šolski klopotec - Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica

ŠOLSKI KLOPOTEC
Glasilo podružnične osnovne šole
Zgornja Ložnica
2013/2014
Šolsko glasilo ŠOLSKI KLOPOTEC
Osnovna šola Pohorskega odreda, POŠ Zgornja Ložnica, šolsko leto 2013/2014
Uredniški odbor:
Žiga Vodušek, 4. c, Lan Verko, 4. c, Vid Šteinfelser, 4. c, Domen
Justinek, 4. c, Maruša Petrišič, 5. c, Amadeja Kos, 5. c, Gašper Jesenek,
5. c, Katja Pliberšek, 6. c
Mentorica in oblikovalka: Mateja Ivič
Sliki na naslovnici: Urška Viher in Lea Koprivnik, 2. d
KLOPOTČEVI PRISPEVKI
Ime mi je Anej. Pišem se Tomazini.
Star sem 6 let in obiskujem 1.
razred. Stanujem na Zgornji Ložnici.
Moje oči so sive barve. Imam kratke
rjave lase. Rad igram nogomet.
Moje ime je Mija. Pišem se Ahej. Stara
sem 7 let in obiskujem 1. razred.
Stanujem na Kostanjevcu. Imam
okrogel obraz. Moje oči so sivomodre
barve. Imam kratke, svetle lase. Rada
imam konje, zbiram pa tudi Fili
konjičke.
6. c
Moje ime je Filip. Pišem se Ajd. Star
sem 6 let. Stanujem na vasi.
Obiskujem 1. razred. Imam okrogel
obraz in zelene oči. Moji lasje so
kratki in temni. Rad se igram z Lego
kockami.
Moj najboljši prijatelj je Jan Smogavec. Rad se smeji
in včasih se smejiva skupaj. Rad se igra z žogo in
včasih skupaj tudi tekmujeva.
Silvo Ozimič, 6. c
Moj najljubši športnik je Lionel
Messi. Všeč mi je, ker je zelo dober
nogometaš in zadane veliko golov.
Tudi jaz rad igram nogomet. Kadar
gledam tekme, navijam za Barcelono.
Želim si, da bi si lahko ogledal tekmo
na stadionu Camp Nou.
Jan Gracej, 5. c
3. d
Moje ime je Neja. Pišem se Dušej.
Obiskujem 1. razred. Doma sem v
Gladomesu. Imam ovalni obraz in modre
oči. Moji lasje so svetli. Rada se igram
s prijateljicami. V šoli se prijetno
počutim. Zbiram igračke.
Aljaž Ozimič, 5. c
Moje ime je Maj. Pišem se Jelenko.
Obiskujem 1. razred. Star sem 6 let in
stanujem na vasi. Moje oči so zelene
barve. Moji lasje so kratki in svetle
barve. Treniram atletiko.
Jan Ačko, 4. c
Moja najljubša športnika sta Lionel Messi in
Cristiano Ronaldo, saj sta najboljša nogometaša na
svetu. Zame sta dobra tudi zato, ker imata
odlično športno postavo. Sta najvrednejša igralca
na svetu. Tudi moji sošolci se zanimajo za ta
šport. Sam bi rad postal nogometaš, saj mi je všeč
ekipna igra.
Sašo Zafošnik, 6. c
Mojemu najboljšemu prijatelju je ime Sašo. Ima
svetle lase in modre oči. Rad se športno oblači.
Včasih je nagajiv, vendar je do mene zmeraj zelo
prijazen. Ne izda skrivnosti in mi velikokrat
pomaga.
Ajlaž Janžič, 6. c
Moje ime je Teja. Pišem se Justinek.
Stara sem 6 let in obiskujem 1.
razred. Stanujem v Gladomesu. Moje
oči so sivozelene barve. Imam
srednjedolge lase. Rada se igram z
bratcem Markom.
Moje ime je Gaja. Pišem se Kos.
Obiskujem 1. razred. Doma sem na vasi.
Stara sem 7 let. Moje oči so sive
barve, lasje pa svetlorjave. Rada se
igram z muco Liz.
Kaj bi delal, če bi postal neviden?
(domišljijski spis)
Že od nekdaj sem si želel postati neviden.
Nekega dne sem hodil po ulici. Prišel sem do trgovine,
kjer sem opazil napis »RECEPT ZA NEVIDNOST«.
Recept je stal 21 EUR in kupil sem ga. Zmešal sem belo
barvo, vodo, moko in sladkor. Vse to sem polil po sebi in
že sem postal neviden. Počel sem same lumparije.
Sošolcu sem dal torbo v vodo, sošolki pa skril zvezke in
jo spotaknil.
Nekega dne, ko sem jo hotel ušpičiti še učiteljici, je
nevidnost izginila. Učiteljica me je povedala staršem in
mama me je za uho vlekla do doma.
Vid Šteinfelser, 4. c
3. d razred
Čarobna piščal
Torej, tako se je zgodilo. Novica se je razširila po vsej
deželi, v druga kraljestva. V tisto deželo so prihajali
mladeniči iz celega sveta, a je nihče ni mogel
razveseliti. V neki vasi pa je živela mati, ki je imela
zelo lenega sina, tako lenega, da se še mu do vodnjaka
po vodo ni ljubilo.
Nekega dne pa je bila njegova mama že sita te lenobe
in se je tako razjezila, da je mladenič le vstal in se
odpravil do vodnjaka po vodo. Na pol poti je na tleh
zagledal piščal, ki jo je pobral in nanjo začel igrati.
Igral je tako sila lepo, da je tudi ta novica prešla po
vsem svetu. Mladenič se sploh ni zavedal, kako dolgo že
igra in zato ga je njegova mama odšla iskat k vodnjaku,
saj jo je skrbelo, kje se tako dolgo potika. Našla je
samo prazno vedro in nič drugega. Odšla je domov, saj
je mislila, da so ga požrle divje zveri. Jokala je tako
dolgo, da je od njenega jokanja nastal že ribnik. V
kraljestvu z osamljeno kraljično pa so kraljevi
svetovalci izvedeli za mladeniča. Kralj je takoj poslal
po njega, saj je mislil, da bi morda lahko on pozdravil
njegovo hčer. Minil je en mesec in kraljevi možje so
končno našli mladeniča in ga odpeljali v kraljevi dvorec.
