77.000 Iz vsebine: Se Zemlja ohlaja ali segreva

April 2012
Leto 7
Številka 4
Priloga Alergije
Zdravo poletje
77.000
88.000
izvodov
Iz vsebine: Se Zemlja ohlaja ali segreva? Vreme in njegov vpliv na
počutje Seks med prijatelji? Zakaj je debelih ljudi čedalje več? Zdrava
jetra, zdrav organizem
Za pomladansko
ustvarjanje
April 2012
Naslovnica: Shutterstock
3
Beseda urednice
April je prvi pravi pomladni mesec, ki mu pravimo tudi mali traven. Ste vedeli, da se vsako
leto začne na isti dan v tednu kot julij, v prestopnih letih pa tudi na isti dan kot januar? Poimenovanje izhaja iz besede aperire, ki v latinščini pomeni odpreti se in, kot si razlagamo
danes, se nanaša na pomladno prebujanje in odpiranje cvetov ter listov rastlin. Cvetenje je
res blagodejno za dušo, neredko pa nosi s seboj tudi neprijetnosti za tiste, ki so nagnjeni
k alergijskim obolenjem. Tokrat si lahko preberete veliko o tej temi, pa še pogovor z meteorologinjo, mag. Tanjo Cegnar, ki že vrsto let proučuje vremenske pojave ter povezanost
le-teh z zdravjem.
Kolofon
Vsebina revije
Letnik 7, številka 4, april 2012
Število izvodov: 88.000
Izdajatelj: Freising d.o.o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka, www.freising.si
Sledite svojim sanjam in si jih upajte uresničiti
Direktor: Franci Bogataj, bogataj@freising.si
Glavna in odgovorna urednica:
Barbara Marolt Žužek, dr. med.
capitan@siol.net
Lektoriranje: Danijela Cigale
Lektoriranje oglasnih sporočil je v
domeni oglaševalcev.
5 Sledite svojim sanjam in si jih
Oglasno trženje:
Anica Angeles Kovačič
abczdravja@freising.si, 04/51 55 884
upajte uresničiti
8 Se Zemlja ohlaja ali segreva?
Digitalni prelom: Mateja Štruc
Fotografije (če ni drugače označeno):
Shutterstock
10 Bolezni malih sklepov
Telefon uredništva: 04/51 55 880
Faks uredništva: 04/51 55 888
E-naslov: info@freising.si
Spletni naslov: www.abczdravja.si
13 Vse o pljučih
Vzgojnoizobraževalna revija ABC zdravja izhaja mesečno. Na leto izide enajst številk. Revijo
lahko dobite v čakalnicah zdravstvenih ustanov.
Letna naročnina na revijo ABC zdravja znaša
16,90 EUR. Za naročila pokličite: 080 12 80. Lahko pa izpolnite naročilnico tudi na spletni strani
www.abczdravja.si
18 Goba za dolgo življenje
Opozorilo, ki velja za članke o zdravilih, ki se
izdajajo le na zdravniški recept:
»Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na
zdravniški recept. O primernosti zdravila za
uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije
dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.«
25 Kje vas srbi?
16 Kila ne počiva
Uredništvo ne odgovarja za vsebine, ki so navedene v oglasnih sporočilih. V reviji so podana
mnenja avtorjev, uredništvo za pravilnost njihovih mnenj ne odgovarja.
Marec
22 Vsestranska konoplja
29 Bolezen stoterih obrazov
33 Ima vreme res velik vpliv na
počutje?
36 Kako lahko pomagam ... pri
hudi alergijski reakciji
2012
Leto 7
3
Številka
April 2012
Leto 7
Številka 4
.0000
88.00
77
izvodov
77.000
88.000
izvodov
tiki
kozme
ravno v
, bio, na kamni Kako
Iz vsebine:
kruh? Eko SejkZemlja
Žolčni ohlaja ali segreva? Vreme in njegov vpliv na
nici črn
je do
anSeks
je v res
več
počutje
med
prijatelji?
Zakaj
je
debelih
ljudi
čedalje
več?
Zdrava
Po
črn
e: Kako
oji otrok? ? zdrav organizem
eti
Iz vsebin vedali pri vzg presenjetra,
po
je
Smo od ko nas življen
o,
čisti sm
Priloga Alergije
Zdravo poletje
20 Zdrava jetra, zdrav organizem
etjeska
polžen
proosto
Zdrav
a Pre
Prilog
Za pomladansko
ustvarjanje
Tiskano revijo
lahko prejemate celo leto
za samo 16,90 €!
Pokličite: 080 12 80
38 Seks med prijatelji?
40 Uveitis – vnetje očesa
42 Ali ekološko pomeni dražje?
44 Zakaj je debelih ljudi čedalje
več?
