Dieta - Bioterapija

skoraj post
dieta
3
Petek, 9. avgusta 2013, št. 20 • www.finance.si
Mršava
v mršavih časih
Na novo in predvsem modno so servirali večno dejstvo, da manj ko ješ, manj tehtaš. Dva
dni skorajda nič, pet dni je (lahko) praznična pojedina. Navdih je dal dedek, ki je pri 101 letu
odtekel londonski maraton.
Nevenka Gajšek
finance@finance.si
L
etos je Velika Britanija
ponorela za novo dieto,
ki jo imenujejo 5: 2 (pet
proti dva), zaradi nje
je izbruhnila celo prava dietna
vojna. Pet proti dva je metoda prehranjevanja, ko dva dni v tednu
skoraj stradamo, pet dni pa jemo
normalno. Britanski prehranski
strokovnjaki so v bistvu pogreli in
na novo postregli s staro ugotovitvijo, da dnevna nizkokalorična
dieta s 500 zaužitimi kilokalorijami za ženske in 600 kilokalorijami za moške ne povzroči le
izgube kilogramov, ampak morda
predvsem izboljšuje zdravje in
celo podaljšuje življenje. Gre za
nekakšno izmenično postenje, o
katerem zdaj izdajajo knjige kakor
po tekočem traku – teh je menda
že več kakor kalorij v shrambi kakšne kuharice, kakor Britanci humorno komentirajo prizadevanja
založnikov, ki bruhajo na trg vsak
svojo različico uspešnice.
Kakor so se še pred nedavnim
številni podobno navduševali nad
Atkinsovo in Dukanovo dieto,
je zdaj na primer samo v spletni
knjigarni Amazon poplava knjig,
ki govorijo samo o 5: 2 in jo seveda
priporočajo. Kakor nakazuje že
ime, gre za izmenično postenje,
ko dva dni jemo zelo malo, pet dni
pa, kar želimo. Zato nekateri tej
dieti pravijo tudi postenje in praznovanje (The Fast and Feast Diet), saj razen dveh dni lahko jemo
prav praznično. Občasno postenje
seveda ni nič novega, saj obstaja
že dolgo, najmanj dva tisoč let,
zato bi pravzaprav težko kdo trdil,
da je izvirni avtor te diete. Največ
zaslug za to zadnjo priljubljenost
postenja in njegovo razširjenost
ima dr. Michael Mosley, ki je v britanskem televizijskem programu
BBC 2 (Two) Horizon predstavil
dokumentarno oddajo o zadnjih
raziskavah različnih strokovnjakov, ki kažejo, da lahko z izmeničnim odrekanjem hrani ne le
shujšamo, ampak tudi znižamo
previsok holesterol in krvni tlak
ter podaljšamo življenje.
Trditev temelji na teoriji, da
kratkotrajno pomanjkanje hrane
oziroma krajše postenje zniža raven hormona IGF-1, ki je inzulinu
podoben rastni dejavnik. Zaradi
manj zaužite hrane in torej posledično manjšega vnosa kalorij se
zniža raven tega hormona v krvi,
kar sproži sposobnost organizma, da se sam zdravi in popravi
nepravilnosti v svojem delovanju
ter poveča odpornost proti neka-
’
Morda je odziv
na dieto tako velik
zato, ker je ujela
pravi zeitgeist,
saj v resnih časih
predlaga omejevanje
in restriktivnejši
življenjski slog.
terim najbolj nevarnim boleznim
zahodnega človeka. Dva postna
dneva na teden poleg tega, da sta
blagodejna za zdravje in počutje,
seveda tudi učinkovito znižata
telesno težo. Vendar naj bi bila to
dieta, ki naj bi jo za dolgoročne
učinke tudi upoštevali dolgoročno. Še več: gre za način prehranjevanja, za življenjski slog. Morda je
odziv na dieto tako velik zato, ker
je ujela pravi zeitgeist, saj v resnih
časih predlaga omejevanje in restriktivnejši življenjski slog, torej
Shutterstock
Postenje in hkrati praznovanje
zmanjševanje porabe namesto
kopičenja.
