Primorski utrip št. 201, oktober 2014

Oktober 2014
Leto 20
Številka 201
Cena 0 €
Izhaja 15. v mesecu
Bitka za
Kopru naklonjeni Gašpar Gašpar Mišič proti
pobudniku samostojnosti Gregorju Strmčniku
Veliki intervju z obema županskima kandidatoma
11
Lucija še dolgo brez urbanega centra
Požrli obljube
Na mestu obljubljenega urbanega središča
je občina za četrt milijona evrov zgradila
park in plačljivo parkirišče.
Turistično mesto
Preobrazba Kopra
3
Lokalne volitve 2014
6
9, 16
Predstavitev strank in kandidatnih list v obalnih občinah
Primorski utrip bo izhajal vsakega 15. v mesecu.
Tokratna številka je zaradi lokalnih volitev izjemoma izšla prej.
Naslednja številka izide 15. novembra.
2
Oktober 2014
BESEDA UREDNIKA
Politično nekorektni
Povprečno inteligenten prebivalec Slovenske Istre je gotovo že
sit nenehnega »prodajanja buč«, s katerim ga pridno zalagajo
tudi mediji, zato niti največji interni optimisti ne pričakujejo,
da bi kdorkoli padel na zadnjo plat (vljudno povedano), ker se
na časopisno sceno – resda v prenovljeni podobi in kadrovsko
osvežen – vrača Primorski utrip. Kakor je Churchill Angležem
na začetku II. svetovne vojne napovedoval »kri, znoj in solze«,
tudi Primorski utrip ne obljublja revolucije v industriji poročanja, zato pa se bomo trudili za spodoben obrtniški izdelek z
nepristranskimi in predvsem politično nekorektnimi novicami s
ščepcem duhovitosti, da vsi skupaj ne bi jemali življenja preresno.
Boris Planinc - Foto: osebni arhiv
Primorski utrip bo izhajal vsak mesec in je brezplačen, nismo
povezani z nobeno politično stranko, ne plačujejo nas tuje tajne
službe, nimamo arabskega šejka za sponzorja, sodelavci pa se
izogibajo tudi članstvu v lovskem ali balinarskem društvu. Sčasoma bi lahko prešli na tednik, kar pa je zaenkrat še v domeni
višjih sil... Ker se osredotočamo na obalno področje, bomo stavili predvsem na poznavanje lokalnega okolja in mreže poznanstev, dobrodošli pa so tudi namigi bralcev.
Skratka, ne želimo iz časopisa »delati znanost«, imamo pa
dovolj izkušenj, s katerimi lahko vsak mesec ustvarimo berljiv
izdelek. Ne izpodrivamo nikogar in ne konkuriramo nobenemu
tekmecu, si pa na tihem želimo, da bi ostali mediji izhajali v
drugi dimenziji časa in prostora, s čimer bi imeli monopol nad
novičarskim trgom. Dokler se to ne zgodi, bomo zgolj upali, da
nam boste bralci dali priložnost ter Primorski utrip vsaj prelistali, kar bi glede na kakovost napisanega po mnenju naših vodilnih
teoretikov moralo zadoščati, da ga vzamete v roke tudi naslednji
mesec. In tako naprej...
Boris Planinc
Izdajatelj:
Domates d.o.o.
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Naslov uredništva:
Primorski utrip
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Matična št.: 5884713000
ID za DDV: SI21305498
Tehnična priprava:
Marn ST, medijske storitve
Aljaž Marn, s.p.
www.marn.eu
Odgovorni urednik:
Boris Planinc
Splet:
www.primorski-utrip.si
Kontakt uredništva:
T: 0590 21 000
F: 0590 21 001
E: urednistvo@primorski-utrip.si
Primorski utrip je brezplačen časopis
za območje slovenske Obale in Krasa,
tiskan v nakladi 2.000 izvodov.
Mož srednjih let, sicer uradnik, v dnevni sobi bere časopis.
V razvid medijev je vpisan pod
zaporedno številko 1859.
šel v službo?«
Kontakt za oglaševanje:
T: 040 232 581
E: marketing@primorski-utrip.si
Vse pravice pridržane.
Šala na dan odžene težaka stran
Vstopi njegova žena in se zgrozi: »Hej, zakaj pa danes še nisi
»Joj, sem mislil, da sem že v službi!«
3
Oktober 2014
V Luciji odprli Park Sonce, kar pa je daleč od obljub
Kdaj urbano središče?
Portorož - V sredo, 17. septembra 2014, so na zemljišču
Občine Piran nasproti Trgovsko poslovnega centra (TPC)
svečano odprli občinski Park
Sonce Lucija. Piranski občinski proračun je za ureditev parka, fontane, postavitev
skulptur, gradnjo tekmovalnih
stez in sprehajalnih poti, nasadov dreves in ureditev plačljivega parkirišča namenil 250
tisoč evrov. Za veselo vzdušje
ob množičnem obisku je poskrbela Tinkara Kovač, ki je
zapela skupaj z otroki. Ob zvokih piranskega mladinskega
pihalnega orkestra so nastopile mažoretke in male plesalke,
podjetje DM pa je organiziralo
tudi prvi tek po zaznamovanih
stezah. Župan Peter Bossman
in predsednik Sveta KS Lucija Franko Fičur sta v svojem
pozdravnem nagovoru povedala: „Pridobitev je dobrodošla za vse, ki imajo radi sprehode, športna udejstvovanja ali
počitek v naravnem okolju,“
zato pa sta modro molčala o
nekajletnih obljubah, da bomo
v Luciji končno le dobili urbano središče, ki bi ga po dogovoru v glavnem financirala
Marina Portorož d.d. v lasti
Term Čatež. Terme Čatež?
Bojan Petan? Ob podatkih o
poslovnih akrobacijah skupine
DZS pod vodstvom klasičnega
slovenskega tajkuna Petana z
množico (ne)povezanih podjetij se urbano središče vse bolj
odmika v sfero znanstvene
fantastike.
Terme Čatež dolgujejo 74
milijonov
Finančno stanje v Termah
Čatež poraja resne pomisleke,
ali je ta družba finančno sposobna uresničiti obljubljeno
gradnjo urbanega središča Lucija, v skladu z dogovorom podariti občini Piran zdravstveni
dom in knjižnico v vrednosti dobrih 5 milijonov evrov.
Vse bolj smrdi po predvolilni
obljubi s pobožno željo, da bi
Lucija postala kaj več kot le
spalno naselje, čeprav naj bi
občina Piran imela rezervo varianto iskanja novega poslovnega partnerja.
Sumljivo lastninjenje z Bojanom Petanom povezanih družb
je namreč prineslo predvidljiv
izid, saj je DZS praktično izropala Terme Čatež in Marino
Portorož. Po poročanju Dela
so Terme Čatež pri bankah
zadolžene za 74 milijonov
evrov, predlog za hipotekarno
zavarovanje posojilodajalcev
v znesku 63.7 milijona evrov
pa tudi niso najbolj spodbudne
informacije.
Terme sicer tekoče poslujejo
pozitivno. Poslovni prihodki v
letu 2013 so znašali 31.7 milijona evrov, čisti dobiček iz
poslovanja pa 600 tisočakov,
medtem ko je bil zabeležen
bilančni dobiček 10.5 milijona evrov. Zakaj tako visoko
zadolžene družbe poslujejo
celo z dobičkom? Odgovor je
preprost: kot odhodek oziroma
strošek se v tem primeru knji-
Rekreativne površine so dobrodošle, a v primeru Sončnega parka Lucija se
postavlja vprašanje skladnosti z obljubami občine. Foto: Breda Krajnc
Na prostoru nekdanjega kartodroma, kjer naj bi nastalo urbano središče Lucije,
je občina Piran tik pred lokalnimi volitvami odprla Park sonce. Njegova ureditev
je stala četrt milijona evrov. Foto: Aleksander Golob / AreaFoto
Kdo laže in zavaja?
Na spletnem naslovu www.sponka.tv/lucija si oglejte
posnetek okrogle mize z naslovom ‘Bo Lucija zanimiva za
turizem?’, ki je 14. marca 2014 potekala v prostorih Krajevne skupnosti Lucija. Takrat so predstavniki piranske občine
obljubljali, da bo na mestu kjer zdaj stoji nov lucijski park,
zraslo urbano središče kraja.
žijo samo plačane obresti.
Terme Čatež so medtem že z
devetimi bankami sklenile pogodbo o reprogramiranju posojil do leta 2016. Trenja nastajajo predvsem zaradi tega,
ker prezadolžena družba okoli
970-im delničarjem (med pomembnimi je tudi Kad) noče
izplačati dividend iz naslova
bilančnega dobička.
Pravljica?
Generalni direktor Term Čatež je Sebastjan Selan, še
pred kratkim direktor Marine
Portorož, ki se ga spominjamo po dogovoru s piranskim
županom Petrom Bossmanom
o »partnerski« gradnji urbanega središča Lucije. Namesto
karting-steze in dotrajanega
zdravstvenega doma bi krajani
dobili nov ZD, novo knjižnico,
lekarno, kopijo nekdanje železniške postaje Lucija, urejeno
tržnico, otroško igrišče, termalno riviero in morda celo
olimpijski bazen.
Od visokoletečih načrtov lahko za zdaj vidimo le občinski
park in (kot kaže) plačljivo
parkirišče, značilnost pravljic
pa ni zgolj srečen konec, temveč tudi dejstvo, da jim verjamejo zgolj otroci.
NR
Primorski utrip na spletu: www.primorski-utrip.si
4
Oktober 2014
Golf v Sečovljah, vodni park Vinjole in terme v Luciji zgolj na papirju
Neizkoriščeni potenciali piranske občine
Portorož – Piranska občina je s
17.462 prebivalci, 44.446 kvadratnimi kilometri površine in
osmimi krajevnimi skupnosti največja turistična občina
v državi, hkrati pa se lahko
„pohvali“ tudi z najbolj zadolženimi gostinsko-turističnimi
podjetji.
V letu 2012 je gostinska panoga v piranski občini zabeležila enormno neto čisto izgubo
v višini 63.5 milijonov, kar se
je v lanskem poslovnem letu
sicer močno popravilo, toda
lokalne gospodarske družbe
s tega področja še vedno beležijo izgubo. Prav vsi hoteli
z izjemo portorškega Marka so pod bančno hipoteko!
Skoraj vsi hoteli so naprodaj!
Vodstvo občine se rado pohvali s turizmom, za izboljšanje
stanja pa pravzaprav ne more
storiti ničesar, ker župan nima
nikakršnega vpliva na politiko
gospodarskega razvoja turizma. Porast turističnih prenočitev za odstotek ali dva ob skromnejši porabi praktično ne
pomeni nič. Novi upravljavci
(nekateri jim pravijo tajkuni),
Foto: Aleksander Golob / AreaFoto
Letos tudi manj kakija
Praznik kakija v Strunjanu, ki ga vsako leto organizira tamkajšnje Turistično društvo Solinar ob finančni pomoči Občine Piran
in Krke, bo tudi letos v začetku novembra, morda celo kakšen
dan prej, a problem je v tem, da je zlatega jabolka, ki izhaja iz
Kitajske, letos v Strunjanu veliko manj. Kakiji se niso oplodili, sedaj pa celo predčasno nezreli padajo z dreves. Razočaran
nad letino je tudi predsednik Franco Giassi, ki ima sam velik
nasad. A brez skrbi praznik kakijev, ki ga običajno obišče okoli
20.000 ljudi, bo! Praznovanje s kulturnim programom in obetajočo vzporedno ponudbo; pecivom, kakijevim sladoledom, kakijevo krostato, kakijevo marmelado, domačo kapljico, bo odprl
novi (stari) župan. Pričakujejo obiske iz vse Slovenije. Kupci
radi povprašujejo tudi po sorti kakija, ki ga je mogoče jesti tudi,
ko še ni umeden. Lani je bilo treba za gajbico kakijev odšteti 6
evrov, za sorto vanilija pa nekaj več. CR
Foto: Arhiv
ki so pred dvajsetimi leti uspešno privatizirali hotele, so
na vrat na nos ukinili masovni turizem v Portorožu, Stane
Valant in somišljeniki pa so
takrat govorili: „Tega ne potrebujemo. Imeli bomo bogat
elitni turizem,“ pri tem pa pozabili na popestritev turistične
ponudbe, ki bo všeč petičnim
gostom.
Pa še nekaj je pomembno.
Usmeritev v eno samo dejavnost je lahko tudi vprašljiva,
zlasti če pride do ekonomske
in finančne krize, ki po Evropi razsaja že nekaj časa. Vsak
peti Nemec (poleg Italijanov
naši dolgoletni najmnožičnejši
gostje) si po pisanju časnika
Bild ne more privoščiti počitnic, za Slovence pa slejkoprej
velja, da je njihovo počitniško
zatočišče Hrvaška.
Turistični delavci bi morali
več storiti in se bolj angažirati
v svojih zahtevah po popestritvi turistične ponudbe. Ned-
vomno, da piranska občina
skriva svoje turistične potenciale. To so Vodni park Vinjole,
golf igrišče v Sečovljah, ureditev kanala Sv. Jernej, izgradnja
term in olimpijskega bazena
na opuščenih solinah v Luciji,
pristanišče za večja turistična
plovila, Dom vodnih športov,
širitev letališča, večja trgovska
ponudba v Piranu in Portorožu, razširitev vhoda v Avditorij, popestritev storitev za turiste, graditev garažne hiše ter
trgovskega centra v Portorožu
in še bi lahko naštevali. Toda
ko minister za kmetijstvo in
okolje reče, da bogataši v Sečovljah ne bodo nabijali žogic,
dokler bo on na položaju, je z
našo turistično prihodnostjo
nekaj hudo narobe. Če dodamo
še zloglasne civilne iniciative,
ki blokirajo večino sprememb,
je jasno, da smo globoko v debelem črevu...
NR
www.primorski-utrip.si
5
Oktober 2014
Odslej tudi Mestna občina Koper omogoča plačevanje položnic brez provizije
Mestna blagajna
Koper – Že čez nekaj dni bo
MO Koper na Gortanovem
trgu v prostorih Delavske hranilnice uredila ti. mestno blagajno, s čimer bodo občanke
in občani prihranili kakšen
evro, saj bodo lahko položnice
plačevali brez stroškov provizije.
Gotovo ni potrebno doktorirati na Harvardu, da bi prepoznali večinoma skromne
življenjske razmere v eclotni
državi, ki se je sicer visokoleteče videla kot „druga Švica“, „svetilnik Evrope“ in
še kakšno neumnost v režiji
slovenskih politikov bi našli.
Kriza je tudi v koprski občini
številne družine pahnila v nezavidljiv položaj, ko pa pride
voda do grla, je vsak prihranek
dobrodošel. Zaradi vsesplošnih razmer se je koprska občina odločila za vzpostavitem
mestne blagajne, v kateri je
možno gotovinsko plačevanje
vseh položnic brez stroškov
provizije. Saj veste, zrno na
zrno – pogača...
Na Verdijevi 4 so se sicer
odločili za sodelovanje z zunanjim izvajalcem, ki pa mora
biti registriran za izvajanje plačilnega prometa. Po prispelih
ponudbah se je – za obdobje
enega leta – kot najugodnejši
ponudnik posla dokopala Delavska hranilnica Koper s sedežem na Gortanovem trgu 1.
