začelo, a že vstopamo v veseli december. Veseli december naj bi imel tudi
v naši občini kar nekaj opraviti. V
našem novem kulturnem domu se je
in se še bo dogajalo marsikaj. Ko boste prebirali ta časopis, bomo že doživeli Miklavža in pričakovali že naslednjega, drugega moža veselega
decembra. Verjamem, da vas vsi trije
obdarujejo. To bi bilo zaželeno, saj
so stiske v državi in občini velike in
prihodnost negotova.
Letošnje leto smo zaključili s kar nekaj dokončanimi projekti. V oktobru in novembru smo dokončali
vodovod v Novi gori. Sedaj pripravljamo dokumentacijo za tehnični
pregled za uporabno dovoljenje.
Uspelo nam je dokončati popolno
sanacijo cest tam, kjer ni predvidena
izgradnja kanalizacije. V tem trenutku se izvaja modernizacija in asfaltiranje nekaj novih cestnih odsekov,
pri katerih finančno sodelujejo lastniki parcel.
Končuje se tudi posodobitev državne ceste skozi Jurko vas. V kratkem
bo zasvetila javna razsvetljava tudi na
delu ceste, ki še ni urejen. Želim si,
da bi se v naslednjih dveh letih dogovorili za zemljišča in bi lahko nadaljevali s posodobitvami skozi Jurko vas.
Občina Straža bo v tem času izgradila
kanalizacijo in še eno naselje priključila
na kanalizacijo.
Kot sem že omenil, smo imeli otvoritev
popolnoma prenovljenega kulturnega
doma. Vesel sem, da se je otvoritve udeležilo toliko naših občanov. S svojim
obiskom so namreč potrdili, da si takega objekta želijo in tudi obiski prvih
prireditev kažejo, da ga vsi skupaj potrebujemo. Nadaljujemo tudi z obnovo
zdravstvenega doma, vendar brez še zasedenega stanovanja, kjer naj bi bila še
ena zobozdravstvena ordinacija. Računamo na hitro in ugodno odločitev sodišča, da bomo obnovo v celoti izvedli.
Naj nekaj povem tudi o delovanju občine. Ogromno smo delali na prijavah
na različne razpise. Na sedemnajsti seji
občinskega sveta smo med ostalim sprejeli brez glasu proti predlog proračuna
za leti 2013 in 2014. Štirikrat smo ga
usklajevali in računam, da ga bomo v
decembru sprejeli. Če bo tako, bomo
lahko takoj po novem letu pričeli z njegovim uresničevanjem. Sprejeti proračun bo osnova za začetek še mnogih
prepotrebnih investicij in ostalih del.
Ocenjujem, da smo dobro začeli in da
uspešno končujemo drugo leto novega
mandatnega obdobja, drugega od ustanovitve Občine Straža. Smatram, da so
izvedene investicije upravičile ustanovitev in obstoj naše občine.
V začetku novembra je nastopil trenutek, ko smo pridobili vsa mnenja in soglasja za naš Občinski prostorski načrt
Občine Straža. Sprejemali ga bomo na
decembrski seji. S tem bo zaključen dolgotrajni postopek, ki smo ga začeli še v
Mestni občini Novo mesto. To je ključen
in eden najbolj pomembnih dokumentov vsake lokalne skupnosti. Občina
Straža naj bi dobila Občinski prostorski
načrt med prvo petino slovenskih občin.
V samem prvem delu sem osvetlil
samo nekaj dogodkov, ki so se zgodili
in se dogajajo. Se je pa v letu, ki se
končuje, zgodilo tudi precej stvari, ki
si jih nismo želeli in vsem nam povzročajo mnogo skrbi. Naj spomnim na
stiske mnogih, ki jim ugašajo nadomestila za delo po stečaju največjega podjetja v Straži. Mnogi so še vedno brez
dela. Pozitivno pa je, da je na pogorišču Novolesa že drugič oživljena delna
proizvodnja. Tokrat decimernica in
lepljenje. Stečajna upraviteljica namerava čim prej prodati kompleks najboljšemu ponudniku. Želimo si zagon
čim več starih in tudi novih proizvodnih programov, da bi bilo proizvodnje čim več in tudi več dela za naše
občane v prihajajočem letu 2013.
Veseli december, božični in novoletni
prazniki so prazniki veselja in optimizma in niso primerni za jadikovanje.
Naj se v decembru odpravi večina težav in odpravijo naj se skrbi, ki Slovence silijo in vlečejo na ulice. Vsi si želimo imeti delo in dobiti ustrezno plačilo. Naj Božič in Novo leto prineseta
obilo blagoslova, družinskega miru in
več radosti. Potrebujemo zaupanje in
optimizem, potrebujemo enotnost.
Vsem želim, da se vam izpolni čim
več malih in velikih želja. Vse to vam
želim v svojem imenu in v imenu
občinske uprave.
Alojz Knafelj,
župan občine Straža
IZ NAŠIH OBČIN
14
Občina Šentrupert
Spoštovani!
Leto 2012 je Občina Šentrupert
uspešno zaključila. Na območju
južnega dela naselja Šentrupert je
zrasel muzej na prostem s kozolci, ki smo ga poimenovali Dežela
kozolcev. Dežela kozolcev bo v
prihodnjih letih zaživela kot turistično, izobraževalno in kulturno
središče. Pomemben dosežek letošnjega leta je, da nam je uspelo
pripeljati do sklepne faze pripra-
vo novega občinskega prostorskega načrta, ki bo po sprejemu v letu
2013 podlaga za projekte, ki jih
Občina Šentrupert že snuje za prihodnje. Uspehi občine, ki so plod
večletnega dela, so bili prepoznani
tudi širše, saj je v letu 2012 Občina
Šentrupert postala dobitnica dveh
odmevnih priznanj, in sicer priznanja Zlati kamen 2012 za dobro
vodenje in upravljanje, razvojno
usmerjenost in učinkovitost delovanja ter priznanja za energetsko
najbolj učinkovito občino v Sloveniji, En.občina 012.
Vsem, ki ste nam pomagali pri našem delu, se zahvaljujemo za podporo in sodelovanje. Spoštovane
občanke in občani občine Šentrupert ter ostali bralci Udarnega lista, želimo vam mirne in vesele
praznične dni, v novo leto pa vsto-
pimo z optimizmom, smelostjo
in veliko energije za nove skupne uspehe.
Srečno v letu 2013 vam želi
župan Občine Šentrupert
Rupert Gole
Občina Šentjernej
Spoštovani bralci Udarnega lista!
Za nami je leto dogodkov, ki so
nam prinesli marsikatero novo
spoznanje in novo izkušnjo. Prizadevali smo si za vsestranski razvoj naše lokalne skupnosti in za
naše skupne vrednote.
Leto, ki prihaja, tako kot lansko
že napoveduje negotovosti. Svet
in z njim tudi Slovenija je na poti
iskanja najboljših rešitev za izhod iz finančne in gospodarske
krize. Na preizkušnji bo sposob-
nost sveta, da poišče rešitve, ki
bodo zagotovile nov razvojni zagon in rešitev zaostrenih problemov varstva naravnega okolja.
Vsaka kriza prinaša tudi priložnosti. V občini Šentjernej smo še vedno dokazali, da znamo najti pravo pot. Ni dvoma, da smo tega
sposobni tudi sedaj. Imamo samozavest, ki je utemeljena na resničnih
dosežkih. Potrebujemo pa dobre
odločitve in dobro vizijo razvoja.
Ne glede na razmere in izzive, s
katerimi se soočamo danes, so v
življenju vselej nekatere temeljne
resnice. Ena izmed njih je, da smo
v naši želji po sreči, zdravju in blaginji vsi ljudje enaki. Veliko lahko
naredimo za boljše odnose med
nami, za človekove pravice in za
boljše življenje vseh nas. Ob vstopu v novo leto želim vse lepo in
veliko dobre volje, osebne sreče,
zadovoljstva in uspehov vsem ob-
čankam in občanom občine Šentjernej ter vsem bralcem Udarnega
lista.
Naj bo torej leto 2013 leto zaupanja, leto pogumnih in modrih odločitev in čas naših najboljših dejanj. Zato voščim vsem srečno v
letu 2013!
Župan
Franc HUDOKLIN
IZ NAŠIH OBČIN
15
Občina Škocjan
Cenjene občanke in občani Občine Škocjan,
spoštovani bralci Udarnega lista, vsem skupaj
pošiljam prijazen predpraznični pozdrav!
Adventni čas, čas skrivnostnega
pričakovanja in tihega upanja, se
počasi izteka. Smo tik pred večerom, ko se bomo spoštljivo poklonili novorojenemu detetu z
betlehemskih poljan, ki naj nas
utrjuje v medsebojni povezanosti, pripravljenosti prisluhniti,
poslušati in pomagati. Med
nami so mnogi, ki molče in potrpežljivo nosijo svoj križ; pristopimo, ponudimo roko v pomoč.
Mnogokrat je dovolj že lepa beseda, prijazen nasmeh…pa je za
osamljene in trpeče dan lepši in
krajši.
Občina Škocjan zaključuje dokaj
uspešno leto. Projekt obnove lokalnih vodovodov je v celoti izpeljan. Istočasno z obnovo vodovodnega omrežja se je zgradila kanalizacija za optiko. Posodobljeni so
krajši odseki lokalnih cest in javnih poti, namenu je predana mrliška vežica sv. Tomaž, nekatera dela
so še v teku. Obnavlja se most preko Radulje in Mlake v Grmovljah;
še v letošnjem letu se trudimo za
zagotovitev prevoznosti preko novega mostu. Postorjenega je bilo še
marsikaj, mnogo potreb še čaka.
Verjamemo, da bomo z majhnimi
koraki nekako realizirali vsaj tiste
projekte, ki so za občane vitalnega
pomena. Ob tem pa moram pohvaliti razumevanje občanov za
aktualne vsesplošne razmere in
neugodno finančno stanje v državi
in občini ter se istočasno zahvaliti
za pomoč in aktivno sodelovanje.
Če stopimo skupaj, zmoremo še
marsikaj, čeprav nam časi niso naklonjeni. Upam in pričakujem, da
bo tudi v bodoče ostalo tako.
Lep primer pripravljenosti medsebojnega sodelovanja potrjujejo visoke obletnice delovanja naših gasilskih društev, saj smo letos praznovali kar tri častitljive obletnice:
PGD Grmovlje 100 let, PGD Do-
brava 80 let in PGD Bučka 85
let. Čestitamo in še naprej: skupaj na pomoč!
Spoštovani: za zaključek vam v
imenu Občine Škocjan želim
povedati še tole:
Zdravja, osebnega zadovoljstva,
poslovnih uspehov, srečo v srcu,
nasmeh na lica in iskrice v očeh
naj vam prinaša leto 2013. Pa
srečno!
Jože Kapler,
Župan Občine Škocjan
Občina Šmarješke Toplice
Spoštovane bralke in bralci Udarnega lista!
Pred vrati so božično novoletni
prazniki in nenazadnje je december čas, ko delamo obračune za
nazaj in načrte za prihodnost. V
letošnjem letu smo v Občini
Šmarješke Toplice po večletnih
prizadevanjih v Šmarjeti odprli
