Žaba Greta - Lutkovno gledališče Maribor
Transcription
Žaba Greta - Lutkovno gledališče Maribor
Oblikovalki lutk Lektor Neva Vrba in Mateja Ar har Oblikovale c lu či Enver Ib rahimagić Oblikovale Premiera 27. 12. 2011 Marko J c zvoka akopan Branko Caserman in Lucijan Jošt ec ojster in Mitja Pa inšpicient stirk Tehnični m Režiser Andrej Jus Glasbeniki Andrej M Teodor Aman aver, bobni ović Toš, kita ra Janez Dovč Luka Herman , harmonika Gai Tomaž Reber ser, kontrabas nak, tuba ukcija Studijska prod Asistentk e pri izdelav i lutk in ko Maja Šv stumov age Darka Er lj, Mojca Bernja delji In A k nja Nera , l Simon Šerbinek Izdelovalca scene ović Toš Teodor Aman Ž obe, vne pod o k li r o Avt stumov lutk, ko rga Iztok H And ab Igralci S Ajd cenogra f a P rim ka oži č rej J us A G A t E r Maksimiljan Dajčman Metka Jurc Maja Pihler Stermecki Elena Volpi Anže Zevnik Avtorja glasbe in korepetitorja Gregor Stermecki Maja Pihler Stermecki Avtorica songov Kvakat ne zna; Logoped; Bye, bye, moj žabji kraj in Country song Maja Pihler a B ŽABECEDA t rE G Ž a bE G Ž S C čimo o dolo tavljam amo u m o e oj ba neč a ug pris a i, da meni, d komu reša Ž , da n e m o po g vi da o o a , r p i p n P k hko t, lah pome lednje ete). ea l r č iti – dnos li pa no s e G a ni Cen no vre ost, a ) In rav g Žab prisoj a in n n r e J n d o a den ali vre ir SSK (glej S torej n imenit i ji vo te. (v k a ako e a j l l č ve edno ji m ni. Nih e vidi, k o v r s v e . če n a je ta v ne c Gre nihče ga, nih membn e je dobr po sar On Andrej Jus ga je pr si je izmislil sv et Žabe prvo sre ičaral na papir Grete. , č najmlajš anje z lutkovnim potem pa še na Najprej im. Pod lutkovni gledališ njegovo Mali kak taktirko čem, ne pa tud oder. To je nje adu (po govo i s pr s o be ž Ljubljan i, Hočev sedilu Svetlane e nastale preds edstavo, name njeno s t M k a te nauč i medve ve za ot akarovič ile živ dv rok )v pravi, da ali iz predstav SLG Celje in Č Šentjakobskem e, in sicer e Žaba arovnik je vsa Greta? iz Oza v gledališču v moram š k človek žival »Najbolj Ve do neke e danes Žaba Greta je »čudna žabica, v erjamem lenju. Kaj so polovice v Posto ki ni nič lepa ali elegantna, Prote . jn In sko jam nič ni vitka, ni briljantna, nič o k hroš naučil sem se usu, ko ni čedna, nič galantna: to je še, č n u a masaž grda, Drobno zelena in malo rumena, v kra o!« vratniku da ste odeta krastačica Greta« , kot pravi avtor. Vendar je prepričana , da je bolj imenitna od drugih prebivalcev mlake, čeprav ima na primer težave s kvakanjem. Odloči se, da bo odšla po svetu. Tako Greto pospremimo na neverjetno pot , kjer jo spoznamo tudi v drugačni luči. Spoznamo, da je glasna in zanosna pevka, da je neu strašna, da je tudi zvesta prijateljica … Ne gre drugač e, kot da Žabo Greto vzljubimo in navijamo zanjo. ke četek vsa pošten za ti se je re … G č i o b k ba o Ža d o Bilo je ne zg i in d Tu živi znova ravljice. ledališču o ljica, ki se poštene p g v a , č o v nek jljubša pra je zgodila je tvoja na ra e ? « at K … . č o va k zno ilo je