(Skoraj) vse na enem mestu
Podobne projekte ponekod
sicer že poznajo, mestna bla-
gajna pa vključuje vse proračunske uporabnike MO Koper,
kar pomeni, da ostalih računov
(denimo telefon, naročnina
na Playboy, stave ipd.) tam ni
mogoče plačevati. Kljub vsemu pa je možno brez provizije poravnati stroške vode, šol,
vrtcev, krajevnih skupnosti in
javnega stanovanjskega sklada. Pod enakimi pogoji sta se
v projekt vključili tudi javni
podjetji Komunala Koper in
Rižanski vodovod. Občani
ne bodo prihranili le denarja,
ampak tudi čas, saj lahko vse
opravijo na enem mestu. Na
koprski občini sicer načrtujejo, da bi k sodelovanju povabili tudi druge dobavitelje,
natančnejše analize pa bodo
opravili po prvem letu delova-
nja, ko bo tudi bolj jasno, kaj
bi veljalo projektu še dodati.
V Kopru podobna blagajna sicer že obstaja za račune
Mestne občine, dovolilnice za
parkiranje, občinske, upravne
in turistične takse, globe, kazni ter komunalni prispevek,
lastne pa premorejo še Javni
stanovanjski sklad MOK, Rižanski vodovod in Komunala
Koper. Tam lahko občani plačujejo zgolj njihove storitve,
v Delavski hranilnici pa bodo
lahko poravnali vse na enem
mestu.
vsem pešci in kolesarji, ki ne
bodo več nosili glave naprodaj
pri vsakem prečkanju izredno
prometne ceste. Naložba predvideva še preplastitev dela
Ceste na Markovec.
Pospešena dela potekajo tudi
na Srebrničevi ulici v Kopru,
ki ravno tako dobiva novo
prevleko, vzdolž nje pa bosta
zgrajena še pločnik ter grbina
s prehodom za pešce. S tem
si bodo oddahnili predvsem
starši, kajti po Srebrničevi ulici vsak dan capljajo šolarji in
malčki iz vrtca v Rozmanovi
ulici.
BP
www.primorski-utrip.si
Mestna občina Koper skuša izkoristiti lepo vreme
Ceste v novih oblačilih
Koper – Gradbena podjetja se
pogosto upravičeno znajdejo
„na tapeti“, letos pa je potrebno priznati, da jim niti vreme
ni bilo naklonjeno. V Kopru
skušajo izkoristiti nekaj dni
sonca in – morda tudi zavoljo volitev – hitijo s „šminkanjem“ krajevnih skupnostih.
H koncu gre namreč ureditev Tomšičeve in Srebrničeve
ulice ter dela Dolinske ceste,
ki bo naposled dobila javno razsvetljavo. Dela so se
najprej začela na Tomšičevi
ulici v Semedeli, kjer naj bi
podjetje CPK predvidoma do
konca meseca septembra ob
Cesti na Markovec preplastilo
celotno cestišče med krožiščema v Olmu in pri Avtoplusu. Dodali bodo še pločnik na
obeh straneh vozišča ter kolesarsko stezo. Začasno krožišče
v Olmu bo enako kot „bratranca“ na ulici Vena Pilona krasila umetna trava, avtobusno
postajališče na Tomšičevi ulici
pa bo dobilo še hitrostno oviro,
česar se bodo razveselili pred-
Sončno vreme gre na roke delavcem, ki zaključujejo prenovo ceste, pločnika in kolesarske steze. Foto: Aleksander Golob
Lažje do bolnišnice
Delavci se vsakodnevno potijo tudi na Dolinski cesti, kjer
sicer predvsem urejajo javno
razsvetljavo, za nekaj manj
kot 100 tisoč evrov pa bodo
dodali še celotno sanacijo in
nov asfalt. Koprska občina se
je za podobne naložbe odločila
še na nekaterih drugih cestah,
ki so bile posegov resnično
potrebne, saj so nekatere že
skoraj predstavljale „javno
nevarnost“. V to kategorijo
gotovo sodi Gozdna cesta v
Žusterni, ki je dobila povsem
novo prevleko, ob hidravlični izboljšavi celotnega vodovodnega sistema pa sta svežo preplastitev dočakali tudi
zgornji del Ceste na Markovec
in Ulica II. Prekomorskih brigad. Odslej je asfaltirana tudi
lokalna pot čez Markov hrib
do bolnišnice, ki teče vzporedno z glavno cesto do obalnega
hrama zdravja in jo uporabljajo predvsem pešci, kolesarji
ter motoristi, delno pa je prenovljena še makadamska pot
do Gažona via Markovec.
BP
6
Oktober 2014
Navtični turizem je močan adut edinega slovenskega pristanišča
Med najbolj zaželjenimi kraji
Koper – Kdo bi si mislil, da
bo Koper v desetih letih, odkar
je prvič sprejel potniško ladjo,
postal ena stalnih destinacij
na zemljevidu sredozemskih
križarjenj. Septembra ga je
obiskalo deset potniških ladij,
predzadnjo nedeljo v mesecu
pa so se na potniškem terminalu gnetle kar tri naenkrat.
Verjetno “šef Istre” nikoli ne
bo doživel ladijske gneče iz
Dubrovnika, Barcelone ali Karibov (kar ni nujno slabo, kajti
marsikje se kratkotrajnih gostov otepajo), številke zadnjega desetletja pa so kljub temu
dokaj impresivne. Od l. 2004
je Koper namreč obiskalo kar
468 ladij, s katerih se je vsulo preko 410 tisoč potnikov,
med njimi največ Angležev.
Dobro znani italijanski ladjar Costa Crociere na srečo v
slovenskem morju še ni nasedel, zato pa je 9. aprila s svojo
lepotico Costo Classico odprl
sezono, ko je pripeljal dobrih
1.500 potnikov. Sezona pomorskega potniškega turizma
se je v Kopru sicer podaljšala
na dobrih sedem mesecev, ko
je predvidenih 48 prihodov ter
približno 60.000 obiskovalcev.
Število je primerljivo z zadnjimi leti, kajti l. 2012 so našteli
64.455, lani pa 65.439 turistov
s potniških ladij.
Trdno na zemljevidu
Najbolj prometna meseca sta
junij in september z devetimi
oz. desetimi ladjami, med katerimi je rekorderka po prihodih v Slovensko Istro Thomson Majesty, ki se bo pri nas
zasidrala kar trinajstkrat. Na
splošno prevladujejo ladje višjih cenovnih razredov z gosti
iz Severne Amerike in Azije, v
seštevku pa je največ angleško
govorečih turistov. Razveseljuje tudi dejstvo, da je Koper
postal fiksna destinacija različnih ladjarjev z raznolikim
naborom potniških ladij. Bolj
pozorni so lahko letos opazili
manjšo, a toliko bolj luksuzno
Seabourn Spirit, petkrat pa je
v Koper vplula tudi gigantska
Celebrity Silhouette.
Kdorkoli želi poseči v navtični turizem, enostavno mora
biti prisoten na največjem sejmu s področja “cruisinga”, ki
že tradicionalno poteka v Miamiju. Letošnji Seatrade 2014
je obiskala tudi močna delegacija MO Koper, svetovalka
župana Borisa Popoviča Jana
Tolja pa je zelo zadovoljna z
opravljenim: “Za prihodnje
leto imamo potrjenih že 54 prihodov potniških ladij, ohranili
pa smo tudi stike s predstavniki največjih ladjarjev. Za razliko od preteklih let nam ni več
potrebno razlagati, kdo smo in
od kod prihajamo. Medtem se
je namreč Koper trdno zasidral
na svetovnem pomorskem potniškem zemljevidu.”
diteranska potniška pristanišča
pa so na področju križarjenj
v zadnjih petih letih mogoče
zabeležila 24-odstotno rast.
Najbolj obiskana je Barcelona
z 2,6 milijona potnikov, sledi
ji italijanska Civitavecchia z
več kot 2,5 milijona potnikov,
na tretjem mestu pa so Benetke, vendar tam ne bodo dolgo
ostale, kajti zaradi specifičnih
lastnosti “kolišča” so mestne
oblasti največjim ladjam omejile dostop. Globalno se za
križarjenja še vedno najpogosteje odločajo Američani, ki
obiskujejo predvsem Karibsko morje, Evropi pa pripada
30-odstotni delež, za katerega
skrbijo predvsem Britanci,
sledijo jim Nemci, Italijani,
obiskovalci pa so navdušeni
predvsem nad gostoljubnostjo,
čistočo ter doživetji v naših
krajih. Koper je v zadnjih letih
osvojil številne nagrade in priznanja, med najbolj zaželjene
destinacije pa se je uvrstil tudi
v raziskavi največjega svetovnega ladjarja Royal Caribbean. Gostom je potrebno ponuditi konkretne cilje, pri čemer
se je letos izkazala agencija
Atlas Express iz Portoroža s
produktom “Hop and taste”,
ki je bil nominiran za enega
najbolj inovativnih turističnih
izletov na svetu. Zasluge zanj
ima tudi Janez Maček: “Izlet
temelji na super formuli raziskovanja Obale ter degustacijah. Turisti se z avtobusi pe-
Koper doživlja turistični preporod. Poleg turistov s križark, ga obiskujejo tudi domači in tuji izletniki. Foto: Aleksander Golob
Donosna turistična niša
Ne glede na ekonomska nihanja po svetu so ti. cruiserji
vedno dobro zasedeni, kombinacija avanture, potovanja, romantike in glamurja pa predstavlja poseben magnet celo
na nepredvidljivem turističnem trgu. Preteklo leto je zgolj
po Sredozemlju plulo 27 milijonov potnikov oziroma 4,2
odstotka več kot leto prej, me-
Španci in Francozi. Po zlatih
časih pred izumom letal so
bile potniške ladje potisnjene
v ozadje, zadnja leta pa so nižji stroški lastnikom omogočili
bolj konkurenčne cene, ki so
dostopne za skoraj vsak žep in
ker križarjenja niso več luksuz,
se število potnikov skokovito
povečuje. Seveda je jasno, da
gostje po enem dnevu odidejo
na naslednji naslov, koprski
ljejo po tukajšnjih krajih in v
vsakem okušajo značilne jedi,
kot npr. sipe, sardele ali kalamare.” Po domače povedano,
“križarji” ne ostanejo dolgo in
nimajo veliko časa, zato jim je
potrebno hitro potegniti denar
iz žepa...
Boris Planinc
www.primorski-utrip.si
7
Oktober 2014
V Sloveniji na lokalni ravi najbolj zadolžena Mestna občina Ljubljana
Občine v rdečem
Portorož – Ob volitvah je
vedno fascinantno, koliko posameznikov je pripravljenih
kandidirati za župansko mesto
kljub javno objavljenemu podatku, da je v minusu kar 188
občin od 212-ih, bankam pa
dolgujejo skupno 840,3 milijonov ali 410 evrov na prebivalca.
To je sicer malo v primerjavi
s celotnim javnim neto dol-
naredil!« Mnogi kritiki celo
mešajo gospodarske neuspehe
z lokalno skupnostjo, katere
proračun je namenjen za socialo, lokalno infrastrukturo,
vrtce, osnovno izobraževanje,
urejanje kraja, pločnikov, lokalnih cest, športne objekte
ipd. Tudi pristojnosti države in
lokalne skupnosti so nekateri
sedanji kandidati preštudirali
bolj površno, če je soditi po
njihovih izjavah.
Foto: Danijela Matešič
gom Slovenije, ki znaša 28,9
milijarde evrov ali kar 14.530
evrov na prebivalca. Očitno je
oblast mikavna, četudi na lokalni ravni... Brez dvoma bo
mnoge župane, ki se bodo po
volitvah usedli na oblazinjeni
stol, zabolela glava ob pogledu
na številke, od svojih političnih nasprotnikov pa lahko že
po kakšnem letu pričakujejo
standardno oceno: »Saj ni nič
Rast zadolževanja ustavljena
Zadolženost občin je ovira za
hitrejši napredek, saj bo dolgove na koncu nekdo moral
poravnati. Od mestnih občin
je imela v letu 2013 največji minus MO Ljubljana. Brez
podjetij v njeni večinski lasti
namreč dolguje okoli 124 milijonov evrov, na 2. mestu po
višini proračunskih obremenitev pa je z 52-imi milijoni že
MO Koper. Slednja sodi tudi
med prve v Sloveniji po povprečni zadolženosti na prebivalca, vendar pa Popoviču &
Co. vsi po vrsti priznavajo,
da je poskrbel za marsikaj in
edina slovenska luka je danes
povsem drugačna kakor pred
njegovim prihodom na županski položaj.
Dolgoročni dolg treh obalnih
občin skupaj z njihovimi javnimi podjetji in zavodi znaša
okoli 75 milijonov evrov ali
skoraj 50% aktualnega proračuna. Zmerno in še obvladljivo je zadolžena občina Piran,
nekaj proračunskih problemov
pa bi lahko imeli v Izoli. Zakon o financiranju občin sicer
striktno določa možnosti in
odstotek zadolževanja, kljub
temu pa se občinam posreči
tako visoko zadolževanje, da
postanejo odvisne od države.
Če bi država ukinila pomoč
občinam, bi jih kar 162 od
212-ih imelo težave s proračunom, številne pa bi morale
celo „zapreti barako“, kar pogosto ne bi bila prevelika škoda. In zakaj sploh imamo toliko občin? Preprosto, kar 106
jih ne zadostuje kriterijem o
ustanovitvi, med njimi kajpak
tudi Ankaran, ki nima zahtevanih 5000 prebivalcev.
Na srečo se rast zadolževanja občin (zadnja štiri leta +
27%) iz različnih razlogov počasi ustavlja, predvsem zaradi
večje previdnosti bank. Morda
bodo ponekod nekoliko boljše
izkoristili ponujena evropska
kohezijska sredstva, od katerih bo Sloveniji v finančnem
obdobju 2014-2020 na voljo
3,2 milijarde evrov, vendar so
pokončni slovenski politični
domoljubi po nareku Evropske komisije razdelili državo
na dve kohezijski regiji. Revnejša vzhodna s Prekmurjem
ni sporna, zaradi „bogate“ zahodne z Ljubljano in Primorsko pa bo Obala težje prišla do
evropskega denarja.
Franc Krajnc
Po Kopru se bodo lahko sprehajali tudi štirinožci
Pasja promenada
Koper je dobil uradno sprehajališče za pse. Foto: Aleksander Golob / AreaFoto
Koper – Pes je človekov najboljši prijatelj, čeprav obratno
žal ni vedno tako. Vsekakor
pa se bo koprskim štirinožcem
kakovost življenja izboljšala,
kajti mestna občina je med
ustjem Badaševice, hitro cesto ter priključnim izvozom za
Semedelo zanje uredila sprehajališče.
Modro vodstvo našega največjega obalnega mesta je
ureditev “pasje promenade”
sicer načrtovalo že dlje časa,
aktivnosti pa so se stopnjeva-
vidikov. Nenazadnje je najbolj
pomembno, da so jo dobro
sprejeli lastniki psov, ki se že
veselijo druženja z živalskimi
prijatelji na urejeni zelenici...
Pasje sprehajališče se sicer
razteza na približno 8.000 kvadratnih metrov, svoj poseben
prostor pa imajo tudi mali pasji mladički, ki bodo lahko divjali po ograjeni zelenici brez
strahu pred starejšimi “nasilneži”. Nova koprska pridobitev je opremljena tudi s klopmi
za počivanje – najbrž pred-
le v zadnjem letu, ko so se ob
tej tematiki pričeli pojavljati
spori. Pojavila se je namreč
skupina ljubiteljev psov z imenom Semedelska banda, ki je
svoje ljubljenčke sprehajala
ob semedelski promenadi, ob
čemer pa preostali “nevtralci”
niso ravno vriskali od navdušenja. Koprska občinska uprava je po argumentiranju obeh
strani obljubila, da bo razrešila
težavo še preden se razraste v
vojno ter v resnici kmalu našla
lokacijo, ki je primerna z vseh
vsem za človeške spremljevalce – ter s pitnikom za obe
vrsti. Dostop do sprehajališča
je možen tudi z avtomobilom,
za katere je ob mandraču pri
Badaševici urejeno parkirišče,
prebivalci starega mestnega
jedra pa se lahko slab kilometer tudi sprehodijo. Podjetni
poslovneži bi morda lahko
celo našli tržno nišo s kakšnim
“pasjim barom” ali posebnim
sladoledom za štirinožce...
