Lion, številka 18, december 2010
Transcription
Lion, številka 18, december 2010
številka 18, december 2010 Distrikt 129 – Slovenija Drevo življenja slovenskega lionizma INTERVJU JOCO ŽNIDARŠIČ ZADNJA BESEDA PRIMOŽ PUNČUH Pomoč lahko boli LION 1 beseda guvernerja Spoštovane članice, dragi člani! Ob koncu leta se vam iskreno zahvaljujem za letošnje predano dobrodelno delo in ves čas, ki ste ga vložili v pomoč ljudem, ki pomoč potrebujejo. Veliko je pretresljivih zgodb, veliko pretrganih niti sreče in zdravja, veliko je izjemnih zgodb pomoči, poguma in iznajdljivosti. Zato smo upravičeno ponosni na opravljene aktivnosti in organizacijo, ki ji pripadamo. Hkrati tudi promoviramo prostovoljstvo v širši družbi, se prijetno družimo in krepimo prijateljstvo. Vsi skupaj lahko naredimo nemogoče, en sam premakne bore malo. Zato je prav, da v srcu vsi čutimo zadovoljstvo z opravljenim delom, saj nas vodi srce. Žal pa je kriza pahnila v revščino še več ljudi, dogajajo se naravne nesreče, sreča se včasih izneveri na najbolj nepričakovanih mestih. Skupaj z drugimi humanitarnimi organizacijami smo svetilnik upanja v družbi. Naša luč bo naslednje leto svetila še močneje, o tem sem prepričan. Zato povabimo svoje prijatelje v našo družbo, skupaj se bojujmo za dobro in pomagajmo. Srce organizacije je v klubih, tako Lions kot Leo klubih. S triinpetdesetimi Lions klubi in dvajsetimi Leo klubi smo postali že velika organizacija, ki naredi res ogromno dobrega. Vendar pa so še deli Slovenije, ki so premalo pokriti in bi potrebovali dobre lju- di, svetilnike upanja. Zato je proces širjenja organizacije nujno nadaljevati, ker vsak večji kraj veliko pridobi, če ima Lions klub. To se je v praksi zelo lepo pokazalo ob letošnjih poplavah, ko so se člani klubov nemudoma odzvali na potrebe ljudi. Hvala vsem in pooblaščencu Branku Dolencu ter VG II Zoranu Vodopiji! Distrikt in centrala organizacije po svojih močeh pomagata klubom in jih usmerjata. Vendar pa noben projekt ne more biti izpeljan brez klubov. Tako bo tudi pri enem pomembnejših projektov, Lions Quest. Cilj projekta je pripraviti mladostnike na življenje. Treba ga bo implementirati v šole, najti sofinancerje, navdušiti lokalno okolje. Vsak klub se bo moral ustrezno angažirati – tako kot v primeru Plakata miru, letos spet zelo uspelega projekta. Sodelovalo je preko petsto slovenskih otrok. Čestitke obema pooblaščencema Juriju Šarmanu in Jordanu Polancu! Vsako leto je izjemno leto. Letos tudi zato, ker smo z igračkami in pripomočki s pomočjo fundacije GoodLife in Baby Centra osrečili skoraj dva tisoč otrok. Posebej hvala za vso pomoč predsedniku LEO Distrikta 129 Primožu Punčuhu in članom Leo klubov ter PDG Loreni Hus! Naj vas ob koncu tega svojega pisanja prosim za drobcene prispevke, ki pa lahko naredijo veliko, sploh zato, ker nas je veliko. Prosim vas, da podarite 0,5 odstotka dohodnine Lions organizaciji. Zato ne boste plačali nič več, tudi nič vam ne bo odvzeto, le del denarja boste namesto državi dali za humanitarni namen. Postopek je opisan na naši spletni strani www.lions-d129.si, ki nam je v ponos po zaslugi pooblaščenca Urbana Cente. Srčno hvala! Ker pa smo vsi ujetniki mobilne telefonije, še namig – če vi in vaši znanci pošljete besedico POMAGAMO na številko 1919, se podari en evro za Lions organizacijo, in to brez dodatnih stroškov. Preprosto in učinkovito, s čimer so nam na pomoč prijazno priskočilo podjetje Hardlab, ki je doniralo postavitev sistema. Prosim, povejte čim večjemu krogu ljudi. Hvala! Želim vam vse dobro, tako vam osebno kot vašim bližnjim. Hvala. Pomagamo! Anton Horvatič, guverner 2010/11 lion 3 kazalo STRAN P O M AGA M O . glasilo Zveze lions klubov, Distrikt 129 – Slovenija št. 18, december 2010 Izdaja: Zveza lions klubov Slovenije, Škofjeloška 6, 4000 Kranj www.lions-d129.si TELEFON: 01 43 93 615 E-POŠTA: revija.lion@gmail.com igor.savic@p-m.si GLAVNi in oDGOVORNI UREDNIK: Igor Savič UREDNIški odbor: Polonca Kukec, Darinka Pavlič Kamien, Slavko Stošicki, Urban Centa, Primož Punčuh, Marko Mlakar IZVRŠNA UREDNICA: Saša Mesarić LEKTORICA: Jelka Jamnik Fotografija na naslovnici: Shutterstock 3 Anton Horvatič, beseda guvernerja Mozaik 6 Odmevne dejavnosti Lions-ov doma in v tujini: • Mednarodni predsednik Sid L. Scruggs III. • 20 let od prve lionistične akcije pri nas • Konec akcije Plakat miru • Izobraževanje starešin v Bologni • Letni Lions ples • Pomoč gluhim in naglušnim • V mladinskem kampu Lions Youth Camp v Estoniji Napovedi: • Smučanje na Golteh • Lions Ski Open 2011 • Dobrodelni bowling 10 Intervju: Joco Žnidaršič ZASNOVA in izvedba revije: PM, poslovni mediji, d. o. o. Dunajska 9, 1000 Ljubljana T: 01/ 300 01 90 info@p-m.si www.p-m.si REPRO PRIPRAVA, OSVETLJEVANJE IN TISK: Grafično podjetje Schwarz, d. o. o. Koprska 106/d, 1000 Ljubljana Natisnjeno decembra 2010 v 1700 izvodih. Oglasno trženje PM, poslovni mediji, d. o. o. Dunajska 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Igor Savič igor.savic@p-m.si STRAN 18 Rastemo skupaj Danes je pod okriljem Lions Distrikta 129, Slovenija že 53 Lions klubov, ki združujejo že preko 1500 članov. Ob tem je 300 mladih včlanjenih v 19 Leo klubov. Vsi skupaj se na zemljepisni podlagi združujejo v 12 con in 4 regije. 20 Klubsko ogledalo • LK Ankaran: Gaza, Bosna in Slovenija z roko v roki • Leo klub Maribor: Krvodajalska akcija • LK Ljubljana: Zahvalna listina revije naša žena Izobraževanje 27 Predavanja v klubih 29 Joco Žnidaršič je eden od peščice poklicanih, ki so pred dvajsetimi leti zagnali kolesje lionizma v Sloveniji. Včasih urednik fotografije pri časopisu Delo, danes ustvarjalec cele vrste čudovitih monografij. Mednarodno dogajanje 14 Pomoč lahko tudi boli VODSTVO DISTRIKTA 129 Guverner: DG Tone Horvatič, LK Bled Golf LANSKa guvernerka: IPDG Polonca Kukec, LK Novo mesto 1. Viceguverner: VDG I Dorijan Maršič, LK Ankaran 2. Viceguverner: VDG II Zoran Vodopija, LK Slovenj Gradec Tajnica: Kornelija Marzel, LK Slovenj Gradec Zakladnik: Boštjan Pavlič, LK Domžale Janez Bohorič mednarodni direktor LCI Zadnja beseda V decembrskih lučeh ne zažarijo le rdeča lica in iskrive oči. Na hladnih ulicah so mednje pomešani tudi tisti, ki se v barvah praznikov še bolj zavejo svoje gluhe samote, žalosti in stiske. 30 Primož Punčuh, predsednik Zveze Leo klubov Distrik-ta 129 lion 5 mozaik Svetilnik upanja Poplave 2010 Sid L. Scruggs III – mednarodni predsednik Lions Clubs International Med 28. junijem in 2. julijem 2010 je v Sydneyju potekala že triindevetdeseta mednarodna konvencija združenja Lions klubov, na kateri je bil izvoljen nov predsednik združenja. To je postal upokojeni pilot in diplomant ameriške pomorske akademije, Sid L. Scruggs iz Severne Karoline, ZDA. Ko so septembra številna slovenska območja zajele poplave, je guverner Lions Distrikta 129, Anton Horvatič, slovenske Lions-e zelo neposredno pozval k pomoči. Večinoma so se člani nemudoma odzvali in pomagali na terenu pa tudi z izkušnjami in nasveti. Prvi slovenski mednarodni direktor, Janez Bohorič, je o nesreči obvestil tudi fundacijo LCI-ja, ki ima za nenadne naravne nesreče oblikovana posebna sredstva v programu ALERT. Že pred leti je nakazala 10 tisoč dolarjev za pomoč ob poplavah v Železnikih in Vojniku. Tokrat je iz LCIF-a prišlo 5.000 dolarjev pomoči. Ob številnih udejstvovanjih v svetu Lionsov je predsednik Scruggs predstavnik odbora vodij šole za slepe Governor Morehead, član odbora klinike za slepe Raleigh Lions Inc., član združenja upokojenih ameriških pilotov The Grey Eagles (Sivi orli) in član združenja ameriške pomorske akademije, Alumni. V letu 2010 je predsednik postal tudi član reda Long Leaf Pine, kar je najvišja nagrada, ki jo podeljuje zvezna država Severna Karolina. Kot priznanje za svoje vestno delo v združenju Lions pa je med drugim prejel nagrado ambasador dobre volje, mednarodno predsedniško nagrado in nagrado za guvernerja odličnosti. Novoizvoljeni predsednik sporoča: »Lion sem postal, ker sem želel služiti. Vedno bolj se zavedam, da so Lions-i nekaj zelo posebnega in pomembnega. Ljudje z vseh koncev sveta, iz različnih kultur in verskih tradicij se že stoletja zavedajo pomembnosti tega, da pomagajo in dajejo drugim. Gandhi je nekoč dejal: »Po tem svetu bom hodil le enkrat. Vse dobro, ki ga bom naredil, in vso prijaznost, ki jo bom izkazal ljudem, bom storil sedaj, saj po tej poti ne bom več šel.« Mohamed je rekel: »Resnično bogastvo človeka je v dobrem, ki ga ta stori na svetu. Ustanoviljena je bila Komisija za koordiniranje izvajanja humanitarne akcije Poplave 2010. Za člane je guverner imenoval: PDG Loreno Hus, viceguvernerja I Dorijana Maršiča, viceguvernerja II Zorana Vodopijo, pooblaščenca za ALERT Branka Dolenca in predsednika Leo Distrikta 129 Primoža Punčuha. Lions-i služimo vse leto. Skrbimo in delimo. Naša radodarnost nas združuje in nam omogoča, da smo svetilniki upanja za tiste v stiski in za vse, ki potrebujejo našo pomoč. Ker pa ne delujemo sami, ampak združujemo našo energijo, naše ideje in naša sredstva, smo tako mogočni. Doslej je bilo na konto POPLAVE 2010 nakazanih 30.000 evrov. Lions distrikt je kupil petnajst razvlažilcev zraka in jih posodil prizadetim družinam. Ti razvlažilci se bodo ponovno uporabili v primeru podobnih nesreč in bodo del programa ALERT. Družine na prizadetih območjih so kot pomoč prejele prehrambne pakete, darilne bone in osnovne gospodinjske aparate. Z Judy vam želiva vse najlepše ob prihajajočih praznikih. Naj tudi v prihodnjem letu vaša pomoč sije kot svetilnik upanja na vašo skupnost in ves svet.« Zavarovalnici Triglav in Generali sta podarili odsevne brezrokavnike z znakom Lions, ki jih bodo naši člani uporabljali ob pomoči na T. M. terenu. Srčno sporočilo mlade Špele 25 Lions klubov, 500 otrok, 78 osnovnih šol, 3 enote s prilagojenim programom, 100 čudovitih izdelkov je izkupiček letošnjega natečaja Plakat miru. Natečaj je letos gostil tudi dve skupini otrok iz Gaze, ki so mudili na rehabilitaciji v Sloveniji -pod pokroviteljstvom LK Ankaran in LK Trbovlje Brin. Zmagovalna risba Špele Bevčič. 6 lion V ocenjevalni komisiji, ki se je sestala 25. novembra, so letos bili: Bogdan Vrčon, akademski slikar, Azad Karim, akademski slikar, Vladimir Bačič, likovni pedagog, ravnatelj OŠ Ajdovščina, in Jordan Polanc, pooblaščenec Distrikta 129 za Plakat miru. Skupno mnenje komisije je bilo, da so dela v povprečju visoke kakovosti. V ožji izbor je prišlo 28 del, zmagal pa je izdelek 13-letne Špele Bevčič iz OŠ Srečka Kosovela Sežana pod pokroviteljstvom LK Sežana. Mnenje komisije je bilo, da je izdelek konceptualno in kompozicijsko zelo močan, z zelo preprostimi stiliziranimi klavirskimi tipkami ter črno in belo roko pa ima tudi izjemno močno sporočilno noto. Dela, ki so prišla v ožji izbor, bodo predvidoma razstavljena v Cankarjevem domu spomladi 2011. Ob koncu natečaja se pooblaščenec Distrikta 129 za Plakat miru zahvaljuje udeležencem, čestita zmagovalki, njenemu mentorju in pokroviteljskemu klubu. Jordan Polanc mozaik Breza in javor Lioni na izobraževanju v Bologni Senior lions leadership institute za evropske lions-e Aktualni predsednik LK Ljubljana Martin Logar in predsednica društva Zeleni prstan Nuša Kerševan, botra drevesca, sta prva pokrila korenine novega Lions drevesa. Zeleni obroč okoli Ljubljane se bogati. Pridružila se mu je še ena Lions breza, ki sta jo 15. novembra zasadila predsednik LK Ljub ljana Forum Miran Vršec in Boris Žnidarič ob pomoči lionke Nuše Kerševan, članice LK Ljubljana in predsednice društva Zeleni prstan, ter ob navzočnosti Drage Žnidarič. S tem dejanjem se je tudi naš Lions klub priklonil planetu Zemlja na najboljši način in obogatil zeleni obroč okoli Ljubljane, edinstveni naravni in rekreativni spomenik v širšem prostoru Evrope. Veličastna sadika breze zdaj z drugimi 7500 drevesi v njem predstavlja pomembna pljuča mesta. Tudi člani LK Ljubljana so se odločili posaditi drevo, in to v počastitev dvajsetletnice svojega delovanja. V spomin na prvi Charter night so posadili javorjevo drevo in ga pospremili z željo, da bo dobro raslo ter nas spodbujalo k nadaljevanju