Spomini - Dom počitka Mengeš

Spomini
Glasilo Doma počitka Mengeš in Doma starejših občanov v Trzinu
DECEMBER 2012
Informativna stran
DOM POČITKA MENGEŠ
Glavni trg 13, 1234 Mengeš
Tel.: 01 723 72 28, faks: 01 723 73 47
e-naslov: zavod@dom-pocitka-menges.si
2
Direktorica
Irena Gričar, univ. dipl. organizatorka
01 723 72 11
Namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe
Stanka Štrus, dipl. med. sestra
01 723 09 77
Pomočnica direktorice za poslovno-finančno področje
Ana Lebar, dipl. ekonomistka
01 723 02 65
Socialna delavka
Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka
01 729 11 63
Vodja zdravstveno negovalne službe
Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra
01 723 72 28
Diplomirana medicinska sestra
Cirila Celestina, dipl. med. sestra
01 723 72 28
Strokovna sodelavka za upravno-pravne zadeve
Mojca Golob, višja upravna delavka
01 723 73 39
Vodja tehnične službe
France Bevk
01 723 02 60
Vodja prehrane
Stane Groznik
01 723 09 47
Koordinatorica za pomoč na domu
Vesna Seretin
051 327 317
Recepcija
01 723 72 28
Informativna stran
Zdravniki
Splošna zdravnica: Gordana Ščepanović, dr. med.
Specialistka fiziatrinja: mag. Radmila Lućić Vučurević, dr. med. spec.
Specialist psihiater: prim. dr. Franc Štrus
01 723 72 28
Fizioterapevtki
Helena Germavc, dipl. fizioterapevtka
Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka
01 723 72 28
Delovni terapevtki
Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka
Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka
01 723 72 28
ENOTA DOMA POČITKA MENGEŠ V TRZINU
DOM STAREJŠIH OBČANOV V TRZINU
Ljubljanska 10/a, 1236 Trzin
Odgovorna sestra enote
Nada Petrič
01 560 94 01
Socialna delavka
Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka
01 560 94 02
Zdravnik
01 560 94 03
Ambulanta
01 560 94 04
Recepcija
01 560 94 44
Glasilo izdaja: Dom počitka Mengeš
Urednica: Andreja Gogala
Odgovorna urednica: Irena Gričar
Fotografije: Andreja Gogala, Aleša Lenarčič, Katarina Pezdirc, Barbara Vesel
Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.
Naklada: 1200 izvodov
Mengeš, decembra 2012
3
Vsebina
Uvodna misel ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 5
E-Qalin v Domu počitka Mengeš������������������������������������������������������������������������������������������� 6
Obiskali smo Slamnikarski muzej����������������������������������������������������������������������������������������� 8
Paliativna oskrba starostnika ������������������������������������������������������������������������������������������������� 9
Nagradno vprašanje �������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 10
Presenečenje ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 11
Strela ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 11
Prostovoljsko delo ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 12
Preljuba vas domača�������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 13
Otvoritev prenovljenega Doma počitka Mengeš �������������������������������������������������������� 14
Demenca – ko preteklost postane sedanjost���������������������������������������������������������������� 15
Leonora �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 17
Pralnica���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 18
Skupaj smo prepevali ������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 19
Bioptron ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 20
Prireditve in izleti v Domu počitka Mengeš������������������������������������������������������������������� 21
Praznovanja rojstnih dni v Domu počitka Mengeš ����������������������������������������������������� 27
Tukaj mi je tako lepo�������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 28
Sto let Cecilije Grzeti����������������������������������������������������������������������������������������������������������� 29
Smehljaj ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 30
Center aktivnosti Trzin����������������������������������������������������������������������������������������������������������� 31
Sprejeli so me v svojo oskrbo ��������������������������������������������������������������������������������������������� 32
Prireditve in izleti v Domu starejših občanov v Trzinu������������������������������������������������ 33
Praznovanja rojstnih dni v Domu starejših občanov v Trzinu���������������������������������� 39
4
Uvodna misel
Spoštovani,
tako, pa smo na cilju. Dom smo preoblekli v celoti,
znotraj in zunaj. Ne le to, ob dokončanju zunanje ureditve
je zasijal in kar naenkrat je tudi zunanjih površin dovolj
za varno druženje in sprehode ob lepem vremenu.
V domu, ki po zunanjosti spominja na hotel v enem
od gorenjskih turističnih krajev (kot je to povedal na
otvoritvi župan občine Mengeš), so zaposleni visoko
usposobljeni delavci, ki zmorejo izvajati najzahtevnejša
dela in dosegajo prepoznavne rezultate.
V skladu z našim planom dela smo že zaorali pot k uvajanju novih programov dela in
tako prispevali k dodatnemu dviganju kakovosti našega dela in izboljšanju počutja
stanovalcev.
Odgovorni v nadaljevanju pišejo o tem, kaj je E-Qalin, kaj je paliativna oskrba, kako
izpopolnjujemo delo na dementnem oddelku in kako poglobljeno pristopamo
k izvajanju prostovoljnega dela.
Ponosni smo tudi na Center aktivnosti v Trzinu, ki je med občani v Trzinu že dobro
poznan, naš dom pa tudi po tem še dodatno prepoznaven.
Ob koncu je treba poudariti, kako v finančni službi namenjajo posebno pozornost
cenovni politiki zavoda, spremljajo in analizirajo finančna gibanja in tako vplivajo na
tekoče poslovanje in ugodnejše vrednotenje storitev.
Zahvaljujem se vsem stanovalcem in sodelavcem doma za razumevanje in dobro
sodelovanje.
Ob tej priložnosti vam želim še veliko osebne sreče in dobrega poslovnega
sodelovanja tudi v prihodnje.
Irena Gričar,
univ. dipl. org., direktorica
5
E-Qalin v Domu pocitka Mengeš
E-Qalin je vseevropski model za obvladovanje kakovosti v domovih za starejše
ljudi, v negovalnih domovih, centrih za
socialno delo in varstveno-delovnih centrih. Zasnovan je na temeljnih načelih
človekovih pravic. Je strpen do verskih
usmeritev, omogoča humano življenje in
delo in je naravnan na razvoj in doseganje
kakovosti oz. poslovne odličnosti.
