KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!

Transcription

KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!
Glasilo župnije
s Salezijanskim
Mladinskim Centrom
Ljubljana R akovnik
DECEMBER 2012/ŠTEVILKA 10/LETO XXX
KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!
esarje in kralje smo pregnali. Živimo v svobodi, demokraciji…
Po je to res!?
Zadnje volitve so pokazale, da nam vladajo drugačni kralji: strici
iz ozadja… Po popisu prebivalstva smo kristjani v večini… Zanimivo
pa je, da smo na vseh volitvah izvolili predsednika z leve. In v nedeljo
bomo lahko odločali samo med bolj ali manj levim. Vlada nam potrošniški svet z reklamami. Te usmerjajo naše odločitve. Svet mode kroji
način našega življenja. Vladajo nam idoli: rok – pop zvezdniki… Mladina jim plačuje desetino na njihovih množičnih koncertih… Pa športni zvezdniki… Vsi ti živijo v krasnih vilah, neprimerno bolj razkošno
življenje kot so živeli kralji v gradovih…
Moderni človek je odstranil Boga kot kralja. Zasužnjili so ga drugi
kralji: razum, napredek, kariera, uspeh, denar, veliki jaz, mamila, užitek…
C
UVODNIK
Evangelist Janez nam predstavi Jezusa kot kralja pred Pilatom, ki ga
obsodi na smrt na križu. Gre za soočenje dveh kraljestev. Pilat je predstavnik rimskega cesarja, ki ima: oblast, vojsko, urejeno zakonodajo,
denarno moč… Jezusova moč pa je resnica: »Jaz sem zato rojen in sem
zato prišel na svet, da pričujem za resnico.«/Jn 18,33b-37/
1. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo resnice. Nasproti mu stoji
kraljestvo laži. Danes je moderno govoriti o več resnicah. Za mnoge je resnica to, kar poročajo mediji ali kar jim prija. Namesto resnice o Jezusovem odrešenju so danes bolj moderne polresnice o
samoodrešenju z vzhoda. Z raznimi telesnimi aktivnostmi bomo
prišli do notranjega miru… Ni potrebno spreobrnjenje, ampak
obesek okrog vratu, pa bo sreča tu… Vse to so prvine kraljestva
laži.
2. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo življenja. Nasproti se postavlja kraljestvo smrti. Že prejšnji papež bl. Janez Pavel II. je opozarjal na kulturo smrti, ki je zavladala zahodnemu svetu. Samo, da
jem in pijem, imam dobro plačo ali pokojnino. Drugo ni pomembno. Življenje ni cenjeno. Mati lahko odloča o življenju otroka pred
rojstvo… Po splavih, samomorih, prometnih nesrečah, najnižji rodnosti smo v vrhu Evrope… Jezus pa pravi: »Jaz sem življenje!«
3. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo svetosti. Kaj je danes ljudem
še sveto. Celo »umetniki« se iz vsega norčujejo… Bolj, ko je kaj
grdo, nesramno… večja umetnina je. Svetost je predmet posmeha.
Vendar svetost naj bi bila cilj našega življenja.
4. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo milosti. Danes pa je pomembna moč in oblast. Jaz sem na prvem mestu. Ne potrebujem
Boga. Sam si lahko pomagam. Jezus pa pravi: »Brez mene ne morete ničesar storiti«. Po zakramentih nam prinaša odrešenje. »Ne
bojte se odpreti vrata Kristusu«, nam vzklika papež.
5. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo pravičnosti. Soočeni smo z
brezpravnostjo na vsakem koraku. Splošno je nespoštovanje meril,
pravil in vrednot. Kaj me brigajo drugi. V tej miselnosti liberalizma je vse dovoljeno.
VARUJ NAS MATI
2
december 2012, številka 10
KORAKI
Merilo življenja pa naj bi bila poštenost. Vse krivice bodo enkrat
poravnane. Vsak bo osebno odgovarjal za svoja dejanja.
6. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo miru. Danes pa vlada nemir,
nasilje, vojne… Svet je poln trpljenja in solza. Greh nam prinaša nemir.
Strah vlada svetu. To razodevajo tudi zadnje demonstracije.
Jezus pa nam pravi: »Ne bojte se. Svoj mir vam dam, ki vam ga svet
ne more dati.« Jezus nam prinaša popolno svobodo pri spovedi in moč
pri obhajilu.
7. Jezusovo kraljestvo je kraljestvo ljubezni. Nasproti pa se postavlja kraljestvo užitka in zabave. Ljubezen je zamenjala spolnost. In ta
mora biti zaščitena. Če se moram pred nekom zaščititi, pomeni, da me
ogroža in se ga bojim. S tem je uničeno zaupanje in nežnost. Ostaja
samo še gola telesnost, ki pa je živalskost. Človek ni več oseba, ki jo ljubim. Je objekt, predmet za potešitev mojega poželenja, moje sebičnosti.
Jezus pa pravi: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.« Šel
je na križ. Daroval je življenje za nas. V to daritev se vključujemo pri
vsaki maši. V obhajilu postaja hrana za nas.
Kristus kralj naj prežene nemir, krivico, laž, suženjstvo, kulturo
smrti… Njegovo kraljestvo resnice, življenja, svetosti, milosti, pravičnost, miru in ljubezni naj zavlada v naših družinah v bližajočih se
prazničnih dneh
vaš župnik Franc
VARUJ NAS MATI
3
december 2012, številka 10
KORAKI
PRAZNIK KRISTUSA KRALJA 2012
»Moje kraljestvo ni od tega sveta.
Kdor je iz resnice, posluša moj glas!«
I. del
apis nad glavo križanega Kristusa: I.N.R.I.! Jezus Nazarečan, judovski kralj. Tako se je z napisom Poncij Pilat ponorčeval iz Judov, kakšnega kralja da imajo.
Res vse govori, da Kristus ni kralj od tega sveta; kralji tega sveta, pomeni oblastniki, kajti ti: nimajo trnove krone, v rokah ne držijo
trsta, niso ogrnjeni v sramotilno vojaško cunjo, nimajo opljuvanega
obraza, njihovo telo ni razmrcvarjeno od bičanja, niso brez vojaške
obrambe …
Pilat pa Judom s posmehom: »Glejte, vaš kralj!« In Judje si zadrgnejo
zanko: »Nimamo kralja, razen cesarja!« Nimajo težav priznati rimskega
okupatorja za vladarja, odrečejo pa se svojemu verskemu voditelju, ki
ne ustreza njihovim predstavam; niso bili zvesti veri. Taka je pač politika, prav ta jih je leta 70 za dva tisoč let pokopala kot narod in kot državo.
Govorica preroških besed Danijela in Razodetja (berili) pa je drugačna, videnja segajo onstran tega. Vidijo nekoga, ki je nad vsem, ne
s politično, gospodarsko, vojaško, policijsko močjo, pač pa z duhovno
in moralno močjo, ker je tisti, od katerega, po katerem in za katerega je
vse, kajti on je Alfa in Omega, vse, prvi in poslednji, ki je bil, je in bo.