BP
8
Oktober 2014
Izidi volitev vplivajo na življenje vseh, odločitev pa krojijo posamezniki
Jesenski srečelov
Izola – Prihaja čas, ko bomo
tudi na lokalni ravni igrali srečelov. Ne bomo izbirali številk,
pač pa imena. Kako izbrati, je
vprašanje, na katerega odgovarjamo že vsaj dve desetletji.
Pa smo kdaj zadeli? Sam pri
tem doslej nisem imel ravno
velike sreče. V letih, odkar
mi oblast dovoli voliti in biti
voljen, sem spoznal eno samo
resnico. Z gotovostjo lahko
potrdim le tisto staro resnico:
»Vem, da nič ni vem,« ob kateri je modroval grški mojster
dialoga, čeprav zagotovo ni
vedel, da ga bo 2400 let kasneje še dodatno proslavil brazilski nogometaš Socrates.
Volilni sistem je na lokalni
ravni še najbolj naklonjen volivcu, posebej pri izbiri župana, manj pa za svetnike. Ti se
skrivajo na dolgih listah, katerih zadnja mesta so namenjena
bolj demografski uravnoteženosti in spodbujanju volilcev
k oddaji glasu, kot pa resnični
izvoljivosti. Zato se zgodi, da
imena iz ozadja pomagajo tistim spredaj, česar mnogokrat
še sami ne vedo. Vseeno so
lahko pomembni, če sodelujejo na strankarskih srečanjih
in ostalih organih, saj se z us-
pehom ob prihodnjih volitvah
povzpnejo višje na listi.
Župani so na listi sami. Najlažje je s tistimi, ki so že pokazali svoje znanje na čelu
občine. Te ocenjujemo po dosedanjem delu in odnosu, ki
ga imajo z nami, z okolico,
pa tudi s tekmeci. Pa vendar
odločitev ostaja težka, posebej ker smo nekako vajeni
pristopiti iz negativne smeri.
Najraje ugotovimo »saj ni bilo
nič narejeno«. Pa je res tako?
Za preizkušnjo obrnimo vprašanje: »Kaj želim, da bi bilo
narejeno?« Tu običajno nastopi zmrzal. Odgovora ni. Ničla,
zero.
Sam od svojega mesta pričakujem, da bi bilo namenjeno
nam, ki smo tu zrasli in njim,
ki so prišli, da bi tu živeli.
Tistim, ki prihajajo in odhajajo, ne namenjam pozornosti.
Veste, mesto je naš dom. Prav
je, da je urejen, predvsem pa
je dobro, če je gostoljuben do
nas, ki zanj plačujemo in šele
potem do tistih, ki jih vabimo,
da bi tudi sami lepše živeli.
Vse ostalo je dobrodelnost, ki
si je ne moremo privoščiti. To
bomo morali spoznati. Sicer
se bomo nekoč prisiljeni seliti
drugam v upanju, da bodo tam
vsaj tako naklonjeni novim
občanom, kot smo jim mi.
Naj se sliši še tako izrabljeno,
volitve res niso igra na srečo.
Niso imena, ki jih vržemo v
boben in zanje upamo, da nam
bodo v naslednjih letih prinesla boljše in bolj bogato okolje.
So predvsem ocena tistega, kar
je bilo narejeno in primerjava
s tistim, kar si želimo. Pri tem
so nam v pomoč mediji, splet,
poznanstva in osebno spozna-
vanje okolja, v katerem živimo.
Vzemimo si torej čas. Določimo svoje želje in jih primerjajmo s tem, kar so kandidati naredili ali zagovarjali doslej. Na
vseh področjih, tudi osebnih,
če je to za naš cilj pomembno.
In izberimo... Možnosti, da jesenska loterija prinese ugoden
rezultat (lepša štiri leta), bodo
tako večje!
Aleksander Krebelj
Večina piranskih županskih kandidatov ni izpustila priložnosti
Jesensko srečanje društva HISTRIA
Sečovlje – Društvo istrskega prijateljstva HISTRIA Portorož
je 19. septembra na Krogu nad Sečovljami organiziralo veseli
jesenski piknik, na katerega so bili vabljeni prijatelji in simpatizerji, ker pa smo že v času volilnih obljub, tudi županski
kandidati, ki jih je v piranski občini sedem (dva manj kot leta
2010). Prišli so Irena Dolinšek (Oljka), Stanka Premru Lovšin (DeSUS), Sebastjan Jeretič (Slovenija za vedno) in aktualni
župan Peter Bossman (SD). Z njimi je precej nežno – pred pravim generalnim soočenjem, predvidoma 1. oktobra – pokramljal
član društva Franc Krajnc.
Druženje je bilo kar veselo in se je zaključilo brez uporabe nožev. Predsedniku društva Lučanu Groziču je pripadel pozdravni nagovor: „Ob letošnji 15. obletnici delovanja smo lahko še
posebej ponosni na druženje vseh, ki imajo radi Istro.“ Članice
društva so deklamirale nekaj pesmi iz novejše združene pesmarice z naslovom Življenje avtorja Riharda Kneza iz Strunjana.
Odmevale so lepe viže Dua Gloria (Nives in Sandro), še prej pa
je zaigral na harmoniko mladi Alen Franza. Vsak udeleženec je
za večerjo prispeval 5 evrov, člani pa so lahko poravnali tudi
letno članarino v višini 15 evrov.
Društvo Histria prireja tudi več strokovnih srečanj in izletov,
zato se bodo konec oktobra denimo odpravili v Savudrijo in na
Tinjan. V Savudriji bodo člani izvedeli kaj več o velikem in
modernem turističnem naselju, v hotelu Kempinski Adriatik jih
bodo sprejeli tamkajšnji predstavniki, ogledali pa si bodo še svetilnik, ki na rtu Savudrije neprekinjeno deluje že 196 let. Pot jih
bo nato vodila na Tinjan, kjer jih čaka zanimiva tradicionalna
prireditev – mednarodni sejem pršuta ISAP.
FK
9
Oktober 2014
Kaj stranke obljubljajo obalnim volilcem in kaj si želijo spremeniti?
Predstavitev strank
Portorož – Prenovljeni Primorski utrip je vsem strankam ob lokalnih volitvah ponudil priložnost, da predstavijo svoje programe. Nekateri so izkoristili brezplačno predstavitev, drugi je niso,
brez posegov pa smo objavili modre misli vseh, ki so se potrudili
z odgovorom.
Slovenija za vedno
Zakaj Slovenija za vedno?
Ste zadovoljni s stanjem
v naši državi? Mi nismo.
Verjamemo, da je mogoče državo upravljati učinkovito in
uspešno ne glede na svetovno
gospodarsko krizo. Verjamemo, da moramo podpreti ambicije in podjetništvo, ne pa z
birokratskimi labirinti zadušiti
vsak poskus ustvarjanja dodane vrednosti. Verjamemo, da je
delovno mesto najboljša socialna politika. Ne samo, da v to
verjamemo. To smo tudi pokazali, kjer smo imeli priložnost.
Mestna občina Koper je primer učinkovitosti javnega sektorja. Koper se je v zadnjem
desetletju prenovil in preporodil. Razvil se je v moderno
mesto z urejeno infrastrukturo in institucijami, ki nudijo visok standard življenja.
Verjamemo, da lahko enake
uspehe dosežemo tudi drugod
po Sloveniji. Zato združujemo
uspešne in operativne ljudi, ki
so že pokazali, da znajo. Združili smo ljudi, ki na terenu iz
dneva v dan doživljajo vse
napake slovenske zakonodaje in birokratske prakse. Zato
smo pripravljeni, da skupaj z
vami spremenimo Slovenijo.
Če tudi vi želite učinkovit javni sektor, ki bo korekten in prijazen do ljudi in ki bo vzpodbujal podjetja, namesto da jih
ovira, potem je Slovenija za
vedno vaša izbira.
DeSUS Izola
Voljo prebivalstva in gospodarstva bomo upoštevali
pri pripravljanju predlogov
za novo vizijo dolgoročnega
razvoja Izole. Zavzemali se
bomo za vlaganja več sredstev
v ustrezne ustanove, klube in
društva, ki skrbijo za vsestranski razvoj športa, kulture in
izobraževanja vseh generacij,
za izgradnjo športno rekreativnega centra in centra vod-
nih športov, da bo turistično
gospodarstvo imelo ugodnejšo
okolje in pogoje za poslovanje
po vzoru sosednjih držav, za
pridobitev več neprofitnih stanovanj po sistemu stanovanjskih zadrug (zamenjava staro
za novo, večje za manjše...), za
zakupnike kmetijskih zemljišč
in imetnike „kažet“ se bomo
v sodelovanju s predstavniki
SKZG in vlade RS zavzemali za spremembe Pravilnika o
oddajanju kmetijskih zemljišč
v najem. Želimo izgradnjo
ribiške vasice, ohranitev obstoječih in odpiranje novih delovnih mest, občina Izola bo
postala primer dobre prakse za
razvoj socialnega podjetništva
v Sloveniji. Sprejeli bomo
odločitev o lokaciji, pripravili
dokumentacijo in začeli graditi nov večnamenski kulturni
dom, aktivno bomo sodelovali
in spremljali gradnjo oskrbovanih stanovanj in dnevnega
centra za starejše, v sodelovanju z zaposlenimi, oskrbovanci in lastniki bomo začrtali
nadaljnji razvoj Doma za upokojence, želimo racionalizacijo občinske uprave.
SMC Izola
Lista kandidatov SMC za
izolski občinski svet z nosilko Mariso Višnjevec Tuljak
sestavlja 21 kandidatov, od
tega 9 žensk in 12 moških;
kandidati so iz različnih strokovnih področjih delovanja,
vseh izobrazbenih struktur.
Cilj našega delovanja: Želimo
delati v dobro Izolank in Izolanov ter skupaj ustvariti boljšo in ljudem prijazno Izolo.
»Naša Izola, naša dolžnost.«
V SMC smo odprti za sodelovanje, povezovanje in ne
izključujemo nikogar. Kot
prednostne naloge smo si
zastavili: znižanje komunalnega prispevkaz, agotavljanje
stanovanj za mlade (družine),
plačilo položnic brez provizij
Foto: Aleksander Golob / AreaFoto
za občane Izole, ukinitev turističnih in dnevnih privezov ter
jih nameniti občanom, sanacija OŠ Vojke Šmuc, subvencioniranje najemnin vsem najemnikom občinskih prostorov
ter odprodaja na željo najemnika, sofinanciranje preventivnih in kurativnih zdravstvenih programov, vzpodbujanje
vključevanja starejših v kakovostno in aktivno družabno
življenje, izgradnja kulturnega
centra z gledališko dvorano,
prostori za društva, čitalnico,
knjižnico, galerijo in garažno
hišo, povečanje sredstev za
športne dejavnosti, ustanovitev nove krajevne skupnosti
Šared – Malija, z Univerzitetnim inkubatorjem zagotoviti
prostore in finančne spodbude
za pospeševanje ustanavljanja
novih podjetij, sprejetje občinskega prostorskega načrta in
strategije razvoja do leta 2030.
Nova lista za Izolo
V Novi listi za Izolo smo se
zbrali zavedni občani in somišljeniki, ki želimo aktivno
vplivati na razvoj našega mesta. Zanimajo nas konkretni
problemi in iskanje rešitev z
jasnimi cilji, da se bo kakovost življenja nas, ki tukaj živimo, ter vseh obiskovalcev
Izole, dvignila še na višji nivo.
Prepričani smo, da lahko s
skupnim delom in odločnostjo
hitreje pridemo do cilja. Glavni cilji programa po področjih
so: a) dnevno-varstveni center,
center ponovne rabe, mestni
vrtički, center za mlade, b)
sanacija vrtcev, OŠ, odprtje
Kampusa Livade, nagrade za
mlade diplomante zaposlene
v Izoli ter financiranje društev in projektov na področju
izobraževanja, c) koordinacija
kulturnih in javnih prireditev,
informiranje občanov, dva
urejena prostora za javne prireditve na prostem, prenova
ali novogradnja Kulturnega
doma, d) kolesarske in pešpoti
v okviru mestnega jedra ter v
povezavi z zaledjem, športno
rekreacijski center na prostem, e) komunalna ureditev
in vzpostavitev podjetniške
cone, ureditev območja za
dnevne goste, blagovna znamka »Proizvedeno v Izoli«, revitalizacija ideje o ti. izolskih
termah, trženje športnega in
zdravstvenega turizma, f) izgradnja optičnega omrežja,
brezplačen Wifi na ključnih
površinah, nadaljnje urejanje igrišč, ureditev prometnih
tokov in izraba nezasedenih
parkirnih površin, brezplačna kratkotrajna parkirišča v
okolici vseh javnih zavodov,
zamenjava dotrajane javne
razsvetljave,
pretlakovanje
mestnega jedra, sprejem prostorskih načrtov za območji
Argoline in zaliva Viližan.
SDS Izola
Naš kandidat za župana je
Saša Glavaš (št. 2), za občinski svet pa se potegujejo (št.
1): 1. Saša Glavaš, 2. Majda
Vrtovec, 3. Radivoj Nardin,
4. Aleksandra Krejči Bole, 5.
Mitja Kobal, 6. Marija Turin,
7. Ivan Evetovič, 8. Nadja
Bizjak, 9. Zdravko Šimer, 10.
Ivan Bizjak. Zalagali se bodo
za: a)
delovna mesta, da v roku
mandata zmanjšamo brezposelnost za 20%, b) reševanje
vprašanja neprofitnih stanovanj za mlade družine, c) reševanje vprašanja širitve in
dodatnega razvoja pomoči
starejšim občanom na domu,
d) spremljanje in učinkovito
črpanje evropskih sredstev,
e) vlaganje v razvoj gospodarstva in obrti, f) posluh
10
za krajevne skupnosti in takojšnjo odzivnost, g) prenovo
kulturnega doma, h) mladinski
center, i) moderen športnorekreacijski center v namene
športnega turizma, j) vrniti
Izoli prisrčen nasmeh.
S svojimi izkušnjami in veliko vnemo bomo vrnili Izoli
izgubljeni nasmeh!!!
PS Pozitivna Slovenija –
Pozitivna Izola
Če bomo izvoljeni v občinski
svet, se bomo v OOPS Izola v
naslednjem mandatu zavzemali za:
-Ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva, s katerimi
bomo povečali število delovnih mest v občini,
-Izobraževanje občanov, ki
so obtičali sredi izobraževanja zaradi takih ali drugačnih
razlogov,
-Pomoč malim podjetnikom
pri njihovi dejavnosti,
-Racionalizacijo
javnih
služb, ki so v domeni občinskega upravljanja,
-Razvijanje
kakovostnega
turizma s produkti, ki bodo
zanimivi tudi izven turistične
sezone,
-Racionalizacijo
javnega
prostora v občini,
Izpeljavo vsaj enega projekta, ki ga druge stranke obljubljajo že več mandatov,
-Krepitev športnih dejavnosti.
Če želimo v občini spremembe, smo mnenja, da je
potrebno prepihati občinski
svet in postaviti nove ljudi ter
se zahvaliti tistim, ki so nas z
obljubami pripeljali v stanje
stagnacije. Za nas ni dopustno dejstvo, da so v občinskem
svetu vedno isti ljudje, iz vedno istih istih strank, ki obljubljajo iz mandata v mandat
vedno iste stvari. Obljube je
potrebno izpolniti in tega se v
naši ekipi dobro zavedamo.
Združeni za Izolo – Uniti
per Isola
Sedem nas je, ker je za nas,
ko delamo za dobro Izole, delavnih vseh sedem dni v tednu.