47 Stevija – 300-krat slajša od
sladkorja
50 Možganska kap
51 Vsa čustva so zdrava
54 Parodontalna bolezen
56 Mladiček pride v novi dom
58 Spomladanski jedilnik z beluši
60 Zelene strani in koristni naslovi
62 Zanimivosti
April 2012
5
Avtor:
Andreja Košir
Sledite svojim sanjam
Simon Osborne, Stephen Bowens, Alastair
Humphreys in Marin Medak – slovenskobritanska ekipa, ki ji je na devet metrov
dolgi veslaški barki v 45 dneh in 13 urah
uspelo premagati 4.700 kilometrov dolgo
pot čez Atlantski ocean. 24-letni Marin
Medak je tako postal prvi Slovenec, ki mu
je uspel tak podvig, hkrati pa najmlajši
vodja tovrstne odprave.
Marin je svojo kajakaško zgodbo začel spo- Verjetno se marsikomu zdi taka želja nekaj
mladi leta 2009. Čez štiri mesece je že preve- popolnoma norega, a Marin je fant, ki si upa
slal 700 kilometrov dolgo pot po Dalmaciji. sanjati velike sanje. Ve pa, da sanje niso dovolj.
Leto dni pozneje je sledil nov podvig – vesla- Treba si je upati, verjeti in trdo delati.
S srčnostjo, pogumom, z vztrajnostjo in
nje od Savudrije do Zakintosa. V začetku lanskega leta sta z Britancem Simonom Osbor- s strastjo do življenja je lahko navdih
nom preveslala obalo Južne Koreje, poleti pa marsikomu.
se je Marin odločil sprejeti še en izziv: s paraMarin, svojo kajakaško pot ste začeli šele
olimpijcem Galom Jakičem sta hotela kar naj- pred dobrimi tremi leti.
hitreje preveslati hrvaško obalo, a svoje avan- Res je. S kajakom sem se začel ukvarjati
ture zaradi zdravst venih težav nista pozimi leta 2009. Že od samega začetka sem
zaključila.
vse delal s ciljem, da bi preveslal Atlantski
Vsi ti podvigi pa so imeli skupni imenova- ocean. S svojimi preteklimi podvigi sem si
lec – preveslati Atlantski ocean. Konec febru- nabiral izkušnje, videl sem, kako se telo
arja, ko je barka pristala na Barbadosu, so se odziva na dolgotrajne ponavljajoče se gibe
in kako lahko zaposlim svoje misli.
Marinove sanje uresničile.
6
Zakaj ste izbrali ravno Atlantski ocean,
zakaj ne Indijskega ali Tihega oceana?
Atlantski ocean je najbližji, zato so tudi stroški nižji. Če bi se odločil preveslati Indijski
ocean, bi veslal od Avstralije do Madagaskarja,
stroški pa bi bili neprimerno večji. Naš proračun je bil 75.000 evrov in že to vsoto je bilo
zelo težko zbrati.
Ste težko dobili sponzorje?
Zelo težko. Še posebej zaradi svoje mladosti.
Ko sem se loteval zbiranja sredstev, sem imel
23 let, nisem še imel toliko poznanstev, žal
pa pri pridobivanju sponzorstev ravno
poznanstva igrajo zelo pomembno vlogo.
Tudi pri sestavljanju ekipe ni šlo vse
gladko. Najprej ste želeli, da bi se preko
Atlantika podali štirje Slovenci, na koncu
pa so se vam pridružili trije Britanci. Kako
to?
Preden sem sploh kupil barko in ljudem razkril svojo željo, sem slišal za veliko ljudi, ki bi
želeli preveslati Atlantik, tudi ekipe naj bi že
nastajale. Ko sem barko pripeljal v Izolo, sem
začel iskati ljudi, ki bi bili v ta projekt pripravljeni vložiti svoj čas, voljo in tudi nekaj
denarja, pa žal ni bilo nobenega resnega kandidata. Nato sem stopil v stik s Simonom
Osbornom, s katerim sva se poznala z veslanja okrog Južne Koreje. Steve je v ekipo prišel kot Simonov prijatelj, Alastair pa se nam
je pridružil šele mesec dni pred odhodom.
Tak podvig ni mačji kašelj in nanj se je
treba dobro pripraviti. Kako so potekale
fizične priprave?
Novembra 2010 sem začel sodelovati z Miranom Kavašem, kolesarskim in kondicijskim trenerjem. Do Južne Koreje se je že poznal napredek. Odločila sva se, da bova sodelovala tudi
pri pripravah za Atlantik. Od marca do septembra sem opravil večino treningov. Junija
sem začel sodelovati tudi s trenerjem Damirjem Mikeličem, ki je poskrbel za ustrezen trening z obremenitvijo. Moj trening so sesta-
April 2012
vljale vaje z lastno težo, elastikami, kettlebellsi, tek, da si suh, ... Po pristanku je pritisk popužogami. Napredek je bil neverjeten. Že ko sva stil. Na Barbadosu smo zajtrkovali v uti na
z Galom Jakičem veslala 10 dni po 12 ur na dan, travniku ob morju in po zajtrku sem kar obsenisem občutil nobenih bolečin. In zdaj lahko del tam in čakal na kosilo. Prav ničesar nisem
z veseljem povem, da sem tudi Atlantik pre- delal.
veslal brez ene samcate bolečine.
