Polžek - Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza

1
POLŽEK
ŠOLSKO GLASILO CENTRA JANEZA LEVCA LJUBLJANA
OVI JARŠE
GLASILO UČENCEV, UČITELJEV IN STARŠEV
JANUAR 2014
POLŽEK
GLASILO UČENCEV, STARŠEV IN UČITELJEV CENTRA JANEZA LEVCA LJUBLJANA
OVI JARŠE
ŠOLSKO LETO 2013/14
Januar 2014
Urednica: Tanja Šoštarič Tasič
Fotografije: Darka Jakofčič, Tanja Šoštarič Tasič, osebni arhivi avtorjev
Naslovnica: Hišica v snegu
Keramične odlitke so oblikovali učenci 4. C skupine
Hišica iz gline, Maja Šenekar
Avtorji prispevkov: Nataša Blaj, Snežana Rauter, Damjan Slevec, Jovan Zorič, Sabina Kovačič,
Nada Grilc, Petra Mesarič, Tanja Šoštarič Tasič, Jasmina Kmetič, Darja Bricelj in učenci Centra
Janeza Levca Ljubljana, OVI Jarše pod mentorstvom svojih učiteljev in varuhov
Oblikovanje: Ana Tasič
Gospo Sabino Kovačič, ki vodi skupino staršev za samopomoč, lahko poiščete osebno ali pa ji
pišete na e-poštni naslov: sabi.kovacic@gmail.com
Darji Bricelj, specialni pedagoginji in avtorici prispevka o neustreznem vedenju otrok lahko
pišete na e-poštni naslov: darja.bricelj@bolnisnicna-sola.si
Tisk: OVI Jarše
Naklada: 130 izvodov
2
Pozdravljeni, bralci Polžka!
Staremu letu smo decembra v OVI Jarše odprli vrata in se od njega poslovili z novoletnim
bazarjem, prisrčnim programom, zanimivimi delavnicami in čarobno okrašeno šolo.
Z iskrenimi voščili in dobrimi željami smo vstopili v novo leto 2014.
Pravijo, da je pri nas zelo lepo in s toplino in pozitivno energijo se bomo prav vsi – učenci,
zaposleni in starši tudi letos potrudili za odličnost znanja, odnosov, izdelkov…
Zato nova, zimska številka Polžka obuja spomine in daje nove predloge. Ponuja nasvete in
popelje v muzej, na predstavo…
Tokrat je pisana v obliki lahkega branja in je še bolj dostopna bralcem.
Ob listanju in branju bo gotovo dan še bolj sončen, morda pa bo končno padlo tudi nekaj
snežink za snežaka!
Naj bo začutiti veselje…. Radi smo skupaj!
Nataša Blaj
vodja OVI Jarše
3
FESTIVAL TANTADRUJ
V NEDELJO, 1. DECEMBRA SE JE LJUBLJANSKEM MESTNEM
GLEDALIŠČU ODVIL FESTIVAL GLEDALIŠKIH PREDSTAV, V KATEREM
SODELUJEJO OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU.
FESTIVALA SE JE UDELEŽIL TUDI GLEDALIŠKI KROŽEK NAŠE ŠOLE.
NASTOPILI SO S PREDSTAVO JURI MURI V AFRIKI.
PREDSTAVO SO PRIPRAVILI: MARTIN CEJ, BRUNO JAKŠE, ANŽE
ZALAZNIK, TINA REMC, HANA ROŠ, MATEJ MILAVEC, AMIN ĐURIČ,
LEJLA JAVOR, EMIR REDŽEPI IN GAŠPER ŠILC.
MENTORICI KROŽKA STA PATRICIJA GMAJNER IN ANDREJA MUNIH.
4
OBISK ETNOGRAFSKEGA MUZEJA
ETNOGRAFSKI MUZEJ OD ZUNAJ
V SREDO PO KOSILU SMO ŠLI Z AVTOBUSOM V ETNOGRAFSKI
MUZEJ.
V TRETJEM NADSTROPJU SO NA LEVI STRANI MUZEJA NA
SLIKAH AFRIČANI IN AVSTRALCI.
TAM SO TUDI MAKETE KOZOLCEV, MAKETE SLOVENIJE IN
AVBE.
