Med dolgovi in premoženjem - Transcendentalno meditacijo

24
jesen 2013
Revija UniCredit Bank
Strokovno
Devet zapovedi
investiranja
Mednarodni intervju
Rolf Jensen
Optimalna
kapitalska struktura
Med dolgovi
in premoženjem
Vpliv partnerja
na vodenje?
Klemen Štular,
NIL
Franc Pungerčič,
Vianova
Marko Lukić,
Lumar IG
Tomi Ilijaš,
Arctur
prva slika
Diagnostični center Bled, Pod skalo 4, Bled, FOTO: Getty images
Kako si predstavljate ...
inspiracijo?
»Kot slap neprestane energije
in brbotajočih misli.«
Robert Nagy,
profesor in glavni violončelist
v Dunajski filharmoniji
S preventivnimi pregledi
lahko preprečimo
razvoj bolezni
Ni treba, da je skrb za zdravje nelagoden proces. Lahko je tudi dobrodošel odmik od
vašega vsakdana, v prelepem okolju ob Blejskem jezeru.
Je že dolgo odkar ste bili na splošnem zdravniškem pregledu? Se zavedate, da bi bilo zaradi vašega hitrega življenjskega
tempa koristno iti na preventivne preiskave, a obupate, ko ugotovite, koliko naročanja, časa in zadrževanja po zdravstvenih ustanovah bo potrebno?
Tudi zaradi teh razlogov smo pred skoraj dvajsetimi leti ustanovili Diagnostični center Bled. V čudoviti okolici Blejskega
jezera, s sobo hotelskega tipa, wellness paketom in restavracijo, boste v sproščenem okolju lahko na enem mestu opravili celostni preventivni zdravstveni pregled in dobili rezultate v najkrajšem možnem času, zahvaljujoč lastnim laboratorijem Diagnostičnega centra Bled. Vrhunski strokovnjaki bodo s pomočjo najsodobnejše opreme in s prijaznim pristopom
poskrbeli, da zdravje ne bo več vaša skrb.
Krajše, enodnevne temeljne preventivne preglede pa lahko opravite v Ljubljani, v Vili Urbani, podružnici Diagnostičnega
centra Bled.
Z zdravjem do uspehov!
Za več informacij pokličite na: T: 04/ 579 84 08
ali pišite na: romana.lenarcic@dc-bled.si.
www.dc-bled.si
Meni slap simbolizira energijo, takšno, kot nam jo zapustijo skladatelji v svojih tonih in melodiji.
Notni zapis ni nič drugega kot v cev speljan slap in razlika med izvajalcem ter umetnikom veliko
let po skladateljevi smrti je v
interpretaciji. Izvajalec (instrumentalist) le ponovno namesti pipo,
da bi dobil pitno vodo, umetnik pa s svojim instrumentom s pomočjo not in lastne domišljije naredi
slap spet slišen publiki.
Uvodnik
Med Scilo in
Karibdo
Makro- in mikroekonomski položaj Slovenije je precej
negotov. Pogosto slišim, da smo prav banke glavni
krivec za nastalo situacijo v Sloveniji, ker ne želimo
podpirati podjetij z dodatnim kreditiranjem. V času
debelih krav smo zaradi izredno hude konkurence
med bankami na našem trgu ponujale poceni kredite za investicije in spodbujanje razvoja podjetij, po
drugi strani pa nekatere žal tudi za financiranje menedžerskih prevzemov, ki so se poplačevali iz operativnega poslovanja podjetij in tako slabili konkurenčnost
naših podjetij na dolg rok.
Vendar pa ni prav, da vse banke mečemo v isti koš,
tako z vidika poslovne politike obravnave kreditnih poslov kot tudi z vidika ključnih kazalnikov stabilnosti in
varnosti poslovanja, kot je denimo kapitalska ustreznost. Marsikatera banka se tudi v času največje konjunkture v Sloveniji ni odločila sodelovati v tovrstnih
poslih zaradi preprostega razloga: projekcije denarnega toka v konkretnih primerih niso bile dovolj realne in na zadostnem nivoju, da bi bankam zagotavljale
poplačilo kreditov. Večina struktur kreditov je bila enostavnih, brez finančnih zavez, upoštevaje zgolj tekoče
poslovanje podjetja, s šibkim zavarovanjem. Pogled
odločevalcev v podjetjih je bil pragmatičen, izbrali
so najmilejšo strukturo kredita za najnižjo ceno. Pa je
bila takšna odločitev res vedno prava in najboljša? Z
vidika uvajanja profesionalnih standardov in dolgoročne vzdržnosti poslovanja tako bank kot podjetij prav
gotovo ne. Drugo, prav tako pomembno je vprašanje namena porabe kreditov v tistem obdobju. Če bi
bil denar namenjen premišljenim razvojnim projektom,
prodoru na tuje trge, povečevanju konkurenčnosti,
optimizaciji procesov, razvijanju najboljših kadrov,
iskanju kvalitetnih strateških partnerjev v času, ko bi
za deleže v podjetjih lahko še iztržili pametno ceno, bi
bilo gospodarsko stanje danes povsem drugačno. Žal
ni, čeprav obstajajo izjeme, ki so tudi v tem času vlekle
prave vzvode. To pa še ne pomeni, da je konec sveta.
Nasprotno, je priložnost, da se iz preteklih napak nekaj
naučimo, tako banke kot podjetja, in da se trdno odlo-
www.unicreditbank.si
čimo ter vsak dan znova vpeljujemo profesionalne in
etične standarde na vseh ravneh. Kar nekaj podjetij je
kljub vsemu dokazalo, da to zna in zmore.
Pa bo sistemska razdolžitev podjetij res ponudila potrebno rešitev za hiter in učinkovit izhod iz primeža krize? Osebno menim, da je bistveno bolj pomembno,
da podjetjem, ki imajo težave, ponudimo pomoč pri
iskanju pravih strateških partnerjev, ki bodo prinesli svež kapital, nove trge, znanje, transparentnost,
pozitivno selekcijo in prave vrednote. Prav izboljšanje
kapitalske strukture bo podjetjem dalo moč za nove
razvojne preboje. Verjemite, takšna podjetja bomo
banke z veseljem podprle, seveda v skladu s profesionalnimi standardi.
Čas je torej, da se bolj odpremo vlagateljem s pravo
strateško vizijo, pa najsi bodo to tuji ali domači vlagatelji, morda oblikujemo sklad kapitala, ki bo pomagal
podjetjem, ki so podkapitalizirana. Strateški partnerji iz
tujine v Sloveniji vidijo zlasti naslednje ovire za neposredne tuje investicije: pomanjkljiva sistemska podpora
na ravni države, prevelika birokracija, težave bančnega sektorja, neugoden davčni sistem ter počasno in
neučinkovito sprejemanje odločitev. Prav modro in
pravočasno odločanje, prepotrebno ukrepanje
(ne samo razpravljanje) in prevzemanje odgovornosti so največji imperativ voditeljev današnjega časa.
V zgodovini slovenskega naroda so se namesto nas
pogosto odločali drugi. Čas je, da zberemo pogum,
prevzamemo iniciativo, sprejmemo prepotrebne odločitve in jih nato udejanjimo v praksi, čeprav smo pri
tem pogosto vklenjeni med Scilo in Karibdo. Le tako
bomo lahko dober zgled svojim sodelavcem, da bodo
privzeli enake principe delovanja, seveda z našim zaupanjem in podporo. Tako bomo lahko tudi ustvarili
prijazno okolje, ki bo med nas privabilo najboljše, zagnane in predane sodelavce, s katerimi bomo skupaj dosegli odlične rezultate. Preprosto, kajne?
Sicer se bodo namesto nas začeli odločati drugi ...
Jana Benčina Henigman,
/ odgovorna urednica /
Jana.Bencina-Henigman@
unicreditgroup.si
5
vs e bina
Vsebina ...
Vpliv partnerja na vodenje
26
Obstajajo trije glavni modeli postavljanja
mej med poslovnim in zasebnim življenjem. Meja določa, ali menedžer s partnerjem govori o svojem delu ali ne. Več
ko govori, večji vpliv ima partner na njegove poslovne odločitve, hote ali ne. [26 ]
Praktično
28
30
Vsako nogometno moštvo ima kapetana, ki
pogumno koraka naprej in vse, kar zahteva od drugih, dela tudi sam(a), in to dvojno.
Zato mu/ji ljudje tudi tako radi sledijo. [28]
Odgovorno
Odnos med mestom, ljudmi in rabo zelene
energije postaja vse pomembnejši. Pri integraciji tega v vsakdanje življenje pa veliko
vlogo igra tudi estetika. Zato ponoven razmislek o umetnosti v javnih prostorih, s katerimi
sporočamo še potrebo po skrbi za okolje, ni
odveč. [30]
Fenomeni
34
Konjske dirke so bržkone stare toliko kot človeštvo. Z njimi so se kratkočasile prav vse
civilizacije – od starih Grkov do Babiloncev,
Asircev ali Egipčanov –, in so veljale za najprestižnejši športni dogodek. [34]
Iz čevljev slovenskih
izvoznikov
Četudi se v naši kolektivni zavesti še nismo izkopali iz črnogledosti, tudi v Sloveniji, tako
kot v vsakem času in prostoru,
obstajajo ljudje, ki imajo dovolj
znanja in poguma, da si iz limon naredijo limonado. [20]
Financiranje vrzeli
med plačili
Slovenski izvozniki imajo vedno večje težave pri upravljanju
likvidnosti, saj med plačilom
kupca in plačilom dobavitelju
nastaja likvidnostna vrzel, ki jo
morajo premostiti. [22]
Devet zapovedi
investiranja
Transcendentalna meditacija spada v kategorijo preseganja samega sebe, saj z njo
presežemo omejitve prvih dveh kategorij in
dosežemo novo zavest. Njen cilj je umiritev
uma pri polni zavesti. [40]
Med dolgovi
in premoženjem
Glavna naloga vsakega finančnika v
podjetju je povečati vrednost podjetja. Najobičajnejša pot je ustvarjanje dobička s povečanjem obsega
poslovanja. Ob tem pa se pojavi
tudi vprašanje, kako ga izpeljati, saj
navadno zahteva dodatna finančna
sredstva. In že smo pred dilemo: ali
lastniški kapital (dokapitalizacija) ali
zadolžitev podjetja? [10]
10
Posamezniki vse bolj zahtevajo
celosten pristop tudi pri upravljanju njihovega premoženja,
zato smo v UniCredit Bank
oblikovali devet ključnih investicijskih zapovedi. Te so preproste in razumljive, a žal še vedno
premalo upoštevane. [24]
Vabimo vas
Izvozne priložnosti
Finančni dnevi
UniCredit Bank [42]
Aktivno
40
Strokovno
16
36
(iz)brano
Slovenija in Južna Koreja delita podoben vzorec
Mojster intimnih zgodb
Branje, ki ga priporoča
Kitty Finstad, urednica,
August Media. [42]
Danski futurolog Rolf Jensen, avtor številnih knjižnih uspešnic, po svetu
predava o trendih, ki narekujejo našo poslovno prihodnost, saj se zadnjih
trideset let svoje poklicne poti s tem intenzivno ukvarja. [16]
Novomeščan Nejc Gazvoda se suvereno giblje med pisano besedo in
svetom gibljivih slik. Pri 28 letih se lahko pohvali z opusom, ki bi bil v ponos precej starejšemu ustvarjalcu: je avtor treh romanov in dveh zbirk
kratkih zgodb ter dveh celovečernih filmov. [36]
Odgovorna urednica: Jana Benčina Henigman l Glavna urednica: Mateja Čotar l Izvršna urednica:
Urška Henigman l Uredniški odbor: Jana Benčina Henigman, Draga Cukjati, Mateja Čotar, Urška
Henigman, Primož Inkret, Tadej Jurca, Marina Klarič, Nataša Markov, Kristina Sket, Alexey
Yaniyev l Izvršno uredništvo in produkcija: PM, Poslovni mediji d.o.o. l Tisk: Schwarz Print, d.o.o.
Datum natisa: 25. september 2013 l Naklada: 1350 izvodov l Distribucija: Pošta Slovenije
Izdajatelj: UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, 1000 Ljubljana, www.unicreditbank.si
Vsebinska in oblikovna zasnova: PM, Poslovni mediji d.o.o. Dunajska 9, 1000 Ljubljana, www.p-m.si
7
Prva beseda
Prva be se da
Poslovni rezultati UniCredit Bank v prvem
polletju 2013 [ 01 ]
Pogled od zunaj
UniCredit Bank je prvo polletje letošnjega leta zaključila s pozitivnim rezultatom in izboljšanjem kapitalske ustreznosti kljub nižjim prihodkom in višjim oslabitvam kreditov. Čisti dobiček po obdavčitvi je znašal 2,0 milijona
evrov. Stroški poslovanja in amortizacija so dosegli raven 20,0 milijonov
evrov, zaradi učinkovitega upravljanja stroškov so ti na letni ravni nižji za
4,8 odstotka. Čiste opravnine so na letni ravni porasle za 13,7 odstotka,
k čemur so pripomogli uspešno pridobivanje novih strank, povečevanje
obsega storitev upravljanja premoženja in rast transakcijskega bančništva. Oslabitve kreditov in rezervacije so znašale 14,8 milijona evrov, kar
pomeni 7,9-odstotni porast na letni ravni.
01
Stefan Vavti, predsednik uprave UniCredit Bank: »Kljub zelo zahtevnemu makro- in mikrookolju smo v prvi polovici leta poslovali pozitivno. To
nam je – čeprav so prihodki na bančnem trgu na splošno padali – uspelo
tudi zaradi učinkovitejšega upravljanja stroškov. Na področju poslovanja
s strankami vidimo zelo pozitiven trend. V prvem četrtletju leta 2013 smo
namreč ponovno pridobili rekordno število novih strank, tako med prebivalstvom kot podjetji, kar kaže na to, da vedno več strank ceni kakovost
naših storitev in stabilnost naše banke.«
Jeff Hoffman,
soustanovitelj ColorJar Venture Accelerator
Funda, svetovalec v President Obama's
National Advisory Council on Innovation and
Entrepreneurship, komentator na CNN in NBC
Tri pravila voditeljev novega kova
Skupina UniCredit prejela pet nagrad
za poslovno odličnost [ 02 ]
Revija Euromoney je tudi v letošnjem letu podelila nagrade za poslovno
odličnost. Skupina UniCredit je prejela nagrade za najboljšo banko v Italiji,
najboljšo banko v Avstriji, najboljšo banko v Bosni in Hercegovini, najboljšo
banko v SVE za upravljanje denarnih sredstev in najboljšo banko v SVE za
projektno financiranje.
04
UniCredit Bank vključena v "stres test" [ 03 ]
Banka Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za finance in v skladu s priporočili Evropskega sveta naročila pregled kakovosti sredstev na ravni bančnega sistema in izvedbo stres testov. Pregled zajema preverjanje popolnosti
in celovitosti podatkov, pregled posameznih kreditov in vrednosti zavarovanj
ter identifikacijo primanjkljaja oslabitev. Cilj izvedbe stres testov je ocena morebitnih potreb po kapitalu in ocena prilagodljivosti finančnih institucij, kar naj
bi pomagalo pri oceni celotnega sistemskega tveganja v finančnem sistemu
Evropske unije. V pregled so tako poleg treh sistemsko pomembnih bank
(NLB, Nove KBM in Abanke) vključene še Banka Celje, Gorenjska banka,
Probanka, Factor banka, UniCredit Bank, Hypo Alpe-Adria Bank in Raiffeisen
Banka. Prevladujoča razloga za vključitev UniCredit Banke Slovenija d. d.
v vzorec sta bila njen tržni delež glede na obseg bilančne vsote (številka pet na
trgu) in dejstvo, da je glede na obseg bilančne vsote največja banka v tujem
lastništvu pri nas.
05
07
Dobrodošli v UniCredit Bank! [ 05 ]
V UniCredit Bank so pred kratkim uvedli program dobrodošlice za fizične osebe in mala podjetja, s katerim želijo narediti korak naprej v osebnih odnosih s strankami. Program so zastavili
kot sistematiziran način servisiranja novih strank v obdobju prvih treh mesecev, kajti raziskave
so pokazale, da se več stikov bančnega svetovalca s stranko v tem prvem obdobju obrestuje z
večjim zadovoljstvom stranke. »S programom bomo bolje razumeli potrebe in pričakovanja novih strank, to pa nam bo pomagalo tudi pri ponudbi pravih produktov in storitev,« pravi Nastja
Šimunić, segmentna specialistka, ki je sodelovala pri zasnovi programa.
Razpis štipendij Fundacije UniCredit & Universities [ 06 ]
Tudi letos je Fundacija UniCredit & Universities razpisala 52 različnih štipendij za študij v tujini, izmenjavo in raziskovalno delo. Z njimi mladim študentom in raziskovalcem na področju
evropske ekonomije ter financ omogoči financiranje študija in raziskovalnega dela. Študij in
študentske izmenjave v tujini ter trimesečne prakse v podjetjih skupine UniCredit v tujini so le
nekatere izmed možnosti, ki jih razpis fundacije ponuja mladim študentom, ki si želijo pridobiti
dragocene študijske izkušnje v tujini. Vsi zainteresirani kandidati se lahko na razpis prijavijo
do 15. novembra 2013.
Prenovljeno zavarovanje na poslovni plačilni
kartici VISA [ 04 ]
06
8
V UniCredit Bank so prenovili zavarovanje za imetnike poslovne plačilne
kartice VISA. Po novem bodo imetniki z zavarovanjem Generali deležni
številnih ugodnosti na službenih potovanjih po vsem svetu. Podjetja in
samostojni podjetniki lahko izbirajo med standardnim zavarovanjem,
ki omogoča zavarovanje pred zlorabo kartice 24 ur, in nadstandardnim
zavarovanjem, s katerim je kartica prav tako zavarovana pred zlorabo 24
ur, imetnik kartice pa je dodatno deležen nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti, zavarovanja potovalne prtljage in osebnih stvari
ter zavarovanja dodatnih stroškov v primeru zamude letalskega poleta.
