VISIT SUSAK

SLO
HR
VISIT
SUSAK
susaška noša
/
gornje selo
donje selo
kapelica
/ pokopališče
/
vinogradi
Susak je tako po svojem nastanku kot po svojem videzu otok, ki je
edinstven na Jadranu. Debele sloje
fine rumenkaste mivke so na kamnito apnenčasto ploščo nanesli starodavni vetrovi, ljudje pa so okrog
svojih poljedelskih posestev od
nekdaj sadili trstiko, katere korenine v iskanju vode prodirajo globoko
v tla in ga ščitijo pred erozijo. Otok
4
se je na pomorskih kartah pojavil
zelo zgodaj, najprej pod romanskim
nazivom Sansacus ali Sansegus, kar
verjetno prihaja iz »sampsychon«
(grško – majeron), iz tega pa je nastal tudi hrvaški naziv Susak. Prva
omemba otoka v pisanih virih je
sredi 9. stoletja, ko je v njegovi bližini prišlo do spopada Saracenov in
Benečanov.
Največ prebivalcev je na Susaku živelo po koncu II. Svetovne vojne. V
šestdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do velikega izseljevanja
v ZDA. Računa se, da danes v Ameriki živi več kot 2500 Susačanov, v
glavnem v državi New Jersey. Od
leta 1985 se na Susaku praznuje
Dan izseljencev, zadnjo nedeljo v
mesecu juliju Prvo naselje, Gornje
selo (Zgornja vas), je na plodni ravni
nastalo v rimskem času, Donje selo
(Spodnja vas) pa so zgradili pozneje
v pristanišču, in sicer v času največjega razcveta vinogradništva konec 19. stoletja. Zaradi izolacije od
drugih otokov je Susak ohranil svoj
arhaičen govor (zaščiten je kot premična kulturna dediščina), posebne
običaje in slikovito nošo.
5
Svetilnik na Garbi, 1876
ZNAMENITOSTI
Svetilnik je zgrajen na najvišji točki
otoka Susak, vrhu Garba (98 m). Tam
je bilo v prazgodovini gradišče, pozneje pa pomembno opazovališče.
Svetilnik je eden izmed največjih in
najpomembnejših svetilnikov na tem
območju. V času začetkov turizma konec 19. stoletja in začetek 20. stoletja
je obratoval tudi kot razgledna točka,
vstopnice pa so se lahko kupile v luški
kapetaniji v Malem Lošinju.
Stopnice Gornje selo
Donje selo (Spjaža)
Naselje v pristanišču se imenuje Donje selo, tisto starejše pa Gornje selo.
Da bi olajšali komunikacijo, so leta
1906 med njima uredili stopnice. V
tridesetih letih 20. stoletja je bil del
pristanišča zasut in je bil zgrajen valobran s pristaniščem za večje ladje.
V 20. stoletju je Gornje selo zadržalo
samo nastanitveno funkcijo in cerkev.
Vse druge pomembne funkcije so bile
nameščene v Donjem selu (mestna
7
uprava, šola, pošta, trgovina, tovarna
za konzerviranje ribe, pristanišče).
Zanimivo je, da je INA (največje hrvaško naftno podjetje) leta 1968 na
Spjaži zgradila stolp za iskanje nafte,
visok 46 m, toda ni nič našla.
Rimsko naselje
Gornje selo, Puntina
Otok Susak je bil znan po antičnih pomorščakih, toda raziskani pisani viri
ne poročajo o obstoju naselja v antičnih časih. Glede na to, da je Susak
izredno primeren za gojenje vinske
trte in drugih kultur ter ribištvo, je
najverjetneje v rimskih časih na otoku
obstajalo manjše naselje ali kakšen
počitniško-gospodarski kompleks. To
potrjujejo tudi najdbe arhitektonske
plastike iz tega časa, in sicer: kamniti
antični venec, ki se danes kot spolija
(vzidan ostanek iz nekega zgodovinskega obdobja) nahaja v severni steni
župnijske cerkve v Gornjem selu, odlomek telesa antičnega stebra, zatem antični arhitektonski odlomek,
8
vgrajen v hišo številka 476, in del antičnega napisa, vgrajenega v prag zapuščenega ženskega benediktinskega
samostana. Na zahodnem vznožju
strmih delov naselja se v obrušeni zemlji nahajajo še številni odlomki rimskega stekla in keramike.