Kadarkoli nas kristjane zamika »kraljevati« na svetu z merili zemeljskih
veljakov (politikov), smo nezvesti vesoljnemu Kralju, zato potem vedno
doživimo polom. Kristus nima vojske, nima raket … Z vsem tem so
skozi zgodovino šli nad njegove kristjane – bolj ali manj zveste njegove
pričevalce –, misleč, da zadajajo udarce Kristusu. Pa ga niso dosegli in
ga tudi ne bodo. Politika in orožje imata za kaj takega premajhno moč.
Kristus je vladar vsega, v njegovi roki je vse. To je vsa sreča, vse
zagotovilo, vsa prihodnost. Če tega ne bi bilo, bi bila edina smiselna
resničnost objestnost trinogov, takih, ki so mu sodili in vedno znova
nataknili napis o njegovi krivdi: I.N.R.I.
N
VARUJ NAS MATI
4
december 2012, številka 10
KORAKI
On pa je znamenje odrešenja in upanja: to je zmaga pravice in ljubezni; to je zmaga pravičnosti in dobrote; to je končni cilj, v luči katerega dobiva smisel vse, tudi naše življenje, trpljenje in smrt.
To, kar izpovedujemo v veri: Verujem v Jezusa Kristusa, po katerem je vse ustvarjeno, ki je trpel, bil križan, umrl, bil v grob položen,
pa vstal od mrtvih, ki sedi na Očetovi desnici, ki bo prišel sodit žive
in mrtve.
To je resnica o Kristusu Kralju. Sam nam je zatrdil: »Vsak, kdor je
iz resnice, posluša moj glas! Spoznali boste resnico, in resnica vas bo
osvobodila.«
Prav zanimivo, da je Pilat še vprašal Kristusa: »Kaj je resnica?«,
poslušati odgovora pa več ni imel ne časa in ne moči, ker bi, če bi poslušal resnico, moral Jezusa osvoboditi, »saj na njem ni našel nobene
krivde«, pa ga je kljub temu obsodil na smrt s križanjem. Kako naj
suženj politike in oblastnih intrig posluša resnico in ji služi?! Kako!?
»Moje kraljestvo ni od tega sveta!« Je pa nad tem svetom. On ni
samo stvarnik sveta, pač pa tudi njegov odrešenik, in seveda tudi sodnik. Sodil bo glede na to, ali smo služili resnici ali krivici. I.N.R.I.
– sramotno spričevalo za vse, ki ne poslušajo resnice; I.N.R.I. – odrešilno znamenje za vse, ki služijo resnici, saj je On Resnica. Služiti tej
Resnici, pomeni kraljevati!
II. del
»Sodni« proces Kristusu ni končan; ima mnoga nadaljevanja tudi
skozi zgodovino. Tako kot Judje pred Pilatom – Rimljanom, okupatorjem, smo ga tudi kristjani pred njegovimi nasprotniki ogrnili v sramotilni plašč in mu v roke potisnili trst. Tudi mi smo se na volitvah šli
politiko, kje bomo več iztržili, namesto, da bi bili zvesti veri in svojim
načelom, ter gledali na poštenost, neoporečnost, vrednote.
Kristjani kot kristjani smo izdali sami sebe, saj smo volili predstavnika tistih, ki so nas kot vernike dolgo zatirali in nas še tepejo. In
gre za predstavniško vlogo, ne izvršilno oblast. Kako naj predstavlja
vse državljane, in večina smo kristjani, tisti, ki je bil in je proti tej
večini?
VARUJ NAS MATI
5
december 2012, številka 10
KORAKI
Vendar smo ta absurden položaj ustvarili sami! Sedaj bomo morali voliti samo med tem, ali bomo poljubili palico, ki nas je tepla, ali
bomo poljubili roko, ki nas je tepla. Nobene druge možnosti nimamo,
nobene.
Tako smo storili enako kot Judje, ki so dali prednost rimskemu cesarju – okupatorju: »Nimamo kralja, razen cesarja!«, zavrgli pa tistega, ki je poosebljal njihove vrednote. Politična logika se nam ni izšla.
Pustili smo namreč vero in se šli politiko. Tako smo končno sami sebe
ogrnili v sramotilni plašč in sami sebi v roke dali nalomljeni trst.
Napis o naši krivdi se glasi I. N. R. I., tako smo si ga sami izpisali:
Jezus Nazarečan Resnično Izdani. Ostane nam samo nemoč množic,
ki so opazovale dogajanje na Kalvariji: »In vse množice, ki so se zbrale, da bi gledale, in so videle, kar se je zgodilo, so se nazaj grede tolkle
po prsih« (Lk 23,48). In lahko samo pohlevno čakamo na nove čase;
tokrat so nam zadoščale »cesarjeve« igre, četudi »kruha« ne bo …
Tone Ciglar
BOŽIČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV
e bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse
ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik,
ki je Kristus, Gospod (Lk 2,10-11).
So časi, ko slabe novice kar dežujejo. Naši časi so že taki. Verjetno tudi časi pred 2012 leti v današnji Sveti deželi niso bili veliko
bolj veseli. Kajti Sveto pismo nam pravi, da so vsi ljudje živeli v velikem pričakovanju(prim. Lk 3,15), kar pomeni, da so imeli občutek,
da tako ne more iti več naprej oziroma navzdol in da se mora nekaj
zgoditi.
Res se je nekaj zgodilo. V prvi sveti noči se je rodil otrok, ki ni bil
navaden novorojenček, ampak Božji Sin, ki je prišel živet z nami naše
življenje, revščino, preizkušnje in trpljenje, na koncu tudi smrt.
N
VARUJ NAS MATI
6
december 2012, številka 10
KORAKI
S tem, ko je prišel z nami živet naše bedno življenje, nam želi sporočiti, da zaradi preizkušenj, ki se zgrnejo na nas, ni treba obupati nad
seboj in drugimi, ker tudi on ni obupal nad nami. Prišel je med nas, da
bi nam dal vedeti, da je tudi življenje v težavah in preizkušnjah smiselno in vredno, da ga živimo. Prišel nam je vlit novega poguma, volje do
življenja in zvestobe v dobrem. Prišel nam je pokazat, s kakšnim zaupanjem v Boga naj sprejemamo preizkušnje, s kakšno stanovitnostjo
naj vzdržimo v težavah, s kakšno ljubeznijo naj odpuščamo vsem, za
katere mislim, da so krivi za našo nesrečo. Če se bomo dali tako poučiti
betlehemskemu otroku, nam bo podelil tisti notranji mir, ki so ga vsem
ljudem, ki so Bogu po volji, v sveti noči obljubljali angeli.
