docVrednost projekta
download 
Report Transcription
Vrednost projekta
KAZALO ZAHVALE ............................................................................................................................. III UVOD................................................................................................................................... 1 In nastala je Simbioz@ … ................................................................................................ 1 1. SPLOŠNA PREDSTAVITEV PROJEKTA ........................................................................... 2 1.1 Namen in cilji projekta ......................................................................................... 3 1.2 Kratek opis projekta ............................................................................................. 4 2. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA .................................................................................... 5 3. PREDSTAVITEV EKIPE IN NJIHOVE ZGODBE ................................................................ 8 4. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM - KURIKULUM ............................................................... 18 5. 6. 7. 8. 4.1 Pilotne delavnice ................................................................................................ 20 4.2 Predlogi za izboljšave ......................................................................................... 21 PARTNERSTVA ........................................................................................................... 22 5.1 Prvi partnerji ....................................................................................................... 23 5.2 Vloge partnerjev ................................................................................................. 23 5.3 Lokacije ............................................................................................................... 28 5.4 Lokalni koordinatorji .......................................................................................... 29 5.5 Knjižnice.............................................................................................................. 30 5.6 Šole ..................................................................................................................... 32 5.7 Občine ................................................................................................................ 33 POKROVITELJI IN FINANCE ........................................................................................ 34 6.1 Pokrovitelji.......................................................................................................... 34 6.2 Donatorji............................................................................................................. 35 6.3 Finančni načrt ..................................................................................................... 36 KOMUNIKACIJA IN OZAVEŠČANJE............................................................................. 38 7.1 Ciljne skupine ..................................................................................................... 38 7.2 Sistem obveščanja deležnikov projekta ............................................................. 41 7.3 Ozaveščanje širše javnosti .................................................................................. 44 LOGISTIKA.................................................................................................................. 46 8.1 Urejenost prostorov ........................................................................................... 46 8.2 Dostava promocijskih materialov....................................................................... 47 I 8.3 9. Zasedenost lokacij .............................................................................................. 48 STATISTIK@ ............................................................................................................... 51 10. REZULTATI IN SPREMEMBE .................................................................................... 62 10.1 Pozitivno vzdušje ............................................................................................ 62 10.2 Dvig računalniške pismenosti ......................................................................... 64 10.3 Medgeneracijsko sodelovanje ........................................................................ 65 10.4 Utrinki in zgodbe iz delavnic ........................................................................... 66 11. NADALJEVANJE PROJEKTA ..................................................................................... 70 12. PRILOGE.................................................................................................................. 71 II ZAHVALE Projekta Simbioz@ zagotovo ne bi bilo brez: Kreativnih ljudi, ki so si projekt izmislili in ga spravili v pogon (Žiga Vavpotič, Vojka Žgavec Clemenz, Ksenija Božič, Jadranka Jezeršek, Toni Anžlovar) Izredno motivirane mlade ekipe (Borut Jeglič, Žiga Vavpotič, Tanja Mozetič, Uršula Butkovič, Ana Pleško, Tit Neubauer, Tina Cavnik, Klavdija Jelen, Manja Podgornik, Katja Pleško, Anja Dolžan, Matevž Gantar, Maja Burja, Urša Svetelj, Maša Pirnat, Ana Pisar, Jure Tompa, Tina Posavec, Teja Simonič, Ivanka Učakar, Katarina Mikulič, Tina Vidjen, Tim Kremič, Ingrid Vidmar, Jana Šušteršič, Bojan Cavnik) Prostovoljcev, ki so pomagali, ko smo jih najbolj potrebovali (Kaja Miklavčič, Maja Majdič, Lucija Hočevar, Sara Jerele, Špela Mraz, Stela Malič, Žiga Weissbacher, Vesna Rakić, Meta Vavpotič, Kaja Vavpotič, Erika Jesenko, Iztok Nared, Mojca, Jan Šorli, Vesna Erhart, Maja Čolić, Luka Ogrin, Ana Žbona, mag. Melita Moretti, Maša Jenčič, Lori Slivnik, Nina Bergoč, Janja Mozetič, Petra Mozetič, Žiga Arbeiter) Programerjev, ki so nam z IT rešitvami prihranili marsikatero uro iskanja in izdelovanja lastnih baz podatkov (Marko Jurinčič in Anže Škerlavaj) Fotografov, ki so za vedno zabeležili nepozabne trenutke Simbioze (Matej Kolakovič, Matjaž Šircelj, Miha Rekar, Bojan Okorn) Našega skrbnika za socialna omrežja, ki je postal precej več kot to, nepozaben del ekipe Matjaž Šircelj. Ekipe Publicis Skupine, ki je v projekt vložila precej več časa in energije, kot je bilo prvotno načrtovano (Milan Slana, Brina Selan, Irena Pavčič, Vesna Jerman, Suzana Labazan, Anja Bogataj, Mitja Petrovič, Željka Toplek Luzar in ostali) Pravnika, ki nam je prihranil marsikatero uro branja zakonov in priprave pogodb - Blaž Klinar. Ekipe Zavoda Ypsilon, ki je razumela obsežnost projekta in vanj verjela (Petra Kocjan, Blaž Ravnikar). Tržnikov, ki sta nam pomagala pri predstavljanju projekta gospodarskemu sektorju in pridobivanju ter komunikaciji s pokrovitelji (Sandi Dornik in Barbara Repe). III Podjetji, ki so v projekt verjeli in ga moralno, finančno in materialno podprli ter tako omogočili njegovo izvedbo (Microsoft Slovenija, Telekom Slovenije, Loterija Slovenije, BMW Group Slovenija z blagovno znamko Mini, Vzajemna, Studio Moderna, Zavarovalnica Triglav, Formatisk, Aragon, DropChop Kristijan Sečan s.p., Pressclipping, To.mato.si, Mediaspeed, Difa d.o.o., Trapez Sandi Dornik s.p.). Partnerjev, ki so v projekt verjeli in vanj vložili svoje izkušnje, delovne ure in znanje (Združenje splošnih knjižnic, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Združenje slovenskih katoloških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije, Zveza ljudskih univerz Slovenije, Slovenska Filantropija, Čebelarska zveza Slovenije, ŠOU v Ljubljani, Študentska organizacija Univerze v Mariboru, Publicis Skupina, Mestna občina Ljubljana, B2 d.o.o., Vojka Žgavec Clemenz s.p., Mreža MaMa, Združenje Manager, Zlata leta, Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, Amcham, Fakulteta za management UP, Univerza v Novi Gorici, Festival za tretje življenjsko obdobje, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM, Izobraževalni center energetskega sistema, Seniorji.info, Stroka.si, Mrežni podjetniški inkubator Vrelec d.o.o., Ekologi brez meja, PHD, Košarkarska zveza Slovenije, MISSS, Umanotera, Zavod Voluntariat). Častnih pokroviteljev in ambasadorjev, ki so s svojo angažiranostjo in navdušenjem širili glas o projektu in aktivno sodelovali pri poučevanju starejših (dr. Danilo Türk, Borut Pahor, mag. Blaž Kavčič, Ljubo Germič, dr. Pavel Gantar, Neelie Kroes, Alfi Nipič, Benjamin Tomažič, Boris Cavazza, Boštjan Grubar, Boštjan Romih, dr. Anica Mikuš Kos, dr. Mateja Kožuh Novak, Fanči Moljk, Irena Preda, Iva Krajnc, Janez Hočevar - Rifle, Jasna Kuljaj, Marko Potrč, Martina Šraj, Matjaž Javšnik, Nikola Sekulovič, Perpetuum Jazzile, prof. dr. Vid Pečjak, Tjaša Kokalj in Vid Valič). Medijskih pokroviteljev, ki so z govorom o projektu močno pripomogli k splošni prepoznavnosti in uspehu projekta (Val 202, Šolski razgledi, TSmedia, Amicus, Adria Media, TV3, POP TV, Slotech, Radio Center, Radio 1, Radio Ognjišče, Računalniške novice, Kolosej, Primorske novice, Obrazi, Lady, Jana, City Magazine, Zdravje, Izklop.com, Slovenske novice, Podnapisi.net, Napovednik.com). Vseh prostovoljcev in udeležencev, ki so med 17. in 21. oktobrom prišli na delavnice in v pozitivnem duhu sodelovali ter se učili novih stvari. IV UVOD In nastala je Simbioz@ … Zanjo so ključne predvsem tri ideje. Prva je dejstvo, da je starejša generacija v Sloveniji (po podatkih Eurostata) slabo računalniško pismena, druga je prostovoljskega vzgiba – kako spodbuditi mlade k nesebični pomoči, tretja pa se skriva v medgeneracijskem sodelovanju. Vse pogostejše oddaljevanje starih staršev in vnukov kaže na manjko stikov, le-te pa lahko stkemo različno. Gotovo je to odvisno tudi od generacije, saj različno puščamo sledi. Babičina sled gobelina, na katerem je naredila številne vbode, bo krasila steno mnogim generacijam. Večji izziv bo arhiviranje pikslov, ki predstavljajo osnovni element obstoja generacije Y in generacije Z na različnih spletnih medijih. In čeprav se zdi, da gobelin in računalniška slika nimata veliko skupnega, smo želeli dokazati drugače. Navdušila nas je ideja, da bi povezali tisoče mladih in starejših ter dokazali starejši generaciji, da jih cenimo in da na nas, mladih, še vedno svet stoji. Čudovite zamisli so postale neugnane – mladi bi starejše popeljali do prvega stika z računalniško miško, jih naučili napisati prve besede s tipkovnico in jih navdušili za preživljanje prostega časa na internetu. Babice bi se z vnuki in sosedami pogovarjale preko Skypa, tete in strici bi začeli uporabljati Facebook, dedki pa bi preko spleta iskali rešitve za križanke. Želeli smo pokazati, da generacijam ni vseeno; da ne smemo in ne bomo pustili, da nas oštejejo drugi; da znamo pomagati drug drugemu; da si delimo isti prostor pod soncem, čeprav včasih deluje kot da gre za dva različna svetova in da znamo drug drugega razumeti, če se potrudimo prisluhniti. Dokazali smo, da mlajše generacije cenijo modrost, izkušnje in znanje starejše, a da vendarle tudi mi, mladi, včasih znamo kaj novega naučiti naše stare starše. To je tisto pravo medgeneracijsko sodelovanje kot ga razumemo mi. Gre za dvosmerni proces in prav projekt Simbioz@ dokazuje, da mladi razumemo prostovoljstvo, ki zaznamuje letošnje leto kot evropsko leto prostovoljstva in da smo pripravljeni na leto 2012, ki je postalo evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. S časom in trdim delom organizacijske ekipe so stvari pričele dobivati vse jasnejšo podobo, projekt pa je dobival svojo strukturo. Ko je v tednu med 17. in 21. oktobrom zaživel, smo spoznali, da je udejanjil naše želje, cilje, sanje in da je uspel v vsej svoji veličini. Trudili smo se sprva vzpostaviti stik, da bi lahko naprej ohranjali in negovali odnose. Ravno to smo želeli za tisoče vpletenih, ki so z nami stopili na pot Simbioz@. Naš namen, povezati generacije na drugačen in zanimiv način ter zaradi tega pozneje ohranjati odnose, ki bodo pomembno vplivali na kakovost sobivanja nas vseh, je bil dosežen. Življenje ni pravljica, pravijo nekateri, in res je – umetnost je povezati piksle in vbode v gobelin, v zgodbo stikov in odnosov. Zmogli smo! 1 1. SPLOŠNA PREDSTAVITEV PROJEKTA Simbioz@ e-pismena Slovenija je največji prostovoljski projekt jeseni 2011, ki je temeljil na medgeneracijskemu sodelovanju in ga je med 17. in 21. oktobrom 2011 organiziral Zavod Ypsilon. V petih dneh so mladi prostovoljci na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji predstavnike starejše generacije navduševali nad uporabo računalnika in interneta. Osrednji namen akcije je bil omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest, jih motivirati za nadaljnje učenje in uporabo računalnika in interneta. S projektom smo mlade želeli pozvati k prostovoljstvu, starejše pa spodbuditi, da se vključijo v vseživljenjsko učenje in s tem dvignejo raven kakovosti svojega življenja. Mladi prostovoljci so na prijazen in udeležencem razumljiv način osnove uporabe računalnika predstavljali preko treh različnih modulov. Prvi modul, »Računalnik, moj prijatelj« je zajemal povsem osnovne informacije - kaj je računalnik in za kaj se uporablja. Spoznavali so zunanje dele računalnika, se učili navigacije z miško in uporabo tipkovnice. Govorili so o zagonu računalnika, o namizju, datotekah in mapah. V programu Word so se naučili napisati besedilo in osnove urejanja besedila. Naučili so se spremeniti barvo, velikost in tip pisave, uporabljati presledke. Besedilo so nato shranili in računalnik tudi ugasnili. Na drugem modulu, »Klik v svet« so spoznavali, kaj je internet in za kaj se ga uporablja v vsakdanjem življenju. Izvedeli so, kako dostopati do informacij, kako se uporablja brskalnik. Udeleženci so izvedeli nekaj tudi o brezplačnih načinih komunikacije preko interneta. Naučili so se shranjevati zaznamke in mnoge druge vsakodnevno koristne stvari. Vsebina tretjega modula, »Brez elektronske pošte ne gre«, je bila elektronska pošta. Dotaknili smo se tudi spletne etike, spletne varnosti in varnih povezav. Udeležence smo opozorili na pazljivost pri posredovanju osebnih podatkov. Vsakemu udeležencu smo odprli svoj novi elektronski naslov (npr. ime.priimek@simbioza.eu) in jim pokazali, kako napisati elektronsko sporočilo, ga poslati, prejeti, pregledati in odgovoriti pošiljatelju. 2 Foto: Matej Kolakovič 1.1 Namen in cilji projekta S projektom Simbioz@ smo želeli nagovoriti 200.000 mladih in več kot 300.000 starejših ter jih s tem pozvati k prostovoljstvu in spodbuditi, da se vključijo v vseživljenjsko učenje ter tako dvignejo raven kakovosti svojega življenja. Mlade smo k sodelovanju vabili kot prostovoljce v vlogi izvajalcev delavnic, starejše pa v vlogi udeležencev delavnic. K udeležbi smo povabili tiste starejše, ki do sedaj še niso imeli možnosti naučiti se osnov uporabe računalnika in interneta, in tiste, ki so se z računalnikom že srečali, vendar so želeli svoje znanje obnoviti oziroma ga še izpopolniti. K prostovoljstvu smo pozivali vse mlade in mlade po srcu, ki so se želeli preizkusiti v vlogi učiteljev in so si prizadevali za pridobitev novih izkušenj, hkrati pa so želeli starejšim pokazati, da med mladimi še obstaja solidarnost in družbena odgovornost. 3 Foto: Miha Rekar 1.2 Kratek opis projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija, največji prostovoljski projekt letošnje jeseni, je v tednu e-opismenjevanja, od 17. do 21. oktobra, na lokacijah po vsej Sloveniji povezoval starejšo in mlajšo generacijo ter poskrbel, da so mladi prostovoljci udeležencem na razumljiv in prijazen način predstavili osnove uporabe računalnika. Akcija eopismenjevanja je potekala preko treh različnih modulov - »Računalnik, moj prijatelj«, »Klik v svet« in »Brez elektronske pošte ne gre« - ki so zajemali osnovno znanje računalništva, ki ga tako mladi kot starejši potrebujemo pri vsakdanjih opravilih. S projektom smo želeli okrepiti tudi medgeneracijsko sodelovanje in družbeno solidarnost nasploh. 4 2. