Bioetika

Bioetična načela raziskovanja
(wikipedia, 2008)
pripravil prof. dr. Franc Viktor Nekrep
Bioetika je filozofsko preučevanje etične
spornosti, ki jo prinašata napredek v
biologiji in medicini.
Bioetiki se ukvarjajo z etičnimi vprašanji,
ki se pojavljajo v razmerjih med vedami
o življenju, biotehnologijo, medicino,
politiko, pravom, filozofijo in teologijo.
Kljub uvrščanju bioetike v področje
etične in morale filozofije (P. Singer) se
danes vse bolj uveljavlja njena
interdisciplinarna umestitev.
Poleg posvetne bioetične presoje se
religiozna bioetika trudi razvijati
bioetična načela skozi pogled
ustreznega verovanja.
Človek se mora pravzaprav v vsaki
starostni dobi odločati o etičnih
vprašanjih, mi si ta trenutek zastavimo
vprašanje, kako uporabljamo znanstvene
izsledke in tehnološke rešitve.
• Bioetična zrelost - ko se vprašamo kako
ustvariti zrelo družbo, je pravo nadaljevanje
vprašanja kako ustvariti družbo na eni strani
dobro obveščenih in na drugi strani
uravnoteženih osebnosti ?
• Bioetično zrela je oseba ali družba, ki lahko
uravnoteženo tehta prednosti in slabosti
alternativnih možnosti, ki je sposobna dobro
premišljenih odločitev in ki zna o tem tudi
spregovoriti.
Ali je mogoče o bioetiki poučevati?
Da, težko pa naučiti; kar največ lahko
storimo je, da študente opozorimo oz.
jim pomagamo, da izostrijo pozornost do
moralnih dilem, ki jih prinašata znanje in
tehnologija
Ludizem in luditi
• Luditi so bili tekstilni delavci v Veliki Britaniji
v začetku 19. stoletja, ki so se borili za
izboljšanje delovnih pogojev za katere so
videli izvor v industrializaciji in so v svojo
aktivno borbo vključili tudi uničevanje
strojev. Vodil jih je legendarni Ned Ludd, po
njem tudi poimenovanje gibanje, ki je bilo leta
1814 z vojaško silo zatrto.
• Danes se pojem pogosto uporablja za
označevanje tistih, ki nasprotujejo
tehnološkemu napredku, pogosto s nasilniškimi
pozivi in ukrepi.
Ekologizem
V nekem delu je s prejšnjim gibanjem
primerljiv t.i. ekologizem, zlasti v svoji
trdi različici, ki neredko posega tudi po
nasilnih korakih aktivistov (uničevanje
laboratorijev…)
Transhumanizem
Transhumanizem, pogosto v rabi kot sinonim za
“izboljšavo človeka” je mednarodno, intelektualno in
kulturno gibanje, ki podpira uporabo znanosti in
tehnologije za izboljšanje človekovih mentalnih in
fizičnih sposobnosti ter za preseganje tega kar
predstavlja nepotrebno oviro človekovih ciljev, kot so
bolezen, staranje, nemoč, trpljenje in neprostovoljna
smrt.
Razumniki transhumanizma iščejo možnosti uporabe
prihajajočih tehnologij za ta namen. Pri tem skrbno
spremljajo morebitne nevarnosti in prednosti, ki jih
uveljavljanje novih tehnologij z možnostjo radikalne
spremembe pogojev za človekov obstoj prinašajo.
• Bioetika temelji na pozitivnih človeških
vrednotah in na “dobrobiti” vseh organizmov.
• “Vrednote” se včasih “učijo” večinoma pa jih
“privzamemo”, “pridobimo”, začenši s
trenutkom ko zapustimo varno zavetje
materinega krila. Bioetika je nabor vrednost in
navad, ki temeljijo na medsebojni brezosebni
naklonjenosti (angl. love).
Deset novih zapovedi (Ebon Musings, 2008)
• Nikomur ne delaj tistega, česar si ne bi želel, da bi
delali tebi (t.i. Zlato pravilo).
• V vseh okoliščinah si prizadevaj, da ne bi delal škode.
• S soljudmi, z vsemi živimi bitji in s svetom v celoti
ravnaj z ljubeznijo, poštenjem, privrženostjo in
spoštovanjem.