Vsem, posebej še tistim, ki ste v najrazličnejših preizkušnjah zaradi
bolezni, izgube zaposlitve, negotovosti glede jutrišnjega dne, človeškega nerazumevanja in v strahu pred prihodnostjo, vsem, ki ste daleč od
svojih najbližjih in osamljeni, želimo Božje bližine in tolažbe in v tem
duhu tudi voščimo blagoslovljene in tolažbe polne božične praznike, v
novem Gospodovem letu 2013 pa Božjega varstva in opore.
Vaši škofje
1. ADVENTNA NEDELJA
DRUŽINSKO BOGOSLUŽJE
beremo se pri adventnem vencu, ki ga namestimo na prostor,
kjer bodo pozneje postavljene jaslice. Prižgemo prvo svečko.
Bogoslužje začnemo z znamenjem križa, nato preberemo molitev.
Med posameznimi besedili lahko pojemo ali poslušamo adventne
pesmi.
ADVENTI VENEC
Pomen adventnega venca razloži prošnja, s katero se ob njegovi
blagoslovitvi obračamo k Bogu: »Kakor bomo vsako nedeljo prižigali
novo svečo, tako nam daj rasti v ljubezni do Kristusa.«
Z
VARUJ NAS MATI
7
december 2012, številka 10
KORAKI
Po kratki tišini eden od članov družine prebere:
Dobri Bog, v adventnem času pričakujemo prihod tvojega Sina. Pričakujemo ga vsak trenutek, ko bo potrkal na vrata našega srca, da bi jih
odprli za tvojo ljubezen. In pričakujemo njegov prihod on koncu sveta,
ko bi vse napolnil s svojim odrešenjem. Pričakujemo tistega, ki prihaja
in vendar vemo, da je že pri nas. Prosimo, da Jezus pride k nam in tako
končno dospemo do sebe. Pogosto namreč nismo s seboj, ampak nekje
povsem drugje. Naj ta advent postane za nas blagoslovljen čas – čas, ko
dospemo do sebe in do Boga. Naj se naše srce na široko odpre, da bo
tvoj Sin lahko zares vstopil.
Prebere oče ali mati:
Berilo iz prvega pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 3,12
4,2)
Vas pa naj Gospod obogatí in napolni z ljubeznijo drug do drugega
in do vseh, prav kakor jo čutimo mi do vas, da bi tako utŕdil vaša srca,
ki naj bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in našim Očetom, ko
pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen. Sicer pa vas,
bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu, da še bolj napredujete v tem, kar ste prejeli od nas, namreč to, kako vam je treba živeti,
da boste ugajali Bogu; sicer pa tako že živíte. Saj veste, kakšna navodila
smo vam dali po Gospodu Jezusu.
Vsa družina skupaj zmoli molitev:
Angel Gospodov je oznanil Mariji in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava Marija... Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava Marija... In Beseda je meso postala in med nami prebivala.
Zdrava Marija...
Letošnji adventni čas obhajamo v letu vere.
Brez Kristusa je vera stvar preteklosti, evangelij mrtva črka, Cerkev okostenela organizacija, službe v Cerkvi le gospodovanje, misijoni
propaganda, maša dolžnost brez vsebine, krščanstvo le moraliziranje.
S Kristusom pa postane evangelij moč življenja, Cerkev velika družina,
službe v Cerkvi služenje, misijoni so binkošti, maša postane spomin in
predokus nebes, krščanstvo doživetje svobode.
VARUJ NAS MATI
8
december 2012, številka 10
KORAKI / UTRIP
Voditelj molitve: Kristjani vsak dan molimo očenaš. Vendar se pogosto zgodi, da to delamo povsem rutinsko. Ne zavedamo se, kaj sploh
molimo. Vendar ne smemo pozabiti, da je ta molitev številne kristjane
utrdila v njihovi veri in so po njej stopili v duh Jezusa Kristusa, ki nas
je naučil moliti s temi besedami: Očenaš...
Zmolimo desetko rožnega venca: Ki si ga devica od Svetega Duha
spočela!
Vsak izmed družinskih članov pove prošnjo s svojimi besedami,
drugi odgovarjajo: prosimo te, usliši nas!
Voditelj molitve moli naslednjo molitev:
Božič prihaja. V adventnih večerih na svečkah žarijo plameni. Prijetno vznemirjeni pričakujemo najbolj prisrčno praznovanje v letu.
Toda ne pozabimo: za bleščečimi okraski in pisanimi lučkami je največji dar... Otrok v jaslih, čudež Boga, ki je za nas postal človek. Jezus
živi tudi danes. V vsakem človeku, ki ga sprejme, še naprej živi tako, da
mu daje Duha ljubezni. To je pravi božični dar. Ali ga bomo sprejeli?
Slava Očetu in Sinu…
ZAPISNIK SEJE ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
izobraževalnem delu je g. župnik povzel predavanje o letu vere in
novi evangelizaciji v Cerkvi na Slovenskem, ki ga je imel dekan na
dekanijskem srečanju ŽPS.
Boga lahko spoznamo po krasni naravi, Svetem pismu, sočloveku.
Pomembna je človekova vest, ki mora biti prav zgrajena. Današnji
človek pa ravna po občutkih, po doživljanjih in je v tem problem. Danes človek hrepeni po duhovnosti, a jo doživlja brez globin. Največja
vrednost Svetega pisma je, da nas vodi do Stvarnika.
V hipotezi Darwinove evolucijske teorije je polno lukenj. Ideologija
to jemlje kot znanstveno resnico in jo usmerja proti veri. Najhujši preskoki so v razvoju človeka.
Zavedati se moramo, da je vsak izmed nas nekaj enkratnega. Vsak
V
VARUJ NAS MATI
9
december 2012, številka 10
UTRIP
otrok je nekaj enkratnega, tudi če so isti starši. Vsak otrok bo šel svoje
življenje. Vsak človek je enkratno bitje.
Bog kliče vsakega človeka in se ne ozira na njegove sposobnosti. Življenje oblikuje vero. Vera je milost in naša stvar je sprejetje te milosti.
Vera v Sloveniji je močna, ampak zelo zaspana (Pedro Opeka). Če nam
nič ne manjka, zakaj bi sploh rabili Boga. Slovenskega človeka oblikujejo mediji. Slovenski katoličan je »izbirni vernik«. Veliko da na zunanjost,
manjka pa poglobljenosti. Pri slovenskem katoličanu je problem molitev.
Našo vero ovira brezdušnost. Veliko obupa izhaja iz problema v odnosih. Strah nas je, da vera jemlje veselje do življenja. Goreča vera je
živa vera, a kako priti do nje?
Danes premalo učimo otroke, da bi se soočili s preizkušnjami in jih
tako ne usposabljamo za vero. Jezus je sprejel križ, da bi nam pokazal,
kako je treba sprejeti križ.
Goreča vera je vera Božjega otroka. Z zaupanjem v starše se učimo
poglobljenega odnosa do Boga. Bog v srcu in Bog pred očmi.
