1. PDF dokument

Transcription

1. PDF dokument

Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti
ISSN1855-6434|marec2012|letnik5|š tevilka22
0,5
JesseLeeLang:Wizardgirl
VSEBINA
 Uvodnik
 Natečaj za spekulativne
zgodbe in pesmi
 Novice spekulativne
 Planet humorja
 Filmi, kino, DVD
 Vitez in sitnež (2011)
 Odklenjeni (2011)
 Prebrano za vas
 Terry Pratchett in Neil Gaiman:
Dobra znamenja
 Dr. Zoran Živković:
Dvanajst zbirk in čajnica
 Portreti
 Tanja Mencin in Varuhi
 Prebrano za vas
 Tanja Mencin: Varuhi 1 - Viharna
princeza
 Intervju
 Tanja Mencin
 Nostalgija
 Smiljan Rozman: Čudežni pisalni
strojček
 Prvi pogled na ...
 Vitezi in čarovniki (2) - Indigo novi
svet
 Izobraževanje
 Andrej Ivanuša: Filmske
medzvezdnice (1)
 Andrej Ivanuša: Kako hitro kroži
Zemlja?
 Novopečeni
 Nejc Kavka in spopad Frenglov
 Dražilnik
 Nejc Kavka: Spopad Frenglov
 Mara R. Sirako: Mag in Mafalda
 Bojan Ekselenski: Votlina skrivnosti
 Kratka F zgodba
 Andrej Ivanuša: Uvideni svet
 Amedeja M. Ličen: Plečnikovo zadnje
pismo Janu Koteri
 Zadnja stran
 3D robnik - Star Wars
Jašubeg en Jered
PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ...
ISSN1855-6434
Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoin
horortersvetDrugotnosti
Izdajatelj in urednik: BojanEkselenski
Ljubljanskacesta5A,3000Celje
GSM:+38640642356(Bojan)
Telefon:+38635412543
E-poš ta:bojan.ekselenski@amis.net
Internet:www.drugotnost.si
Preostalniki:
AmedejaM.Lič en,MaraR.Sirako,
AndrejIvanuš a(oblikovanje)
Ilustracija na naslovnici:
iStockphoto-JesseLeeLang:Wizardgirl
Copyright©2012BojanEkselenski
Vsepravicepridrž ane.
Besedila,slikeinoblikovnereš itve
jeprepovedanokopiratinakakrš enkoli
nač inbrezdovoljenjaizdajatelja.
NOVOPEČENI
NOVOPEČENI
 Kje ste novi avtorji?
Verjamem, da je v Sloveniji precej
ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo
tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo
nobenega periodičnega glasila, ki bi
redno objavljalo in s svetovanjem pomagaloavtorjemprinjihovihprvihkorakihvsvetustvarjalnosti.PravJaš ubeg
enJeredtorejorjeledino.
Upam, da se boste opogumili in se udelež ili nateč aja in druš tvu
Zvezdniprahposlalisvojozgodboalipesem.Samo,dajezanimivain
iz spekulativnega področ ja, pa ima veliko mož nosti za uvrstitev v
prvimagazinDrugotnostikonectegaleta.
⇨Večnastrani3.
TanjaMencinjenovapisateljicananebuspekulacij.NjeniVaruhi
kaž ejosvež inoinprinaš ajonovvetervnaš epodalpskedolinenajuž nistraniAlp.
⇨Večnastranehod14do18.
Vendarsevtejš tevilkineustavljamosamoprinjej.Vbranjesmo
dobilizgodbokomajpetnajstletnegaNejcaKavke,kiobeta,zeloobeta.Zaprvenectakomladegaavtorjajenaravnostodlič na.
A tudi naš i preizkuš eni avtorji ne zaostajajo. Preberite »prvi
pogledna«drugidelVitezovinč arovnikov-Indigonovisvet,kijihje
napisalBojanEkselenski.
Tudinekajizobraž evanjaneboš kodilo.AndrejIvanuš ajeprispeval prvi del č lanka o ilmskih medzvezdnicah - vesoljskih ladjah iz
različ nih ilmovinserij.
Za konec smo pripravili kar tri draž ilnike in dve F zgodbi. Obilo
branjazapomladnedni.
OCENJEVALNI STANDARDI
 Kaj lahko avtorji pričakujete?
Vsakodeloboš loskozinekajrok.Prvo
sito je pravopisno, torej skladnja in
pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temveč kvaliteto. Objavili bomo
dve ali tri najkvalitetnejš e zgodbe.
Objavili bomozgoš čenoocenovsakega
prispelega dela, pri čemer bomo
avtorjemsvetovali,kakonaprej.
 Kam poslati svoje umetnine?
Svojeumetninepoš ljitenae-naslov:
bojan.ekselenski(afna)gmail.com
Zaocenjevanje ilmovvkinuinnaDVDterknjiguporabljamonaslednjamerila:




Filmvkinu:
2,0-zgodba(njenaizvirnost,izvedbavscenarističnempomenu,ipd.),
1,5-izvedba(glasba,rež iserskiprijemi,kamera,posebniučinki),
1,0-igra(verodostojnostigre,vž ivetostvvlogo,prepričljivost,ipd.),
0,5-tehničnakvalitetaizvedbe(3D,kvalitetaslike,zvoka).