lekarno. To je velika pridobitev za
občino, saj lahko naše občanke in
občani kakor tudi turisti zdravila
dobijo v neposredni bližini zdravnika, ki v polnem delovnem času
deluje že polni dve leti. Tako smo
poskrbeli za popolno zdravstveno
in lekarniško dejavnost v domačem okolju in smo nad to prido-
bitvijo upravičeno ponosni.
Največja investicija na infrastrukturnem področju v letošnjem letu
pa je izgradnja krožišča s pločnikom, kolesarko potjo in javno razsvetljavo v Šmarjeti. Tako se nekako
zaključuje gradnja zadnje faze obvoznice Šmarjeta, pripravljeni pa so
tudi že projekti za gradnjo pločnika, kolesarske poti in javne razsvetljave naprej proti osnovni šoli in
nadalje proti Šmarješkim Toplicam.
Trenutno tečejo vse aktivnosti, da
bi z gradnjo pločnika do šole lahko
čim prej nadaljevali.
Velika pridobitev v letošnjem letu je
tudi sprejem občinskega prostorskega načrta OPN. Z novim prostorskim dokumentom smo pridobili veliko novih zemljišč za urejanje
centralnih dejavnosti v Šmarjeti,
Šmarjeških Toplicah, Dolenjem
Kronovem, Beli Cerkvi in Zburah.
Prav tako smo pridobili nova stavbna zemljišča za širitev vrtca in šole,
turistično-storitveno-industrijske
cone v Dolenjem Kronovem ter novih površin za turizem v Klevevžu
in tudi po vaseh. S tem bodo v prihodnosti omogočena številna nova
delovna mesta v naši občini.
Tudi za prihodnje leto načrtujemo
veliko projektov, med njimi pa
bo zagotovo najpomembnejša
izgradnja vodovoda po južnem
pobočju Vinjega vrha.
Lepe praznike ter srečno in uspešno tudi v letu 2013!
mag. Bernardka Krnc,
županja Občine
Šmarješke Toplice
IZ NAŠIH OBČIN
16
Občina Žužemberk
Spoštovani in cenjeni občani in prijatelji
Občine Žužemberk in Suhe krajine!
Vsesplošna svetovna kriza in težke gospodarske razmere v Sloveniji vplivajo na vse nas. A kljub
temu smo uspeli uresničevati zastavljene načrte in peljati investicije v dobro vseh občanov in občank ter vseh, ki obiskujejo Občino Žužemberk. Uspešno smo
dokončali projekt izgradnje Cestne in komunalne infrastrukture
Žužemberk, ter izgradnje vodovoda Reber-Žužemberk z vodohranom Reber, oba sta bila sofinancirana iz Evropskega sklada za
regionalni razvoj. Več ali manj
uspešno se je zaključila izgradnja
odprtega širokopasovnega omrežja, ki je projekt konzorcija 6 dolenjskih občin in je prav tako sofinanciran iz EU. Modernizirani
so bili odseki lokalnih poti, ne-
davno je bila otvoritev mostu čez
reko Krko med Draščo vasjo in Bregom, uspešen projekt dveh sosednjih in prijateljskih občin. Uspešno poteka oživljanje industrijskoobrtne cone Sejmišče in stanovanjske cone Klek v Žužemberku, kjer
počasi a vztrajno mlade družine
gradijo svoja nova domovanja.
Uspešni smo pri pridobitvi sredstev
iz Evropskega kohezijskega sklada
za projekt 5 občin za tako imenovani Suhokranjski vodovod, ki se bo
po vsej verjetnosti začel graditi v
letu 2013. Priznati moram, da smo
ena izmed najuspešnejših občin pri
pridobivanju evropskih sredstev na
število prebivalcev. Res počasi, a
vztrajno poteka sprejemanje novega
Občinskega prostorskega načrta, ki
ga dejansko vsi nujno rabimo za ra-
zvoj na vseh področjih življenja in
dela.
Mnoga društva in klubi ter posamezniki so uspešno zastopali občino
na mnogih prireditvah in tekmovanjih, tudi na mednarodni ravni, in
ponosni moramo biti na vse. Ponosni moramo biti tudi na vse, ki kakorkoli sodelujejo pri izvedbi prireditev ob prazniku občine, 15. juliju
in Trških dneh.
Žal so se mnogi občani v teh težkih
razmerah zaradi stečajev znašli v
težkem položaju, pa tudi njim smo
s skromno enkratno občinsko pomočjo priskočili na pomoč. Seveda
vsem potrebam ni moč ustreči, vsekakor pa se skromna ekipa v občinski upravi trudi narediti čim več. V
letu 2013 je pred nami mnogo izzivov, na katere smo sposobni odgo-
voriti. Med najpomembnejšimi
je vsekakor kohezijski projekt Suhokranjski vodovod ter mednarodno srečanje mladih arhitektov
in študentov arhitekture iz vse
Evrope EASA 013 Žužemberk.
In za uresničitev teh in ostalih,
bomo naredili vse, kar je v naši
moči. Pri tem bomo hvaležni tudi
vsem vam, občankam in občanom ter prijateljem Suhe krajine.
Naj bo božič vesel in novo leto
2013 uspešnejše! Naj vas spremlja zdravje, sreča in vse dobro.
To Vam v imenu občinske uprave, občinskega sveta in v svojem
lastnem imenu želi
Vaš župan Franc Škufca
IZ NAŠIH OBČIN
Občini Mokronog-Trebelno in Gračišće
pobrateni
MOKRONOG – TREBELNO - Občini Mokronog-Trebelno in
Gračišće sta podpisali listino o pobratenju, s katero želijo organizirano razvijati prijateljske odnose in spodbujati medsebojno turistično, gospodarsko, kulturno, športno in drugo sodelovanje.
Osnovni namen pobratenja je
vzpostaviti sodelovanje v turizmu (izmenjava izkušenj med nosilci turizma v obeh občinah, s
poudarkom na zdraviliškem turizmu), tradiciji (spoznavanje
kulturne in naravne dediščine
občin), kulinariki (spoznavanje
običajev in kulinarike občin),
pomembna je tudi izmenjava izkušenj na strokovnem področju
med društvi, lokalno oblastjo,
športniki, na gospodarskem področju pa računajo na izmenjavo
izkušenj pri delovanju občin.
„Že do sedaj smo imeli z občino
Gračišće dobre odnose, v bodoče pa
jih želimo še nadgraditi. Iz pobratenja ne izhajajo nobene obveznosti, saj je nastalo iz obojestranske
želje po sodelovanju. Zavezali pa
smo se, da bomo z namenom raz-
vijanja trajnega prijateljstva obeh
občin ter naših občank in občanov
spodbujali sodelovanje, dialog in
izmenjavo izkušenj ter s tem aktivno prispevali k pozitivnemu razvoju,“ je povedal župan Občine
Mokronog-Trebelno
Anton
Maver.
Najbolj prepoznavni dogodek je
že tradicionalni: »Zasopimo na
organić«, »Smotra vina«, »Festival istarskih maneštra«, najstarejša in najbolj znana prireditev pa
je »Vidova«, ki se praznuje v čast
Sv. Vida vsako leto 15. junija, ko
ima občina tudi svoj občinski
praznik. Na Hrvaškem sta listino
o pobratenju sta podpisala župan
Ivan Mijandrušić in župan Občine Mokronog-Trebelno Anton
Maver.
17
18
IZ NAŠIH OBČIN
Zima v
Krajinskem parku Kolpa
KRAJINSKI PARK KOLPA - Tudi
v Krajinski park Kolpa je prišla prava zima. V soboto 8. decembra je
promet skoraj ohromel, saj so v Velikih Selih popoldne namerili 58
centimetrov snega. Zimska služba je
v tem koncu odpovedala in tako so
kot v dobrih starih časih sami usposobili povezave do državne ceste.
V času sneženja je bilo zaradi močnega vetra precej neprijetno delati
na prostem, zato pa je bila nedelja,
kljub hudemu mrazu, toliko bolj
pravljična. Kako – si lahko ogledate
na fotografijah Tončke Jankovič in
Borisa Grabrijana.
IZ NAŠIH OBČIN
19
Prvi in zadnji je skočil Primož Peterka
NOVO - ŠVIC BOWLING
MIRNA - Pri osnovni šoli na Mirni je na pobudo Smučarskega društva
Zabrdje zrasla 8-metrska mala smučarska skakalnica. Otvoritveni skok je
opravil skakalni as Primož Peterka, za njim so se v smučino podali najmlajši mirnski skakalci.
Da bi začetniki lahko trenirali doma, se je porodila ideja o skakalnici
poleg osnovne šole. Pred dvema letoma sta pobudi Smučarskega društva
Zabrdje najprej prisluhnili takratna Občina Trebnje in Krajevna skupnost Mirna, k uresničitvi ideje pa je nato pristopila tudi novonastala
občina.
„Skakalnica je namenjena izključno najmlajšim, začetnikom, ki bodo naredili prve skoke, kasneje se bomo vozili po drugih skakalnicah po Sloveniji. Smo kar uspešni pri pridobivanju novih članov, upam pa še, da ne
bi bili samo z Mirne,
ampak bi pridobili še
Šentrupert in Mokronog,“ je povedal
predsednik Smučarskega društva Zabrdje
Jože Novak, ki upa še,
da bi z novim občinskim prostorskim načrtom lahko v Zabrdju dobili 20- in
40-metrsko skakalnico, ki bi omogočili
treninge za otroke do
13 let na pragu domačega društva.
V drugi polovici decembra 2012 odpira svoja vrata prvi bowling
center v Novem mestu. Ker vam želimo ponuditi zabavo in prijetno
preživljanje prostega časa, postavljamo v sklopu že obstoječega Švic
bara na Kočevarjevi ulici 1 v Bršljinu 4 bowling steze.
Kaj je bowling? Bowling je šport, ki v osnovi precej spominja na kegljanje, vendar se hkrati od njega tudi zelo razlikuje. Poglavitne razlike
med kegljanjem, ki je v Sloveniji bolj razvito, in bowlingom so število
kegljev (pri bowlingu deset, pri kegljanju devet), krogle (za bowling so
večje in imajo luknje za prste) ter način igranja in štetja. Primeren je
za vse generacije in je lahko, kot ostali športi, profesionalen in zapleten, rekreativen in sproščujoč ali pa zgolj zabava, ob različnih priložnostih.
Tako boste tudi pri nas lahko organizirali praznovanje rojstnega dne,
kolektivna srečanja ali pa se zgolj družili s prijatelji. Sindikatom, društvom in drugim združenjem bomo nudili ugoden najem bowling stez.
Ob petkih in sobotah se boste lahko zabavali ob dobri glasbi in atraktivnih svetlobnih učinkih na nočnem bowlingu.
Da pa ne boste lačni in žejni, bomo za vas poskrbeli v Švic baru, kjer
vam bomo, poleg pijače in napitkov, ponudili tudi okusne prigrizke in
slastne pizze.
Skupaj z vami se veselimo, da vam bomo končno lahko ponudili nekaj
novega v Novem mestu in vas vabimo, da nas obiščete, ter se zabavate
skupaj z nami.
Pokličite nas in si zagotovite svoj termin bowlanja že danes.
ŠVIC BOWLING
Tel.: 041/635-014
V DECEMBRU 2012 ODPIRAMO