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Projekt Simbioz@ je organizirala ekipa zagnanih mladih ljudi, kateri smo ob pomoči bolj izkušenih članov uspešno pripravili in izpeljali projekt. Že na začetku procesa planiranja projekta, ki se je začelo že poleti 2010, smo organizacijsko ekipo razdelili v več podskupin, ki so skrbele za različna področja projekta. Te skupine so bile: Vodja projekta: Borut Jeglič Strateška podpora: Tina Vidjen in Žiga Vavpotič Lokalna koordinacija: Tanja Mozetič, Manja Podgornik, Anja Dolžan, Ivanka Učakar, Matevž Gantar, Teja Simonič Komunikacija: Jana Šušteršič, Tina Cavnik, Maja Burja, Urša Svetelj, Maša Pirnat, Ana Pisar Odnosi s pokrovitelji: Ingrid Vidmar, Tina Posavec, Tanja Merlak Odnosi s partnerji: Uršula Butkovič, Jure Tompa Izobraževanje: Ana Pleško, Katja Pleško, Bojan Cavnik, Tim Kremič Administracija: Klavdija Jelen, Katarina Mikulič Raziskovanje: Tit Neubauer Foto: Matej Kolakovič 5 Vodja projekta je skrbel za koordinacija dela in izpolnjevanje nalog celotne ekipe na način in v časovnem okviru, ki je bil zastavljen. Skrbel je za finančno poslovanje projekta ter usklajevanja z najpomembnejšimi pokrovitelji. Zaradi pomanjkanja kadrov je pogosto priskočil na pomoč tudi na ostalih področjih. Skupina lokalne koordinacije je bila hrbtenica projekta. Pod vodstvom Tanje Mozetič je skrbela za pridobivanje in usklajevanje lokacij ter organizacijo projekta na lokalni ravni. To je vključevalo dnevno komunikacijo z več kot 230 lokacijami, skoraj 100 lokalnimi koordinatorji ter ostalimi deležniki na lokalni ravni. Skrbeli so tudi za to da so bile kapacitete na lokacijah optimalno zasedene, kar je pogosto zahtevalo veliko premeščanja in komunikacije s prijavljenimi prostovoljci in udeleženci. Komunikacijska skupina je pod vodstvom Tine Cavnik ter v tesnem sodelovanju s Publicis Skupino, ki je bila komunikacijski partner projekta, skrbela za ustvarjanje predstavitvenih materialov, usklajevanje in pisanje člankov in objav za medije ter organizacijo tiskovnih konferenc in dogodkov. Plod dela te skupine je bilo široka nacionalna prepoznavnost projekta in veliko število medijskih objav na temo projekta in njegove širše tematike računalniške pismenosti in medgeneracijskega sodelovanja. Skupina odnosov s pokrovitelji je v sodelovanju s Publicis Skupino in tržnikoma Sandijem Dornikom in Barbaro Repe skrbela za iskanje in pridobivanje pokroviteljev in donatorjev ter za redno komunikacijo in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na obeh straneh. Skupina odnosov s partnerji je pod vodstvom Uršule Butkovič skrbela za iskanje in usklajevanje s strateškimi partnerji, ki so odigrali pomembno vlogo pri pridobivanju lokacij, prostovoljcev in udeležencev ter gradnji splošne prepoznavnosti projekta Skupina izobraževanja, pod vodstvom Ane Pleško je skrbela za postavitev programa izobraževanja (kurikuluma) ter organizacijo in evalvacijo 14 pilotnih delavnic, ki smo jih izvedli med pripravami na glavni teden projekta. Skupina administracije pod vodstvom Klavdije Jelen je skrbela za ažurnost pri odgovarjanju na emaile prostovoljcev ter vračanju stotine neodgovorjenih klicev zainteresiranih udeležencev. Poleg tega je skrbela za urejenost in organiziranost projektnih dokumentov ter tekoče poslovanje. Raziskovanje je vodil Tit Neubauer, ki je s tem skrbel za teoretično osnovo projekta ter seznanjenost ekipe z aktualnimi podatki o e-pismenosti, medgeneracijskem sodelovanju in prostovoljstvu. Delo in naloge smo usklajevali na rednih sestankih, ki so bili v začetku dvo-tedenski, kasneje proti koncu projekta pa tedenski, oz. celo dvakrat tedenski. Na teh sestankih smo pregledovali naloge posameznih skupin in delali plane za naprej, da je delo potekalo kar se da usklajeno. 6 Ker je bil projekt prostovoljski smo imeli precej težav s fluktuacijo v ekipi, saj je motivacija ljudem pogosto padla. Proti koncu projekta smo tudi to področje uspešno uredili, tako da smo vsi opravljali svoje naloge hitro in učinkovito in ni bilo več čutiti pomanjkanja kadrov. Hkrati je vzdušje postajalo vedno bolj pozitivno in energično, temu primerni pa so bili tudi končni rezultati. Foto: Matej Kolakovič 7 3. PREDSTAVITEV EKIPE IN NJIHOVE ZGODBE Borut Jeglič – vodja projekta Projekt Simbioz@ mi je Žiga predstavil, ko je bil še v precej idejni fazi in ker je spreminjanje sveta ena od mojih pomembnih vrednot sem z veseljem sprejel izziv vodenja. Poleg tega, sem si rekel, je vodenje tako velikega projekta tudi odlična izkušnja in referenca za naprej. Ampak takrat se mi še sanjalo ni v kaj se spuščam in kako odlična izkušnja to pravzaprav bo. Skočil sem v vodo in se sproti učil plavati. Skoraj dobesedno. V tem letu sem projektu posvetil moje življenje. Skupaj z ekipo smo, predvsem proti koncu, delali dneve in noči, da je projekt na koncu uspel. Bilo je težko, pogosto smo bili presenečeni in razočarani nad odzivi in ravnanjem nekaterih, ampak na koncu je tako kot pravijo: »Kar te ne ubije, te okrepi.« In okrepili smo se, ekipa mladostnikov, ki se je mogoče nekoliko naivno lotila tako velikega projekta, je v mnogih pogledih dozorela. Zagotovo pa velja tudi, da se na koncu spomniš le pozitivnih stvari in dejstvo je, da smeh in povezave, ki so se ustvarile v tem letu med člani ekipe ne bodo nikoli pozabljene! Znanci me pogosto sprašujejo zakaj sem v projekt vložil skoraj 1500 prostovoljskih ur in eno leto življenja. Odgovor je naiven: ker verjamem, da lahko spremenimo svet na bolje, da lahko z majhnimi ali večjimi koraki prinašamo optimizem in pozitivno energijo ljudem okrog nas. In to smo storili za več kot 8000 ljudi po celi Sloveniji! To je nekaj kar odtehta ves trud in čas vložen v projekt ter me navdaja z izjemnim ponosom in zagonom za nove, morda še večje izzive! Žiga Vavpotič – pobudnik projekta Obstajajo ljudje, ki jih imamo najraje na svetu. Včasih jim rečemo varuhi, zavezniki, podporniki. Pogosto tem ljudem premalokrat rečemo hvala, rad te imam, kako ti lahko pomagam. Globoko v sebi bi za njih naredili vse, predvsem, da bi bili srečni, nasmejani, veseli. Včasih nas s preprostim vprašanjem, ko z njimi razmišljamo o svetu, pretresejo mnogo bolj, kot si mislimo. ˝Žiga, kaj pomeni www˝, me ob enem, najinem kosilu, ko pridem k njej domov, na najboljše zrezke, vpraša moja babica. In ugotovim, da je ta svet resnično diskriminatoren. Ne samo do drugačnih, tudi do njih, starejših, ki ne razumejo besed Word, Facebook, Skype, Youtube. Mi pa svet slikamo z informacijami, ki jih delimo na www. Strese me in ugotovim, da jo potiskamo v kot, njo, mojo babico, ki je vedno naredila vse, da sem bil vesel, srečen in nasmejan. ˝Babi, to je računalniški izraz,˝skušam rešiti situacijo. Čutim, da jo skrbi, počuti se izgubljeno v labirintu življenja. To ni pošteno, si rečem, ko se peljem v dvigalu in še bolj verjamem, da je medgeneracijsko sodelovanje edina prava smer naše prihodnosti. 8 Tudi zaradi nje je se je rodila Simbioz@, da jim pokažemo, da jih imamo neskončno radi, da nam ni vseeno za njih. Ob prvi delavnici, takrat pilotni, mi je bilo jasno, da je to tisto pravo. Po telefonu mi je hitela razlagati: ˝Jutri imamo pa internet. In veš kaj smo danes delali - črke smo barvali. Veš kaj, čas tako hitro mine, da verjeti ne moreš. Ampak je pa res, da moja soseda zna več kot jaz, sej veš, jaz sem čisti začetnik. Samo zdaj ne vem, kje bom to vadila. Bom rabila škatlo, sej ni treba nove, eno mi boste uredili ali pa bom k tebi v pisarno prišla. Aja, pa veš kaj, zelo so prijazni tudi v domu, vmes nam lepo kavico prinesejo. Luštno je tole, zame vse novo˝. Tkemo projekt, mladi, za babice in dedke. Verjetno prav vsak želi povedati nekaj tako preprostega: imamo vas rad. Nekateri tega ne morejo več deliti s svojimi starimi starši, vendar bi radi opozorili vse nas, ki to lahko, naredite jutri nekaj za njih, pojutrišnjem je vprašanje, če jih bomo še imeli. Ponosen sem na svojo babico, ko moji ekipi v Zavodu Ypsilon razlaga: ˝Mislim, da se je potrebno izobraževati. Če se moji vnuki, se mora tudi babica. Danes smo starejši nepismeni, ker ne znamo uporabljati računalnika. Jaz sem šla v pokoj preden smo jih v službi dobili, če bi počakala še eno leto, bi znala. Prepričana sem, da se bom naučila in res bi rada pohvalila vse, ki ste ustvarjali zgodbo Simbioze." Danes je delavnico na OŠ Božidarja Jakca vodil Peter. Tam je bila ona, legenda, carica, moja, preprosto super babica. Presenečenje ob prihodu je bilo veliko, ko mi je požugala, mi je bilo jasno, vesela je. Predstavljali smo se, da smo vlekli pisane barvice. Poslušal sem modrosti ljudi, ki so govorili o ljubezni, zemlji, naravi. Bili so sončni kralji in verjeli so, da smo jim mladi poklonili projekt Simbioz@ s spoštovanjem. Zaradi tega sem bil vesel jaz. Z babico sva se skupaj smejala, ko so starejši govorili, da so žlahtniki taki, da povejo samo enkrat in da imajo doma računalnike, ki se stalno motijo. Bistvo projekta Simbioz@ pa sta bili vprašanji, zakaj črke na tipkovnici niso po abecedi in vzklik gospe, z vprašanjem: ˝Kako se naredi na tipkovnici smeškota?˝ Smeškote ste narisali na obraz starejših mladi prostovoljci in vem, da vam tega občutka ne more vzeti nihče. Starejši vam jih bomo pošiljali po elektronski pošti. In na koncu si bomo nasmehe izmenjevali mlajši in starejši na ulici. Mlajši bomo zaradi Simbioze verjeli, da so starejši polni modrosti, starejši pa bodo videli, da nam ni vseeno za njih in da na mladih še stoji svet. Še to ni sreča. Težko najdem boljšo definicijo. Vse neprespane noči so pozabljene. Moja babica Magda je srečna, nasmejan in vesela. Hvala draga ekipa Simbioze. Verjamem, da so na vas lahko upravičeno ponosni vaše babice in dedki. Če jih ni več med vami, bi gotovo bili in vsem naokoli bi govorili o svojem vnuku in vnukinji. Izjemni ste in to sporočilo nosite v srcu. Zaradi Simbioze v simbiozi. 9 Verjetno se moja babica niti ne zaveda, da je njen doprinos ta, da se danes zanimajo za Simbiozo v Evropski Uniji, da o njej govorijo v ZDA, da jo hvalijo Kitajci in da bi jo radi imeli v Savdski Arabiji. Slovenija je dobila izjemen izvozni produkt, pravijo poznavalci. Babica, zdaj razumeš, zakaj me zadnje tedne ni bilo na kosilu. Obljubim, da ti prinesem računalnik. Vendar nekaj ti povem, o tem sem pisal v pismu babici pred časom. Noben računalnik ne more in nikoli ne bo nadomestil najinega kosila. Hvala babi, da verjameš v nas mlade! Tanja Mozetič – vodja lokalne koordinacije Moj prvi vtis o projektu Simbioz@ je bil zelo zadržan, saj nisem verjela, da lahko tako mala ekipa izpelje tako velik projekt, zato je zame predstavljal velik izziv. Ves čas projekta pa je vladala pozitivna energija, ki je vrela od ekipe in mi vlivala upanje, da bo na koncu vse v redu. Lokalna koordinacija je predstavljala temelj projekta in tega dela sem se lotila z veseljem, saj sem vedela, da bo to lekcija življenja. Še nikoli prej se nisem srečala s tolikšnim številom akterjev in njihovimi različnimi osebnostmi. Tako sem se tekom projekta srečavala z ljudmi iz lokalnega okolja, ki so bili nad projektom navdušeni ali skeptični. Izkušnja sodelovanja pri projektu mi je prinesla sposobnost komuniciranja, projektnega dela in dela z ljudmi. Projekt Simbioz@ je tako zame bil nekaj čudovitega, saj sem se, poleg pohval, ki sem jih prejela od vseh udeležencev in prostovoljcev, tudi ogromno naučila in s tem obogatila svoje življenje. To je izkušnja na katero sem izjemno ponosna. Uršula Butkovič – vodja odnosov s partnerji Ko sem se pred več kot letom dni priključila ekipi, ki je ustvarjala projekt Simbioz@, nisem upala verjeti v to, da bomo s projektom povezali generacije in mlade prepričali v to, da bodo svoj čas namenili učenju računalništva starejših. Zdaj, ko je projekt za nami, vidim kako neverjetna zgodba je za nami in da se z vero v uspeh, pravo ekipo in trdim delom resnično lahko spreminja svet! Po mojem mnenju je ekipa Simbioze v praksi potrdila znane Gandhijeve besede: »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Res je, da je bilo leto dolgo, da vse ni bilo vedno rožnato, da smo se kot ekipa in posamezniki vedno znova srečevali s težavami, preprekami in izzivi. Sama sem se včasih čudila odzivom nekaterih posameznikov, ki niso verjeli v projekt, bila razočarana nad besedami tistih, ki bi projekt lahko podprli in presenečena nad dejanji nekaterih, ki bi nam lahko bili vzor. Vendar pa je bil projekt poln predvsem pozitivnih zgodb in te so tiste, ki se jih bom spominjala še dolgo. Ponosna sem, da sem del ekipe, ki je projekt ustvarjala in da smo se skupaj, kljub pomanjkanju izkušenj, z dobro voljo, pozitivno energijo in zaupanjem v projekt soočili z vsemi težavami in izpeljali Simbiozo, kot smo si jo zamislili. 10 Energija, ki smo jo skupaj ustvarili, je bila neverjetna in pisarna, v kateri se je kuhala Simbioz@, je ob zaključevanju priprav na teden e-opismenjevanja postala naš drugi dom. Ko si odprl njena vrata, si vstopil v nov svet in bolj kot se je bližal konec projekta, več časa smo prebili v pisarni. Bili smo neprespani, utrujeni, telefoni so zvonili kot nori, pripravljali so se paketi, ljudje so tekali po pisarni, reševale so se krize, v vsem tem kaosu pa smo bili »norci« Simbioze nasmejani, dobre volje, nabiti s pozitivno energijo, včasih pa so tekle tudi solze – smeha. Vse to, da smo starejšim, tistim, ki jim je računalnik tuj, omogočili, da se med druženjem z mladimi in starejšimi, naučijo kaj novega. Verjeli smo, da bomo tako učiteljem kot učencem na Simbiozinih delavnicah pričarali nasmeh na obrazu. To se je med 17. in 21. oktobrom dogajalo po vsej Sloveniji, tudi sama sem doživela neverjeten občutek hvaležnosti, ko starejšim odpreš okno v nov svet. Zahvala, ki pride iz srca, je tista, ki poplača ves trud in zgodbe, ki jih je napisala Simbioz@, me bodo spremljale še dolgo. Ko ti 82. letna gospa reče: »Dokler si živ, je treba živeti!«, je to nasvet, ki ga je potrebno zapisati. Foto: Simbioz@ Skupaj smo živeli v simbiozi, bi lahko rekla za našo ekipo. Vsem članicam in članom ekipe Simbioz@ sem hvaležna in ponosna na to, da sem imela priložnost sodelovati z njimi in spoznati toliko čudovitih in edinstvenih ljudi, ki so pri projektu sodelovali. Vsak od njih mi je na svoj način spremenil življenje. Hvala vsem, brez vas ne bi bilo enako! 11 Tina Cavnik – odnosi z javnostmi Ko sem se dobro leto dni nazaj priključila ekipi, si še zdaleč nisem predstavljala, kako organizacija takega projekta poteka in kaj vse se bom naučila. Ideja o povezovanju dedkov, babic in njihovih vnukov, ki bi se družili ob računalnikih, je bila zame zmagovalna kombinacija. Dobila sem priložnost nabiranja novih izkušenj in novih praktičnih znanj na področju PR-ja, a sem se naučila mnogo več od tega. Leto je naokoli, projekt se je uspešno zaključil, meni pa je ostalo nekaj, česar ne bom nikoli pozabila. Sodelovanje pri projektu me je testiralo in podučilo na toliko različnih ravneh. Veliko sem se naučila o medsebojnih odnosih, potrpežljivosti, organizaciji projekta tovrstnih razsežnosti, pomembnosti medsebojnega sodelovanja in o potencialu tako mladih kot tudi tistih, ki so mladi po srcu. Predvsem pa sem spoznala samo sebe, kaj zmorem, katere so moje prednosti in kje so še možnosti za izboljšavo. Zelo sem vesela, da sem spoznala skupino ljudi, od katerih sem se veliko naučila in s katerimi smo si kljub dolgim uram v pisarni uspeli ustvariti simpatično, zabavno in sproščeno vzdušje. Prepričana sem, da se je kljub zaključku projekta naše druženje in prijateljevanje šele dobro začelo. Ana Pleško - vodja izobraževanja Simbioz@ - zgodba, ki sem ji namenila veliko ur svojega prostega časa in zgodba, ki mi je dala veliko - izkušnje, znanja, odnose. Tiste lepe trenutke, iskrice v očeh starejših, nasmehe na obrazih prostovoljcev. ko si vedel, da se splača vztrajati pa čeprav so te včasih ljudje gledali postrani. K projektu sem pristopila čisto po naključju: pisala sem Esej pri predmetu Socialno delo s starimi, ko sem med brskanjem po Žigovem profilu ugotovila, da se kuha ravno to o čemer sem želela pisati: združiti medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in računalnike sem vedela sem, da je to to - teorija v praksi .in rekla sem si, da to zadevo enostavno moram spoznati od blizu. Povabili so me k sodelovanju in prevzela sem področje izobraževanje, saj se mi je to zdela enkratna priložnost, da združim oba moja študija - študij na Fakulteti za socialno delo in študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Tako je naša ekipa pripravila celotni del kurikuluma, tisto kar so se pravzaprav starejši učili, da smo jih spodbudili k uporabi računalnika . Dela je bilo ogromno, a se je splačalo. Naučila sem se ogromno novih stvari, tako o delu s starejšimi kot tudi o delu starejših na računalniku in kako pripraviti prostovoljce za učenje starejših. Pri našem delu se je postavljalo veliko vprašanj kot so kako navdušiti prostovoljce, kako pripraviti gradivo za prostovoljce, kako naučiti in še in še. Skratka veliko komunikacije, sodelovanja, vodenja, predstavljanja. Izjemno sem vesela, da sem spoznala tako odlično ekipo, ki je dan in noč živela za Simbiozo in da smo na koncu uspeli dokazati, da lahko naredimo še tisto za kar pravijo, da je nemogoče in uspelo nam je! Simbioz@ pa je postala zgodba, ki ni ostala zapisana le na papirju, ampak je postala del nas vseh. Ostanimo v stiku! 