Naravnan je na strukture, procese in rezultate zavoda, na podlagi katerih se bo
v prihodnosti merila kakovost vsakega
doma. Kakovost vseh treh preverjamo uspešno in smiselno, kaj je treba spremes pomočjo samoocenjevanja. Model je niti za uspešen razvoj organizacije in kdaj.
namenjen dostojnemu in spoštljivemu
V okviru uvajanja modela je treba
druženju, staranju, delu in umiranju.
izobraževati vodstvo in delavce ustanoPrihajajo generacije z večjimi pričako- ve. S pomočjo E-Qalina delavci dobijo
vanji po kakovostni oskrbi, zdravstveni vpogled v delovanje doma in dodatno
negi, varstvu in medicinski terapiji. Do- možnost skupnih pogovorov in vplivanja
movi se srečujemo z vse večjimi zahte- na potrebne spremembe.
vami, kar narekuje izboljšanje in ocenjevanje kakovosti opravljenih storitev. V ocenjevalnih skupinah sodelujejo vse
Povečuje se delež starejšega prebival- službe, pri čemer lahko vsak s svojimi postva in upad mlajšega delovno aktivne- gledi, stališči in mnenji vpliva na sistem
ga prebivalstva, kar povzroča razliko v uvajanja novosti oz. na spreminjanje
možnosti financiranja zdravstvenega in doma in izboljšanje kakovosti procesov v
socialnega varstva (pokojninski sistem, dobro vseh.
sistem za nego in oskrbo – bolnišnice ter
negovalne bolnišnice). Ob vse bolj skopih Zaposleni imajo skupaj s stanovalci in
javnih finančnih sredstvih se bo povečal svojci možnost dajati predloge in pripomnadzor nad porabo in dokazovanjem be, kako lahko izboljšamo te procese.
učinkovitosti.
Uspeh je odvisen predvsem od pripravljeE-Qalin je pomemben, ker kaže pot v nosti delavcev za sodelovanje. Uspeh, ki
smeri razvoja organizacije, kako daleč je sledi, je tudi del osebnega uspeha zapodom, na katerih področjih je treba ukre- slenih v domu. Sedaj se redno sestajajo
pati in kaj izboljšati. Naravnan je na sta- moderatorji s svojimi ocenjevalnimi skunovalce, delavce, vodstvo, okolje in učečo pinami, skupina za vodstvo in osrednja
se organizacijo. E-Qalin pokaže, kaj je skupina.
6
Naši udeleženci so sodelovali v manjših
skupinah. Tekmovali so med seboj in
premagovali poligon načrtno izbranih
timskih izzivov. Premagale so jih vse
sodelujoče ekipe, saj so bili usmerjeni v končni cilj in bili komunikacijsko
zelo dovršeni. Med seboj so tekmovali v
To je moderen tip motivacijskih timskih usklajenosti, inovativnosti, sposobnosti
programov. Namenjen je aktivni pope- strateškega razmišljanja in ciljni usmerjestritvi ali nadgradnji zunanjih zabavnih nosti. Zmagala je najboljša ekipa, Sončki.
dogodkov, na katerih udeleženci dokaZabavnemu dogodku smo dodali
zujejo svoj timski potencial.
atraktivno timsko noto, ki nas je povezovala in pripomogla k boljšim odnosom
med zaposlenimi.
Z E-Qalinom smo uradno začeli 13.
septembra 2012 na skupni prireditvi v
Športnem parku Topole, kjer smo z zunanjimi izvajalci izpeljali Timodrom –
tekmovanje v zabavnih, atraktivnih in
dinamičnih timskih aktivnostih.
Stanka Štrus, dipl. medicinska sestra,
namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe
7
Obiskali smo Slamnikarski muzej
Pisatelj Janko Kersnik, ki je bil rojen na
Brdu pri Lukovici, je v enem od svojih
del takole opisal začetek slamnikarstva v
Domžalah.
Ta obrt se je potem širila po vsem
domžalskem območju. Po hribovskih vaseh Moravške doline in Črnega grabna
so ljudje ob zimskih večerih pletli slamnate kite, s katerimi se je dalo kar nekaj
zaslužiti. Slama za kite je morala biti
pšenična, lepo pripravljena za pletenje.
Od obdelave slame je bila odvisna kakovost kit. Klobuke so izdelovali posamezniki, kasneje so se njihove delavnice
razvile v večje obrate – tovarne. Lastniki
teh tovarn so bili večinoma Tirolci.
V vas je prišel neznanec in prosil
prenočišče. Na priprošnjo sinka mu je
gospodar dovolil, da lahko prenoči v hlevu. Preden je zjutraj odšel, je v zahvalo
naučil sinka plesti kito iz slame. Ves dan
sta berač in otrok pletla, zvečer je bila
kita že tako dolga, da je berač iz nje sešil
slamnik. Pokrivalo je bilo tako všečno, da
so se tudi drugi vaščani lotili pletenja kit Časi niso vedno naklonjeni slamnikarin izdelave slamnikov.
stvu, bili so vzponi in padci. Močno je ta
dejavnost porasla po prvi svetovni vojni.
Z razvojem tovarn in širjenjem delavnic
so rasle tudi Domžale. Širil pa se je tudi
sloves slamnika. Nosili so ga moški in
ženske ob različnih prilikah – za vsakdanjo in nedeljsko rabo. V današnjem času
je to imenitno pokrivalo izginilo iz
vsakdanje kulture oblačenja. Izpodrinile so ga sodobne oblike in modernejši
materiali.
So pa v Domžalah ljudje, ki se zanimajo
za to našo dejavnost. Zbrali so mnogo
starega orodja, strojev za šivanje in modelov za klobuke, ki si jih lahko ogledamo
v novoodprtem Slamnikarskem muzeju.
Razstava je zelo bogata in lepo urejena.
Upam, da smo vsi dobili dober vpogled v
čase, ko so bili ljudje zadovoljni s še tako
skromnim zaslužkom. Današnji človek bi
rekel: »Saj se ne splača.«
Magdalena Lipovšek, stanovalka
8
Paliativna oskrba starostnika
Za kaj živimo, če ne za to, da drug drugemu lajšamo življenje?
George Eliot
Paliativna oskrba oz. medicina je sestavni del medicine, ki je bil v preteklosti zanemarjen, sedaj pa zopet pridobiva pomen in svoj položaj. Življenjska
doba prebivalcev se daljša, vse več
je starostnikov s kroničnimi obolenji,
znano je tudi dejstvo, da umiranje ni
hiter proces, kot je bilo včasih.
Kaj pravzaprav je paliativna medicina?