Za našo vero obstaja več ovir. Veliko je malikovanja. Mislimo si,
če ni Boga, ni omejitev. Naša odločitev je ali v sebi hranimo dobro ali
slabo, ljubezen ali zlo. Izgubili smo čut za greh.
Spreminjanje sveta se začne pri meni, torej moramo začeti pri sebi.
Svoje mišljenje naravnam na Božje. Pomembno je duhovno spremljanje. In tako lahko pridemo do goreče osebne vere.
V letošnjem letu bomo postavili temelje za pastoralni načrt: molitev, liturgija, nedeljska maša, zakrament spovedi (temelj duhovne rasti), optimizem (da iščemo dobro), graditi občestva (da se vsak človek
nekje čuti sprejet). Brez truda pa ne bomo nič dosegli.
Temeljno zadržanje naj bi bilo sočutje do današnjega ranjenega človeka. Pomembno je, da nismo sami, da vključujemo v občestvo in smo
misijonsko goreči.
Temeljne smernice:
od množičnega krščanstva k občestvu in osebni veri
od izbirnega vernika k celovitemu
od poučevanja k dialoškemu pristopu
VARUJ NAS MATI 10
december 2012, številka 10
UTRIP
Anita je predstavila ključne poudarke izobraževanja za pripravo pastoralnega načrta.
Danes naj bi si vzeli čas za sebe, da bomo dovolj odprti. Pomembno
je v kakšnem ŽPS-ju smo in koliko smo pri tem pripravljeni sodelovati. Vsaka župnija bo sestavljala svoj načrt, ki bo vseboval tisto, kar
potrebuje.
Šli naj bi v korak s časom. Za oblikovanje pastoralnega načrta naj
bi izbrali primerno velike korake. Pomembno je, da delamo na osebni
veri in imamo bogato molitev. Pomembni so trije dejavniki: ljudje, aktivnosti in cilji.
Zastavili naj bi tak načrt, ki ga bomo lahko v okviru možnosti izvedli.
Barbara Flajnik
ZBOR SMG
petek in soboto, 8. in 9. novembra, smo se na Bledu, pri sestrah
HMP zbrali predstavniki skupin in organizacij, ki delujejo v don
Boskovem duhu. Naslov letošnjega Zbora salezijanskega mladinskega
gibanja je bil Ta veseli evangelij ali biti z mladimi. Petkov večer smo
izkoristili tako, da smo med igro spoznavali drug drugega ter salezijansko mladinsko gibanje v Sloveniji, don Boska in sv. Marijo Dominiko. Večer pa smo zaključili z molitvijo pred Najsvetejšim. V soboto so govorili o osebnem spremljanju in zaključili smo, da je osebno
spremljanje zelo pomembno in ga je potrebno izvajati. Po sprehodu ob
jezeru, smo govorili še o prihodu don Boskovih relikvij v Slovenijo in o
dogodkih, ki jih bomo pripravili v zvezi s tem. Zbor pa smo zaključili
s sveto mašo.
V
VARUJ NAS MATI 11
december 2012, številka 10
UTRIP
ROMANJE ZAKONSKE SKUPINE ISKRICE
K MARIJI POMAGAJ
egleno nedeljsko jutro nas je zvabilo iz postelje in nas pospremilo na Ljubljansko železniško postajo, kjer je že čakal vlak, ki
nas je odpeljal proti Otočam – izhodiščni točki našega skupnega romanja k Mariji Pomagaj na Brezje. Kljub zgodnji jutranji uri je bilo
na vlaku čutiti prijetno pričakovanje. Na železniški postaji v Otočah
je bilo potrebno najprej pridobiti orientacijo. Ozrli smo se naokrog in
jo ugledali – njo, ki nas je v soju jutranje zarje vabila, da ji sledimo.
Marijino znamenje, ki se nahaja tik ob železniški postaji, je postalo
naš kažipot. Z nami je poromala vse do njenega svetišča na Brezjah.
Doživetje nedeljske maše na Brezjah je v vsakem pustilo svojevrsten
pečat. Medtem, ko smo se odrasli po maši izročili Marijinemu varstvu,
so naši najmlajši Mariji zaupali svojo malo »skrivnost«. Poleg prejetih
milosti pri maši, smo bili po prihodu iz cerkve, deležni prav posebne
milosti – Božjega blagoslova v obliki nekaj drobnih dežnih kapljic. Pri
skupnem kosilu smo si nabrali novih moči, ki smo jih potrebovali za
zaključek naše romarske poti. Pot do železniške postaje v Globokem je
v prijetni družbi hitro minila. Na železniški postaji nas je čakalo prijetno presenečenje: na romanju se nam je pridružil še zadnji romar, ki je
k Mariji poromal kar s kolesom, saj so ga službene obveznosti zjutraj
zadržale v Ljubljani. Lepo je bilo čutiti, da nam naše skupno druženje
vsem veliko pomeni, da smo se za to pripravljeni žrtvovati, vsak na
svoj način. Pisk prihajajočega vlaka v daljavi je naznanjal, da se prijetno romanje zakonske skupine Iskrice bliža koncu. Vsak izmed nas je
imel za seboj osebno romanje k Mariji… vsako je bilo čisto posebno…
vsekakor pa je bila vsem skupna zaključna misel, da k Mariji na Brezje
zagotovo še poromamo… skupaj s tistimi, ki so tokrat romali z nami v
naših srcih. Marija Pomagaj, prosi za nas!
M
Anita in Tomaž Kušar
VARUJ NAS MATI 12
december 2012, številka 10
UTRIP
MISIJONSKA TOMBOLA
aša župnija rada pomaga ubogim, zato smo kot vsako leto ministranti organizirali misijonsko tombolo. Srečke je prodajalo
10 ministrantov, med katerimi je bil Gašper Kmetič najuspešnejši pri
prodaji, saj je prodal 300 srečk. Skupaj smo zbrali 2.260,00€. Ta je
namenjen za bivšega kaplana g. Danila Lisjaka, ki je misijonar v Atede,
Uganda. Z denarjem bo gradil center za mladino.
N
V LJUBLJANI NAJBOLJŠI HRVATI, KOCJAN PRVI STRELEC
Ljubljani je potekal prvi mednarodni turnir v košarki, ki je združil
mlade iz salezijanskih ustanov Žepče iz Bosne, Zagreb iz Hrvaške
in Bialstok iz Poljske. Po sistemu igre vsak z vsakim je do zmage prišla
ekipa iz Zagreba, naši košarkarji so tekmovanje zaključili na 3. mestu.
mesto Don Bosco Zagreb
mesto Bialstok
mesto SMC Rakovnik
mesto Žepče
Gledano v celoti je bil turnir odlično organiziran. Poleg šestih zanimivih tekem so si tuje ekipe ogledale tudi znamenitosti Ljubljane, za
kar je poskrbela ekipa SMC Rakovnik. V soboto zvečer je bila odigrana
tudi eksibicijska tekma med trenerji in igralci. Na tej tekmi ni manjkalo atraktivnih potez, tako na eni kakor na drugi strani.