Zbirali šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih
družin [ 07 ]
Sodelavci UniCredit Bank so v preteklosti že dokazali, da znajo prisluhniti ljudem v stiski. Ker
so sredstva, ki jih Banka lahko podari pomoči potrebnim, omejena, poskušajo pomagati tudi
na druge načine. Z zbiralno akcijo so se tokrat odzvali na prošnje staršev šoloobveznih otrok,
ki zaradi socialne stiske ne zmorejo pokriti stroškov nakupa potrebščin. Prejemniki so se razveselili zbranih zvezkov, barvic, svinčnikov, šolskih torb in vseh še uporabnih ali novih šolskih
pripomočkov.
www.unicreditbank.si
1. Talent je vse. Najboljši timi zmagajo.
Noben voditelj ni tako pameten, kot misli, da je. Če hočete doseči cilje, potrebujete tim, in najboljši voditelji okoli sebe postavijo ljudi, ki so pametnejši od njih.
Toda da pritegnete in obdržite nadarjene ljudi, ki bi lahko delali kjer koli drugje, če bi želeli, morate veliko časa
nameniti temu, da zgradite okolje, v katerem bodo talenti želeli delati.
2. Blagovna znamka šteje. Definirajte svojo in jo
živite.
Ljudje so bombardirani z oglaševanjem in sporočili,
kamor koli gredo, na vseh ekranih in napravah. Kako
naj torej ljudje vejo, da obstajate, kako naj prepoznajo
vašo pravo vrednost? Če želite biti vodilno podjetje,
morate imeti blagovno znamko, ki izstopa. Po čem izstopa vaše podjetje? Za kaj skrbite? Kaj naredite bolje kot kdor koli drug? Odgovorite na ta vprašanja, da
bo vaša blagovna znamka dobila osebnost, potem pa
poskrbite, da ta osebnost in njena vrednost prideta na
dan v vsem, kar ste, in sporočajte blagovno znamko,
kjer koli ste.
3. Nikoli ne nehajte inovirati. Nikoli ne nehajte
spraševati.
Včasih je najslabše, kar se vam lahko zgodi, da vam
gre dobro. Kadar se to zgodi, nikoli ne nehajte gledati
okrog sebe. Četudi vse teče dobro, je tako morda danes, ampak kako pa bo v prihodnosti? Najuspešnejši
voditelji se nikoli ne nehajo učiti. So inovativni, vedno
sprašujejo, so pozorni na nove stvari in razmišljajo,
kako bi jih lahko vključili v svoje življenje in posel.
9
glavni m e ni
glavni m eni
Med
dolgovi
in premoženjem
naloga vsakega podjetnika in
finančnika je povečati vrednost
Glavna
podjetja. Najobičajnejša pot je ustvarjanje dobička
s povečanjem obsega poslovanja. Vendar pa se
ob tem pojavijo tudi
vprašanja, kako ga
izpeljati, saj navadno zahteva dodatna finančna
sredstva. In že smo
pred dilemo: ali lastniški
kapital (dokapitalizacija) ali zadolžitev podjetja?
Odgovor, kaj je najbolje, pa ni vedno na dlani.
10
www.unicreditbank.si
11
glavni m e ni
glavni m eni
Gregor Grmek,
upravljavec premoženja,
Globalna naložbena
strategija,
UniCredit Bank
Teorija v takšnih primerih gre takole: dokler je dolga
malo, to znižuje celoten strošek financiranja, po drugi strani pa se, ko in če se dolg preveč nagrmadi, lahko podjetje
zadolžuje po zvišanih obrestnih merah, ker ga kreditodajalci štejejo za manj varno. Skratka, v takšnem finančnem
okolju, v kakršnem živimo – ko je zahtevani donos za lastniški kapital občutno višji od »netveganih« oziroma malo
tveganih obrestnih mer, ki jih zahteva trg od malo zadolženih in uspešnih podjetij –, je mogoče vrednost podjetja povečati s povečanjem dolga podjetja. Seveda pa se
na drugi strani s tem poveča riziko nezmožnosti povračila
dolga. Takšna situacija posledično pomeni večje tveganje za kreditodajalce in seveda večje tveganje za lastnike, ki so vložili svoj kapital v lastniške deleže ali delnice. To
običajno privede do tega, da vsi, ki vlagajo v kapitalsko
strukturo podjetja (v dolg in lastniške deleže), zahtevajo
višje donose, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo
podjetja v tem primeru povečevati dobiček.
Teorija: logika branjevke na tržnici
Zato je za podjetja ključno, da najdejo optimalno strukturo, ki temelji na presoji, kakšna je verjetnost, da podjetje
zapade v težave zaradi prezadolženosti (in kako to vidijo
financerji), na drugi strani pa, kakšne donose lahko podjetje ustvarja z dolgom, s tem ko se loteva novih projektov,
gradi nove kapacitete. V splošnem morajo biti ti donosi,
ustvarjeni z izposojenim denarjem, višji od obrestnih mer,
ki jih podjetje plačuje za svoj dolg. Za lažje razumevanje:
cilj podjetij je, da k sebi pripeljejo čim več denarja, dolg pa
je v tem primeru lahko obravnavan podobno, kot branjevka na tržnici obravnava solato – prodati jo mora za višjo
ceno, kot jo je kupila, sicer se posel ne izide.
Velikokrat se za ugotavljanje kapitalske strukture
uporablja razmerje med celotnim dolgom in celotnim
lastniškim kapitalom. Ker je vrednost podjetja največja
takrat, ko je kapitalska struktura optimalna, je za podjetja
ključno, da najdejo in dosežejo optimalno razmerje med
vprašanje, ali se odločiti za dolg ali lastniški kapital, ni
vedno enoznačen. Kar je v obdobju gospodarske konjunkture optimalna kapitalska struktura, lahko v obdobju močnejše krize hitro postane pogubna struktura. To
pomeni, da se v praksi optimalna kapitalska struktura
spreminja z gospodarskimi razmerami. In ker se ekonomske spremembe dogajajo hitro, se temu primerno
spreminja tudi optimalna kapitalska struktura. Za tista
podjetja, ki se jim ne uspe prilagajati dovolj hitro, je to
lahko usodno.
Zato je najbolje, da si pogledamo, kakšna so razmerja med dolgom in lastniškim kapitalom v praksi. Ker
je na to vezanega veliko denarja, je mogoče sklepati, da ljudje, ki v podjetjih odločajo o tem (enako velja
tudi za vlagatelje, navsezadnje vlagajo svoj čas, denar,
sredstva podjetja), ravnajo preudarno in upoštevajo ne
le trenutno stanje, temveč tudi morebitne (morda neznane, mogoče celo predvidljive) ovire ter problematič-
Kar je v obdobju gospodarske konjunkture
optimalna kapitalska struktura, lahko
v obdobju močnejše krize hitro postane
pogubna struktura.
terih primerih celo ni več povpraševanja, kar pomeni, da
podjetje lahko večino vrednosti zaloge že narejenih proizvodov odpiše, s tem pa udari po lastniškem kapitalu (vrednost delnic upade) in kapitalska sestava se spremeni.
Nekatera zelo zadolžena podjetja
so varna
Ravno zato so lahko zelo uspešna podjetja precej zadolžena in jih večina ne šteje kot tvegana. Na drugi strani pa
so podjetja, ki imajo donosnost svojih projektov nižjo od
Kapitalska struktura evropskih delniških družb (indeks Stoxx Europe 600)
Finance - razno (brez
bank in zavarovalnic)
dolg
Banke
81,79 %
lastniški kapital
18,21 %
4,22 % *
Avtomobili in
rezervni deli
dolg
dolg
18,22 %
5,26 % *
lastniški kapital
40,80 %
30,15 % *
Nepremičnine
dolg
dolg
59,20 %
81,78 %
lastniški kapital
Javna oskrba
42,28 %
56,93 %
lastniški kapital
lastniški kapital
57,72 %
43,07 %
26,48 % *
51,62 % *
Telekomunikacijske
storitve
dolg
37,31 %
lastniški kapital
62,69 %
57,19 % *
Transport
dolg
36,87 %
lastniški kapital
63,13 %
55,17 % *
Materiali
Zavarovalništvo
dolg
dolg
35,23 %
lastniški kapital
64,77 %
54,96 % *
29,55 %
lastniški kapital
70,45 %
5,36 % *
Prodaja hrane
in pijač
Energija
dolg
dolg
27,34 %
lastniški kapital
72,66 %
59,93 % *
Industrijski
proizvodi
25,44 %
lastniški kapital
dolg
24,31 %
lastniški kapital
74,56 %
75,69 %
45,38 % *
71,56 % *
* Tržna kapitalizacija / celotna sredstva
Zunajbilančne postavke so lahko »skriti« dolg
V analizi niso upoštevane zunajbilančne postavke, pri katerih je včasih težko ugotoviti, ali
bi bilo z vidika analize to bolje upoštevati kot dolg podjetja. Seveda se tu pojavi vprašanje,
katere so najpogostejše zunajbilančne postavke. Ene izmed najpogostejših so nekatere
oblike lizinga, pri katerih se lastništvo po nekem obdobju ne prenese na uporabnika (operativni lizing). Poleg tega se v ta segment uvrščajo razne garancije (tako finančne kot tiste,
ki se nanašajo na življenjsko dobo izdelkov). Vendar pa je pri slednjih velikokrat zelo težavno ugotavljati, koliko garancij bo zaradi preteklih poslov dejansko tudi unovčenih in koliko
izgube to lahko prinese podjetju. Podobno velja tudi za nekatere pogodbene obveznosti
(npr. za nakup nepremičnin, opreme), ki bodo izvedene v prihodnosti. Skratka, običajno
pri teh stvareh ni jasno razvidno, kako bo podjetje to v prihodnosti financiralo, pogodbo pa
mora izpolniti. Ravno zato pri nekaterih analizah podjetij analitiki med dolg prištevajo vse
oblike lizinga, garancij in podobno. Vendar pa to ni pravilo, saj vsaka takšna analiza zahteva
podroben pregled delovanja podjetja in ugotovitev, ali neka postavka lahko postane breme
za podjetje v prihodnosti ali ne.
12
lastniškim kapitalom in dolgom. Z drugimi besedami, v
tem primeru sta zadovoljstvo in pomirjenost tako med
kreditodajalci kot tudi lastniki kapitala največja.
na obdobja. Zato recimo temu, da imajo podjetja idealno realno kapitalsko strukturo. In kakšna je ta?
Praksa: neprestano prilagajanje
Različne panoge, različne
kapitalske strukture
Vlagatelji so običajno zadovoljni, dokler podjetje vlaga
v projekte, katerih donosnost je občutno višja od obrestnih mer, ki jih podjetje plačuje za kredite. Z izposojenim denarjem je namreč treba ustvariti več denarja, kot
je izdatkov za obresti. To zvišuje vrednost lastniških deležev, hkrati pa so posojilodajalci pomirjeni, ker takšno
podjetje običajno nima težav z odplačevanjem dolgov.
Ker pa ne živimo v teoriji in so tako podjetja kot tudi
gospodarske razmere dinamično okolje, odgovor na
Če pogledamo zgornjo grafiko, ki kaže kapitalsko strukturo evropskih delniških družb, ki sestavljajo indeks Stoxx
Europe 600, lahko opazimo velike razlike med panogami, od tega, da so v povprečju najbolj zadolžene banke,
do tega, da imajo v povprečju najmanj dolga podjetja iz
panoge polprevodnikov. Razlogov za to je več. Ampak
samo za ilustracijo: pri tehnologiji se lahko kaj hitro zgodi,
da zaradi hitrega razvoja že narejeni izdelki čez noč postanejo občutno manj zaželeni in s tem manj vredni. V neka-
www.unicreditbank.si
Kapitalska struktura v praksi
Pri zgornji grafiki najprej opozorilo, da so pod dolg uvrščene samo kratkoročne in dolgoročne
finančne obveznosti. Niso upoštevane morebitne druge bilančne postavke od zunajbilančnih
do tega, da se nekatera podjetja financirajo nezakonito, tako da ne plačujejo obveznosti do
dobaviteljev v roku in jim obveznosti do dobaviteljev v nekem obdobju rasejo hitreje kot denimo odprte terjatve do kupcev. Seveda v realnem svetu vlagatelje zanimajo vse te postavke,
tudi na primer to, koliko je odprtih terjatev do nekaterih največjih kupcev. Če so kupci problematični, se poveča tudi tveganje v teh podjetjih.
V izračunu kapitalske strukture pri bankah niso zajeti depoziti, ki jih imajo posamezniki in
podjetja naložene v bankah, čeprav je to za banko tudi dolg. Če bi vključili še to, bi pri bankah
dobili razmerje blizu 94-odstotni dolg in 6-odstotna tržna vrednost delnic. Zato je za ta približek navedeno še razmerje med tržno vrednostjo delnic in celotnimi sredstvi družb, saj je pri
zavarovalnicah zgodba podobna, le da gre v tem primeru za rezervacije za primer nastanka
in izplačila zaradi škodnih primerov.
13
glavni m eni
glavni m e ni
2500
300
Tehnologija
lastniški kapital
lastniški kapital
76,04 %
dolg
23,96 %
125,93 % *
Mediji
lastniški kapital
77,36 %
dolg
22,64 %
61,55 % *
dolg
20,61 %
103,73 % *
1000
150
500
100
Proizvodnja pijač, hrane
in tobačnih izdelkov
16,46 %
107,46 % *
156,78 % *
lastniški kapital
15,36 %
139,29 % *
86,59 %
dolg
13,41 %
168,45 % *
Izdelki za osebno
uporabo
30. 10. 2012
30. 10. 2011
30. 10. 2010
30. 10. 2009
29. 1. 2012
29. 1. 2011
29. 1. 2010
84,64 %
dolg
30. 10. 2008
Farmacija in
biotehnologija
lastniški kapital
83,54 %
dolg
17,97 %
Zdravstvena
oprema in storitve
lastniški kapital
82,03 %
dolg
29. 1. 2009
29. 1. 2008
29. 1. 2007
29. 1. 2006
29. 1. 2005
29. 1. 2004
0
30. 10. 2007
0
50
lastniški kapital
79,39 %
V krizah podjetja poslujejo slabše, pribitki se zvišajo. Kaj to pomeni? Za lažje razumevanje si oglejmo, kako obrestne mere vplivajo na gospodarstvo,
podjetja in obratno. Vzemimo, da podjetja poslujejo
projektno. Postavitev nove tovarne je nov projekt,
proizvodnja obstoječih proizvodov so drugi projekti. Ocenjeno čez palec velja, da nominalna gospodarska rast (realna gospodarska rast, ki jo objavlja
statistični urad, plus inflacija) pomeni, koliko je donosen povprečen projekt, v katerem je bilo udeleženo gospodarstvo (vsa podjetja, posamezniki …).
Če se podjetja v povprečju lahko zadolžujejo po nižjih obrestnih merah, kot je gospodarska rast, se jim
1500
200
Potrošniške
storitve
Velika vloga obrestnih mer
2000
250
obrestnih mer in imajo nizko stopnjo zadolženosti, velikokrat obravnavana kot zelo tvegana. Dober primer tega
so t. i. startup podjetja. Ker jih večina še ne ustvarja dobička (kljub morebitnemu potencialu, ki ga lahko mnogi
vidijo), težko pridobijo kredite po ugodnih obrestnih merah. Zato so takšna podjetja običajno v celoti financirana
z lastniškim kapitalom.
Poslovne in
profesionalne storitve
tem primeru vse bolj pomika proti večjemu deleža
dolga.
Pribitki na obresti za 5-letni visokonosni dolg
Pribitki na obresti za 5-letni dolg podjetij
z investicijsko oceno
29. 1. 2003
Trenutno je poslovno okolje
v Sloveniji težko. Višanje obrestnih mer,
medtem ko je gospodarska rast
slabotna ali celo negativna, naredi
povprečen projekt nedonosen.
Trajne potrošniške dobrine
(bela tehnika, oblačila)
lastniški kapital
lastniški kapital
90,72 %
dolg
91,71 %
dolg
Programska
oprema
lastniški kapital
92,40 %
dolg
Prodaja
na drobno
lastniški kapital
93,26 %
dolg
Polprevodnik
lastniški kapital
97,49 %
dolg
9,28 %
8,29 %
7,60 %
6,74 %
2,51 %
179,05 % *
139,86 % *
229,84 % *
153,02 % *
244,81 % *
* Tržna kapitalizacija / celotna sredstva
Kriza in konjunktura zahtevata
drugačen pristop
Spomnimo se samo zadnje finančne krize, ki je izbruhnila v jeseni 2008. Takrat se je pokazalo, da je
Določanje optimalne strukture najlažje pri delniških
družbah
Osnovo za ugotavljanje, kaj je optimalna kapitalska struktura, je najlažje določiti pri delniških
družbah, ki imajo vsaj del dolga izdan v obliki obveznic. Tako je mogoče iz tržne kapitalizacije
(vrednosti na borzi) ugotoviti vrednost kapitala lastnikov podjetja. Na drugi strani pa je mogoče na enak način (glede na ceno obveznic) ugotoviti, kolikšno obrestno mero bi moralo podjetje plačevati, če bi se na novo zadolžilo ali če želi že obstoječi dolg refinancirati. (Del dolga
zapade, ker podjetje nima dovolj denarja, izda novo obveznico.) Skratka, tako kot pri izdaji
novih obveznic je cena delnic tudi v tem pogledu pomembna, saj nakazuje, koliko denarja bi
podjetje lahko zbralo ob izdaji novih delnic glede na ceno na trgu. Če bi pogledali malo pavšalno, bi lahko rekli, da se za delnice v splošnem pričakuje 10-odstotna letna rast (določeno
glede na povprečno zgodovinsko rast vrednosti delnic v več zadnjih desetletjih), za dolg pa
pač tolikšna, kot je donosnost do dospetja obveznic, ki so na trgu.
14
trg naenkrat zahteval višjo obrestno mero za zadolževanje tudi za zelo uspešna podjetja. To je razvidno
tudi iz grafov, ki prikazujeta gibanje obrestnih pribitkov za petletni dolg uspešnih podjetij (z investicijsko
oceno, kar je boniteta vsaj BBB-). Drugi graf pa prikazuje obrestne pribitke za petletni dolg bolj zadolženih ali manj uspešnih podjetij. Pri slednjih je razvidno, da je v nekaj mesecih zahtevani pribitek narasel
s 500 bazičnih točk (5 odstotnih točk) na prek 20
odstotnih točk.
