Seminar o prehrani konj – Dodson & Horrell

Seminar o prehrani konj – Dodson & Horrell
Splošno o prebavi konj
Za začetek je tu grafični prikaz razdelitve konjevega dneva glede na dejavnosti. Graf prikazuje razdelitev dneva konja, živečega v
naravnem okolju. Osnovno vodilo naj nam bo, da se trudimo udomačenemu konju nuditi pogoje, ki so v čim večji meri podobni
naravnim. Z vidika prehrane to pomeni, da morajo imeti tudi udomačeni konji na razpolago toliko sena oz. trave, da za
prehranjevanje porabijo 60% dneva (15 ur).
Zakaj naj bi konj jedel 15 ur dnevno? Poglavitni razlog ni, kot bi morda kdo lahko pomislil, to, da bi bil konj v nasprotnem
primeru lačen. Kar zadeva količino hrane, ki jo konj potrebuje za ohranjanje telesne teže, jo lahko konj dobi tudi z dvema
dnevnima obrokoma, ki ju »pospravi« v dobrih treh urah. Glavni razlog za 15 urno hranjenje je precej bolj tehten. Pravilno
delovanje želodca. Konjski želodec je prilagojen celodnevnemu hranjenju. Želodčna kislina, ki jo želodec proizvaja praktično ves
čas, je lahko nevarna za želodčno steno (želodčne razjede, čiri), če konj neprestano ne žveči. Ko konj preneha z žvečenjem, se
ustavi izločanje sline in posledično začne želodčna kislina razjedati želodčno steno. Pomembno je torej ŽVEČENJE. Ste se kdaj
spraševali zakaj konj grize leseno ograjo, drevje, boks? Zato, da poteši naravno potrebo po žvečenju in s tem poskrbi za to, da v
želodcu ne pride do napak v delovanju.
Kako omogočiti konju celodnevno prehranjevanje?
Najbolj enostaven odgovor bi bil, da konju namečemo neznanske količine sena, ki ga ne bo uspel pojesti v 24 urah. Tisti, ki
skrbijo za konje vedo, da to ne gre. Veliko večino sena bi konj pohodil, ponesnažil in na koncu uporabil kot udobno ležišče :).
Ključ je torej, da konju polagamo optimalno količino sena in poskušamo doseči, da žveči počasneje in več. Težave se lahko
lotimo na različne načine:
1.
2.
3.
4.
jasli: konji imajo neomejen dostop do sena, hkrati pa ga ne morejo razmetavati
mreža za seno: deluje podobno kot jasli, manjše ko so luknje v mreži, počasneje bo konj jedel
čim krajše (a ne manj kot 10 cm) narezano seno, trava: krajše ko so travne bilke, počasneje bo konj jedel
opeke ali okrogli kamni: opeke ali okrogle kamne (ne premajhne!) položimo v korito, konj bo moral premikati opeke,
da pride do hrane in posledično jedel počasneje
1
Primerjalna tabela
rekreacijski
konj 1
rekreacijski
konj 2
galoper*
teža konja
500 kg
500 kg
500 kg
seno/dan
12,5 kg
8 kg
3 kg
žitarice/dan
0 kg
4 kg
7 kg
ur
prehranjevanja/dan
16 h
11,5 h
6h*
ur proizvajanja
želodčne kisline,
dolgočasja…/dan
8h
12,5 h
18 h*
* 90% galoperjev trpi za želodčnimi razjedami in psihičnimi težavami, povezanimi s pomanjkanjem žvečenja. Omejevanje sena
vodi do težav!
Predvsem pri starejših konji in konjih, ki imajo težave z zobovjem, lahko pride do neučinkovitega žvečenja. Pri zdravem konju
ostanki travnih bilk v figah ne bi smeli biti daljši od 2 mm. Če so bilke daljše, je treba najti vzrok.
Skrb za zdravo zobovje:
redni pregledi (pri mladih konjih vsaj na dve leti, pri starejših na pol leta)
omogočen neomejen dostop do sena/trave (redno žvečenje)
individualen pristop (vsak konj je edinstven in ima edinstvene potrebe)
Želodec
Konj ima glede razmeroma majhen želodec (velikost rugby žoge, pri žrebičku je želodec velikosti grenivke), kar je treba vzeti v
zakup kadar krmimo zrnato hrano. 500 kilogramski konj lahko naenkrat (en obrok) v želodec sprejme le 2,5 kg krmil. Če je
količina večja, se hrana umakne v druge dele prebavil (kjer je konj ne more prebaviti) in lahko povzroči koliko.
Tanko črevo
Tanko črevo je izredno dolgo ( 25 m), hrana pa skozenj potuje zelo hitro. Prehod zrnate hrane skozi tanko črevo upočasnimo, če
konj pred zrnato hrano, poje nekaj sena. Vsa zrnata hrana se namreč prebavlja tu, v tankem črevesu, za prebavo pa ima, zaradi
hitrega prehoda, čas le 45 min do 1,5 h. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da konju najprej damo seno, šele čez čas pa še
zrnato hrano, saj tako upočasnimo prehod zrnate hrane skozi tanko črevo in sta prebava in z njo izkoristek zrnate hrane veliko
boljša. Zavedati se namreč moramo, da konj izredno slabo prebavlja in izkorišča hranilne snovi v žitih, saj njegov želodec ni
prilagojen tovrstni prehrani (v naravi konj le redko naleti na njivo ovsa, ječmena, koruze…
), zato sta zmernost in pravilna
izbira ter obdelava žit ključnega pomena, ko se odločamo za dodajanje energijsko polnejše prehrane konju. Zaradi konjeve
omejene sposobnosti izkoriščanja snovi v žitih, je potrebno nekatera žita toplotno ali mehansko obdelati, preden ima od njih
sploh kako korist. Oves je za konje najlažje prebavljiva žitarica in je zato tudi najprimernejši za prehrano konj. Koruzo, ječmen in
sojo je potrebno vsaj drobiti, za najboljši izkoristek pa celo prekuhati. Edina težava je (seveda je tu tudi težava, drugače ne gre
), da bomo doma težko optimalno prekuhali žita in hkrati ohranili hranilne snovi, vitamine in minerale. Toplotna obdelava, pri
kateri pri visoki temperaturi popokajo molekule škroba, s čimer je konju omogočeno boljše izčrpavanje hranilnih snovi,
vitaminov in mineralov iz žitaric, se imenuje mikronizacija .
V primeru, da se žita ne razgradijo dovolj hitro in dovolj dobro, so tu zopet težave. Ko se namreč hrana pomakne iz tankega v
debelo črevo, začnejo tam nanjo delovati bakterije, ki razgrajujejo škrob in povzročajo kislost. Posledice kislosti v debelem
črevesu so lahko kolika, laminitis, hlapanje…
Debelo črevo
V debelem črevesu se prebavljajo vlaknine (seno, trava…), ter absorbirajo voda in elektroliti. Prebava v tem delu črevesja traja
tudi do 65 ur. Bakterije, ki živijo v debelem črevesu so izredno občutljive na spremembe v prehrani – spremenijo se lahko tudi
do 100 krat v 24 urah. Takšne spremembe so nezaželene in lahko vodijo do težav. Torej: če spreminjate konjevo prehrano,
počnite to postopoma.
Prebavo v debelem črevesu lahko izboljšamo če konja krmimo z mikroniziranimi žiti, mu nudimo redne in majhne obroke žitaric
(ne več kot 2,5 kg na obrok) in mu omogočimo stalen dostop do vode in elektrolitov.
2
Povzetek
Za optimalno delovanje prebave pri konju in pozitivne posledice le te, lahko poskrbimo na več načinov:




konj naj čim več in čim dlje žveči
konju zagotovite zadostno količino vlaknin (seno…)
veterinar naj konju redno pregleduje zobe (mladim konjem najmanj na dve leti, starejšim na pol leta) konjem
polagajte zrnato hrano v več majhnih obrokih
težko prebavljiva žita (ječmen, koruza, soja) naj bodo mikronizirana, ali vsaj zdrobljena
Prakrična uporaba znanja o konjski prehrani
Sledi šest korakov za organizacijo idealnega jedilnika za vašega konja.
1. korak: Ugotovite tip hrane, ki jo polagate konju (seno, sveža trava, otava, silaža), koliko je poje in kakšne kvalitete je hrana.
Tudi spomladi, in poleti, ko je na voljo sveža trava, je konju potrebno dodajati vitamine in minerale. Trava* lahko vsebuje dovolj
energije, da konj vzdržuje telesno težo in dovolj beljakovin, če konj dela zmerno ali sploh ne, gotovo pa v travi primanjkuje
vitaminov in mineralov.
Pomlad: pomanjkanje cinka in selena (antioksidant)
Poletje: splošno pomanjkanje vitaminov in mineralov
* meritve o primanjkljaju vitaminov in mineralov v sveži travi so bile opravljene na povprečno kvalitetnem pašniku.
Tipična analiza sena pokaže da seno povprečne kvalitete vsebuje:





86% suhe snovi,
5% beljakovin (potrebne so za razvoj mišic)
7% energetskih zalog
0,3 % kalcija
0,2% fosforja
Takšno seno konju nudi dovolj energije za lahko delo, ne vsebuje pa dovolj beljakovin (za razvoj mišic in obnovo organizma), ter
antioksidantov, vitaminov in mineralov.
Prosti radikali: tako kot ljudje, tudi konji proizvajajo proste radikale, ki poškodujejo celice, kožo in DNA. Navadno se jim telo
lahko upira, kadar pa je organizem oslabel zaradi bolezni, napornih treningov, pomanjkanja hranilnih snovi, vitaminov in
mineralov…, pa začne telo proizvajati več prostih radikalov. Takrat je potrebno organizmu dodajati antioksidante, ki se borijo
proti prostim radikalom.
Vsebnost pomembnih elementov v 1 kg sena
element IU/kg
Cu (baker)
Zn (cink)
dnevne potrebe
10
40
500 kilogramskega konja
vsebnost
2
20
elementov v
1 kg sena
Slaba kvaliteta sena lahko botruje:




motni, nasršeni dlaki
slabem razvoju mišičevja (pomanjkanje beljakovin)
slabih kopitih (pomanjkanje cinka)
povečani nevarnosti za obolenja dihal (prah)
3
Se (selen)
0,1
0,0
Kako zmanjšati prašnost sena? Seno namakamo 30 min pred hranjenjem v vodi. Če bomo namakali manj, bo seno še vedno
prašno, če dlje, bo voda iz sena izprala hranilne snovi.
2. korak: Če hočete svojemu konju nuditi pravilno prehrano, morate vedeti, koliko konj tehta.
Ker ima le malo lastnikov konj dostop do tehtnice za konje, si pomagamo drugače. En način je, da približno konjevo težo
izračunamo s pomočjo formule. Drugi način je, da si pomagamo z merilnim trakom, ki na podlagi obsega prsnega koša, precej
natančno pokaže težo konja. Natančnost traku so preizkušali na tridnevnem tekmovanju, kjer je trak zaznal spremembe v teži,
ki jo je konj izgubil z znojenjem med tekmo.
Za neko osnovno vodilo, ali je konj presuh, predebel ali ravno pravi, pa lahko uporabite sistem ocenjevanja telesne
pripravljenosti. To naredimo takole:
konja vizualno razdelimo na tri dele: 1. vrat, 2. hrbet in rebra, 3. medenica
otipamo maščobo in ocenimo vsak del posebej s stopnjami od 1 (zelo suh) do 5 (zelo debel)
seštejemo točke in dobimo indeks
Za lažjo predstavo:
Dobro pripravljen tekmovalni konj (npr. galoper) naj bi kazal zadnji dve rebri.
Lepo vzdrževan rekreativni konj mora biti dovolj »suh«, da lahko z rahlim pritiskom otipamo rebra, ne sme pa se jih videti.
3. korak: Ugotovite, kakšno in koliko dela opravlja vaš konj.
koliko ur dnevno dela
kakšno delo opravlja (lahek teren, zahtevni treningi…)
koliko ur na dan se pase
ali ga jaha izkušen ali neizkušen jahač (konj porabi veliko več energije, da nosi neizkušenega jahača, saj ga ta lahko spravlja iz
ravnotežja, obremenjuje, ovira pri gibanju)
4. korak: Ugotovite kakšen temperament ima vaš konj.
Glede na to, kakšen je temperament vašega konja, lahko s primerno prehrano do določene mere vplivate na to, da bo bolj miren
konj malo bolj poskočen, ali pa zelo temperamenten konj malenkost bolj miren ;):