O prvih priseljencih priča kamniti nagrobni napis Seksta Julija Nigera, ki
so ga odkrili v 18. stoletju kot spolijo,
vzidano v stene ene izmed neuglednih
susaških hiš, toda danes se je ta spomenik izgubil.
Tovarna za predelavo ribe
Donje selo, 1939–1964
Morje okoli otoka Susak je znano kot
najboljše lovišče sardel na področju
celotnega Kvarnerskega otočja. Pred
vzponom vinogradništva so bili Susačani večinoma ribiči, tako na začetku
19. stoletja omenjajo celo 384 ribičev
na otoku. Sardele se lovili z mrežami potegalkami (tratami). Vse do leta
1940 so imeli susaški ribiči od 12 do
15 trat za sardele, zadnja pa je izgini-
la leta 1963. Susak je imel 22 ribiških
pošt (ribolovnih položajev), te pa so,
če se je zanj potegovalo več ribiških
skupin, redno žrebali. Ribiška skupina je imela na eni ladji (plivarici) tudi
do 24 ljudi, letno pa je ulovila od 20
do 30 ali celo 40 vagonov sardel. Vse
do konca 19. stoletja so ribiči lovili s
svetilko glavnje (ogenj na rešetki pred
premcem svijećarice – ribiške ladje za
lov s svetilko) ali z več glavnji. Lov je
bil mučen, pluli pa so na vesla ali jadra. Prvi ribiški motor so si Susačani
preskrbeli komaj leta 1929. Sardele so
lovili od aprila do septembra, morska
šila v novembru in decembru, girice pa
od januarja do marca. Včasih bi z mrežo zagonico lovili še zobatce in salpe.
Podjetje Igino Mazzola iz Murana pri
Benetkah je leta 1939 na Susaku zgradilo tovarno za predelavo rib. V njej
je bilo leta 1940 zaposlenih približno
150 delavcev, dnevna kapaciteta pa je
bila štiri tone predelanih rib. Čeprav je
bila tovarna poškodovana v zavezniških bombardiranjih, je nadaljevala z
delom vse do leta 1964, ko so jo zaprli
zaradi ugašanja ribiške flote. Tovarniška stavba je bila leta 1982 zrušena, na
njenem mestu pa so zgradili trgovino
(Market). Upravna stavba je ohranjena, susaške družine pa še danes solijo
sardele kot del tradicionalne prehrane.
Zadružni dom
Donje selo, 1952
Stavba Zadružnega doma, ki so si jo
leta 1952 Susačani zgradili kot glavno zbirališče in središče družabnega
življenja, je že čez deset let ostala
skoraj prazna zaradi množičnega izseljevanja v ZDA. V stavbi so leta 1988,
ob ambulanti in pošti, uredili tudi Klub
izseljencev.
Čeprav je bilo izseljevanje otoških
prebivalcev v iskanju boljšega življenja od konca 19. stoletja pogost pojav,
je susaški „eksodus“ med 50. in 60. leti
20. stoletja posebne narave zaradi
več razlogov. Vrsta zakonov, ki jih je v
okviru agrarne reforme sprejela tedanja (jugoslovanska) oblast, je uničila
9
susaško vinogradništvo in vinarstvo.
Susačani so se kolektivno izselili, in
sicer v veliki večini v mesto Hoboken
v državi New Jersey, število prebivalcev pa je s 1760, kot jih je bilo leta
1945, padlo na 320 večinoma starejših
prebivalcev leta 1971. Danes v ZDA živi
približno 2500 Susačanov, medtem ko
jih je na Susaku samo 200! Izseljenci
se v New Jerseyju zbirajo v cerkvi sv.
Ane v Hobokenu in v cerkvi sv. Janeza
Krstnika v Fairviewu, ustanovili pa so
10
tudi svoja društva, kot so St. Nicholas
Society of Sansego, Klapa Susak idr.