V krizah se običajno zgodi, da nekatera podjetja
poslujejo negativno, obrestne mere na njihov dolg se
zvišajo, vlagateljev, ki bi želeli podjetja dokapitalizirati,
pa je tudi manj.
Z drugimi besedami, ob krizah se zmanjšajo dobički, povečajo izdatki za obresti oziroma je v najboljšem primeru težje dobiti posojilo, kar vse pomeni, da ostane manj za lastnike kapitala. To zviša
zahtevani donos na delnice (če te kotirajo na kateri
izmed borz), kar vpliva na to, da postane podjetje v
očeh vlagateljev še bolj tvegano, posledično se še
povečajo pribitki in obrestne mere na dolg se zvišajo.
To ponovno zniža vrednost delnic in celoten krog se
ponovi ter ponavlja, dokler ni dosežena najnižja točka. Velikokrat želijo podjetja v tem celotnem obdobju
zmanjšati svoj dolg, da dosežejo optimalno kapitalsko strukturo.
Obratno velja v primeru dobrih časov, tj. konjunkture. Dobički podjetij se zvišajo, prihodki okrepijo, vrednost delnic se zviša, pribitki na obresti se
znižajo (kar običajno ublaži učinek višanja ključnih
obrestnih mer s strani centralnih bank), potem se
zahtevani donos na delnice zniža, kar vodi v višje
cene delnic. Mnoga podjetja se zato v tem obdobju
zadolžujejo ali celo odkupujejo lastne delnice z najetim posojilom. Optimalna kapitalska struktura se v
www.unicreditbank.si
splača najemati posojila in jih vlagati v projekte, saj je
mogoče s povprečnim projektom ustvariti več, kot
so izdatki za obresti. V krizah je stvar obratna, saj
podjetja s posojili v povprečju ustvarjajo izgubo, zato
jih želijo vrniti.
Prav zato je trenutno poslovno okolje v Sloveniji
težko. Višanje obrestnih mer, medtem ko je gospodarska rast slabotna ali celo negativna, naredi povprečen
projekt nedonosen. Zato se nekatera podjetja odločajo
za vračilo dolga, druga pa bi rada najemala posojila po
seveda čim nižjih obrestnih merah. Velike multinacionalne družbe se tega problema lotevajo tako, da si nižajo efektivne davčne stopnje s prikazovanjem dobička v davčno prijaznejših državah. Poleg tega najemajo
posojila za projekte v drugih državah. Takšne družbe
dejansko tudi najbolje poslujejo, saj za poslovanje izkoriščajo mednarodno okolje in imajo zato dostop do
največ ugodnosti.
(Vir: Bloomberg)
15
me dnarodni intervju
me dnarodni inte rvju
»Ključ poslovnega uspeha je v pripovedovanju zgodb. In ne pozabite na čustva,« pravi
danski futurolog Rolf Jensen. Avtor številnih knjižnih uspešnic, med njimi Sanjske družbe,
Viharjenja srca in The Future Makers, po svetu predava o trendih, ki narekujejo našo poslovno
prihodnost. Zadnjih trideset let svoje poklicne poti se s tem intenzivno ukvarja. Po karieri na
danskih ministrstvih za obrambo in zunanje zadeve je odšel na Kopenhagenski inštitut za študij
prihodnosti, kjer je nazadnje deloval tudi kot predsednik uprave. Pred dvanajstimi leti je ustanovil
svoje podjetje, Dream Company, v katerem zaseda položaj direktorja za domišljijo.
Pred leti ste dejali, da je pravi vodja nekdo, ki pozna
preteklost, ki je strokovnjak za sedanjost in ki je zaskrbljen glede prihodnosti. Vas prihodnost skrbi?
Ne. Sem radovedna oseba, ki jo zanima prihodnost. Nekaj malega vemo o tem, ne pa vsega in zame je to zelo
vznemirljivo. Rad raziskujem in se veselim prihodnosti.
V zadnji knjigi pišete o tem, da se je treba otresti črnogledega razmišljanja. Ne vem, v kolikšni meri ste
seznanjeni s stanjem v Sloveniji, a trenutno nam ne
gre prav dobro, čutiti je precej negativizma. Kako
naj to ustavimo?
Tudi na Danskem je pred nami podoben izziv. Mislim, da
vam sploh ne gre tako slabo. Ne dolgujete veliko denarja.
Občutek imam, da se novičarski mediji prepogosto osredotočajo predvsem na slabe novice. To je del problema.
Kriza je bila zelo huda, pravim »bila«, ker počasi prihajamo
ven iz nje. Gospodarske krize se v povprečju dogajajo na
vsakih šest ali sedem let, zadnja je bila posebna zaradi
tega, ker je trajala mnogo dalj časa kot običajno. Trenutno
pa se odpira predvsem veliko priložnosti.
Foto: Søren M. Osgood
Rolf Jensen
16
futurolog
Slovenija in Južna Koreja
delita podoben vzorec
Če je Zahod, kot pravite, »nekje med sanjami«, kje
je potem Vzhod ali pa srednja Evropa, v katero se
uvršča Slovenija?
Vzhod, torej Azijo, druži skupen cilj, in to je obogateti. Gre
za materialistične sanje. Potrebujejo boljša domovanja,
avte, vse. Obstaja nekakšen dogovor med prebivalstvom
in vladami, da je ekonomska rast pomembna. Slovenija
se je tako imenovanemu bogatemu delu sveta, ki živi »nekje med sanjami«, pridružila šele v zadnjem času. Gre za
zrelo gospodarstvo, v katerem dve tretjini prebivalstva delata v storitvenem sektorju. Slovenijo pogosto primerjam
z Južno Korejo, ker delita podoben vzorec. Novi korejski
predsednik je pred kratkim objavil program, kako izboljšati raven sreče in zadovoljstva med državljani. Mislim, da
gre za izjemno potezo.
www.unicreditbank.si
Največja stvar, ki je nisem predvidel, je bil
pojav interneta in družbenih omrežij.
V edino uteho mi je, da sem v dobri družbi,
veliko nas je, ki smo to spregledali.
Globalizacijo mnogi krivijo za težave, v katerih so
se znašle države. Vi ste pred časom dejali, da zaradi vas globalizacija lahko traja za vedno. Jo razumete kot silo dobrega ali slabega?
Kot silo dobrega. Zakaj? Ker podjetjem olajša pot, da dosežejo globalni trg. Seveda se s tem povečuje tudi konkurenca, ampak to je dobra stvar. Okoli 20 odstotkov
proizvodov, ki so nam danes na voljo, presega nacionalne
meje in ta odstotek še narašča.
Krize so običajno dobra priložnost za to, da ponovno razmislimo o načinih poslovanja. Verjetno ni
nobenega dvoma, da so stvari, ki jih bo treba spremeniti. Tisti, ki bodo to naredili prej, bodo v boljšem
položaju. Kaj moramo najprej spremeniti?
Osredotočati se je treba na priložnosti, namesto da se
ukvarjamo z grožnjami. To je treba storiti najprej. Zame sta
najzanimivejši industriji prihodnosti izobraževanje in zdravstvena oskrba. Ti panogi rasteta v globalnem smislu.
Spreminjajo se načini izobraževanja, pojavljajo se nove
iniciative. Obe panogi se bosta tudi vse bolj privatizirali.
Že dvajset let poslušam
napovedi, kako bodo
naprave kmalu pametnejše
od človeka. Veliko
zmorejo, a tam še nismo.
Ko razmišljamo o prihodnosti, se zdi, da smo še vedno v dobi, v kateri prevladuje materializem.
Ja, zagotovo. Ko pravite, da je biti bogat enako kot biti
srečen, to drži le do neke mere. V bogatem delu sveta je
namreč večina ljudi dosegla stopnjo, ko jih še več denarja
preprosto ne osrečuje več. Do tega zaključka nisem prišel
sam, to kažejo Gallupove raziskave.
17
me dnarodni intervju
Velikokrat omenjate potrebo po tem, da bi namesto BDP-ja kot merilo tega, koliko je neka država
uspešna, morali meriti t. i. indeks sreče. Kaj pa je
tisto, kar vas osebno osrečuje?
Glede tega nimam nikakršnih posebnih želja, sem povsem povprečna oseba. Osrečujejo me dobri odnosi,
prijatelji in družina, uspešen zakon, dom. Tudi ankete
dokazujejo, da ko v življenju dosežeš neko točko in so
zadovoljene tvoje osnovne materialne potrebe, potem so
družina in prijatelji tisto, kar šteje največ.
V roku desetih let se bomo pobližje seznanili
s 3D-tiskanjem. To bo omogočilo tovarno
enega človeka. To je naša prihodnost.
Crowdsourcing bi morala
podjetja sprejemati z
odobravanjem, saj gre za
poenostavljene načine, da
svoje stranke vprašaš,
kaj menijo o tebi. Ne
sprašujte oglaševalskih
agencij, kaj si mislijo o
vas.
Javnomnenjske raziskave na drugi strani kažejo
tudi upad zaupanja v politiko, gospodarstvo, medije ... Številke za Slovenijo to nedvomno potrjujejo.
Odstotki strmo padajo.
Če ne zaupamo našim vodjem, komu pa potem sploh
zaupamo? Kakor zadevo razumem jaz in kot potrjujejo tudi statistične raziskave, je odgovor naslednji: zaupamo kolegom, prijateljem, sodelavcem, družini. Zame
denimo oglaševanje pomeni sodelovanje v družbenih
omrežjih. Tu pa pridemo do zelo zanimivega trenda, da
hierarhije počasi izginjajo. To ima lahko tudi politične posledice. Na Danskem se na primer pogovarjamo o tem,
kako povečati participacijo ljudi pri sprejemanju političnih odločitev.
Pred časom sem brala izsledke neke raziskave,
da so ljudje, ki so bolj aktivni v družbenih omrežjih, veliko aktivnejši pri svojem političnem udejstvovanju.
To nedvomno govori v prid temu, da družbena omrežja
podirajo hierarhije. Ljudje postajajo bolj aktivni, pogosteje
in tudi vse glasneje izražajo svoja mnenja.
Kakšno je vaše mnenje o t. i. »peer review«, o ocenah in mnenjih, ki jih o proizvodih pišejo potrošniki,
oziroma na drugi strani o plačanem oglaševanju?
Zelo pomembna poanta, naše zaupanje v podjetja in
poslovneže upada. To se dogaja povsod, tudi na Danskem in v Sloveniji. Če ljudi na ulici vprašate, ali gre našim poslovnežem in politikom zaupati, da bodo sprejemali odločitve v korist države, veste, kakšne odgovore
boste dobili.
18
Mnenja drugih o storitvah in izdelkih so zelo priročna pri spletnih rezervacijah počitnic, hotelov, turističnih aranžmajev. Zavihek, v katerem so zbrana
mnenja strank, je dandanes najverjetneje nujen.
Seveda, in turizem je lep primer tega. Ne zanima nas, kaj
predstavniki hotela pravijo o svojem hotelu, ampak kaj o
njem pravijo stranke. Podobno je, ko greste v kino. Po navadi ne berete mnenj v revijah, ampak vprašate prijatelje,
če je bil film dober.
Družbeni mediji so ustvarili nekakšen horizontalni
dialog, v katerem sodelujejo milijarde ljudi, in to na
številne različne načine. Kakšna je vaša izkušnja z
množičnim zunanjim izvajanjem (crowdsourcing)
in z množičnim financiranjem (crowdfunding) oziroma kaj menite o tem?
To je prihodnost. Vse je še v povojih, v ZDA je to precej
bolj razvito kot drugje, gre za anglosaški fenomen. Pri
množičnem financiranju ne gre za kakšne delitve deležev
ali delnice, ničesar takega ni, gre za neke vrste donacije in zadeva deluje. Crowdsourcing pa bi morala podjetja
sprejemati z odobravanjem, saj gre za poenostavljene načine, da svoje stranke vprašaš, kaj menijo o tebi. Ne sprašujte oglaševalskih agencij, kaj si mislijo o vas.
Potrošniki, volivci, bralci ..., vsi želijo biti del zgodb.
Je njihov vpliv danes večji, kot je bil kdaj prej?
Seveda, z vidika promoviranja izdelkov in storitev so še
posebej pomembni za velika podjetja. Dobro je imeti svoj
klub oboževalcev, tako kot jih imajo nogometna moštva.
Ta imajo oboževalce, ki so del njihove zgodbe, jo pomagajo razvijati, se udeležujejo tekem in podobno. Obračati
se je treba na posameznega potrošnika. Kokakola z imeni na steklenicah je že tak primer.
Da potrošniki postajamo vedno bolj vplivni, mora
biti za nekatere prav strašljivo.
(Smeh.) Vsekakor. Spremeniti bo treba načine, na katere
se povezujemo s potrošniki.
V svoji knjigi govorite o tretji industrijski revoluciji.
Kaj imate v mislih pri tem?
Imeli smo obrtništvo, nek začetek tovarništva in množične
proizvodnje, sledil je tekoči trak, ko smo lahko proizvajali
več, v roku desetih let se bomo pobližje seznanili s 3D-tiskanjem. Proizvodnja ne bo več masovna, temveč prilagojena posamezniku. Zdaj smo v zgodnji fazi, a možnosti
za razvoj so ogromne. Zame je to najpomembnejši tehnološki trend. To bo omogočilo tovarno enega človeka.
Izbira, ki jo imamo danes na voljo, je neprimerno
večja od tiste včasih. Znana slovenska filozofinja,
dr. Renata Salecl, je o neskončnostih izbire in stiskah, povezanih s tem, napisala celo knjigo. Kaj pa
menite o tem, da je manj več?
Strinjam se, da je preveč izbire lahko frustrirajoče. A to je
negativna plat zgodbe. Pozitivna je, da imaš veliko več
možnosti. Lažje je najti svojo pot v življenju. Pred stotimi
leti je bilo veliko umetnikov in genijev obsojenih na življenje siromakov, delali so na poljih, skrbeli za živino itd. To je
bila velika škoda. Zanimale so jih druge stvari, a drugačnih
možnosti zanje ni bilo. Danes je stanje veliko boljše.
Kateri so trendi, ki bodo narekovali prihodnost?
Ena stvar je izginjanje hierarhij moči, to je zelo pomembno. Družba, v kateri so se odločitve sprejemale od zgoraj
navzdol, počasi izginja. To stvari zares postavlja na glavo.
Druga stvar pa, kot rečeno, so vse vrste digitalne produkcije, na primer 3D-tisk. To je naša prihodnost.
Tema, ki se vleče skozi vašo zadnjo knjigo, je trditev, da so sanje tiste, ki poganjajo gospodarstva, in
ne vlade. Lahko o tem poveste kaj več?
Ena od izjem je Kitajska. Njen BDP vsako leto zraste za
7–10 odstotkov. Razlog ni v kakšni briljantni vladni strategiji, odgovor gre iskati v Kitajcih, ki sanjajo o tem, da bi
postali bogatejši. Za to so pripravljeni zelo trdo delati. Njihove sanje so materialistične in to je tisto, kar jih vleče naprej. Če pogledate Japonsko, tudi tam so trdo delali, tudi
tam so želeli postati bogatejši, a ko so to dosegli, ko so se
sanje uresničile, se je postavilo vprašanje, kaj zdaj. In zato
ima Japonska gospodarstvo, ki že zadnjih dvajset let stagnira. Ne zato, ker bi imela neumne voditelje, no, vsekakor ne neumnejše kot druge države (smeh), ampak zaradi pomanjkanja sanj. Kako naprej? Tega še niso ugotovili.
V knjigi pišete tudi o t. i. drugi renesansi. Kakšne
povezave pa vidite s prvo?
V prvi ste imeli precej skrb vzbujajoče stanje na severu Italije in drugod po Evropi. Morile so kuga in različne bolezni,
zaradi katerih je umrlo veliko ljudi. Cerkev je bila razklana,
en papež je bil v Rimu, drugi v francoskem Avignonu in za
prevlado sta tekmovala med seboj. Ljudje so zaradi tega
izgubljali zaupanje v cerkev. Kaj so lahko naredili? Prevzeli
so pobudo. Imeli smo renesanso, ta je sprostila kup iniciativ, ki so prihajale od povsem običajnih ljudi. Z Gutenbergovim izumom tiska pa so se lahko ideje hitreje širile. Moč
družbenih medijev lahko primerjamo z njegovim izumom.
Tu vidim povezave, v morju priložnosti, ki se izkazujejo.
www.unicreditbank.si
Kakšno je vaše pojmovanje singularnosti, torej pojava, ko naj bi informacijske tehnologije tako zelo
napredovale, da bodo človeštvu omogočile popolno transformacijo naših življenj tako, da si vse
skupaj težko predstavljamo? Vaš kolega, futurolog
Ray Kurzweil, o tem govori že vrsto let.
Mislim, da ima prav, a jaz gledam deset, morda petnajst
let v prihodnost, njega pa zanimajo veliko poznejša obdobja. V prihodnje bomo gotovo videli veliko digitalnih in
digitalno proizvedenih izdelkov in storitev, v zdravstvu, zabavni industriji, povsod pravzaprav.
Družba, v kateri so se
odločitve sprejemale od
zgoraj navzdol, počasi
izginja. Hierarhije moči
izginjajo. To je zelo
pomembno.
Najzanimivejši industriji prihodnosti
sta izobraževanje in zdravstvena oskrba. Ti
panogi rasteta v globalnem smislu.
Pa vas vse te superpametne naprave kaj plašijo?
Že dvajset let poslušam napovedi, kako bodo naprave
kmalu pametnejše od človeka. Veliko zmorejo, a tam še
nismo. Tu je tudi vprašanje čustev. V bolnišnicah morebiti lahko naprave kakšno stvar opravijo bolje od kirurgov,
ampak to je tudi vse. Zame to ni revolucija.
Več kot tri desetletja delujete na področju raziskovanja trendov prihodnosti. Kaj se je vmes zgodilo
takšnega, kar niste pričakovali ali napovedovali?
Največja stvar, ki je nisem predvidel, je bil pojav interneta
in družbenih omrežij. V edino uteho mi je, da sem v dobri
družbi, veliko nas je, ki smo to spregledali. Veliko futuristov
je naredilo enako napako. Družbeni mediji res spreminjajo
svet.