Glede na to, da hrvaška ekipa nastopa v hrvaški 2. mladinski ligi in
trenira štirikrat na teden ter vsak teden igra tekme, poljska ekipa nastopa v prvi mladinski poljski ligi in ob petih treningih na teden vsak
teden odigra dve tekmi, ekipa Žepč pa je tudi sestavljena iz igralcev,
kateri vsi po vrsti igrajo v klubih in trenirajo po štirikrat na teden, je
končno tretje mesto rakovniške ekipe, ki trenira le dvakrat na teden
in enkrat na mesec igra interno ligo ter nima v svojih vrstah klubskih
igralcev z izjemo Matica Zagerja, to res izjemen uspeh.
V
VARUJ NAS MATI 13
december 2012, številka 10
UTRIP
Vzpodbuda za naprej
Rakovničani se bodo tudi v prihodnje trudili, da bodo dobro delali
na treningih ter še izboljšali svoje uspehe. Še enkrat pa se je pokazalo,
da so igralci ekipe SMC Rakovnik prava klapa tako na igrišču kakor
tudi zunaj njega.
Najboljši skakalec rakovniške ekipe in tudi eden najboljših skakalcev turnirja je bil Klemen Ciglar, ki je ob tem povprečno dosegal po
11 točk na tekmo. Matic Intihar je bil zagotovo daleč najboljši organizator igre na tem turnirju. Poleg odličnega razigravanja svojih soigralcev ter fenomenalne igre v obrambi je v povprečju dosegel po 18
točk na tekmo in bil s tem drugi strelec Rakovničanov. Kapetan ekipe
SMC Rakovnik, Žan Kocjan pa je bil prvi strelec turnirja s povprečno
19,7 točke na tekmo. Tudi vsi ostali rakovniški igralci pa so prispevali
pomemben delež tako v napadu kakor tudi v obrambi. Povprečje doseženih točk ostalih igralcev pa je bilo sledeče: Matic Zupan 3.3, Tilen
Nared 7, Matic Zager 3.7, Matej Kranjc 5.3 in Blaž Čož 4.
Brez partnerjev ne gre
Na tem mestu bi se radi zahvalili še vsem družinam, ki so v teh
dneh gostile tuje košarkarje, vsem donatorjem, ki so omogočili ta turnir (ZVIJEZDA d.d., MAMI d.o.o., Dekor Senčila d.o.o., Avtoprevozništvu Dolinšek, KOVIT projekti d.o.o., Brankotu Sladiču, Stanetu
Baluhu) ter vsem ostalim animatorjem in prostovoljcem brez katerih
tega turnirja ne bi bilo.
VARUJ NAS MATI 14
december 2012, številka 10
UTRIP
ANIMATORSKI IZLET
ed jesenskimi počitnicami, od 28. do 31. oktobra, smo animatorji odšli na animatorski izlet v Medžugorje in ostala mesta po
Bosni in Hrvaškem.
Naš izlet se je začel z mašo na Rakovniku, kjer smo dobili blagoslov,
nato pa smo se odpeljali proti Plitvičkim jezerom. Čakal nas je sneg
in mraz, Plitvička jezera pa so bila vseeno prekrasna. Prvo noč smo
prespali v župnijski dvorani pod cerkvijo v Plitvicah. Najprej smo imeli
večerjo (hrenovke in čevapčiče), nato je sledilo veselo družabno druženje, noč pa je bila zaradi mraza precej kratka. V ponedeljek smo prišli v
Medžugorje, kjer smo si najprej ogledali Podbrdo, kjer se je Marija prikazovala šestim pastirčkom, nato smo si pogledali še cerkev in okolico.
V torek smo najprej imeli križev pot na Križevcu in sv. mašo v Majčjem
selu. Popoldan smo preživeli v Dubrovniku, kjer smo si pogledali staro
mestno jedro. V sredo je sledil ogled Mostarja in Sarajeva, zanimiv pa
je bil tudi postanek v Jablanici, kjer smo si ogledali muzej bitke na Neretvi. Po Sarajevu in čevapčičih je sledila pot domov.
Nedvomno je bil to zelo zanimiv izlet, ki nam bo ostal v spominu na
tak in drugačen način. Veliko smo se družili, smejali, igrali tarok, peli,
molili, ogledovali znamenitosti in nova mesta, skratka bilo je pestro in
zabavno.
M
VARUJ NAS MATI 15
december 2012, številka 10
UTRIP
MINISTRANTSKI KVIZ
a nedeljsko popoldne Kristusa Kralja so se zbrani ministranti
naše dekanije na srečanju na Rakovniku. V kapeli salezijanskega
zavoda so oblikovali uvodno molitev. Svoje znanje so preizkusili pri
kvizu v župnijski dvorani: o 150. obletnici smrti bl. Antona Martina
Slomška; o bl. Drinskih mučenkah ter zakramentu sv. birme. Anej
Skubic je krasno preko računalnika preverjal znanje. Župnije Notranje Gorice, Lj. Rudnik in Lj. Rakovnik so pokazale zelo veliko znanja.
Za točko je slavila domača župnija. Pri malici smo se telesno okrepili.
Nato pa je pri nogometu z veliko sreče/zlati gol/ spet slavila domača
župnija. Vsi so se razveselili lepih nagrad. Pri nogometu smo razdelili
nagrade v obratnem vrstnem redu. Zadnji so dobili najboljšo nagrado/
žogo/, da se bodo lahko naučili bolje igrati nogomet.
Zahvala še posebej Gregorju Ključevšku, ki je prevzel delo z ministranti s kaplanom Juretom. Na srečanje vabijo nove člane ob sobotah
ob 16.00 uri v Salezijanski mladinski center.
N
VARUJ NAS MATI 16
december 2012, številka 10
UTRIP
LETNI KONCERT
ešani pevski zbor je na nedeljo Kristusa Kralja pripravil zelo
lep letni koncert v naši cerkvi Marije Pomočnice. Pevke in pevci
so zelo kvalitetno izvedli nekaj narodnih in cerkvenih pesmi pod vodstvom Žiga Godca ter spremljavi Melite Maček.
Poživitev koncerta je bil mladinski zbor, ki se jim je pridružil. Vsa
zahvala Maji Kavčič, ki vodi zbor. S svojo zavzetostjo je privabila mlade
in jih krasno povezuje.
Zahvala vsem, ki žrtvujete svoj prosti čas za vaje. Bog vam povrni,
da s svojimi talenti, darovi bogatite naša nedeljska in praznična bogoslužja. Nove člane vabi k vajam mešani pevski zbor ob četrtkih ob
20.00 uri, mladinski zbor pa ob sobotah ob 19.00 uri.