Paliativna medicina oz. oskrba je namenjena neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem. Pomeni celostno oskrbo
ne le telesnih simptomov, kot so huda
bolečina, slabost, oteženo dihanje,
utrujenost idr., temveč tudi oskrbo
psihosocialnih in duhovnih vidikov
za doseganje čim bolj kakovostnega
Urška Lunder, dr. med. spec.
življenja vse do smrti. Pomembno je,
da bolniku ohranjamo njegove vrednote in spoštujemo njegove potrebe, da
mu omogočimo dostojanstveno umiranje. Pri tem sta izredno pomembna
občutljivo komuniciranje in informiranje
na način, ki je bolniku najbolj primeren.
(Povzeto pa zapisu dr. Urške Lunder)
9
Septembra smo v Domu počitka Mengeš
organizirali delavnico za vse zaposlene o paliativni oskrbi. 19. 9. 2012 pa je
dr. Urška Lunder predavala tudi za naše
stanovalce in njihove svojce o paliativni
oskrbi ob koncu življenja.
Vsi delavci se vse bolj zavedamo, da
našim stanovalcem, pa tudi njihovim
svojcem, veliko pomenita pogovor in prijazna, topla beseda. Stanovalci so veseli,
če v proces njihove obravnave vključimo
tudi njihove bližnje. Ko stanovalec ne
more več odločati o zdravljenju, je svojec
tisti, ki odloča zanj, je njegov zastopnik.
Pomembno pri tem je, da se, ko je stanovalec še dovolj pri močeh, pogovorimo
z njim in s svojci o poteku zdravljenja in
kakšno obravnavo bi si želel ob koncu
življenja. Svojec mora vedeti, kaj si želi
njihov bližnji, kako si želi, da ga zdravimo, ko ne bi mogel sam odločati o sebi
(ali mu ob nezmožnosti hranjenja želi
vstaviti nazogastrično sondo, ali želi,
da za vsako ceno ohranjamo njegovo
življenje z infuzijami, s terapijo, pregledi
pri specialistih itn.).
Vizija Doma počitka Mengeš je, da v proces dela vpeljemo paliativno oskrbo.
Potrebno bo sodelovanje zdravstvenonegovalnega tima in zdravnika, pa tudi
svojcev, ki igrajo pomembno vlogo pri
paliativni oskrbi. Načrtujemo, da bomo
opremili sobo, v katero bi na željo svojcev
namestili umirajočega, da bi svojci lahko
bili zadnje trenutke ob njem. Ob izteku
življenja bi svojcem tako omogočili, da bi
bedeli ob pokojniku.
Mateja Lipovšek, vodja zdravstveno negovalne službe
Cirila Celestina, dipl. medicinska sestra
Nagradno vprašanje
Kako imenujemo pokrivalo, izdelano iz kit pšenične slame?
ODGOVOR:
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
Kupon s pravilnim odgovorom in svojimi podatki izrežite in ga oddajte v recepciji
doma do 15. januarja 2013. Žrebanje bo javno in bo potekalo v Domu počitka
Mengeš januarja 2013. Čakajo vas lepe nagrade.
10
Presenecenje
nu. »Pa bi lahko prišla v avlo na kavo?«
»Ja, seveda.« Postala sem vznemirjena.
Ko sem prispela z dvigalom v pritličje,
sem že od daleč zagledala skupino ljudi.
Vsi so imeli oblečene enake zelene majice. Stopim malo bliže in glej ga, zlomka, saj to so moji otroci, vnuki, nečaki
Po kosilu zazvoni telefon: »Halo, mama, in nečakinje s svojimi najdražjimi. Bili
kje si?« »Ja, tukaj, v mojem kraljestvu v so najlepše presenečenje za moj rojstni
sobi 46.« »Aha, lepo,« pravi sin po telefo- dan.
Lepo, sončno, poletno nedeljsko jutro
10. junija 2012 v Domu počitka Mengeš.
Moj sedemdeseti rojstni dan. Po dobrem
zajtrku grem čez cesto v kapelo k maši.
Nato sva z možem Lojzetom poslušala
radio in ob kavici gledala televizijo.
Rezi Turk, stanovalka
Strela
Kdo ve, od kod pride strela in se razpoči,
kdo ve, zakaj se dež pridruži toči;
ne moremo pridelkov zavarovati,
zato letos ne bomo bogati.
Strela poči, nas preseneti,
pozimi manj in več poleti,
naravne sile so človeka že ugonobile,
skrijmo se, saj nas čuvajo dobre vile.
Kmet na polje gre orat,
sliši grmenje, pospeši korak,
žival se tudi strele boji,
oh, saj le redkokdaj prihrumi.
Biblijski bog groma je Perun,
brez najave se prikaže kot tajkun.
Ne da nam spati, vznemirja nas,
slišimo ga pa le kratek čas.
Jožefa Juršič, stanovalka
11
Prostovoljsko delo
Glavna naloga Doma počitka Mengeš je
skrb za stanovalce in zajema zagotavljanje
njihovih materialnih potreb. Ker je človek
družbeno bitje, poleg osnovne oskrbe
potrebuje tudi druženje, pogovor, želi si
razvijati različne zanj zanimive dejavnosti. Zadovoljevanje omenjenih potreb
stanovalcem zvišuje kakovost življenja in
bivanja v domu.
Prav na tem področju dela s stanovalci
lahko veliko pripomorejo prostovoljci. V
domu obiskujejo posamezne stanovalce
ali skupine stanovalcev, se z njimi družijo
in izvajajo različne aktivnosti. Svežina
»zunanjega sveta«, ki jo prinašajo prostovoljci, ugodno vpliva na stanovalce, s katerimi se družijo, zmanjšuje monotonost
domskega bivanja, vnaša vitalnost in je
izjemnega pomena za dobro počutje stanovalcev.
kakršnih koli neposrednih ali posrednih
materialnih koristih zase.
Decembra 2011 je bil potrjen prostovoljski program, na podlagi katerega se
prostovoljci organizirano in načrtovano
vključujejo v življenje v Domu počitka
Mengeš in v njegovi enoti v Trzinu. Prostovoljci obiskujejo in sodelujejo samo s
tistimi stanovalci, ki izrazijo željo po tovrstnem sodelovanju. Program obsega
različne dejavnosti: druženje, spremljanje,
pogovor, branje, igranje iger, vodenje skupin starih ljudi za samopomoč idr. Vsak
prostovoljec za izvajanje prostovoljskega
dela v domu predhodno sklene pisni dogovor o izvajanju prostovoljskega dela, v
katerem so določene medsebojne pravice in obveznosti ter morebitne druge posebnosti, ki so potrebne za izvajanje prostovoljskega dela.