NA KOČEVARJEVI ULICI 1
(BRŠLJIN – nekdanja Pionirjeva menza)
20
IZ NAŠIH OBČIN
Krkaši zavezani prostovoljstvu
in krvodajalstvu
Prenovljen kulturni dom
v Straži
STRAŽA - V Straži so v sredo, 21.
novembra predali namenu prenovljene prostore tamkajšnjega kulturnega doma. Gre za največji projekt v tej dolenjski občini, vreden
1.250.000 evrov. Osrednja dvorana sprejme 193 obiskovalcev.
Kulturni dom v Straži je bil zgrajen
leta 1957 in je bil zadnja leta v zelo
slabem stanju, zato se je vodstvo občine Straža lotilo temeljite obnove in
dozidave objekta. Lani poleti so
podpisali pogodbo z najugodnejšim
izvajalcem, ki so ga na javnem razpisu izbrali med štirimi ponudniki, s
podjetjem GPI Tehnika d.o.o. iz
Novega mesta, ki je nosilec konzorcija, v katerem je še podjetje Pagras
d.o.o. V dobrem letu je stavba dobila povsem novo podobo. V treh
nadstropjih je skupaj 1220 kvadratnih metrov uporabnih površin.
Glavna pridobitev je povsem posodobljena velika dvorana s 193 sedeži, velik oder in spremljajoči prostori za nastopajoče z ločenim vhodom.
Poleg osrednje dvorane sta tudi dve
manjši dvorani, za 75 in 30 ljudi.
Prva bo namenjena različnim predavanjem in razvejani društveni dejavnosti, sejno sobo pa bodo izkoristili
za vaje pevskih in dramskih skupin
ter za seje občinskega sveta. V zgornjih prostorih so postavili še snemalni studio, ki bo poleg projekcijske
kabine služil še snemanju glasbenih
skupin in dogodkov, kar bo še povečalo možnosti za trženje objekta. V
okviru kulturnega doma so v mansardi uredili bodoče prostore knji-
žnice. Nova pridobitev je tudi dvigalo in urejen dostop za invalide. V
avli bodo tudi prostori nastajajočega
turistično informativnega centra, ki
bo zaživel v prihodnje ter garderobni
prostori, čajna kuhinja in sanitarije.
Investicija je vredna 1.250.000
evrov. Od tega je dobrih
418.000 evrov prispevalo ministrstvo za kmetijstvo – agencija
RS za kmetijske trge in razvoj
podeželja v sklopu ukrepov za
obnovo in razvoj vasi, ki so sofinancirani iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ostalo pa bo zagotovila
občina. Da so v Straži zadostili
pogojem na omenjenem razpisu pa
so morali iz popisov izločiti določene sklope, ki jih bodo na objektu
kulturnega doma vgradili nekoliko
pozneje. Tako bo morala zahtevna
avdio vizualna oprema, prezračevalna
in nekatera osvetlitvena tehnika počakati na denar iz občinske blagajne
za prihodnje leto. V času izgradnje so
sproti izvajali določene racionalizacije predvsem na ogrevanju in klimatizaciji celotne zgradbe.
Na odru straškega kulturnega doma
pričakujejo večje število najrazličnejših dogodkov, saj prostori in
oprema omogočajo izvedbo bistveno zahtevnejših programov. Hram
kulture v Straži bo pomembno prispeval h kulturnemu življenju v občini, še posebej pa je dobrodošel za
društveno ljubiteljsko kulturno
ustvarjalnost v kraju, ki je bila doslej
brez primernih prostorov.
NOVO MESTO – V torek, 11. decembra so v Krki slovesno prvič podelili priznanja za Krkinega prostovoljca leta 2012. Prejeli so jih Janez
Jerič, Duško Gorenc, Ema Krašovec
in Milan Kocbek. Že tradicionalno
pa so se ob tej priložnosti zahvalili
tudi vsem Krkinim krvodajalcemjubilantom, ki jih je bilo letos kar
222. Zbrane je nagovorila članica
uprave in delavska direktorica Krke
Danica Malnar Novak, ki je poudarila, da je družbena odgovornost zakoreninjena globoko v Krkinem
poslovnem razmišljanju. Skrb za sočloveka je vsakodnevno vpeta v življenje številnih krkašev, zato ni na-
ključje, da se v Krki odločili pokloniti tistim, ki se dejavno posvečajo
dobrodelnosti.
Zanimiva predavanja v
metliškem Mladinskem
centru
METLIKA - V Mladinskem centru Prepričljivo je tudi prikazal, kako
v Metliki so začeli s serijo predavanj, živimo v svetu poplave vizualnih kov katerih se bodo različni predavate- munikacij, ki sporočajo predvsem
lji dotikali raznobarvnih (bolj ali interese kapitala in politike. Zato je
manj) družboslovnih tem. Sezono je za oblikovanje lastnega, svobodnega
odprl domačin dr.
mnenja izjemno poBožidar Flajšman s
membna zmožnost
predavanjem
na
dešifriranja
tovrtemo Ekološki in postnih komunikacij
litični (s)likovni naoz. zvijač, s katerimi
govori.
nas zasipajo vsak
Predavatelj je skozi
dan in nas hočejo
zgodovinski pregled
pretentati. Predavakonkretnih vizualnje, ki se ga je udelenih nagovorov analižilo okrog 30 ljudi,
ziral stanje sodobnese je končalo z odprga vizualnega komuto diskusijo. niciranja ekoloških
Dr. Božidar FlajV Mladinskem centru je
in političnih vsebin.
šman je doktor znapredaval dr. Božidar
Predvsem je izpostanosti s področja liFlajšman.
vil odnos med vizukovne pedagogike,
alnim in likovnim
teoretik družbenih
ter problematiko zavajanja in ozave- in političnih vizualnih nagovorov in
ščanja v vizualnih nagovorih. Kvali- okoljski aktivist. Diplomiral je na
tetna vizualna komunikacija lahko Pedagoški fakulteti v Ljubljani, mapove več in bolj jasno kot besedilo, gistriral na Akademiji za likovno
ki jo spremlja. Lahko je tudi minlji- umetnost in oblikovanje v Ljubljani,
va kot članek ali zaradi aktualnosti doktoriral pa je na Pedagoški fakulsporočila v različnih časovnih inter- teti v Ljubljani. Doktoriral je na
valih postane kultna in njeno sporo- temo Likovna dejavnost in ekološko
čilo univerzalno. Tako kot lahko ozaveščanje. Že desetletja publiciotrokom prek igre globlje predstavi- stično in oblikovalsko prepleta ekomo neko zadevo ali problem, lahko loški aktivizem s teorijo in prakso
tudi mladostnikom in odraslim prek družboslovja, likovne umetnosti in
vizualizacije in likovnosti učinkovi- grafičnega oblikovanja.
teje posredujemo neko sporočilo.
šport
21
Delavske športne igre 2012
S tekmovanjem v namiznem tenisu (20.11.) smo zaključili Delavske športne igre za leto 2012. V
pomladanskem in jesenskem delu
iger smo uspeli realizirati vseh 18
tekmovanj v moški in 16 v ženski
konkurenci. Letošnjih tekmovanj
se je udeležilo kar 2707 tekmovalk
in tekmovalcev (več kot 90 na posamezno tekmovanje) iz 37 moških in 23 ženskih ekip. Medtem
ko smo največje število sodelujočih na eni tekmi med ekipnimi
športnimi panogami zabeležili na
odbojki v pomladanskem delu
(144), pa je bilo med tekmami v
individualni športni panogi, kljub
slabemu vremenu, najbolj množično kolesarjenje (126). Najmanj
tekmovalcev smo gostili na smučarskem teku (52).
V četrtek, 20. decembra bomo organizirali tradicionalno športnozabavno prireditev, kjer bodo najboljše ekipe in posamezniki prejeli
priznanja za svoje dosežke v prete-
klem letu. Končni vrstni red za
leto 2012 in kratka reportaža z
omenjene prireditve bo objavljena
v naslednji številki Udarnega lista.
Delavske športne igre 2013 bomo
odprli 23. februarja s tekmo v veleslalomu v Kranjski Gori.
Rekreacijske lige v odbojki,
košarki in malem nogometu
Medtem ko smo tekmovanja
rekreacijske lige v odbojki že
končali, smo v zaključni fazi
zbiranja prijav za rekreacijsko
ligo v košarki in zimsko ligo v
malem nogometu. Odziv ude-
ležencev je tudi letos navdušujoč,
o čemer priča število prispelih
prijav. Prve tekme v obeh ligah
bodo na sporedu v nedeljo, 6.1.
2013, in sicer v Športni dvorani
Marof (košarka) in Športni dvorani Leona Štuklja (nogomet).
V play off-u izredno izenačene
odbojkarske lige je prvo mesto
po rednem delu ubranila ekipa
MIVKA MOKRONOG, ki je
v finalu z izidom 2:1 premagala
ekipo LEKARNA NOVAK. V
boju za 3. mesto so odbojkarji
BVC Novo mesto premagali
SEP Mokronog (2:0).
Končna lestvica rekreacijske
lige v odbojki:
1. MIVKA MOKRONOG
2. LEKARNA NOVAK
3. BVC NOVO MESTO
4. SEP MOKRONOG
5. MOKRONOG VETERANI
6. NEUIGRANI
7. TABORNIKI
šport
22
Vsem športnikom,
športnicam, udeležencem
delavskih športnih iger in
rekreativnim športnikom
želimo srecno in uspešno
leto 2013!
Agencija za šport Novo mesto, Kettejev drevored 2, www.as-nm.si, T: 07 393 29 30, F: 07 393 29 39
NOVO MESTO - Agencija za
šport Novo mesto se v letošnjem
letu lahko pohvali z vrsto aktivnosti, ki sodijo v načrt prenov in
ureditev otroških igrišč v Mestni
občini Novo mesto. Tako so postavili novo igrišče na Šegovi ulici, nova igrala ob tamkajšnjem
košarkarskem igrišču, obnovili
pa so tudi igrala na otroškem
igrišču ob Težki vodi.
Na Seidlovi cesti pod bloki v Plavi laguni so uredili novo otroško
igrišče, ki je nadomestilo več posamičnih igral, ki so bila razpršena po naselju in niso več ustrezala standardom za tovrstne objekte. Igrišče je zdaj opremljeno s
sodobnimi in varnimi igrali,
opozorilnima tablama, klopmi
in koši. Pri projektu, vrednem
približno 25.000 evrov, so tesno
sodelovali tudi s KS Ločna-Mačkovec.
Med večja investicijska dela sodi
nedvomno izgradnja novega štiristeznega kegljišča na Portovalu,
ki so ga najbolj veseli dolenjski
kegljači, saj so prej delovali v ne-
Dejavna Agencija za
šport Novo mesto
primernih prostorih v centru
mesta.
V domu športov na Loki so zamenjali okna in obnovili sejno
sobo, pred kratkim pa so nabavili tudi vozilo za operativna dela.
Kot je povedal direktor Agencije
za šport Novo mesto Srečko Vov-
ko, so v letošnjem letu uspeli postaviti tudi galerijo športnikov
leta v Mestni občini Novo mesto
od leta 1986 do danes.
šport
Srečanje v spomin na
prof. Marjana Špilarja
NOVO MESTO - Atletski klub Krka, Kostja Virant (bivši
atlet in slikar krajinar), njegova soproga Neva Vranešič Virant (likovna pedagoginja) in Gostilna Jakše so ob zaključku razstave “Slovenska krajina in tihožitja” organizirali
srečanje v spomin na prof. Marjana Špilarja - nekdanjega
slovenskega rekorderja v metu kopja, trenerja, športnega
pedagoga, ravnatelja in častnega člana AK Krka. Srečanja
so se udeležili nekateri njegovi bivši atleti in atletinje,
športni prijatelji in družinski člani in edini slovenski nosilec zlate olimpijske medalje Primož Kozmus. Ob kratkem kulturnem programu, v katerem je nastopila uspešna
mlada novomeška violinistka Laura Bartelj, sta o Marjanovem dolgoletnem prispevku novomeški in dolenjski atletiki spregovorila Kostja Virant in prof. Janez Penca.
Štirje naslovi državnih
prvakinj v Novo mesto
LJUBLJANA,
NOVO
MESTO - V gimnastičnem
centru v Ljubljani je potekalo državno prvenstvo v
športni gimnastiki. V stopenjski gimnastiki za dekleta so nastopile tudi gimnastičarke Gimnastičnega
društva Novo mesto.
Na najpomembnejši tekmi
sezone so se mlade gimnastičarke res potrudile in prikazale visok nivo pripravljenosti. V prvih štirih
stopnjah, kjer je nastopilo
29 Novomeščank, je bila
konkurenca izredno izenačena. Za mesta na stopničkah so odločale malenkosti.
Telovadke GYM Novo mesto so se odlično znašle in v
vseh štirih stopnjah dosegle
ekipne medalje ter kar sedem posamičnih medalj.
Prav vse tekmovalke dolenjskega društva so pokazale dobre nastope, borbenost in pravo športno veselje. Tekmovalno ekipo čakajo priprave na naslednjo
sezono, ki se bo začela januarja.
23
Uspešne igre mladih dolenjskih
namizno teniških igralcev
Mladi upi Namiznoteniškega kluba Krka so odlično nastopili na 1. TOP-u za
mladince in mladinke, ki se
je pod okriljem NTZS in
NTK Križe odvijal v Tržiču. NTK Krka so zastopali
Tilen Novak (1. skupina),
Aljaž Šmaljcelj (2. Skupina) ter Miha in Peter Hribar (3.skupina).
Tilen Novak se je kljub
temu, da je imel zaključno
žogico proti kasneje drugo
uvrščenemu Patriku Sukiču
in zmagi nad tretje uvrščenim Denijem Kožuljem,
moral zadovoljiti s 6. mestom. S tremi zmagami in
štirimi porazi mu je le malo
manjkalo do uvrstitve na
zmagovalni oder. »Če bi
premagal Sukiča v prvi tekmi, bi lahko bil na koncu
drugi,« je pojasnil trener
Uroš Slatinšek. Zmago je
slavil Ludvik Peršolja iz
Peter Hribar v akciji
NTK Letrika Nova Gorica,
drugi je bil Patrik Sukič iz
Keme Puconcev, tretji pa
Deni Kožulj iz Logatca.
V drugi skupini je Krkaš
Aljaž Šmaljcelj pometel s
konkurenco, saj je bil neporažen. Vsega skupaj je v
sedmih tekmah izgubil
samo dva seta. Na 2. TOPu bo tako igral prvič v prvi
skupini mladincev. Drugo
mesto je zasedel Dejan Krautberger iz Mute, tretje pa
Andrin Najdič iz ljubljanskega Kajuha Slovana.
V tretji skupini je zmago
slavil Peter Hribar, ki je dobil šest tekem, eno pa izgubil. Tudi on bo tako na
naslednjem TOP-u zaigral
v višji, drugi skupini, kar je
lep uspeh, glede na to, da je
šele prvo leto kadet. Miha
Hribar pa je z dvema zmagama in petimi porazi zasedel 7. mesto v skupini.
S.G.
Rezultati Občinskega
posamičnega osnovnošolskega
šahovskega prvenstva 2012/13
NOVO MESTO - Na OŠ
Grm Novo mesto je bilo v
sredo, 28. novembra , občinsko posamično osnovnošolsko šahovsko prvenstvo za fante in dekleta. Na
njem je v štirih kategorijah
sodelovalo 85 mladih šahistov in šahistk iz Novega
mesta in okolice, ki so prikazali solidno šahovsko
znanje. Po odigranih sedmih krogih so bili končni
rezultati naslednji:
Najboljši v vsaki konkurenci
so se uvrstili na področno
osnovnošolsko prvenstvo, ki
ga bo gostila Osnovna šola Drska Novo mesto.
Robert Rudman
(V tabeli so končni rezultati v vseh štirih kategorijah)
Fantje (osnovna šola)
1. Matevž Hvala (Šmihel Novo mesto)
Do 12 let
2. David Kos (Center Novo mesto)
(roj. 2001 in mlajši) 3. Jure Kobe (Brusnice)
1. Vid Dobrovoljc (Bršljin Novo mesto)
Do 15 let
2. Maj Zirkelbach (Šmihel Novo mesto)
(roj. 1998 in mlajši) 3. Miha Radež (Otočec)
Dekleta (osnovna šola)
1. Katarina Peklar (Šmihel Novo mesto)
2. Nina Knoll (Grm Novo mesto)
3. Larisa Peterlin (Center Novo mesto)
1. Hana Bajt (Center Novo mesto)
2. Tara Pleško (Grm Novo mesto)
3. Urška Resnik (Šmihel Novo mesto)
IZ NAŠIH OBČIN
24
4 desetletja Renaulta v Novem mestu
Zgodovino je začela pisati katrca
Vse se je začelo 28. septembra 1972, ko je
Renault prenesel proizvodnjo renaulta 4 z
Litostroja na novomeški IMV.
Proizvodni proces je obsegal sestavo in
varjenje karoserij, površinsko zaščito,
montažo in končno dodelavo, s širitvijo
in posodobitvijo pa je tovarna postopoma
začela izdelovati tudi pločevinske dele.
Delež lokalne integracije je dosegal 50 %.
Renaultu 4, katerega proizvodnja je stekla
februarja 1973, sta se zatem pridružila še