Tam ga je kralj prosil, naj samo enkrat zaigra na piščal,
da bi morda on lahko ozdravil hčer. Mladenič je izpolnil
ukaz in pred oknom kraljične začel igrati. Kraljična je
pogledala skozi okno in očeta vprašala, kdo tako lepo
igra. Kralj je spoznal, da je mladenič, prej poznan kot
lenuh, razveselil njegovo hčer. Zaradi tega mu je v
zameno ponudil kraljevi dvorec, svojo hčer in šest
vozov denarja. Ampak mladenič je vzel samo šest vozov
denarja in kraljevo hčer ter se napotil domov. Ponovno
se je spomnil na mater. Ko ga je mati videla, je bila
presenečena.
Mladenič in njegova mati nista bila več revna, saj sta
imela obilo denarja. Kraljična pa je bila zaradi tiste
piščali srečna in se z mladeničem čez nekaj tednov
tudi poročila.
Tilen Justinek, 6. c
5. c
Ana Lugarič in Larisa Smogavec, 3. d
Pustolovščina
(doživljajski spis)
Zjutraj smo se zbudili in k nam sta prišli Ana in Anja.
Odpeljali smo se v avstrijsko mesto Graz. Vozili smo se zelo
dolgo, zato smo si krajšali čas z igro. Igrali smo se različne
igre in fotografirali okolico. Skrbelo nas je, da bo spet
gneča.
V čokoladnici smo že bili. Prvič je bila takšna gneča, da
nismo mogli parkirat avtomobila. Ko smo se sedaj pripeljali,
je bila gneča kar velika, vendar smo našli prostor za
parkiranje avtomobila. Pri recepciji smo srečali gospoda iz
Slovenije in se z njim pogovarjali v našem narečju. Vodil nas
je do velike dvorane. Tam smo si najprej ogledali film. Nič
nisem razumel, saj je bil film v angleškem jeziku, podnapisi
pa v nemškem. Nato smo si ogledali, kako se prideluje
čokolada. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo si naredili kakav.
Dolga pot nas je nato pripeljala na zrak.
Ogledali smo si še živalski vrt. Videli smo koze, male zajčke,
osle, ovce … Na sredini je stal velik tobogan rumene barve.
Zraven je bil kino. Blizu živalskega vrta gojijo tudi radič,
paradižnik in ostalo zelenjavo. Nato smo ugotovili, da so to
sestavine, ki ne sodijo k čokoladi. Preden smo se odpravili
domov, smo kupili tudi čokolado in kakav.
Ker smo morali domov, smo bili otroci razočarani. Želeli smo
še ostati. Mami mi je obljubila, da se bomo še kdaj vrnili.
Vid Šteinfelser, 4. c
4. c
Presenečenje je uspelo
(doživljajski spis)
Nekega dne je ati praznoval 50 let. Dogodek mi je zelo
ostal v spominu, kot da bi se to zgodilo včeraj.
Ati mi je zmeraj govoril, da si želi, da bi mu za njegov
50. rojstni dan zapela. Na skrivaj sem hodila k svojemu
bratrancu Primožu, ki igra harmoniko, da sva vadila. Jaz
sem pela, on igral. Mami se je atiju lagala, da hodim k
babici. Dneve in dneve sem vadila, da sem pesem že
skoraj pred atijem zapela. Ko sem se jo naučila, smo
lahko šli nakupovat. Kupili smo oblačila za rojstni dan.
Kupila sem si črno oprijeto krilo in črne čevlje, zeleno
jopico in belo majico.
Atijeva zabava je bila 8. 2. 2013. Na vabilih je pisalo, da
je zabava ob 18.00 v restavraciji Pem. Povabljeni so
začeli prihajati in bilo je veliko daril. Prišla je tudi moja
najboljša prijateljica Eva s svojima staršema in bratcem
Vidom. Sedeli smo za mizah in se pogovarjali, nato pa je
prišel še muzikant. Igral je na harmoniko do večerje. Kot
bi mignil, je bila ura 21.00. Muzikant me je vprašal: »Si
pripravljena, greš pet?« »Ne, še kakšno uro bi počakala,
da zvadim!« Z Evo sva odšli na stranišče in bila sem zelo
nervozna. Eva mi je rekla: »Vse bo v redu. Ko bo moj ati
star 50 let, bom tudi jaz pela, obljubim!« In bila sem na
vrsti. Nisem našla besedila, vendar sem ga na koncu
imela v svojem žepu in odhitela sem pred mikrofon.
Besedilu je bilo naslov Veš oče. Ko sem odpela, je ati
prišel do mene in me objel. Eva je rekla: »Tako te je
objel, da so ti spodnjice ven pogledale.« Hahahahaha.
Vsi so mi za nastop čestitali: » Bravo, Klara!« Celo moški
so jokali. Zabava se je nadaljevala s torto. Nekaj časa
sem še bedela, nato pa sem zaspala kar na stolu.
Naslednji dan sem se zbudila ob 14.00. Presenečenje je
uspelo. Zelo sem bila vesela, ker so bili veseli tudi ostali.
Z malimi presenečenji lahko presenetiš veliko ljudi. Malo
me je bilo strah, ker so mi spodnjice pogledale ven,
ampak saj skoraj nihče tega ni videl.
Klara Ajd, 6. c
Aljaž Ozimič, 5. c
Na izletu
Včeraj smo bili na izletu. Šli smo v
Ljubljano v živalski vrt. Ogledali smo si
veliko živali. Po obisku živalskega vrta
smo šli na avtobus in smo se odpeljali v
središče Ljubljane. Tam smo si ogledali
Prešernov spomenik in Tromostovje. Na
Zgornjo Ložnico smo prispeli ob štirih.
Aljaž Ribič, 4. c
Blaž Pišotek, 2. d
Na izletu
Včeraj smo bili na šolskem izletu.
Odpeljali smo se v živalski vrt.
Najprej smo si v prvi sobi ogledali
dve živali. Prva žival je bil majhni
ježek, ki ni pikal, če si ga pobožal.
Druga žival je bila kača, ki sem se
je bala. Nato smo si ogledali še
druge živali.
Zoja Podgoršek, 2. d
Pia Aprisnik, 1. d
Na izletu
Včeraj smo bili na izletu. Odpeljali smo
se v živalski vrt. Najprej smo odšli v
hišo, kjer smo spoznali dve živali:
malega ježka in kačo. V živalskem vrtu
smo videli tudi surikate, zebre, noje,
pave, geparde, jaguarje, tigra in
morskega leva. Pred odhodom domov
smo si v trgovini kupili spominek.