12 Tanja Merlak - odnosi s pokrovitelji V osnovi verjamem, da se dobro z dobrim vrača, verjamem da vsak človek v zivljenju potrebuje samo možnost, da lahko uresniči svoje sanje in verjamem da v življenju lahko dosežemo več, če si pomagamo. To je glavni razlog zakaj sem privolila v Žigov predlog sodelovanja pri projektu Simbioz@. V projektu sem videla odlično priložnost, da se ljudje naučijo elektronske pismenosti, ki je v današnjem načinu zivljenja že nujna. S tem, ko smo jim to možnost ponudili smo naredili dobro delo. Ne za lasten ego, temveč za vse nas, ki smo bili del projekta. Udeležence in prostovoljce, osnovno ekipo Simbioz@. Ne samo da smo ljudi učili uporabe računalnika, povezali smo jih. Povezali smo različne karakterje različnih starosti. In konec koncev, povezali smo se tudi mi, ekipa Simbioz@. Moje osnovne naloge so bile komuniciranje s pokrovitelji in ambasadorji. Zaradi vedno več dela, smo na koncu vsi poceli vse. Vsi z eno samo zeljo - da bi projekt uspel. Bili so dnevi, priznam, ko sem se vprasala "Nimaš že tako dovolj drugega dela? Si si morala nakopati se to?" Ampak v trenutku ko sem dvignila telefon udeleženki, ki se je želela prijavit na delavnico, sem to pozabila. Vsa navdušena nad zgodbami in željo starejših po učenju, sem vračala klice do 22h zvecer med vikendom. To je prej motilo udeležence, kot mene. Jaz bi jih klicala vsaj do 24h. Haha! Spomnim se besede neke gospe: "Tanja, nekaj bi vam rada se povedala. Lep projekt delate, čestitke celi ekipi! Bravo!" Ta in temu podobni stavki s strani udeležencev, prostovoljcev in tudi naših ambasadorjev so nam dajali dodaten zagon. Vsem bi rada rekla HVALA. Hvala Žigi in Borutu, ker sta me povabila. Hvala ekipi Simbioz@, ker me je tako lepo sprejela medse, v zadnjem mesecu sem bila z vami v stiku več kot s svojo druzino! Hvala ambasadorjem in pokroviteljem, za vso vašo podporo pri projektu. In hvala vsem udeležencem in prostovoljcem projekta Simbioz@. S pomočjo vseh vas, sem dobila v življenju najlepšo izkužnjo! Nekaj stavkov bi namenila še odzivu na katerega sem nemalokrat naletela, ko sem nagovarjala ljudi, naj pomagajo: "A to se dela zastonj? Koliko se pa plača? Jaz nebi delal zastonj." Denar ne more kupiti vsega. Ne more kupiti zdravja, sreče, niti trenutkov kakršnih se bomo spominjali vsi, ki smo prostovoljno sodelovali pri povezovanju cele Slovenije. Klavdija Jelen – vodja pisarne Ko so mi ponudili možnost sodelovanja pri projektu, sem ponudbo z največjim veseljem sprejela. Zakaj? Ker sem vedela, da bo to ogromen izziv; izzive pa obožujem. Ker sem vedela, da bom spoznala enkratne ljudi. Ker sem vedela, da se bom ob delu zabavala in ogromno naučila. Ker sem vedela, da bom dobila najlepše darilo v zahvalo - nasmeh na obrazu starih, ki so se naučili nekaj novega. 13 Izpeljati takšen projekt v zasedbi kot smo bili mi, je bila posebna in čudovita izkušnja. Kot smo že večkrat omenili in zapisali, smo delali tudi pozno v noč in elektronska sporočila niso nikoli počivala. Poseben čar je delati v ekipi, kjer se čutiš zaželenega in cenjenega, kjer vidiš, da smo vsi enakovredni in kjer vlada neverjetna pozitivna energija. Ob vseh (dnevnih in nočnih) delovnih urah, smo se povezali tudi osebno in ne samo »projektno« in veselim se naših novih dogodivščin, ki nas še čakajo. Poleg sproščenega in zabavnega vzdušja, ki je omogočalo lažje delo, sem se tudi ogromno naučila. Ob vseh telefonskih klicih in elektronskih sporočilih zadovoljnih in tudi nezadovoljnih udeležencev in prostovoljcev, sem se naučila veliko potrpežljivosti in asertivnosti. Zato lahko sedaj ta dva pojma s ponosom dodam v mojo karakteristiko. Tudi urejanje adrem in različnih dokumentov je postalo preprosto, CRM (program za spremljanje podatkov in statistike prijav) je postal moj najboljši prijatelj in tipke na tipkovnici so se zaradi hitrega in pogostega tipkanja popolnoma »zlizale«. Za češnjo na vrhu te čudovite izkušnje, je bila petkova dopoldanska delavnica, kjer sem sodelovala kot prostovoljka. Na koncu delavnice so se udeleženci zahvalili za pomoč in z navdušenjem povedali, kako jim je všeč brskanje po spletu, da jih zanima tudi Facebook in upajo, da bodo potekali tudi nadaljevalni tečaji. Njihovo navdušenje in nasmehi so bili najlepše darilo. Vsa moja pričakovanja so bila uresničena in hvala vsem, ki ste jih pomagali uresničevati. Katja Pleško – izobraževanje K projektu sem pristopila februarja, ko me je nad njim navdušila sestra Ana. Všeč mi je bila predvsem ideja ter pristop k tako obsežnemu in zahtevnemu projektu. Projekt Simbioz@ je izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila. Izkušnja, ki mi je prinesla veliko novega, tako na strokovnem področju kot na področju dela z ljudmi. Pridobljeno novo znanje, spretnosti in osebne izkušnje mi bodo prav gotovo prišle prav na nadaljnji poklicni poti. Skupaj smo dovolj dolgo premikali kamenčke, zato nam je v tednu od 17. do 21. oktobra 2011 uspelo premakniti skalo, tisto mogočno skalo, za katero marsikdo ni verjel, da jo bo moč premakniti. A vendar nam je uspelo in na to smo lahko še kako ponosni vsi, ki smo kakorkoli pripomogli k uspešnosti projekta. Ko po koncu računalniških delavnic vidiš zbegane obraze starejših od vseh informacij, ki so jih dobili, pa vendar nasmejane in polne iskric v očeh, se zaveš, da je to tisto, za kar je bilo vredno vložiti ves trud, čas in predanost k projektu. To je neprecenljivo. In najbolj pomembno je, da sem ob vsem tem neizmerno uživala. 14 Manja Podgornik – lokalna koordinacija Projektu sem se zaradi drugih obveznosti na žalost aktivno pridružila šele konec julija, čeprav projekt poznam in ga podpiram že od lanskega novembra, ko sem zanj izvedela. Zakaj na žalost? Predvsem zato, ker bi si s tako super ekipo, pri tako super projektu želela delati dlje. Smeh je bil prisoten tudi, ko so stvari šle zelo na tesno in v zadnjem tednu, ko smo večino časa preživeli v pisarni, kjer smo prijavljali, premeščali, usklajevali, koordinirali, jedli, pili, klicali, tipkali, pakirali, odpisovali... Dela ni zmanjkalo, volje do dela pa tudi ne, vsaj pri meni ne. Vesela sem, da sem imela možnost sodelovati pri projektu, kjer smo skupaj s prostovoljci naredili nekaj dobrega in pokazali več kot 5700 starejšim, da računalnik ni le čudna škatla, ampak, da lahko z nekaj vaje postane prav uporabna stvar. Hkrati pa mi je Simbioz@ prinesla ogromno novih izkušenj, ki mi bodo prav prišle kamorkoli me pot zanese in za te izkušnje sem predvsem hvaležna Borutu. Maša Pirnat – odnosi z javnostmi Za projekt Simbioz@ sem izvedela preko kolegic Maje in Urše, ki sta prav tako del Simbioz@ ekipe, ki sta poslali e-mail, da primanjkuje »delovne sile«, ki bo projekt lahko speljala do konca. Po njunih priporočilih in zagotovilih sem si malo podrobneje ogledala, kaj projekt Simbioz@ sploh pomeni in všeč mi je bila ideja, da bi mladi delali s starejšimi. Ker študiram marketing in odnose z javnostmi, me je seveda najprej pritegnila možnost pridobivanja izkušenj s področja odnosov z javnostmi. Izredno lepa gesta se mi je zdelo dejstvo, da organizatorji projekta ponujajo možnost učenja in pridobivanja novih izkušenj, kljub temu da smo nekateri šele na začetku študijske poti. Ko sem se priključila organizacijski ekipi projekta, sem namreč šele zaključevala drugi letnik. V skoraj polovici leta sem pridobila veliko število izkušenj s področja dela, ki me zelo zanima, spoznala sem, kako dejansko deluje delo v ekipi in s kakšnimi izzivi se je potrebno spoprijeti za organizacijo projekta takšnih razsežnosti, kot je Simbioz@. Sklenila sem precej novih poznanstev, si nabrala praktično znanje, ki nam ga na fakulteti ne ponujajo in ugotovila sem, da sem si tudi PR, pred začetkom dela pri projektu, predstavljala popolnoma narobe. Organizacija takšnega projekta je po mojem mnenju odlična izhodiščna točka za nadaljnje izzive v življenju in pri zaposlitvah. Vse ure, ki sem jih vložila v projekt, so se spremenile v nasmeh, ko sem videla, kolikšnemu številu starejše in mlajše generacije smo ponudili priložnost naučiti se nečesa novega. Kljub nekaterim nevšečnostim, neprespanim nočem in občasnim živčnostim smo skupaj ustvarili super projekt, zato mi ni žal, da sem se odločila za sodelovanje pri organizaciji Simbioze. 15 Ana Pisar – odnosi z javnostmi Preden sem na povabilo dveh članic ekipe Simbioz@ pristopila k organizacijski ekipi, sem o projektu vedela le ključne stvari. Ko sem ga bolje spoznavala, sem sproti potrjevala svoja dozdevanja, da se Sloveniji obeta zares velik dogodek, ki nas bo zaznamoval. In postajala ponosna, da bom lahko del tega. Skozi mnogo prostovoljskih ur, ki sem jih poklonila Simbiozi, bom vedno hvaležna za izkušnje, ki so kar kapljale in mi omogočile vpogled v samo strukturo delovanja PR-ja pri projektu. Še več, svoje dosedanje znanje sem lahko preizkusila na realnih primerih in tako nenehno pridobivala nenadomestljivo praktično znanje. Delati konkretne stvari na dejanskih primerih, katerih se sicer v času študija dotikamo le s teoretične plati, si štejem kot privilegij. Ob vsem tem pa me je krepilo odlično vzdušje v ekipi – skupaj smo se učili potrpežljivosti, trdega dela in neugnanosti. S kolektivnim delovanjem in učinkovito koordinacijo smo uspeli izpeljati izjemen projekt, ki je bil velik organizacijski zalogaj. Simbioz@ je v simbiozo povezala mnogo prijetnih doživetij, ki bodo vedno pretehtale natrpan urnik, delo pozno v noč ter zgodnja vstajanja. In rečem lahko, da sem s Simbiozo tudi osebnostno zrastla. Anja Dolžan – lokalna koordinacija K projektu Simbioz@ sem se pridružila, saj sem si prvotno želela zapolniti nekaj ur na dan s prostovoljnim delom. Na koncu sem delala cele dneve. In ni mi žal. Delo na projektu s takšno ekipo je odlična izkušnja. Mlad motiviran tim, ki sodeluje in ima skupni cilj – izpeljati projekt. Sedaj, ko je projekt končan lahko rečem, da sem se pri delu na tem projektu veliko naučila, predvsem na področju dela z ljudmi in področju koordinacije. To je res odlična izkušnja za naprej. V spominu pa mi bo najbolj ostalo to, da sem razveselila veliko babic in dedkov, ki sem jih vpisala na delavnice računalništva. Jure Tompa - odnosi s partnerji Ideja o Simbiozi me je prevzela v trenutku, ko sem izvedel zanjo. Sprva sem želel pomagati samo kot prostovoljec na lokalnem nivoju – v svoji domači občini, konec avgusta pa sem prejel elektronsko pošto prijatelja Boruta. Iskal je dodatne moči v organizacijski ekipi, ki je bila locirana v Ljubljani, zato sem po kratkem premisleku in Borutovih spodbudnih besedah kmalu za tem primaknil svoj delež na področju odnosov s partnerji. Izkušnjo s poučevanjem starejših sem na koncu pridobil kar v naši prestolnici. 16 Vodjo projekta poznam že nekaj let, a s Simbiozo je le še potrdil moje spoštovanje. Ves čas ga je obkrožala izjemno pozitivna energija, sproščenost, dobri nameni in seveda mlada, zagnana ekipa sodelavcev. Velikokrat je šlo na tesno, živci so popuščali, a na koncu se je izplačalo. Hvala Borutu in vsem ostalim iz ekipe, kot tudi številnim mladim in starejšim, s katerimi sem se lahko potopil v simbiozo. Matevž Gantar – lokalna koordinacija Že ko sem prvič slišal za projekt Simbioz@ se mi je ideja zdela zanimiva in občudovanja vredna. Še posebno mi je bila všeč ideja o medgeneracijskem povezovanju in sodelovanju ter prostovoljstvu. Dandanes vse preredko gledamo na družbo kot celoto, imamo samo veliko posameznikov s svojimi cilji, ni pa nekega širšega pogleda za prihodnost skupnosti. Ljudje raje gledamo televizijo kot pa, da bi sosedu pri čem pomagali. S prostovoljstvom sem se srečal v začetku letošnjega leta, ko sem se odločil za popotovanje ter delo v sirotišnici v Indiji. Veselje in hvaležnost, ki ga dobiš v zahvalo za pomoč je nepopisna in zaradi tega sem bil po povratku tega projekta še bolj vesel. Pomoč pri organizaciji tako velikega projekta je bila zame nekaj novega, vsa leta študija te ne pripravijo na kaj podobnega. Koliko dela je dejansko potrebnega za izpeljavo takšnega projekta, koliko usklajevanja, prilagajanja, iznajdljivosti in še enkrat dela. Upoštevati je treba, da so v ekipi različni posamezniki z različnimi izkušnjami, prioritetami in nazori. Samo delo v pisarni je bilo tako zelo raznoliko, od sproščenih sestankov in pogovorov ter do milijon telefonskih klicev, reševanja kriznih situacij – precej kaotičnih razmer. Res neprecenljiva izkušnja, tako s poslovnega in organizacijskega dela, kot tudi s prostovoljskega dela. Ekipa simbioze je zakon! Tina Posavec – odnosi s pokrovitelji S prostovoljnim delom imam že od prej veliko izkušenj in ideja o projektu se mi je zdela zelo zanimiva in pozitivna. O projektu Simbioza sem tako slišala veliko dobrih stvari, še preden sem se konec februarja letos odločila, da tudi sama pristopim k organizacijski ekipi. Z delom na projektu sem se naučila veliko stvari, ki jih bom lahko uporabila kasneje na moji poklicni poti in v življenju nasploh. Spoznala sem veliko čudovitih ljudi, ki jih občudujem, ker so s tako zagnanostjo projektu namenili večino svojega časa v zadnjih nekaj mesecih. Poleg praktičnih izkušenj, ki sem jih pridobila zaradi sodelovanja pri Simbiozi, pa mi največ pomeni, da sem bila del skupine ljudi, ki si je želela izboljšati slovenski vsakdanjik in narediti nekaj dobrega za soljudi. 17 Zahvale in radost na obrazih starih, ki sem jih srečala na računalniških delavnicah, se bom še dolgo z veseljem spominjala, zato lahko rečem samo to, da je bilo to brez dvoma najboljše plačilo za sodelovanje pri projektu. Teja Simonič - lokalna koordinacija Za sodelovanje pri projektu Simbioz@ sem se odločila, ker se mi zdi smotrno, da v današnji družbi individualizma spodbujamo medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje ter medsebojno pomoč mladih in starih. Dodatna vrednost projekta pa je bila novo znanje, ki je dandanes nujno za uspešno komuniciranje - znanje osnov uporabe računalnika, spleta in e-pošte, ki so ga prostovoljci posredovali starejšim. Sama sem pri projektu okrepila sposobnost vztrajnosti in potrpežljivosti pri komuniciranju in prijavljanju prostovoljcev ter starejših udeležencev k projektu, učila sem se uspešne komunikacije ter pridobila še dodatno znanje na področju organizacije in koordinacije nalog. Hvaležna sem za priložnost, da sem lahko sodelovala pri projektu Simbioz@ in si v prihodnosti želim ponovitve projekta. 4. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM - KURIKULUM Celotni program izobraževanja se je skozi celoten projekt spreminjal in dopolnjeval. Za osnovo smo vzeli Microsoftov program izobraževanja, saj so podobne delavnice v preteklosti že izvajali in so imeli pripravljena vsa gradiva. Ta program smo nato popolnoma prilagodili specifiki in potrebam našega načina izobraževanja ter ga tudi sproti testirati na pilotnih delavnicah. Prva pilotna delavnica je bila že v mesecu januarju, kjer smo ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti samega programa, ga nato dopolnili in prilagodili ter po drugem krogu pilotnih delavnic dokončno spisali za končna Simbioz@ izobraževanja. Program oz. kurikulum smo razdelili na tri module, vsak je trajal po dve uri (50min + 15min pavze + 50min). Program izobraževanja je bil razdeljen na tri module: 1. modul: Računalnik, moj prijatelj Na prvem modulu so udeleženci izvedeli, kaj je računalnik in za kaj se ga uporablja. Spoznali so zunanje dele računalnika, se učili navigacije z miško in uporabe tipkovnice. Govorili so o zagonu računalnika, o namizju, datotekah in mapah. V programu Word so se naučili napisati besedilo in osnove urejanja besedil. Naučili so se spremeniti barvo, velikost in tip pisave ter uporabljali presledke. Besedilo so označili, izrezali, kopirali, prilepili. Na koncu so besedilo še shranili in se naučili ugasniti računalnik. 