NA DESNI SO KOVAŠTVO,
ČEBELARSTVO, OBLAČILA IN
ORODJE ZA ZOBOTREBCE.
MAKETA KOZOLCA
5
ŠE NAPREJ SO ZIBELKE, SKRINJE,
PRIBOR IN POSODE.
OGLEDALI SMO SI JASLICE, PRHE,
MASKE, INSTRUMENTE.
V MUZEJU IMAJO TUDI LABIRINT ZA
OTROKE S PREDMETI OD A DO Ž.
ZIBELKA
TAM IMAJO VELIKO STARIH STVARI OD COKEL, ČIPK…
ŠLI SMO V DRUGO NADSTROPJE.
TAM SMO IMELI MALO PAVZE.
UČITELJICA ALENKA JE IMELA ENO
SLADKARIJO, JAZ SEM POJEDEL
MANDARINE.
ŠLI SMO V PROSTOR, KJER SO IMELI SLIKE
PRSTNIH ODTISOV.
IDRIJSKA ČIPKA
V PRVEM NADSTROPJU SMO ŠLI
GLEDAT VRATA, KAKŠNA SO BILA IN
KAKŠNA SO DANES IN KAKO JIH
DELAJO.
STARINSKA VRATA
AVBA
6
ŠLI SMO SKOZI TUNEL IN PRIŠLI DO MAKET NAŠIH IN TUJIH
STAVB.
PO OGLEDU SMO ŠLI Z STEKLENIM DVIGALOM DO PRITLIČJA.
ŠLI SMO PROTI AVTOBUSNI POSTAJI, KI NAS PELJE NAZAJ DO
ŠOLE.
DAMJAN SLEVEC, 4. A
in JOVAN ZORIČ, 4.C
MENTORICA ALENKA KAFOL
PANJSKA KONČNICA
7
Pregled poteka dela v okviru okrasitve
novoletne jelke z naravnimi materiali
EKO SMREKA
Zeliščni krožek se je prijavil na Medex-sov natečaj za krašenje novoletne jelke z naravnimi
materiali.
Ko smo prejeli smrekico iz kartona smo takoj zaznali
vonj po čebelicah, saj čebelji vosek prav lepo diši.
Ker je bi moj namen, da učenci čim bolj samostojno
izdelajo okraske, sem se odločila za izrezovanje
voska z modelčki za piškote.
Za okrasitev teh elementov bi lahko uporabili
različne materiale, vendar smo se odločili, da bomo
šli v naravo in poiskali manjše drevesne plodove in
dele zelišč.
Že v bližnjem parku smo natrgali mnogo večbarvnih
plodov in semen (jerebika, lipa, šipek, breza,
zimzelen, cvetovi vratiča in drugo) ter jih pripravili
za izdelavo okraskov.
Deklice so jih z natančnostjo prilepljale na podlago.
Okraski so postajali vse lepši.
Da bi bili okraski še bolje poudarjeni, smo jih postavili na svetlečo podlago narejeno iz
šesterokotnika (element satovja) iz valovite lepenke ovite v svetlečo folijo (odpadek pri
emajliranju sadnih sokov).
Kartonasta dela smreke smo ovili v svetlečo
folijo (odpadni material pri embalaži sokov).
Ker pa se je naša zgodba pričela z zeliščnimi
drevesi, sem se odločila, da oblečen karton
okrasimo še z vejami breze.
Zato smo z nekaj učenci odšli do obronka
gozda, kjer so rasle mlade breze.
8
Narezali smo veje v višini naše smreke, jih v šoli
na vrhu med sabo dobro povezali ter z vrha
spustili tako, da so prekrile vse štiri ploskve.
Manjkal je le še okrasek na vrhu, ki naj bi bil
viden z vseh strani in naj bi bil še lepši od ostalih.
Lepenko smo zvili v tulec ter združili tri bogato
okrašene okraske tako, da smo jih prilepili na
tulec, ki smo ga nataknili na vrh smreke.
Sedaj je prišel trenutek, ko smo s ponosom in
občudovanjem zrli v naš »zeliščni izdelek«.
Bili smo zelo srečni, saj je naša novoletna jelka res nekaj posebnega.
Učenci 1. OPB OVI Jarše:
Amin , Ema, Mark , Zala in Monika.