Atlantski ocean ste preveslali brez vsaKaj pa pomorske veščine? Pri takem pod- kega spremstva. Kako ste načrtovali previgu igrajo zelo pomembno vlogo, kajne? hrano, kaj ste jedli?
Tu igrajo odločilno vlogo. Ne smeš se bati Jedli smo večkrat manjše obroke. Večina naše
morja. Ko pride npr. petmetrski val, se ne hrane je bila dehidrirana, jedli pa smo tudi
smeš ustrašiti in se zapreti v kabino. S starši veliko oreščkov, žitnih tablic, … Po dveh
sem vsako leto več kot mesec dni preživel na tednih veslanja smo sicer ugotovili, da imamo
barki in večino stvari sem se naučil od svo- s seboj samo vegetarijansko hrano in – razen
ene domače klobase – nič mesa. Ta dehidrijega očeta.
V ekipi ste se presenetljivo dobro ujeli. rana hrana, ki smo jo jedli, je namreč imela
Je res, da se niste niti enkrat sprli?
zelo eksotična imena, ki so zvenela zelo
Res je, tega si prej nisem predstavljal. Simon “mesno”, a žal ni bilo tako. (smeh) Hrane smo
in Steve sta Alastairja prvič videla pred star- se seveda v tem času naveličali, saj ima vsa
tom na Kanarskih otokih. A vsi smo bili tako ta dehidrirana hrana približno enak osnovni
zrele osebe, da smo tudi takrat, ko je bilo okus. Če bi še enkrat načrtoval prehrano, bi
težko, ohranili spoštovanje drug do dru- hrano kupil pri različnih proizvajalcih, poleg
gega. Tako ali tako ni druge možnosti. Vrniti tega pa v pakete ne bi dal istih živil. En dan
se ne moreš. Če se imaš slabo, se ima slabo bi na primer jedli žitne tablice, naslednji dan
vsa ekipa. Prostor je majhen, nimaš se kam pa ne.
skriti.
Kakšna je bila vaša psihološka priprava
Verjetno ste se med veslanjem veliko na odpravo?
pogovarjali? O čem je najpogosteje tekla Skupaj smo šli k psihologu in opravili teste, s
beseda?
katerim smo ugotovili, kako se kdo odzove v
Veliko smo se pogovarjali, še posebej ponoči. stresnih situacijah. Glavni namen testiranja
Tako je čas tekel veliko hitreje, kot če bi poslu- je bilo pravzaprav spoznavanje. Drugih psišali glasbo. Najbolj popularni temi naših holoških priprav pa nismo imeli, ker jih niti
pogovorov so bile ženske in hrana. Ko pa nam ne potrebuješ. Sam nisem vrhunski športnik,
je bilo zares težko, pa smo se pogovarjali le ne čutim nobenih pritiskov, ni se mi treba z
še o hrani.
nikomer primerjati. To sem delal zase. NajKako je preživeti mesec dni in pol na tako bolj pomembno je bilo, da smo se med seboj
majhnem prostoru in brez zasebnosti? dobro razumeli. Če bi se prepirali, bi pa bilo
Večina ljudi si sploh ne predstavlja, da ne vse skupaj res psihično zelo naporno.
bi mogla normalno na stranišče. Ali po tej
Na samem začetku poti ste imeli težave
izkušnji bolj cenite te povsem samoumevne z morsko boleznijo.
stvari?
Da, prvi trije dnevi res niso bili prijetni. Delaš
Ko sem se na Barbadosu prvič usedel na stra- vse tisto, ker veš, da moraš, le da vmes še brunišče, sem se počutil kot kralj. Res začneš haš in nič ne ješ. V prvih dveh dneh sem pojeceniti tiste male stvari, na primer kavo, obču- del le dve žitni tablici in veslal 24 ur.
April 2012
»Najlepši trenutek je bil, ko sem videl mavrico
ponoči. To je bilo nekaj izjemnega. Vedno sem si
želel, da bi jo videl.«
V poprečju ste spali le pet ur na noč, pa Najlepši trenutek je bil, ko sem videl
še to po delih. Ali tak ritem močno izčrpa mavrico ponoči. To je bilo nekaj izjemnega.
človeka? Kako se je kazala ta utrujenost?