18 2. modul: Klik v svet Na drugem modulu so izvedeli, kaj je internet in za kaj se ga uporablja v vsakdanjem življenju. Naučili so se dostopati do informacij, uporabljati iskalnik. Brskali so po različnih spletnih straneh, iskali recepte, vozne rede vlakov in mestnega potniškega prometa, gledali novice in še in še. Naučili so se tudi shranjevanje zaznamkov in še mnoge druge stvari, ki jih bodo uporabljali vsak dan. 3. modul: Brez elektronske pošte ne gre Na tretjem modulu so izvedeli na kakšen način elektronska pošta deluje, dotaknili so se tudi spletne etike, varnosti in varnih povezav. Opozorili smo na pazljivost pri posredovanju osebnih podatkov. Vsak udeleženec je dobil svoj novi elektronski naslov, preko katerega so se naučili napisati sporočilo, poslati in prejeti pošto, jo pregledali ter odgovorili pošiljatelju. Sporočilo so se nato naučili še posredovati naprej ter dodajati priponke. Prostovoljcem je bil izobraževalni material na voljo preko spletne strani http://simbioza.eu/izobrazevanja/vodici.html. Material, ki smo ga pripravili za prostovoljce: - Splošno Splošna navodila Video posnetek: Potek delavnice Odgovori na pogosta vprašanja Video posnetek: Delo s starejšimi (intervju z Jano Mali) - Računalnik, moj prijatelj Kurikulum – Windows XP, Word 2003 Kurikulum – Windows 7, Word 2007 Posnetki (kako ustvarim novo mapo, kako shranimo dokument) Prispodobe iz realnega življenja Dodatne naloge za delavnice Check lista (namenjena za sam potek delavnice) - Klik v svet Kurikulum Dodatne naloge za delavnice Check lista - Brez elektronske pošte ne gre Kurikulum Dodatne naloge za delavnice Check lista - Za udeležence delavnic Gradivo za vse tri module 19 Ekipa izobraževanja je približno en mesec pred samimi delavnicami odprla e-mail z naslovom izobrazevanje@simbioza.eu. Odgovorili smo na preko 600 elektronskih sporočil z vprašanji in predlogi prostovoljcev. V tednu akcije Simbioz@ pa smo prejemali predvsem pozitivne občutke prostovoljcev, pohvale, tudi kritike in mnenja, ki smo jih pregledali in upoštevali za izboljšavo delavnic v prihodnje. Tekom akcije je bilo v zvezi z izobraževanji prostovoljcem poslanih 10 skupinskih elektronskih sporočil, prvi že 5. septembra in zadnji 21. oktobra. Dobili so informacije glede kurikulumov, dela s starejšimi, kako poteka sama delavnica, nekaj motivacije, itd. 4.1 Pilotne delavnice Prva pilotna delavnica je bila že v začetku januarja 2011. Na podlagi le-te smo nato začeli dopolnjevati in prilagajati program izobraževanja. Meseca aprila 2011 so sledile pilotne delavnice po 10 krajih po Sloveniji naenkrat (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Ljutomer, Jesenice, Tržič, Sevnica, Brežice in Novo Mesto), kjer je sodelovalo 116 ljudi: 70 udeležencev in 46 prostovoljcev. Najstarejša udeleženka je bila stara kar 93 let. Izobraževanja so potekala v okviru treh modulov (tri dni - vsak dan en modul). Skozi pilotne delavnice smo želeli preveriti ustreznost samega vsebinskega dela kurikuluma, prav tako pa preveriti vse zadeve v povezavi z lokacijami, koordinacijo, če so prostovoljci bili dovolj opremljeni z znanjem, preveriti kako se na delavnicah počutijo starejši, itd. Napake, ki so se pojavile, so bile za nas dobra šola za mesec oktober (pojavilo se je nekaj težav s programsko opremo, računalniki, ugotovili smo, da je potrebno narediti še bolj jasna navodila za prostovoljce, da jih še bolj opremimo in da se bodo počutili samozavestnejše, ipd.). Gradivo za pilotne delavnice so prostovoljci dobili preko emaila, prav tako pa je bil odprt email, kamor so prostovoljci lahko poslali kakršnokoli vprašanje. Starejši so pohvalili prostovoljce, njihovo potrpežljivost in prijaznost, prav tako pa so se vsi naučili nekaj novega, tudi tisti, ki so nekaj že znali. Največji izziv jim je predstavljala uporaba miške, dvojno klikanje ter iskanje črk po tipkovnici, vendar se je z dnevi kazal velik napredek in na koncu so bili udeleženci veliko samozavestnejši. Posebno lep občutek je, ko se naše babice in dedki pogumno s prvimi koraki podajajo v svet računalnikov, ko na njihovih obrazih vidiš iskrene nasmehe, veselje in iz njihovih oči sijejo iskrice. Starejši so bili tudi sami zelo aktivni, veliko stvari jih je zanimalo, postavljali so vprašanja in se z veseljem učili. Vsi udeleženci so na koncu dobili tudi gradivo (za pomoč in ponovitev doma) in priznanja. Za najboljši modul, se je po poročanju prostovoljcev, izkazal prav Klik v svet (brskanje po internetu). Po vseh delavnicah smo udeležencem razdelili tudi vprašalnike, 20 na podlagi katerih smo izvedli evalvacijo. Prav tako so po vsakih delavnicah evalvacijo naredili tudi prostovoljci, ki nam je zelo pomagala pri nadaljnji izboljšavi in dopolnitvi kurikuluma. Tako smo na podlagi pilotnih delavnic in izpolnjenih vprašalnikov pripravili kar nekaj dopolnitev kot so: dodatne naloge za starejše, ki so že bolj vešči uporabe računalnika, pri prvem modulu smo dodali slikarja in manj same »teorije« o zgradbi računalnika, strojni opremi, prav tako pa smo skrajšali tudi del besedila, da je potem ostalo več časa za ustvarjanje po slikarju (z namenom, da starejši res dobijo občutek za miško) in kar nekaj več časa, da smo pokazali kaj jim program Microsoft Word omogoča. Vodilo pri oblikovanju drugega modula je bila predvsem uporabnost informacij in spletnih strani za starejše. Na pilotnih delavnicah smo namreč videli katere stvari jih najbolj pritegnejo in se jim zdijo najbolj uporabne. Za tretji modul smo se po težavah na pilotnih delavnicah (zgodilo se je namreč, da zaradi omejitev ponudnikov na eni lokaciji nismo mogli odpreti več kot 5 poštnih računov) odločili, da udeležencem že prej ustvarimo uporabniške račune in tako več časa namenimo pošiljanju in sprejemanju elektronske pošte, kljub vsemu pa jim pokažemo kako se sam uporabniški račun ustvari. Vsekakor pilotne delavnice ocenjujemo kot uspešne in kot dobro šolo za naprej in nujno potrebne tudi v prihodnje, saj smo se res naučili na kaj moramo paziti ko bo šlo za res in kaj vse lahko še popravimo in dopolnimo. 4.2 Predlogi za izboljšave Na podlagi povratnih informacij, ki smo jih dobili od prostovoljcev, udeležencev in lokacij, kjer so se izvajala izobraževanja smo identificirali precej predlogov za izboljšave, ki jih bomo upoštevali pri nadaljevanju projekta. Zaradi relativno velike kompleksnosti projekta na lokalni ravni in izvajanja delavnic (potrebno je namreč urediti dostavo vseh materialov, poskrbeti za opremljenost učilnic, itd.) je nujno, da se lokalni koordinatorji predhodno srečajo s prijavljenimi prostovoljci ter določijo vloge in naloge vsakega ob izvajanju izobraževanj. To zajema določanje vodje delavnice, določanje osebe, ki poskrbi, da so na voljo vsi potrebni materiali ter seznami, itd. Zaradi velike obremenitve strežnika smo imeli težave pri reševanju spletnih anket. Poleg tega smo dobili povratne informacije, da so bile ankete preobsežne in preveč komplicirane za začetnike. Iz tega smo se naučili, da je za starejše še vedno najbolj učinkovito reševanje anket v fizični obliki na papirju, saj s tem dobimo najbolj točne informacije, hkrati pa so ankete rešene najhitreje. Ob tem je potrebno poudariti, da je analiza anket bolj dolgotrajna, vendar se da tudi to sistematizirati s pravilno pripravo in strojnim branjem anket. 21 Na nekaterih lokacijah smo imeli precejšnje težave pri izvajanju tretjega modula (Brez elektronske pošte ne gre), saj so zaradi velikega števila naenkrat ustvarjenih oz. aktiviranih e-poštnih računov strežniki na Windows Live emailu to zaznali kot napad in blokirali dostop do nekaterih računov. To se je zgodilo kljub prehodnemu testiranju, katerega pa zaradi same obsežnosti projekta ni bilo mogoče izvesti v zadostnem obsegu. V prihodnosti je potrebno v še tesnejšem sodelovanju s ponudniki e-pošte določiti način izvedbe ustvarjanja in aktivacije računov, oz. račune aktivirati in testirati že pred samim izobraževanjem. Na delavnicah se nato postopek izdelave le pokaže, ni ga pa potrebno vsem udeležencem opraviti. Zaradi zasedenosti terminov so se nekateri udeleženci prijavili le na drugi ali tretji modul. Ker niso imeli predznanja jim je uporaba miške in tipkovnice ter razumevanje delovanja računalnika, ki so ga udeleženci sicer spoznali v prvem modulu, povzročalo težave, kar je upočasnilo delo v skupini. Zato je v prihodnje potrebno poskrbeti za prijave glede na predznanje posameznika, da bodo skupine po znanju čimbolj homogene, saj bo tako tudi delo potekalo hitreje, hkrati pa se bodo vsi naučili več. Poleg naštetih izboljšav smo opazili tudi veliko zanimanje udeležencev za dodatne vsebine, kot so Microsoft Excell, Skype in Facebook. V nadaljevanju projekta bomo tako v program izobraževanja vključili tudi bolj napredne vsebine ter udeležencem omogočili nadgradnjo znanj, ki so jih že pridobili. 5. PARTNERSTVA Glede na razsežnosti in obseg projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija, je bilo za uspešno izpeljavo in izvedbo projekta nujno sodelovanje različnih partnerjev. Njihova vloga v projektu je bila predvsem v pomoči na sledečih področjih: javna podpora projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija, informiranje svojih članov, partnerjev in širše javnosti, prevzem vloge regionalnih/lokalnih koordinatorjev, zagotavljanje potrebne infrastrukture za Info točke, vpisna mesta in Simbioz@ učilnice, informiranje mladih o projektu in njihovo spodbujanje k udeležbi na projektu, informiranje starejših o projektu in njihovo spodbujanje k udeležbi na projektu. Vsi partnerji niso prevzemali vseh vlog, glede na njihovo vpletenost v projekt pa se je določila tudi njihova vloga v projektu ter posledično njihov status. Seveda se vse organizacije niso mogle z enako mero vključiti v projekt Simbioz@, vendar pa smo hvaležni prav vsem partnerjem, ki so na tak ali drugačen način podprli projekt in se vsem zahvaljujemo za njihovo pomoč in podporo, brez katere projekt Simbioz@ ne bi bil tak, kot je. 22 5.1 Prvi partnerji Kot pri vsaki stvari v življenju je tudi pri sodelovanju v takšnih ali drugačnih projektih tako, da so nekateri takoj za, nekatere je potrebno malce spodbuditi, nekateri pa iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo ali ne želijo sodelovati. Projekt Simbioz@ je v svojih skromnih, a ambicioznih začetkih takoj dobil podporo nekaterih partnerjev in se zaradi njih sploh podal na pot ustvarjanja tako velike zgodbe. Še posebej smo hvaležni Združenju slovenskih splošnih knjižnic, ki so v Simbiozi prepoznale potencial in se kot generalni partner že ob začetku, jeseni 2010, vključile v projekt Simbioz@. Hitro je projekt podprla tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, osnovne in srednje šole ter precejšnje število slovenskih občin. 5.2 Vloge partnerjev Že pred aktivnim začetkom projekta, v pripravljalni fazi, je bila vloga partnerjev videna v tem, da glede na svojo organiziranost in področje dela k projektu pripomorejo na različne načine. Glede na svoj doprinos in obseg sodelovanja pri projektu Simbioz@ so bili vzpostavljeni naslednji statusi partnerjev: Generalni partner Glavni partnerji Partnerji Podporniki Simpatizerji Glede na obseg aktivnosti, ki jih posamezen status partnerja izvaja, so bili pripravljeni partnerski paketi, v katerih je definirana izpostavljenost partnerjev glede na njihov status. Večja kot je vloga partnerja v projektu Simbioz@ in posledično »višji status« partnerja, večja je tudi izpostavljenost partnerja v projektu. 23 Ob začetku smo želeli pridobiti: enega generalnega partnerja, dva glavna partnerja: enega za področje mladih in enega za področje starejših, več partnerjev, ki bi pokrivali čim širši spekter mladih in starejših ter jih informirali in spodbujali k udeležbi na delavnicah ter pomagali pri infrastrukturnih potrebah, večje število podpornikov, ki bi predvsem informirali in spodbujali čim širši krog mladih in starejših ter zagotavljali potrebno infrastrukturo, veliko število simpatizerjev, ki bi predvsem širili informacije o projektu po čim širši mreži posameznikov in organizacij. Kot potencialni partnerji so bili identificirani: ministrstva (predvsem Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravje), mladinske organizacije, študentski klubi, zavodi, zveze društev, društva ipd., ki združujejo mlade, zveze društev, društva, zavodi ipd., ki združujejo starejše, občine, knjižnice, osnovne in srednje šole, univerze, fakultete, visoke šole in akademije, organizacije, ki že izvajajo plačljive ali brezplačne računalniške tečaje, spletni portali, namenjeni starejšim in mlajšim Glede na identificirane potencialne partnerje in naloge, ki naj bi jih partnerji prevzeli, so začele jeseni 2010 potekati aktivnosti informiranja in kontaktiranja potencialnih partnerjev, ki bi lahko aktivno sodelovali pri projektu Simbioz@ - bodisi z obveščanjem javnosti, spodbujanju mladih in/ali starejših k udeležbi na brezplačnih računalniških delavnicah ali pa z zagotavljanjem potrebne infrastrukture za izvedbo projekta. 24 K vsakemu potencialnemu partnerju se je glede na njegovo dejavnost pristopilo individualno po sledečem pristopu: izdelava strategije za posameznega partnerja glede na področja, ki jih lahko pokriva, kontaktiranje potencialnih partnerjev (preko pisem, e-pošte in telefona), srečanje s predstavniki potencialnega partnerja glede možnosti sodelovanja, usklajevanje projektnih in partnerjevih pričakovanj o načinu sodelovanja v projektu, končno definiranje sodelovanja in pomoči partnerja pri projektu, dogovorjeno sodelovanje se sklene v obliki sporazuma o sodelovanju (v kolikor je to potrebno), pripravi in dogovori se načrt aktivnosti in se prične z njegovim izvajanjem, obenem se spremlja izvedbo ter obvešča partnerja o vseh aktivnosti. Po identificiranju potencialnih partnerjev je konec leta 2010 in v začetku leta 2011 potekalo njihovo kontaktiranje, najprej preko pošte in e-pošte, kasneje pa še preko telefona. Na začetku je bila odzivnost s strani vseh potencialnih partnerjev nizka in je bilo potrebno večkrat kontaktirati iste potencialne partnerje, da so se odzvali pa naj je bil odziv pozitiven ali negativen. Veliko posameznikov in organizacij pa je tudi v začetni fazi verjelo v projekt in ga zato podprlo. S potencialnimi partnerji, ki so se odzvali na vabilo k sodelovanju, se je ekipa sestala in se pogovorila o možnostih sodelovanja. Glede na velikost organizacije, obseg sodelovanja in stopnjo vključenosti v aktivnosti projekta, se je z vsakim od kontaktiranih partnerjev dogovorilo o njihovem statusu v projektu in po potrebi podpisalo tudi sporazum o sodelovanju in dogovorilo o vseh nadaljnjih aktivnostih partnerja v projektu. V okviru projekta Simbioz@ so bili partnerji projekta sledeči: Generalni partner: Združenje slovenskih splošnih knjižnic Združenje slovenskih splošnih knjižnic se je k projektu priključilo povsem na začetku in od samih začetkov podpiralo projekt Simbioz@. Knjižnice so bile že na začetku prepoznane kot osrednji prostor, kjer se lahko izvaja projekt. Knjižnice so namreč javni prostor, kamor zahajajo mladi in starejši in so tudi opremljene z vsaj nekaj računalniki, na katerih je možna izvedba računalniških delavnic. V samem procesu sodelovanja se je sicer izkazalo, da knjižnice žal niso tako dobro opremljene z računalniki, kot je bilo mišljeno, kljub temu pa so videle v projektu priložnost, da dodajo še eno aktivnost v že tako pester program knjižnic. Knjižnice, ki so k sodelovanju pristopile, so v večini primerov tudi prevzele vlogo lokalnega koordinatorja in poskrbele za odlično izvedbo projekta Simbioz@ tako v lokalnem okolju kot v samih knjižnicah. 25 Glavna partnerja: Zveza društev upokojencev Slovenije in Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je bila glede na to, da ima okoli 520 društev upokojencev po Sloveniji, ena glavnih partnerjev, ki je skrbela predvsem za področje starejših. Pri tem je ZDUS postal glavni partner zaradi velikega števila upokojencev, ki jih združuje. Njihova vloga v projektu je bila predvsem obveščanje in aktiviranje svojih članic in članov k udeležbi na oktobrskih delavnicah. Pri tem je projektu pomagala predvsem z obveščanjem svojih članic in članov na sejah ter na dogodkih, ki jih ZDUS ali društva upokojencev organizirajo ali pa pri njih sodelujejo. Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor (EPF) je v projektu takoj prepoznala velik potencial in zato z velikim veseljem prevzela več vlog v projektu: postali so lokalni koordinator, lokacija Simbioz@ učilnice, promotor projekta v Mariboru, vključilo se je tudi njihovo društvo za marketing, poleg tega pa so pri projektu aktivno sodelovali študentje in študentke EPFa. Na pomoč so ekipi Simbioze priskočili tudi takrat, ko je bilo to potrebno in tako veliko doprinesli k uspehu projekta predvsem v mariborski regiji. Partnerji: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Skupina Publicis, Slovenska filantropija, Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije, Zveza ljudskih univerz Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, ŠOUM, ŠOU, Festival za tretje življenjsko obdobje, B2, Ideje, koncepti, zgodbe, Vojka Žgavec s.p. Partnerji so na tak ali drugačen način podprli projekt in se aktivirali na različnih področjih: o zagotavljanje strokovne pomoči pri organizaciji in izvedbi projekta: Skupina Publicis, Festival za tretje življenjsko obdobje, Ideje, koncepti, zgodbe, Vojka Žgavec s.p. o informiranje in aktivacija mladih in/ali starejših, zagotavljanje potrebne infrastrukture, kjer je to mogoče in potrebno ter dodatna pomoč na lokacijah oz. v regijah, kjer je to potrebno: Slovenska filantropija, Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije, Zveza ljudskih univerz Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, ŠOUM, ŠOU. o obveščanje in zagotavljanje brezplačnih spletnih računalniških tečajev za udeležence projekta: B2. 