1. PDF dokument

Transcription

1. PDF dokument

Mladi planinec
Glasilo PD Lisca Sevnica
št. 46, leto 2014
1
Kolofon in kazalo
KAZALO
Nagovor................................................................2
Sevniška planinska pot - pot Lojza Motoreta.....3
Lovrenc...........................................................4
Planinski izleti, pohodi in tabori v letu 2013.....5
Ponedeljkova in sredina skupina.......................6
MLADI PLANINEC
Številka 46, leto 2014
Izdajatelj: Planinsko društvo Lisca Sevnica
Taborniška ulica 14, 8290 Sevnica
Uredniški odbor:
Doroteja Jazbec, Darinka Avguštin, Rok Petančič
Avtorji prispevkov in fotografij:
Darinka Avguštin, Vinko Šeško, Ljubo Motore,
Urban Dimec, Edvin Nepužlan, Vinko Govekar,
Tone Šeško, Cveta Fakin, Tone Svenšek, Cvetka
Biderman, Marjana Cizl, Martina Jamšek, Janja
Kolar, Alojz Rupar, Nika Udovč, Rok Petančič,
Janez Levstik, Smilja Radi, Janko Avguštin, Dušan
Klenovšek in drugi, navedeni pri pripevkih.
Naslovnica: Pogled na Julijce. Foto: Vinko Šeško
Zadnja stran: Lovrenc v cvetju. Foto: Dušan Klenovšek
Četrtkova skupina in sobotni izleti..............7-8
Nedeljski izleti.................................................9-10
Planinska skupina Preis Sevnica................11-13
Pohodniška skupina Prijatelji............................13
Planinska skupina Planina................................14
Pohodniška skupina Krmelj..............................14
Lunaši..........................................................15
Cicibani planinci................................................16
Cicitabor Slatna..................................................17
Mladinski odsek...........................................17-24
Športnoplezalni odsek Aranea....................24-25
Markacijski odsek........................................25-26
Klub za varstvo narave...................................26-28
Planinska pevska skupina Encijan....................29
Poročila z aktivnosti PD Lisca v letu 2013...30-40
Oblikovanje, obdelava fotografij, prelom in priprava
za tisk: Rok Petančič
Dogajanje na Lisci v letu 2013....................41-47
Naklada: 500 izvodov
Vabljeni na Lisco!.........................................49-50
Tisk: Schwarz, d.o.o.
Zanimivosti o Lisci............................................48
Zavetišče pod Svetim Rokom..........................51
Planinsko zavetišče Slatna.................................51
V spomin: Lojze Anzelc...............................52-53
Sponzorji in podporniki...................................54
Vabila...........................................................55-56
Tehnična planinska oprema - cenik.................57
Finančno poročilo za leto 2013........................58
Finančni načrt in članarina za leto 2014...........59
Osebna izkaznica društva in kontakti.............60
Nagovor
Nagovor predsednika
22
Za vsak korak je potreben
več kot samo pogum
Vsak korak v življenju je odgovornost. Do sebe in do drugih, ki te obkrožajo. Na
svoji življenjski poti sprejemamo odločitve, ki pogosto zahtevajo pogum, da se
uresničijo. A samo pogum ni dovolj. Potrebna je iskrenost, srčnost, pozitivna energija in notranja motivacija. Potrebno je občutiti, kaj je dobro in prav, in kaj ni.
Zavedanje, da so naravni zakoni narejeni zato, da jih spoštujemo, je predpogoj. Uživajmo v naravi, saj bomo s tem storili dobro sebi in drugim. Negujmo planinstvo s
pozitivnim odnosom do sebe, narave in sočloveka.
Spoštovani planinke in planinci!
Pred vami je 46. številka Mladega planinca, v katerem vsako leto
združimo in predstavimo naše aktivnosti, dejavnost v preteklem letu.
Mladi planinec izhaja neprekinjeno
vsako leto od leta 1977, v nekaterih
letih je bilo izdanih tudi več številk.
Ponosni smo lahko, da smo vse izvode Mladih planincev uspeli digitalizirati in jih objavili v Digitalni
knjižnici Slovenije. Tako so na spletni strani www.dlib.si vsi izvodi Mladih planincev dostopni kadar koli in
komur koli. Vabljeni, da si jih ogledate in pobrskate v bogato in pestro
zgodovino planinstva v Sevnici in
našega društva.
Programske dejavnosti društva so
zelo pestre in raznolike. Skoraj za
vsakega se nekaj najde. V društvu
smo ocenili, da smo v lanskem letu
skupaj opravili okoli 10.000 ur prostovoljnega dela. Za osebno, skupno
in javno dobro!
V lanskem letu smo praznovali 120.
obletnico organiziranega planinstva na Slovenskem, ki smo ga tudi
v našem društvu obeležili s številnimi in raznolikimi planinskimi
aktivnostmi. Vsaka okrogla obletnica je posebna prelomnica, ki v nas
vedno zbuja nostalgične občutke,
obenem pa pomeni obvezo in zavezo, da odgovorno nadaljujemo z
začrtanim delom. Danes vseh teh
obletnic morda ne bi proslavljaMladi planinec, št. 46, leto 2014
li, če ne bi srčni, pogumni ljudje,
ustanovili Posavsko podružnico
Slovenskega planinskega društva,
katere naslednik je naše društvo in
se s tem postavili po robu tistim, ki
so hoteli ponemčiti našo deželo in
ljudi. In sprejemali pogumne in zavestne odločitve, za katere pa je bil
potreben več kot samo pogum. Potrebna je bila iskrena in srčna želja,
ljubezen do narave in gora.
Če društvo deluje toliko časa, da
praznuje tako visoke okrogle obletnice, potem zagotovo lahko rečemo,
da dela dobro, da združuje ljudi, ki
živijo z društvom in jim ni žal nobene ure, porabljene za delo v njem. In
plačilo? Izleti v gore, v potu dosežen
vrh, prijatelji, pesem, ki se v najlepših trenutkih vzpne iz grl. Mar
ni to največje plačilo?
Ohranimo to, kar so ustvarili in nam
zapustili naši predhodniki. Toliko
lepot skriva naša bližnja in daljna
okolica. Zakaj jih ne bi občudovali,
ne da bi jih uničili? Spreminjajmo
stvari na bolje, a ne za vsako ceno!
Pokažimo naše lepote še drugim
in jih s svojim zgledom naučimo
spoštovati našo čudovito naravo.
In čez leta, desetletja bomo lahko
planinci v Sevnici še vedno z veseljem obiskovali Lisco, Lovrenc in
druge lepe kraje...
Potrebno pa se je zavedati, da v
spremenjenih družbenih in gospodarskih razmerah ne zmoremo
in ne smemo brezglavo opravljati
dejavnosti, za katere so v sedanjem
družbenem ustroju zadolžene in
pristojne druge organizacije, ki lahko z vsemi svojimi viri odgovorno in razvojno usmerjeno delujejo,
planinci pa pomagajmo pri organizaciji in izvedbi planinskih aktivnosti, za katere smo usposobljeni
in zaradi katerih smo združeni v
društvu, da uresničujemo skupne
interese. Vsak naj počne tisto, v
čemer je najboljši in takšni bodo
tudi rezultati.
V imenu PD Lisca Sevnica se zahvljujem vsem sponzorjem in podpornikom društva, ki nam kljub
zahtevnim časom znate prisluhniti
in nam pomagati takrat, ko je pomoč najbolj potrebna. Še posebej
pa HVALA vsem planincem, našim
članom, ki nesebično prispevato ure
in ure dela za naše skupno in javno
dobro.
Planinstvo ni le hobi ali šport, planinstvo je način življenja. Želim
vam mnogo prijetnih trenutkov v
naravi, na planinskih poteh in drugih neprecenljivih doživetij, ki jih
nudijo naše gore.
Rok Petančič
predsednik PD Lisca Sevnica
Sevniška planinska
planinska pot
pot -- pot
pot Lojza
Lojza Motoreta
Motoreta
Sevniška
33
Vrisala in označila:
Ljubo Motore in Rok Petančič
Sevniška planinska pot je bila urejena leta 1974. Namen poti je bolje
povezati našo bližnjo okolico. Pot
obide skoraj vse grebene na desni in
levi strani Save v okolici Sevnice.
Na poti je 14 žigov. Za pot je pripravljen dnevnik, ki ga dobite na
sedežu društva. Ob zaključku poti
društvo pohodnikom z zbranimi
vsemi žigi podeli značko. Za celo
pot potrebujemo 34 ur hoje, dolga
je 107 km.
Pot lahko prehodimo v 4 etapah:
Sevnica-Šentjanž...7 ur hoje (23 km)
Šentjanž-Sevnica.11 ur hoje (37 km)
Sevnica-Planina....8 ur hoje (22 km)
Planina-Loka.........8 ur hoje (25 km)
Na poti lahko občudujemo številne zanimive in zaščitene rastline.
Na grebenih in vrhovih uživamo v
čudovitih razgledih. Na poti skozi
gozdove se sproščamo, v gostiščih
in prijaznih domačijah smo vedno
prijazno sprejeti in se okrepčamo.
Ob poti in v njeni bližnji okolici najdemo bogato naravno in kulturno
dediščino: gozdove, rastišča azaleje
in Clusijevega svišča, grad Sevnica,
arheološki park Ajdovski gradec,
cerkve, znamenja, dvorce in obeležja, vinograde ter druge zanimivosti.
Sevniško okolico” ali v informativni zloženki, ki ju lahko dobite na
sedežu društva, ali na spletni strani
www.pd-lisca.si, turistične informacije pa lahko dobite na TIPS ter
TA Doživljaj Posavje - tel. 07 81 65
462 ali 051 680 287 ali spletni strani
www.dozivljaj.si.
Več informacij o Sevniški planinski poti najdete v vodniku “Izleti v
Lovrenc - botanični biser posavskega hribovja
4
Lovrenc, s suhimi travniki sredi gozdne krajine
poraščen 722 m visok vrh s cerkvijo sv. Lovrenca, se
nahaja ob planinski poti med Velikim Kozjem in Lisco
v občini Sevnica.
Območje Lovrenca je del biosfernega območja
Kozjansko in Obsotelje je botanična naravna vrednota
državnega pomena. Velik naravovarstveni pomen
predstavlja mešanica rastlinskih vrst, od alpskih do
toploljubnih ilirskih.
Najbolj je Lovrenc poznan po naravnem rastišču enega
od rastlinskih simbolov planinstva - Clusijevega svišča
(Gentiana clusii). Clusijev svišč je alpska rastlina, ki se
je kot ledeniški ostanek ohranila ponekod v predgorju,
tudi v Zasavju.
Z oddaljenostjo od alpskih nahajališč in s številčnostjo
primerkov, ki običajno že konec aprila pomodrijo
travnike pod cerkvijo, je Lovrenc izjemna botanična
lokaliteta. Pred njim zacveti tržaški svišč (Gentiana
verna ssp. tergestina), za njim pa opojna zlatica
(Ranunculus thora), endemit Zasavskega hribovja.
LOVRENC
BOTANIČNI BISER
POSAVSKEGA HRIBOVJA
Clusijev svišč
opojna zlatica
Gentiana clusii
Ranunculus thora
Tu uspevajo tudi druge zavarovane vrste, kot so
kranjska lilija (Lilium carniolicum) in več vrst orhidej
– med njimi navadna in trizoba kukavica (Orchis
morio, O. tridentata). Na pobudo PD Lisca Sevnica in
PD Radeče in v sodelovanju z naravovarstveno službo
je bilo leta 1994 z odlokom občine Sevnica rastišče
Clusijevega svišča na Lovrencu razglašeno za botanični
naravni spomenik (UL RS, št. 1/94). V letu 2008 je bil
Odlok dopolnjen z razširitvijo območja zavarovanja
(UL RS, št. 19/08).
Več informacij o Lovrencu dobite v novi informativni
zloženki, ki jo lahko dobite na sedežu društva, ali na
spletni strani www.pd-lisca.si, turistične informacije pa lahko dobite na TIPS - Turistično informacijski
pisarni Sevnica ter TA Doživljaj Posavje - tel. 07 81 65
462 ali 051 680 287 ali spletni strani www.dozivljaj.si.
Partnerji pri promociji in zaščiti Lovrenca:
kranjska lilija
Mladi planinec, št. 46, leto 2014
Lilium carniolicum
Izvedeni planinski izleti, ture, pohodi in tabori v letu 2013
Januar 2013:
1. 1. 2013 - Novoletni pohod na Lisco - Klub vodnikov
5. 1. do 12. 1. 2013 - Smučanje v Italiji - Klub vodnikov
6. 1. 2013 - Novoletno srečanje posavskih planincev na Bohorju
- Klub vodnikov in PS Planina
19. 1. 2013 - Sobotni izlet – Socerb - Ankaran - Klub vodnikov
22. 1. 2013 - Planinski večer v kulturni dvorani - Upravni odbor
27. 1. 2013 - Nedeljski pohod - Metni vrh - Zabukovje - Klub
vodnikov
Februar 2013:
9. 2. 2013 - Sobotni naravovarstveni izlet – Drameljska planinska
pot - Klub vodnikov
10. 2. 2013 – Pohod na Jošt in Lisco – Upravni odbor
17. 2. 2013 - Nedeljski pohod - Radna, Lukovec, Preska, Konjsko
- Klub vodnikov
20. 2. 2013 - Osnovnošolski izlet – Trdinov vrh - Mladinski odsek
24. 2. 2013 – Planinski večer na Planini in 25 let PS Planina
27. 2. 2013 - Osrednja svečanost ob 120-letnici planinske
organizacije – Cankarjev dom - Upravni odbor
Marec 2013:
12. 3. 2013 - Občni zbor PD Lisca Sevnica - Upravni odbor
16. 3. 2013 – Sobotni izlet – Golte - Klub vodnikov
17. 3. 2013 – Tradicionalni pohod na Šmohor - PS Planina
17. 3. 2013 - Nedeljski pohod – Klub vodnikov
23. 3. 2013 - Osnovnošolski izlet na Boč – Mladinski odsek
25. 3. 2013 - Pohod po brežiški planinski poti - Klub vodnikov
April 2013:
13. 4. 2013 - Sobotni izlet - Cerkljansko hribovje - Klub vodnikov
14. 4. 2013 – Delovna akcija čiščenja planinskih poti – PS Planina
19. – 21. 4. 2013 – Tridnevni izlet Južna Srbija – PS Encijan
20. 4. 2013 - Osnovnošolski izlet – Mladinski odsek
21. 4. 2013 – Naravovarstveni izlet - MDO Zasavja
21. 4. 2013 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
26. 4. 2013 – Odprtje nove table na Lovrencu – Upravni odbor
26. 4. 2013 – Srečanje pohodnikov ob polni luni v Sevnici –
Lunarji
april 2013 - Naravovarstvene akcije na Lovrencu
april 2013 - Delovne akcije na Lisci
Maj 2013:
01. 5. 2013 - Prvomajski pohod na Lisco, srečanje na Lisci in
srečelov - Upravni odbor
04. 5. 2013 – 2. posavski festival pohodništva – Pohod na
Lovrenc, Lisco in Razbor – Upravni odbor
05. 5. 2013 - Jezikova nedelja na Bohorju - PS Planina
11. 5. 2013 - Sobotni izlet - Evro pohod - Klub vodnikov
19. 5. 2013 - Nedeljski pohod na Magolnik - Klub vodnikov
19. 5. 2013 – Naravovarstveni izlet – MDO Zasavja
21. 5. 2013 – Srečanje starejših planincev – MDO Zasavja
25. 5. 2013 – Srečanje mladih planincev na Mrzlici – Mladinski
odsek in MDO Zasavja
25. 5. 2013 - Pohod na Geoss – MDO Zasavja
maj 2013 - Čistilne akcije na Lisci
maj 2013 - Naravovarstvene akcije na Lovrencu
Junij 2013:
7., 8., 9. 6. 2013 - Tridnevni izlet – otok Lastovo - Klub vodnikov
15. 6. 2013 – Dan slovenskih planincev – Kamniška Bistrica –
Upravni odbor
5
16. 6. 2013 – Naravovarstveni izlet – RČN Lisca – MDO Zasavja
22. 6. 2013 – Delovna akcija Slatna – Upravni odbor
Julij 2013:
5. 7. 2013 – Meddruštveni izlet: Prehodavci - MDO Zasavja
6. 7. 2013 - Sobotni izlet – Dve špici - Klub vodnikov
6. – 13. 7. 2013 - Enotedenski pohodni tabor v Črni Gori
13. - 20. 7. 2013 – Mladinski pl. tabor v Slatni - Mladinski odsek
27. 7. 2013 – Pohod na Triglav - PS Planina
27. 7. – 3. 8. 2013 – Cici tabor v Slatni – Upravni odbor
Avgust 2013:
3. 8. – 10. 8. 2013 – Tabor PS Planina v Slatni - PS Planina
17. in 18. 8. 2013 - Pohod na Triglav - Klub vodnikov
18. 8. 2013 - Flajsov pohod na Lepo Špičje - Klub vodnikov
23. 8. 2013 – Naravovarstveni izlet – Noč metuljev na Lisci –
MDO Zasavja
25. 8. 2013 – Planinski dan 2013 - Upravni odbor
September 2013:
7. 9. 2013 - Sobotni izlet – Monošter - Klub vodnikov
7. 9. 2013 – Izlet na Mangart – PS Planina
8. 9. 2013 - Lisca poje 2013 - Upravni odbor in PS Encijan
14. 9. 2013 – Dan zasavskih planincev – MDO Zasavja
Oktober 2013:
11. - 19. 10. 2013 – Pohodniški izlet - J Makedonija, Črna gora in
Albanija – Klub vodnikov
12. 10. 2013 - Sobotni izlet – Vodiška planina - Klub vodnikov
20. 10. 2013 - Kostanjeva nedelja na Bohorju - PS Planina
30. 10. - 1. 11. 2013 - Mladinski izlet na Skuto – Mladinski odsek
31. 10. 2013 - Osnovnošolski izlet po Sevniški planinski poti - OŠ
in Mladinski odsek
November 2013:
5. 11. 2013 – Tradicionalno srečanje PD Lisca v počastitev
občinskega praznika – Upravni odbor
9. 11. 2013 – Tradicionalno Martinovo srečanje na sv. Križu - PS
Planina
9. 11. 2013 - Sobotni izlet v neznano - Klub vodnikov
10. 11. 2013 – Martinovanje na Sv. Križu – PS Planina
12. 11. 2013 - Predstavitev monografije Julijske Alpe – Upravni
odbor
16. 11. 2013 – Pohod po Sevniški planinski poti - poti Lojza
Motoreta - Upravni odbor
19. 11. 2013 - Planinske urice v Zavetišču – Upravni odbor
December 2013:
3. 12. 2013 - Planinske urice v Zavetišču: Vinko Šeško - Delta
Donave –Upravni odbor
10. 12. 2013 - Planinske urice v Zavetišču: Marija Imperl - Indija
– Upravni odbor
13. 12. 2013 – Nagradni izlet – Upravni odbor
17. 12. 2013 - Planinske urice v Zavetišču: Roman Mihalič Turčija in Iran – Upravni odbor
22. 12. 2013 - Prenos plamena miru na Lisco - Upravni odbor
31. 12. 2013 - Novoletni pohod na Kamenško z baklami Planinska skupina Krmelj
december 2013 - Zaključki leta – planinske skupine in Upravni
odbor
6
Ponedeljkova in sredina skupina
Ponedeljkova skupina
Kaj je lahko boljšega, kot začeti teden s pohodom v
naravo s prijetno družbo? »Ponedeljkovci» smo v letu
2013 več kot 40-krat uživali na pohodih blizu in daleč:
od Prekmurja do Primorske, Gorenjske do Bele krajine, Koroške do Dolenjske. Nismo hiteli - zanimali so
nas ljudje, ki smo jih srečevali in stvari ob poti. Veseli
smo novih izzivov, zanimive smeri pa obiščemo tudi
vnovič.
li pa smo tudi obmejne kraje naših sosednjih držav.
Udeleževali smo se tudi sobotnih in nedeljskih društvenih izletov in delovnih akcij. Naše aktivnosti so bile
naslednje:
1. Pohod po Motoretovi poti.
2. Pohod na Svinjski Rt nad Radečami.
3. Pohod po Slovenski planinski poti.
4. Srečanje na Okroglicah 44.
Posebnost skupine pa so tudi kar tri zavetišča: Jurkova koča s prizadevnima Anico in Vinkom, ki včasih
z nami gostoljubno delita tudi svoj dom; Elčkina in
Vinkova zidanica na Primožu (pri njiju doma pa smo
letos kar dvakrat krstili tudi njuno novo vrtno uto) ter
zidanica Slavice in Toneta na Bojniku, ki nas povabita
tudi na dom. Zaželeni se počutimo tudi pri Anici in
Franciju na Pečju ali Logu, čisto domači smo pri Hermini v Boštanju ...
Ob koncu leta je s skupino nehala hoditi njena ustanoviteljica Elka Grilc, ki nam je vsem lahko vzor kot
planinka in prijateljica. Še veliko zdravja in varen korak tudi na krajših poteh ti želimo vsi in vedi, Elka, to je
še vedno tvoja skupina! V svojih vrstah pa pozdravljamo Stanko, ki je občasno že popestrila naša planinska
potepanja.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji, nam namenili lepo besedo ali nas pogostili,
Športni zvezi pa za najem kombija. Največjo zahvalo
si gotovo zaslužita voznik in vodnik Vinko Govekar
ter njegova zvesta Anica, ki skrbi za finance in sto drugih stvari. Bodita nam zvesta tudi naprej!
5. Pohod po poti na Kremžarjev vrh.
6. Pohod po gozdovih Medvednice.
Romana Ivačič
Sredina skupina
Zopet je leto za nami, leto polno doživetij, druženj
in planinskih pohodov. Pohode smo prilagajali vremenskim prilikam in zmožnostim pohodnikov. V okviru naših pohodov smo potovali po Sloveniji, obiskaMladi planinec, št. 46, leto 2014
Tone Šeško
Četrtkova skupina in sobotni izleti
7
Četrtkova skupina
Sobotni izleti
Obisk gora ni samo hoja po hribih in osvajanje vrhov,
temveč je še veliko več. Prečudovita doživetja v naravi človeka sprostijo, ga napolnijo z novo energijo, gre
za druženje, spoznavanje naravnih lepot in še marsikaj. Na večino vrhov vodi več poti in tudi, če so bile
že večkrat prehojene, prav na vseh poteh odkrijemo
vedno nekaj novega. Ko po težki turi zagledaš ob poti
šopke encijana, planik, avriklja ali drugega planinskega cvetja, ali ko se ti odpre pogled na druge vrhove,
še takšnega ravnodušneža tovrstne drobne reči razveselijo in dajo moči in željo za naslednji pohod. Za vsak
19. januarja 2013, smo prehodili zaključni del Slovenske poti od Socerba do Ankarana. Pot smo začeli
na gradu Socerb, od koder smo imeli lep pogled na
Tržaški zaliv. Spustili smo se do zanimivega Ospa, dvignili na Tinjan, se spuščali do Škofij in mimo Hrvatinov do Ankarana. Skupno nas je bilo 25 udeležencev.
9. februarja se je 30 udeležencev odpravilo na pohod
po Drameljski pešpoti. Pot nas je vodila od Dramelj
na Svetilko, Stražo, čez Zgornje in Stare Slemene do
Žičke kartuzije, naprej na Špitalič, Grušce in preko Vodul na Uršulo, kjer ima PD Dramlje kočo.
pohod se dogovorimo. Tu in tam pa se zgodi tudi, da
težko najdemo pot, katere še nismo prehodili. To so
vrednote, ki jih »četrtkovci« cenimo, saj se družimo že
enaindvajseto leto. Skupina šteje devet članov, včasih
tudi več.