Pri izvedbi so poleg 1. OPB sodelovali tudi učenci, ki so vključeni v zeliščni krožek:
Katja Plastič, Eva Žgajner, Martin Cej, Tjaša Šude, Emir Redžepi, Tijana Čamernik
Mesarič
Snežana Rauter
9
IZDELAVA LOJNE POGAČE ZA PTICE
POTREBUJEMO:
-
LOJ (ŽIVALSKO MAŠČOBO)
MEŠANICO SEMEN (PROSO, SONČNIČNA SEMENA)
MODELČKE (JOGURTOVE LONČKE)
TANKO, UPOGLJIVO ŽICO ALI DEBELEJŠO VRVICO
LESENO PALČKO
PRIPRAVA V ŠTIRIH KORAKIH:
1. STOPIMO LOJ
GOVEJI LOJ ALI SVINJSKO SALO KUPIMO PRI MESARJU.
NAREŽEMO GA NA KOSE.
DAMO GA V POSODO IN STOPIMO.
TOPIMO GA TAKO DOLGO, DA POSTANE TEKOČE IN BISTRO.
2. PRIPRAVIMO MEŠANICO ZA MODELE
POČAKAMO, DA SE MAŠČOBA MALO OHLADI.
VANJO VMEŠAMO MEŠANICO SEMEN.
ŽITOM LAHKO DODAMO GROBO MLETE ARAŠIDE, LEŠNIKE,
OREHE…
MASO DOBRO PREMEŠAMO.
3. POLNJENJE MODELOV
PREDEN SE MASA POPOLNOMA STRDI NAPOLNIMO
PRIPRAVLJENE MODELE.
10
V LONČEK MED MASO VLOŽIMO IZ ŽICE OBLIKOVANO
SPIRALO.
ZGORAJ OBLIKUJEMO KAVELJ, DA POGAČO NAMESTIMO NA
DREVO.
DODAMO ŠE LESENO PALČKO. NA NJEJ LAHKO PTICE
PRISTANEJO.
4. POGAČO VZAMEMO IZ MODELČKA IN JO OBESIMO NA
DREVO
ČE NOČE VEN, NAMOČIMO NOŽ V VROČO VODO IN POGAČO
ODSTRANIMO OD ROBA MODELA.
5. PB in učiteljica JASMINA KMETIČ
11
PIKAPOLONICE ZA SREČO
KAKO SMO JIH NAREDILI?
PLASTIČNO JAJCE PREREŽEMO PO DOLŽINI NA POLOVICI.
VANJU ZLIJEMO KERAMIČNI PRAH.
PRAH POMEŠAMO Z VODO V GOSTO ZMES (KOT KUHAN
VROČ PUDING).
KO SE STRDI, OBRNEMO KALUP.
POTRKAMO IN POL JAJCA (PIKAPOLONICA) PADE VEN.
PIKAPOLONICO POBARVAMO Z RDEČO BARVO.
KO JE SUHA, NARIŠEMO PIKE.
NA SPODNJI STRANI NALEPIMO MAGNET.
TAKO!
PIKAPOLONICE ŽE ČAKAJO, DA VZLETIJO NA VAŠ HLADILNIK!
12
IN UČITELJICI NEVENKA REBIČ IN IRENA ČOLPA
13
Komunikacija pri osebah z zmerno, težjo
in težko motnjo v duševnem razvoju
Komunikacija je vsako oddajanje ali sprejemanje sporočil,
naznanil, ki vplivajo na življenje in ga uravnavajo. Govorno –
jezikovna komunikacija je ena izmed najbolj zapletenih oblik višjih
psihičnih procesov.
Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami imajo velikokrat
težave v govorno–jezikovni komunikaciji – od popolnoma
nerazvitega govora do siromašnega govora.
Osnovni cilj logopedskega dela je razvoj sporazumevanja –komunikacije v najširšem smislu,
saj to zajema razvoj govora, zapomnitve besedne in jezikovne strukture, oblikovanje
notranjega govora in jezikovnega mišljenja.
Drugi logopedski cilj je razvoj zunanje podobe govora oziroma izraznega jezika, ki služi
aktivnemu sporazumevanju na področju socializacije.