humanitarnih aktivnosti. S posaditvijo drevesa se pridružujejo svetovni lionistični dejavnosti varovanja okolja in širjenja zelenih površin. V Bologni je med 31. oktobrom in 3. novembrom, torej v dneh pred Europa Forumom, potekalo tudi štiridnevno izobraževanje Senior Lions Leadership pod okriljem LCI-ja. Na izobraževanju so bili zastopani skoraj vsi evropski distrikti, udeleženci pa smo bili razdeljeni v dve jezikovni skupini, italijansko in angleško. Delo se je začelo že mesec dni pred začetkom seminarja. Razdeljeni smo bili v šestčlanske delovne skupine, vsaka je na daljavo pripravila projekt pomoči za mladostnike in starejše v mestu, ki je zaradi recesije začelo nazadovati. Skupina, ki sem jo vodil, je projektno nalogo izdelala po e-pošti in s skupnim izdelovanjem dokumentov v Google Docs. Mednarodni predsednik Sid L. Scruggs III in Urban Centa. Lions-i na valovih Lions regata IV. Lions rally 2010 po Dalmaciji, ki jo je organiziral LK Konjice, je zaznamovala poletno dogajanje med slovenskimi Lions-i. Potekala je med 2. in 5. junijem, udeležilo pa se je je 114 tekmovalcev iz sedmih Lions klubov Distrikta 129, ki so s svo- Zmagovalna ekipa Tomislava Puglja s prehodnim pokalom in vodja projekta ter predsednik Lions kluba Konjice Stanko Kolar. jo udeležbo pomagali zbrati humanitarna sredstva v višini 12.500 evrov. Letos je zmagovalec tekmovanja že tretjič zapored postal Tomislav Pugelj, na drugem mestu se je tokrat – prav tako že drugič – znašel Marko Popit iz LK Vrhnika-Notranjska, tretji pa je bil Gorazd Medle iz LK Novo mesto. Nagrado za najboljšo žensko ekipo je dobila posadka LK Maribor Zarja s krmarjem Leonom Budjo, sicer članom LK Piramida Maribor. Prihodnje leto bo regata potekala v srednji Dalmaciji med 18. in 21. majem. Prijave in dodatne informacije na lkkonjice@gmail.com ali pri Stanku Kolarju (stanko.kolar@msservis.si), vodji projekta Lions rally 2011. Rok za prijavo je 15. 1. 2011. Stanko Kolar Samo izobraževanje je bilo zelo intenzivno, saj smo bili v predavalnicah vsak dan od 8. do 18. ure. Trije zelo izkušeni in prizadevni predavatelji so nam predstavili kar sedemnajst sklopov vsebin. Vsakemu predavanju je sledila delavnica, v kateri smo pridobljena znanja uporabili pri izdelovanju projektnih nalog. Všeč mi je bilo, da so nas za vsako nalogo na novo razporedili v skupine, tako smo se udeleženci lahko dodobra seznanili med seboj, izmenjali izkušnje in spoznali lionistično delovanje v drugih državah. Obiskal nas je tudi mednarodni predsednik Sid L. Scruggs III. Njegova odprtost, bogate izkušnje in pogledi na lionistično poslanstvo ter našo vlogo v družbi so name naredili zelo močan vtis. Od vsega navdihujočega, kar nam je povedal na samem izobraževanju, ob osebnem srečanju in v dneh Europa Foruma, velja na tem mestu izpostaviti njegovo redefinicijo našega imena LIONS. Vsem dobro znanega dejstva, da je naše ime nastalo iz začetnic besed Liberty, Intelligence, Our Nation's Safety, ne smemo pozabiti, a ime je nastalo v nekem drugem času in okoliščinah, zato samo po sebi ne odraža našega sedanjega dela in poslanstva. Menim, da Scruggsova nova preobleka imena – Loving Individuals Offering Needed Services – imenitno povzame jedro našega Urban Centa, LK Bled Golf delovanja. Reciklirajmo očala Akcija zbiranja rabljenih očal je med slovenskimi Lions-i vse bolj priljubljena, medtem ko v svetu poteka že osemdeset let, program pa je bil dopolnjen leta 1994. Zbrana rabljena očala so namenjena predvsem slabovidnim otrokom in odraslim v manj razvitih deželah sveta. Akcija še vedno poteka, več o njej in navodila za zbiranje pa dobite na spletni strani https://www. lions-d129.si/slepi-in-slabovidni-ter-diabetes. lion 7 V deželi na vzhodu Letalo je pristalo na majhnem letališču v Talinu, prestolnici Estonije. Pred mano so bili trije tedni mladinske izmenjave. Na letališču me je pričakala gostiteljska družina, s katero smo raziskovali srednjeveški in moderni Talin, plavali v Baltskem morju in občudovali naravo. Pomoč gluhim in naglušnim Pooblaščenec za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne, Slavko Stošicki, je ob prevzemu funkcije od predhodnice Nuše Kerševan ocenil, da je bilo v preteklih letih veliko storjenega na področju pomoči slepim in slabovidnim, ter izrazil pričakovanja, da bo tako tudi v prihodnje. Navdušeni udeleženci mladinske izmenjave v Estoniji. V Põlvamaa Lions Youth Camp 2010 smo prišli z vsega sveta, da bi spoznali nove ljudi in izvedeli kaj več o državi, ki je globalno še nepoznana. Ne verska ne kulturna prepričanja niso bila ovira za druženje. Številna nova prijateljstva bodo trajala večno. Za neprecenljivo izkušnjo bi se rad zahvalil LK Celje Keleia, ki mi je omogočil nepozabno izBorut Stojilković menjavo. Pisalo se je 1990 Mineva 20 let od prve dobrodelne akcije LK Ljubljana. Novembra 1990 so zaradi poplav veliko škodo utrpeli v Lučah in Ljubnem ob Savinji, tudi družina Hriberšek je ostala brez doma. Člani LK Ljubljana so s pomočjo mentorskega kluba Carinthia iz Celovca in na pobudo Joca Žnidaršiča, pomagali družini s 50.000 šilingi in 50.000 dinarji sredstev kupiti novo bivališče. V LK Ljubljana smo ponosni na načelo: Kdor hitro da, dvakrat da. Predsednik Društva gluhih in naglušnih Celje Aleš Peperko, mlada družina Slapernik - Kirin. Drugo področje, ki bi potrebovalo več dela, je pomoč gluhim in naglušnim. Pooblaščenec je prišel na zamisel o povezavi s pomočjo ženske ženskam in jeseni o tem obvestil predsednice ženskih klubov (LK Mozaik in LK Viva), seveda pa za pomoč prosil tudi predsednike drugih klubov in člane. »Na eni strani se pojavljate ženske kot lionke z razumevanjem za vse, ki potrebujejo pomoč, na drugi strani pa ženske z motnjami sluha, ki so nujno potrebne pomoči,« se je obrnil nanje, potem ko je od društev gluhih in naglušnih po Sloveniji pridobil konkretne informacije o potrebah po pomoči. »Pri prebiranju potreb gluhih in naglušnih oseb so se me najbolj dotaknile mlade mamice, ki imajo težave z dojenčki, ker jih ponoči ne slišijo, ko jočejo. Problem rešujejo tako, da otroku na rokico zavežejo vrvico, drugi konec pa na svoj prst. Ko je otrok nemiren, se mamica zbudi,« nam je zaupal. Objava prve dobrodelne akcije LK Ljubljana v Delu, 21. novembra 1990. 8 lion Sicer pa elektronska varuška, ki bi rešila omenjeno težavo, ni edina nujna potreba; take so še žepna budilka, vibracijska budilka za gluhe, elektronska vibracij- ska zanka in številne druge. Na vseh koncih Slovenije je veliko žensk, ki same ne zmorejo več in potrebujejo pomoč. Stošicki je lionke tako pozval k novemu izzivu – skrbi za ženske, hkrati pa tudi z zadovoljstvom ugotovil, da nekateri klubi (zlasti v Mariboru) že sodelujejo z društvi gluhih in naglušnih (DGN). Predstavnikom gluhih je predlagal, da so v opisu problematike čim konkretnejši (tudi z izoblikovanimi predlogi za pomoč). Predsednike in člane Lions klubov je še prosil, da v programu dela za prihodnje obdobje premislijo in po presoji vanj tudi uvrstijo pomoč gluhim in naglušnim. Pobudam za pomoč so se do sedaj odzvali: LK Maribor, ki že več let de- la z Društvom gluhih in naglušnih Podravja; LK Ptuj, ki ima v načrtu posneti film o gluhih in naglušnih (lani pa je na mednarodno izmenjavo mladih poslal gluho osebo); LK Trbovlje Brin, ki je financiral elektronsko varuško za mamico iz Kranja; LK Škofja Loka, ki bo zagotovil mesečno vozovnico eni gluhi osebi; LK Celje Mozaik, v katerem so na »jabolčni stojnici« zbirali prispevke za elektronsko varuško za mlado družino. Tudi LK Viva in LK Brnik načrTina Mesarić tujeta pomoč. mozaik Lions Ski Open 2011 Tomaž Kastelic, Lions klub Bled Golf, Polonca Kukec, guvernerka 2009/10, in ptujski kurenti. Lions klub Bled Golf že devetič zapored organizira dobrodelno prireditev Lions Ski Open 2011, ki bo v soboto, 12. februarja 2011, v Kranjski Gori. Sodelujoči na tekmovanju se bodo lahko udeležili teka na smučeh in nočnega veleslaloma. Na stojnicah v izteku pa vas bodo pričakali gostitelji, člani Lions kluba Bled Golf, z domačim pecivom, čajem in kuhanim vinom. Organizirana bosta pester zabavni program in bogat srečelov, na katerem bo prav vsaka srečka prinesla nagrado. Namen projekta Lions Ski Open 2011 je pritegniti k sodelovanju tudi druge slovenske dobrodelne in humanitarne organizacije ter Lions klube iz regije Alpe-Adria. Zbrana sredstva bodo namenjena pomoči potrebnim otrokom. Dobrodelni bovling turnir 2011 Že vrsto let zapored LK Ljubljana Omnia kot osrednji klubski dogodek v lionističnem letu organizira dobrodelni bovling turnir v dobro sklada Uresničujmo želje in pod pokroviteljstvom Koloseja. Dobrodelni bovling turnir sklada Uresničujmo želje bo tako potekal v četrtek, 27. januarja 2011, od 16. ure dalje v Areni v Ljubljani. Na turnir se lahko prijavijo ekipe treh članov ne glede na izkušnje s tem športom, ki prijavnino za turnir v celoti prispevajo v dobrodelni sklad za avtistične otroke. Prijavljanje poteka tako, kot je predstavljeno na spletni strani www.uresnicujmo-zelje.si. Prijavite se lahko do 24. januarja 2011. Dobrodošli so vsi, ki so željni zabave, kajti poleg dobrodelne note bo turnir spremljala tudi sproščena zabava z vrsto znanih obrazov, vmesnimi dogodki, dobro glasbo in še mnogimi pozornostmi gostiteljev turnirja. Vabljeni na letni ples Približuje se januar in z njim tradicionalni Veliki dobrodelni Lions ples LK Ljubljana, ki je pomemben vir pomoči številnim organizacijam in posameznikom, ki jih je življenje potisnilo na rob. Zato se vsako leto znova in znova trudimo, da nas je na plesu veliko, da zberemo čim več sredstev, da se povežemo v uspehu in prijateljstvu, da smo glasnejši in prodornejši. Spet se bomo zbrali v Cankarjevem domu, in sicer 22. januarja 2011 ob 19. uri. Čim prej si v svojem koledarčku rezervirajte ta termin in ne dovolite, da vam ga ukrade kakšen drug dogodek. Svojo rezervacijo lahko takoj uredite na mobilni telefonski številki 041 769 360 ali na e-naslovu darinka.pavlic-kamien@telekom.si. Dobrodelna dražba slik in gledališka predstava Februarja ali marca bodo člani Lions kluba Slovenska Bistrica pripravili dobrodelno dražbo umetniških del članov likovne sekcije KUD-a Gaj Zgornja Polskava, s katerimi odlično sodelujejo že od ustanovitve kluba leta 2009. Izkupiček od prodanih slik bodo namenili osrednji donaciji, ki jo bodo izročili ob drugi obletnici delovanja, to je v začetku junija. V prvem letu delovanja je dobrodelna gledališka predstava, komedija doma čina dr. Janka Čara z naslovom Kako so v Butalah preimenovali ulice, ki je nastala v sodelovanju s KD Slomšek, vzbudila veliko pozitivnih odzivov. Zato so se odločili, da spomladi znova organizirajo podobno prireditev in k sodelovanju povabijo še kakšno drugo ljubiteljsko gledališko skupino. V aprilu pa načrtujejo še skupno akcijo »Dobimo se na Boču!«, v kateri se bodo povezali z LK Slovenske Konjice, LK Rogaška Slatina in LK Ptuj. Velenjčani vabijo Lions klub Velenje tudi za leto 2011 na- Skupinska slika s 1. veleslaloma za Konijev memorial na Golteh marca 2010. poveduje nekaj tradicionalnih dobrodelnih dogodkov, na katere vabimo Lions-e in njihove družinske člane iz bližnje ter širše okolice. V januarju 2011 bomo organizirali ponovoletni koncert mladih talentov, v marcu pa 2. veleslalom za Konijev memorial na Golteh. Na obeh prireditvah bomo del prihodkov namenili poLK Velenje moči potrebnim. Naše veliko srce Prvo februarsko srečanje v Termah 3000: (z leve) Dejan Židan, minister za kmetijstvo in član LK Murska Sobota, z ženo Tatjano, Cvetka Sreš, predsednica LK Murska Sobota 2009/10, z možem Martinom in hčerko Urško. Da bi pomagali socialno ogroženim otrokom, smo se Lions klub Murska Sobota, Lions klub Lendava, Lions klub Ljutomer, Rotary klub Martjanci in Terme 3000 odločili, da bomo tradicionalno enkrat letno organizirali skupno dobrodelno akcijo Naše veliko srce. Vabimo vas na dobrodelno prireditev Naše veliko srce, ki bo v petek, 11. 2. 