16. marca smo šli na Golte. Pot smo začeli v Rečici ob Savinji mimo Stona do hotela Golte,
kjer smo si ogledali kratek film »Dotik gora«.
Pot smo nadaljevali do Mozirske koče in naprej do Šmihela na naš avtobus. Bilo nas je 30.
V letu 2013 smo opravili 51 pohodov. Radi se spominjamo zimskih pohodov na Snežnik, Stol, Donačko,
Komno in pohode na Krn, Veliki Nabois, Prisojnik,
Jezersko – Velika Baba. Poleg rednih pohodov so se
nekateri »četrtkovci« udeležili tudi sobotnih izletov,
taborov, pa tudi samostojnih pohodov. Za prevoz smo
poleg svojih osebnih vozil koristili tudi kombi Športne
zveze Sevnica, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Hvala pa tudi Zmagu Grabrijanu, ki nas je skozi celo leto
varno in prijetno vozil.
Lojze Rupar
8
13. aprila nas je 13 obiskalo Bolnico Franjo. Najprej smo osvojili Črni vrh, nato se spustili do vasi
Dolenji Novaki in naprej v sotesko Pasice, kjer
smo si ogledali bolnico zgodovinskega pomena.
Sobotni izleti
od koder smo pešačili na Sankaško kočo, nato pa
naprej mimo sv. Petra do Begunj in na naš Avtobus.
11. maja smo se pridružili Evropski pešpoti, ki je vodila iz Javorovice skozi Kobile do Miklavža. Bilo nas je le
pet, a kljub temu ni manjkalo prešerne volje in smeha.
Darinka Avguštin
Sevniški planinci nagrajeni z izletom
7. , 8. in 9. junija pa smo bili na otoku Lastovo. Povzpeli
smo se na najvišji vrh otoka Hom (417 m n.v.). Obhodili smo mesta Lastovo, Zaklopatica in Pasadur. Otok je
čudovit, zato ne preseneča, da je proglašen za naravni
park. Na poletni planinski potep nas je odšlo okroglih 80.
7. septembra je 35 pohodnikov in ljubiteljev krompirja odšlo na Tromejnik, nato pa v
Monošter na Festival praženega krompirja.
9. novembra je naše druženje zaznamoval izlet v neznano. 35 udeležencev se nas je pripeljalo do Smokuča,
Planinsko društvo Lisca Sevnica je za svoje najbolj aktivne člane organiziralo izlet po sosednji Hrvaški. Po
prvem postanku in malici je sledil ogled dvorca Veliki tabor, ki je največji simbol hrvaškega Zagorja in se
nahaja blizu mesta Desinići – tu se je najbolj vtisnila
v spomin znamenita legenda o prepovedani ljubezni
med Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško.
Po ogledu plemiške utrdbe iz 16. stoletja smo se spustili proti kmečkemu turizmu »Grešna gorica« ter se
okrepčali s tradicionalnim zagorskim štrukljem, nato
pa pot nadaljevali proti Krapini. Tam smo si ogledali Muzej krapinskih neandertalcev, kjer smo bili
priča podrobni predstavitvi popularnega krapinskega
pračloveka, odkritega leta 1899, ki je znanstveno znan
kot Homo sapiens neanderthalensis.
Nagradni izlet, ki je bil nekoliko bolj turistično kot pa
pohodniško zaznamovan, smo zaključili na kmetiji
Vimpolšek v Brežicah s poznim kosilom in družabnim
delom, v katerega smo malce vpletli tudi proslavitev
rojstnega dne dolgoletne planinske vodnice in tajnice
društva Darinke Avguštin.
Kot je dejal predsednik Planinskega društva Lisca
Nedeljski izleti
Sevnica, Rok Petančič, je vsakoletno srečanje tako
vodnikov, markacistov in organizatorjev aktivnosti kot tudi zvestih pohodnikov zahvala in spodbuda
vsem aktivnim za delo v dobro sevniškega planinstva
tudi v prihodnosti.
Doroteja Jazbec
Nedeljski izleti
27. januar 2013: Metni vrh
Pripeljali smo se do Žvegličevih, kjer izdelujejo harmonike. Postregli so nam s kavico, čajem ter več vrstami hladnih napitkov...
Povzpeli smo se na Metni vrh, Dobje in malcali pri
lovski koči na Zabukovju, kjer nas je Darko Abram
podkrepil z dozo močnega... Veselo smo šli mimo
Prešne loke do Žabjeka in gor do avtomobilov. Bil je
pravi zimski pohod. Bilo nas je 13.
17. februar 2013: Konjsko - Preska
Z Radne smo štartali na Konjsko, kjer nas je domačin
postregel z domačo viljamovko. Povzpeli smo se do
cerkvice sv. Magdalene na Lukovcu. Zofka Lisec je
pripeljala še ključarja, da smo še videli notranjost
cerkve. Povzpeli smo se na Presko, kjer so nas pri turistični kmetiji Horvat postregli z domačim kruhom,
dobrotami ter vrsto pijačami. V kleti smo poskusili še
jabolčnik, tokuc, žolčnik ... Lepo se jim zahvaljujemo.
9
Spustili smo se še na Lukovec, kjer smo pri Zofki Lisec
potrdili njeno 60. letnico, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Precej utrujeni smo sespustili na Radno ter odšli
domov. Bili nas je 24.
24. marec 2013: Čatež - Veliki Cirnik
Dan je bil pravi zimski. Zbor je bil na Čatežu ob Savi.
Krožna pot nas je vodila s Čateža na Šentvid, od tam
pa skozi naselje Žejno na 621m visoki Veliki Cirnik.
Po krajšem počitku smo se spustili v Globovčice, kjer
so nam Martinovi pripravili toplo malico ter pijačo,
kar nam je kar pasalo. Po daljšem počitku smo se
odpravili nazaj na Čatež mimo Mrzle vasi. Pot je bila
dolga dobrih 5 ur predvsem zaradi snega, ki je kar dobro naletaval. Bilo nas je 22 iz vseh posavskih društev,
iz PD Lisca Sevnica smo bili štirje.
V mesecu aprilu smo se pridružili naši pevski skupini
Encijan na potepanju po južni Srbiji.
19. maj 2013: Magolnik
Zbrali smo se pri Zupanovih, kjer smo že na štartu
okrepčali ... Bilo nas je kar veliko in ko smo prispeli na
Magolnik, so nam gozdarji prikazali svoje spretnosti
z motorno žago ... Ko smo si vse to ogledali in najedli, smo se odpravili domov z malo več znanja. Hvala
Jožetu Prahu.
V mesecu juniju smo uživali na tridnevnem izletu na
otoku Lastovo.
10
21. julij 2013: Graška gora
Odločili smo se za malce neobičajno traso. Obiskali
smo najprej nasade jablan nad Blanco, nato pa kar dve
odročni cerkvi - sveto Nežo nad Gradcem ter romarsko cerkev na Grački gori. Imeli smo lepo priložnost,
da smo obe videli ne samo od zunaj, temveč tudi njuni
notranjosti.
Nato pa smo se po cesti spustili z Gračke gore skozi
kraj Čanje po dolini Čanjskega potoka do zaselka
Beček. Tu so domačini na pobudo Vidrihovih z Blance
v skalni votlini nad potokom postavili kip Lurške Marije in prav prijetno uredili okolico te votline v gozdu.
Za zaključek pa sta nas sopotnika Gracarejeva povabilo še na svoje vrtno posestvo na dobro malico in
kapljico za uspešen zaključek pohoda.
V mesecu avgustu smo se skupaj z ostalimi planinci
odpravili na Triglav.
15. septembra 2013: Benov slap
Peljali smo se mimo Šentruperta do kmečkega turizma
Možina. Za cesto smo pustili avtomobile in se povzpeli navkreber po gozdu. Nabirali smo gobe. Počitek in
malico smo imeli na oglarski kmetiji pri Medvedovih,
kjer so nas kar dobro okrepčali in odžejali. Spustili
smo se do Benovega slapa, ki je kar lep. Po krajšem
spustu smo prispeli do avtomobilov. Hvala Jožetu Prahu za pogostitev ter vodenje izleta. Bilo nas je 7.
Nedeljski izleti
20. oktobra 2013: Hajdina - Graška gora
Blanca - Hajdina - Graška gora - Čenje - Blanca.
16. novembra 2013: Pohod po Sevniški planinski
poti iz Boštanja na Brunk
V Planinskem društvu Lisca Sevnica smo se odločili,
da vsako leto v mesecu novembru v počastitev občinskega praznika organiziramo pohod po Sevniški planinski poti - poti Lojza Motoreta. Tako smo se pohodnice in pohodniki zbrali pri baru Tinca v Boštanju, od
koder nas je pot vodila po markirani poti do Okiča,
kjer smo dobili prvi žig. Pot smo nadaljevali do Jablance, kjer nas je čakal topel čaj, nato smo šli mimo
Novega Grada do Brunka. Med prijetnim druženjem
smo spoznavali domače kraje, naravno in kulturno
dediščino ter številne zanimivosti. Na koncu je vsem
pripadel okusen topel obrok. Pohoda se je udeležilo
39 pohodnic in pohodnikov, ki smo prehodili več kot
15 kilometrov poti in opravili okoli 1200 višinskih
metrov.
22. decembra 2013: Lučka miru
Sevniški planinci skupaj s skavti in kaplanom vsako
leto ponesemo lučko miru na Lisco. Pot nas pelje iz
župnijske cerkve čez Zajčjo goro, kjer nas darežljivo
postreže družina Krnc. Hodimo naprej do Ledine, tu
nam postrežeta Mastnakova in Oblakova gospodinja.
Na Zletečah nam Možičeva družina na široko odpre
vrata z dobrotami. Pred zadnjim vzponom na Lisco pa
nas še postrežeta Vidic Dani in Mojca. S tem svetlim
plamenom ponašamo mir ljudem in želje, da z dobrimi občutki zaključimo leto.
Tone Svenšek
Planinska skupina Preis Sevnica
11
»Tak je bil moj dan, moj srečni dan. Nič nisem sebičen. Prav nič ga nočem obdržati zase. Tudi drugim
ga privoščim, saj zato ga opisujem. Zakaj vse tisto, kar
je resnično lepo, ima človek na voljo zastonj ali skoraj
zastonj. Za to ne potrebuje bogastva, imeti mora le
odprte oči in odprto srce. Potem morda – morda –
doživi spet tisti mir, ki ga vsi potrebujemo, a zaman
hlastamo za njim sredi nemirnega življenja, ki je postalo naša edina resnična stvarnost«
(Marijan Lipovšek)
V letu 2013 jih ni bilo veliko, so bili pa naši, lepi,
doživeti dnevi, daleč od nemirnega življenja in vendar
ne tako daleč, da bi zanj potrebovali bogastvo.
Šmohor (784 m) - 16. februar 2013
Na izhodišču poti nismo pričakovali, da bomo Šmohor premagovali po zasneženi poti. Navdušeni nad
zimsko idilo in ob vragolijah mladih smo opravili nekoliko daljšo pot zaradi zgrešene markacije.
Grmada (718m) - 9. marec 2013
Na Grmado nas je vodil sodelavec Hugo, Celjan,
kateremu Grmada pomeni ne le celjsko razgledno
točko, kamor se pogosto podaja, temveč veliko več.
Z velikim zanimanjem smo mu prisluhnili ob podajanju zgodovinskih dejstev in opisovanju naravnih
znamenitosti. Tu in tam so se že kazali prvi utrinki
prebujanja narave in umazan sneg se je umikal toplim
sončnim žarkom. Tudi tu, nedaleč od mestnega trušča,
smo našli svoj mir. Prehojena pot od Zagrada, od koder smo nadaljevali mimo Celjske koče na Grmado
(Pečovniška koča) - Svetina - Tolsti vrh (834 m) - Celjska koča - Zagrad nam je bila prijetna.
12
Begunjščica (2.060 m) - 31. avgust 2013
Zadnjo soboto v avgustu smo si zapeli »na Roblek bom
odšel, bom dekleta s PREISA sabo vzel…«. Strma pot
od koče pri izviru Završnice do Robleka ni bila nič kaj
spodbudna, še zlasti ne v delu, ko smo zašli na stransko pot in prišli zelo hitro do konca, ko ni bilo druge
poti, kot pot nazaj, pri tem pa nekaj nevšečnosti z
rušenjem kamenja. »Nič hudega,« smo si rekli, »previdni pa moramo biti in spoštovati označene poti«. Od
Velika Slivnica (1.114 m) - 13. april 2013
Pot na Veliko Slivnico smo pričeli v Cerknici, od koder smo šli proti domu na Slivnici, katerega smo obšli in se povzpeli na vrh Velike Slivnice. Na poti nas
ni motilo rahlo rosenje dežja in razmočena tla. Kdo
bi na to polagal pozornost, ko pa so se ob poti v polnem razcvetu razkazovali teloh, jeternik in podlesek.
Zaman smo pričakovali, da nam bo zaželela dobrodošlico kakšna domačinka – čarovnica, tudi podenje megle nam je le tu in tam omogočilo pogled na
Cerkniško polje, jezero in okoliške kraške planote,
zato smo se po krajšem postanku v planinski koči,
podali nazaj v dolino. Zapeljali smo se k Cerkniškem
jezeru, kjer smo modrovali o njegovem fenomenu, in
ker si nismo znali vsega pojasniti, smo to prepustili
domačinu, ki jezero spremlja od malih nog. Ogledali
smo si multimedijsko predstavitev Cerkniškega jezera
v štirih letnih časih z naslovom »Jzeru je jzera nej«, in
v sliki ter ob spremljavi glasbe in komentarjev spoznali podobe jezera ter življenje ob njem.
Triglav (2864 m) - 17. in 18. avgust 2013
»Tak je bil moj dan, srečen dan,« je rekel tudi naš
sodelavec Rado, ko je osvajal Triglav, ni ga hotel zadržati samo zase, želel ga je deliti s prijatelji. Ni mu
povsem uspelo, pot je bila za nekatere prenaporna in s
tem pokopana nudena lepota gorskega sveta.
koče na Robleku smo nadaljevali pot proti Begunjščici
in nato zavili proti Zelenici. Ne najdem besed, s katerimi bi opisala to čudovito pot, skratka - vsi smo si
bili enotni da je bila to pot tisočerih lepot, brezmejne
prostranosti in miru.
Triglav (2.864 m) - 09. september 2013
»Še enkrat moram tja gor, ne vem zakaj, preprosto
moram«, je rekel Rado in s prijateljem odšel v trigavski raj čez Plamenice.
Socerb (389 m) - 23. november 2013
Nismo se ozirali na novembrsko vremensko napoved,
ki je napovedovala vse prej kot vreme, primerno
za pohod. Vztrajen dež nas je prisilil, da smo se na
Socerb pripeljali in po krajšem postanku nadaljevali
pot v Osp. Na parkirišču pred vasjo smo parkirali in
se odpravili z dežniki proti vasi. V vasi Osp je prenehalo deževali in kar zaneslo nas je na pot proti Socerbu. Uspelo nam je priti na Socerb tudi iz druge strani
po pešpoti. Na gradu nismo bili deležni pretiranega
gostoljubja in tudi ne razgleda na bližnji Tržaški zaliv
Planinska skupina Preis Sevnica in pohodniška skupina Prijatelji
s Trstom, okrepčali smo se iz nahrbtnikov in podali
nazaj proti Ospu. Ni nam bilo mar za gostoljubnost,
pomembno nam je bilo, da se nas je usmililo vreme in
zadržalo dež v času našega pohoda.
Lovrenc (722 m) - 30. december 2013
Pohod na Lovrenc smo namenili našemu druženju
ob koncu leta. Pot, ki smo jo prehodili iz Okroglic na
Lovrenc, in seveda po krožni poti nazaj na Okroglice,
je v prijetnem vzdušju prehitro minila. Ob dobri
pogostitvi v Okrepčevalnici Nunčič smo že načrtovali
naše planinske aktivnosti za leto 2014 in sklenili, naj
jih bo več kot v letu 2013 ter si bili enotni, da »Vse
tisto, kar je resnično lepo, ima človek na voljo zastonj
ali skoraj zastonj«.
Nika Udovč
13
Pohodniška skupina »PRIJATELJI«
Člani naše skupine smo aktivno pričeli leto 2013. V
mesecu januarju smo vzdrževali kondicijo po bližnji okolici in na Lisco. Nato se je število »Prijateljev«
zmanjšalo kar za nekaj časa, nekaj članov se je namreč
spopadalo z boleznijo in s poškodbami. Normalizirali
smo se šele s koncem aprila, ko smo se udeležili pohoda Po poti braniteljev Slovenije od Gomile pri Kogu do
Središča ob Dravi. Kljub temu smo tekom leta opravili
enajst celodnevnih pohodov v sredogorje in se osemkrat povzpeli nad 2.000 m - dva od teh pohodov sta
bila dvodnevna.
Poleg daljših pohodov smo opravili veliko krajših, za
dve ali tri ure v bližnjo okolico ter se veliko družili v
naravi in obujali spomine na prehojene poti. Zelo smo
zadovoljni, ker imamo med »Prijatelji« Jožeta, ki na
vsaki daljši turi skrbno beleži pot s fotoaparatom in
na koncu pripravi spominsko razglednico. Ob pregledovanju teh razglednic podoživljamo poti, čudovito
naravo in obujamo spomine na različne dogodivščine.
Upamo, da nam bo zdravje v letu 2014 bolj služilo in
bomo uresničili plan, ki smo si ga zastavili. Mnogo je
še lepih poti, ki nas čakajo, da jih prehodimo.
Cvetka Biderman
14
Planinska skupina Planina in pohodniška skupina Krmelj
Planinska skupina Planina v letu 2013
Pohodniška skupina Krmelj v letu 2013
V februarju 2013 je naša planinska skupina Planina
praznovala srebrni jubilej svojega obstoja, to je 25 let
uspešnega delovanja na področju planinstva na Planini.
To so bila zelo uspešna, včasih pa tudi malo manj uspešna leta. Naše članstvo se je gibalo med 50 in 100 člani
PD Lisca, PS Planina. Imeli smo planinske šole, otroške
planinske tabore, planinske tabore v Slatni, markirali in
čistili smo planinske poti na celotnem našem območju,
sodelovali na delovnih akcijah na Lisci, delali brvi, nadelavali poti … Vsako leto smo se aktivno udeleževali
vseh prireditev, ki jih je pripravljalo naše matično društvo in sosednja društva in še bi lahko naštevali.
Ta naš srebrni jubilej smo lepo proslavili 27. februarja
Leto 2013 je za nami, za nas je bilo več ali manj uspešno.
2013 v gasilskem domu na Planini. Tu smo se iskreno
zahvalili našim sponzorjem »Tajfun« Planina, »Montprais« lesarstvo Robič iz Planine, in »Lesarstvu Senica« iz
Praprotnega ter drugim. Pisne zahvale je podelila tajnica PD Lisca gospa Darinka Avguštin. Ob tej priložnosti
smo se kot skupina zahvalili pevski skupini »Encijan«, ki
nam je zadnjih 10 let prepevala na »Planinskih večerih
na Planini«. Prav tako gospodu Vinku Šešku za vsakoletno predvajanje fotomateriala iz naših pohodov med
letom in s potovanj po svetu, kamor je vodil planince PD
Lisca. Oboji pa so bili čudovita popestritev naših skromnih slavij.
V prvem tednu avgusta 2013 je bil v Slatni 10. planinski tabor PS Planina. Tudi tega smo dostojno proslavili z
željo, da se v Slatni dobimo tudi v letu 2014, in obiščemo
še kakšen nepoznani hrib na tem območju.
S tem sem jaz po 25 letih predsedovanja naši planinski skupini Planina svoje delo zaključila, in prepustila
to funkcijo mlajšim. Vzrok je bil poslabšanje mojega
zdravstvenega stanja. Funkcijo predsednika je prevzel
Matej Oblak, kot podpredsednik pa Rado Pančur, ki je
to funkcijo opravljal že več let.
Upam, da bo »Planinska skupina Planina« tudi v bodoče
delovala uspešno v zadovoljstvo vseh naših članov.
Janja Kolar
V januarju smo začeli s pohodom na Topolovec, nato so
sledili vsak mesec lunini pohodi na Kamenško. V aprilu
smo organizirali velikonočni pohod s sekanjem pirhov
na Malkovec in se udeležili spominskega pohoda DIS
od Murenc do Telč. V maju smo izvedli prvomajski pohod na Kamenško in pohod s posavskimi upokojenci po
Krekovi poti. V juniju smo se pridružili Šentjanžu in se
povzpeli na naš Takpau, ki nas spominja na rudarjenje
v tej dolini. Gostili smo tudi člane posavskega društva
za preprečevanje osteoporoze in jim predstavili lepote
in posebnosti našega kraja in okolice. V juliju smo se
pridružili pohodnikom –izgnancem na pohodu od Telč
do Bučke. Oktober je bil v znamenju udeležbe pohoda ob spominskih obeležjih v KS Krmelj ob krajevnem
prazniku. V novembru, natančneje 29., smo prehodili
del pohoda po Vorančevi poti od Mokronoga do Pijane
gore.
Na Silvestrovo smo se na pohodu z baklami od Krmelja
do Kamenškega poslovili od leta 2013. Ob naši skrbi za
zdravo telo se udeležujemo tudi rednih ur telovadbe v
okviru Koronarnega društva in programa za zdravo telo
za starejše-seniorje v okviru JUDO kluba OLIMPIJA. V
okviru Društva za preprečevanje osteoporoze Posavje se
skupina 8 članic 1-krat mesečno udeležuje terapevtske
vadbe in kopanja v Čateških Toplicah.
Manjše skupine naših članov in posamezniki redno vsakodnevno s sprehodi, hitro hojo, tekom in vadbo uresničujejo naš osnovni cilj:
Z GIBANJEM IN REDNO VADBO SKRBIMO ZA
SVOJE ZDRAVJE.
Vodja pohodniške skupine Krmelj
Silva Dobnik
15
Lunaši
V avgustu, ob taki vročini, kot je bila, smo šli zjutraj uživat sveži jutranji zrak na Lisco.
V naši skupini smo v večini upokojenci. Obiskujemo
raznovrstne krožke, nekateri pa so aktivni še v drugih
pohodniških skupinah. Dogovorili smo se, da bomo od
oktobra do aprila naredili naš pohod ob vikendih v bližini polne lune.
V imenu naše skupine želim vsem pohodnikom, ljubiteljem narave in vsem ostalim veliko varnih korakov,
lepih trenutkov, zdravja in sreče.
Lunarji
Martina Jamšek
Še vedno se dobivamo vsak mesec in vsi veseli hodimo
ob polni luni, včasih nas je malo, drugič več, odvisno od
raznih obveznosti vsakega Lunarja.
Skozi leto se udeležujemo raznih aktivnosti pri PD (izleti, čistilne akcije, markiranje, srečelov …)
Večinoma hodimo na Lisco, zaključek leta pa imamo v
Drožanju.
Vsem želim še veliko lepih doživetij ob polni luni.
Za Lunarje
Marjana Cizl
Ob polni luni na Lisco
Čas nam hitro beži, zopet smo zamenjali koledar, minilo
je leto 2013. Kot vse druge pohodniške skupine smo bili
tudi mi pridni in vsak mesec naredili skupinski pohod.
Povprečno nas je hodilo 11.
Luneki
Vsak mesec ob polni luni se v mraku luneki zberemo v
Nero baru na Planinski cesti, se preštejemo, z avtomobili odpeljemo do Hrastja. Od tu pa v sijaju lunce korakamo proti Lisci. Na Lisci je » obvezna« malica in tudi
grlo je treba zmočiti, da lažje zapojemo, včasih pa tudi
zaplešemo – vse je odvisno od lunce. Skratka, vedno