Na Susaku od leta 1985 konec julija
proslavljajo Dan izseljencev. Tedaj na
otok pridejo številni „Amerikoni“, ki v
poletnih mesecih v vse večjem številu obnavljajo hiše svojih dedkov in jih
urejajo v posebnem stilu, v katerem se
lokalne značilnosti mešajo z ameriškimi vplivi.
Župnijska cerkev Sv. Nikolaja,
(12. stoletje), 1770
V današnji obliki je njeno gradnjo leta
1770 naročil prvi susaški župnik Jerolim Simčić, toda njen izvor je veliko
starejši in sega v srednji vek, o čemer
priča kamnita luneta z reliefom križa,
ki je kot spolija vzidana v fasado. Od
starejšega cerkvenega inventarja sta
ohranjena veliko romanično razpelo
in leseni kip sv. Nikolaja. Po temeljiti obnovi cerkve leta 1964 je bila na
glavni marmorni baročni oltar postavljena nova oltarna slika, ki jo je naslikal akademski slikar Bruno Bulić.
Upodobil je sv. Nikolaja, ki kleči zraven
Matere božje z Otrokom ter moli za
Susak in ladjo v nevihti.
Ob cerkvi je bil v 18. stoletju postavljen
tudi zvonik, visok 18 m. Vsa kamnita
snov je bila za potrebe postavljanja
župnijskega kompleksa z ladjami dostavljena iz Istre, saj na otoku skorajda ni kamna.
11
„Veli Buoh“ – romanično
razpelo, 12. stoletje
12
Veliko poslikano romanično razpelo (višina: 433 cm, širina: 220 cm) je
med lokalnimi prebivalci znano kot
„Veli Buoh“ ali „Veli Kriz“. Po izročilu
je na Susak priplul iz Italije, in sicer 3.
maja, na dan, ki ga Susačani že stoletja praznujejo s procesijo od župnijske cerkve sv. Nikolaja do kraja Kel
Kriza nad zalivom Pot Tarnak, kjer so
našli razpelo. Ladja, ki je prevažala
razpelo, je verjetno doživela brodolom v bližini Susaka, morje pa je vrglo razpelo na obalo. Druga legenda,
po kateri so Susačani zmanjšali vhod
v cerkev, da bi preprečili, da bi neki
škof odnesel razpelo, pa ni resnična.
Razpelo je nastalo v 12. stoletju in prikazuje razpetega Kristusa na tipično
romaničen način – „živ“ je, s široko odprtimi očmi in ne kaže trpljenja. To je
Kristus, ki vlada z križa in je premagal
smrt. Restavratorji so leta 1964 ugotovili, da so vsi deli razpela, razen rok
in nog do kolen, izvirni.
Pokopališče in kapela
žalostne Matere Božje
Gornje selo
Prvo susaško pokopališče se je nahajalo pri župnijski cerkvi sv. Nikolaja
(Cimatorij), z naglim razvojem naselja
pa so približno leta 1818 uredili novo
pokopališče na Merinah, ki še danes
obratuje. Pokopališka kapela Žalostne
Matere božje je bila zgrajena v začetku 20. stoletja. Pokopališče deluje nenavadno svetlo in veselo še posebno
zato, ker v kraju ni dreves ter se od
tam razlega lep razgled na novo urejene vinograde in odprto morje.
Kapela Marijinega Oznanjenja
na Artu, okoli 1930
Zaradi slabih vremenskih razmer Susačani pogosto niso mogli opravljati
svoje zaobljube Materi božji v zaobljubni cerkvici Marijinega oznanjenja
na Čikatu. Zato so v 30. letih 20. stoletja zgradili istoimensko zaobljubno
kapelo v kraju Art, iz katerega se najlepše vidi lošinjska Annunziata.