2011, ob 19. uri v restavraciji Hotela Termal. K sodelovanju smo povabili vse pomurske glasbene šole in perspektivne pomurske umetnike, ki bodo skupaj z nami poskrbeli za prijetno druženje. Letošnja prireditev Naše veliko srce je bila zelo odmevna ne samo z vidika zbranih sredstev, temveč tudi zaradi širjenja ciljev dobrodelnosti in sodelovanja med različnimi humanitarnimi organizacijami. Pridružite se nam pri širjenju teh ciljev!LK Murska SobotA lion 9 Joco Žnidaršič Joco Žnidaršič je eden od peščice poklicanih, ki so pred dvajsetimi leti zagnali kolesje lionizma v Sloveniji. Včasih je bil urednik fotografije pri časopisu Delo, danes, ko je v pokoju, pa je fotograf in ustvarjalec cele vrste monografij, resničnih biserov, ki so pravi poklon slovenski deželi. Joco je vse prej kot običajen Lions. Tega se tudi sam dobro zaveda in na to nas pred intervjujem prijazno opozori. Bil je tudi pobudnik prve velike akcije, ki so jo slovenski Lions-i izpeljali leta 1990. Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj Takrat, pred dvajsetimi leti, ste bili fotograf časopisa Delo in verjetno prvi iz novinarskih vrst med Lions-i? Lahko rečem, da smo si ustanovni člani LK Ljubljana prizadevali, da bi bila v klubu čim bolj pisana paleta ljudi raznovrstnih poklicev. Tako je moj dobri prijatelj, ortoped prof. dr. Janko Popovič, iz novinarskih vrst pripeljal mene. Rekel mi je: »Pridi, smo luštna druščina in fino se bomo imeli, boš videl.« Priznam, da takrat nisem vedel, kaj je lionizem, res sem slišal za rotarijce, za lione pa še ne. Prišel sem in bil zelo vesel imenitne družbe. Za takratne in današnje razmere se je v prvi akciji nabralo ogromno denarja, toliko, da smo revežu, ki mu je odneslo hišo, lahko kupili pol hiše. Za pol nove hiše denarja! Se celo takrat niste odtrgali od svojega fotoaparata? S fotografijami smo ovekovečili ustanovni večer. Na naš tako imenovani Charter night je iz Celovca (od koder so bili naši botri) prišel koroški deželni glavar Haider in zato je moral priti tudi takratni slovenski premier Peterle, da sta si segla v roke. Seveda sem to fotografiral. To so bili ti začetki pred dvajsetimi leti. Verjetno vas je gnal pozitivni entuziazem, so vas prevzele lionistične ideje? Kako ste začeli delo? Jasno, da smo vsi vse prebrali, se zavezali lionističnim idejam in temu, kako se bomo vedli ter delovali ob sprejemu v to institucijo. In kmalu se nam je ponudila priložnost. Takrat, leta 1990, so bile v Savinjski dolini strašne povodnji in sam sem se moral po službeni dolžnosti fotoreporterja prebiti v kraj Podvolovljek. Pot v poplavljeno vas je bila skoraj nemogoča, a sem se celih osem ur trudil prebiti se do tega takrat od sveta odrezanega območja. In posnel sem to katastrofo! Priložnost za prvo akcijo slovenskih Lions-ov. Da, prišel sem na idejo, da bi nekomu od teh ljudi, ki so ostali brez vsega, Lions-i pomagali kupiti nov dom. To sem predlagal na našem sestanku in bilo je sprejeto z aplavzom. Ker smo bili prvi in 10 lion edini, smo imeli veliko podpore, tudi medijske, tako da smo lahko začeli zbirati denar. Za takratne in današnje razmere se ga je nabralo ogromno, toliko, da smo revežu, ki mu je odneslo hišo, lahko kupili pol hiše. Za pol nove hiše denarja! S pomočjo moje prijateljice, zdravnice iz Savinjske doline, smo se odločili za družino, ki je dobila pomoč. Zaupal se njeni presoji in prišel z Delovo novinarko tja ter predal donacijo tem ljudem. Tako se je začelo naše delovanje in se nadaljevalo, ko se je naša Nuša Kerševan spomnila naslednje akcije, to so bili semaforji za slepe. Da, take stvari smo počeli in uspevalo nam je odlično, celo z ne prevelikimi napori. Zakaj menite, da je bilo takrat manj težav ob zbiranju donacij kot danes? Bilo je še dovolj denarja, podjetja so bila takrat še darežljiva. Zlahka smo naredili reklamo, saj so nam bili časopisi naklonjeni. In tudi člani smo poznali ljudi, ki so imeli možnost pomagati. Ste čutili odgovornost do te velike organizacije, ki je stala za vami? Nikoli nisem sicer čutil pokroviteljstva, vedno pa pripadnost. Angažiral sem se, in to z velikim veseljem. Rad sem v družbi ljudi s pozitivno energijo in te tukaj ni manjkalo, hkrati pa sem pozdravljal to, da če smo se kaj dogovorili, smo to tudi uresničili, ob vsem tem pa smo se prijetno družili. Hodili smo po poteh ob žici, se sestajali v Bohinju in drugo. Ob tem pa smo sprejeli še dogovore za dobra dela. Seveda se zgodi, da se v naših krogih znajdejo tudi ljudje, ki veliko govorijo, kaj bi bilo treba, a potem ni nič iz tega. So tudi taki, ki imajo vpliv in možnost, so celo bogati, a v korist lionizma tega ne izkoristijo. Sam sem mož beseda in spoštujem vse, ki kljub pomanjkanju časa ob odgovornih službenih položajih postorijo, kar je v njihovi moči. V zadnjih letih je bila zelo odmevna akcija Rojstvo novega. Jo poznate? Leseni pirhi? Seveda. Alenka Marter je začela dobrodelne akcije z velikimi lesenimi jajci, ki so jih poslikali slikarji. Pomislite, koliko dela si je zadala: najprej poiskati mizarje, ki so jih naredili, potem prevažati jajca do slikarjev, prositi za poslikave, potem organizirati razstavo z blagoslovom nadškofa, nato transport do Lions plesa, na katerem je intervju Uživam v lepih umetnostih, častim dobro vino, rad hodim v naravo, sploh zdaj, ko imam nova, mlada kolena. Prva sem žrtvoval za fotografiranje. bila dobrodelna licitacija. To je bila zelo domiselna, a kar precej naporna akcija, ki je zahtevala res veliko Alenkine angažiranosti. Imate kakšno veliko leseno jajce? Ne. Imam pa, poglejte jo (pokaže svetilko v jedilnici), namizno svetilko iz podobne akcije. Na nekem drugem letnem plesu so bile na mizah svetilke in med vsemi tisti večer si lahko izbral eno ter jo kupil. Izbral in kupil sem tisto, ki jo je poslikal slikar Andrej Jemec. Ampak poglejte »hec«: ko so mi jo pripeljali, ni bilo več videti poslikave in sem jo že hotel zamenjati. Seveda me je Alenka prepričala, naj jo najprej prižgem, pri ugasnjeni luči se slika na senčniku pač ni videla. Veste, taki kot Alenka in naša Darinka Pavlič Kamien, ki vsako leto organizira ples v Cankarjevem domu, ter še mnogi drugi se angažirajo in res delajo srčno. Nekaterim, ki bi lahko samo zavrteli telefon in s tem pripomogli k uspehu akcij, pa se enostavno ne ljubi. Med akcijami, ki ste si jih zamislili prav vi, pa Lions-i radi omenijo tisto z izjemno domiselnim koledarjem. Pred dvema letoma sem predlagal, da naredimo koledar skupaj z varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič. Izbral sem nekaj svojih fotografij in povabil varovance (veste, med temi hendikepiranimi ljudmi imajo nekateri silne darove), da zraven naslikajo, kar vidijo na moji fotografiji. Nastale so osupljive stvaritve in potem iz obojega koledar. Menda vas je neki sogovornik celo vprašal, s katerim umetnikom ste sodelovali pri tem projektu. Res, res, pred nekaj leti pa smo na enak način delali lipicance. Navdušen sem bil nad temi mladimi umetniki. Akcija se ni iztekla tako na široko, kot bi si želel, vseeno pa smo zbrali kar trideset tisoč evrov in kupili kombi za Hišo Sonček! Vedno sem vesel, ko ga vidim in na njem piše Lions klub Ljubljana. Obstaja anekdota, da ste nekoč v vznesenosti prispevali v klub pol svoje plače, je res? Veste, kot novinar sem bil seveda med najslabše plačanimi v klubu. Ampak nekoč sem rekel, naj nehajo modrovati, kje bomo dobili denar. Predlagal sem, da da vsak pol svoje plače. In sem jo, to je bilo mojih 800 mark, od koga drugega bi jih bilo 5000. Pa so mi rekli, da sem demagog. Kljub širokosrčnosti pa vidite tudi izkoriščanje le-te. Včasih sem odločno nasprotoval temu, da se kupi kaka stvar, za katero menim, da bi jo morala kupiti država, recimo kakšen medicinski pripomoček. Glejte, tako in tako smo zbirali denar za onkološki inštitut. In kdo je odnesel ta denar?!? Lani ste prejeli najvišje državno odlikovanje, zlati red za zasluge. V obrazložitvi sta bila poudarjena življenjsko delion 11 lo na fotografskem področju in velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Sami pa ste nekje izpostavili vzgojo mlade generacije fotografov. Morda k prepoznavnosti Slovenije prispevam s svojimi številnimi monografijami. Sicer pa so me kolegi fotografi predlagali za nagrado kot avtorja in vzgojitelja. Da, iz mojega gnezda, kot rad rečem, so vzleteli danes najuspešnejši fotografi v svetovnem merilu. Mislim, da se od mnogih urednikov razlikujem po tem, da sem se res trudil imeti najboljšo ekipo, od katere se bom tudi jaz kaj naučil. Še danes me kdo kaj nauči o moderni tehnologiji fotografije. Jih kar pokličem … V času socializma so bile socialne črno-bele fotografije moj vsakdan. In drznil sem si več kot drugi. Vidite povezanost med lionističnim delovanjem in profesionalnim delom? V nekem obdobju ste se kot fotograf posvečali predvsem fotografiji s socialno vsebino. Leta 1977 sem dobil Prešernovo nagrado. V obrazložitvi so rekli, da sem glasnik človeštva. Da, krivica in beda sta me vedno iritirali. Moja prva akcija je bila z Željkom Kozincem pri reviji Tovariš. Leta 1970 sva šla po sledeh časopisne vesti na Kozjansko delat reportažo o starčkih in revežih, ki smo jo naslovili Preljuba smrt predolgo se ne mudi. Takrat sta tam umrla dva zapuščena starčka. Tam sem naredil fotografijo majhne deklice, sirote, ki je bila objavljena na naši naslovnici. Fotografija je vzburkala Slovenijo. Tiste njene oči! Zgodilo se je nekaj čudnega – to deklico so vsi hoteli posvojiti. Ugledne Slovenke so me prosile, da jim omogočim posvojitev. Si lahko mislite, na podlagi reportaže! Začela je prihajati pomoč za Kozjansko z vseh strani, a prosili smo, da naj pošljejo denarne prispevke, in nakupili smo za deset tovornjakov res nujnih potrebščin. Tako smo s Tovarišem priskrbeli odeje, posteljnino, vzmetnice, mleko, konzerve. Vsi so nam dali prosto pot, nobena partija, nobena politika, nihče se ni vmešal. So vaše fotografije kdaj vznemirjale tudi politiko, družbo? V času socializma so bile socialne črno-bele fotografije moj vsakdan. In drznil sem si več kot drugi. Same socialne tematike: žalostne oči, bolnice, umirajoči, zapuščeni, vsi žalostni, izkoriščani … Ob svoji drznosti sem jih slišal samo v slogu: »Ti, ti, Joco!« Hkrati sem za to dobil Prešernovo nagrado. (Smeh.) Kdaj so prišle na vrsto lepote Slovenije? V pokoju! Tudi kdaj prej, seveda. Veste od plače fotoreporterja ni kaj prida živeti, zato smo delali še projekte, s katerimi smo kaj dodatno zaslužili. Kak koledar – to je bilo dobro plačano. In ko sem potoval, sem slikal, kar se vedel, da bo doma zanimivo. No, danes se res ne mislim kosati z mladimi, zato uživam v naravi in delam knjige. Moja knjigo o vinogradih je čista nostalgija! Vinogradov, kakršni so na posnetkih, ni več, povsod električni drogovi, daljnovodi, čudne zidanice. Ko bi le imeli kako institucijo, ki bi preprečevala tako poseganje v naravo. Kraška vas – same žice. Ogorčen sem nad brezbrižnostjo do slovenske pokrajine. Vaša najbolje prodajana knjiga je Bohinj. Presenetilo me je, da ima Bohinj lepot za celo knjigo. Da, to pomeni, da imaš neki kraj res rad in želiš v njem najti vse najlepše. Na vsakem koraku se dogaja kaj, kar je hkrati tudi lepo. Prvič sem Bohinj izdal leta 1985. Ni le dokument nekega kraja, je 12 lion VIRUSI? NE BO JIM USPELO! naravni ščit vašega imunskega sistema ega matičn ički g m 0 n 50 v stekle mlečka ke etiik Tudi za diab Kakovost in učinkovitost zagotavlja v naravi edinstvena nenasičena maščobna kislina 10HDA Ko bi le imeli kako institucijo, ki bi preprečevala tako poseganje v naravo. Kraška vas – same žice. Katere so še vaše vsakdanje strasti? Sem hedonist! Uživam v lepih umetnostih, častim dobro vino, rad hodim v naravo, sploh zdaj, ko imam nova, mlada kolena. Prva sem žrtvoval za fotografiranje – že leta 1971 sem bil v naši odpravi v Himalajo. S kamero in fotoaparatom sem »tekal« naprej, nazaj, prehiteval, dohiteval, lovil trenutke. Lahko je danes, ko za dolar najameš šerpo in ti nosi tovor. Knjigo »Slovenia, my country« ste ustvarili z znamenitimi slovenskimi imeni, predgovor h knjigi pa je napisal Milan Kučan. S kakšnimi občutki ste ga prvič brali? Pri izdajanju knjig z mano sodelujejo eminentni slovenski pisci: Željko Kozinc, Tone Pavček, Matjaž Kmecl … V omenjenem primeru pa mi je v knjigo, ki je narejena Sloveniji v čast, predgovor ljubeznivo napisal takratni slovenski predsednik Milan Kučan. Seveda sem bi vesel in počaščen zaradi eminentnega sodelovanja priljubljenega predsednika države. Dokazani kazani pozitivni učinki na zdravje in č tj dobro počutje: 01/475 75 00 • medex@medex.si • www.medex.si si knjižni dosežek. Seveda je to tudi zasluga oblikovalca Miljenka Licula, s katerim sva tako rada delala skupaj. 