DVD ilm:
2,0-zgodba(isto,kotpri ilmuvkinu),
1,0-igra(isto,kotprej),
0,5-opremaš katle(bonusi,kvalitetaovitka,dodatnevsebine),
0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zazahtevandenar),
1,9-tehničnakvalitetadobljenega(kvalitetaslike,zvoka).
Knjiga:
 1,8-zgodba(njenaizvirnostinnjenovodenjeodzačetkadozadnjestrani),
 1,0-opremaknjige(spletnapodpora,vsebinskidodatnibonbončki),
 1,0-podajanjezgodbe(jezikovnavš ečnost,izvirnost,jezikovnabarvitostv
skladuzzgodbo),
 0,7-izvedbaideje(ž anrskaumeš čenost,preseganjež anraalistapljanje
ž anrov),
 0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zasvojdenarvprimerjavispri-
merljivokonkurenco).
Najviš ja mož na ocena v vseh treh primerih je 5! Tako, zdaj veste kakš na so
merila.Privsakemopisuboanaliza,kjejeizdelekdobilinkjeizgubilterseveda
skupnaocena.
2
UVODNIK
KONCASVETANEPOSKUŠAJTEDELATIDOMA...
BojanEkselenski
Leto2011jezanamiinnaš eoč isouprtevapokaliptič noleto2012.Kerjedopredvidenegakoncasvetaš enekajč asa,sinedelajteskrbi.Vknjigi
Dobraznamenjajegledetegajasnoopozorilo:
»Konca sveta ne poskuš ajte delati doma, ker
utegnebitinevarno.«Cenedrugega,apokalipsaje
odlič na za trž enje. Filmi, knjige, pliš aste igrač e –
vsevslavokoncasvetainš tirihbikerjevapokalipse,kotjezapisanovDobrihznamenjih.
V letu 2012 nas č aka nekaj zanimivih dogodivš čin.Najprejnasč akaIstrakonvPazinu(23.do25.
marca),kijetradicionalniuvodvsezonofestivalov
nam ljubih ž anrov. Potem gremo v Celje, kjer bo
5. aprila VEČER DRUGOTNOSTI. Od 26. do 29.
aprilajeosrednjievropskidogodekEurocon2012
vZagrebu.Druš tvoZvezdniprahjedruš tvoavtorjev,vendarmoraobpomanjkanjufandomaopravljati tudi nekaj dejavnosti druš tva ljubiteljev (saj
smotudiavtorjiljubitelji).Vtakontekstsodirazpiszaprvozbirko,nominacijezaevropskeinslovenske nagrade na področ ju nam ljubih ž anrov,
prirejanjedogodkovzapopularizacijoindemisti ikacijo ž anrskih umetnosti, skrb za kvaliteto tega
edinegaslovenskegamagazinainsevedapredstavitve lastnihdel. Vsirazpisi so na www.zvezdniprah.si,lebrž tja!
Skratka,taš tevilkaprinaš a obiliconovictudio
ož ivitvi naš e scene. Zeleli bi, da bi tudi domač i
avtorjizač eliresnejepisati,objavljatiinseskozito
kaliti.Nadaljebiž eleli,daseslovenskiavtorjimoč neje posvetijo lastni promociji. Druš tvo Zvezdni
prahjetukaj,dapritemaktivnopomaga,sajsmo
skupaj moč nejš i. Samo skozi proaktivno delo na
sceni bodo ljubiteljice in ljubitelji zač eli ceniti
domač e avtorje. Posledič no se bo spremenil tudi
odnoszalož binknjigarnarjev.
RAZPISZAOBJAVO
SPEKULATIVNIHZGODB
INPESMI
Druš tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti
ZVEZDNIPRAH,Stritarjeva24,Maribor,razpisuje
netekmovalni nateč aj za objavo spekulativnih
zgodb in pesmi za prvo zbirko spekulativnih
zgodb ZVEZDNI PRAH 1 (magazin Drugotnosti).
Namennateč ajajepridobitikvalitetnaspekulativnadelazaobjavo.
Zaključ eknateč ajaje30.september2012.Predvidomabomozgodbeinpesmiobjavilivdogovoru
z avtorjem v revijalni, knjiž ni ali digitalni (epublikacija)oblikiobjavilidokoncaleta2012.
Nanateč ajpoš ljitevaš ozgodboalipesmi,kisos
področ ij:
 znanstvenafantastika,
 fantazija,
 horor(grozljivka),
 kriminalka.
Zgodba naj bo dolž ine največ 6 avtorskih pol
(96 strani ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi
najbodonajveč tri,poljubnedolž ine.Besedilonaj
bo v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in
najnebooblikovana,poudarjeninajbodolenaslovi.
Komisija v sestavi Amedeja M. Lič en, Ruž a M.
Barič ,BojanEkselenskiinAndrejIvanuš a,kisovsi
č lani druš tva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali
pesmiinseodloč ilaouvrstitvibesedilavizbor.Na
njihovoodloč itevpritož banimož na.
Avtorjembomoposlaliobvestiloo(ne)uvrstitvi
s kratkim sporoč ilom in pojasnilom o odloč itvi. Z
izbranimiavtorjibomoskleniliustreznoavtorsko
pogodbo.
Zgodbopoš ljitevelektronskioblikinae-naslov
info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki
(USB ključ ek, CD) na naslov Društvo ZVEZDNI
PRAH,Stritarjeva24,2000Maribor.
3
NOVICE SPEKULATIVNE
Med23. in27.novembromje
bilvCankarjevemdomuvLjubljani27.slovenskiknjiž nisejem.
Na njem so bila predavanja o
izkuš njahobbranjuelektronskih
in tiskanih besedil ter posledično o spremembah v založ niš tvu
zaradipojavae-knjig.Gostsejma
jebilMikiMuster,naš legendarnirisarstripovinrisank.vDebatni kavarni pa je bila Okrogla
mizaoZFznaslovomAntiutopije– znanstvena fantastika v slovenski literaturi. Debatirala sta
novinar in kolumnist Lenart J.
Založnikoknjigi
Cas po Dogodku. Zgodovina je
ustavljena inskrbno arhivirana-
navoljozauporabo.Svet,vkaterem je tehnologija č lovekov najboljš i prijatelj. Dobesedno. Televizija, procesorji in kartice so
vgrajeni pod kož o. Dobra novica
zavse,kiizgubljajobančnekartice? Drž i. Seveč:dobranovica za
4
Kučičin pisatelj DušanDim, ki
je dobitnik nagrade »več ernica«
zaromanDistorzija(taž alniZF
roman).
Sam pogovor se je kasneje
preusmerilna debato o sodobni
tehnologijiinoZFromanuDuš ana Dima z naslovom Oprostite,
vašeživljenjeneobstaja. Sogovornika sta iskala pot med ZF
resnič nostjo in realnim stanjem
tehnologije.Kuč ič jeugotovil,da
ZFzgodbenisoleresnič nezgodbe v futuristič ni preobleki, temveč sotudioblikadruž benekriti-
ke.Dimjemenil,dajetaliteratura nekakš en eskapizem, pobeg
pred neznosno resnič nostjo in
vzporednisvetovisozatoč iš čeza
tiste,kinezmorejoprenestibremeresnič nosti.
Simjepredstavilsvojozadnjo
knjigo Oprostite, vaše življenje
neobstaja, kjer zgodbapripovedujeotehnologiji,kijepresajena
podč loveš kokož oinstemzasebnostniveč mogoč a.Tehnologijajeobenem»č lovekovnajboljš i
prijatelj«innjegovanoč namora.
(AI)
vse, ki ž elijo ž iveti večno. Toda
precejslabš anovicazatistega,ki
ž elizadrž atiskrivnost.Naprimer
za nepoboljš ljivega Elvisovega
č astilca, ki ga sredi noč i prebudi
klic ž enske ... izklopljene ž enske.
Neveljavne ž enske. Znanstvena
fantastikaaliresničnazgodba?
RecenzijavrevijiBukla
Duš anDim(1972)seponajstniš kem, tudi ekraniziranem, romanuoglasbiinodraš čanjuDistorzija(2006) inkriminalki Rdeč a meseč ina (2008) tokrat spet
poskuš a v novem ž anru, znanstvenofantastični zgodbi, ki se
spogleduje zutopijamiPhilipa K.
Dicka.Vdruž biprihodnostiimajo
ljudjetelevizijoinsnemalnenapravekarpodkož o,največ jiproblem pa je ohranjanje zasebnih
stvari. Vse skupaj se začne, ko
Toma,glavnegajunaka,sredinoč i
zbudi glas ž enske,ki je izklopljenainneveljavna,karnasvrž evta
nenavaden prihodnji svet in
sprož i vrtinec divjega dogajanja.
(SamoRugelj)
Duš anDim
OPROSTITE,VAŠEŽIVLJENJE
NEOBSTAJA
UredilZdravkoDuš a
trdavezava,332str.
Mere:14,5x20,5cm,553g
ISBN:978-961-231-831-4
Cena:27,95€
Cankarjevazalož ba,2011
Knjigajeizš las inanč nopodporo
JAKRS.
NOVICE SPEKULATIVNE
V letu 2011 je pri nas po
podatkih iz COBISS izš lo enaindvajsetdel,kisojihbibliotekarjiNarodneinuniverzitetneknjiž nice označ ili kot (znanstveno)
fantastič na proza, ko so jim
dodeljevaliCIPinISBNš tevilko.
Seznam obsega le tista dela, ki
so označ ena kot monogra ija
(knjiga).(AI)
1. Mencin,Tanja:Varuhi[1]-Viharnaprincesa/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice:
Stella)*ISBN978-961-276-163-9(trdavezava),ISBN978-961-276-175-2(broš .)*COBISS.SI-ID256078592
2. Mencin,Tanja:Varuhi[2]-Enajsterica/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice:Stella)*ISBN78-961-276-232-2(trdavezava),ISBN978-961-276-233-9(broš .)*COBISS.SI-ID257703424
3. Mencin,Tanja:Varuhi[3]-Krikiusod/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ keToplice:Stella)*ISBN978-961-92977-2-8(trdavezava),ISBN978-961-92977-3-5(broš .)*COBISS.SI-ID259094528
4. Mencin,Tanja:Varuhi[4]-Potovanjekcilju/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice:
Stella)*ISBN978-961-92977-4-2(trdavezava),ISBN978-961-92977-5-9(broš .)*COBISS.SI-ID259571968
5. Ekselenski, Bojan: Vitezi in čarovniki[2] - Indigo novi svet / Maribor : Pro-Andy, 2011 * ISBN978-96192766-8-6*COBISS.SI-ID259387648
6. Lemaić,Vesna:Odlagališče/ elektronski vir, Ljubljana : Cankarjeva založ ba,2011 *ISBN978-961-231-870-3
(ePub)*COBISS.SI-ID258972160
7. Kokalj, Barbara: Izgubljeni v časovni zanki [2] / Bevke : Smar-team, 2011 * ISBN 978-961-6875-12-7 *
COBISS.SI-ID258602752
8. Dim,Dušan:Oprostite,vašeživljenjeneobstaja/Ljubljana:Cankarjevazalož ba,2011*ISBN978-961-231831-4*COBISS.SI-ID258555392
9. Kumer,Andrej:Vesoljnozlo/Ljubljana:samozalož ba,2011(tiskanovSloveniji)*ISBN978-961-276-193-6*
10. Ivanuša,Andrej:Svetodrev–prvalegendaizgozdaTokara/ Ljubljana : Založ niš ki atelje Blodnjak, 2011 *
ISBN978-961-6866-03-3*COBISS.SI-ID256545536
11. Remec,Miha:MitrejinkoderaliČasovnastrunavPetoviono/ Ljubljana: Studentskazalož ba, 2011 * ISBN
978-961-242-373-5*COBISS.SI-ID256132096
12. Blažič,Mateja(MargitBelani): Varuhiskrivnosti[2]- Otok vračev / Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011 *
ISBN978-961-01-1567-0*COBISS.SI-ID255748096
13. Benjamin,David:Sedem/Ljubljana:Studentskazalož ba,2011*ISBN978-961-242-359-9,ISBN978-961-242
-417-6(ePub)*COBISS.SI-ID255200768
14. Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[7]-Potovanjevsrediščegalaksije/ Ljubljana : Ved,2011 *ISBN 978-9616814-31-7*COBISS.SI-ID254163456
15. Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[8]-KamjeizginilTian?/Ljubljana:Ved,2011*ISBN978-961-6814-32-4*
16. Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[9]-Zmešnjavanakvadrat/Ljubljana:Ved,2011*ISBN978-961-6814-39-3
*COBISS.SI-ID254749184
17. Maj,Nika:Tianovčudežnisvet[10]-Čarovnikovesanje/Ljubljana:Ved,2011*ISBN978-961-6814-40-9*
18. Črv-Sužnik, Mateja in Sužnik, Miha: Uročeni otok [2] - Reševanje Azabele, fantazijska pustolovščina /
Hlebce:Zala,2011*ISBN978-961-92791-7-5*COBISS.SI-ID254220544
19. Jerebic,Sarah:Kraljestvonoči-mitpostanemoježivljenje/MurskaSobota:samozalož ba,2011(Ljutomer:
S.I.)*ISBN978-961-276-229-2*COBISS.SI-ID67633153
20. Ravnjak,Vili:Lotosovcvetnadvodnogladino/Maribor:Pivec,2011*ISBN978-961-6817-54-7*COBISS.SIID67517185
21. Oblak, Aleš: Hiša dobrih gospodov /Bevke : Smar-team, 2011 * ISBN 978-961-6830-78-2, COBISS.SI-ID
255828224
5
NOVICE SPEKULATIVNE
PESNICAMEŽAMAURER
Než a Maurer je decembra
2011 ob svoji 81-letnici svoj
osebnipraznikprež ivelanaliterarnem več eru kot gostja Tjaš e
Koprivec, glavne urednice založ be Sanje, v Hiš i sanjajoč ih
knjig. Njen iskriv in zanimiv
intervju je mogoč e prebrati na
internetu.
Za nas pa je š e posebej zanimiv odlomek, ki govori o njenem navduš enju za nam ljube
ž anre.
»Znanstveno fantastiko imam
neskončno rada. Še v časih Juge,
kot smo jo imenovali, smo bili pri
hiši naročeni na srbske prevode
dobrih
znanstvenofantastičnih
knjig. Najboljši mi je tisti poljski
pisatelj, ki je napisal knjigo Nepremagljiva, ki se mi zdi čudežna
znanstvena fantastika,« je z malcenenavadnostrastjopresenetila prikupna srebrnolaska, ki od
slovenskih avtorjev obož uje
MihoRemca,neskonč nopaseje
IRONSKY
Sredifebruarja2012jebilna
mednarodnem ilmskem festivalu Berlinale premierno predvajan ilmIronSky.Tojetemač naZFkomedija.
Rež iraljojeTimoVourensola.Priprodukcijistaglavnovlogo odigrali Blind Spot Pictures
inEnergiaProductionssFinske.
Snemanje je potekalo v Nemč iji
in Avstraliji. Primaren jezik ilmajeangleš č ina.
Film govorionacistič niinvaziji na Zemljo leta 2018. Konec
druge svetovne vojne so Nemci
na temni strani Lune zgradili
velikansko lunarno bazo in
moč no armado leteč ih krož nikov.Koameriš kiastronavtpris-
6
razveselila tudi darila založ be
Sanje, romana Metro 2034
DmitryjaGlukhovskega.
»V znanstveni fantastiki sta dve
možnosti: ali opisujejo prihodnost
– ni rečeno, da bo takšna, gotovo
pa bo drugače kot danes – in to
me zelo vleče ali pa dobre in slabe
lastnosti tako predimenzionirajo,
da jih moraš razumeti, tudi če si
totalen bedak.«
Než a Maurer piš e literaturo
za otroke, mladino in odrasle.
Največ jidelnjenegaopusazajema poezija, piš e pa tudi prozo,
publicistiko ter otroš ke igre.
Delovala je kot prevajalka, prevajalajeiznemš čineterslovanskihjezikov.Pesnicajessvojimi
deli v naš em prostoru prisotna
ž eveč kot60let.Zasvojedeloje
prejela mnoge nagrade in priznanja. Nad osemdeset otroš kih
igerinoddajjebiloizvedenihna
radijskihpostajah.
(AI)
tane s svojim lunarnim modulom nekoliko preblizu tajni
nacistič ni bazi, se MondFührer
odloč i, da je napoč il velič astni
trenutekhitrejekotjebilonač rtovano.CetrtiRajhmoraposredovati!
Za slovenski del obč instva je
zanimivo, da je glasbo v ilmu
deloslovenskeskupineLaibach.
Za ilmsonapisalinovopriredboSiddhartineB-Machine.
Film lahko prič akujemo v
kinematogra ih z aprilom. Zelimo si, da tudi na slovenskih
tleh! Več je mogoč e prebrati š e
nastranehproducentana
http://www.ironsky.net
Povzeto po www.futurum.si
NOVICE SPEKULATIVNE
EUROCON2012
Eurocon je evropski najpomembnejš i dogodek na področ ju znanstvene fantastike, fantazije in ostalih spekulativnih
umetnosti. Druš tvo Zvezdni
prah je prevzelo koordinacijo
priprav slovenske udelež be.
Zagreb je blizu, zato imamo
enkratno prilož nost, da se tega
vseevropskegadogodkaudelež imo. Eurocon bo od 26. do 29.
aprila 2012. Prijave oddajte na
straniwww.zvezdni-prah.si.
RAZPIS
zaslovenskenominacije
EvropskihnagradESFS
Slovenijasejepodolgihletih
odsotnosti vrnila na evropski
zemljevid spekulativnih umetnosti. Druš tvo Zvezdni prah je
prevzelo odgovornost, da izvede postopek slovenskih nominacijzaevropskenagrade,kijih
podelijo na Euroconu. Upravni
odbor druš tva je 16. feb. 2012
sprejel Pravila o nominaciji za
nagrade ESFS, ki so objavljena
na internetni strani druš tva
www.zvezdni-prah.si. Tam je
mož noprebrativseoprijavi.
Uradno se nagradam reč e
Evropske nagrade za znanstveno fantastiko, vendar pokrivajo
vse ž anre znotraj spekulativnih
umetnosti(znanstvenafantastika, fantastika in drugo). NominacijesprejemaagentEurocona
za Slovenijo, Bojan Ekselenski,
vse do 15. marca 2012 na
bojan.ekselenski@gmail.com.
PLANET HUMORJA
18. stoletje 1900 1960 1980 2000 2010
Absoluten dokaz segrevanja Zemlje!
Ne, ne, sine! Ti nisi bil dounloudan, temveč si se rodil.
Hm, očitno je šlo nekaj narobe!
Roku u vis! Vesoljska policija na delu.
7
FILMI, KINO, DVD
3,1/5
VITEZINSITNEŽ/VAŠEVISOČANSTVO
YOURHIGHNESS
Podatkio ilmu
UniversalPict.,StuberProductions
8.april2011
Dolž ina:102minuti
Režiser:
DavidGordonGreen
Scenarist:
DannyMcBride,BenBest
Igralci:
DannyMcBride,NataliePortman,
JamesFranco,idr.
Kratekopis
Princu ukradejoprincezo in gre jo
reš evati č ez sedem voda in sedem
gora, č ez zmajska trupla inne glede, kaj si o tem mislijo Ljudje, Vilini,Skratjeindrugapravljič nagolazen.
V slovenskih kinematogra ih
so si pri prevajanju imena vzeli
malcesvobodeingaprinasimenovaliVitezinsitnež .Kakorkoli,
tasrednjeveš kakomedijaizpade
už itnorazvedrilopredvsemzaradidobrihigralkinigralcev.Pajih
spoznajmo, č etico nadebudnih
srednjeveš kih kurirč kov. Danny
McBrideseje zavlekel v smeš no
truplonerodnegaprincaThadeusa. James Franco je princ Fabious, prototip hrabrega reš evalca
8
princes.NataliePortmanjebojevnica Isabel na maš čevalnem
pohodu.Tuješ eZooeDeschanel,
ki je reš evana princesa Belladona,CharlesDancejeodigralkralja Talliousa in potem imamo š e
zlobce.Tisoenakosmeš nikakor
dobrič ine. Tobie Jones je malce
pederski(vnegativnem pomenu
besede) Julie, pa glavni smeš ko
Leezar je v kož ici Justin
Therouxa, pa izdajalski BoremontjezadeganvtruploDamianaLewisa.
Zgodbasezačne,koZlativitezi
fentajo zlobnež a, ki hoč e devici
zaploditizmaja.Vsakihstoletse
namreč prekrijeta dve luni in
takratječ aszazabavo.Dogodivš činasenadaljuje100letkasneje,tikpredvnovičnimprekritjem
lun. Dež urni nesposobnež ThadeusjepokvarildogovorsSkrati,
saj jenamesto z zgornjo,preveč
mislil s spodnjo glavo.Takratse
vrne njegov sposobnejš i brat
Fabious,kireš iprincesoinfenta
enooko nakazo. Imajo veselico,
tudiporoko,ataodpade,kerzlobni č arovnik ugrabi nevesto.
Kralj Tallious ukaž e Thadeusu,
da se udelež i lova na bajeslovni
samorogovmeč ,kilahkoeliminira zlobnega č arovnika. In č etica
gre na lov. Najprej postanek pri
smeš nem modrecu. Kaj hitro se
izkaž e, da so zvesti Fabiousovi
viteziizdajalci.Komajjoucvrejo,
ko jih pokoplje Thadiusovo razmiš ljanje zgolj s spodnjo glavo.
Par još k jim nakoplje na glavo
divjeamazonkeinkonč ajovareni.TamnaletijonabojevnicoIsabel,kijihreš iizkrempljevčudaš -
kega vladarja amazonk. Scena
bojavarenijemeš anicahecnosti
inspodobnihposebnihuč inkovv
obliki petglaveverzijevelociraptorja. Druš čina nadaljuje pot.
Fabiousa zajamejo njegovi bivš i
soborciinznajdesevLeezarjevi
ječ i. Preostali nadaljujejo pot.
Znajdejo se v labirintu, kjer jih
prič aka minotaver. Thadius najdesamorogovmeč inznjimterminira minotavra. Vzame si trofejo – minotavrov penis, ki mu
visi okoli vratu. In potem je č as
za inale.
Zgodba je parodija na viteš ke
ilme. Posebni uč inki in igra
zadovoljijo in iz precej obič ajne
zgodbe naredijo zabavno izkuš njo. Ogled je za vse ljubitelje
smeš ne plati srednjega veka. Ce
so se vam dogajale norč ije Mela
Brooksa, sevambodogajaltudi
ta ilm.Nikolinezaidevneokusnostiinpretiravanje.VDVDš katlijeobič ajennaborbrezposebne
dodane vrednosti. Ko bo cena
padlapod10€,bodobrakupč ija.
Sevedaječ aszaoceno:
Konkluzijainocena
Zgodba
1,0/2
Igra
0,7/1
Tehničnakvaliteta
0,8/1
Izvedbapaketa
0,3/0,5
Cena:kvaliteta
0,3/0,5
Skupaj3,1/5,
karpomenidober ilm.
Zgodbaježevelikokrat
videna,zatojetadel
ocenepovprečen.
ZaVasgledal:BojanEkselenski
3,6/5
FILMI, KINO, DVD
ODKLENJEN
LIMITLESS
Podatkio ilmu
RelativityMedia,VirginProduced,
24.marec2011
Dolž ina:105minuti
Režiser:
NeilBurger
Scenarist:
LeslieDixon,zgodbaAlanGlynn
Igralci:
BradleyCooper,AnnaFriel,Abbie
Cornish,idr.
Kratekopis
Kaj vse lahkozapitpisateljdosež e
s č udež no turbo tabletko in kaj
moranakoncuplač atizato.