Domen Justinek, 4. c
Maja Brence, 2. d
Zoja Podgoršek, 2. d
Lan Smogavec, 3. d
Anja Pliberšek, 1. d
Gaja Kos, 1. d
Gašper Dovnik, 1. d
Lana Strnad, 1. d
Luka Mlakar, 1. d
Pustolovščina
(doživljajski spis)
Bilo je zgodaj zjutraj, ko sem se zbudila. Sonce je bilo že visoko,
zunaj pa toplo. Poletje je moj najljubši del leta, saj se ta čas
odpravimo na morje.
Stvari smo pripravili že zvečer in jih znosili v avto. Tudi jaz sem si
pripravila stvari za igro, s katerimi si bom popestrila ure, kadar je
dan najbolj vroč. Tako, odpravili smo se! Pot je bila kar naporna. Po
dolgih štirih urah vožnje smo se pripeljali v mesto Biograd, kjer smo
počakali trajekt. S trajektom smo se peljali na otok Pašman. Skoraj
smo že bili na cilju. Po nekaj minutah smo prišli do hiše, kjer
letujemo že četrto leto. Prtljago smo znosili v apartma in jo
pospravili. Končno se je začel težko pričakovani dopust. Ker otok že
dobro poznam, lahko grem sama na plažo. Na plaži sem srečala
znance iz prejšnjih let. Spoznala sem tudi novo prijateljico Lucijo, s
katero sva plavali, se igrali, nabirali školjke, se hladili s sladoledom
… Po treh dneh so na Pašman prispeli naši prijatelji Suzana, Marko,
Nuša in Ana. Stanovali so v isti hiši. Nekajkrat smo imeli piknik in
skupaj smo šli na večerne sprehode. En večer smo se dogovorili za
odhod v Biograd. Tam je bilo polno ljudi in trgovinice z raznimi
spominki ter nakitom. Kupila sem si uro. Bili smo tudi na sladoledu in
pijači. Čas je hitro minil in komaj smo ujeli zadnji trajekt. Dnevi so
minevali hitro in čez dvanajst dni je prišel dan za odhod domov. Z
žalostnim obrazom in pogledom smo se poslovili od lastnika in
njegove žene ter si zaželeli, da se drugo leto znova vidimo.
Z avtom smo se odpeljali proti domu. V avtu sem nekaj časa spala,
potem pa sem gledala skozi okno. Med potjo smo se ustavili in imeli
prigrizek, nato pa nadaljevali pot. Ko smo prispeli domov, mi je moj
žalostni obraz razveselil pes Zmago.
Neža Dovnik, 4. c
Ime mi je Lana. Pišem se Založnik. Stara sem 7 let.
Obiskujem 1. razred. Stanujem na vasi. Imam okrogel
obraz, modre oči in dolge svetlorjave lase. Obiskujem
glasbeno šolo.
1. d
Moje ime je Tim. Pišem se Kovše.
Star sem 6 let. Obiskujem 1.
razred. Doma sem na vasi. Imam
rjave oči in kratke rjave lase. Rad
se vozim s štirikolesnikom. Zbiram
kamne.
Moje ime je Anja. Pišem se
Pliberšek. Stara sem 7 let in
obiskujem 1. razred. Doma sem na
vasi. Imam svetle lase in modre oči.
Rada smučam in hodim v šolo.
Ime mi je Gašper. Pišem se Dovnik. Star sem 6 let in
obiskujem 1. razred. Star sem 6 let. Imam kratke
lase in modre oči. Rad hodim v šolo in listam knjige o
skrivnostih Zemlje.
OPB
V 3. razredu
Na začetku šolskega leta smo se zabavali. Prvi dan
nas je učila učiteljica Petra. Dobili smo nov urnik.
Šli smo v telovadnico, kjer smo se igrali. Zvedeli
smo, da si je učiteljica Romana zlomila nogo, zato
smo dobili novo učiteljico Andrejo Bohak. To je
bilo drugi dan. Najprej smo se predstavili in smo
se že začeli učiti. Spoznali smo tudi druge nove
učitelje. Učiteljica Romana nas je prišla obiskat.
Imela je bergle. To je bilo na začetku leta. Zdaj
je že skoraj konec leta. Všeč mi je bilo, ko smo
spoznavali nove učitelje. Ni pa mi všeč, če se kdo
poškoduje.
Luka Ahej, 3. d
Polomljeni zobje
Imel sem lepe snežno bele zobe. Bilo je poletje in neko
nedeljo se mi je pripetila huda nesreča. Z bratom Mitjo sva
bila razposajena in nagajala sva drug drugemu. Bila sva
nasmejana, potem pa me je brat Mitja potisnil, jaz pa sem z
glavo treščil ob stol.
Bil sem zelo prestrašen. Čutil sem, da v mojih ustih nekaj ni v
redu. Zobje so bili polomljeni. Koščki zob so ležali po vsem
prostoru. Šele naslednji dan sem odšel k zobozdravniku, ker
zobozdravniki ob nedeljah ne delajo. To noč sem zelo slabo
spal, saj nisem vedel, kaj vse mi bo zobozdravnik počel v
mojih ustih. Zelo hitro sem ugotovil, da me je zastonj
skrbelo. Najprej mi je zobozdravnik vse razkazal, šele nato
pa je začel popravljati moje zobe. Pokazal mi je celo
ordinacijo in vse pripomočke, ki jih uporablja. Zobozdravnik
je moje zobe brusil, lepil in gladil. Bil sem tako sproščen, da
sem svoje roke položil za glavo.
Moji zobje so še danes snežno beli in lepi. So nekaj
posebnega. Danes vem, da sem lahko razposajen, vendar
moram biti previden. V tej nesreči sem spoznal poklic
zobozdravnika, ki mi je zelo všeč. Morda si želim tudi sam
postati zobozdravnik.
Miha Polanc, 4. c
Vanesa Zlodej, 5. c
Na izletu
Včeraj je bilo zelo zabavno. Bili smo na
izletu v živalskem vrtu. Najprej smo
bili v opazovalnici, kjer smo si ogledali
dve živali: madagaskarskega ježa in
kraljevega pitona. Videli smo tudi
surikate in zebre. Spoznali smo tudi
morskega leva. Po ogledu živali smo si v
Ljubljani pogledali Prešernov spomenik
in se posladkali s sladoledom.