Oktober 2014
Sedem je tudi vrednot, ki smo
jih združili za Izolo: svoboda,
enakopravnost,
solidarnost,
pravičnost, zakonitost, odgovornost in strpnost.
1. Edi Grbec
Za Izolo. Butično in lokalno,
če bo potrebno, tudi prek podjetniškega inkubatorja, ki naj v
Izoli pomaga podjetjem začeti
in razviti novo prihodnost! Ne
pozabimo, ljudje delajo, če jih
le pustiš delati!
2. Senka Bembič
Otroci so naša naložba, otroci
so zrcalo nas samih in otroci so
najpomembnejše, kar imamo.
3. Aleš Bohinec
Pločevino rabimo, to je
res, vendar jo moramo lepo
pospraviti, da bo dovolj prostora za vse.
4. Petra Lazar
Sprejmimo namig narave in
razširimo turistično mavrico
na številna neizkoriščena področja.
5. Jure Žbogar
Mladim namenjen šport je
potrebno dodatno podpreti,
zagotoviti sredstva in objekte.
6. Breda Medved
Potrebujemo le primeren,
predvsem pa praktičen in vsestransko uporaben kulturni
dom.
7. Mariza Benčič
Podeželje je del Izole in Izola
je del podeželja. To mora veljati tudi, ko gre za ceste!
Se še spomnite, kaj smo zapisali? Združeni za Izolo bomo
na vseh področjih delovali
tako: »Poenostaviti in ne zapletati!« Le tako bo Izola ostala naša. Namenjena Izolanom
in taka, kot jo imamo Izolani
radi!
Oljka
Oljka je regijska stranka, ki
zastopa okolje, prostor in ljudi slovenske Istre. Ponosno
povemo, da nimamo centrale
v Ljubljani! Na letošnjih lokalnih volitvah nastopamo v
vseh štirih občinah z listami
za svete krajevnih skupnosti,
občinske svete in s kandidati
za župane: v občini Piran Irena Dolinšek, v Mestni občini
Koper Kolja Štemberger in
v občini Izola Vojko Ludvik.
Kandidati so preprosti ljudje,
ki izhajajo iz množice. Verjamemo, da lahko le taki, ki
živijo kot navadni ljudje in ne
življenja na visoki nogi, razumejo občana, ker se tudi sami
vsakodnevno srečujejo z enakimi težavami, kakor jih ima
večina ljudi. Župan mora biti
človek, ki mu je mar za vsak
porabljen evro, ki mu občani
pomenijo več kot meter asfalta ali stolpnica. Mora biti del
ljudstva, saj bo le tako lahko
opravljal poslanstvo predstavnika občanov.
V Oljki imamo radi prostor,
v katerem živimo ter sprejemamo vsakogar, ki ima rad
Istro, ne glede na spol, raso,
vero, barvo kože ali politično
pripadnost. Ta prostor moramo
ohraniti v najboljšem sijaju za
naše zanamce, zato zagovarjamo enotno regijo slovenske
Istre. Ključnega pomena so
regijski projekti, ne le na področju komunalne in prometne
infrastrukture, temveč tudi v
gospodarstvu in turizmu. Da
bi to dosegli, je potrebno veliko več od volilnega programa:
jasna vizija razvoja posameznih občin in regije, ki smo jo
v Oljki že dobro razvili. To je
ljudem prijazna, okolju naklonjena, tehnološko napredna
in samozadostna občina oz.
regija. Le s povezovanjem in
sodelovanjem vseh štirih občin lahko postanemo biser na
zemljevidu sveta.
SLS Slovenska ljudska
stranka – Piran
Kandidati SLS za svetnike v
občini Piran se bomo zavzemali za:
-Urejanje slovenske obale, ki
je skupno javno dobro nas in
naših zanamcev, zato je nujen
nov prostorski načrta za celotno občino, ki bo trajnostno
naravnan.
-Določitev priobalnega zemljišča 500 m, kjer je prepovedana vsaka nova gradnja.
-Ureditev centralnega parka
na področju Kaštela v Portorožu.
-Ureditev središča, kjer je bil
stari rudnik v Sečoveljah, ki
naj ponovno preide v last krajevne skupnosti.
-Bojevali se bomo proti korupciji v zdravstvu in se aktivno zavzemali za zdravstveno
reformo.
-Prepoved rabe gensko spremenjenih organizmov (GSO)
v kmetijstvo.
Zveza za Primorsko – Piran
Volilcem sporočamo, da letos naši člani v piranski občini kandidirajo na skupni listi
Slovenija za vedno in sicer v
Piranu pod zaporedno številko
5 Silva Červar, v Luciji pod
zaporedno številko 1 Miloš
Stegovec ter v zaledju pod
zaporedno številko 2 Bogdan
Lulik. Naš kandidat za župana
je Sebastjan Jeretič.
11
Oktober 2014
Na prvih županskih volitvah v Ankaranu boj na nož edinih dveh kandidatov
Vsak glas bo štel
Ankaran – Izkušeni pokeraši
pravijo, da je najtežje igrati
proti enemu samemu nasprotniku, verjetno pa je podobno
tudi na volitvah. V najmlajši
slovenski občini za prvega
župana v zgodovini kandidirata zgolj Gregor Strmčnik in
Gašpar Gašpar Mišič, ki ima
sicer več politične kilometrine, zato pa njegov tekmec računa »na prednost domačega
igrišča«. Kako torej razmišlja
GGM tik pred volitvami?
Za župana ste kandidirali
že v piranski občini. Od kod
motivacija, da poskusite še v
Ankaranu?
»Za župansko kandidaturo
sem se odločil, ker sem prepričan, da si Ankaran in Ankarančani zaslužijo, da zadihajo.
Ankaran mora privabljati in
biti povezovalen, kar bo možno doseči le s pravilnim pristopom in razvojnim konceptom. Je prelep, da bi bil ujetnik
parcialnih interesov tistih, ki
ne vidijo preko administrativnih meja. Ankaran in njegovi
prebivalci so bili vsa ta leta
ujetniki posameznikov, ki vodijo izključevalno politiko in
ljudi med sabo delijo. Ni mi
vseeno, kaj se bo po volitvah
zgodilo občanom Ankarana,
zato prinašam novo energijo
in svežino. Vprašanje je, če si
Ankarančani resnično želijo,
da Ankaran prevzame ozka
interesna skupina posameznikov, ki je vsa ta leta soustvajala probleme. Tisti, ki so del
problema, ne prinašajo pravih
rešitev. Čez čas bodo tudi sami
spoznali, da so bili v zmoti in
bomo na koncu vsi skupaj sodelovali. Nisem obremenjen s
preteklostjo, ker sem v svoji
podjetniški, družbeni in politični praksi dokazal, da sem
človek dejanj. Vodim politiko
povezovanja, sodelovanja, sobivanja in soustvarjanja ter želim negovati dobre medsosedske odnose. Vse to predstavlja
motivacijo, ki me je gnala k
temu, da kandidiram za župana občine Ankaran ter naredim
nekaj dobrega za kraj in ljudi,
ki v njem živimo.«
Vaš tekmec Gregor Strmčnik gradi kampanjo na prizadevanju za ustanovitev
samostojne občine. Za kaj si
boste prizadevali vi?
»Skupaj s podporniki si
bomo prizadevali za uresničitev programskih točk, ki so temelj za boljše življenje v naši
skupnosti: a) Naša izhodišča
so povezovanje, sodelovanje,
sobivanje in soustvarjanje.
S povezovalnim pristopom
bomo Ankaranu dali identiteto, ki privablja v svojem
mediteranskem in istrskem
značaju, prijaznih ljudeh in
domačnosti. Zavedamo se,
da je počutje obiskovalcev v
veliki meri odvisno od zadovoljstva občanov, b) Ankaran
kot naravni razvojni potencial.
načrtovanja. S konstituiranjem nove občine Ankaran
prenehajo veljati vsi postopki
prostorskega načrtovanja in
se pričnejo novi postopki, pri
katerih bodo sodelovali občani
Ankarana. Posebno pozornost
bomo namenili vključevanju
javnosti v pripravo prostorskega načrtovanja. S tem želimo
doseči, da se občani poistovetijo z razvojem Ankarana
in razvoj kraja sprejmejo kot
svoj osebni razvoj, f) Ankaran
kot povezovalni člen. Administrativne meje sprejemamo
kot povezovalni člen med
skupnostmi in kot priložnost
za skupne projekte. Celotno
območje severnega Jadrana je
naš skupni kulturni in gospodarski prostor, zato je pove-
P r e d vo l i l n i
inter vju
čino Koper in drugimi občinami ter sodelovanjem z javnimi
zavodi in institucijami bomo
odpravili birokratske ovire in
zmanjšali stroške. Prehod v
samostojno občino mora biti
realen in racionalen. Ohranili
in okrepili bomo sodelovanje
z vsemi javnimi ustanovami
v MO Koper ter drugih sosednjih občinah, j) Sodelovanje
z zaledjem. Posebno pozornost bomo namenili sodelovanju z zaledjem, predvsem
s sosednjimi kraji Hrvatini,
Kolomban, Barižoni, Premančan, Jelarji, Škofije in Dekani.
Za uresničitev programa smo
se zbrali pod skupnim geslom
'Povežimo Obalo – Povežimo
Slovenijo'.«
“
Tisti, ki so del
problema, ne
prinašajo pravih
rešitev.
Naš koncept razvoja temelji na
naravnih potencialih Ankarana
kot smiselno navezovanje in
nadgradnja že obstoječe infrastrukture obalno-kraškega in
čezmejnega območja, c) Ankaran kot epicenter kreativnosti in drznih podjetniških idej.
Ustvarjali bomo kreativno
okolje, v katerem bodo imeli vsi možnost razvijati svoje
potenciale. Z ustvarjanjem
stimulativnega podjetniškega
okolja bomo spodbujali razvoj družinskega podjetništva,
samozaposlitev in odpiranje
novih delovnih mest, d) Ankaran kot dodana vrednost
obalnega turizma. Vidimo celotno sliko in prepoznali smo
razvojni potencial Ankarana,
ki predstavlja pomemben del
ponudbe širšega območja in
novi občini lahko prinese največ, e) Ankaran kot skupnost
transparentnega prostorskega
zovanje in medsebojno dopolnjevanje edina prava razvojna
pot, g) Ankaran kot skupnost
povezovanja in sobivanja. Z
dvigom ravni kulture sobivanja bomo občani Ankarana
zaživeli v urejenem in sproščenem okolju, v katerem se
bomo počutili varno. V dobro
organizirani skupnosti nihče
ni sam in se ne počuti osamljenega. V prihodnost vstopamo neobremenjeni in volitve
vidimo kot novo priložnost,
h) Ankaran kot prostor medgeneracijskega sodelovanja.
Spodbudili bomo ustvarjalnost
pri vseh starostnih skupinah. Z
ustreznimi programi in izgradnjo primerne infrastrukture
bodo vse starostne skupine
dobile priložnost za aktivno
življenje, i) Ankaran kot učinkovita in racionalna občina. S
skupnim opravljanjem nalog
občinske uprave z Mestno ob-
Koliko vam lahko škoduje
ali koristi preteklost državnega sekretarja in direktorja Luke Koper oz. nedavna
eskapada s policijo?
»Medijski napadi name so
se začeli, ko sem vstopil v
državno politiko in dal jasno
vedeti, da me ni možno voditi
od zunaj in nisem kimavec, ki
dviga roko po navodilih drugih. Razmišljam s svojo glavo,
sem neobremenjen in neodvisen, zato sem postal nevaren
za marsikoga. Glede preteklih
izkušenj državnega sekretarja
in predsednika uprave Luke
Koper naj povem, da so to
izkušnje, ki so in mi še bodo
koristile pri opravljanju delovnih ali javnih nalog. Od znotraj sem spoznal, kako so veliki
sistemi v Sloveniji pogosto
neučinkoviti, birokratsko in še
kako drugače prepleteni. Sam
sem v svojem pristopu nekoliko nekonvencionalen, ker v
nasprotju z mnogimi drugimi
razmišljam na način, da probleme rešim in jih ne ustvarjam. Moji sodelavci vedo, da
12
sem zelo zahteven in organiziran; najprej do sebe, nato še
do svojih njih. Še posebej tam,
kjer smo kakorkoli povezani
z javnimi sredstvi in javnim
interesom. Pri teh vprašanjih
ni dvomov: na prvem mestu
so učinkovitost, kakovost in
transparentnost storitev. Ker
je znano, da se teh načel zelo
resno držim, sem prepričan,
da umetno ustvarjene afere ne
morejo preglasiti doseženih
rezultatov.«
“
Celoten ankaranski
polotok bomo razdelili na
tematske plaže.
V čem leži prihodnost ankaranske občine, če odštejemo nadomestilo Luke Koper? Si boste prizadevali za
vrnitev pod koprsko okrilje?
»Prehoda v novo občino nikakor ne smemo gledati v
slabšalnem smislu, ampak
kot priložnost za nadgradnjo
vsega, kar je bilo dobrega. Izboljšati moramo delovanje celotnega sistema in že v samem
začetku delovati povezovalno.
Ne smemo obremenjevati prebivalcev ene in druge občine s
sovražno nastrojenostjo, saj to
pelje samo v stagnacijo. Nekateri žal vidijo samo to, kako si
bodo razdelili denar od Luke
Koper, posamezne stolčke ali
službe. Dogajanje v Ankaranu
je tudi na državni ravni sprlo
ljudi, da bi si določene skupine zagotovile privilegije. Zato
si bom prizadeval za rešitve, ki
so sprejemljive za vse nas, saj
moramo ostati v prijateljskih
odnosih. Ne smemo zanemarjati tega, da imajo prebivalci
obeh občin skupne prijateljske,
sorodstvene, službene, poslovne ali druge vezi. Občani Ankarana niso zaposleni zgolj na
območju Kopra, ampak tudi na
drugih delih Obale in Krasa ali
čez mejo v Italiji. Zato bo občina Ankaran prijateljska, tako
z MO Koper, kot z vsemi drugimi, tudi onkraj meje.«
Majhne občine so v Sloveniji različno uspešne. Perspektive Ankarana?
»Naša izhodišča so povezovanje, sodelovanje, sobivanje
Oktober 2014
in soustvarjanje. Čas je, da
Ankaran dobi novo identiteto,
ki bo privabljala v mediteranskem in istrskem značaju, prijaznih ljudeh in domačnosti.
Naš koncept razvoja temelji na
naravnih potencialih kot smiselna nadgradnja že obstoječe
infrastrukture v celotni regiji,
tudi v hrvaškem delu Istre in
Italiji. Ustvarili bomo kreativno okolje, v katerem bodo
imeli vsi možnost razvijati in
uresničevati svoje potenciale.
V Ankaranu bomo spodbujali predvsem domač turizem,
sobodajalstvo in vse, kar je
po meri prebivalcev. Nikakor
si ne želimo, da bi se karkoli dogajalo mimo njih, kot na
primer v Portorožu, kjer pri
delu prebivalcev čutimo, da
ne sprejemajo razvoja turiz-
“
Bitka za
Nekdanji državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič
ga, saj bomo velik poudarek
posvetili izgradnji infrastrukture. Ankaran bo postal velik
rekreacijsko–športni
park,
namenjen zadovoljstvu občanov in športnega turizma 365
dni na leto. Priložnost vidim
v družinskem in zdraviliškem
turizmu, predvsem v povezavi
z obstoječimi in novimi ponudniki zdravstvenih storitev. S
tem bi spodbudili razvoj številnih drugih dejavnosti, ki so
s takšnim turizmom povezane
in ga dopolnjujejo, kot so wel-
Prepričan sem, da se bodo občani Ankarana na
volitvah odločili za tiste, ki podpiramo povezovanje, sodelovanje, sobivanje in soustvarjanje, ne pa
konflikte in razdore.
ma, ki postaja ponekod celo
moteč element. To vidimo tudi
v Dubrovniku ali Benetkah,
zato si želimo, da se tudi infrastruktura, ki bo zgrajena za
namene razvoja turizma, naredi predvsem po meri prebivalcev in za prebivalce. Počistili
in uredili bomo plaže, ki bodo
namenjene predvsem zadovoljstvu občanov in razvoju
turistične ponudbe Ankarana.