Vedno sem si želel, da bi jo videl. Mavrico
To človeka res izčrpa. Sami se nismo poču- so sestavljali zelo topli odtenki – od
tili tako izžete, ko pa smo komunicirali z novi- rumene, rjave, oranžne, … Zdi se mi izjenarji ali domačimi, pa so rekli, da smo bili mno, da lahko tudi od lune nastane
slišati, kot bi bili pod vplivom kakšne nedo- mavrica.
voljene snovi. Ampak tam na barki tega niti
Končno pot vam je predlagal Iztok Čop,
ne občutiš. Po dveh tednih smo začeli na kajne?
primer halucinirati. Jaz sem enkrat mislil, da Da, jaz sem izbiral med Antiguo in Barbadoje na barki še serviser. Pol ure sem bil pre- som. Ko sva se z Iztokom enkrat pogovarjala
pričan v to. Bil sem jezen, ker bi ga morali o tem, mi je rekel, da je Barbados lepši. Antiodpeljati nazaj na Kanarske otoke. No, v pol gua je res zelo turistična. In tako smo odveure sem se prepričal, da ni res. Ampak gre slali proti Barbadosu.
za cel proces samoprepričevanja. Al je na
Kako pa na vaše podvige gledajo vaši
primer enkrat začel veslati v spalni vreči. najbližji?
Steve pa se je razjezil, ker mu Simon ni hotel Starši niso najbolj navdušeni. Me podpipovedati, ali je dovolj toplo, da obleče svojo rajo, niso pa moji največji oboževalci.
piščančjo obleko. Redno smo tudi »videvali« (smeh)
mostove. Al je enkrat pohvalil Simona, kako
V svoji predstavitvi na blogu ste zapisali:
dobro je usmeril krmilo, da smo zapluli pod »Zakaj počnem to, kar počnem? Ker mi je
mostom. Potem vidiš konje, skale, … Je kar lepo, ker mi je izziv in ker se tako počutim
pestro.
živ. V takšnih stvareh najdem radost bivaVas je na poti kaj prav posebno nja.« Marin, ste človek, ki si upa zares urenavdušilo?
sničevati svoje želje, sanje. Priprave na take
7
izjemne podvige so naporne, vzamejo
veliko časa in energije. Katera vaša lastnost
pride tukaj najbolj do izraza?
Zagotovo vztrajnost. Če si nekaj zadaš, se
tega tudi držiš. Priprave na Atlantik so mi
vzele ogromno časa, ampak tako se mi je
odprlo povsem novo življenje. Spoznaval in
družil sem se s povsem novimi ljudmi. To
etiketo normalno oziroma običajno sem
pustil za sabo in dobil nekaj drugega. Zares
moraš vztrajati, saj doživiš ogromno neuspehov. Še posebej pri sponzorjih moraš
imeti trdo kožo. Enostavno moraš slediti cilju
in ne obupati.
Se vam zdi, da ljudje še vedno raje živijo
v neki svoji lupinici, da jih je strah slediti
svojim sanjam in jih uresničiti?
Tudi zato smo z oceana redno pisali blog, saj
smo tako poskušali spodbuditi ljudi, da bi si
začeli malo več upati. Zdi se mi, da nam je kar
uspelo. Dobili smo veliko sporočil. Ljudje so
nam pisali, da jim je bil naš podvig v navdih
in da so se odločili kolesariti iz Ljubljane na
Obalo. Že sam občutek, da si nekomu polepšal dan, je res zelo lep.
Vaša odprava ima tudi dobrodelno noto
– odločili ste se podpreti društvo Kros in
organizacijo Leukaemia and Lymphoma
Research.
Simonov brat Mark je umrl zaradi levkemije,
ko je imel 13 let. Od takrat zbira za to organizacijo. Jaz sem društvo Kros podprl zato,
ker veliko rehabilitacij izvajajo tudi preko
športa. Menim, da dobro delajo, podpira pa
jih tudi moj veliki vzornik, fotograf Arne
Hodalič.
Kakšni pa so vaši prihodnji načrti?
Moj naslednji večji projekt je diploma na
Fakulteti za elektrotehniko, naslednji ”ekstremni” projekt pa je zaenkrat še skrivnost.
8
April 2012
Vprašali smo namesto vas
Avtor:
Anja Kuhar
Se Zemlja ohlaja
ali segreva?
Odkar je sodišče potrdilo napake v Al Gorovem dokumentarnem filmu Neprijetna
resnica, javnost razjeda vprašanje, ali sploh
drži teza, da se Zemlja segreva zaradi toplogrednih učinkov izpustov CO2 . Na zastavljena vprašanja odgovarja Mišo Alkalaj,
vodja Centra za mrežno infrastrukturo –
CMI na Institutu Jožef Stefan, ki se je tematike dotaknil tudi v svoji knjigi Podnebna
prevara.
So podnebne spremembe nekaj novega
ali gre za naravni proces, prisoten skozi
zgodovino?
Da gre za proces, na katerega človeška dejavnost ne more bistveno vplivati, je očitno iz
zgodovine temperaturnih gibanj. Že v relativno kratkem času obstoja človeške civilizacije lahko nedvoumno
identificiramo
obdobja, ko so
b il e gl o b aln e
temperature
višje kot danes:
holocenski klimatski optimum
(7000−3000 pr. n.