13
NOŠA
Ženska oblačilna kultura na otoku Susak je zelo dobro ohranjena in poznamo nekaj različic, ki se vežejo za različno življenjsko starost ter različne
priložnosti. Za starejšo različico susaške noše t. i. po susacku so značilni
bela bombažna kosula (srajca), zaprta
okoli vratu, telovnik – bust, s katerim
zategnemo in poudarimo pas, zatem
bravaruol (podbradnik) od prsih do
pasu. Od pasu navzdol telo prekrijejo
s kamizotom crnim ali lasćavim (črnim ali bleščečim kamižotom oziroma tradicionalno obleko), ki je bogato
nabran in sestavljen celo iz sedem
pol bombažnega apreturnega materiala. Spodnji kamizot je bele barve in
je enakega kroja kot zgornji. Spodnje
krilo ali sukna skarlata je ožja, rdeče
barve in bogato okrašena s čipko in
pisanimi trakovi. Pri plesu se zgornja
kamižota dvigujeta, sukna skarlata pa
tako prihaja do izraza. Najbolj spodnje
oblačilo so mudande (spodnje perilo),
14
okrašene s čipko. Na nogah so pletene
volnene kalcete (nogavice), ki so včasih bile rdeče barve, ter raznobarvne suknene carape, papuce ali pute
(različni tipi obuval). Pričeske so tudi
posebne. Lasje so počesani tako, da
imajo po sredini prečko, srednja dva
pramena sta navita – t. i. rica –, in visijo ob obrazu. Iz ostanka las naredijo
kito, ki jo potem zavijejo v obliki kolača – t. i. kokum –, preko nje pa položijo facuol oziroma rdečo ali temnejšo
ruto s kockastim vzorcem. Nekoliko
spremenjeno in enostavnejšo različico noše po susacku še danes nosi nekaj starejših gospa na otoku.
Druga, novejša različica se imenuje po
losinsku in je nastala pod vplivom lošinjske mode konec 18. stoletja. Po losinsku so nosile mlade punce ob slavnostnih priložnostih, najbolj razkošna
oblika te noše pa je poročna oprema.
Sestoji iz rožnate svilene bluze, zabajke, ki je na prsih, zgornjem delu hrbta
in rokavih bogato okrašena z razno-
barvnimi trakovi, čipko, metalnimi nitkami in steklenimi kroglicami. Kamizot
na faldice (kamižot z nabori) je ravno
tako rožnat, čez njega pa gre predpasnik, tarvijerslica, iz rožnate svile
in s širokimi obrobki, okrašenimi na
enak način kot poprsje/rokavi zabajke.
Spodaj nosijo tri spodnja krila, močno
poškrobljena (inkolana) in okrepljena
s širokim naborkom v spodnjem delu.
Tudi tukaj imamo sukno rakamano, ki je
ožje krojena in še bogatejše okrašena
kot pri noši po susacku. Najbolj spodnji
sloj oblačila so spet mudande s čipko.
Na nogah se nosijo rožnate kalcete in
usnjeni postoli (obuvala). Mladenke na
glavi nosijo poročno krono – jirlando i
vijel. Zadnja poroka v tradicionalni zabajki je bila na Susaku leta 1980!
Čeprav je susaška noša znana po svojih izjemno kratkih krilih – minicah, je
do takšnega krajšanja prišlo komaj v
20. letih 20. stoletja in pod vplivom
mestne mode, do tedaj pa so bili ženski kamizoti dolgi vse do sredine meč.
15
at
Baldarka
Bo
k
Mesto
k
sa
30 min
Su
ica
l
Va
la
ko
Ni
v.
S
91
at
15 min
10 min
40 min
ka
Nasuzanski
V. Draga
Potam
500 m
1000 m
ak
ibo
k
Si
Zal
Pu
Tijesni
20 min
15 min
a
nt
20 min
5 min
30 min
SUSAK
Por
naravne znamenitosti
Grabrovica
va dr
a ga
Ar
Legenda:
Pešpoti
Štartna točka
Razgledna točka
Čas hoda
Vrh
Cerkvica, kapelica
PEŠPOTI
Tehnične značilnosti
Najvišja točka: hrib Garba (98 m)
Skupna dolžina stez: približno 8 km
Čas hoje: trajanje vsakega posameznega dela poti je označeno
na zemljevidu
Teren: mivka
Primerno za pešhojo
18
DOGODKI
Dan izseljencev
DAN KRIŽEV
Odvija se na otoku Susaku, in sicer na
zadnjo nedeljo v mesecu juliju, ko se
vsi susaški prebivalci, ki živijo razpršeni po vsem svetu, (v največji meri v
Hobokenu, New Jersey, ZDA) vrnejo na
svoj rodni otok. Skozi ves dan poteka
bogat športno-zabavni program.