Besedilo: Nataša Briški
19
st rok ovno
strokovno
Iz čevljev slovenskih izvoznikov
Dve od večjih ovir slovenskih podjetij pri poslovanju s tujino sta nepoznavanje potencialnih
poslovnih partnerjev Slovenije na eni strani in nezaupanje v našo državo na drugi. Nespodbudne
bonitetne ocene Slovenije, padec na svetovni lestvici konkurenčnosti in hkrati visoka uvrstitev na
lestvici koruptnosti podjetjem, ki si svoj kruh režejo na tujih trgih, zagotovo niso v pomoč.
V mirnskem Tomplastu so zato posneli celo promocijski video, v katerem poleg svojega podjetja predstavijo tudi Slovenijo, da jo tujci sploh znajo
umestiti na zemljevid sveta. »Zaradi
neprepoznavnosti naše države moramo vlagati veliko več časa in energije, da ustvarimo zaupanje pri tujih
poslovnih partnerjih, s čimer denimo
švicarska, nemška, avstrijska ali celo
češka podjetja nimajo težav. Vendar
pa so tujci, ko nas enkrat spoznajo,
pozitivno presenečeni, celo šokirani,
kaj vse smo v Sloveniji sposobni narediti. Všeč jim je kombinacija naše germanske discipline, slovenske kreativnosti in mediteranske improvizacije,«
pravijo v vodstvu Tomplasta.
Naši pogovori se ne začenjajo
v nabavnem oddelku, kjer jih
zanima samo najnižja cena.
Izkoristijo prednosti
A uspešna podjetja znajo izkoristiti
svoje adute, brez tarnanja, brez čakanja na zunanjo pomoč in brez velike filozofije, samo s svojim znanjem,
proaktivnostjo in samozaupanjem.
Takšne so tudi zgodbe Tomplasta iz
Mirne, Primata iz Maribora in podjetja
STN iz Domžal. Vsi večino svojega prihodka ustvarjajo na tujih trgih. Primat,
vodilno podjetje za proizvodnjo bankomatnih blagajn v Evropi, svoje iz-
20
delke večinoma proda na evropskem
trgu, zadnje čase pa se spogleduje
tudi z azijskim, arabskim in ameriškim
tržiščem. Tomplastove proizvode iz
termoplastov in tehnološke rešitve kupujejo predvsem Nemci in Avstrijci, a
vse bolj tudi Švicarji in Francozi. STN,
eno od vodilnih podjetij v srednji in
vzhodni Evropi za oddajanje signalov
prek satelitov, pa se zadnje čase poleg
ameriškega in evropskega trga veliko ukvarja s trgi Bližnjega in Daljnega
vzhoda ter Afrike.
Aktivno iskanje kupcev
Vsi trije so tujcem ponudili svoje znanje, inovativne rešitve, tehnično dovršene izdelke in kakovostne storitve
v celoti – od razvoja do izvedbe, brez
česar na tuje trge sploh ni vredno
vstopati. Seveda pa to ne pomeni, da
so jih tujci pričakali odprtih vrat. Prodati na tujem trgu pomeni biti proaktiven, hoditi od vrat do vrat, znati prenesti ne-je in jih spreminjati v da-je. V
Tomplastu so se tega lotili zelo sistematično in so konec leta 2010 popol-
noma predrugačili način prodaje. Na
podlagi lastnega znanja in posebnosti
v panogi so zastavili novo prodajno
metodologijo, zgradili novo prodajno
infrastrukturo, sestavili novo prodajno
organizacijo in začeli drugačen prodajni proces. Tako so v zadnjih dveh
letih uspešno vstopili v nove prodajne
regije, razvili nove industrijske panoge, začeli delati z novimi kupci pri zelo
veliko novih projektih, seveda pa so
uspešno ohranjali tudi stare kupce.
Prodajne cikluse jim je uspelo skrajšati in precej povečati stopnjo uspešnega prodajnega zaključevanja. »Pri
nas vsakega kupca preučimo že pred
prvim stikom, ugotovimo, kaj ga žuli,
tako da, ko potrkamo na vrata podjetja, znamo postavljati prava vprašanja
pravim ljudem ob pravem času. In po
pravilu se naši pogovori ne začenjajo
v nabavnem oddelku, kjer jih zanima
samo najnižja cena, saj se želimo pozicionirati kot podjetje, ki z najboljšo
rešitvijo in najvišjo vrednostjo ponuja
najnižje sistemske stroške,« so razkrili
svojo formulo za uspeh v Tomplastu.
Prodajna ekipa podjetja Tomplast
V Primatu, kjer v sodelovanju s
svojo prvo stranko iz Holandije že
praznujejo abrahama, s kupci gradijo
partnerski odnos, kar pomeni, da poskrbijo za rešitve vseh njihovih potreb
na področju varnosti. Slavka Marinič, predsednica uprave Primata,
pravi, da imajo dve vrsti kupcev: »Prvi
so proizvajalci bankomatnih naprav, ki
od nas kupujejo bankomatne blagajne. Z njimi se sodelovanje začne že ob
kupčevem načrtovanju vsake nove
generacije bankomatnih naprav, ko
je naša naloga razviti izdelek, ga testirati, certificirati in na koncu poskrbeti
za proizvodnjo. Druga vrsta kupcev
kupuje izdelke za varovanje (blagajne,
trezorje), pri njih pa poleg kakovostnega izdelka poskrbimo tudi za celostno
storitev – torej za transport, namestitev, pripravo za priključitev na alarm,
šolanje glede ravnanja s ključavnico,
hiter servis.«
odraz realnih potreb v industriji, zato
so razpisi z vidika podjetij neuporabni.
Podobno kritični so tudi do upravljavcev tveganj, ki v bankah odločajo o
financiranju podjetij, ker se velikokrat
izkaže, da ne poznajo stroke ali tehnologije, ne razumejo panoge in kupcev,
ne uporabljajo projektnega menedžmenta ter zato pogosto vidijo strahove tam, kjer jih ni.
Na drugi strani podjetja, ki poslujejo s tujino, potrebujejo partnersko banko za vmesno financiranje
pri usklajevanju terjatev in obveznosti, sploh če je podjetje pri poravnavi
svojih obveznosti tako striktno, kot so
v Primatu. Pri njih vodijo politiko poravnave na dan natančno, kar je pri
poslovnih partnerjih zelo spoštovano.
Zato jim je pomembno, da imajo na
svoji strani banko z dovolj široko paleto bančnih storitev in z mednarodnim
delovanjem.
Razumevanje
za financiranje
Kadre vzgojijo, ne dobijo
Da je v tem obdobju težko priti do kapitala, potrebnega za investicije podjetij, priznavajo vsi, to v neki meri tudi
razumejo, se pa hkrati strinjajo, da so
omejevanja, tudi pri bankah, mnogokrat pretirana. Sploh v Tomplastu so
kritični do pridobivanja sredstev. Svoje
investicije običajno financirajo delno
z lastnim denarnim tokom, delno z
evropskimi sredstvi, delno s kreditiranjem. Pri tem opažajo, da so razvojna
sredstva, ki jih EU namenja podjetjem,
običajno vezana na programe, ki niso
Seveda nobeno podjetje ne more
biti uspešno brez pravih ljudi. Andrej
Lovšin, predsednik uprave podjetja STN, poleg znanja med največjimi dejavniki uspeha zagovarja prav
sposobnost timskega delovanja in
pripadnost zaposlenih. Podjetja ključne kadre v glavnem izoblikujejo sami,
redkokdaj so ob vstopu v podjetje že
dovolj usposobljeni. V Primatu potencialne kadre najprej podprejo s štipendiranjem, predvsem študente tehnične smeri, ko štipendiste zaposlijo, pa
jih dodatno razvijajo v skladu s potre-
Andrej Lovšin, predsednik uprave, STN
bami podjetja. Pri tem Mariničeva pravi, da je v Sloveniji dovolj usposobljenih
ljudi. Kritičnejši glede strokovnosti potencialnih kadrov so v Tomplastu, kjer
pravijo, da je ključni problem, da je naš
akademski svet preveč odrezan od
realnega trga in zato ne zna usposobiti
študentov za dejanske potrebe pod-
Naš akademski svet ne zna
usposobiti študentov za
dejanske potrebe podjetij.
jetij. Tudi pri njih to neskladje rešujejo
s sistematičnim mentorstvom, tako
da v time združujejo izkušene in neizkušene ter da ključne ljudi usposobijo
z notranjimi in zunanjimi strokovnjaki.
Zaposleni pa morajo najprej pokazati,
da so vztrajni, kreativni in željni uspeha. In seveda morajo znati najmanj
dva tuja jezika, o svojih pričakovanjih
glede kadrov še pravijo v Tomplastu.
Sreča je na strani
pogumnih
Četudi se v naši kolektivni zavesti še
nismo izkopali iz črnogledosti, je dobro vedeti, da tudi v Sloveniji, tako kot
v vsakem času in prostoru, obstajajo
ljudje, ki imajo dovolj znanja in poguma, da si iz limon naredijo limonado.
In nas opomnijo, da imamo vsi enako
možnost. Sreča je vedno na strani pogumnih.
Besedilo: Urška Henigman
Slavka Marinič, predsednica uprave, Primat
Za nas je »NE« šele začetek
Prilagojen delovni čas
Nezaupanje do Slovenije
»Ko smo začeli prodirati v eno največjih avstrijskih družinskih podjetij, v najuspešnejše
podjetje na svetu na področju kovinskega okovja za kuhinje, so nam vsi napovedali neuspeh. Pa nam je uspelo, ker imamo svoj, drugačen pristop. Trajalo je dve leti, da smo za
to podjetje zasnovali in razvili rešitev za poseben predalnik za pribor iz dveh materialov, ki
je (bil) na robu tehnoloških in proizvodnih zmogljivosti. Izdelek ravno zdaj prihaja na trg kot
tehnološka in tržna novost, mi pa smo pripravljeni na serijsko proizvodnjo.«
»Vsak posel se sklepa ter izpelje z ljudmi in ljudje so vedno pomemben del uspeha
ali neuspeha. Naše podjetje posluje tako rekoč z vsem svetom, od Amerike do
Kitajske, v vseh časovnih pasovih, in temu je prilagojen tudi delovni čas našega
menedžmenta. Moramo znati loviti velike časovne zamike in se prilagoditi denimo
kitajskemu partnerju, ki želi komunikacijo v zgodnjih jutranjih urah, medtem ko nas
ameriški partner potrebuje pozno ponoči.«
»Največja ovira v tem trenutku je krizna situacija, ki je prinesla nezaupanje v
Slovenijo, kar vpliva tudi na naše poslovanje. Morali smo se na primer soočiti
z nemškim kupcem, ki ni želel nakazati denarja v Slovenijo in nam je pošiljal
članke iz nemškega časopisa, ki so prikazovali negativno stanje v Sloveniji.
Samo z vztrajanjem in osebno zavzetostjo smo ponovno vzpostavili zaupanje. Tudi to so realne ovire, ki jih moramo premagovati.«
www.unicreditbank.si
21
st rok ovno
strokovno
Financiranje vrzeli med plačili
Shema financiranja
Odkup terjatev
Slovenski izvozniki se pri svojem poslovanju srečujejo z izzivi, ki jih glede na stanje v
gospodarstvu postavljajo kupci v tujini. Hkrati so vedno zahtevnejši tudi dobavitelji in njihovi
pogoji poslovanja. Predvsem pa imajo slovenski izvozniki vedno večje težave pri upravljanju
likvidnosti, saj med plačilom kupca in plačilom dobavitelju nastaja likvidnostna vrzel, ki jo morajo
premostiti. Tukaj je treba vključiti banko, ki preuči celoten posel in podpre slovenskega izvoznika.
Matija Mazalović,
svetovalec za trgovinsko
in izvozno financiranje,
Poslovanje s podjetji/
globalno transakcijsko
bančništvo,
UniCredit Bank
Konkreten primer strukturiranega financiranja smo izpeljali tudi za
znanega slovenskega proizvajalca
elektronske opreme, ki ima za svojo proizvodnjo sklenjeno pogodbo o
dobavi materiala s svojim dobaviteljem s Kitajske. Kljub temu da je dobavitelj njegov dolgoletni partner, od
slovenskega podjetja za zavarovanje
plačila zahteva odprtje dokumentarnega akreditiva. To pa niti ni slab pogoj, saj se z akreditivom slovensko
podjetje zavaruje, da bo od svojega
dobavitelja prejelo dogovorjeno količino materiala ustrezne kvalitete. Na
drugi strani ima isto podjetje s svojimi
kupci, po večini iz Evrope, sklenjene
Brez skrbi glede
likvidnosti
Podjetje se je na nas obrnilo s prošnjo za financiranje obratnih sredstev, saj ima s svojim dobaviteljem
dogovorjeno plačilo 30 dni od odpreme, proizvodnja traja približno 30 dni,
s svojim kupcem pa ima dogovorjeno plačilo 90 dni od izstavitve računa. Slovensko podjetje torej potrebuje financiranje za obdobje približno
60 dni. Poleg tega pa mora odpirati
akreditive do svojega dobavitelja.
Dogovorili smo se za odprtje
večnamenske linije, znotraj katere
bi podjetju omogočili strukturirano financiranje njegove nabave,
V UniCredit Bank smo s »tailor-made«
pristopom in strukturiranim financiranjem nabave,
proizvodnje ter tudi prodaje podjetju omogočili
povečanje prodaje in rast.
prodajne pogodbe za dobavo elektronske opreme. Terjatev do svojih
kupcev nima zavarovanih, saj gre za
kupce s prvovrstno boniteto, pri katerih je tveganje neplačila minimalno.
Največji delež med kupci ima podjetje iz Velike Britanije, ki predstavlja kar
30 odstotkov celotne prodaje slovenskega podjetja.
22
proizvodnje in dobave opreme.
Postopek je naslednji:
1.
Podjetje se s svojim dobaviteljem dogovori za
nabavo materiala, pri čemer je
dogovorjeno plačilo z dokumentarnim akreditivom z odloženim
plačilom 30 dni od odpreme.
2.
Kratkoročni kredit za plačilo
po akreditivu
Uvozni akreditiv
0
1
Banka za namen odprtja
akreditiva podjetju odobri letno linijo za odpiranje akreditivov do dobavitelja s Kitajske. Veljavnost akreditiva je do 30 dni, v
plačilo pa akreditiv zapade 30 dni
od odpreme.
3.
Kitajski dobavitelj odpošlje material, ki je na poti
slab mesec dni, medtem pa že teče
dogovorjeni odlog plačila 30 dni od
odpreme. Za namen črpanja akreditiva kitajski dobavitelj predloži
svoji banki dokumente, zahtevane
v akreditivu, ki jih njegova banka
posreduje naši banki na unovčenje.
4.
UniCredit Bank prejme
dokumente. Dokumentacijo izroči slovenskemu podjetju, to z dokumenti prevzame
material in začne proizvodnjo. V
skladu z akreditivnimi pogoji banka izvede plačilo kitajskemu dobavitelju v 30 dneh od opreme. Za
pokritje akreditiva črpa namenski
kredit, ki ga je odobrila slovenskemu podjetju za obdobje približno
30 dni.
5.
Slovensko podjetje izvozi opremo kupcu iz Velike Britanije in banki predloži fakturo ter potrdilo o odpremi.
2
3
4 5
6
7
Veljavnost akreditiva
Transport
Proizvodnja in odprema opreme
0
Zavezujoče povpraševanje podjetja
4
Prejem opreme
1
Izdaja akreditiva
5
Zapadllost plačila po akreditivu
2
Odprema opreme
6
Izdaja računa
3
Zapadlost akreditiva
7
Zapadlost računov v plačilo
6.
Ker je dogovorjeni odlog plačila kupca 90 dni
od fakture, smo v UniCredit Bank
slovenskemu podjetju odobrili letno linijo za odkupe terjatev do
omenjenega kupca. Na podlagi
odobrene linije torej odkupimo
fakture. O vsakokratnem odkupu terjatev obvestimo dolžnika in
zahtevamo tudi njegovo potrditev
oziroma strinjanje z odkupom terjatev. Potrjevanje odkupa je tudi
v interesu britanskega kupca,
saj si ta s potrjevanjem zagotovi
pregled nad upniki po svojih obveznostih. V preteklosti se je ta
www.unicreditbank.si
kupec že srečeval s težavo, da je
njegov dobavitelj iste terjatve prodajal pri različnih dobaviteljih. Poleg tega pa se britanski kupec z
našim odkupom terjatev in s tem
financiranjem njegovega dobavitelja izogne morebitnim težavam
pri dobavi s strani slovenskega
dobavitelja, ki bi nastale zaradi likvidnostnih težav dobavitelja.
7.
Ob odkupu terjatev
UniCredit Bank s sredstvi poravna kredit, namenjen za
pokritje akreditiva, razliko pa nakaže slovenskemu podjetju.
Izdan račun z odlogom plačila
Kitajski dobavitelj odpošlje
material, ki je na poti slab
mesec dni, medtem pa že teče
dogovorjeni odlog plačila
30 dni od odpreme.
Tako smo v UniCredit Bank s »tailor-made« pristopom in strukturiranim financiranjem nabave, proizvodnje ter tudi prodaje omogočili
slovenskemu podjetju povečanje
prodaje in rast.
23
st rok ovno
strokovno
Devet zapovedi investiranja
Posamezniki vse bolj zahtevajo celosten pristop tudi pri upravljanju njihovega premoženja.
Želijo strokovnjaka, ki jim zna postaviti stabilno finančno strukturo na daljši rok in jim pomaga pri
stroškovnih ter davčno učinkovitih rešitvah. Za nas pa je pomembno, da vlagatelji vse naložbene
predloge, s tveganji vred, tudi popolnoma razumejo. V UniCredit Bank smo zato oblikovali devet
ključnih investicijskih zapovedi, ki so preproste in razumljive, a žal še vedno premalo upoštevane
in nemalokrat potisnjene ob stran.
Tjaša Hrastar,
privatna bančnica,
UniCredit Bank
Prvi pogoj za pripravo optimalne
naložbene strategije je zagotovo
zaupanje. Ključnega pomena je
namreč, da poznamo trenutno
življenjsko situacijo posameznika
in njegove življenjske želje, ki jih
nato lahko preoblikujemo v konkretne finančne cilje, s katerimi
(po)skrbimo za stabilnost in varnost njegovih sredstev, dolgoročno rast ter ohranjanje premoženja ob prevzemanju želenega
tveganja.
