VITraž maj-junij_2014

Interni informator SŽ – VIT I SŽ – Vleka in tehnika
Letnik 3 I številka 4 I maj/junij
NOVOSTI IZ NAŠIH CENTROV
Posodobitev pogreznih miz v delavnici
za vzdrževanje električnih lokomotiv
Besedilo in fotografije: Boris Koteski
V novi številki preberite:
V začetku junija je
bila uspešno končana posodobitev
– hidravlični pogon premičnih tirnic pogreznih miz
v tretjem obratu.
Pogrezne mize so
nam v pomoč pri
demontaži težjih
sklopov, zasidranih na podvozju
tirnih vozil. V naši
delavnici jih pogosto s pridom
uporabljamo.
Stran 2
Obisk študentov in profesorjev Fakultete za
elektrotehniko
Stran 3
Dnevi Slovenskih železnic
Stran 4
Prevoz poškodovanih vagonov na Slovaško
Preprečevanje nasilja in trpinčenja na delovnem
mestu
Stran 5
Naj bo naslednji cedejček meseca tvoj!
Stran 6
Izet Lemezović klubski prvak
Lokosi praznih rok v Novi Gorici
Stran 7
Praznovanje 40-letnice nogometne sekcije
Lokomotiva
O kraticah
Stran 8
Podstavni voziček
Hidravlični pogon je vgrajen za premik tirnic na tirih št. 3, 4, 5 in 6. Do sedaj se je
odmik premičnih tirnic izvajal ročno. Dva
delavca sta morala ročno, s sunkom,
opraviti odmik. Težko in nevarno delo, saj
ima ena tirnica 400 kg. Poleg tega so
sunki in udarci pri sidranju premične tirnice sčasoma povzročili razpoke na drogu,
na katerega je tirnica pripeta.
Izboljšava pomeni:
- lažje in bolj varno delo za delavce in
- sidranje brez udarcev in s tem zmanjšanje poškodb na konstrukciji za prestavitev
tirnic.
Posodobitev je idejno zasnoval Aleš Lajovic, projekt je vodil Janez Ahčin. Hidravliko s pogonom je izvedlo podjetje Prit. Določeni deli konstrukcije ter električna instalacija so delo naših delavcev (Momčila
Kezmića, Milana Keteja in drugih).
V drugem obratu sta še dve pogrezni mizi
s podobnimi problemi, ki čakata na posodobitev.
Hidravlična črpalka in komandni
pult za tira 5 in 6
Kanal s pogrezno mizo
ZGODILO SE JE
Obisk študentov in profesorjev Fakultete za
elektrotehniko
Besedilo: Boris Koteski in obiskovalci
Fotografija: Helena Hostnik Simončič
Ljubljana, 16. maj
Foto: Andrej Rožman
16. 5. 2014 so nas obiskali študentje in profesorji Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Skupaj jih je prišlo 13. Po
uvodni besedi koordinatorja Centa Ljubljana Draga Fona smo vodenje prevzeli Slavko Hočevar, Janez Ahčin in Boris Koteski. Iz
vtisov udeležencev lahko razberemo, da so bili zelo zadovoljni z obiskom. Nas pa sta presenetila njihova radovednost in znanje.
Za VITraž smo zbrali nekaj vtisov obiskovalcev.
»S slovenskimi vlaki se vozim že 20 let, v strojevodskih kabinah nekaterih
vlakov sem že bil, še nikoli pa nisem videl vlaka od spodaj ali posameznih
delov. Ker me tehnika tudi sicer zanima, sem se z veseljem odzval povabilu študentov Fakultete na ogled Centralnih delavnic. Po kratki predstavitvi
podjetja VIT smo si ogledali celotne delavnice. Ker sta bili skupini majhni
in spremljani s prijaznimi vodiči, smo videli in izvedeli veliko novega.