Luka Lubej, 2. d
Michael Lenartič, 4. c
Na izletu
Anja Pliberšek, 1. d
Včeraj smo se odpeljali v Ljubljano v
živalski vrt, kjer smo si ogledali živali.
Videli smo, kako morski lev skače v
vodi in se hrani. Okoli vratu smo imeli
kačo in božali smo ježka. Odpeljali smo
se v središče mesta, kjer smo videli
Prešernov spomenik. Posladkali smo se
s sladoledom.
Lea Koprivnik, 2. d
Na izletu
Včeraj smo bili na izletu. Vozili smo se
zelo dolgo. Najprej smo se odpeljali v
živalski vrt. Videli smo morskega leva,
ki je delal trike. Videli smo tudi
surikate. Odpeljali smo se še v
Ljubljano, kjer sem videla Prešernov
spomenik.
Posladkali
smo
se
s
sladoledom.
Urška Viher, 2. d
Neža Dovnik, 4. c
V 3. razredu
Prvi šolski dan je bilo zelo vredu, večinoma smo se
zabavali. Drugi dan pa smo se že učili in potem vedno več
in več učenja. V drugem razredu smo se učili pisane črke.
V tretjem pa že množenje in deljenje.
Imam veliko prijateljic, ena najboljših je Larisa. V
razredu nas je 16, 9 je fantov, 7 pa nas je deklic. Uči nas
učiteljica Romana. Največji v razredu je sošolec Jaka,
najmanjša je sošolka Lina.
V mesecu juniju lahko sedimo kakor želimo. Sedim z
Lariso in Karino, zraven Karine pa je Eva. Imamo se lepo.
Ines Motaln, 3. d
Sara Ajd, 4. c
V 3. razredu
Pri likovni umetnosti se učimo risati, slikati, oblikovati
iz papirja, plastelina in das mase. Naredili smo lepe
risbe in zanimive izdelke. Meni je bilo najbolj všeč, ko
smo izdelovali denar – kovance in oblikovali živali.
Risali smo na različne teme.
Tilen Godec, 3. d
Moje ime je Mitja. Pišem se Polanc in obiskujem 1.
razred. Star sem 7 let. Stanujem na vasi. Moje oči
so sivo modre barve. Imam kratke, svetle lase.
Zbiram školjke.
4. c
Ime mi je Matjaž. Pišem se Rorič
Vivod. Star sem 6 let in obiskujem
1. razred. Stanujem na Vrholah.
Moje oči so modre barve. Imam
svetle lase. Zbiram peresa in se
rad ukvarjam s športom.
Moje ime je Lana. Pišem se Strnad.
Stara sem 6 let in obiskujem 1.
razred. Stanujem na vasi. Moje oči
so modre barve. Imam dolge,
kodraste lase. Rada se igram na
travniku, kjer opazujem živali.
Ekološki krožek
Tim Kovše, 1. d
Teja Justinek, 1. d
Maj Jelenko, 1. d
Lana Strnad, 1. d
Gaja Kos, 1. d
V 3. razredu
Prvi šolski dan je bilo zelo zabavno, saj smo se po
dolgem času spet videli in zabavali. Pogovarjali smo se,
kako je bilo med počitnicami. Hitro je minil dan in
morali smo domov. In tako je bilo tudi drugi dan ko smo
v šolo lahko prinesli torbe, je bilo odlično. Spet jem
dobila veliko staro novih prijateljic: Evo, Karino,
Adrijano, Lino, Ano in Ines, ki je moja najboljša
prijateljica.
V šoli smo se vedno več učili in vedno bolj težko je bilo.
In danes je že skoraj konec šolskega leta, skoraj ne
morem verjeti, da je tako. Čas zelo hitro teče, skoraj
bomo že v 4. razredu. Moja najljubša dejavnost je
šport, ki ga obožujem že od malega, posebej nogomet.
Všeč mi je tudi matematika pa likovna umetnost.
Všeč mi bo, ko bodo počitnice, saj bomo z družino
večkrat šli na sprehod.
Larisa Smogavec, 3. d
O pomladi
Rože
Pomlad je zelo lep letni
čas.
Ta letni čas je čaroben.
Zdi se mi kratek in krajši
od drugih,
zato rada rišem pomlad.
Rožice so lepe,
lepo cvetijo in dehtijo
in ko pride pomlad
najlepše dišijo.
Lina Justinek, 3. d
Zato jih naberemo,
damo v vazo,
da prostor bo lepši,
dišalo bo krasno.
Eva Mlakar, 3. d
Terme 3000
V petek smo se z družino odločili, da bomo v soboto odšli
v Terme 3000. In smo šli.
Zjutraj smo se zbudili in najprej malo pogledali televizijo.
Potem smo se oblekli, si pripravili zajtrk in umili zobe. Ko
smo to naredili, smo začeli pripravljati stvari, ki smo jih
potrebovali za naš odhod. Potem smo se z avtom peljali do
tega kopališča. Ko smo prispeli, smo vprašali za gospo, ki
je prodajala karte. Sporočila nam je slabo novico.
Povedala je, da ni več prostih ležalnikov. Kljub temu smo
kupili celodnevno karto. Potem smo šli do omaric, se
preoblekli v kopalke in se odpravili do bazenov. Moja
sestra se je takoj odpravila v bazen. Jaz, mami in ati pa
smo upali, da bi našli vsaj en ležalnik. Nato smo srečali
gospoda, ki je bil tako prijazen, da nam je odstopil dva
ležalnika. Na ležalnik smo odložili torbo in odšli v bazen.
Najprej se mi je zdela voda mrzla, ampak sem se kmalu
navadila. Jaz, mami in ati smo nato šli v 'nafto'. To je bila
voda, ki je bila zelo topla, ampak tako umazana, da je prav
smrdela. Ko smo šli ven, sem bila vesela. Odpravili smo se
namreč v zunanji bazen in tam mi je bilo zelo prijetno.