Komunikacija se začenja s krikom, glasom, zlogom, z igricami in vajami za pridobivanje
posameznih glasov, z govorico telesa in ritmiko, s fonomimično metodo, z Bliss simboli, z
znakovno komunikacijo, s PCS in Mean speak sistemi.
S PCS simboli me je že pred tridesetimi leti seznanila ga. Manica Lorenčič, psihologinja, tedaj
zaposlena na SOČI. Takrat za to delo ni bilo posebnega interesa, zato sem sama pri delu
pričela uporabljati PCS. Pri tem sem upoštevala specialno metodiko pri učenju komunikacije
oseb s posebnimi potrebami.
Simboli so bili najprej črno beli z ustrezno barvo podlago za določeno vrsto besed –
samostalniki, pridevniki in predlogi. Delo je bilo dolgotrajno, saj smo PCS- je fotokopirali,
strigli, lepili in ročno izdelovali. Delo je bilo kasneje olajšano, ko je prišel na trg CD- rom
BOARDMAKER z mnogo že narejenimi sličicami.
Za osebe, ki ne govorijo ali z zmanjšanim obsegom besed in ki imajo razvito razumevanje, so
se pojavili komunikatorji. Komunikatorji se iz leta v leto izpopolnjujejo in nadgrajujejo, saj
tehnika skokovito napreduje. Poznamo Alfa Talker, Spring Board, tablične računalnike…
S sodelovanjem s strokovnjaki v in izven Centra Janeza Levca Ljubljana skušamo sedaj in v
prihodnosti pomagati osebam s težavami v govorno – jezikovni komunikaciji na najboljši
možni način.
14
Vir: Grilc, Nada: Spoznanja o nerazvitem govoru in jeziku ter
nekaterih govorno – jezikovnih motnjah. Ljubljana, Zavod za
šolstvo, 2013
Nada Grilc, logopedinja
15
Neustrezno vedenje otroka lahko
spremenimo v ustrezno
Je preprosto, ni pa lahko.
Ob svojem delu specialne pedagoginje v Bolnišnični šoli se vsakodnevno
srečujem z otroki s posebnimi potrebami. Ob učnem in vzgojnem delu
doživljam prijetne, ustvarjalne in strokovnih izzivov polne trenutke,
pogosto pa sem soočena tudi z mnogimi oblikami neustreznega vedenja
otrok.
Ob vedenjskih in čustvenih težavah, ki spremljajo razvoj otrok s posebnimi
potrebami, se pojavljajo tudi šibkosti na področju njihovih socialnih veščin,
zato so pogosto prisotni izbruhi jeze in destruktivnega vedenja.
Samopodoba otrok je zaradi kopice slabih izkušenj v okolju običajno slaba,
obenem pa le stežka sprejemajo odgovornost za lastna ravnanja.
V naših skupnih razgovorih s starši otrok lahko vedno znova razberem, da se občutki, ki me
spremljajo ob vsakodnevnem delu, pravzaprav ne razlikujejo kaj dosti od občutkov, ki jih
opisujejo starši. Vsi skupaj se namreč srečujemo z vztrajnimi napori otrok, da bi »preslišali«
ali »naredili po svoje«. Le tako bi namreč lahko »vladali« svetu okoli sebe. Svet, v katerem pa
so vloge udeleženih zamenjane in postavljene na neprava mesta, je nepredvidljiv, naporen in
škodljiv.
Ob rojstvu otroka vsi starši začnemo »kakor vemo in znamo«. Premoremo ogromno ljubezni
in seveda otroku želimo le najboljše. V umetnost vzgoje nas usmerjajo naša prepričanja o
tem, kaj je za otroka dobro – ravnamo tako, kakor verjamemo, da je najbolj prav. Kadar pa
ugotovimo, da nam stvari uhajajo iz rok in da domače situacije ne vodimo mi, ampak otrok,
lahko skušamo svojo energijo usmeriti v učenje starševstva – veščin starševstva se namreč
lahko naučimo in zbudimo dobre starše, ki čakajo v nas.