350 mg ma tičn mlečka v k ega apsuli krepi imunski sistem poveča življenjsko moč in energijo zavira procese staranja pomaga pri hitrejšem okrevanju po bolezni, kemoterapiji in operacijah • skrbi za hormonsko uravnoteženost organizma • izboljša kakovost življenja žensk pred menopavzo in po njej • • • • Spoznajte nepogrešljiv zaklad narave. Izberite zdravje iz èebeljega panja. lion 13 Pomoč lahko tudi boli V decembrskih lučeh ne zažarijo le rdeča lica in iskrive oči. Na hladnih ulicah so mednje pomešani tudi tisti, ki se v barvah praznikov še bolj zavejo svoje gluhe samote, žalosti in stiske. Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj, Miha Fras in Shutterstock.com Lahko gre za izgubo varnosti, izgubo pričakovanj in vse pogosteje tudi finančne samostojnosti. Vsak stisko določa na sebi lasten način in se nanjo odziva po svoje. In če hočemo ali ne, v prazničnem času se v ljudeh vzbudi izrazitejši čut za človekoljubnost. Srečni smo, hvaležni smo in to želimo deliti, včasih celo zaradi zgrešenega, sebičnega razloga, da bi se izognili občutku privilegiranosti. Pomaganje pa je mnogokrat nepremišljeno, kar zlahka ogrozi posameznikovo 14 lion dostojanstvo, ki se tako tesno povezuje z idejo o pomoči. Pomoč ob nepoznavanju okoliščin in brez vzpostavljenega zaupanja lahko naredi več škode kot koristi. O tem, kako se izogniti nepremišljenemu vedenju, v katerem morda sami vidimo dobrohotnost ali priložnost za darovanje, prizadeta oseba pa bolečino, smo govorili z Gabi Čačinovič Vogrinčič, psihologinjo, strokovnjakinjo za psihologijo družine, družinsko terapevtko in predavateljico na Fakulteti za socialno delo. »Ravnati moramo spoštljivo, in to pri izbiri darila ter v odnosu, ki prispeva k samospoštovanju in dostojanstvu človeka, ki darilo dobi. Odprt, spoštljiv pogovor, ki pospremi darilo, nam včasih omogoči, da skupaj s človekom raziščemo, kaj potrebuje in kaj lahko sprejme. Slovenska beseda pomoč sama v sebi nosi svojevrstno sporočilo o tem, kako naj ravnamo v procesih pomoči. Ko jo zapišemo kot 'po moč', jasno vidimo, kaj mora biti želeni rezultat vsake oblike pomoči: človeku mo- POMAGAJMO PREVIDNO »Sočutje, dobrodelnost, človekoljubje gotovo lajšajo revščino in stiske, a lajšanje ni dovolj in ne sme biti glavni ali celo edini odgovor na revščino in socialno izključenost. Zelo resno mislim, da moramo vsi, ki lahko damo in darujemo takoj, istočasno in danes, vložiti svojo energijo v ustvarjanje družbenih razmer, ki bodo vsakemu človeku zagotovile socialno pravičnost in človekove pravice, dostojno življenje, dostojno plačilo za delo. Gre za drugačno človeško skupnost, za drugačen svet. In to je naša odgovornost,« še razmišlja priznana psihologinja Čačinovič Vogrinčičeva. ra dati več moči, več samospoštovanja, morda moč za prve korake k spremembi. 'Po moč' je, če se človeku v stiski pridružimo kot njegov spoštljiv in odgovoren zaveznik, da bi skupaj z njim raziskali, kje so njegovi viri moči, kje so viri v skupnosti, ki mu bodo pomagali, da naredi prvi korak iz bede in stiske.« MATERIALNA POMOČ NI VSE! Človek v stiski potrebuje čas, da predela, kaj ga je doletelo, in nekoga, ki je ob njem ter ga posluša. Tovrstna podpora je osnova na poti do tega, da ponovno prevzame nadzor nad svojim življenjem, kolikor je le mogoče. Zato materialna pomoč ni edina in ne nujna. Pomagamo lahko tudi drugače. SOOČENJE S STISKO Gabi Čačinovič Vogrinčič: »Odprt, spoštljiv pogovor, ki pospremi darilo, nam včasih omogoči, da skupaj s človekom raziščemo, kaj potrebuje in kaj lahko sprejme.« Kakšen je trenutek, v katerem se zavemo, da potrebujemo pomoč, si priznamo, da sami ne bomo več zmogli v položaju, v katerega nas je pripeljalo življenje? Socialni, družbeni, finančni položaj. Soočenja in občutka ponižanosti pa ne spremlja vedno le žalost, ampak tudi jeza. Socialni delavci ugotavljajo, da se ženske hitreje in pogosteje obrnejo po pomoč, da si lažje STROKOVNA PODPORA VSAKOMUR, BREZ MORALNEGA POGOJEVANJA Dr. Darja Zaviršek je redna profesorica na Fakulteti za socialno delo, predstojnica Katedre za proučevanje družbene pravičnosti in družbenega vključevanja, hkrati pa še predsednica Vzhodnoevropskega regionalnega združenja šol za socialno delo v okviru IASSW. Je ena tistih pri nas, ki o ljudeh, potisnjenih na rob, ve povedati največ. Že hiter pregled področja vašega delovanja pove, da veliko veste o ljudeh v stiski. A kolikor je ljudi, toliko različnih občutkov stiske obstaja, kajne? Stiske so povezane bodisi z zunanjimi dejavniki, ki vplivajo na ljudi, recimo z revščino, ali z notranjimi dejavniki, kot so duševne stiske ali odvisnosti, oboje pa je med seboj tesno prepleteno. Če, recimo, ženska doživlja nasilje v družini in ji nasilnež zjutraj ne dovoli, da gre v službo, bo posledično službo morebiti izgubila in bo ekonomsko ogrožena. Če se ljudje ogibajo družine s telesno oviranim otrokom, bodo njeni člani postali osamljeni, posledica tega pa je, da lahko kdo od članov postane odvisen, na primer od alkohola, hrane, zdravil. Ko se neko podjetje želi znebiti nekaj delavcev, začne s tako imenovanimi »delovnimi invalidi«, ki so stigmatizirani, da so slabši delavci; tako so nekateri ljudje potisnjeni na rob, ekonomsko, socialno in simbolno. Če otrok živi brez ljubečih spodbud in intelektualnih izzivov, bo v šoli doživljal frustracije, lahko postane nemiren, moteč in agresiven do drugih, zaradi česar ga označijo kot otroka s »posebnimi potrebami« in morda celo usmerijo v posebno šolo, ki zapečati njego- ve življenjske možnosti. Vse to so hude človeške stiske, pogosto pa spregledamo njihove medsebojne prepletenosti. Kako in kje ste se srečevali z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, preden ste postali profesorica? Spominjam se, kako je moja mama, ko sem bila otrok, naredila paket za dva otroka, ki sta sama tavala po ulici, in nam povedala, da sta njuna starša v zaporu. Povabila ju je k nam in jima dala igrače, obleke ter hrano. Moja babica je bila zelo osamljena in mi je večkrat pripovedovala o svojih depresivnih simptomih. V zadnjih letih študija sociologije sem srečala ljudi, ki so imeli težave z duševnim zdravjem. Brala sem slavno pesem Frana Milčinskega o nedeljskem obisku v psihiatrični bolnišnici in v nedeljo sama odšla na obisk psihiatričnega oddelka. Vse to me je naučilo, da so duševne stiske del vsakdanjega življenja. Kmalu sem se pridružila iniciativi aktivistov, ki so se bojevali za to, da bi ljudi, zaprte po slovenskih zavodih, začeli izpuščati. Postala sem del gibanja za deinstitucionalizacijo, delali smo v Hrastovcu, danes pa se je gibanje reaktiviralo, saj se v triindvajsetih letih ni veliko spremenilo. V istem času sem se v tujilion 15 priznajo in so se tudi bolj pripravljene bojevati. Ponižanost in strah pred stigmo sta pogostejša pri predstavnikih moškega spola. Kako pa je s tem pri najmlajših, tistih, za katere si bolj kot vse želimo, da se z občutkom nemoči in strahu ne bi nikoli spoprijeli? Na Centru za socialno delo Ljubljana Moste-Polje je koordinator skupnostnega programa za mlade Vitomir Simunišek. Mladi, ki tam preživijo veliko časa, mu pravijo kar Vito. Vito je tisti, ki z njimi igra nogomet, ki gre z njimi plavat, hkrati pa načrtuje in organizira celo vrsto dejavnosti, s katerimi se ukvarja tamkajšnji CSD. Z družbenimi, športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi se zaposleni v Centru trudijo reševati težave mladostnikov. Kako zmanjšati socialno izključenost in njene škodljive posledice? Kako učiti mlade socialnih spretnosti in kako dajati psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom ter njihovim družinam? »Prizadevamo si, da bi do otroka, ki potrebuje našo obravnavo, prišli, preden sam ugoto- vi, da nas potrebuje. Večina teh otrok se spoprijema s kalvarijo in predhodno kaže toliko signalov, ki jih moramo zaznati. Oni ne vedo, kaj je stiska, potrebujejo le pomoč! Lahko, da kdo od njih maltretira vso svojo okolico, pa ne ve, da obstaja tudi drugačen način življenja,« nam na vprašanje, kdaj in ali sploh pridejo mladostniki po pomoč tudi sami, odgovarja Vitomir Simunišek. Zaposleni v tej in podobnih institucijah si prizadevajo za močno empatijo, z mladimi vzpostavljajo stabilen odnos, tako da ti konec koncev v njih prepoznavajo avtoriteto, kljub temu da so jo drugje zavračali. Da bi se izognili stigmatizaciji, se s posamezniki in njihovo družino ukvarjajo zelo celostno ter svoje programe asimilirajo v šole in skupnost – od božičnega obdarovanja otrok do nogometnega turnirja. »Moram reči, da se stigmatizaciji ne da popolnoma izogniti, vedno se bo našel kdo, ki bo rekel 'ti čefur, ki si problematičen'. Načeloma pa poskušamo to ublažiti, kolikor se da.« ni se znanila z organizacijami, ki so se bojevale proti nasilju nad ženskami in predvsem proti spolnemu nasilju, in ko sem se vrnila domov, sem se pridružila prvim aktivistkam na področju ozaveščanja o obstoju nasilja v družini. Ustanovile smo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja. Danes ugotavljamo, da je že veliko narejenega za ženske, ne pa za otroke. Zato sem tesna sodelavka projekta pri Varuhu človekovih pravic, ki se zavzema za postavitev zagovornikov otrok povsod tam, kjer otroci potrebujejo odraslega kot zaveznika. jih imajo za »problematično skupino«, da jih uvrščajo v neki predalček patologije. Vsak predalček ima svoje ime, je posebej stigmatiziran, označen: revni, stari, nemirni otroci, ljudje z motnjami, s telesnimi ovirami, alkoholiki, narkomani, brezdomni. Te definicije od zunaj se ne skladajo s tem, kar človek občuti o sebi, kar bi potreboval, kar si je želel, da bi v življenju postal, doživel. ri londonski brezdomci, ko ni nikjer več dela in denarja, grejo po čaj in žemljico k cerkveni organizaciji. A vsi vedo, da bodo za vroč čaj in žemljico morali tudi pol ure moliti. Dajanje je pogojevano. Religiozno pogojevanje ob dajanju pomoči je bilo ponižujoč trenutek. To je univerzalno za vse religije, skupaj s sporočilom, da ima trpljenje neki smisel, da trpljenje enega ozdravi drugega. Ženska, recimo, dobi sporočilo, da naj trpi nasilje, saj dela nekaj koristnega, da bo za trpljenje poplačana. Se število primerov na nekaterih področjih v primerjavi s preteklostjo danes zelo povečuje? Nasilja na primer je številčno vse več. Toda nikoli ne bomo vedeli, ali ga je več ali pa je več prijav, boljše ozaveščanje, večje zaupanje žensk in otrok v socialne službe. Ali pa število staršev, ki iščejo podporo za svoje otroke, ki so ovirani – vse več jih je, ker vse manj staršev svoje otroke zgolj prepusti v roke strokovnjakom, »sistemu«, institucijam, saj želijo biti aktivno vključeni, ne pustijo, da bi otroke odložili v neki zavod. Kaj bi lahko rekli o trenutku, ko se ljudje zavejo, da so del neke skupine, ki je potrebna posebne obravnave oziroma pomoči? To je ponižujoč trenutek. Biti del »skupine«, ki ji nekaj »manjka«, je vedno definicija od zunaj; vsak primer pa se razlikuje od drugih. Zelo travmatično je, ko ljudje ugotovijo, da 16 lion Vitomir Simunišek: »Prizadevamo si, da bi do otroka, ki potrebuje našo obravnavo, prišli, preden sam ugotovi, da nas potrebuje.