TRETJA NEDELJA V JULIJU
“Veli buoh” in vse cerkvene križe prinesejo v povorki na obalo ter jih posvetijo v morju. Povorka se nadaljuje
do studenca, kjer z molitvijo posvetijo
mesto, nato se namenijo na cerkveni
trg (pjacal). Križ nosi dvanajst moških
v narodni noši.
21
PLAŽE/KOPANJE
SPJAŽA
Bok
Spjaža je prekrasna peščena plaža, ki
se nahaja v samem Donjem selu v bližini pristanišča. Plaža je zaradi plitvega morja in peščene obale še posebej
primerna za družine z otroki.
Na plaži lahko najamete ležalnike in
pedaline. Plaža je primerna za različne vodne športe, popularni „picigin“,
odbojko in nogomet v vodi ...
Plaža Bok je prekrasna peščena plaža,
pravi mali raj za vse ljubitelje morja in
kopanja, ki lahko tukaj uživajo na peščeni obali in v plitvem morju ter fini
vroči mivki.
Blagodejni vpliv mivke, morja in sonca so priznali že na začetku 20. stoletja, ko je plaža Bok postala klimatsko
kopališče (Seebad Sansego). Tedanja lošinjska zdravilišča in sanatoriji
so plažo predstavili kot del svojega
zdraviliščnega programa z zdravilnimi sončnimi, zračnimi in peščenimi kopelmi ter s terapijo z grozdjem
na Susaku. Plaža Bok je še posebej
primerna za družine z otroki zaradi
plitvine in peščene obale. Na plaži ni
večjih rastlin ali dreves in sence.
Plaža Bok je oddaljeno približno 15 minut od naselij Donje in Gornje selo.
Še danes velja, da imata s soncem
ogrevana peščena plitvina in vroča
fina mivka zdravilne učinke za ženske,
ki imajo težave z zanositvijo.
23
PRISTANIŠČE SUSAK
IN SIDRIŠČE BOK
Susak 396
M: + 385 95 849 36 64
E: alen.hosic@gmail.com
W: luka-susak.com
PLAŽE/PRISTANIŠČA
Storitev: privez-odvez v pristanišču,
uporaba električne energije, vode
Sidrišče Bok: 30 plovk
PLAŽE - Zaliva Bok in Dragočaj
Sansego
T: +385 1 231 75 57
M: +385 98 82 82 74
E: pdavor@gmail.com
Najem: ležalniki, sončniki iz naravnega
materiala, pedalini, internet in zabavne
vsebine
25
OTOŠKE SPECIALITETE/GASTRONOMSKA PONUDBA
KONOBA ANKORA
Susak 13
M: +385 99 838 89 09
Otoške specialitete:
otoška jagnjetina, brudet
Kapaciteta:
V zaprtem prostoru: 20
Terasa: 60
27
KONOBA BARBARA
Susak 603
T: +385 51 239 128
M: +385 98 90 35 479
E: barbara.busic-ribaric@skole.hr
W: apartmani.barbara-susak.org
Otoške specialitete:
Lignji na susaški način, pečena otoška
jagnjetina po susaško, juha iz špargljev
(sezonska ponudba), sezonska solata s
susaškim bobom, slane sardele z rukolo
na susaški način
Kapaciteta: 30 / Terasa: 40
KONOBA VERA
Susak 67
T: +385 51 239 012
M: +385 98 906 70 56
Otoške specialitete:
rižota iz susaških lignjev
Kapaciteta:
V zaprtem prostoru: 24
Terasa: 80
28
Pizzeria – Slaščičarna Susak
Susak 59
M: +385 98 168 66 72
E: muhamedali_osmani@hotmail.com
Otoške specialitete:
pizza Susak, solata Susak, sladoledna
kupa Susak, kolač torta Susak
Kapaciteta:
Terasa: 130
Fast food Palma
Susak 127
M: +385 99 66 39 434
E: gordloncar@gmail.com
Otoške specialitete:
solata iz hobotnice na susaški način,
jajca in šparglji, solate
Kapaciteta:
100 sedežev
29
PONUDBA OTOŠKIH PROIZVODOV