26 Podporniki: Mreža MaMa, Univerza za tretje življenjsko obdobje, MINVOS, Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Seniorji.info, Ameriška gospodarska zbornica, Združenje Manager, PHD, Doba, Zlata leta, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Fakulteta za management, ICES, Stroka, Mrežni podjetniški inkubator Vrelec, osnovne šole, srednje šole, občine, fakultete Podporniki so se na različne načine vključili v projekt Simbioz@: o zagotavljanje potrebne infrastrukture: osnovne šole, srednje šole, fakultete, občine, Doba o pomoč pri obveščanju in promociji projekta: Seniorji.info, Zlata leta o informiranje in aktiviranje mladih in/ali starejših: Mreža MaMa, Univerza za tretje življenjsko obdobje, MINVOS, Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Zlata leta, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Fakulteta za management Simpatizerji: Zavod Voluntariat, Umanotera, MISS, Košarkarska zveza Slovenije Simpatizerji so projektu pomagali predvsem z informiranjem in širjenjem informacij o projektu. Glede na vlogo, ki so jo partnerji v projektu imeli, so se nekateri bolj, drugi manj intenzivno vključili v projekt. Z nekaterimi je ekipa Simbioze preko sodelovanja v projektu spletla tesne vezi, ki se bodo razvijale tudi po koncu projekta in so posledično zaradi dobrega sodelovanja naloge presegle na začetku dogovorjene aktivnosti. Drugi pa so se v projekt iz takšnih in drugačnih razlogov lahko vključili le v omejenem obsegu in izvedli naloge, ki so bile z ekipo Simbioze dogovorjene. Veliko je tudi število potencialnih partnerjev, ki se niso odzvali vabilu Simbioze, čeprav bi bilo njihova vključenost v projekt smiselna. Z njimi se nismo uspeli dogovoriti o sodelovanju, so se projektu želeli priključiti (pre)pozno ali pa zavirali samo organizacijo projekta. Tudi njihova mnenja, odgovori, in komentarji so pripomogli k ustvarjanju projekta in ohranjanju motivacije in energije, potrebne za izvedbo Simbioze. V vsakem primeru so vsi partnerji prispevali k temu, da je projekt Simbioz@ med 17. in 21. oktobrom 2011 povezal tako veliko število ljudi. Vsi partnerji, ki so projekt tako ali drugače podprli, so s svojo pomočjo prispevali nezanemarljiv del k medgeneracijskemu sodelovanju, spodbujanju prostovoljstva, višanju stopnje e-pismenosti in ustvarjanju ogromnega števila pozitivnih zgodb po vsej Sloveniji. Brez pomoči partnerjev projekt ne bi bil enak! 27 5.3 Lokacije Poskušali smo pritegniti čim večje število sodelujočih, ki bi v tednu akcije lahko ponudili prostore za izvajanje delavnic, predvsem pa, da bi nam v času razvoja projekta pomagali pri promoviranju le-tega in pri iskanju prostovoljcev in udeležencev. Obrnili smo se na občine, knjižnice, šole, mladinske klube, turistične in multimedijske centre, društva upokojencev, domove za ostarele, fakultete ipd. Lokacije so lahko sodelovale na različne načine. Tiste, ki so imele primerno infrastrukturo (prostor, računalnike, platno, projektor) za izvajanje delavnic so postale Simbioz@ učilnice, ostale, ki pa te možnosti niso imele pa so lahko svoj del prispevale kot Info točke in/ali vpisna mesta. Simbioz@ učilnica je vsaka lokacija, na kateri so se v tednu med 17. in 21. oktobrom odvijale brezplačne računalniške delavnice. Info točka je vsaka lokacija, kjer so bile v obliki plakatov in/ali letakov na voljo informacije o projektu. Za Info točko je bilo potrebno le ustrezno mesto, kjer so bili razobešeni plakati in na voljo letaki in ni zahtevala prisotnosti osebe za podajanje dodatnih informacij. Na vpisnem mestu je bila prisotna oseba, ki je preko interneta na željo osebe, zanjo izpolnila prijavo na brezplačne Simbioz@ računalniške delavnice. Uspeli smo pridobiti 230 Simbioz@ učilnic po celi Sloveniji, več kot 245 info točk in 55 vpisnih mest. Da so se lokacije lažje pripravile na svojo vlogo smo pripravili navodila. Navodila za Simbioz@ učilnico so vsebovala postopek priprave prostora in računalnika. (več v poglavju »Urejenost prostorov«). Navodila za Info točke so vsebovala postopek priprave plakatov (spodaj na sliki). Plakati so bili zasnovani tako, da je bil poleg splošnih informacij na sredini prazen prostor, ki je bil namenjen lokalnim informacijam. Info Točke so v ta prazen prostor vnesle naslove najbližjih lokacij izobraževanj v njihovem okolišu. 28 Navodila za vpisna mesta so bila dopolnjena s slikovnim gradivom in so uporabnika vodila korak za korakom, od začetka prijave udeleženca oz. prostovoljca, preko spletne strani in do samega zaključka prijave. 5.4 Lokalni koordinatorji Vloga lokalnega koordinatorja je bila ves čas projekta zelo pomembna, saj je aktivna oseba v lokalnem okolju izjemnega pomena. Vlogo lokalnih koordinatorjev so prevzeli knjižničarji, mentorji ali drugi, ki so želeli narediti spremembo v svojem okolju. 29 Med lokalnimi koordinatorji in organizacijsko ekipo se je vzpostavil tesen odnos, k čemur sta prispevali tudi dve srečanji. Prvo srečanje je potekalo v februarju, ko so bili lokalni koordinatorji seznanjeni z vsebino in razvojem projekta Simbioz@ in je bilo namenjeno predvsem spoznavanju in izmenjavanju preteklih izkušenj iz prostovoljskega dela in učenja starejših. Drugo srečanje je potekalo v prvem tednu v septembru in je imelo poudarek na zadnji fazi promocije projekta in razdeljevanja promocijskega materiala. Foto: Simbioz@ Tekom razvoja projekta smo ugotovili, da so bili lokalni koordinatorji nepogrešljivi del ekipe, ki so skrbeli za ažurno in profesionalno izpeljavo projekta v lokalnem okolju. Njihova proaktivnost na lokalnem nivoju je močno pripomogla k uspehu in dosegu projekta, za kar smo jim iskreno hvaležni! 5.5 Knjižnice Knjižnica je prostor, kjer se zbirajo vse generacije. Mladi, ki so bili potencialni prostovoljci in starejši, katerim je projekt e-opismenjevanja namenjen. Tako so knjižnice vseskozi bile naš pomemben partner, saj so v večini sodelovale v treh vlogah - kot Simbioz@ učilnice, Info točke in vpisna mesta. Prijazni zaposleni so starejšim pomagali pri prijavljanju na delavnice, mnogi pa so tudi v tednu akcije priskočili na pomoč in jih učili veščin uporabe računalnika in interneta. 30 Projektu so se priključile knjižnice iz štirideset različnih občin, katerih zaposleni so z veseljem prostovoljno prispevali svoj čas in nekateri prevzeli tudi naloge lokalnih koordinatorjev. Sodelujoče knjižnice: Občina Knjižnica Bohinj Knjižnica Bohinjska Bistrica Brežice Knjižnica Brežice Dobrepolje Mestna knjižnica Grosuplje Enota Dobrepolje Domžale Knjižnica Domžale Dravograd Knjižnica Dravograd Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Hrastnik Knjižnica Hrastnik Ilirska Bistrica Knjižnica Makse Samsa Ivančna Gorica Mestna knjižnica Grosuplje - Ivančna Gorica Jesenice Občinska knjižnica Jesenice Kamnik Matična knjižnica Kamnik Kranj Mestna Knjižnica Kranj Laško Knjižnica Laško Laško Knjižnica Laško / Knjižnica Rimske Toplice Lenart Knjižnica Lenart in Krajevna knjižnica Voličina Litija Matična knjižnica dr.Slavko Grum Litija Ljubljana Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Otona Župančiča Ljutomer Matična knjižnica Ljutomer Medvode Knjižnica Medvode Mengeš Krajevna knjižnica Janeza Trdine Mengeš Metlika Ljudska knjižnica Metlika Murska Sobota Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Muta Knjižnica Muta Nova Gorica Goriška knjižnica Franceta Bevka Novo mesto Knjižnica Mirana Jarca Piran Mestna knjižnica Piran in enota v Luciji Postojna Knjižnica Bena Zupančiča Radlje ob Dravi Knjižnica Radlje ob Dravi Radovljica Knjižnica A.T.Linharta Ravne na Koroškem Koroška osrednja knjižnica dr.Franca Sušnika Ribnica Knjižnica Miklova hiša Sevnica Knjižnica Sevnica Sežana Kosovelova knjižnica Sežana 31 Slovenj Gradec Knjižnica Ksaverja Meška Slovenska Bistrica Osrednja knjižnica Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Knjižnica Slovenske Konjice Šentjur Knjižnica Šentjur Trbovlje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, enota Dom svobode Tržič Knjižnica dr.Toneta Pretnarja Tržič Vrhnika Cankarjeva knjižnica Vrhnika 5.6 Šole Do meseca septembra smo k sodelovanju vabili osnovne in srednje šole. Večina sodelujočih šol se je za sodelovanje odločila že prej in le nekaj se jih je projektu pridružilo v septembru. Vse šole so prijazno odstopile svoje računalniške učilnice za izvajanje računalniških delavnic v dopoldanskem in/ali popoldanskem času, poleg tega pa so med izvajanjem delavnic večinoma bili prisotni tudi računalničarji, kot je bilo dogovorjeno. Ti so morali poskrbeti za predhodno pripravo računalnikov na delavnice in nemoteno delovanje računalnikov med samimi delavnicami. Večina računalničarjev se je projektu pridružila tudi v vlogi prostovoljca – vodje delavnice. Največja koncentracija dela povezanega s šolami, je bila v zadnjem mesecu pred samim tednom opismenjevanja. Potrebno je bilo namreč preklicati vse šole in preveriti ključne dogovore. Preverjali smo popise računalniških učilnic in usklajevali termine izvajanja delavnic. In najpomembneje, vse osnovne in srednje šole smo ponovno opomnili kaj so njihove naloge pri izvajanju projekta. Informirali in obveščali smo jih o kurikulumih, poteku izvajanj delavnic in jim delili zadnje napotke za uspešno izvajanje delavnic. Poleg tega smo se še posebej posvetili spodbujanju koordinatorjev na šoli k rekrutacijam prostovoljcev med učenci in dijaki ter učitelji na šolah. Tako smo v začetku oktobra pospešeno vpisovali učence in učitelje prostovoljce in sezname udeležencev, ki so jih zbrali na posameznih šolah. Koordiniranje šol je bilo zaradi same komunikacije s šolami oziroma predstavniki šol pestro in zanimivo, včasih tudi naporno. Ampak bilo je vredno, saj je večina osnovnih in srednjih šol svoje delo pri projektu izpeljala odlično. Predstavniki šol so poskrbeli za prostovoljce iz svojih vrst, povezali so se tudi z društvom upokojencev v svojem kraju ali z domovi za starejše in pridobivali starejše, ki so se želeli učiti računalništva. Za sodelovanje pri projektu nam je uspelo navdušiti 141 šol, na katerih je 1739 prostovoljcev poučevalo 3647 udeležencev o osnovah računalništva, interneta in elektronske pošte. 32 5.7 Občine V projekt Simbioz@ smo želeli vključiti karseda veliko število občin, saj se je primarna dejavnost dogajala na lokalnem nivoju in je bilo nujno imeti dobro lokalno podporo. Pomemben prispevek pri uspešnosti projekta je bilo torej sodelovanje občin, ki so marsikdaj s svojo aktivnostjo in vključenost odločile o uspešnosti projekta. Občine so bile k sodelovanju povabljene v februarju 2011. Vabilo je vsebovalo kratek opis projekta in pričakovano vlogo občine. Od občine se je pričakovala pisna potrditev sodelovanja in obveščanje društev, katere bi sodelovanje zanimalo. Tukaj smo mislili predvsem na planinska društva, pevska društva itd. Hkrati pa smo jih poprosili tudi za medijsko podporo, ki se je izkazala kot zelo pomembna, saj so objave tako na spletnih straneh kot v lokalnih časopisih zelo pripomogle k prepoznavnosti projekta v lokalni skupnosti. Občine so v začetku septembra prejele tudi promocijski material, s katerim so v svojih prostorih naredili Info točko. Sodelovanje občin se je močno razlikovalo in nekatere občine so pristopile k projektu zelo odgovorno, kar se je odražalo tako pri dobri medijski podprtosti kot pri sodelovanju z lokacijami znotraj občin. Med organizatorji, lokacijami in občinami, ki so skupaj skrbeli za medijsko in organizacijsko podporo projekta, so se pogosto spletle tudi vezi, kar je samo še eden izmed dodatnih pozitivnih rezultatov projekta Simbioz@. Občine, ki so podprle projekt so: Občina Ajdovščina, občina Apače, občina Beltinci, občina Bled, občina Bohinj, občina Bovec, občina Brda, občina Brezovica, občina Celje, občina Cerklje na Gorenjskem, občina Cerkno, občina Cerkvenjak, občina Cirkulane, občina Črna na Koroškem, občina Črnomelj, občina Destrnik, občina Divača, občina Dobje, občina Dobrepolje, občina Dobrova-Polhov Gradec, občina Dol pri Ljubljani, občina Dolenjske Toplice, občina Domžale, občina Dravograd, občina Duplek, občina Gorenja Vas – Poljane, občina Gorišnica, občina Gornja Radgona, občina Horjul, občina Hrastnik, občina Idrija, občina Ig, občina Ilirska Bistrica, občina Ivančna Gorica, občina Jesenice, občina Jezersko, občina Kamnik, občina Kanal, občina Kidričevo, občina Kobarid, občina Kočevje, občina Kozje, občina Krško, občina Kuzma, občina Laško, občina Lenart, občina Litija, občina Ljubljana, občina Loška dolina, občina Loški Potok, občina Lovrenc na Pohorju, občina Majšperk, občina Maribor, občina Medvode, občina Mengeš, občina Metlika, občina MirenKostanjevica, občina Moravče, občina Moravske Toplice, občina Mozirje, občina Murska Sobota, občina Muta, občina Nova Gorica, občina Novo Mesto, občina Odranci, občina Piran, občina Pivka, občina Podvelka, občina Postojna, občina Prebold, občina Preddvor, občina Ptuj, občina Ravne na Koroškem, občina Rečica ob Savinji, občina Renče-Vogrsko, občina Rogaška Slatina, občina Sevnica, občina Sežana, občina Slovenj Gradec, občina Slovenska Bistrica, občina Sodražica, občina Starše, občina Sveta Ana, občina Sveti Tomaž, občina Šempeter-Vrtojba, občina Šentjur, občina Šmarješke Toplice, občina Trebnje, občina Trzin, občina Tržič, občina Velenje, občina Vrhnika, občina Vuzenica, občina Zavrč, občina Zreče, občina Železniki, občina Žetale, občina Žiri, občina Žirovnica, občina Zagorje ob Savi, občina Žužemberk. 33 6. POKROVITELJI IN FINANCE Že v začetku organizacije projekta smo se zavedali, da bo pridobivanje finančnih sredstev iz gospodarskega sektorja ključnega pomena za uspeh projekta. Zato smo že novembra 2010 aktivno pristopili k predstavljanju projekta večjim slovenskim podjetjem. Ekipa, ki je skrbela za pridobivanje pokroviteljev je oblikovala pokroviteljske pakete za različne stopnje pokroviteljev: generalni pokrovitelj zlati pokrovitelj srebrni pokrovitelj bronasti pokrovitelj donator 6.1 Pokrovitelji Odziv je bil na splošno slab, kar pripisujemo tudi gospodarski krizi, ki je podjetja prisilila, da se osredotočajo na svojo temeljno dejavnost, pokroviteljstvom in doniranju pa posledično ne namenjajo toliko časa in sredstev. Kljub temu smo se že v začetku uspeli dogovoriti s podjetjem Microsoft Slovenia, ki je postal tehnološki partner projekta. Kasneje so vedno več zanimanja začela kazati tudi ostala podjetja, kar je bilo predvsem posledica javne promocije projekta, najprej z jumbo plakati v poletnih mesecih, kasneje pa tudi preko televizijskih in radijskih oglasov. Projekt julija 2011 podprli Telekom Slovenije, kot generalni pokrovitelj, Loterija Slovenije, kot zlati pokrovitelj in Studio Moderna, kot bronasti pokrovitelj. V septembru sta se pokroviteljem pridružila tudi BMW Group Slovenia, kot zlati pokrovitelj ter Vzajemna, kot srebrni pokrovitelj. Microsoft Slovenije je k projektu pristopil kot tehnološki partner. Poleg finančne podpore so nam njihove izkušnje in znanja pomagali pri oblikovanju programa izobraževanja, elektronski komunikaciji znotraj organizacijske ekipe ter ostalih tehničnih izzivih, ki so se pojavljali med organizacijo projekta. Telekom Slovenije je kot generalni pokrovitelj poleg finančne podpore močno pripomogel k uspehu projekta tudi s promocijo med svojimi zaposlenimi in širšo javnostjo, hkrati pa so za delavnice v tednu med 17. in 21. oktobrom namenili svoje 4 računalniške učilnice v Ljubljani. 34 Loterija Slovenije je kot zlati pokrovitelj poleg finančne podpore k uspehu projekta močno pripomogla tudi s promocijo med svojimi zaposlenimi in strankami, kar je dvignilo nacionalno raven poznavanja projekta. BMW Group Slovenia je organizacijski ekipi za namene logistike in organizacije projekta na lokalni ravni omogočil uporabo vozil Mini Countryman, saj smo imeli z dostavo materialov in ostalimi potrebnimi opravili po Sloveniji precej izzivov ravno zaradi prevoza. Vzajemna je kot srebrni pokrovitelj k uspehu projekta pripomogla finančno in tudi s promocijo projekta med svojimi zaposlenimi in strankami. Studio Moderna je kot bronasti pokrovitelj projekt podprla finančno in z aktivno promocijo med svojimi zaposlenimi in širšo javnostjo. 