renault 12 in renault 16.
Načrti so bili ambiciozni: širitev tovarne
in povečanje zmogljivosti na 150.000 vozil na leto, enakopravno vključevanje v
sistem Renault in razvoj prodajno-servisne mreže.
Že leta 1976 so stekla obsežna dela za širitev objekta in povečanja proizvodne
Iz manjšega obrata je zrasel objekt, ustrezen za proizvodnjo avtomobilov
zmogljivosti: nov obrat mehanske obdelave, čistilna naprava, nove proizvodne hale,
obnova obrata za površinsko zaščito, nova
linija montaže in kataforeze ter nove stiskalnice. Zahvaljujoč visoki kakovosti procesa je leta 1979 stekla proizvodnja prvih
katrc za izvoz (Francijo). V proizvodnjo so
dodali nov proizvod, renault 18.
Leta 1980 je bil slovesno odprt nov industrijski železniški tir z viaduktom, ki je vodil neposredno do industrijskega objekta.
Kazalo je, da bo Novomeščanom uspelo
uresničiti drzno zastavljen cilj, a sta svetovna naftna kriza in ne ravno tržna naravnanost takratnih oblasti prekrižala načrte.
Sledil je občuten padec proizvodnje, dobršen del načrtovanih naložb ni doživel uresničitve.
Leta 1973 je stekla proizvodnja katrce - v začetku so jih izdelali 12 na dan
IZ NAŠIH OBČIN
25
Petka je prinesla razvojni zagon
Začetek 80-ih let sta zaznamovala negotovost in iskanje
novih poti. Te je morda nakazal obisk francoskega predsednika Françoisa Mitterranda decembra 1983. Proizvodnja renualta 4 je bila v upadu, zato je bilo treba
zagotoviti nove programe. Novomeščani so obnovili pogajanja z Renaultom, ki se je po dolgotrajnih usklajevanjih odločil, da v IMV prenese proizvodnjo renaulta 5.
Pogodba o skupnem vlaganju je bila podpisana junija
1988.
Petka je prinesla vrsto sprememb: v tovarni so dokončali pred desetletjem zaustavljene projekte (razširitev obrata za preoblikovanje pločevine, nov obrat končne dodelave, carinsko skladišče, odpremni center). Še pomembnejša pa je bila nova organizacija dela po načelih celovite kakovosti. IMV se je korenito preoblikoval: leta 1989
je bilo ustanovljeno podjetje za proizvodnjo in komercializacijo vozil Revoz, ki je postalo delniška družba, njen
večinski lastnik pa Renault.
Oktobra 1989 je bilo vse nared za otvoritev proizvodnje
renaulta 5 s sloganom Odslej ga bo Evropa kupovala pri
nas. Že v prvem letu proizvodnje je Revoz z več kot 70
odstotki izvoza postal največji izvoznik. Decembra 1992
je po skoraj 20 letih proizvodnje v Novem mestu in
575.824 izdelanih vozilih svojo svetovno pot prav v Novem mestu sklenila priljubljena katrca.
S petko je tovarna dobila podobo sodobne avtomobilske industrije
S cliom so prišli roboti
Z začetkom proizvodnje clia leta 1993 se je začelo obdobje
velikega napredka. Največja pridobitev je bil povsem nov
obrat za površinsko obdelavo in lakiranje, ki je omogočal
večje zmogljivosti in manjše vplive na okolje.
Uvedli so nove metode in sisteme za večjo učinkovitost ter
organizacijo dela (Plan pospeševanja napredka, Red in čistoča, ureditev po načelih »tovarna, v kateri živimo« …).
Podjetje je prvič uspešno opravilo presojo sistema kakovosti in pridobilo certifikat ISO 9001, ki ga vse do danes
uspešno potrjuje. Clio 1 je prinesel tudi prvega robota, ki
je služil za nanos mase na notranjo oblogo vrat.
Junija 1995 se je s proizvodnih trakov poslovila petka,
ostal je clio 1. Sočasno so se začele priprave na naslednika,
clia 2. Tovarna se je posodobila, nameščena je bila večina
robotov v obratu za preoblikovanje pločevine, roboti za
točkovno varjenje v obratu za sestavo in varjenje karoserij,
kjer je delež robotsko izvedenih zvarnih točk dosegel 30
odstotkov, ter robot za nanos tesnilne mase na stekla …
Največji zalogaj sta predstavljala nova linija demontaže vrat
in oddelek predsestave armaturne plošče. Marca 1998 je
stekla proizvodnja clia 2.
Najpomembnejša naložba projekta clio 1 – nova lakirnica
(nadaljevanje na naslednji strani)
26
IZ NAŠIH OBČIN
Podjetje je tudi na področju ravnanja z okoljem naredilo velik napredek ter med prvimi tako v Renaultu
kot v Sloveniji že leta 1999 prejelo okoljski certifikat
ISO 14001. V tem času se je začelo tudi sodelovanje z
neposrednimi sosedi, ki so skoraj vsako leto povabljeni
v tovarno.
Po odhodu Bernarda Coursata, prvega predsednika
uprave Revoza, je krmilo podjetja prevzel Michel Bouton. Med njegovimi večjimi nalogami je bila ločitev
komercialne in industrijske dejavnosti. Do te je prišlo
leta 2002.
V času clia 2 je bilo robotiziranih 30 % zvarnih točk, danes okoli 55 %
S twingom v vrh po učinkovitosti
Revoz si je zastavil ambiciozen cilj: postati najboljša tovarna Skupine Renault in kasneje Zveze Renault Nissan.
Februarja 2004 je Renault postal 100-odstotni lastnik Revoza. Z
odkupom prostorov Adrie Mobil je bila zagotovljena širitev za potrebe novega projekta.
Stekla so naložbena dela: z novo linijo robotiziranih težkih stiskalnic je obrat za preoblikovanje pločevine dobil eno najučinkovitejših linij v Skupini Renault, nova linija za površinsko predobdelavo
in zaščito pa je omogočila večjo zmogljivost v obratu lakiranja,
12-letno protikorozijsko zaščito in nižje izpuste v zrak. Proizvodni
proces je obogatilo še več manjših naložb, n.pr. nova preskusna
steza, nova linija odpirnih elementov …
Februarja 2007 je bilo vse nared za začetek proizvodnje twinga, ki
je s seboj prinesla več kot 1.000 novih delovnih mest. Tovarna je
daljše obdobje obratovala s polno zmogljivostjo – v treh izmenah
- in podirala rekord za rekordom.
Leta 2008, ko je Revoz dobil prvo slovensko vodstvo – predsednik
uprave Revoza je postal Aleš Bratož - so se začele priprave na proizvodnjo novega modela wind, ki se je javnosti predstavil marca
2010. V Revozu je bil izdelan 3.000.000.-ti renault. Sporazum,
sklenjen med Zvezo Renault Nissan in Daimlerjem, je dodelil proizvodnjo naslednika twinga in štirisedežnega smarta od leta 2014
novomeškemu Revozu. Leto 2011 je bilo v znamenju priprav na
prenovo twinga, serijska proizvodnja je stekla v novembru.
Vse od leta 1989 pa do 2010 se je Revoz ponašal s titulo največjega slovenskega izvoznika - njegov delež se je gibal od 4,2 do 6,2 %.
Prepričljivo Revozu do danes ostaja primat največjega izvoznika v
Evropsko unijo, saj je večina izdelanih vozil namenjena v Francijo, Nemčijo, Italijo, Belgijo …
Iz projekta v projekt se je Revoz
uveljavljal z vrhunsko kakovostjo, ki ga do danes uvršča v sam
vrh Renaultovih tovarn, v zadnjem obdobju pa tudi z učinkovitostjo proizvodnega procesa, ki ga postavlja za zgled ne le
znotraj Renaulta pač pa tudi
Zveze Renault Nissan. Drugo
mesto v Zvezi po tem kazalcu je
zaenkrat najboljši dosežek, ki
navdaja z zaupanjem, da se lahko v naslednjih letih Revoz povzpne na sam vrh.
Nevenka Bašek Zildžović
Revoz se je uveljavili kot ena najučinkovitejših tovarn Zveze Renault-Nissan
IZ NAŠIH OBČIN
Srečno 2013!
Revoz d.d., Novo mesto
DRIVE THE CHANGE
IZ NAŠIH OBČIN
28
TRETJI JAVNI RAZPIS ZA INVESTICIJE V POKOLPJU
Razvojne priložnosti regije JV Slovenije so zlasti v
razvoju podjetništva in razvoju podeželja v povezavi z ohranjenim okoljem ter naravno in kulturno dediščino, kot prevladujočo značilnostjo regije. Za reševanje gospodarskih težav v Pokolpju, ki
obsega sedem občin (Črnomelj, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Metlika in Semič )
je bil sprejet »Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepi razvojne podpore Pokolpju
v obdobju 2011–2016« s sedmimi ukrepi, poleg
podjetniških tudi ukrepa za izboljšanje prometne
in energetske infrastrukture.
V okviru Ukrepa 1 je za podjetja najpomembnejši instrument 1.1: Javni razpisi za spodbujanje
začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih
delovnih mest, namenjenim podjetjem z območja.
Trenutno, najbolj aktualen je:
TRETJI JAVNI RAZPIS ZA SPODBUJANJE
ZAČETNIH INVESTICIJ IN USTVARJANJA
NOVIH DELOVNIH MEST NA OBMOČJU
OBČIN OSILNICA, SEMIČ, METLIKA, KOČEVJE, ČRNOMELJ, LOŠKI POTOK IN
KOSTEL V LETIH 2013 IN 2014
1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje in-
vesticij v osnovna sredstva pri postavitvi novega
proizvodnega obrata, širitvi obstoječega obrata ali
začetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem proizvodnem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije).
2. Investicija se mora izvajati na območju občin
Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok ali Kostel.
3. Višina sofinanciranja upravičenih stroškov
začetnih investicij je lahko najmanj 10.000 evrov
in največ 500.000 evrov, podrobnosti so opredeljene v točki razpisa 2.14. (višina nepovratnih
sredstev).
4. Rok za prispetje vloge (obrazci in zahtevane
priloge) na naslov Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana, je:
- za sklopa B in B-turizem: torek, 5. februar
2013, do 12.00 ure
- za sklopa A in A-turizem: četrtek, 14. februar
2013, do 12.00 ure
PODPORNE INSTITUCIJE ZA IZVAJANJE
AKTIVNOSTI PROGRAMA POKOLPJE SO:
- na nivoju regije JV Slovenija: Razvojni center
Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000
Novo mesto (spletna stran: www.rc-nm.si, tel. 07
33 72 980, el. pošta: razvojni.center.nm@siol.
net)
- na področju Bele krajine: Javni zavod Razvojno
informacijski center Bela krajina, Trg svobode 3,
8340 Črnomelj (spletna stran: www.ric-belakrajina.si, tel. 07 30 56 530, el. pošta: info@ric-belakrajina.si).
- na področju Kočevskega: RC Kočevje Ribnica,
d.o.o., Trata XIV/6, 1330 Kočevje (spletna stran:
www.rc-kočevjeribnica, tel. 01 89 50 610, el. pošta: info@rc-kocevjeribnica.si) in Podjetniški inkubator Kočevje, Trata XIV/6, 1330 Kočevje
(spletna stran: www.zavod-pik.si, tel: 08 20 51
520, el. pošta: info@zavod-pik.si).
Razpisno dokumentacijo in več informacij o
javnem razpisu si pridobite na spletni strani
www.mgrt.gov.si (javne objave)
Zaključna prireditev Luč miru iz Betlehema
projekta EPK 2012 NOVO MESTO – V nede- nato odšli po mestu, kjer so riti plamen upanja, miru in
ljo, 16 decembra so v stolni mimoidočim ljudem pove- sožitja, še posebno v tem
cerkvi sv. Nikolaja na Kapi- dali za akcijo in jim podari- času ekonomske krize in
v Novem mestu
tlju skavti sprejeli Luč Miru li svečke, ter jih povabili, da krize vrednot. Po maši je
NOVO MESTO - V ponedeljek, 17. decembra se je s
predstavo Upor Zemlje avtorja Igorja Lumperta in v produkciji Kulturnega centra Janeza Trdine zaključila Evropska prestolnica kulture 2012 v Novem mestu.
Upor Zemlje je večmedijski projekt, ki vključuje različne
umetniške zvrsti od videa, filma do plesa, petja in žive
glasbe. Glavna tema dogodka obravnava naravne katastrofe (potrese, vulkanske izbruhe, tornade, poplave), ki
so vse pogostejša oblika odpora, s katerim Zemlja bojuje
boj za svoj obstoj proti današnji civilizaciji. Novomeščan
Igor Lumpert je projekt Upor Zemlje zasnoval tako, da
tokrat jezik umetnosti, govorica slik, glasbe, besede in
giba komentira naravne katastrofe, ki se dogajajo na našem planetu.
Prav za ta dogodek je nastala nova avtorska glasba Igorja
Lumperta, ki povezuje različne glasbene svetove ter hkrati
razvija inovativne oblike izpovedi in improvizacije, ki jih
črpa iz pesmi Allena Ginsberga in ameriških Indijancev.
Glasbo, ki jo je izvajala mednarodna jazz zasedba, so podkrepili video interpretacija s 16 mm filmom, ki ga je prav
za ta projekt ustvarila večmedijska umetnica Željka Blakšić, jazz balet Plesnega studia Novo mesto ter vokali in
citati v izvedbi Mešanega pevskega zbora Pomlad, Klavdije Kotar in Nine Štampohar.
iz Betlehema, ki poziva poziva k medsebojnemu razumevanju in sodelovanju.
Tako je tudi letos zasvetila
luč, ki jo prinašajo v mesta,
na trge in domove ljudi.
Prebivalce Novega mesta so
tako simbolično nagovorili, da poiščejo
mir v svojih srcih in
ga delijo naprej.
Dogodek je že tradicionalno
povezal
skavte iz stegov Novo
mesto 1, Šentjernej 1,
Črnomelj 1 in Tržišče
1, ter tabornike iz
rodu gorjanskih tabornikov in royal
rangerje.
Izdelali in okrasili so
podstavke v katere so
postavili svečke. S
temi svečkami so
jih prižgejo pri maši v stolni
cerkvi. Na začetku maše so
škofu Andreju Glavanu
prinesli plamen, ki je tako
uradno zagorel tudi pri nas.
Pri pridigi je škof pozval vse
katoličane, da so dolžni ši-
sledila še pogostitev in prijeten klepet ob domačih
dobrotah in čaju.
Luč miru bodo skavti delili
še naprej, na Glavnem trgu v
Novem mestu v četrtek, 20.
in v petek, 21. decembra .
Ne prezrite
29
SASHA
LOPEZ
feat. Broono & Ale Blake
DJ Sylvain
SpinRiders
DJ Berlitz
DJ Aliash
C h r i s t m a s
21.
december 2012
20:00
do 05:00
od
Športna dvorana
MAROF,
NOVO MESTO
Predprodaja vstopnic: www.eventim.si
in prodajna mesta EVENTIMA: Petrol, Pošta,
Big Bang, K kioski, Kompas, 3 dva trafike,
Mercator Hipermarketi, M holidays, Alpetour
in v trgovini forma F+, Novo mesto
Organizator
dogodka:
medijski sponzor:
After Party
v Klubu
Lokal
PatRiot
P a r t y
30
Ne prezrite
Ne prezrite
31
Poslovalnica
NOVO MESTO
1,
G3
TR TO
NI
ES
AV
GL VO M
O
N
Uresničite
svoje načrte s
stanovanjskimi
krediti Abanke.
Vabljeni v poslovalnico Novo mesto,
Rozmanova ulica 40.
www.abanka.si
e
tiskovin
a
tj
podje
celostna g
rafična po
doba
Banka prijaznih ljudi
renti,
anspa
r
t
,
e
d
, fasa
lighti
jumbo
ni, city
o
l
s
a
z
led
Abanka 2012 Novo Mesto cerada 4.indd 1
19.4.12 10:16
razpoznavn
i elementi
Vizualna
komunikacija
Sodobno oglaševanje nagovarja potrošnika predvsem na vizualen način. Vizualna komponenta je zelo pomembna,
saj so predvsem vizualne podobe tiste,
ki mentalno sprožajo največ asociacij, ki jih v oglaševanju povezujemo z
oglaševalnim izdelkom ali storitvijo. Tudi
sicer se zdi, da postajamo vedno bolj
vizualna družba, podobe polnijo naše
časopise, revije, plakate, tv ekrane in računalniške monitorje bolj kot kadarkoli v
zgodovini množičnih komunikacij. Smo
kot ribe, ki plavajo v morju podob, te
podobe pa nam pomagajo oblikovati
razumevanje sveta in nas samih.
Zakaj potrebujete vizualno
komunikacijo?
Vizualno komuniciranje je danes najpomembnejša oblika komuniciranja. Pomeni prvi vtis
vaših potencialnih partnerjev in strank o vas