Ogledali smo si vsa vozila, ki trenutno vozijo po slovenskih progah, šli v
njihove kabine. Videli smo tudi posamezne dele vozil, predvsem podvozje,
pantografe, motorje in močnostno elektroniko, s katero elektroniki običajno nimamo opravka. Tukaj se je takoj videlo, kakšni motorji so bolj zanesljivi in kaj se večinoma kvari.«
»Ogled delavnic nam je pokazal elektrotehniko v novi dimenziji, ki je sicer nimamo priložnosti videti, čeprav jo srečujemo na vsakem koraku.
Videli smo, kako se stoletne izkušnje izražajo v domiselnih in dovršenih
rešitvah, ki rešujejo probleme, ki postanejo ob prehodu iz nam znane
tehnologije malce lažjih prevoznih sredstev vse prej kot banalni. Največjo vrednost takemu ogledu pa vsekakor dajo demonstratorji, ki znajo
iz lastne prakse pokazati na tisto, kar se na prvi pogled ne vidi, poglobljeno odgovoriti na vprašanja in nesebično podariti svoj dragoceni čas
drugim.«
doc. dr. Marko Jankovec
as. dr. Boštjan Glažar
»Ogleda delavnic v Mostah sem se
udeležil že drugič in to z največjim
veseljem. Med predstavitvijo smo si
ogledali različne oddelke, med drugim tudi za popravilo električnih vozil in previjanje motorjev, kar je bilo
izredno domače področje, saj študiram na Fakulteti za elektrotehniko.
Nenazadnje je bil izredno zanimiv
tudi preskus delovanja nagibne
tehnike pri Pendolinu, v živo.
Vsekakor pa sam ogled niti ne bi bil
zanimiv, če ob sebi ne bi imeli vodičev z izrednim znanjem. Znanje,
pridobljeno pri delu, sta z veseljem
delila z vsemi nami in prijazno odgovarjala na vsa vprašanja. Vsekakor je ta ogled bil najboljši od vseh,
ki sem se jih kjerkoli ali kadarkoli
do sedaj udeležil, in ko bo prilika,
se bom z veseljem zopet oglasil.«
»Vtisi so enkratni. Videli in izvedeli smo veliko o vlakih, na
sploh o zgodovini naših vlakov,
o tehniki posameznih vlakov,
konstrukciji, delovanju, krmiljenju, servisu vlakov, raznih
podatkih (stroški servisov/vzdrževanje ...) in še in še. Vodiča
sta bila odlična, odgovorila na
vsa vprašanja, govorila in razkazala bi nam še, če bi imeli
več časa, tako da pohvalno.
Enkratna predstavitev je bila,
omogočena nam je bila tudi simulacija, ki jo malokdo lahko
občuti, bili smo na mestih, ki jih
običajno ne vidiš. Hvala, da ste
nam to omogočili in razkazali,
takšne predstavitve bi lahko
bile vzor tudi kakšnim drugim
firmam/podjetjem.«
Dejan Hrovatin, študent
Tadej Prinčič, študent
»Možnosti ogleda specializirane delavnice za vzdrževanje električnih vlečnih vozil SŽ – Vleka in tehnika sem se zelo razveselil, saj je od mojega zadnjega obiska preteklo že kakšnih 25 let. V teh letih pa se je na tehničnem področju lokomotiv že veliko spremenilo. Po prisrčnem sprejemu s strani
vodstva in skupnem fotografiranju smo v dveh skupinah pod strokovnim vodstvom dobro tehnično podkovanih delavcev SŽ – VIT-a odšli na nekajurni ogled delavnic. Obiskali smo vse oddelke, kjer smo videli mnogo različnih tipov in modelov lokomotiv, vagonov ter ostalih vozil voznega parka
SŽ. Velika večina vozil je bila v teku servisiranja – se pravi v ''odprtem'' stanju. Tako smo lahko spoznali vse sestavne dele ter njihovo funkcijo. Od
mehanskih delov, preko hidravlike do elektro in elektronske opreme. Obiskovalci smo bili iz različnih smeri študija na Fakulteti za elektrotehniko v
Ljubljani, tako da je bil ogled za vse zanimiv, hkrati pa smo spoznali tudi tisto tehniko, o kateri v času študija nismo slišali. Dobili smo tudi pravo
predstavo o velikosti in pokvarljivosti posameznih sestavnih delov, na primer zobnikov, dizel motorjev, elektromotorjev in delov močnostne elektronike, saj česa podobnega v svetu miniaturizacije ne srečujemo vsakodnevno. Naši vodniki po delavnicah so rade volje in z veseljem odgovarjali na
naša vprašanja ter dodali še marsikatero zanimivost iz železniškega sveta. Ogled je bil zelo zanimiv in poučen ter je prav hitro minil. Zavalil bi se
vsem, ki so omogočili ta ogled z željo, da se ob primerni priložnosti z novo generacijo študentov še kdaj ponovi.«
Jože Stepan
2
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
maj/junij 2014
Slovenske železnice so z namenom povečanja prepoznavnosti
podjetja in srečanja s poslovnimi partnerji organizirale 4-dnevni dogodek z naslovom Dnevi Slovenskih železnic. V štirih
dneh so se zvrstili dogodki za partnerje, potnike in zaposlene.