6.2 Donatorji Pridobiti smo uspeli tudi nekaj donatorjev, ki so s svojimi storitvami ali finančno podporo močno pripomogli k uspehu projekta. Tiskarna Formatisk d.o.o. nam je z ugodno ceno in odlično storitvijo omogočila enostavno in hitro tiskanje vseh potrebnih materialov, od promocijskih letakov in plakatov, do brošur in zahval. V podjetju Aragon d.o.o. so za projekt oblikovali, ki so jo reševali udeleženci in prostovoljci v projektu ter na koncu naredili tudi vse analize in končno poročilo, ki ga lahko najdete med prilogami. V podjetju Press Clipping d.o.o. so od marca do zaključka projekta spremljali medijske objave na temo Simbioze, nam dnevno pošiljali clipping objav ter na koncu naredili tudi analizo medijskih in spletnih objav, ki jo lahko najdete med prilogami. 35 Podjetje Sinhro d.o.o. nam je v brezplačno uporabo dalo njihovo orodje za pošiljanje in analizo email marketing kampanj to.mato.si, ki smo ga uporabili za pošiljanje obvestil več tisoč prostovoljcem. Podjetje Mediaspeed.net nam je priskočilo na pomoč s fotografiranjem in obdelavo slik dveh tiskovnih konferenc projekta. Podjetje Trapez marketing, Sandi Dornik s.p. nam je pomagalo pri pridobivanju in odnosih s pokrovitelji projekta. Podjetje Dropchop, Kristijan Sečan s.p. je projekt podprlo z donacijo, kasneje pa se je lastnik aktivno udeležil tudi delavnic v Ljubljani ter tako res postavil pozitiven zgled za ostala podjetja v prihodnje. Difa d.o.o. je projekt podprla z donacijo, za katero se iskreno zahvaljujemo. Vsem donatorjem se za podporo in izkazano zaupanje iskreno zahvaljujemo. Tudi zaradi vas je projekt dosegel tako odmevne rezultate in uspeh! 6.3 Finančni načrt Na začetku smo projekt ocenili na približno 250.000 EUR, vendar smo ga nato uspeli izpeljati s približno 100.000 EUR, saj smo zaradi trenutne gospodarske situacije vse stroške zmanjšali na minimum, kar je pomenilo, da tudi organizacijska ekipa ni dobila povrnjenih niti vseh stroškov, ki smo jih imeli z organizacijo projekta. Skupno smo uspeli zbrati 92.917,00 EUR. Temu smo dodali tudi 7.500,00 EUR lastnih sredstev, da smo uspeli pokriti vse nujne stroške projekta. Viri sredstev so razvidni iz naslednje tabele. Prihodki Znesek 90.000,00 € Pokrovitelji 916,67 € Donatorji 1.500,00 € MDDSZ ŠOUM 500,00 € 36 Nujnih stroškov je bilo 100.492,00 EUR, v spodnji tabeli pa je razvidna specifikacija leteh. Stroški Znesek Stroški organizacijske ekipe (potni stroški, telefoni, materialni stroški) Stroški oglaševanja in komunikacije 5.602,17 € 65.743,33 € Administrativni stroški pisarne (pisarniški materiali, poštne storitve, clipping, …) Tisk in produkcija promocijskih in projektnih materialov Organizacija dogodkov (tiskovni konferenci, srečanji LK, okrogla miza, zaključni dogodek) 3.584,17 € 24.558,82 € 1.003,33 € Uspeli smo pridobiti 1.013.469,00 EUR materialnih sponzorstev, ki so specificirana v naslednji tabeli. Skoraj 90 % te vrednosti predstavlja vrednost medijskega prostora, ki smo ga uspeli pridobiti. Materialna sponzorstva Oglaševanje in komunikacija (vključuje tudi oceno vrednosti medijskega prostora po analizi objav, ki jo je pripravilo podjetje Press Clipping d.o.o. - celotna analiza v prilogi) Avtomobili za raznašanje materialov in lokalno koordinacijo (14) Spletna stran, CRM in tehnična podpora Znesek 931.842,02 € 30.000,00 € 5.000,00 € Učilnice, kjer so se izvajale delavnice (1554 terminov, 2 uri/termin, 15 eur/uro) 46.620,00 € Ovrednotili smo tudi prostovoljno delo, ki je bilo opravljeno pri organizaciji in izvedbi projekta. Ocenjena skupna vrednost dela je 144.300,00 EUR. 145.236,00 € Prostovoljsko delo - ovrednotenje Ožja organizacijska ekipa (30 ljudi, 12.000 ur, 5 eur/uro) 60.000,00 € Širša ekipa (cca. 100 ljudi, cca. 40 ur/osebo, 5 eur/uro) 20.000,00 € Sodelujoči prostovoljci (2416 ljudi, 12860 ur, 5 eur/uro) 64.300,00 € Celotna vrednost akcije je tako znašala 1.258.260,00 EUR. Približno 7 % te vrednosti smo uspeli dobiti v likvidnih sredstvih, 81 % v materialnih sredstvih, približno 1 % vrednosti smo vložili sami, preostalih 11 % pa je bilo opravljenih prostovoljno. 37 Lasten vložek 1% Vrednost projekta Finančna sredstva 7% Prostovoljno delo 11% Lasten vložek Finančna sredstva Materialna sredstva Prostovoljno delo Materialna sredstva 81% 7. KOMUNIKACIJA IN OZAVEŠČANJE 7.1 Ciljne skupine V okviru projekta Simbioz@ smo ozaveščali različne ciljne javnosti, ki jih lahko v grobem delimo na tri skupine. 7.1.1 Širša javnost Znotraj širše javnosti smo se osredotočali predvsem na dve ciljni skupini, ki sta hkrati skupini, ki ju je projekt vsebinsko in konceptualno zajemal v svojem bistvu ter na ostalo populacijo, ki je prav tako bila seznanjena s projektom. Mladi (prostovoljci) Eno skupino predstavljajo mladi, ki smo jih želeli k sodelovanju povabiti kot prostovoljce, se pravi učitelje starejših na brezplačnih računalniških delavnicah. Starejši (udeleženci) Drugo ciljno skupino komunikacije projekta Simbioz@ predstavlja starejša populacija, nad 55 letom starosti. S komuniciranjem prednosti računalniške pismenosti smo jim želeli približati pozitivne koristi Simbioz@ računalniških delavnic in jih navdušiti nad prijavo k izobraževanjem. 38 Ostala populacija Komunikacija je bila usmerjena tudi k ostalim generacijam, saj smo želeli spodbujati družinske člane in prijatelje, da se akcije udeležijo sami ali pa prijavijo svoje stare starše in otroke. 7.1.2 Interna javnost Komunikacija je bila vsekakor ključna tudi znotraj interne javnosti, torej med organizatorji projekta. Ožja organizacijska ekipa Ožjo organizacijsko ekipa je sestavljala skupina mladih entuziastov, ki so v projekt vložili več kot 10.000 prostovoljskih ur in so dnevno izvajali aktivnosti potrebne za izvedbo projekta. Širša organizacijska skupina Vanjo so vključeni lokalni koordinatorji, prostovoljci promotorji in ostali, ki so pomembno pripomogli k uspešni izvedbi projekta na lokalnem nivoju (predstavniki občin, knjižničarji, lokalni mediji, ipd.). Lokacije delavnic S predstavniki na posameznih lokacijah smo komunicirali in tako koordinirali izvedbo delavnic. 7.1.3 'Poslovna in strokovna' javnost Častni pokrovitelji in ambasadorji Častni pokrovitelji: - dr. Danilo Türk, predsednik države RS - Ljubo Germič, predsednik Državnega zbora RS - Borut Pahor, predsednik Vlade RS - mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS - Neelie Kroes, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za digitalno agendo - dr. Pavel Gantar, nekdanji predsednik Državnega zbora RS Ambasadorji: - Alfi Nipič, pevec - Benjamin Tomažič, Naj prostovoljec leta 2010 - Boris Cavazza, igralec - Borut Jeglič, vodja projekta - Boštjan Grubar in Nikola Sekulovič, člana glasbene skupine Dan D - Boštjan Romih, radijski in televizijski voditelj - dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije 39 - dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Fanika Moljk, upokojena učiteljica slovenščine, novinarka, reporterka, fotografinja in kronistka dogodkov v Zasavju in širši okolici, Irena Preda, sopranistka Iva Krajnc, igralka Janez Hočevar - Rifle, igralec Jasna Kuljaj, televizijska voditeljica Marko Potrč, radijski in televizijski voditelj Martina Šraj, pevka Matjaž Javšnik, igralec Perpetuum Jazzile, vokalna skupina prof. dr. Vid Pečjak, psiholog Tjaša Kokalj, novinarka in fotomodel Vid Valič, komik in televizijski voditelj (podpornik) Pokrovitelji - Telekom Slovenije - Microsoft Slovenia - Loterija Slovenije - BMW Group Slovenija z blagovno znamko Mini - Vzajemna - Studio Moderna z blagovno znamko Kosmodisk Partnerji - Združenje splošnih knjižnic - Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor - Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) - Mestna občina Ljubljana - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Publicis Skupina - Združenje Slovenskih Katoliških Skavtinj in Skavtov - Zveza ljudskih univerz Slovenije - Slovenska filantropija - Čebelarska Zveza Slovenije - Študentska organizacija Univerze v Mariboru - Zveza tabornikov Slovenije - ŠOU v Ljubljani - Vojka Žgavec Clemenz, Ideje koncepti in zgodbe – avtorica imena in pozicijskega slogana gibanja 40 Donatorji - Tiskarna Formatisk - Aragon - DropChop, Kristijan Sečan s.p. - Press cliping, d.o.o. družba za spremljanje in analizo medijev - Sinhro, d.o.o. - Mediaspeed Podporniki - Zavod Mladinska mreža MaMa - Združenje Manager - Zlataleta.com - seniorji.info - Zveza združenj borcev za vrednoste NOB Slovenije - AmCham Slovenija - Univerza na Primorskem (Fakulteta za management Koper) - Univerza v Novi Gorici - Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani - Festival za tretje življenjsko obdobje - Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru Izobraževalni center energetskega sistema (ICES) Zavarovalnica Triglav PHD Slovenija Simpatizerji - Košarkarska zveza Slovenije - Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije (MISSS) - Umanotera - Voluntariat - Organizacija za mednarodno prostovoljno delo SCI Slovenia 7.2 Sistem obveščanja deležnikov projekta Deležnike projekta smo o poteku projekta redno obveščali preko različnih kanalov in orodij. 7.2.1 Širša Javnost Mladi (prostovoljci) - preko medijev - preko mladinskih društev - na dogodkih - preko elektronske pošte - preko letakov 41 - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu obveščanje preko Facebook profila obveščanje preko Twitterja Starejši (udeleženci) - preko medijev - preko različnih društev in organizacij - na dogodkih - preko brezplačne telefonske številke 080 47 47 - na Simbioz@ info točkah in vpisnih točkah - preko letakov - preko Telekomovih položnic v oktobru 2011 - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu Ostala populacija Slovenije - preko medijev - na dogodkih - preko brezplačne telefonske številke 080 47 47 - na Simbioz@ info točkah in vpisnih točkah - preko letakov - preko Telekomovih položnic v oktobru 2011 - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu - obveščanje preko Facebook profila - obveščanje preko Twitterja 7.2.2 Interna javnost Ožja organizacijska skupina (nacionalni nivo) - osebni kontakt – sestanki v živo, elektronska pošta, telefoni - newsletter - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu - obveščanje preko Facebook profila - obveščanje preko Twitterja Širša organizacijska skupina (lokalni nivo) - preko medijev - osebni kontakt - sestanki v živo, elektronska pošta, navadna pošta, telefoni - newsletter - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu - obveščanje preko Facebook profila - obveščanje preko Twitterja 42 7.2.3 'Poslovna in strokovna' javnost Častni pokrovitelji in ambasadorji - preko medijev - osebni kontakt – sestanki v živo, elektronska pošta, telefoni - newsletter - povabilo na delavnice, dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni dogodek - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu Pokrovitelji - preko medijev - osebni kontakt – sestanki v živo, elektronska pošta, telefoni - newsletter - povabilo na dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni dogodek - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu Partnerji - preko medijev - osebni kontakt – sestanki v živo, pisma, elektronska pošta, telefoni - newsletter - povabilo na dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni dogodek - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu Podporniki - preko medijev - osebni kontakt – sestanki v živo, pisma, elektronska pošta, telefoni - newsletter - povabilo na dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni dogodek - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu Donatorji - preko medijev - osebni kontakt – sestanki v živo, pisma, elektronska pošta, telefoni - newsletter - povabilo na dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni dogodek - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu 43 Simpatizerji - preko medijev - osebni kontakt – sestanki v živo, pisma, elektronska pošta, telefoni - newsletter - povabilo na dogodke, okroglo mizo, novinarski konferenci in zaključni dogodek - obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu Mediji - novinarski konferenci sporočila za medije prilagojeni članki in novice vabila na delavnice obveščanje preko spletne strani www.simbioza.eu (zavihek Za medije) osebni stiki z novinarji – dogovori za objave in pojavljanje v medijih, komuniciranje preko elektronske pošte, follow-up obveščanje preko Facebook profila obveščanje preko Twitterja 7.3 Ozaveščanje širše javnosti Simbioz@ je vseslovenski projekt, ki zajema pravzaprav vse generacije, vse družbene sloje in zagovarja ideale, ki naj bi jih imela sleherna družba za svoje uspešno delovanje, zato lahko kot širšo javnost projekta Simbioz@ opredelimo kar celotno prebivalstvo Republike Slovenije. Pozornost je projekt vzbudil tako med mladimi, zaposlenimi, brezposelnimi in seveda upokojenci. Tako se je v idejah projekta, ki zagovarja medgeneracijsko sodelovanje, medsebojno solidarnost in prostovoljstvo, lahko našel skoraj vsak. S projektom smo torej združili trende, ki so v današnjem času še kako aktualni z vrednotami, ki jih lahko s skupnimi močmi ponovno postavimo na noge. 7.3.1 Opozorili smo na problem pomanjkanja medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja med generacijami nasploh Zaradi stalnega zniževanja rodnosti in podaljševanja življenjske dobe v zadnjih desetletjih se je močno spremenila tudi starostna sestava prebivalstva Slovenije, ki ga sestavlja vedno večje število starejših ljudi. Demografski trend staranja prebivalstva zahteva pomembne družbene spremembe na področju socialnega varstva, stanovanj, zaposlovanja itd., kar močno vpliva tudi na povsem običajne odnose med generacijami in ljudmi. Mnenje večine se glasi, da bi morale generacije večino odgovorov na pomembnejša vprašanja poiskati skupaj, da bi bilo torej medgeneracijsko sodelovanje pogosto in kvalitetno. Idealne predstave pa seveda ne moremo prenesti v realno situacijo, ko se precej starejših še vedno počuti odrinjenih od mlajše generacije, saj se 44 jim zdi, da jim preprosto ne sledijo več. V Sloveniji je 23 % starejših izrazilo mnenje, da so mlajšim v breme. Raziskava Eurobarometer z naslovom Medgeneracijska solidarnost je pokazala, da večina državljanov EU soglaša, da se starejši in mlajši ne morejo sporazumeti o tem, kaj je najbolje za družbo (približno 60 %) (Statistični urad RS). S projektom Simbioz@ smo želeli pokazati na problem pomanjkanja medgeneracijskega sodelovanja, ki pa po odzivih na Simbioz@ akcijo e-opismenjevanja, nosi velik razvojni potencial. Mladim in starejšim moramo dati priložnost, da se spoznajo in najdejo skupne točke in argumente, ki jih povezujejo. Kljub slabšemu odstotku medgeneracijskega povezovanja, med generacijami ni tolikšnega brezna. 5721 udeležencev in 2413 mladih prostovoljcev sta številki, ki kažeta na pozitiven pristop in dobro voljo, ko je govora o medgeneracijskem povezovanju, sodelovanju in medsebojni pomoči med generacijami. 7.3.2 Pokazali smo, da staranje prebivalstva ne pomeni tudi izolacije od moderne, računalniške tehnologije Ob koncu leta 2010 je bilo 16,5 % prebivalcev Slovenije starih 65 ali več let; 27,7 % posameznikov je živelo samih. Kdaj pravzaprav človek postane star, je izredno težko določljiv dejavnik, v večini primerov je določanje navidezne meje subjektivno (Statistični urad RS). Nesporno pa lahko zatrdimo, da se meja starosti vedno hitreje dviguje, saj je navsezadnje tudi v Sloveniji močno prisoten trend staranja prebivalstva. V okviru vseživljenjskega učenja in aktivnega preživljanja vsakdana tudi v zrelih letih, se vedno večje število starejših udeležuje različnih oblik izobraževanja, delavnic, seminarjev … ali pa so vključeni v različna društva oziroma se rekreacijsko ukvarjajo s katerim izmed športov. Udeležujejo pa se tudi različnih računalniških izobraževanj. Kljub temu je bilo leta 2010 v Sloveniji le 2,1 % starejših, ki so redno uporabljali internet. Z drugimi besedami lahko povemo, da kar 90 % prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta (Statistični urad RS). S projektom Simbioz@ smo želeli pokazati, da je informacijska tehnologija ali poznavanje osnovnih veščin uporabe računalništva, znanje, ki je zelo koristno, nam prihrani veliko časa, nas izobražuje, ponuja nešteto načinov za preživljanje prostega časa in nas postavlja v današnji čas. S številom starejših udeležencev, ki so se udeležili delavnic, smo pokazali, da se Slovenci še kako zavedamo pomembnosti računalniške pismenosti. Računalniških delavnic se je po vsej Sloveniji namreč udeležilo kar 5721 udeležencev, ki so z velikim veseljem vpijali novo znanje, ki so ga preko projekta pridobili. 