ne začne z »B Oh, jaz! Ah, jaz! V naši majhni vaški mlaki so sami smrdljivci in sami bedaki, jaz pa sem tukaj rariteta, saj sem vendar Žaba Greta! e Oh, jaz prečudovita, oh, jaz, ah, jaz, prelepa jaz, od te krasote dan se svita: lepe krake imam, še lepši pa obraz! Le kdo zna cenit tak talent, le kdo opazil mojo bo lepoto, ko pa estet faliran je študent, da v meni vidi le zeleno gmoto! In vem, da prišel glas bo v našo vas, in vem, da prišel bo ta lepi čas, ko bodo žabice na fakulteti še poslušale o Žabi Greti! ti si tudi ecki, Maja – Pihler Sterm Greto (svojo o ab združila Ž si o ak in besedila K a. pevk ice, melodije sm pe mi, i) av st liko mero do vlogo v pred stave? »Z ve žne ed pr de ču ne ti ov la se da de , na odru lutk ga te a eg lja do vs di.« šljije in vese u živali in lju stvari v svet p vlogi: dstavi igraš dve večji Zevnik, Anže – v pre ribe? »Nekoč il topirja. Si že kdaj lov strvi. Doma jih Ribiča in Drugega Ne po et ajs dv na roke več kot la a uje m to bra z sva čutiš v vlogi Drugeg kad.« Kako se pa po rav zap av pr je in je bila polna kopalna ju pir jen Prvemu Neto Netopirja, ki je podre ži. Netopir št. 2 je a«? »To sploh ne dr rok na es a povrhu vsega samo njegova »d ki Netopirja št. 1, im od n me gu po lj bo o velik še dve levi prhuti.« E d venn lutkar, itne e lj a k e r imen , si p similjan nisi igral tako k a M ral sem , n Dajčma m, da še nikoli »O, to pa že. Ig likega isli s? , Ve dar si m vladar Proteu kana Mrazaka o nekaj li je e am v t s , o a k m teje bateg vloge, rika Zo ZAKAJ, če naš jbolj imenitna e id r F a vi ? ja na kralj predsta icer pa je mo k.« S hrčka v . g reh otro lo t v em oče takšnih s a d ', 'vloga v z Elena Volpi, igraš tri nenava dne živali: Mamo Žabo, Ribo Rdečepiko in Prv ega Netopirja. Kako pa kaj sicer gledaš na dvoživk e, ribe in netopirje? »Po duši sem bolj veverica in rožnati samorog. Mi je pa blizu dvojnost netopir ja – da si tako lep kot miš in obenem še letiš: 'jokaš med oblaki bosih nog z glavo dol in son cem vse naokrog'.« k V – »Greta, reci v … pri črki v se ti zapleta. V Žabji zbor nisi sprejeta.« Tako Žaba Greta doživi prvo življenjsko razočaranje, zaradi katerega postane močnejša in bolj samozavestna. Ali se tudi tebi zapleta pri katerem glasu, ko govoriš? Glej tudi črko L. TI GRETI O R P IČ RIB Krastača (lat. Bufo vlažna in bufo) – b od drugih kastorjav radavičasta koža žab jo lo e r u b či m a e r nkaste a v e šibkejših s pogost li rumenim z a i d t n e jih krako m n im Samica je i p egami. Z v lahko s opazno v a koči le n le zgodaj e ekaj cen radi spomladi čja od samca. Ve timetrov. činoma ž se odpra izleže og ivi na kop vi romno ja nem jčec, iz k k mrestiščem ob aterih se vodo, kje , v r 12 izležejo p do 18 dn aglavci. eh L Logoped je strokovnjak z univerzitetno izobrazbo, ki se ukvarja s preprečevanjem in odpravljanjem vseh vrst motenj govorno-jezikovne komunikacije. Ali si že bil kdaj pri logopedu? m Muha Pik blizu? »M a ali Metka Jurc – ti je M uha Pika se potik uha Pika slika. En a in si v a njenih glavi zgo zgodb je Žabi Gre dbe t udi na ti. Mu poročev ha jo zvesto spre ša zgodba o alka o G mlja in retinih d ogodivšč je prava inah.