in s tem predstavlja prvi mejnik, ki določa
vašo uspešnost. Zato si danes v poplavi vizualnih podob podjetje mora in sme privoščiti
le najboljše grafično oblikovanje ter storitve
profesionalne ekipe grafičnih oblikovalcev,
fotografov in spletnih programerjev z dolgoletnimi izkušnjami. Izdelki s področja grafičnega oblikovanja morajo izražati inovativnost, kvaliteto in vsestransko odličnost. Poleg
osnov grafičnega oblikovanja je potrebno
slediti tudi najnovejšim trendom in ponuditi
najbolj kreativne rešitve, ki so na voljo.
Kaj so elementi vizualne
komunikacije?
Poleg uspešnega oglaševanja je pomemben
del tržnega komuniciranja tudi skrbno oblikovana in pripravljena vizualna komunikacija
oz. celostna grafična podoba podjetja pri kateri je za prepoznavnost podjetja
pomembno celovito vizualno delovanje vseh
njenih elementov, ki so: logotip, blagovna znamka, vizitke, mape, vabila,
dopisni papir, ovojnice, diplome,
priznanja, obrazci, poslovna darila,
pa tudi ostalih tiskovin podjetja, kot so: publikacije, promocijske tiskovine, brošure, knjige, katalogi, revije in časopisi, embalaža, plakati, prospekti,
zgibanke,
koledarji,
vrednostni
dokumenti, kakor tudi razpoznavnih elementov organizacije, ki so: usmerjevalne
table, označbe na prevoznih sredstvih, zastave, medalje, plakete ter
oblikovanje spletnih strani. Za uspešno
oblikovanje ali preoblikovanje celostne grafične podobe je potrebno poleg inovativnega
pristopa in kreativnih idej tudi dobro poznavanje naročnika, njegovih želja, možnosti in
priložnosti.
Kaj zajema grafično
oblikovanje?
Grafično oblikovanje zajema celotno vizualizacijo idej za tiskane in elektronske medije.
Pri tem je cilj, ki ga želimo doseči, osnova celostna grafična podoba podjetja ter seveda
kreativna ideja. Na oblikovanje gledamo kot
na osnovno vizualno komuniciranje podjetja
skozi različne medije. Storitve grafičnega oblikovanja so celostne: idejna
zasnova, priprava materialov, foto-
Konvikt d.o.o., Novi trg 10, 8000 Novo mesto,
031 342 239, info@konvikt.si
grafiranje, oblikovanje in obdelava,
priprava za tisk. Naša prednost pred
konkurenco so celostne storitve oblikovanja.
Kdo vam lahko pri tem
pomaga?
Konvikt d.o.o., oglaševalska agencija, vam bo z bogatimi izkušnjami,
strokovnim znanjem izvirnimi idejami in prepoznavnimi oglaševalskimi
rešitvami pomagala do večjega tržnega deleža, boljše prepoznavnosti
in uspeha na vse bolj konkurenčnem trgu
ter s tem omogočila preživetje tudi v težkih
časih. Oglaševanje preko agencije Konvikt
vam ponuja številne paketne ugodnosti pa tudi ekskluzivne oglaševalske
medije, pomagali pa vam bodo tudi pri
oblikovanju celostne grafične podobe in
ostalih elementov grafičnega oblikovanja,
to je oblikovanje prepoznavnih oglasov za
tiskane, elektronske in zunanje medije, kot so
jumbo panoji na frekventnih lokacijah, oglaševanje na LED zaslonih na košarkarskih tekmah v ŠD Leona Štuklja, opazno oglaševanje
na fasadah v najbolj frekventnem križišču v
Novem mestu, oglaševanje na transparentih preko ceste v starem mestnem jedru pa
tudi oglaševanje v city light vitrinah na večini avtobusnih postajališč v Novem mestu.
Najbolje je, da se odločite za celovito
komuniciranje, ki vam zagotavlja sinergične učinke ter ekonomsko najučinkovitejšo pot do tržnih ciljev ali
z drugimi besedami »z minimalnim
budgetom do maksimalnega uspeha«.
Dobro je vedeti
32
Med dvema trenutkoma
se nenadoma odprejo vrata v nov čas,
a sreča vendarle ni v tem času,
temveč v nas.
Naj vas toplina in iskrenost osrečujeta vse leto.
Vaša
Vrhunski glasbeniki v Jazz Clubu Gero
ČRNOMELJ - Lani so v Črnomlju
odprli Jazz Club Gero, ki deluje
pod taktirko ljubitelja kakovostne
glasbe in glasbenika Silva Grdešiča
- Gerota. V kratkem obdobju delovanja tega kluba so v njem nastopili že številni odlični glasbeniki.
Nahaja se v 400 let stari kleti bivše
obmejne postojanke, ki je sedaj
znana pod imenom Hiša nasprot
sonca. Samo prizorišče ima odlično
akustiko, nastopajoči in tudi publika pa se dobro počutijo, saj je
omogočen neposreden stik med
njimi. To zelo močno začutijo
predvsem umetniki, saj sami
pravijo, da dajo vedno vse od sebe.
Med umetniki se je že razširil glas,
da v klub zahaja odlična publika,
ki poskrbi za super vzdušje. Na
koncertih pobirajo vstopnino,
Gero pa poskrbi za prostor in vino,
včasih pa še kdo kaj prinese za pod
zob ali za na zob.
Obiskovalci so iz vseh generacij,
stari in mladi. Prihajajo iz cele Slovenije. Dobrodošel je vsak, ki ga
glasba zanima. Ne samo jazz, tudi
druge zvrsti glasbe gojijo v njihovem klubu. Tako so nastopile
Hellcats, ki igrajo heavy metal in
Pero Lovšin, ki tudi ne igra ravno
jazz glasbe. So povsem odprti in se
z ničemer ne omejujejo. Seveda ni
namen samo poslušanje glasbe,
ampak naj bi bila to tudi oblika
druženj, tako z glasbeniki, kot
med seboj. Običajno med odmorom kakšen znan belokranjski vinogradnik predstavi svoja vina, na
voljo pa je tudi belokranjska
pogača. Klubske izkaznice ni nujno potrebno imeti, je pa pametno,
saj je obiskovalec z njo deležen do
50 odstotkov popusta pri vstopnini. Ko nekdo pride prvič na koncert, izrazi željo po članstvu v klubu, na kar do prihodnjič izdelajo
izkaznico. Na njej so navedene
pravice in dolžnosti člana kluba,
kakor tudi evidenca plačanih vstopnin za tekočo sezono.
Doslej so v klubu že nastopili Uroš
Perič, Oto Pestner z Gajo Jazz
Quartetom, Rudi Javornik Quartet, Fake Orchestra, Hell Cats,
Silvo Grdešič (na posnetku na sredi) s skupino Janeza Bončine – Benča
Pero Lovšin in Iztok Mlakar. Iz
Amerike je prišel basist Francis
Mbappe, iz Zagreba pa skupina
Tom & The Twisters, v začetku decembra pa so gostili skupino September z Janezom BončinoBenčem. 28. decembra pridejo v
goste Vito Marence Flamenco Trio
s flamenko plesalko in pevko Ano
Pandur, novo leto 2013 pa začnejo
že v četrtek, 3. januarja s srbsko
blues skupino Šinobusi.
Grdešič pravi, da je delovanje vsa
kega društva ter tako tudi njihovega, odvisno od članstva. Bolj kot
so člani aktivni, bolj stvar funkcionira. Voljo in energije ima na
pretek. Občutek, da dela nekaj dobrega za ljudi, mu daje dodatno
motivacijo. Jazz Club Gero se je
lepo prijel, iz meseca v mesec imajo vse več članov. Obveščajo se po
e-mailu kvant@kvant.si, pa tudi
preko spletne strani.
IZ NAŠIH OBČIN
33
Listina dobrote za
Vladko Škof
Osrednja slovesnost ob
prazniku občine Metlika
METLIKA - V ponedeljek, 26. je povezoval Toni Gašperič. V bonovembra je v Športni dvorani pri gatem kulturnem programu so
Osnovni šoli Metlika potekala nastopili Mestna godba Metlika,
osrednja slovesnost ob občinskem Folklorna skupina Mlinček, pevprazniku. Podelili so priznanja ski zbor Osnovne šole Metlika,
Občine Metlika ter priznanja in recitatorki Eva Kavčič in Lavra
plakete za dosežke na področju Plut, flavtistke Eva Janžekovič,
Maša Laj, Tjaša Šikonja in Mojca
športa.
Častni občan je postal Vladimir Rebolj ter Oktet Vitis in HarmoGregor Bahč, plaketi občine Me- nikarski orkester Andreja Bajuka.
tlika pa so prejeli Čebelarsko društvo dr. Jožef Starc Metlika in Prostovoljno gasilsko
društvo Metlika.
Plaketo na področju športa je
prejela Daniela
Orlič - Dana,
priznanja
pa
Mojca Vraničar,
Željko Goleš in
Tjaša
Sopčič.
Zbrane je nago- Prejemniki priznanj Slavk Černič (PGD Metlika),
voril metliški žu- Vladimir Bahč ter Vlado Auguštin (Čebelarsko
pan Darko Zev- društvo Metlika)
nik, prireditev pa
LJUBLJANA, METLIKA - Metličanka Vladka Škof je na svečani
prireditvi, ki jo je v Narodni galeriji v Ljubljani v sklopu akcije Ljudje odprtih rok organizirala revija
Naša žena, prejela zahvalno listino
za dobroto, plemenitost in človekoljubna dela. Na Dolenjskem, v
Beli Krajini in Posavju je kar nekaj
dobrotnikov, ki si prizadevajo za
skupno dobro. Zahvalno priznanje je šlo v roke tudi Robiju Erjavcu iz Novega mesta, Ivani Pelko iz
Škril pri Dolenjskih Toplicah in
Danijelu Mižigoju iz Krškega. Zahvalne listine sta podelila mag.
Andrej Vizjak, minister za delo,
družino in socialne zadeve, in
Marta Krpič, glavna in odgovorna
urednica revije Naša žena, prireditev je z glasbo popestrila Nana
Milčinski in Nežno, vodila pa jo je
Ida Baš.
Vladka Škof iz Metlike je bila
odlična učiteljica, zato so jo povabili na Zavod za šolstvo za svetovalko za razredni pouk. Manjkalo
pa ji je neposredno delo z otroki in
tako se je “zapisala” Društvu prijateljev mladine Metlika, kjer brezplačno dela že več kot 30 let. Pre-
dana je humanosti in vsemu dobremu, kar zahteva od nje ogromno truda, a vedno znova najde
moči za to, da se osebno angažira
pri reševanju vsakega problema
posebej. Trudila se je, da je društvo
vključeno v projekt Botrstvo v Sloveniji, spremlja uspešnost otrok in
namensko uporabo darovanih
sredstev, ki jih porabijo za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev družin, ki so se znašle v stiski, in omogočajo brezplačna letovanja in tabore otrokom iz družin,
ki same tega ne bi zmogle. V društvu poteka vrsta programov za
kakovostno preživljanje prostega
časa vseh otrok v metliški občini in
širi prostovoljno delo in medgeneracijsko pomoč. Vladkina zamisel
je bila tradicionalna prireditev Ex
tempore mladih likovnikov Bele
krajine, ki je praznovala že 30. rojstni dan. Zavzeto deluje v raznih
organizacijah in društvih, med katerimi imata posebno mesto Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije in Društvo upokojencev Metlika. Je vzornica starim in
mladim - v Metliki in širši okolici.
Vladka Škof je dobila pomembno priznanje.
34
Dobro je vedeti
Dobro je vedeti
D e ce mbr
35
s ko r a z va
je
n
a
j
iz kuhinje
BOŽIČNI PUNČ Z VISKIJEM
Hladni koktajl, ki ogreje srce.
Sestavine:
*100 ml viskija
* 400 ml polnomastnega mleka (po želji lahko polovico mleka zamnjamo s sladko smetano)
* vanilijev sladkor
* led
* kozarec za mešanje (pokrit)
Priprava:
V večji kozarec za mešanje damo dovolj ledu. Čezenj vlijemo viski – uporabite lahko katerikoli mešani viski. Viskiju dodajte čajno žlico vanilijevega
sladkorja. Za bolj sladkosnede lahko dodate tudi
več sladkorja. Na koncu mešanico zalijte z mlekom
in vse skupaj dobro premešajte. S pomočjo cedila
nalijte koktajl v kozarec, zraven pa dodajte slamico
ali kakšno drugo dekoracijo.
HRUSTLJAVČKI Z BELO
ČOKOLADO
- 200 g rjavega sladkorja
- 200 g zmehčanega masla
- 200 g polnozrnate moke
- 1/2 žličke soli
- 2 rumenjaka
- cca 100-150 g grobo nasekljane bele
čokolade (če vam je
ljubša, lahko uporabite tudi običajno
čokolado)
Vse sestavine razen
čokolade zmešamo
z mešalnikom. Na
koncu primešamo
še sesekljano čokolado. Pekač obložimo s peki papirjem in nanj z žlico nanašamo maso za piškote, kupčke na koncu malo potlačimo. Pečemo 12-15 min na
180 stopinjah - dokler malce ne porjavijo.
KLUBA MAROF 103
TOPLA VIŠNJEVA
KARAMELA
Sestavine:
300 ml vode
1 vrečka čaja z okusom višnje
30 g rjavega sladkorja
4 rezine limone
Priprava:
Sladkor segrejte, tako da dobite karamelo, nato karamelo zalijte z vrelo vodo.
Malo pokuhajte, nato odmaknite z
ognja ter v mešanico dodajte filter vrečko. Pustite stati 10 minut. Topel napitek
nalijte v kozarce in okrasite z rezinami
limone.
SAMO ZA ODRASLE: karameliziran sladkor lahko najprej zalijete s šilcem viskija,
nato dodate vrelo vodo in ostalo po
zgornjem postopku.
IZ NAŠIH OBČIN
36
Zimske kratkočasnice že
četrto sezono
Igor Vidmar je v goste pripeljal Matjaža Smodiša.
METLIKA _ V metliškem hotelu
Bela krajina so v začetku decembra
pričeli s četrto sezono prireditev
Zimske kratkočasnice, ki jih pripravljata metliška območna izpostava JSKD in Ljudska knjižnica
Metlika. V decembru in januarju
bodo ob sredah različni gostitelji
gostili zanimive osebe iz vse Slovenije. Na prvo kratkočasnico je novinar Dolenjskega lista Igor Vidmar gostil legendarnega košarkarja
Matjaža Smodiša, v kulturnem
programu pa je nastopil glasbeni
ustvarjalec Anton Grahek iz Črnomlja. Teden dni pozneje se je z
glasbenim urednikom na Radiu
Slovenija Draganom Buličem pogovarjal glasbenik Janez Doltar,
večer pa je popestrila mlada pevka
Monika Bajuk. 19. decembra bo
najbolj znanega Belokranjca Tonija Gašperiča gostila novinarka Dolenjskega lista Mirjam Bezek-Jakše, prvi gost v letu 2013 pa bo
nekdanji košarkar in poslanec Peter Vilfan, ki ga bo 9. januarja gostila podpredsednica Državnega
zbora Renata Brunskole. 16. januarja se bo s publicistom in alpinistom Tadejem Golobom pogovarjal urednik revije Playboy Borut
Omerzel, 23. januarja pa bo modno strokovnjakinjo Jožico Brodarič v goste povabila novinarka
Vesna Žist. Letošnjo sezono kratkočasnic bodo sklenili 30. januarja, ko se bo vodja izpostave JSKD
Metlika Matjaž Rus pogovarjal z
vsestranskim umetnikom Matjažem Pikalom.
Daljinsko ogrevanje na
lesno biomaso bi pocenilo
ogrevanje v centru Mirne
MIRNA – Mirnski občinski
svetniki in svetnice so se 21. novembra seznanili s projektom
daljinskega ogrevanja na lesno
biomaso – DOLB Mirna, ki bi
predvsem pocenilo ogrevanje v
kraju Mirna na območju okrog
nekdanjega Preventa. Pred svetniki je bil tudi proračun za pri-
hodnji dve leti.
V projekt DOLB Mirna bi se v
prvi fazi vključilo območje okoli nekdanjega Preventa – vsi bloki, vrtec in šola, zdravstveni
dom in pošta ter nekaj individualnih hiš. Ogrevanje bi se, v primerjavi z obstoječim ogrevanjem na kurilno olje, pocenilo
za od 25 do 30 odstotkov.
„Prednost za sam kraj ali občino
je v tem, da se zniža strošek ogrevanja. To je neposreden učinek.
Posreden pa dejansko bolj čist
zrak, kajti to ogrevanje na les je
CO2 nevtralno. To pomeni, ne
da se ne bi proizvajal CO2, ampak se ga proizvede toliko, kot
če bi ta isti les, ki ga skurimo, v
gozdu tudi zgnil,“ je pojasnil
Tomaž Zver iz podjetja Kisik, ki
je pripravil analizo ekonomske
upravičenosti izvedbe projekta
Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso DOLB Mirna.
Prva ocena naložbe je pol milijona evrov. Do konca septembra
2013 odprt evropski razpis
DOLB 3 je v prvi vrsti namenjen gospodarskim službam,
zato je najboljša pot do uresniči-