Ohranili njihovo prvinskost in
naravnost. Celoten Ankaranski polotok bomo razdelili na
tematske plaže, ki bodo namenjene različnim starostnim in
družbenim skupinam. Šport
bo postal nekaj samoumevne-
lness storitve, fizioterapevtske
storitve ter druge podporne
dejavnosti. Podpirali bomo
nemoten razvoj pristanišča in
doseganje odličnih poslovnih
rezultatov Luke Koper, vendar
s posebnim poudarkom na varovanju skupnega okolja. Območje tretjega pomola bomo
namenili Razvojno–tehnološkemu centru Ankaran, ki bo
izobraževanje in raziskovanje
povezoval s podjetništvom.«
Koliko bodo na odločitev
prebivalcev vplivala javna
soočenja?
»Zelo sem zadovoljen, da je
prišlo do njih, ker je marsikdo
lahko končno videl, kakšna politika se vodi s strani nekaterih
mojih nasprotnikov. Na prvem
soočenju sem bil namreč žrtev
zelo glasnih, nestrpnih in neokusnih vzklikov, kljub svojemu strpnemu nastopanju ter
resnični želji po ustvarjanju
klime povezovanja in sodelovanja. Od tega dogodka dalje
“
Razmišljam s svojo
glavo, sem neobremenjen in neodvisen, zato
sem postal nevaren za
marsikoga.
sem dobil veliko podpore s
strani občank in občanov Ankarana ter mnogih drugih, ki
tovrstnega načina komuniciranja, tako kot sam, ne odobravajo. Kar nekaj let se je pred
občani Ankarana skrivala 'druga plat' zgodbe o razdelitvi
MO Koper. Kjer je dim, je tudi
ogenj, zato je treba razloge za
dogajanja zadnjih let iskati pri
vseh straneh. V Kopru so si
kar nekaj let prizadevali, da
bi vlagali v razvoj Ankarana,
vendar so naleteli na skupino
ljudi, ki je vsake, še tako dobre namene, vnaprej zavračala.
Večina ljudi v Ankaranu s tem
ni bila niti seznanjena in zdaj
imamo končno priložnost prikazati celotno zgodbo. Prepričan sem, da se bodo občani
Ankarana na volitvah odločili
za tiste, ki podpiramo povezovanje, sodelovanje, sobivanje
in soustvarjanje, ne pa konflikte in razdore.«
Kakšen izid pričakujete?
»Zmago in predvsem to, da
kot skupnost zaživimo in se
razvijemo v duhu sodelovanja ter prijateljstva med vsemi
občani Ankarana in sosednjih
občin ter celotne regije, tudi v
čezmejnem prostoru.«
www.primorski-utrip.si
13
Oktober 2014
Ankaran
č proti borcu za odcepitev Gregorju Strmčniku
V nasprotnem kotu se pripravljen na boj do zadnjega volilca ogreva Gregor Strmčnik,
ki ga domačimi poznajo kot
gonilno silo “odcepitvenega
gibanja”. Ustanovitev nove
občine je že dosegel, kdo
je torej mož, ki je dodobra
zmanjšal teritorij MO Koper?
»Čisto običajen človek, ki je
v Ankaran prišel kot najstnik
in se v ta prostor preprosto
zaljubil. Po končani osnovni
šoli v Celju sem se vpisal na
pomorsko šolo in z družino
smo se preselili v Ankaran.
Tukajšnje naravne danosti so
mi prirasle k srcu do te mere,
da sem že v 80-ih letih začel
sodelovati v civilno-družbenih
gibanjih in pobudah za ohranitev tega prostora, ki pa v tridesetih letih niso naletele na
ustrezen posluh. Zaradi eskalacije nasilja nad prostorom in
pogubnih načrtov pozidave, ki
so bili predvideni za to območje, sem se odločil, da se s skupino somišljenikov združimo
ter skozi projekt ustanovitve
občine Ankaran preprečimo
uničenje naravnih danosti.«
Kandidaturo vaše skupine
‘Radi imamo Ankaran’ ste
objavili na šesto obletnico
vložitve predloga v državni
zbor za ustanovitev občine.
Zakaj ste kandidirali in kakšnih šest let je za vami?
»Teh šest let je bilo predvsem
zelo zanimivih, poučnih in težkih. Prva tri leta smo delovali
v okviru civilno-družbenega
gibanja ‘Pobuda za ustanovitev občine Ankaran’, ki je
v državnem zboru Republike
Slovenije s sedemkratnimi
zakonodajnimi postopki poskušalo sprožiti referendum za
ločitev Ankarana in je naletelo
na odpor politike, vkleščene
s strani lokalnega ter državnega kapitala. Ta politika je
povozila vse pravne norme,
zakonodajo in referendumsko
voljo ljudi. Občino Ankaran je
naposled ustanovilo Ustavno
sodišče Republike Slovenije.
V naslednjih treh letih smo na
podlagi podeljenega zaupanja
Ankarančank in Ankarančanov
na volitvah dobili 8 mandatov
v Svetu Krajevne Skupnosti,
katerega vodim. Tudi ta ciklus
je bil zelo zahteven, ker smo
morali ščititi interese občine
Ankaran, ki je bila ustanovljena, ne pa še konstituirana in
katero so iz MOK želeli načrtno osiromašiti in razprodati.
Zaradi nespoštovanja ustanovitve Občine Ankaran smo na
US RS dosegli še eno naknadno odločbo, s katero je bilo
MOK prepovedano razpolagati s premoženjem v območju
“
biti pravična do obeh občin.
Potrebno bo urediti razmerja
tridesetih let nakopičenih in
odprtih problemov z državo
ter vzpostaviti sodelovanje
in sožitje z vsemi obalnimi
občinami, čezmejno občino
Milje in seveda s prijateljsko
MO Koper.«
Osnova za vse je bila referendumska opredelitev v
prid osamosvojitve. Ali tudi
tokrat zaupate prebivalcem
Ankarana? Verjamete, da
se njihovo mnenje ni spremenilo oz. se je celo okrepilo?
“Ko smo začeli s projektom,
je malokdo verjel, da so naše
namere dejansko naravovarstvene. V teh šestih letih
smo dokazali, da ne gre za
političen, ampak ohranitveni projekt. Ankaranu ni bilo
potrebno občine in meni ne
županstva, vendar so našo
voljo kot voljo ljudi in civil-
Zaradi ignorance in arogance občinske ter državne
politike je prišlo do ustanovitve občine Ankaran,
katero ne smemo opazovati kot občino ločevanja,
temveč kot izhodišče za sodelovanje.
Občine Ankaran. V teh šestih
letih sem se ogromno naučil
in čeprav so bila težka, mi ni
žal in bi se danes znova odločil
enako. Kandidiratura je nekakšno logično nadaljevanje, saj
vstopamo v tretjo tretjino. Po
treh letih pobude za ustanovitev občine in po triletnem
obdobju konstituiranja občine
Ankaran je v naslednji fazi oz.
prvem občinskem mandatu na
vrsti skrb za sprejetje prvih
občinskih aktov, torej statuta
in delitvene bilance, ki mora
no-družbenih gibanj ter navsezadnje kot stališče sveta KS
že trideset let zgolj ignorirali.
Zaradi ignorance in arogance
občinske ter državne politike
je prišlo do ustanovitve občine Ankaran, katero ne smemo
opazovati kot občino ločevanja, temveč kot izhodišče za
sodelovanje, kot odskočno
desko za oblikovanje primorske pokrajine. Močno smo si
prizadevali za ohranitev naravnih danosti: preprečitev
pozidave obalnega pasu, zaš-
čita kmetijskih zemljišč, upor
proti plenjenju s strani struktur
blizu vodstva MOK, pogumno
vztrajanje za pregon suma
kaznivih dejanj ob lastninjenju pokopališča in Kompas
Lazareta, ohranitev mladinskega nogometnega igrišča v
Valdoltri. Želeli smo preprečiti pogubne poteze Mestne
“
V Ankaran sem
prišel kot najstnik
in se v ta prostor
preprosto zaljubil.
Občine Koper, kar je ljudem
jasno nakazalo stališča, kako
mislimo delati naprej. Za razliko od MOK, kjer že desetletje pred očmi vseh javno
premoženje odteka v zasebne
roke osebam in prijateljskim
družbam blizu vodstva občine,
smo v Ankaranu v zadnjih šestih letih s prostovoljnim delom
in zasebnimi sredstvi branili
javno premoženje. Menim, da
je to dovolj dobra popotnica in
ljudem za prihodnost kraja ni
več potrebno skrbeti ter bodo
program skupine ‘Radi imamo
Ankaran’ podprli tudi na bližajočih se volitvah.”
Ko smo že omenili prebivalce Ankarana, kakšno mnenje imate o tistih zloglasnih,
ki so se malo pred volitvami
na novo registrirali kot domačini?
“Ne le pred volitvami, ne
smemo pozabiti, da so se cele
skupine s ciljem vplivanja na
izid preseljevale v Ankaran
tudi pred referendumom! Tisti rezultat, čeprav je uspel z
lepim odstotkom, ni verodostojen, saj je za samostojno
občino glasoval veliko večji
odstotek pravih prebivalcev
Ankarana. Takšna ravnanja
niso samo moralno-etično
sporna, so tudi opredeljena kot
kazniva dejanja in bodo predmet kazenskega pregona, tako
do oseb, ki so se v Ankaran
zlonamerno preselile, tako do
tistih, ki so takšna kazniva dejanja z omogočanjem prijave
na domačem naslovu dovolili.
Zakonodajo v RS je potrebno
14
Oktober 2014
striktno spoštovati in tudi v
primeru nezakonitega priseljevanja v Ankaran bo tako.”
“
Želeli smo preprečiti pogubne poteze
Mestne občine
Koper
Če boste izvoljeni, katere so
prve tri stvari, ki bi jih želeli
odkljukati s svojega seznama?
“Na prvem mestu je zagotovo ohranjanje interesov občine
Ankaran, priprava pravične
delitvene bilance, da ne bi bili
pri delitvi premoženja izigrani. Na drugem mestu je dvig
kakovosti bivanja v Ankaranu,
saj je bil v preteklih letih močno zapostavljen in tukaj je cela
paleta stvari, ki jih je potrebno
urediti. Pripravljamo program
razvojnega načrtovanja, ki ga
bomo izpeljali s strokovnjaki
iz Slovenije in tudi tujine, tu
je še dodelava načrta za pristanišče. Kot zadnjo točko bi
izpostavil sodelovanje in sožitje z vsemi obalnimi občinami,
predvsem z MO Koper. Prebivalci Ankarana in Kopra nikoli
nismo bili skregani in prav bi
bilo, da tudi vodstvi lokalnih
skupnosti tvorno sodelujeta.
Razna opravila, kot so priprava odnosov z RS in sprejetje
statuta, delitvene bilance ter
vzpostavitev delovanja občinskih organov, bodo zahtevala
obilo znanja, a tudi ljubezni
ter čuta za kraj in zdi se mi
prav, da te pomembne naloge
v prvem mandatu opravimo
Ankarančani, ne pa od drugod
vsiljeni ljudje, ki v Ankaranu
nikoli niso živeli in nam sedaj
želijo vsiliti drugačen kraj, kot
bi ga radi vzpostavili za bodoče generacije.”
Boris Planinc & Vasja Klun
Večnamenski prostor pomembna pridobitev za celoten Ankaran
Kmalu v trajno last?
Ankaran – Prebivalci najmlajše slovenske občine pravzaprav nikoli niso imeli prostora
za druženje, zato so se toliko
bolj razveselili pridobitve v
nekdanjem
Mercatorjevem
diskontu. Prostor je namenjen
vsem društvom in civilno-družbenim gibanjem, v njem
pa se bodo lahko občani tudi
srečevali ali zgolj klepetali.
Načrtujejo razstave izdelkov
domače obrti, risanje, otroške
delavnice ipd., česar Ankarančani doslej niso imeli možnosti pokazati. Prostor se nahaja v
samem središču Ankarana, trenutno je odprt trikrat na teden
v uradnih urah sekretariata,
vendar bo že v l. 2015 deloval
ves dan. »Prepričani smo, da
bo večnamenski prostor močno pripomogel k vzpostavitvi
identitete lokalne skupnosti,
da bo deloval povezovalno in
da se bodo na medgeneracij-
skih odnosih tkala razmerja ter
prijateljstva, ki si jih v Ankaranu močno želimo. Na naše
delo smo ponosni in delamo
na tem, da bi prostor odkupili
v trajno last,« pravi predsednik
KS Gregor Strmčnik.
Za začetek je na razstavi prikazano kar delovanje sveta
KS v burnem obdobju 20112014, večinoma »artefakti«,
ki so pripomogli k odcepitvi
ankaranske občine od MO
Koper. Ob izdelkih otroških
delavnic si obiskovalci z zanimanjem ogledujejo tudi
maketi miljskega polotoka in
koprskega zaliva, ki so ju izdelali študentje Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, njihovi švicarski kolegi pa
bodo v oktobru razgrnili prve
zamisli prostorskega urejanja
miljskega polotoka.
Kopru naj bi Popoviča najresneje izzvala Polka Boškovič,
v Izoli se najbrž obeta tesna
bitka za vsak glas, v Piranu pa
najmanj na drugi krog zagotovo ciljata vsaj Sebastjan Jeretič
in Irena Dolinšek, četudi vsi
kandidati kajpak napovedujejo
zmago. Za razliko od znanega
pregovora je v politiki lažje
biti general pred bitko...
Zanimivo, da so v Piranu od
kandidature odstopila nekatera
znana lokalna imena (Slavko
Ivančič, Robert Krajnc, Davorin Petaros....), ki so se namerala spustiti v župansko bitko.
Ob podpori Borisa Popoviča
rastejo delnice Jeretiča, boja
za občinski svet pa se ne bo
udeležila napovedana Lista za
vrednote, v kateri naj bi združili moči znani športniki, gospodarstveniki, ekonomisti in
kulturniki iz piranske občine.
Vasja Klun
Lokalne volitve so pred vrati in kandidati tečejo zadnji krog
Kdo so potencialni župani?
Portorož – V nedeljo, 5. oktobra, se bomo podali na volišča
in izvolili občinske svetnike,
člane svetov KS ter župane.
Volilna opravila že potekajo in
tudi v Primorskem utripu smo
pripravili izčrpen „razgled“ na
vse, ki želijo imeti več besede
pri političnem odločanju.
Informacijsko prednost imajo sedanji župani, ki v občinskih glasilih napovedujejo, kaj
bodo še storili, precej manj
zgovorni pa so o neizpolnjenih
obljubah in za koliko so v svo-
jem mandatu zadolžili občino.
V Kopru bo ponovno poskusil
srečo Boris Popovič, v Izoli
Igor Kolenc, v Piranu pa Peter
Bossman, s čimer je že četrti
zdravnik, ki na Obali »zdravi«
občino. Zanimivo bo tudi v
novoustanovljeni občini Ankaran, kjer 2. krog zagotovo ne
bo potreben, kajti „ena na ena“
bosta obračunala Gregor Strmčnik in Gašpar Gašpar Mišič.
Seveda se vedno najde dovolj pretendentov, ki bi se radi
usedli na županski stolček. V
NR
www.primorski-utrip.si
Kdo se poteguje za vaš glas v Mestni občini Koper, občini Izola in občini Piran?