« Kljub občutku solidarnosti in želji pomagati pa se je pomoči treba lotiti premišljeno in strokovno. Kaj menite o številnih (tudi »instant«) dobrodelnih organizacijah današnjega časa? Obstaja konceptualna razlika med dobrodelništvom in strokovnim delom na področju ljudi, ki so v stiski. Socialno delo je utemeljeno na znanstvenih pristopih pri delu z ljudmi, je racionalna odločitev za delo na nekem področju, ki zahteva strinjanje z etiko in vrednotami discipline ter znanje določenih spretnosti. Dobrodelništvo ima druge motive: nekdo želi pomagati, ker se mu ljudje smilijo, drugi, da dobi dober sedež v nebesih, tretji, ker mu pravila organizacije nalagajo, da pomaga revnim, ipd. Dobrodelnost loči ljudi na tiste, ki dajejo, in tiste, ki sprejemajo. Tisti, ki dajejo, imajo navadno svoja družinska imena napisana na vidnem mestu in od tega ogromno korist. Imajo simbolni ugled in moč ter občutek, da so naredili nekaj dobrega. Najbolj znana iz zgodovine je krščanska dobrodelnost. V najnovejši prevedeni knjigi Georgea Orwella »Na robu in na dnu v Parizu in Londonu« je opisana čudovita scena, v kate- Kje se to konča in se začne strokovna podpora, tudi v imenu človekovih pravic? Prav zato sta se na začetku 20. stoletja začeli razvijati strokovna podpora in pomoč. Demokratična norma v Evropi je postala strokovna podpora vsakomur, brez moralnega pogojevanja, saj je vsaka družba strukturirana tako, da imajo nekateri veliko in drugi malo. Več ko je neenakosti med ljudmi, več je revščine; bolj ko je družba egalitarna v smislu enakega dostopa do dobrin, do dela, manj je revščine. Strokovna podpora ponuja enake pogoje vsem ljudem, ki jim za podporo ni treba biti hvaležni, saj gre za samoumevni del razumevanja, da je dostojno življenje – brez revščine in varno – del človekovih pravic ter da je revščina ena največjih krivic in katastrof. Tako se je rodila moderna sekularna država. Sama spoštujem tiste dajalce, ki ne želijo biti imenovani, ki dajejo brez pogojevanja in brez tega, da zato postanejo simbolno večvredni. V osebnem smislu pa pridobijo vsaj toliko kot tisti, ki prejme. KO VEŠ, KAJ IMAŠ. ZAKAJ JE DOBRO IMETI KARTICO DINERS CLUB – LIONS? • Je dobrodelna plačilno-kreditna kartica. Od vsakega vašega nakupa Diners Club nameni 0,7% vrednosti zneska nakupa v dobrodelne namene. Znesek donira Diners Club, vas ne stane nič, a kljub temu pomagate. • Nakupujete na več kot 15 milijonih prodajnih mest po vsem svetu in več kot 21000 po vsej Sloveniji. • Nakupujete na obroke na več kot 7500 prodajnih mestih v Sloveniji – večinoma brez obresti in le s podpisom. • Imate prost vstop v letališke salone na več kot 145 letališčih po vsem svetu. • Za vašo varnost je poskrbljeno (prejemate lahko varnostna SMS-obvestila, omogočamo vam zavarovanje že za 1 EUR na mesec,…). 080 1345 www.dinersclub.si info@dinersclub.si Drevo življenja slovenskega lionizma Danes je pod okriljem Lions Distrikta 129, Slovenija že 53 Lions klubov, ki združujejo preko 1500 članov. Ob tem je 300 mladih včlanjenih v 19 Leo klubov. Vsi skupaj se na zemljepisni podlagi združujejo v 12 con in 4 regije. Petra Mavsar in Saša Mesarić '10 LK Ljubljana – VIVA 2009 LK Ljutomer 2009 LK Brnik 2010 LK Ljubljana – TRNOVSKI ZVON 2009 LK Maribor – ZARJA 2008 '09 '08 LK Tržič 2006 '07 '06 '05 '04 LK Ljubljana-Barje 2003 LK Ljubljana – OMNIA 2004 LK Kranjska Gora 2004 LK Bled – GOLF 2002 '03 LK Škofja Loka 2002 '02 '01 '00 '99 '98 LK Ljubljana – ILIRIJA 2000 LK Vrhnika – NOTRANJSKA 1999 LK Ljubljana – FORUM 1997 LK Kranj 1997 LK Trbovlje 1996 '97 LK Trbovlje – BRIN 2000 LK Ljubljana – ROŽNIK 1996 LK Ljubljana – EMONA 1999 LK Slovenj Gradec 1996 LK Domžale 1996 '96 '95 '94 LK Bled 1994 LK Ljubljana – TIVOLI 1993 LK Maribor – PIRAMIDA 1994 '93 '92 '91 '90 18 lion LK Ljubljana 1990 Razvoj Lionizma V sloveniji Kar nekaj številk, ki so za majhno Slovenijo vredne ponosa. A zanimivejša kot številke sta sam razvoj in rast lionističnega delovanja pri nas. Pogoj za nastanek vsakega kluba je namreč mentorstvo nekega drugega kluba, kar vse klube povezuje med seboj v svojevrsten »sorodstveni« odnos. Te vezi tvorijo pravo drevo življenja, ki smo ga ustvarili na teh dveh straneh. Prvi klubi pri nas so seveda nastali pod mentorstvom klubov zunaj naših meja. Ta- ko je LK Ljubljana leta1990 nastal pod mentorstvom LK Klagenfurt Carinthia. Na drugem koncu Slovenije je nekaj mesecev pozneje pod mentorstvom LC Bad Radkersburg – Mureck nastal LK Murska Sobota, v Kopru pa LK Koper – Capodistria. Največ klubov, kar osem, je nastalo leta 1996, ob deseti obletnici lionizma v Sloveniji pa jih je bilo že šestintrideset. V zadnjih dveh letih je nastalo šest najmlajših klubov. Legenda: – 1. regija – 2. regija – 3. regija – 4. regija – mentorski klub iz tujine LK Slovenska Bistrica 2009 LK Lendava 2009 '10 '09 '08 '07 '06 LK Kamnik 2004 LK Konjice 2004 LK Rogaška Slatina 2003 LK Litija 2003 '05 '04 LK Koper – OBALA 2001 LK Dobrovo 2001 LK Žalec 2000 LK Celje – MOZAIK 1999 LK Celje – 1996 LK Trebnje 1999 LK Krško 1997 LK Novo mesto 1993 LK Velenje 2000 LK Ribnica 1999 LK Celje – KELEIA 1997 LK Ankaran – Istra 1999 LK Ptuj 1998 '03 '02 '01 '00 '99 '98 LK Zemono 1996 LK Maribor 1994 LK Vogrsko 1996 LK Postojna – PROTEUS 1995 LK Nova Gorica 1994 LK Kobarid – SOČA 1995 LK Sežana 1996 '97 '96 '95 '94 '93 LK Koper – CAPODISTRIA 1991 LK Klagenfurt – CARINTHIA, Avstrija LC Feldbach, Avstrija LC Trieste, Italija '92 LK Murska Sobota 1991 LC Bad Redkersburg – Mureck, Avstrija '91 '90 lion 19 klubsko ogledalo Gaza, Bosna in Slovenija z roko v roki Krvodajalska akcija Lions klub Ankaran Istra je poleg lokalnega delovanja v okviru svojih akcij na prav poseben način povezal Slovenijo, Gazo in Bosno. Tokrat je fundacija ITF organizirala rehabilitacijo za enajst otrok, ki so jih sprejeli na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. V Gazi naj bi bilo namreč po ocenah okoli šest tisoč poškodovanih oziroma ranjenih ljudi, od tega naj bi bilo vsaj dva tisoč otrok. Poleg rehabilitacije so zanje pomembni tudi socializacija, odkrivanje in spoznavanje novega okolja, kultur ter načina življenja. Za njihovo bivanje v Sloveniji poleg delavcev z URI-ja Soča skrbi vrsta prostovoljcev in zanje organizira prenekatere aktivnosti ter izlete po naši državi. LK Ankaran Istra je za otroke iz Gaze v okviru prostočasnih dejavnosti organiziral likovno delavnico na temo Plakat miru. Za to smo otrokom podarili potrebni material, kot so barvice, voščenke in listi, ustvarjanje na temo miru pa smo prepustili vsakemu izmed njih. Že vrsto let zapored pa vsak september na balinišču v Marezigah poteka tudi dobro- Za upanje Zveza Leo klubov Slovenije je 25. septembra 2010 izvedla prvo akcijo v letošnjem mandatu. S sodelovanjem na tradicionalnem, že 7. dobrodelnem teku Europa Donna, uvodnem dogodku rožnatega oktobra, smo tudi slovenski Leo-ti poskrbeli za prispevek k svetovnemu mesecu boja proti raku dojk. Nič ne stane, ne boli … Se sprašujete, kaj ima od vsega tega krvodajalec? Nepopisno čudovit občutek. Dorijan Maršič pri predaji darila deklici iz Gaze ob koncu rehabilitacije. delno tekmovanje v balinanju. Zbrali smo se predstavniki vseh treh obalnih klubov – LK Koper, LK Obala in LK Ankaran Istra. V gosteh smo imeli državljana BiH-a, ki smo mu v nedavni akciji s fundacijo ITF pomagali pri organizaciji nujno potrebnega zdravljenja in rehabilitacije. LK Ankaran – ISTRA Sodelovalo nas je dvajset prostovoljcev iz šestih Leo klubov: Trebnje, Slovenske Konjice, Brdo, Murska Sobota, Novo mesto in Celjski vitezi. Spodbujali smo tekače in pohodnike ter poskrbeli za varnost in dobro vzdušje 350 udeležencev. Suzana Bajuk 20 lion Pomoč poplavljenim V času, ko je marsikatero družino v Sloveniji prizadela poplava, smo se klicu na pomoč odzvali tudi v Lions klubu Krško. Stol za pouk cvetličarstva Zapela je tudi Nuša Derenda. V septembru so Leo klubi Brdo, Domžale in Kamnik združili moči in za dijakinjo Natašo kupili posebej prilagojen stol, ki ga nujno potrebuje pri pouku cvetličarstva. Leo prostovoljci v »deževni opravi«. V torek, 16. novembra 2010, je Leo klub Maribor organiziral krvodajalsko akcijo. Člani smo k sodelovanju povabili svoje znance, sodelavce, prijatelje, sorodnike ter levčice in levčke iz drugih Leo klubov. Vabilu se je odzvalo 26 prostovoljcev, med njimi tudi predsednik Leo distrikta, Primož Punčuh, in darovali so svojo dragoceno kri. Če vsak krvodajalec s tem človekoljubnim in solidarnim dejanjem vrne ali reši življenje dvema pacientoma, smo v torek pomagali 52 bolnim, ponesrečenim … Nataša Romihje invalidka na vozičku. Živi v Ljubljani, v šolo in iz nje pa jo vsak dan vozi mama. Ker je bila že od malih nog prepričana, da bo postala cvetličarka, smo ji na poti do uresničitve te želje priskočili na pomoč. Priskrbeli smo ji poseben stol, saj se sicer ne bi mogla vpisati v želeni program v Biotehniškem centru Naklo. Nataša lahko zdaj normalno obiskuje praktični pouk in se uči cvePeter Ribič tličarskih veščin. V posavskih občinah je nastala velika gmotna škoda, zato smo se v sodelovanju s Kulturnim domom Krško odločili organizirati dobrodelni koncert. Na naš poziv so se odzvali Pihalni orkester Videm Krško in Big band Krško, Nuša Derenda, Majda Arh, Tadeja Molan, Mihaela Komočar in Tinka Budič. Vsi izvajalci koncerta so se odrekli honorarjem za nastope, za kar se jim še posebej zahvaljujemo. Z dobrodelnim koncertom in z donacijami smo zbrali 6750 evrov, ki smo jih namenili petnajstim družinam oziroma osebam iz Kostanjevice na Krki, Krške vasi, Velikih Malenc in Loč, prizadetim v septembrskih poplavah. Družine so bile izbrane na podlagi seznamov, ki so jih pripravili na centrih za socialno delo v Krškem in v Brežicah. Klubsko ogledalo Ko pride v Dobrovo svet' Martin … … se mošt spremeni v vino in to je čas za martinovanje LK Dobrovo. Na osmem tradicionalnem martinovanju se je zbralo preko 250 Lions-ov, njihovih partnerjev in prijateljev iz številnih slovenskih ter tudi italijanskih klubov. Veseli smo bili tudi več kot petdesetih mladih iz različnih Leo klubov. Že tradicionalno se je na martinovanju pridružil tudi podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora. Guverner Distrikta 108 TA2, Italija Fabio Feudale, direktor Vinske kleti Goriška brda Silvan Peršolja, guverner Distrikta 129 Anton Horvatič, predsednik 1. cone v 3. regiji Filip Filipović, pooblaščenec guvernerja za stike s Slovenijo Romano Stacchetti, predsednik LK Dobrovo Darjo Bon. Za kulinarično ponudbo in postrežbo smo poskrbeli člani in naši partnerji. Poleg domače hrane in izvrstnih vin Vinske kleti Goriška brda so si naši gostje lahko klet tudi ogledali. Pevski del programa je podaril oktet Vrtnica iz Nove Gorice, plesne akrobacije pa plesalke skupine Dolls. Za glasbo sta tradicionalno poskrbela Zarjan in Martina. Zbrana sredstva bomo namenili predvsem mladim za preventivne programe in dejavnosti, za podpiranje nadarjenosti in ustvarjalnosti ter lajšanje soNadja Pahor Bizjak cialnih stisk. Obisk Jožeta Pirjevca Lions Alpe Adria Golf 2010 Lions klub Bled Golf je v sodelovanju z Lions klubom Bled v nedeljo, 3. oktobra 2010, organiziral 1. mednarodni dobrodelni turnir Lions Alpe Adria Golf. Dr. Jože Pirjevec (levo) in Ojo Tomaž, predsednik LK Koper Obala. Lions klub Koper Obala je v okviru mesečnih srečanj v svojih klubskih prostorih gostil akad. prof. dr. Jožeta Pirjevca, ki je bil rojen v slovenski družini v Trstu. Dr. Pirjevec je eden od najpomembnejših diplomatskih zgodovinarjev na zahodnem Balkanu, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter ambasador znanosti Republike Slovenije. Govorili smo o njegovi razvpiti knjigi »Foibe: una storia d'Italia« (Fojbe: italijanska zgodba), ki je pri sosedih dvignila nemalo prahu, saj je krajevno omejeni pojav fojb dobil v Italiji vsedržavni pomen. Knjiga je nastala iz razmišljanja o sobivanju etnij na severnem Jadranu, ki zaradi majhne družbene mobilnosti več stoletij ni bilo problematično vse do pomladi narodov leta 1848, ko so Slovenci in Hrvati začeli iskati svoj prostor pod soncem. Fojbe niso le tragična epizoda druge svetovne vojne v naših krajih, ampak so tudi zgodba ustvarjanja neke uradne italijanske zgoDavor Žuvela dovinske »vulgate«. Ob koncu sezone se je turnirja na blejskem igrišču za golf udeležilo lepo število igralcev, med njimi tudi gostje iz Italije in Avstrije. Namen turnirja je bil dobrodelen, zbrana sredstva so bila podeljena društvu Sožitje Kranj za nakup glasbenih pripomočkov za otroke z motnjami v duševnem razvoju in Centru za socialno delo Radovljica. Ta bo z njimi omogočil izobraževanje dekletu s posebnimi potrebami iz rejniške družine. Naše