tve tega projekta podelitev koncesije gospodarski službi, ki ima
ustrezno znanje za izvedbo tovrstnega projekta, še dodaja Zver.
Pred člani in članicami občinskega sveta je bil prvič tudi predlog proračuna za leti 2013 in
2014. Proračun za prihodnje
leto naj bi bil na prihodkovni
strani visok 3,2 milijona evrov,
na odhodkovni pa 3,7 milijona
evrov. Proračun za leto 2014 pa
naj bi bil na prihodkovni strani
visok 2,9 milijona evrov, na od-
IZ NAŠIH OBČIN
hodkovni pa nekaj več kot tri
milijone evrov. Občina Mirna
predvideva za prihodnji dve leti
tudi zadolževanje za investicije,
in sicer prihodnje leto v višini
pol milijona evrov in v letu 2014
dvesto tisoč evrov. Občinski
svetniki so predlog odloka o
proračunu poslali v javno obravnavo, naslednjič pa bodo o njem
razpravljali sredi decembra.
Foto: Lapego
37
IZ NAŠIH OBČIN
38
MOJCA čaka nove donatorje
NOVO MESTO - Iz društva Mojca so sporočili, da so še daleč od tega, da bi zbrali potrebnih 97.000 EUR za letošnji Veseli december.
Od 4000 poslanih prošenj donatojem, se jih je odzvalo manj kot 300, ki so podprli to veliko akcijo, pričakujejo pa odločitve o
donatorstvu iz večjih podjetij v naslednjih dneh. Le tako dedek Mraz lahko obljubi, da se naslednje leto še vrne na Dolenjsko, sicer
se bo za vedno poslovil. Si lahko predstavljate, kako bomo to povedali našim otrokom?
V seznamu objavljamo in se zahvaljujemo donatorjem, ki so že prispevali.
DAMJANA BOGATAJ ČERNIGOJ
RUDOLF GORIŠEK
KS BRŠLJIN
ANDREJA MILAVEC s.p.
KRKA, d.d., Novo mesto
TANJA OPEKA
SANEL MEŠIĆ
FOTO ASJA D.O.O.
JASNA SIMČIČ ODV.
ĐURAN MARIJA dr.dent.med.
T-MEDIJA d.o.o.
GLASBENA ŠOLA MARJANA KOZINE
JURE d.o.o. Novo mesto
JEKLOTEHNA ŠPOLJAR d.o.o.
ŠIŠKO STEKLARSTVO d.o.o.
ESPRI d.o.o.
OŠ ŠMIHEL
KATARINA MERVAR s.p.
MARIJA KULOVEC
UROŠ ŠUŠTERŠIČ s.p.
FRANCI ZUPANČIČ s.p.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA
MARJAN ANDERLIČ
FERLEŽ SMILKA, spec.zobna ord.
SINDIKAT NLB podr. Dolenjska
GAZVODA d.o.o.
RAVBAR JANEZ s.p.
TILIA d.o.o.
GEODET, d.o.o., Novo mesto
NANOKINETIK d.o.o.
ISKRA JOŽE
REVIS d.o.o.
FLOPIN d.o.o.
TEKSTOR BOŽENA
VERSI d.o.o.
JOŽE HRIBAR s.p.
TATJANA AHLIN - odvetnica
MIRJAM ROMIH KAŠČEK
PGD OTOČEC ob Krki
LIU S JUNAKI d.o.o.
TEA PETANČIČ s.p.
MIRKO JERKOVIĆ s.p.
Magras MARJETKA GOLOB s.p.
LUDVIK PROSENIK
ERCELES d.o.o.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
CVELBAR ANTON s.p.
DOKSIA d.o.o.
OŠ ŽUŽEMBERK
DOLENSKE LEKARNE p.o.
EVENTUS, Novo mesto, d.o.o.
MARKEM d.o.o.
SONJA KASTELIC s.p.
BOJANA KOŠIR
JOŽE GORENC s.p.
FRANC LUKŠIČ s.p.
ALFA-R d.o.o.
BRAMAC STREŠNI SISTEMI d.o.o.
LOGATEC
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
GRADAC
NOVO MESTO
KOPER
DOMŽALE
NOVO MESTO
NOVO MESTO
STRAŽA
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
STRAŽA
STRAŽA
NOVO MESTO
NOVO MESTO
BUČKA
ŠMAR. TOPLICE
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
DVOR
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
ŠMAR. TOPLICE
NOVO MESTO
NOVO MESTO
OTOČEC
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
ŠENTJERNEJ
ŽUŽEMBERK
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
ŽUŽEMBERK
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
LJUBLJANA
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
NOVO MESTO
ŠKOCJAN
20 €
50 €
100 €
150 €
20.000
50 €
20 €
200 €
100 €
20 €
100 €
100 €
100 €
30 €
100 €
200 €
85 €
20 €
15 €
100 €
25 €
50 €
50 €
50 €
150 €
20 €
50 €
50 €
70 €
200 €
15 €
50 €
50 €
30 €
100 €
30 €
20 €
50 €
50 €
100 €
30 €
100 €
50 €
20 €
100 €
30 €
100 €
60 €
70 €
200 €
200 €
100 €
20 €
4€
100 €
15 €
100 €
100 €
ALEŠ HAJNŠEK
PENZION SREČA d.o.o.
SINDIKAT PODJETJA URSA
KS BUČNA VAS
PGD VAVTA VAS
GOSPODARSKA ZBORNICA Dol. In BK
NASMEH ZOBOZDRAVSTVO d.o.o.
PGD MIRNA PEČ
AVTO VELKAVRH d.o.o.
MOJCA JAMNIK
KS OTOČEC
KS URŠNA SELA
MATEJ ŠPORAR - ODVETNIK
ROLETARSTVO BAYER d.o.o.
SAMEKS Novo mesto d.o.o.
MUHIČ SILVA s.p.
PGD BUČKA
MOJCA KRNC SAJE
GAZVODA PRIMOŽ s.p.
MARIJAN HOČEVAR s.p.
KOVINOPLAST LAHARNAR d.o.o.
PGD HINJE
KUŠLJAN d.o.o.
L-TEK d.o.o.
PGD AJDOVEC
MLADEN BUČIČ
TOM BARTOL d.o.o.
OOZ NOVO MESTO
OŠ CENTER
HORTENSIA ERAJ
PLASTIKA BEVC d.o.o.
JP EDŠ d.o.o.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
KS BIRČNA VAS
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DVOR
KS MESTNE NJIVE
KARLEX d.o.o.
TISKARNA VESEL d.o.o.
KS BRUSNICE
ŠKOF FRANC s.p.
KLAVDIJA BOŽIČ s.p.
BRIKPLASTIKA d.o.o.
TRAC d.o.o.
ANICA JERŠIN s.p.
ENSI d.o.o.
ANDREJA CESAR
ZDENKA LINDIČ DRAGAŠ
ROK VOVKO s.p.
JOŽE REPŠE
Elpris DARKO PRISELAC s.p.
SKT d.o.o.
OKLEŠEN d.o.o.
ROLETARSTVO MEDLE d.o.o.
MIROSLAVA MARAS POGAČAR
DRUŠTVO IDU Novo mesto
KS MALI SLATNIK
ELTAS d.o.o.
NOVO MESTO
ŠMAR. TOPLICE
NOVO MESTO
NOVO MESTO
STRAŽA
NOVO MESTO
NOVO MESTO
MIRNA PEČ
NOVO MESTO
ŠMARCA
OTOČEC
URŠNA SELA
NOVO MESTO
NOVO MESTO
BRUSNICE
NOVO MESTO
BUČKA
NOVO MESTO
OTOČEC
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
HINJE
ŠENTJERNEJ
ŠENTJERNEJ
DVOR
LJUBLJANA
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
NOVO MESTO
LJUBNO OB
SAVINJI
ŠENTJERNEJ
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
NOVO MESTO
DVOR
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
BRUSNICE
NOVO MESTO
NOVO MESTO
MIRNA PEČ
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
NOVO MESTO
MIRNA PEČ
NOVO MESTO
BRUSNICE
NOVO MESTO
NOVO MESTO
STRAŽA
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
ŠENTJERNEJ
30 €
50 €
20 €
100 €
50 €
250 €
50 €
100 €
50 €
5€
50 €
200 €
100 €
50 €
10 €
50 €
100 €
20 €
100 €
55 €
150 €
50 €
30 €
200 €
50 €
10 €
50 €
100 €
100 €
50 €
60 €
150 €
50 €
200 €
30 €
200 €
50 €
100 €
300 €
100 €
20 €
50 €
150 €
30 €
30 €
20 €
20 €
72 €
50 €
50 €
100 €
50 €
260 €
100 €
20 €
150 €
200 €
KODA d.o.o.
STANIŠA JOŽICA
DOLENJSKI LIST d.o.o.
MATJAŽ RECELJ zobozdr.ord
GEOSVET, d.o.o.
ZAPIS PLUS d.o.o.
GUCULOVIČ ALIJANA
SIMONA STRAŠEK
Oriks MIRJANA LALIĆ s.p.
IVAN ŠENICA s.p.
ARCANA d.o.o.
ZORAN LEKO s.p.
KS ŠMIHEL
ROLING d.o.o.
SIGNAL d.o.o.
OŠ PREVOLE
NOVAK, Novo mesto,
AG Novo mesto d.o.o.
PODGORJE d.o.o. Šentjernej
JOŽEFA AUERSPERGER
Denig DENI GUCULOVIĆ s.p.
MARTINČIČ d.o.o.
PRISELAC IVAN s.p.
Elektro PRISELAC JOŽE s.p.
DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM
DULC d.o.o.
BV & S d.o.o. Novo mesto
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOCJAN
DRUŠTVO UPOKOJENCEV STRAŽA
VALIDACIJSKE MERITVE d.o.o.
IVAN ŠTANGELJ
INLES CENTER MOŽE d.o.o.
BERUS d.o.o.
BOŠTJAN BERUS s.p.
RHI d.o.o.
GRABNAR ANI
KOBRA TEAM d.o.o.
JURE NATEK
MARIDA JELOČNIK
JURE MLAKAR s.p.
KS MAJDE ŠILC
JOŽICA KUPLJENIK s.p.
KLUB MAKSA PERCA
KAREL HACE
ZZV Novo mesto
ALEŠ ŽURA s.p.
MIRO GAŠPERŠIČ
ŽARKO POVŠE s.p.
ANTON LUZAR
DRAGICA FERBEŽAR
PGD CEROV LOG
GRUBAR PETER
DEKORPLAST d.o.o.
JELKA d.o.o.
LERO LEŠNJAK d.o.o.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV Šentjernej
Inocena IGOR ŠMAJDEK s.p.
MATEJA KAMBIČ
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
GROSUPLJE
NOVO MESTO
NOVO MESTO
STRAŽA
NOVO MESTO
DVOR
DVOR
BRUSNICE
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
HINJE
NOVO MESTO
NOVO MESTO
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
NOVO MESTO
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
ŠKOCJAN
STOPIČE
ŠKOCJAN
STRAŽA
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
ŠENTJERNEJ
ŠENTJERNEJ
LJUBLJANA
LJUBLJANA
DVOR
NOVO MESTO
OTOČEC
NOVO MESTO
NOVO MESTO
NOVO MESTO
ŠMAR. TOPLICE
NOVO MESTO
NOVO MESTO
BRUSNICE
NOVO MESTO
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
ŠENTJERNEJ
ŠENTJERNEJ
ŠENTJERNEJ
ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO
NOVO MESTO
50 €
20 €
100 €
100 €
200 €
10 €
10 €
20 €
20 €
50 €
50 €
20 €
50 €
100 €
50 €
100 €
100 €
200 €
800 €
20 €
30 €
100 €
50 €
50 €
50 €
50 €
100 €
50 €
20 €
100 €
10 €
50 €
50 €
50 €
20 €
25 €
150 €
50 €
10 €
50 €
200 €
50 €
50 €
25 €
1,000 €
50 €
70 €
100 €
10 €
30 €
40 €
30 €
50 €
60 €
20 €
20 €
30 €
15 €
ne prezrite
2013
Naj bo dobro in zadovoljno
JANUAR
N
P
T
SS
Č
FEBRUAR
P
S
N
P
T
MAJ
N
P
T
S
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
JUNIJ
Č
P
S
N
P
SEPTEMBER
N
S
MAREC
Č
T
S
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
JULIJ
Č
P
N
P
OKTOBER
P
S
APRIL
Č
T
S
N
P
T
S
S
Č
P
S
P
S
P
S
AVGUST
Č
P
S
N
P
NOVEMBER
P
T
Č
T
S
Č
DECEMBER
P
S
N
P
T
S
Č
sporočili ste nam
41
Ustvarjalček
Dragi mladi bralci, v decembru ste verjetno deležni kakšnega darila,
če ste bili med letom dovolj pridni. Če pa se slučajno najde kakšen,
ki je ostal brez darila, naj hitro nariše pravilno pot med Božičkom in
izgubljenimi darili, nam pošlje rešitev, mi pa bomo dvema priskrbeli
zanimivo darilo.
Pošljite nam rešitev na naš naslov
Udarni list, Novi trg 10, 8000 Novo mesto.
Od Emone
do Ljubljane
KOČEVJE - Dijaki 4. letnika Gimnazije Kočevje, ki obiskujemo izbirno skupino zgodovine, in dijaki
maturitetnega tečaja smo se v četrtek, 25. oktobra, odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. V sklopu obveznega dela mature smo se sprehodili po Stari Emoni in si ob predstavitvah vsebin referatov, ki smo jih
pripravili za maturo (vsak na svojo
izbrano temo), ogledali različna
zgodovinska obeležja, ki so zaznamovala Ljubljano vse od rimskih
časov do današnjih dni.
Na ta način smo združili obveznosti,
ki smo jih imeli za maturo, in
2000-letnico rimske Emone, na katero se Ljubljana že pripravlja, praznovala pa jo bo leta 2014. Ob spremstvu
profesoric zgodovine z naše šole Lilijane Trampuž in Lucije Kos Bartol
smo šesturni sprehod začeli ob rimskem zidu in opazili okrogle bele kamne, s katerimi je arhitekt Plečnik
ločil originalni del od dodanega.
Po Emonski cesti smo nato šli do
Trga francoske revolucije, se tam
spraševali, če je Slovenija še vedno
tak evropski prstan, kot jo je videl
Valentin Vodnik. Ob Auerspergovi
palači smo se spomnili velike vloge,
ki jo je ta družina imela za Kočevje,
v palači, kjer je danes mestni muzej,
pa smo se ustavili le pri rimskih
ostankih, posebno zanimiva je rekonstrukcija rimske ceste.
Na Bregu smo se ustavili pri spomeniku ljubljanskega župana Ivana
Hribarja. Ker plošče pisatelju in županu Tavčarju ni več, smo se kar
tam spomnili na edino žensko, ki
smo ji na našem obhodu namenili
pozornost - Franjo Tavčar, darežljivo
gospo županjo in vsestransko aktivno narodno damo. Mimo Židovske
ulice prek Čevljarskega mosta smo
Pod Trančo obudili spomin na sre-
dnjeveško Ljubljano in plemiške
Spanheime, ki so kraljevali na gradu.
Na Mestnem trgu smo opazili, kako
je današnji umetnik srednjeveške
značilnosti vdahnil Krojaški ulici,
občudovali kopijo Robovega vodnjaka, šli mimo skromne spominske plošče Janezu Bleiweisu, nekdaj
zelo čaščenemu »očetu naroda«. Na
ljubljanski Stolnici smo si ogledali
vrata slovenske zgodovine, na njih
prepoznali Gorazda in Hotimirja,
prva karantanska kristjana, pa še
knežji kamen, hrastoveljsko cerkvico, množico agresivnih konjenikov,
pa tudi množico upornih kmetov.
Ob kipu Valentina Vodnika smo se
še enkrat spomnili njegovih pesmi,
ob bližnjem Zmajskem mostu pa
legende o nastanku Ljubljane. Nato
smo se podali še k Trubarjevi hiši.
Na Tromostovju smo posedeli ob
spomeniku Franceta Prešerna in se