Mami sem rekla, naj da noge narazen, saj sem hotela
zaplavati skozi njene noge. Pri tej igri sva s sestro tudi
tekmovali. Potem smo se spet odpravili v notranji bazen,
kjer se je začela vodna masaža. Bilo mi je zelo prijetno,
saj mi je vodni curek zmasiral hrbet. Ko se je masaža
končala, sem šla na ležalnik, kjer sem pojedla jabolko, saj
sem bila že zelo lačna. Nato sem šla nazaj v bazen in
takrat smo se dogovorili, da gremo ob enih na kosilo.
Minilo je pol ure in ura je bila dvajset minut do enih.
Takrat sem bila že zelo lačna. Končno je ura odbila ena in
odpravili smo se na kosilo. Jaz sem naročila juho,
piščančje medaljončke, krompirček, solato in puding. Tudi
sestra je naročila enako. Mami je jedla juho, mesne
kroglice s polivko iz bučk, piščančje meso, polnjeno s
šunko in sirom, solato in pecivo. Ati si je naročil enako kot
mami. Vsi smo si naročili vodo z okusom breskve. Ko smo
plačali, smo znova odšli plavat. Kopali smo se dve uri. Ker
sem bila znova lačna, sem na ležalniku pojedla puding, ki
mi je ostal od kosila. Ko sem ga pojedla, sem se s sestro
Meliso in mamo odpravila stuširat. Tudi ati se je prišel
stuširat. Nato smo vzeli torbo in odšli do omaric, kjer smo
se preoblekli. Ko smo se preoblekli, smo se odpeljali v
Prekmurje k moji prababici. Ob prihodu smo si podali roke
in odšli v hišo, v kateri je živela. Blizu je tudi hiša, v
kateri stanujejo naši znanci. Tudi oni so prišli na obisk in
tudi z njimi smo si podali roke. Pri prababici smo jedli, pili
in gledali skoke.
Po obisku smo se odpravili domov, kjer smo gledali
televizijo. Čez deset minut me je mama pospremila v
posteljo, kjer sem zaspala.
Nuša Trobentar, 4. c
2. razred
Pravljica o mački Anabeli in račku Petru
Nekega dne je šla račka Anabela na sprehod in je
srečala svojega prijatelja račka Petra.
Mačka reče: »Zdravo Peter. Kam pa tako hitiš?« »K
babici, grem na zajtrk.« odgovori Peter in odhiti k
babici.
Anabela gre dalje po gozdu. K se utrudi, gre proti domu.
Doma si skuha kavico. V krožnik strese piškote. Sede
pred televizijo, pije kavico, grize piškote in posluša
vreme. Zasliši zvonca. Tako se prestraši, da ji pade
skodelica na tla. Odpravi se odpret vrata. Zunaj stoji
raček Peter. »Tako dolgo si bil pri babici?« ga vpraša.
Raček odgovori: »Tako dolgo ja. Babica je imela polno
mizo dobrot, zelo sem se najedel.« » Vstopi, » mu reče
Anabela.
Potem se dolgo pogovarjata . »Zdaj je pa čas za počitek,
spat bo treba iti. » reče Anabela. Peter se poslovi in
pohiti proti domu.
Adrijana Leva, 3. d
Špela Gričnik, 2. d
Gašper Jesenek, 5. c
3. razred
Deževen dan
Dedek je stopil na hišni prag. Vzel je dežnik in
odšel na sprehod. Začelo je deževati in dedek je
odprl dežnik. Začel je pihati veter in dedku je
odpihnilo dežnik. Čez nekaj časa je dedku odpihnilo
še klobuk. Dedek je bil premočen in žalosten.
Pritekel je Jan in dedku prinesel dežnik in klobuk.
Skupaj sta odšla domov na vroč čaj.
1. razred
Materinski dan
V torek, 25. 3. 2014, smo na šoli tradicionalno
priredili proslavo ob materinskem dnevu.
Predstavili smo se učenci in otroci iz vrtca s
plesom in pesmijo. Bili smo zelo nervozni, ker smo
se hoteli čim bolje predstaviti. Na koncu so zapeli
še učitelji. Dvorana je bil polna. Mamicam smo
podarili rože.
Tine Šega, Matevž Šega in Luka Ahej, 3. d razred
6. razred
Kraljična Magdalena
(nadaljevanje pravljice)
(Živel je cesar, ki je bil neznansko bogat. V njegovem cesarstvu
je vsak lahko dobil, kar si je poželel. Vendar cesar ni bil srečen.
Njegova najmlajša hči je bila namreč neprestano žalostna,
čeprav je imela vsega v izobilju. Zdravniki so jo opozorili, da
lahko resno zboli. Cesar je obljubil bogato nagrado tistemu, ki bo
njegovo hčer razveselil.)
Nekoč je živel cesar, ki je bil neznansko bogat. Imel je hčerko
po imenu Magdalena.
Magdalena ni bila srečna, čeprav je imela vse, kar si je zaželela.
Nekega dne se je cesar odločil, da tisti, ki Magdaleni podari
skrinjo draguljev, postane njen mož. Čez nekaj časa je mimo
prijezdil princ in videl razglas cesarja. Odločil se je, da bo
Magdaleni podaril skrinjo draguljev. Naslednji dan je odšel do
gradu in potrkal na vrata. Cesarju je povedal, da mu je ime Heri
in da je Magdaleni prinesel skrinjo draguljev. Cesar je poklical
Magdaleno. Ko je zagledala Heria, se je vanj takoj zaljubila. Tudi
Heri se je zaljubil vanjo. Čez nekaj časa sta se poročila. Heriju in
Magdaleni se je rodila prelepa princeska po imenu Luna. Luna je
za svoj deseti rojstni dan dobila zlato žogo s čudežno močjo.
Luna je odraščala in postala prava princeska. Nekega dne si je
zaželela, da bi spoznala princa in želja se ji je uresničila. Na
vrata je potrkal princ. Ko ga je zagledala, pa ji ni bil všeč in
odločila se je, da bo živela sama. Nekega dne je kupila psa, ki je
bil drugačen od drugih. Ta pes je znal govoriti. Čez nekaj časa ga
je Luna poljubila in pes se je spremenil v lepega princa.
Luna se je poročila, Heri in Magdalena pa sta grad prepustila
Luni. Živeli so srečno do konca svojih dni.