druženje sta z glasbeno točko popestrila člana društva Sožitje Kranj. F: Mediaspeed Podelitev: Zvone Špec, Lions klub Bled, Miloša Kos Ovsenik, Center za socialno delo Radovljica, Branka Perne, društvo Sožitje Kranj, Tomaž Kastelic, Lions klub Bled Golf. Makedonski obisk LK Celje Mozaik je v okviru mednarodnih aktivnosti v aprilu gostil članice LK Svetlina iz Makedonije. Obisk Levčkovega tabora in noč čarovnic Predsednica ZDPM-ja Jesenice Albina Seršen in predsednica Leo kluba Brdo v letu 2009/10 Nadja Noč ob predaji čeka na dobrodelnem koncertu. F: Simon Pevec Člani Leo kluba Brdo so v avgustu obiskali otroško letovišče Pinea. Z dobrodelnim koncertom so namreč dvajsetim otrokom omogočili, da so v Levčkovem taboru doživeli čar poletja. Druženje z makedonskimi lionkami. Zadnjo noč v oktobru so ponovno začarali z dobrodelnostjo. Na tradicionalnem HaLEOween Partyju, ki ga organizirajo z Leo klubom Domžale, so zbrali tisoč evrov. Pridružil se jim je tudi mentorski Lions klub Kranj, ki je prispeval tisoč evrov. Denar so namenili Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Kranj za nakup novega kombija. Sodelovanje med kluboma se je začelo pred šestimi leti s pomočjo Janeza Bohoriča, ki je bil takrat pristojen tudi za širjenje lionizma v Makedoniji. LK Svetlina je bil prvi ženski klub tam in odločile smo se sprejeti botrstvo nad njim. Ob ustanovitvi kluba nas je zastopala Lorena Hus. Sodelovanje se je okrepilo lani konec leta, ko smo tri predstavnice LK Celje Mozaik obiskale članice LK Svetlina. Decembra bodo obdarovali otroke z vse Gorenjske, varovancem društva Sonček organizirajo predstavo, nekaj učencem OŠ Poldeta Stražišarja na Jesenicah pa bodo plačali zimsko letovanje. Druženje s sedmimi članicami LK Svetlina je bilo prijetno. Izmenjale smo izkušnje. Pod vodstvom liona Petra Ribiča smo si ogledale park za slepe v Levcu in v okviru akcije Očistimo Slovenijo Janja Romih posadile drevo. lion 21 21 Leo olimpijada V Leo klubu Konjice so v novembru organizirali že drugo Leo olimpijado.Združili sozabavo in dobrodelnost, rezultat pa je bil več kot zadovoljiv. Sodelujoči so se lahko pomerili v ročnem nogometu, pikadu in biljardu, ter že tako prispevali v dobrodelni sklad. Prispevke pa so zbirali tudi s posebnim Leo koktajlom. Konec šolskega leta bodo sofinancirali letovanje otrok iz okoliških šol, ki bi si to drugače težko privoščili. Primož Poklič in Nina Malec Nogomet so igro vzeli zelo resno. Da bosta lahko dihala! V glavni letošnji akciji LK Ljubljana Trnovski zvon smo člani zbirali denar za družino iz okolice Šentruperta, v kateri sta poleg obeh staršev hudo bolna tudi 4-letna dvojčka. Za zdravila dvojčkov, brez katerih ne moreta normalno dihati, smo nabirali sredstva na stojnicah v Ljubljani, in sicer na Vodnikovem in na Pogačarjevem trgu. Delili smo različne osvežilne pijače, ki so jih podarili sponzorji: Pivovarna Union, Dana, Fructal in Droga Kolinska, v zameno pa so ljudje darovali po svojih zmožnostih. V dveh dneh smo zbrali okroglih 500 evrov, ki so prek Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste že prispeli v prave roke. Obložena stojnica LK Trnovski zvon na Pogačarjevem trgu, kjer je vsak, ki je daroval, dobil osvežilno pijačo. 22 lion Leo jesen na postojnskem Rok'n band in občinstvo. Člani Leo kluba Postojna – Erazem Predjamski smo se odločili za nekaj novega. V naše vrste je stopila skupina mladih entuziastov z drznimi idejami. Z združitvijo starih mačkov in novih članov se je zgodil prvi Leo rock koncert na našem koncu, Leo Rocktober (23. 10. 2010 v Rock Cafeju v Postojni). Nastopile so skupine Aliens, Ashton's kitchen, Forgotten Eden, Adam in Rok'n'band. 1700 evrov od vstopnic smo razdelili na pol: za nekaj hipoterapij za 9-letnega gibalno oviranega dečka iz okolice Postojne in za pomoč pri nakupu invalidskega dvigala v kulturnem centru Zavoda Ars Viva v Loški dolini. Z zaslužkom in odzivom smo bili zelo zadovoljni, zato nameravamo koncert nasleNina Maver in dnje leto ponoviti. Vanja Mahnič Markovčič, F: Blaž Vatovec Burna jesen Zarjino martinovanje Tako je bilo na martinovanju – čisto preprosto: Zavod za turizem Maribor nam je postavil stojnico in že smo privabljale ljudi. Vse je bilo brezplačno, le tiste, ki so se ustavili na kozarčku vinca, ob domačih kruhkih, kruhu z zaseko in mesom iz tünke, smo prosile za prostovoljne prispevke. Odločile smo se, da bomo zbrano dale za delavce Vegrada, ki so se brez lastne krivde znašli v veliki stiski. Odpravile smo se tudi v Velenje in mobilizirale občinske ter državne inštitucije, humanitarne organizacije, civilne iniciative in vse ljudi, ki želijo pomagati. Pri aktivnostih nas je spodbujal tudi bivši župan in sedanji podžupan, Srečko Meh, ki je poskrbel, da so darovana sredstva prišla v prave roke. V teh dneh se ukvarjamo z organizacijo šova Nataše Tič Ralijan, ki bo 14. decembra. Ves prihodek od predstave Ana Liza bo podarjen v dobroPavla Mlinarič delne namene. Naša vesela Martinova stojnica sredi Maribora. Svež veter v Litiji LK Litija tudi to jesen ni počival. Zamenjali smo vodstvo, naredili temeljito inventuro in sklenili dobro nadgrajevati in slabo izločiti. Veseli smo ob uspešno izpeljani akciji! September je postregel s preobilnim deževjem in povzročil številne nevšečnosti tudi na dolenjskem koncu. Novomeški Leo-ti smo hitro zavihali rokave in se odzvali klicu na pomoč. Organizirali smo dobrodelno predstavo »Laži, ampak pošteno« in zbrali kar 1300 evrov za kostanjeviško družino, ki si ne more privoščiti obnove opustošenega doma. Lotili smo se še zbiranja pohištva, oblačil in denarnih prispevkov za najbolj ogrožene občane Kostanjevice. Omeniti velja še naš celoletni projekt ogledovanja košarkarskih tekem z varovanci VDC-ja Novo mesto in obisk kina s socialno ogroženimi otroki ter zbiranje življenjskih potrebščin. Pomagali smo Osnovni šoli Litija, enoti s prilagojenim programom, vsem tistim slabovidnim, ki ne zmorejo nakupa očal, in družinam v stiski iz naše občine. Nekaj sredstev smo namenili tudi Glasbeni šoli Litija in Gimnaziji Litija, ki je organizirala dobrodelno prireditev. Zunaj naših občin smo darovali Rdečemu križu za Haiti in CUDV-ju Draga. Denar smo zbirali s članarino, s prispevki in s prodajo toplih napitkov na stojnici pri startu Popotovanja od Litije do Čateža. Moči smo strnili tudi pri selitvi Glasbene šole Litija in pri organizaciji specialne olimpijade na državnem turnirju v namiznem tenisu. Stojnica s toplimi napitki in pecivom na startu Popotovanja od Litije do Čateža. Klubsko ogledalo Prvi Leo klub na Obali Ustanovni večer prvega Leo kluba na Obali, Leo kluba Koper – Capodistria, je bil v soboto, 4. 12. 2010, v prostorih restavracije Al Mulin v Ankaranu pri Kopru. Ob tej priložnosti je predsednica novoustanovljenega Leo kluba Koper – Capodistria, Sara Vošinek, gostila guvernerja Distrikta 129 Antona Horvatiča in guvernerja Leo Distrikta 129 Primoža Punčuha. Za UKC Maribor Od rojstva novega do obnove starega V prvi veliki humanitarni akciji LK Ljubljana Tivoli, Rojstvo novega, v kateri smo z donacijami za unikatno poslikana velika lesena jajca napolnili klubsko blagajno in Cankarjev dom, smo prvič med drugim pomagali (poklonili smo mu braillovo vrstico) tudi Zoranu Škrinjarju, pianistu, ki je oslepel. Pozneje je doštudiral muzikologijo in postal odličen jazz glasbenik, ki je s simfoniki RTV-ja posnel celo ploščo. Ves čas je živel sam v vlažnem pritličnem stanovanju zelo stare hiše blizu Cukrarne. Občasno smo mu še pomagali pri glasbenem izobraževanju, on pa je zaigral na različnih slove- Ekipa Oddelka za žilno kirurgijo se je razveselila nove opreme za fizioterapevtsko dejavnost. Člani LK Maribor so oktobra Oddelku za žilno kirurgijo UKC-ja Maribor podarili nujno potrebno opremo za fizioterapijo. Ob tej priložnosti je predsednik LK Maribor, prim. Aleksander Brunčko, predstavil cilje in razvoj lionizma. Doc. dr. Vojko Flis, predstojnik oddelka, pa je orisal razvoj kliničnega oddelka in pomen učinkovite rehabilitacije za bolnike. Obnova hiše Zorana Škrinjarja. Mavrična dobrota Poglejte si, kaj smo ustvarili, in seveda vljudno vabljeni, da nas obiščete! Konec oktobra pa smo z dobrodelno predstavo že zbrali neverjetnih 1400 evrov za nakup goseničarja za štiriletnega Gaja Gorjupa iz okolice Šentruperta, ki je priklenjen na voziček in dihalni aparat. Ta rešitev bo staršem omogočila, da ga bodo prek elektronske platforme lahko odpeljali po stopnicah na svež zrak. Katja Selevšek Zoran Škrinjar je zaigral na slovesni prireditvi ob pobratenju z LK Trieste Host. F: Borut c. Šraj Zahvalna listina revije Naša žena Prvi slovenski Lions klub, LK Ljubljana, je 17. novembra na slovesni prireditvi v Narodni galeriji prejel priznanje in zahvalno listino revije Naša žena, ki je v akciji Ljudje odprtih rok že sedemnajstič izbrala dobrotnika, darovalca in izjemno osebnost leta. Voščila in pomoč V Leo klubu Trebnje smo pripravili veliko zalogo ročno izdelanih voščilnic, ki jih bomo prodajali v enem izmed nakupovalnih centrov v Trebnjem. Leo stojnico pa bomo postavili tri decemberske konce tedna. Ustvarili so več kot sedemsto voščilnic. Lahko se pohvalimo, da nam je projekt izdelovanja res uspel, čakamo samo še na dobro prodajo. Zbrana sredstva bomo v namenili dvema materama samohranilkama za njuna otroka. snostih Lions-ov. Z dobrodelnim koncertom smo zbrali 5130 evrov in mu s tem pomagali izboljšati bivalne razmere. Izkazalo pa se je, da je nujnih popravil več, kot smo pričakovali. Člani smo sprejeli sklep o dodatnih 4000 evrih pomoči in tako je Zoran od 30. oktobra 2010 dalje, po enomesečnem intenzivnem delu, spet vseljen in zadovoljen v svojem obnovljenem skroAlenka Marter mnem stanovanju. Leo klub Celjski vitezi in Leo klub Mavrica Celje sta ponovno združila moči in organizirala Dobrodelni Leo večer smeha . Mavrična dekleta smo v tem Leo letu med drugim izpeljala dva odmevna dogodka – Dobrodelno modno revijo Superstylish in Dobrodelni Leo večer smeha, slednjega skupaj z Leo klubom Celjski vitezi. Izkupiček prostovoljnih prispevkov na modni reviji, ki smo jo pripravile skupaj s Frizerstvom Gath, je znašal 1.400 evrov in je bil namenjen nakupu šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Člani celjskih Leo klubov smo nato v goste povabili Lada Bizovičarja, ki je z monokomedijo Fotr do solz nasmejal polno dvorano. Zbrana sredstva sta prejeli družini iz Laškega, ki so ju prizadele nedavne poplave. Mavrice že tradicionalno organiziramo praznične stojnice, na katerih zbiramo potrebščine za socialno ogrožene, decembra pa ponujamo tudi unikatne voščilnice. Katarina Aškerc, F: Simon Pevec Zahvalne listine se veselijo članice in član kluba: Tjaša Andree Prosenc, Darinka Pavlič Kamien, Milenka Knez in Iztok Lajovic. Nagrade je nagrajencem za človekoljubna dejanja podelil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, ki je dejal, da se zdi skoraj nemogoče, da ljudje še vedno najdemo čas in dobro voljo za človekoljubna dejanja. Poudaril je, da se je treba odzivati na stisko in trpljenje drugih, saj to vpliva na kohezijo v družbi. Listina pomeni priznanje 20-letnemu prostovoljnemu delu in trudu članov LK LjuLK LJUBLJANA, F: Naša žena bljana. lion 23 23 Poplave zdramile solidarnost Septembrske poplave so združile moči članov LK Trbovlje, LK Trbovlje Brin, LK Brnik in Rotary kluba Zagorje Kum, ki so pomagali ljudem v Zasavju. Delo in kultura LK Slovenska Bistrica uspešno nadaljuje akcijo Moj dom, v kateri so njegovi člani razveselili Metko. V okviru svoje osrednje letošnje dobrodelne akcije Za Metkin dom so tako strnili vrste v živo verigo in s pomočjo krovca Tončka Šterna prekrili Metkino hišo v Vrholah pri Laporju. Na pomoč sta priskočila avtoprevoznika z dvigali, Jure Gorjanc in Roman Kolar, zahvala pa gre tudi podjetju Bramac strešni sistemi. Ob obilici dobre volje in z množico pridnih rok so potrdili star slovenski pregovor, ki pravi: »V slogi je moč!