FilmsemsiogledalnaDVD-ju.
Navodiinvkostehsemčutil,da
ogled v kinu ne prinaš a dodane
vrednosti.Nač elomagremvkino
gledati ilme,kidajejoupanje,da
je zvoč no– vidna izkuš njavredna nakupa vstopnice. Filmi, ki
bolj stavijo na zgodbo in igro in
manj na čutne bonbonč ke, pa je
mogoč e bolje gledati doma. Te
vsajnemotijopraš ič iinpraš ič ke
scmokljanjem,riganjem,hrustanjem in brskanje po kokič nih
koritih.
Filmizhajaizzanimivepremise. Kajbibilo,č ebi lahko č lovekov razum izkoristil vseh 100
odstotkovmož ganov? Kakš neso
posledicetakš neigre?
Najprejnekajotruplih,kihlač ajo in kiklajo. Eddie Morra
(BradleyCooper)trpizapisateljsko blokado inje istoč asno č isto
pravi luzer, ki iš če smisel v etanolnihradostih.Njegovasamica,
s kateri gre narazen, je njegovo
nasprotje. Fukiš frač a Lindy
(AbbyCornish)jeuspeš na,urejenainlogično,danogiranesposo-
bnega idiota. Vsakdosenavelič a
pisateljabrezpisanja,kinekoristno alkoholizirasvojonesposobnost. Tipu se vse spremeni, ko
naleti na Vernona (Johnny
Witworth), brata ž enske, s katerojebilporoč en, kotpravi v ilmu, natanko 5 minut. Ta mu
ponudi pilulo, kiprocesor vnjegovi leni betici overlocka do pregretja. V hipu je tudi njegovo
pisateljevanjena turbo. Tipugotovi, da je to to, kar potrebuje.
Poiš čeVernona,augotovi,datip
ni ravno popularen. Kmalu mu
popularnosttakopade,daganajdekrogla.Eddiesepolastizaloge
tabletk in zač ne se njegova pot
navzgor.Agapestipomanjkanje
zač etnega kapitala. Enostavno
mu, kljubnovopridobljeni genialnosti,neuspedovoljhitronabirati keš a za ž ivljenje in delo na
veliki nogi. Pisateljevanje kmalu
potisne na stran in se poda v
vode inančnegakapitalizma. Od
ma ijca Gennadyja si sposodi
100.000$ in zač ne kasirati več ji
denar.Kmalunaletinaborznega
č arovnika Carla van Loona
(RobertdeNiro)instvaristeč ejo.
Azač nesezapletati,kerimatabletkazoprnestranskeuč inke.
Skratka, ilm ima nekaj iskrivih idej in pozorni gledalec(-ka)
jihnajdeintujetistivzrok,zakaj
DVD. Konec je malce dvoumen,
morebiti nasilno vleč e na stran
morebitneganadaljevanja. Zal je
danes tako,davsako novo idejo
kravatnikispremenijovlicenčno
molž o. Robert de Niro se pojavi
samo toliko, da upravič i svoje
ime in ne pokaž enobenega pre-
sež nika. Bolje je z Bradleyem.
Ostali liki ne napredujejo, so
samostatič niokvirglavnegaprotagonista,torejtudiigranemore
bitikajveč odplesastatistov.Tu
ješ enekajrezerve.
Film prinaš a nekaj zanimivih
dilemzarazmiš ljanje.Niedenod
ilmov, ki vleč ejo z još ki in eksplozijami,temveč zgodbo.Intoje
dobro. Izvedba je sorazmerno
už itna,glasba,zvočnaopremain
posebni uč inki so povpreč ni.
DVD ima klasič nedodatke,torej
nobenedodanevrednosti.Vtem
delujeocenapovpreč na.
Nakup za14€ mogoč e ninajpametnejš areš itev,akobocena
padlaizpod10€,palevš oping.
Konkluzijainocena
Zgodba
1,7/2
Igra
0,7/1
Tehničnakvaliteta
0,7/1
Izvedbapaketa
0,2/0,5
Cena:kvaliteta
0,3/0,5
Skupajimamo3,6/5,
torejgrezaspodobno
izkušnjo,najmanjvrednoizposojevvideoteki.
ZaVasgledal:BojanEkselenski
9
PREBRANO ZA VAS
4,2/5
DOBRAZNAMENJA
TerryPratchettinNeilGaiman,prevodBoštjanGorenc–Pižama
ZaložbaSANJE,december2010
Dobraznamenjajezajebancija.Resnainpopolnomatreznazajebancija,namenjenavsem,kiž elijo prebrati verzijo Janezovega Razodetja brez
veselihgobic. Zgodbaspremljaklasič nozgodboo
Antikristu in koncu sveta. Tukaj sta š e angel
Asraphiel in demon Crowley. Ne smemo pozabiti
š enatemneinbož jesile.
Zgodba se zač ne z dejstvom, da je za konč ni
obrač un med silami Nebes in Pekla potrebno
pokonč atinaš odobroZemljico.Tuimatadoloč eni
vlogi angel Asraphiel in demon Crowley. Ceprav
stavohunanasprotnihstrani,morataveč kratstopiti skupaj. Posebej zabavni so govori demona
Crowleya. Tako cinič no zajebancijo redko najdeš invednorazgalisrž č loveš kedruž be.
Konec sveta se zač ne z rojstvom Antikrista v
bolniš nici, ki je pod nadzorom Temnih (a tudi
Nerodnih).Prizamenjavipeklenskegaotrokanastanemanjš apomotaintakoWarlockkotnavadno
dete pristane v rokah ameriš kega pomembnež a.
Adam,pravipeklenskiotrokpajeotrokangleš kegapodež elja.Mulodrgnekolenazraznimidrobnimi luparijami. Ko je star 11 let, se zadeve zač no
odvijati.Adamimadruš čino,imenovanoTistiinso
v»vojni«stoplimbajsijemJohnsonom.Pojavijose
š tirje jezdeci Apokalipse (Smrt, Vojna, Lakota in
Kuga). A ker je č as povozil konje, dobimo š tiri
bikerjeApokalipse.Paš etinisovoriginalnisestavi.Leta1936sejezaradipenicilinaKugaupokoji-
10
la, nadomestilo jo je Onesnaž enje. Stirje bikerji
Apokalipse se sreč ajo v gostilni, kjer so š e drugi
bikerji.TemsezdijoApokalipsarji iniinjimsledijo. Zal pa š tirje bikerji Apokalipse niso spretni in
klavrnokonč ajo.Tascenajevrednasmeha.
Spoznamo š e Vojsko proti č arovnicam. To je
zanimiva druš čina, ki je na plač ilnem seznamu
takoPeklakotNebes.Zvemonekajodelovanjute
»silne« vojske, ki se seveda vplete v prihajajoč o
vojno.Spoznamoš epotomkoavtoricenenavadnih
prerokb,kijekonč alanagrmadi.Angelunadrejeni
Metatronsporoč i,dasoseodloč ili,dasvetiznič ijo
zmednarodnonuklearnoizmenjavo.
Predstavljenaveseladruš činaseznajdevvojaš kibazi.Inkajsezgodi?Tegavamneizdam.Vsekakorjekonecvredencelezgodbe.
Knjigasedobrobere.Mestomasicerzaidevslabš e razumevanje, malce raztrganosti in vč asih
potrebuješ malo č asa, da zadeve povež eš . Vidi se
ji, da sta se igrala dva avtorja, oba mojstra obrti.
Slogpisanjajezabaven,nezatež en,dialogiizjemno
iskriinpolniresizvirnihdomislic.Knjigopriporoč amvsemljubiteljemdobregabranja.Skratka,gre
za izvrstno podajanje ideje o koncu sveta, kjerbi
pritisknagumbpustilivrokahslovenskegaparlamenta,prejnamoč enegavraztopinoveselihgobic.
Knjigalahkozadrobiž naroč itepriZalož biSanje in je vredna slehernega centa. Ceprav je zajebancija,treznemubralcuprinaš aobilico zeloresnega razmiš ljanja. V vsakem hecu je obič ajno
ogromnoresnostiinresnice.
Konkluzijainocena
Zgodba
1,6/1,8
Podajanjezgodbe
0,9/1
Izvedbaideje
0,7/0,7
Opremaknjige
0,5/1
Cena:kvaliteta
0,5/0,5
Skupaj4,2/5
Vrhunskodelo.Priporočam!
Edinapovprečnastvarsta
naslovnicainoprema.
ZaVasbral:BojanEkselenski
3,9/5
PREBRANO ZA VAS
DVANAJSTZBIRKINČAJNICA
Dr.ZoranŽivković,prevodKatarinaMeserko
ZaložniškiateljeBlodnjak,september2011
V roke sem vzel tanko knjiž ico dr. Zorana
Zivković a. Vsi, ki vsaj malo daste na svoj bralni
opus,gotovoveste,kdojeomenjenidoktor.Greza
doktorjaknjiž evnosti,kijedoktoratpolagaliznam
ljubih ž anrov. Več ina publike v Slovenije ga bolj
slabo pozna, saj njegove knjige skoraj neopazno
izhajajovrež ijiZalož niš kegaateljejaBlodnjak.Ob
pogledunabranostnaCOBISS-už alostnougotavljam,dajeZoranZivković kljubsilnemumednarodnemu ugledu, pri nas silno slabo bran. Skoda.
Zakaj?Beritedlje.
Grezavenč ekkratkihzgodb.Vprvemdeluje12
kratkihzgodb.Vsakadrugajepisanavprviosebi
invsakadrugaprinaš azgodboosebenaP,kinekaj
zbira.Takogreza11zgodb,azadnjavseskupajna
zanimiv, pravzaprav presenetljiv nač in povezuje.
Vsakaprvoosebnazgodbaimanekajvijolič negain
povezanega s smrtjo. Vsaka zgodba z osebo P pa
prinaš azgodboozbirateljstvu.Vzadnjipaspoznamo Zbiratelja in njegove tegobe. Ves niz zgodb je
poslasticazaliterarnesladokusce.Grezaspekulativnoumetnostvsvojinajviš jiformi.Vsebinevam
ne bom razlagal, saj gre za zanimiv niz kratkih
zgodb. Cesa podobnega slovenska spekulativna
umetnost(š e)nepozna.
Za zaključ ek imamo š e Cajnico. Ta je takisto
posebna.GovoriogospeBerti,kisivč ajnicizaž eli
Caj z zgodbo. In potem ji zanimiva druš čina med
pitjem č aja naplete izjemno zgodbo. Ne morete
verjeti, kaj vse lahko domiš ljija in zdrav obč utek
za vodenje zgodbe spravi na nekaj strani A5.
Vrhunskaizkuš nja.
Priporoč am vam odhod v knjiž nico, kjer boste
morebitiimelisreč o,dajonajdete.Ninujno,dajo
knjiž nica sploh ima. Zakaj to pravim? Naletimo
namreč naprviproblem.Tojeastronomskacena.
Nevem,kakolahkonekdoza82straniA5formata
z generič no nevš eč no naslovnico zahteva, zdaj se
le usedite, da ne telebnete na tla, polnih 42,32
ojrov?Ja,pravsteprebrali!42+ojrovzasPhotoshopom spackano naslovnico!Torej, knjige gotovo
ne boste kupili in mnoge, zlasti manjš e knjiž nice
bodo, kljub vrhunski vsebini, oklevale. Jih razumem.Problemš t.dve!Knjigabiselahkobralana
duš ek.Resje.Zoranjeavtor,kiznapotegniti.Vsako njegovo delo je umetnina. Zal imamo bi lahko.
In krivda za to ni na strani izvrstnega avtorja in
izjemne izvirnosti, temveč nikakrš ni lekturi. 80+
stranidebelzvež čič za42ojrovjenelektoriranin
polnjezikovnihnerodnosti.Založ nikupriporoč am,
dapredodhodomvtiskarnovsajprebere,karmisli natisniti. Ze navadno branje bi uč inkovito odstranilo zalego nerodnosti. Nisem neki zatež en
iskalec dlake v jajcu. Ce bi bila knjiga 15 €, se
splohnebiobregnilvmanjkajoč evejice,nerodne
stavč nekonstrukcijeipd.Apri42€soprič akovanjaviš ja.Izdelekbimoralbitibrezhiben!
Konkluzijainocena
Zgodba
1,7/1,8
Podajanjezgodbe
1,0/1
Izvedbaideje
0,7/0,7
Opremaknjige
0,4/1
Cena:kvaliteta
0,1/0,5
Skupnaocena3,9/5–zelodobro,priporočljivo.Knjigajeizgubilaocenosamo
naračunprevisokeceneinpomojem
mnenjugrdenaslovniceinjezikovnih
nerodnosti,kinikakornegredoskupajz
visokoceno.
11
PORTRETI
TANJAMENCININVARUHI
PripravilBojanEkselenski
MEDKNJIŽNIMIPOLICAMI
Onidansemsesprehajalmedknjiž nimipolicami
sknjigaminamljubihž anrov.Zaldelaspekulativne
umetnostiprinasizhajajovbož jitiš ini.Avtoricein
avtorjismoveč inomaprepuš čenilastniiznajdljivosti,kakodelaspravitivjavnost.Kojeknjigakonč ana,
jeopravljenlaž jideldela.Najtež jideljeiskanjezalož nika, ki bo delo spodobno objavil. In tu se vedno
zatakne.Velikdelizdanihknjigkrasiamaterskanaslovnica, slabo oblikovanje in amaterska lektura. Za
to niso krivi avtorji, temveč redke založ be, ki kaj
takš negaizdajo.Znamljubimiž anrinamreč opravijo bolj ali manj levoročno. Niš trc vlož enega truda,
niš trc promocije in niš trc interesa za spekulativno
umetnost. Zaradi takš nega odnosa imauradna kulturadož anrskihdelsilnoodbojenodnos.
InkajimatoopravitizTanjoMencin?Karveliko!
Doklernisemprinatanč nembrskanjumedknjiž nimipolicamisluč ajnouzrlnjenihš tirihknjigVaruhi,
nisem imel pojma, da avtorica sploh obstaja. Vzel
semprvoknjigovroke.Takojmijevoč ipadlasilno
amaterska izvedba. Pač standard za naš e razmere.
No, cenovna nalepka je enaka obrtniš ko bistveno
boljeizdelanimknjigam.
Sevednonegovorimovsebini.prejsebomraje
posvetil avtorici. Najprej me je presenetilo, ker na
njenem Facebook pro ilu skoraj ne moreš zaslediti
njenefantazijskepovesti.Prebratijemogoč elevsebine njenih drugih treh knjig, ki ne sodijo v svet
Varuhovskrivnosti.Tetriknjigeopisujejoosebnostnirazvoj in stempovezanedogodivš čine. Zgolj na
osnovi takega kratkega opisa si ne upam podati
ž anrskoumeš čenost.
HARLEKINOV PADEC je zgodba o š tudentki,
iskalkiinsanjalki.Albaglobokodož ivljasvetinsebe,
dogajanjeromanaseodvijanadvehravneh,realistič niinirealni.Središ čnatemajeopismistič nekrize,
skozikateromorajunakinja,predendož ivirazsvetiteljskiuvidoziromasamouresničenje.
SKRAJNAMEJA:Okolje pretresajo naravnekatastrofe - poplave. Alba je ujeta v krog dekadentnih
posebnež ev, ki vsak s svojimi osebnimi travmami
potencirajo dež evje in poplave skoraj do meje
neznosnega. Narasle vode odraž ajo č loveka v vsej
12
svoji
zbeganosti,
nemoč i, trpljenju in
majhnosti. Alba neprestanopreuč ujesence
medsebojnih
odnosov,vendarjihv
svoji zaključ ni osebni
drami, za razliko od
ostalih, tudi dokonč nopreraste.
SAMORASTNIŠKIBLUES:Albaješ tudentkateologije v Ljubljani. Njen ponotranjeni svet se vrti
okrogš tudija,doma,prijateljevindož ivljanjavojne
za Slovenijo. Ceprav je kot protagonistka moč na
osebnost,samostojna in kritič na, saj nenehno pretresa vrednote: prijateljstvo, smrt, ž ivljenje, pa je
obenemtudirahloč utnainkrhka.Takrhkostsečuti
skozisatirič netrenutkedož ivljanjasvetaindruž benihdogodkovintudiskoziodkritopriznavanječ lovekovenemoč inadž ivljenjemkottakim.
AVTORICASEPREDSTAVI
TanjaMencin,rojena11.5.1965vSempetrupri
NoviGorici.Pozaključ kuosnovneš olesemnadaljevalaš olanjenasrednjivzgojiteljskiš olivIdrijiinse
poprihodustarš evizNemč ijepreusmerilanasrednjo poklicno š olo v Sevnici. Po triletni zaposlitvi v
Lisci Krmelj semvpisalaš tudijteologije in pozneje
š tudij ilozo ije na ilozofski fakulteti v Ljubljani.
Zaradi pomanjkanja inanč nih sredstev pa nisem
uspela diplomirati. Piš em ž e iz otroš kih let. Sprva
semsvojeteksteinpesmiobjavljalavš olskihglasilihindelovnihbiltenih.Svetneznanegainmističnega,predvsempač lovekkotindividuuminduhovno
bitje, sta me zač ela zanimati v š tudentskih letih,
vendar sem se resnega pisanja lotila š ele pozneje.
Leta2000jepodpsevdonimomJutaVennoniizš el
mojprvenecHarlekinovpadec.Temu delu sosledila ostaladela Skrajnameja, Samorastniškiblues, pesniš ka zbirka Piramida ali dotik neba in
epskofantazijskodeloVaruhivš tirihdelih-Viharnaprincesa,Enajsterica,Krikiusod,Potovanjek
cilju. Danes ž ivim in ustvarjam v Sevnici. Zanima
medelozenergijami,predvsemreiki.
2,9/5
PREBRANO ZA VAS
VARUHI–VIHARNAPRINCEZA
TanjaMencin
SamozaložbainZaložbaStella,2011
NAMESTOUVODA
Velikotega,karimajovnaš imestniknjiž nicina
policah pod rubriko znanstvena fantastika, mi je
ž eznano.V zadnjemč asuopaž am,dajevsemanj
novosti. Ce pa ž e pride kaj novega, so to različ ne
verzijevampirjev,kipozapovedihizroč ilatosploh
niso. Med eno od takš nih patrulj sem naletel na
knjigedomač e avtoriceTanjeMencin.PoCOBISS-u
gre za zgodbo, spisano v š tirih knjigah. Zanrsko
semjotakojuvrstilvpopularenž anrklasič nesrednjeveš kefantazije.Zapredjedsempograbilprvo
knjigo z naslovom Varuhi – Viharna princesa.
Zanimivo! V dveh letih smo dobili dve fantazijski
sagi,kiimatavimenubesedovaruhiinvglavivloginastopaž enskobitje.
OPISKNJIGE
Knjigajeprecejklasič nedebelineokoli250strani,trdevezaveinsceno28,90€.No,sevedalahko
sanjate,dabitoknjigolahkokjekupili.Zalsorazmere na knjiž nem trgu silno neprijazne do izdelkovdomač ihavtorjevvrež ijimanjš ihzalož b.Edina opcija nakupa je internetna stran založ nika
Stella.
Tudi opremi knjige se vidi, da je delo entuziastov, ki jim primanjkuje oblikovalskih izkuš enj.
Naslovnica je primer tega, kakš na ne sme biti. Za
oblikovanjejebilodgovorenRobertPokorny,kije
lastnikzalož beinnajbrž niistaoseba,kotumetnik
istega imena iz Kalifornije. Tudi samo notranje
oblikovanjejelevoroč niizdelekbrezpravegasmisla za oblikovanje. Dodatki so spisani bolj
»kr'neki«inobpomanjkanjuspletnepodporeprinaš a bore malo zanimivosti o nedvomno slikovitem svetu dogajanja. Varuhi so precej velikopotezenprojekt,sajimamoopravkasš tiri-delnosago,
izdanovenemsamemletu.Torejgreza1000stranibesedilainš tiriknjigesonajbrž zaradizalož niš ke politike, saj je laž je prodajati 4 knjige po
28,90€,kotpaenoza100€,sajjevsebinezaenega
Martina,kistane35–40€.
Zakajtomislim?Zgodbavknjigijeprejenač etrtina več je celote, kot ena od š tirih zaporednih
zgodb.PodobnojepredletinaredilZalož niš kiatelje
Blodnjak,kojeenovitoknjigoDangober–Spopad
priopozorilnikurazbilnatriknjige.Cegremobrati in ocenjevati samo eno od treh knjig, bi bila na
mestu ista zamera, kot pri opisovani knjigi– nima
pravegakonca.Imapatakš enrazrezsvojeprednosti, na plaž o ne vlač imo 1000 stranske opeke. No,
knjigenevzamemovrokezgoljzaradiplatnic,naslovnice in oblikovanja, niti ne zaradi založ niš kih
odloč itev.
OVSEBINI
DogajanjejepostavljenonaplanetSarhah,kije
boljalimanjkopijanaš eZemlje.Natemsvetuž ivijoraznabitja,kotsoljudje,š krati,vilini,polbož anskideviniinvelikani.Njihovacivilizacijajeboljali
manj srednjeveš ka, zabeljena z nekaj magije in
elementovnovodobneduhovnosti.Imenaprotagonistov zvenijo nordijsko, oziroma vsaj likom iz
popularnihRPGiger.
13
PREBRANO ZA VAS
Več inoimensinebostezapomnili,sajsonekaterajeziklomeč a.
Vsesesuč eokolidevinskebojevniš kesveč enice
Norhaiah in njene odprave v vilinsko Valonijo in
dež elovelikanovTero.Natejpotijospremljač etica spremljevalk in spremljevalcev. Vse skupaj pa
se vrti okoli bliž ajoč e vojne vsehprotiMorejcem,
dež urnim zlobnež em Sarhaha. Najprej razkrije
zarotovvilinskiValoniji,kjerzdruš činoeliminira
tamkajš njega morejskega bandita. Zatem se odpraviš evTeroinš e tamopravipodobnodomač o nalogo.Vmespridedodramatič negaklicakumiku
devinov s Sarhaha, Norhaiah postane sveč enica
EXP+100 in njeno spremstvo postanejo ekstra
hudi unič evalci zlobkotov. Ne smem pozabiti tudi
politič nihspletk,atenisonajboljeizkoriš čene.
VRAGSESKRIVAVPODROBNOSTIH
Tojeto!Zdajpaš epodrobnosti.
Zgodba je spodobna, ne zapleta se v preveč
vzporednih niti innikoli se ne izgubi v nepotrebnihbanalnostih.Zaljidoodlič nostizmanjka.Kje?
Najprejmejezmotilopreveč opisovanja.Avtoricajeenostavnopreveč besedilaporabila,dajeopisovalainnepripovedovala.Cebiknjigoprejpregledalurednik,bijinajbrž pomagaliztrebitinepotrebnoopisovanje.Drugazamerajeuporabanam
domač ihimen.Natujskemsvetugotovonerastejo
hrasti.Vtujskisvetsodijotujaimena,č ež emorajo
biti(verjemitemi,v90%grezanepotrebnobesednonavlako).Zatorejsenebomobregnilobimena
protagonistk in protagonistov. Zal so nastopajoč i
Mencin,Tanja:Varuhi[1]-Viharnaprincesa/Tanja
Mencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice:Stella)*ISBN978-961-276-163-9(trdavezava),
ISBN978-961-276-175-2(broš .)*COBISS.SI-ID
256078592
 Mencin,Tanja:Varuhi[2]-Enajsterica/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice:
Stella)*ISBN78-961-276-232-2(trdavezava),ISBN
978-961-276-233-9(broš .)*COBISS.SI-ID257703424
 Mencin,Tanja:Varuhi[3]-Krikiusod/TanjaMencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ keToplice:
Stella)*ISBN978-961-92977-2-8(trdavezava),ISBN
978-961-92977-3-5(broš .)*COBISS.SI-ID259094528
 Mencin,Tanja:Varuhi[4]-Potovanjekcilju/Tanja
Mencin,Sevnica:samozalož ba,2011(Smarješ ketoplice:Stella)*ISBN978-961-92977-4-2(trdavezava),
ISBN978-961-92977-5-9(broš .)*COBISS.SI-ID
259571968