Predstavitev podjetij v skupini SŽ na GZS v Ljubljani
Foto: Helena Hostnik Simončič
Na izletu v Goriška Brda
Dnevi SŽ so se začeli 4. junija s poslovno
konferenco Prihodnost železnice in njen
prispevek h razvoju gospodarstva za slovenske in tuje poslovne partnerje, ki je potekala na Gospodarski zbornici Slovenije.
Dogodek sta spremljala razstava našega
„hišnega“ fotografa Miška Kranjca, ki jo je
odprla članica poslovodstva SŽ Jelka Šinkoviec Funduk in pa razstavni prostor, kjer
so se predstavila podjetja SŽ, tudi naše.
Drugi dan so se predstavniki SŽ in hčerinskih podjetij skupaj s poslovnimi partnerji odpravili na izlet z vlakom v Goriška
Brda. Na poslovno-družabnem dogodku
so odprli tudi muzej v Kanalu.
V petek, 6. junija, je potekala tradicionalna
podelitev jubilejnih priznanj za 30 let dela
na železnici, zvečer pa je bil v železniškem muzeju organiziran večerni koncert za mlade potnike Potniškega prometa.
Zadnji dan, v soboto, 7. junija, se je v neznano odpeljal muzejski vlak s POP TV.
Končna postaja je bilo Celje, kjer je potekal poseben program, parna lokomotiva
pa je veliko zanimanja vzbudila na celotni
poti. Med tem so v železniškem muzeju
ves dan potekale brezplačne delavnice za
otroke.
Foto: Igor Debevec
Utrinki s podelitve priznanj za 30 let dela na SŽ
Foto: Miško Kranjec
Foto: Miško Kranjec
maj/junij 2014
Foto: Miško Kranjec
Foto: Igor Ličen
Foto: Miško Kranjec
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
3
Prevoz poškodovanih vagonov na Slovaško
Besedilo in fotografije: Miran Müllner
Pri premiku lokomotivske vožnje je prišlo dne 18. aprila 2014
na tiru 303 postaje Pivka do naleta, iztirjenja in oplaženja dveh
lokomotiv in petih vagonov. Pri odpravi posledic prometne
nesreče smo poleg ustreznih služb prevoznika sodelovali tudi
delavci SŽ – VIT.
Poškodbe nosilcev po izrednem dogodku v Pivki
Za dva češka vagona, ki sta v lasti
CZ-INT, je bilo na podlagi meritev in
strokovne presoje ugotovljeno, da sta
tako poškodovana, da v prometnem
smislu ne moreta varno voziti na lastnih kolesih. Z lastniki vagonov je
bilo dogovorjeno, da vagona serije
Sggrs na postaji Pivka razstavimo in
vse unificirane dele naložimo na dodatne vagone ter jih prepeljemo na
Slovaško, kjer sta bila izdelana. Razstavljena okvirja obeh poškodovanih
vagonov sta bila naložena v dva vagona serije Eanos, šest podstavnih
vozičkov pa na dva vagona serije
Kgs. Najvišje izmerjene točke naklada
niso segale izven predpisanega mednarodnega nakladalnega profila, tovor pa
smo proti premiku dodatno zavarovali z
zateznimi pasovi. Med vožnjo proti domovini so pregledni delavci TVD Zalog še
dodatno opazovali nevsakdanji tovor in
poskrbeli za pritegnitev zateznih pasov.