• Ne odvračaj pogleda od zla in ne boj se deliti pravice,
vendar bodi vedno pripravljen odpustiti tistemu, ki
prostovoljno prizna svoje dejanje in ga iskreno
obžaluje.
• Uživaj življenje, spremljaj ga z radostjo in čudenjem.
Deset novih zapovedi… (Ebon Musings, 2008)
• Zmeraj se trudi, da bi se naučil česa novega
• Preizkusi vsako stvar; svoje misli vedno primerjaj z
dejstvi in bodi pripravljen na to, da boš zavrgel svoje
najljubše prepričanje, če se bo pokazalo, da ni v
skladu z njimi.
• Nikoli ne cenzuriraj svojega mišljenja niti se ne
izogibaj nasprotovanju, zmerom pa spoštuj pravico
drugih, da se ne strinjajo s tabo.
• Izoblikuj si lastna stališča, na temelju lastnega
razmišljanja in izkušenj; ne dovoli, da bi te kot slepega
vodili drugi.
• Dvomi o vsem po vrsti.
http://www.ebonmusings.org/atheism/new10c.html
Pomembnejše bioetične vsebine
1.
2.
Področje okolja
1.
2.
3.
1.
2.
3.
Različnost (diverziteta) in bioetika
Trajnostnost
Etične omejitve uporabe živali
Področje zdravja
Genetska zasebnost in informacije
1.
Sporočanje resnice o terminalnih boleznih (npr. rak)
2.
Možganska smrt
3.
Vakcinalna abstinenca
Testiranje na bolezni
1.
2.
3.
4.
Testiranje izpostavljenosti raku
Testiranje za AIDS
Gensko testiranje
Evgenika
1.
Tehnologije pomoči v reprodukcij (IVF)
1.
IVF, umetna oploditev, darovanje sperme, jajčec in embrijev
Življenjski stil in rodnost
2.
4.
5.
3.
6.
1.
3.
4.
Populacijska kontrola
Etika in rizično življenje (šport…)
Krionika, suicidnost, evtanazija
Darovanje organov
1.
2.
Transplantacija srca
Ksenotransplantacija
1.
Somatska genska terapija
Genska terapija
Kloniranje
Prehrana
Gensko spremenjena hrana
Pomembnejše bioetične vsebine…
1.
2.
1.
2.
3.
Področje okolja
Različnost (diverziteta) in bioetika
Trajnostnost
Etične omejitve uporabe živali
Področje zdravja
1.
2.
3.
Genetska zasebnost in informacije
1. Sporočanje resnice o terminalnih boleznih (npr. rak)
2. Možganska smrt
3. Vakcinalna abstinenca
Testiranje na bolezni
1.
2.
3.
4.
Testiranje izpostavljenosti raku
Testiranje za AIDS
Gensko testiranje
Evgenika
1.
Tehnologije pomoči v reprodukcij (IVF)
1.
IVF, umetna oploditev, darovanje sperme, jajčec in embrijev
Življenjski stil in rodnost
2.
4.
5.
3.
6.
1.
Populacijska kontrola
3.
4.
Etika in rizično življenje (šport…)
Krionika, suicidnost, evtanazija
1.
2.
Transplantacija srca
Ksenotransplantacija
1.
Somatska genska terapija
Darovanje organov
Genska terapija
Kloniranje
Prehrana
Gensko spremenjena hrana
Pomembnejše bioetične vsebine…
1.
2.
1.
2.
3.
1.
Področje okolja
Različnost (diverziteta) in bioetika
Trajnostnost
Etične omejitve uporabe živali
Področje zdravja
Genetska zasebnost in informacije
2.
1.
2.
3.
Sporočanje resnice o terminalnih boleznih (npr. rak)
Možganska smrt
Vakcinalna abstinenca
1.
2.
3.
4.
Testiranje izpostavljenosti raku
Testiranje za AIDS
Gensko testiranje
Evgenika
1.
Tehnologije pomoči v reprodukcij (IVF)
1. IVF, umetna oploditev, darovanje sperme, jajčec in
embrijev
Testiranje na bolezni
3.
Življenjski stil in rodnost
2. Populacijska kontrola
4.
5.
3.
6.
1
3.
4.
Etika in rizično življenje (šport…)
Krionika, suicidnost, evtanazija
1.
2.
Transplantacija srca
Ksenotransplantacija
1.
Somatska genska terapija
Darovanje organov
Genska terapija
Kloniranje
Prehrana
Gensko spremenjena hrana
Pomembnejše bioetične vsebine…
1.