« Gregor Makuc, predsednik LK Brnik, Gregor Pajič, predsednik LK Trbovlje Brin, Janez Perger, predsednik LK Trbovlje, Janez Lipec, prvi predsednik Rotary kluba Zagorje Kum, Mojca Dolinšek, povezovalka, in Romana Novak, ki se je v imenu prejemnikov pomoči zahvalila vsem donatorjem. Mediji so se v času poplav osredotočili na škodo, ki so jo te prizadejale gospodarskim organizacijam in infrastrukturi v posameznih krajih, ob robu pa so ostali posamezniki in družine, ki so preživljali strah v pričakovanju najhujšega. Ko so vode odtekle in so se plazovi za silo umirili, se je pokazala dejanska škoda, ki je bila za skromne družinske proračune prav gotovo nenadomestljiva. S po- močjo sodelavcev OZ RK Zagorje smo dvaindvajsetim družinam v Zagorju in Izlakah pomagali z aparati bele tehnike in ozimnico v skupni vrednosti 11.658 evrov. Belo tehniko je prispevala družba EVJ Elektroprom Izlake z donacijskim rabatom 2500 evrov, ozimnico pa smo kupili v trgovini Spar Zagorje, ki je podarila pet paketov v skupni vrednosti 700 Aleš Gulič, F: Branko Klančar evrov. Med vinogradi Na obisku pri vinski kraljici Tini Trbižan. LK Zemono bo v letu 2011 zaznamoval svojo 15. obletnico. Zastavili smo si program s poudarkom na tradicionalnih, v lokalni skupnosti uveljavljenih in poznanih akcijah. Leto smo začeli z nagradnim izletom za mlade likovnike, ki so lani sodelovali v akciji Plakat miru. Popeljali smo jih v Celovec na ogled mestnih znamenitosti in Minimundusa. Oktobrsko redno srečanje smo združili s spoznavanjem dela vinogradnikov; sestali smo se na domačiji vipavske vinske kraljice Tine Trbižan, kjer smo tudi zbrali sredstva za tamkajšnjega invalidnega vaščana. V novembru smo izpeljali letošnji Plakat miru, v akciji je sodelovalo preko štirideset učencev iz vseh osnovnih šol našega območja, tudi tisti s posebnimi potrebami. Sredstva za pomoč smo namenili družini, ki se spopada z vrsto težav. Zajo smo dodatno zbirali sredstva z internim srečelovom na martinovanju na Erzelju. Dr. Erna Žgur 24 lion LK Slovenj Gradec delavkam Preventa V LK Slovenj Gradec se že štirinajst let trudimo delati najboljše, kar zmoremo, in tudi letos smo izvedli nekaj odmevnih akcij. Med drugim smo delavkam Preventa darovali deset tisoč evrov. Pridružili smo se tudi svetovnemu natečaju Lions organizacije na temo Plakat miru. Učence osnovnih šol na Koroškem spodbujamo in vabimo k sodelovanju, tako da je svoja dela prispevalo 75 učencev z našega območja. Pet najboljših smo nagradili, njihove slike pa bodo ob koncu akcije prihodnjo pomlad razstavljene v Cankarjevem domu v Ljubljani. Radi se spomnimo, da smo preteklo poletje za poglabljanje in utrjevanje pripadnosti ter prijateljstva v klubu že šestič organizirali križarjenja po Jadranu, na katerih smo si v prijateljskem vzdušju ogledali Dalmacijo in njene najlepše otoke. Brez pomoči dvigal Jureta Gorjanca in Romana Kolarja ne bi šlo! Člani LK Slovenska Bistrica so se tudi letos odločili, da bodo vsak drugi klubski večer priredili zunaj sedeža. Julijsko srečanje je bilo v vinski kleti Frešer na Ritoznoju, septembrsko pa na gradu Štatenberg in festivalu Forma viva Makole. Po uradnem delu v Viteški dvorani baročnega dvorca so se s turističnim vlakcem odpravili med kiparje in slikarje, udeležence osmega mednarodnega festivala Forma viva Makole. Istega dne so bili gostje odprtja likovne razstave Andreje Repnik v vinski kleti Krapše na Starem Gradu, kjer so se srečali z županom Občine Makole Alojzem Gorčenkom, svojemu gostitelju Rudolfu Krapšetu pa so izročili zdaj že tradicionalni klubski spominek, fotomonografijo Med Pohorjem in Dravinjskimi goricami. Zbiranje bistriških Lions-ov na klubskem večeru v dvorcu Štatenberg. Klubsko ogledalo Leto brez Konija Zadnji nastop Lions banda v Križankah na dobrodelnem koncertu ob 20-letnici lionizma v Sloveniji. Leto se je v LK Velenje začelo žalostno: januarju nas je za vedno zapustil Konrad Potočnik - Koni, večletni zakladnik kluba in bobnar v Lions bandu. Njemu v spomin smo marca organizirali veleslalom na Golteh za 1. Konijev memorial, ki so se ga udeležili tudi člani nekaterih bližnjih Lions klubov. Jesen v LK Konjice 15. oktobra je v prostorih Penziona Kračun v Ločah potekalo 7. tradicionalno jesensko srečanje članov LK Konjice in njihovih gostov. Prireditev je s svojim etno repertoarjem popestrila priznana romska glasbena skupina Halgato. Klubu je z dražbo izbranih vin in s tradicionalno stavnico uspelo zbrati sredstva v višini 2.000 evrov, ki jim bo dodal še sredstva sponzorjev. Humanitarni namen jesenskega srečanja je bil zbiranje denarnih sredstev za izvedbo decembrskih projektov LK Konjice, predvsem za tradicionalno Miklavževo obdarovanje družin, ki ga člani kluba izvedejo v prazničnem decembru. Leto smo nadaljevali z dobrodelnim koncertom v glasbeni šoli v Velenju, z nastopom Lions banda za 20-letnico lionizma v Sloveniji in vsakoletnim Charter nightu. Po uspešnem letu predsednikovanja Evgena Dervariča je klub prevzel novi predsednik Bruno Zagode. Z dobrodelnmi prispevki smo sofinancirali nakup dvigala za invalide na OŠ Livada, pomagali smo družinama Orozel in Burgič, v okviru mednarodnega sodelovanja pa smo donirali za pomoč Haitiju po potresu. Člani smo se jeseni družili na kostanjevem pikniku pri lionu Avberšku, v času martinovanja smo v Krškem organizirali srečanje s tamkajšnjimi Lions-i, pripravili smo predavanja o premogu in žlahtnih kovinah, na dobrodelno regato Lions kluba Konjice pa smo poslali izurjeno ekipo naših članov. Dan prostovoljstva Ptujski prostovoljci v ptujski Mestni hiši. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva se je Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Leo klubom Ptuj zahvalila prostovoljcem za solidarnost in humanost. Na sprejemu, ki je bil 2. decembra 2010, v Mestni hiši, sta se dr. Štefan Čelan, župan Ptuja, in Luka Žižek, predsednik Leo kluba Ptuj, za plemenito poslanstvo zahvalila najzaslužnejšim prostovoljcem iz Območnega združenja RK Ptuj, Pokrajinske zveze društev upokojencev spodnjega Podravja, Dekanijskega karitasa Ptuj-Zavrč in Luka Žižek Območne gasilske zveze Ptuj. 7. jesensko srečanje Lions kluba Konjice: Janko Poklič in Ervin Jančič. Dušan Slapnik, predsednik LK Konjice, Tadej Drobne, štipendist 2009/10, tutor Bojan Ribič, Nik Magdič, Tamara Čander, Anja Strmšek, vsi trije štipendisti 2010/11. Glejmo s srcem Tatjana Buzeti, predsednica Lions kluba Murska Sobota, je na otvoritvi razstave Glejmo s srcem poudarila, da so v klubu doslej uspešno izvedli več kot štirideset humanitarnih akcij. LK Murska Sobota je v jubilejnem, dvajsetem letu uspešnega delovanja v nekoliko spremenjeni obliki ponovil akcijo izpred več kot desetih let, ko je s prodajo slik pomurskih umetnikov omogočil donacijo soboški bolnišnici za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu. Pomurski umetniki, povezani v Društvu likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, so za letošnjo akcijo »Glejmo s srcem« prispevali devetnajst del, ki so bila v novembru na ogled v razstavnih prostorih soboškega muzeja in v posebnem katalogu. Hkrati bo del izkupička od prodaje namenjen tudi soboškemu pokrajinskemu muzeju, opremi otočkov za slepe in slabovidne, ureditvi infrastrukture za gibalno ovirane ter socialno šibkim družinam in otrokom. Polovica del je že našla novega lastnika, druga ga še iščejo. (Več informacij pri sekretarki kluba Cvetki Sreš.) Spodbuda v Dragi pri Igu ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDENTE: LK Konjice je pred leti na pobudo ustanovnega člana in prvega tajnika Božidarja Punčuha v program svojih humanitarnih aktivnosti uvrstil tudi štipendiranje mladih v visokošolskih programih. Namen pomoči je finančna podpora pri visokošolskem izobraževanju mladih talentov, mladih s posebnimi potrebami oziroma mladih iz socialno ogroženih okolij. Razpis je tokrat potekal že četrto leto zapored. Klub je za študijsko leto 2010/11 v sklad za štipendiranje namenil 6.000 evrov. Razpis je bil objavljen v mesecu oktobru. Na podlagi prispelih vlog se je predsedstvo kluba v skladu s Pravilnikom o štipendiranju in dodeljevanju pomoči odločilo podeliti sredstva v skupnem znesku 4.400 evrov, in sicer: dve enoletni štipendiji v skupni višini 3.800 evrov in eno enkratno študijsko pomoč v višini 600 evrov. Bili smo dobrodošla pomoč na dobrodelni prireditvi v Dragi pri Igu. Društvo POT je tudi letos v začetku oktobra organiziralo dobrodelno prireditev v Dragi pri Igu. Da sta dobrodelna hoja in tek potekala brez zapletov, smo poskrbeli tudi Leo-ti osrednjeslovenske cone in skupaj s predsednikom distrikta ter njegovo klubsko kolegico pomagali tudi pri izvedbi srečelova. Sončno sobotno dopoldne smo preživeli v družbi varovancev Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič in jim pomagali pri zbiranju sredstev za delovaDaša Farčnik, F: Milena Roter nje. lion 25 25 Za lepše praznike Leo klub Rogaška je konec novembra pripravil že drugi dobrodelni koncert v tem letu. Dobrih tisoč evrov so zbrali z vstopnicami, prodajo prazničnih dobrot in sponzorji na koncertu Maje Slatinšek, ki se je odpovedala honorarju. Na dobro uro in pol trajajočem koncertu v slatinskem kulturnem centru je Maja ob spremljavi violinista Owna Hughesa predstavila nove skladbe, ki so nastale med študijem v Londonu, nekaj zimzelenih in aktualnih uspešnic. Donacijo bodo v obliki materialne pomoči razdelili med dve družini z obPeter Čakš močja Šmarja za njuna otroka. Maja Slatinšek in Owen Hughes na odru. Bogata jesen V prvih dneh septembrske vodne ujme smo člani LK Novo mesto takoj razmišljali, kako pomagati. Predsednik Marko Gorjup je objavil akcijo zbiranja rabljenih oblačil in v nekaj dneh smo več sto kosov predali Rdečemu križu. Akcije so potekale v sodelovanju z Leo klubom Novo mesto, tudi ko smo zbirali pohištvo. Brez velikih besed smo se odločili tudi, da iz lastnih žepov zberemo za sto prehranskih paketov sredstev. Pri pomoči smo sodelovali z Območno organizacijo Rdečega križa. Hkrati smo pripravljali že 18. dobrodelni ples kluba na Otočcu. Dogovorili smo se za pomoč pri postavitvi osebnega dvigala Klari, osnovnošolki s cerebralno paralizo; del sredstev pa bomo darovali trem »poplavljenim« družinam na Šentjernejskem polju. Zbrali smo blizu deset tisoč evrov. Ob jubileju Ustanovni član in bivši guverner Anton Camplin je zbrane za nekaj minut popeljal v svet teme slepih. Prevezali so oči s temnim trakom in prisluhnili nagovoru Tončka Kosa, predsednika Društva slepih in slabovidnih Pomurja. Jubilejnega druženja v murskosoboškem hotelu Dijana, kjer je dvajset let skupne poti čudovito opisala predsednica LK Murska Sobota Tatjana Buzeti, so se udeležili guverner Distrikta 129 Anton Horvatič, številni bivši guvernerji, podpredsednik botrskega kluba Bad Radkersburg – Mureck Hans Wieser, predsednica Lions kluba Lendava/Lendva Mira Unger in predstavniki Lions klubov, s katerimi sodeluje soboški klub. Posebne pozornosti je bilo deležno šest še aktivnih ustanovnih članov kluba, podelili smo posebna priznanja za nadpovprečne humanitarne prispevke in uspešno izvedene humanitarne akcije. Slavnostni večer so obogatili obetavni Pesmi za srce Leo klub Celjski vitezi in Zveza prijateljev mladine sta spomladi organizirala dobrodelni koncert zasedbe Perpetuum Jazzile in tako zbrali enajst tisoč evrov pomoči. Dobrih tri tisoč evrov je šlo v roke Društva paraplegikov jugovzhodne Štajerske za projekt Še vedno vozim – vendar ne hodim. Šest tisoč evrov smo namenili za nakup kombiniranih igral za dva šentjurska vrtca, tisoč evrov pa je prejela Maruša Jager za nadaljevanje šolanja. Devetsto evrov je prejel še Jožko Vodopivec za nakup potrebne opreme. Dobremu namenu je svoje ime poklonila prva dama Republike Slovenije Barbara Miklič Türk, ki je občinstvu namenila tudi nekaj toF: Matjaž Očko plih besed. Za letošnji »podvig« gre zahvala angažiranju večine članov kluba, še posebej pa klubskim prijateljem Franciju Škofu za darovano dvigalo, slikarju Samu Kralju, ki je za avkcijo spet podaril umetniško delo, in Branetu Koračinu, ki je opravil gradbena dela. Na pomoč pri »akciji dvigalo« so priskočili tudi člani Rotary kluba Novo mesto in še nekaj dobrih ljudi. Pogovarjamo se tudi o možnosti ustanovitve LiJože Kukec ons kluba v Metliki. 