Seveda »biti prostovoljec« pomeni, da Leta 2012 je v Domu počitka Mengeš
opravljaš prostovoljsko delo po svoji in v enoti v Trzinu opravljalo prostosvobodni volji ter brez pričakovanj po voljsko delo enajst ljudi, pet prostovoljk
12
(Marija Flerin, Marija Jereb, Majda Sadar,
Jožica Trstenjak in Sonja Kovač) je vodilo
tako imenovane skupine starih ljudi za
samopomoč, drugi prostovoljci (Francka Orel, Cirila Dermastja, Polona Leskovec, Marija Vrbanič, Tatjana Jarc in Janez
Nemec) pa so obiskovali stanovalce individualno ali so se družili s skupinami
stanovalcev pri posameznih interesnih
dejavnostih. Prostovoljci so se leta 2012
družili s 105 stanovalci.
Raziskave kažejo, da prostovoljsko delo
ne koristi samo osebam, ki prejemajo
pomoč, temveč pozitivno deluje tudi na
osebnostno rast prostovoljcev. Ti si pridobivajo nove izkušnje in znanje, izjemno
pomemben pa je ne nazadnje občutek,
da so storili nekaj koristnega za sočloveka
v stiski.
Vabimo vas, da se nam pridružite.
Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka
Preljuba vas domaca
Vasica draga moja, preljubi rojstni kraj,
kjer mama in ata moja živela sta nekdaj.
Zdaj hišica je prazna, samuje v vrtu tam,
nekoč bila je polna, življenje sreče hram.
Le kje so tisti časi, ki nekdaj so bili,
in dragi starši naši, k‘ smo skup‘ prepevali.
Kako hitro bo minilo to zemeljsko romanje,
se kmalu spremenilo v nebeško bivanje.
O, zbogom, dragi bratec in drage sestrice,
Bog vedi, al‘ ob letu vidimo se še.
Ves svet mi je tujina, nebesa so moj dom.
Frančiška Grabrijan, stanovalka
13
Otvoritev prenovljenega Doma pocitka Mengeš
gospod Janez Dolinar, je gospa direktorica opisala vsa obnovitvena dela, ki smo
jih opravili. Ob tej priliki je izšla tudi posebna brošura. Naš dom so pohvalili tudi
župan občine Mengeš gospod Franc
Jerič in predstavnica ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve.
Gospa direktorica Irena Gričar se je
odločila, da bo ob zaključku vseh obnovitvenih del in zunanji ureditvi doma
pripravila posebno slovesnost, na kateri
bomo lahko tudi drugim pokazali našo
čudovito prenovljeno zunanjo in notranjo podobo. Na svečanosti, ki jo je vodil
Kulturni program so obogatile pevke domskega pevskega zbora, Tomaž
Plahutnik, ki je na citrah spremljal baritonista Marka Kobala, ter Matej Lipovšek
s harmoniko. Gospod župnik Janez Avsenik je blagoslovil naš prenovljeni dom.
Popoldne so nas stanovalce pogostili v
jedilnici in avli doma. Za dobro vzdušje
je poskrbel Matej Lipovšek, ki nam je
zaigral na harmoniko. Zelo nam je prijal
tudi sladoled.
Kati Ribič, stanovalka
14
Demenca – ko preteklost postane sedanjost
Demenca je ob koncu nekega življenjskega obdobja boriti se v sedanjosti s preteklostjo, opraviti, kar ni bilo
opravljeno prej, izjokati, kar ni bilo izjokano prej, izgovoriti, kar ni bilo izgovorjeno prej. S temi besedami najlažje
opišemo doživljanje osebe z demenco.
V letošnjem letu smo na oddelkih A1 in
A2 začeli intenzivno izvajati program
za osebe z demenco. Pozitiven odziv
naših stanovalcev in njihovih svojcev
nam potrjuje, da smo na pravi poti. Stanovalce obeh oddelkov vključujemo v
vse aktivnosti, ki se odvijajo v domu, in
jih spremljamo na prireditve. Delavnice in aktivnosti na obeh oddelkih prilagajamo zmožnostim in počutju naših
stanovalcev.
prim. Franc Štrus,
dr. med., nevropsihiater
ze. Nismo zanemarili dejavnosti, ki so v
preteklosti spremljale naš vsakdan, zato
smo pomagali pri zlaganju perila, pomivanju posode, kuhanju kave, pripravi
zajtrka ipd. Poletje smo preživeli na terasi, kjer smo se razgibali in se večkrat ohladili s sladoledom. Z nekaterimi stanovalci smo se odpravili do bližnje trgovine ter
na sprehod v okolico doma. Večkrat smo
ob kavi posedeli na klopeh pred domom
in občudovali lepo urejeni vrt, zasajen
z najrazličnejšimi cvetlicami, ki je naša
letošnja pridobitev.
Čas smo si krajšali z igranjem na
inštrumente in prepevanjem pesmi. Zelo
je zaživela delavnica z gospodinjskimi
aktivnostmi. Uživali smo ob pripravi sladic, kuhanju kompota, peki jabolčnega
zavitka in pečenju piškotov, še bolj pa
smo se razveselili, ko smo pripravljene dobrote tudi snedli. Ročne spretnosti smo pokazali na delavnicah z glino.
Obiskal nas je terapevtski kuža, ki je lju- Osebe z demenco spremljajo sence
biteljem živali pričaral nasmeh na obra- iz preteklosti. Posebej se trudimo kar
najbolje spoznati vsakega stanovalca in
se mu približati; pri tem so nam v pomoč
njihove biografije, pa tudi svojci, saj osebe z demenco največkrat ne znajo izraziti svojih navad, želja, potreb.
