Sonaravno urejanje površinskih voda
Transcription
Sonaravno urejanje površinskih voda
Sonaravno urejanje površinskih voda Uvajanje celostnih interdisciplinarnih rešitev Kakovost površinskih voda ni odvisna le od kakovosti vode, temveč tudi od stopnje ohranjenosti hidromorfoloških značilnosti, na katere vplivamo z različnimi posegi in ureditvami (regulacijami, zavarovanji brežin in dna struge, odstranjevanjem obrežne zarasti idr.). Prav zato je izjemno pomembno, da se sodobne ureditve izvajajo tako, da so vplivi na hidromorfološke značilnosti čim manjši in da v okviru urejanja voda iščemo celostne interdisciplinarne rešitve, za katere v zadnjem času vse pogosteje uporabljamo izraz »dobre prakse«. Dobre prakse urejanja voda Zbirka primerov sonaravnega urejanja površinskih voda Dobre prakse urejanja voda so ureditve, za katere so poleg dobrih hidrotehničnih lastnosti (podajnost, odpornost, vzdržljivost idr.) značilni tudi čim manjši (negativni) vplivi na okolje (na hidromorfološke značilnosti, ekološko stanje, varovane vrste idr.) in čim večje sovpadanje s krajinskimi značilnostmi. Dobra praksa je tudi ureditev, ki prinaša socio-ekonomske koristi (ugoden vpliv na kakovost bivalnega okolja, cenovna sprejemljivost ureditve idr.). Mnoge sonaravne ureditve sicer še niso nujno tudi dejanske dobre prakse in bi jih bilo treba še nadgraditi, a vendarle predstavljajo spodbuden začetek sodobnega urejanja voda. Z namenom, da bi v Sloveniji spodbudili in vse bolj pogosto izvajali celostne in interdisiciplinarne ureditve površinskih voda, smo na Inštitutu za vode Republike Slovenije pripravili zbirko primerov sonaravnih ureditev površinskih voda. Vanjo je trenutno vključenih 28 različnih sonaravnih ureditev po Sloveniji, ki skušajo poleg popolnoma hidrotehničnega vidika vključevati tudi krajinski in delno okoljski vidik. Prva zbirka je izhodišče, v prihodnje pa jo želimo nadgrajevati z vedno boljšimi primeri sonaravnih ureditev oziroma dobrih praks. Zbirka bo obsegala različne tehnike, znanja in druge informacije o sonaravnem urejanju voda v Sloveniji ter omogočala izmenjavo znanj in izkušenj vseh strokovnjakov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z vodami. Dostop do zbirke: www.izvrs.si. Primeri sonaravnih ureditev površinskih voda _3 1_Obnova Mure na odseku Bakovci-Mota (BIOMURA) (Foto: M. Habinc, 2010) 2_Ekološka sanacija Ptujskega jezera (Foto: M. Habinc, 2013) 3_Obnova Soče v Trenti (Foto: R. Fazarinc, 2006) 4_Sonaravno obrežno zavarovanje Dravinje v Studenicah (Foto: M. Habinc, 2011) 5_Nadomestitev jezu na Bači s skalnim pragom (Foto: M. Habinc, 2011) 6_Izgradnja ribjega prehoda na HE Arto Blanca (Foto: M. Habinc, 2010) _4 1_ _5 2_ _6 Lesena kašta ali kranjska stena – dobra praksa urejanja voda Lesena kašta ali kranjska stena je tehnika, ki se uporablja predvsem pri urejanju vodotokov ter tudi širše pri sanaciji erozijskih žarišč in zavarovanju pogojno stabilnih pobočij. Za to tehniko so značilna rešetkasto sestavljena debla, pri katerih je vmesni prostor zapolnjen z vodoodpornim kamenjem. Lesena kašta se pri urejanju vodotokov lahko uporablja kot obrežno zavarovanje in tudi pri gradnji prečnih objektov (jezov, pregrad ipd.). Primerna je predvsem pri urejanju hudournikov ter gorskih in hribovitih vodotokov. Lesena kašta je opredeljena kot dobra praksa urejanja voda. Njene prednostne hidrotehnične značilnosti so, da je podajna oziroma prožna, precejna in izjemno prilagodljiva terenskim značilnostim. Na hudournikih, gorskih in hribovitih prodonosnih vodotokih sovpada s krajinskimi značilnostmi ter (zlasti kot obrežno zavarovanje) ustvarja majhne negativne vplive na okolje. Lesena kašta je sprejemljiva tudi s socio-ekonomskega vidika, saj ugodno vpliva na kakovost bivalnega okolja, je združljiva z drugimi rabami vode (v turizmu, rekreaciji) in sprejemljiva tudi glede na ceno ureditve in vzdrževanja ter ima v slovenskem prostoru status tradicionalne tehnike, kar kaže tudi kulturno-izobraževalni pomen. Prav tradicionalnost tehnike je razlog, da je lesena kašta ali kranjska stena vpisana v Register žive kulturne dediščine Slovenije. 