š . ), m i n o j s k o
toplo obdobje
(1450−1300 pr. n. š),
rimsko toplo obdobje (200 pr. n. š.−
500 n. š.) in
srednje veško
toplo
obdobje (950–1250 n.š.). Vsa so se pripetila
pred razvojem industrijske družbe, torej na
takratna segrevanja človeštvo ni moglo
vplivati.
Kako velik je torej dejansko človekov
vpliv na segrevanje ali ohlajanje Zemlje?
Kot kaže vrsta meritev gibanja temperatur v
ozračju in morju, je človekov vpliv zelo majhen, če je sploh merljiv.
Ali drži teza, da imajo človekovi izpusti
CO2 toplogredni učinek in posledično povzročajo segrevanje Zemlje?
Teza najbrž celo drži, ampak v primerjavi z
vplivom Sonca je učinek človeških izpustov
toplogrednih plinov zanemarljivo majhen.
Ali se okoljevarstveniki, klimatologi
zavedajo, kako zanemarljiv je ta vpliv?
Kaj dejansko vedo v okoljevarstvenih organizacijah, kot so Greenpeace, WWF ali v slovenskem Okoljskem centru, je težko reči. Za okoljevarstvene skrajneže je teza o antropogenem
ogrevanju dejansko postala dogma verskega
značaja, na tako iracionalno prepričanje pa
meritve in znanstveno utemeljene analize ne
morejo vplivati. Ni pa nobenega dvoma, da
se težave zavedajo klimatologi, ki pripravljajo
analize za Medvladno komisijo za podnebne
spremembe (IPCC) – to priznavajo tako v
zasebni e-pošti kot v javnih izjavah. Kdor je
zadnjih pet, šest let spremljal znanstveno literaturo, je opazil, da se je pojavila vrsta člankov,
ki skušajo pojasniti ‘pomanjkanje segrevanja’
v 21. stoletju. Bolj ali manj prepričljivo se trudijo razložiti, zakaj se ozračje po letu 1995 ni
segrelo tako, kot so napovedovali modeli IPCC,
čeprav so človeški izpusti in zračna vsebnost
CO2 rastli z nezmanjšano hitrostjo. Vse to je
bilo objavljeno tudi v medijih, ampak novice,
ki se ne skladajo s trditvami IPCC, vedno znova
preglasijo veliko bolj pogosto objavljene in
povsem hipotetične grožnje domnevnega globalnega segrevanja. In žal na javno mnenje
bolj vpliva količina kot kakovost medijskih
poročil.
Kdo in na kakšen način ima korist od propagande neugodnih toplogrednih učinkov
človekovih izpustov CO2?
Veliko ljudi. Najprej klimatologi, ki objavljajo
članke v podporo tezi o antropogenih podnebnih spremembah. Dobivajo bistveno več
denarja za raziskave, nagrade, plačano sodelovanje na mednarodnih seminarjih. Nastal
je nov razred zelenih milijonarjev, npr. preprodajalci kitajskih fotocelic in drugih ‘nizkoogljičnih’ rešitev, ki so obogateli na račun
državnih subvencij. Trgovanje z dovoljenji za
izpuste CO2 je nekaterim že omogočilo milijardne dobičke. Od ‘trajnega shranjevanja
CO2’ si Velika Britanija in Norveška obetata
večji zaslužek, kot sta ga do sedaj ustvarjali
z nafto in s plinom. Skozi podporo ‘zelenim
tehnologijam’ se je samo v letu 2009 pretočilo preko 94 milijard ameriških dolarjev iz
javnih sredstev v zasebne žepe. In še veliko
je takih podatkov. ‘Nizkoogljično’ je dober
posel, ne zarota.
V javnosti je veliko prahu dvignil Al
Gorov dokumentarni film Neprijetna
resnica, ki pa naj bi potvarjal dejanske razmere. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Z mojega osebnega vidika je Gorov dokumentarec koristen zato, ker me je iz nevtralnega opazovalca spremenil v skeptika.
Potvarjanje mi je vzbudilo upravičen sum: če
naj bi bila teorija o antropogenem ogrevanju utemeljena na resničnih podatkih, zakaj
so potem ustvarjalci filma ponarejali fotografije, zavajali s prilagojenimi grafi ipd. Zavajanje v Gorovem dokumentarcu je potrjeno s
sodno odločitvijo. Vrhovno sodišče Anglije
in Welsa je 10. 10. 2007 razglasilo sodbo, po
kateri je film sicer dovoljeno prikazovati v
šolah, vendar so učitelji dolžni opozoriti na
devet napak, s katerimi avtorji pretiravajo
glede globalnega segrevanja: na primer dvig
morske gladine zaradi taljenja ledu, upočasnitev Zalivskega toka, taljenje snežne kape
na Kilimandžaru, orkan Katrina itd.