Predstavitev kandidatov za župane in občinske svetnike
PREBERITE NA STRANI 16
15
Oktober 2014
Pocˇitniške hiše in apartmaji v Sloveniji
Oddajamo vaše
pocˇitniške objekte
• 45-letne izkušnje
• 33.000 pocˇitniških objektov v 26 državah
• Tiskane brošure v vecˇ kot 20-ih državah
• Spletna prodaja po celem svetu
• Milijoni zadovoljnih strank širom Evrope
• Placˇilo najema pred prihodom gostov
• Brezplacˇno oglaševanje
Informacije in kontakti:
Tel: 05 677 7260 / 01 777 4180
E-naslov: info@novasol.si
0571_1013 Poster_standard size.indd 1
19-11-2013 12:44:19
16
Oktober 2014
Kdo se poteguje za vaš glas
Mestna občina Koper
Seznam potrjenih kandidatov za župana
1) Kolja Štemberger, 10.5.1977 – Oljka
2) Dorjano Dujmovič, 20.9.1970 – Nova Slovenija - Krščanski Demokrati
3) Boris Popovič, 5.9.1962 – Koper Je Naš
4) Olga Franca, 28.4.1960 – Slovenska Ljudska Stranka
5) Polka Bošković, 17.4.1970 – Sofija Jahić In Skupina Volivcev
6) Tomaž Slavec, 15.1.1983 – Združena Levica
7) Mojca Hilj Trivić, 22.12.1977 – Slovenska Demokratska Stranka
8) Aleš Bržan, 15.2.1976 – Stranka Mira Cerarja
9) Marko Brecelj, 30.4.1951 – Akacije
Foto: Aleksander Golob / AreaFoto
Seznam potrjenih list kandidatov za člane občinskega sveta
OLJKA
Patrik Peroša, Vida Gračnar, Kolja Štemberger, Edita Svraka, Andrej Medved, Stanka Ulčar, Matjaž Funčić, Sonja Sokolič Suc, Valter Kodarin, Silva Pavlin, Borut Žerjal,
Belkisa Vukovič, Erik Kocjančič, Špela Jerman, Djevad Selman, Olivera Nigrović, Boris Oražem, Edina Husanović Ibrić, Silvo Bertok, Mirela Imamović, Matej Klabjan,
Denis Miočić, Milan Hrvatin, Predrag Tomić, Dragica Žerjal, Zijad Svraka, Vladimir Milivojevič, Janka Klančar, Valter Krmac.
SOLIDARNOST, ZA PRAVIČNO DRUŽBO
Boris Furlan Gustinčič, Eleonora Krkač, Lucijan Pelicon, Jasna Rener, Zlatan Čok, Violeta Matijević, Mario Ghersini, Nerino Ražman, Zoran Jovanović, dr. Daniela
Matelić Kozl, dr. Vesna Mikolič.
SLOVENIJA ZA VEDNO
Vilij Bržan, Tjaša Škerlič, Iztok Klenar, Rožana Viler, Goran Malenič, Cvetka Jagodič, Dejan Škerlič, Andreja Avcin, Igor Čurin, Alison Jakomin, Alen Babič, Gina Gluvajić,
Nurija Dedič, Suzana Zonta, Matjaž De Faveri, Ismet Velagić, Milan Markočič, Peter Franca, Aleš Segulin, Uroš Rapotec, Boris Mahne, Mavricijo Košanc, Sebastijan
Kljun, Barbara Poljšak, Eneja Grželj, Marina Vugrinec, Anita Batista, Goran Vasiljevič, Eva Popovič.
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
Janez Slokar, Suzana Jakšič.
ZDRUŽENA LEVICA
Tomaž Slavec, Maja Tašner Vatovec, Marko Kocjančič, Ana Beguš, Bojan Dundara, Katja Knez, Alan Medveš, Valentina Verzel, Kristjan Nemac, Anita Radičević, Luka
Verzel, Jan Tomažin, Uroš Jakomin, Mihael Margon, Dragica Tokmadžić, Matjaž Božeglav, Sonja Vatovec, Matjaž Jakomin, Monika Grbac, Jasna Čebron, Aleš Sabadin,
Matej Tašner Vatovec.
SMC STRANKA MIRA CERARJA
Aleš Bržan, Darija Krkoč, Bojan Tavčar, Ingrid Kocjančič, Marin Marasovič, Dragica Vrkič Kozlan, Milivoj Čotar, Edita Frančeškin, mag. Igor Novel, Mirjam Lemut,
Janko Okoren, Mojca Kocijančič, Dušan Zorko, Tjaša Benčina, Srečko Kržič, Orjana Vatovec, Darko Dolar, Špela Kocjančič, Klemen Maučec, Petra Gunjač, Davor
Briševac, Vanja Levakov Korošec, Darijan Gorela, Suzana Prelovec, Mitja Cunja, Sonja Kocjan, Goran Likovski Tavčioski, Lilijana Kozlovič, Marko Ferluga, Robert Šuc.
KOPER JE NAŠ
Boris Popovič, Barbara Strmole, Danijel Cep, Kristina Radovčić, Peter Bolčič, Nataša Likar, Nevijo Pucer, Karin Felicijan Glamočić, Jani Bačić, Tina Mojškerc, Igor Hrvatin, Vlasta Vežnaver, Marko Štrkalj, Anja Pečič, Narciso Urbanaz, Darij Novinec, Slobodan Popović, Alfred Štefančič, Valmi Ugrin, Miroslav Tozon, Sani Kamenčić,
Ante Šolaja,Uroš Dežman, Vesna Štuklek, Maja Ražnjević, Denis Glavina, Žaklin Lazar, Miran Gregorič, Ana Vuković, Katjuša Božič.
DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Milojka Lahajnar Špacapan, Andro Cerovac, Vesna Rebec, Vladimir Bolčič, Aleksandra Ožbolt, Nikolaj Abrahamsberg, Tatjana Antončič, Dalibor Cupač, Alenka Šik,
Darko Butinar, Marica Mezgec, Rado Cerovac, Neda Ritoša, Darko Ravnikar, Breda Štirn, Pavel Koradin, Savo Bratož, Gordana Ivankovič, Zvonko Jenko, Miroslav Lah,
Anunciata Benko, Zorko Doljak, Angel Alberti, Elizabeta Kržišnik, Ivan Ratoša, Darij Memon, Boris Stepančič, Helena Sajko, Franc Mahne.
NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI
Danijel Sertić, Karin Fortuna, Dorjano Dujmovič, Melita Kavre, Tine Matoš, Bojana Andrejašič, Miloš Klinec, Štefanija Jerman, Hijeronim Bratina.
ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP
Debora Burić, Boris Strle, Majda Santin Bažec, Miran Bavčar, Anica Škrlep Medved, Dorijan Maršič, Brina Božič, Ciril Habe, Vesna Bordon, Aleksander Žitko, Anka
Ličen, Elvin Maršič, Miomirka Kramperšek, Iztok Dobrinja.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Mojca Hilj Trivič, Dimitrij Žbona, Lorena Dujmovič, Dejan Rodela, Klara Skočajič, 29.11.1981 Djordjo Šmitran, Marija Brataševec, Tom Vigini, Radojka Beržan,
Martina Mihalič, Silvano Radin, Marjetica Dežjot, Miro Koren, Barbara Podnar Vigini, Luka Mikulandi, Tomaž Lisjak.
POLKA BOŠKOVIĆ NA TVOJI STRANI
Polka Bošković, Malin Titorić, Ljubica Kosmovski Fojkar, Marijan Stermšek, Andreja Smajila, Mitja Spindler, Martina Nadoh, Rok Cah, Bernarda Legen, Gregor Gulič,
Suzana Kadič, Andraž Gulič, Anita Šmigovec, Rino Černeka, Verica Muženič, Marijan Bobič, Sara Ugrin, Dino Muharemovič, Ivana Bokič, Goran Aver, Suzana Zugan,
Robert Štok, Stana Čutura, Peter Viler, Živa Potočnik, Uroš Potočnik, Anja Cijan, Andrej Mašalin, Steljo Korlevič, Zoran Pavlović.
POZITIVNA SLOVENIJA
Tina Komel, Sandi Bonaca, Beti Vivoda, Branko Horvatič, Lejla Hercegovac, Egidio Grabar, Marta Vrčon Komel, Ivan Pavlič, Sara Brkič, Stojan Prinčič, Biserka Avdič,
Sandi Koprivec, Ana Benčič, Teo Olenik, Melanija Kocjan, David Lakošeljac, Nuša Vivoda, David Kompara, Miroslava Knap, Boštjan Reja, Dinora Markežič, Sonja
Pavlič, Leo Bizjak Kernel, Višnja Kocijančič, Bruno Markežič, Gianluca Balin, Boris Kocijančič.
Oktober 2014
17
AKACIJE
Marko Brecelj, Arijana Markučič Brecelj, Matevž Pucer, Renata Vidič, Aleksander Tripar, Nataša Štefanič, Iztok Krkoč, Valnea Družeta, Bine Skrt, Boris Vuk.
JANKO SEVER – ZA PODEŽELJE
Janko Sever.
LISTA ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Sandi Ražman, Ingrid Baruca, Aleš Sedmak, Bernarda Jermaniš, Mirko Tomšič, Nataša Jerman, Darij Gregorič, Zdravka Valentina Jambrošič, Edvin Boškin, Petra
Banko, Boštjan Ambrožič, Anamarija Ruzič, Zoran Viler, Patricija Grižon, Sandi Rožnik, Deborah Rustja, Vladimir Koterle.
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Olga Franca, Ivo Bevk, Vesna Starman, Rajko Tedeško, Sara Božič, Franc Malečkar, Ester Kapelj, Dragan Sadžak, Mateja Kocjančič, Branko Čehovin, Mirela Božič,
Matej Mejak, Dijana Meštrović, Simon Šavle, Angela Lampe, Dejan Bordon, Lejla Muharemović, Ivan Agapito, Suzana Cenčič, Zlatko Muharemović, Nermina Čikotić,
Bojan Barišič, Bernard Kovač, Žarko Pregelj, Nancy Milanovic, Darko Stepančič, Marija Pregelj, Florijan Mastnak, Pavel Goja, Vojko Gašperut.
Seznam potrjenih kandidatov za volitve članov občinskega sveta mestne občine Koper, pripadnikov italijanske narodne skupnosti
Ondina Gregorich-Diabatè (Clio Diabatè in skupina volivcev), Mario Steffè (Alessandro Steffè in skupina volivcev), Alessandra Argenti Tremul (Maurizio Tremul in
skupina volivcev), Damian Fischer (Gregor Basiaco in skupina volivcev), Alberto Scheriani (Fulvio Richter in skupina).
Občina Izola
Seznam potrjenih kandidatov za župana
1) Bojan Zadel, 17.8.1959 - Slovenska ljudska stranka
2) Saša Glavaš, 18.7.1974 - Slovenska demokratska stranka
3) Gregor Perić, 12.3.1984 - Stranka Mira Cerarja
4) Igor Kolenc, 24.2.1959 - Zmagoslav Gačnik in skupina volivcev
5) Manca Vadnjal Stojanović, 27.10.1979 - Izola je naša
6) Vojko Ludvik, 3.2.1958 - Oljka
7) Branko Simonovič, 30.4.1943 - Demokratična stranka upokojencev
Foto: Aleksander Golob / AreaFoto
Seznam potrjenih list kandidatov za člane občinskega sveta
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
Saša Glavaš, Majda Vrtovec, Radivoj Nardin, Aleksandra Krejči Bole, Mitja Kobal,
Nadja Bizjak, Ivan Evetović, Marija Turin, Zdravko Šimer, Ivan Bizjak.
STRANKA MIRA CERARJA - SMC
Marisa Višnjevec Tuljak, Gregor Perič, Petra Štefančič, Igor Franca, Tina Lenardič, Jaka Urbanc, Vesna Hrovatin Pečarič, Marjan Vezjak, Helena Jurinčič, Muhamed
Jagurdžija, Adena Hajdarević, Flavio Bonin, Klavdija Viler, Denis Kozlovič, Valentina Smrdel, Hazbi Ređepi, Martina Soban, Faruk Laposki, Elvis Bilić, Damjan Lakošeljac, Niki Pečar.
SOCIALNI DEMOKRATI - SD
Valdi Morato, Romina Kralj, Aleksej Skok, Breda Pečan, Renato Vouk, Nina Ivančič Šavron, Marino Domio, Nataša Ružnić, Alessandro Grisonich, Senada Jusufspahić,
Lucio Gobbo, Danila Ružnić, Sebastjan Morato, Kristina Zelić, Nino Filipin, Valter Jugovac, Sandra Prašnikar, Jadran Poje, Slobodan Dražić, Suzana Vlahović, Slobodan
Radujko.
ZDRUŽENI ZA IZOLO - ZZI
Edi Grbec, Senka Bembič, Aleš Bohinec, Petra Lazar, Jure Žbogar, Breda Medved, Mariza Benčič.
NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI
Šefik Kličić, Silvana Ilić Topić, Liridon Hoxhaj, Suzana Bartulović, Ivo Davidović
POZITIVNA SLOVENIJA - PS
Ivan Marc, Roberta Černeka, Marino Božič, Dragana Baša, Danijel Igerc, Duana Mamilovič, Robert Smoje, Violeta Pertovič, Joni Abdurahman, Erika Kmetec, Primož
Stančič, Marjan Tkalčič.
IZOLA JE NAŠA - IJN
Bogdan Gerk, Manca Vadnjal Stojanović, Alojz Zorko, Nevija Šalković, Elvis Čatić, Belma Cerić, Vlado Ostrouška, Lea Štule, Jovo Stojnić, Ana Kos, Jakša Kučinac, Tanja
Štule, Ive Lokas, Majda Savarin, Boris Hrvatin, Stevo Santin, Rozana Prešern, Diego Štule, Bojan Kocjančič, Hermina Zelinšček, Milan Bogatić.
NOVA LISTA ZA IZOLO
Dean Kocjančič, Tatjana Kodarin, Bruno Zaro, Diana Okretič, Leo Zornada, Alenka Ceglar, Fredi Radojković, Sandra Kocjančič, Nevijo Lakoseljac, Marijana Jenko, Dejan Godec, Darja Tkalčič, Matej Zaro, Ana Šteger, Milan Treskavica, Ivanka Rener, Massimiliano Di Nardo, Klara Antolović, Matej Kleva, Branka Požar, Enzo Hrovatin.
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
Bojan Zadel, Marija Knez, Matic Čebulj, Sabina Čebulj, Matej Korenika, Samanta Krampf, Leon Čebulj, Sarjetka Stopar, Elvio Krampf, Milica Bajt, Drago Pipan, Tanja
Zadel.
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
Bojan Žlogar, Tanja Logar, Adriano Roj.
OLJKA
Vojko Ludvik, Rožana Buležan, Dario Lozar, Ajse Deniz Altinoz, Uroš Piciga, Neva Ivančič, Boris Hrvatin, Patricija Ludvik, Edmond Mahnič, Rebeka Lozar, Boris Reščič,
Iris Prašelj, Bojan Marsič, Sintija Grah, Romando Frank, Suzana Mezgec, Vlado Krulčič, Mirjana Mahnič, Dušan Ipavec, Barbara Lozar, Sandi Ramušević
MEF IN IZOLANI
Gašper Čehovin, Jasna Istenič, Boris Palčič, Alenka Šarkanj, Igor Tavčar, Karmen Pergar, Jožef Lorbek, Egle Tomažinčič, Timi Ećimović, Eva Slekovec, Dušan Milanič,
Boris Dobrila, Davidela Tičić, Aleksander Slekovec, Vera Neels, Elvis Šahbaz, Olga Kozina, Dušan Ambrož, Slavko Samotorčan, Drago Mislej.