nam je lepo. V letu 2013 smo beležili že 13. leto zvestobe. V mesecu aprilu pa smo imeli na Lovrencu srečanje Slovenskih lunašev, ki pa jih ni malo. Srečanje je bilo
obarvano s kulturnim programom in nagovorom našega
župana.
Darinka Avguštin
V januarju in februarju je bilo zelo veliko snega, zato
nismo šli na Lisco. Šli smo na Sveti Rok, Lamperče, na
grad Sevnica in si malo bolje ogledali zunanji del obnovljenega gradu.
V aprilu smo se udeležili srečanja lunašev. Na tem
srečanju je bil med drugimi tudi voden ogled notranjosti gradu Sevnica. Ogledali smo si notranjost cerkve na
Svetem Roku, in slišali nekaj zgodovine o tej cerkvi.
16
Cicibani planinci
Cicibani planinci v letu 2013
»Svet narave vabi človeka k interakciji in zavzetosti. S
tem, ko otrokom zagotovimo čas, prostor in svobodo
za raziskovanje in s tem, da spodbujamo in podpiramo
njihovo zavzetost za spoznavanje in odkrivanje narave,
neizmerno prispevamo k njihovemu razvoju na vseh
področjih.«
(Ruth A. Wilson)
Gibanje je življenje, predvsem z gibanjem v naravi
ohranjamo zdravje. Za celosten razvoj otroka so poleg umskih, čustvenih in socialnih spodbud bistvenega
pomena gibalne spodbude, še posebej v naravi. Zelo
pomembno je zgodnje oblikovanje otrokovih stališč do
gibanja. Otrok si jih oblikuje v okolju, v katerem se giblje.
Najpomembnejša je spodbuda in zgled s strani staršev
in vzgojiteljev. Gibanje izboljša otrokovo razpoloženje,
splošno dobro počutje in dvigne motivacijo.
V letu 2013 smo v Vrtcu Ciciban Sevnica, v oddelku
Polži izvedli akcijo CICIBAN PLANINEC po zastavljenem programu, upoštevajoč smernice Planinske zveze
Slovenije in športno – gibalnega programa Mali sonček.
Sodelovalo je 19 otrok, v starosti 3 - 4 leta, v medsebojnem sodelovanju Vrtca Ciciban Sevnica in Planinskega
društva Lisca Sevnica.
vreme. Naše vodilo pa je, da je tudi deževen dan lahko
vesel. Za otroke je že skok v lužo nekaj najbolj imenitnega, kar lahko prinese dež. Na naših izletih v naravo smo
imeli veliko možnosti, da to ugotovimo in zares preizkusimo. Otroci potrebujejo tudi v deževnih dneh igro,
predvsem pa dovolj gibanja. Primerno obuti, oblečeni v
pelerine, smo se podajali v naravo raziskovat, spoznavat… Pokazali smo jim stvari, ob katerih se premalokrat
ustavljamo: kapljice, ki polzijo po listu, deževnike,
močerade, gozdne lazarje, širjenje krogov po vodi, ko
smo vanjo metali kamenčke, zbiranje vode v kotanjici,
poslušali smo, kako dež šumi, ropota, kako veter šelesti,
kako ptice žvrgolijo, se oglašajo… Tudi to so dragocene
izkušnje, pomembno je, da se otroci učijo opazovati… V
vsaki situaciji na naših cicibanovih prehojenih stezicah
najdemo nekaj zanimivega in vedno se radi vračamo in
uživamo v naravi.
Cveta Fakin
V preteklem letu so bile nožice naših triletnikov še zelo
skromnih moči, zato so naše prve prehojene stezice
vodile sem ter tja čez Hraste v vseh letnih časih. Še posebej smo uživali , ko smo gazili po snegu. Tudi poti na
sevniški grad smo izživeli v različnih letnih časih, potem pa smo vzdržljivost pri hoji stopnjevali po okoliških
gričih in hribih ter spoznavali najprej bližnjo okolico
naše Sevnice. Zelo se nam je priljubil Sv. Rok, ki nam
omogoča pristop po različnih smereh, na vrhu pa prostran travnik, ki ga izkoristimo za različne gibalne igre in
uživamo v lepih razgledih. Prav tako je bilo tudi na Zajčji gori . Ob koncu šolskega leta smo izvedli orientacijski
pohod v smeri čez Šmarje ter ob poti reševali zastavljene
(skrite) naloge, ki so nas popeljale do vrha Zajčje gore.
Večkrat nam je na cici - planinskih izletih ponagajalo
17
Cicitabor in Mladinski odsek
Cicitabor Slatna 2013
Počitnice z najlepšimi razgledi
SLATNA – Medtem ko marsikateri posavski otrok naveličano zavpije” dolgčas” med poletnimi počitnicami,
pa tega skupina otrok, ki tradicionalno preživljajo del
počitnic v cicitaboru Slatna, osvajajoč poti in najlepše
slovenske vrhove, gotovo ne izusti. Čas je bil tudi letos
namreč prekratek za deset družin, udeležencev aktivnih
počitnic pod milim nebom, ki jih organizira Planinsko
društvo Lisca Sevnica.
Starejše od 12 let pa so seveda čakali drugačni, zahtevnejši izzivi, katere je na prvi avgust okronala tudi osvojitev
v sonce odetega Triglava. Po izkušnjah udeležencev lahko takšne lepote in vsakodnevni preizkusi sposobnosti telesa in duha, ki nam jih ponuja narava, s pravilno
motivacijo in vodenjem zlahka izrinejo tudi najzanimivejše računalniške igrice, družine pa si ustvarijo lastno
“družabno omrežje”, polno smeha, spominov in neverjetnih razgledov.
Najmlajši udeleženec letošnjega cicitabora je imel le dve
leti, tabor pa sta v imenu PD Lisca Sevnica vodila Mojč
Rupar in Jože Lekše.
Planinci in planinke so bili kos tudi najvišjemu slovenskemu vrhu.
Maruša Mavsar, Posavski obzornik
Mladinski odsek
Od 27. julija do 3. avgusta 2013 si je 26 planink in
planincev družinski dopust pričaralo z vznemirljivim
spanjem v šotorih, zabavnim taborjenjem, predvsem pa
odkrivanjem najrazličnejših planinskih lepot Slovenije.
Starši so lahko izbrali planinske izlete za svoje otroke
glede na zahtevnost ture in sposobnost otrok, tako so
najmlajši lahko sproščeno uživali ob planinskih izletih
ob vodi, jezerih Jasna, Rabeljsko in Bohinjsko jezero
ter predvsem senčnih poteh. Pred mladimi očmi so se
odkrivale lepote Gozda Martuljka in tamkajšnjih slapov,
ogledali so si izvir Soče, se podali skozi sotesko Mlinarice, v Selli Nevei so preizkusili gondolo in zadrževali
dih ob osvojitvi Bile Peči na 2146 m. Stara Fužina, Planinski dom na Vojah, Pokljuka, Blejska koča na Lipanci, slap Peričnik, planinski muzej Mojstrana in še in še.
V mladinskem odseku smo v letu 2013 v sodelovanju
z osnovnimi šolami iz občine Sevnica organizirali OŠ
planinske izlete ob sobotah. Nekaj izletov smo odpovedali ali prestavili zaradi slabega vremena ter premajhnega števila prijav. Žal smo morali načrtovani 41. Osnovnošolski planinski tabor v Slatni zaradi premajhnega
števila prijav odpovedati.
Izvedli smo tudi dva mladinska izleta za dijake in študente.
OSNOVNOŠOLSKI PLANINSKI IZLET NA BOČ
(978m)
Sobota, 23. 03. 2013
Pomlad je končno potrkala na vrata in pregnala zimo,
snega je bilo namreč zares dovolj, čeprav so ga vremenoslovci še vedno napovedovali. Na prvi spomladanski izlet se je prijavilo kar 25 otrok, največ iz OŠ
Sava Kladnika Sevnica, pridružili pa so se jim tudi učenci podružnične OŠ Studenec.
Mentorja planinskega krožka Janko Sotošek in Tanja
18
Žnidaršič sta bila odziva še posebej vesela, ravno tako
tudi članica MO PD Lisca Sevnica Nastja Prijatelj, ki je
poskrbela za nakup vozovnic in članarino za tekoče leto.
Glede na številčnost nam je seveda pripadal skupinski
popust pri nakupu vozovnic.
Za spremembo je bil naše prevozno sredstvo vlak (in
to Euro City), ki nas je iz sevniške železniške postaje ob
8.39 peljal do Poljčan. Tako otroci kot odrasli smo bili
navdušeni nad tem, da smo imeli praktično ves vagon
zase, saj smo se lahko udobno namestili.
Pot nas je najprej vodila do Zgornjih Poljčan, kjer so nas
že začeli božati prvi sončni žarki. Starejši udeleženci so
pridno pazili na mlajše, naš najmlajši udeleženec je imel
komaj 4 leta. Bolj ko smo se vzpenjali, topleje nam je
bilo. Tu in tam se je komu oglasil lačni želodček, a smo
Mladinski odsek
se strinjali, da bomo pomalicali, ko prispemo do koče.
Vrh Boča smo imeli ves čas na vidiku, oddajnika in razglednega stolpa pač ni bilo moč prezreti.
V koči smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika in se
ogreli s toplim čajem. Mentor Janko je za najmlajše
pripravil igro z žolno, s pomočjo katere iščejo zasute
v plazovih. No, odločil se je, da bodo otroci raje iskali
čokolado. Verjemite, da so jo zelo hitro odkrili. Najbolj
pogumni in najmanj utrujeni smo se medtem podali do
vrha. Izbrali smo pot čez Balunjačo, ki se je zmerno vzpenjala. Prečili smo pobočje Boča in prišli do skalnih
pečin, kjer nas je čakala »zajla«. Prehod ni bil težaven,
paziti smo morali le na morebitno padajoče kamenje.
Ob vznožju pečin smo lahko opazili nekaj manjših votlin, kamor bi se lahko zatekli v primeru slabega vremena. Kmalu smo naleteli na ogarajo, ki je varovala vojaško
območje, nedaleč stran pa se je že videl 20m visok razgledni stolp. Prav vsi smo se povzpeli do vrha in občudovali prekrasen razgled. Tisti, ki so ostali pri koči, so
bili videti kot mravljice.
Sestop ni bil težak, naš najmlajši udeleženec nas je
pravočasno pripeljal do železniške postaje Poljčane, od
koder smo se zopet z vlakom podali proti domu. Prijetno utrujeni smo se ob 17.17 vrnili v Sevnico. Vmes ni
manjkalo niti prestopanje z vlaka v Zidanem Mostu, kar
je bilo za nekatere tudi posebno doživetje. Ob slovesu
smo si rekli le še nasvidenje na naslednjem izletu in se z
lepimi vtisi razpršili proti domu.
ProMontana
Tina Verhovc
Z osnovnošolci
Planinski vodniki PD Lisca že tradicionalno vodimo osnovnošolce višje stopnje OŠ Sava Kladnika Sevnica na
njihove pohodne športne dneve po občini Sevnica. Tudi
v letu 2013 smo 24. aprila opravili različne poti po pobočjih Podgorja, Boštanja- Veternika in Apnenika, Vrhka v Mirenski dolini, Lukovca ter po obrežju reke Save
v Sevnici in na grad. Po skupnih ugotovitvah so otroci
Mladi planinec, št. 46,
45, leto 2014
2013
19
Mladinski odsek
Pohod so nam popestrili štirinožni prijatelji. Po dobrih
treh urah smo prispeli do Tržišča, našega cilja. Preden
smo se razšli, smo še posneli skupinsko sliko pri Tržiški
pletenki.
Udeležba osnovnošolskih otrok je bila majhna, zato smo
bili malce razočarani. Upamo, da bo na prihodnjem
izletu udeležba večja, saj je čas med prijatelji in naravo
pravi naslov za dobro voljo.
Valentina Žibert in Klavdija Šušterič
Mladinski izlet: Skuta (2.536 m)
sorazmerno dobro disciplinirani in v dokaj dobri kondiciji v primerjavi z otroki večjih mest.
Janez Levstik
OŠ planinski izlet po Sevniški planinski poti
V četrtek, 31. 10. 2013, smo se ljubitelji planinarjenja
podali na Sevniško planinsko pot, Pot Lojzeta Motoreta. Zaspani smo se ob 8.00 odpravili iz Šentjanža proti
Tržišču. Skoraj celo pot smo prehodili po cesti, a tudi
to nam ni odvrnilo nasmeha z obraza. Kljub napovedi slabega vremena nas je vseeno pozdravilo in ogrelo Sonce. Naša prva postojanka je bil Stražberk, kjer
so mladobudni planinci lahko štempljali v svojo novo
knjižico, ki so jo pred pohodom dobili na izhodišču Sevniška planinska pot. Pot smo veselo nadaljevali do
Gabrijel, kjer so nas Urbanovi straši pogostili. Pripravili
so nam polno mizo domačih dobrot, s katerimi smo se
okrepčali in bili polni nove energije za nadaljevanje poti.
V četrtek, 31. oktobra, smo se mladinci PD Lisca Sevnica odpravili na dvodnevni izlet v Kamniško – Savinjske Alpe. S kombijem smo približno ob 12:00 štartali
iz Tržišča in pričeli dvourno vožnjo proti izhodišču –
Kamniški Bistrici. V dobrih dveh urah smo prispeli in
ob 14:00 že pričeli z vzponom.
Naš cilj 1. dan je bil priti do bivaka pod Skuto na Malih
Podih, kamor smo prispeli po dobrih 3 urah hoje. Ker je
20
Mladinski odsek
je spremljalo skozi celoten podvig. Najlepši so vrhovi
zjutraj, ko so z ene strani obsijani s soncem, na drugi
strani pa je še kar senca. Ker se vsa jutranja megla še ni
dvignila, so gore izgledale kot otočki sredi morja (megla
= morje).
pot poznana kot zahtevna neoznačena, smo že na začetku zašli, in sicer preveč v desno, a smo to na srečo hitro
ugotovili. Pot je bila vseskozi strma. Najprej ovinki po
gozdu nato pa po melišču, kjer imaš občutek, da za vsaka dva koraka naprej narediš enega nazaj. Del poti smo
hodili po temi (s svetilkami), kar je bila tudi svojevrstna
izkušnja.
Zaradi goste megle je bilo bivak nemogoče opaziti od
daleč, zato smo ga videli šele, ko smo se mu približali na
kakih 10 metrov. Na prvi pogled zgleda kot »kontejnar«
za zbiranje starega papirja. V njem je prostora za nočitev
12. oseb, ena miza in klop. Najprej smo se preoblekli in
preobuli. Lahko si predstavljate vonjave, ki so zajele že
tako majhen prostor. Vendar kmalu ni bilo več sledu o
njih, kajti zadišalo je po domači salami in siru. Po zaslugi našega Aljaža smo si lahko privoščili celo »špricar«.
Utrujeni smo se kmalu odpravili spat. Ni minilo pol ure,
ko zaslišimo ropot okrog bivaka. Bila je še ena skupina
planincev iz Ljubljane. Adijo spanje. Tri ure so glasno
razpravljali o tem in onem, šumenje vrečk, odpiranje in
zapiranje vrat itd.
Pred sestopom smo še na hitro nekaj pojedli. V dolino
smo jo krenili čez Dolgi hrbet do Mlinarskega sedla in
nato mimo bivaka pod Grintavcem do Kokrskega sedla.
Cojzova koča na Kokrskem sedlu je bila žal že zaprta,
zato se tam nismo dolgo zadrževali. Pod dobri uri hoje
smo prispeli do kombija, kjer smo si utrujeni, a polni
zadovoljstva sezuli gojzarje in se preoblekli. Na poti
do Sevnice smo se ustavili še na bencinski, kjer smo si
privoščili kakšen energy ali pa čokoladno mleko.
Izlet je super uspel, čemur je pripomoglo tudi čudovito
vreme. Mislim, da se vsako trpljenje ob vzponu ali pa
ob sestopu splača, saj je občutek zadovoljstva na koncu neprecenljiv. Zagotovo bomo takšen izlet še večkrat
ponovili.
Monika Verhovc
Mladinski planinski tabor Slatna 2013
Ker je zjutraj preveč pihalo nismo šli čakat sončnega
vzhoda na Skuto in tako potegnili spanec do 6:30. Ob
7:00 smo se že odpravili proti Skuti. In tako »zalutali«
še drugič. :D Spet smo šli preveč desno. Ko smo končno
prispeli do stene, smo si nadeli pasove in čelade. Pot se je
vse do vrha močno vzpenjala. Po kakšni uri smo prispeli na vrh Skute. Občutki, ko dosežeš vrh so res nepopisni. Čudovit razgled po zaslugi lepega vremena, ki nas
45, leto 2014
2013
Kot najbrž že veste je med 13. in 20. julijem potekal mladinski tabor Slatna 2013. Tabor smo zaradi dobre lokacije društvenega zavetišča Slatna izpeljali kar na tej lokaciji. Pri Športni zvezi Sevnica smo si sposodili še kombi in
tako smo bili pripravljeni na izzive, ki so nas čakali v tem
tednu. Še pred tem pa sem začel z pripravami na tabor,
da je tabor stekel tako kot je bilo to moč videti.
V soboto zjutraj smo se ob pol osmih zbrali na železniški
postaji Sevnica. Natovorili smo prtljago in se razporedili
kdo gre s kombijem in kdo na vlak. Po tem se je kombi
odpeljal proti gorenjski, nekaj minut za tem pa mu je
sledil še vlak. Zadnji del ekipe je v Slatno prispel okoli
14 ure popoldan in takrat je bilo kosilo že pripravljeno.
Nastanili smo se po sobah in posteljah ter se pripravili
na prvo turo. V nedeljo smo namreč že odšli na Malo
Ponco. Udeleženci so se razdelili na dve skupine. Prva
pot je bila mišljena po klasični varianti (lovska pot).
Mladinski odsek
21
rabili ter oblačila. V ponedeljek nam je budilka zvonila
že ob 4.00 in nas s tem spomnila, da je potrebno vstati
iz toplih postelj. Do pete ure zjutraj smo že vsi sedeli
v avtih in se vozili v dolino Vrata. To je bilo tudi naše
izhodišče. Podali smo se Pragu naproti. Nekje na sredi poti smo si nadeli čelado in si s tem zaščitili glave.
Druga pot za na ta vrh pa sem izbral po hudourniški
strugi. Do višine približno 1700 mnv smo se vzpeli po
hudourniški strugi in tam smo se združili z ostalimi in
od tam nadaljevali pot skupaj. Vrh smo osvojili vsi. Zaradi pooblačitve smo vrh zapustili kar hitro in se spustili
do destinacije bivanja.
Proti večeru smo se pripravili za naslednjo turo - Triglav.
Pripravili smo si malico in pijačo, opremo, ki smo jo
Po cca 5 urah hoje smo prispeli na Kredarico in tako
premagali večino poti. Po manjšem počitku smo se
odpravili do naše končne točke za ta dan-Planike. Tam
smo se »zakampirali« in na koncu tudi zaspali v toplih
posteljah. Naslednji dan smo se okoli 6 ure podali v hrib
in tako smo ob 8 uri že vsi stali na vrhu Triglava. Po
obveznem sončenju smo se odpravili v dolino. Tisti, ki
smo vozili smo se spustili v Vrata; tisti, ki pa niso, pa
v Krmo. Vozniki smo se odpravili v Krmo po ostale in
odšli v Slatno na zaslužen počitek. Naslednji dan je minil
v znamenju počitka. Tako smo odšli na jezero Jasna in se
tam predajali užitkom, ki nam jih je ponujalo sonce in
pa jezero. Proti večeru smo odšli v Slatno in se pripravili
na našo zadnjo turo in sicer greden Mojstrovk. V načrtu
smo imeli tudi Travnik, a je kasneje odpadel. V četrtek
smo se ob pol šestih vstali in se do šeste ure že odpravili
iz Slatne. Na Vršič smo prispeli ob 7:00 uri, tam plačali
22
parkirnino in se odpravili svojemu cilju naproti. En del
ekipe je odšel po južni poti do Male Mojstrovke, drug del
pa do Hanzove poti in od tam na vrh Male Mojstrovke.
Tam smo se srečali in si izmenjali vtise o vzponu. Večji
del je odšel proti Veliki in Zadnji Mojstrovki in od tam
sestopil po brezpotju do Vratic, od tam pa po melišču
na Vršič. Manjši del pa je sestopil že z Male Mojstrovke.
Tabor je za prvo leto izvedbe uspel nadpovprečno. Bilo
je 11 udeležencev in pa en vodja tabora, ki je skrbel za
vse. Vsi udeleženci so bili zelo dobro kondicijsko in tehnično podkovani tako, da smo lahko vse zastavljene ture
izpeljali tako kot sem si zamislil. V nadaljevanju pa je
nekaj zapisov udeležencev, ki so se mladinskega tabora
udeležili prvič:
Mladinski odsek
vodila do Male Ponce. Manjša skupina je odšla po lažji poti, v kateri sem bila tudi jaz. Ker je bila letos huda
zima, je bilo veliko podrtih dreves in kmalu smo zgubili
markirano pot. Plazili smo se med borovci in hodili po
hudourniških strugah. Z dobro voljo in malo sreče smo
hitro prišle nazaj na pravo pot. Na vrhu Male Ponce sem
se spomnila besed, ki jih je zapisal Zaplotnik : »Kdor išče
cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot,
bo cilj vedno nosil v sebi.«
Vtisi z Mladinskega tabora 2013
V soboto zjutraj sem se zbudila vsa nestrpna, saj sem
vedela, da bom odšla na Gorenjsko in bom ponovno osvajala vrhove in uživala v lepotah slovenskih gora.
Ob osmi uri smo krenili iz Sevnice in se napotili proti Slatni. V dobrih dveh urah smo prispeli. Razpakirali
smo vse stvari in začeli pripravljati kosilo. Po kosilu je
nam puncam postalo dolgčas, zato smo se odločile, da
bomo odšle na kratek izlet do Planice. Med hojo so nam
nagajale tečne žuželke. Dan je hitro minil. Prijetno utrujeni smo kmalu odšli spat, saj nas je zjutraj čakala tura.
ProMontana
Budilka nas je prebudila ob petih. Hitro in še zaspano
smo do konca pripravili nahrbtnike in pojedli zajtrk. Ko
smo bili vsi pripravljeni, smo krenili na pot, ki nas je
45, leto 2014
2013
Bil je ponedeljek zgodaj zjutraj, ko smo pakirali v
nahrbtnike še zadnje stvari za na Triglav. Ko smo krenili iz Slatne, so se že prikazali prvi sončni žarki. Vedeli
smo, da nas čakata dva prečudovita dneva. Okrog sedmih smo začeli hoditi in se vzpenjati proti našem najvišjem vrhu. Do koče Planika smo se vzpeli čez Prag.
Obiskali smo tudi kočo Kredarico. Popoldne v koči smo
si krajšali z igranjem kart. Kmalu smo odšli spat, saj nas
je zjutraj čakal vzpon na Triglav. Ko sem zjutraj stopila
čez prag koče, mi je zastal dih. Razgled je bil prečudovit.
Gore so bile obsijane s soncem in pihal je rahel veter,
ki je pripovedoval zgodbe gora. Najedli smo se dobrega zajtrka in si na to nadeli plezalno opremo in pričeli
hoditi. Pot je bila zanimiva in hkrati nagajiva, saj smo
morali hoditi po snegu, ki je bil zmrznjen in nam je delal
rahle preglavice. Po dobri uri in pol smo prišli na vrh.
»Juuuuuuuhuuuuuuuuuuuu!!!!« sem si mislila, saj se v
gorah ne kriči. Čakala nas je samo še pot navzdol, ki je
meni včasih ponagajala, saj se malo bojim višine. Vendar mi je uspelo!
23
Mladinski odsek