DRUŽINSKA KMETIJA
AntOn Tarabokija
Susak 183
T: +385 51 239 079
M: +385 99 687 16 12; +385 98 963 16 00
E: marija.tarabokija183@gmail.com
Ponudba:
vino, grozdje, fige, paradižnik, krompir in
bob
31
PekarNa Sveta Katarina
Susak 406
M: +385 95 547 42 00
E: zedvalek@gmail.com
Ponudba:
proizvodnja in prodaja pekarskih
proizvodov, pizza Sansegus s susaškim
origanom, pašamete (prepečenec)
Trgovina 307
Trgovina z mešano robo
Susak 354
T: +385 51 239 044
M: + 385 98 779 98 77
E: milan.jurlina@inet.hr
Ponudba otoških proizvodov:
spominki, razglednice Susaka
32
VALA
trgovina z mešano robo
Susak bb
T: +385 51 239 119
M: +385 91 395 66 77
+ 385 91 543 43 50
E: lidija.paleka@gmail.com
Ponudba otoških proizvodov:
spominki z otoka Susaka
Sansego
T: +385 1 231 75 57
M: +385 98 82 82 74
E: pdavor@gmail.com
Ponudba spominkov:
Susaška frula; Susačanka; Peščena ura;
Zemljevid otoka Susaka; Trnek iz trstike
Prodajno mesto:
stojnica v zalivu Dragočaj
33
Small & Friendly
Hotel & restaurant
majhen&udoben
hotel&restavracija
NAMESTITEV
Susak bb
Obratovalno obdobje: april–oktober
T: +385 51 239 036
M: +385 91 984 00 67
E: sansegus.maneti@gmail.com
Sansegus je prvi hotel na otoku Susaku, ki ponuja prijetno in sproščeno
vzdušje ter izpolnjuje vse predpogoje
za vaše počitnice.
Vsaka soba v hotelu ima svojo zgodbo, v kateri lahko tudi vi odigrate
svojo vlogo.
V naših restavracijah lahko uživate
v specialitetah otoške in jadranske
kuhinje ter preizkusite izbrana vina
hrvaških vinarjev. Nekatere izmed
specialitet naše kuhinje:
• Juha iz susaškega koromača
• Lignji na susaški način s polento
• »Žgvacet« (domači golaž) z domačimi njoki
35
• Jagnjetina z žara, marinirana z
otoškimi travami
• »Šurlice« (testenine) z omako iz
susaških paradižnikov in divjega
origana
• Puranji file v omaki iz jadranskih
škampov in s pirejem iz brokolija z
našega vrta
• Šparglji na sto načinov (sezonska
ponudba)
• Ravioli v omaki iz pršuta in žajblja
• Raca z otočka Srakane v pečici
• Biftek s paškim sirom
• Domači kruh z olivnim oljem in
začimbnimi rastlinami
Ponudba:
Namestitev, gostinske storitve –
ponudba domačih specialitet, vinski
bar – preizkušanje vin, prodaja spominkov, organizacija team-buildinga
in drugih dogodkov, najem koles in
druge turistične storitve.
36
Susak – Sansego ***
Susak 550 / 55a / 612 D/ 612 L /622
Hiša Dinka / Hiša Jovanica /
Hiša Dumica / Hiša Tonuca
za 6 / 4 / 6 / 6 / 6 / 6 oseb
oddaljenost od morja: 500 m
obratovalno obdobje: od aprila do novembra
TV: da
internet: da
živali: da (do 10 kg)
T: +385 40 562 749
E: info@susak.si
W: susak.si
Bušić Ribarić Barbara ***
Susak 601
studio apartma *** za 2 osebi
soba *** za 2 osebi
oddaljenost od morja: 500 m
obratovalno obdobje: od aprila do novembra
TV : da
internet: da
živali: da
T: +385 51 239 128
M: +385 98 903 54 79
E: barbara.busic-ribaric@skole.hr
W: apartmani.barbara-susak.org
37
CvetkOvić Katica **
Susak 272
soba za 4 osebe
oddaljenost od morja: 50 m
obratovalno obdobje: od 01. 06. do 30. 09.