2.
1.
2.
3.
1.
Področje okolja
Različnost (diverziteta) in bioetika
Trajnostnost
Etične omejitve uporabe živali
Področje zdravja
Genetska zasebnost in informacije
Sporočanje resnice o terminalnih boleznih (npr. rak)
1.
2.
Možganska smrt
3.
Vakcinalna abstinenca
Testiranje na bolezni
2.
3.
1.
2.
3.
4.
Testiranje izpostavljenosti raku
Testiranje za AIDS
Gensko testiranje
Evgenika
1.
Tehnologije pomoči v reprodukcij (IVF)
Življenjski stil in rodnost
2.
3.
4.
4.
IVF, umetna oploditev, darovanje sperme, jajčec in embrijev
Populacijska kontrola
Etika in rizično življenje (šport…)
Krionika, suicidnost, evtanazija
Darovanje organov
5.
3.
1.
6.
1.
2.
Transplantacija srca
Ksenotransplantacija
1.
Somatska genska terapija
Genska terapija
Kloniranje
Prehrana
1.
Gensko spremenjena hrana
Trajnostno načelo
Trajnostni razvoj – “…razvoj, ki zadosti današnjim potrebam, ne da bi
ogrožal možnost prihodnjih generacij, da bodo zadostile svojim
potrebam…”
•
Naše ravnanje moramo prilagoditi trajnostni paradigmi razvoja, v
katerem so iz osnovne izpeljane dodatne zahteve:
– ker je človeška vrsta del narave mora svoj obstoj vezati na omejenost
naravnega sveta, varovati mora predvsem mehanizme, ki ga obnavljajo oz.
ohranjajo;
– gospodarnostni izračuni proizvodnje morajo vključevati naravovarstveni
strošek;
– ohranitev znosnega globalnega okolja zahteva samovzdrževalen razvoj
celotne človeške populacije; če je 80% populacije reven ne moremo računati,
da bo svet živel v miru; če bo tretji svet uporabil za izboljšanje svojega
življenja metode, ki jih je uporabljal razviti svet, bo prišlo do ekološke
katastrofe.
Harlam BRUNDTLAND et al.: Our Common Future(1987)
Pravice živali
Misel o pravicah živali je novejšega datuma in se oblikuje
v stekanju različnih poti v križišče: živalski
eksperiment, pridobitna reja živali, ujetništvo živali,
vegetarijanstvo idr.
Vsekakor je v eksperimentalni praksi mogoče
zagovarjati pravno ureditev zahteve po izogibanju
trpljenja živali, kot je to načelo že povsem jasno pri
človeku. Razširjanje zahteve, ko naj bi žival postala
pravni subjekt in enakopraven član moralne skupnosti
je seveda v konfliktu s številnimi praksami današnje
rabe živali.
Medicinska bioetika
• Poglavitna usmeritev medicinske bioetike je
predvsem usmerjena v odnos zdravnika in
drugih medicinskih delavcev do pacienta, in
manj kako se soočati z etičnimi dilemami
medicinske prakse.
• Vsebine so predvsem v moralnih okvirih
odnosa zdravnik – pacient, morale v preventivni
medicini, moralnosti v klinični diagnostiki in
terapiji, moralnosti v raziskovanju, moralnosti
v zdravstveni administraciji ipd.
Medicinska bioetika
Belmont report je poročilo, ki je v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja nastalo v ZDA in predstavlja
osnovna izhodiščna etične presoje medicinske prakse.
Uveljavlja troje etičnih načel z veljavnostjo tudi v
biomedicini:
1. spoštovanje osebnosti: zaščita avtonomije ljudi,
spoštljivo ravnanje z njimi in zagotavljanje obveze
obveščenega pristanka (informed consent);
2. dobrohotnost: pri kliničnem raziskovanju je
zahtevano maksimiranje koristi ob minimiranju
tveganja in
3. pravičnost: da so postopki vodeni ob pravični
razdelitvi stroška in koristi.
Evgenika
Tisočletja že tečejo poskusi, kako izboljšati prirojene lastnosti
organizmov, predvsem v kmetijski rabi, kjer je to sestavni del
žlahtnjenja rastlin in selekcije živali.
