Montaža grelnih kablov

naš nasvet
Montaža grelnih kablov
Grelni kabli (tudi samoregulirni) se v eksplozijsko ogroženih okoljih vedno pogosteje pojavljajo.
Srečujemo jih tudi drugod v industriji ali stanovanjski gradnji (n.pr.: ogrevanje odtokov, strešnih
žlebov). V nadaljevanju želimo predstaviti predvsem nekatere praktične nasvete pri njihovi
montaži v industrijskem okolju, ki jih priporoča naš partner Klöpper-Therm. Kljub temu, da so
priporočila prvenstveno namenjena njihovim samoregulirnim kablom, jih lahko uporabimo tudi
pri montaži grelnih kablov ostalih proizvajalcev.
Vili Granda, tehnično svetovanje, Elsing d.o.o.
PRIPRAVA PRED MONTAŽO:
Slika 1: Uporaba samoregulirnih grelnih kablov
•
pri transportiranju in odvijanju kabla uporabite
navijalni boben, tako da je kabel dodatno
zavarovan pred morebitnimi poškodbami
•
grelni kabel previdno odvijte in ga nenapetega
položite v bližino cevi, ki jo boste ogrevali
•
na vseh priključnih mestih, dodatnih priključkih
ali koncih predvidite 30 do 50 cm dodatne
dolžine, kar bo omogočilo lažjo priključitev kabla
na napajanje
•
na prirobnicah, pri ventilih, zavojih ipd. je
potrebno upoštevati dodatek pri polaganju kabla
(dodatki so podrobneje opisani tudi v
nadaljevanju – tabela 3)
•
pri polaganju kabla se izogibajte ostrim robovom
ali prehodom skozi grobo obdelane luknje ali
izvrtine
•
kabla ni dovoljeno ostro prepogibati, preko njega
voziti ali po njem hoditi
SPLOŠNO
Predstavljena priporočila veljajo tako za običajne
grelne kable: enožilna izvedba, ki jih praviloma
polagamo v zanki; kot tudi samoregulirne kable:
dvožilna izvedba, izgled
v obliki traku, ne
potrebujemo zanke, samoregulirni kabel na koncu le
ustrezno zaključimo (pribor za zaključitev).
Montaža grelnih kablov, tudi samoregulirnih, (n.pr.:
pri držalnih grelnikih, kjer zagotovimo določeno
temperaturo na ohišju cevi – slika 1), je priporočljiva
šele po zaključenih strojnih delih na instalacijah.
Predlagamo, da predhodno opravite tudi vse
potrebne tlačne preizkuse.
Pred samo montažo preverite ali dobavljeni grelni
kabel dejansko ustreza vrednostim iz projekta. Pred
samo montažo preglejte potek cevnih instalacij in
naredite načrt polaganja grelnega kabla.
Kadar so cevi prebarvane z dodatnim zaščitnim
premazom, lahko začnemo s polaganjem kabla šele
takrat, ko se barva dobro osuši.
RAZNI NAČINI MONTAŽE
Izhodišče za polaganje kabla je izračun potrebne
toplote, na osnovi katerega dobimo potrebno količino
kabla za doseganje potrebnega segrevanja.
Polaganje kabla je lahko predvideno le z eno linijo oz.
zanko, število linij pa je možno po potrebi tudi
povečati.
Glede na potek linije lahko kabel položimo vzdolžno
glede na potek cevi ali pa ga spiralno ovijamo okrog
cevi. Spiralno ovijanje se uporablja predvsem takrat,
kadar je ena linija premalo za zagotavljanje
potrebnega ogrevanja, dveh linij pa glede na izračune
ne potrebujemo.
naš nasvet
Vzdolžno polaganje
Slika 4: Učvrstitev z lepilnim trakom
Slika 2: Vzdolžno polaganje
Pri vzdolžnem polaganju grelnih kablov (slika 2)
položimo kable pod cevjo na vsaki strani (n.pr.: v
paru). Spodnjo stran cevi uporabimo predvsem iz
praktičnih razlogov: s tem zavarujemo kabel pred
morebitnimi poškodbami v primeru, da kdo stopi na
cev ali na cev pade kakšen predmet. Dodatno je
prednost v tem, da je naravna smer grelnega toka
navzgor, torej na ta način izboljšamo izkoristek gretja.