14
2,9/5
precej statič ni. Nihč e osebnostno ne napreduje.
Abner je kot telič ek zač el in tako tudi kot telič ek
konč al.Protikoncuzgoljnakaž e,damorebitileni
takš en nemoč en buč man. Akron, ki se izkaž e za
morilca,jepreslaboizkoriš čen.Kozapreteknjigo,
do nikogar v knjigi ne č utite nič esar, saj nihč e od
njih ne napreduje, osebnosti so precej plitve. Ta
obč utek ostane zaradi preveč prej omenjenega
opisovanja vsakega stebra, mimo katerega gre
druš čina.
Inš ezadnjazamera.Kergrezaprvodelosage,
bi morala avtorica zgodbo zaključ iti. Namesto
samostojnegakoncaimamozgoljmlač enepizodni
zaključ ek. Zanimivo, tudi druga saga z besedo
»varuhi«vimenuimapodobnobolezen.
Nakoncureč 'moš ekakš noociljnipubliki.Kdo
bo to bral? To knjigo bodo vzeli v roke ljubitelji
srednjeveš kih zgodb, igralci RPG-jev in ljubitelji
fantazije, ki so prebrali vse Martinove š pehe in
č akajonanovoporcijoZahodnije.Mladido15let
tukajnebodonaš liveliko,sajjihboodvrnilopreveč opisovanja.
Skupnaocenajepoš tenih2,9/5.
Knjigasodivokvirdobrega,vrednegazabranje,
a nikakor ne prinaš a nobenega literarnega ali
ž anrskega presež nika. Ce bi avtorica znala zreducirati silno opisovanje in bi likom vdihnila malce
več osebnosti,bibila ocenabistvenoviš ja.Nakup
bom priporoč al, ko bo cena padla pod 20,00€.
Kljub vsemupa trdim, daTanja obeta in ima pripovednipotencial.
Konkluzijainocena
Zgodba
1,2/1,8
Podajanjezgodbe
0,5/1
Izvedbaideje
0,4/0,7
Opremaknjige
0,5/1
Cena:kvaliteta
0,3/0,5
Skupaj2,9/5
Knjigasodivokvirdobrega,vrednegaza
branje,anikakorneprinašanobenega
literarnegaaližanrskegapresežnika.
INTERVJU
TANJAMENCIN
RazgovoropravilBojanEkselenski
Poleg poš tene predstavitve plodne slovenske
avtorice spekulativne proze (in tudi malce pesnice),jepoš tenoprilož itiš eintervju.
Kdajsizačelapisati?
Pisatisemzač elaž evosnovniš oli.
Kam bi uvrstila svojo, recimo ji, trilogijo o
Albi?Jetospekulativnaprozaalikajdrugega?
Lahkojojemljemotudikotspekulativnoprozo.
Zanima me bit č loveka oz. vse kar lahko č lovek
presega.
KdajinkakosidobilaidejozaVaruhe?
Idejo sem dobila š e kot š tudentka. Nekoč sem
narisala sliko bojevniš ke princese. Slika se mi je
zdelaposreč enaindalamijenavdihzamagijsko
fantazijskosago.
Zakajštirjedeli?
Kerbibilaenotnaknjigazabralcaverjetnoprevelikzalogaj.
Ali veš, da obstaja Varuhi skrivnosti Mateje
Blažič, ki je zaradi močnega ozadja Mladinske
knjige prišla v vsako vas in na vsaka ušesa?
Čemu je beseda »varuhi« tako zanimiva, da
imamo torej kar dve fantazijski sagi z isto
besedovnaslovu?
Sliš ala sem ž e za Varuhe skrivnosti, a je ž a l š e
nisem prebrala. Zakaj Varuhi? Ker ž elim, da se v
ljudeh prebudi domiš ljija in da zač nejo delati na
sebi.Osebnopač verjamem,daimavsakdoodnas
nekega angela varuha in le ta nam da v ž ivljenju
dovoljmož nosti,dasepribliž amosvojinotranjosti
insvojimtalentom.
Varuhi so nastali v režiji Stelle. Zanima me,
grezasamozaložbo,kotpišealijeStellazaložnik ali samo podjetje, ki je stvar natisnilo in
distributiralo?Opišinamtaodnos.
Stella je založ ba, ki me je natisnila in me tudi
distribuira prek svojih agentov. Ponavadi moje
knjige zaidejo v mestne obč inske knjiž nice. Vse
drugo,odkulturnihpredstavitevdotiskovnihkonferenc,jevmojidomeni.
PoznašljubiteljskoscenovSloveniji?Poznaš
kakšnodruštvoljubiteljev?
Malce spremljam delovanje druš tva Prizma iz
Ljubljane. Sem pa pred kratkim tudi zasledila
druš tvo Zvezdni prah. Sicer pa sama osebno š e
nisemč lanicanobenegadruš tva.
Poznaš kakšnega slovenskega avtorja? Ali
vsaj z levim kotičkom levega očesa spremljaš
dogajanje na sceni fantazije in sorodnih žanrov?
Vtejsmerispremljamslovenskeintujeavtorje,
kolikormijihpač uspeizbrskatipointernetuinv
knjiž nicah. Sicer pa se navduš ujem nad Pullmanom, Tolkienom in Rowlingovo. Med slovenskimi
avtorjipasomipoznaniMihaRemec,VidPeč jak,
Samo Petanč ič . Seveda spoznavam tudi nove slovenskeavtorje.
Aliveš,daje vSlovenijidruštvoavtorjev,ki
dela na tem, da slovenske avtorje predstavlja
natujihkonvencijah,doklerninaše?
To,daobstajanekajtakš negajevrednovsehpohval.
Kakobiocenilaslovenskiknjižnitrg?
Slovenski knjiž ni trg je premalo pozoren in š e
vedno premalo bralen,vsaj karse tič e prebiranja
fantazijskih ž anrov. Domač i slovenski pisci ZF pa
smo š e vedno premalo opaž eni in vsekakor premalocenjeni.
Zakajs(m)avtorjiZF&Fzapostavljeni?
Ljudi je potrebno ozaveš čati in jim ta ž anr
domiselno približ ati. Seveda bi se morale tudi
založ n iš ke hiš e malce bolj pobrigati za domač e
pisce ZF. Mogoč e ne bi bilo slabo, da bi se s tem
ž anromzač elresnejeukvarjatitudislovenski ilm.
Si slišala za Eurocon, največji dogodek v
Evropi?
Za Eurocon sem ž e sliš ala, vendar priznam, da
nimampravegavpogledavzadeve.
15
INTERVJU
Kajtrenutnobereš?
TrenutnoberemkardvaavtorjainsicerBojevniki, avtorice Erin Hunter in Viteze in č arovnike,
avtorjaBojanaEkselenski.
Koga bi želela za režiserja Varuhov, če se
zgodičudežinpridejodotebeameriškiproducenti?Dabinašimkajpadlonaglavoinbiposneli fantazijski ilm je itak težje od osebne
pojave božanstev sveta sredi Ljubljane. Kdo
najbiodigralvlogočarovniceSenthije?
Senthio bi zelo dobro odigrala angleš ka igralka
HelenMirren.Zarež iserjabipaž elelaPetraJacksona,rež iserjaGospodarprstanov.
Zakaj si se odločila za nordijsko zveneča
imena?
Imena so priš la povsem spontano. Nisem se
poprej opredeljevala za to, da morajo biti nordijska.Vsejeplodč isteintuicije.
16
ImašvnačrtuspletnostranVaruhov?
Namen imam izdelati svojo spletno stran, kar
pomeni,dabodogortudiVaruhi.
Misliš, da je koristno društvo avtorjev spekulativnihumetnosti?
Druš tvospekulativnihumetnostijepomembno,
sajljudje,pravdanespotrebujejonekaj,č esarbise
lahko duhovno oprijeli. Spekulativna umetnost je
pravi naslov za to, saj spodbuja meta izič no nrav
domiš ljije in tudi krepi zavedanje, da smo vedno
otroci,tudikoodrastemo.
KakobicelotnosagoVaruhiopisalavenem
stavku?Kakšenbibilnaukzgodbeštirihknjig
venemstavku?
Vladajmodroinvsesilevesoljabodospoš tljivo
hodilesteboj.
NOSTALGIJA
ČUDEŽNIPISALNISTROJČEK
PripravilAndrejIvanuša
Knjigajebilaleta1966prvenstvenonapisanaza
otroke z moč no protivojno noto. Nemogoč e jo je
umestitimedznanstvenofantastiko,š emanjmed
fantazijo.Vsekakorpasodimedspekulativnadela.
Kojojeavtorleta1971predelalvradijskoigro,je
postalaznana.Izš l ajetudinakasetahspravljicamizaotroke.
OKRALJIHINGENERALIH
Kralj Bumbum in kralj Bumbumbum sta kralja
dveh majhnih kraljestev. Vsako obsega majhno
obzidano mesto, nekaj polj okrog obzidja in moč virjemedkraljestvoma.Tojenevtralnacona,kije
predmetsporaolastniš tvu.Kraljaimatazeloč udnonavado.Poš iljatasinamreč ž aljivapisma,kiso
jimaizgovor,dasevojskujeta.
Zgodba se prič ne v kraljestvu kralja Bumbumbuma.ZaljivapismamorapisatiministerSkribar,
ki je za kraljem najpomembnejš a osebnost. Tako
sezelopotrudi,dasopismakarnajboljnesramna.
Tretji po rangu je general Paradnik, ki odloč a o
tem, kaj in kako bodo obstreljevali v sosednjem
kraljestvu, pardon, moč virju. Kraljeve vojaš ke
uspeheslavipesnikRož ica,kipahvalnicnemara
pisati. Kakor kraljevič , ki sta mu vsakodnevno
paradiranjeinvonjposmodnikuodvratna.Poobisku pri svojem prijatelju, izumitelju nenavadnega
pisalnegastrojč ka(ja,knjigajebilanapisananekaj
desetletijpredosebnimirač unalniki),semuporodinenavadnaideja,kispremeni»tokzgodovine«.
SMILJANROZMAN(1927-2007)
Rodilsejeleta1927vCelju.Kmaluponjegovem
rojstvu se je druž ina preselila v Maribor, kjer je
prež ivljalsvojaotroš kaindijaš kaleta.Meddrugo
svetovnovojno so bili izgnani v Srbijo, sam pa je
moral na prisilno delo v Nemč ijo in Francijo. Po
vojnisejevpisalnauč iteljiš čevMaribor,kjerseje
medš tudijempreizkusilvveč poklicih:biljedelavec, poklicni glasbenik, ilmski igralec, slikar, ob
tempaš emarljivš tudent.Pokonč aniš olijekrajš i
č asdelalkotuč iteljnaHrvaš kem,natosejevpisal
na š tudij psihologije in pedagogike na Filozofski
fakultetivLjubljani.Dokoncaž ivljenjajepisal.
Naslovnica knjige ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK, ki je izšla
leta 1966 v okviru zbirke Sinji Galeb. Napisal jo je Smiljan
Rozman (1927-2007). Ilustracije knjige je naredil Božo Kos.
S svojimi zgodnjimi deli sodi Smiljan Rozman
med zač etnike moderne povojne proze. Pisal je
romane, novele, humoreske, č rtice in povesti za
odrasle.Poznejesejeusmerilvpopularnoinmladinsko pripovedniš tvo. Objavljati je zač el leta
1948vMladinskireviji,pisaljezaCicibaninPionirskilist.Tematikanjegovihpripovedijeizvsakdanjika sodobnega ž ivljenja, zlasti problematika
malegač loveka.
Smiljan Rozman se je uveljavil kot scenarist in
dramatik. Napisal je več radijskih in televizijskih
dram, scenarijev za televizijske drame po svoji
predlogi, scenarije za lutkovne ilme (Veter, Zvonovi, Blaž ) in za tri kratke igrane ilme (Kavarna,
Basistov ponedeljek, Zimska zgodba) ter baleta
Lisistrata(1975)inZica(1976).Zaradijskedrame
jedobilpetnagrad.
Knjige za odrasle so: Nekdo, 1958 (Prež ihova nagrada);
Obala 1959; Mesto, 1961(Prež i hova nagrada); Natekoč em
traku, 1962; Rozalija in Vrtač nik, 1963; Druš č i na, 1965
(Nagrada Preš e rnovega sklada); Ruš e vine, 1965; Brusač ,
1965;Poletje,1966;Pokopališ č e,1968;Letaindnevi,1972;
Leteč ikrož nik,1976.
Knjigezamladinoso:Tedenimasedemdni,1962;Cudež nipisalnistrojč e k,1966;ReporterTejč poroč a,1968;Janko
in njegovsvet, 1969;Lovza ukradenimi milijoni, 1969;Tri
zgodbe,1970;Zlatatrobenta,1971;SinMartin,1974;Martin
fantalin, 1976; Majhne besede, velike reč i, 1976; Oblač e k
Pohajač e k,1978;Poklici,1978;Fantjemuzikantje,1979;Ta
glavna Urš a, 1981; Mezinč e k in Mezinč ica, 1983; Klip, klap
indeč e kMak,1999;KozaFilomena,1999;PesPip,1999.
17
PRVI POGLED NA ...
VITEZIINČAROVNIKI(2)
INDIGONOVISVET
Obnovaprvegadela
Upam,dasteprvidelsageViteziinČarovnikiz
naslovomIndigootrociprebrali.Odizdajeprvega
delajeminilopetlet.Zatobomnakratkoponovil,
kajsejevnjemdogajalo.
Borisa Plahutnika leta 2065 odnese v neznani
svet.Izve,dasejevanjnaselilMeš arah,bajeslovni
vitez in č arovnik z bož jo licenco za ubijanje in
č aranje. Da bi se bolje znaš el v obeh svetovih, se
mu pridruž i malce smeš en upokojenski krož ek
Cuvajev.
Istoč asnovdrugemredkemsvetu,kigaimenujemo Drugotnost, č loveš ko kraljestvo Medalar
dož ivi bridki poraz proti nenavadno strumni vojski orkov in kač jeglavcev. Vzhodne pokrajine
združ ibasilea,imenovanBož anskaosebnost.Basilea je vzhodnjaš ko ime za carja, oz. carico. Sama
besedajevilinskegaizvorainjebrezspolnisamostalnik,takodanevemoskomimamoopraviti.
HordeSevernearmadepodvojnimpoveljstvom
odne-mrtvihvstalegalordaSethaUreusainnenavadne deklice bliskovito potolč ejo Medalar. Samo
Zeolija vzdrž i prvi naval ogromnih armad. Zeolijskigrofpoš ljesvojegasinanamisijo.Atanienostavna,sajsevvsevmeš ajoViliniizzaBelegazidu,
Gozdarjiindrugač udnabitja.Vsakimasvojerač une.Največ ječ loveš kokraljestvo,cesarstvoShedanija,okleva.
V naš em gostejšem svetu se med tem zgodi
nenavadnadrogeraš kaafera.Pet,vš olinepreveč
popularnih deklet, stopi v služ bo vzhajajoč e sile
kaosa. Boris bi se jim naj zoperstavil, a je razpet
medsvojeporekloinresnič nonaravo.Ugotovi,da
indigo otroci niso glasniki novega, boljš ega sveta,
temveč poskus temne zavesti, Elejle,da seutelesiv
tem svetu in vse prevara. Boris o tem preprič uje
Cuvaje,atiganeposluš ajo.
SvetVitezovinČarovnikov
Vdrugiknjigi, izpredvideneč etverologije,smo
vletuA.D.2068.Vendar…tukajovsebininebom
govoril,sajbivasstemoropalzauž itekpribranju
neverjetneindobroprepletenezgodbe.SvetVitezov in Carovnikov je zelo natanč no razdelan in v
18
njem je avtor doslej napisal š e tri zgodbe in
dokonč ujesamostojenroman.Kronološ kojeprva
zgodba Prevrat,ki se dogaja približ no 2.300 let
predprvoknjigo.Potejč asovnicisledinovelaVotlinaskrivnosti,kisedogaja19letprejinjepredzgodba glavne tetralogije. Izdana bo predvidoma
aprila2012.NovelislediprviromanIndigootroci
(2007).NoveliZadnjibojZeolijeinDuhoviAldervergastač asovnoumeš čenatakojzaprvoknjigo.
Zdaj je pred nami druga knjiga Indigonovisvet
(2011).Obtretjiknjigiserijenastajanovela,kise
dogaja v Sveti dež eli v č asu Jezusa – Vitezi in
Čarovniki:EvangelijpoMarijiizMagdale.
Osrednjiromanbovkonč nioblikiobsegalš tiri
knjige.Koboavtorvseskupajzaključ il,bovsepripravilvknjigiZbranezgodbeizDrugotnosti,kjer
bo dodal kopico dodatkov in gradiva na DVD. Ob
temnajbiizš l aš e EnciklopedijaDrugotnosti,kjer
bibiliprikazanivsipojmiiztegabogategasveta.
PRVI POGLED NA ...
Knjiga Indigo novi svet obsega 448 strani, sam
romanima382strani.Ostalosododatkiinspremna beseda, ki jo je pripravil naš pisatelj ZF Edo
Rodoš ek.Zapisalje:
Bojan Ekselenski je kljub svoji mladosti že a irmiran pisec znanstvene ikcije, predvsem fantastičnega žanra … Občasno izpričuje avtor svojo vsestranskost tudi z ironijo z obilico precej črnega humorja.
Za osnovo religij, mistike in magije uporablja avtor
duhovno, okultno in mistično izročilo Kabale in Biblije. Izmislil si je celo jezik, vilinščino, ki temelji na
semitskih koreninah … S pričujočo knjigo ... še
enkrat dokazuje, da je mojster fantastične literature. Njegova fantastika si samozavestno podaja roko
s stvarnostjo ... Drzno menjava okolje dogajanja ter
spretno kombinira sedanjost in davno preteklost,
realnost in mit … Še posebej bi kazalo pohvaliti
zgledno oblikovanje platnic knjige, ki nazorno
pokaže morebitnemu bralcu, kaj lahko v njej pričakuje … S tem njegovim delom se znanstvena ikcija,
predvsem fantastika, še trdneje ukoreninja na slovenskih tleh.
Oknjigi
Romanjerazdeljennadevetenotinznotrajtega
na 25 poglavij. Dodatki obsegajo vilinske zapise
Sehir Etir, Sehir Maš arik Earesah, prikaz kronike
cesarstevvobdobjuveč kakor4500letinseznam
Cloveš kihdež el.Obtemsopojasnjenipojmi,kiso
potrebnizarazumevanjeknjige.
Svet Vitezov in Carovnikov se dogaja v dveh
svetovih. Eden je ta, naš svet, Zemlja. Dogodki se
sicer razvijajo v bliž nji bodoč nosti od leta 2065
naprej.Naš eVesoljeječ vrsto,boljtrdno.Nadrugi
strani je Drugotnost. Vesolje Drugotnosti je narejeno na drugač nih vesoljskih konstantah, je red-
kejš einzatojetammogoč amagija.VDrugotnosti
zraste temna sila, ki skuš a obvladovati tudi naš svet. A ker je ta gostejš i, mu je magijo nemogoč e udejaniti v njem. Vendar obstajajo osebe, ki jih
imenujemoindigo otroci.Tipalahkovsvojipodzavesti padejo pod vpliv zla iz Drugotnosti. Tako
postanejo njegovi emisarji v tem svetu in obstaja
tudi mož nost, da jim uspe zanj najti prehod na
Zemljo.TemuselahkouprejoCuvaji,kiiš čejoljudi
sposebnimilastnostmi.
Glede na prvo knjigo je druga izdelana mnogo
bolj kvalitetno. Mark Jordan je narisal izvrstno
naslovnico in dodal vinjetirane naslove posameznih poglavij. Mark Jordan je ilustriral tudi knjige
Margit Belami alias Mateje Blaž ič iz serije Varuhi
skrivnosti: Obzidano mesto in Otok vrač ev. Mark
Jordanjeizvrstenilustratorfantazijskihvsebinin
jesodelavecUmerArtistsAgency(www.umer.si).
Osnovnim ilustracijam in likovni opremi knjige
sejepriključ ilAndrej Ivanuš aš esstarinskim prelomom z incialkami in knjiž nim naborom č rk
(fontov) iz leta 1911. Bogat in mestoma nenavadenterinovativenjezikjelektoriralZoranPevec.
Seveč osvetuVitezovinCarovnikovna:
www.vitezicarovniki.com
Ekselenskišeenkratdokazuje,da
jemojsterfantastičneliterature.
Njegovafantastikasisamozavestno
podajarokosstvarnostjo.
(EdoRodošek)
©Mark Jordan: Vitezi in Čarovniki - invazija tzevogov
ZaVasprebral:AndrejIvanuš a
19
POGLEDI
FUNDACIJAISAACAASIMOVA
BojanEkselenski
Zgodovinskinauk
Fundacija je serija, ki je nastajala približ no
vzporednozrobotskoincesarskosago.Asimovse
ješ elev80-tihletihprejš njegastoletjaodloč il,da
vseserijenekakopovež e.Vslovenš činosmodobili
ž ezelozgodaj(mnogistebilitakratš ev»fotrovih
jajcih«) prevod tretje knjige serije, imenovano
Drugavladagalaktičnedržave.Zakajnisoprevedli prvo in drugo knjigo vedo le nebeš ki svetniki.
No, naš i bivš i sodrž avljani so se mastili z vsemi
knjigami.Prvatrilogijajebilacelodvakratprevedenainizdana.Vprviseriji(srbski)soFundacija
prevedli kot Zadužbina, a v drugi (hrvaš ki) Fundacija.Okolitega,kakobiprevedlibesedofundationlahkopolomimokarnekajkopij.GledenavsebinobiprevedlikotVlada,aprevodbesedepomenifundacija,torejostanimopriFundaciji.
Vtemprispevkubomoobravnavalisamoizvirnotrilogijo,kiobsegaknjigeFundacija,Fundacija
inCarstvo,inDrugaFundacija.
20
Fundacija(Fundation)
Prvovserijijevknjiž n ioblikiizdalleta1955,a
š e prej je izhajala v obliki zgodb od leta 1942do
1944.
Naslikijenaslovnicaprveizdaje,kijijesledilo
š emnogoponatisovinprevodovvrazlič nejezike
(slovenš činozamaniš č ete).Samastrukturaknjige
nakazuje njeno več zgodbovno poreklo. Vsaka od
zgodb se lahko bere kot zaključ ena celota. Ko
odlož ite knjigo, ugotovite, kakš en genij je bil Asimov.Tudidanes,70letpoiziduprvezgodbe,ješ e
vednosvež ainpravnič zastarela.Topa zato,ker
sovtistihč asihZFpisalivizionarjiizjemnoš iroke
izobrazbe.
Zgodba se zač ne, ko največ jega psihozgodovinarja dr. Harija Seldona obtož ijo zarote. Njega in
skupino izselijo na Terminus, oddaljen planet na
samem robu Galaksije, kjer ustanovijo Enciklopedič nofundacijoena.Taplanetjebilbrezomembe
vrednihsurovin.KmalujeGalaktič nocarstvoizgu-
POGLEDI
biloperiferijoinTerminussessvojokopicoznanstvenikovspodpornimosebjemznajdenasuhem.
Kmalu spretni ž upan Terminus citya Salvor
Hardin prevzame oblast in obvlada okoliš ka barbarizirana kraljestva. Ko Salvor Hardin ostari, se
največ jeodkraljestev,Anakreon,ž elidokopatido
atomskega svetega grala Fundacije. Seveda mu
spodleti.
V naslednji zgodbi gre za razmah trgovskega
imperija Fundacije, ki po barbarski periferiji š iri
svojvpliv.VzadnjizgodbipaspremljamoHerberja
Meloua, ki prinese v zgodovino Fundacijo novo
prelomnico. Gre za prvi stik vse moč nejš e in tehnološ ko razvite Fundacije z umirajoč im Galaktič nimcarstvom.
Zgodba je č isto prava znanstvena ikcija. Tu ni
nobenih fantazijskih dodatkov, kajti Asimov je
suverenoobvladalznanostintudizgodovino.
FundacijainCarstvo(FundationandEmpire)
Fundacija in Carstvo je takisto nastala v več kosihinobjavesegajovleto1945.Kotsamostojna
novelasejepojavilaleta1955injebilasestavljena
izdvehzgodbGeneralinMule.
Naslikijeizvirnanaslovnicaprveizdaje.Lahko
vidite, kako so takrat delali naslovnice, ko š e ni
bilo gra ič nih tablic in PhotoShopa s sorodstvom.
Tudi Fundacija in Carstvo je š e danes prav tako
svež a,kotpred60leti.
Vprvizgodbispremljamoambicioznegacarskega generala Bena Riozija, ki se je odloč il v č ast
Imperijazasestiperiferijo.Biljesposobengeneral,
predancarskiinstituciji.Sprvazmaguje.Prebijese
dosamegajedraFundacije.Namnogihsvetovihje
bilsimbolCarstvasamoš edavnalegenda.
Skupinica se odloč i oditi na Trantor in nekako
preprič atisamegacarjaKleonaII,dasogeneralovi
interesivsekajdrugega,kotosvajanjevslavoCarstva.Sepredenkarkolipostorijo,seumirajoč icar
odloč i »poč istiti gnezdo«. Odpoklič ejo generala,
opustijovojnoakcijoinvelikapodroč jaCarstvase
neposredno,prvič v350-letnizgodoviniFundacije,
priključ ijoFundaciji.
V drugi zgodbi, ki se dogaja 50 let kasneje, je
Carstvo samo š e karikatura samega sebe. Spremljamo vzpon mutanta Mula, ki ga psihozgodovina
ni mogla predvideti. Zgodilo se je nezasliš ano.
Fundacijajepadlainpsihozgodovinskemuzgodovinskemutokugrozi,daboprekinjen.Aobstajaš e
Drugafundacija…
21
POGLEDI
V zgodbi General zlahka prepoznamo zadnja
leta Zahodnega rimskega imperija. Takrat je rimski vojskovodja Aetij š e zadnjič Rim pripeljal do
zmage. Cesar je tipa hitro eliminiral, da ga kot
zmagovalecnebiogrož a l.Cetrtstoletjakasnejeje
ZahodniRimizginil.
ZgodbaMulepaseberekotodlič entriler.
DrugaFundacija(SecondFoundation)
Tuditaknjigajesestavljenaizdvehzgodb,kibi
lahko brez posebne š kode bivali v različ nih kontekstih.Taknjigajebilanajprejobjavljenavobliki
zgodbvletih1948–1950.Kotknjigajebilaprvič tiskanapredostalimadvemainsicerleta1953(od
todmogoč eslovenskiprevod).
Originalnanaslovnicaprveknjiž neizdajež eod
daleč kaž e nač asnjenegaporekla.Knjigavsebuje
dvezaključ enizgodbiMuleinIskanjeFundacije.
VprvizgodbispremljamoMulovoiskanjeDruge
Fundacije,kisemujezalasizognilavzgodbiistegaimenavFundacijainCarstvo.Vdrugizgodbipa
spremljamodeklicoArkadijo Darel,potomkož enske, ki je prvič onemogoč ila Mula. V tej zgodbi
natanč nospoznamodelovanjeDrugefundacije,ki
joiš čePrvafundacija.DrugaFundacijajetajnainji
22
vladajovrhunskič arovnikiinmatematiki,č elahko
uporabimsodobnoanalogijo.Onisamisebireč ejo
psihologioz.psihozgodovinarji.
Na koncu trilogije je mogoč e dobro, da povem,
kajtabesedapomeni.Grezamatematič nopredvidevanjetrendovvprihodnosti.Izhajaiztrditve,da
je mož no dovolj veliko množ ica ljudi statistič no
prouč evati in na osnovi preteklosti predvidevati