Katja Pliberšek, 6. c
Mija Ahej, 1. d
Aleks Korošec, 2. d
- ko smo si
ogledali
Prešernov
- ko smo
- ko smo
pripravljali darila
gledali film
za rojstni dan
spomenik
(Špela Gričnik)
(Zoja Podgoršek)
(Aleks
Korošec)
- na plavalnem
tečaju
(Blaž Pišotek)
- v živalskem
vrtu
(Lea Koprivnik)
- ko smo se učili
matematiko
Lepo je bilo
(Timotej Kos)
v 2. d …
- na šolskem
izletu
(Maja Brence)
- ko smo se
- ko smo se
posladkali s
igrali
sladoledom
(Anej Krznar)
(Luka Lubej)
- ko smo se igrali
- pri likovni
s petim
umetnosti
razredom
(Urška Viher)
(Eva Tomažič)
- ko smo se igrali z
žogo
(Kristian Lenartič)
Moje najlepše poletje
(doživljajski spis)
Bilo je po koncu četrtega šolskega leta. Ko je bilo konec zadnjega
dne pouka, sem bil zelo vesel, saj je vsako poletje zabavno. Bil pa
sem tudi malo žalosten, saj prijateljev ne bom videl kar dva meseca.
Ko sem prišel domov, je mami oznanila, da gremo za en teden na
morje. Tam sva s sestro tekmovala, kdo spije več ledenih čajev.
Ona jih je spila sedem, jaz pa kar petdeset. Ko smo prišli domov, je
mami nekega dne spet oznanila, da gremo plavat na Ptuj. Tam sem
potopil atija kar trikrat v eni uri. Potem smo se odpeljali domov.
Teden dni se ni dogajalo nič posebnega, nato pa pride mami in
oznani, da gremo na bowling in v kino. Na bowlingu je bilo zelo
zanimivo. Po prvih dvajsetih metih sem imel 120 točk, ati pa eno
manj. Sestra jih je imela 87, mami pa 81. Po drugi seriji sem še
vedno vodil, tokrat v skupnem seštevku 250 točk. Ati je imel 249
točk, sestra 201 točko, mami pa 183 točk. Tretje serije nismo
odigrali, saj je zmanjkalo časa. Čez en teden smo šli spet na morje.
Tam smo se kopali in lovili. Ko smo prišli domov je bil že september
in moral sem spet v šolo.
Sedaj lahko samo upam, da se mi bo tako poletje še kdaj ponovilo.
Ampak mislim, da se mi bo, saj preživljam svoj čas s čudovito
družino.
Aljaž Ozimič, 6. c
Lea Koprivnik, 2. d
Blaž Pišotek, 2. d
Izlet na Dunaj
Zjutraj sem se zbudil ob 4.00 in razmišljal, kakšen bo izlet.
Mislil sem, da ne bo tako zanimiv, ampak sem se motil. Oblekel
sem se, pojedel zajtrk in si umil zobe. Mama je medtem
pripravila sendviče in pijačo. Nahrbtnik s hrano in pijačo smo
dali v avto. Tudi babica in dedek sta šla z nami. Skupaj smo se
odpeljali v Slovensko Bistrico, kjer smo pričakali avtobus. Ko se
je pripeljal, smo vstopili. Izlet se je začel!
Z očetom sva se usedla skupaj, mami pa mi je posodila telefon,
da sem lahko igral igrice. Ker nisem mogel narediti niti enega
nivoja, sem telefon vrnil mami. Nato sem opazoval skozi okno.
Vozili smo se približno štiri ure. Ustavili smo se pri gradu, ki je
velik za deset naših šol in ima več kot tisoč sob. Zraven je
živalski vrt, kjer so bile skoraj vse živali na svetu. Najbolj všeč
so mi bile opice, ki so se teple za hrano. Ko smo si živalski vrt
ogledali, smo šli v bližnjo gostilno. Tam smo spili pijačo in opazil
sem majhno veveričko. Odšel sem do nje in jo skoraj pobožal.
Na srečo je babi imela čokolado z lešniki. Odtrgal sem kos
čokolade. Čokolado sem pojedel, lešnike pa odnesel veverički.
Lepo mi jih je vzela z roke in pojedla.
Kasneje smo šli k avtobusu in se odpeljali v Slovensko Bistrico.
Od tam smo se z avtom odpeljali domov in se pogovarjali o
izletu. Ta izlet je bil najboljši in vedno ga bom imel v spominu.
Primož Jug, 4. c
Miha Brence, 5. c
Športno vzgojni karton
Aprila smo testirali športno vzgojni karton. Peljali
smo se v Slovensko Bistrico.
Najprej smo se preoblekli, nato smo se ogreli. Sedli
smo na klopco. Ko nas je učitelj poklical, so nas
stehtali, izmerili višino in kožno gubo. Potem pa smo
skakali v daljino, viseli na drogu, dvigovali trup, se
preizkusili v predklonu na klopci, v tapingu in
premagovanju ovir nazaj. Na drogu je bil najboljši
Urban, na drogu je visel 85 sekund.
Potem smo se odpravili na poligon, kjer smo tekli na
60m in na 600 m. pri teku je bil najhitrejši Matevž.
Tine Šega, 3. d
Eva Tomažič, 2. d
Prijatelji
Prijatelji so dar, ki si ga lahko poiščeš sam.
Prijatelji so lahko najboljši,
lahko so samo prijatelji,
a vsi so dobri in vedno ti pomagajo.
Prijateljev se ne da podariti za rojstni dan,
poiskati si jih moraš sam.
Eva Mlakar, 3. d
Ime mi je Tara. Pišem se Šega.
Stara sem 7 let in obiskujem 1.
razred. Doma sem na vasi. Moje
oči so zelene barve. Obiskujem
glasbeno šolo.
OPB
Ime mi je Luka. Pišem se Mlakar.
Star sem 6 let in obiskujem 1.
razred.
Doma
sem
na
Kostanjevcu. Imam okrogel obraz
in
rjave
oči.
Zbiram
avtomobilčke. Rad hodim v šolo in
se družim s prijatelji.
Ime mi je Teo. Pišem se
Šteinfelser. Star sem 6 let.
Obiskujem 1. razred. Stanujem
na Zgornji Ložnici. Moje oči so
rjave barve. Treniram nogomet
in judo.
Gašper Jesenek, 5. c
Ime mi je Pia. Pišem se
Aprisnik. Stara sem 7 let in
obiskujem 1. razred. Doma sem
na Zgornji Ložnici. Moje oči so
modre barve. Rada imam živali,
še posebej kužke.