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - DESUS
Branko Simonovič, Marjetka Popovski, Vlado Marić, Katica Gužič, Ljubo Klanjšček,Vida Orbanić, Robert Mulec, Ivanka Godec, Marjan Pavlič, Anica Adamič, Dino
Dodič, Albina Šenk, Pavel Vičič, Andrea Blaškovič, Franc Podovšovnik, Lilijana Laganis, Marijan Novak, Julijan Peruzin, Dragica Skok, Vitomir Mavrič, Danilo Markočič.
18
Oktober 2014
Občina Piran
Seznam potrjenih kandidatov za župana
1) Romana Kačič, 24.7.1964 - Stranka Mira Cerarja
2) Stanislava Premru Lovšin, 6.3.1949 - Demokratična stranka upokojencev
3) Sebastjan Jeretič, 23.1.1971 - Slovenija za vedno
4) Tilen Fabe, 5.10.1982 - Akacije
5) Tatjana Voj, 21.3.1940 - Zavezništvo Alenke Bratušek
6) Irena Dolinšek, 30.5.1951 - Oljka
7) Peter Bossman, 2.11.1955 -Socialni demokrati
Foto: Aleksander Golob / AreaFoto
Seznam potrjenih list kandidatov za člane občinskega sveta
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
Volilna enota 1: Darja Pogačnik; Volilna enota 2: Rossana Sfiligoj Polh, Vojko Jevševar, Jernej Rebol; Volilna enota 3: Marjeta Zupančič, Alojz Zorn; Volilna enota 4:
Boris Žbona, Tadeja Leskovšek, Marijan Tončić.
ZAVEZNIŠTVO ZA PIRAN
Volilna enota 1: Jaka Drenik; Volilna enota 2: Nataša Pobega, Roberto Buljević, Dragica Blatnik; Volilna enota 3: Vojko Starovič, Ana Volčič, Dejan Andrejc; Volilna
enota 4: Tatjana Voj, Luka Kocjančič.
SOLIDARNOST S PODPORO CIVILNE DRUŽBE
Volilna enota 1: Vladimir Vinčar, Jana Kostevc, Slavica Poropat; Volilna enota 2: Mojca Mair; Volilna enota 3: Ingrid Bičič
Volilna enota 4: Đino Ravnić Budin, Dušanka Ličer.
STRANKA MIRA CERARJA - SMC
Volilna enota 1: Mitja Udovič, Margareta Jeraj, Matjaž Skončnik, Sanja Ilić Dorić, Bruno Čendak; Volilna enota 2: Slavko Ivančić, Simona Simonovič, Erik Filipčič;
Volilna enota 3: Andrej Korenika, Tanja Trontelj, Gregor Mislej; Volilna enota 4: Denis Fakin, Barbara Grbec Reberšek, Marjan Guzič.
SLOVENIJA ZA VEDNO
Volilna enota 1: Jelena Radić, Robert Jakin, Jana Tolja, Matjaž Zakrajšek, Silva Červar, Matej Rožič Mavrič; Volilna enota 2: Marjan Jeretič, Andreja Čmaj Fakin, Gianfranco Giassi, Nives Đikanović, Tomaž Kocjančič; Volilna enota 3; Miloš Stegovec, Tamara Katarina Petrica, Goran Dubajić, Mia Marasović, Žiga Uhelj; Volilna enota
4: Neli Romanello, Bogdan Lulik, Nina Jerebica, Franco Ceroici, Darinka Radoja.
OLJKA
Volilna enota 1: Aleksij Tomljanović, Giorgina Rebol, Borut Valenčič, Zvezda Balič Fabe,Lucjan Hrvatin, Bruna Verbanac; Volilna enota 2: Irena Dolinšek, Dejan
Dobravc,Majda Kocmut, Pietro Rotter, Giorgio Rosso; Volilna enota 3: Snježana Rebernik, Igor Delak, Klavdija Moškon Belina, Onelio Bernetič, Rosa Perc, Sebastjan
Roj; Volilna enota 4: Lučano Grozič, Dragica Zorman, Damjan Kosgraber, Barbara Horvat, Flavio Grižon.
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - DeSUS
Volilna enota 1: Milica Maslo Bezer, Igor Janez Zajec, Marija Marjeta Taučar, Danijel Lovšin, Mirjana Banovič, Leopold Belec; Volilna enota 2: Dušan Puh, Sabina
Bubola, Anton Jenko, Veronika Fuks, Marija Kovač; Volilna enota 3: Stanislava Premru Lovšin, Bojan Troha, Danica Cmrečnjak, Mitja Habicht, Nives Vogrič, Bruno
Zakinja; Volilna enota 4: Divna Čelhar, Ivan Maklič, Vanda Skerk, Abraham Brečević, Anton Legat.
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
Volilna enota 2: Duška Krnel Umek; Volilna enota 3: Ljiljana Jelačić Kerin; Volilna enota 4: Joško Joras.
STRANKA AKACIJE
Volilna enota 1: Tilen Fabe, Nina Bekavac, Vasja Vidmar; Volilna enota 2: Borut Simonovič, Anja Haskič; Volilna enota 3: Matjaž Šušmelj, Nina Fabe, Kristjan
Gomišček; Volilna enota 4: Bogdan Sojič.
PIRAN JE NAŠ
Volilna enota 1: Franc Kraševec, Alenka Šuto, Jurica Butorac, Nada Tutnjić, Sretan Stanišič, Ljiljana Morgan; Volilna enota 2: Šime Kopilović, Klavdija Brković,
Mauro Belac, Katica Alič, Milenko Boroja; Volilna enota 3: Jasmina Jašarević, Mladen Sredojević, Sabrina Godina, Sanjin Nusdorfer, Marinela Kos, Jasmin Bećirović;
Volilna enota 4: Marino Mahnič, Mojca Dulai, Gabrijel Bažec, Nada Zupančič, Urška Stanič.
NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI
Volilna enota 1: Simeon Milič, Špela Pahor, Mirko Potočnik; Volilna enota 2: Irena Cvetičanin Čendak, Matjaž Jevševar, Nada Gregorčič, Aldo Brundula, Zdenka
Zupančič; Volilna enota 3: Rudolf Horvat, Neva Flajs, Vinko Sečki, Nikolaja Malalan Narobe; Volilna enota 4: Rožana Špeh, Anton Špeh, Moira Gei, Franc Premrl.
SOCIALNI DEMOKRATI
Volilna enota 1: Meira Hot, Dalibor Legen, Lorna Lovrečič, Tilan Damijani, Sanela Bilić, Jani Lubec; Volilna enota 2: Vojka Štular, Sergej Fikfak, Dragica Mekiš, Žarko
Lenin Klemše, Jelka Pečar; Volilna enota 3: Peter Bossman, Mojca Švonja, Floris Matej Faganelj, Karmen Ipavec, Mladen Škerbec, Leda Soldevilla; Volilna enota 4:
Alen Radojkovič, Jerica Makorič Špelič, Denis Goja, Ariana Buzleta, Uroš Koncilja.
VILI ŠPEH SVONODEN KANDIDAT
Volilna enota 4: Vili Špeh.
Primorski utrip bo izhajal vsakega 15. v mesecu.
Tokratna številka je zaradi lokalnih volitev izjemoma izšla prej.
Naslednja številka izide 15. novembra.
19
Oktober 2014
Člani Oljke razpravljali o prihodnosti turizma v piranski občini
Psi lajajo, karavane gredo dalje
Portorož – Z letošnjim upa- lovalo kar nekaj znanih oseb,
dom obiskovalcev, predvsem ki sami občutijo, da turizem
pa skromnejšo porabo, se ne prinaša več toliko zadone srečujejo zgolj Slovenija, voljstva – in denarja – kot neObala in njena „top“ občina koč, ko je piranska občina še
Piran, pač pa tudi razvite tu- imela masovni turizem. Vsakristične dežele kot sta Avstrija do je povedal svoje, predlogov
in Hrvaška. Kot glavne vzro- konkretnih programov pa ni
ke naštevajo izredno mokro bilo veliko. Nekaj puščic kripoletje, svetovni prvenstvi v tike je letelo tudi na pristojne
nogometu in košarki, rusko- službe oziroma urad občine
-ukrajinske težave ter manjšo Piran, čeprav je treba vedeti,
kupno moč gostov.
da so za katastrofalne izgube
O turizmu v piranski občini večinoma odgovorni novoso spregovorili tudi 7. avgusta dobni lastniki hotelov in gona srečanju članov in simpa- stinskih objektov.
tizerjev politične stranke OljProfesor Mitja Guštin je
ka na ladji Laho v Portorožu. govoril o tako imenovanem
Novinar in ekonomist Franc dvojnem občutku o stanju v
Krajnc je prisotne seznanil turizmu. Ozrl se je malce v
z nekaterimi podatki in jim preteklost, kako je bilo nekoč
pokazal naslovnico Bilda, ki in kako je danes, predvsem pa
govori o tem, da si vsak peti meni, da si morajo PirančaNemec ne more več privoščiti ni želeti živeti od turizma in
oglas_hartis.pdf
1
9/24/14
1:24 PM
dopusta. V
razpravi je sodesodelovati
pri njegovem ra-
zvoju. Organizator prireditev
Mojmir Kovač je bil kritičen
do dela odgovornih v turizmu:
„Kongresni in promocijski
center Avditorij bi propadel,
če ga ne bi financirala lastnica občina Piran,“ toda gostinsko-turistična podjetja so si že
zdavnaj zgradila svoje lastne
kongresne centre. Slobodan
Simič – Sime je napovedal,
da bodo v Portorožu (verjetno
v skladišču soli) kmalu odprli
turistični muzej, za katerega si
prizadeva že nekaj let. Znani
umetnik in organizator prireditev Igi je srečen, da živi v
Piranu. Mesto je idealna kulisa
za razne prireditve, opero, balet… „Letošnje MMS so bile
denimo odlično organizirane,
mesto Piran pa bi moralo biti
zaprto za promet,“ je še dodal. Ondina Lusa iz Narodne
skupnosti Italijanov „se je v
Piranu nekdaj počutila kot gospa meščanka, sedaj pa se počuti kot reva“.
Kljub naštevanju raznih idej
in tudi kritik govorniki očitno niso najbolje seznanjeni,
kakšna so v primeru turizma pooblastila in pristojnosti občine Piran, kje je meja
odgovornosti med državo in
lokalno skupnostjo, kako – če
sploh – izkoriščamo ponujena
evropska sredstva ter kakšen
je resnični gospodarski položaj gostinske panoge, ki v najbolj turistični občini po uradnih podatkih AJPES-a že dve
leti zapored posluje z izgubo,
skoraj vsi hoteli pa so močno
zadolženi in pod bančno hipoteko.
NR
www.primorski-utrip.si
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
Akcija velja v mesecu oktobru 2014 v papirnicah Hartis: v TPC Lucija, Supernova Koper in Qlandia Nova Gorica.
20
Oktober 2014
Kako smešno se danes slišijo napovedi, da bo naša država „svetilnik Evrope“
Dejstva o Sloveniji
Portorož – V Evropski uniji so
modro pogruntali, da se stanje slovenskih javnih financ
in gospodarstva ni izboljšalo.
Ugotavljajo, da v evrski skupini glede rasti javnega dolga
v prvem trimesečju leta 2014
nosimo štafeto in to celo pred
visoko zadolženo Grčijo.
Sedaj že majhni otroci vedo,
da je neto javni dolg Slovenije dosegel rekordnih 28,9 milijarde evrov, kar je že blizu
80 odstotkov bruto domačega
proizvoda. Preračunano na
prebivalca dolg znaša 14.306
evrov. Proračunski dolg v
BDP je tudi že skoraj za dvakrat presegel dovoljeno raven 3
odstotke. Skoraj neobvladljiva
kategorija je bruto dolg Slovenije, ki predstavlja seštevek zadolžitev države, bank,
podjetij zasebnikov ter prebivalstva in se približuje 45-im
milijardam! Vse to je nastalo
v dobrih desetih letih, ko so
vlade vodili Janez Janša, Borut Pahor in Alenka Bratušek.
Zlasti slednja je govorila o izjemnem napredku. Ponosna je
bila, da k nam ni prišla zloglasna bruseljska trojka, ki pa bi
najbrž marsikaj ugotovila.
V Sloveniji že kar nekaj časa
javno govorimo, da za pospešitev gospodarske rasti nujno
potrebujemo svež investicijski
kapital iz tujine, pa ga žal ni
veliko. Zakaj? Se ga bojimo,
ga administrativno oviramo?
V pravilih EU natančno piše,
da noben subjekt ne sme z nobenim aktoma ali kakršnimi
koli ukrepi ovirati prostega
pretoka kapitala, dogaja pa se
državni ali nacionalni protekcionizem.
Kruto dejstvo ostaja, da slovensko gospodarstvo ni sposobno refinancirati svojih dolgov. V prisilni poravnavi ali
celo v stečaju se je znašlo že
okoli 2000 podjetij, veliko nepremičnin je pod bančno hipoteko. V Portorožu, na primer,
so naprodaj skoraj vsi hoteli, a
kupcev od nikoder. Nič čudnega, ko pa so jih „pajdaški kapitalisti“ praktično sesuli, tuji
vlagatelji pa seveda niso bedaki, da bi svoj denar – za razliko
od dosedanjih lastnikov, ki so
si ga „sposodili“ od domačih
bank in nikoli vrnili – metali
v napol bankrotirana podjetja.
Celo ko gospodarstvo prejme
kakšno denarno pomoč od države, sredstva običajno najprej
porabi za kritje izgub in vračanje zapadlih posojil, za nova
vlaganja pa praviloma ne ostane nič. Tudi zato beležimo
splošni investicijski zastoj, ki
se je pojavil že jeseni leta 2008
in je za seboj potegnil številne
Foto: Aljaž Marn / Marn ST
druge strukturne makroekonomske probleme.
Kdor govori o uspehih makroekonomske stabilizacije v
Sloveniji, očitno ne pozna gibanja naše ekonomije. Nič o
tem, kdo je finančno zavozil
Slovenijo. Nič o krivcih, le
odlične analize, kako bi moralo biti. Po bitki je pač vsakdo
general...
Dejstva govorijo, da bi ta trenutek potrebovali vsaj 8 milijard evrov tujega kapitala v gotovini, če se želimo že to jesen
izogniti insolventnosti! Čakajo nas še nepredvidljivi visoki
proračunski izdatki (izbrisani,
vračilo deviz komitentom nekdanje LB, plačilo polletnega
obroka obresti, kritje pokoj-
ninskega primanjkljaja), kar
bo novo vlado verjetno prisililo v nove zadolžitve.
Gospodarski subjekti, zasebniki in prebivalstvo dolgujejo bankam okoli 16 milijard
evrov in tudi napoved gospodarske rasti je zaenkrat le stvar
teorije. S prenosom neizterljivih bančnih terjatev na slabo
banko v bistvu na nek način
saniramo tajkunske zgodbe
in to tudi na obalno-kraškem
območju, kjer so gospodarske
družbe v letu 2013 zabeležile
139,71 milijonov evrov neto
čiste izgube, čeprav so pred
tem iz bank izvlekle neverjetne vsote.
Franc Krajnc
www.primorski-utrip.si
V Nemčiji možna upokojitev pri 63 letih
RAČUNOVODSKI
SERVIS
Foto: Aljaž Marn / Marn ST
Medtem ko se pri nas v Sloveniji vneto pogovarjamo o nikoli dokončani pokojninski reformi in nujni zaostritvi starostnih pogojev
za upokojitev je v Nemčiji glede tega vprašanja vse kristalno jasno.
Predčasna upokojitev zavarovanca je možna že pri 63 letih starosti.