7.3.3 Pokazali smo, da sta apatičnost generacije Y in nezadovoljstvo posameznikov v zrelih letih, le stereotipa Generacija Y, pogosto opisana kot izredno bistra, z veliko potenciala. Pripadniki generacije Y imajo sicer radi delo, vendar si ne dovolijo, da bi delo postalo njihovo življenje. Služba je običajno zanje le vir dohodkov, da lahko uživajo življenje. Nasprotno so pripadniki generacije baby-boom dali prednost karieri. Zelo izobražena generacija, 45 polna idej in idealov pa je včasih označena tudi z nekaj negativnimi pridevniki. Eden izmed njih je apatičnost in neaktivnost. S projektom Simbioz@ pa smo pokazali nasprotno. Generacija Y vsekakor ni apatična, ampak ima čut za sočloveka in ji pomoč bližnjemu še vedno veliko pomeni. Kot prostovoljci so se na delavnice prijavili mladi različnih let, z različni izobrazbo in različnimi pogledi na svet. Skoraj vsi so o projektu povedali le pozitivne stvari, kajti njihovo prostovoljno delo je bilo poplačano s širokimi nasmehi upokojencev, ki so se prvič naučili uporabljati miško ali napisati svoje prvo elektronsko sporočilo. Na delavnice se je skupno prijavilo 2404 prostovoljcev, kar je lepa številka, ki prikazuje, da je tudi mladim še vedno mar. 8. LOGISTIKA Logistika je bilo eno od najbolj kompleksnih področji pri organizaciji projekta, zaradi ogromnega števila ljudi, ki so sodelovali pri organizaciji ter lokacij, kjer so se delavnice izvajale. V tem poglavju bomo na kratko opisali kako smo se tega izziva lotili. 8.1 Urejenost prostorov Priprava prostora v tednu izobraževanja se je pričela že pri vhodu v stavbo. Da bi udeleženci Simbioz@ učilnico, kjer so delavnice e-opismenjevanja potekale, najhitreje našli smo oblikovali označbe do le-te. Lokacije pa so potem same poskrbele, da so bile označbe na primernih in vidnih mestih. Učilnice na 230 lokacijah po Sloveniji so se po številu razpoložljivih računalnikov razlikovale. Nekatere so jih imele več kot dvajset nekatere manj kot pet, za vse pa so veljala enotna navodila za pripravo prostora in računalnikov. Želeli smo, da je namizje čim manj nasičeno z nepotrebnimi ikonami, da bo prvi stik za udeležence lažji in ne bo odvečnih informacij. Tako smo lokacije v navodilih za pripravo Simbioz@ učilnice prosili, da za čas izvajanja projekta na namizju ohranijo zgolj bližnjice do programov MS Word, 46 Slikar, Internet Explorer, mape Moj računalnik in Moji dokumenti, ikono Koš in povezavo do spletne ankete, katero so lokacije prejele po elektronski pošti. Na lokacije pa smo poslali tudi vnaprej pripravljeno ozadje za namizje, v barvah Simbioze, kot prikazuje spodnja slika. Foto: Simbioz@ Udeleženci so na delavnicah prejeli brošure z informacijami o projektu, pokroviteljih, podpornikih in ambasadorjih. V brošurah je tudi na kratko opisan kurikulum vsakega modula in prostor za zapiske. Na koncu pa je vsak udeleženec dobil potrdilo o sodelovanju. 8.2 Dostava promocijskih materialov Raznašanje promocijskega materiala po Info točkah, je bilo logistično zelo zahtevno, saj smo hoteli distribucijo promocijskega materiala karseda racionalizirati. Tako smo na drugem srečanju lokalnih koordinatorjev, ki je potekalo v prvem tednu v septembru, lokalnim koordinatorjem posredovali ves promocijski material za njihovo Info točko in za preostale v njihovi občini. Slednje so bile obveščene kje se promocijski material nahaja in naprošene, da ga prevzamejo v najkrajšem času. Info točkam, ki promocijskega materiala niso dobile na srečanju, je le-ta bil poslan po navadni pošti. Projekt Simbioz@ pa je poskrbel tudi za brošure o projektu in diplome za udeležence. Tako je ekipa projekta v sredo, 12.10.2011, po večini Simbioz@ lokacij v Sloveniji razvozila material z avtomobili. Kot že poprej, pa so nekatere zelo oddaljene lokacije dobile materiale po navadni pošti. 47 8.3 Zasedenost lokacij Občine, kjer so bile kapacitete 100 % zasedene tako s strani prostovoljcev kot s strani starejših so Kočevje, Loška dolina, Ribnica, Šmarje pri Jelšah, Železniki. Zasedenost ostalih občin je razvidna iz spodnje tabele. Občine Slovenske Konjice Zasedenost lokacij s starejšimi 100% Zasedenost lokacij s prostovoljci 100% Kočevje 100% 100% Loška dolina 100% 100% Ribnica 100% 100% Šmarje pri Jelšah 100% 100% Železniki 100% 100% Celje 100% 99% Škofljica 100% 96% Ivančna Gorica 100% 96% Velenje 100% 94% Kranj 100% 88% Radovljica 100% 88% Cerkno 100% 85% Divača 100% 83% Medvode 100% 78% Metlika 100% 77% Ravne na Koroškem 100% 74% Ig 100% 73% Nazarje 100% 70% Bovec 100% 50% Grosuplje 100% 72% Škofja Loka 99% 73% Laško 99% 95% Gorenja vas - Poljane 99% 80% Ljubljana 99% 81% Kamnik 99% 80% Dol pri Ljubljani 99% 100% Vrhnika 99% 83% Radlje ob Dravi 99% 93% Kanal 99% 76% Nova Gorica 99% 79% Sevnica 98% 66% 48 Šalovci 98% 100% Piran 98% 76% Izola 98% 85% Muta 98% 95% Krško 97% 60% Starše 97% 74% Štore 97% 96% Logatec 97% 93% Cerknica 96% 98% Domžale 96% 76% Bled 96% 90% Tolmin 96% 60% Rogaška Slatina 96% 50% Brezovica 96% 50% Dravograd 96% 56% Slovenska Bistrica 95% 75% Vojnik 95% 79% Rečica ob Savinji 94% 94% Brežice 94% 40% Šempeter - Vrtojba 94% 100% Hrastnik 93% 72% Dobrepolje 90% 56% Jesenice 90% 77% Trzin 89% 75% Litija 89% 80% Mengeš 88% 64% Ajdovščina 86% 80% Semič 86% 73% Horjul 86% 55% Lukovica 85% 63% Maribor 85% 86% Kidričevo 85% 81% Duplek 84% 98% Ljutomer 84% 65% Črna na Koroškem 84% 100% Gornja Radgona 84% 60% Gorišnica 83% 67% Ptuj 83% 88% Poljčane 81% 100% Postojna 80% 69% 49 Tržič 79% 97% Žirovnica 78% 54% Kranjska Gora 76% 60% Trbovlje 75% 69% Brda 70% 84% Ormož 70% 67% Koper 68% 77% Bohinj 68% 73% Kobilje 67% 100% Idrija 67% 87% Zagorje ob Savi 66% 86% Šentjur 66% 69% Hajdina 65% 86% Ilirska Bistrica 62% 91% Slovenj Gradec 58% 97% Log - Dragomer 57% 73% Beltinci 56% 25% Novo mesto 52% 31% Pivka 50% 97% Apače 50% 100% Murska Sobota 49% 78% Sežana 47% 60% Odranci 45% 53% Kuzma 45% 100% Vipava 44% 60% Kozje 43% 24% Lenart 43% 32% Ruše 42% 61% Mirna Peč 36% 88% Radenci 33% 72% Lovrenc na Pohorju 20% 100% Dobrova - Polhov Gradec 17% 32% Rogašovci 6% 100% Straža 3% 13% Žetale 1% 60% 50 9. STATISTIK@ Poglejmo si še statistične podatke, ki so nastali ob projektu Simbioz@. Podatke smo zbirali na dva načina. Podatke o naši populaciji smo pridobili preko baze prostovoljcev in udeležencev, ki so sodelovali pri projektu. S pomočjo podjetja Aragon d.o.o. pa smo izvedli anketo med udeleženci delavnic in med prostovoljci, ki so poučevali na delavnicah. Pa si kot prvo poglejmo podatke iz naše baze. Pri projektu je v 230 Simbioz@ učilnicah sodelovalo 2413 prostovoljcev, ki so poučevali 5721 udeležencev. Velik izziv ekipi Simbioze je predstavljalo prijavljanje udeležencev na delavnice, saj se jih je kar 2138 prijavilo preko brezplačne številke. 1175 udeležencev se je prijavilo na vpisnih mestih po celi Sloveniji in 2408 udeležencev samostojno preko spletne strani. Predvidevamo, da so slednjim pri prijavljanju pomagali v krogu družine. Skupno smo tako prijavili 5721 udeležencev. Njihova povprečna starost je bila 63 let. Čeprav so se prijave za udeležbo na delavnicah začele zbirati že junija, se je večina udeležencev in prostovoljcev prijavila v oktobru. Prijava prostovoljcev in udeležencev pri projektu Sim bioz@ - e pism ena Slovenija po dnevih 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 Prostovoljci 16.10.11 19.10.11 7.10.11 10.10.11 13.10.11 25.9.11 28.9.11 1.10.11 4.10.11 16.9.11 19.9.11 22.9.11 7.9.11 10.9.11 13.9.11 26.8.11 29.8.11 1.9.11 4.9.11 17.8.11 20.8.11 23.8.11 8.8.11 11.8.11 14.8.11 27.7.11 30.7.11 2.8.11 5.8.11 18.7.11 21.7.11 24.7.11 9.7.11 12.7.11 15.7.11 27.6.11 30.6.11 3.7.11 6.7.11 24.6.11 0 Starostniki Največje zanimanje za prostovoljstvo je pokazala najmlajša generacija. Med prostovoljci projekta je bilo namreč kar 745 osnovnošolcev. Nekaj manj je bilo zaposlenih (582) in študentov (572). Sodelovalo je tudi 282 dijakov, 196 brezposelnih in 36 upokojencev. Da je bilo mladih v projekt vključenih veliko kaže tudi povprečna starost prostovoljcev, ki znaša 24 let. 51 Na grafu starostna struktura prostovoljcev in udeležencev so prikazani starostni razredi v katere lahko uvrstimo tako prostovoljce kot udeležence. Vidimo, da je največ prostovoljcev (1030) starih med 11 in 20 let. Največ udeležencev (2779) je starih med 61 in 70 let. Starostna struktura prostovoljcev in udeležencev pri projektu Sim bioz@ - e pism ena Slovenija 3000 2779 2500 2000 1620 1500 1030 1000 877 774 407 500 5 10 4 42 126 275 47 23 98 1 1 0 0-10 11-20 21-30 31-40 41-50 Prostovoljci 51-60 61-70 71-80 81-90 91+ Starostniki Največ delavnic je bilo izvedenih v ponedeljek, torek in sredo. Najbolj so bili zapolnjeni popoldanski termini. Bilo jih je 205 na dan. V dopoldanskem času je bilo 152 terminov. Ob koncu tedna, v četrtek in petek, je bilo 108 in 109 dopoldanskih in 139 popoldanskih terminov. V prvih treh dneh je dnevno sodelovalo povprečno okoli 1500 prostovoljcev in 3900 udeležencev. Skupaj v celem tednu so prostovoljci za delavnice projekta namenili kar 12.848 ur prostovoljnega dela. V celem tednu so na delavnicah udeleženci skupaj s prostovoljci preživeli za računalnikom kar 34.400 ur. Število term inov pri projektu Sim bioz@ - e pism ena Slovenija 250 205 202 201 200 152 149 150 139 150 108 139 109 100 50 0 ponedeljek torek sreda dopoldan popoldan 52 četrtek petek Še nekaj zanimivih podatkov: Najstarejši udeleženec je imel 97 let. Najstarejši prostovoljec je imel 72 let. Največja in hkrati najbolj obiskana lokacija je bila Doba v Mariboru. Najbolj pogosto ime med udeleženci je bila Marija – kar 379 jih je bilo na Simbiozi. Najbolj pogosto ime med prostovoljci je bilo Anja – 46 jih je bilo. Najbolj pogost priimek je bil Novak – 51. Najbolj obiskan termin je bila sreda popoldne - 3. modul. Najbolj obiskan dan je bil ponedeljek. Zanimalo nas je tudi, koliko lokacij, udeležencev in prostovoljcev se je udeležilo projekta glede na posamezne statistične regije. Največ lokacij in s tem tudi največ prostovoljcev in udeležencev smo imeli v osrednjeslovenski regiji, podravski regiji in gorenjski regiji. Najmanj lokacij, udeležencev in prostovoljcev je pri projektu Simbioz@ sodelovalo v jugovzhodni Sloveniji. Ti podatki so razvidni tudi iz naslednje sheme. 53 Število lokacij, udeležencev in prostovoljcev pri projektu Simbioz@ - e pismena glede na statistične regije Lokacije: 14 Udeleženci: 165 Prostovoljci: 105 Lokacije: 10 Udeleženci: 196 Prostovoljci: 97 Lokacije: 28 Udeleženci: 835 Prostovoljci: 319 Lokacije: 17 Udeleženci: 399 Prostovoljci: 122 Lokacije: 16 Udeleženci: 234 Prostovoljci:106 Lokacije: 34 Udeleženci: 879 Prostovoljci: 429 Lokacije: 18 Udeleženci: 324 Prostovoljci: 191 Lokacije: 15 Udeleženci: 309 Prostovoljci:145 Lokacije: 47 Udeleženci: 1648 Prostovoljci: 595 Lokacije: 14 Udeleženci: 381 Prostovoljci: 176 Lokacije: 11 Udeleženci: 234 Prostovoljci: 90 Lokacije: 6 Udeleženci: 127 Prostovoljci: 66 54 V anketi, ki smo jo s pomočjo podjetja Aragon d.o.o. izvedli preko spleta, smo dobili 657 odgovorov prostovoljcev in 9084 odgovorov udeležencev delavnic. Anketa se je za udeležence delavnic izvajala neposredno po posamezni delavnici (po vsakem modulu delavnice - torej za vsakega skupaj trikrat) v času od 17. do 21. oktobra. Za prostovoljce, ki so sodelovali pri delavnicah, je anketiranje potekalo preko spletne povezave po zaključku vseh delavnic - enkrat za vse module. Rezultati anket kažejo, da je v projektu sodelovalo več žensk kot moških. Povprečna starost udeležencev, ki so reševali anketo je 63 let in povprečna starost prostovoljcev, ki so reševali anketo je 28 let. Slika 1: Podatki o udeležencih 55 Slika 2: Podatki o udeležencih Slika 3: Podatki o prostovoljcih 56 Slika 4: Podatki o prostovoljcih Med udeleženci je sodelovalo največ upokojencev. Med prostovoljci največ zaposlenih, študentov in dijakov oz. učencev. Kot smo že omenili so delavnice projekta Simbioz@ potekale en delovni teden. Največja obiskanost je bila v začetku tedna (ponedeljek, torek in sredo). Podatek sovpada s podatkom obiskanosti različnih modulov delavnic. Delavnice so bile razdeljene na tri module, Računalnik moj prijatelj, Klik v svet in Brez elektronske pošte ne gre. Podatki kažejo da je bil najbolj obiskan prvi modul, Računalnik moj prijatelj. To velja za prostovoljce in udeležence. Delavnice so se izvajale v dopoldanskem ali popoldanskem terminu. Izkazalo se je, da so bili popoldanski termini bolje obiskani kot dopoldanski. V prvi meri je bil namen anketiranja preveriti zadovoljstvo prostovoljcev in udeležencev z delavnicami. Udeležence smo spraševali kako so bili zadovoljni s posameznimi delavnicami in posameznimi elementi delavnic, kje so izvedeli za delavnice in ali so jim delavnice pomagale do večje samozavesti pri uporabi računalnika. Od prostovoljcev smo želeli izvedeti ali so se na delavnicah pojavile kakšne nedpredvidene težave pri sami izvedbi delavnic. Nadalje smo jih povprašali s katerimi težavami so se največkrat srečevali starostniki. Predvsem nas je zanimalo, ali so starostniki predlagali teme, ki bi si jih želeli osvojiti na morebitnem nadaljevalnem tečaju. Z veseljem lahko povemo, da so rezultati raziskave podjetja Aragon d.o.o. (glej Prilogo) pokazali, da so bili udeleženci in prostovoljci z izvedenimi delavnicami na splošno zelo zadovoljni. Prostovoljci in udeleženci so bili enako zadovoljni z vsemi tremi moduli. 57 Slika 5: Kako ste bili na splošno zadovoljni z delavnicami (udeleženci) oziroma z organizacijo delavnic (prostovoljci)? Udeleženci Prostovoljci 58 Skoraj vsi udeleženci so navedli, da se sedaj počutijo bolj samozavestne pri uporabi računalnika. Slika 6: Ali se sedaj počutite bolj samozavestne pri uporabi računalnika? Izredno zanimivi podatki so o tem, kje so prostovoljci in udeleženci izvedeli za sam projekt. Večina, prostovoljcev in udeležencev je za projekt izvedela preko medijev (televizije, radia, ipd.). To kaže na eni strani, da je naše ozaveščanje širše javnosti o projektu bilo učinkovito. Na drugi strani to pomeni, da bi ob ponovnem organiziranju projekta lahko izkoristili potencial socialnih omrežji posameznikov in se poleg medijev, koncentrirali na ozaveščanje preko drugih komunikacijskih kanalov. Slaba desetina udeležencev in prostovoljcev je navedla, da so za projekt izvedeli preko knjižnic. Prostovoljci so za delavnice izvedeli tudi preko interneta in izobraževalnih ustanov (šola, fakulteta). Tudi tukaj ostaja potencial za komunikacijo. Od prostovoljcev smo želeli izvedeti tudi to, kaj jih je prepričalo v sodelovanje pri projektu. Prostovoljci so v raziskavi poudarili, da so se za sodelovanje odločili predvsem zaradi pomoči drugim in novih izkušnj, ki so jih želeli pridobiti. Pri tem je potrebno omeniti, da bi kar 99% vseh prostovoljcev v prihodnje ponovno sodelovala pri podobnem projektu. Slika 7: Bi v prihodnje še želeli sodelovali na podobnih delavnicah? 59 Omenili smo, da so udeleženci ankete reševali ob koncu vsake delavnice. Med ostalim smo jih povprašali, s čim so bili najbolj zadovoljni na delavnici, ki je potekala. Izbirali so lahko med zadovoljstvom s prostovoljci, organizacijo delavnic, prostorom, kjer so se izvajale delavnice, podajanjem informacij, opremo, količino snovi in zahtevnostjo snovi. Izkazalo se je, da so bili udeleženci najbolj zadovoljni s prostovoljci. Udeleženci so posebej izpostavili prijaznostjo, prizadevnostjo in potrpežljivostjo prostovoljcev, ki so sodelovali pri delavnicah. Tudi prostovoljce smo povprašali s čim so bili najbolj zadovoljni. Prostovoljci so pohvalili sam obseg organizacije ter kvalitetna gradiva za izvajanje delavnic pa tudi samo idejo projekta. Slika 8: Ali je bila lokacija primerno označena in pripravljena? Zanimale so nas tudi kritike vse sodelujočih pri projektu. Večine udeležencev ni motilo prav nič. Izpostavimo lahko samo mnenje, da je bilo kar precej snovi in želje po nadaljevanju. Nekaj posameznikov pa je vendarle omenilo, da si želijo da bi delavnice trajale dlje časa. Prostovoljci so bili nekoliko bolj kritični. Največ jih je omenilo težave z elektronsko pošto in preferiranje sponzorjev. Tudi prostovoljci, tako kot udeleženci so izpostavili dolžino delavnic. Strinjali so se, da so bile delavnice prekratke in bi morale trajati dalj časa. Nekaj jih je omenilo tudi težave s samo organizacijo prijav (naknadne odpovedi, prepozno posodabljanje seznamov), ki so nastale zaradi velikega števila prijav v zelo kratkem času, točno pred projektom. Prostovoljce smo čisto na koncu spodbudili tudi k temu, da podajo svoje predloge za izboljšanje projekta in ocenijo kaj je starostnikom na samih delavnicah povzročalo največ težav. Predlagali so naslednje – razdelitev po skupinah glede na predznanje udeležencev ter obvezno tiskano gradivo za udeležence. Opozorili so na strahove udeležence, ki so imeli na delavnicah največ težav z osnovami - uporabo miške in tipkovnice, nekateri pa tudi s strahom pred računalnikom (da bodo kaj pokvarili). Udeleženci so izpostavili najtežje naloge. Razvidno je, da so tako prostovoljci kot udeleženci omenjali iste težave. Kot najtežjo naloga pri prvem modulu so udeleženci izpostavili urejanje besedila v Wordu, sledi uporaba miške. V drugem modulu so imeli udeleženci manj težav, najpogostejše so bile povezane z 60 vpisovanjem URL naslova in uporabo brskalnikov. Pogosta težava je bila še vedno povezana z uporabo miške in tipkovnice. V zadnjem, tretjem modulu, so imeli udeleženci največje težave z ustvarjanjem elektronskega naslova ter prijavo v e-pošto. Poudarek pa ostaja na tem, da so kljub vsemu pridobili velik interes za učenje naprej. Izkazalo se je, da bi starostniki z veseljem sodelovali pri podobnih projektih. Z veseljem bi pridobili znanje o socialnih omrežjih, se naučili prenašati in urejati slike. Nemalo zanimanja so pokazali za delo z MS Officem. Seveda ne moremo mimo tega, da si želijo izboljšati znanje o internetu in elektronski pošti. Veliko udeležencev si je želelo tud samo utrjevanje snovi. 