seznanili z umetniškim obdobjem
secesijo. Seveda smo se na poti vedno
znova spominjali arhitekta Plečnika
in občudovali njegovo delo. Na Wolfovi ulici smo se spomnili na marčno
revolucijo, ko je bila prvič razvita
slovenska zastava, ki tam še danes
spominja na ta dogodek.
Naša naslednja postaja je bil Kongresni trg, kjer smo si ogledali še en rimski vodnjak, se ob sidru dotaknili
sprememb naše zahodne meje, ob
kipu Emonca pa rimskega pokopališča. V starokrščanskem centru smo
zopet občudovali dosežke rimske civilizacije in se zamislili ob krstilnem
bazenčku. Ob Cankarjevi kocki smo
se spraševali, če lahko njegov citat
povežemo tudi z njegovim stališčem
do jugoslovanskega vprašanja. Ob
kipu Edvarda Kardelja smo se dotaknili naše komunistične preteklosti,
pred parlamentom pa vseh faz osamosvajanja Slovenije. Poklonili smo
Nagrajenci iz
prejšnje številke:
• Kladnik Gregor,
Roje 1, 8233
Mirna
• Tamara Gorišek
Skumavec, Zapuže
3, 8310 Šentjernej
se tudi polihistorju Valvasorju, spomnili smo se egipčanske mumije v
Narodnem muzeju in poiskali rimski
milnik v lapidariju. Ob stebru protesta
smo se spomnili težkega vojnega časa
mesta v žici. Naše popotovanje pa smo
sklenili v parku Tivoli in posedeli pri
kiparski upodobitvi Edvarda Kocbeka.
Na vsaki od teh točk je eden izmed
nas predstavil vsebino svojega referata, ostali pa smo reševali delovne
liste z vprašanji, vezanimi na dane
teme oz. spomenike ob poti.
Na ekskurziji sem resnično užival,
saj smo se na zelo privlačen način
veliko naučili. Bila je nadvse poučna, a tudi izredno zanimiva. V zelo
kratkem času smo podrobno spoznali Staro Emono in si Ljubljano
ogledali na način, na kakršnega je
najbrž ne bomo videli nikoli več.
Izidor Volf, 4. a Gimnazije
Kočevje; Foto: prof. Lilijana
Trampuž
42
iz naših občin
Matjaž Smodiš
v dresu Krke
Udarni list 148 x 85 mm
Občina Šentrupert dobila v last
zemljišča nekdanje vojašnice na
Puščavi
9. november 2012 9:17:03
ŠENTRUPERT - Obrambni minister Aleš Hojs in župan Občine
Šentrupert Rupert Gole sta v petek, 14. decembra podpisala pogodbo o brezplačni odsvojitvi zemljišč celotnega kompleksa nekdanje vojašnice na Puščavi s strani
Ministrstva za obrambo RS na Občino Šentrupert. Na tem območju
želi občina vzpostaviti Lesno predelovalni center Šentrupert.
„Naslednje leto v februarju bo
sprejet občinski prostorski načrt.
Ta zemljišča postajajo s tem tudi
industrijska cona. Trenutno že tečejo priprave za samo projektno
dokumentacijo za pridobivanje
gradbenega dovoljenja za posamezne člene lesno predelovalne veri-
ge“, je o pomenu podpisane pogodbe povedal župan Občine Šentrupert Rupert Gole.
O tem, kaj je botrovalo odločitvi
ministrstva za prenos, pa je
obrambni minister Aleš Hojs povedal: „Odločili smo se za prenose
tistih zemljišč in neperspektivnih
prostorov, ki jih ima ministrstvo za
obrambo v svoji lasti, na tiste lokalne skupnosti, ki s temi nepremičninami oziroma zemljišči izkažejo nek javni interes. In župan te
občine je to izkazal že s svojimi
prejšnjimi projekti in mislim, da je
prav prenos tega dela zemljišča
eden od tistih kamenčkov v mozaiku, ki bo tej občini lahko zagotovil nadaljnji razvoj.“
Mirnska dolina je približno 58-odstotno poraščena z gozdom, letni
lesni prirastek znaša več kot 50 tisoč kubičnih metrov. Iz posekanega lesa želijo v LPC Šentrupert, ki
bo v prvi fazi velika 12 hektarjev,
iztržiti najvišjo dodano vrednost,
zato bi v coni predelali kakovosten
les v polizdelke in kasneje tudi v
končne izdelke, lesni odpad, ki bo
nastajal skozi lesno-predelovalno
verigo, pa bi uporabili za energente. V coni pa bi bil med drugim
prostor za skladiščenje in sušenje
okroglega lesa ter prostor za pokrito
skladišče in sušenje lesnih sekancev
in drv, vizija je tudi vzpostavitev
tehnološkega parka, v katerem
bomo združili znanje in tehnologije
na področju predelave lesa.
V prihodnjem letu naj bi se začele
priprave na gradnjo prve faze LPC
Šentrupert, ki naj bi zaživela leta
2014, predvidoma s štirimi ali petimi členi predelave lesa, kjer bi
bilo lahko zaposlenih okoli 30 ljudi. Območje je sicer osnovno komunalno opremljeno, do njega
vodi tudi industrijski tir, novi Občinski prostorski načrt Občine
Šentrupert pa predvideva tudi razširitev centra na 220 tisoč kvadratnih metrov, kjer bi lahko zaposlitev dobilo okoli 200 ljudi.
V Šentrupertu ocenjujejo, da bo
naložba v prvi fazi stala od 6 do 7
milijonov evrov, od tega bo občina
zagotovila projektno dokumentacijo za vzpostavitev celotne cone,
ostalo pa zasebni investitorji, tudi
s pomočjo nepovratnih sredstev.
Slovenska košarkarska legenda
in eden najboljših slovenskih
košarkarjev
Matjaž Smodiš se je
100
po 12 letih vrnil v domači košarkarski
klub. Novico je na nedav95
ni novinarski konferenci sporočil
75 Brane Kastelic, predsednik
KK Krke in potrdil, da se bo
Smodiš v drugi polovici januarja
priključil prvi ekipi kluba na
25
treningih
in na tekmah. Matjaž
je trenirati že začel.
5
Brane
Kastelec, predsednik KK
Krka:“ Močno sem prepričan, da
0
lahko Matjaž s svojim bogatim košarkarskim znanjem, borbenostjo
in nezvezdniškim obnašanjem, ki
ga krasi, tej ekipi ogromno pomaga pri zastavljenih ciljih. Ti cilji
niso le rezultatski, temveč tudi razvoj mladih, ustvarjanje zanimanja
za kopšarko in podobno. To je le
prvi del najinega dogovora. Po tej
sezoni se bo Matjaž vključil v strokovno-organizacijsko delo na njemu primerni visoki ravni. Verjamem, da bova z Matjažem še dolga
leta uspešno sodelovala. „
Matjaž Smodiš: „Ponudbe, ki mi
jo je dal predsednik kluba, nisem
mogel zavrniti, ker se mi zdi, da je
to edini pravi način, da se vrnem v
domače okolje in svojemu matičnemu klubu dam tisto, kar je on dal
meni na začetku kariere. S tem bom
zaključil na najlepši možen način
svojo športno pot tam, kjer sem jo
tudi začel. Sem presrečen, da je prišlo do tega dogovora, dal bom vse od
sebe, vsi pa se zavedamo, da obstajajo fizični in zdravstveni limiti, kakšna bo vloga na igrišču. Dolgoročno
bomo uspešno sodelovali tako z gospodom Kastelcem kot ostalimi člani
novomeškega kluba, s tem samo poudarjam svojo pripadnost mojemu
mestu, nazorno prikazujem, da sem
lokalpatriot in delam v dobrobit novomeške košarke. Najlepša hvala KK
Krka za dano priložnost.”
44
IZ NAŠIH OBČIN
Nova odkritja na
arheološkem najdišču Otok
OTOK PRI PRIMOSTKU - Ko
so arheologi na zaščitenem območju zaščitenega arheološkega najdišča Otoško polje v Otoku pri Primostku v Beli krajini lani v okviru
predhodne arheološke raziskave
zaradi predvidene gradnje izkopali
sedem testnih jam, jih je presenetila večja količina keramike iz rimskega časa. Našli so tudi bronasto
pisalo in železno bojno kopje, prav
tako iz rimskega časa, ter nekaj odlomkov prazgodovinske lončenine. Letošnja zaščitna izkopavanja,
ki se jih je Center za preventivno
arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod vodstvom arheologinje Katarine
Udovč lotil septembra, so dala izjemne rezultate in prinesla presenetljiva odkritja. Našli so tri rimskodobne peči za žganje keramike
in še tri kurišča ter precejšnjo količino keramike. Ob tem so našli
tudi več predmetov, ki niso neposredno povezani z lončarsko dejav-
nostjo - tri steklene zapestnice, pet
bronastih novcev in sponko.
Še posebno pomembne najdbe so
peči za žganje keramike, kakršnih
iz rimskega časa v tem delu Slovenije še niso našli. Na Ptuju so jih
na primer našli več kot sto, peči z
Otoškega polja pa so pomemben
dokaz lokalne proizvodnje keramike. Gre za dva tipa peči, prva bolje
ohranjena ima rešetko, druga pa
ima oblikovan sistem za kroženje
zraka. Pri prvi peči izstopa robustna, nenavadno oblikovana rešetka s trikotnimi in ne, kot je običajno, z okroglimi odprtinami. Tako
obliko vodja Udovčeva pripisuje
tudi zelo kvalitetni glini, s katero pa
imajo pri izkopavanju kar nekaj težav, saj se lepi na najdbe in jih je zaradi tega težko očistiti. Tudi odkritje
piluma in stilusa sta za to območje
zelo redki najdbi, saj gre za podeželje, tovrstne najdbe pa so običajne
predvsem za urbana naselja.
Vabljeni na ogled stalnih in občasnih razstav!
Vsem obiskovalkam in
obiskovalcem želimo srečno
in ustvarjalno leto 2013!
Dolenjski muzej Novo mesto, Muzejska ulica 7, 8000 Novo mesto
Muzej: 07 373 11 30, Jakčev dom: 07 373 11 31, Kočevski rog Baza 20: 041 315 165, www.dolmuzej.com
IZ NAŠIH OBČIN
45
Dobrodelni bazar
»Iz omare za otroke«
NOVO MESTO- Območno
združenje RK Novo mesto skozi
celo leto zagotavlja različne pomoči za socialno šibke posameznike
in družine. Vse družine, ki prejemajo pomoči, imajo tudi otroke,
katere bo konec leta obdaril dedek
Mraz. Sredstva za obdaritev so zbirali v petek in soboto,
v in pred knjigarno
Goga na dobrodelnem bazarju „Iz omare
za otroke“. Na bazarju
so zbirali prostovoljne
prispevka za rabljene
obleke, dobrote, ki so
jih donirale članice
Društva kmečkih žena
Novo mesto ter ročna
dela članic delavnic na
RK.
Skupaj s knjigarno
Goga so organizirali
dobrodelno dražbo
oblek treh mladih modnih oblikovalk iz
društva Squot. Z orga-
nizacijo dobrodelnega bazarja so
zbrali 993 evrov za novoletno obdaritev otrok. Območno združenje RK bo s podobnimi akcijami
nadaljevalo, saj na tak način oživljajo mestno jedro, ekološko
osveščajo ljudi in jih navdušujejo
za ponovno uporabo oblačil.
Jasna Kranjc s.p.
Kompletna nega za vašega psa
Pika
kopanje
razčesavanje in
odstranjevanje vozlov
striženje ali trimanje
krajšanje krempeljčkov in
nega blazinic
praznjenje paranalnih žlez
nega ušes
Rozi
KOMPLETNA
NEGA ŽE OD 30€
Cofi
Tija
Pred obiskom se
obvezno naročite
na 040 122 004!
Pasji salon Ajša,
Tomšičeva 4, Trebnje
Tel.: 040 122 004
www.pasjisalonajsa.com
Jakob
Ajša
Miki
46
Ime:________________________________
Priimek:_____________________________
Naslov:______________________________
____________________________________
Davčna številka:______________________
GESLO:
Nagrade podarja:
Konvikt Novo mesto
1. nagrada: CD zgoščenka
Odgovore pošljite na dopisnici
do 15. januarja 2013 na naslov:
Udarni list, Novi trg 10, 8000 Novo mesto
Rešitev nagradne križanke št. 89
REKLAMNA AGENCIJA
1. nagrada: Bogomila Jelenc, Florjanska
cesta 20, 8230 Mokronog
2. nagrada: Slava Medved, Šmarješka 55,
8000 Novo mesto
3. nagrada: Neda Štrbenc, Žihovo selo 15,
8222 Otočec
RAZVEDRILO
SMEH
Med obiskom na psihiatrični
kliniki vpraša eden od obiskovalcev direktorja klinike, na osnovi
česa se odločijo, koga bodo sprejeli na zdravljenje.
»Zelo enostavno je,« pravi direktor. »Postavimo ga pred kad
polno vode in mu damo čajno žličko, skodelico in vedro ter naročimo, naj kar
najhitreje izprazni kad.«
»Že razumem, pravi obiskovalec. Tisti, ki
je normalen, začne zajemati
vodo z vedrom...«
»Ne,« pravi direktor. »Tisti, ki je normalen, izvleče zamašek z dna kadi. Želite
sobo z balkonom ali brez???«
Tema šolske naloge: »Če bi bil generalni
direktor.«
Vsi pišejo, le Janezek sedi s prekrižanimi
rokami.
»Na kaj pa ti čakaš?« ga jezno vpraša učiteljica slovenščine.
Janezek odgovori: »Na svojo tajnico!«
LEPOTICA MESECA
Matija Slak
Kdo je Matija Slak
Matija Slak je rojen v Novem mestu, kjer tudi
živi. Je poročen in oče sedemletnega Jerneja in
