maj 2011 - Ptujska Gora

BAZILIKA
MARIJE ZAVETNICE
NA PTUJSKI GORI
Leto: 2011 | Mesec: maj
Številka: 5
PRIDI, SVETI DUH!
Župnija Ptujska Gora, Ptujska Gora 40, 2323 Ptujska Gora
Tel.: 794 42 31, faks: 794 93 91, e-pošta: minoriti.ptujska.gora@rkc.si
Župnijski list na internetu: http://www.ptujska-gora.si/slo/cerkev/index.htm
Izdal: Župnijski urad Ptujska Gora, ureja: p. Janez Šamperl, jezikovni pregled: Barbara Rodošek
Birmanci smo se v četrtek, 28. 4., srečali z nadškofom g.
Krambergerjem. Pokazali smo mu naše znanje, ki smo si ga
nabirali pri verouku. Njegov prihod smo nestrpno pričakovali, a smo si takoj oddahnili, saj je bil g. nadškof nadvse
prijazen. Naše znanje je bilo dobro, zato smo skušnjo vsi
uspešno prestali.
Barbara Vute
srečanje z našim birmovalcem g. nadškofom
obvestila obvestila
obvestila obvestila
Pred birmo morajo vsi birmanci opraviti skušnjo pri g. nadškofu. Tako
tudi mi nismo bili nobena izjema. 28. aprila smo bili vsi že vznemirjeni in se obremenjevali s tem, ali bomo dovolj dobro znali, da bomo
skušnjo dobro opravili, in ali bo g. nadškof Kramberger zadovoljen z
našim znanjem. Malo pred njegovim prihodom smo se dobili in obnovili naše znanje. Moram reči, da so bile vse skrbi odveč. G. nadškof
je bil zelo prijazen. Odgovarjali smo vsi skupaj in na večino vprašanj
smo odgovorili pravilno. G. Kramberger je bil zadovoljen z našim
znanjem, zato predvidevam, da smo skušnjo uspešno opravili.
Ana Karneža
Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj …
Šmarnična pobožnost:
* pri sv. maši zjutraj ob 7. uri, * pri sv. maši zvečer ob 19. uri.
Navada je, da se birmovalec pred birmo sreča z birmanci, s starši in z
vsemi veroučenci. Tako smo se v četrtek zvečer z nadškofom srečali
birmanci in starši iz naše ter stoperške župnije. Srečanje je potekalo
v prijetnem in sproščenem vzdušju. Nadškof je najprej spraševal o
simbolih velikonočnega praznika (sveči, vstalem Zveličarju), o drugih Gospodovih praznikih in zaključil z rožnim vencem ter poudaril,
da kdor zna moliti to molitev, pozna celo cerkveno leto in praznike.
Pri maši, ki jo je vodil, pa je vsem poudaril, da moramo biti priče
Kristusovega vstajenja. Pregledal in podpisal je tudi matične in ostale
knjige.
p. Gavdencij
Srečanje z g. nadškofom Krambergerjem je potekalo v toplem razgovoru, v katerega je pritegnil vse gorske in stoperške birmance. Skozi
njegova vprašanja in odgovore birmancev smo starši in botri slišali
veliko o Jezusovem življenju in o zakramentu sv. birme. Prijetno srečanje se je zaključilo s sv. mašo, ki jo je daroval g. nadškof.
Cvetko Pepelnik
Srečanje z birmovalcem, gospodom nadškofom, je bilo zelo prijetno. Naše
otroke je kot dober oče prosil, naj se po sveti birmi ne oddaljijo od vere.
Staršem pa je izrazil hvaležnost za krščansko vzgojo otrok in pričakovanje,
da bodo z našo vzpodbudo in zgledom postali zreli in odgovorni kristjani.
Cirila Verdenik
×
8. maj: ob 10.00 praznovanje Florjanove nedelje. Pri sv. maši sodelujejo
domači gasilci s Ptujske Gore.
×
14. maj: sedmi MARIJAFEST
Začetek ob 17.00; tekmovalni del in neposredni prenos preko
valov radia Ognjišče ob 18.00. Poleg domačih skupin bodo
nastopili tudi pevci s Hrvaške. Gosta Marijafesta bosta pričevalec, duhovnik Robert Friškovec in ansambel Dominik.
×
×
22. maj: prvo sv. obhajilo. Maša bo ob 10.00.
31. maj: praznik obiskanja Device Marije ter sklep šmarnic.
Obnovljene freske v Križevi kapeli
Freske, nastale med letoma 1424 in 1426, predstavljajo zelo kakovosten primer t. i. mednarodne gotike in mehkega sloga ter kažejo, da je
slikar na Ptujsko Goro prišel z Južne Tirolske.
Od Turkov poškodovani kipi so zopet svetniki
Kipi v obeh prvotnih gotskih oltarjih so bili v času turških vpadov
močno poškodovani. Poškodovane in odsekane ude so nadomestili
z lesenimi nadomestki, ki so bili zaradi slabe kakovosti ob zadnjih
restavratorskih postopkih (v 80. letih) odstranjeni z obljubo, da bodo
dodelave že še prišle na vrsto.
V odmevu jubilejnega leta je restavratorski svetnik akad. kipar Viktor
Gojkovič opravil to pomembno delo. Potem ko se je poglobil v čas
nastanka, ko je podrobno preučil vse poteze in začutil svojega predhodnika – umetnika, mu je pravzaprav le posodil roko in še enkrat
poustvaril, kar je že bilo, pa so Turki odsekali in poškodovali.
Tako je V. Gojkovič poškodovane gotske plastike spet spremenil v
svetniške podobe. Pri tem je do konca ostal zvest svoji stroki, saj so
vsi elementi, ki jih je dodelal, premakljivi, tako da je vedno mogoče
videti zatečeno stanje.