Starši otrok, ki so že vse od rojstva v svojih potrebah drugačni, zahtevnejši, pogosto
doživljajo hude stiske – ob nebogljenosti, gibalni oviranosti in/ali razvojni motnji otroka so
pogosto prestrašeni, zmedeni in nemočni. Lastne občutke krivde skušajo pogosto zmanjšati s
tem, da otroku dajejo in dovoljujejo vse in še več. Na izkazovanju brezpogojne ljubezni
staršev temelji t.i. permisivna vzgoja. Vedenja otroka starši domala ne omejujejo, voditi pa
ga skušajo s prepričevanjem namesto z določanjem pravil. Otrok se zaradi pomanjkanja
pravil posledično težko obvladuje in nima nikakršne želje, da bi sprejel posledice svojih
dejanj. Vede se ukazovalno, samovoljno ali celo agresivno.
16
Dejstvo pa je, da otroci s posebnimi potrebami poleg brezpogojne ljubezni staršev
potrebujejo tudi jasne in dosledne omejitve. Nikakor namreč ni nujno, da otrok dobi in
doseže vse, kar si želi. Naloga staršev je, da ocenimo, kaj naš otrok resnično potrebuje, kaj pa
mu lahko odvzamemo ali celo prepovemo. Starši, ki uspejo določiti trdna pravila, so
gospodarji položaja, a so hkrati tudi topli in razumevajoči. Obvladujejo t.i. avtoritativni slog
vzgoje, ob katerem otroci odrastejo v samozavestne in dobro prilagojene mladostnike.
Vodilo, ki ga je verjetno potrebno vseskozi imeti pred očmi, je dejstvo, da so tudi otroci s
posebnimi potrebami kljub vsemu predvsem otroci, zato je tudi ob njihovem razvoju dobro
razmišljati glede na zgoraj navedeno.
Čeprav si verjetno iz dneva v dan ob otrocih občasno zaželimo malo miru, krajšega odklopa
za ureditev naših misli, nas otroci vedno znova opozarjajo, da moramo biti »prisotni«.
Bistvenega pomena je namreč naše odzivanje na vedenje otroka. Domala v vsakem trenutku
moramo opazovati, ali je vedenje otroka ustrezno ali neustrezno.
Ob neustreznem vedenju je potrebno otroka ustaviti, preusmeriti in preprečiti nadaljevanje.
Vedno pa mu je potrebno tudi vnaprej povedati, kaj sme in česa ne sme. Beseda NE ni tako
grozna, kot se sliši, zato mu jo lahko sporočimo večkrat in na različne načine, ob tem pa
obenem tudi vztrajajmo.
Ko je otrok soočen s prepovedmi in omejitvami s strani sicer ljubečih staršev, je seveda
izjemno presenečen. Njegov miselni tok je preprost in črno-bel, zato je prepričan, da ga ne
maramo, če ne izpolnimo vseh njegovih želja. Starši pa ob zastavljenih omejitvah zato
začutimo boleč strah – »otrok me ne bo imel več rad«.
V takšnih trenutkih moramo vedeti, da otrok svojo moč dokazuje predvsem takrat, kadar ne
dobi, kar si želi. Skuša pridobiti moč in prevlado nad starši – pripravljen je kričati in vreščati,
da bi le dobil, kar hoče. Obstaja velika nevarnost, da starši pod močnim psihološkim
pritiskom klonemo, popustimo in ustrežemo. Zahtevam otroka se je namreč lažje ukloniti kot
pa vztrajati pri pravilih.
Za starše v takšni stiski sta zelo uporabni dve izjavi, ki ju lahko ob otrokovem protestiranju
mirno ponavljamo:
»Zares te imam rad(a), zato vztrajam.«
»Vztrajam, ker vem, da je to dobro zate.«
Nekaj preprostih navodil za preživetje bitke:
 Imejmo stik z otrokom – poiščimo in vzdržujmo očesni kontakt.
 Naredimo, kar smo napovedali – držimo obljubo.
 Zahtevajmo in ne razlagajmo – otrok mora nekaj narediti, »ker sem jaz tako
rekel/rekla«
 Določimo posledice neustreznega vedenja.
 Nadzorujmo vedenje otroka – ne ignorirajmo.
17





Izpostavimo le neustrezno vedenje otroka in ne otroka kot osebo.
Pohvalimo takoj, ko otrok pokaže namero v smeri ustreznega vedenja – pokažimo
mu, da smo opazili njegov trud.