Esmeralda
(narobe pravljica)
Ta pravljica se je začela v malem mestu, kjer je
Esmeralda, ki je bila ciganka v svilenih oblačilih, s svojo
tamburico in kurjo bedrco v laseh ter s plesom,
navduševala meščane.
Nekega dne je novico o Esmeraldi slišal tudi kralj tistega
mesta in po njo poslal svoje vojščake. Esmeralda se je
najprej upirala, saj ni hotela z njimi, a naposled se je le
nehala upirati in odšla. Ko je bilo skoraj konec dneva in ko
je Esmeralda bila že utrujena, je rekla kralju, da bi rada
šla domov. Kralj ji tega ni dovolil. Nekaj dni je osamljena
gledala skozi okno, nato pa je zagledala vrtnarja. Tudi on
je bil osamljen in vprašala ga je, zakaj je tako sam.
Odgovoril ji je, da mu tukaj ni všeč. Esmeralda se je
domislila, da bi lahko skupaj pobegnila.
In tako se je tudi zgodilo. Vrtnar je zvečer čez zid
postavil lestev in pobegnila sta. Sedaj živita srečno na
prostosti, če že nista umrla.
Tilen Justinek, 6. c
Aljaž Ozimič, 6. c
Športno vzgojni karton
Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v Slov. Bistrico. V
telovadnici pri osnovni šoli smo testirali: skok v daljino,
dvig trupa, vesa na drogu, taping z roko, predklon na klopci,
premagovanje ovir nazaj. Na poligonu pa smo tekli na 60m
in na 600m. Imeli smo zelo dobre rezultate. V daljino sem
skočil 145 cm. Matevž je progo na 600m pretekel v 2 min
in 24 s. V eni minuti je naredil 44 trebušnjakov. Urban je
na drogu visel 85 s.
Po teku na poligonu, smo se vrnili domov na zg. Ložnico.
Lan Smogavec, 3. d
Živa Dušej, 5. c
Češnje
Češnje rdeče,
sočne in zrele
na veliki češnji rastejo.
Češnje so sladke,
okusne in lepe,
da mi se z njimi
posladkamo.
Karina Pliberšek, 3. d
Moje najlepše poletje
(doživljajski spis)
Bilo je pred tremi leti. Z mamo, očetom in sestro smo imeli
najlepše poletje.
Odločili smo se, da gremo na morje, saj sem ravno takrat
imela god. Začeli smo pripravljati stvari. Naslednji dan me je
oče zbudil že ob 4. uri zjutraj. Z avtom smo se odpeljali, jaz
pa sem zaspala. Ko sem se zbudila, smo že bili pred hišo, v
kateri smo bivali naslednjih 7 dni. Razpakirali smo kovčke, se
oblekli in odšli v vodo. Bil je že večer in odpravili smo se spat.
Mama in oče sta imela v načrtu mnogo stvari, za katere jaz
sploh nisem vedela, da se bodo zgodile. Ko sem se zjutraj
zbudila, sta me mama in oče poslala v trgovino. Ko sem
prinesla naročeno, smo se odpravili v mesto. Tam mi je sestra
kupila sladkorno peno. Zvečer smo odšli v zabaviščni park.
Tam sem s pištolo zadela uhane in prstan. Tako smo se
zabavali še naslednja dva dni. Potem je bilo vse po starem.
Kopali smo se, nabirali školjke, se potapljali in se igrali. Tako
sem se zabavala, da sem pozabila na dom. Te počitnice so bile
najboljše do sedaj. Sedem dni je hitro minilo in morali smo se
odpraviti domov.
Ko smo prišli domov, sem se razveselila babice in ostalih
družinskih članov. Kljub temu bom počitnice na morju zelo
pogrešala.
Vanesa Zlodej, 6. c
Tilen Justinek in Timotej Justinek, 6. c
Eva Javornik, 6. c
Moje najlepše poletje
(doživljajski spis)
Moje najlepše poletje je bilo, ko sem šel na morje. Z družino
smo se odpeljali na otok Pašman, ki je v hrvaškem morju.
Med potjo sem gledal risanke na svojem računalniku. Vmes smo
se tudi ustavili, nato pa sem zaspal. Nato smo prišli do
trajekta. Bil je velik. Vkrcali smo se in šli iz avta. Seveda se
nisem usedel k ograji, ker sem se bal, da bi padel v morje.
Pripeljali smo se do otoka in nato do našega apartmaja. Tam
sta bila tudi moja bratranca, ki sta se odpravljala domov. Šla
sta komaj zvečer, tako da smo se lahko skupaj igrali v morju še
do večera. Čez štiri dni nas je obiskala moja sošolka. Maruša je
k nam prišla za en dan. Skupaj sva šla na plažo in našla morsko
kumaro. Zelo sva se zabavala. Dva dni kasneje smo tudi mi
obiskali njo. Tam je bil tudi moj sošolec Blaž in sošolka Živa.
Igrali smo se celo večnost in zvečer odšli v mesto. Teden dni
kasneje smo se odpeljali domov na Kostanjevec.
Bil sem vesel, ker sem bil spet doma.
Tin Lah, 6. c
Prvoaprilska potegavščina
V šoli rečem svoji sošolki: »Ines, poglej, luknjo imaš na
jopici.« Ines začudeno pregleda svojo jopico. Ko želi vprašati,
kje je luknja, se jaz zaderem: » Prvi april!«
Doma si privoščim mamo. »Mama, krožnik sem razbila.« Mama
gleda in gleda pa ni nič polomljeno. Vpraša me:« Kje so
črepinje, da se ne porežeš?« Jaz se ji le smejim in rečem:
»Prvi april!«
Ana Lugarič, 3. d
Opis živali
Jež je majhna žival. Njegov trebušček je prekrit z dlako,
hrbet pa z bodicami. Živi v gozdovih, parkih, vrtovih. Je
nočna žival, vendar ga lahko srečamo tudi podnevi. Hrani se
z žuželkami, deževniki in polži. Tudi kakšno mlado miško ali
žabo rad pohrusta.
1. razred
Presenečenje je uspelo - darilo moji sestri
(doživljajski spis)
V spisu bom opisal, kako smo jaz, moja mama in oče
presenetili mojo sestro za rojstni dan. Zanj sem se odločil
zato, ker je bil odziv moje sestre, ko je darilo odprla, zelo
zanimiv.