šestnajstletne Manje, ki si je za svoj poklic prav
tako kot on izbrala glasbo. V Avstriji že tretje
leto študira violino in na glasbenih tekmovanjih, doma in v tujini, uspešno osvaja nagrade.
Kot študent je bil štiri leta zaposlen v Slovenskem narodnem gledališču Maribor v opernem
zboru, septembra 1993 se je zaposlil v Glasbeni
šoli Marjana Kozine Novo mesto, kjer opravlja
delo še danes.
V glasbeni šoli je najprej opravljal delo učitelja
nauka o glasbi in učitelja kitare. Kot učitelj nauka o glasbi je pod njegovim mentorstvom uspešno opravilo sprejemni izpit na srednji glasbeni
šoli veliko učencev. Učenci kitare pa še danes
nastopajo na internih, šolskih in javnih nastopih v domačin in širši okolici. Na šoli je uvedel
računalniški sistem vodenja, evidentiranja in
izposojanja knjig.
16. oktobra 1997 je prevzel funkcijo pomočnika ravnatelja, ki jo je opravljal do 30. decembra
2010.
Leta 2006 je na Fakulteti za upravo v Ljubljani uspešno opravil strokovni izpit iz Zakona o
splošnem upravnem postopku (ZUP) ter se tako
usposobil in pridobil pravico za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravnih zadevah.
Sodeloval je pri pisanju dveh učbenikov priročnikov za učitelje za predšolsko glasbeno vzgojo
in glasbeno pripravnico, ki sta bila potrjena s
strani Strokovnega sveta Republike Slovenije
za vzgojo in izobraževanje in sta uradno priznana učbenika za poučevanje v predšolski
glasbeni vzgoji in glasbeni pripravnici.
Bil je tudi producent pri izdaji dveh glasbenih
pravljic, ki jih je izdala Glasbena šola Marjana
Kozine na dveh zgoščenkah.
Januarja 2011 je nastopil delo vršilca dolžnosti
ravnatelja Glasbene šole Marjana Kozine Novo
mesto, maja 2011 pa je bil izvoljen za ravnatelja Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto,
ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 656 nadarjenih učencev.
UDARNI LIST izhaja mesečno
info@udarni-list.si
Izdajatelj:
Udarni list d.o.o
Novi trg 10
8000 Novo mesto
Uredništvo:
časopis Udarni list
Novi trg 10
8000 Novo mesto
Trženje oglasnega prostora:
031/342 239, 040/731 700
Datum natisa: december 2012
Naklada: 20 000 izvodov
Distribucija: Udarni list
Uredniški odbor:
Majda Luzar, Tanja Brate
Uroš Kocjan
Odgovorni urednik:
Uroš Kocjan
Likovni urednik:
Mojca Papič
Grafična priprava:
Konvikt d.o.o.
Tisk: Set Vevče d.d.
Dopisniki strani
IZ NAŠIH OBČIN:
Majda Luzar, Rudi Vlašič,
Uroš Kocjan, Tanja Brate,
Tanja Fink, Marjan Menger,
Nina Gorjup, Vesna Ostojič,
Smiljan Trobiš
Urejanje športnih vsebin:
ŠD Udarni list
Medij Udarni list, izdajatelja Udarni list d.o.o., s sedežem v Novem mestu,
Novi trg 10, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS,
pod zaporedno številko 760.
25 STOPNIC
47
Majda Luzar
Kaj vas pri delu navdihuje?
Imam srečo, da se poklicno ukvarjam z glasbo,
ki je vsekakor navdihujoča. Vsa moja energija je
usmerjena v glasbeno šolo, zaposlene in učence,
ki jih z veseljem že vrsto let spremljam na
njihovi poti glasbenega in kulturnega razvoja.
Kako poteka vaš običajen delovni dan?
Vstanem ob sedmih, spijem kavo, odpeljem
sina v šolo in se odpravim v službo, v kateri
preživim po navadi kar cel dan.
Katere tri stvari imate vedno pri sebi?
Denarnico, mobitel in veselje do dela.
Česa ne bi mogli pogrešati v vašem
delovnem okolju?
V mojem delovnem okolju bi zelo pogrešal
ljudi s pozitivno energijo.
Kaj bi spremenili v današnji družbi?
Če bi se dalo, bi spremenil današnji pogled na
svet, ki je pretirano usmerjen v potrošništvo
in kopičenje materialnih dobrin. Čas, v
katerem živimo, nas neprestano preganja, zato
ne znamo več uživati v lepih in preprostih
stvareh. Od politikov si želim več sočutja in
razumevanja do ljudi ter manj korupcije in
boja za oblast in denar.
Če bi imeli možnost, kateri dogodek bi
izbrisali iz vašega spomina?
Nobenega. Življenje je sestavljeno iz lepih in
manj lepih dogodkov. Jemljem ga takšnega,
kot je. Lepi trenutki nas razveseljujejo in
osrečujejo, slabi pa nas opozarjajo na naše
napake in nas utrjujejo. Če smo pametni, se iz
njih lahko marsikaj naučimo.
Kateri dogodek v vaši karieri se vam je
najbolj vtisnil v spomin?
Na začetku moje delovne kariere sem bil
zaposlen v mariborski operi, vsaka predstava je
bila zame nepozabno doživetje.
Na kateri dosežek v vašem življenju ste
najbolj ponosni?
Jih je kar nekaj, izpostavil pa bi pridobitev
diplome na fakulteti in izvolitev za ravnatelja
glasbene šole.
Kateri kraji so vam pri srcu in kam se radi
vračate?
Rad potujem po evropskih mestih, vedno pa
se rad vračam domov.
Kaj počnete in s čim se ukvarjate v prostem
času?
Najbolj uživam, ko ob vikendih igram z
ansamblom, s katerim z glasbo razveseljujemo
stare in mlade.
Kako prepoznate sposobnega človeka?
Vsekakor po dejanjih in pozitivni energiji.
Najljubša jed in kdo jo zna najbolje pripraviti?
Štrudelj, ki ga pripravi moja žena.
Ob poslušanju katere glasbe se najbolj
sprostite?
Zelo rad poslušam vse zvrsti glasbe od klasične
glasbe, pop, rock do narodnozabavne, odvisno
od razpoloženja.
Kateri letni čas imate najraje?
Vsak letni čas ima svoj čar, če pa že izbiram,
potem vsekakor pomlad.
Katero je bilo najlepše darilo, ki ste ga prejeli?
Rojstvo hčerke in sina.
Kaj vas v življenju preseneti?
Ko me sredi dneva v hitrosti in naglici časa, v
katerem živimo, pokliče prijatelj in me vpraša,
če imam čas za kavo. Vedno si ga vzamem.
Kaj vam lahko pokvari dan?
Človek, ki obrekuje in govori laži.
Vaša največja razvada je...?
Gledanje televizije.
Kje v domačem kraju se najbolj sprostite?
V mojem domačem kraju se zelo dobro
počutim, najbolj pa se sprostim doma na terasi.
Katera so vaša življenjska načela?
Vedno pomagaj, ne pozabi na družino in
prijatelje, bodi pošten in ne kritiziraj.
Kje se vidite čez 10 let?
Doma v Novem mestu in v glasbeni šoli, kjer
zelo rad delam s sodelavci ter pridnimi in
nadarjenimi učenci.
Kaj vas prizadene?
Laž, neiskrenost in zahrbtni ljudje.
Kako se glasi vaš moto?
Delaj pošteno in kar te resnično veseli, uživaj
življenje, ki ti je dano.
Katero od človeških vrednot najbolj cenite?
Poštenost in iskrenost.
Z enim stavkom opišite, kdo je Matija Slak?
Človek, ki živi za glasbo in uživa v lepih stvareh.
48
ZADNJA
Franci Kek
“Tu takú je…”
Različni so pogledi na demonstracije. Eno je
gotovo – ljudem je prekipelo. Res težke socialne
razmere, v katerih so se znašli mnogi, in obenem
dnevne informacije o novih in novih nepravilnostih različnih elit (na prvem mestu politične).
Del gnusob, ki so pripisane določenim akterjem, je sicer politično motiviranih in so izmišljene ali le delno resnične ter obenem služijo medijem za dvigovanje rejtingov s pomočjo ekscesnih, na repu prinesenih »ekskluzivnih« novic.
Ampak, dejstvo ostaja – na račun napačnih potez odločilnih v politiki in tudi v gospodarstvu
ter tega, da je nekaj možno le za ene, za druge pa
ne, smo priča umirajoči socialni državi.
Vendar, ali je dovolj, da se vse zamenja? Prva faza
demonstracij, ko je situacija »čista« in je glavno
sporočilo, da tako ne gre več, prehaja v drugi
del, ko je potrebno ugotoviti, kako naprej. Tu
pride do velike preizkušnje zrelosti. Prišlo bo do
boja za interpretacijo, do poskusov »primernega« kanaliziranja zahtev, do manipulacij.
Ko je Uroš Lubej prebral tekst, ki ga je skupaj
sestavilo nekaj skupin in posameznikov, so se
takoj oglasili razni: »Kdo je on? On že ne bo nas
predstavljal.« Pojavile so se neresnične zgodbice
– da je bil že v vseh strankah, da dejansko predstavlja SDS, da ga je podtaknila levica ipd. Prišlo
bo do različnih teorij zarote – od one, da si je
proteste zaradi volitev privoščil dr. Danilo Türk,
do moje, ki gre takole: »Načrt je bil, da se izgrednikom pri nasilju pridruži večji del sicer mirnih demonstrantov. To bi bilo mogoče, saj smo
na študentskih demonstracijah tak scenarij že
videli. Eskalacijo izgredov se tempira na čas pred
sedmo uro, da v direktnem vklopu v večerna
poročila ob sedmih ljudje vidijo nasilne demonstracije. Zatem tujina razglasi Slovenijo za nevarno (kar se je delno tudi zgodilo) in predsednik vlade obsodi Türka za nasilne izgrede (to je
storil preko twitterja). Vendar se zadeva ni iztekla povsem po načrtih. Namreč, mirni protestniki niso podprli huliganov, pač pa pametno
ugotovili, da so njihovi zavezniki policisti ter
izgrednike izžvižgali. To je bil odločilen moment
prve faze demonstracij.«
No, in ker sem »gotov« tudi sam (poslanec 2008
– 2011), ljudsko sodišče naprošam, da pri sodbi
»vsi so krivi«, upošteva olajševalno okoliščino,
da sem po šestih neuspelih poskusih (od leta
1991 dalje) uspel zagotoviti sprejetje zakona o
nezdružljivosti županske in poslanske funkcije.
Mogoče kdo kmalu iznajde boljši sistem od demokracije. Za enkrat ga še ni. Je pa res, da so
pomembne nianse, velike in male. Vsekakor pa
ne vse-enost. To, da ljudem ni vseeno, je že dober začetek.
P.s.: Napisano 12.12.12, sprotni odzivi in takojšnje objave na: twitter.com @FranciKek
Prispevek izraža mnenje avtorja in ne
predstavlja nujno stališča uredništva.
Sreče ne spoznaš z glavo,
ampak s srcem.
(slovenski pregovor)
Vse lepo v letu 2013!
www.krka.si
895-A-2012_NY_UdarniList_Ad-128x97_SI.indd 1
12/11/2012 2:29:31 PM
Dežurna služba Zdravstvenega doma Novo mesto
NOVO MESTO - Zaradi adaptacije Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in
izgradnje skupnega Urgentnega centra v prostorih Splošne bolnišnice Novo mesto se dežurna ambulanta Zdravstvenega doma Novo mesto preseli v prostore oddelka Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Novo mesto z dnem 20.12.2012 do izgradnje novega Urgentnega centra.
Dežurna služba Zdravstvenega doma Novo mesto bo tako kot do sedaj organizirana ob delovnikih od 20. do 7. ure zjutraj prihodnjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa bo
dežurna služba organizirana 24 ur, od 7. ure zjutraj do 7. ure zjutraj prihodnjega dne.
Prvi decembrski mož
NOVO MESTO - Miklavž, prvi od treh decembrskih mož, je otroke na Glavnem trgu pozdravil v sredo, 5. decembra. Skupaj z novomeškim županom Alojzijem Muhičem sta otroke
pozdravila z balkona na mestni hiši in prižgala praznične luči. Miklavž s spremstvom se je nato
sprehodil med množico otrok in jih obdaril. Foto: Majda Luzar

Ul 90/91 - Udarni list

Transcription

Similar documents

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV ŠENTJERNEJ

1.Vabilo na trening letnik 2002

Občino občanom“ - Skupaj za prihODNOSt

Vabim Vas na redni letni občni zbor Društva vinogradnikov

prenesi - Udarni list

Dana d.d., Glavna cesta 34, 8233 Mirna Poslanstvo družbe Dana je

Odbor za pomoč prizadetim v poplavah v občini Šentjernej in

Zapisnik

Ul 86 - Udarni list

Ul 102/103 - Udarni list

Magdalena Antončič - Skupaj za prihODNOSt

Zloženka poti-sprednja stran - Naravna in kulturna dediščina

VLOGA ZA VPIS OTROKA V

ppt - DOBA Fakulteta

Trajnostni razvoj občine Trebnje (seminarska naloga)

vloga za uveljavitev rezervacije zaradi bolezni

ETIČNI KODEKS RENAulT

2014/15 - Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert

Katalog Mégane Grandtour

Ul 97 - Udarni list

Pridi med dolenjske griče. Da spočiješ dušo

074-075 PRIMERJAVA RENAULT TWINGO-NISSAN