V sredo smo počivali, saj smo bili utrujeni od hoje. V
taboru smo si krajšali čas z igranjem košarke, kart, badmintona ter hojo s hoduljami. V četrtek pa smo krenili
na Malo Mojstrovko. Spet smo se razdelili v dve skupini.
Jaz sem bila v tisti manjši, ki je šla po lažji poti. Ko smo
prispeli na vrh, so nas veselo pozdravljale ovce in prosile
za kruh. Okrog nas pa so tudi živahno letele kavke in se
oglašale. Dan je bil res čudovit.
Petek pa nam je ostal le še za pakiranje in pospravljanje
hiše, v kateri smo bivali cel teden.
Mladinski tabor si bom zapomnila za vedno, saj se je
zgodilo toliko lepih, zanimivih in vznemirljivih dogodkov, ki jih ne pozabiš kar tako. Upam, da bomo naslednje leto prav tako uživali in osvajali naše gore!
Valentina Žibert
Moji vtisi z Mladinskega tabora 2013
1. dan: Zjutraj smo se z vlakom odpeljali iz Sevnice proti
Jesenicam. V Jesenicah nas je pobral Urban s kombijem
in nas odpeljal proti Slatni. Prvi dan smo si vse raztovorili in si pripravili nahrbtnik za nedeljsko turo na Malo
Ponco.
2. dan: Odhod za na turo je bil ob 6.00. V palčkovi deželi
smo se razdelili: eni smo šli po brezpotju po strugi do
jase, kjer smo se dobili z ostalimi, ki so šli do jase po
lovski poti. Skupaj smo se odpravili do Male Ponce in
kmalu odšli proti Slatni. Ko smo prispeli v Slatno, smo
se najprej šli malo ohladit v jezero Jasna. Zvečer smo si
pripravili nahrbtnik za naslednjo dvodnevno turo na
Triglav, ker smo morali biti spočiti smo odšli kmalu spat.
3. dan: Zjutraj smo se zbudili ob 4.30, ob 5.00 pa odpravili do Aljaževega doma, kjer smo ob 6.15 začeli hoditi.
Na Triglav smo se odpravili čez Prag na Kredarico in
na Planiko. Ker smo bili tako hitri, smo že bili ob 14.00
na Planiki. Malo smo še po malicali in nekateri so že šli
kmalu spat, ker so bili zmatrani. Nekateri smo še malo
igrali karte in ob kakih 19.00 šli spat.
4. dan: Zjutraj ob 6.00 smo se že odpravili na Triglav.
Malo je bilo še mrzlo, ampak smo se kmalu zagreli. Ob
7.30 smo bili že na vrhu. Tako, da zajtrk smo imeli na
vrhu Triglava. Na vrhu so morali še nekateri biti krščeni
saj so bili prvič na Triglavu. Kmalu smo se odpravili proti dolini saj je na vrhu kar pihalo. Spet smo se razdelili
na dve skupine eni smo šli na Kredarico in čez Prag do
Vrat, eni so šli pa nazaj na Planiko in čez Krmo. Ko smo
prispeli domov smo vsi kar malo bili zmatrani.
5. dan: To je bil prosti dan za vse, ker smo še vsi rabili
malo počitka. Ta dan je bil zelo sproščen vstal si se kdaj
si se hotel, potem smo šli pa skupaj za nekaj uric se ohladit v jezero Jasna.
6. dan: Zadnja tura na Mojstrovke. Ob 6.00 smo bili
24
Športnoplezalni odsek Aranea
steni v Športnem domu v Sevnici. Plezalni krožek vodita
Edvin in Stanka. Na pomoč pa včasih priskoči še Gregor
Knez. Cilj plezalnega krožka je, da otrokom predstavimo plezanje skozi igro, da na treningu uživajo in se skozi
različna gibanja tudi zabavajo. Z delom krožka v dveh
letih smo zadovoljni, saj nas član Matic Prijatelj letos
tekmuje v Vzhodni ligi, kjer dosega zelo dobre uvrstitve.
Edvin Nepužlan
že na Vršiču. Najprej smo šli na Malo Mojstrovko po
Hanzovi poti. Iz Male Mojstrovke smo odšli na Veliko
Mojstrovko, potem smo pa nadaljevali pot po brezpotju
do Zadnje Mojstrovke in na Travnik. Sestopali smo po
brezpotju do melišča nad Vršičem. Ta tura je bila zelo
zanimiva, ker smo večino časa hodili po brezpotju.
7.dan: Zadnji dan nismo vedeli, kam bi šli na turo, nismo imeli nič za delati. Zato smo se odločili, da počistimo dom Slatna in potem odidemo domov.
Jaka Motore
Utrinek z zaključka MO v Jurkovi koči
ProMontana
Športnoplezalni odsek Aranea v letu 2013
Plezalni krožek
Z začetkom šolskega leta smo pri športnoplezalnem
odseku Aranea nadaljevali s plezalnim krožkom za
otroke, ki ga sedaj obiskuje 10-15 otrok, ki so navdušili
za ta šport. Velikokrat nas s svojim obiskom preseneti še
tudi kakšen otrok, ki se želi preizkusiti na plezalni steni
in mu to tudi z veseljem omogočimo. Krožek poteka vsak
torek dve šolski uri, in sicer od 18.00 do 19.30, na plezalni
45, leto 2014
2013
Jesenski plezalni izlet
V soboto, vinotoka petega, smo se Stanka, Matic, David in Sandi v okviru športnoplezalnega krožka plezat v
skalo. Zaradi bližajoče se zime in kratkih dni je plezanje
v skali že skoraj onemogočeno. Skala je bila že mrzla,
vreme megleno. Sonce se kar in kar ni hotelo prikazati.
Ker pa smo preplezali veliko dolgih smeri smo se nekako
ogreli in plezanje je steklo. Nekateri so bili v skali prvič,
25
Markacijski odsek
nekateri so že prekaljeni mački. Ravno ko smo pospravili stvari in se odpravili v dolino je pričelo se deževati.
Da pa bi bil dan popoln smo se odpravili se na sobotni
termin v dvorano, kjer smo se lotili se sistematičnega
čiščenja stene. Tako smo zaključili dan vsi zadovoljni in
navdušeni. Sklenili smo, da se bomo še družili in plezali.
Edvin Nepužlan
V septembru je potekal vseslovenski zaključni tečaj
markacistov na Lisci. Sodelovali smo tudi mi na relaciji Lisca - Cerje in Lisca - Jurklošter (odvodnjavanje,
izdelava novih stopnic, markiranje). Po končani delovni
akciji so pripravniki poslušali analizo poteka dela in novitete in (izročitev) podelitev značk ter prejeli potrdilo o
opravljenem tečaju markacista. Iz našega društva sta ga
prejela 2 člana.
Markacijski odsek
Že takoj v januarju smo začeli s čiščenjem planinskih
poti z motorno žago, zaradi obilice snega v jesenskem
času, podora drevja na planinski poti na relaciji Sevnica
- Lokve - Križe; Lovrenc - Loka; Okroglice - Lovrenc;
Lamperče - Ajdovski gradec.
V mesecu marcu je prišla pobuda iz Savinskega MDOja,
da bi sodelovali pri obnovi poti XIV. divizije, ki poteka po
naši planinski poti, da bi obnovili markacije ter postavili
manjkajoče smerne table na določenih križiščih. Takoj
smo bili za to akcijo in smo s skupnimi močmi uredili planinsko pot z Bohorja - Planina - Rudenik - Njivice - Lisca. Čistili smo podrast obnavljali markacije in
postavljali nove stebre in smerne table. Porabili smo 81
delovnih ur. Že 25. maja 2013 je bil organiziran vseslovenski pohod po poteh XIV. divizije z Bohorja do Lisce,
ki je čudovito uspel in vsi smo bili zadovoljni.
V oktobru smo začeli urejati planinsko pot Lojza Motoreta iz Sevnice - Jablanica - Brunk - Leskovec - Šentjanž..Obnovili smo markacije, čistili podrast in podrta
drevesa ter pot pripravili za novembrski planinski pohod.
V novembru je potekal planinski pohod v sklopu občinskega praznika po poti Lojza Motoreta (Boštanj - Jablanica - Novi Grad do Brunka).
Že večletni problem ZPP od Zabukovja mimo Pipana
proti Njivicam smo se odločili, da jo malo spremenimo
zaradi velikega števila električnoih pastirjev in spremembe lastnikov. V soglasju z lastniki smo spremenili
manjše odseke planinskih poti, ki smo jih preusmerili
po javni cesti ali na kolovozne in gozdne poti. Obnovili
smo stare markacije in na novo premarkirali nove odseke, postavili 3 nove lesene drogove in namestili začasne
smerne table proti Lisci ter očistili podrto drevje in nakopali en del nove poti proti Njivcam. Za vse skupaj smo
Klub za varstvo narave
26
Na botaničnem biseru Posavskega hribovja
postavili opisno tablo
porabili 412 delovnih ur. Sodelovalo je 5 markacistov, 2
pripravnika in 5 članov našega društva. Finančno smo
porabili 353,40 € za material pri obnovi poti in kilometrino za prevoz.
Na Lovrencu, 722 metrov visokem vrhu z istoimensko
cerkvijo, so v minulem petkovem popoldnevu slovesno
predali namenu novo informativno in označevalno tablo ob vhodu na daleč naokoli znano rastišče clusijevega svišča oz. encijana. Cvetlica, ki se razcveti ob koncu
aprila na širokem območju okoli cerkve sv. Lovrenca in
ustvari prekrasno modro preprogo, je v Sloveniji od leta
1992 zavarovana.
Na pobudo PD Lisca Sevnica in PD Radeče in v sodelovanju z naravovarstveno službo je bilo leta 1994 z odlokom Občine Sevnica rastišče clusijevega svišča na Lovrencu razglašeno za botanični naravni spomenik, v letu
2008 pa je bil Odlok dopolnjen še z razširitvijo območja
zavarovanja.
Janez Zajec
Klub za varstvo narave namenja največ pozornosti
ohranjanju rastišča encijana na Lovrencu. V ta namen
letno obnavljamo leseno ograjo okrog celotnega kompleksa, saj je ograja že dotrajana in potrebna celotne obnove. Del ograje poteka ob cesti, ki pa se zaradi pluženja
snega še dodatno poškoduje.
ProMontana
Pred dvema letoma smo na novo obnovili le del ograje.
V prihodnje bo nujno nadaljevati z obnovo preostalega
dela.
V času cvetenja encijana postavimo zaščitno vrvno
ograjo ob poti, ki pelje skozi rastišče. Imamo pa tudi
dežurstvo, ki ga organizira Gregor Bregar, za kar se mu
lepo zahvaljujemo.
Sodelovali smo tudi v skupini g. Klenovška pri sanaciji
rastišča navadne mastnice na Lisci.
Tudi v prihodnje bomo delovali v prid ohranjanja narave.
Lojze Rupar
45, leto 2014
2013
Ob odprtju nove opisne table ob vstopu na zavarovano območje botaničnega spomenika na Lovrencu nad
Okroglicami so o pomenu rastišča clusijevega svišča so
spregovorili sevniški župan Srečko Ocvirk, vodja celjske
območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo
narave Mojca Tomažič, direktor Kozjanskega regijskega
parka mag. Hrvoje Teo Oršanič in dolgoletni član Planinskega društva Lisca Sevnica Vinko Šeško. Govorniki
so med drugim poudarili, da na območju botaničnega
bisera Posavskega hribovja velik naravovarstveni pomen
predstavljajo tudi ostale mešanice rastlinskih vrst –
tržaški svišč, kranjska lilija, navadna kukavica ipd.
Krajši kulturni program ob odprtju so oblikovali pla-
27
ninska pevska skupina Encijan, učenci podružnične
osnovne šole iz Loke pri Zidanem Mostu ter članice in
člani mlade folklorne skupine Blaž Jurko z Razborja pod
Lisco.
Smilja Radi
Spoznavni večer z metulji na Lisci
O metuljih na Kozjanskem sem v Mladem planincu
pisal že preteklo leto. Ker je bilo med planinci veliko zanimanja, sem se z Borutom Vukovičem in Vlasto Medvešek Crnkovič dogovoril za organizacijo naravovarstvenega izleta Meddruštvenega odbora na temo metuljev
na Lisci. Ni bil ravno izlet, saj je večina prišla kar z avti.
23. avgusta 2013 se nas je tako zbralo preko 30, nekatere
je radovednost pripeljala celo iz Ljubljane.
Naš namen je bil spoznati nočne metulje, zato smo v
čakanju mraka v Tončkovem domu prisluhnili poljudnemu slikovnemu uvodu. Že tu so deževala vprašanja
prisotnih, vse bolj je pričakovanje naraščalo ob postavljanju svetlobnih piramid na cesti do parkirišča. UV svetloba namreč privablja večino nočnih metuljev, ki se nato
umirijo na površini piramide. In radovedneži si jih lahko v miru ogledamo, popišemo ali celo fotografiramo,
ne da bi jih poškodovali ali vznemirili. Naše terensko
spoznavanje skrivnosti iz življenja metuljev je strokovno
vodil Stane Gomboc, ki je po svojem poznavanju cenjen strokovnjak po vsej Evropi. Počasi smo se premikali
med osmimi piramidami in presenečeno ugotavljali, da
je na vsaki nekaj novih vrst. In ko smo obhod ponovili,
so nas zopet pričakale nove vrste. Vzrok je v tem, da si
številne vrste »razdelijo« nočne ure za svoje aktivnosti (predvsem iskanje partnerja in skrb za potomce). In
zakaj je to potrebno? Metulji »se iščejo« tako, da samice
oddajajo dišave, ki jih samci zaznajo in priletijo po sledi do čakajoče samice. Ker pa več vrst uporablja enako
vonjavo, z letanjem ob različnih urah preprečijo medsebojno križanje.
Že na začetku so nas razveselile deteljne kokljice, rjavi,
precej »kosmati« metulji, ki so mladost (obdobje gosenice) preživeli na deteljah. Pogled od blizu nam je raz
kril velike razvejane tipalnice, ki samcu olajšajo iskanje samic (z njimi voha). Priletavali so predvsem pedici
(njihove gosenice prepoznamo po pednjanju) ter sovke,
ki so ime dobile po svetlečih očeh (kot pri sovah, ko
jih obsvetimo). Od blizu smo lahko opazovali moknato veščo katere gosenice si ne želimo v moki. Ne samo
metulji, obiskale so nas nekatere kobilice, predvsem mesojede dolgotipalčnice. Med hrošči smo opazili več vrst
pikapolonic ter precej večje usnjate krešiče. Patruljirali
so okoli piramid in oprezali za metulji.
Večer je hitro mineval, nekateri so nas že zapustili, a
večina je čakala največjega med metulji. To v zadnjih
desetletjih ni več veliki nočni pavlinček temveč japonska svilorejka (imenovana tudi jamamaj). Kaj pa delajo
sviloprejke na Lisci? Pred več kot 150 leti je pod Gorjanci češki priseljenec Jan Mach hotel obogatiti s pridelavo šantung svile. Požrešne gosenice so zahtevale stalno
hranjenje s svežini olistanimi vejicami murve (od tistih
časov jih imamo marsikje pri nas), bukve in hrasta. Da
bi si olajšal delo, je gosenice kar preselil na drevesa, da
so si hrano iskale same. Seveda so svobodo mnoge izkoristile za pobeg – nemogoče je najti vse bube na drevju.
In od tedaj lahko v poletnih nočeh srečamo (običajno ob
ulični razsvetljavi, na osvetljenih fasadah) tega nenavadnega, do 15 cm velikega metulja pri nas. Tudi mi smo jih
pričakali po 23. uri, ko nastopi njihova »izmena«. In vsi,
ki so jih prvič videli v živo, so bili navdušeni nad njimi.
Še posebno lepe so lažne oči na krilih s katerimi skuša
pretentati ptice, da jih ne pojedo.
Se Vam je ob branju stožilo o zapravljeni priložnosti
spoznavati lepoto nočnih metuljev? V letu 2014 bomo
dogodek ponovili na Kumu. Lahko pa se kdaj oglasite na
nočnih popisih v Kozjanskem parku. Upam, da se vidimo ter skupaj doživimo bližnje srečanje s temi skrivnostnimi nočnimi letalci.
Dušan Klenovšek
28
Reševanje mesojede lepotice na Lisci
Za mesojede rastline smo tako rekoč že vsi slišali – nastopajo v kakšni izmed grozljivk, nekateri so pretežno
tropske vrste opazili v cvetličarnah. Manj pa je tistih, ki
vedo, da nekaj predstavnic te zanimive rastlinske skupine
živi tudi pri nas. A brez skrbi, nobena ni tako velika, da
bi se morali ob nenadnem srečanju z njimi bati za svoje
življenje. Tokrat je pozornost namenjena dvema sestrama - alpski mastnici in navadni mastnici (Pinguicula alpina, P. vulgaris). Slednja je vrsta, ki pretežno uspeva na
alpskih šotnih barjih, pa tudi na peščenih vlažnih tleh
(Jure Slatner). Pa tudi na Lisci!
Izven sezone cvetenja večina spregleda majhne pritlične liste obeh na prvi pogled zelo podobnih mastnic.
Med cvetenjem je drugače – najprej svoje pretežno bele
cvetove razvije alpska, kakšen mesec dni kasneje lahko
občudujemo še vijolično modre cvetove navadne mastnice. Po prvih srečanjih v Alpah sem se pred dvajsetimi
leti nepričakovano z njo srečal skoraj pred domačimi
vrati. Na pobočju pretežno dolomitne Lisce (kraški svet)
je tudi nekaj manjših povirnih mokrišč. Na eni izmed
nekaj kvadratnih metrov velikih zaplat, ki gostijo več
vlagoljubnih rastlinskih vrst (ozkolistni munec, orhideje Fuchsovo prstasto kukavico, gostocvetni kukovičnik
in navadno močvirnico,…) sem namesto v naših krajih
bolj pogoste alpske mastnice v juniju opazoval cvetove
navadne. Seveda sem »odkritje« pokazal prijatelju in
odličnemu botaniku Jožetu Koscu, on pa je »pripeljal še
g. Jureta Slatnerja, enega najboljših poznavalcev mesojedih rastlin pri nas. Naj ob tem pojasnim še kako ta, od
leta 2004 zavarovana, vrsta lovi. Drobne kapljice na listih
privabijo majhne mušice, ki se prilepijo. Prebavni sokovi
v kapljicah »prebavijo« žrtev in tako rastlini omogočijo
zadostno količino dušika (iz živalskih beljakovin). Tako
je mastnici omogočeno preživetje tudi na vlažni, a goli
skalni ali peščeni podlagi (npr. v soteski Sevnične).
V naslednjih letih me za preživetje mastnic ni skrbelo kljub številnih pohodnikov, ki so se vzpenjali na Lisco po
planinski poti le nekaj metrov vstran. Bolj me je skrbelo,
da je pot na tem odseku hkrati gozdna vlaka ter, da se
nad nahajališčem na veliko seka. Spravilo lesa je rahljalo tla in ob deževjih je prihajalo do spiranja materiala –
tudi na nahajališče navadne mastnice. V letu 2012 je bilo
že tri četrtine lokacije prekrito z nanešenim materialom,
mastnica pa je uspevala le še na dober kvadratni meter
velikem močvirju. V stik sem stopil s Sevničanko Tanjo
Košar iz celjske enote Zavoda RS za varstvo narave ter
Vinkom Šeškom iz Planinskega društva Lisca Sevnica.
Nekaj pogovorov in nato še ogled lokacije se je rezultiral
v organiziranju »reševalne akcije«. Sredi novembra 2013,
ko je mastnica že zdavnaj zaključila letošnje vegetacijsko obdobje, se nas je zbralo 12. Poleg Vinkovih prostovoljcev (seniorjev PD Lisca), Tanje in njenega sodelavca iz ZRSVN-ja še predstavniki Zavoda za gozdove in
Kozjanskega parka. V Tončkovem domu smo najprej ob
besedi in sliki spoznali mesojedi prebivalki Lisce ter se
dogovorili o potrebnem načinu reševanja njenega obstoja. V dveh urah smo odstranili prodirajočo lesno zarast,
preusmerili odvodni kanal iz vlake mimo nahajališča
ter odstranili nanešen material. Pred zasluženo malico
smo »olepšali« še eno močvirno okno ter se že dogovarjali o prihodnjih načrtih. Kdo pride prej na vrsto –
orhideja ozkoustna močvirnica (prizadel jo je golosek)
ali lipe in navskrižnolistni svišč pri cerkvi na Joštu sploh
ni pomembno. Verjamem, da bomo rešili oba problema.
Naj zaključim z mislijo, da tudi v teh težkih časih ekonomske in moralne krize naše družbe ni težko najti dovolj
ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati dan za preživetje male
rož’ce, ki je večina med njimi do tega dneva sploh ni
poznala. Že tokrat smo bili poklicni naravovarstveniki
in varuhi gorske narave v manjšini, za naslednjo akcijo
ProMontana
45, leto 2014
2013
pa predvidevam, da bo odziv še boljši. Vsaj glede na številne pozitivne komentarje na objavo kratkega opisa in
fotografij na enem od internetnih socialnih omrežjih ter
v Planinskem vestniku.
Dušan Klenovšek
foto: Vinko Šeško
Planinska pevska skupina Encijan
29
Fotoutrinki z izleta v Južno Srbijo
Planinska pevska skupina Encijan
Naša pevska skupina se je v letu 2013 pomladila za 3
člane, tako da sedaj šteje skupno 11 članov in pridno
vadi za nastope v letu 2014.
Nastopi v letu 2013, teh je bilo skupno deset:
22. januar - Planinski večer v Sevnici.
24. februar - Planinski večer na Planini
19. april - Koncert v hotelu v Bajini bašti (Srbija)
20. april - Koncert v kapeli samostana Bele vode (Srbija)
26. april – Lovrenc (odprtje opisne table)
10. maj – Nastop na posavski pevski reviji na gradu
Brestanica
7. avgustu - Ob grobu (Alojz Anzelc)
8. september - Lisca poje 2013
5. november - Nastop pri zavetišču ob obč. prazniku
15. november – nastop na srečanju reševalcev v hotelu
Ajdovec
V letu 2014 imamo v načrtu naslednje aktivnosti:
- nastop ob planinskem večeru v Sevnici,
- nastop ob planinskem večeru na Planini,
- nastop ob obletnici smrti Motore Alojza,
- koncert - izlet Pecs - Kutjevo,
- nastop na posavski pevski reviji,
- nastop na srečanju starejših planincev,
- nastop v Šmarjeti ob 10-letnici Plastoform-a,
- nastop v zavetišču ob sevniškem občinskem prazniku,
- sodelovanje na obletnicah, prireditvah ter proslavah.
Tone Šeško
30
Poročila z aktivnosti PD Lisca Sevnica v letu 2013
horju. Tam smo se družili s planinci iz številnih drugih
društev. Nazaj grede smo izpustili Koprivnik in Javornik
ter se povzpeli na Skalico (951 m). Hodili smo približno
štiri ure in pol. Tokrat je bila pot kopna, je razgibana
in zanimiva, še posebno spomladi, kadar zacvetijo bohorska jarica, zvončki, kronice in teloh.
Novoletni pohod
Na novoletni dan, 1. januarja 2013, smo se ob 8. uri
zbrali v Krakovem, si najprej zaželeli zdravja, sreče in
še veliko varnih korakov, nato pa z avtomobili odpeljali