1. Premagaj inflacijo
Glavni sovražnik ohranitve premoženja je inflacija, ki je žal mnogokrat podcenjena. Inflacija namreč
zmanjšanje kupne moči sredstev v
višini 100.000 evrov: po 5 letih bi
se ta zmanjšala na 85.873 evrov,
po 20-letnem obdobju pa kar na
54.379 evrov. Dokazano je, da
inflacijo na dolg rok najuspešneje
premaguje dobro razpršen delniški portfelj.
2. Načrtuj svoje potrebe
in cilje na dolgi rok
Investiranje na dolg rok predstavlja
izziv vsakomur. Sploh v »neracionalnih« časih je kdaj težko ostati zbran in zvest svoji dolgoročno
postavljeni strategiji, predvsem v
obdobjih, ko so finančni trgi razgibani in nestanovitni. Investicijske
Sredstva morajo biti razpršena med naložbe,
ki se različno odzivajo (negativna korelacija) na
raznovrstne razmere na finančnih trgih.
močno zmanjša kupno moč na
dolg rok. Največja napaka, ki jo
posameznik lahko naredi, je, da
s svojimi sredstvi ne stori ničesar in jih pusti, da ležijo na računu. Tako skozi leta zaradi inflacije dejansko izgublja svoj denar.
Vzemimo konkreten primer, kako
bi 3-odstotna inflacija vplivala na
24
odločitve, ki zaradi omenjenega
temeljijo na čustvih, kot sta strah
ali pohlep, lahko pogosto vodijo v
izgube. Pri nas naložbe razumemo
kot dolgoročen proces, ki temelji
na konzervativnih vrednotah, kot
so zanesljivost, solidnost in stabilnost. Stabilna rast je mogoča le,
če investiciji pustimo čas, da raste.
3. Definiraj svojo
finančno osebnost
Investitorji se pogosto odločajo na
podlagi preteklih izkušenj in dovolijo, da negativni dogodki iz preteklosti vplivajo na trenutne odločitve.
Da bi se izognili izgubam na finančnih trgih, tako raje izberejo naložbe
z nižjo stopnjo tveganja, kot bi bilo
zanje primerno, in v takem primeru
ne dosežejo želenega rezultata oziroma donosa. Poznavanje finančne
osebnosti naših strank je zato zelo
pomembno. Pomaga nam razumeti, na kakšen način sprejemajo odločitve, kakšne so njihove reakcije
in kako jim lahko svetujemo, da se
v čim večji meri izognejo neracionalnim odločitvam.
4. Upoštevaj svoje
celotno premoženje
Pri postavitvi dolgoročne strategije
je pomembno, da posameznik upošteva svoje celotno premoženje, na
primer lastništvo nad nepremičninami, umetninami ali delež v podjetjih.
Investicijski portfelj bi moral predstavljati jedro oziroma najpomembnejši
del celotnega premoženja. Sestavljati ga morajo likvidne in globalno
razpršene naložbe, izbrane z dolgoročnimi cilji in z namenom doseganja stabilne rasti. Le tako se lahko
zmanjša tveganje, ki ga predstavljajo morebitne preveč skoncentrirane
in nelikvidne naložbe.
5. Ključna je ustrezna
razporeditev
premoženja
Študije so pokazale, da je uspeh naložbene strategije v največji meri (v
92 odstotkih) odvisen od razporeditve sredstev med delnice, obveznice, denar ali alternativne naložbe,
tako da ima celoten portfelj naložb
potencial dosegati strankine zastavljene cilje, hkrati pa je učinkovito
razpršen. Samo s primerno razpršitvijo sredstev lahko vlagatelj zmanjša tveganje, ki bi ga imel njegov portfelj v primeru izpostavljenosti le eni
od naložb. Glede na toleranco do
tveganja strankam v UniCredit Bank
svetujemo model portfelja, ki najbolj
ustreza njihovim potrebam.
6. Prednosti razpršitve
premoženja
Z razpršitvijo sredstev po različnih
naložbenih razredih lahko posameznik zaščiti svoj portfelj pred večjimi
nihanji. Sredstva morajo biti razpršena med naložbe, ki se različno
odzivajo (negativna korelacija) na
raznovrstne razmere na finančnih
trgih. Da bi zagotovili, da je portfelj
naše stranke vedno razpršen skladno z njenim profilom tveganja, je
nujno, da izvajamo sproten monitoring in portfelj prilagajamo periodično ali po večjih tržnih premikih.
7. Ni zastonj kosila
Treba se je zavedati, da so višji donosi vedno povezani z večjim tveganjem. Posamezniki včasih v želji
po doseganju višjih donosov na to
pozabijo in se izpostavijo večjemu
tveganju, kot je zanje primerno. Če
se naložba ne odvije po njihovih pričakovanjih, lahko utrpijo večje izgu-
www.unicreditbank.si
be, kot so jih pripravljeni sprejeti oziroma so zanje primerne. Investiranje
v tuje vrednostne papirje zmanjšuje
sistematično tveganje v portfelju, saj
je manjša verjetnost, da so takšne
naložbe izpostavljene vplivom domačega okolja.
8.Bodi
discipliniran
Poznavanje posameznika je osnova za pripravo
optimalne naložbene strategije.
1
Analiza potreb
7Redno
2Individualna
poročanje
Ko je naložbena strain pregled
tegija definirana in
dogajanja na
zastavljena po meri
finančnih trgih
vlagatelja, jo je treba
celostna
strategija
konstantno spremljati
in nadzirati. Posamezni naložbeni razredi
v portfelju rastejo po
Spremljanje
STRANKA
in nadziranje
različnih stopnjah, zato
strategije
lahko skozi čas pride do
drugačne izpostavljenosti
nekemu razredu, kot je bilo
definirano ob postavitvi strategije. Z rebalansiranjem portfelja na
GIS pogled
Individualna
na trge
naložbena
začetno dogovorjeno razporeditev
rešitev
zagotovimo, da je stranka vedno
primerno izpostavljena želenemu
Podlaga je globalna
tveganju.
6
5
9. Investiraj samo
v razumljive finančne
rešitve in produkte
Finančne rešitve in produkti so iz
leta v leto bolj kompleksni in včasih
težko razumljivi. V poplavi ponudnikov, najrazličnejših produktov in finančnih rešitev je vedno težje izbrati
pravo rešitev zase. V UniCredit Bank
želimo, da naše stranke popolnoma
razumejo vse naložbene predloge, ki jih pripravljamo, in s tem tudi
tveganja, stroške ter davčne učinke naložb, ki se jim izpostavijo. Zato
ponujamo učinkovite in razumljive
finančne rešitve ter s strankami delimo naše lokalno in mednarodno
znanje – od upravljanja premoženja
do bančnih produktov in kompleksnih svetovalnih storitev.
3
Profili
tveganja
4
investicijska strategija
Vse naložbene odločitve, ideje in
predlogi, ki jih v UniCredit Bank pripravljamo za naše stranke, so rezultat Globalne naložbene strategije
(Global investment strategy – GIS)
skupine UniCredit. Naš tim sestavlja
65 finančnih analitikov in strokovnjakov iz vse Evrope. Dnevno analizirajo več kot 50 finančnih virov in veliko
časa vlagajo v optimizacijo razmerja
donos – tveganje. Pripravljajo strategijo razporeditve sredstev za vse naložbene profile (modele), ki so enotni
za vse stranke privatnega bančništva na ravni skupine UniCredit. Naložbeni profil stranke ob upoštevanju
individualnih ciljev je osnova za vsak
naložbeni predlog, ki ga pripravimo.
Skupina tako upravlja več kot 162
milijard evrov sredstev strank.
25
še sti čut
Klemen Štular,
generalni direktor,
NIL
Franc Pungerčič,
direktor,
Vianova
Marko Lukić,
direktor,
Lumar IG
Tomi Ilijaš,
direktor,
Arctur
Povezanost v športu in
poslu
Življenje z menedžerjem
Zoran Milivojević, dr. med., psihiater in psihoterapevt
Znano je, da je delo vrhunskega menedžerja zelo zahtevno in da to pogosto ni samo poklic, ampak način življenja. Prav zato je menedžerjem tako težko obdržati ravnovesje med
poklicnim in zasebnim delom življenja. Če ima menedžer partnerja in otroke, torej družino,
potrebuje partnerjevo pomoč, da uravnoteži kariero z zadovoljstvom v zasebnem življenju.
Dva v zakonu oziroma partnerskem odnosu sta močno čustveno povezana, kar predpostavlja obstoj bližine in iskrenosti. To pomeni, da obstaja pričakovanje, da se odprto in iskreno pogovarjata drug z drugim o vsem, kar se jima dogaja, sploh o tistem, kar doživljata kot
pomembno. Pomembne stvari pa se dogajajo tako v privatnem kot v poslovnem življenju.
Obstajajo trije glavni modeli postavljanja mej med poslovnim in zasebnim življenjem. Prvi je
partnerski odnos, v katerem menedžer partnerju ne da nobenih informacij o svojem poslu in
tako postavi neprepustno mejo. Ta model lahko dobro deluje samo v primeru, da se partner
s tem strinja in da »informacijsko pregrado« sprejme kot koristno. Težava pa lahko nastane,
kadar ima menedžer poslovne probleme in partner čuti, da mu je težko, nima pa priložnosti,
da se z njim odprto pogovori in mu tako olajša situacijo ali pomaga.
Drugi model je model brez meje, kar pomeni, da menedžer s partnerjem podrobno razpravlja o svojem delu. To lahko krepi njuno povezanost, vendar pa po drugi strani lahko partnerju daje preveliko moč, ker ta o poslovnem življenju menedžerja sodi le na osnovi njegove
zgodbe. Partner menedžerja tako sicer lažje podpre, vendar pa menedžer lahko začne poslovno realnost in poslovne odnose doživljati popačeno. Tretji način je odnos s polprepustno
mejo, kar pomeni, da menedžer partnerja vključuje samo v tiste poslovne situacije, ki jih doživlja kot zelo pomembne, na primer pri velikih uspehih ali velikih težavah. Takšen preplet partnerskega in poslovnega življenja vključuje prednosti in pomanjkljivosti drugih dveh modelov.
Menedžerji se med seboj razlikujejo v tem, kako postavljajo meje med obema področjema. Mnogo poklicev sicer že samo po sebi zahteva, da med poslovnim in zasebnim delom
življenja potegnemo črto, od partnerja pa se pričakuje, da to razume in sprejme. Meja torej
določa, ali menedžer s partnerjem govori ali ne govori o svojem delu. In več ko govori, večji
vpliv ima partner na njegove poslovne odločitve, hote ali ne.
26
Ženina prizemljitev
Prilagajanje v zakonu
in podjetju
»Dober partner pomeni predvsem varnost in
mir. V takšnih razmerah normalno funkcioniraš,
razumno tvegaš in se odločaš, se počutiš močnega, kar je načeloma nekaj, kar precej potrebuješ. In lažje si rečeš: 'Takole bom naredil,
pa naj bo prav ali narobe, saj ni konec sveta!'
Primer čisto konkretnega vpliva žene name sta
njena zadržanost in prizemljenost, kadar se zdi,
da me bo kam odneslo. Je vedno tam in trdno
na tleh, zato vem, da me bo nekdo potegnil
nazaj, če bom šel predaleč. Partner dobro ve,
kdo in kakšen si v resnici ter v svojem bistvu, in
je prvi, ki opazi vsak pretiran odmik od tega, a
vseeno razume, sprejema in podpira, da hočeš
naprej in navzgor. To je po mojem mnenju zelo
zdravo, da si ne začneš česa domišljati, čeprav
opozoril ne slišiš rad.«
»Za uspešen zakon so možu potrebne nekatere
spretnosti. Ženo je treba znati poslušati, potrpeti,
včasih moram biti tiho, čeprav mi kaj ni všeč,
drugič, ko je čas za to, pa kaj povedati zelo na
glas. Najtežje od vsega je prepoznati ženine neizrečene želje. Ženin seznam bi bil verjetno zelo
podoben, saj srečnega zakona brez prilagajanja
pač ni. V zakonu 'priučene' spretnosti so nujno
potrebne tudi za uspešno vodenje podjetja.
S sodelavci in partnerji gradim dolgoročne
korektne odnose. Tudi ko je treba udariti po mizi,
se mora to narediti s premislekom. Poslovne
partnerje je treba poznati in razumeti, predvideti
njihove potrebe (če se le da, še preden se jih
zavedo tudi sami), seveda pa tudi reakcije na
moja dejanja. Le tako lahko podjetje dolgoročno
uspešno ostane na trgu.«
Vpliv
»Na mojo poslovno pot in odločitve je vplivalo
aktivno udejstvovanje v vrhunskem športu, v
katerem sem velik del svoje športne kariere
opravil s svojo ženo. To naju je zelo povezalo in
ima še danes vpliv na moje delovanje. Plezanje
je namreč šport, ki zahteva popolno zaupanje in
predanost. Omenjeno se prenaša tudi v posel,
v katerem me zaznamuje veliko zaupanje – v to,
kar v podjetju delamo, in v sodelavce, na drugi
strani pa sem podobno kot v steni zelo previden
in konzervativen pri sprejemanju odločitev. To
je največkrat dobro, včasih pa tudi ne. Odlična
vez z ženo, okolica in šport so elementi, ki me
navdajajo z energijo, idejami ter vplivajo na
sprejemanje dobrih končnih odločitev. In to je
pomembno, saj sem pri vsem, kar počnem, še
zmeraj predan perfekcionizmu in postavljanju
jasnih ciljev in vizij. To so zagotovila za doseganje želenega. Ob tem je treba tudi trdo delati,
saj verjamem, da le trdo in pošteno delo rodi
sadove. In če trdo delaš, lahko vedno računaš
tudi na kanček sreče.«
Iste vrline pri prijateljstvu
in vodenju
»Sem eden tistih, ki službo in posel jemljejo kot
hobi. To je nekaj, kar delam z užitkom in me izpolnjuje. Imam to srečo, da imam veliko prijateljev še iz otroštva, in ravno njihova nesebičnost,
požrtvovalnost in trud za ohranjanje našega
prijateljstva so vrline, ki zagotovo pomembno vplivajo na moj stil vodenja. Popoldanski
tek z ženo Jano, izlet z otroki ali rekreativna
košarka s prijatelji mi toliko pomenijo, da sem
zanje pripravljen prekiniti sestanek ali preložiti
pomembno službeno opravilo. Včasih sem se
zaradi tega vznemirjal, sedaj pa mi je jasno, da
je ravnotežje med delom in zasebnim življenjem
bistveno za dolgoročno prenašanje naporov, ki
jih prinaša podjetništvo.«
partnerja na
v denje
www.unicreditbank.si
27
p r ak t ično
praktično
Zgledi vlečejo
Že dolgo vemo, da 70 odstotkov strank, ki jih podjetje izgubi, ni
nezadovoljnih zaradi cene, pogojev, proizvodnega programa ali premočne
konkurence, temveč zaradi zaposlenih, ki so neprijazni in premalo gledajo
na skupno korist podjetja. To je dejstvo. Zakaj potem tako malo podjetij
odpravi to očitno pomanjkljivost? Vzrok je preprost. Le malo jih ima
vodstvene kadre, ki zmorejo in želijo biti zgled.
Kaj vodilni najpogosteje odgovorijo, ko jim poveš,
da niso dovolj dober zgled? Imate prav. »Tako je pri
vseh drugih podjetjih, le pri nas ne.« Seveda to ni res.
V resnici je le malo podjetij in vodilnih uslužbencev, ki
si želijo biti zgled in to tudi so. Ti pa pri tem upoštevajo
naslednjih pet principov.
Kapetan pogumno koraka naprej in
vse, kar zahteva od drugih,
dela tudi sam, in to dvojno.
Zato mu ljudje sledijo
1.
Walk your talk!
Večina vodstvenih kadrov neha biti delavcem za zgled, ker ne počnejo tistega, kar govorijo.
Klasičen primer: zaposlene pozovejo k zniževanju
stroškov, šef oddelka pa dobi novo pisarno, področni
vodja s poslovnimi partnerji obeduje v restavracijah s
28
petimi zvezdicami, direktor pa si naroči novo limuzino. Zgled je uničen. Na drugi strani imamo direktorja,
ki si tri mesece ni izplačal plače, a tega ni nikomur
povedal. Pri tem poznam manj ovir. Med treningom
prodaje sem nekoliko pasivnega in zafrustriranega
prodajalca vprašal: »So vam kdaj plačali le dan prepozno?« »Nikoli! Še tega bi se manjkalo!« »No, vidite,
kako dobro vam gre. Zadnje tri mesece si vaš direktor sploh ni izplačal plače, da bi prihranil pri stroških.«
Njegovo razpoloženje se je popolnoma spremenilo.
Odšel je in prodajal kot še nikoli prej. »Walk your talk!«
Počni tisto, kar zahtevaš od drugih!
2.
Bodi Churchill!
V podjetju so morali varčevati, zato so na
nekem oddelku odpustili pet ljudi. Preostali zaposleni so se pritoževali: »Brez njih ne bomo nikoli dosegli
zastavljenega cilja!« Kaj v takem primeru naredi večina
vodilnih? Z eno besedo? Prav imate – pritisk, in to v
slogu: »Cilji še naprej veljajo! Ne vpletajte se! Nimate
druge izbire!« To človeka vedno vznejevolji, saj nihče ne
mara ultimatov. Churchill je bil bistrejši. Ko je stopil pred
ljudstvo, ki ga je ustrahoval agresor, ni pritiskal, pa tudi
tega ni jasno povedal, da Velika Britanija nima druge
izbire. Ne, imel je svoj slavni govor: »Ne morem vam
ponuditi nič drugega kot kri, znoj in solze.« In ljudstvo
se je dvignilo. Ko je to končno ugotovil tudi oddelčni
vodja v omenjenem podjetju, je nehal pritiskati na zaposlene in jim priznal: »Imate prav. Zdaj bo precej pestro. Seveda bi vaše kolege raje obdržal, a lahko vam
pokažem finančne izkaze. Denarja preprosto nimamo
več. To je kruta resnica. Vem, da ste jezni, tudi jaz sem,
toda to nam ne pomaga.« Predstavil je dejstva in delavci so videli, da nimajo izbire. Velikanska razlika je, ali
to spoznajo sami ali pa jim kot ultimat to predstavi šef.