trendevprihodnosti.Spoznamotudipojemseldonovakriza.Grezakritič nitrenutek,kigajepredvidevalž edavnopokojniHariSeldon,komoraFundacija na osnovi aktualnih druž benih in ekonomskihsilreš itinastalozagato.
Obezgodbistatrilerskozasnovani insebereta
naduš ek.
Kajlahkorečemotrilogiji?
Gre za izjemno berljiv niz, ki predstavlja enega
od pomembnih vrhuncev zlate dobe znanstvene
ikcije. Izognil sem se besedi fantastika, ki ima v
naš ihlogihnegativnokonotacijo.Vse,karjevteh
zgodbahfantazijskega,imaprecejtrdneznanstvene temelje. Za nobeno od stvari, ki š e niso del
naš egasveta,nemoremoreč i,dajenemogoč a ali
nedosegljiva.
POGLEDI
PreostalaFundacija
V 80-tih letih je Asimov dopisal š e predzgodbo
Fundacije in dva obš irna romana, ki sta pravzapravenasamazgodba.
Kronološ ko je najprej PreludijzaFundacijoiz
leta1988,kjerspoznamozač etkedr.HarijaSeldona in njegove psihozgodovine. Dogaja se v č asu
carja Kleona I. Tukaj prvič v zgodbo o Fundaciji
vplete nit iz robotov, saj sreč amo robota Danila
Oliwava. Zgodba je obš irna in pisana. V skladu s
tradicijodoloč enegadelaZF-ja80-tihletjeprecej
opisovanjatehnič nihpriprav.No,nasreč otegani
preveč innimoteč e.
Kronološ ko ima druga knjiga naslov Srečanjes
Fundacijo iz leta 1993. Ta knjiga dopolnjuje č as
med Harijevimi zač etki in Fundacijo. Preludij in
Sreč anjestanajprejizš livoblikikratkihzgodbin
takojutudilahkoberemo.
Zadogodki izDrugeFundacijeimamodveknjigi, ki sta organsko povezani in se bereta kot dva
dela ene velič astne zgodbe. V teh dveh knjigah
dokonč nopovež erobote,carstvoinFundacijo.Na
robuFundacijeizleta1982spremljamojebivetrnikaGolanaTreviza,kimuobseldonovikrizizagori
podnogami.Taknjigajebilasilnopopularnainje
dobila nekaj nagrad. Nadaljevanje, Fundacija in
Zemljaizleta1986,pazaključ i»zgodovino« Fundacije500letponjenemosnovanju.
Vse š tiri knjige so odlič na literatura, č eprav po
č arobnosti morebiti niso enaka izvorni trilogiji.
Vsekakor gre za Asimova v najboljš i formi in ž al
nobena od knjig,razen Druga Fundacija pod imenom Drugavladagalaktičnedržave, niso izš le v
Sloveniji.
Isaac Asimov (Izak Judovič Ozimov),
rojen1920vmestecuPetrovič vRusijiž idovskimstarš em.VZDAsoseizselili leta1925.
UmrlvNewYorku1992.
23
IZOBRAŽEVANJE
FILMSKEMEDZVEZDNICE(1)
AndrejIvanuša
Katera je najboljša medzvezdna vesoljska ladja
prikazana na ilmskem platnu ali v TV nadaljevanki?
Po nekaj urnem brskanju po internetu in po nekaj
letih ter kilometrih ogledanih ZF ilmov, sem naredil
svoj izbor. Ta popolnoma subjektiven in se mogoče z
njim ne strinjate. V tem primeru vas izzivam, da za
naslednji Jašubeg en Jered (JeJ) pripravite svoj izbor.
Medzvezdnice naštevam v poljubnem vrstnem redu,
torej: prva ali zadnja ni najboljša ali najslabša. Vsekakor je vsaka kul in popolnoma neverjetna.
LEXX–UBIJALECPLANETOV
LexxjeZFTV-serija(4sezone,1997-2002)poimenovanapovesoljskiladji.TojebilaKanadskonemš ka koprodukcija. Zaradi določ enih vsebin
povezanihzgoloto,jenisoprikazovalivZDA.Posledič no serija ni dosegla tiste popularnosti in
pozornosti, ki bi si jo zasluž ila. Lexx je organska
vesoljskaladja.Znjoskupinaubež nikovizzlobne
in sadistič ne civilizacije potuje med dvemavesoljemainraziskujerazlič neplanete.
Lexx je najmoč nejš e orož je in vesoljska ladja v
dveh vesoljih, ki ima obliko kač jega pastirja brez
kril.Njenoglavnoorož jejeOcularParabola.Tosta
»oč esi«kač jegapastirja,kiprekrivataskorajcelotno prednjo stran. Zmoreta zbrati in poslati
ž arekdelcevinenergetskihvalovskaterim
je mogoč erazstreliticeloten planet. Od tod
tudinjegovoimeLexx-ubijalecplanetov.
Lexxjeladjaustvarjenaspomoč jobioinž enirstva. Velika je kakor Manhattan.
Ustvarila jo je sadistič na civilizacija
Cluster(Sprimek)vdrugemvesolju.
Zrasla je tako, da je pož irala
cele sklope bio-organov, ki
so rasli na proteinskih
poljih.
24
NastalajeponaloguDivineOrderbyHisDivine
Shadow(bož anskegaredanjenebož anskesenč nosti).Ladjojemogoč eupravljatispomoč j oposebne
ž iveenergije,kijepoimenovana»key«(ključ )inje
povezanalespooblaš čenoosebnostjo.Upravljase
jospomoč joglasovnihukazov,č eimaupravljalec
prisebiključ .
Ladja je sicer inteligentna, a njena stopnja je
zelo nizka. Ukaze uboga dobesedno in ne razume
sarkazma,humorjaindvolič nosti.Njenainteligenca je dovolj velika, da se ubrani pred napadom,
ima določ en samoohranitevni nagon. Unič evanje
planetov ji predstavlja določ eno mero samozadovoljstvaaliveselja.
Kerjež iva,semoraLexxprehranjevati.Prebavi
lahkovsakoorganskosnov.Največ kratpristanena
planetuinpojevsevsvojiokolici.Cetonegre,razstreliplanetinprebavikose,kipriletijomimo.
Vč asihpož retudi mimo leteč e vesoljske ladje,
nedabiotemobvestila posadko. V nuji pož re
organske materiale, ki lež ijo
natlehvnjeninotranjosti.
Obtemsobio-inž enirjiizdelališ eveš čampodobneornitopterje,kiseuporabljajozakrajš apotovanjavvesoljualizapristaneknaplanetu.Cloveš ki posadki so na voljo š e izdelovalci veš č, ki so
nekakš nizombiji.Tisoistoč asnotudimehanikiin
vzdrž evalcikač jegapastirja.
Potisoč ihlettrajanjavesoljskeladjejonaZemljioplodikač j ipastirinobsmrtiskotimajhne,sebi
podobnevesoljskeladje.
IZOBRAŽEVANJE
THETHUNDERROAD
Neverjetno plovilo iz
ilma Explorers (Raziskovalci,1995). Ben Crandall je z alieni obseden
dvanajstletnik, ki neko
noč sanjanačrttiskanega
vezja. Ko ga v resničnem
ž ivljenju skupajsprijateljema spacka in vključ i, se
sredi prostora pojavi antigravitacijska sfera. Iz
ostankov, ki jih najdejo na smetiš ču zabaviš čnega
parka,zgradijovesoljskoplovilo.
Antigravitacijskasferajepriklopljenanarač unalnik Apple IIc in na 9-voltno baterijo ter omogoč a
potovanjepovesoljuzneverjetnohitrostjo.Obtem
je sfera popolnoma nevidna, odporna na udarce
(lahko»prevrta«Zemljobrezposledic),znotrajnje
ninobenihinercijskihsilinomogoč adihanjezaradi
posebnenaprave,kiiznič ustvarjakisik(sic!).Edinaslabost,kijolahkonajdemo,dajepoimenovana
po pesmi Bruca Springsteena. Z njo se trije fantje
podajonaavanturosvojegaž ivljenja.
GUNSTAR
AlexRoganž ivivmajhnemprikolič arskemnaselju (The Last Star ighter, 1984). Edina zabava je
avtomatzračunalniš koigrico,kjerjepotrebnounič iti mrzke Xure iz vesoljske napadalne Ko-Dan
armade.Nekegadnemuuspeigrozaključ itiintisto
noč gaskrivnostnitujecssvojimvesoljskimavtom
odpelje na vesoljsko postajo. Tam se izkaž e, da je
bilavtomatletrenaž erzaresnič novesoljskobojno
ladjo Gunstar. Sama ladjaje dokaj konvencionalna
zaZF ilmeintudinjenaoborož itevnikajposebnega. Edina novost je »Death Blossom« (marjetica
smrti).Kopilotuporabitoorož je,seGunstarspremeni v divjo vrtavko, kjer izdelki zadenejo vse in
vsakogarnanjihovipoti.
HEARTOFGOLD
Ljubitelji Adamsovega Stoparskega vodič a po
galaksiji vam je zazvonilo v uš esih? Zlato srce je
ladja na neskonč no neverjetnosti pogon (NNP) v
obliki č ajnega vrčka, ne-da? Ko je vključ en, potuje
plovilo skozi prav vsako toč ko v Univerzumu ob
natankoistemč asu.Nerazmiš ljajtepreveč o izikalnihparametrihtegapojava,temveč serajeposvetite oč arljivi osebnosti ladijskegarač unalnika(ce) in
problemom androidnega osebja. Mi, ljudje, imamo
obč asnoartritis,revmatizeminpodobno,onipa…
THESHADOWCRAB
Taprihaja kot glavnasovraž navesoljska ladjav
TVserijiBabylon 5 (1993-1998, 5sezon, 110 epizod in 6 ilmov). V seriji je kar nekaj zanimivih
vesoljskihladij,atajeta»glavna«nasprotnestrani.
Shadows(sence)sotujskavrsta,kiprihajaizplanetaZ'ha'dum.SotekmeciVorlonov,kivpletejoLjudi
v vojno s Sencami. Vorlonska ilozo ija temelji na
vpraš anju'Kdosi?',medtemkoSencetemeljijosvojo ilozo ijona'Kajhoč eš ?'Obojiuporabljajoorganskevesoljskeladje.
Sonajboljpodobnerakovicamrazlič nihvelikosti
in imajo različ no močna orož ja. Ze njen izgled in
nač inprikazovanjasluž itazazastraš evanjenasprotnika.Največ javesoljskaladjaimazaglavnoorož je
ž arkovnitop,kisenahajanekjenasprednjispodnji
straniplovila.Kož arekzadenecilj,taneeksplodira
in se ne stopi, temveč razpade na nekakš ne
'rezine'. S tem ž arkom lahko razrež e tudi manjš e
planetoide. Ob stalnem obstreljevanju planetnega
površ jagaspremenivpuš čavo.Imajotudisledilna
torpeda,kiseprilepijonapovrš inociljaingarazstrelijo.Koenkratnameritarč o,jilahkonemoteno
slediinunič i.Imajozakrivnotehnologijo(cloaking
25
IZOBRAŽEVANJE
device), ki temelji na faznem zamiku med resnič nimvesoljeminprvimnivojemhipervesolja.Koje
vprikritemstadiju,nemoreuporabitisvojihorož ij.Mendajojetakratmogoč eodkritileobuporabi gravitacijskih valov. Njenaposadka binaj š tela
do40bojevnikov.
NOSTROMO
To vesoljsko ladjo smo videli v ilmu Alien
(1979).Pravzapravjetovelikanskivesoljskivlač ilec,kizasebojvlač itisoč etonž e lezjavoblikira inerije. Ceprav ni oborož ena, je prav markantna
vesoljska ladja. Najbolj si jo bomo zapomnili po
izredno zamotanem samo-razstrelitvenem postopku. Ob tem je sposobna pristati na planetnem
površ ju in skenirati obstoj ž ivljenjskih oblik. Kar
senakoncuizkaž ekotslabaideja.No,skoraj...č e
binebiloSigourneyWeaver.
26
Naslednjič: StarTrek Enterprise, Klingon Bird of Prey in še druge ladje iz
serije Star Trek; Ba lestar Galac ca in druge ladje; iz vesolja StarWars
vesoljska križarka StarDestroyer, X-Wing, Millennium Falcon, idr.
ALIENMOTHERSHIP
Tosmovideliv ilmuNeposrednasreč anjatretje vrste (Close Encounters of the Third Kind,
1977). Steven Spielberg je fantastič en ilmski
ustvarjalec, ki je obenem tudi umetnik in takorekoč vizualni č arovnik. Oblikovalec McQuarrie je
ustvariltujskoladjovtem ilmuskladnossploš no
predstavooleteč ihkrož nikih.
Aprikaz ilmskegamodelajezaresvelič astenin
takrat,koso ilmprvič prikazali,nasjescenazalepilanasedež e inskorajbrezdahasmospremljali
prizorpristankagigantskeizven-zemeljskevesoljske ladje. Ideja o komunikaciji dveh popolnoma
tujih si civilizacij le s pomoč jo barv in glasbe je
pravzapravbrezč asna.
Avtorsesplohnepoglabljavtehnič nepodrobnosti ladje in nikjer ni povedano, kakš na orož ja
imanakrovu.
IZOBRAŽEVANJE
KAKOHITROKROŽIZEMLJA?
AndrejIvanuša
Kakohitrokrož iZemljaokrogSonca?
Odgovor na to vpraš anje je preprost in ga je
mogoč e izrač unati s poznavanjem osnovnoš olske
matematike.Izš olske izikejeznano,dajehitrost
potovanjaenakadolž inipotivdoloč enemč asu.
Vemo tudi, da potrebuje Zemlja natanko eno
leto,daobkrož iSonce.Zemljasicerpotujeporahli
elipsi, vendar je za naš izrač un dovolj natanč no
tudi, č e reč emo, da potuje po krož nici. Dolž ino
krož nice k lahko določ imo iz polmera kroga po
formuli
k=2×π×r
Srednja razdalja med Soncem in Zemljo je
149.597.890kilometrov,torejjetopolmerrnaš e
krož nice k. Formula za izrač un hitrosti bi bila
(s=hitrost,t=č as):
sonč evprivlek.TuditujeKeplerž evedel,dapotrebuje planet za pot po eni č etrtini eliptič ne poti
tudienoč etrtinoč asa.Ekscentrič nostkrož nicejev
tem primeru pomembna, č e ž elimo vedeti, kako
hitroZemljakrož ivdoloč enitoč kikrož n ice.Tako
Zemljapospeš i,kojebliž eSoncuinupoč asni,koje
odnjeganajboljoddaljena.
Najhitrejepotujenekako2tednapozimskemsolsticiju(zimskisončniobrat,najdaljš anoč innajkrajš i
dan, 21. december), torej preračunano 4. januarja.
Takrat je oddaljenost Zemlje od Sonca 147.098.074
kilometrov. Glede na ekscentrič nost elipse je njena
hitrosttakrat109.093km/h(30,30km/sek.).
Najbolj je oddaljena Zemlja od Sonca poleti in
razdalja je 152.097.701 km. Razlika med obema
dolž inamaje4.999.627km.Hitrostkrož enjaZemljepoletije105.507km/h(29,31km/sek.).
Razlikaobehhitrostije3.586km/h(0,99km/sek.).
s=k/t
s=2×π×r/t
Enoletoima365dniinvsakdanima24ur,karje
skupno 365 × 24 = 8.760 ur. Za π vzamemo
3,14159.
s=2×3,14159×149.597.890/8.760[km/h]
s=107.300km/h(29,81km/sek.)
Preprostopovedano:ZemljakrožiokrogSonca
s hitrostjo več kot 100.000 km/h ali okrog 30
kmvsekundi. Ce je najviš ja dovoljena hitrost na
naš ih avtocestah 130 km/h, potem Zemlja potuje
825-krathitreje.Hm,zanimivo:mitehitrostisploh
neopazimo!
Poglejmoš e,zakolikosmosezmotiliprinaš ih
približ kih.ZeKeplerjeugotovil,daplanetipotujejookrogSoncapoeliptič nikrož nici,kiimaSoncev
enemodsvojihž ariš č.Zemljinakrož nicajeskoraj
krož na,sajjenjenaekscentrič nost0,016.Torejje
to tako majhna vrednost, dane vpliva na toč nost
izrač una. Polmer je podan natanč no in tudi ne
vpliva na toč nost izrač una. A pri krož enju Zemlje
okrog Sonca se ves č as vmeš ava gravitacija, oz.
27
NOVOPEČENI
NEJCKAVKAINSPOPADFRENGLOV
PripravilBojanEkselenski
Predenvasspustimdopredstavitveobetajoč ega
mladegaavtorja,najvasobdarimssvojimrazmiš ljanjem. V splet ž e nekaj č asa preko strani tega
magazinananaslovuwww.drugotnost.sispuš čamopozivemorebitnimavtoricaminavtorjem,naj
vendarkajprispevajo,najpiš ejoinobjavljajo.Vendardoleta2011nibilonobenegaodziva.Pravzapravdokoncaleta2011splohnismodobilinobene
resnezgodbe.DvekratkizgodbiciMihePleskovič a
sta bili zelo dobrodoš li. Vendar dve drobceni lastovici š e ne prineseta resnič nepomladi ustvarjalnosti.
A resnih zgodb, kakrš ne objavlja predvsem
AndrejIvanuš a,nismodobili.Anikolinerecinikoli! Pred mesecem ali dvema me je v digitalnem
poš tnemnabiralnikuč akalzajetenzalogaj.Zgodba
SpopadFrenglovna kar 73 standardnih straneh
jepritegnilamojopozornost.Takojpoprvihprebranih straneh sem ugotovil, da zgodbavleč e. Dialogisonaravni,nastavkizgodbesodobri.
Potem sem izvedel, da je avtor 15-letni Nejc
Kavka. Pomislite! Petnajstletni dijak Gimnazije
Siš kajespisalnovelo,kijezmalceloš čenjaobjavljivavknjiž niobliki,gotovopavobš irnejš izbirki.
Sevedazgodbapotrebujemalceuredniš kegaudejstvovanja,lekturoindodelankonec.Ampak…gre
zaizdelekmladegaavtorja,kisampravi,dazadeveš enizloš čil!
Torej, prepustimo mu besedo in naj se sam
predstavi.Dopustimomutorazkoš je.
NEJCKAVKA–MOJŽIVLJENJEPIS
Rodil sem se 5. avgusta leta 1996 v Ljubljani.
Sem tretji otrok po vrsti od š tirih; imam starejš o
sestroinbrata,termlajš egabrata.ZivimvDobrunjah (okolica Ljubljane). Obiskoval sem Osnovno
š oloSostro.Tamsembilpouspehuveč inomaprav
dober oz. odlič en. Udelež il sem se precej tekmovanj,kotrecimoizmatematike,zgodovine,slovenš čine, predvsem pa š portnih tekmovanj. V sedmemrazredusemnamreč zač eltreniratiatletiko,
natanč nejeteknasrednje/dolgeproge.
V prostem č asu sem ž e od nekdaj rad risal in
tudi sedaj kdaj pa kdaj kaj nariš em. Precej me
28
zanima tudi zgodovina. Po konč ani osnovni š oli
semsevpisalinbiltudisprejetnaGimnazijiSiš ka
in sicer v š portnem oddelku, kjer se sedaj prebijamskoziprviletnik.
Kar se tič e mojega ustvarjanja in pisanja
zgodb, lahko mirno reč em, da me je k fantastiki
pripeljal ilmGospodarPrstanov,kisemgagledal
ž ekosembilprecejmajhen.Innavkljubtemu,da
takrat sploh š e nisem ravno razumel o č em gre,
mejezelonavduš il.Poznejesemnaletelnaknjige
Harry Potter, katere sem prebral po dolgem in
š irokemvsajpetkrat.
Takratsemtudiprvikratpomislil,dabinapisal
lastnozgodbo.Tosejezgodilo,asemvednomed
pisanjemobupal,doklernisemprotikoncudevetegarazredazač elpisatiSpopadFrenglov.Odloč il
semse,dabomzgodbospeljaldokonca,pač etudi
bopolomija.Splač aloseje,sajsemzgodbodokonč alvprvipoloviciprvegaletnika.Medpisanjemte
zgodbesemtudiodkrilforumPrizma,kimijebilv
izrednopomoč .
Za naprej imam dokaj preprost nač rt: napisati
č im boljš o zgodbo na področ ju epske fantazije
(znanstvena fantastika in horror me ravno ne
zanimata).
DRAŽILNIK
SPOPADFRENGLOV
NejcKavka
I.
Dor in je odraš čal na velikem gradu svojega
oč eta, ki so ga imenovali Hendervan, približ no
dvanajst milj proč od Fendergrina, prestolnice
Frengelskegakraljestva.Njegovoč e,Drongol,jebil
kraljevi vazal, visoko cenjen med Frengelskim
ljudstvom. Dodeljen mu je bil eden izmed več jih
fevdovzgradom.Imeljerodovitnozemljo,vdano
prebivalstvo, ki je š telo okoli sedemsto kmetov
obrtnikov,služ abnikovinvitezov.
Utrdba, srce fevda, je imela petnajst metrov
visokoobzidjezvodnimjarkomindviž nimivrati,
v notranjosti pa so bili š e hlevi s konji za gospodarjainviteze,kovač ijaterorož arna.Gospodarje
prebivalvvelikem,kamnitemdonž onu.
Drongolfevdinbogastvonipodedoval,temveč mu je bil dodeljen zaradi njegovih vojaš kih zmag
proti kraljestvu Hregitov. To kraljestvo je lež alo
severnoodFrengelijeinjeimelopopolnomadrugač no kulturo od svojih sosedov. Hergiti so bili
stepskinarod,njihovonajljubš eintudisimbolič no
orož je je bil lok. Niso nosili tež k ih oklepov kot
Frengli, ampak lahke obleke in niso bili veš či v
uporabivelikegaintež kegaorož ja.Tidvekraljestvistabiliž e odnekdajvsporu,vzadnjihletihpa
jetož epreraslovkrvavovojno,vkaterisož eleli
vazali obeh kraljestev dokazati svojo kvaliteto na
rač un kmetov in ostalega niž jega sloja prebivalstva.
Nekaterisomenili,dajetavojnapopolninesmisel,avseenojebilaveč inazagretazanjoinjehotelalekrisvojihsosedov.Akogovorimoosporuteh
dvehnarodov,nemoremomimokraja,kise imenuje Kellsdian. To je bilo mesto ob vznož ju gore
Dhirim-Wen, ki poleg omenjene gore in gozdov
okoli nje ni pripadalo nobenemu kraljestvu, pa
č etudijestaloravnonasredinimedobemakraljestvoma. Samo mesto je imelo posebno obliko in
sicerjebilookrogleoblikezobzidjemokolinjega,
nasredinipajestalvelikstolp.Tusož iveliskrbniki gore Dhirim-Wen. To namreč ni bila obič ajna
gora, temveč so v njenem srcu prebivali duhovi
Zemlje.Tosobilistarodavnibogovi,kisosepred
tisoč iintisoč iletibojevaliprotisilamzla,kisosi
hotelepodjarmitiRudrijo.Atazgodbajepredolga
da bi jo pripovedovali zdaj in tudi ni pomembna.
TiDuhovizdajleredkopridejoizgoreinlenekaterimsoseprikazali,paš etosobiliveč inomaljudjeizKellsdiana.
II.
NaHendervanskifevdsoizzasrebrnegagorovja
posijali prvi jutranji sonč ni ž arki, z zlatom objeli
zidovegraduinprebudilivasprednjo.Peteliniso
zač elikikirikati inzasliš alsejepasjilajež .Kmetje
so hiteli na polja, obrtniki v svoje delavnice. Na
fevdusejerodilš eendan.
Dor in, sedemletni sin gospodarja Drongola, ki
jetrenutnoopravljalposlevFenderginu,jestalna
vrhu donž ona in opazoval dogajanje na posestvu.
Spodaj, na vzhodu, je videl prebujajoč o se vas,
onkrajnjenjiveinpaš nike.Enakojebiloš enajuž ni in zahodni strani. Proti severu je s pogledom
sledilcesti.Ponjejsosepoč asipremikalitrgovciz
volovskimivpregami,namenjeniveč inomavFendergrin,nekajpajihjezavilotudiprotigradu.Med
njimisobiliviteziinsli,kisopotovalivraznekrajeKraljestva.
˝Dobrojutro,˝jeDor inzasliš alglaszasvojimhrbtom. Obrnil se je in zagledal svojega uč itelja
Pergwela.Tojebilmož ,kijesluž ilvvojskinjegovegaoč eta,asejezdajupokojilinsezaposlilkotuč itelj.Biljemiš ič astepostaveinš epalnalevonogo.
»Dobrojutro,«jeodzdravilDor in.
˝Sipazgodajvstal!˝gajeogovorilPregwel.
˝Radopazujemsonč nevzhode,˝jeodgovoril.
˝Vidim,˝jerekeluč iteljinsenasmehnil.
Stopil je ob Dor ina in se naslonil na nadzidek.
TedajsejeDor inzagledalvnjegovodolgobrazgotino,kijojeimelnalicu.
˝Tam daleč ,˝ je spregovoril Pregwel in z roko
pokazal proti severu, ˝onkraj reke Berdun in š e
naprej je Hergitsko kraljestvo. Tam ž ivijo kruti
barbari in morda se boš nekoč moral boriti proti
temdivjakom.VediDor in,tiljudjenisovredni,da
bijimizkazovalmilost,kajtitudionijenebiizkazalitebi.˝
29
DRAŽILNIK
Narediljepremorinsezagledalnekamvdaljavo. Dor in ga je pozorno opazoval. Pregwela je
namreč spoš toval,sajjevedel,dagaspoš tujetudi
njegovoč e.
˝Tudi sam sem se nekoč boril proti njim,˝ je
nadaljeval Dor inov uč itelj, ˝skupaj s tvojim oč etom.Izbojevalasvanekajsloveč ihzmag,azdajsva
sepostarala.VendarHergitskokraljestvoš ezmerajstoji.˝
Znovajenaredilpremor,tersezazrlvtla.
˝Ljudjevednoupajonanovegeneracije.Dabodo
opravile tisto, kar se trudimo opraviti ž e leta. Da
bodoprineslespremembe.Avednojimtotakoali
drugač e ne uspe in moramo upati na naslednjo
generacijo,kipajimordanebouspelonič kajveč .
Tegatinepravimzato,dabiteodtegnilodtvojih
ambicijinciljev,ampakzato,datipovemkakojev
resnici,kajtipravicoimaš ,datoveš .˝
˝Ampak, zakaj se vazali bojujejo vsak zase in
razkropljeni?˝jevpraš alDor in.˝Sajpotemnič udno,danič nedosež emo.Združ itibisemoraliveno
vojsko,podenprapor,intakratbidoseglivse.˝
Pregwelsejenasmehnil.
˝Zasvojaletasibister,datakolerazmiš ljaš ,˝ga
jepohvalil.
˝Karsepatič etvojegavpraš anja.Tonitakoenostavno,kotmisliš .Vazalisepolegskupnegacilja -
unič itiHergite,bojujejotudizasvojelastneintere-
30
se.Otemtilahkokajveč povetvojoč e,vsekakor
pategazdajš e nemoreš razumeti.Kopaboš odrastel,tibojasnooč emgovorim.˝
Dor innirekelnič ,pač pasejelezazrlnekamv
daljavoinsezamislil.Pregweljezavzdihnil:
˝Dor in,tukajsemzato,datenauč imbojevanja
in te izurim za viteza, da boš lahko, kot tvoj oč e,
nekoč odjezdil nad Hergite. To je moj zadnji cilj,
predenseupokojiminsenaselimnekjenadež eli,
kjerbomkarsedaumirjenodoč akalsvojč as.Zato
biž elel,dateizurimkarsedadobro,datenebo
posekalž eprviHergit,kigaboš sreč al.˝
Dor insejenasmehnil:
˝Injazbomdalvseodsebe.˝
Intakosominevalimeseci,mesecisoseprelivali v leta in Dor in je kmalu dopolnil petnajst let.
Zdajjebil ž ež ilavodvsehtreningovindvobojev,