M
VARUJ NAS MATI 17
december 2012, številka 10
KARITAS
PRIČAKOVANJE
liža se zaključek cerkvenega leta in advent - pričakovanje Gospodovega prihoda. Bogoslužje nas predvsem v tem času opozarja:
ob koncu človeške zgodovine bo veljalo le to, kar je bilo storjeno z ljubeznijo in v zvestobi Bogu. Smo otroci zaveze, skušamo živeti v prijateljstvu z Bogom. Advent je pričakovanje, hrepenenje po Bogu. Tudi v
vsakem od nas naj bi bilo vsaj nekaj tega hrepenenja!
Kaj naj bo prineslo novo leto? Čeprav je v svetu veliko zla, trpljenja,
nereda, se zavedajmo, da je Bog dovolj velik, da bo vse obrnil v dobro.
Brala sem besede nemškega škofa: ''Kristjan bo obstal, če bo imel
korenine v Bogu, ali pa ga ne bo. Pobožni človek jutrišnjega dne bo
mistik, ali pa ga ne bo več!''
Povprečen, sezonski vernik, ki nima globine, ne bo zdržal v neredu, kjer nobena moralna norma ne velja več: ''normalno'' je ubijanje
nerojenih, preprečevanje rojstev otrok, življenje brez obvez, zlorabe,
podkupovanja, goljufije itd..
Kristjani moramo biti priče obrambi življenja od spočetja do naravnega konca, borci za vrednote. Mi smo živa Cerkev.
Ne smemo obsojati ljudi, ki tavajo brez Boga. Molimo zanje, da bi
našli pot k Bogu.
Imejmo luč v svojem srcu in v očeh vsak dan znova.
Sprejmimo Luč iz Betlehema in jo delimo z drugimi. Preprosto živimo in posnemajmo Marijo, ki je pričakovala rojstvo svojega Otroka:
ko ga je nosila pod srcem, mu je zagotovo večkrat povedala, da ga ima
rada. Povejmo svojim bližnjim, da jih imamo radi.
Molitev matere v pričakovanju otrokovega rojstva:
Gospod, zahvaljujem se Ti za novo življenje, ki ga nosim v sebi. Navzoče je in pripomore, da vidim vse stvari na drugačen način. Napolnjuje
me z veseljem in mi pomaga, da še z večjim občudovanjem gledam Tvojo
stvariteljsko moč, ki se tudi po meni nadaljuje. Srečna sem, da sem ženska in mati. Varuj, prosim te, to novo bitje, ki ga Ti že poznaš. Jaz si ga le
bežno predstavljam in sanjam poteze njegovega obraza, barvo njegovih
B
VARUJ NAS MATI 18
december 2012, številka 10
KARITAS
las in oči. Pusti me, da sanjam in pomagaj mi, da bi se na rojstvo lepo
pripravila in da bi otroka že od sedaj spremljala pri njegovem razvoju.
Daj, da ne bi težave nosečnosti in strah pred porodom motili mojega
veselega pričakovanja in da bi se popolnoma prepustila tvoji previdnosti.
Naj mi Marija, tvoja nežna in pogumna Mati, stoji ob strani v tem času
pričakovanja in me naredi sposobno sprejeti otroka, naj bo deček ali deklica, z enako ljubeznijo, kot je Ona sprejela Tebe. Amen.
(italijanska molitev)
ZAHVALA
VALA !!! Zahvaljujem se vsem, ki ste darovali v letošnji dobrodelni akciji Klic dobrote-Veselje v sožitju: (zbrali smo 2232 EUR
in nekaj vrečk hrane, sladkarij, kozmetike). Zahvaljujem se vsem, ki
darujete tudi med letom za potrebe ljudi v stiski. Zahvaljujem se tudi
vsem, ki svoj prosti čas darujete za dežurstva, pomoč, obiske na domu
in v domovih za starejše.
Posebna ZAHVALA vsem, ki izdelujete čudovite adventne venčke
– za vse priprave kot je: nabiranje, sekanje zelenja, izdelovanje obročev
za venčke, nabava svečk, različnih okraskov in za veliko dobro volje
ter darovanega časa ter spretnih rok, ki so ustvarile že prave umetnine.
Darovana sredstva od prodaje so delno namenjena župnijski Karitas,
ostali del župniji.
Vsaka prižgana svečka na adventnem venčku naj vam ob molitvi
zasije v srcu in približa Jezusu.
Vsem veliko Božjega blagoslova in miru v prihajajočem letu!
H
Za Župnijsko Karitas Rakovnik: Judita Petelin
ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana
Dežurstvo v decembru 13.12.2012 od 17h do 19h.
TRR: 02058-0253398959 NLB. Hvala za vsak dar!!
VARUJ NAS MATI 19
december 2012, številka 10
KARITAS
VABILO ZA STAREJŠE, BOLNIKE, INVALIDE :
obota, 8. decembra 2012, je prva sobota v adventu in praznik Brezmadežno spočetje Device Marije.
V soboto, 8.decembra 2012,ob 10 30h, bo v naši cerkvi, cerkvi
Marije Pomočnice praznična sveta maša, med sv.mašo bo priložnost za zakrament bolniškega maziljenja, pred in med sv.mašo bo
priložnost za spoved.
Malo razmišljanja in vabilo k sveti maši na ta lepi praznik:
Prav prisrčno Vas pozdravljam in Vam želim vse lepo. Sama se vsako leto za praznik Vseh svetih vprašam, ali bom drugo leto na ta dan
molila rožni venec v klopi, ali bom svetila kot lučka v krogu pokojnih
pred oltarjem.
Hvala Bogu, preživeli smo spet eno leto in spet je pred nami advent,
začetek novega cerkvenega leta in priprava na božič. Za nekatere od
Vas je bilo preteklo leto zelo težko, borili ste se z boleznijo, bolečinami,
različnimi izgubami. Za druge pa je bilo leto lepih doživetij, poročili so
se otroci, rodili so se vnuki, spet za druge je bilo leto povprečno brez
večjih pretresov in težav. Kakršnokoli je bilo, se moramo Bogu in Mariji zahvaliti, preživeli smo ga.
Kljub naporni poletni vročini, kljub neprestanim slabim novicam
o gospodarski krizi, brezposelnosti, revščini, novicam o naravnih nesrečah, o čemer so nam kar naprej poročali po TV, radiu in časopisih,
živimo v miru in večinoma zadovoljivo.
Vas navdaja občutek, da ste osamljeni, da Vas mladi premalo upoštevajo, nimajo časa za Vas, ne sprejemajo dobronamerno Vaših nasvetov. Morda so mladi res premalo pozorni do Vas in Vam ne znajo in ne
pokažejo, da Vas imajo radi, ker so preveč vpeti v primež preživetja in
borbo za vsak dan, ali pa živijo predobro in jim ni mar za Vaše vsakdanje težave, ker se njim ne zdijo nepomembne.