Se torej Zemlja ohlaja ali segreva in kdaj
se je trend obrnil?
Vsak enopomenski odgovor na tako vprašanje je zavajajoč, saj je trend odvisen od izbora
začetnega datuma. Npr. IPCC dokazuje antropogeno segrevanje z grafom od leta 1900 –
in če potegnemo črto od povprečne temperature leta 1900 na lansko, bomo res ugotovili
segrevanje. Ampak, stopnja segrevanja je bila
v letih 1910–1940 statistično enaka kot v
obdobju ‘katastrofalnega segrevanja’ 1975–
1998, vmes pa se je seveda ohladilo. V ZDA in
April 2012
Skandinaviji je bilo npr. leto 1936 toplejše kot
1998, globalno pa sta bili v okviru statistične
napake enako topli.
Ker na naše podnebje ključno vpliva Sonce,
je smiselno ocenjevati stanje glede na ekstreme sončne aktivnosti. Od leta 1996, ko je
visok 22. cikel prešel v manj aktivnega, temperature ne naraščajo, kar, kot potrjujejo tudi
podatki Britanskega meteorološkega urada
(MET Office). Od vrha 23. cikla (leto 2003) tako
temperature zraka kot tudi morja upadajo.
O možnih vzrokih teh dolgoročnih sprememb sončne aktivnosti imamo več teorij,
ampak predpostavljenih mehanizmov ne
moremo preveriti z meritvami, ker ne vidimo
v notranjost Sonca. Čeprav se teorije, ki spreminjanje podnebja povezujejo z dejavnostjo
Sonca, bistveno bolj skladajo s preteklimi
meritvami kot z rezultati modelov IPCC, ne
moremo kar predpostaviti (kot za svoje
modele trdi IPCC), da se bodo v prihodnost
začrtane krivulje skladale z realnostjo.
Med teorijami, ki se najbolje skladajo s
preteklim obnašanjem podnebja, nam
napoveduje najbolj ugodno bodočnost
harmonična analiza, ki jo je razvil
Nicola Scarfetta. Sledilo naj bi
majhno ohlajanje in potem stagnacija temperatur do leta 2030, nato
bi se podnebje spet segrelo.
Don J. Eastbrook je analiziral
podnebne spremembe v zadnjih
500 letih. Če bi se vreme v bodoče
obnašalo v skladu s statističnim
vzorci preteklega poltisočletja, se
nam obeta 25–30 let hladnejšega
vremena s podobnimi temperaturami kot v 60. letih.
Najbolj neugodno napoved nam
kažejo analize, ki ugotavljajo preteklo skladnost dolgih ciklov sončne
aktivnosti z gravitacijskim vplivom planetov – ti tako kot Luna na Zemlji povzročajo bibavico v bistveno večji atmosferi
Sonca. Po analizi t.i. inercialnega gibanja
Sonca, ki jo je izračunal Theodor Landscheit,
9
»Najverjetneje se ne bo zgodilo nič skrajnega – vsekakor ne bo ‘katastrofalnega segrevanja’ zaradi
izpustov toplogrednih plinov.«
bi se v naslednjih letih Sonce spustilo na
Ali lahko glede na povedano sploh naposkrajno nizko stopnjo aktivnosti in na Zemlji vedujemo, kakšne bodo konkretne podbi vladali podobni pogoji kot med t.i. Maun- nebne spremembe v naslednjih 100 letih?
derjevim minimumom, najhladnejšim obdo- Najverjetneje se ne bo zgodilo nič skrajnega
bjem male ledene dobe (16. do 1 9 . – vsekakor ne bo ‘katastrofalnega segrevanja’
stoletje).
zaradi izpustov toplogrednih plinov. Ampak,
kot rečeno, vse prej opisane teorije se sicer
skladajo s preteklim obnašanjem podnebja, vendar nobene zaenkrat ne
moremo preveriti z neposrednimi meritvami. Katera je
prava (če sploh katera),
bomo lahko sklepali šele,
ko in če se bodo napovedi uresničile. Bodoče
vreme bo torej še
naprej neznanka in
primerna tema za
pogovor.
SOBOTNO POPOLDNE ZA DUŠO IN TELO
14. april ob 17.00 v PŠC RitmoLoko
• Predavanje: S SVOJIMI MISLIMI IN
OBČUTKI USTVARJAMO SVOJ SVET
• PILATES
• JOGA
• JOGALATES
• MEDITACIJA PETIH ELEMENTOV
Prijave in rezervacije: Plesno športni center RitmoLoko, Škofja Loka: T: 041 710 310, info@ritmoloko.si, www.ritmoloko.si
10
April 2012
Osteoartroza, revmatoidni artritis ...
Avtor:
asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka druž. med.