kijihjeimelsPregwelom.Karpasetič eDor inovegauč itelja,jebiloravnoobratnokotznjim.Zdaj
jeimelž evidneznakestarostiinnjegovobrazje
postalzgubanodvsehlet,kijihjeimelnagrbi.A
š evednojebilvdvobojupopolnomaenakovreden
Dor inu, obč asno ga je celo premagal. Le re leksi
sosemuposlabš ali.APregwelganiuč illebojevanjainmeč evanja,pač patudizgodovino,heraldiko
inzvezdoslovje.Avtistemč asupajeDor indož ivelnekajresnič nostraš nega…
DRAŽILNIK
III.
Tosejezač e lotakrat,kosejenagrajskemdvoriš čudvobojevalzPregwelom.Bilojekonecpomladiindansejež ebliž a lkoncu.
Tedaj pa je straž ar na obzidju naznanil da se
skupajssvojimspremstvombliž agospodarfevda,
Drongol.
˝Oč e!˝ je navduš eno zavpil Dor in, vrgel lesen
meč potleh,terstekelnaobzidje.Njegovoč ejebil
zdajž evestedenodsoteninDor ingajezač elzelo
pogreš ati,sajjepolegPregwelovihlekcij,obč udoval tudi oč etove napotke in pripovedi iz njegovih
bitk. Izza branika je proti severu na cesti videl
kakihdvajsetjezdecev,kisoravnozaviliprotigradu.Lahkojetudirazloč ilsvetlikanjebelegasamoroganapraporu,grbHendervana,kijeplapolalv
vetru.Dor insejenasmehnil.
˝Konč no.˝
Stekeljenazajkvratominpoč akalnapriš lece.
Kmalu je dvajset jezdecev urno prijezdilo skozi
grajska vrata in razjahali na dvoriš ču. To so bili
gospodarjeva elitna osebna straž a in najboljš i
bojevniki na posestvu. Na sebi so imeli svetleč e oklepeintež kabelo-modraogrinjala.Naglavahso
nosilič eladesš č itnikizanosinkonjskimiž imami,
kisojimpadalenazaj.Vrokahsoimelidolgakopija,nahrbtupasoimeliopasaneš č ite,nakaterihso
biliupodobljenisrebrnisamorogi,kisevzpenjajo
na zadnje noge. Dor in je med množ ico poiskal
oč eta in ga tudi kmalu naš el. Imel je podoben
oklep kot njegova osebna straž a, le da je imel na
sredinizlatopeterokrakozvezdo.
Dor injevideldasijeravnosnelč eladoinstreselssvojimič rnimilasmi.Nasmejanjestekelproti
njemu.
˝Oč e!˝gajepoklical.
Drongolsejeobrnilprotinjemu.Dor inajekar
malopresenetilo,kakozgubaninzaskrbljenjenjegov obraz. Imel je velike podoč njake in jasno se
mu je videlo kako je utrujen. A kljub temu se je
nasmehnilintoplopozdravilsina.˝
˝Oho,poglejgafanta!Zalmijedametolikoč asa
nibilo,adolž nostklič e.Ampakzakajbitigovorilo
problemih Kraljestva, raje povej kaj si se ti kaj
noveganauč il!˝
˝Ah, kaj posebno novega se nisem, le Pregwela
semnekajkratpremagal.˝
Drongol se je š e enkrat nasmehnil, nato pa se
obrnilinodš elprotisvojimsobamvgradu.ADor-
in je opazil, da je takoj ko se je obrnil nasmeš ek
zbledel z njegovega obraza. Slutil je da mu nekaj
prikriva.ZatojeskretnjoPregwelupokazal,dase
než eliveč bojevatiintudisamodš elvgrad.
Oč eta je naš el v glavni dvorani, ko se je ravno
resnobno pogovarjal z ž ensko obleč eno v dolgo
oblekonež no zelenebarve.Rjavelasepaje imela
spetevkito.TojebilaDor inovamatiEldarin.Dorinjeimelmamorad,ajeimelzoč etomš evseeno
globljiodnos.Pastemnimislilsamonato,damu
jebilboljprisrcu,oč esemujenekajkrattudizelo
zameril.
Spominjalseje,kojenekegadnedomovpriš el
pijan. Bilo je grozno. A to se je zgodilo enkrat in
Dor in mu je to sam pri sebi vse odpustil. Ko je
DrongolopazildajevstopilDor injež eodprlusta
dabimunekajrekel,agajeDor inprehitel:
˝Ne poš iljaj me stran, nisem več otrok. Hoč em
sliš ati,kajsedogajainnoč em,damivseprikrivate
ingovorite,dajevsevredu!˝
˝Resje,nisiveč otrokinjaztovem.Cepabime
pustil dobesede,bi videlda te ne poš iljam stran,
pač palehoč emdapoklič eš Pregwela,kermorato
tudionsliš ati,˝jerekeloč einDor inusejezdelo,
da ga celo malo zabava, kako se mu sin odloč no
upira.
KojepoklicalPregwela,jeDrongolsedelnasvoj
stol na koncu mize in sklenil konice prstov, nato
paspregovoril:
˝Danes sem v Fendergrinu sliš al, da so Hergiti
vdrli č ez naš o vzhodno mejo in zdaj plenijo naš e vasiokrogzahodnegabregaOgnjenereke.Vodijih
poveljnikpoimenuXidahal.Tojetapoveljnik,kije
ž e nekajkrat porazil naš e vojske. Zato je Kraljevi
Svet izbral mene da popeljem svoje viteze in š e
š eststo poklicnih vojakov iz Fendergrinske vojaš niceprotiXidahalu.˝
˝Ampaktinesodiš več vvojno,prestarsi.Kako
so lahko določ ili tebe!?˝ je takoj zaskrbljeno ugovarjalaEldarin.
˝Jaz sem edini zmož ni poveljnik tukaj naokoli,
sajsovsidruginaseverozahodnimeji,kjerpazijo
naobalo.Vemdajesetimordazdič udno,Eldarin,
amoramiti.˝
˝GospaimapravDrongol,nemoreš vvojno,˝se
je vmeš al Pregwel, ˝ti si svoje odsluž il! Tako kot
jaz!PrepustitoFendergrinu!˝
˝Oč itnoš ezmerajnerazumeš ;jazsemtrenutno
edini, ki lahko ustavi Hergite. Fendergrin ne bo
31
DRAŽILNIK
naredil nič , saj ne more brez poveljnikov. In č e bomo odlaš ali bo Xidahal prav kmalu priš el č ez
Srebrno gorovje, naravnost pred vrata Hendervana.Moramiti,tojemojadolž nost.Splohpajeodloč itev ž e padla v Svetu, tako da itak ne moremo
nič ,˝ je utrujeno rekel Drongol, ˝Zdaj se grem pa
poš teno naspat, saj se ž e dolgo č asa nisem.
Pregwel,povejmož emnajbodojutriopoldnepripravljeninaodhod.˝
˝Bom, gospod,˝ je rekel Pregwel in se nalahno
priklonil,dabiodš el,tedajpasejesredigibaobrnilinrekel:
˝Veditetole,gospod-vaš adolž nostKraljestvuje
bila ž e davno opravljena. Tole je le dodaten in
nepotrebenkriž ,kistesiganalož ilinarame.˝
Drongol,kisejež evzpenjalpolesenemstopniš č uprotispalnici,jevodgovorlezagodrnjalnekaj,
karDor innirazloč il.
Naslednjejutrososeodjuga,č ezhribeprivlekli
ž ametnosivioblakiinbilojejasno,dabotadanž e zaradi vremena turoben. Vojska se je za pohod
zač ela pripravljati ž e zjutraj in opoldne je bilo ž e zbranihokolidevetstomož predutrdboinč akalo
napoveljnika.Dor injestalnazunanjembraniku
injihž alostnoopazoval.Kmalujeizgraduvsvetleč em oklepu priš el vidno utrujeni Drongol in
zajahal svojega konja. Na glavo si je š e posadil
č elado,pojezdilnač elovojskeinizvlekelmeč .
˝Fendergrinci in Hendervanci!˝ jim je zaklical,
˝Moji bratje! Tiste preklete zverine od Hergitov
plenijoinpož igajovasi,kjerž ivijonedolž niljudje,
Frengli! Podijo jih prek travnikov, kot ž ivad in
mislijo, da za to ne bodo plač ali. A motijo se!
Povemvam,krepkosemotijo!Bomomikarč akali
tuingledali,kakogorinaš azemlja?NE!Nebomo!
Pojezdilibomoknjiminjimpokazalikajsezgodi
tistim,kiseigrajosKraljestvomFrenglov!˝
Množ icagajenapetoopazovalainDor injekar
videlkakovnjihrastebojnisrd.
˝Insedajvampravimsamoš eeno,mož jeFrengelski,˝jenadaljevalDrongol,˝VimenuDomovine
inKraljestva,NARAVNOSTVNAPAD!
Zadnjidvebesedijezakrič al,kolikorsomudala
pljuč ainmnož icajeznjimplanilavbojnikrik,da
je odmevalo, daleč naokoli. Tedaj pa je Drongol
obrnil konja in pojezdil, z dvignjenim meč em po
cesti naprej in kot bi se utrgal plaz se je za njim
rjoveč usulanjegovavojska.
32
IntakojeDrnogol,gospodarHendervanainkraljevi vazal, š e poslednjič , z dvignjenim meč em,
pojezdilvbitko.Kajtitabitkagabostalaž ivljenja
inonsamjevsrcunatihemtotudislutil.
IV.
OdDrongolovegaodhodajezdajminilž e dober
mesec in Dor in je č edalje pogosteje posedal na
braniku,vupanjudabonacestiuzrlHendervanski
prapor in njegovega oč eta, kako skupaj s svojimi
vitezi,ponosno,vsvetleč emoklepujezdiprotigradu.Ateganasvojož alostniinnizagledal.Postajal
jezaprtvase,kajtivzadnjihdnevih,kojebilDrongolš edoma,jeoč etaresvzljubil.
In tako so minevali dnevi, Dor in pa je č edalje
bolj sameval, dokler ni nekega jutra, vdaljavi, na
cesti,zagledalprizor,nakateregajeupalž etedne.
Proti Hendervanu se je bliž alo okoli sto konjenikov,zanjimiš epetdesetpeš akov,prviizmedkonjenikovjenosilpraporbelegasamoroga.VDor inu
se je prebudila silna radost in od vznemirjenja je
karvztrepetal.Poskuš aljerazloč itisvojega oč eta,
a vojska je bila predaleč . Nestrpno je č akal, da se
boljpribliž ajo innapenjaloč i.Kmalusobiliž ena
potinaravnostprotigradu,Dor inpaš ezmerajni
razloč iloč eta.Zač enjalogajeskrbetiinvsrcugaje
ž egrizeldvom.
Tedaj pa je opazil da Hendervanski elitni straž arji pred sabo vleč ejo voz prekrit z Hendervansko zastavo. Takoj mu je postalo jasno kaj to
pomeni.Vgrlusemujenabralcmokinnaenkratje
imelustapopolnomasuha.Obš lagajegrenkobain
kolenasosemuzaš ibila.Hoteljesteč ikvratom,a
ga noge nikakor niso ubogale. Cez nekaj č asa je
konč no,popolnomabled,priš eldovrat,kjersož e č akali mrki vojaki. Poveljnik osebne straž e je z
ž alostnim obrazom stopil pred Dor ina in izjavil
samo:
˝Zalmije.˝
Natopajestopilvstran,dajeDor inlahkopriš el
dovoza.Poč asisejenapotilprotinjemuinsekar
naenkratzavedal,dajeobnjemnjegovamatiEldarin. Videl je da ji po obrazu polzijo solze. Ko sta
priš ladovoza,jevojakodgrnilzgornjidelzastave
in Dor in je zagledal bledi obraz svojega oč eta.
Takrat se ni mogel več zadrž evati in zalile so ga
solze.Padeljenakolenainzakopalobrazvdlani.
Cez nekaj trenutkov je na ramenu zač util tujo
dlan. Ko se je obrnil, je zagledal Pregwela in od
DRAŽILNIK
nekjedaleč jezasliš alnjegovebesede:
˝Vsebovredu,vsebovredu.˝Kakolahkogovoridabovsevredu?!Kakolahkotogovori,č emije
umrloč e?Izoddaljenostijenatozasliš al,kakose
Pregwelpogovarjaspoveljnikom.
˝Kaj se je zgodilo? So vas porazili?˝ je vpraš al
Pregwel.
˝Ne, na koncu smo jih pregnali. Takole je bilo:
Ko smo priš li č e z gore, smo izvedeli, da se je
Xidahal utrdil v vasi juž no od ceste ob Ognjeni
reki.Krenilismonaravnosttja,natopasmodobili
vest,daimaXidahalnekajmanjkotdvatisoč mož ,
karjebilodvakrattoliko,kotješ telanaš avojska.
Tonasjezadrž aloinGospodarjepostalboljpreviden. Sli smo previdno naprej proti vasi in kmalu
tudipriš lidonje.Hergitisodotakratokolivasiž e zgradili tabor in postavili leseno palisado. Vedeli
smo, da bi bil direkten napad samomor. Zato je
Gospodar ukazal naj okoli tabora zgradimo okop
in naj ne spustimo nikogar niti noter niti ven.
Okopjebilnarejenvenemtednuintedajsmolahkosamoš e č akali,daHergitom zmanjkahranein
vode. A pod dveh tednih obleganja, ni bilo videti,
da bi sovraž niku kakorkoli zmanjkovalo hrane.
Postali smo sumnič avi, saj tako majhna vas ni
mogla nahraniti tolikš ne vojske. Cez nekaj dni
smož e dobiliodgovornatouganko.Ugotovilismo
namreč , da Hergiti ponoč i, skrivoma, dovaž ajo
zalogeč ezreko.Koje zatoizvedelGospodar,nas
je zač udilo, da nam ni dovolil, naj napademo in
poč istimo drugi breg. Pač pa je poslal nekaj mož ,
dasosepreoblekliinsepomeš alimedljudi,kiso
tovorili zaloge č ez reko. Ko so priš li v vas, so se
skrivoma pretihotapili do vrat, pobili straž e in
odprli vrata,da je lahko ostalavojska pridrvelav
vas. Presenetili smo jih, a š e vedno so se dobro
organizirali–boljš ekotsmoprič akovali.Nasrediš čusenamjemalomanjkotš eststoHergitovpostavilo v bran. In Gospodar je padel ravno takrat.
On je namreč na č elu svojih konjenikov napadel
tistoskupinointudisamsemvidel,kakosilnoso
treš čili skupaj. Gospodarja je v tem naskoku prebodlo kopije in padel je s konja. Na sreč o smo ga
š epravoč asnoodneslistran,predenbigatistiHergitskipsiž emrtvegaposekali.Kosonaš iizvedeli,
dajeGospodarmrtev,jevsovojskozajelbesinle
malokateri Hergit iz tiste skupine je uš el naš im
rezilom.Intojeto.Takojzatemsmoseodpravili
nazajč ezgoreinsedajsmotu.˝
˝PaXidahal?Jeumrl?˝jevpraš alPregwel.
˝Ne vemo zagotovo. Med mrtvimi ga namreč
nismonaš liinmislimo,dajepobegnil.˝
˝Prekletistrahopetec…˝jejeznozamrmralDorinovuč itelj.
Zgodba bo v celoti objavljena v eni izmed
edicij Društva Zvezdni prah!
33
DRAŽILNIK
MAGINMAFALDA
(Odlomek iz fantazijskega romana)
MaraR.Sirako
Črndanzačrnamačka
Podjetjejevresnicivodilasama,več alimanjsta
seukvarjalispreprodajonepremič nin.Marjanaje
skrbela, kot je to sama de inirala, za promocijo.
Bolj, ko je podjetje raslo, bolj draga in razkoš na
potovanja na druž abne dogodke si je privoš čila.
Mesecdnipredtem,kosejeMafaldisesulsvet,ju
je skupaj z Vasjo povabila na križ arjenje, ki ga je
organiziral razvpiti Damjan Murva. Mafalda je
sevedazavrnilavabilo,navsezadnjeniimelanobeneganamena,dabissvojoprisotnostjoreklamiralaMurvo,kijeboljposvojihpevskihuspehihpolnilstranitrač arskihč asopisovssvojimizgodbami
odomnevnož ivahnemseksualnemž ivljenju,kiga
je celo obelodanil v svoji knjiž ici, jo poimenoval
kar za roman, ter pompozno naslovil Srečen sem,
ker sem dedec.
„DamjanMurvassvojonovož enoiš če hiš otoč no v Podjablani!“, ji je dan pred odhodom na križ arjenjejeznorazlagalaMarjana.
„Vasjalahkopostanenjegovosebnizdravnikin
lepomisli,kajbotopomenilozanjegovokariero.“
Vasjajesevedaodpotoval,nimubranilainč e z
nekajdnigajelahkoopazovala,kakosessvojimi
sijajnimibelimi zobmirež ipoleg DamjanaMurve,
kijenakriž arjenjufasalsonč arico,ajojeobskrbninegiizjemnegastrokovnjaka,dr.VasjeGroznič a,
svojeganovegaosebnegazdravnika,uspelpremagatiinsvojimobož evalcemnajprejnakrovuladje
in nato š e na vseh mož nih lukah, ki so premogle
vsajbife,postreč izvrhunskimglasbenimdož ivetjem.
„Trapa, trapa, trapa!“ se je z desnico butala v
č eloinzlevicokomajš euspevalazadrž evatiavtomobilnapravistraniceste.„Prekletatrapaneumna,kakosibilalahkotakoneumna!“jevpilavvetrobranskosteklo.
Marjanajetedajsklenilaverjetnonajboljpoguben posel, kar ga je lahko. Podpisala je pogodbo,
kotveč inskalastnicajetosmelastoriti,dabonjunopodjetjezalož ilodenarzanakupinobnovoluksuzne vile v Podjablani, ki jo bo kasneje odkupil
DamjanMurva.Intonekakrš nekoliluksuznevile!
TajebilavPodjablaninajveč ja,premogla ješ tiri-
34
najst spalnic in osemnajst kopalnic, ogromen
bazen, tenis igriš če, hiš o za goste. Pri č emer razvpitiž rebecMurvanidalnobenegaavansa,š eveč ,
njegovi dejanski zasluž ki niso zadostovali niti za
to,dabizatakohiš okupilvrata.
KojeMafaldaprebralapogodbo,jojeskorajprizadelo.
„Sinora? Kjenajdobivatolikodenarja?“jekrič alanaMarjano.
„Mojoč igabodal!“jetavpilananjo.
„V pokoju je ž e, nisi opazila?! In tudi banka ni
njegova!“jetulilaMafalda.
„Se vedno lahko zrihta!“ je penila Marjana in
zaloputnilavratazasabo.
Mafaldaseječ ezpolurež e pomirila,siskuhala
č aj,pojedlapolsendvič a insklenila,daborazklenila pogodbo. Ravno sredi dela jo je tisti dan ž e drugič skorajudarilinfarkt.Marjanajevdrlavnjeno pisarno, toč no pol enih popoldan je bilo, ji na
mizovrglazajetnomapoinzarjovela:
„Na,tukajimaš !Denarsem zrihtala!Delaj, zato
tetukajš egledam!“
Mafalda je osupnila. Ni vedela, kaj naj si misli.
Marjanajojehudouž alila,š evestedenjoje,č eje
leimelaprilož nost,poniž evalapredvsemi.
„Taposeljivelikopomeni,samož ivč naje,“jije
dejalVasja,komujepotož ila,kajpoč neMarjana.
„Trapa!Trapa!Trapa!“jespetkrič alasamasebi
vvetrobranskosteklo.Natojenatipalasteklenico
in pogumno srknila iz nje. Telefon je spet prič el
neprestano zvoniti, piski med melodijami so sporoč ali,daprispevaenosporoč ilozadrugim.
„Jebise,Marjana!“jeMafaldazarjovelavtelefon
in krepko nagnila steklenico. Komaj ji je uspelo
speljatiovinek.Vkoš čkumož ganov,kisejihpijanost ni dotaknila, se ji je porodila zaskrbljena
misel,dajenekampreveč temno.Obcestnesvetilke,tuditesobilepriž gane obnenavadnozgodnji
uri, so sprva č udaš ko brlikale in nato druga za
drugougaš ale.Celodež jebilč uden.Nenadomase
je ulilo, č eprav je nad cesto jasno videla luno in
zvezdenanebu.Pogledalajenauroinugotavljala,
kakojemož no,davidizvezdepoznopopoldan,ko
DRAŽILNIK
bimoraloš esvetitisonce.
„Pijana sem kot ž ivina,“ je nazadnje ugotovila
Mafalda,natipalagumbzastekloinodvrglapraznosteklenico.
„Juhuuuuu!“jepospremilasvojnoviuspeh,kajti
steklenicajepristalatoč nonasredijumboplakata, s katerega je mimovozeč e gledala Marjana v
nadvsepametnipozi.Kertapozanibiladovolj,je
okrasila plakat š e z napisom: „Zagotovite si svoj
prostorvsonč nemPodjablanovju!“
„Premalo sem te, prasica!“ je pohodila zavoro
Mafalda,prestavilavvzvratnoprestavoinpohodilaplin.Avtojeritenskozdrvelnazajdojumboplakatainzadelobbankino,prič emergajevrglona
ploč nik. Na sreč o je bila cesta povsem prazna in
spet se je Mafaldi porodila ideja, da so se ljudje
verjetnoustraš ilinenavadnotemnegapopoldneva,
kijezgledalkotnajboljč rnaodvsehč rnihnoč iin
tegač udaš kegadež ja.Zahipjecelosamazač utila
strah, zazdelo se ji je, kot dase nekaj temnega in
zlobnegaplaziponjenemhrbtu.
Iz predala pred sovoznikovem sedež u je izvleklaprš ilo,sepijanozakrohotalainskorajpadlana
ploč nik. Med rež anjem se je najprej lotila sprednjegazobaingakrasnonasprejala.Odmajalaseje
do avta, spet nagnila steklenico in se krohotala
Marjani,kijezgledalakotš krbastavaš kamamka.
Vlilajevasepreostanekpijač einsteklenicozabrisala v plakat. Nakar se je lotila š e prš enja brkov,
prav krasni so ji uspeli. Za konec je naprš ila š e
ogaben smrkelj iz nosa in sklenila, da bo sprej
iztroš iladosamegakonca.ZatojeMarjaninarisala
š edvarož ič ka,kistaraslaizč ela,prič emerjeenega š e uspela pobarvati, drugi je na njeno ž a lost
ostalvorisu.
Med krohotanjem je komaj š enaš la avto, sedla
za volan, se ozrla na svoje delo in se zdrznila. Za
hipsejijezazdelo,kotdajoskozioč inaplakatu
gleda nekaj zlobnega, tako zlobnega, da je malo
manjkalo,pabibruhnilaskoziodprtookno.Dež je
š evednolilinkojepolož ilarokinavolan,sobile
tepovsemrdeč e,kotbibilekrvave.
„Jebemti,kajsempijana,“sijereklainspeljala,
avtojeskoč ilzbankinenacesto,prič emerjeglasnopodrsalspodvozjempoasfaltu.
Cesta je bila prazna in nikogar ni motilo, č e je
avto vijugal, zapeljal na levi pas, od koder ga je
medpreklinjanjemspetusmerilanadesno.Pisknilojetoč notrikrat,nakarsejeznovazač elozvonje-
nje.Mafaldajeizbruhnilavdivjikrohot,bilojeres
bedasto opazovati samo sebe v krvavem sprednjemsteklu.
Vedelaje,zakajjoMarjanatakodivjeklič e.Zelo
dobrojevedelainnaravnostprijalojije,daboš e
pred odhodom dož ivela polom vsega, za kar je
garalazadnjihdesetlet.
Novi direktor banke, v kateri je vč asih vladal
Marjaninoč e,jepodjetjuodobrilposojilo.Todane
takega,kotbigaMarjaninoč e.Obrestisobileubijalske in Marjana, ki ni videla več od prsta pred
nosom,jepodpisalazbankopogodbo,skateroje
zastavila njuno podjetje. Mafalda je garala, kot š e
nikoli.Prvič sejezgodilo,dajespalavpisarni,č e
pajež eodš ladomov,jessabovzelakuppapirjev
inprenosnik.Spalajeleš edvedotriurednevno,
utrujena,kotjebila,jepozabila...
Pritisnila je plin, avto je zdrvel po cesti. Ni se
več ž elelaspominjati,strmelajevsvojkrvavodsev
vstekluinpritiskalanaplin.
„Niš edanesdanzaodhod!“,jeopomnilasebein
odmaknila nogo s stopalke. Globoko je vdihnila,
natipala steklenico in krepko potegnila iz nje.
Telefonjezvonilkotnorinjinač enjalž ivce.
„Zdajboš pasliš alasvoje!“jeizpustilasteklenico,
zagrabila telefon in ga prislonila k uš esu. Avto je
zaplesalpocesti,Marjanajerazburjenovreš čala:
„Nemoremplač atiprvetranš e!“
„Jebi se! Zastavi svojo bajto!“ se je krohotala
Mafalda.Krvavapodobavsteklu,kijebuljilavanjo,jojespreminjalavnekaj,karninikolibila.Postajala je zlobna, postajala je nasilna, predrzna in
primitivna. Marjana je bila ž e histerič na, Mafalda
se nikakor ni mogla zresniti. Njen krohot je bil
grob,polnbesa.Stisnilajetelefoninvklopilazvoč nik. Zdaj se je histerič no Marjano sliš alo po vsej
kabini, Mafalda pa je spet z obema rokama na
volanulovilapribliž nosredinoceste.
„Pijana si!“ je vreš čala Marjana. „Ustavi! Dada!
Takojustaviavto!Ubilaseboš !“
„Kol'ko kaplic, tol'ko let, bog nam ž ivi naj ta
svet!“jemedkrohotompelaMafalda.
„Ustavi avto, priš la bom pote! Ustavi avto, prekleto!“
„Ej,prasica,“sejezapletaljezikMafaldi,„dami
ne boš š e avta pobrala! Marjana, vse si mi vzela!
Vse!Zaraditebe,samozaraditebe...“
V krvavem steklu je zagledala njegovo podobo.
35
DRAŽILNIK
Smehljalsejije.Nasmeh,zakateregajevednomislila,dajenamenjensamonjej,jijestisnilpljuč a.
„Ustavi,ubilaseboš !“,jerjovelaMarjanaiztelefona.
Mafaldina pljuč a so se razprla, zakrič ala kot
pobesnelaž ival.Takojekrič alavseoddne,koseje
zgodilo.Rjavekodrevstekluprednjojezamenjala
njenahiš a,kisejijeprehitropribliž evala.Zmogla
ješ etoliko,dajezagrabiladaljincagaraž nihvrat,
gasprož ilainskupajzavtompoletelaprekoploč nika na dovoz, od tam je avto zaneslo v okrasna
korita,podrlajevsetripalč kenatratiinjihzmalič ila, nakar je avto kot v upoč asnjenem posnetku
dvigniloinnosilonaravnostvgaraž o.
„Jebemti, kako sem pijana,“ je zaš epetala steni,
za katero je vedela, da jo bo konč no ustavila. Na
policije zvzdignjenimitacamistalbelimač ek,bil
jekrvavpogobč ku,krimujelilaizzalevegauheljč ka. Crn mač ek je s sosednje police ravno planil
nadenj, luč i so ga zaslepile. Beli mač ek je skoč il
proč , č rni mač ek je kot uroč en strmel v sprednjo
masko avtomobila, ki je v naslednjem trenutku
treš čila vanj in ga prilepila na steno. Poč ilo je,
Mafaldo je vrglo naprej in nazaj, nato ponovno
naprej, pri č emer se je s č elom nabila v vzvratno
ogledaloinnatoš evvolan.
„Mač ka sem povozila,“ se je v hipu streznila,
zagrabilaprestavnoroč icoinodloč nopritisnilana
plin.Avtojezapeljalnazaj,poskoč ilinobstalpred
garaž o.
„Dada!Siš ež iva?Dada?!“,jeiztelefonavpilVasja.
36
„Jebi se š e ti,“ je zamrmrala, odprla vrata in se
prepognila, da bi naš la telefon, ki je padel nekam
natlakabine.
„Kjesi,jebemti?“jetipalapotleh.