Naj se vsak pri sebi vpraša, kaj pa jaz lahko naredim, da bo ta svet
bolj prijazen, bolj tak kot si ga želim in ne tako tuj in brezoseben. Marsikdo bo rekel, kaj pa jaz star in bolehen lahko storim.
S
VARUJ NAS MATI 20
december 2012, številka 10
KARITAS
Lahko sem bolj prijazen do drugih, lahko bolj pozorno poslušam
sogovornika in prisluhnem njegovim težavam, lahko se zanimam za
težave mladih in jim dam moralno podporo v njihovih prizadevanjih.
Lahko molim za ljudi, ki so se znašli še v večjih težavah. Lahko se veselim svojih otrok in vnukov, svojih sorodnikov in sosedov, domačih
živali, rožic. Lahko pa sem zagrenjen, čemeren in jezen na ves svet, ker
mi ni nihče hvaležen za to, kar sem v mladosti storil. Izbira je naša.
Cerkev in svet smo ljudje in od nas je odvisno kakšne odnose bomo
gradili, da bomo čimbolj spoštljivo preživeli svojo starost. Če bomo
prijazni in solidarni do drugih in si bomo med seboj pomagali bodisi
materialno ali duhovno, nam tudi kriza ne bo mogla toliko do živega.
Naj bo sveta maša na praznik Marije Brezmadežne v soboto, 8.
decembra 2012 ob 10.30, v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku
priprava na božič, da bomo Bogu in Mariji bolj hvaležni za vse prejete darove in da se bomo kljub bolezni in težavam znali veseliti vsakega dne, ki ga doživimo in se jima priporočiti v nadaljnje varstvo.
Pri maši bo možnost za sv. spoved, med mašo pa bo tudi bolniško
maziljenje. Če ste hudo bolni ali pred kakšno težjo operacijo, se lahko obrnete na gospoda Franca Drobniča, tel. 427 30 28, pa Vas bo
obiskal na domu ali v bolnici in Vam podelil potrebne zakramente.
Pri sveti maši bomo molili tudi za vse tiste, ki zaradi bolezni ne boste
mogli priti v cerkev. Vedite, da niste sami, redno molimo za vse bolne
in trpeče tako duhovniki, sestre Hčere Marije Pomočnice in tudi molitvena skupina.
Veselimo se srečanja z Vami pri sveti maši!
Za Župnijsko Karitas Rakovnik: Marinka Gaberšek
VARUJ NAS MATI 21
december 2012, številka 10
NAPOVEDNIK
MARIJA ROMARICA
otuje v adventu po naši župniji. V romarski sobi se lahko prijavite
družine, ki jo boste sprejele in skupaj z njo molile. Datum je dan,
ko jo vzamete. Naslednji dan jo prinesete k večerni maši.
K skupni molitvi lahko povabite sorodnike, prijatelje, sosede. Ob
Marijinem kipu prižgete adventni venček. Oblikujete preprosto molitev. Skupaj zapojete ljudsko cerkveno pesem. Zmolite lahko desetko,
ali cel rožni venec, preberete odlomek Svetega pisma, dodate prošnje,
zahvale ter zaključite s kakšno pesmijo.
p
BOŽIČNA SPOVED
Od 17. do 24. decembra 2012 vsak dan v cerkvi med mašami, ter:
dopoldne od 9.00 do 12.00 ur
popoldne od 15.00 do 19.00 ure.
POBOŽNOST PETIH PRVIH SOBOT NA RAKOVNIKU - 2013
-v pripravi na obisk relikvij sv. Janeza Boska v Sloveniji
-v pripravi na 70-letnico posvetitve slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu srcu (glavna spravna slovesnost je bila zadnjo
soboto v maju na Rakovniku l. 1943, ki jo je vodil takratni ljubljanski
škof Gregorij Rožman)
V pripravi na obisk relikvij sv. Janeza Boska (1.-17. maj 2013) pod geslom: »Svetnik med nami!« in v pripravi na 70-letnico posvetitve slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu srcu, bi s pobožnostjo petih
prvih sobot od januarja do maja 2013 radi poživili našo ljubezen do evharistije (češčenje Najsvetejšega zakramenta in sv. maša z obhajilom) in do
ljubezen do Marije (molitev rožnega venca in litanije Matere Božje).
VARUJ NAS MATI 22
december 2012, številka 10
NAPOVEDNIK
Kdaj: januar – maj 2013: 5. januar, 2. februar, 2. marec, 6. april in
4. maj.
Program:
9.15 molitev rožnega venca pred Najsvetejšim zakramentom
10.00 maša z nagovorom in litanijami Matere Božje. (2. februarja se
program zaradi praznika začne ob 9.45, maša pa ob 10.30)
Voditelj/tema: 5. januar: Janez Potočnik; zgodovinski vidik; veseli del RV
rožni venec 2. februar: Peter Pučnik; družina-življenje; veseli del RV
2. marec: Marjan Lamovšek; sprava-mir; žalostni del RV
6. april: Marko Košnik; Rak '43-posvetitev; častitljivi del RV
4. maj: Tone Ciglar; Bosko in Marija; svetli del RV
Pobožnost petih sobot - pobuda prikazovanj v Fatimi
Pobožnost petih prvih sobot je priporočala nebeška Mati Marija pastirčkov v Fatimi: Sestra Lucija je 1.11.1927 takole pisala svoji birmanski botri
gospe Mariji Filomeni de Miranda: »Ne vem, če že poznaš zadostilno pobožnost petih prvih sobot k Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Ker je nova,
bi ti rada svetovala, da jo prakticiraš, ker je zanjo prosila naša draga Nebeška Mati in Jezus je razodel željo, da bi jo prakticirali. Poleg tega se mi zdi,
draga botra, da bi bilo dobro, ne le, da jo spoznaš in nakloniš Jezusu tolažbo
s tem da jo prakticiraš, ampak, da to pobožnost tudi širiš in spodbudiš k
njenemu prakticiranju še mnoge druge ljudi. Ta pobožnost pa je v tem, da
pet mesecev na prvo soboto prejmeš sveto obhajilo, zmoliš rožni venec in
delaš 15 minut družbo Marijinemu Brezmadežnemu Srcu s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca in greš k spovedi. K spovedi greš lahko nekaj
dni prej in če si pri tej spovedi pozabila vključiti namen zadoščevanja, lahko to storiš pri naslednji spovedi, pomembno je, da na prvo soboto oseba
prejme sveto obhajilo v stanju milosti z namenom zadoščevanja za žalitve
presvete Device Marije, ki žalostijo njeno Brezmadežno Srce.«
VARUJ NAS MATI 23
december 2012, številka 10
NAPOVEDNIK
Molitev za pripravo na posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu
Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino,
vama se hočemo osebno posvetiti in izročiti.
Pomagajta nam, da bomo v času priprave
bolje doumeli vajino izredno ljubezen do nas
in bomo to ljubezen vračali s poglobljeno molitvijo
in bolj krščanskim življenjem.