Spoštujmo otroka – povejmo mu, da ga imamo radi.
Vztrajajmo v svojih zahtevah – ko bo otrok dojel, da ne bomo popustili, nam bo začel
slediti.
Ne obsojajmo se, če nam ne uspe – ni potrebno, da smo popolni starši; dovolj je, da
smo dobri starši.
Zakaj je dobro, da smo starši prisotni in aktivni?
Otrok, ki mu je v domačem okolju vse dovoljeno, za življenje v zunanjem svetu namreč ne bo
usposobljen. Prve izrazitejše težave se bodo gotovo pojavile že ob njegovem vstopu v šolsko
okolje, ki mu bo zastavilo resne omejitve, na katere ne bo pripravljen.
Kadar otroka omejujemo oziroma mu postavljamo zahteve in pravila, pa moramo paziti, da
ne zahtevamo od njega preveč naenkrat. V tednu dni je priporočljivo »trenirati« le eno ali
največ dve pravili. Ko otrok določeno pravilo usvoji, ga smatramo za ponotranjeno in ga
nadomestimo z novim.
Še bistveno več časa, kot ga namenimo ustavljanju neustreznega vedenja, pa moramo kot
starši in učitelji nameniti vzpodbujanju ustreznega vedenja in nagrajevanju. Naša usmerjena
pozornost, ki zaznava ustrezne oblike vedenja otrok, je namreč ena najučinkovitejših
strategij za vzpodbujanje razvoja ustreznih oblik vedenja.
Pohvale in nagrade v otroku namreč vzbujajo prijetne občutke oziroma vesel je, da je izpolnil
pričakovanja odraslih. Odrasli pa ob pohvalah in nagrajevanju pokažemo, da smo opazili
otrokov trud. Naše procesne vzpodbude so izrednega pomena, saj otroku ravno s tem
vsakodnevno izkazujemo podporo in ljubezen ter krepimo njegovo samopodobo. Ko ga
pohvalimo, obstaja bistveno večja možnost, da bo ustrezno vedenje ponavljal, dokler mu ne
bo prešlo v navado.
V svet bo vstopal samozavestno, saj ve, da je sposoben biti vztrajen, prijazen in poslušen.
Pohvalimo ga vedno v trenutkih, ko se vede, kakor želimo, in ko prekine z neustreznim
vedenjem.
Naš strah, da bi ob tem otroke morda hvalili pretirano, je odveč – sama mislim, da jih
hvalimo premalo…
Poleg simbolične nagrade, pohvale, lahko uporabimo tudi konkretno oziroma materialno
nagrado. Otroku predstavlja ljubo konkretno stvar, s katero ga nagradimo za vedenje ali
skupek dejanj, ki so privedla do končnega rezultata.
Kadar otroku obljubimo konkretno nagrado, moramo obljubo tudi držati. Nikar pa otroka ne
zasipajmo s konkretnimi nagradami za vsako malenkost, saj mu potemtakem ne bo potrebno
vlagati nobenega truda in nagrada bo ostala brez učinka.
18
Morda se sliši nekoliko presenetljivo, obenem pa morda zveni tudi precej tehnično, če
rečemo, da naše otroke lahko ob opisanih vzgojnih pristopih programiramo, da:





sledijo domačim in šolskim pravilom;
so zmožni samonadzora;
nadzirajo lastno upornost in nasilnost;
razvijajo občutek za samostojnost in odgovornost;
se dobro počutijo v lastni koži in optimistično gledajo na svet.
Vsekakor je vredno poskusiti in zdržati, saj se nam in otrokom obrestuje.
Preverjeno.
Za vsa morebitna vprašanja sem vam na voljo na naslovu:
darja.bricelj@bolnisnicna-sola.si
Srečno!
Darja Bricelj
19
Delavnica izdelave adventnih venčkov in
adventnih ikeban v okviru Podporne
skupine
V predprazničnih dneh je čas, da ustvarimo praznično vzdušje v svojih domovih.
Z le nekaj truda lahko za to poskrbimo sami. Sprehodi v naravo z mislijo na
predpraznični čas spodbujajo vso družino k nabiranju materiala.