3.
Pojasni!
Glavni analitik za tveganja (CRO) neke banke je odklanjal skoraj vse, kar je prišlo s prodajnega
oddelka. Tam so bili jezni, zato niso več pridobivali
strank, najpomembnejše pa so začeli izgubljati. Nekoč je tega analitika kolega vprašal: »Ali ljudje vedo,
zakaj vse odkloniš?« Analitiku se je posvetilo. Vse
prodajalce je povabil k sebi in v dvajsetih minutah pojasnil svoje mnenje. Na koncu je mnenjski vodja prodajalcev rekel: »Z njegovega stališča je vse smiselno,
le mi tega stališča doslej nismo poznali.« Ali sodelavci
ne bi mogli tega vedeti že sami? Ne, lasten razmislek
ne more nikoli nadomestiti pojasnila (kar je majhna
razlika med implicitno in eksplicitno argumentacijo).
To vodilni tudi vedo, a jih je preprosto strah sodelavcev oziroma tega, da svojega zornega kota ne bi mogli dovolj dobro pojasniti ali da bi bili deležni neprimernih dodatnih vprašanj. Še dobro, da je mogoče vse to
pridobiti in se v tem izuriti z lastnim delom.
4.
pri vodenju. Ni namreč hotel slišati razlage, opravičila
ali ponižujočega vprašanja, temveč se preprosto potožiti. Če zaposleni dobi to priložnost, gre zvečer domov
z občutkom, da mu je šef končno prisluhnil. Naslednji
dan pa pride v pisarno bistveno bolj motiviran.
5.
Srečaj se s stranko!
Zakaj jih toliko za šefovim hrbtom meni, da
vodja nima pojma o tem, kar se v podjetju zares dogaja? Ker vsaj pri nečem to drži. Pri strankah. To nima
nič opraviti s površnostjo ali odmaknjenostjo od sveta, temveč s slabostmi hierarhije. »Mi zgoraj moramo
reševati svet, oni spodaj pa poskrbeti, da bo vse v
redu s sedemnajsto vrstico v knjigovodskem izkazu.«
Resničnih, živih strank, ki povzročajo težave, današnji
vodja ne pozna več. Pozna le statistične podatke iz
Excelove preglednice. Tako žal deluje sodobno podjetje. A le dokler vsak vodilni – kar mora biti železno
pravilo – tedensko nima enega stika s stranko. So
podjetja, ki se zadeve lotijo tako. Ne preseneča, da
imajo pri njih delavci (in stranke!) nadrejene za zgled.
Kdo je tu kapetan?
Vsako nogometno moštvo ima kapetana. Večinoma
to ni kak mehkužnež, temveč pravi moški ali pokončna ženska, ki pogumno koraka naprej in vse, kar zahteva od drugih, dela tudi sam(a), in to dvojno. Zato
mu/ji ljudje tudi tako radi sledijo. Tako se osvajajo prvenstva in naslovi. Tako je v vrhunskem športu. Zakaj
bi bilo v vrhunskem poslu drugače?
Besedilo: Klaus Schuster
Vzemi si čas!
Uslužbenci so demotivirani. Godrnjajo in so
pasivni. Kaj naredijo vodilni? Prav imate. Tudi oni godrnjajo: »Z mojimi podrejenimi ni nič! Vedno so tako pasivni!« Poznam le malo menedžerjev, ki so dovolj pogumni, da si vzamejo čas in počakajo na priložnost, da
zaposlene vprašajo: »Zakaj vam ne gre? Kaj ni v redu?
Kaj bi morali spremeniti?« A večinoma se zadeva ponesreči. Navedel bom zgled. Neka menedžerka, oddelčni vodja, je postavila ta vprašanja, podrejeni pa ji
je odgovoril: »Preprosto ne dobimo potrebnih informacij!« Menedžerka je spontano odvrnila: »Kako to? Saj
tudi vi vsak teden preberete kontrolna poročila!« Delavec se je zaprl vase in ni več spregovoril. Popoln polom
www.unicreditbank.si
Klaus Schuster je bil več let član uprave in strokovnjak za odpravljanje težav (angl. troubleshooter) v mednarodnem finančnem koncernu, potem
pa je ustanovil svoje lastno podjetje. Danes trenira
vrhunske menedžerje in menedžerke, mlade vodje, perspektivne kadre in zaposlene v prodaji iz
vseh mogočih panog. Poleg tega ima predavanja
o vodstvenih temah in je avtor treh knjig o menedžmentu. Njegove tri uspešnice »11 menedžerskih
grehov, ki bi se jim morali izogniti«, »Upaj si postati
supermenedžer!« in njegova najnovejša stvaritev
»Se ne greš več? Več veselja in motivacije v menedžmentu« so prodali že v več kot 10.000 izvodih.
29
odgovorno
odgovo rno
Zeleno, prijazno, lepo
Field of Energy: Namen
projekta je vzpostaviti
vezi med ljudmi in parkom
sončnih kolektorjev, ki
spreminjajo položaj, ob
mraku pa zažarijo in tako
dajejo vtis živega
organizma.
Mesta po svetu stremijo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, infrastrukture obnovljivih virov
energije pa se naseljujejo v kraje, v katerih živimo in delamo. Odnos med mestom, ljudmi in rabo
zelene energije postaja vse pomembnejši. Pri integraciji tega v vsakdanje življenje pa pomembno
vlogo igra tudi estetika. Zato ponoven razmislek o umetnosti v javnih prostorih, s katerimi
sporočamo še potrebo po skrbi za okolje, ni odveč.
Vertikalne vrtove
Patricka Blanca najdemo
po vsem svetu, tudi v
njegovem rodnem Parizu,
na primer na muzeju
Quai Branly.
Land Art Generator Initiative (LAGI) je mednarodno priznani natečaj estetskih rešitev, ki spodbuja
gradnjo estetskih objektov javne infrastrukture, s katerimi ne le v čim večji meri izkoriščamo obnovljive
vire energije, ampak z njimi tudi polepšamo mesta,
izobražujemo ljudi in ustvarjamo bolj zdravo okolje.
LAGI spodbuja inovativen dialog o tem, kako lahko generiranje in izkoriščanje obnovljivih virov energije presežeta svoje tradicionalne oblike. Na
tekmovanjih se uporabljajo najnovejše
tehnologije in znanje s področja
obnovljivih virov energije, enako vlogo
pa igrata
tudi zunanja podoba in inovativne oblike umeščanja
javnih infrastruktur v prostor.
Čez tradicionalne meje
»Skupni sta nam navdušenje nad pokrajinsko umetnostjo ter dojemanje umetnosti in dizajna z novih družbenih perspektiv. Prav tako sta nam blizu ekologija in
trajnostni razvoj, zato smo želeli razviti projekt, ki bi zagotovil ustrezen diskurz o globalnih okoljskih vprašanjih, spodbujal iskanje inovativnih rešitev za probleme pridobivanja energije in skrbi za okolje,
a ob tem presegel vidik koristi. To
je pripeljalo do združitve z različnimi
oblikami
sodobne javne umetnosti,«
pravita Robert Ferry in Elizabeth
Monoian iz LAGI-ja. Kriterij na natečajih je
ravnotežje med estetiko, okoljskim vplivom in funkcionalnostjo. Do sedaj so natečaj izvedli v Abu Dhabiju
(2010) in New Yorku (2012). Naslednji bo na Danskem
leta 2014. Med več sto prijavljenimi izstopata projekta
Field of Energy in Fresh Hills.
Združitev obnovljive energije in
umetnosti z okoljem
Vertikalni vrtovi
na CaixaForumu
v Madridu.
30
Zamisel za t. i. polje energije prihaja iz Grčije. Ustvarjalki Georgia Chousou in Pinelopi Korantani trdita, da
bistvo parka s 600 kolektorji sončne energije ni proizvodnja zelene energije, temveč vez z ljudmi. Vsak
kolektor ima svoje baterije, rotacijski sistem in vibra-
www.unicreditbank.si
cijski
energetski
generator, ki zagotavlja najučinkovitejšo absorpcijo sončne svetlobe skozi ves dan in na
letni ravni 13.000 MWh energije. Gibanje kolektorjev je zelo počasno in skoraj neslišno. Ob mraku vsi
kolektorji zasvetijo in obstanejo v naključnih položajih
ter ustvarjajo učinek asimetrije. Tako osvetlijo celotno
cestno omrežje parka in okolice.
Ameriški oblikovalci projekta Fresh Hills so se
osredotočili na vetrno energijo in večjo zlitost z okoli-
Oblika rastlinjaka
Biodome na Danskem
omogoča optimalno
izkoriščanje sončne
svetlobe in deževnice ter
zadrževanje toplote, hkrati
pa že samo zaradi svoje
atraktivnosti privablja
številne obiskovalce in
strokovnjake.
Zeleni UniCredit Tower v Milanu
Najvišja zgradba v Italiji z višino 230 metrov je konec lanskega leta postala nov sedež Skupine
UniCredit. V gradbenem kompleksu treh stavb, zgrajenih iz stekla in jekla, je 4000 delovnih mest.
Zasnoval ga je svetovno znani argentinski arhitekt Cesar Pelli, čigar slog oziroma nebotičniško
estetiko opisujejo kot futuristični art deco. Arhitekt ni zanemaril neformalnega druženja zaposlenih
in je ustvaril veliko modernih skupnih prostorov, zgradbe pa je tudi učinkovito vpel v širši urbani
prostor. Prav tako je kompleks skupine UniCredit načrtovan okolju prijazno. »UniCredit Tower je
prejemnik mednarodnega certifikata Leed Gold za zeleno gradnjo, naš načrt pa je zmanjšanje
emisij ogljikovega dioksida za 30 odstotkov do leta 2020,« je povedal Federico Ghizzoni, predsednik uprave UniCredit. To je prvo poslopje v Italiji, ki se ponaša z omenjenim certifikatom in z
22,5-odstotnim prihrankom energije, 37,3-odstotnim prihrankom pri porabi pitne vode, 100-odstotnim izkoristkom deževnice in 51-odstotno manjšo porabo sanitarne vode.
31
odgovo rno
odgovo rno
co, ki pa ni neopazna, saj je njen namen vsekakor tudi
interakcija z ljudmi. »Gre za valovit nasip, ki se zdi del
narave, a ko se mu približamo, vidimo, da to ni,« pravijo. Njegova posebna oblika omogoča čim večji izkoristek vetra, saj struktura usmerja zračni tok v turbine,
predvidena letna kapaciteta pa je 238 MWh.
Field of Energy: bistvo parka s
600 kolektorji sončne energije ni
proizvodnja zelene energije, temveč
vez z ljudmi.
Projekt, ki bi se na LAGI-ju zagotovo dobro odrezal, je hidroelektrarna Punibach na Južnem Tirolskem v Italiji. Harmonično je integrirana v okolico,
stroji, ki se uporabljajo za preoblikovanje naravne
moči v uporabno energijo, so skriti v notranjosti. Surova gradbena struktura, izdelana iz naravnih materialov v zemeljskih barvah, se lepo zlije z gričevnato pokrajino in pri tem ohranja svoj moderni značaj.
Zvečer, ko krajina izginja v temo, elektrarna žari skozi lamelno fasado.
Danski dizajn zelenih energij
Danci slovijo po svojem dizajnu in zelenem načinu življenja, zato ni čudno, da so ju združili. Danski center za obnovljive vire energije Folkecenter
je neodvisna nevladna organizacija, ustanovljena
pred tridesetimi leti. Razvila je pionirske tehnologije
obnovljivih virov energije, pot pa si je utrla z raziskovanjem, razvojem, testiranjem in svetovanjem
na področju čiščenja odpadnih voda, gradnje
energijsko učinkovitih stavb, ekološke pridelave hrane,
skladišče-
nja vetrne energije in energije valov, CO2 nevtralnega transporta itd. V Folkecentru sicer pravijo, da so
ob gradnji in nameščanju obnovljivih energetskih
sistemov najprej razmišljali o proizvodnji energije,
ne pa toliko o estetiki. A vasica za zelene raziskave, kot center imenujejo mnogi, s potmi, posutimi
s školjkami, skulpturami in razstavami likovnih del
nekaj da tudi na umetnost in dizajn.
Prototip tipičnega danskega dizajna so vetrnice,
s katerimi je center začel svojo raziskovalno in razvojno pot. Najbolj pa izstopa okrogli rastlinjak oziroma toplogredna krogla, ki vključuje vodni krog, s
svojo obliko izkorišča sončno energijo, zbira deževnico za zalivanje in uspešno kljubuje hladnemu danskemu vetru. V treh nadstropjih sta poleg različne
zelenjave in rož tudi dva bazena z vodnimi rastlinami
in ribami, ki proizvajajo biomaso za kompost in krmo
za živali. Podnevi bazena zbirata sončno energijo in
ponoči sproščata toploto, hkrati pa s skladiščenjem
toplote podaljšujeta rastno sezono spomladi in jeseni. Nezanemarljiva pa je tudi estetika, tako ribnikov
kot same zgradbe, ki privablja številne obiskovalce
in strokovnjake.
Dialog starega z novim
Drugače kot Folkecenter muzej sodobne umetnosti Kunsthaus Graz v prvi vrsti stavi na estetiko, a
ne spregleda možnosti izkoriščanja obnovljivih virov
energije. Načrtovalca projekta, londonska arhitekta
Peter Cook in Colin Fournier, sta uspešno združila svoj
inovativen oblikovalski jezik z zgodovinskim
ambientom mesta. Umestitev v
prostor oziroma t. i.
Hidroelektrarna
Punibach stoji v zelo
občutljivem naravnem okolju, a snovalcem
iz arhitekturnega studia Monovolume je uspela
arhitekturna integracija oblike, funkcije in narave.
32
Snovalci projekta Fresh
Hills pravijo, da gre za
nasprotje izoliranim
vetrnim turbinam, ki
ne spodbujajo
interakcije
z ljudmi.
Zeleni UniCredit
Tower v
Milanu
vzpostavitev
estetskega dialoga med tradicijo in
avantgardo ni bila lahka naloga. A muzej so prebivalci Gradca hitro
sprejeli kot del vsakdana in mu nadeli vzdevek
»friendly alien« (prijazni vesoljec). In res je prijazen,
saj je lahko dostopen, mestu daje novo edinstveno
podobo, sodoben eko klimatski sistem, ki izkorišča
reko Muro, pa skrbi za primerne temperature skozi
vse leto. Zgradba je v bližini reke, zato je treba vodo
črpati proč od podzemnih garaž, ta voda pa se nato
uporablja za hlajenje stavbe.
Vrnitev narave v mesta
Za ozelenitev – dobesedno in ekološko – že obstoječih zgradb pa se je odločil Francoz Patrick Blanc,
sicer doktor tropske botanike, ki ustvarja prave umetnine. Njegovi urbani vrtovi so svetovno znani, saj
stavbam in mestom dajejo novo atraktivno eko podobo. Pariške fasade krasijo na številnih lokacijah, po
svetu pa jih je kar 250. Vrtovi uspevajo brez zemlje,
in to leta. Posajeni so na biološko nerazgradljivo klobučevino z vgrajeno namakalno črpalko, ki jo obdaja
okvir iz PVC-ja in kovine.
Načeloma gre za eksotične rastline, za zalivanje
se uporablja deževnica, zbrana s sosednjih streh.
www.unicreditbank.si
Vrtovi imajo
poleg estetskega
vpliva tudi zelo praktične
lastnosti, saj učinkovito prispevajo k zmanjševanju porabe energije. Tako
v zimskem času ščitijo stavbe pred mrazom, poleti pa zagotavljajo naraven hladilni sistem. Vertikalni vrt je tudi učinkovit način čiščenja zraka. Poleg
listov in njihovega znanega učinka tudi korenine in
vsi mikroorganizmi tvorijo širok ekosistem čiščenja
zraka. Umetniške zelene tehnologije in inštalacije pa
mestu in ljudem dajo veliko več kot le megavatne
ure ali nižje račune za elektriko. Na inspirativen način polepšajo mesto, ozaveščajo, poučujejo o okoljskih problematikah in dvigujejo raven sodobne javne
umetnosti.
Muzej
sodobne
umetnosti
Kunsthaus Graz z
vzdevkom »prijazni
vesoljec« estetsko
povezuje preteklost in
sedanjost.
Besedilo: Manja Kovačič
Foto: osebni arhivi
33
fe nomeni
fe nome ni
Kraljevi šport
Junija 1972, ko je Ameriko začel pretresati hud politični škandal, afera Watergate, je za
odebeljene naslove na prvih straneh časopisov poskrbel še nekdo. To je bil Secretariat,
dveletni konj, ki je kot prvi po petindvajsetih letih zmagal na vseh treh konjskih dirkah
(Kentucky Derby, Preakness Stakes in Belmont Stakes), in to z rekordnim časom, ki ga
še do danes ni prekašal nihče. Ne le da se je zapisal v zgodovino kot eden najboljših
kopitarjev vseh časov, skupaj s svojo lastnico Penny Chenery, gospodinjo, materjo štirih
otrok, je Američane v tistih temačnih dneh opomnil na njihovo pravo nrav – neustrašnost,
tekmovalnost, zmagoslavnega duha.
Andrej Repina,
član uprave, BTC
Med jahanjem
se pogovorim
s seboj
»Sem velik ljubitelj konjev.
Rad umirjeno jaham, saj
imam takrat čas, da se pogovorim sam s seboj. Nekoliko manj pa so mi ljube dirke
z velikimi kopitarji, ki tudi pri
nas v zadnjem času pridobivajo veljavo, predvsem galoperstvo in preskakovanje
ovir. Sicer si grem z veseljem
pogledat tudi kakšno dirko,
ampak jaz živali nimam za to,
da jo mučim oziroma da se
mi dokazuje z rezultati.«
34
Konjske dirke so bržkone stare toliko kot človeštvo. Z njimi so se kratkočasile prav vse civilizacije
– od starih Grkov do Babiloncev, Asircev ali Egipčanov –, brez njih pa niso minile niti znamenite olimpijske igre leta 648 pr. n. št. Pravzaprav so veljale za
najprestižnejši športni dogodek, saj so si konje s kočijo in jahači lahko privoščili le izjemno premožni. In
če so jih Grki prirejali zaradi slave, prestižnih nazivov
ali urjenja vojščakov (kot je razbrati iz znamenite Homerjeve Iliade), so Rimljanom predstavljale vrhunsko
zabavo, tako za izbrance kot za množice. Konje so
zato ločevali po stajah ali barvah, ki so jim pripadale,
med belimi, rdečimi, modrimi in zelenimi pa so bili
najbolj priljubljeni pripadniki slednjih barv, ki so jih za
svoje neredko vzeli tudi politiki, saj so si na račun popularnih barv in štirinožnih ljubljencev publike obetali
kakšen politični glas več.