TV : da
internet: da
živali: da
M: +385 95 833 66 99
E: katica.cvetković@me.com
Grgac Krešo***
Susak 220
4 apartmaja – v vsakem lahko sprejmemo
do štiri osebe
oddaljenost od morja: 60 m
obratovalno obdobje: od 15. 05. do 15. 09.
TV : da
internet: da
živali: da
M: +385 91 176 22 16
E: kreso.grgac@gmail.com
W: apartmani-grgac-susak.com
38
Hekrvi LidIja ***
Susak 293
2 apartmaja za 4 osebe
1 apartma za 3 osebe
oddaljenost od morja: 100 m
obratovalno obdobje: skozi vse leto
TV : ne
internet: ne
živali: ne
T: +385 51 239 045
M: +385 98 193 98 94
E: anton.tarabokija@ri.t-com.hr
W: susak-apartmani.com
Kecerin Biserka ***
Susak 623
za 4 osebe
oddaljenost od morja: 300 m
obratovalno obdobje: od 01. 05. do 31. 10.
TV : da
internet: da
živali: da
M: +385 91 463 75 38
+385 91 506 95 05
E: josip@printexpress.hr
W: susakhouse.eu
39
Krvavica Zlatan
Susak 252
hiša za 4+1 osebe
oddaljenost od morja: 50 m
obratovalno obdobje: skozi vse leto
TV : da
internet: da
živali: da
T: +385 51 239 084
M: +385 99 252 6397
E: z.krvavica@gmail.com
Markovčić Kostelac Maja ****
Susak 292
namestitev za 4 osebe + 2
oddaljenost od morja: 100 m
obratovalno obdobje: od maja do oktobra
TV : da
internet: da
živali: da
T: +385 1 298 9054 / +385 51 239 036
M: +385 99 211 12 16 / +385 97 739 7617
E: mmarkovcic@yahoo.com
W: gdjenamore.com
40
Matijašec Biljana
Susak 137
2 apartmaja za 3 osebe / 1 apartma za 2
osebi
oddaljenost od morja: 200 m
obratovalno obdobje: od junija do septembra
TV: da
internet: da
živali: ne
T:+385 51 239 028
M: +385 98 911 96 61
E: matijasec.nada@gmail.com
W: otoksusak.com
Picinić AntOn ***
Susak 108
hiša za o 6 oseb
oddaljenost od morja: 100 m
obratovalno obdobje: od 01. 07. do 30. 09.
TV : ne
internet: ne
živali: da
T: +385 51 239 005
M: +385 98 779 887
E: picinicanton@gmail.com
41
Picinić Dinko ***
Susak 212
apartma “Spijaža“ *** za 3 osebe
oddaljenost od morja: 20 m
obratovalno obdobje: od 01. 05. do 01. 10.
TV: ne
internet: da
živali: da
M: +385 98 919 71 42
E: djurdjica.picinic@gmail.com
Rudić Maria ***
Susak 99
apartma za 8 oseb
oddaljenost od morja: 20 m
obratovalno obdobje: 01. 05.-30. 10.
TV : da
internet: da
živali: ne
T: +385 51 239 099
N: +385 98 947 5304
E: rudic.maria@gmail.com
42
SARŠON DANICA ***
Susak 301
apartma za 20 oseb
oddaljenost od morja: 20 m
obratovalno obdobje: od 01. 05. do 31. 10.
TV: da
internet: da
živali: da
T: +385 51 239 150 ; +385 51 218 139
M: +385 91 588 3747
E: danica.sarson@gmail.com
Tarabokija Anton ** / ***
Susak 427 **, 430 ***, 155 ***
427 za 3 osebe / 430 za 4 osebe
155 4+1 oseba
oddaljenost od morja: 150 m
TV : ne / ne / da
internet: ne
živali: ne
obratovalno obdobje: od 01. 05. do 31. 10.
hiša št. 155 obratuje skozi vse leto
T: +385 51 239 079
M: +385 99 687 16 12 / +385 98 963 16 00
E: marija.tarabokija183@gmail.com
43
Tarabokija Gaudenzija ***
Susak 389***
2 apartmaja za 2 osebi
(skupaj za 4 osebe)
Susak 390***
1 apartma za 3 osebe
1 apartma za 4 osebe
2 dvoposteljni sobi s štirimi ležišči
T: +385 51 239 045
M: +385 98 193 98 94
E: anton.tarabokija@ri.t-com.hr
W: susak-apartmani.com
Vidović Dragan ** / ***
Susak 378 A
** apartma za 3 osebe
*** soba za 2 osebi
oddaljenost od morja: 500 m
obratovalno obdobje: od 01. 06. do 01. 10.