Vračajo se v svojo mladost, sprašujejo po
očetu in mami, odpravljajo se v službo,
težijo jih nerešena vprašanja iz preteklosti ipd. Težko je razumeti, da ne pre15
poznajo obrazov svojih najbližjih, svojih
otrok, saj so pri napredujoči demenci ti zanje tujci. Pogosto se soočamo s
stisko najbližjih, zlasti otrok, ko v očeh
očeta ali mame razberejo, da so zanje
le nepoznani tujci, ko jih prestraši obisk
najbližjih, njihov objem, dotik, ki jih je
še včeraj razveselil. Z razumevanjem in
toplo besedo skušamo ublažiti njihovo
bolečino. Še hujša je stiska svojcev, ki
se pogosto borijo s slabo vestjo, da so
svoje starše namestili v dom. Potrebno
je mnogo časa, da predelajo občutke
krivde in spoznajo, da z našimi storitvami in s svojimi obiski oz. bližino očetu ali
mami nudimo največ, kar lahko ... Svojce
podpiramo tudi z izobraževanji oz. s
predavanji, ki jih organiziramo, v okviru
katerih imajo možnost dobiti odgovore na vprašanja, s katerimi se soočajo. V
začetku novembra je imel predavanje
za svojce prim. Franc Štrus, dr.med., nevropsihiater z naslovom » Kako razumeti
človeka z demenco?«
Poudariti je treba, da je še kako pomembno sodelovanje s svojci naših stanovalcev, saj jim lahko le z roko v roki
zagotovimo kakovostno bivanje in čim
lepšo starost.
Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka
16
Leonora
V Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani,
ki smo si ga ogledali, hranijo okostje
brazdastega kita, ki ga je morje naplavilo
v Piranski zaliv. Poimenovali so ga Leonora. Od kod je priplaval oz. od kod ga je
naplavilo morje, se ne ve. Ogromno telo,
ki meri do petnajst metrov in je težko
lahko do osemdeset ton, je bilo vsestransko zelo zanimivo za raziskovalce.
Odločili so se, da ohranijo njegovo okostje, kajti mehko tkivo je bilo že preveč
prizadeto.
rojstvu dolg pet metrov in tehta slabi
dve toni in pol.
Kako ogromno je kitovo okostje, si lahko
predstavljamo, če vemo, da samo njegova spodnja čeljustnica tehta 120 kg in
je dolga 2,95 metra. Okostje so ohranili
tako, da so kita zavili v gosto mrežo in jo
potopili dobrih 20 metrov globoko. Ker
je tkivo hitro razpadalo, so okostje dvigovali iz morja, ga s posebnim postopkom
razmaščevali in pripravili za ogled. Okostje je bilo treba sestaviti in spojiti, da je
Brazdasti kit spada med največje živali na dobilo pravo podobo.
Zemlji. Živi celo do sto let. Naseljuje svetovna morja, tako na jugu kot na severu. Tako je okostje kita Leonora v naravni
Ocenjujejo, da v Sredozemlju živi okrog velikosti na ogled v muzeju. Šele ko vidiš
3500 primerkov. Ima rad globoka morja, te orjaške kosti, si lahko predstavljaš,
saj se z lahkoto potopi več sto metrov kakšna ogromna žival je to. Mimogrede:
globoko in tam ostane 15 minut in dlje. mamut, ki je na razstavi v sosednji dvoraV prehrani je odvisen od majhnih rakcev ni, je ob njem pravi malček.
(kril) in jih na dan použije eno tono. Samica, ki je breja 11 mesecev, na tri leta (Podatki so iz revije Življenje in tehnika,
povrže enega samega mladiča, ki je ob dec. 2011)
Magdalena Lipovšek, stanovalka
17
Pralnica
Čisto, dišeče in lepo zlikano perilo je želja
vsakega posameznika. To vemo tudi mi
in zato imamo v Domu počitka Mengeš v
svoji ponudbi storitev tudi pralnico, v kateri poskrbimo, da so oblačila stanovalcev, domsko perilo in uniforme delavcev
zopet čisti, dišeči, zlikani in po potrebi
tudi popravljeni. V delo se občasno prostovoljno vključujejo tudi nekateri stanovalci. V Mengšu peremo perilo tudi za
enoto v Trzinu.
in Renata sta tudi šivilji, ki izmenično delata po štiri ure na dan v šivalnici. Tam
označujejo obleko na novo sprejetih stanovalcev ter pokrpajo strgano domsko
in stanovalčevo perilo.
V pralnici so bile v tem letu zaposlene
štiri delavke s polnim delovnim časom
in dve s polovičnim. Ena od delavk je
odšla novembra v pokoj. Gospe Minka
Samo za občutek naj povem, da je bilo v
lanskem letu opranega, zlikanega in poslanega po oddelkih 196 000 kg perila. In
to res ni mačji kašelj.
Pohvaliti moram vso ekipo pralnice, ki se
iz dneva v dan trudi, da so oddelki preskrbljeni s čistim in zlikanim perilom,
stanovalci pa imajo dnevno oprano tudi
svoje osebno perilo.
Mateja Lipovšek, vodja zdravstveno negovalne službe
18
Skupaj smo prepevali
Evropski parlament je leto 2012 razglasil Tako smo združili dve generaciji in skupaj
za leto aktivnega staranja in medgenera- zapeli slovenski narodni Jaz pa pojdem na
Gorenjsko in Mi se imamo radi. Da smo se
cijskega sodelovanja.
v Ljubljani dobro odrezali, smo morali veV našem domu je medgeneracijsko so- liko vaditi. Otroci iz skupine Pikapolonice
delovanje z vrtci in osnovnimi šolami z vzgojiteljico Jano Mali in pomočnico
lepo razvito. Naše sodelovanje poteka vzgojiteljice Kajo Smrkolj so nas večkrat
aktivno skozi vse leto tako v Mengšu kot obiskali v domu, da smo se spoznali, se
v Trzinu. Imamo skupne delavnice, na- družili in skupaj prepevali. Na kitari nas je
spremljala vzgojiteljica Mateja.
stope, obiskujemo drug drugega …
Skupaj z vrtcem Gobica smo se odločili,
da bomo sodelovali na Festivalu za tretje
življenjsko obdobje , ki vsako leto poteka
v Ljubljani na začetku oktobra. Letos je
festival potekal pod naslovom Za sožitje
vseh generacij.
Naša skupna druženja so bila res nekaj
posebnega. Otroci so pravi »sončki«, ki
razsvetlijo naš vsakdan. Zato se veselimo
skupnega sodelovanja in verjamemo, da
bo to potekalo še naprej.
Rezi Turk, stanovalka
Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka
19
Bioptron
Svetloba ima v našem življenju pomembno vlogo, saj vemo, da brez svetlobe ni življenja. Prednosti svetlobe segajo mnogo dlje od našega osebnega
občutka udobja in dobrega počutja, kajti
svetloba je bistveni del našega naravnega biološkega sistema, ki je potreben za
ustrezno delovanje presnove in imunskega sistema. Pomanjkanje svetlobe ima
lahko resne stranske učinke na naše telo
in na normalne fiziološke procese.