26 lion Častna pokroviteljica ga. Barbara Miklič Türk. mladi umetniki, med njimi violinistka Ekaterina Lepoša, katere študij podpira tudi soboški Lions klub, in priznana slovenska glasbena skupina Kontraband. Letos smo s prilagojeno šolsko mizo in računalnikom pomagali učenki OŠ Križevci pri Ljutomeru, več učencem omogočili šolsko malico, prispevali soboški bolnišnici za nakup magnetne resonance in za prizadete ob letošnjih poplavah, pripravili dobrodelno prodajno razstavo Glejmo s srcem, sodelujemo v akciji Plakat miru, tu pa je tudi tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert, tokrat s Slovenskim oktetom. Irma Benko F: Nataša Juhnov, Vestnik Košarkaška Neverjetna skupina Dunkin' Devils. Leo klub Kamnik je v novembru pripravil prvi Leo košarkarski turnir trojk. V Osnovni šoli Stranje se je zbralo devet ekip, ki so na zabaven, športen in prijeten način pomagale dvema osnovnošolcema iz Osnovne šole 27. julij pri nakupu šolskih potrebščin in športnih pripomočkov. Poleg košarke smo pripravili še zabavni program: pela je Sara Kobold, mlada in obetavna pevka, akrobatska skupina Dunkin' Devils pa je uprizorila šov z neverjetnimi skoki na koš, zabijanji in zabavnimi vložki. Zbrali smo 580 evrov, ki jih bomo v celoti namenili fantoma, saj smo s pomočjo donatorjev, nastopajočih, ki so se odpovedali honorarju, dogodek pripravili z minimalnimi vložki. Izobraževanje Predavanja v klubih Dosedanjim petim oblikam izobraževanja v distriktu bomo letos dodali še novo. Svet Lions šole je namreč sklenil, da bomo klubom ponudili najboljša predavanja, ki smo jih do sedaj imeli v distriktu. Izobraževanje bo potekalo v obliki predavanj po klubih na rednih klubskih sestankih. Predavatelji bodo člani Lions našega distrikta, za katere se je že do zdaj pokazalo, da imajo zanimive teme s področja lionizma. Vsi predlagani predavatelji so na dosedanjih seminarjih dobivali pohvalna priznanja udeležencev in zelo visoke ocene. Naj navedem primer, ko je eden od predavateljev na treh seminarjih, na katerih je bilo skupno 93 udeležencev, dobil 93 ocen odlično. Tukaj predstavljenim predavateljem, ki jih klubi že zdaj lahko pokličejo na svoje klubske sestanke, se bodo pozneje pridružili še drugi. Predsednik kluba se bo s posameznim predavateljem sam dogovoril o terminu in kraju predavanja. Zbrali smo nekaj vtisov udeležencev z enega od preteklih seminarjev. »Takšen seminar se te resnično dotakne in vsak Lions bi ga moral kdaj doživeti.« Med predavatelji so tudi: Janez Bohorič, Polonca Kukec, Slavko Stošicki in dr. Boris Žnidarič. »Bravo, ustvarili ste fantastično vzdušje.« »Super organizirano. Hvala vam.« »Hvala, da smo vas poslušali.« »To je bilo spoznavanje bistva lionizma.« Predavatelji in teme predavanj so: • Janez Bohorič, mednarodni direktor, ali Milan Kapetan, PDG: Lionizem v svetu in pri nas • Polonca Kukec, IPDG: Motivacija v lionizmu • Lorena Hus, PDG: Vloga dobrodelnosti, motivacija Lions članov • Slavko Stošicki, PDG: Gibanje Lions kot izziv, priložnost, uspeh in zadovoljstvo • Dr. Boris Žnidarič, PDG: Lionistični bonton • Darinka Pavlič Kamien, pooblaščenka guvernerja za odnose z javnostmi: Lionizem in odnosi z javnostmi. Andrej Škarabot, pooblaščenec za izobraževanje in razvoj vodenja lion 27 KD Banka d.d., Neubergerjeva 30, 1000 Ljubljana, www.kd-privilege.si Mednarodno dogajanje oglas 3 ZAUPANJE Mednarodno dogajanje Mednarodni direktor Janez Bohorič Slovenski Distrikt 129 ima svojega prvega mednarodnega direktorja! Saša Mesarić FOTO: Borut C. Šraj Da je letna konvencija LCI-ja veličastna prireditev, ki bi jo vsaj enkrat v življenju moral obiskati vsak Lions, da bi začutil, kako veliki mednarodni organizaciji pripada, je mnenje mnogih Lions-ov. S tem se strinja tudi Janez Bohorič. Nekdanji predsednik Distrikta 129, ustanovni član prvega slovenskega Lions kluba in danes član LK Škofja Loka si bo letošnjo mednarodno konvencijo – ta je bila konec junija v Sydneyju – zapomnil po še lepših občutkih kot prejšnje. Izvoljen je bil namreč za enega od mednarodnih direktorjev Lions Clubs International, kar je velika čast tudi za našo državo, ki ima tako v samem najvišjem vodstvu največje svetovne dobrodelne organizacije svojega predstavnika. Kakšni so bili vaši prvi vtisi ob izvolitvi? Občutki, ko so bili razglašeni rezultati volitev mednarodnih direktorjev, so bili nepopisni. Ponosen sem bil, da mi je bila kot predstavniku malega naroda zaupana funkcija mednarodnega direktorja in člana sveta (boarda) direktorjev največje humanitarne in servisne organizacije na svetu. Kako pride do predloga in izvolitve za ta naziv? Preden Lions sploh lahko kandidira, mora opravljati funkcije predsednika kluba, conskega predsednika, guvernerja distrikta, uveljaviti pa se mora tudi v mednarodnem delovanju LCI-ja, da ga vodstvo in članstvo organizacije spoznata. Potem mora domači distrikt uradno vložiti kandidaturo, ki je potrjena na letni skupščini distrikta in na Europa Forumu, nato o kandidaturi odloča svet direktorjev, nazadnje pa po osebni predstavitvi na mednarodni konvenciji o kandidaturi odločijo delegati vseh klubov na svetu na volitvah. Kakšne so zdaj prioritete vašega dela v lionizmu? To je najvišji operativni organ LCI-ja, ki deluje med dvema letnima konvencijama. Kaj to pomeni za slovenski lionizem? Moja izvolitev za mednarodnega direktorja vsekakor pomeni veliko priznanje dosežkom slovenskega lionizma in še posebej veliko priznanje tudi meni osebno. Janez Bohorič na velikem platnu mednarodne konvencije v Sydneyu. Kot član sveta direktorjev sem se vsako leto dolžan udeležiti štirih sej sveta, na katerih se odloča o vseh najpomembnejših zadevah, vezanih na to našo organizacijo. Svet sestavljajo 32 mednarodnih direktorjev, nekaj t. i. appointeejev (nevoljenih članov, ki jih imenuje predsednik LCI-ja), predsednik LCI-ja in oba podpredsednika ter najodgovornejši vodilni uslužbenci LCI-ja, ki skrbijo za pripravo sej ter tehnično podporo. V okviru sveta delujejo komiteji, ki pokrivajo posamezne tematske sklope. Sem član komiteja za statut in pravilnike LCI-ja, udeležujem se forumov (npr. Evropskega foruma letos v Bologni) ter še naprej delujem v okviru vzhodnoevropskega projekta za razvoj lionizma s posebnim poudarkom na Albaniji, Kosovu, Makedoniji, Češki, Slovaški in Armeniji. Vzdržujem pa tudi stike z mnogimi drugimi lionističnimi državami. Kako se ta status ohranja? Se podaljšuje, nadgrajuje ali je fiksen? Mednarodni direktorji LCI-ja smo izvoljeni za obdobje dveh let. Ponovna izvolitev ni mogoča, lahko pa Lions-a, ki je bil enkrat izvoljen za to funkcijo, kot svojega pooblaščenca za posebne naloge po preteku njegovega mandata v naslednji svet direktorjev imenuje takratni predsednik kot appointeeja. Ali mednarodni direktorji kandidirajo za mednarodnega predsednika? Kandidati za ta položaj morajo biti prej že mednarodni direktorji, če uspešno opravljajo to dolžnost, lahko kandidirajo za položaj drugega podpredsednika, nato prvega podpredsednika in nazadnje za predsednika LCI-ja. Segajo vaše ambicije tudi do tja? Moje ambicije ne segajo tako visoko, je pa glede na to, da je v LCI vključeno članstvo iz 206 držav sveta, tudi zelo malo možnosti, da bi se mi ponudila taka priložnost. LIONS QUEST in MATTHEW KIEFER Bi nam zaupali kaj iz svojega programa mednarodnega direktorja? Posamezni direktorji nimamo osebnih programov. Naš skupni program je vsakoletni program predsednika LCI-ja, ki je potrjen na svetovni konvenciji LCI-ja. Na katerih ravneh lionizma deluje ta organ? Matthew Kiefer v Sloveniji F: Žare Modlic Pred kratkim je Slovenijo obiskal izvršni direktor programa Lions Quest je Matthew Kiefer, pogovor z njim in predstavitev programa, za sredstva katerega je novembra kandidiral tudi Distrikt 129 Slovenija, bomo objavili v naslednji številki revije Lion. lion 29 zadnja beseda Primož Punčuh Mladenič iz Slovenskih Konjic ima za seboj že nekaj uspešnih mesecev vodenja slovenskih Leo-tov. Letošnjemu predsedniku Leo gibanja pri nas, čeprav je že zaposlen in vodi oddelek za izterjavo na Energetiki Celje, prosti čas izkoristi za dobrodelno in okoljevarstveno udejstvovanje. In bolj kot uspešne akcije se Primožu v spomin usidrajo nasmehi in stiski rok ljudi, ki jim Leo-ti priskočijo na pomoč. Saša Mesarić FOTO: Matic Bajželj Zakaj ste se odločili svoj prosti čas posvetiti dobrodelnosti in zakaj prav lionizmu? Imam ogromno energije in to energijo moram nekam usmeriti. Tako prosti čas vlagam v razne projekte na področjih humanitarnosti, okoljske problematike in drugih dejavnosti. Dobrodelnost je pri tem funkcija samouresničitve. Moj pokojni oče je bil eden izmed pobudnikov ustanovitve novega Lions kluba v Slovenskih Konjicah in prvi tajnik kluba. Ker v lionizmu deluje tudi moja mati, sem dobro poznal ozadje celotnega gibanja in so mi lionistične vrednote blizu. Kakšen je bil razvoj vašega delovanja v Leo klubu? Je bilo sprva pomembnejše druženje, ki vas je prevzelo, in ste postajali vedno aktivnejši? Sem eden izmed ustanoviteljev Leo kluba Konjice. Ob ustanovitvi vsak klub išče svoje poslanstvo v širšem okolju in se oblikuje glede na značilnosti samih članov. Mislim, da smo ustvarili odličen klub, našli pravo ravnovesje med druženjem, pridobivanjem izkušenj in dobrodelnostjo. Zdaj imamo mlade člane, ki bodo lahko v prihodnosti klub dobro vodili in še dolgo pomagali ljudem, ki potrebujejo našo pomoč. V tem letu pa ste sodelovali tudi pri projektu Očistimo Slovenijo. Kljub temu da načeloma pomagamo ljudem v stiski, delujemo tudi na drugih področjih. Tako smo v letošnjem letu aktivno sodelovali pri organizaciji največje prostovoljske akcije, ki se je je udeležilo več kot 250.000 prostovoljcev. Akcija je bila tudi dobra promocija za naše gibanje, saj se je vanjo vključilo veliko Leo in Lions klubov. Katere akcije so vam najbolj ostale v spominu? Bolj kot akcije mi v spominu ostajajo nasmehi ljudi, ki smo jim pomagali, kakšen topel stisk rok, mogoče kakšen »hvala«, recimo nekega gospoda, ker smo pred leti pomagali njegovemu bolnemu otroku … Kakšno je vaše osebno vodilo pri humanitarnem udejstvovanju? Mislim, da je v življenju ključna empatija do drugih, da ljudi sprejemaš takšne, kot so, da jih poskušaš razumeti in sprejeti v vsej njihovi drugačnosti. Humanitarnost je le nadgradnja pozitivnega odnosa do sočloveka. Kako ste se lotili dela in katere naloge ste si zadali v »svojem« letu kot predsednik Zveze Leo klubov Distrikta 129? Imamo odlične klube in motivirane posameznike. Naše vodilo je vsekakor, da ustvarimo trdno jedro Leo gibanja v Sloveniji. Poskušamo združevati klube in zagotoviti trajnostni razvoj našega gibanja. Velik potencial vidim v ustanavljanju novih klubov in širjenju lionističnega poslanstva med mlade, saj tako dobijo možnost dobrodelnega delovanja. Vam delo v lionizmu vzame veliko časa? Trenutno imamo dvajset Leo klubov od Kopra do Murske Sobote, ki organizirajo več kot sto akcij in dogodkov letno, tako da je dela z vodenjem distrikta seveda ogromno. Na srečo pa ima dan štiriindvajset ur, in če si jih pametno razporediš, lahko narediš marsikaj. Poskušam se udeleževati akcij in sestankov klubov, hkrati pa biti ves čas na voljo za različna vprašanja. Kaj želite razvoju lionizma pri nas? Ponosen sem, da sem član tega svetovnega gibanja. Upam, da bomo v prihodnje še naprej gradili na uspešnih temeljih, ki so bili v Sloveniji postavljeni v zadnjih dvajsetih letih. Vesel sem, da smo dobili mednarodnega direktorja in s tem potrditev preteklega dela. Mislim, da je to dobra odskočna deska za prihodnje delovanje lionizma v Sloveniji. 30 lion GENERALI ZAVAROVALNICA Varnost ni naključje. Je naša vizija in poslanstvo. In je vaša izbira. Izberite največjo tujo zavarovalnico v Sloveniji s 175 letno tradicijo na zavarovalnem trgu v okviru Skupine Generali. Izberite uspeh, ki temelji na odgovornih in strokovnih odnosih. Izberite inovativnost, tradicijo in mednarodno ozadje svetovnih trendov. Izberite znanje, ki ga namenjamo vaši varnosti in vaši varni prihodnosti. Izberite Generali Zavarovalnico za življenjskega popotnika na poti vaših sanj. Brezskrbni pod okriljem leva. www.generali.si