Uporabimo lahko tudi pričvrstilne trakove iz umetne
mase, vendar moramo predhodno preveriti
razteznost materiala teh pričvrstilnih trakov, ki mora
biti vsaj tako velika oz. večja kot je predpisano za
določeni grelni kabel.
Spiralno ovijanje
Slika 5: Učvrstitev z aluminijasto folijo
Slika 3: Spiralno polaganje
Pri spiralnem ovijanju povečamo dolžino grelnega
kabla glede na dolžino cevi. Pri tem principu (slika 3)
nam lahko za izračun potrebne dolžine grelnega
kabla služi tudi pomožna razpredelnica (glej tabelo
1).
Učvrstitev oz. pritrditev kabla
Za običajne aplikacije uporabimo samolepilne trakove
(slika 4), kadar pa želimo povečati efekt gretja, pa
uporabimo samolepilno aluminijasto folijo (slika 5).
Folijo lahko ovijemo tudi v celoti okrog cevi ter na ta
način efekt gretja še povečamo.
Kovinski trakovi za pričvrstitev niso dovoljeni (možna
poškodba grelnega kabla).
Kadar ogrevamo cev iz umetne mase, priporočamo
uporabo samolepilne aluminijaste folije, tako da se
površina gretja poveča (prevajanje toplote preko
folije). Če želimo efekt gretja še dodatno povečati,
lahko že pred polaganjem grelnih kablov plastično
cev ovijemo z navadno aluminijasto folijo.
Zaključek kabla
Kabel je potrebno na koncu zaključiti. To naredimo
tako, da ga po koncu montaže (ko je že pričvrščen na
cev) odrežemo.
naš nasvet
Velikost
Spiralni zamik (mm) pri različnih faktorjih ovijanja (razmerje med dolžino kabla in dolžino cevi)
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
DN 25
250 mm
170 mm
140 mm
110 mm
100 mm
DN 32
310 mm
210 mm
170 mm
140 mm
130 mm
DN40
350 mm
240 mm
190 mm
160 mm
140 mm
DN50
430 mm
300 mm
240 mm
200 mm
180 mm
DN 65
520 mm
360 mm
290 mm
240 mm
210 mm
DN 80
630 mm
430 mm
350 mm
290 mm
260 mm
DN 90
720 mm
490 mm
390 mm
330 mm
290 mm
DN 100
800 mm
560 mm
440 mm
370 mm
330 mm
DN 125
990 mm
680 mm
550 mm
460 mm
400 mm
DN 150
1180 mm
810 mm
650 mm
550 mm
480 mm
Dn 200
1520 mm
1050 mm
840 mm
710 mm
620 mm
Tabela 1: Razmik med ovijanimi kabli pri različnih faktorjih ovijanja za različne cevi
Velikost
Potrebna dodatna dolžina (mm) pri ventilih, armaturah ipd.
Prirobnica (par)
Odzračevalnik
Nosilna konzola
Ventil
Zasun
DN 25
90
300
460
300
610
DN50
90
300
610
610
760
DN 80
90
300
610
760
920
DN 100
150
300
760
920
1220
DN 150
250
300
760
1070
1530
DN 200
250
300
760
1220
2150
DN 300
250
300
910
1430
2750
DN 400
300
300
1070
1830
3350
DN 600
300
300
1220
2440
4570
Tabela 2: dodatna dolžina kabla pri dodatnih elementih na cevi
Če imamo opravka s samoregulirnim grelnim kablom,
njegova dolžina ne vpliva na njegove grelne
sposobnosti. Paziti moramo na dovolj rezerve pri
ventilih, prirobnicah ipd., dodatno pa moramo na eni
strani pustiti dovolj dolgi konec za povezavo v
razvodno dozo, preko katere bomo pripeljali
napajanje. Kadar kabla ne zaključujemo takoj, je
potrebno konce zavarovati pred morebitnim vdorom
vlage ali drugimi mehanskimi poškodbami.