proti vasi Podgorje. Tu pa smo si nadeli nahrbtnike in
si mislili “pot pod noge, da pokurimo silvestrsko večerjo, naša telesa pa že takoj prvi dan dobro razgibamo”.
V Jurkovi koči so nas pričakali mladi planinci PD Lisca
z voščilom. Pripravili so nam topel čaj in pecivo. Bilo
je dobro in tudi prileglo se je. Pot smo nadaljevali do
Darinkinega zavetišča na Ivcah, kjer nas je Janko pogostil s kuhanim vinom, prebrancem, za zdravljico pa se je
prileglo še hladno vino. Pohod se je zaključil v Podgorju,
od koder smo se z avtomobili odpeljali domov.
Darinka Avguštin
Ta ponovoletni pohod na Bohor je za sevniške planince
pomemben, predvsem zaradi njegovega nastanka.
Ko sta bila na Lisci skrbnika Tončkovega doma Strgarjeva Pavle in Marjanka, sta bila ob novem letu zelo zaposlena. Pavle je predlagal, da bi sevniški planinci organizirali prvo nedeljo v letu pohod na Bohor, udeležil pa bi
se ga tudi sam. Ideja je bila sprejeta in tako je ostalo do
zdaj.
ProMontana
Pohod in tradicionalno srečanje posavskih
planincev na Bohorju
Tudi planinci PD Lisca Sevnica smo se v nedeljo, 6. januarja 2013, udeležili tradicionalnega srečanja posavskih
planincev na Bohorju.
Za pohod smo se zbrali v Sevnici in se dogovorili za
smer, ki je največkrat Zabukovje – Pokojnik. Tam smo
pustili avtomobile in nadaljevali pot čez Zaloške travnike na Javornik (1023 m), čez Koprivnik do koče na BoMladi planinec, št. 46,
45, leto 2014
2013
Znamenitost teh pohodov je bila tudi ta, da so se pohodniki nazaj grede ustavili pri križu, to je pri odcepu poti
proti Javorniku s ceste za Planino, in si pripovedovali
vice. Tudi to je ostalo ohranjeno.
Alojz Rupar
www.pd-lisca.si
31
Planinski večer 2013
Zbor članov PD Lisca Sevnica
Kot pretekla leta je predzadnji torek v januarju 2013 v
Kulturni dvorani Sevnica potekal tradicionalni Planinski večer v organizaciji Planinskega društva Lisca Sevnica.
V torek, 12. marca 2013, je v Kulturni dvorani Sevnica
potekal redni zbor članov PD Lisca Sevnica, na katerem
je bilo prisotnih 118 članic in članov.
Planinski večer je bil posvečen pregledu aktivnosti društva v letu 2012. Pestro predstavitev celoletnega
dogajanja z okoli 700 fotografijami je pripravil Vinko
Šeško, podpredsednik PD Lisca Sevnica, fotograf ter z
dušo in srcem strasten ljubitelj narave, gora. V uvodnem
delu nam je zapela Planinska pevska skupina Encijan,
ki tudi deluje v okviru našega društva in vstopa v 12.
leto aktivnega delovanja. V predstavitev dejavnosti so se
aktivno vključevali številni člani društva, vodje sekcij in
skupin. Spoznali smo mnoge lepe in zanimive kotičke
naše dežele in tudi tujine. Po predstavitvi smo si ogledali
še razstavo zanimivih fotoutrinkov s pohodov, izletov, ki
jo je v preddverju dvorane pripravil tudi Vinko Šeško.
Prireditev je potekala tudi v počastitev 60. obletnice
ureditve Slovenske planinske poti, najstarejše vezne poti
na svetu, ter 120. obletnice organiziranega planinstva na
Slovenskem.
Slogan planinstva je »Planinstvo kot način življenja«,
dobrodošlica pa »Dobrodošli v dobri družbi!«. Vse
planince vabimo k vključitvi v planinsko organizacijo,
h koriščenju ugodnosti in prednosti, predvsem pa k
uživanju na nepozabnih doživetjih, ki jih ponuja narava.
V uvodnem programu je nastopil MePZ Lisca Sevnica.
Po pozdravu predsednika društva Roka Petančiča in
župana Občine Sevnica g. Srečka Ocvirka je bilo imenovano in soglasno potrjeno delovno predsedstvo: predsednik Roman Novšak, članici Nika Udovč in Doroteja
Jazbec. Zapisnikar: Darinka Avguštin. Overitelja: Sonja
Ivnik, Romana Ivačič. Verifikacijska komisija: Janez Zajec, Vlado Cizl.
Franc Ernestl je predstavil spremembe Pravil društva
s poudarkom na novostih ter povedal, da so možne še
manjše tehnične spremembe zaradi uskladitve pravil
z UE Sevnica. Zbor članov je potrdil nova pravila PD
Lisca Sevnica z upoštevanjem predlaganih popravkov v
razpravi (116 glasov za ter 2 glasova proti).
Rok Petančič
Sledila je predstavitev poročil društva: vsebinsko poročilo je predstavil predsednik Rok, Vinko Šeško pa je
predstavil 20 let delovanja četrtkove skupine. Finančno poročilo je predstavila naša računovodkinja Mateja
Krohne. Poročilo Nadzornega odbora je poda predsednik NO Janez Levstik. V nadaljnji razpravi je predsednik
Rok glede Tončkovega doma povedal, da je UO društva
sprejel sklep, da se je za ohranitev Lisce v javnem intereGlasilo PD Lisca Sevnica
32
su potrebno pogovarjati najprej z javno institucijo ter
društvo s svojimi viri ni zmožno odgovorno upravljati
Tončkovega doma, rušenje depandans so strokovnjaki
predlagali že leta 2007, igrišče pa tudi potrebuje novo
preplastitev. In - če občina želi pridobiti sredstva za to
- mora postati lastnik. Jurkova koča s funkcionalnim
zemljiščem in vrh Lisce pa naj ostaneta v solastništvu
PD Lisca in PZS. Predsednik Rok je predlagal zboru članov dva sklepa, in sicer:
Prvi sklep: Zbor članov PD Lisca Sevnica soglaša, da PD
Lisca Sevnica z obstoječimi kadrovskimi, finančnimi in
materialnimi viri ne more celovito in odgovorno upravljati Tončkovega doma na Lisci in okolici v smislu izvedbe celovite obnove in oživitve dejavnosti na objektu
in okolici.
Hrastniku. PD Kum Trbovlje, PD Radeče, PD Brežice,
PD Laško, PD Senovo, PD Rimske Toplice, PD Krško,
PGD Sevnica).
Drugi sklep: Zbor članov PD Lisca Sevnica v primeru
prenosa solastniškega deleža PZS na PD na Tončkovem
domu na Lisci, depandansah, igrišču in okolici (parcele št. 5/23, 5/21, 5/27, 144 (Tončkov dom), 5/19, 5/18
- vse k. o. Podgorje), soglaša z nadaljevanjem postopkov prenosa lastništva na lokalno skupnost. Z nujnim
ohranjanjem temeljnega interesa planinstva Zbor članov
PD Lisca pooblašča Upravni odbor društva, da izpelje in
izvede vse potrebne postopke prenosa. O nameri prenosa UO PD Lisca ponovno seznani zbor članov, ki mora
v skladu z veljavnimi pravili PD Lisca predlog UO PD
Lisca tudi formalno potrditi.
Za opravljeno planinsko šolo na OŠ taboru v Slatni je
27 mladih planincev prejelo priznanja, ki pa na zboru
niso bili prisotni, zato se jim jih je podelilo naknadno.
Vodniška priznanja za petletno delo pa so dobili: Janez
Levstik, Anton Svenšek, Luka Žveglič in Anja Radovič.
Priznanje za pomoč pri urejanju Zavetišča je prejel Aleksander Špan s.p. - Mizarstvo Profil.
Oba predlagana sklepa sta bila soglasno sprejeta.
Vandrovci v delti Donave
Zbor članov smo zaključili s pogostitvijo in klepetom v
spodnjih prostorih gasilskega doma.
Darinka Avguštin
V soboto, 27. aprila 2013, nas je 17 vandrovcev z vlakom
odpotovalo v Beograd, kjer nas je čakal minibus in vodnik Goran. Po nočni vožnji smo bili zjutraj v Bukarešti.
ProMontana
V nadaljevanju zbora sta Iva Prah in Klavdija Šušterič
predstavili OŠ tabor Slatna 2012, predsednik Rok pa je
predstavil še finančni načrt in program dela društva za
leto 2013.
Nekateri prisotni so podali tudi svoje predloge in mnenja o delovanju PD Lisca Sevnica.
Zbor članov so obiskali tudi predstavniki drugih (pretežno planinskih) društev (PD Mrzlica Trbovlje, PD Dol pri
45, leto 2014
2013
Naslednji dan, v nedeljo, 28. aprila, smo si ogledali mesto, nato pa odpeljali v Konstanco na Črnem morju.
V ponedeljek, 29. aprila, smo si privoščili oddih na obali
znamenitega letovišča Mamaio in popoldan odpotovali
v mesto Tulceo.
Zadnji dan aprila smo se v Tolcei ob Donavi vkrcali na
dve ladjici in se ob opazovanju življenja v delti Donave
nastanili v prijetnem malem hotelčku v središču delte.
33
V sredo 1. maja, smo ves dan z ladjicama pluli po rokavih delte.
Dan pozneje smo se z ladjicama vrnili v Tolceio in takoj
nadaljevali vožnjo z minibusom ter se pripeljali ob treh
ponoči v Beograd.
Že popoldan smo se z ladjicama zopet odpeljali po rokavih delte in uživali v opazovanju bogatega življenja na
in ob vodi.
Po nočnem ogledu Beograda smo dopoldan z vlakom,
ki vozi v Slovenijo samo enkrat dnevno, pripotovali domov.
Vinko Šeško
Večeri in jutra so bili res nekaj posebnega….
34
Pohodni tabor Črna gora (7. - 13. julij 2013)
V Črni gori smo obiskali kraje in hribe, ki so zapisani
v Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. V
petek zvečer smo se iz Sevnice odpeljali v smeri Karlovac –Split - Dubrovnik - Črna gora.
V soboto smo si ogledali mesto Kotor in v narodnem
parku Lovčen povzpeli do Njegoševega mavzoleja in
tudi obiskali mesto Cetinje. Drugi dan smo imeli ogled
mesta Budva in kopanje v morju. Naslednji dan smo si
ogledali Skadersko jezero in se v Podgorici ustavili v
vinski kleti na degustaciji Vranaca. Pot smo nadaljevali
po cesti ob globokem kanjonu reke Morače do Kolašina
in naprej proti Prokletijem do Plavskega jezera. V torek
zjutraj - ob 9. uri smo se v Prokletiju z domačim vodnikom podali na vrh Popadije (2.026 m), ki se nahaja na
za prevoz iz enega kraja v drugi - vendar se splača. To
je bil moj prvi tabor, pri čemer se za pomoč pri izvedbi
zahvaljujem Tonetu Prahu in Ireni Jesih. Bilo nas je 23
udeležencev.
Darinka Avguštin
Planinski tabor Slatna 2013 (20. – 26. julij 2013)
V soboto, 20. julija, smo se zbrali v Slatni in se naslednji
dan, v nedeljo, 21. julija, z osebnimi avtomobili odpeljali
v Rezijo in osvojili Zajavor v Muscih.
Popoldne pa smo odšli še v Zelence.
ProMontana
meji z Albanijo. V sredo zjutraj smo se odpeljali proti
mestu Žabljak in si ob poti ogledali samostan Ostrog iz
17. stoletja. V četrtek pa smo se v spremstvu domačega
vodnika povzpeli na Durmitorju do Ledene pečine. V
petek smo si »privoščili« rafting na čudoviti reki Tari. V
soboto zjutraj smo se odpeljali proti Sarajevu, kjer smo
obiskali Baščaršijo in zatem pot nadaljevali proti Sevnici. Črna gora je lepa dežela za turiste in planince, ljudje
so prijazni in gostoljubni, pa tudi hrana je odlična.
Črna gora nima avtocest, zato je potrebnega veliko časa
45, leto 2014
2013
V ponedeljek, 22. julija, smo obiskali avstrijski Dobrač
in si ogledali tudi alpinetum.
35
Istega dne smo obiskali še spodnji Martuljkov slap.
V četrtek, 25. julija, smo bili na Slemenovi špici.
V torek, 23. julija, pa smo odšli na Krniško glavico.
Obiskali smo tudi gornji Martuljški slap.
V sredo, 24. julija, smo odšli najprej na Zelence občudovati zahod polne lune.
Za zaključek pa smo v petek, 26. julija, šli občudovatmogočni Poliški Špik na Krniško glavico.
Zatem smo se povzpeli na Poldašnjo špico.
Vinko Šeško
36
Vandrovci - tabor Ferski otoki in Islandija
(8. avgust do 2. september 2013)
Na dan odhoda smo se zvečer naložili v Vebrov bivalni
avtobus z 20 sedeži in 20 ležišči ter pričeli s potovanjem,
drugi dan pa je minil v duhu vožnje proti Belgiji s krajšimi in daljšimi počitki. Tretji dan smo bili v pristanišču
Hirtshals in se popoldan vkrcali na trajekt, na katerem
smo pluli vse do naslednjega dne do 23. ure zvečer, na-
Sedmi dan naše dogodivščine smo si v bližini ogledali
slap, kjer se voda iz jezera izliva v morje 30 m globoko.
Ogledali smo si še zgodovinsko mesto Kirkjubour, zate
m pa ob 18. uri že pričeli s plovbo na trajektu proti Islandiji.
kar smo se z avtobusom iz pristanišča Torshavn odpeljali v Klasvik. Ker nas je peti dan čakala pot skozi ozke
tunele, smo najeli manjši avtobus in se odpravili na najvišji Evropski klif Enniberg.
Osmi dan smo ob 10. uri že na kopnem v pristanišču
Seyđisfjorđur – ogledali smo si slap Gufufoss, v večjem
mestu Egilsstađir nabavili hrano in pot nadaljevali po
izredno slabi cesti do atraktivnega slapa Dettifoss ter si
ogledali zanimivo sotesko Asbyrgi, kjer smo prenočili.
Obiščemo še vasico Gjogv in prespimo na parkirišču
pod najvišjim vrhom. Šesti dan smo osvojili 882 m visok
ProMontana
najvišji vrh, nato pa nadaljevali mimo vasice Eiđi in slapa Fossa do prijetne vasice Tjornuvik. V mestecu Vestmana smo najeli ladjico za ogled divjih sten z množico
ptic, prenočili pa na stari cesti v bližini letališča na otoku
Vagar.
45, leto 2014
2013
Deveti dan smo se malce peljali in malce pešačili do zanimivega območja Hljođaklettar z bazaltnimi stenami,
na poti proti jezeru Myvatn smo si ogledali vasico Reykjahlid, kjer je leta 1729 bruhal vulkan Krafla in kot smo
izvedeli, so se tedaj prebivalci v strahu zatekli v cerkev
in lava se je ustavila tik pred njo … Na območju vulkana Krafla doživimo resnično drugačno pokrajino - kot
da smo na drugem planetu. Ob nekaj tisoč let starejši
razgibani pokrajini Dimmuborgir smo prenočili.
Deseti dan smo se sprehodili ob jezeru Myvatn, na poti
do slapa Gađafos pa nas je toliko kilometrov daleč od
domače Slovenije presunila žalostna vest, da je umrl naš
prijatelj in eden pobudnikov naših planinskih taborov,
Lojze Anzelc. Obiskali smo še slap Aldeyarfoss in po
glavni obvozni cesti nadaljevali do drugega največjega
mesta Akureyri. Pot nas je vodila proti severu na zahodno stran in naslednji postanek smo naredili v vasici
Hofsos, v nadaljevanju pa si ogledali še zanimivo bazaltno obalo ob sončnem zahodu.
Enajsti dan se zbudimo pri temperaturi 1 stopinja Celzija in se odpravimo do nekoč pomembnega mesta Holarja. Ogledali smo si muzej na prostem Glaumbear, Tesen
Kolugljufur in naravno trdnjavo Borgarvirki, narava pa
nas je obdarila še pogledov na tjulnje.
Dvanajsti dan smo potovali proti zahodu po izredno
slabih cestah, kar pa je odtehtal užitek v doživljanju tega
dela Islandije, ki še ni tako močno zaseden s turisti.
37
Trinajsti dan je bil pred nami Latrabjarg - najbolj zahodni rt Islandije s klifi in neštetimi pticami. Ob povratku
pa ogled še enega izmed mnogih, a prav vseh veličastnih
slapov – tokrat so naše oči zrle v Dynjandi.
Sledila je najtežja preizkušnja, ko štirinajsti dan nekaj
članov potujoče odprave v vetru, dežju in mrazu obide
najvišji slap Glymur (tudi deroč hudournik nad slapom
smo morali prebresti). Prenočili smo na parkirišču v
Pingvellirju.
Petnajsti dan smo si najprej ogledali znameniti Pingvellir, nadaljevali pot do gejzirja Strokkur in slapa Gullfoss,
nato pa na poti proti jugu opravili še nekaj ogledov in
prenočili na bencinski črpalki v večjem kraju Selfoss.
V nadaljevanju naše dogodivščine smo najeli terenski
avtobus, s katerim smo si šestnajsti dan zorganizirali
zelo zanimiv izlet v puščavsko notranjost do znamenitega Landmannalaugarja. Res škoda, da smo imeli ta dan
slabo vreme.
38
Le-tega smo si na začetku devetnajstega dne ogledali in
nadaljevali do ledene lagune Jokulsarlon, kjer smo se vozili med ledenimi gorami z amfibijami.
Po zamenjavi avtobusa smo se zvečer odpeljali do Modre
lagune, kjer smo si dan zatem najprej privoščili kopanje
v znameniti Laguni, nato namenili preostanek sedemnastega dne ogledu glavnega mesta Islandije, Reykjavika.
Dvajseti dan smo med potjo do mesta Hofn naredili precej postankov, namenjenih za fotografiranje, nadalje pa
smo šli proti severu in se utaborili ob reki Selfljot.
Zvečer smo nadaljevali vožnjo do slapa Seljhalandsfoss,
katerega ogled smo si po okrepčilnem spancu privoščili na pragu osemnajstega dne, nato pa se ustavili pri
naslednjem velikem slapu, imenovanem Skogafoss ter
si ogledali še ledenik v bližini. Ustavimo se na zanimivi
črni obali Dyrholaey, si ogledamo vasico Vik in bazaltna “cerkvena tla”. Preko treh dolgih mostov, ki so bili že
večkrat ob izbruhu vulkana na ledeniku uničeni, pripeljemo do narodnega parka Skaftafell.
ProMontana
45, leto 2014
2013
Enaindvajseti dan smo si privoščili poslovilni sprehod in
se namenili odkrivat nove lepote narave, ob čemer smo
se ustavili v mestu Egilsstađir Pred pristaniščem smo si
nabrali novih moči s poslovilnim kosilom in sledila je
plovba s trajektom.
39
planinec, so bili naši pogledi žalostni. Naslednje jutro
smo se ob 6. uri zbrali pred kočo in pripravili za odhod.
Dopoldanski čas 22. dne je bil zaznamovan s pozibavanjem na morski gladini, nakar smo ob 15. uri pripuli v
Torshavn na Ferske otoke in ker smo imeli »presledek«
do 20. ure, smo trajekt zapustili in si mesto bolj podrobno ogledali.
Triindvajseti dan smo v celoti preživeli na trajektu.
Štiriindvajseti dan pa smo prispeli v Hirthalsu ob 10.
uri in se namenili z avtobusom proti domu z vmesnimi
postanki, tako sta tudi zadnja dva dneva, 25. in 26. dan,
minila v znamenju vožnje in postankov. Za vodenje
tabora po Ferskih otokih in Islandiji je poskrbela moja
malenkost, za pomoč pri organizaciji pa velja iskrena
zahvala Milki, Romani, Otu in Metka. Ostali prisotni so
bili še Pavla, Franci, Jožica, Sonja, Sonja, Janez, Marjana,
Vojko, Majda, Jože, Ksenja, Slavica, Jožica, Jože, Marija,
Tatjana in šofer Emanuel.
Vinko Šeško
Pohod na Triglav
17. in 18. avgusta smo se odpravili na Triglav. Pot smo
začeli na Pokljuki- naredili skupinsko spominsko fotografijo in se začeli vzpenjati proti Vodnikovemu
domu. Tu se je že prilegla malica in daljši počitek. Nadaljevali smo pot proti Planiki. Ko smo stopali po stezi,
smo večkrat zrli proti nebu, od koder je prihajal ropot
helikopterja. »Kaj neki se dogaja?«, smo se zvedavo
spraševali... Radovednost smo potešili v koči na Planiki.
Ob novici, da je na poti Malega Triglava omahnil v smrt
Še preden smo se podali v steno, smo vodniki še enkrat pregledali, ali ima vsak udeleženec dobro nameščen
plezalni pas in samovarovalni komplet ter čelado. Na
vrhu Triglava smo imeli vodniki tudi dovolj dela. Krstiti
je bilo potrebno 13« planinskih zelencev«. Po krstu pripada malica, pa skupinska fotografija tudi ne sme man-
jkati. Po obredu je sledil previden spust do Kredarice in
zopet daljši počitek. Nato pa še spust čez Prag do Aljaževega doma na naš avtobus in odpeljali smo se proti
Sevnici. Vsi smo bili zelo utrujeni, ker je na nas deloval
dogodek prejšnjega dne. Vzpona na Triglav se je lotilo
36 udeležencev - od tega 5 vodnikov in trije otroci v starosti 7-11 let.
Darinka Avguštin
40
Festival praženega krompirja
V septembru 2013 se je festival praženega krompirja
dogajal na Madžarskem v obmejnem porabskem mestu
Monošter. Tega dogodka se je udeležila tudi ekipa pražilcev krompirja PD Lisca. Dogajalo se je prvo soboto v
septembru – bilo je, kakor vsako leto - zanimivo in kulinarično obarvano, ob čemer je seveda vredno obiskati
nove kraje in okušati raznovrstne lokalne in univerzalne
dobrote. Mi smo.
Darinka Avguštin
Po zapeti uvodni planinski himni članov planinske pevske skupine Encijan je sledil pozdrav dolgoletnega člana sevniškega planinskega društva Vinka Šeška in nato
kratko predavanje mladega izrednega prof. dr. Boruta
Poljšaka, ki je tudi vodja katedre za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Mladi prof. dr. Borut Poljšak (na sredini zgornje
fotografije) je bil pri sevniškem planinskem zavetišču dobro razpoložen. Gostujoči predavatelj, ki je pri sevniških
planinkah in planincih naletel na topel sprejem, je podal
za zdravje koristne nasvete iz svoje knjige z naslovom
Kaj lahko naredim sam, da bi se staral počasneje? V knjigi je opisanih deset ukrepov, ki vplivajo blagodejno na
sam proces staranja.
Planinske urice
V mesecu novembru in decembru si krajšamo torkove
večere, seveda, če niso na torek prazniki, s poslušanjem
doživetij svetovnih popotnikov. V sliki in besedi so nam
prikazali Delto Donavo, Indijo, Vzhodno Turčijo, Ararat, Iran. Planinske urice se odvijajo v našem Planinskem zavetišču pod sv. Rokom v zgornjih prostorih.
Darinka Avguštin
Družabno srečanje ob občinskem prazniku
ProMontana
Pri Planinskem zavetišču pod Svetim Rokom (pri nekdanjem Taborniškem domu v Šmarju) je PD Lisca
Sevnica pripravilo tradicionalno planinsko druženje v
počastitev praznika Občine Sevnica.