Čistokrvneži iz srednjega veka
Tudi v srednjem veku so konjske dirke ohranile svoj
prestižni status; medtem ko je plebs za zabavo metal
kamne in se podil za predhodnico nogometne žoge,
so višji sloji dirjali s prvovrstnimi živalmi, čeravno sprva
le zato, da bi potencialnim kupcem dokazali konjevo
moč. Pa še nečesa so se domislili: da bi njihovi žrebci
tekali hitreje in dosegali boljše rezultate, so jih prvikrat
v zgodovini pravilno podkovali, jim nadeli oblazinjena
in konjskim hrbtom prilagojena sedla ter poskrbeli za
pravilno gensko mešanje. Tiste arabske žrebce, ki so
jih križarji privlekli s seboj iz vojn, so sparili z vrhunskimi britanskimi žrebicami (natančneje s triinštirideseti-
mi) in tako poskrbeli za novo generacijo pripadnikov
vrste Equus caballus, ki jim poznavalci pravijo čistokrvneži. Menda so prav vsi čistokrvni žrebci potomci
treh orientalcev (Darley Arabiana, Godolphin Barba,
Byerley Turka), ki so jih v Veliko Britanijo uvozili med
letoma 1690 in 1730.
Ne pozabimo še legendarnih toskanskih dirk, poznanih pod imenom palio, ki jih že od srednjega veka
dalje vsako leto junija lahko izkusite v okolici Siene. Še
dandanes med seboj tekmuje sedemnajst contrad ali
okolišev, med katerimi ima vsak svojo ustavo, himno,
grb in zastavo, cerkev, muzej, družabni klub, svetnika
zaščitnika in mestno hišo. Tako kot v preteklosti so
tudi v sodobnih časih dirke palio eden najpomembnejših družabnih dogodkov tistih krajev. Poleg tega,
da zmagovalni izkupiček namenijo revnim in z njim
sponzorirajo razne dogodke skozi vse leto, so contrade združenja, ki vsaj začasno zabrišejo ekonomske in
socialne razlike. Čisto nič neobičajnega namreč ni, če
se v isti ekipi bratita čevljar in bogat industrialec.
Anglija – domovina konjskih dirk
Moderna doba se za konjske dirke začne v 18. stoletju, njihova domovina pa so angleška tla ali tekme,
kot so St. Leger (1776), Oaks (1779) in Derby (1780),
četudi je bil Karel II. tisti kralj, ki je v letih 1660–1685
začel zmagovalcem konjskih dirk podeljevati denarne
nagrade. Hvala za profesionalizacijo športa gre tudi
kraljici Ani, saj je v veliki meri prispevala k ustanovitvi
Jockey Cluba, ki še dandanes bdi nad otoškim športom s konji, in francoskim vladarjem, ki so uvedli sis-
tem, po katerem so lahko tekmovali le tisti konji, ki
so najprej prejeli ustrezen certifikat. Na dvoru Ludvika
XIV., ki je slovel po raznoraznih pikanterijah, pa so šli
tudi z dirkami nekoliko dlje – začinili so jih s stavami.
Prav slednje so pripomogle k veliki priljubljenosti tega športa v ZDA, še posebej po prvi svetovni
vojni, ko je nekoliko bolj ležeči slog jahanja prispeval
k precej boljšim rezultatom na dirkališčih, po mnenju nekaterih strokovnjakov so se rekordi izboljšali
kar za 7 odstotkov. Prav poseben bum pa so tekme
štirinožcev dosegle v sedemdesetih letih prejšnjega
stoletja, ko so naslovnice zapolnjevale slike velikih
treh – Secretariata, Seattle Slewa in Affirmeda, treh
dobitnikov t. i. trojne krone.
Pohlep po denarju, nečloveškost do
konjev
Danes konjske dirke veljajo za multimilijonski, a tudi
nadvse kontroverzen posel. Če gre verjeti pisanju
časopisa New York Times, so od leta 2009 do danes ujeli 3800 trenerjev, ki so konjem vbrizgavali nedovoljene substance. Predlani denimo je bilo med
Kentucky Derbyjem, najbolj opevano dirko v ZDA, 23
poškodb, kar je do sedaj največje število nepojasnjenih zdravstvenih zapletov s konji. V zadnjih treh letih,
poroča New York Times, naj bi na dirkališčih umrlo
kar 3600 konj, na stotine džokejev pa je obležalo v
bolnišnicah z nadvse resnimi poškodbami. Poznavalci pravijo, da je razlogov veliko; trenerji menda eksperimentirajo z raznimi stvarmi – od kačjega strupa do
viagre ali zdravil za zdravljenje raka. In ker je zakonodaja nadvse ohlapna, je posledic malo.
Toda kot so zapisali v poročilu, so največja nevarnost legalne droge, še posebej zdravila proti bolečinam, ki so tako za konja kot jahalca največje zlo. Kar
90 odstotkov konjev namreč pogine zaradi poškodb,
ki so preprosto ozdravljive, vendar jih lastniki zanemarijo, konja pa ženejo in ženejo, dokler ga ne priženejo
v neizogibno smrt. Vse za 115 milijard dolarjev letno,
kolikor je znašal dobiček pred petimi leti.
Navdih za Hollywood
A daleč od tega, da bi se o tem javno razpravljalo, k
idealizirani podobi konjskih dirk pa svoje prispevajo
tudi hollywoodski filmi, kot so komedija bratov Marx A
Day at the Races, The Black Stallion z Mickeyjem Rooneyjem, National Velvet, klasika z Elizabeth Taylor, ali
novejše uspešnice, recimo Secretariat ali Seabiscuit.
Pravzaprav je še najbolj resnicoljubna televizijska seri-
www.unicreditbank.si
Menda so prav vsi čistokrvni žrebci
potomci treh orientalcev (Darley
Arabiana, Godolphin Barba, Byerley
Turka), ki so jih v Veliko Britanijo uvozili
med letoma 1690 in 1730.
ja Luck (Sreča), v kateri v eni izmed glavnih vlog blesti
Dustin Hoffman, vdanega, trmastega trenerja, ki ga je
povozil čas, pa igra izjemni Nick Nolte.
A kot pravi ena izmed junakinj omenjene serije:
»Videla sem ljudi, ki so se že samo zaradi bližine konjev temeljito spremenili. Zaradi njihove velikosti, njihove moči, popolnosti, poznane potrpežljivosti ...«
Veliko dobrega namreč lahko ti miroljubni kopitarji
prebudijo v nas. Ampak to je že tema za novo, drugačno konjsko zgodbo.
Besedilo: Lora Power
Foto: www.shutterstock.com
35
gos t ujoči um etnik
Mojster
intimnih zgodb
Novomeščan Nejc Gazvoda se suvereno giblje med pisano besedo in svetom gibljivih slik.
Pri 28 letih se lahko pohvali z opusom, ki bi bil v ponos precej starejšemu ustvarjalcu: je avtor
treh romanov in dveh zbirk kratkih zgodb ter dveh celovečernih filmov. Zbirka kratkih zgodb
Vevericam nič ne uide, ki jo je izdal pri zgolj devetnajstih letih, je bila nominirana za najboljši
literarni prvenec in je leta 2006 prejela tudi Dnevnikovo nagrado fabula. Druge Gazvodove knjige
so bile deležne različnih nominacij. Izlet, njegov prvi celovečerni film, premierno predvajan leta
2011, je na 14. festivalu slovenskega filma prejel kar pet vesen, poleg tega pa še številne druge
nagrade na filmskih festivalih po svetu. Avgusta je svojo pot po slovenskih kinematografih začela
Dvojina, Gazvodov drugi celovečerec. Na festivalu v Karlovih Varih je film, ki pripoveduje zgodbo
o slovenskem in danskem dekletu, katerih naključno križanje poti vodi v ljubezen, vzbudil zelo
pozitivne odzive občinstva, že prej pa tudi na filmski tržnici v Cannesu. Pri obeh filmih je imel
Gazvoda poleg režije opravka tudi s scenarijem; za Izlet ga je napisal sam, za Dvojino pa skupaj z
Janezom Lapajnetom.
Diplomirali ste iz režije, režirali dva celovečerca in več kratkih filmov, poleg tega pa napisali
pet knjig. Se imate prvenstveno za režiserja ali
za pisatelja?
Za nič od tega. Imam se za človeka, ki je rad v svetu literature in filma. Če bi imel talent za glasbo, bi
se gotovo ukvarjal tudi z njo. No, če bi se že moral
opredeljevati, se imam – vsaj zdaj – bolj za režiserja
kot za pisatelja. Formalna izobrazba še nič ne pomeni, a trenutno se ukvarjam predvsem s filmom in
je pisanje nekoliko ob strani.
Srbski režiser Srđan Dragojević, ki je med drugim zrežiral filma Lepa sela lepo gore in Parada, je nekoč rekel, da je Slovenija urejena dežela, v kateri je lepo živeti in vzgajati otroke,
prav zato pa je za umetnika veliko manj navdihujoča. Se strinjate z njim?
36
Ne vem, kdaj in v kakšnem kontekstu je to rekel, a
meni se zdi, da je tako v Sloveniji kot nasploh v na videz dolgočasno urejeni zahodni Evropi veliko zgodb.
Še zlasti v zadnjih letih, ko je Evropo zajela kriza, je
zgodb, ki so vredne knjig in filmov, vse več. Mnoge so
povsem nevidne. Dežele bivše Jugoslavije, predvsem
Bosna, ki jo je prizadela vojna, in Srbija, so iz dogodkov v devetdesetih letih ustvarile močne filme, mi pa
imamo tudi svoje zgodbe, ki bi jih morali poiskati in jih
javno povedati. Naša težava je po mojem mnenju ta,
da se o njih javno sploh ne govori. Zaradi naše majhnosti in pregovorne zaprtosti se nekatere stvari še
vedno pometajo pod preprogo. Poglejmo samo osamljenost: zdi se, da bi morali biti vsi ljudje v okolju, ki
je tako majhno, kot je naše, med seboj povezani, pa
ni tako. Veliko jih nikakor ne najde svojega prostora,
svojega kroga prijateljev, in to v vseh generacijah. Da
o našem nepotizmu in klientelizmu niti ne govorim. To
so teme za zelo dobre intimne zgodbe posameznikov. Ne zdi se mi namreč pomembno, kaj bi lahko
človek, ki je ukradel dva milijona evrov, s tem denarjem počel, ampak kaj to pomeni za ljudi, ki jih kraja
osebno zadeva. To so zgodbe s človeškim obrazom.
V vaših knjigah in filmih je glavna tematika
vaša generacija, rojena v osemdesetih letih minulega stoletja. Kaj je specifika te generacije?
To je vprašanje, na katero bi verjetno lahko bolje odgovorila kakšna sociološka raziskava. Zase lahko rečem, da se ukvarjam s problematiko, ki jo poznam, ki
zadeva mojo generacijo in me zato iritira. Sam mislim,
da smo v nekakšnem razdvojenem položaju: po eni
strani si želimo iz te države pobegniti, po drugi strani
pa se zavedamo udobja, ki ga še vedno imamo. Nekateri v takih okoliščinah dobro plavajo, nekatere pa
to duši in skušajo pobegniti, nekateri celo res pobegnejo. Vznemirja me vprašanje eskapizma moje generacije – komu in zakaj hočemo pobegniti? Generaciji naših staršev ni bilo omogočeno, kar je bilo nam.
Vzpostaviti si življenje v okoliščinah, ki so bile, kakršne
so bile, je bilo zanje, vsaj za večino, dovolj. Nam pa
je bilo – nasprotno – obljubljeno vse, zdaj pa nam je
ogromno tega odvzetega. Zdaj smo nekje vmes. Ne
vemo, kaj bi. Odhodi v tujino so velikokrat zgolj eskapizem. Vedno je lepo iti kam drugam, tudi če greš v
okolje, v katerem so razmere slabše – ker uživaš v
drugačnosti, ker se ne usedeš v rutino. Imam prijatelje in znance, ki nenehno nekam odhajajo in nekako
živijo »sanjska« življenja. Vračajo se domov, da bi spet
lahko odšli. A prej ali slej te doleti trenutek, ko moraš
sesti in razmisliti, kaj boš sam s seboj.
Kako vi ustvarjate svoje knjige in filme? Ste nenehno na preži?
Ja, ves čas. No, pravzaprav ne bi mogel ravno reči,
da sem ves čas na preži, sem pa pozoren na svet in
na ljudi okoli sebe. Če bi me recimo povozil avtobus
in bi kdo začel brskati po zapiskih v mojem telefonu,
bi me verjetno imel za čisto zmešanega. Zanimive
stvari in vtise, ki jih sproži kakšen pogled, si kratko
zabeležim. Različni ljudje seveda vidijo različne reči,
sam vidim stvari, ki jih kdo drug morda sploh ne bi
opazil, in obratno. To mi lahko pozneje pomaga pri
pisanju kakšne zgodbe ali scenarija. Vedno sem bil
bolj raztresen, kar se še vedno pozna po moji sobi
in bivalnih prostorih, in ne zaupam si, da bi si lahko
stvari zapomnil. Zato si jih zapisujem.
www.unicreditbank.si
Visokoproračunski filmi so se izjalovili.
Hollywood trenutno dela pobebljene
filme za najstnike.
Kakšni ste kot režiser – imate stvari do podrobnosti domišljene pred snemanjem ali ste pripravljeni tudi na improvizacijo in na to, da igralci, ki ste jim zaupali vloge, vanje vnašajo svoje
vsebine?
Kombiniram ta dva pristopa. Stvari imam vnaprej
zamišljene, a se jih ne oklepam na žive in mrtve. Pri
37
gost ujoči um etnik
G os tujoči um e tnik
Pri ustvarjalnem delu kompromisov
glede stvari, ki se meni zdijo pomembne,
nisem pripravljen sklepati.
Vidim samo napake, ki
sem jih napravil, drugega
pa sploh ne. Sem nekje
med Woodyjem
Allenom, ki nikakor
ne more gledati lastnih
filmov, in Mikom
Leighom, ki pravi, da
ne moreš pričakovati od
gledalcev, da bodo lahko
gledali film, ki ga sam ne
moreš gledati.
pisanju romana, če napravim primerjavo, so stvari
povsem drugačne: nekaj poskusiš, a če ne steče,
daš na stran. Morda bo nekoč iz tega kaj nastalo,
morda pa nikoli nič. Napisanih imam po nekaj uvodnih strani kakih 30 romanov. Tega eksperimentiranja si pri filmu zaradi načina produkcije nikakor ne
moreš privoščiti. Zato imam, kot temu pravim, krizni načrt – snemanje imam vnaprej do podrobnosti
zamišljeno, kot da bi delal z roboti. Potem, na samem snemanju, stvari po potrebi sproti prilagajam.
Ideje igralcev so dobrodošle in jih, če seveda gre-
do v koncept filma, sprejmem. Kot režiser imam,
logično, edini pregled nad filmom kot celoto, zato
presojam predloge in jih včasih sprejmem, včasih
pa tudi ne.
Če primerjamo knjigo in film: kot pisatelj vlagate le svoj čas in intelekt, pri filmu pa gre tudi za
odgovornost do financerjev filma. Je ta pritisk
velik?
V tem pogledu je seveda razlika zelo velika. Režiserski poklic je čudovit, obožujem ga. Nekako je blagoslov, da lahko opravljam to delo. Zato zelo pazim, da
spoštujem tehnična pravila: minutažo, budžet, nekaj
deset ljudi, ki rabijo tu in tam kakšno lepo besedo
ali kakšen drugačen način spodbude. Pri samem
ustvarjalnem delu pa kompromisov glede stvari, ki
se meni zdijo pomembne, nisem pripravljen kaj dosti
sklepati. Pritisk obstaja, a včasih se moraš zaleteti z
glavo v zid in vztrajati pri svojem. Seveda pa je način
ustvarjanja drugačen; kot pisatelj lahko napišeš, da
je na pogreb prišlo milijon ljudi, ko pa pišeš scenarij za film ali ko režiraš prizor pogreba, pa gredo te
stvari seveda drugače. Zato je tudi način pripovedi
drugačen.
Epskih filmov pri nas zaradi proračunov, ki ga
taki filmi zahtevajo, praktično ni mogoče posneti. Vas to moti?
Ne, sploh ne. Visokoproračunski filmi so se, če mene
vprašate, tako ali tako izjalovili. Hollywood trenutno
dela pobebljene filme za najstnike. Večina odraslega
občinstva se je preselila na televizijo. Vesel sem, da
živim v času, ko je na televiziji mogoče gledati tako
vrhunske vsebine. Ampak nam tako ali tako ni treba
posneti nacionalnega epa po Finžgarjevi knjigi Pod
svobodnim soncem ali česa podobnega. Nobene
potrebe po tem ni. Lahko pa bi bili majhna butična
kinematografija, ki snema intimne zgodbe ljudi.
Pa ima Slovenija sploh svojo filmsko strategijo?
Če mene vprašate, je nima. Mislim, da bi morali imeti
nekoga, ki bi se res spoznal na film in bi bil nekako
podoben ravnatelju gledališča. Sestavil bi program
filmov, ki bi bil dovolj generacijsko in vsebinsko raznolik, hkrati pa bi bil, naj uporabim zelo bedasto
besedno zvezo, v okviru neke nacionalne poetike.
Tako so denimo Romuni napravili razpoznaven slog
generacije in šli hkrati v povsem svojo, zelo sodobno
smer. To je njihove filmarje izstrelilo do zvezd. Tudi
38
mi bi rabili svojo usmeritev. A to ne gre na silo in na
hitro. Poleg sposobnega »ravnatelja« bi potrebovali
tudi bolj urejeno akademijo, pa tudi srečo, da bi imeli
generacijo filmskih ustvarjalcev, ki bi se razumeli in
podpirali, a bili hkrati samosvoji.