Nasveti za montažo
Grelni kabli naj bodo položeni tako, da se dobro
dotikajo cevi, vendar dovolj ohlapno, da dopustimo
njihovo raztezanje in krčenje pri segrevanju oz.
ohlajanju. Na vseh mestih, kjer so možni kakršnikoli
posegi (n.pr.: zamenjava ventila) je potrebno
predvideti tudi možno odstranitev povezovalnih
trakov, samolepilni trakov ali aluminijaste folije, brez
da bi grelni kabel poškodovali. Prav tako pustimo
dovolj kabla, da ga pri posegu ne bo potrebno rezati
in nato naknadno ponovno spojiti. Za lažjo orientacijo
je proizvajalec pripravil tudi pregled minimalnih
potrebnih dodatnih dolžin kablov v takšnih primerih
(glej tabelo 2). Ob tem je upoštevana tudi ocena, da
je toplotna prevodnost vgrajenega elementa podobna
kot pri cevovodu (cevovod in vgrajeni element sta iz
istega materiala). Za lažjo ponazoritev služijo tudi
slike 6 do 10.
naš nasvet
Slika 6: Polaganje grelnega kabla pri ventilu
Slika 8: Polaganje grelnega kabla preko prirobnic
Slika 7: Polaganje grelnega kabla na zavojih
Slika 9: Polaganje grelnega kabla čez obešalo
PRIKLJUČKI,
ZAKLJUČKI
POVEZAVE,
ODCEPI
IN
Zaradi kompatibilnosti priporočamo uporabo dodatnih
elementov od istega proizvajalca, saj je v nasprotnem
primeru vprašljivo uveljavljanje morebitnih reklamacij.
Vsi priključki, odcepi, zaključki ipd. morajo biti
montažno dokončani pred zagonom. Priporočamo,
da posamezne grelne zanke različno poimenujete in
označite, tako bo tudi vzdrževanje in morebitni poseg
pri okvari lažji in bolj razumljiv. Že pri pripravi načrta
za polaganje kabla je prav, da pripravimo tudi popis
vseh potrebnih dodatnih elementov, tako da lahko
montažo takoj zaključimo.
Slika 10: Polaganje grelnega kabla čez nosilno konzolo
naš nasvet
Slika 11: Primer polaganja grelnega kabla
0
0
Tip
W/m (10 C)
Max dolžina (m)
Dovoljena temperatura ( C)
Temperaturni razred (pri Ex izvedbi)
trajna
kratkotrajna
plin
prah
CKT23JT
9
150
65
85
--
--
CKT25JT
15
120
65
85
--
--
CKT28JT
25
100
65
85
--
--
KT23J
9
185
65
85
T6
T 85 C
KT25J
15
155
65
85
T6
T 85 C
KT28J
25
125
65
85
T5
T 100 C
KT210J
32
115
65
85
T5
T 100 C
HKT23J
9
185
120
190
T3
T 200 C
HKT25J
15
155
120
190
T3
T 200 C
HKT28J
24
125
120
190
T3
T 200 C
HKT212J
37
105
120
190
T3
T 200 C
HKT215J
46
95
120
190
T3
T 200 C
HKT220J
63
75
120
190
T3
T 200 C
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Tabela 3:Izbor samoregulirnih grelnih kablov proizvajalca Klöpper-Therm
Obvezni elementi pri montaži:
- priključna doza (preko nje priključimo kabel na
napajanje – običajno 230V/50Hz)
- zaključek grelnega kabla
Pogosti elementi pri montaži:
- termostati oz. krmilne enote (obvezno pri enožilnih
grelnih kablih)
- povezovalne sponke (kadar je potrebno dva konca
kabla med seboj povezati)
ZAKLJUČEK
Predstavili smo osnovne principe polaganja grelnih in
samoregulirnih grelnih kablov. Principi so v obeh
primerih podobni, le da je potrebno grelne kable
praviloma vedno kontrolirati s krmilno enoto in
temperaturnimi sondami. Pri samoregulirnih kablih pa
je doseganje ogrevalne kapacitete odvisno predvsem
od grelnega traku samega, saj se mu pri določeni
temperaturi poviša upornost, tok se zniža in s tem se
omeji njegova sposobnost ogrevanja - tako za
regulacijo zadošča že termostat.
Samim značilnostim in razlikam posameznih grelnih
in samoregulirnih grelnih kablov (tabela 3) tokrat
nismo posvečali posebne pozornosti, saj je bil naš
prvenstven namen prikaz montaže, ki je pa v obeh
primerih zelo podoben. Upamo, da smo s to
predstavitvijo posredovali tudi kakšno koristno
informacijo.
Literatura:
•
podatki proizvajalca Klöpper-Therm