Interes je precejšen. Do konca julija 2014 so pristojni zavodi prejeli že 85.000 zahtevkov. Doslej je možnost predčasne upokojitve
izkoristilo že 996.752 zavarovancev, piše Bild. Siceršnji veljavni
pogoji za upokojitev brez odtegljajev so 45 let delovne dobe in 65
let starosti. CR
PORT d.o.o. Portorož
Računovodske – finančne storitve
Liminjanska 96, Lucija
Tel. 05/6779-480
e-Mail: info@port-portoroz.si
www.port-portoroz.si
21
Oktober 2014
Slovenci preveč neumni, da bi znali iz Bruslja pobrati že zagotovljen denar
Koliko bomo šenkali do l. 2020?
Portorož – Slovenska politika v finančni perspektivi
2007-2013 ni znala počrpati
okoli 1,5 milijarde evrov (od
ponujenih 4,1 milijarde), za
kar je na voljo še podaljšek
do konca leta 2015, ob tem
pa se ponuja vprašanje, ali
bodo večinoma isti nesposobni birokrati zmogli izkoristiti
vsaj ponujenih 3,3 milijarde
evrov v finančnem obdobju
2014-2020? Če bi izkoristili do sedaj ponujena evropska sredstva, bi bil zagotovo
tudi proračunski primanjkljaj
manjši. Država namreč sedaj
financira nekatere začete, a
nedokončane projekte, nakazil
iz EU pa zaradi različnih vzrokov ni, večinoma zaradi slabo opravljene papirologije. V
Bruslju je tako blokiranih vsaj
350 milijonov evrov zahtevkov in če tega denarja ne bo,
bodo ogrožene javne finance,
morda celo pokojnine.
V Bruslju pričakujejo, da bo
Slovenija z Evropsko komisijo
čimprej podpisala partnerski
sporazum o črpanju namenjenih sredstev, kar bi nam odprlo pot za pošiljanje ustreznih
projektov, na podlagi katerih
bi potem lahko pričakovali
neposredna nakazila. Težave
s sklepi ustreznega organa so
seveda doma...
V tem finančnem obdobju
smo naleteli na novost, kajti
Slovenijo so razdelili na dve
kohezijski regiji: bogato zahodno z Ljubljano in revnejšo
vzhodno s Prekmurjem. Morda je je Ljubljana res bogata,
toda to zagotovo ni Primorska
z Obalo in Krasom, ki je po
bilančnih neuspehih na dnu
lestvice vseh dvanajstih slovenskih statističnih regij. Če
se bomo v Sloveniji predolgo
obotavljali, bi lahko zamudili še eno veliko priložnost za
polnjenje proračuna. Računati
je namreč potrebno na dejstvo,
da ima tudi „mama Evropa“
težave z likvidnostjo, kajti
bruseljskemu proračunu naj
bi zmanjkalo okoli 5 milijard
evrov za kritje že obljubljenega.
Slovenija je neto prejemnica
Slovenija v vsakem primeru ostaja neto prejemnica. Ob
ponujenih 3,3 milijarde evrov
nas bo članstvo v EU „tutto-completto“ stalo okoli 700
milijonov evrov. Skoraj dve
tretjini sredstev si lahko obetajo v vzhodni regiji, na Primorsko pa bo pricurljalo občutno
manj evropskega denarja. Za
marsikaj se bodo morale obrisati pod nosom tudi občine.
Seveda pa je malo verjetno,
da bi se slovenski tepci znali
dogovoriti za prednostne projekte in jih toliko kakovostno
pripraviti, da bi v Evropski komisiji dobili zeleno luč, tako
da bomo na koncu naslednjega
finančnega obdobja verjetno
spet na veliko govorili o zamujenih priložnostih.
NR
Pričelo se je v ZDA, pljusknilo v Evropo in preplavilo Slovenijo
EU v primežu dolgov
Portorož – Finančna kriza v
Evropi se je začela pojavljati
že pred osmimi leti in ji še danes ni videti konca. Vse se je
začelo na Wall Streetu v ZDA
z dajanjem ti. zastrupljenih hipotekarnih posojil (večinoma
revnim) Američanom, ki so jih
v zadolženost zvabili s teorijami, da dobesedno spijo na kapitalu. Češ, vzamite hipoteko
in ker vrednost nepremičnin
raste, boste z lahkoto odplačevali obrok, denar pa porabite
za „kakovost življenja“, pod
čemer si čez lužo večinoma
predstavljajo največji hamburger v mestu, kanto sladoleda
ali v najboljšem primeru dopust na Karibih. Šlo je za okoli
2000 milijard dolarjev, kar pa
še ni bilo vse. Tamkajšnje finančne institucije so neumnim
evropskim bankirjem hkrati
prodajale vrednostne papirje,
ki so se že l. 2008 ob propadu
dveh velikih ameriških bank
izkazali kot ničvredni.
Ameriške špekulacije
Ena od znanih bank z Wall
Streeta je ob tem špekulativno posojala denar prezadol-
ženi Grčiji, tudi z namenom,
da bi oslabila evro in pri tem
zaslužila 5 milijard dolarjev!
Zgodbe je bilo hitro konec.
Nekatere evropske banke so
ostale praznih rok, tako imenovane hipotekarne luknje pa
je v obliki pomoči in posojil
krila ameriška centralna banka
z dvema velikima vložkoma v
višini 1800 milijard dolarjev.
Takoj zatem se zgodi evropsko leto 2008, ki je že bilo
zaznamovano s krizo izobilja,
zastojem gospodarskih aktivnosti in posledično finančnim
kolapsom.
Velika zadolženost članic
povzroči preplah v EU, navsezadnje gre za približno 15.000
milijard evrov, od tega javni
dolg v Nemčiji 2.080 milijard
evrov, v Italiji 2.200 milijard,
v Španiji 800 milijard, v Grčiji
350 milijard. Izkažejo se prvi
negativni rezultati kapitalske
neustreznosti bank zaradi danih slabih posojil. Evropske
banke zaostrijo pogoje dodeljevanja nočno-dnevnih posojil našim bankam, te pa se
enako postavijo proti že prezadolženim domačim podjetjem.
Foto: Arhiv
Slovenski harakiri
Čeprav močno vpeti v mednarodne gospodarske in finančne tokove, v Sloveniji
nismo pravočasno zaznali
evropske finančne krize in
morebitnih nevarnosti za bančni sistem. Še več, odgovorni
so vse ignorirali s klasičnim
slovenskim pojasnilom, da
smo pač premajhni in nas to ne
zadeva!?
Slovenija je nekaj mesecev v letu 2007 beležila celo
7-odstotno gospodarsko rast
in se je ob napačnih napovedih začela pridno zadolževati.
Le malokdo od ekonomistov
je opozarjal, da je takratna
gospodarska rast temeljila na
izkazih bilančnih prihodkov
iz pridobljenih posojil. Tega
seveda ni zaznal niti populistični predsednik vlade Borut
Pahor, še manj ekonomski
analfabet Janez Janša.
Kako je nastajal neto javni
dolg? Stanje konec leta 2007
je izkazovalo 7 milijard evrov
minusa, leta 2011 že 19 milijard, leta 2014 pa rekordnih
28,9 milijard evrov. Izračun je
pač jasen: javni dolg Slovenije se je od 2007. do 2014. leta
povečal kar za 412 odstotkov!
Vsak prebivalec povprečno
dolguje 14.271 evrov (leta
2007 zgolj 3.456 evrov), kar
v seštevku s podjetji in državo
znaša astronomskih 45 milijard evrov. Ob tem bo morala
nova vlada že septembra za
potrebe kritja nastalih obveznosti nekje izbrskati 8 milijard evrov, niso pa všteti dolgovi občin, ki znašajo okoli
840 milijonov evrov.
NR
22
Oktober 2014
ME
KILOGRA
ZMANJŠAJ
E!!!
S
J
A
V
A
B
A
IN Z
Prednosti treninga na
mini trampolinu fit & fun:
• Zmanjšuje maščobo in celulit
• Deluje preventivno na probleme s
koleni, hrbtenico in boki
• Krepi srce in pljučno kapaciteto
• Pospešuje metabolizem in presnovo
• Deluje preventivno na osteroporozo
• Izboljšuje imunski sistem
• Regulira krvni tlak
• Izboljša koordinacijo in
ravnotežje celega telesa
MINI TRAMPOLIN
FIT & FUN
je zabaven in dinamičen trening
za oblikovanje telesa, hujšanje
in pridobivanje kondicije.
Zaradi mehke podlage je izjemno
primeren trening za vse, ker
absorbira šok od udarca in
zmanjšuje tveganje za poškodbe
in bolečine.
asi s.p.
artina Len
FIT 365 M
071
1
5
3
1
4
0
:
l
Te
w.fit365.si
ww
23
Oktober 2014
Portoroški košarkarji na čelu z novinci zavzeto vadijo pred začetkom prvenstva
Kočljiva druga sezona med košarkaško elito
Portorož – »Mornarji« bodo
znova igrali v Ligi Telemach.
V premierni sezoni so varovanci Konstantina Subotića,
ki ostaja glavni trener ekipe,
presegli vsa pričakovanja z
uvrstitvijo v četrtfinale državnega prvenstva, kjer jih je
izločil kasnejši prvak Krka iz
Novega mesta.
Portorožani ekipe še niso dokončno sestavili. V novi sezoni bodo pogrešali Richterja in
Petrovčiča, ki bosta kariero
nadaljevala skupaj v Nemčiji. Jaka Zagorc je prestopil
k Šenčurju, ki se je vrnil med
prvoligaše, Igor Tratnik pa
je postal novi član Zlatoroga
iz Laškega. Klub sta zapustila
tudi Ilija Zolotič in Jan Špan.
Novi okrepitvi sta nekdanji
član Heliosa Jure Besedič ter
Jure Močnik, ki je sicer zrasel v Domžalah, a je v zadnjo
sezono nosil dres Slovana.
Pred dnevi je dogovor sklenil
še izkušeni Vjekoslav Petrovič, ki bo predstavljal dodano
vrednost na zunanjih položajih. Pričakovati je še katerega
novinca, predvsem visokega
igralca, saj je na položaju centra zaenkrat osamljen Nejc
Buda.
Klub se je za podaljšanja
sodelovanja dogovoril s kapetanom in najbolj izkušenim
posameznikom Sašom Ožboltom, ob morju pa ostajajo
tudi Dejan Čigoja, Sebastjan
Borse, Alen Hodžić in Miha
Markič. Z izposoje se vračata
še Alen Katonar in mladi domači up Jan Barbarič.
Trener Kostantin Subotič:
»Veseli me, da zaključujemo s
kadrovanjem za novo sezono.
Naša prva želja je biti na vsaki tekmi državnega prvenstva
konkurenčen. V zadnji sezoni
smo imeli odlično podporo s
tribun in verjamem, da bo tako
tudi na prvi tekmi, ki jo bomo
Sašo Ožbolt - Foto: Jani Turk
odigrali v domači dvorani.«
Državno prvenstvo se 30.
septembra tradicionalno začenja s superpokalom Slovenije, ki ga gosti novinec v
ligi Šenčur. Vnovič se bosta z
prvo lovoriko pomerila Union
Olimpija in Krka. Portoroška
zasedba se bo v 1. krogu Lige
Telemach, 11. oktobra ob 20.
uri pomerila s Heliosom iz
Domžal. Vse domače tekme
bo Portorož igral v lucijski
športni dvorani.
Nedavno je Portorož na
pripravljalni tekmi ugnal člana hrvaške A-2 lige Škrljevo
(Čavle) s 77:72. Slovenski
prvoligaš je že visoko vodil,
proti koncu pa popustil ter
gostom omogočil znižanje zaostanka.
Miha Gorela
Spored tekem domačih ekip
arja
Antona Ukm
KOPER OŠ cet. 16.30 - 19.00
tor. in
C (pri šoli)
LUCIJA ŠIM in sre. 14.30 - 15.30
pon.
irila Kosmaca
PIRAN OŠ C in sre. 16.00 - 18.00
pon.
Vilharja
OŠ Miroslava
POSTOJNA e. in pet. 16.00 - 17.00
sr
Mesec oktober že po tradiciji prinaša začetek ligaških tekmovanj
v košarki in rokometu. Tudi letos si lokalni športniki v lucijski
dvorani želijo kar največje podpore, zato si lahko že navijači
že zdaj na koledarju označijo spored uvodnih obračunov obeh
dvoranskih prvoligašev iz piranske občine.
Domače tekme KK Portorož v oktobru
11.10.2014
ŠD Lucija - Portorož : Helios Domžale
25.10.2014
ŠD Lucija - Portorož : Hopsi Polzela
9.10.2014
ŠD Lucija - Portorož : Šenčur
Domače tekme RK Piran v oktobru
ŠK Flip Piran, Senčna pot 10, 6320 Portorož, tel.: 041 55 70 70, flip.piran@siol.net, www.flip-piran.si
18.10.2014
ŠD Lucija - Piran : Krka
24
Oktober 2014
Tel efo nska naro č ila
www.TVshopping.si
080 35 76
Vaš klic je brezplačen
SAMO
Rezalnik dlačic
Micro Sharp Trim
Odstranjevalec prask v
avtolaku
Rezalnik dlačic Micro Sharp Trim
je popolna rešitev za moške.
Izdelan je posebej za oblikovanje
obrvi in zalizcev, odstranjevanje
dlačic iz nosa in ušes ter odstranjevanje dlak s prsi. Za lažjo uporabo ima vgrajeno LED svetilko
Scratch Wizard Pen hitro in enostavno odpravi praske v avtolaku.
Z njim lahko zapolnite praske v
laku na avtomobilu, motociklu ali
kolesu.
SAMO
V paketu prejmete dve pisali
Scratch Wizard Pen!
19,90 €
19,00 €
Aparat za nego stopal
Pedi Whiz
Baterijski aspirator za
čiščenje ušes
Pedi Whiz pa ima poseben sistem
za zbiranje odstranjene kože. Ko
zaključite s pedikuro, odpadke
preprosto stresete v smeti.
Nonowax je mali baterijski sesalnik, ki vam omogoča varno in
temeljito čiščenje ušes. Primeren
je za vso družino.
Pedi Whiz lahko torej uporabljate
kjerkoli in kadarkoli, saj vam po
uporabi ni potrebno čistiti.
SAMO
SAMO
39,90 €
19,90 €
Poleg naprave prejmete tudi več
silikonskih nastavkov, s čimer bo
vsak družinski član imel svojega.
Univerzalna ključa
Snap ‘n grip
Tel efo nska nar o č ila
Ključa Snap’n grip sta odličen
sistem za privijanje in odvijanje
vseh matic in vijakov od 8 do 32
milimetrov.
SAMO
Ob naročilu bomo BREZPLAČNO
dodali še en komplet ključev!
080 35 76
Vaš klic je brezplačen
www.TVshopping.si
Možnost brezplačne poštnine!
39,90 €
Parni čistilnik
X6 Steam Master
S parnim čistilnikom Steam
Master X6 boste dobili učinkovito
parno metlo in praktičen ročni
parni čistilec v eni napravi.
Obsežen paket dodatne opreme
omogoča, da je Steam Master
X6 parni čistilec 6v1 resnično
vsestranski.
SAMO
69,90 €
Gel blazina za sedenje
Cushion Fusion
Gel blazina za sedenje Cushion Fusion je rezultat nove in edinstvene
tehnologije v izdelavi udobnih in
zdravju prijaznih blazin.
Sestavljena je iz odporne pene
visoke gostote in plasti terapevtskega gela, s čimer ponuja odlično
oporo in udobje med sedenjem.
SAMO
19,90 €
Klipnet d.o.o. PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož - Pri plačilu z nakazilom brezplačna poštnina. Pri plačilu po povzetju stroški pošiljanja 4,90€ - Objavljene so cene z DDV na dan izida oglasa. Ažurne cene in dobavljivost so objavljeni na www.TVshopping.si.
Primorski utrip bo izhajal vsakega 15. v mesecu.
Tokratna številka je zaradi lokalnih volitev izjemoma izšla prej.
Naslednja številka izide 15. novembra.