Bolezni malih sklepov
Videz naših rok (dlani in prstov) je neredko
prvi stik z okoliškim svetom, tako kot nohti,
zobje, koža na obrazu, lasje. Ko razmišljamo
o staranju, nam je prva stvar, ki si jo poleg
bolečin v telesu in mišicah predstavljamo,
sprememba na sklepih rok, z deformacijami
in drugačnim izgledom kot poprej.
Človeško roko (s tem pojmom bom odslej
označevala dlan) anatomsko sestavlja 27 kosti,
vključno s kostmi zapestja. Med njimi poteka
povezava preko malih sklepov. Na vsaki kosti
je nežen, svetel hrustanec. Po dva hrustanca
(od vsake kosti) tvorita sklep in ju prekriva
sklepna kapsula. Sklepna kapsula je z notranje strani prekrita s tanko sinovijo, ki tvori
sinovijsko tekočino in na ta način se v samem
sklepu zmanjša trenje med kostmi. Zdravi
mali sklepi rok nam omogočajo premikanje
prstov in fino gibanje, ki ga neštetokrat v
življenju izvajamo s svojimi rokami.
ponavljajoči gibi rok (poklicne in športne
obremenitve), predhodne težave na teh
kosteh in hrustancu zaradi drugih bolezni
(putika, revmatoidni artritis), tudi debelost
posredno deluje uničujoče na hrustanec
malih sklepov!
Osteoartroza
Bolezen celotnega sklepa
Osteoartroza (včasih smo ji rekli ostoartritis)
je najpogostejša bolezen, ki povzroča težave
in spremembe na malih sklepih rok (seveda
se lahko pojavlja tudi na kolenih, kolku in hrbtenici!), saj prizadene približno 10 % populacije po 40. letu in več kot 90 % žensk po 70.
letu. Glavni dejavniki tveganja zanjo so: predhodne poškodbe (zlomi) zapestja in kosti roke,
družinska obremenjenost s to boleznijo, spol
(pri ženskah 2,5-krat bolj pogosto), starost,
Osteoartroza je bolezen celotnega sklepa.
Sklepni hrustanec se zaradi prej naštetih vzrokov obrabi in sčasoma se na njem pojavijo
razpoke, stanjšanje. Koščki uničenega hrustanca “plavajo” v majhnem sklepu in naprej
uničujejo in dražijo sklep. Po daljšem času
hrustanec popolnoma izgine in kosti v sklepu
se približata in drgneta. Proces je zelo kompleksen, saj so prisotni še številni vnetni
mediatorji ki poslabšujejo proces razpada-
April 2012
»V primeru trajnega občutka neugodja, bolečin
ter otekanja v sklepih obiščite zdravnika. Že doma
se pripravite in si zapišite pomembne spremembe
na telesu!«
nja hrustanca. Prizadeta je tudi sinovija. Spremembe se dogajajo tako v kosti kot tudi ob
sklepu. Pogosto nastopi še mišična bolečina.
Najpogosteje je prizadet sklep med prvo
dlančnico in kostjo palca (tako imenovana
karpo-metakarpalna RIZARTROZA) in zadnja
dva sklepa na ostalih prstih (na srednjem in
zadnjem členku). Heberdenova osteoartroza
(s tipnimi kostnimi vozliči) se kaže na zadnjem
sklepu/členku, Bouchardova pa na srednjem
členku.
Bolnik zazna spremembe na malih sklepih rok, pride k osebnemu zdravniku in pove,
da opaža deformacije na sklepih, obenem pa
čuti bolečino, napenjanje, otekanje v sklepih
(lahko tudi v ENEM SKLEPU!), z jutranjo okorelostjo, ki traja manj kot pol ure. Pri pregledu
opazimo, da je sklep občutljiv in s trdo oteklino, z omejeno gibljivostjo, lahko slišimo
tudi pokanje (krepitacije). Le redko se odločimo za rentgensko slikanje prstov rok, kjer
vidimo zažanje sklepne špranje, kostne
izrastke in blage spremembe na kosti. Le v
primeru nejasne klinične slike se odločimo
za napotitev k revmatologu.
Zdravljenje po meri bolnika
Pomembno je, da bolniku natančno razložimo njegovo bolezen in ga pomirimo. Protibolečinsko zdravljenje priporočamo, kadar
so bolečine zelo močne. Predpišemo nesteroidni antirevmatik (POZOR pri bolnikih, ki
11
tridesetim in petinpetdesetim letom. Pomemben dejavnik tveganja je tudi pojavljanje
bolezni v družini.
Kdaj obiskati
osebnega zdravnika?
V primeru trajnega občutka neugodja, bolečin ter otekanja v sklepih obiščite zdravnika.