61 10.REZULTATI IN SPREMEMBE 10.1 Pozitivno vzdušje »Tukaj se kuha Simbioz@« nas je vsako jutro pozdravil prisrčen napis na vratih naše pisarne. Za njimi pa se skriva toliko vsega, da je preveč za en majhen lonec. Vanj smo pridno dodajali sestavine vsi, ki smo snovali vseslovenski prostovoljski projekt, jih ure in ure mešali, da se ne bi oprijele dna, da nam ne bi zavrelo ali prekipelo, čeprav so bile temperature včasih zares visoke in smo se spraševali »Kako je ime Nini?«, si pravili: »Dej skuliraj se« ali pa nepričakovane zaplete reševali z drobnimi pogovori s starejšimi: »Šment, sistem nam nekaj ne dela. Medtem, ko čakava, se bova morali malo zabavati. Saj vas jaz kličem in je brezplačna številka. A ste že pojedli kosilo?« V več kot dvanajsturnem delovniku (šalimo se, da ko so ostali končali svoj službeni dan, smo mi bili veseli, da smo na polovici) je bilo mnogo brnenja telefonov, pisanja elektronske pošte in smeha. Vmes pa so se pojavili pozivi »Jejte sadje!«, »Pijte vodo, da vas ne bo glava bolela!«. Včasih je tudi komu zavrelo, a vendarle nam je vedno uspelo znižati vrelišče ter dogajanje vpeti v naše vajeti. »Juhu, zmagujemo!« je donelo ob vseh vrnjenih klicih, ob pogostem poročanju medijev o nas, ob sporazumih in sklenjenih dogovorih ter ob rešenih situacijah, ki so se sprva zdele nerešljive. Foto: Matej Kolakovič 62 Ob vsem tem pa včasih skromno pozabljamo, da so vrata Simbioze tista, ki odpirajo nove zgodbe o tistih, ki navdušeni ustvarjajo svoje Facebook profile, pišejo e-maile vnukom in da smo pripomogli k pripovedim tistih, ki jim je poučevanje starejših prineslo nenadomestljivo izkušnjo. Nikakor pa ne pozabljamo, da Simbioze nismo ustvarjali samo mi, temveč več kot 8000 posameznikov, ki so bili pripravljeni vlagati v našo zgodbo medgeneracijskih zbliževanj, nam pomagati pri doseganju ciljev projekta in preprosto z nami spreminjati našo malo Slovenijo v veliko povezano skupnost. Navdihuje nas, da ste bili z nami na tej poti! In kar je najbolj važno in kar na koncu šteje – ZMOGLI SMO! Foto: Matej Kolakovič 63 10.2 Dvig računalniške pismenosti Stopnja računalniške pismenosti postaja vse pomembnejši kriterij razvitosti države, saj sta uporaba računalnika in interneta postali nujni za upravljanje s časom, informiranje ter usklajevanje aktivnosti. Svet računalništva je blizu predvsem mladim generacijam, ki ga s spretnostjo obvladajo, medtem ko ga veliko starejših dojema s strahom in nezaupanjem. Podatki Eurostata zgovorno kažejo, da je bilo v Sloveniji v letu 2010 kar 75% starejših od 65 let, ki še nikoli niso uporabljali računalnika in 85% tistih, ki še nikoli niso brskali po spletu. Dvig e-pismenosti pomeni boljšo družbeno vključenost starejših, saj jim omogoča vsakodnevno spremljanje novih informacij in zanimivosti ter olajša vsakdan z omogočanjem spletnega nakupovanja, e-bančništva in drugih spletnih storitev, s katerimi lahko prihranimo ne samo čas, temveč tudi denar. Računalniška pismenost vsekakor prinaša tudi večjo samozavest, osebno izpopolnitev, poznanstev in več poguma za osvojitev novih ciljev. Foto: Simbioz@ Izziv, ki ga je sprejel projekt Simbioz@, ni zgolj preizkušnja organizacijske ekipe, temveč še kako (pre)izkušnja starejših in seveda prostovoljcev. Mladi so obrnili svet v drugo smer, saj so bili oni tisti, ki so poučevali in svetovali svojim starim staršem, čeprav smo sicer vajeni ravno obratnega procesa. Obenem pa so s tem tudi sami pridobili mnogo novih praktičnih izkušenj, odkrivali lastne sposobnosti in talente, ki so mogoče bili doslej povsem prikriti. Bistvo Simbioze je torej omogočiti tako mladim kot starejšim bolj kakovostno življenje, zanimiv vsakdan in jim predvsem pokazati, da se lahko vsak dan kaj novega naučimo. Drug od drugega. 64 10.3 Medgeneracijsko sodelovanje Leto 2012 je Evropska unija razglasila za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Zaradi soočanja s procesom staranja evropskega prebivalstva smo v zadnjih letih opazili povečano aktivnost na tem področju; v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji sta slovensko predsedstvo Sveta EU in Evropska komisija aprila 2008 organizirala odmevno konferenco o medgeneracijski solidarnosti za družbe sožitja in socialne povezanosti, aprila 2010 pa smo praznovali prvi evropski dan solidarnosti med generacijami. Cilj evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je podpiranje držav članic EU in civilne družbe pri spodbujanju aktivnega staranja starejše populacije. Veliko pozornosti bo posvečeno medgeneracijski solidarnosti in boljšemu razvoju potenciala prebivalstva nad 50. letom starosti, katerega število hitro narašča. Foto: Matej Kolakovič Predstavniki generacije Y so tisti mladostniki, ki so bili rojeni v digitalni svet, medtem ko so predstavniki generacije X odraščali v digitalnem svetu, a bili rojeni prej, zato tudi lažje razumejo nekatere zagate s katerimi se ob novih tehnologijah srečujejo starostniki. Te generacije mladostnikov zato označujemo kot »digitalne domorodce«, saj so jim znanja in sposobnosti vezana na IKT in digitalno dobo povsem domača. Po drugi strani pa starostniki predstavljajo znanje in izkušnje, zgodovino in modrost. Njihova znanja in sposobnosti so nepogrešljiva za razvoj družbe in prenos znanj. 65 10.4 Utrinki in zgodbe iz delavnic Napetost v ekipi je že septembra naraščala iz tedna v teden. Dela je bilo vedno več, zadnjih 10 dni pa se je skoraj celotna ekipa oglašala na naš brezplačno telefonsko številko, saj je telefon zvonil v nedogled. Ko je prišel teden opismenjevanja, se je telefon končno umiril, prijav je bilo vedno manj. Začelo pa se je nekaj drugega; ljudje so nam pošiljali številne zgodbe, ki so se zgodile v okviru projekta Simbioz@. Zgodbe so na naš e-mail zgodbe@simbioza.eu prihajale dnevno, pošiljali pa so jih predvsem prostovoljci in učitelji, ki so kot mentorji sodelovali na osnovnih šolah. Branje in pisanje teh zgodb je predstavljalo velik užitek. Prejeli smo številne pohvale tako delavnic, projekta kot tudi organizacijske ekipe. Na delavnicah se je pogosto ustvarilo čustveno razpoloženje in številni so nam napisali, da niso pričakovali, da bo vzdušje tako dobro. Ohranjanje stikov, prijateljstvo, nasmeški, sreča, želja po učenju, medgeneracijsko sodelovanje, navdušenje, veselje, izziv. To so besede, ki so se najpogosteje pojavljale v zgodbah; marsikatero smo na glas prebrali v pisarni in se nasmejali. Nekatere zgodbe so bile ganljive, druge prisrčne, tretje prismuknjene, vse pa so bile zelo pozitivne. Želimo jih podariti tudi vam – v zahvalo! 66 Pesem udeleženca iz Jesenic "Dopoldne na mladinskem, popoldne še v knjižnici. Povsod lepo smo se imeli in spoznali, kako računalnik delo nam lahko olajša. Najprej miška in tipkovnica, nato še risar in word, najbolj zanimiv je seveda internet, kaj šele elektronska pošta. Tako, da narisali in napisali smo se, surfali in klepetali, poleg vsega tega pa še prav lepo nasmejali. Na koncu pa za pridne, še diplome podelili." Igranje pasjanse – dobra vaja za uporabo miške Udeleženec delavnic na Osnovni šoli Slivnica pri Celju nam je zaupal, da sta mu njegova nečaka doma na računalniku dovolila samo igranje igric, saj tudi sama ne znata veliko več. Ko je gospod videl plakate za projekt Simbioz@ (nalepil jih je slivniški župnik), se je takoj prijavil, saj je želel vedeti več. Ker je gospod v sredo na delavnice prišel malo prej, sta z najmlajšim prostovoljcem, 14-letnim Timom, odigrala igro pasjanse. Igra s kartami se je izkazala za odlično vajo za uporabo miške! Na Tima se je navezala tudi gospa, ki je Tima poimenovala kar »moj učitelj«. Bila je zelo žalostna, ko je povedal, da zaradi šolske ekskurzije v sredo ne bo mogel na delavnice. Potrpežljivi otroci na osnovni šoli Bežigrad presenetili učiteljico Majdo »Pred tremi dnevi so se učili klikati z miško, danes pa so že pošiljali elektronsko pošto! Zelo prijetno sem bila presenečena, kako drugače so sprejemali starejši otroško pomoč, kot darilo, z veliko naklonjenostjo in hvaležnostjo. Prav lepo jih je bilo gledati, ko so se skupaj učili. Otroci so bili izjemno spoštljivi in potrpežljivi, čisto drugačni, kot pri pouku. Sama sem se na delavnicah počutila zelo lepo, še posebej, ko so starejši odkrili nekaj novega in za njih zelo uporabnega. Prav vsi udeleženci so danes z delavnice odšli polni samozavesti in volje, da bodo še naprej odkrivali neskončne možnosti, ki jih ponuja uporaba računalnika.« Dokler si živ, je treba živeti! Starejši so z nami v zadnjih mesecih delili številne modrosti - nekatere so nas nasmejale, iz drugih smo se nekaj naučili, ob tretjih zamislili, četrte pa so bile tako čudovite, da smo jih zapisali in jih obesili na steno v naši pisarni. Vsekakor je eno najbolj simpatičnih modrosti sporočila 86-letna gospa Žagar, ki nas je poklicala po telefonu in nas navdušila s svojim optimizmom: »Dokler si živ, je treba živeti!« Ta stavek si je vredno zapomniti in se po njem tudi ravnati. 67 Foto: Matjaž Šircelj Na internetu smo gledali televizijo »Starejša gospa me je prosila, če ji lahko pokažem, kako se na svetovnem spletu pogleda, katere TV oddaje so bile predvajane na televiziji. Gospa je bila že prava poznavalka interneta, saj je uspešno brala informacije o vremenu in druge novice na spletu. Tega, da lahko preko spleta gledamo tudi TV oddaje, pa res ni vedela, zato je bila izjemno navdušena. Pokazal sem ji, kako najdemo določeno oddajo, kako nastavimo večjo ali manjšo glasnost, ko kliknemo na video, kako predvajanje oddaje začasno ustavimo in kako lahko televizijo nasploh v živo predvajamo preko spleta. Gospa je bila navdušena, kaj vse internet ponuja.« (Jernej, Murska Sobota) Svoj prvi email nam je poslala gospa Zdenka Lepo je tukaj, imamo se lepo. Kako pa vi? Upam, da se imate dobro. Prostovoljci se trudijo in so mi v veliko pomoč. Zelo sem vesela, da sem se prijavila na Simbiozo. Gre mi bolj počasi, upam, da bom čez čas bolj uspešna. Trudim se po najboljših močeh, da bi si čim več zapomnila, vendar v glavi ostane bolj malo. Sem kar jezna nase. Zelo se bom morala potruditi, ter veliko vaditi. Vaja dela mojstra. Občudujem mlajše, ko jim gre dobro od rok. Trudila se bom, da se tudi jaz naučim in da bom boljša :) Lep pozdrav :) Zdenka 68 V manjših slovenskih krajih so delavnice potekale malo drugače Metka iz Osnovne šole Slivnica pri Celju je povedala: »Vsi v našem kraju se poznamo in točno vemo, s čim je kdo zaposlen. S seznama udeležencev smo zato razbrali, da vseh prijavljenih ne bo na dopoldansko delavnico. Zato smo jih poklicali in jih vprašali, če na delavnice pridejo. Kot pričakovano smo izvedeli, da ena od prijavljenih gospa pazi vnuka, pri drugi pleskar še ni končal z delom, tretji gospod pa je v službi. Ugotovili smo, da majhnost kraja pomeni tudi večjo prilagodljivost. Kar med seboj smo se zmenili za termin delavnic, ki je vsem bolj ustrezal. Prvo delavnico smo sicer izvedli samo z dvema prijaznima in vedoželjnima gospema, ki pa sta naše prostovoljce (devetošolce) tudi nekaj naučili: vaja dela mojstra, potrpežljivost obrodi sadove in nikoli ni prepozno za nova znanja.« Zgodba Irene Humar Kobal iz osnovne šole Dornberk nas je resnično ganila »Prvi dan je za nami. Vsi strahovi in morebitne negotovosti so se izkazali za neutemeljene. Odlična organizacija ekipe Simbioz@ in natančna navodila so naše učence prostovoljce zanesljivo popeljala v težko pričakovano jutro. Še zadnji pregled računalnikov, hitro listanje po modulu, razdelitev nalog in že so tu prvi udeleženci. Večino poznamo. Lahko bi bili naši dedki, babice. Joj, več jih je, kot imamo na razpolago računalnikov. In še prihajajo. Nerodno prestopanje in iskanje sedeža pri starejših se spoji z začetno tremo učencev prostovoljcev. A vse hitro mine. Učenci se predstavijo, Grega, vodja delavnice, prevzame besedo, računalniki zabrnijo. Računalniška učilnica se zdi kot pravi čebelji panj. Razlaga, vprašanja, prostovoljci hitijo od enega do drugega udeleženca, smeh na obrazih in presenečenje, ko so se na belem listu v slikarju izpiše prvo ime. Skoraj ni časa za odmor, a dišeča kava le zvabi udeležence za nekaj minut izza računalnikov. Nato pa hitro naprej. Ura je neizprosna in že naznanja zaključek. Veselo se poslovimo in si rečemo nasvidenje. Najbolj veseli se zdijo gospodje, ki so prišli iz Doma upokojencev Gradišče. Polepšali smo jim dan, druženje jim res veliko pomeni. Učenci prostovoljci se odpravijo k pouku, popoldan pa so že takoj po tretji uri nazaj. Tokrat gre hitreje in lažje - učenci so postali pravi učitelji, pripravijo si celo mikrofon, da bodo lahko preglasili živahen in ustvarjalen klepet. Ob koncu mi pravi eden od učencev: 'Joj, jaz sem se prijavil samo za danes, a meni je bilo tako lepo. Jaz bi hodil kar vse skozi.' Razumem ga, res je bilo lepo. In seveda mu rečem, da je vedno dobrodošel. Ponosna sem na učence, ki so danes presegli svojo učiteljico - ne le v znanju računalništva, predvsem so se izkazali v prijaznosti in čutnosti.« Računalniške veščine uporabne za merjenje pritiska V knjižnici Ivančna Gorica nas je nasmejal gospod, udeleženec delavnice, ki je imel z računalnikom že nekaj izkušenj. Zanimalo ga je, kako se naredi tabela v Wordu, kar smo mu seveda prijazno pokazali. Nad novim znanjem je bil gospod izjemno navdušen, saj bo lahko sedaj v Wordu izdeloval tabele, s katerimi bo svoji ženi pomagal pri vpisovanju izvidov za merjenje pritiska. 69 Gesla ne bo zaupala nikomur – tudi sinu ne! »Kupila sem svoj prenosnik, čemur je moj sin ves čas nasprotoval, saj je trdil, da lahko uporabljam njegov računalnik, ki ga imamo v zgornjem nadstropju. Ker sem že po naravi prava trma, sem kljub dolgemu nosu sina računalnik kupila. Sedaj poleg mene prenosnik pogosto uporablja tudi moj sin, ker je preveč len, da bi šel v zgornje nadstropje na svoj računalnik. Gesla svojega prenosnika pa mu seveda nisem zaupala in mu ga tudi ne mislim.« (Terezija, Ig) 11. NADALJEVANJE PROJEKTA Projekt Simbioz@ je bil prvotno zamišljen kot enkratni projekt, ki naj bi v enem tednu spodbudil zanimanje za e-veščine ter spoznanje njene uporabne vrednosti v vsakdanjem življenju predvsem za starejšo populacijo v Sloveniji. Predvideli nismo nadaljevanja oz. ponovitve projekta, vendar se zaradi izjemno pozitivnih odzivov ter pozivov k nadgradnji in ponovitvi projekta že dogovarjamo in načrtujemo nadaljnje aktivnosti. Trenutno smo v fazi zbiranja idej ter dogovarjanja s ključnimi partnerji, zato podrobnosti o nadaljevanju še niso znane, gotovo pa je, da se bo projekt v taki ali podobni obliki nadaljeval. O vseh novostih in aktivnostih bomo javnost sproti obveščali preko naše spletne strani www.simbioza.eu ter našega Facebook profila. Seveda se bomo potrudili, da bodo novice o nadaljevanju objavljene tudi v nacionalnih in lokalnih medijih, kot je bila praksa že letos. Dokler se spet ne srečamo na delavnicah pa pridno vadite znanja, ki ste jih pridobili na Simbioz@ delavnicah in naj vam čimbolj koristijo. Sprašujte vnuke, prijatelje in se učite novih stvari. Kot pravijo: »Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo!« Hvala! Ekipa Simbioze 70 12. PRILOGE 1. Analiza medijskih objav, ki jo je naredilo podjetje Press Clipping d.o.o. 2. Analiza anket prostovoljcev in udeležencev, ki jo je naredilo podjetje Aragon d.o.o. 71