Bilo je nekaj dni pred sestrinim rojstnim dnevom. Sestra
Teja si je že zelo dolgo želela nov telefon znamke Samsung
Galaxy S4. Mama in oče sta se nek večer dogovorila in se
odločila, da bosta Teji kupila nov telefon. Kar nekaj časa
sta premišljevala in se odločala, ali bi telefon, ki je bil zelo
drag, kupila.
Neko popoldne smo se jaz, mami in oči odpravili v Maribor.
Prispeli smo v prodajalno Simobil, izbrali telefon, ga kupili
in se odpravili nazaj domov. Po pravici povedano, je bil
telefon božanski. Bil je velik za dve dlani ter snežno bele
barve. Sestri sem zelo zavidal, ker bo dobila ta lep
telefon, a sem se sprijaznil, saj sem vedel, da je Teja 4
leta starejša od mene in si zasluži boljši telefon.
Prispeli smo domov. Iz avta sem skrivoma vzel telefon ter
si ga zataknil za rokav. Moji sestri ga pod nobenim pogojem
nisem smel pokazati, saj je bilo to presenečenje. V
stanovanju sem telefon predal mami, da ga je skrila ter
zavila v papir. »Ali veš kaj boš dobila? Pobrskaj po stvareh
in razmisli, kaj nujno potrebuješ,« sem dražil mojo sestro,
da je že bila vsa na trnih in zelo nervozna, kaj ji skrivamo.
Sestrin rojstni dan je bil naslednjega dne, zato sem se
odpravil spat. Sanjal sem o velikem, sijočem in božanskem
telefonu. »O, kako ti zavidam, draga sestrica. Tudi jaz bi
imel tak telefon,« sem si govoril v spanju.
Zjutraj je napočil čas, da sestri predamo darilo. Bila je že
slabe volje, ker ji nisem povedal, kaj bo dobila. Tolažil sem
jo ter ji govoril: »Potrpi še malo, kmalu boš dobila darilo.«
»Razžira me od zanimanja, razumi me, no.« Razumel sem
jo, saj če bi jaz bil na njenem mestu, bi me morali peljati v
psihiatrično bolnišnico, vam povem.
Po zajtrku sem odšel po darilo ter ji ga smehljaje izročil.
Končno se je tudi ona nasmehnila. Počasi je začela odvijati
darilo. Prav zares sem slišal, kako so se listki odlepili od
lepilnega traku. Odprla je škatlo ter v njej zagledala WC
papir. Nič ji ni bilo več jasno. Jaz sem se vstal in odšel v
svojo sobo po pravo darilo ter ji ga izročil. Škatla z WC
papirjem je bilo lažno darilo. Zdaj, ko je dobila pravo
darilo, je kar otrpnila. Videl sem, kako so se ji oči začele
rositi. Planila je v objem mamice in očka ter se jima
zahvalila.
Sestrica mi je povedala, da je presrečna, ker je dobila nov
telefon in da tega nikoli ne bo pozabila. Tako je bila srečna
ona ter vsi mi. Jaz sem bil vesel tudi zato, ker je
presenečenje uspelo
Luka Tropan, 6. c
Vita Ajd, 4. c
Majske počitnice
Med majskimi počitnicami sem bil na morju. Veliko
smo igral nogomet. S prijatelji smo se igrali tudi
skrivalnice. Lovil sem tudi ribe. Ujel sem zelo veliko
rib, ki smo jih spekli. Zvečer sem v album nalepil
slike nogometašev. Gledali smo zvezde. Bilo jih je
zelo veliko. Ko sem se zjutraj zbudil, je pihala burja,
bilo je zelo mrzlo. Avto nam je zanašalo. Morje je
butalo po skalah. Po zraku je neslo vodo. Na poti
domov smo šli na pico.
Vid Leskovar, 3. d
Ines Motaln, 3. d
Med majskimi počitnicami
Gledali smo, kako postavljajo majsko drevo, ki mu
pri nas rečemo majpan. Tako dolgo so ga
postavljali, da smo se jaz, Tine, Žan in Timi šalili,
da ga bodo postavljali do božiča. Potem smo se šli
lovit. Lovil sem Tineta in Tine je tekel po
največjem blatu samo, da ga ne bi ujel. Šli smo
tudi k Žanu, kjer smo odigrali dva badbinton
turnirja. V prvem sem bil tretji v drugem pa sem
zmagal.
Matevž Šega, 3. d
Med majskimi počitnicami
Majske počitnice so, ko postavljamo majsko
drevo. Takrat smo doma in se lahko igramo. Plezal
sem na drevo. Na morju smo se kopali. Prespali
smo dve noči. Potem pa smo na poti domov kupili
krofe. Doma smo jih vsi skupaj pojedli. Šli smo na
golaž. Včeraj sem šel na obisk in sem se igral z
Rokom.
Jaka Štern, 3. d
Šola v naravi
Nekega dne smo čakali na avtobus. Ko je pripeljal,
smo zložili kovčke v prtljažnik in se odpeljali v
Čatež. Na poti smo se ustavili v Olimju, kjer smo
si ogledali samostan in čokoladnico ter pravljični
deželo in čarovničino hišo.
Vsi smo si želeli priti čim prej v bazen. Razdelili
smo se v skupine. Vsak dan smo imeli zajtrk, kosilo
in večerjo. Za malico smo imeli sadje, kekse in
frutabele. Zjutraj sem vedno jedel kosmiče. Po
zajtrku smo se šli kopat. Z Vidom sva se
preoblačila za reklamnim panojem. Po kopanju smo
šli na kosilo. Po kosilu, smo imeli počitek, potem
pouk in spet na kopanje. Po kopanju, smo imeli
večerjo. Dvakrat smo šli na sladoled. Imeli smo
disko, pohod, bili smo v indijanski vasi. Indijanec
je streljal s posebno puško, igral je na indijanski
boben. Hranil sem mucka Črtka. Jaka ga je
tolikokrat pregnal s terase, da ga ni bilo več.
Zadnji dan smo po kosilu spakirali potovalke v
avtobus in se odpeljali domov. Na avtobusu smo
izvedeli, da je naša hiška zmagala v pospravljanju.
Bil sem zelo vesel.
Urban Jesenek, 3. d
Vid Šteinfelser, 4. c
Ignac Motaln, 5. c
Vanesa Zlodej, 5. c
Urška Viher, 2. d
Tara Šega, 1. d