Čeprav je celotna logistika izgledala
enostavno, je bilo v projekt vloženega veliko truda in časa. Tako smo tudi pri odpravi posledic izrednega dogodka v Pivki
zaposleni v TVD-ju še enkrat pokazali, da
smo pomemben člen v sistemu SŽ.
Dodatno opazovanje in pritegnitev zateznih pasov s
strani delavca TVD na postaji Zalog
!
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Preprečevanje nasilja in trpinčenja
na delovnem mestu
Besedilo: Aleš Kastelic
ALI JE DOKUMENT
O STRESU NA
DELOVNEM MESTU
ŽE NAREJEN???
V 24. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je
določeno, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja,
nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na
delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.
Vir: http://www.mcb.rs/blog/2011/04/21/mobing
4
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
maj/junij 2014
Pojav trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja ter psihosocialnega tveganja
predstavlja kršitev dostojanstva človeka in
osebnostnih pravic zaposlenih. Je motnja
v delovnem procesu in ni v skladu s
poslovno politiko delodajalca. Glede na to,
izvajanje trpinčenja, spolnega in drugega
nadlegovanja ter psihosocialnega tveganja pomeni kršitev delovnih obveznosti.
Za trpinčenje na delovnem mestu, spolno
in drugo nadlegovanje se šteje ravnanje,
ki je dovolj resno. Vsak delavec sam
presodi in se odloči, ali je ravnanje zanj
sprejemljivo ali žaljivo ter ali ga šteje za
spolno ali drugo nadlegovanje oziroma trpinčenje na delovnem mestu. Bistveno je,
da delavec določenega ravnanja ne želi in
je zanj takšno ravnanje nesprejemljivo.
V vseh družbah pod okriljem SŽ se moramo truditi, da do takšnih primerov ne bi
prihajalo. Ko pa do tovrstnih kršitev pride,
pa moramo to nemudoma prijaviti službi,
ki se ukvarja s to problematiko.
Objektivni, zunanji pokazatelji trpinčenja
na delovnem mestu so:
• večkratno premeščanje delavcev znotraj
organizacije oziroma večkratne reorganizacije (brez vidnih učinkov izboljšanja situacije delovne organizacije),
• velik absentizem,
• velika fluktuacija,
• obremenjenost delavcev s stresom,
• pogoste smrti in poškodbe na delovnem
mestu,
• veliko predčasnih upokojitev iz zdravstvenih razlogov,
• veliko zgodnjih upokojitev,
• veliko disciplinskih postopkov,
• veliko pritožb delavcev ali drugih subjektov delovnega okolja (strank, uporabnikov, potrošnikov itd.)
• veliko tožb in sodnih postopkov (ko za
posleni tožijo delovno organizacijo ali
posameznega zaposlenega),
• zapisniki sestankov organa, na katerem
je bil izpostavljen problem trpinčenja na
delovnem mestu ali je bila obravnavana
pisna pritožba tarče trpinčenja in gradiva, ki pričajo o realizaciji sklepov organa.
Subjektivni pokazatelji
delovnem mestu so:
trpinčenja
na
• dnevniki in zapisi osebe, ki je tarča trpinčenja na delovnem mestu, o ravnanjih
vršilca trpinčenja,
• pričevanja sodelavcev,
• pričevanja drugih udeležencev v delovnem okolju (stranke, zunanji sodelavci
ipd.),
• pričevanja in pisna gradiva o ravnanju
sindikalnega zastopnika in odzivih vršilca trpinčenja na delovnem mestu,
• pričevanja in pisna gradiva o ravnanjih
vodilnih delavcev, ki jih je tarča trpinčenja prosila za pomoč,
• izjave vršilca trpinčenja na delovnem
mestu.