Bioptron je novost svetlobne terapije,
ki združuje ugodne lastnosti naravne
sončne svetlobe brez UV-sevanja in njegovih škodljivih učinkov. Deluje naravno,
tako da spodbuja obnovitvene zmogljivosti telesa in mu tako pomaga sproščati
lastni potencial za zdravljenje.
Svetlobna terapija bioptron izboljša
mikrocirkulacijo, harmonizira presnovne
procese, okrepi človekov obrambni sistem in spodbuja regenerativne procese
v organizmu. Prednosti njegove uporabe
so številne: široko področje delovanja, je
varna in neinvazivna terapija, zdravljenje
je kratko in brez bolečin, ni UV-sevanja,
nima negativnih stranskih učinkov ter
prinaša sproščujočo in pomirjajočo
izkušnjo.
Bioptron pri nas vsakodnevno uporabljamo fizioterapevti in medicinske sestre za
hitrejše celjenje ran (po poškodbah in
operacijah, pri preležaninah, opeklinah,
razjedah), za lajšanje bolečin (revmatizem, bolečine v spodnjem delu hrbtenice, bolečine v ramenih in vratu, kostnomišične poškodbe itn.) in pri sezonskih
razpoloženjskih
motnjah
(zimska
depresija).
Opažamo, da z redno vsakodnevno terapijo bistveno skrajšamo čas celjenja ran.
Stanovalci občutijo ob uporabi bioptrona zmanjšanje bolečine, hkrati pa se
psihično počutijo bolje.
Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka
20
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
November 2011
Nastop folklorne skupine iz Trzina in Kerlcov
Ogled šolskega muzeja na OŠ Mengeš
Izlet v Prirodoslovni muzej
Ustvarjalna delavnica z učenci OŠ Mengeš
Martinovanje
Koncert mešanega pevskega zbora
Žerjavčki iz Trzina
Predavanje Najlepši predmeti naše preteklosti
21
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
December 2011
Miklavževanje
Srečanje stanovalcev domov Domžale,
Kamnik, Mengeš, Trzin
Skavti so prinesli luč miru
Božično-novoletna zabava
Januar 2012
Joga smeha
Koncert ženskega pevskega zbora
Pepine z Vira pri Domžalah
Nastop moškega pevskega zbora
Janez Cerar iz Domžal
Žrebanje nagradnega vprašanja
z zabavnim programom
22
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
Februar 2012
Nastop Turističnega društva Ljubljana Šiška
Ustvarjalna delavnica izdelovanje pustnih mask
Ustvarjalna delavnica peka piškotov ob valentinovem
Pustna zabava
Koncert mešanega pevskega zbora Vevče
Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš
Marec 2012
Ustvarjalna delavnica barvanje pirhov
Koncert Univerze za tretje življenjsko obdobje LIPA
Ustvarjalna delavnica izdelovanje butaric
Koncert Marijana in Majde Petan
Nastop otrok OŠ Mengeš
Nastop pevcev ljudskih pesmi Studenček
23
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
April 2012
Ustvarjalna delavnica izdelovanje velikonočnih pletenic
Pravljice je pripovedovala Maja Poženel
Koncert ženskega pevskega zbora Stane Habe iz Domžal
Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš
Maj 2012
Obisk otrok v tednu Rdečega križa
Izlet v Arboretum Volčji Potok
Lekova tombola
Ogledali smo si komedijo Zakonski vrtiljak
Nastop DU Vodice
Predavanje Življenje živali
in njihove izjemne lastnosti
Vsako leto se zelo veselimo Lekove tombole, obiska
Lekovih zaposlenih, ki nam na tomboli pomagajo in
nas nagradijo z bogatimi dobitki.
24
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
Junij 2012
Obisk otrok iz vrtca Mengeš
Nastop vrtca Mali princ iz Domžal
Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek
in učenci OŠ Mengeš
Ustvarjalna delavnica aromaterapija
Julij–avgust 2012
Otvoritev prenovljenega
Doma počitka Mengeš
ter pogostitev stanovalcev
Nastop otrok, ki obiskujejo Oratorij
25
Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš
September 2012
Nagradni izlet skupine za ročna dela
v Slamnikarski muzej
Zgodbe in ogled diapozitivov Janeza
Medveška
Ustvarjalna delavnica izdelovanje ikeban
Izlet na Brezje
Oktober 2012
Ličkanje koruze
Kostanjev piknik
Nastop na Festivalu za tretje življenjsko
obdobje z vrtcem Mengeš
Nastop folklorne skupine iz Moravč
Ustvarjalna delavnica izrezovanje buč
S svojim obiskom nas je
presenetil Radio Ognjišče.
26
Praznovanja rojstnih dni v Domu pocitka Mengeš
Okrogli jubileji
Devetdeset let so dopolnili:
Ana Kosec
Jožefa Podboršek
Marta Marija Jesenšek
Marjeta Pirc
Marija Kupljenik
Ivana Maroh
Terezija Ficko
Marija Vodnjov
Jožef Kepic
27
Tukaj mi je tako lepo
V domsko varstvo v Trzin sem začela
prihajati februarja letos. K temu me ja nagovoril sin, saj sem bila doma velikokrat
osamljena, bilo me je strah. V dom sem
hodila dvakrat tedensko, vendar mi je tu
postalo tako všeč, da zdaj prihajam vsak
dan, razen ob sredah. Tu sem našla sebi
podobne ljudi, zelo dobro se razumemo,
nobenega sovražnika nimam tu. Tudi
postrežba je enkratna. Tu sem našla dobro prijateljico Tončko. Nekega dne, ko
sem želela v trgovino, se je prijazno ponudila, da me spremlja. Tončka se giba s
pomočjo električnega vozička, jaz pa za
večji občutek varnosti potrebujem oporo pri hoji, zato sem se držala njenega
vozička in varno prišla do trgovine in nazaj. Takoj sva postali prijateljici. Od takrat
dalje greva skupaj vsak dan na sprehod
v okolico doma, poleti sva šli velikokrat
na sladoled. Veliko klepetava, igrava
družabne igre (Človek ne jezi se, Štiri v
vrsto). Znava razveseliti druga drugo.
Čeprav me Tončka pogosto opozori na
kakšno napako, ji prav nič ne zamerim.