« te imam, pa končno , o N : ič ib R grda stvar, ti prekleta nčam, aj zd te poko bar! z veseljem o gr j o om še tv potem pa b bič grd, sim, ne, ti ri , Greta: Pro le malo pela saj sem si n srd, nkrat takše od kod nae a prav nič kriva, sam ko pa nisem a me je prevzela, žn e d ču glasba a mila! ka, melodij ad sl a, p le len hudič, vakaj mi, ze te, žival?! k e N : ič ib R zume človek ne ra l nič, ne veš, da ori st ti Saj ne bom m razklal! o b te l le na po kako si grd, Greta: Joj, rt! , človek Sm človek Ribič ne daš na tla, takoj Če me zdaj bom … polulala! … te bom te i, h Kako pa si naličil žabe, oblek el Iztok Hrga, mojst er netopirje, odel rib »žabjih« preoblek o, …? in »Še bolj globoko drugih čudovitih, sem se barvitih potopil med pisan e bale podob. Doslej si že tekstila in ven pr dvakrat čaral lutko iplaval z vno najbolj sluzasto ble lepoto na našem ščečimi odru: krpicami, ki kar sa me žarijo v Sraki Sofiji in v temi in mavričn o eksploZeliščih male dirajo pod žarome ti.« čarovnice. r nekaj, kar je Rariteta je oišči o in redko. P zelo posebn reti. G gu o Žabi besedo v Son , kaj to te kšno rari Imaš doma ka oag dr te r je za takšnega, ka celo i al o dk re ceno, ker je edinstveno? i že l si pesm privia s za ga in api r, n lodije kšne irjih rja o g p a o e e Gr kal m li? »T , neto d avt ičeno – a o h s iv ca a rav o ji ba las kda ugih ž žabi ahtev e. Up adbe G ljij skl ali i že dr o o i z cki dar s sa in glasb ostm domiš i sta e n u m n k ter ve ote ati last liko ci, r S asbe, v, pr l. Pis kimi in ve e mu o e l v š je eg Gr liko g topir em im člove morja oji d ve , ne nis h s i, hu ng m .« žab ija še ivalca nost ji so sli .. č e leg gih ž omuš a ma pren ru hud ta n rno d l a lo mi si se počuti ma aj čak kaj nek – kako mi ba ri o i, rj Simon Šerbi pi d d to ne se cah čimi žabami, la tako i med govore a Greta je bi ab žab »Ž . i? ta lm je va re ži i sp im la ug bi in dr rimo je v jezikovno Greti zavzeta, da goditi, Žabi ila pr je se al or m Lektor prepustiti.« vso svobodo G S u O Učenj ker pr e – Grete L a če po vi, da je tu ogoped ne gledam mpast more uč da ima a o Greta pod črko T kot ptič. A iti, mpak, , mord tudi t posluh a a za zan lente. Je s ugotovimo p osno in glas retna in im , a no pe tje. Oder in A velik pra jda Primožič. O Tokrat s zen prostor, ki der je najprej čaka na zašumela i ga morala kot s scenogr cenografijo. je reka ustvarja afka po in poniknil la tako seliti z m a v pod nen la se je zg odil pra avadne gledališ zemno jamo. S ko, vi mali č i že kda ke pros sto in tis u j tore? »N dež. Če oč let p nekaj te , so na našem o rav kapniki nas a tem odru dnih, bre tajajo s dru zras to in li kar v z apnen ca in vo de.