Delodajalec mora sprejeti določene ukrepe, da bi preprečil in pravočasno odkril trpinčenje, spolno in drugo nadlegovanje
ter psihosocialno tveganje in zboljšal
medsebojne odnose med delavci. Vsi zaposleni pa si moramo prizadevati za izboljšanje, razvijanje in vzdrževanje dobrih
medsebojnih odnosov po načelu: kar ne
želiš, da ti drugi storijo, tudi ti ne stori
drugim.
V letošnjem letu bo sprejeto tudi Navodilo
o prepovedi trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja ter psihosocialnega
tveganja na delovnem mestu, kjer bodo
opisani vsi postopki ravnanja v primeru
pojava tovrstnih kršitev. Če pri svojem
delu občutite trpinčenje, spolno in drugo
nadlegovanje, se lahko obrnete na kadrovsko službo ali na varnostne inženirje, ki
vam bodo podali več informacij v zvezi z
nadaljnjimi postopki.
CEDEjČEK MESECA
Naj bo naslednji cedejček meseca tvoj!
Zaposleni, ne pozabite, da je vsak uresničen predlog
denarno nagrajen. Nikomur nekaj dodatnih evrov pri
plači ni odveč, zato le pogumno – izrežite obrazec in
oddajte vašo najnovejšo zamisel!
Izreži obrazec za prijavo
cedejčka, ga izpolni in oddaj
svojemu nadrejenemu.
Vsaka koristna izboljšava je
nagrajena, najbolj izvirne pa
bodo predstavljene v VITražu.
maj/junij 2014
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
5
ŠPORTNE NOVICE
Izet Lemezović klubski prvak
Besedilo: Borut Planinšič
Fotografija: Ivan Senekovič
Izet Lemezović je osvojil svoj prvi naslov
klubskega prvaka KK Lokomotiva (lani je
bil tretji). Na štirih nastopih v disciplini 120
lučajev je v povprečju podrl 538,5 kegljev.
Z drugim mestom je presenetil Jože Matulin, tretji je bil Borut Planinšič, s petimi
zmagovalnimi naslovi in skupno desetimi
uvrstitvami med najboljše tri je najuspešnejši udeleženec klubskih prvenstev v
zadnjih dveh desetletjih.
Foto: Helena Hostnik Simončič
Končni vrstni red prvenstva
2013/14 (22 kegljačev): 1. Lemezović, 2154 podrtih kegljev,
2. Jože Matulin, 2111, 3. Borut
Planinšič, 2097, 4. Avgust Volšek, 2076, 5. Jože Golob, 2073,
6. Oto Lorenčič, 2066, 7. Peter
Rakovič, 2023, 8. Milan Mali
2009 itd.
Z leve: Jože Matulin, Izet Lemezović in Borut Planinšič
Lokosi praznih rok v Novi Gorici
Besedilo: Borut Planinšič
Stojijo (z leve): Igor
Pintarič, Ivan Senekovič,
Milan Mali, Peter Rakovič,
Avgust Volšek, Franc Ilešič,
Borut Planinšič;
čepijo (z leve): Igor Skaza,
Dalibor Katavić in Jože
Špenga.
6
Kegljačem Lokomotive ni uspel povratek v
državno ligo, v dvodnevnih kvalifikacijah v
Novi Gorici so osvojili tretje mesto, napredovanje si je prepričljivo prikegljala
ekipa Radelj ob Dravi. Najuspešnejši v
mariborski ekipi je bil Izet Lemezović s
1140 podrtimi keglji (542 in 598), kar je bil
četrti dosežek tekmovanja na šeststeznem kegljišču v mestu vrtnic, kegljali pa
se še: Peter Rakovič (1113), Avgust Volšek (1077), Jože Špenga (913) ter s po
enim nastopom Milan Mali (571), Borut
Planinšič (510), Erik Haložan (510), Igor
Skaza (508) in Dalibor Katavić (131). Končni vrstni red: 1. Radlje ob Dravi, 6775
(3382 + 3393) podrtih kegljev, 2. Brežice,
6550 (3313 + 3237), 3. Lokomotiva, 6473
(3226 + 3247), 4. Šoštanj, 6195 (3075 +
3120). V zahodno skupino tretje državne
lige sta se s kvalifikacij v Slovenj Gradcu
uvrstili Pivka (6624) in Kranjska Gora
(6622), tretja je bila Taborska jama (6539)
in četrti Portorož (6388).