Tukaj mi je tako lepo! Obe tudi obiskujeva skupino za samopomoč Rožmarin, ki
se srečuje vsak ponedeljek na oddelku v
drugem nadstropju. Tam radi prepevamo, se pogovarjamo in se smejemo. Zelo
rada se udeležim tudi prireditev in nastopov v domu, zlasti otrok, saj sem včasih
hodila varovat otroke v kolonijo in so me
ti imeli zelo radi. V dnevno varstvo vedno
pridem z veseljem, vedno težko čakam, da
pride čas za odhod v Trzin, kamor me pripelje sin ali snaha. Rada sem tu, saj imam
tu že veliko prijateljev, nisem osamljena,
ničesar se ne bojim. Sama rada kvačkam
in sem s svojimi izdelki obdarila že skoraj vse v domu. Obiskujem tudi skupno
telovadbo in zato nimam več bolečin v
križu. Če me Tončka ne bo preveč »sekirala«, bom še dolgo z veseljem prihajala
v Trzin. Ko bom oslabela, pa bi rada prišla
za stalno živet v lepi trzinski dom.
Leona Albert, domsko varstvo
(Po pripovedovanju zapisala Katarina Pezdirc)
28
Sto let Cecilije Grzetic
Aprila 1912 je potonil slavni Titanik, junija, natančneje 18. junija 1912, pa se je materi Mariji in očetu Jožefu rodila deklica
Cecilija in se pridružila bratoma in trem
sestram. Rodila se je v tedanji AvstroOgrski kraljevini v majhni vasi na Kraškem
robu, v Podgorju pod Slavnikom, ki mu
sedaj pravimo istrski Triglav.
vsega potrebnega, kar mora znati mlado
dekle – od gospodinjstva, kuhanja, olike in
lepega vedenja, kar jo spremlja še danes
in je vedno spremljalo tudi nas v našem
domu. Doma smo ji domači v šali radi rekli
»naša aristokratinja«, ker je bila zelo dosledna tako do sebe kot tudi do nas.
Postala je lepo dekle vranje črnih las.
Velikokrat nam je pripovedovala, da
je zaradi gostih las pri frizerju vedno
morala plačati dvojno ceno, ko si je v
Trstu dala narediti trajno. Zmeraj je bila
urejena in sfrizirana. Pri triindvajsetih letih se je poročila s tri leta starejšim Francem. Že naslednje leto se jima je rodil
prvi sin Jože, čez dve leti Darko, čez dve
Ivan in čez štiri še hčerka Ana Marija, ki je
ime dobila po obeh babicah.
Na domačiji so se ukvarjali z živinorejo,
predvsem z drobnico, in s skromnim
poljedelstvom, saj je kraška zemlja zelo
skopa in jo je tudi malo. Mama je bila
gospodinja. Odločno pa je na malo Cecilijo vplival oče Jožef, še posebno ko ji je
pri njenih štirih letih umrla mama. Tako ji
je bil oče že pri štirih letih vse. Bil je zelo
veren človek, kar je prenesel tudi na Cecilijo. Poleg tega je zelo rad pel in bral. Tudi
ljubezen do petja in branja je prenesel na
Cecilijo.
Z možem sta v razumevanju preživela
skupaj šestinpetdeset let. Umrl je pri triOče, lovski čuvaj, ji je omogočil pri inosemdesetih letih. V življenju se jima je
svojih »delodajalcih«, meščanski tržaški dogajalo veliko stvari – veliko lepega in
zdravniški družini, dveletno bivanje, med veliko hudega. Prišla je tudi druga svekaterim se je naučila tako jezika kot tudi tovna vojna. Vedno pove, da je bila nje-
29
na zelo grenka izkušnja leta 1942, ko so
moža vpoklicali v italijansko vojsko in ga
je spremljala v Trst na vlak, doma pa sta
pustila tri sinčke, ki so bili stari pet, tri in
eno leto. Iz italijanske vojske je Franc nato
prebežal v partizane. Mama je, čeprav je
imela tri otroke, delala tudi kot rajonska
tajnica in nas vzgojila v zavedne Slovence, kar je znano za Primorce, ki so na svoji
koži občutili petindvajset let fašizma.
Mamino zavetje in veselje so bile vedno
knjige in branje. Teh je bilo v našem
domu veliko in tudi otrokom je privzgojila strast do branja. Gotovo je branje
pripomoglo k njeni razgledanosti in
predvsem sedanji mentalni čilosti. Mama
je šestdeset let pela v cerkvenem zboru
in tudi v vaškem. Tako njeno kot naše
življenje je vedno spremljala pesem –
vesela ali žalostna, odvisno od okoliščin.
Velika uteha ji je tudi globoka vera, ki ji je
pomagala preživeti izgubo moža in obeh
sinov. Ivan je zaradi nesreče umrl pri
štiridesetih letih, Jože pa pred kratkim
zaradi bolezni. Veliko veselje je njenih
pet vnukov in šest pravnukov.
Res je, kar pravijo – človek obrača, Bog
vse obrne. Svojo visoko starost preživlja
v domu v Trzinu, in sicer lepo, za kar se
lepo zahvaljujem vsem zaposlenim.
Ana Marija Čretnik, hči
Smehljaj
Lep je tvoj smehljaj,
v pogledu – čudovit sijaj.
Kretnja vsaka govori,
kar tvoje si srce želi.
Odzivajo se čustva moja,
želim si biti čisto tvoja.
A neki glas mi govori,
da to ne smeš izvedeti.
Prijazno vrnem ti nasmeh, pogled.
Pripravljena sem na klepet.
To pa je tudi vse,
kar da moje mi srce.
Anka Jurše, stanovalka
30
Center aktivnosti Trzin
Center aktivnosti Trzin je med občani Trzina že dobro poznan. Glede na rezultate
izvedene ankete o zadovoljstvu članov
s programom centra ta prinaša številne
pozitivne učinke v življenje vključenih
oseb. V njem je tudi priložnost, da člani še
naprej razvijajo svoje sposobnosti in nadarjenosti ter morda odkrijejo še kakšen
skriti talent, kar se lepo kaže v njihovih
izdelkih. Veseli smo, da so udeleženci
programa pripravljeni svoje stvaritve
predstaviti tudi javno, s čimer posredno
polepšajo življenje stanovalcem doma
starejših občanov in njihovim svojcem,
ki si radi ogledajo razstavljene predmete.