Ideja se je vedno znova pojavljala tudi pri iskanju poti za izboljšanje
človekovih lastnosti in sposobnosti, nastal je pojem evgenike, ki ga je
skoval Sir Francis Galton, angleški znanstvenik (1822-1911) in utemeljil
na znanju dedovanja in Mendlove genetike. Gre za socialno filozofsko
kategorijo, ki zagovarja izboljšanje človekovih prirojenih lastnosti, tako
da vanje posegamo z določenimi ukrepi. Skozi zgodovino je večinoma
veljala kot socialno odgovorno stališče družbe, ki naj zagotovi zdravje,
krepkejše in inteligentnejše ljudi, kar zagotavlja varčevanje resursov in
zmanjševanje človekovega trpljenja.
Idejo evgenike so zlorabili, zlasti v v času nacizma, ko so propagirali rasno
čistost, eksperimentiranje na ljudeh in na iztrebljanju nezaželenih
populacijskih skupin.
Evgenika
Tudi razvoj novih genetskih, genomskih in reproduktivnih tehnologij
koncem 20. stoletja je odprl številna nova vprašanja in pomisleke,
kaj pravzaprav pomeni etični in moralni status evgenike v
moderni dobi. Nekatere dežele tudi danes uveljavljajo načela
evgenike v obliki imigracijske politike in z uporabo
reproduktivnih tehnologij,v glavnem pa temelji sodobna evgenika
na izločanju genskih napak. Poti je več:
Negativna evgenika: postopki in programi s katerimi želijo zmanjšati
pojavljanje gensko vplivanih bolezni. Mnoge države sterilizirajo
ljudi, ki so nosilci teh lastnosti.
Pozitivna evgenika: načrtovano spreminjanje posameznikov ali
njihovih potomcev s ciljem izboljšave njihovih lastnosti: selekcija
zdravih genov in izbira gamet ljudi za katere velja, da so boljši
bodisi v intelektualnih ali fizičnih lastnostih.
Gensko testiranje
Gensko testiranje uporabljamo da presodimo
verjetnost ali bi lahko zdrav posameznik z ali
brez družinske zgodovine lahko zbolel za
določeno boleznijo. Zaradi velikega razkoraka
med možnostjo ugotavljanja in možnostjo
zdravljenja genskih bolezni lahko seveda
pacienta izpostavimo resnim težavam.
Somatska celična genska terapija
Mnogo genskih boleznih bo mogoče zdraviti tako, da bomo popravili okvarjeni gen
z gensko terapijo. Genska terapija je terapevtska tehnika pri kateri delujoči
gen vnesemo v somatično (telesno) celico pacienta pri katerem je njegov
lastni gen okvarjen oz. da vnesem v celico novo lastnost, tako da izboljšamo
zdravje pacienta. V svetu so teku so številni klinični preskusi uporabe genske
terapije (ZDA, EU, Kanada, Kitajska, Japonska, Nova Zelandija…), ki so
presegli število 6000 pacientov...
•
Q1: v čem vidite etične razlike v uporabi genske terapije in drugih
terapij?
Gensko spreminjanje v agrikulturi in
prehrani
•
Uporaba genskega spreminjanja v kmetijstvu in konkretneje v prehrani
sproža ves čas resne pomisleke. Gensko spreminjanje uporabljamo za
ustvarjanje transgenih rastlin s katerimi te pridobijo nove, izboljšane
lastnosti. Tako v kmetijstvu uporabljamo rastline s povečanim
pridelkom, večjo odpornostjo na bolezni, odpornost na škodljivce ipd.
Sadje in zelenjavo spreminjamo tudi, da je primerno za podaljšano
skladiščenje in zorenje , tako da ostaja sveža in vzdrži tudi daljši
transport. Danes že 15 držav uporablja GS rastline s temi lastnostmi.
•
Drugi val GS rastlin naj bi zagotovil take proizvode, ki imajo večjo
hranilno vrednost in lastnosti, ki jim zagotavljajo rast v neugodnejših
rastnih pogojih, kot so večja slanost ali suša.
Viri
Zaradi preglednosti viri niso sproti vključeni (citirani) v
prezentacije, kar omogoča t.i. poštena raba (fair use) v
učnem procesu. Material je zato namenjen interni rabi in
je njegova uporaba omejena/dovoljena zgolj za podporo
predavanja!
Prosim uporabnike, da mi sporočijo, če opazijo da katera
od povezav ni več aktivna! (franc.nekrep@gmail.com)