razgrajevanje vlaknin se odvija v debelem črevesu in to zelo počasi (tudi do 65 ur), kar pomeni, da je tudi sproščanje
energije postopno. Če hočete zelo temperamentnega konja umiriti, ga torej hranite z veliko vlakninami (seno…),
dodajate pa mu lahko tudi olja.
po drugi strani se žita razgrajujejo v malem črevesu in to zelo hitro, kar pomeni, da konju priskrbijo »hitro energijo«. Če
želite, da bi zelo miren konj postal malenkost bolj poskočen, mu dajajte več žit.
visoko kalorična hrana
žita
seno,
nizko kalorična hrana
slama
žita
"hitra" energija
postopno sproščujoča se
seno, olja
energija
5. korak: ugotovite koliko hranite.
Stehtajte, koliko drži vaša merica. Merice so različno velike in merica različna hrana lahko različno tehta.
6. korak: Nadzorujte vsebnost vitaminov in mineralov.
Konju lahko primanjkuje vitaminov in mineralov če:


ga hranite samo s senom
ga hranite s senom + samo eno vrsto žit (samo oves, samo koruza, samo ječmen…)
4
ali
če konja hranite z industrijsko pripravljeno hrano, pa mu te dajete manj kot je priporočeno
Težave s prehranjevanjem in prebavo
Omenili bomo tri glavne težave, povezane s hranjenjem in prebavo, ki so strah in trepet vsakega lastnika konja: kolika, laminitis
in suh konj.
Kolika
Kako hraniti konja, da čimbolj zmanjšamo možnost kolike, ali izboljšati stanje, če jo konj že ima?
Vzroki kolike:




težave z zobmi (preglejte fige, če so v njih neprebavljena žita ali bilke sena/trave, daljše od 2 mm)
preveliki obroki zrnate hrane (če konju dajete več kot 2,5 kg žit na obrok, želodec ne more sprejeti toliko hrane in bo
neprebavljena nadaljevala pot v debelo črevo, kjer lahko povzroči koliko)
neobdelana žita (z izjemo ovsa) povzročajo več težav (mehansko ali toplotno) obdelana
tudi hlapanje in grizenje lesa sta lahko vzroka za koliko, zato naj ima konj ves čas na razpolago dovolj sen za
žvečenje
Kako se spopasti s koliko, kaj narediti v primeru kolike in kakšno dieto predpisati konju?





Otrobi. Če gre za konja po operaciji kolike, naj prvih 24 ur po operaciji dobiva smo otrobe. Otrobi pomagajo ponovno
»zagnati« prebavila in delujejo kot odvajalo (za redno prehrano otrobi niso primerni, saj konju onemogočajo absorpcijo
kalcija). »Otrobna« dieta je zelo priporočljiva tudi za kobile, ki so ravno žrebile (prvih 24 ur po žrebitvi).
Probiotiki. Pri koliki se poruši ravnovesje bakterij v prebavilih. Z dodajanjem probiotikov ponovno uravnovesimo
bakterije v prvem delu črevesa in z njimi uravnamo kislost. Za uravnovešanje črevesnih bakterij zadnjega dela
črevesa, dodajamo kvasovke.
Vitamin B. Vitamin B proizvajajo bakterije v zadnjem delu črevesja. Ta vitamin veča apetit in izboljša izkoristek
energije. Porušeno ravnovesje bakterij v zadnjem delu črevesja onemogoči zadostno proizvodnjo vitamina B.
Antioksidanti. Ker je konj bolan, proizvaja več prostih radikalov, zato je za boj proti njim potrebnih več antioksidantov.
Antioksidanti pospešujejo obnovo celic in izboljšajo imunski sistem.
Voda. Voda je nujna za normalno delovanje prebavnega trakta. Če konj med napadom kolike leži na tleh, mu
omogočite dostop do vode. (Namig: če vaš konj ne mara piti vode, kadar ste na tekmi ali na poti, je pametno že doma
v vodo dodajati nekaj jabolčnega soka. Ko ga potem dodate v vodo, ki je konj drugače ne bi pil, bo okus jabolčnega
soka prekril neznan okus vode).Tudi jabolka in korenje so odličen vir vode.
Dve vrsti kolike:


kolika debelega črevesa
kolika tankega črevesa
1. Kolika tankega črevesa:
Cilj zdravljenja kolike tankega črevesa je povečati funkcijo debelega črevesa (da je tanko črevo čim bolj razbremenjeno). V
zadnjem delu črevesa se prebavljajo vlaknine, zato konju s koliko tankega črevesa polagamo veliko visoko kvalitetnih vlaknin
(seno…), lucerno, mu omogočimo dostop do kvalitetne paše (trava ne sme biti previsoka, saj je kot taka težje prebavljiva),
dodajamo mu še pesne rezance z melaso, sojino olje, vitamine, minerale in kvasovke (kvas).
2. Kolika debelega črevesa:
Cilja zdravljenja kolike debelega črevesa sta dva:


povečati funkcijo tankega črevesa (da je debelo črevo čim bolj razbremenjeno). V tankem črevesu se prebavljajo žita,
zato konju dajemo mehansko (še raje pa toplotno) obdelana žita. Obroki naj bodo majhni (manj kot 1 kg)
podaljšati čas prebave (pred žiti konju ponudite kvalitetno seno)
5

z dodajanjem probiotikov izboljšamo delovanje tankega črevesa
Pomembno:




če zadnji del črevesja (debelo črevo) ne deluje zadovoljivo, konj ne bo preživel
če debelo črevo ne deluje normalno, je najslabše kar lahko naredite to, da konju omogočite dostop do slame
poskrbite, da tudi konj, ki je koliko debelega črevesa že prebolel, nikoli nima dostopa do slame
če ima konj koliko, ni pametno imeti v boksu napajalnika, saj tako ne morete nadzorovati, koliko vode spije.
Napajalnik izklopite dokler konj ne izdravi in konj redno napajajte iz vedra
Laminitis
Laminitis je izredno boleče obolenje, pri katerem se kopitna kost obrne proti tlom in lahko v skrajnem primeru tudi prebode
podplat kopita.
Strokovnjaki še vedno ne poznajo vzroka laminitisa, sklepajo pa, da je vzrokov lahko več.
Večina primerov laminitisa se pojavlja spomladi in poleti. 50% primerov povezujejo s prevelikimi obroki zrnate hrane ali preveč
sveže trave.
Zakaj škrob povzroča laminitis?
Škrob naj bi se prebavljal v tankem črevesu. Če iz kakršnega koli razloga pride do debelega črevesa, povzroči napake v
delovanju kopitnega mehanizma.
Škrob v prehrani ni slab, a ga je treba pravilno obdelati, da ga konj lahko prebavi. Pri konjih, ki so nagnjeni k laminitisu, se je
škrobu bolje izogibati. Energijo takšnim konje priskrbite s kvalitetnim senom in olji. Če konju dajete škrobnato hrano (npr.
koruza), mora biti hrana pravilno obdelana, obroki pa izredno majhni.
Fruktani in laminitis
Ena od teorij o vzroku za laminitis pravi, da ga povzročajo fruktani.
Kaj so fruktani?
Trava shranjuje svojo energijo v obliki fruktanov. Proizvajajo se v procesu fotosinteze. Rastlina proizvede sukrozo in raste. Če ne
more rasti (pomanjkanje vode, svetlobe, toplote…) to energijo spravi kot fruktane. Različne trave hranijo različne količine
fruktanov. Temperatura je pomemben faktor. Pri temperaturi 5- 10 stopinj Celzija trava ne raste, zato energijo shranjuje kot
fruktane. Pri višjih temperaturah trav energijo porabi za rast in razvoj in fruktanov ne potrebuje. Pomembna je tudi svetloba.
Rastlina rabi svetlobo za rast, se pravi ob pomanjkanju svetlobe ne raste in zopet energijo shrani kot fruktane.
Najbolj nevarna kombinacija je torej: hladno, suho in sončno.
6
Fruktani se prebavljajo v debelem črevesu, zaradi česar se izloča kislina, ki povzroči nepravilnosti v lamelah, ki so vezni del
kopita.
Edini način, kako konju preprečimo dostop do sveže trave in škroba je, da nima dostopa do sveže trave in da mu ne dajemo
zrnate hrane. Kar pa bi bilo, vsaj v prvem primeru, že na meji mučenja. Obstajajo še druge možnosti:




konja spuščamo na pašo samo, kadar ni fotosinteze (ponoči)
konja spuščamo na pašo z nagobčnikom, ki mu preprečuje jesti svežo travo, a mu mora omogočati dostop do vode
na pašniku gojite tiste vrste trav, ki shranjujejo manj fruktanov in ki imajo več listov kot stebel, večina fruktanov je
namreč shranjenih v steblih
debelost je eden glavnih faktorjev pri laminitisu. Konj za laminitisom ali konj, ki je nagnjen k laminitisu, bi moral biti
bolj suh, kot povprečen, zdrav konj
Prosti radikali in laminitis
Raziskave so pokazale, da konji z laminitisom proizvajajo neprimerno več prostih radikalov kot zdravi konji. Zato je dodajanje
antioksidantov konjem z laminitisom izredno pomembno.
Prehrana za pridobivanje na teži
Za pridobivanje telesne teže velja znana formula: vnos kalorij mora biti večji od njihove porabe.
Možni razlogi za premajhno telesno težo:





težave z zobmi (neučinkovita predelava in slab izkoristek hrane)
okuženost s črevesnimi zajedavci
star konj (slabša sposobnost izkoriščanja hrane)
bolezen (npr. nepravilno delovanje jeter)
neprimerna prehrana
7






Kako dolgo ima konj težave s prenizko telesno težo?
Hitra, nenadna izguba telesne teže kaže na bolezensko hujšanje, postopna izguba teže pa na napačno prehrano.
Ali čas začetka težav sovpada s spremembo v prehrani, načinom dela (ali konj več in bolj intenzivno dela, hrana pa je
enaka, kot prej, ko je delal manj)?
Premislite ali je imel konj v preteklosti težave s prebavo ali kake druge bolezni ali težave, ki bi lahko vplivale na
prebavo.
Obremenitev – primerjajte konjevo sedanjo obremenitev z obremenitvijo, kakršna je bila, preden je konj začel hujšati.
Izračunajte konjevo težo in ocenite njegovo kondicijo (glej poglavje Praktična uporaba znanja o konjski prehrani/2.
korak).
Ocenite trenutno prehrano:



preglejte seno (koliko ga konj poje in kakšna je kvaliteta sena)
določite prehrano, ki bo konju omogočala da bo postopoma zaužil več kalorij, kot jih porabi (stehtajte, koliko sena in
koliko zrnate hrane konj dobiva)
dnevno količino hrane razdelite na čim več obrokov



doseči maksimalno prebavljivost in izkoristek hrane
zagotoviti uravnovešeno prehrano, z zadosti vitamini in minerali
povečati vnos kalorij
Cilji:
Energijske vsebnost različnih hranil
nizka energijska vrednost
visoka energijska
vrednost
zimska paša
spomladanska paša
seno
detelja
slama
pesni rezanci
nizkoenergijski koncentrati
visoko energijski
koncentrati
oves (ima veliko energije, a najmanj
med žitaricami)
olja
koruza
Nadzorovanje telesne teže:


težo izračunavajte redno vsak teden, ob istem času
zapisujte si rezultate in na podlagi njhi ugotovite, ali konj pridobiva težo, jo izgublja ali ohranja enako
Pomembno: količino hrane povečujemo počasi, postopoma. Ob vsaki spremembi počakamo 2-3 tedne na rezultate, na podlagi
katerih se potem odločimo, ali je dieta prava, ali so še potrebne spremembe.
Pripravila: Špela Golob
Vir podatkov: seminar voden s strani strokovnjakinje za prehrano konj (podjetje Dodson & Horrell)
8