Konec maja so udeleženci tečaja digital-
ne fotografije pod vodstvom Tjaše Krivec
pripravili razstavo svojih posnetkov. Fotografijam se je konec junija pridružila
še razstava slik in risb tečajnikov slikarske skupine, ki jo je uspešno vodil slikar Simon Jugovič Fink iz Trzina. Najbolj
množično pa je bil obiskan kulinarični
tečaj pod vodstvom odlične trzinske
kuharice gospe Ive Dolenc, ki je skupaj
z udeleženkami za zadnje srečanje pripravila estetsko dovršene pogrinjke in
slastne dobrote, ki se jih ne bi branili tudi
zahtevnejši gurmani. Obe omenjeni razstavi si lahko ogledate v pritličnih prostorih enote Doma počitka Mengeš v Trzinu.
Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka
31
Sprejeli so me v svojo oskrbo
Sem ena od stanovalk doma v Trzinu.
Že dolgo let sem srčna bolnica, s srcem
sva sprejela dogovor, da bova solidarna
eden do drugega in tako je tudi ostalo. V
jesenskih mesecih prejšnjega leta so se
začele moje težave z nogami. Začeli so
me boleti podplati in prsti na nogi, noge
so zatekle nad gležnji, tam so se pojavile odprtinice, iz katerih je začela kapljati
rumenkasta tekočina. Pojavila se je rana,
ki jo je patronažna sestra redno previjala,
a ni bilo izboljšanja. Postala sem nesrečna
in nemočna, da bi skrbela zase. Nato sem
doživela še padec v sušilno stojalo in si potolkla levi del obraza.
storov za stare ljudi. Največ so tu živele
ženske s podeželja, ki so čistile stanovanja
bogatih meščanov in se niso več vrnile
na deželo. Ostale so v domu, vozile so se
na vozu do Žal, kjer so imele polje, in skrbele za zelenjavo doma in s tem zaslužile
S sinom sva se odločila, da bi bilo najbolje, prehrano in bivanje. Njihov dom se je imeče bi šla v dom, kjer bi imela celodnevno noval hiralnica, a o tem se ni smelo govorioskrbo in zdravniško pomoč. Sin mi je našel ti, to je bila skrivnost.
prostor v enoti Doma počitka Mengeš v
Trzinu. Tu so me sprejeli lepo, po kratkem V domu sem s sostanovalci iz različnih kraklepetu so mi pokazali mojo sobo v dru- jev in različne starosti. Nič nam ni hudega.
gem nadstropju s pogledom na Zasavsko Lahko se družimo, debatiramo, pojemo,
hribovje in bližnje travniške površine. Son- telovadimo, se sprehajamo v okolici doma.
ce je sijalo v svoji polnosti, soba je bila svet- Tukaj sem že osem mesecev in poleg
la in prijetna, topla, pohištvo iste barve, počitka si zdravim tudi srce in noge. Rana
postelja pokrita s pisano odejo. »Tukaj bo se je zacelila, sedaj pa krepim kožo, da ne bi
odslej vaše ležišče,« zaslišim prijazen glas prišlo do novega odtekanja vode. Zahvasestre Nade. Začutila sem, da sem prišla liti se moram sestram, negovalkam, vsem
nekam, kjer mi bodo pomagali. Čutila sem zaposlenim v domu, ki stalno, podnevi in
veliko olajšanje in izgovorila besede: »Saj ponoči bedijo nad nami in nam pomagato ni dom počitka, to je hotel A-kategorije.« jo. Moram reči, da si vsi zaslužijo pohvalo.
Sedaj bom s svojimi spomini skočila nazaj Želim jim vso srečo in veliko zdravja ter
za skoraj osemdeset let, ko sem bila otrok moči, ki je potrebna pri njihovem delu
in sem stanovala v Ljubljani na Masarykovi z nami, ki smo nemočni, včasih tudi sitni
cesti. V bližini cerkve Jezusa Kristusa stoji zaradi svojih bolečin, predvsem pa zaradi
poslopje, v katerem so stanovale šolske domotožja, ki nas spremlja, tako da bi jo
sestre, ki so skrbele za šolsko mladino popihali kar domov, zaklenili za seboj in
srednjih šol. Imele pa so tudi nekaj pro- domu vrnili življenje.
Boža Lenič, stanovalka
32
Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu
November 2011
Martinovanje
Koncert mešanega pevskega zbora
Žerjavčki iz Trzina
Izlet v Prirodoslovni muzej
December 2011
Miklavževanje
Predavanje Najlepši predmeti naše preteklosti
Srečanje stanovalcev domov Domžale, Kamnik,
Mengeš in Trzin v Domžalah
Nastop otrok iz vrtca Trzin
Božično-novoletne zgodbe nam je pripovedovala
gospa Mili Radmelič
Božično-novoletna zabava
33
Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu
34
Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu
Januar–februar 2012
Joga smeha
Koncert pevske skupine Žolne
Nastop otrok iz vrtca Trzin
Nastop Turističnega društva Ljubljana Šiška
Dan odprtih vrat
Pustna zabava
35
Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu
Marec–april 2012
Koncert mešanega pevskega zbora Vevče
Nastop ljudskih pevcev iz Blagovice
Nastop Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal
Ustvarjalna delavnica izdelovanje rož iz plastenk
Koncert ženskega pevskega zbora Pepine z Vira pri Domžalah
Koncert Marijana in Majde Petan
Ustvarjalna delavnica barvanje pirhov
Ustvarjalna delavnica izdelovanje butaric
Nastop otrok iz vrtca Trzin
Nastop glasbene šole Domžale
36
Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu
Maj–avgust 2012
Nastop DU Vodice
Predavanje Življenje živali in njihove
izjemne lastnosti
Izlet v Arboretum Volčji Potok
Zgodbe in ogled diapozitivov
Janeza Medveška
37
Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu
September–oktober 2012
Ogled prireditve Dediščina povezuje generacije na OŠ Trzin
Izlet na Brezje
Ličkanje koruze
Kostanjev piknik
Krasitev buč z učenci OŠ Trzin in društvom Novita
Obisk gerontološkega inštituta iz Beograda
38
Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu
Praznovanja rojstnih dni v Domu starejših obcanov v Trzinu
OKROGLI JUBILEJI
Sto let je dopolnila:
Cecilija Grzetič
Devetdeset let so dopolnile:
Marija Medvedšek
Draga Hočevar
Gizela Fujs
39