Zbrane je pozdravil in nagovoril tudi župan Občine
Sevnica Srečko Ocvirk.
Družabno planinsko srečanje, kjer ni manjkal taborni ogenj, se je nadaljevalo ob moštu in kuhanem vinu,
pokušini pečenega kostanja ter drugih dobrot.
Smilja Radi
45, leto 2014
2013
41
Dogajanje na Lisci v letu 2013
Jurkova koča v letu 2013
Tončkov dom na Lisci v letu 2013
Kakor veleva namen funkcije gospodarja koče, skrbim
za Jurkovo kočo v smislu, da je vse karseda urejeno.
Najemnik doma Franc Krašovec, s.p. je na začetku leta
2013 ustanovil podjetje Gostinstvo Krašovec, d. o. o.,
zaradi česar smo kot (so)lastniki Tončkovega doma sklenili novo najemno pogodbo, z ugodnejšimi pogoji za
najemnika zaradi kriznih časov, in se dogovorili o investicijah v Tončkov dom v letu 2013.
Načrtovana in dogovorjena vlaganja (sanacija stropa
v kuhinji, menjava oken v kuhinji in jedilnici, sanacija ograje ob terasi, pleskanje sanitarij in hodnika pred
kuhinjo) so bila izvedena v celoti, razen pleskanja, ki bo
izvedeno v letu 2014, po načrtovani zamenjavi vhodnih
vrat in radiatorjev v jedilnici, vključno z ureditvijo elektroinstalacij.
V PD Lisca Sevnica smo z namenom ureditve lastniških
razmerij na Lisci kot pogoja za nadaljnji razvoj Lisce na
začetku leta 2013 podali na Planinsko zvezo Slovenije
prošnjo za prenos 10% solastniškega deleža Tončkovega
doma na Lisci s PZS na PD, zaradi nadaljnjega upravljanja in delovanja doma.
Za pripravo predloga rešitve je bila pri PZS imenovana komisija Miro Eržen, Rudi Skobe, Borut Vukovič
in Matej Planko, ki si je dom dne 28. marca 2013 tudi
ogledala, skupaj z najemnikom in predstavniki PD Lisca
Sevnica, Občine Sevnica in KŠTM Sevnica (fotografija
spodaj).
V minulem letu sem tako prepleskal kuhinjo, popravil
zunanjo ograjo, pokosil okoli koče in pograbil travo.
Dobili smo drva, jih razžagali in spravili v drvarnico,
nobena skrivnost pa ni, da planinci radi priskočimo en
drugemu na pomoč, in tako je pri spravilu drv pomagal
Maks Teraž, pri obnovi stopnišča, balkona in opaža na
podstrešju Jurkove koče pa Zdravko Božič.
Ko smo montirali manjkajoče snegobrane na streho, stapomagala Zvone Blas in Zdravko Božič, skupaj z Janezom Zajcem pa sva porezala in požagala veje pred Jurkovo kočo.
Organizirali smo tudi pospravljanje podstrešja v Tončkovem domu. V letu 2013 smo imeli kar 17-krat zasedeno kočo. Pri moji skrbi, da je koča topla in prijetna, se
iskreno zahvaljujem vsem planincem za pomoč.
V mesecu aprilu, ko se je vendarle zaključila dolga zima,
so na Lisci potekale delovne in čistilne akcije, eno so iz-
Gospodar Jurkove koče
Vinko Govekar
42
vedli tudi zaposleni na KŠTM Sevnica (foto na prejšnji
strani).
Delovne in čistilne akcije so obenem tudi priprave na
vsakoletni največji in najbolj obiskan dogodek na Lisci - tradicionalno prvomajsko srečanje na Lisci, ki ga je
takole opisala novinarka Smilja Radi:
Tradicionalno prvomajsko srečanje na Lisci
jetnega zvoki NZA Sijaj iz Sevnice.
Naslednji dan pa je potekal že 22. gorski tek na Lisco,
ki šteje za pokal Dolenjske in Bele krajine ter Slovenija
teče za zdravje. Ob ugodnem vremenu in vetru pa so se
podali na krajši polet z vzletišča na Lisci tudi padalci.
Smilja Radi
Foto: Jože Teraž
Na Lisci se je 1. maja 2013 odvijalo tradicionalno prvomajsko srečanje ZSSS Dolenjske, Bele krajine in Posavja,
ki ga je popestril nastop KD Godba Sevnica, ženski pevski zbor Azalea iz Boštanja ter članici in član literarne
sekcije KD Leskovec pri Krškem Mirjana Marinčič, Jasmina Spahalić in Marjan Urbanč.
Številne navzoče je nagovoril župan Občine Sevnica
Srečko Ocvirk, ki je Lisco opisal kot kraj povezovanja,
saj so se na njej zbrali mnogi iz posavske in sosednjih
regij. »Čeprav se med nami vedno bolj širi nezaupanje,
je potrebno ohraniti zaupanje drug v drugega,« je dejal
in dodal, da nas bo le delo popeljalo v boljšo prihodnost.
Slavnostni govornik Pavle Vrhovec, izvršni sekretar za
sodelovanje z EKS, je v svojem govoru poudaril, da se
mora delu vrniti dostojanstvo, vendar ne kakršnemu
koli. Menil je, da je potrebno čim prej sprejeti ukrepe,
ki bodo pospešili gospodarsko rast in ob zaključku vsem
zaželel prijetno praznovanje 1. maja in po zaslugi ZSSS
tudi 2. maja.
V organizaciji PD Lisca Sevnica je prvega maja potekal
v Jurkovi koči tudi tradicionalni srečelov, ki ga vodi
Darinka z zvesto in marljivo ekipo. Zbiranje dobitkov
za srečelov je vsako leto težje, zato gre Darinki in celotni
ekipi posebna zahvala, saj s srečelovom naberemo prepotrebna sredstva za društvene dejavnosti.
ProMontana
Prvomajsko srečanje na Lisici se je nadaljevalo z družabnim popoldanskim delom, ki so ga lepšali in delali priMladi planinec, št. 46,
45, leto 2014
2013
V mesecu maju je poleg čistilne akcije celotnega pobočja
Lisce ekipa prostovoljcev PD Lisca Sevnica izvedla tudi
delovno-čistilno akcijo podstrešja Tončkovega doma, na
katerem je bilo še veliko krame za na odpad.
43
V mesecu maju so se pričela in v juniju zaključila obnovitvena dela na cerkvici Sv. Jošta pod Lisco, kar v prispevku opisuje Janez Levstik:
Sv. Jošt pod vrhom Lisce dobil novo zunanjo
podobo
Kar nekaj zadnjih let je
planincem in rekreativcem, ki so se peš podali
na Lisco, dajala nelagodno
podobo neobnovljena zunanjost znamenite cerkvice
Sv. Jošta pod vrhom Lisce.
Kljub prenovljeni notranjosti pred leti, je končno v
začetku junija 2013 zasijala tudi spremenjena zunanja podoba in okolica.
Namreč petega junija je
bila zaključna čistilna in
urejevalna akcija okolice, ko smo planinci med drugim
pomagali obnoviti tudi klopi in urediti zemljišče na jasi
pred cerkvijo, kjer je že skalila nova zatravitev.
“10.5.2013 so se začela dela v zvezi z obnovo fasade na
cerkvi sv. Jošta”, pravi ključar in glavni organizator ter
nosilec pri nekaterih delih Danijel Vidic –Dani. “Najprej
je bilo potrebno popraviti kolovozno pot do cerkve, da je
bila sploh prevozna vsaj s traktorjem. Ves material, vodo
in vse potrebno v zvezi s fasado sva s traktorji zvozila
do cerkve Vidic Dani in Vidmar Rado. Gradbena dela
pa je izvajal Milan Stopar. Za odstranjevanje ometa in
pomoč pri zidarskih delih so priskočili na pomoč člani
Planinskega društva Lisca in bližnji krajani. Za pijačo in
hrano pa so poskrbele gospodinje z vasi Polje in bližnje
okolice.
Obnova je stala 10.000 evrov. Denar za obnovo smo
zbrali predvsem od licitacij krač na pustno nedeljo in
nabirk pri sv.mašah. Kot ključar in vodja vseh del, bi se
rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi fasade,
gospodinjam, ki so poskrbele za prehrano, in članom
PD Lisca za čiščenje in urejanje okolice.”
Janez Levstik
foto: Tone Šeško
Dobrodelni rotarijski pohod na Lisco
V soboto, 8. junija 2013, je v organizaciji Rotary kluba
Sevnica potekal dobrodelni rotarijski pohod na Lisco,
najbolj obiskano izletniško točko v Posavju. Osnovni
namen pohoda je bil zbiranje sredstev za štipendijo za
mladega nadarjenega sevniškega glasbenika Anžeta
Rupnika, hkrati pa se družiti in združiti prijetno s koristnim, torej z gibanjem v naravi poskrbeti za zdrav
duh in telo. Prijetno druženje se je pričelo z nagovorom
predsednika RC Sevnica Alojza Tuhtarja. Sledil je ogled
in degustacija penin v Vinski kleti Mastnak v Krakovem,
kjer so se nam pridružili številni rotarijski prijatelji iz
Rotary klubov Velenje, Slovenj Gradec, Žalec in Čatež ob
Savi, in tudi guverner Rotary Slovenija, Distrikta 1912,
dr. Otmar Zorn. Pot nas je vodila do vznožja vasi Cirje,
kjer smo si ogledali zapuščeni rudniški rov, v katerem so
nekoč kopali cinkovo in svinčevo rudo. Za slikovit opis
tega nadvse zanimivega območja je poskrbel domačin
Vinko Zalezina, odličen poznavalec in raziskovalec krajevne zgodovine.
Po krajšem vzponu smo si postanek privoščili še v Cirju, kjer sta nas ob svojem domu prijazno in gostoljubno
sprejela ter pogostila Milena in Jože Žnidarič. Naslednji postanek je bil pri obnovljeni cerkvi Sv. Jošta. Tam
nas je dobrosrčno pričakala družina Imperl z Razborja
s številnimi dobrotami, značilnimi za to območje. Po
pokušini dobrot, opisu krajev pod Lisco ter veseli pesmi
smo pot nadaljevali proti vrhu Lisce, kjer so se odprli
44
prelepi razgledi na vse strani, ogledali smo si Rastlinsko
čistilno napravo Lisca, športno novost Hrčkanje, družbo
pa so nam delali tudi številni zmajarji, rekreativci in ostali obiskovalci Lisce. Po kosilu v Tončkovem domu smo
izvedli še dobrodelni rotarijski srečelov, zaigrala je harmonika, preizkusili pa smo se tudi v Frizbi Golfu. Vsa
sredstva, zbrana s prijavninami na pohod, dobrodelnim
srečelovom in s prostovoljnimi prispevki, namenjamo
Anžetu Rupniku za štipendijo.
Prijetno rotarijsko druženje se je zaključilo z lepimi
občutki in hkrati z željo, da s tovrstnimi druženji in
aktivnostmi nadaljujemo tudi v prihodnje, saj z njimi
spodbujamo druženje, povezovanje med rotarijci, obenem pa opravimo dobro delo in zberemo sredstva za tiste,
ki jih najbolj potrebujejo.
Več o Rotary klub Sevnica je dostopno na spletni strani
www.rotary-sevnica.si.
Rotary klub Sevnica
Zaradi okvare vodne črpalke na Selah, ki je nepretrgoma
delovala več kot 50 let, v mesecu juliju, je bilo praktično celo poletje potrebno dovažati vodo na Lisco, zaradi
česar so nastali visoki stroški, ki jih je na srečo ustavilo
odprtje novega vodovoda konec septembra. Popravilo
stare črpalke ni bilo racionalno, zato smo bili primorani
dovažati vodo in čakati na ureditev novega vodovoda.
Za Tončkov dom pa je bil kupljen hidropak ter les za
obnovo ograje na Tončkovem domu, ki bo zamenjana v
letu 2014.
ProMontana
45, leto 2014
2013
V mesecu juliju je na Lisci potekala tudi geodetska
izmera za ureditev nove parcelacije, ki zagotavlja širši
dostop / dovoz kot javno pot do Jurkove koče in javni
dostop do igrišča in okoliških parcel pod Tončkovim
domom.
Košnja na Lisci 2013
Košnja v strmih pobočjih velja za eno najtežjih kmečkih
opravil in dandanes takšno košnjo poznajo le še starejši,
predvsem pa vse bolj redki kosci, ki se košnje lotevajo z
navadno koso.
Okoli petih popoldne je julijska vročina pod obronki
Lisce počasi ponehovala. Zbrane sta nagovorila predsednik društva, Matej Imperl in podžupan Sevnice, Jože
Žnidarič, ki sta uvodoma pozdravila zbrane kosce, ki jih
je zbral gospodar košnje na Lisci, Milan Volavšek. Po nagovoru zbranih se je 22 koscev razporedilo v dve skupini; ena skupina je pričela s košnjo takoj ob Jurkovi koči,
druga pa ob obronkom hriba nasproti koče. Ob pričetku
košnje je domačo pesem preglasilo enakomerno klepanje kovačev v senci dreves in skovane kose so zarezale v
ostro hribovsko travo, ki je padala pod rezkimi zamahi
koscev.
Vrisk kosca, ki je prišel do konca prve pokošene vrste,
oziroma po domače rajde, je opomnil gospodarja
za kratek postanek ob požirku vse dokler ni bil hrib
pokošen.
Tam, od daleč, je pripeljal voz s konjsko vprego Klenovškovega Stankota iz Orehovca, ki je pripeljal gospodinje z malico, članice Aktiva kmečkih žena Razbor.
45
monike in ples domače Folklorne skupine Blaž Jurko Razbor, ki je pripomogla k dobremu razpoloženju zbranih.
Preden je bilo delo dodobra končano, je folklornike
čakalo še grabljenje sveže pokošene trave, kosce pa druga polovica hriba.
Več kot 40 sodelujočih je na povabilo KŠTD Blaž Jurko
ustvarjalo prireditev košnje na Lisci in po dobrih štirih
urah so kosci in grabljice zadovoljno prikimali gospodarju, da je delo za letošnje leto opravljeno.
»Ne, to ni tekmovanje, to je prikaz košnje po starem«,
se je slišalo v množici gledalcev, ki so se zbirali v senci
hriba. Prav res, košnja na Lisci ni tekmovanje. Je osebno doživetje, spomin na pretekli čas, ko se je kosilo še
po starem, z navadno koso. In prav bi bilo, da bi takšni
in podobni dogodki, ki prikazujejo tradicijo in izročilo
kraja, pridobijo vrednosti etnološke dediščine z ohranjanjem v izvirni in neokrnjeni obliki.
Prireditev je potekala v nizu dogodkov pod skupnim
imenom »Iz skrinje naših dedov in babic«, ki smo jih v
letošnjem letu pripravili v KŠTD Blaž Jurko z namenom,
da z ustvarjalnimi in inovativnimi pristopi dokažemo,
kako narobe bi bilo pozabiti bogato lokalno kulturno in
naravno izročilo hribovskih krajev izpod Lisce.
Matej Imperl
predsednik KŠTD Blaž Jurko Razbor pod Lisco
Tomaž Krnc s.p.
Ledina 1, 8290 Sevnica
Kosci so si oddahnili ob pristni domači malici iz domače
prekajneih mesnih dobrot, kuhanih jajc in ocvirkove
puhle ter ajdove potive, dokler jih ni zmotil zvok har-
Tel.: 07 81 41 651
GSM: 041 427 084
www.strehe.si
46
V mesecu avgustu in septembru so se izvajala intenzivna
dela za izgradnjo novega vodovoda na Lisco:
Na Lisci se je slišala pesem
V nedeljo, 8. septembra 2013, je na posavskem biseru,
na Lisci, potekalo tradicionalno vsakoletno septembrsko
planinsko srečanje pod že uveljavljenim imenom Lisca
poje, ki se odvija na prostoru pred Tončkovim domom
že vse od leta 2002. Predstavilo se je lepo število pevskih
skupin, zbrane pa je nagovoril priljubljeni slovenski pisatelj, dramatik in scenarist Tone Partljič. Na ogled je
bila postavljena še razstava fotografij s prekrasnimi planinskimi utrinki ljubitelja pohodništva in gora ter dolgoletnega zvestega člana PD Lisca Sevnica Vinka Šeška.
Smilja Radi
ProMontana
100
95
75
25
5
0
45, leto 2014
2013
prospekt Lisca
47
ažurnega in usklajenega delovanja zaščitno-reševalnih
enot ter njihove primerne usposobljenosti in pripravljenosti.
Po zaključku programa je sledila podrobnejša analiza vaje s strani vseh enot in ekip, ki so si, prav tako kot
vsi obiskovalci pri Tončkovem domu, ogledali posebej
ob tej priložnosti posneto reportažo s prikazom zaščitno-reševalne vaje. Reportaža avtorja Bojana Kostevca gledalcu nazorno prikaže potek vsebine vaje Lisca
2013 – od klica ponesrečenca do izvedbe in zaključka
reševanja na terenu.
Zaščitno-reševalna vaja na Lisci z odprtjem
vodovoda
Občina Sevnica je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Sevnica, Policijsko postajo Sevnica, Zdravstvenim domom
Sevnica, Vojašnico Jerneja Molana Cerklje ob Krki in
Planinskim društvom Lisca Sevnica v soboto, 28. septembra 2013, organizirala in tudi uspešno izvedla zaščitno-reševalno vajo Lisca 2013 z delovnim naslovom
»Reševanje ob prometni nezgodi in gašenje požara v
naravi«.
Vaja se je pričela ob 10. uri in se zaključila s postrojem
enot – predstavnikov na vaji sodelujočih institucij pri
Tončkovem domu na Lisci. Kot je ob postroju poročal
poveljnik Gasilske zveze Sevnica Gašper Janežič, vodja
intervencije, je v sami izvedbi vaje sodelovalo 12 prostovoljnih gasilskih društev s 112 operativnimi gasilci in
20 vozili, 3 reševalna vozila in 8 reševalcev NMP Sevnica
ter 2 policijski vozili s 4 policisti. Vaja je zajemala prikaz
reševanja ob prometni nezgodi z 10 udeleženci ter nato
gašenje požara, povzročenega ob nesreči.
Zbrane sodelujoče v vaji in goste dogodka so nagovorili
župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, direktor Uprave
Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But,
predsednik Gasilske zveze regije Posavje Mihael Boranič, direktorica Zdravstvenega doma Sevnica Vladimira Tomšič in predsednik Gasilske zveze Sevnica Vinko
Knez. Vsem sodelujočim so se zahvalili za pomemben
prispevek k uspešno izvedeni vaji ter poudarili pomen
Prerez otvoritvenega traku:
direktor JP Komunala, d.o.o., Sevnica (izjavalka projekta) Mitja
Udovč, župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk
in predsednik PD Lisca Sevnica Rok Petančič.
Zaključek vaje je bil še posebej slovesen, saj je bilo ob
tej priložnosti namenu predano vodovodno omrežje do
najvišje točke v občini na 948 metrih nadmorske višine.
V sklopu projekta »Rehabilitacija in izgradnja vodovodnih sistemov«, ki se zaključuje na širšem območju levega
brega reke Save, je to eden od šestih odsekov, ki je poleg
izboljšanja same vodooskrbe na tem območju velikega pomena za nadaljnji razvoj Lisce kot ene osrednjih
rekreacijskih in turističnih točk v občini. S to pridobitvijo je bistveno izboljšana tudi požarna varnost. Gre za
izgradnjo novega javnega vodovodnega sistema, ki je
nadomestil dosedanji samooskrbni vodovodni sistem na
Lisci, zgrajen pred petimi desetletji. Razstavo fotografij
gradnje obeh je pri Jurkovi koči pripravil in zbranim
predstavil fotograf Ljubo Motore.
Odsek vodovodnega sistema se prične pri vodohranu
Dolna pod Lisco v velikosti 20 kubičnih metrov, na 377
metrih nadmorske višine. Od tam voda potuje po 2000
metrih vodovodnih cevi do 5-kubičnega zajetja Lisca na
višini 948 metrov nadmorske višine. V prvem delu omrežja je potisk vode proti Lisci okrog 30 barov, v zadnjem
delu pa okrog 10 barov. Gradnja vodovodnega sistema
na Lisco je bila zaradi skalnatega terena in same nadmorske višine ena najzahtevnejših gradenj vodovodov
doslej.
Občina Sevnica
Foto: Vita Simončič
48
Zanimivosti o Lisci
Stare pešpoti na Lisco
Lisca ima kar dolgo planinsko zgodovino, ki jo dobro
poznamo. Ne vemo pa veliko o poteh, ki so jih uporabljali domačini, saj so imeli na Lisci travnike, gozdove in
pašnike. Zmago Grabrijan je eno tako pot, ki je speljana
v prijetnih serpentinah iz Cerja, našel in jo s še nekaterimi planinci očistil.
80 let lipe na Lisci
Na ohranjenih fotografijah doma na Lisci pomladi 1934
ob domu še ni lipe. Na sliki pomladi 1935 pa je že lepo
olistana, iz česar lahko sklepamo, da je bila posajena v
jeseni leta 1934. Lipa na Lisci torej raste z nami že 80 let.
Naj še dolgo raste ...
Njegov predlog je, da naj pot ostane taka kot je, brez
vsakih označb in naj postane prijetna dopolnitev vsem
prijateljem Lisce in ostalim pohodnikom, ki radi raziskujejo. Ta zapis pa naj bo tudi spodbuda poznavalcem
Lisce, da bi napravili kataster vseh dostopov na Lisco. To
bi bil tudi doprinos našim jubilejem v prihodnjem letu.
Vinko Šeško
ProMontana
45, leto 2014
2013
Ta zapis pa je spomin na prvo generacijo, ki je spremljala
to lipo.
Vinko Šeško
Vabljeni na Lisco!
49
Lisca – ideja za čudovit vikend v naravi
Se bliža vikend, vi pa ne veste, kako bi ga preživeli? Če
spadate v skupino ljudi, ki uživajo v prečudovitih razgledih, sprehodih v neokrnjeni naravi in dobri hrani, je
obisk Lisce odlična ideja za vas.
Tončkov dom na Lisci je bil zgrajen leta 1952 in je dobil ime po takratnem predsedniku Planinskega društva Lisca Tončku Čebularju, ki bil glavni pobudnik za
postavitev omenjenega doma.
Pogosto se zgodi, da je v dolini megla, medtem ko je Lisca obsijana s soncem. Foto: Sara Krašovec
Pogled proti Tončkovem domu in meteorološki postaji. Foto: Marko Žunec
Lisca iz ptičje perspektive. Foto: Marko Žunec
Zelo lep pogled je proti Dolenjski, kjer se vidijo Gorjanci, proti Notranjski, kjer lahko občudujemo Snežnik,
proti Štajerski, kjer vidimo Pohorje in Boč, vidi pa se
lahko celo Nanos. Res nepozabno doživetje je pogled
proti Julijskim Alpam, kjer se v lepem vremenu prikaže
Triglav v vsej svoji veličini.
Pogled proti Triglavu. Foto: Marko Žunec
Tončkov dom je priljubljena planinska, pohodniška in
izletniška postojanka, ki stoji na 948 metrov visoki Lisci. To je pravi posavski biser, kjer se v lepem vremenu
zaradi razgledov, ki jih ponuja, čas kar ustavi. Na samem
vrhu Lisce lahko uživamo v pogledih na Posavsko in
Zasavsko hribovje, kjer najbolj izstopa Kum.
Ko se sprehajamo po pobočjih Lisce, lahko uživamo v prekrasnih razgledih. Foto: Marko Žunec
Pogled proti Kumu. Foto: Marko Žunec
Ne smemo pozabiti tudi na dolino reke Save od Radeč
proti Sevnici, ki jo lahko občudujemo s same terase pred
Tončkovim domom. Sedaj vam je lahko jasno, zakaj