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
maj/junij 2014
Praznovanje 40-letnice nogometne sekcije Lokomotiva
Besedilo in fotografije: mag Slavko Hočevar
V Centru Ljubljana v Mostah že dolga leta deluje nogometna sekcija
z imenom Lokomotiva. Z aktivnim delovanjem je začela že
»davnega« leta 1974, ko so jo ustanovili Janko Krnc, Tone Sonc,
Petar Vitić in, žal že pokojni, Mirko Šprajc. Letos torej praznuje že
štirideseto leto delovanja.
Ekipa Lokomotive s sodnikom
Vsa ta leta smo se člani Lokomotive
udeleževali različnih turnirjev in veliko
smo jih organizirali tudi sami. Najbolj pa
smo ponosni na uspehe v ligi na Kodeljevem, v kateri vsako leto nastopa po 18
ekip in le redke so sezone, v katerih Lokomotiva ni zasedla enega od prvih treh
mest. Kot zanimivost lahko omenimo, da
je eno od sezon Lokomotiva zmagala celo
brez izgubljene točke. Za te športne
uspehe in za delovanje Lokomotive nasploh sta najzaslužnejša vodja ekipe, lahko bi mu rekli kar »strojevodja Lokomotive«, Diko Ivanović in dolgoletni predsednik Janko Krnc.
Le redke so ekipe, ki jim uspe tako dolgo
aktivno delovati. Okroglo obletnico smo,
kot se za to spodobi, primerno proslavili.
Organizirali smo turnir, na katerega smo
povabili vse nekdanje in sedanje člane
Lokomotive, vse njene podpornike ter druge ljubitelje nogometa.
Povabili pa smo tudi dve prijateljski ekipi, s katerimi že dolga
leta odlično sodelujemo. To sta
ekipi BMW in Turisti. Čeprav to ni
bilo najpomembnejše, naj vseeno
omenimo, da je na turnirju zmagala ekipa BMW, drugi so bili Turisti, tretja pa Lokomotiva. Najboljšim ekipam so bile podeljene
posebne nagrade.
Na prireditvi so bila najzaslužnejšim članom podeljena priznanja
za dolgoletno sodelovanje in nesebično požrtvovalno delo. Vsi
člani nogometne sekcije smo železničarji, zato se za delovanje
Lokomotive ni bati in se že veselimo abrahama.
Vodja ekipe Lokomotiva
Diko Ivanović
Ekipa BMW
Ekipa Turisti
JEZIK, ZRCALO PODJETJA
O kraticah
Besedilo: Andreja Rozina
Kratice večinoma zapisujemo z velikimi tiskanimi črkami (DB, ÖBB, FS), izjemoma
tudi z malimi (BiH, Fifa). Beremo jih črkovalno (DB: de-be, ŽGP: že-ge-pe) ali kot
besede (SŽ – VIT, ŽIP).
1. Kratice moškega spola sklanjamo po 1.
moški sklanjatvi (enako kot besedo
korak).