„Dada!Daaaadaaaaaa!“jekrič alaMarjana.
„Tukaj si,“ je Mafalda natipala telefon konč ala
pogovor. „Ubogi muc! Jebem ti! Nekomu sem
povozilamač ka!O,jebemti!“
Nikakorjiniuspelostopitiizavta.Podrgnilase
je po č elu, s katerega je rasla buš ka. Stegnila je
rokiinpadlaizkabine.
„Muc,asiš ež iv?“ješ epetalagumam.
„Nisi!“ je natipala zmalič eno kepo pod zadnjim
levimkolesom.
„Kar se mora, se mora!“ si je pogumno dejala,
zgrabilatisto,zakarjepredvidevala,dajebilvč asihrepinpovleklaksebi.
„Jebemti,paravnoč e zglavo,“sejerajeobrnila
proč insiobrisalakrvavodlanobbluzo.Obsedela
jenatlehshrbomnaslonjenanaavto.
„Glej, nikjer dež ja,“ je nenadoma opazila, se
spravila na kolena in se po vseh š tirih splazila v
garaž o.
Zarometi so š e goreli, č eprav se ji je zdelo
nekam preveč svetlo. Plazila se je in pomislila,
kakojesplohmogoč e,dajebilmač ekzadaj,č ega
je zlimala s steno pravzaprav spredaj. Dvignila je
glavo,policesopolomljenelež alepotleh,nasteni
jekraljevalvelikrdeč madež . „Takamalaž ival,patolikokrvi,“jepremiš ljeva-
DRAŽILNIK
la,kojespuš čalapogledprotitlom.Medorodjem,
posodozabencin,njenimipolomljenimitekaš kimi
smuč mijelež alodrugomač jetruplo.
„Jebemti,kardvanaenkrat,“sejeplazilanaprej,
zvlekla š e to truplo k sebi, si ga dobro ogledala,
nakarjezasliš alanekakš nohropenje,zdelosejije,
kotdasenekdoduš i.
Obrnilasejenadesnostran,videlaniš enič esar.
Leč udnabelasvetlobajeprihajalanekjeizzasprednjega kolesa. Po vseh š tirih se je odplazila proti
njej.
„Mater krasno, nisem menda š e tretjega,“ je
govorilasamasebi.„Paš ehranosemmukupila...
Jebem ti, š e mleko sem mu kupila. Ubogi mucek,
jebemti...“
Svetlobajojepeklanaravnostvmož gane.Tisto,
karjelež aloizzakolesa,ješ ekarhroploinsedavilo.Zamiž alaje,stegnilarokoinprič elavleč iksebi
nekaj, za kar bi lahko prisegla, da je mač ja tač ka.
Vendarnibila.Previdnojeodprlaoč iinpogledala
dlan. Razprla je prste in zasliš ala glasno, boleč e mijavkanje.
„Nisempodrlamač ka,“jestrmelavtla,nakaterih se je nabirala bela dlaka, nekdanja tač ka pa
oblikovalavdlanzdolgiminohti.Dregnilajevanjo,dlanjemrtvolež alanatleh.
„Jebem ti, vlomilca sem zbila ... Bom poklicala
reš ilca,“ se je glasno domislila. Dlan se je v hipu
zganila,jozagrabilazavratinpodrlanatla.Otepalaseje,vendarjebilarokamoč nejš a.Vleklajoje
potlehkotbibilaigrač a.
„A cane non magno saepe tenetur aper.“
„Jebi se!“ je skuš ala ugrizniti dlan, ki jo vlekla
nekamnadesnostranavtomobila.
„Qui cum ebrio litigat ...“
S krajnim naporom je zasadila zobe v palec in
seosvobodilaprijema.Uspelojije,dasejepostavilananoge,natojijezmanjkalomoč i,nogesojo
izdale, zavrtelasejeokolisvojeosi.Predpadcem
so je reš ile krepke roke, č utila je miš ice, ki so se
napele,dasozadrž alenjenomlahavotelo.
„Aut non tentaris, aut per ice!“
„Tiboš menisralzlatinš čino!“jekriknilainskuš alazagrabititisto,karjojedrž alonarokah.Zamijavkalo je in jo trdneje stisnilo, sedaj je ni več motilasvetloba.Zrlajevobrazneč esa,karbilahkobilodelnoč nemore.Imelojeobrazbelegamač ka,kisejenekakospreminjalvč loveš kega,č eprav
Mafaldinibilojasno,kakojetosplohmogoč einle
zakajbisemač ekspreminjalvč loveka.Posmehljiv
par vijolič nih oč i, kakrš ne je imel toč no ta beli
mač ek, ki je ž e nekaj dni gostoval pri njej, je zrl
vanjo. Tisto nekaj se je nagnilo nanjo, jo polizalo
policuinspetzač elozmijavkanjem.
„Genetrix virtutum frugalitas,“ je med mijavkanjemspregovorilonekaj.
Mafaldasejevdala.
„Jebem ti, kako sem pijana! Bibo ergo sum,“ je
dejalasamasebiinomahnilavnezavest.
37
DRAŽILNIK
VOTLINASKRIVNOSTI
(Odlomek iz fantazijskega romana)
BojanEkselenski
11.poglavje-Drugamedigra
Provansajelepadež ela.Tukajlahkokupiš odroč no posestvo in nihč e te ne spraš uje za poreklo.
Dokler pustiš dež eli, da ž ivi svoje ž ivljenje, si na
varnempredradovednimioč mi.
Pred vilo parkirani avtomobili premijskih
znamk so prihajali iz različ nih delov Evrope. ZastopanajebilaskorajcelaEvropskazveza.Marijin
red iz Magdale je bil skoraj izključ no evropska
zadeva.Nekakš enpredhodnikZdruž eneEvropeš e
odč asovRimskegaimperija.
Mojsterjesprstitapkalpolesenimizici.Tokrat
jebilobleč envš portnaoblač ila..Svojihosemkriž evjeuspeš noskrival.Vvelikemsalonujevladal
Mark Jordan: Votlina skrivnos (naslovnica)
38
precejš en vrvež . Uvodni del mora biti sproš čen
Zbranisobili''pontifexi''zobema''pontifexmagicanus''.Vsehdvanajstnjih.Vsakjeimelnaovratniku majhno znač ko, podobico ž enske z diademom,kigakrasirdeč rubin.Kristalvvsakiznač ki
jebilresnič nirubininnenekacenenakrama.Mojsterjeopazovalmož erazlič nihstarosti.Najmlajš i
ječ astitljivstatusdosegel ž epriš tirihdesetletjih,
a najstarejš i je nosil skorajdevet križ ev. Tedaj se
jeodloč ilpritegnitipozornostdruš čine,kijesproš čenopivckalakonjak:
»Gospodje, upam, da imate vsak svoj stol in
kozarč ekkonjaka.«
Vsisovhipupotihnili,zasedlisvojestoleinprijeli kozarč ke z rjavkasto bistro tekoč ino. Mojster
sejeponosnorazš irilroke:
»Tež kosilahkomislite,kolikonaporasemvlož il
v izrač unavanje najsvetejš ega opravič ila naš ega
obstoja, ki nas je pripeljal do tega pomembnega
trenutka. Jaz sem sto sedemintrideseti mojster v
dolgotrajnizgodovininaš egareda.Nevem,aliima
to š tevilo kakš no pomembno vrednost, a moj č as
ječ asvstajenjaGospe.Vsismolahkoponosni.Brez
vaš eveš čineinsmelostinebipriklicaliangelov,da
prinesejovsemogoč noduš onaš eGospe.Veselimo
seizpolnitvesvojeusode!«
Vprostoruserazlež ezvokmrmranja.Kmaluse
bodo preselili vveliko klet, preurejeno vtempelj.
Tamsosveč eniki''magicanusminoris''pripravljali
skrivnostni obred Recordamini. Od nekod prileti
vpraš anje:
»Mojster,kajbomostistim izikom?«
Mojstersejetrpkonasmehnil:
»Kaj naj bi z njim? On ima svoj namen,« in vse
premeril z bistrimi oč m i: »Naj odkrije svetu, da
naš e mizerno vesolje ni edino! Naj objavi, da je
svet Vesoljne cerkve prekleto gnojiš če ukletih
hipokritovinpedo ilskihprevarantov,«injezapič ilsreppogledvobilnegamož a:»DragiHelmut,od
tebe sem prič akoval več š irine. Samo zate torej
malceuvidavš irš oslikopripravnavstopDuhav
snovnisvet.Ravnotaarabski izikjeedenodključ nihljudivsetezadeve.Lahkobirekel,dajemoj
skrivni joker za matiranje Cerkve. Moj č lovekves
DRAŽILNIK
č as skrbi, da ima mož gane na najviš jih obratih.
Kakobilahkodrugač evtakokratkemč asurazvozlal uganke, ki bi vrhunski inš titut zaposlile najmanj za pet let? Mohamed je poleg Mary najpomembnejš i v tej igri. Ze č ez dva tedna bo objavil
prvaodkritja.«
Debeluš en mož se je spogledal z mož mi okoli
sebe,srknilkonjakinponiž noodvrnil:
»Mojster,oprostitemi!Zalsemozadeviseznanjenprecejpovrš noinnepopolno.«
Mojsterjeprikimal:
»Se malo in naš e snovne pomanjkljivosti ne
bodo več pomembne. Cerkev temelji na drugem
Jezusovemprihodu.Mijibomopripravilipreseneč enje. Namesto prihoda njihovega odreš enika
bomo pripravili prihod Gospe, ki so jo poniž ali,
prevaraliinnakoncuzahrbtnoubili.Nebibilrad
vnjihovikož i.Druš čina,nazdravimonovidobi!«je
vnesenovzkliknilindvignilsvojoč aš okonjaka.Vsi
sodvignilikozarceinglasnonazdravili.
Kletjebilapreurejenavskromnitempelj.Ceremonialnoosebjeje ž e č akalonasvojihmestih,ko
sodvanajstpraznihsedež evzasedlivelikaš iReda.
Obleč enisobilivž rtvenekute.O icirvzhodazač ne
obred. Najprej trikrat pozvoni z zvoncem. Obrne
seprotiO icirjujuga.Tastopidokadilnegaoltarja
indvignekadilovzrak:
»Healaleahalejlaedanimgilagh!«
Drugi zapojejo uvodno obredno pesem. To je
bila pesem povelič evanja Gospe in zanič evanja
Odreš enika, zaradi katerega sopo njihovi legendi
pregnaliGospo.Mojsterjestopilpredž rtvenioltar
inseobrednoprekriž alzoč iš čevalnimkriž em:
»Elejla,«insejespalcemdotaknilč elainpotegnil roko do genitalij: »Ikofolesc,« ter se dotaknil
levega ramena in presunljivo vibriral: »Tudja,« in
sedotaknilš edesnegaramena:Magid,« insklenil
rokeskrikom:»Aminjehupat!«
Vsi so č utili prisotnost tega, č emur pravijo
''berekelahak'',bož jiblagoslov.
Zatemjesledilopetjeobrednihpesmi.Zaobred
Recordaminijebilopotrebnopetiš eposebejdolge
pesmi,kiudelež encezazibajovmistič nitrans.Vse
prisotnejeprepojilvonjmoč negakadila.Bilajeto
zmes sivke, haš iš a in izvleč ka neke redke gobe.
Dolgotrajni okultni trening je zač el, kar je kadilo
konč alo.
Po petju je O icir zahoda v prostor pripeljal
bika. Nesreč no ž ival so s š kripcem spravili nad
ž rtveni oltar. Bikove mogoč ne noge so udarjale v
prazno. Zrtveni o icir je okoli vratu omrtvič enega
bika izvajal natanko predpisane gibe. Mojster je
pokleknilpodbika.Zrtvenio icirjezarezalzobrednim meč em. Udarec meč a je bil natanč en. Topla
krijebrizgnilazbaroč nimcurkom,kijezalilaMojstra.Vsisozač e lipetiž rtvenohimno.Konč nož ival
otrpneinizkrvavi.Mojsterjevesodkrvi.Sklenilje
okrvavljene roke na okrvavljenih prsih in zač el
recitiratiurok.Odnjegasejevluž oizcejalatopla
bikova kri. Vsi so zač utili š čemenje. Prihajal je
vrhunecž rtvovanja.
Pomoč nik ž rtvenega o icirja je prinesel koš aro.
Iznjesejesliš alpriduš enjok.Mojsterjevzkliknil:
»Kje je nedolž no jagnje, ki bo sprejelo greh
nedolž nega?«
Pomoč nik ž rtvenega o icirja je obstal sredi
improviziranegatemplja:
»Nedolž nijetukaj!Kjejetisti,kizahtevakrvno
ž rtevzaGospo?«
Mojsterjegromkovzkliknil:
»Tukaj sem, kajti Gospa mi je skozi neš teto
rodov dala pravico, da ji darujem kri jagnjeta
bož jega. Ste izmaknili to jagnje tistim, ki jemljejo
samoč iste?«
Pomoč nikjeceremonialnoodvrnil:
»Ta krvna daritev je od mize tistih, ki zastrupljajoč iste.«
Mojsterjedvignilroki.Kriješ ekapljala:
»Torejprinesijagnjenakamensvetež rtve!«
Pomoč nik je prikimal in prinesel koš aro poleg
okrvavljenega oltarja. Mojster je z okrvavljenimi
rokamisegelvkoš aroiniznjevisokovzrakdvignil novorojenč ka. Ta je zač e l predirljivo krič ati
izven varnega zavetja koš are. Mojster je preglasil
neutolaž ljivjoknemoč negabitja:
»Gospa, to je kri, ki te bo obudila v ž ivljenje.
Vrnilaseboš vdrugisvet,vč udovitopalač oVzhoda.Odtamboš zavladalainnasblagoslovilassvojomaš čevalnož etvijo!«
Grobo je polož i krič eč ega novorojenč ka na
krvavkamen.Skazalcemnaredikriž namajhnem
č elu.Drobcenobitjejeobupanokrič alo,kotbislutilosvojousodo.Moraumreti,predenbozač eloz
avanturož ivljenja.
Mojsterjevzkliknil:
»Kjejematernica,kijeizleglatobitje?«
Tedaj so skozi vrata porinili obupano ž ensko.
Krič e je stekla do okrvavljenega oltarja. Tik pred
39
DRAŽILNIK
mojstrom jo je prestregla neka sila. Besno se je
upirala nevidnim nitim črne magije. Poskuš ala je
krič ati,aizsebenispravilanitiglasu.Samonemoč no je pihala in se zaletavala v neprebojno polje
sile.
»Viditetovlač ugoBabilona?Vidite,kakosebori
zasadsvojegagreha?Tadivjaž enskajeMaria,ona
jeskrunitevnaš eGospe!«
Zenskajessolzamivoč ehspoznala,dajeujeta.
Ne mogla izgovoriti nobene besede. Vse misli je
usmerilavnemoč negaotrokanaoltarju,kijeopletajoč zroč icamiinnož icamič akalnakonec.
Mojsterjeprotinjejusmerilobredninož :
»Preš uš tvovalajezž upnikom.Oč etegapankrta
je hipokritski ž upnik. Castitljivi gospod si je najprejpostregelznjenosestro,kojebilaš enedolž napunč ka.Potemjepreklopilnaodraslost.Tukaj
imamogreš nicoMarioinsadgreha.Naš aGospasi
nebimoglaž eletilepš ež rtve.Napilasebonedolž ne krvi, spoč ete iz greha. Zaljubila se bo v naš o
daritev. Ona bo …« in glas mu je zamrl. Roki sta
omahnilipolegtelesa.Nož jezodmevajoč imž venketompadelnatla.
۞۞۞
40
DickinMarystaizstopilanazadnjipostajipodzemne ž eleznice.Maryjevtemenunekajstisnilo.
Opazilsem,kakojiječ e lonagrbanč ilvalboleč ine.
»Kajje?Tekajboli?«semjozaskrbljenovpraš al.
Onajemrač noodvrnila:
»Nekaj straš nega se dogaja. Cutim prisotnost
neč esatemnega, zloveš čega.Nekdo ječ aralvtem
obrednemjeziku.Nevemkako,askozinjegoveoč i
semvidelagrozljivosliko.Bogmipomagaj,kajse
dogaja?« se je preplaš eno ozirala okoli. Sploh me
ni registrirala. Zgrabil sem jo za roko in potegnil
nastran:
»Oč emgovoriš ?Okakš nemč aranju?«
Onajetrpeč ezaprlaoč i,potoč ilasolziinzaječ alazboleč inovglasu:
»Ne vem, ne spraš uj me! Samo pomislim in
vidim skozi oč i nekoga drugega, ki je sredi neke
silno odvratne scene. Moram se skoncentrirati!
Moram!Cutimneverjetnozlo!Vidimnovorojenč ka
na okrvavljenem oltarju. Vidim nore ljudi z nož i!
Vidimnesreč nož ensko,kijojenekazlasilaprikovalanamestoinnemoč nohlipa.Oč i,skozikatere
vidim,sooč izlobnegač loveka.Vnjemvrejomaš č evanjenekestarekrivice,pomeš anezvzhič enjem
DRAŽILNIK
prič akovanja.Prič akujeudejanjenje,da,pravrazumem,udejanjenjestraš negamaš čevalnegabož anstva,kisebonaš lopotvmesonekegaElemJereda.
Moramsevmeš ati!Nemoremdovolititegastraš nega zloč ina! On moj bog!« je zakopal obraz med
dlani.Sejazsemč utilodmevgroze,kijoječ utila.
PrikupoliPavlovekatedrale,tudimenejestisnilo
od jebenega š ita. A hitro sem se skuliral. Ce š e
meneš trafaverskiš it,kijezjebalnjo,svakuhana
inroš tiljana.Prijelsemsezaglavoinodkimal:
»Bog ti pomagaj! Nehaj se igrati! Zdaj nimava
č asazailuzionistič neigre!Pohitiva,doklerselahkoneopaznoizmuzneva!«
Ona me sploh ni posluš ala. Kot od kloš arskega
š ita zadet dž anki se je sesedla na klop in zaprla
oč i. Sama zase je ž rebala neko samo njej znano
molitev ali karkoli je ž e bilo. Ta okultni š it me ni
prav nič zabaval. Ze preveč sranja nama je nakopal.Moralabibitizvezdnika,asvabegunca.Bogsi
gavedi,kogavsesvaimelazapetami.Aonaseje
morala podati na misijo nekakš nega okultnega
reš itelja. Saj imamo pri Jezusovem prtu š rinke za
nevernealidelnoverneinspovednikealieksorcistezaverne.
Maryjespoznala,dalahkovstopivzavestdrugega, ki izvaja magijo v tem obrednem jeziku.
Odpor,kigajenudilnorec,č igartelojezasedla,je
hitro pojenjal. Mož , ki ga je zasedla, je kleč al pod
slikož enske.Zač utilajelepljivomlač notekoč ino…
kri.Telojebiloprepojenoskrvjo.Znaš lasejesredi bizarne scene. V ustih je č utila kovinski okus
ž ivalskekrvi.Zagledalajemrtvobikovotelo.Zasliš alajoknovorojenegaotroka.Zgrozilasejeobtem
predirljivemkrič anjunemoč negabitja.''Kajpoč ne
novorojenč ek na okrvavljenem oltarju?'' V mojstrovihmislihjenaš laodgovornavpraš anje.Skozi
ustaujetegatelesajezakrič ala:
»Selgodtzekeaktaš ek!Kejididmafetekpemelij
Elejla!«
V dvorani je završ alo. Valovanje zvokov transa
je butnilo v ujete č ute. Zrtvenemu o icirju, ki je
ravnostopilpolegž rtvenegaoltarjaindvignilokrvavljenmeč ,jezastalaroka.Prič akovaljemojstrov
ritualnikliczaprelitjenovorojenč kovekrvi.
Mary je prisilila telo, da vstane in se obrne in
skozitujeoč ijevidelamož avokrvavljenibelikuti.
Skozimojstrovaustajebesnozaklicalakletev:
»Teaktoroghmoapated!Teak!«
Zrtveni o icir je zmedeno odstopil in konico
meč a polož il na okrvavljena tla. Novorojenč ek je
krililzroč icamiinnož icamiterpresunljivokrič al.
Tedajjezasliš alaklic:
»Nekajsejezgodilozmojstrom!Izveditež rtveno daritev! Kri mora biti prelita za vsako ceno.
Gospasemoravrnitimednas!«
Zrtvenio icirjeoklevajoč edvignilmeč .Maryje
zbralavsomoč iniztegnilamojstrovoroko.Iznje
š vignejoslepeč estreleč rnemagijeinpokosijož rtvenega o icirja. Mož se je krič e sesedel. Mary jes
strelamijezeinsovraš tvaobjelatelesavsehsodelujoč ihvkrvavemritualu:
»Morakjagheos!«
Slepeč e strele neizmernega sovraš tva, jeze in
maš čevanja so objemale zmedene udelež ence.
Mary je recitirala urok, za katerega ni vedla, od
kodinkakogapozna.Nisejisanjalo,odkodprihajatastrahotnamoč ,kijecvrlaljudivimproviziranem templju. Objelo jo je silno zadovoljstvo ob
obč utkusovraš tva,jezeinmaš čevanjadoljudi,ki
sož eleliž rtvovatinovorojenč ka.Zlastiobsovraš tvudotehljudiječ utilaš čemeč esladostrastje.In
iztegasladostrastjajeprihajaloš eveč moč i,š eveč smrti.
Cez nekaj minut je bilo vsega konec. Hrup in
krikisosepolegli.Donerazpoznavnostiiznakaž enatelesasonegibnooblež ala.Krijeodsilnevroč ineizparela.Otroš kikrikjeodmevalvtihemprostoru.Maryjeskozimojstroveoč ividela,kajjestorilainsezgrozila.Obrnilasejeprotiž enski,ki je,
osvobojenaspontemnemagije,steklaprotinovorojenč ku.Zgrabilajejokajoč edeteingaobjela.Ko
jedrobnobitjezač utilomaterinotoplino,jezadovoljnoutihnilo.Mrtvaš katiš inanapolnikrutprostor. Bikovo truplo š e kar visi pred sliko ž enske s
pš enič nimi lasmi. Mary prebere ime ž enske –
Marija iz Magdale. Imela je neko misel, a se ji je
izmuznila.Odmahnilajezmojstrovoglavo.Posvetila se je ž enski, ki je otroku govorila neke než ne
besede:
»Pozabite, kar se je zgodilo. Nikomur ne smete
povedati,kajstevideli,sicerbostenaseinnaotrokapriklicalinajstraš nejš ekletve.Pojditevsvetin
negreš iteveč !«
Maryjezatemizvedlaš eenurok.
Zenkajehlipajoč ezrlavmojstroveoč i.Maloprej
jebiltač l ovekpoš ast,kihoč ezaklatinjenegaotroka,azdajjenjenreš itelj.Predsaboniveč prepoznala poš asti, temveč v nemoč nega starca. Nasled-
41
DRAŽILNIK
njihipjeizstarč evihoč iizginilaž ivljenjskaiskra.
Odbikovekrviokrvavljenotelosejesesedlo.Zenska je ostala sama. Zgrabila otroš ko koš aro in z
dojenč komsteklanasvež zrak.Cimhitrejejehotelazapustititaukletkraj.
Maryjenaredilasamoš eenurok.Preprič alase
je,dajež enskaznovorojenč komdovoljdaleč .
Obič ajni mir Provanse je prekinila strahovita
eksplozija. Ognjena goba se je sunkovito dvignila
skorajkilometervneboinzasijalakotdrugosonce. V strahotnem ognju črne magije so izginili vsi
sledovi okrutnega obreda. Izginil je magicanus
pontifexmaximusinostalinajviš j idostojanstvenikiMarijinegaredaizMagdale.Izginilajetudiizje-
42
mnadragocenost,virokultnemoč ireda,starodavnaknjigazimenomSehirJered.
Maryjestreslazglavoinmepogledalastistimi
svojimiradovednimioč mi:
»Kajš eč akava?Greva!Nimavač asazapostopanje.«
Skomignilsemzrameni.Zelelsemnekajreč i,a
semmolč al.Takratnisemhotelpogovoraoč udaš kem izletu njene jebeno odvite pameti. Ta avgustovskasopara,spremljevalkanevihtinploh,jebila
dovolj za moje razruvane ž ivce. Baje je zaradi
orkana, ljubkovalno imenovanega ''izmnael'', plavalopolseverneItalijeindelFrancije.Vsajtosem
ujelvporoč ilih.Potemsemsluč ajnoujelnovicoo
DRAŽILNIK
preiskavi nenavadnega teroristič nega napada. V
tejpripovedisemprepoznalnajudva,sajješ loza
sfrizirano poroč ilo o Manchesterskem dogodku.
Seveda,Maryječ aralasrediulice.Cesatakš negani
moč prikriti.Kersoseodloč ili,dazanamapoš ljejo
pse,morajonajprejpripravititeren.
Naroč eniavtonajuječ akalnatankotam,kamor
sva ga zahtevala. Lastnik je sicer malce nergal, a
dovoljzajetenš opgotovinegajepotolaž il.Navratihsejebleš čalveliknapis''Nolimitsrent''.Križ al
semsenadspakedranoangleš čino.Sajnibilovaž no.Spredpotopnimdaljincemsemodklenilvrata,
vanj sva zmetala svoje nahrbtnike, zatem š e sebe
innakoncusemporinilč istopraviključ vnamensko rež o. Res retro! Bog nama pomagaj, kakš no
muzejskokriposvanajela.Cehoč eš ,daavtospelje,moraš vanjvtikatiključ ingaceloobrniti.Prej
kripa od sebe ne da niti glasu, kaj š ele, da bi se
zganila. Zatem me je oklofutalo š e hujš e preseneč enje.Cež eliš kripopremakniti,moraš znogotiš č atinapedalzaplininavtodativprestavo.Sreč a,
da je moj oč e pred č etrt stoletja š e imel takš en
avtoinmejenauč ilkarafek,kigapož enejovtek.
Takš neavtomobilesovrazvitemsvetunehaliproizvajatiž edvedesetletjinazaj.Nasreč ojebiltank
zagorivopoln.
Konč no mi je uspelo ukrotiti to smrdljivo
muzejsko mrcino in poč asi se odpeljeva. Nekaj
č asa sva molč ala. Predmestno naselje je poč asi
nadomestilo zelenilo podež elja. Stavb je vse manj
inosvež ujoč enaravejevseveč .Nebosejetemnilo. Torej bo kmalu š e ena od mnogih poletnih
neviht.Maryjeprekinilaž emalcezoprnotiš ino:
»Raje me ne spraš uj, kaj se je prej zgodilo. Se
sama nisem sigurna. Vse se je odvilo tako hitro.
Vemsamoto,dasemstorilanekajdobrega.Zanimivo pri vsem je bilo to, da sem lahko uporabila
vso moč , ko sem zač utila neizmerno sovraš tvo,
jezoinž eljopomaš čevanju.Cudno,kersemseob
č utenjusovraš tvatakodobropoč utila,«injevzdihnila:»Otemsebovapogovorila,kobovanavarnem. Prej ne. Upam, da bo naslednji avto malce
modernejš i, č eprav odsotnost sodobne tehnike
pomenidoloč enovarnost.«
Pogledalsemjoizpro ila:
»V č em misliš , da je vož nja s kripo varnejš a?
Poč utim se kot nekakš en kaskader, privezan na
bombo.«
»Takripanimanobeneelektronike,kibiizdajala svoj polož aj. Ima samo predpotopen GPS in je
brezmož nostikomunikacij.Takripajetakostara,
da je nevidna sodobni prometni informacijski
infrastrukturi.«
»Lastnik irme je vanj gotovo vgradil kakš no
sledilnonapravo.«
Maryjezaskrbljenoprikimala:
»Mogoč e.Alastniknajuneiš če.Predensebodo
dokopalidolastnika,bovaž ezamenjalaavto.«
»Mogoč e,«semzaš epetalinseposvetilvseslabš icesti.
Izbralasvanajboljboguizzaritneceste.Nobena
od teh prometnic nima navigacijskih toč k. Vse so
prepuš čene sivini brez sodobne tehnologije. Kakš nasreč a,danisvavNemč ijialiceloSvedski.Tam
so baje prepovedani avtomobili brez sodobne
navigacijske opreme. Na sreč o so Anglež i malce
boljkonservativni.
Oživljenju,vesoljuinsplohvsem
www.andros.si/vesolje/