je Tončkov dom na Lisci zagotovo najbolj priljubljena
planinska postojanka v Posavju. Sem prihajajo ljudje iz
50
Vabljeni na Lisco!
različnih koncev Slovenije, saj je Lisca tudi del slovenske transverzale. Zelo pa je obiskana tudi s strani naših
bližnjih sosedov, predvsem prebivalcev Zagreba.
Kadar so dobri vremenski pogoji, lahko padalci vzletijo in celo pristanejo
Pogled na dolino reke Save. Foto: Marko Žunec
nazaj na Lisco. Foto: Marko Žunec
V zimskem času okolica doma ponuja odlične možnosti
za sankanje in uživanje v zimskih radostih. Poleg doma
je balinišče, otroško, košarkarsko in nogometno igrišče
ter piknik prostori, ki se lahko vzamejo v najem. Vrh
Lisce je zanimiv tudi zaradi vremenske postaje, ki si jo je
možno ob predhodni najavi tudi ogledati skupaj z meteorologom. Tako lahko vidite, kako deluje prava meteorološka postaja.
Pogled proti Zagrebu s terase Tončkovega doma. Foto: Marko Žunec
Lisca ni zanimiva samo za pohodnike, ampak tudi za
gorske kolesarje, tekače, jadralne padalce in zmajarje.
Vsako leto se zvrsti kar nekaj prireditev, ki so namenjene
ljubiteljem omenjenih športov. Ena izmed bolj znanih
prireditev je tradicionalni prvomajski pohod na Lisco,
ki se ga vsako leto udeleži več tisoč ljudi. Na Lisci pridejo na svoj račun celo vsi ljubitelji frizbi golfa, ki je trenutno v Sloveniji še nekoliko nepoznan šport. Na bregovih
Lisce je prvo igrišče za frizbi golf v Sloveniji postavilo
Združenje Frizbi golf Slovenija. Igrišče ima devet lukenj
in v dolžino meri približno 1800 metrov. Zaradi relativno nizke stopnje težavnosti je primerno za začetnike in
za vse generacije bodočih igralcev.
ProMontana
Eden izmed devetih košev za igranje frizbi golfa. Foto: Sara Krašovec
45, leto 2014
2013
Zimske radosti. Foto: Marko Žunec
V Tončkovem domu na Lisci je možno tudi prespati, saj
gostišče ponuja več kot 30 ležišč. Gostje doma se lahko okrepčajo z raznovrstno hrano. V ponudbi so enolončnice, jedi po naročilu, pice, 20 vrst palačink, nad
katerimi so posebej navdušeni najmlajši obiskovalci
doma.
Tončkov dom na Lisci se vse bolj uveljavlja kot zanimiva
lokacija za izvajanje obšolskih dejavnosti in aktivnosti
raznih športnih ter drugih društev.
Lisco lahko obiščemo v vseh letnih časih, saj je dostop
mogoč peš, s kolesom, z osebnim vozilom in tudi z avtobusom iz več različnih smeri, med katerim sta najbolj
znani Krakovo in Breg.
Torej že veste, kje boste preživeli naslednji sončen
vikend, kajne?
Sara Krašovec
www.lisca-dom.com
51
Zavetišče pod Svetim Rokom in Slatna
Zavetišče pod sv. Rokom v letu 2013
Planinsko zavetišče pod sv. Rokom tudi v letu 2013 je
bilo kar precej obiskano. V zimskem času so bile vsak
torek planinske urice, da pa je bil zaključek bolj prijeten,
pa sem poskrbel, da obiskovalci niso bili žejni ne lačni,
seveda se je potrebno zahvaliti nekaterim članom društva, ki vedno prinesejo seboj svoje vinogradniške pridelke, drugi pa kaj drugega, moko, ocvirke in še kaj, in že se
da pripraviti dobro malico.
V zavetišču so tudi vsak torek uradne urice PD Lisca,
ravno tako pevske vaje pevske skupine Encijan. Tudi
foto klub ima večkrat srečanje v zgornjem prostoru.
Zavetišče pa je možno tudi najeti, zato je bilo tam tudi
več raznih zabav. V aprilu smo pri zavetišču postavili
naše šotore, da smo jih pregledali in dali v popravilo.
vsem ureditev okolice zavetišča, toda kaj, ko se vse ustavi pri denarju, a upanje nam ostane, morda se bo v letu
2014 dalo več urediti.
gospodar zavetišča
Janko Avguštin
Slatna v letu 2013
Pred začetkom sezone uporabe Slatne je 22. junija potekala delovna akcija, v kateri so bile delno urejene elektroinstalacije in nekaj pleskarskih del. Opravili smo tudi
košnjo in ostale zunanje ureditve ter očistili okolico in
objekt. Skupine in posamezniki so Slatno uporabljali
nemoteno,. S prihodki uporabe Slatne v letu 2013 smo
v celoti pokrili strošek materialov za delovno akcijo, vsa
dela pa so bila opravljena prostovoljno.
V tem mesecu je bilo pri zavetišču pod sv. Rokom tudi
zaključna pogostitev za Lunaše, ki so prišli iz raznih
krajev Slovenije. Veliko dela pa imamo tudi s čiščenjem
okolice zavetišča, kajti na klopcah pred zavetiščem je
zbirališče mladine v nočnih urah, ki pa za seboj pusti vse
smeti. to pa še ni bilo dovolj, tako so svojo moč pokazali
kaminu in ga povsem razbili. Seveda je bilo potrebno
tudi to popraviti, poleg tega je bilo potrebno v zavetišču
zamenjati bojler v kuhinji, ker je stari omagal.
V novembru smo pri zavetišču pod sv. Rokom pripravili
srečanje, kulturni program in pogostitev v okviru praznike Občine Sevnica. Zima je že pred vrati, pa da nas ne
bo zeblo, smo pripravili drva. Vse te delovne akcije pa
se je potrebno zahvaliti nekaterim članom, ki mi vedno
priskočijo na pomoč. V planu smo imeli še veliko, predGlasilo PD Lisca Sevnica
52
V spomin: Lojze Anzelc
izmed prvih treh planinskih vodnikov v društvu. Prizadeval si je za kakovostno planinsko šolo in izobraževanja za planinske vodnike. V slovenskem merilu je opravil
pionirsko delo kot organizator in soorganizator številnih mladinskih taborov, nato pohodnih taborov po evropskih gorah. Na gospodarskem področju je bil aktiven
pri obnovi Jurkove koče, graditvi Tončkovega doma in
sanacije smetišča na Lisci.
Predsedoval je Meddruštvenemu odboru (MDO) PD
Zasavja (1983–97). Bil je član upravnega odbora PZS
(1984–9), zatem v njem v funkciji predsednika MDO
PD Zasavja (1989–97). Pripomogel je k zbližanju slovenskih, čeških in hrvaških planincev. Naposled je bil
gospodar (2000–7) in sogospodar (2008–11) Planinskega zavetišča pod Sv. Rokom. Aktiven je bil tudi kot
predsednik občinskega sindikata delavcev, bil član industrijske gasilske enote Kopitarne in GD Sevnica. Kot
ljubiteljski fotograf je svojo dejavnost shranil v sliki - na
diapozitivih.
V letu 2013 je umrl Lojze Anzelc
Rodil se je tesarju Alojzu Anzelcu v letu 1934, rodom
iz Notranjske, in Julijani, iz Apnenika pri Boštanju, kot
drugi izmed štirih otrok. Z začetkom druge svetovne vojne je mama z otroki sledila očetu na avstrijsko Koroško,
kjer je delal. Tam je začel obiskovati osnovno šolo. Po
vojni se je družina vrnila v domovino in se naselila v
dvorcu Impoljca pri Sevnici. Po končani osnovni šoli
na Studencu in nižji gimnaziji na Radni pri Sevnici je
šolanje nadaljeval na triletni gozdarski šoli v Ljubljani
in se izučil za lesnega tehnika. Naselil se je v Sevnici in
zaposlil v podjetju Kopitarna v Sevnici.
Prejel je številna priznanja: srebrni častni znak, PZS
(1967), zlati častni znak mladinskega vodnika, PZS
(1976), srebrni znak, Planinska zveza Jugoslavije (1981),
zlati častni znak PZS (1984), spominska plaketa PZS
(1984), Red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Srebrni
znak OF; Srebrni znak sindikata; Bloudkova plaketa,
Olimpijski komite Slovenije (1991); Spomenica, MDO
PD Zasavja in PD Lisca Sevnica (1994), Medalja Dušana
Kvedra Tomaža, Občina Sevnica (1994), Plaketa veterana, GZS (2000), Svečana listina, PZS (2005).
Še zadnji torek, ob njegovem rojstnemu dnevu, sva
zadnjič z besedami kramljala. Gledal je film Manaslu
- konec poti Nejca Zaplotnika. Govorila sva o starostih planinstva, govorila sva o delu planinskega društva.
Še posebej vesel pa si bil povabila Vinka in Andreje, da
greste na skupno kosilo.
ProMontana
Anzelc se je že 1947 zapisal planinstvu. 1956 se je včlanil
v PD Lisca Videm - Krško, kasneje preimenovano v PD
Lisca Sevnica - Krško, in kmalu postal njegov podpredsednik (1961–3) in predsednik (1963–4, 1975–84). Bil je
član več upravnih odborov. V začetku šestdesetih let je
znal močne pretrese in napetosti v društvu pomiriti in
začeti z novim zagonom. V času njegovega vodenja je
bil sedež društva prenesen iz Krškega v Sevnico, društvena dejavnost pa se je razširila iz čiste skrbi za Tončkov
dom in Jurkovo kočo na Lisci na organizacijo izletništva, mladinskega odseka, smučarskega kluba ter vzgojo
in skrb za vodnike. Društvo, ki je štelo kar 1100 članov,
je postalo vodilno na vseh področjih tako v zasavskem
kot širšem slovenskem prostoru. 1977 je postal eden
45, leto 2014
2013
KDOR IŠČE CILJ, BO OSTAL PRAZEN, KO GA BO
DOSEGEL,
KDOR PA NAJDE POT, BO CILJ VEDNO NOSIL V
SEBI.
Ja, mnogokrat sva kramljala. Besede in misli so bile vedno prežete s tvojo skromnostjo in veličino energije, ki se
je kazala v akciji. Nisi imel rad samo lepih besed, temveč
mnogo več je štelo, kaj in kako bomo kaj naredili. Skupaj, seveda – družno, kot prijatelji. Nikoli ni bilo dolgčas v tvoji družbi. Smo peli, hodili in se veselili.
Mnogi izmed nas, kakor tudi sam, si štejemo v čast, da
V spomin: Lojze Anzelc
53
smo lahko bili njegovi prijatelji.
sposobnostjo in skromnostjo.
Bil si kot drevo, ki daje zavetje. Kje je danes tvoja senca,
da bi potolažila obup, da bi lahko srce spet prekipelo od
veselja, ki si ga izžareval? A nekaj vem: niti, ki smo jih
spletli, govorim v imenu vseh prijateljev, ne more pretrgati nihče in nič.
Vsi tvoji prijatelji in znanci te bomo pomnili kot velikega domoljuba in planinca. To zavest in pripadnost si
vedno jasno in odločno izražal in udejanjal v vseh oblikah svojega osebnega, poslovnega in javnega življenja.
Bil si nam velik učitelj, prijatelj…
MDO Zasavje je v njegovem času pridobil izredno veljavo in močno povezovalno vlogo med Zasavskimi in
Posavskimi planinskimi društvi, tako da smo bili pod
figuro Lojza izredno razpoznavni. Tudi planinskega plesa ni bilo brez otvoritvenega Lojzovega valčka.
Jože Prah
Vedno je imel dober čut za celoto, hotel je najti in dati
vsakemu udeležencu izleta ali tabora, čimveč.Vsak
udeleženec je bil zanj velik planinec. Lahko rečemo, da
mu je dobro uspevalo. Znal je premostiti starostne meje.
Ko smo bili prvič v Italiji, se je moral več kot uro pogajati za spanje v kampu Malga kapela, ko pa smo odhajali
je visela njegova slika v kampu. Ko smo kasneje prihajali
v kamp, še celo pred leti, je še vedno njegova slika na
častnem mestu. Le pokažeš na njo in si že ne samo dobrodošel, temveč gost. Lahko le ugibate s čim si je Lojz
znal ustvariti takšen ugled.
Na Lisci smo praznovali kar dvakrat Dan slovenskih
planincev. V prejšnji skupni državi in prvič v samostojni Sloveniji, ob mednarodnem letu gora, tudi na Lojzovo pobudo. Skratka Lojz je nas znal potegniti v gore.
Z njim sem šel na Triglav, on zadnjič, jaz kot novopečeni
vodnik. Po Tominškovi poti smo peljali veliko skupino
novopristopnikov na Triglav. Občudoval sem njegovo
poznavanje vrhov in čut za planince, ki so sopihali in
se z nelagodjem ozirali proti vrhu. Pesem, ples, debata
na Kredarici in čut popolne organiziranosti in varnosti,
sta jutranji vzpon na vrh Triglava naredili veličasten in
enkraten.
Nikoli ni pozabil tudi na izobraževanje. Kot planinski
vodnik mu ni bilo nikoli žal časa za kakovostno PŠ, za
kakovostna izobraževanja za planinske vodnike.
Vedno aktiven na vseh planinskih akcijah ali z besedo,
idejo, delom ali kuhalnico.
Izguba ljudi, ki smo jih spoštovali in jih imeli radi,
nas vedno preseneti, razžalosti in ovije v razmišljanje
o smislu življenja, o našem poslanstvu in o kakovosti
medčloveških odnosov. In ko razmišljam o tebi, dragi Lojze, se mi pred očmi odvrti tvoje vsestransko intenzivno življenje, obogateno z neverjetno energijo,
Žalna seja
Ob smrti Lojzeta Anzelca je žalna seja PD Lisca Sevnica
potekala v ponedeljek, 19. avgusta 2013, ob 18. uri v Kulturni dvorani Sevnica.
Ob tej žalostni priložnosti smo se od našega Lojzeta
poslovili z naslednjimi besedami:
“Dragi Lojze,
Nemočno soočene s tvojim odhodom si nas spomnil, da
vsako življenje na koncu zavije v temno nepovrnljivost.
Resnica vseh resnic te je odpeljala v gluho tišino večnih
fanfar konca. Prepojeni s tem trenutkom se zavedamo,
da sanje življenja hodijo drugače.
Težko se poslavljamo, ne od tebe, ker te mnogo ostaja z
nami do našega srečanja s tolmuni neba, kamor odidejo
sestreljene ptice, izruvana drevesa, pohojeni hrošči, kamor se umakne iztečen čas, tja kjer je sončeva mladost,
tam kjer je rojstvo planin in gora.
Odtaval si brez nas v svet črnih luči, ki se jih ne da ugasniti, samo gledamo lahko v tisto smer. Grudast jok nas
davi z bolečo zavestjo edine za vse enake pravičnosti.
Ko se ti zahvalno klanjamo, velikemu sinu planinstva,
nemočno zremo v čoln, s katerim te temni Haron vozi
na drugi breg v skrivnostno neizrekljivost. Žalostni
sočustvujemo s tvojimi dragimi. Hoditi moramo po tvojih stopinjah in slediti želji, da nam tvoj odhod ne sme
biti izguba vsega, kar objema življenje in ga drži skupaj.
Tvoje dobrodušne dragotine nas hranijo s tvojim spominom. Spomin je čudežna magija. Več, ko se spominjamo
naših mrtvih, bolj so živi med nami. Kult mrtvih je temeljni kult smiselnega človeškega občestva; je kult zahvale in hvaležnosti.
Slava tvojemu spominu Lojze!”
Rok Petančič
54
Sponzorji in podporniki
100
95
75
25
5
0
Zavod_KSTM_logo_2
6. marec 2014 0:08:39
ProMontana
45, leto 2014
2013
Vabila
55
Razpis 42. osnovnošolskega planinskega tabora Slatna 2014
Postani markacist!
Vabilo
Planinsko društvo Lisca Sevnica deluje že od leta 1905
in šteje okoli 500 članic in članov. Znotraj društva delujejo različni klubi in skupine, ki dajejo poseben pečat
identiteti društva. Člane društva odlikujejo vrednote
medsebojne pomoči, solidarnosti, prostovoljnosti, dobrosrčnosti, preprostosti ter čut do sočloveka in spoštovanje narave. Vsi člani društva delujemo prostovoljno in
za svoje delo ne prejemamo nobenega plačila.
V okviru PD Lisca Sevnica deluje tudi markacijski
odsek, ki vestno skrbi za redno vzdrževanje planinskih
poti v občini Sevnica.
V našem društvu je 7 registriranih markacistov, a imamo
približno 200 km planinskih poti, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite. Tako bomo lažje vzdrževali
naše planinske poti.
Prijave zbira načelnik markacistov Janez Zajec na tel.
031 505 756 ali na e-pošto: zajec.jani@gmail.com.
Lep pozdrav in varen korak vam želijo markacisti.
Tabor bo potekal
od sobote 5. 7. 2014 do sobote 12. 7. 2014 v Slatni.
AKTIVNOSTI:
SPANJE V ŠOTORU, KOPANJE, OGLED NARAVNIH
ZNAMENITOSTI, KARAOKE, DRUŽABNE IGRE,
TEKMOVANJA, PLANINSKA ŠOLA, ORIENTACISKO TEKMOVANJE, USTVARJALNE DELAVNICE
ITD.
Število mest v taboru je omejeno na 60!
CENA za osnovnošolce je 110 €.
V ceno je vključen prevoz, taborni prostor, turistična taksa, hrana in bivanje v taboru, vodenje tabora ter
spominska majica. Cene veljajo za člane PD Lisca Sevnica (plačana članarina PZS).
Tabornina 110 € se plača na skupnem sestanku s starši,
14. 6. 2014, ob 18. uri v Zavetišču pod Sv. Rokom oz.
kako drugače glede na dogovor z vodjo tabora.
Prijavite se lahko najkasneje do sobote, 14. junija 2014.
Prijave so možne preko spleta, pri vodji tabora (Lara
031 336 649) in pri mentorjih planinskega krožka na
Osnovnih šolah v občini Sevnica.
Odhod v tabor bo v soboto, 5. 7. 2014, ob 9. uri
izpred Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica.
Pozor!
»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel.
Kdor išče pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«
Nejc Zaplotnik
Sestanek s starši udeležencev bo14. 6. 2014 ob 18. uri v
Zavetišču pod Sv. Rokom!
Pogoje udeležbe in druge informacije si preberite na
spletni strani: www.planinski-tabor.net
56
Vabila
Sevnica,
zakladnica doživetij.
... kjer sta doma najstarejša salamijada
in Festival modre frankinje!
Pripravimo vam kulinarični izlet v Sevnico in Posavje:
degustacija salam in suho-mesnatih dobrot
grad Sevnica z grajsko vinoteko
možnost degustacije in nakupa najboljših slovenskih
modrih frankinj
darovi narave in kulturna dediščina ...že od 17,80 € na osebo
Informacije: 07 81 65 462
www.dozivljaj.si
051 680 287
4. Festival modre frankinje
Grad Sevnica
13. september 2014
www.modra-frankinja.com
Vabljeni v Sevnico, zakladnico doživetij!
POSAVSKI FES TIVAL
TEMAT SKIH POTI 2014
Festival zajema pestro paleto tematskih poti ter ponuja preko 30 organiziranih tur, skupaj z zabavnim in izobraževalnim programom. Za več informacij ter za bogato izbiro
namestitev, kulinarično-vinske ponudbe in ostalih zanimivosti, se obrnite na posamezne organizatorje ali na info@cptkrsko.si, info@kstm.si, info@ktrc.si. Koordinator
letošnjega festivala sta CPT Krško in KTRC Radeče.
ProMontana
Datum
01.05.2014
03.05.2014
04.05.2014
10.05.2014
10.05.2014
10.05.2014
10.05.2014
11.05.2014
11.05.2014
13.05.2014
17.05.2014
17.05.2014
17.05.2014
17.05.2014
23.05.2014
24.05.2014
25.05.2014
29.05.2014
31.05.2014
31.05.2014
01.06.2014
01.06.2014
6.6.- 8.6. 2014
07.06.2014
07.06.2014
07.06.2014
14.06.2014
14.06.2014
14.06.2014
15.06.2014
15.06.2014
21.06.2014
21.06.2014
21.06.2014
25.06.2014
26.06.2014
28.06.2014
45, leto 2014
2013
Ime pohoda
19. Pohod na Kamenško
URADNA OTVORITEV FESTIVALA - Pot trapistov
Uskoška pot
Srečanje evropopotnikov Krško-Kostanjevica na Krki
Pohod po Čateževi energijski poti
Pohod Azaleja Vrhek
Tradicionalni pohod po poteh dr. Slavka Sušina
Po sevniški planinski poti
S kolesom po sledeh posavske pite
Po Poti Josipine Hočevar
12. pohod po Krekovih stezicah
Konjeniški pohod po Krekovih stezicah
Pohod po naravoslovni poti Azaleja Boštanj
Kulinarični pohod po Krški poti
Pohod na Močilno do Gašperjevega kostanja
Pohod po Poti vina in sonca
19. sevniški kolesarski maraton
Posavski pohodniški dan društev upokojencev- Brestanica
Pohod po Marinkini poti
Kolesarjenje po peščenih gričih - repnice
Pohod po dolini potoka Štegina na Studenec
Pohod po Kozjanskem parku ob Dnevu okolja
Tridnevni konjeniški pohod po mejah občine Sevnica
Brestaniška pohodniška pot
Juriš na Bohor
Po zibelki čebule in cvička
Brestaniška kolesarska pot
Pohod na Tk Pav
10. tradicionalna vinska pot Zagrad
Vidova pot
Vidov pohod
Pot vil čestitk
URADNI ZAKLJUČEK FESTIVALA - Pohod po Učni poti Savus
»Maš zobnik za Čelovnik?«, najstrmejši kolesarski vzpon v SLO
Šentjanški vinogradniški pohod
8. Voden pohod po poti štirih slapov- Bohor
Pohod po Emini romarski poti
Lokacija
Krmelj
Brestanica
Kostanjevica na Krki
Čatež ob Savi
Tržišče
Pišece
Sevnica
Krško
Krško
Šentjanž
Šentjanž
Boštanj
Krško
Radeče
Sromlje
Sevnica
Brestanica
Sevnica- Lukovec
Brežice
Arto
Kozjanski park
Šentjanž
Brestanica
Senovo
Raka
Brestanica
Šentjanž
Zagrad
Bizeljsko
Zdole
Radeče
Radeče
Šentjanž
Senovo
Kozjanski park
Info
Slavica Mirt - 041 897 515
Anton Zakšek - 031 663 319
Jana Milovanović - 031 613 519
KEUPS, Jože Prah 041 657 560, PD POLOM, Franc Štokar 041 773 545
TIC Terme Čatež - 07 49 36 757
TD Tržišče na Dolenjskem - 030 244 889
TD Pišece - 051 273 222
PD Lisca Sevnica, Darinka - 041 481 697
Pia Peršič - 041 724 747
TD Krško - 041 590 558
Petra Majcen - 041 392 567
Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž, Boštjan - 041 709 287
KS Boštanj, Jasmina - 051 319 070
Pia Peršič - 041 724 747
OŠ Radeče, Suzana Pinosa - 03 56 80 100
TD Sromlje - 041 514 134
Kolesarsko društvo Sevnica, Robert - 040 297 179
Marija Krušič - 051 725 412
KŠD Lukovec - 051 680 288
Boris Papac - 041 657 552
TD Studenec - 031 744 418
Kozjanski park - 03 80 07 104
Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž, Boštjan - 041 709 287
PD Bohor - 07 49 73 082
TD Raka - 041 532 727
Petra Majcen - 041 392 567
Kmetič Janez - 041 629 912
TD Bizeljsko - 041 970 250
Marjan Gričar - 041 512 995
Vesna Hrovat - 040 657 015
KTRC Radeče - 03 56 87 941
Borut Podlesnik - 041 496 543
Društvo vinogradnikov Šentjanž - 031 650 284
Anton Petrovič - 031 866 831
Kozjanski park - 03 80 07 104
Tehnična planinska oprema
57