Primer: 1. UIC (kdo, kaj), 2. UIC-ja (koga,
česa), 3. UIC-ju (komu, čemu), 4. UIC
(koga, kaj), 5. na UIC-ju (pri kom, čem), 6.
z UIC-jem (s kom, čim)
Te kratice pravilno zapišemo z velikimi tiskanimi črkami, z vezajem (kratka črtica
brez presledkov), končnico pa z malimi
črkami. Pomagamo si z izgovarjavo (navajam jo v oglatih oklepajih).
maj/junij 2014
Primeri: UIC [u-i-ce], na UIC-ju [na u-i-ceju], z UIC-ja [z u-i-ce-ja]
SŽ – VIT [sž-vit], na SŽ – VIT -u [na sž-vitu], pred SŽ – VIT-om [pred sž-vit-om]
Opozorilo: Kratice, ki jih zapisujemo skupaj z drugim samostalnikom, lahko zapišemo brez končnice. Takšna oblika je
bolj uveljavljena tudi v pogovornem jeziku.
objava UIC (namesto objava UIC-ja)
zapisnik SŽ – VIT (namesto zapisnik SŽ –
VIT-a)
Po zgledu tujih jezikov kratico pogosto
zapisujemo pred samostalnikom, vendar
je oblika zapisa s končnico za samostalnikom ustreznejša:
va Mednarodne železniške zveze in ne
Mednarodne železniške zveze objava)
2. Kratice ženskega spola imajo večinoma
končnico -a, sklanjamo jih po 1. ženski
sklanjatvi (kot besedo lipa).
Primer: 1. FIFA, 2. FIFE, 3. FIFI, 4. FIFO,
5. pri FIFI, 6. s FIFO
Pravilen je tudi zapis v obliki lastnih imen:
Fifa, Fife, Fifi …
3. Množinske kratice (ZDA) sklanjamo po
3. ženski sklanjatvi (kot ime Doris), to pomeni, da so oblike v vseh sklonih enake,
brez končnic.
Primer: ZDA, v ZDA, z ZDA …
objava UIC in ne UIC objava (ker je obja-
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
7
Podstavni voziček Drehgestell Bogie
okvir vagona
Fahrzeugrahmen
vehicle frame
bočni drsnik (zgornji)
oberes Gleitstück
underframe side bearer
čep
Drehzapfen
bogie centre
okvir podstavnega vozička
Drehgestellrahmen
bogie frame
vzmetenje podstavnega vozička (vijačna vzmet
Radsatzfederung (Schraubenfeder)
wheelsets suspension (helical spring)
kapa vzmeti
Federhaube
spring cap
ležajna ponev
Drehpfanne
pivot bearing, centre casting
nosilec vzmeti
Federträger
spring bracket
obesa blažilnika
Dämpferschake
damper ring
varovalo dviga, „T-kos“
Abhebesicherung
lifting T
ležaj kolesne dvojice, osni ležaj
Radsatzlager, Achslager
axle box
zavorni čevelj + zavornjak
Bremsklotzschuh + Bremssohle, Bremsklotzsohle
brake block holder + brake block, brake block shoe
Vir: Janicki/Reinhard, Schienenfahrzeugtechnik
RAZGIBAVANJE MOŽGANOV
SMEH JE POL ZDRAVJA
Železniški inženir med gradnjo proge vpraša:
„Bo nova proga dejansko enotirna ali dvotirna?“
„Ja, glejte, to je pa tako: istočasno smo začeli
graditi. Ena skupina gradi od točke A do točke B,
druga pa od točke B do točke A. Če se srečata, bo
proga enotirna, če se ne, bo pa dvotirna.“
Potnik se jezi: „Vlak ima že eno uro zamude!“
„Čemu se jezite? Vaša vozovnica velja štiri tedne.“
„Ko pridem za naslednji vogal, bo tam železniška
postaja?“
„Tudi, če ne pridete do naslednjega vogala, bo
železniška postaja tam!“
UREDNIŠTVO
Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski
pošti do 21. 7. 2014. Na elektronski naslov
nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ – VIT,
da se jih bomo lahko udeležili in utrinke
objavili v informatorju.
8
Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja
besedil in do tiskarskih napak.
Kontaktni podatki:
E-naslov: helena.hostnik-simoncic@sz-vit.si
Telefon: 01 291 23 59
Če želite VITraž prejemati po elektronski
pošti, pošljite sporočilo na
helena.hostnik-simoncic@sz-vit.si
VITraž si lahko preberete tudi na naši
spletni strani: www.sz-vit.si.
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
maj/junij 2014