podrobenopisSoncainplanetovOsonč ja,
nastanekinmehanikagalaksij,
rojstvo,ž ivljenjeinsmrtzvezd,
bigbang,strukturavesoljainnjegovkonec,
omož nostihž ivljenjanarazlič nihplanetih,
potovanjanaMars,izzamejaOsonč jainš edlje,
pojmovnik,pojasnilomanjznanihpojmov,
formule.
43
KRATKA F ZGODBA
UVIDENISVET
AndrejIvanuša
Karvidiš-toje.
Karje-spoznaš.
Karspoznaš-
daštemuime.
Karimaime,
jeuvidelprvi,
kijevekomajbil.
TobiljeSvet-o-vid.
Pomislilaje:–Tarealnostminivš eč !–
–Briš i,briš i,briš i!–jekrič alavsvojiglavi.Narediloje-ffftt-ingozdjeizginil.Seen-ffftt-innibilo
več poti. Nad glavo se ji je pel bleš čeč i, mleč ni
svod,podnogamijijezelenelatrava.Travnebilke
sojisegaleč e zkolena.Bilesotakovisoke,dajihje
mogladoseč iskonicamidolgih,ozkihprstov.
Uvidela, boginja in vnukinja Svet-o-vida je razmiš ljalaš e,dautrneveter.Asijepremislila.Biloji
jevš eč ,dajinež noč eš e dolge,č rnelase.Streslaje
z glavo, da so senjeni bleš čeč i kodriraztresli raz
rame in svobodno zaplapolali v vetru. Nastavljala
mujeliceinuž ivalavnjegovembož anju.
Potem je uvidela oblake, modro nebo, ptice na
njem in sokola visoko zgoraj. Krož il je poč asi in
iskalplen.
–Kakorjaz,kakorjaz!–sejerazveselila.Zapirala
je veke, v mislih naredila podobo in potem veke
spetodpirala.Uvidelajenoveinnovestvari.Naredilajemogoč enhrastsredipolja.Poč asijestopila
do njega. Z bosimi nogami je č utila vsako travno
bilkoposebej.Bož alesonjenenoge,karjijepovzroč aloneznanskougodje.
Kojestopilavhrastovosenco,jespoznala,dajo
jestaro,dobroSonceugrelo.Znojsejijenabralna
pleč ih in zato jo je malo zmrazilo. A ni kaj dosti
marilazato.Boljjojepritegniloptič jepetjevhrastovi kroš nji. Znova in znova jebila preseneč ena,
kaj vse je zmogla uvideti, ne da bi se tega sploh
zavedala.Mislilajenastarihrastingajeuvidela.A
na hrastu so gnezdile ptice, drobne mravlje so
tekale po lubju, zajedalci pa pod njem. Objela je
drevoinpostalaenoznjim.Cutilajenjegovesokove,kisoteklinavzgorponjegovihž ilah.Cvrstoje
44
stalo, korenine je imelo globoko spodaj in tam je
č rpalosvojomoč .Cutilajekrta,dež evnike,lič inke
različ nihhroš čevinš emnogodrugihž ivali.Slutila
je,dagabodosč asomanaselilileš i,dobriduhovini, ki prinaš ajo zdravje, sreč o in veselje. V tistem
trenutkujebilaponosnanase.Bilajetakozadovoljna in skoraj sreč na, notranje mirna. Uvidela je
lepestvari.
–SkorajkakorSvet-o-vid,–jezadovoljnopomislila.Avnaslednjemtrenutkujijenaslednjamisel
razž alostilasrce.
–Skoraj,anikolitakokoton!–jeotož nopomislila.
Zaprla je oč i in si v mislih predstavljala oblak.
Spetjeodprlaoč iiniznjihješ vigniltemenoblak
nanebo.UvidenioblakjezaklonilSonce.Padatije
zač el droben dež . Najprej je sipal nekako obotavljajoč e.Potemjezagrmeloinusulasejepomladna
nevihtazvelikimiintež kimidež nimikapljami.
–Uvidimlahkokarkoli,avsekarje,jež euvidel
Svet-o-vid. Lahko uvidim bolj zelen in bolj mogoč enhrast.Mojsokoljelahkopisanalisiv,asokola
jeprviuvidelSvet-o-vid,–jegrenkopomislila.
–Nič esarnoveganipodSoncem,karbineuvidel
mojded!–jejeznozaklicala.
–Briš i, briš i, briš i!– je spet krič ala v svoji glavi.
Dež je ponehal, veter je č isto potihnil, -pffft- je
izginilhrastspticami,krtomindež evnikivred.Na
koncu je spet ostal mleč no beli, bleš čeč i nebesni
svod.Izzanjegovekoprenejebiloslutitiledobro,
staro Sonce. Se nekaj je ostalo– visoka, zelena in
opojno diš eč a trava. Legla je vanjo in zaprla oč i.
Zaspalajeinsanjala.
Dolgojenjensentrajalinsanjalaješ tevilnesanje, dobre in slabe. Sanjala je svoj svet, podoben
dedovemu, a spet malo drugač en in samosvoj.
Smejala se je v snu in jokala, sovraž ila in ljubila.
Pravnakoncujesanjalamirnesanje.
Natojeodprlaoč i.
Iznjihsoseusulezvezdeinpoletelevisokopod
nebo.Nebesnisvodjepotemnelinnanjsoseprilepilezvezde,kisosekotslapovikarnaprejsipaleiz
njenihoč i.
KRATKA F ZGODBA
Zatrepetala je z vekami. Zasijali sta dve luni,
več jainmanjš a.Nasmehnilaseje,sajjijebilanjunasrebrnasvetlobazelovš eč .Pihnilajujenavzgor
kakor dva milna mehurč ka in luni sta se prilepili
medzvezdenanoč nisvod.
Zaprlajevekiinznovapomislila,kajvsejesanjala.Naš irokojujerazprla.Izoč isojililadrevesa,
potoki, reke in morja. Gozdove so naselile ž ivali,
vode so bile polne rib,rakov in drugega ž ivlja. Iz
oblakovjesipaldež inmehkosoplesalesnež inke.
Nanebusoletaleujede,medlistjemsoseskrivale
drobnejš eptice.Vgrmovjusoprič elimrež epresti
pajki in loviti mrč es. Rož e so zacvetele in vetru
prepuš čale svoja semena. Drobne meglice so hlapelespoboč ijhribovingora,rekesozavijugalein
napolnile kotanje, ki so kot modro-zelena jezera
zasijalavpustiplanjavi.Anedolgozatemsorjave
planjavepokrilesvetlo zelenetrave.Nadnjimiso
letali ž ivopisanimetulji. Zatrepetalajezoč esnimi
vekamiinsrediplanjavejestalonjej ljubodrevo.
Tokratnibilhrast,temveč jepostavilalipo,diš eč o,
mogoč no z dvanajstimi vejami. Prav takš no kot
tistosKristalnegore,kjersejerodila.Leskorjani
bilabela,temveč rjava.Intudidrevosamojebilo
manjmogoč nokottistonaKristalnigori,bivališ ču
bogov.
Uvidelajemehko,zeleno,vvetrcuvalujoč otravoinpotkoizbelegapeska.Potkajevijugalaodlipe
poplanjavi,kjersosepaslesrneinsrnjaki,kjerso
koš utedojilesvojemladič keinobnjihsostalijeleni
zmogoč nimrogovjem.Potkajeteklaobjezeru,kije
mirnoplivkalo pod mogočno skalo. Sredijezera je
uvidela kupolast otoč ek. V ozadju so se dvigale
skalnegorepovrhupokritezveč nimsnegom.Nasmehnilaseje,sajjebilopopolno.Vstalajeinbosonogastopilanapotizbelegapeska.
Ko se je njena noga dotaknila peš čenih zrn, je
njenotelozadrhtelo.Stopilajevsvojuvidenisvet
in boleč e spoznala, da jo ostri pesek bode v podplate. Zdaj, ko je spremenila svojo bož jo obliko v
č loveš ko, se je zavedla, da vseh sanj ni dosanjala
dokonca.Razmiš ljalaje,č ebiobrusilapesek.Ase
je domislila sandalov, ki so s trakovi ovili njena
meč a.
–To je mnogo bolje,– si je rekla in pogumno
zakorakala po poti. –Zanimivo! Videti moram, kaj
semustvarila.–
A naslednji korak ji je zastal, saj je grozen krik
š inilmeddrevesi,kisotihoš elestelavvetru.Krik
jenaraselinsedvigal,dasobolelauš esa.Natoje
vse potihnilo. Prisluš kovala je in na vse strani
obrač alaglavo.Spogledomjehotelaprodretiskozirastje.Spoznalaje,dajenasvetu,kigajeustvarilapravtakoomejenakotbitjaiznjenedomiš ljije.
Uvidela je svet s svojimi zakoni in zdaj se jih je
moraladrž ati.Drobennasmehjijedvignilkotič ke
ustnic.
–Naj ostane tako! Morda … Pogledam, kaj sem
sanjala!–Pogumnojestopilanaprejpopotiposuti
zbelimpeskom. ◊
45
KRATKA (F) ZGODBA
PLEČNIKOVOZADNJEPISMOJANUKOTERI
AmedejaM.Ličen
V Ljubljani, 6. januar 1957
Najdražji Prijatelj,
zadnji čas je, da Ti priznam - poznam veliko skrivnost, ki me bolj in bolj
razjeda. Še vedno Te neizmerno
cenim, četudi si že dolgo pred obličjem Vsemogočnega. Zaupam le Tebi,
ki Ti je dano spoznanje, tukaj pa bi
si od modernih umetnikov nakopal
še več posmeha in nerazumevanja.
Morda sem res cerkveni nazadnjak, se pa ne bi čudil, če bodo ob
mojem truplu oni stali na častni
straži. Kakopak od veselja, ker so
se končno znebili starega zadrteža. Bog jim naj pomaga, da
ne bodo čez petdeset let stavbarstvo spremenili v steklene
in betonske kocke!
Kajti po Božjem navdihu
sem prišel do presenetljivega
zaključka. Vse te očem
zanimive oblike, ki dajejo
46
vtis harmonije in upoštevajo merila naše
umetnosti, so omama, ki nam zabriše
sposobnosti presoje. Vrhovi streh in kipov s
piramidno, stožčasto, kvadratno ali pravilno kupolasto obliko so škodljivi in čeprav se tega ne zavedamo, nas vodijo v
telesne in dušne bolezni. Kar ni moč
najti v naravi, ni vredno posnemanja
in v naravi ni popolnoma pravilnih
oblik. Oblika pa je dimenzija, ki ima
še nepojasnjen vpliv na vse živo.
Ogledoval sem si slovenske cerkve in
opazil, da so stari mojstri to že davno doumeli. Zdravilnih osemkotnih
zvonikov pa je na žalost vedno
manj.
Podobne dobrohotne zgradbe sem
našel v staroruski leseni arhitekturi, ki je polna znanja o vplivu
oblik na človeka, razumeli so
ga Egipčani, pa zelo verjetno
KRATKA (F) ZGODBA
tudi Tesla, Lorber in drugi veliki ljudje.
Da, dragi Kotera, piramide so odlične za
konzerviranje in kar je dobro za mrtve,
za žive gotovo ni.
Faraoni niso bivali pod piramidnimi
strehami, so pa pod nje trpali ljudi, ki jih
je bilo treba voditi in jim odvzeti sposobnost lastnega razmišljanja, ki bi redu
precej škodoval. Tako preprosto je to in
najbolj zapleteno je opaziti najpreprostejše stvari. Hudič pa se neprenehoma bori
za premoč in nam na pladnju ponuja
komotne nadomestke za božjo milost, mi
pa mu podlegamo.
Vsi moji - Bogu naklonjeni - načrti so
bili zavrnjeni, kakor tudi moja risba slovenskega parlamenta iz pred desetih let,
ki zajema rušenje gradu. Namesto celotne
grajske stavbe sem želel postaviti veličastno osemkotno zasnovano zgradbo s slavnostnim dostopom od magistrata, po
vznožju grajskega griča. Ljubša jim je stožčasta stavba v Tivoliju, kar potrjuje mojo
bojazen, da gremo v napačno smer.
Da, dragi prijatelj, sam sem na tej
stranpoti največji grešnik. Morda mi bo
vsaj malo oproščeno, saj me je Pravični
redno krtačil s konjskim česalom. Preživel
sem najdražje in ni mi dal ljube žene in
ne otrok. Redko sem bil zadovoljen s svojim delom, saj sem nevede preprečil Božji
milosti, da bi vstopila v moj prostor, me
oblila s svojo veličino in varovala pred
najhujšim. Ta moja ugotovitev je neomajna in ni potrebe, da bi Ti razlagal vse
podrobnosti.
Gospod Bog me je opozoril, da je moja
rakev že stesana. Želim si, da bo bolj udobna, kot si jo zaslužim.
Dal mi je ostro oko, da ločim lepo od
grdega, nespretno roko, ki se je za lepo
zaman trudila in srce, ki zaradi obojega
trpi.
Kaj naj zapišem za konec?
Ljudem sem dajal, kar so hoteli. Bal
sem se zavrnitve, tega, da bom nerazumljen, potisnjen na rob - zgodilo se je vseeno.
Vsi hočejo lepoto. Ampak -Ti veš, dragi
prijatelj - lepota ima tisoč obrazov. V svoji nečimrnosti pa ne opazimo, da ima
resnica le enega.
Oddany pozdrav!
Dein Plečnik
Kmalu na svidenje.
47
VITEZIINČAROVNIKI
www.vitezicarovniki.com
JAŠUBEGENJERED
NOVICEIZDRUGOTNOSTI
www.drugotnost.si
DRUŠTVOZVEZDNIPRAH
www.zvezdni-prah.si
DRUŠTVOPRIZMA
www.prizma.si
TOLKIENOVODRUŠTVOGIL-GALAD
www.drustvogil-galad.si
FUTURUM
www.futurum.si
VODNIKPOZF
vodnik-zf.info
DANGOBERBLOG
www.dangober.info
MARAR.SIRAKO
www.marasirako.info
BOJANEKSELENSKI
www.pisatelj.net
ANDREJIVANUŠA
www.andros.si
MIHAREMEC
www2.arnes.si/~sudareme/zf
SLOVENSKAWIKIPEDIJA
sl.wikipedia.org/wiki/
Slovenska_znanstvena_fantastika
ZADNJA STRAN
3DROBNIK-STARWARS
BojanEkselenski
Slovenijaje,vsajkarsetič enamljubihž anrov,podalpskaafriš kadež ela.Zakaj
totrdim?Vesciviliziransvet,kipoznakinodvoranezmož nostjoprikaza3Dslike,
seod9.februarjamastis3DverzijoVojneZvezdI–Grozečaprikazen.Sajvemo,
Zorž Lucasjeneverjetnosposobenprimolž iSW.To,karuspevanjemuzvesoljem
Vojne Zvezd, najbrž ni uspelo š e nikomur. Zakaj do zdaj ni uspelo š e nikomur
tako obilno ož emati ilmske licence? Ker nihč e nima vizije, jajc in občutka za
posel.
Najprej smov kina š e stare Juge drli gledat izvirno trilogijo SW 4–6. Potemje
Jugaodš laby,byinsredi90-tihnasjeZorž poč astilsprenovljenotrilogijo.Ravno
dovolj je staremu golaž u dodal zač imb, ga pogrel in serviral bolje, kot mnogim
uspeserviratisvež ojed.Vsismodrlivkino!
Leta1999sejezač elaeranovetrilogije,SW1–3.Tasejeleta2005zaključ ila.
MimogrednosmodobilinaDVDvpaketuizvirnotrilogijo,zopetmalcespremenjeno.Odvisnež iodSWdrogesmosevedapokupilipakete.Zatemnasjevč asuprevlade modrož arkovnega ploš čka zgrabila abstinenčna kriza. In Zorž se nas je
usmilil. Konecleta2011 smodobili paketedrogev različ nih okusih. Seveda sem
seč udil,kersopaketinaš lipottudivpodalpskoafriš koluknjo.Zakajtopravim?
IzvirneDVD-jesmodobilivjezikunaš ihjuž nihsosedov.Samoepizoda3jebila
podalpskopodnaslovljena.Zetopove,kakš navukojebinajetanaš aSlovenija.Pop
mitologija, ki imav razvitem svetuhorde navduš enihljubiteljev in se ti š emijov
svoje priljubljene junake (cele druž ine se naš emijo v SW kostume), je pri nas
vrhunec,kosizapustadamoč ezoč iplastikfantastikmasko.
In zdaj smo pri3D verziji, ki je vnaš ih kinih ne bomo videli. Cemu? Kerpač
notrinipatetič nihvampirjev,kisotakofulkul,nitinizimzelenihklasiksodobnegaslovenskega ilma–seksainpreklinjanjazbizarnimivzrokismrti.Hoč etesvojodozoSW iksa?PotpodnogeinvZagreb.
Kaj kmalu nas bo Zorž obdaril š e z modrož arkovnim 3D kompletom, ker pač
moramo dobiti svoj iksvrazumnem č asu. Predvidevam pa,dabo3D obš el slovenskoč rnoluknjo.
Slovenijanisamoglede3DSW iksačrnaluknja.One!Nasplohjenaš akultura
precej samozadovoljna,zaverovana sama vase in v svoj klanskikrasni svet. Spekulativne umetnosti, kolikor jih ustvarjajo domač i avtorji, so potisnjene na rob,
stranodpozornostimainstreama,kiniodvisenodSW,temveč oddrž avneparticipacije.Doklerboslovenskimanistreamtemeljilnafrustracijah,tolikoč asabodo
v kina zahajali ilmi, ki zberejo 20 gledalcev, od katerih jih je 19 kritikov in en
posebnež , ki se ima za ljubitelja resne kulture (karkoli ž e besedna zveza resna
kulturapomeni),asvetovnipopfenomenboostalpredvratisamovš eč nezadrtostislovenskekulture.
Najrazsvetlimslovenskopubliko!SWnisamo6 ilmov.Tojetudizbirkaknjig,
risank,računalniš kihigerzavsestarostneskupineinprireditve.

1. PDF dokument

Transcription

Similar documents

1. PDF document

VSEBINA - Andros

Tanja Rupnik Vec: Psihologija mišljenja

1. PDF dokument

ISSN 1855-6434

4. domača naloga (rešitve)

1. PDF dokument

PRISRČNO DOBRODOŠLI

Solarcek st. 57 (junij 2004)

tukaj - Debitel

Nabor podatkov iz šifrantov Poslovnega registra Slovenije za