TV: da
internet: da
živali: ne
T:+385 51 239 009
Totić Slobodan ***
*Kvarner Family - Zagotovljeno gostoljubje
Si želite od blizu in na pravi način spoznati avtentično življenje kvarnerskih destinacij in se pri tem v zasebni namestitvi odpočiti točno tako, kot ste si to zamislili?
Vas zanimajo ribiške zgodbe, zgodbe starih kapitanov ali morda drugih prebivalcev kvarnerskih krajev, zanimivih mestec ali pa morda lastnikov osamljenih
hišic, v katerih se živi v skladu z ritmom narave? Si želite poizkusiti prave domače jedi, sami nabrati zelenjavo iz vrta vaših gostiteljev in jo nato začiniti z
domačim olivnim oljem ter nazdraviti z odličnim domačim vinom?!
44
Susak 147
apartma za 3 osebe
oddaljenost od morja: 100 m
obratovalno obdobje: od 01. 05. do 30. 09.
TV: da
internet: da
živali: da
T: +385 51 239 012
45
INFO
OSNOVNE INFORMACIJE
UPORABNE INFORMACIJE
Glavno naselje: Susak, otok Susak (področje mesta Mali Lošinj)
Površina: 3,77 km²
Dolžina obale: 12.921 km
Stanovalci: 151
Zdravnik/ambulanta:
Susak bb
Delovni čas: 1.–12. mesec, 9.00–11.00
T: + 385 51 239 003
Promet
Področje Susaka je razglašeno za sprehajalno cono. Na otoku ni vozil razen traktorjev,
interventnih vozil, motorjev in koles. Nekatere poti so iz zemlje, nekatere potke pa so
betonirane. Staro središče Susaka je zgrajeno iz kamnov in strešnih opek zaradi vodne
prepustnosti. Promet je prepovedan, pa tudi
puščanje koles in motorjev na plažah, sprehajalnih poteh in zelenih površinah.
TIC: Turističnoinformativni center Susak
se nahaja v stavbi mestne uprave in obratuje v poletnih mesecih. V TIC-u Susak
lahko opravite prijavo bivanja in izveste
turistične informacije o otoku.
Oskrba z vodo
Oskrba z vodo na otoku Susaku je zagotovljena z ladjo, ki je namenjena prevozu vode.
Banka: ni na voljo
Prihod
Na Susak lahko pridete z ladijsko linijo iz
Malega Lošinja in s katamaransko linijo iz
Reke ter Malega Lošinja. Na otoku Susaku –
tako kot na vseh otokih v lošinjskem otočju
– ni avtomobilov, glavno prevozno sredstvo
so majhni traktorji in samokolnica.
Lekarna: ni na voljo
Pošta: Susak bb
t: +385 51 239 118
Možnost dvigovanja denarja in zamenjave
valute.
Bankomat: ni na voljo
Menjalnica: na pošti
Najem koles in motorjev: ni na voljo
Internet: na voljo v večini gostinskih
objektov
47
Turistična skupnost mesta Mali Lošinj
Riva lošinjskih kapetana 29 / HR – 51550 MALI LOŠINJ, Hrvaška
Tel: +385 51 231 884, Tel: +385 51 231 547 / Fax: +385 51 233 373
E-mail: losinj@visitlosinj
www.tz-malilosinj.hr
IMPRESSUM:
Izdajatelj: | TZG Malog Lošinja; zanjo: | Đurđica Šimičić; fotografije: | Marko Vrdoljak, Sandro Tariba,
Dean Miculinić, Robert Kalčić, Borka Širola, Lada Sega arhiva TZGMl
oblikovanje in produkcija: | WANDA x wanda-dsgn.hr