Med materialom, ki ga lahko nabiramo in
pripravimo že čez leto so različni plodovi: šipek,
orehi, lešniki, storži, vrbovo šibje, sušeni
kolobarji citrusov, vejice bodik...
Material nato pripravim in posušim, tako da ga
lahko uporabim, ko pride čas za izdelavo okrasja
za jelko, za izdelavo adventnih venčkov, ikeban,
pri aranžiranju daril...
Preden pričnemo z izdelavo venčka,
potrebujemo osnovo oziroma pleten obroč, ki ga
lahko ali kupimo ali izdelamo sami iz prožnih vej.
Za izdelavo ikebane pa potrebujemo gobo. Obvezni pripomočki so solidne vrtne škarje,
navita žica, pištola za vroče lepljenje, po želji nosilce za sveče...
Prav tako uporabimo čez leto nabran in pripravljen material iz narave, sveže nabrano
zimzeleno vejevje kot so: lovorikovec, ciprese, smrečje, bršljan, bodike, brinje... enako dober
je lahko tudi kupljen deko material.
In izdelava se lahko prične!
Za venček trdno vpletemo zelenje v obroč, le to naj bo krajše in na gosto vpleteno, lahko je
sestavljeno iz ene ali več vrst zelenja.
Smrečje je primernejše za venček, ki bo krasil vhodna vrata, medtem ko so ostala zelenja
primernejša za notranje prostore. Okrasitev je odvisna tudi od tega ali bo venček krasil
vhodna vrata ali praznično mizo.
Še pred pripravo se moramo tudi odločiti ali bomo
uporabili svečke.
Vsemu temu pa sledi okrasitev.
Če bo venček krasil vrata, nanj pritrdimo še
primeren širši trak, da bomo lahko venček obesili.
Izdelava ikebane je nekoliko enostavnejša,
oblikujemo jo lahko okroglo, ovalno, visoko ali
nizko. Zelenje vpikamo v gobo v željeni obliki.
Po želji dodamo svečke in nadaljujemo z okrasitvijo.
20
V samo krašenje vključimo tudi svoje otroke, sama poskrbim, da je venček, ki ostane doma,
izdelan s Tianino pomočjo.
Tiana potem vsakemu, ki pride na obisk, z velikim ponosom razloži, da je to naredila "sama".
Ob tem pa se vsakič znova spomnim, da se približuje čas, ko bo na vrata potrkal "dobri mož".
V veliko veselje mi je tudi organizacija delavnice izdelave adventnih venčkov in ikeban, še
posebej, če so sodelujoče zadovoljne s svojimi izdelki.
To v celoti poplača trud, ki ga vložim v pripravo.
Petra Mesarič
21
BRALNA ZNAČKA
ZIMSKO BRANJE
DO ZIMSKIH POČITNIC BOMO PREBRALI KNJIGO PRIMOŽA
SUHODOLČANA PETER NOS IN ZIMSKI SMEH IN PESNIŠKO
ZBIRKO ANICE ČERNEJEVE METULJČKI.
KDO JE PETER NOS?
PETER NOS JE FANT Z NAJBOLJ VESELIM, NAJBOLJ
RADOVEDNIM IN NAJBOLJ POTOLČENIM NOSOM
NA SVETU.
KDO JE PRIMOŽ SUHODOLČAN?
PRIMOŽ SUHODOLČAN JE PISATELJ.
NAPISAL JE VELIKO KNJIG ZA OTROKE.
PETER NOS PA JE ON SAM.
USTVARIL GA JE NJEGOV OČE, LEOPOLD SUHODOLČAN.
PRIMOŽ NADALJUJE OČETOVE ZGODBE O NAGAJIVEM PETRU
NOSU.
KDO JE PETRA NOSA NARISAL?
NARISAL GA JE ILUSTRATOR UROŠ HROVAT.
22
PRIMOŽ SUHODOLČAN
KNJIŽNI BRLOG
POZIMI JE MALO DNEVA IN VELIKO NOČI.
DAN JE KRATEK IN NOČI SO DOLGE.
»OČKA, ALI SMO SE MI PRIPRAVILI NA ZIMO?« JE VPRAŠAL
PETER NOS.
»SEVEDA SMO SE, POSKRBELI SMO, DA NAM BO TOPLO,« JE
POKIMAL OČKA.