Poskušali so
na podganah in miših
Dr. Mosley je skupaj z Mimi
Spencer tudi soavtor knjige z naslovom Postna dieta, ki je že prve
dni po izidu postala ena najbolj
prodajanih knjig Amazona. Odmevnost in priljubljenost te oblike prehranjevanja sta spodbudili
tudi druge avtorje, da so množično začeli pisati o dieti 5 proti 2
ali tam nekje. Kakor je pisal The
Times, dr. Morseyja ne moti, da
po vzoru njegove oddaje in knjige
nastajajo številna druga podobna
dela, saj pravi, da ne gre za denar,
kajti pošteno povedano velik dobiček v dietni industriji prinaša
njen – neuspeh. Pravzaprav ga
številne različice te diete in kako
jo imenujejo (nekateri ji pravijo
dieta dodo) niti ne zanimajo, saj
ni pomembno, kako se imenuje,
temveč da – deluje.
Bistvo diete 5 proti 2 je mogoče
preprosto strniti v en stavek: za
dobro počutje in zdravje se je treba dva dni v tednu skoraj povsem
odreči hrani. Podlaga za to dieto
so izidi raziskav na podganah in
miših, ki so pokazali, da postenje
preprečuje degenerativne bolezni teh živali in za 40 odstotkov
podaljšuje njihovo pričakovano
življenjsko dobo. Poleg tega so na
več ameriških univerzah opravili
poskuse s predebelimi prostovoljci, pri katerih se je dieta izkazala
kot učinkovita.
V bistvu na
novo segreta topla voda
Post seveda ni nekaj novega, saj
ga poznajo številne religije. Dieta
z dvodnevnim odrekanjem hrani
vsak teden spominja na Davidov
post, prostovoljno postenje muslimanov vsak drugi dan. Mnenja
o postu kot načinu hujšanja so
različna, vendar pa dieta pet
proti dva ne priporoča popolne
prehranske abstinence, ampak
le dvakrat na teden. Tako ne gre
za preveliko odrekanje in večina,
ki jo je preizkusila, navaja, da na
postni dan ni težko vzdržati brez
priljubljene hrane in pijače, saj
sta že naslednji dan dovoljena.
Na sebi jo je preskusil tudi njen
avtor, dr. Mosley, ki je sicer vedno
dvomil o zdravstvenih učinkih
posta in je dotlej vedno upošteval
načelo, da obrokov ni priporočljivo izpuščati.
Za dieto, ki jo opisuje in priporoča, je dr. Mosleyja nehote
navdihnil najstarejši udeleženec
lanskega londonskega maratona
Fauja Singh, ki je star 101 leto. Je
najstarejši maratonec na svetu
in za zdravnike in športne strokovnjake prava uganka, saj ni niti
približno podoben povprečnemu
maratonskemu tekaču. Je strog
vegetarijanec, ne uživa ne proteinskih napitkov ne mesa. Vsak dan
jé približno enako hrano, večinoma lečo, zelenjavo z ingverjem,
rjavi riž, sadje in jogurt, vse v zelo
majhnih količinah, kar pojasni
njegovo težo: pri 173 centimetrih
višine tehta le 53 kilogramov. Sam
zase pravi, da svoje življenje ohranja s pazljivostjo, kaj in koliko je.
Za dolgo in zdravo življenje torej
jejmo manj, pa naj bo po dieti pet
proti dva ali preprosto tako, da
zmanjšamo vse obroke hrane
vsak dan. A čeprav je manj jesti
najstarejša in najučinkovitejša
dieta na svetu, se jo je v časih izobilja in na videz privlačne slane
in sladke hrane, ki povzroča odvisnost, pogosto težko držati. Če to
ne bi bilo res, epidemije debelosti
ne bi bilo, prav tako pa ne dietne
industrije.