CENIK UPORABE TEHNIČNE PLANINSKE OPREME
PD LISCA SEVNICA
Na osnovi sklepov UO PD Lisca Sevnica z dne 23. 9. 2010 ter 4. 10. 2011 sprejemamo naslednji
cenik uporabe tehnične planinske opreme PD Lisca Sevnica:
Uporaba do vključno 4 dni
Čelada za gorništvo in plezanje,
nastavljiva (za otroke in odrasle)
Samovarovalni komplet z
vponkami
Plezalni pas
Pomožna vrvica
Vponka
Veliki šotor
Količine so omejene
2€
Doplačilo za vsak
nadaljnji dan
0,50 €
2€
0,50€
2€
1€
1€
50 €
0,50€
0,25€
0,25€
10 €
Cene vključujejo
22% DDV.
Malih šotorov ne dajemo v uporabo, razen izključno za planinske namene. Cena uporabe tehnične
planinske opreme se dogovori individualno s skrbnikom Jankom Avguštinom glede na število
šotorov in čas uporabe.
Nečlani društva plačajo dvakratni znesek uporabe.
Ostala oprema je namenjena le za društvene dejavnosti.
Opremo lahko prevzamete v zavetišču pod sv. Rokom v času uradnih ur oz. po predhodnem
dogovoru na tel.: 051 372 394 (Jože Lekše) – plezalna oprema
041 272 544 (Janko Avguštin) – šotori.
Tabori in ostale aktivnosti za mladino, organizirane v okviru PD Lisca Sevnica, so oproščeni
plačila za uporabo opreme.
Poskrbite, da bo korak v hribih varen in čvrst!
UO PD Lisca Sevnica
Rok Petančič, predsednik
Finančno poročilo za leto 2013
58
FINANČNI DEL POSLOVNEGA POROČILA ZA LETO 2013
Podatki o poslovanju društva kažejo, da je Planinsko društvo leto 2013
zaključilo manj uspešno in sicer z presežkom prihodkov nad odhodki iz leta
2013 je pokrilo nastali primanjkljaj v letu 2013 v višini 2.604,19€.
Opis
Prihodki
Odhodki
Primankljaj-presežek
Leto 2010
37.100,42
39.723,38
-2.622,96
1. PRIHODKI
- članarine
- donacije
- najemnine
- proračunska sredstva
- ostali prihodki
2. STROŠKI
- materialni stroški
- stroški storitev
- članarine zvezi
- amortizacija
- ostali stroški
Leto 2011
32.114,75
28.326,10
+3.788,65
8.160,85
2.308,23
7.524,70
6.028,40
1.778,05
Leto 2012
44.467,22
41.761,70
+2.705,52
25.800,23
9.986,37
13.333,41
4.677,80
347,11
59,73
28.404,42
3. PRIMANKLJAJ
ProMontana
Leto 2013
25.800,23
28.404,42
-2.604,19
2.604,19
Stroške in prihodke društvo vodi po stroškovnih mestih, vendar zaradi
težkega ločevanja določenih stroškov to analizo ne navajamo, kot
bistveno.
Društvo ima pridobitno in nepridobitno dejavnost. Prihodki nepridobitne
dejavnosti so članarine, donacije in proračunska sredstva, med tem ko so
prihodki pridobitne dejavnosti najemnine, uporabnine, nadomestila in
sponzorska sredstva. Pri razvrščanju odhodkov društvo uporablja metodo
razmerja med prihodki pridobitne in nepridobitne dejavnosti in na podlagi
tako ugotovljenega deleža razvršča posamezne odhodke med pridobitno
in nepridobitno dejavnost.
Podatki temeljijo na podlagi knjigovodske dokumentacije, ki je na
razpolago pri društvu.
Sevnica, 24.02.2014
45, leto 2014
2013
Poročilo sestavila:
Mateja Krohne
Finančni načrt in članarina za leto 2014
59
FINANČNI NAČRT DRUŠTVA ZA LETO 2014
PLANINSKA ČLANARINA 2014
PLANINSKA ČLANARINA 2013
Vrste članstva in cenik
Vrste članstva in cenik
Kategorije članstva
polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in
tujih gora z največjim obsegom ugodnosti
A+/ družinski popust
A
tujih gora z večjim obsegom ugodnosti
A/ družinski popust
B
tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti
B/ družinski popust
polnoletna oseba - oseba, starejša od 65 let z
B1
osnovnim obsegom ugodnosti
S+Š srednješolec ali študent do vključno 26. leta starosti
S+Š/ družinski popust
P+O predšolski ali osnovnošolski otrok in mladostnik
P+O/ družinski popust
oseba s posebnimi potrebami, brez poslovne
OPP
sposobnosti
OPP/ družinski popust
A+
Priporočena
članarina
2013 v EUR
65,00
60,60
55,00
50,60
22,00
17,60
16,50
14,00
11,20
6,00
4,80
6,00
Vprašanja lahko posredujete pisno Strokovni službi
PZS, Dvorakova ulica 9, 1001 Ljubljana ali na naslov
e-pošte: clanarina@pzs.si.
Članarino za tekoče leto lahko plačate:
- vsak torek med 17.00 in 18.00 v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom,
- v trgovini Kolesarski center Sevnica,
- v trgovini InterSport v Boštanju (Sava Avto),
- v Tončkovem domu na Lisci,
- pri vodjih planinskih skupin,
- pri mentorjih na šolah.
Poleg popustov, objavljenih na www.pzs.si, vsem
članicam in članom PD Lisca Sevnica trgovina InterSport v Boštanju (Sava Avto) nudi 20% popust na Mc
KINLEY kolekcijo po rednih cenah (obutev in tekstil)
ter 10 % popust na ostalo ponudbo v trgovini po rednih cenah.
Planinsko društvo Lisca Sevnica je polnopravni član
Planinske zveze Slovenije (www.pzs.si).
4,80
Članstvo traja od dneva včlanitve do 31. 1. 2014. Za neprekinjeno zavarovanje (in neprekinjeno
Članstvo
dneva
včlanitve
31. članarino
1. 2015.
Za1. 2013.
prejemanje
Planinskega traja
vestnikaod
za A+
in A člane)
morajo članido
poravnati
do 31.
Vprašanjaneprekinjeno
lahko posredujete pisno
Strokovni službi
PZS,
Dvorakova ulica 9, 1001
Ljubljana ali na
zavarovanje
(in
neprekinjeno
prejeman-
je Planinskega vestnika za A+ in A člane) morajo člani
poravnati
članarino
doPLAČATE:
31. 1. 2014.
ČLANARINO
ZA TEKOČE
LETO LAHKO
naslov e-pošte: clanarina@pzs.si, z oznako ČLANARINA 2013.
- vsak torek med 17.00 in 18.00 uro v Planinskem zavetišču pod sv. Rokom,
- v trgovini Kolesarski center Sevnica,
- v trgovini InterSport v Boštanju (Sava Avto),
- v Tončkovem domu na Lisci,
- pri vodjih planinskih skupin,
60
Osebna izkaznica društva in kontakti
PLANINSKO DRUŠTVO »LISCA« SEVNICA
Taborniška ulica 14
8290 SEVNICA
matična štev. 5134196
davčna številka 80499414
TRR SI56 0237 9001 9924 988
e-pošta: pdlisca@gmail.com, pdlisca@siol.net
tel.: 041 481 697
Spletna stran: http://www.pd-lisca.si
Predsednik: Rok Petančič - tel.: 051 680 289, E-pošta: pdlisca@gmail.com
Tajnica: Darinka Avguštin - tel.: 041 481 697, E-pošta: pdlisca@siol.net
Blagajničarka: Sonja Ivnik - tel.: 041 353 620, E-pošta: sonjaivnik@gmail.com
Upravljamo z:
Jurkova koča na Lisci: gospodar Vinko Govekar tel.: 031 615 669, E-pošta: vinko.govekar@kabelnet.net
Zavetišče pod Sv. Rokom: gospodar Janko Avguštin tel.: 041 272 544, E-pošta: janko.avgustin@gmail.com
Zavetišče na Slatni: gospodarja Darko Krajnc, tel.: 041 791 470, E-pošta: bozidar.krajnc@siol.net
in Mojmir Rupar tel.: 041 855 188, E-pošta: mojmir.rupar@siol.net
Tončkov dom na Lisci: najemnik Franc Krašovec, krasovec.franc@gmail.com, tel. 040 233 753
Spletna stran: www.lisca-dom.com
Mladinski odsek: Urban Dimec, tel.: 031 264 218, dimecurban@gmail.com in
Nastja Prijatelj, nastja.prijatelj@gmail.com. Spletna stran: www.planinski-tabor.net
Športnoplezalni odsek Aranea: Edvin Nepužlan - tel.: 040 631 682, edvinen@gmail.com
Spletna stran: www.spo-aranea.net
Klub vodnikov: Zlatko Zebič - tel.: 040 297 049, zlatko.zebic@gmail.com
Klub za varstvo narave: Lojze Rupar - tel.: 040 751 948, alojz.rupar@kabelnet.net
Markacijski odsek: Janez Zajec – tel.: 031 505 756, zajec.jani@gmail.com
Planinska skupina Planina: Matej Oblak, omatej18@gmail.com in Rado Pančur, tel.: 03 57 91 220
Planinska pevska skupina Encijan: Tone Šeško - tel.: 041 640 160, tone.sesko@gmail.com
Planinska skupina Krmelj: Silva Dobnik - tel. 031 259 637, silva.dobnik@gmail.com
Planinska skupina Lunarji: Marjana Cizl - tel. 031 699 801, marjana.cizl@gmail.com
Planinski skupina Lunaši 1: Jože Radej (MKT) - tel.: 041 623 775 ali Darinka Avguštin - tel.: 041 481 697,
pdlisca@siol.net
Planinski skupina Lunaši 2: Martina Jamšek - tel.:041 981 878, E-pošta: martina.jamsek@gmail.com
Planinska skupina Preis Sevnica: Nika Udovč tel:: 031 685 985, E-pošta: n.udovc@preis.si
Ponedeljkova skupina: Vinko Govekar tel. 031 615 669, E-pošta: vinko.govekar@kabelnet.net
Sredina skupina: Tone Šeško: tel.: 041 640 160, E-pošta: tone.sesko@gmail.com
Četrtkova skupina: Lojze Rupar tel.: 040 751 948, E-pošta: alojz.rupar@kabelnet.net
Sobotni avtobusni izleti: planinska vodnica Darinka Avguštin - tel.: 041 481 697, E-pošta: pdlisca@siol.net
Nedeljski izleti: planinski vodnik Tone Svenšek – tel.: 031 765 886
ProMontana
URADNE URE: vsak torek od 17. do 18. ure v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom.
45, leto 2014
2013
Kaj lahko postoriš v 1 dnevu?
Se povzpneš na vrh.
Odkriješ novo smer.
Obnoviš staro prijateljstvo.
Zaželiš srečno pot.
* SmS donacijo lahko prispevajo uporabniki storitev mobitel, Si. mobil in tušmobil, pri čemer se telekomunikacijska podjetja odpovedujejo
vsem prihodkom iz naslova donatorskih SmS-sporočil. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SmS donacija so objavljeni na spletni strani www.pzs.si.
www.pzs.si
PlaninSKa ZveZa SlOvenije skupaj z 276 društvi skrbi, da lahko vsako
leto okoli 1,4 milijona obiskovalcev slovenskih gora na 9 tiSOč KilOmetrih
marKiranih PlaninSKih POti nemoteno uživa naravne lepote in
gorski mir ter se z razglednih vrhov vrača z novimi močmi in vtisi.
v letu 2012 bomo z vašo pomočjo obnovili planinske poti s Kredarice na triglav,
s Šije na vogel, s Kokrškega sedla na Kalški greben, hanzovo pot na Prisojnik ter
druge razgledne poti in vsem planincem omogočili nešteto vrhunskih vtisov.
Pošljite SMS* na 1919 S ključno beSedo »Pot« in z vašiM dRobniM PRiSPevkoM SouStvaRjajte MaRkantne vtiSe!

1. PDF dokument

Transcription

Similar documents

Vaše Grajske mesnine Sevnica kar vabi, da jo obišcˇete in se sami

Prodajna mesta Lisca

Prodajna mesta Lisca

Integrirano delovanje preventive v ZD Sevnica

program - Kmečka zadruga Sevnica

Katalog hrane, pijače in prenočišč v občini Sevnica

Planinska kultura - Planinska zveza Slovenije

Kazalo PV, maj 2014 - Planinska zveza Slovenije

Vloga za dodelitv neprofitnega stanovanja v najem

Prenesi številko 20-09

regionalna struktura posavja s posebnim ozirom na

Taborni MIŠ MAŠ - Planinsko društvo

Članek PDF

Gorski popotnik leto 2014 številka 2

Marec - Planinski Vestnik

LDN TRŽIŠČE 13-14.pdf - Osnovna Šola Tržišče