»KAJ PA OZIMNICA? VSE ŽIVALI SI PRIPRAVIJO OZIMNICO.
MORAMO SE UČITI OD ŽIVALI,« JE NADALJEVAL PETER NOS.
»TO BI BILO ZELO PRAV,« JE POTRDIL OČKA.
»VEŠ, MEDVED GRE V GOZD IN SI TAKO NAPOLNI SVOJ
BRLOG, DA IMA ZA CELO ZIMO DOVOLJ.«
»IMAŠ PRAV, PETER!«
»JAZ SEM SI TUDI PRIPRAVIL OZIMNICO,« JE POVEDAL PETER
NOS.
»V KNJIŽNICI SEM BIL. TAM SEM SI NABRAL VELIKO KNJIG, KI
ME BODO HRANILE V DOLGIH ZIMSKIH VEČERIH.«
»ALI SI TUDI TI NAREDIL SVOJ ZIMSKI BRLOG V GOZDU?« SE JE
POHECAL OČKA.
»NE, V SVOJI SOBI GA IMAM,« SE JE ZASMEJAL PETER NOS IN
STEKEL PO STOPNICAH.
PREDEN PA JE ZAPRL VRATA, JE ŠE REKEL:
»ZDAJ GREM NA ZIMSKO BRANJE! KO BO POMLAD, ME PA
POKLIČITE!«
23
5. B
5. B
5. PB
24
SMREČICE
2. A in 2. D
2. B
1. B
25
RECEPT ZA MEDENJAKE
SESTAVINE:
 5 JOGURTOVIH LONČKOV MOKE
 ZAVOJČEK MASLA
 1 IN POL JOGURTOVEGA LONČKA
SLADKORJA
 1 ŽLIČKA CIMETA
 1 ŽLIČKA PECILNEGA PRAŠKA
 3 JAJCA
 3 VELIKE ŽLICE TOPLEGA MEDU
PRIPRAVA:
VSE SESTAVINE DAMO V SKLEDO.
GNETEMO TAKO, DA NASTANE MEHKO IN GLADKO TESTO.
OBLIKUJEMO KLOBASO IN JO NAREŽEMO NA KOLOBARJE.
PEKAČ OBLOŽIMO S PEKI PAPIRJEM.
NAREDIMO KROGLICE IN JIH POLOŽIMO NA PEKAČ.
PEČEMO NA 180 STOPINJ.
PEČEMO 20 MINUT.
26
MEDENJAKOVO DREVO
UČENCI 4. B SKUPINE: EVA, URŠKA, MARTIN, TAMARA IN KRISTIJAN
IN UČITELJICA ANUŠKA KOVAČ
27
JOVAN, LEJLA, BLAŽ IN TEJA, 4. C
PTICE POZIMI
28
1
2
3
4
5
6
7
3
6
4
2
3
29
7
5
1
4
KAZALO
Naslovnica: Hišica v snegu
Kolofon _________________________________________________________2
Uvodnik_________________________________________________________3
Festival Tantadruj_________________________________________________4
Etnografski muzej_________________________________________________5
Eko smreka______________________________________________________8
Lojna pogača____________________________________________________10
Pikapolonice za srečo_____________________________________________12
Komunikacija ___________________________________________________14
Neustrezno vedenje______________________________________________16
Adventni venčki_________________________________________________20
Bralna značka___________________________________________________22
Knjižni brlog ____________________________________________________23
Voščilnice______________________________________________________24
Smrečice _______________________________________________________25
Recept_________________________________________________________26
Medenjakovo drevo______________________________________________27
Ptice pozimi ____________________________________________________28
Križanka _______________________________________________________29
Kazalo _________________________________________________________30
Zvezdice bele ___________________________________________________31
Zadnja stran: Dedek Mraz
30
Anica Černejeva
Bele snežinke
Zvezdice bele,
bele snežinke,
padajo, padajo
tiho z neba.
Beli metuljčki,
bele snežinke,
iščejo, iščejo
pot do sveta.
Zvezdice bele
čuvajo zemljo,
čuvajo v zemlji
skriti zaklad.
Beli metuljčki
ji nosijo sanje,
sanje in misel
na zlato pomlad.
31
DEDEK MRAZ
32