Slovenski filmski ustvarjalci se pritožujejo, da
zelo težko pridejo do sredstev in da lahko film
posnamejo kvečjemu na pet let. Vi teh težav
očitno nimate. Dvojina je vaš drugi film po Izletu, ki je bil premierno predvajan pred dvema
letoma.
Ja, imel sem srečo in se ne morem pritoževati, gotovo pa bo trajalo precej dlje, da bom prišel do denarja
za naslednji film. Ampak če pogledamo širšo sliko, se
nimamo pravice pritoževati. Pogovarjam se s kolegi
iz držav, v katerih ne poznajo državnega financiranja filmske produkcije, na primer iz ZDA, in ti fantje
mojih let za svoj prvenec jemljejo hipoteke, prodajo
svoje avte, vzamejo denar, ki so jim ga starši namenili
za študij, in ga vložijo v film … Investirajo vse, in če
propadejo, propadejo res boleče. Pri nas pa je tako,
da ti filmski sklad zavrne financiranje filma in si malo
užaljen ter vihaš nos, potem pa lahko spet kandidiraš.
Ampak če tak sistem podpore filmske produkcije, kot
ga imamo, obstaja, bi moral biti veliko bolj urejen. Ne
pritožujem se nad tako obliko financiranja, saj brez
tega nacionalna kinematografija ne more obstajati, bi
pa moralo biti vse skupaj bolj domišljeno.
Kopenhagnu na avdiciji za drugo igralko. Tam Mie, ki
je ena od vzhajajočih zvezd danskega filma, ni bilo in
je na mojo željo prišla na avdicijo v Slovenijo. In stvar
se je obnesla.
Do lastnega dela ste, kot ste večkrat povedali, zelo kritični. Kako se počutite, ko sedite na
premieri svojega filma?
Uh, slabo, ker sem preveč nervozen. Vidim napake in samo čakam, da se bo film prevrtel do tistega dela. Pravzaprav vidim samo napake, ki sem jih
napravil, drugega pa sploh ne. Mogoče sam sebe
preveč mučim. Sem nekje med Woodyjem Allenom,
ki nikakor ne more gledati lastnih filmov, in Mikom
Leighom, ki pravi, da ne moreš pričakovati od gledalcev, da bodo lahko gledali film, ki ga sam ne moreš gledati.
Večkrat ste povedali, da si želite posneti film
po Jančarjevem s kresnikom nagrajenem romanu To noč sem jo videl. Kako vam kaže?
Ja, to me zelo iritira. Imam zamisel, kako bi lahko
to napravil; gotovo precej drugače, kot si verjetno
predstavlja večina. Film ne bi bil epski in spoliran,
ampak bi šel v drugo, zelo intimno, zelo sodobno
smer. Tudi če bi imel za produkcijo veliko denarja,
bi film napravil zelo intimno. Mislim, da je to tudi
bistvo knjige. Ampak to je stvar, ki bo morala še
počakati.
Če bi me povozil avtobus
in bi kdo začel brskati
po zapiskih v mojem
telefonu, bi me verjetno
imel za čisto zmešanega.
Zanimive stvari in vtise, ki
jih sproži kakšen pogled,
si kratko zabeležim.
Poglejmo osamljenost: zdi se, da bi morali biti ljudje v okolju,
ki je tako majhno, kot je naše, med seboj povezani, pa ni tako.
Veliko jih ne najde svojega prostora, svojega kroga prijateljev,
in to v vseh generacijah.
Če se na kratko ozreva še na film Dvojina: eno
glavnih vlog igra, podobno kot tudi v vašem
prvencu, Nina Rakovec, poleg nje pa je danska igralka Mia Jexen. Kako ste se odločili za
njiju?
Nino poznam že s fakultete, bolje pa sem jo spoznal
pri filmu Janeza Lapajneta Osebna prtljaga. Pri tem
filmu sem bil soscenarist, Nina pa je v njem odigrala svojo prvo vidnejšo vlogo. Izreden vtis je napravila name, všeč mi je njen način razmišljanja, kako se
pripravlja na vlogo. Z Nino sva bila pozneje skupaj v
www.unicreditbank.si
Torej se, če sklepamo po vaši produktivnosti,
najbrž ukvarjate z idejo za kakšen drug film?
Ja, se. V mislih imam zelo tvegan filmski projekt, ampak je vse skupaj še preveč v povojih, da bi javno
govoril o njem. Že nekaj časa delam za to stvar. Vsake toliko spremenim zgodbo, zdaj pa že nekaj časa
vztrajam pri eni. A moram še počakati, da vidim, če
je to to.
Besedilo: Marjan Žiberna
Foto: Borut Peterlin
39
ak t ivno
e
j
n
a
g
e
s
e
r sebe
Psamega
Ko naš um miruje, mi pa smo pri tem budni in pozorni, dosežemo posebno
stanje zavesti. Vrhunski teniški igralec Roger Federer temu pravi cona, v kateri
lahko igra z udarci na vso silo, vendar je v sebi povsem miren in osredotočen.
Ne le v športu, tudi v poslovnem
in družinskem življenju je umirjena pozornost ključno stanje za
večjo kvaliteto življenja. Kako priti do njega, pa je seveda drugo
vprašanje. Ena od metod, s katero lahko samodejno presežemo samega sebe, je transcendentalna meditacija (TM). Dr.
Fred Travis, profesor na Maharishi University of Management
(Iowa), ki se ukvarja s preučevanjem možganov med TM, pravi,
da obstajajo tri različne kategorije meditacij. Prva je osredotočena, pri kateri se osredotočamo
na en dogodek oziroma situacijo, njen cilj pa je bolj zbrano razmišljanje. Druga je opazovanje,
ko zavestno opazujemo procese
v svojem telesu, a jih ne usmerjamo. Transcendentalna meditacija pa spada v kategorijo preseganja samega sebe, saj z njo
S transcendentalno meditacijo
dosežemo novo zavest, njen
cilj je umiritev uma pri
polni zavesti.
40
presežemo omejitve prvih dveh
kategorij in dosežemo novo zavest. Cilj TM je umiritev uma pri
polni zavesti.
Vrhunski teniški igralec tako
lahko že samo s pogledom natančno ugotovi, kam in s kakšno
silo bo njegov nasprotnik udaril
žogico, mojstri borilnih veščin
pa v stanju popolne umirjenosti
in budnosti zaznajo, kakšno potezo bo naredil njihov tekmec, in
mehanizmi za odgovor v možganih so sproženi. To je stanje,
v katero lahko vstopi vsak, raziskave pa dokazujejo, da se tisti, ki redno izvajajo TM, v tem
stanju budne zavesti znajdejo
večkrat.
tudi raziskave. Transcendentalno meditacijo je preučevalo več
znanstvenih raziskav kot katero
koli drugo tehniko samorazvoja.
Od leta 1969 je bilo opravljenih
približno 600 znanstvenih raziskav o njenih učinkih, in sicer na
214 univerzah, inštitutih ter raziskovalnih ustanovah po vsem
svetu.
Izsledki so pokazali, da TM
ustvari posebno stanje urejenosti v delovanju možganov in telesa, kar povzroči močan razvoj
aktivno
mozavest, komunikativnost in
empatijo, odpravlja utrujenost,
stres in napetosti ter zato tudi izjemno učinkovito zdravi bolezni.
Po nekaj letih vadbe TM zmanjša obolenja kar za od 50 do 90
odstotkov. Dr. Travis je v svojih
raziskavah pri 33 atletih, ki so v
zadnjih treh letih dosegali stalne
vrhunske rezultate, zaznal podobne možganske vzorce kot pri
ljudeh, ki so meditirali z metodo
TM, in ta vzorec poimenoval možganska integracija, točno določena frekvenca možganskih valov.
Napredek v podjetjih
Razvoj ustvarjalnosti, celovitosti, zdravja ter dobrega odnosa
do dela in sodelavcev je zagotovo tudi ključ za dobro delovanje
v poslovnem svetu. Tehnike TM
se je naučilo že več kot šest milijonov ljudi, kot prakso pa so jo
uvedla številna podjetja po svetu, med drugim IBM, DaimlerChrysler, Sony, Hewlett-Packard,
Mitsubishi, General Motors, Xerox, Volvo, Toyota. V podjetju
Sumitomo Heavy Industries s
kar 8000 za-
vidikih telesnega in duševnega zdravja, ministrstvo pa je na
osnovi rezultatov v posebnem
pismu vsem japonskim podjetjem priporočilo vadbo TM.
Na podlagi raziskav o izboljšanju zdravja vadečih so se tudi
nekatere zavarovalnice (v ZDA,
na Nizozemskem, v Nemčiji) odločile, da praktikantom TM ponudijo 30-odstotni popust pri
zdravstvenih zavarovalnih premijah. V Veliki Britaniji se je mogoče TM naučiti celo na zdravniški recept. Dr. Andrej Rus, učitelj
tehnike TM, pa pravi, da so zanimanje za uvajanje TM med svoje
zaposlene že pokazala tudi nekatera podjetja v Sloveniji. Ker s
tehniko TM hkrati razvijamo različna področja našega življenja,
to pomeni prihranek časa in denarja, ki ga sicer podjetja vlagajo
v izpopolnjevanje svojih zaposlenih.
Preprosto in povsod
Učenje tehnike TM, s katero je
Zahod pred nekaj več kot petdesetimi leti seznanil indijski
modrec Mahariši Maheš Jogi, je
preprosto. Pri tem ne gre
za nobeno re-
Dokazani učinki
Že po nekaj minutah vadbe
TM se počutimo sveže, spočite in manj napete, povečata se
energija in vitalnost, naše misli
pa postanejo bolj urejene in jasne, zato bomo z manj dela naredili veliko več. Zaradi tega se
izboljšajo tudi naši odnosi. Na
katerem koli področju delujemo
v takšnem stanju, uspeh zagotovo ne izostane. To dokazujejo
umskih sposobnosti (spomina,
inteligentnosti, koncentracije,
sposobnosti reševanja problemov, ustvarjalnosti ...). Prav tako
rezultati kažejo, da TM močno
razvija osebnost: zmanjša zaskrbljenost, tesnobo, depresivnost; izboljša samopodobo, sa-
poslenimi je japonsko ministrstvo za delo opravilo raziskavo o
tem, kakšen učinek ima tehnika
TM na zaposlene. Rezultati so
bili več kot navdušujoči, saj so
udeleženi v programu TM po približno petih mesecih kar za 150
odstotkov napredovali v vseh
www.unicreditbank.si
ligijo, tehnika ne vsebuje nobene koncentracije, kontrole uma,
umišljanja ali vizualizacije. Da
bi se je naučili, nam niti ni treba
spreminjati življenjskih navad.
»TM je preprosta, naravna in nenaporna mentalna tehnika, ki jo
vadimo dvakrat dnevno po 15
do 20 minut, udobno sedeč z zaprtimi očmi,« še dodaja dr. Rus.
Vadimo jo lahko praktično povsod, saj ne potrebujemo nobenih
pripomočkov, le udobno sedišče. Pomembno pa je, da nas v
tehniko vpelje certificirani učitelj.
Lahko jo poučujejo samo tisti, ki
so opravili intenzivno in temeljito
šolanje na Maharishi Vedic University, posameznik pa se izvajanja TM lahko nauči v treh tednih,
in to na tečaju s šestimi približno
dveurnimi srečanji.
Boljša intuicija, kultni
uspeh
Za TM se je navdušil tudi David
Lynch, slavni ameriški režiser. V
svoji knjigi Kako ujeti veliko ribo
nas poziva, da se lotimo TM in
razširimo svojo zavest, povečamo srečo, nabrusimo misli ter se
potopimo v ocean čiste zavesti.
Lynch je ustanovil tudi fundacijo, ki vsem otrokom ponuja možnost učenja TM, in pred nedavnim posnel dokumentarni film
»Meditation, Creativity, Peace«
(Meditacija, ustvarjalnost, mir). V
njem je predstavil tehniko TM in
na premierni projekciji dodal, da
ta tehnika lahko pomaga tudi težavnim otrokom, zapornikom ter
ženskam, ki so bile žrtve zlorabe.
Sicer pa zase pravi, da v triintridesetih letih ni izpustil niti ene
meditacije, meditira zjutraj in popoldne, vsakič po dvajset minut,
in se nato posveti delu. Ugotavlja, da se mu s tem povečujeta
veselje in intuicija, tudi življenjska
radost, hkrati pa tako zmanjšuje negativnost. TM je torej dobra
metoda, ki nas lahko podpre pri
vsem, kar v življenju počnemo.
Besedilo: Andreja Cepuš
Foto: www.shutterstock.com
Nevenka Šubelj,
direktorica finančnega
področja, Petrol
Čas zase in
za rojevanje
dobrih idej
»Tečaj za TM sem opravila že
pred petnajstimi leti, vendar
sem sčasoma opustila meditiranje. Letošnje leto sem
se ponovno udeležila tečaja
in sproščujoč konec tedna
mi je ponovno obudil željo po
meditiranju. Za dobro meditacijo je zelo koristno, če aktivnost podpira tudi partner,
zato, če se le da, meditirava
skupaj z možem. Meditacija
mi pomeni preprost način,
da se popoldne, ko pridem
iz naporne in stresne službe,
umirim, sprostim in najdem
čas le zase. Če TM izboljša
tudi človekovo osebnost, je
to samo še dodatna dobra
stran. Dejstvo pa je, da se mi
med meditacijo večkrat porodijo tudi zelo dobre ideje.«
41
k olumna
V rubriki
Vabimo vas … izbiramo zanimive dogodke, seminarje, konference
in jih predstavljamo s pomočjo predavateljev, organizatorjev in drugih strokovnjakov.
V rubriki
(Iz)brano pa izbrane posameznike povprašamo, katero branje nam priporočajo.
Vabimo vas
Nekateri prihranke
preprosto hranijo.
(Iz)brano
Izvozne priložnosti
9. oktober 2013, BTC, Kristalna palača (11. nadstropje),
Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana
Izvozno poslovanje lahko pomembno vpliva na trajnostno
rast podjetja, ekonomijo obsega in donosnost ter zmanjša
poslovno tveganje. Enoten evropski trg podjetjem predstavlja
veliko priložnost za širitev poslovanja, vedno bolj perspektivni
pa so tudi hitrorastoči trgi, ki ponujajo številne priložnosti za
slovenska podjetja.
Tudi v UniCredit Bank se zavedamo pomembnosti mednarodne menjave in širjenja na tuje trge, zato za poslovne partnerje
organiziramo brezplačno izobraževanje Izvozne priložnosti. Udeleženci bodo najprej spoznali značilnosti hitrorastočih
in perspektivnih trgov, nato pa na podlagi praktičnih primerov
poglobili razumevanje prednosti različnih oblik trgovinskega
financiranja.
Število mest je omejeno, prijave sprejemamo do zapolnitve
prostih mest na dogodki@unicreditgroup.si.
Finančni dnevi UniCredit Bank
jesen 2013
Jeseni organiziramo dvodnevni dogodek z naslovom Feedforward, na katerem bomo združili prijetno s koristnim. Feedforward se ne vrača v preteklo delovanje kot koncept feedbacka, ampak se osredotoča na prihodnost in nove ideje.
Prvi dan se bodo udeleženci seznanili z makroekonomskim
pregledom gospodarstva, nato pa na delavnicah poiskali rešitve za spremembe na različnih finančnih področjih. Naslednji
dan bodo o svojih izkušnjah spregovorili uspešni predstavniki
iz gospodarstva. Srečanje bomo sklenili z okroglo mizo.
Kitty Finstad,
urednica, August Media
Katero knjigo priporočate v branje?
Sem ljubiteljica poslovne modrosti iz oglaševalske
industrije, zato bi priporočila vse od knjige Davida
Ogilvyja Ogilvy on Advertising do knjige Georgea Loisa What's the Big Idea?. Najboljši
sodobni predstavnici tega žanra pa sta knjigi
Dava Trotta Creative Mischief in Predatory Thinking. Na površini se zdi, da te
knjige prinašajo zdravorazumske resnice, v resnici pa so uporaben poziv, da pri
svojem delu stopimo korak nazaj in se ga lotimo z drugačnega zornega kota. Zelo koristno branje!
Najljubši internetni portal?
Moja domača stran je www.bbc.co.uk, če pa iščem kaj
navdihujočega in ustvarjalnega, pa grem na stran www.pitchfork.com, ki je lepo oblikovana, v revijalnem slogu. Pred
kratkim sem odkrila tudi spletno stran www.dezeen.com,
na kateri najdem vse o arhitekturi, notranji opremi in dizajnu.
Berete tudi kakšen blog?
Nimam veliko časa za branje blogov, spremljam pa www.
magCulture.com. Ljubim tudi širino vsebin, ki jih pokrivajo
blogerji na strani www.newstatesman.com. Gre za krasno
mešanico posla, kulture, politike in različnih mnenj.
Pose
Pogo bni
Pren ji ob
Posl osu
oVan
ja
Mi poskrbimo,
za njihovo varnost
in uspešno rast.
Za lažji dostop do denarja izberite Fleksi depozit,
pri katerem se sredstva vežejo z avtomatskimi
podaljšanji vsake 3 ali 6 mesecev za obdobje
treh let, do sredstev pa lahko dostopate pred
vsakokratnim podaljšanjem depozita. Preverite
posebne pogoje, ki veljajo ob odprtju računa in
prenosu poslovanja.
Več na www.unicreditbank.si/fleksi-depozit
Več informacij: dogodki@unicreditgroup.si.
42
Posebni pogoji veljajo ob prenosu poslovanja na UniCredit Bank in sklenitvi oziroma povečanju poslovnega razmerja za najmanj 5.000 evrov. Ponudba velja do preklica za depozite do 100.000 evrov.
Veljavne fiksne letne obrestne mere in posebni pogoji so objavljeni na www.unicreditbank.si
Nakupi strank so lahko
omejeni z višino gotovine,
ki jo imajo pri roki.
S POS-terminalom
jim boste
omogočili nakupe
večjih vrednosti.
Večina kupcev uporablja za svoje nakupe
plačilne kartice namesto gotovine.
S storitvijo sprejemanja kartic na prodajnih
mestih boste svojim strankam tudi vi
omogočili nakupe večjih vrednosti ter
enostavno in hitro plačevanje.
Obiščite tudi www.unicreditbank.si