Radi bomo molili rožni venec in častili Najsvetejše.
Trudili se bomo za večjo zvestobo evangeliju
ter Božjim in cerkvenim zapovedim,
zlasti zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega.
Bolj dejavno bomo sodelovali pri mašni daritvi
ter pri obhajanju prvih petkov in prvih sobot.
Polni zaupanja se zatekamo v zavetje vajinih ljubečih Src.
Varujta nas v vseh nevarnostih
in nas po končanem zemeljskem romanju
srečno pripeljita v večno domovino. Amen.
Svetnik med nami ! Obisk relikvij sv. Janeza Boska v Sloveniji
1.-17. maj 2013
v Ljubljani oz. dekaniji VIČ-RAKOVNIK
3.-4. maj (1. petek-1. sobota):
IG, peš romanje na Kurešček, KUREŠČEK
8. maj (sreda):
ljubljanska stolnica (dopoldne), frančiškani (zvečer – študenti)
10. maj (petek):
LJ. KODELJEVO – cel dan
(zvečer-nuncij, ob 20.00 za mladino LJ.nadškofije (animatorji OR)
11. maj (sobota):
RAKOVNIK: čarno jezero za OŠ, otroški pevski zbori
VARUJ NAS MATI 24
december 2012, številka 10
NAPOVEDNIK / KOLEDAR
12. maj (nedelja):
15.00 – RAKOVNIK, osr. romarski shod ob obisku relikvij (nadškof
Stres)
18.30 – večerna maša, večernice, bedenje
13. maj (ponedeljek):
15.00 - RAKOVNIK – popoldne vabljene veroučne skupine k molitvi ob relikvijah
18.30 - večerna maša
13.-14. maj (pon. zvečer – torek):
ŽELIMLJE: gimnazija, župnija …
KOLEDAR:
DECEMBER
02.12.,ned:
03.12.,pon:
05.12.,sre:
06.12.,čet:
07.12.,pet:
08.12.,sob:
09.12.,ned:
01. adventna nedelja. Predstavitev letošnjih birmancev.
Katehetski odbor
Sv. Miklavž bo v cerkvi obiskal pridne otroke ob 16.00
uri.
Sv. Nikolaj – Miklavž. Novi film o sv. Mariji Dominiki
Mazzarello v gradu ob 19.30 uri.
Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali bomo bolne in ostarele na domu. Prve večernice pred
praznikom Brezmadežne.
Brezmadežno spočetje Device Marije, slovesni praznik.
Maše bodo po nedeljskem sporedu: 7.30; 9.00; 10.30;
18.30 uri. Ob pol enajstih bo priložnost za spoved ter
maziljenje za bolne in ostarele. Družinsko glasbeno popoldne v SMC.
02. adventna nedelja. V stolnici sklep praznovanja
550-letnice škofije ob 16.00 uri.
VARUJ NAS MATI 25
december 2012, številka 10
KOLEDAR
10.12.,pon:
11.12.,tor:
12.12.,sre:
13.12.,čet:
14.12.,pet:
16.12.,ned:
17.12.,pon:
18.12.,tor:
19.12.,sre:
20.12.,čet:
21.12.,pet:
23.12.,ned:
24.12.,pon:
25.12.,tor:
26.12.,sre:
27.12.,čet:
28.12.,pet:
30.12.,ned:
31.12.,pon:
Župnijska Karitas ob 19.00 uri; župnijski pastoralni svet
ob 20.00 uri.
Srečanje za starejše v prostorih župnišča ob 9.00 uri.
Zakonska skupina Mavrica.
Dobrodelni koncert osnovne šole Oskar Kovačič ob 19.30
uri v župnijski cerkvi. Večer duhovno-ritmične glasbe v
gradu VIS Koseze.
Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri. Vikend za
animatorje.
03. adventna nedelja. Adventno-božični koncert glasbene šole. Začetek božične devetdnevnice.
Spoved veroukarjev.
Duhovna šola za animatorje ob 19.00 uri. Zakonska skupina Iskrice.
Zakonska skupina Zvonci.
Duhovna obnova za mešani pevski zbor.
Duhovna priprava na praznike za mladino ob 19.30 uri.
04. adventna nedelja.
SVETI VEČER: Božičnica za otroke ob 18.00 uri. POLNOČNICA
BOŽIČ: JEZUSOVO ROJSTVO. Maše po nedeljskem
sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri.
Sv. Štefan, prvi mučenec. Maše po nedeljskem sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Obisk kolednikov po
družinah.
Sv. Janez, evangelist
Nedolžni otroci.
Nedelja svete družine. Pobožnost zadnje nedelje v mesecu ob 15.00 uri.
Sv. Silvester, zaključek civilnega leta.
VARUJ NAS MATI 26
december 2012, številka 10
KOLEDAR
JANUAR
01.01.,tor:
04.01.,pet:
05.01.,sob:
06.01.,ned:
NOVO LETO; Marija, Božja Mati. Maše po nedeljskem
sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri.
Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali
bomo bolne in ostarele na domu.
Prva sobota. Pri maši ob desetih bo začetek praznovanja
prvih petih sobot v pripravi na 70-letnico posvetitve slovenskega naroda Srcu Marijinemu.
GOSPODOVO RAZGLAŠENJE; sv. Trije kralji
V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVA ČLANA
Marjeta Košir;
Karolina Grošelj
V VEČNOST SO SE PRESELILI
Justina Koren/r. 1933/;
Štefan Vilar/r. 1929/;
Pavel Strajnar/r. 2012/;
Vladimir Florjančič/r. 1929/
Glasilo izdaja Župnija Rakovnik
Uredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Prelom Vito Lojk
VARUJ NAS MATI 27
december 2012, številka 10
»Dveh reči ne odlagaj na jutri: poboljšanja in dobrega dejanja«
bl. Anton Martin Slomšek
Župnijski urad Ljubljana Rakovnik
Rakovniška 6, 1108 Ljubljana
tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28
www.donbosko.si/rakovnik
frenk@salve.si
smc.rakovnik@salve.si
DEVET DNEVNICA
v pripravi na praznik
Jezusovega rojstva bo
vsak večer ob 18.00 uri/
razen v nedeljo ob 18.30/.
Otroci bodo dobili vsakič
delček sestavljanke. Skupaj
bomo prepevali in molili.
Vabljeni
KOLEDNIKI bodo letos
obiskali vaše družine v
sredo, na praznik sv. Štefana od 10.00 do 18.00 ure.
Prinesli vam bodo božični
blagoslov, voščili vam bodo
praznike. Lahko boste dali
prostovoljne prispevke za
naše misijonarje.
BOŽIČ – JEZUSOVO ROJSTVO
bomo začeli praznovati na SVETI
VEČER z božičnico za otroke ob 18.00
uri. Starejši pustite sprednji del cerkve
ta večer otrokom. Praznovanje se bo
nadaljevalo s polnočnico ter slovesnimi mašami na božič.