« t Talent je ve psihofiz lika prirojena s ično deja po pojavlja vnost. N sobnost za do v lo a tudi dar umetnosti in š jvečkrat se ta čeno portu. L . »On je b e seda ahko mu veli nekomu rečemo , ki je n k talent«, lahk o rečem a nekem nadarje o tudi podro n. Im Morda le aš tudi ti kakš čju posebej en talen po rišeš t? , poješ ali hitro tečeš? PESEM O POGUMNEM NETOPIRJU PRVI NETOPIR: Če koga briga, kdo sem jaz, to povem mu v obraz! jaz sem strašen netopir, ki skrbi za jamski mir! č us) je nguin sa od a s u kra rote lat. P inarskega vini. Beli ( s u ote vodah D ego ndar Herc ali pr e ibica odzemnih bišnice v ele oči, v , kot r a k š e n p r ila r e T t v e, k v u a i Člo , ki živ in z ra č reke oživk ka e do pigmenta o. Nekate ita kot dv stim č iv o ž o S b e dv zv ez ača ja rek svetlo olj ra žo br esk poreč ril ima ko utljive za , pa ima b remika s moče edno obč ranje uho površju. P telesa. t lce še v je no i živijo na zvijanjem sesa pred z k e Jama je ve s om sk , se adaj . Njiho irujejo in se predsta rivnostno priz p s o ve. Če orišče d – lepo m šine a) – letij rugega Ko galerij in tico brez prim smo natančni, dela naš pter i lahko rhuti. ke povr zaradi o r g e i re re d p h v e k . o za Po Post ran v v C i, je leta 18 lad ime im (lat. sesalc ražene imejo g času z pade j v 18 odkr ije 20 kilomet ojnska jama se stojnsko jamo i j r dokume i d b r v il r U ov sem kot sple p Luka Če e o ce p . o e r e o m ntirani o t C s r a ter tja t rovov, č. Na vh Ne edini o p nogah irjem na 10˚ 45 ud 9 d 13. st tiri v ja s .. . o N d e a o nih rovih jzanimiv o mi, leta in s končin ljci na . Netop spusti 25 do h 6 do ejše rov 1884 p letja dalje. Že p turistič o e a napelj pe leta 187 a so podpisi o le ki jo ra na jama a b dnje i krem utrudi peratu 88 na le vsa 2 n is a s ko elektrik o bili po v a im u ne m z p i a. Dane r Evropi. loženi ž valcev, e t t v o s j j o a o s Si že bil ele ihne trip isen lesn kdaj v k je to najbolj ob zniški pri v losti te srčnih u nuto, vd akšni kr iskana i aški jam otrp število i? na m . t tudi minu N j Sem pogumen in močan in čvrst in hud kot velikan. Vse kar leze, gomazi, naj pred mano stran zbeži! DRUGI NETOPIR: Jaz njegov sem asistent, pretepaštva sem študent, se nikogar ne bojim ko koga stolčem, mirno spim. Pretepel sem jih najmanj sto, in vem, da jih bom vsaj še sto, ljudi, živali in rastlin, saj le po tepežu zaspim. PRVI IN DRUGI NETOPIR SKUPAJ: Jaz sem strašen netopir, ki skrbi za jamski mir! In če prideš mi na pot, iz tebe naredim kompot! f FINALNI SONG Nihče ne more nas pre gnati, svobodni smo, kjer sm o doma, zato nam plešejo po dplati in bend nam vsak več er igra. Bilo je pusto tiste dni , ko Grete ni bilo med nami, zdaj vsak od nas se veseli, kako lepo je v naši jam i. Nikdar ne bomo se pre dali, vse ljudi smo že pre gnali, v jami imamo zdaj živ ljenje, kot zasluži ga Podze mlje! Žaba Greta Gledališki list Redjko za LGM Mojca direktorica Mojca Redjko urednica Katarina Klančnik Kocut ar lektor Simon Šerbinek Lutkovno gledališče Maribor Vojašniški trg 2 A 2000 Maribor, Slovenija Maribor, november 2011 naklada 1000 izv odov tisk HOPA grafična oblikovalka Natalia Corbillon ilustratorja Natalia Corbillon in Urban Breznik