1_ 2_ Pri načrtovanju in izvajanju lesenih kašt je pomembno (če lokalne značilnosti to dopuščajo), da so razgibane, v več ravneh, tako da se čim bolje vklopijo v samo strukturo brežine ter tako omogočajo dostop do vode vodnim in obvodnim organizmom in ne nazadnje tudi človeku. Pomembno je tudi, da je kašta zasajena z avtohtono zarastjo v kombinaciji s pionirskimi vrstami že ob sami gradnji, saj se tako zagotovi hitrejše vklapljanje objekta v strukturo vodotoka. Pri gradnji kašte je treba upoštevati tudi izvedbo zatočišč za vodni živelj. Izredno pomembno je, da se pri gradnji uporabijo lokalno značilna gradiva in se v okolje ne vnesejo tujerodne invazivne vrste. Pri gradnji lesene kašte kot pregrade je pomembno zagotoviti tudi vzdolžno prehodnost za vodne organizme. 1_ Sonaravna ureditev Savinje v Trnovcu (Foto: P. Repnik Mah, 2012) 2_ Sonaravna ureditev Save Bohinjke v Laškem Rovtu (Foto: P. Repnik Mah, 2012) 3_ Lesena kašta kot prodna pregrada na Kokri (Foto: P. Repnik Mah, 2011) 3_ Lesena kašta ali kranjska stena – živa kulturna dediščina slovenskih vodarjev in hudourničarjev _1 Gradnja lesenih kašt ali kranjskih sten se je z namenom izrabe vodnega potenciala in protierozijskega zavarovanja vodotokov intenzivneje izvajala nekje do druge svetovne vojne. Obstoječi objekti so se vzdrževali vse do 70. let 20. stoletja, ko se je močno povečala gradnja betonskih konstrukcij, ki so na številnih vodotokih nadomestile lesene kašte, izdelane na star, tradicionalen način. Kontinuirano pa se je gradnja lesenih kašt izvajala na vodotokih, kjer dostop s strojno mehanizacijo ni bil mogoč, predvsem na hudournikih. Gradnja lesenih kašt se je do danes v posameznih segmentih nadgradila, predvsem so drugačni posamezni elementi, pri izvajanju je razlika predvsem ta, da so se pred desetletji dela opravljala ročno, medtem ko so danes številne faze gradnje izvedene strojno. V zadnjih letih ta tehnika ponovno pridobiva na veljavi ter jo je tako mogoče najti na številnih vodotokih (Savi Dolinki, Savi Bohinjki, Ribnici, Kokri, Savinji, Čerinščici idr.) ter številnih manjših vodotokih in hudournikih. _2 Lesena kašta se je kot tehnika na slovenskih tleh ohranila skozi čas ter prav zato predstavlja izjemno živo kulturno dediščino vodarjev in hudourničarjev. V letu 2013 je bila vpisana tudi v Register žive kulturne dediščine Slovenije. V slovenskem prostoru sicer tehniko pogosteje poimenujemo le z izrazom lesena kašta. Izraz kranjska stena je dodan kot sopomenka glede na dejstvo, da se tehnika imenuje po deželi Kranjski (kot je navedeno v strokovni literaturi). Zato je prav, da tudi Slovenci pri poimenovanju tehnike poznamo izraz, ki to tehniko urejanja voda identificira z našim prostorom. 1_Nekdanji kaštni jez na Savi v Medvodah leta 1938 ob visoki vodi, kjer je danes zgrajena HE Medvode (arhiv: P. Muck) 2_Nekdanje kaštne jezbice na Kamniški Bistrici v Nožicah (arhiv: B. Jenko) _3 3_Lesena kašta na Savi Dolinki (Foto: P. Repnik Mah, 2013) Slovenski center za obnovo vodotokov Inštitut za vode Republike Slovenije se je pridružil evropski mreži nacionalnih centrov za obnove vodotokov v okviru Evropskega centra za obnove vodotokov (angl. European River Restoration Centre) ter tako ustanovil Slovenski center za obnovo vodotokov. Osrednji cilji nacionalnih centrov so uveljaviti pomen obnov in sonaravnega urejanja vodotokov, izmenjavati znanje in izkušnje, spremljati strateške dokumente in vključiti ciljne vsebine s področja obnove vodotokov v strateške dokumente, poleg tega pa tudi ozaveščati strokovno in širšo javnost o pomenu obnov ter številnih okoljskih, družbenih in ekonomskih koristih, ki jih te prinašajo. ZAHVALA Za posredovanje podatkov in fotografskega gradiva o sonaravnih ureditvah se zahvaljujemo oddelkom Urada za upravljanje z vodami Agencije Republike Slovenije za okolje, koncesioniranim vodnogospodarskim podjetjem, Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave, zasebnim projektantskim podjetjem in hidroenergetskim družbam, ribiškim družinam idr., ki so pomembno prispevali k sooblikovanju zbirke sonaravnih ureditev površinskih voda. Inštitut za vode Republike Slovenije Hajdrihova 28 c 1000 Ljubljana Tel.: (01) 477 53 00 Faks: (01) 426 41 62 E-pošta: info@izvrs.si Splet: www.izvrs.si Izdajatelj: IzVRS, oktober 2013 Vsebinska zasnova: Petra Repnik Mah Sodelovanje pri pripravi besedila: Lucija Marovt Oblikovanje: Alenka Planinc Kuhar, www.JAdesign.si Tisk: Pro Grafika Naklada: 100 izvodov