Že doma se pripravite in si z apišite
pomembne spremembe na telesu! Katere
bolezenske znake opažate in katere bolezni ste že imeli v preteklosti! Ali ima kdo od
vaših sorodnikov revmatsko bolezen? Sestavite listo VSEH zdravil, ki jih jemljete, tudi
imajo težave z želodcem in s prebavili) ali tra- tistih brez recepta! Zdravnika bo zanimalo,
madol. Pri artrozi palca lahko priporočamo kdaj se je bolezen začela in kako se spreopornico. Redko sledi kirurško zdravljenje. minja. Kateri sklepi so prizadeti? Ali se
Zdravljenje odmerjamo strogo individualno, težave tekom dneva spreminjajo, poslabkar pomeni, da je za vsakega bolnika pose- šujejo in ali so povezane z dnevnimi
bej prilagojeno – glede na starost, poklic, sto- aktivnostmi?
pnjo okvare, jakost bolečine, …
Dokazali so, da stopnja bolečine in dejan- Topli, otečeni sklepi
ska stopnja prizadetosti sklepa nista soraz- Bolezenski znaki: občutljivi, toplejši, otečeni
merno povezani.
sklepi, ki se nam zdijo zjutraj okoreli in ta okorelost traja več kot eno uro. Bolečina v sklepih
je stalna, a zjutraj močnejša. Pri eni petini bolnikov so v podkožju revmatoidni vozliči. DeforRevmatoidni artritis
macije sklepov na roki se lahko kažejo vse do
Revmatoidni artritis je najpogostejša kro- stopnje oblike “labodjega vratu” in pomika
nična vnetna revmatska bolezen in je avtoi- zapestja v levo (ulnarna deviacija). Pridružijo
munske narave (pomeni, da bolnikov imun- se lahko tudi znaki splošne oslabelosti orgaski sistem po pomoti napade tkivo/organ nizma: utrujenost, izguba teže, rahlo zvečana
lastnega telesa). Njena glavna značilnost je, telesna temperatura, potenje, nespečnost.
da večinoma prizadene male sklepe rok in Bolezenski znaki lahko nihajo v jakosti in v tranog (v širšem smislu pa lahko prizadene sko- janju, začasno lahko celo izzvenijo.
raj vse organske sisteme); tiste, ki “priraščajo”
prste rok k dlani in prste nog k stopalu, torej Poučite se!
metakarpofalangealne sklepe na rokah in Zelo pomemben vidik, poleg zdravljenja, je
metatarzofalangealne sklepe na nogah. S šir- poučenost o bolezni, koliko vas bolezen prijenjem bolezni opažamo spremembe na kole- zadene in kako se soočate z boleznijo. Samo
nih, gležnjih, komolcih, kolkih in ramenih. zdravljenje poteka v sodelovanju z revmatoSklepi so simetrično (na obeh straneh, levo logom in je zelo specifično, prilagojeno posain desno) poškodovani. Glavno vnetno doga- mezniku, zato o tem danes ne bi razpravljala.
janje poteka v sinoviji. Bolezen je razširjena Sodelovanje med bolnikom, specialistom revpo celem svetu, približno 1 % populacije matologom in vašim osebnim zdravnikom je
oboli. Trikrat pogosteje zbolijo ženske med ključnega pomena za uspeh!
12
April 2012
odraslih med 30. in 55. letom. Sprva bolniki
opažajo in si zdravijo kožne spremembe;
le redko nastopi najprej sklepna oblika in
šele pozneje kožna. Sklepi so prizadeti nesimetrično. Prisotni klinični znaki so podobni
revmatoidnemu artritisu: bolečine v sklepih, okorelost in otekanje v sklepu (kjerkoli
po telesu). Na dotik je lahko sklep toplejši.
Deformacije na prstih rok se kažejo kot KLOBASASTI PRSTI, posebna oblika artritisa pa
je pohabljajoči artritis (ARTRITIS MUTILANS).
Pomembno je, da pravočasno posumimo
Veliko počivajte in svetujem vam tudi popol- na bolezen in na začetek bolezenskega
danski počitek (če niste ponoči nespečni). dogajanja v sklepih. Tako lahko preprečimo
Veliko se pogovarjajte o svojih težavah in sti- kasnejšo okvaro in obsežnejšo deformacijo
ski, morda je smiselna tudi včlanitev v Društvo sklepov. POZOR! Bolniki, ki že veste, da
revmatikov Slovenije, kjer boste dobili številne imate luskavico, ob pojavu kakršnihkoli
koristne informacije. Ukvarjajte se s sabo in se bolečin v sklepih takoj omenite spremembe svojemu osebnemu zdravniku!
ne predajajte bolezenskemu malodušju.
Zdravljenje je zelo stopenjsko, sprva usmerjeno v lajšanje bolečin, nato v preprečevanje deformacij. V težjih primerih je treba
Društvo revmatikov Slovenije
zdraviti z metotreksatom in ciklosporinom
Parmova ulica 53
1000 Ljubljana
A (zdravi specialist revmatolog).
Tel. 05/90 75 366
Opisala sem tri najpogostejše bolezni
Faks: 05/90 75 361
malih sklepov rok, ki lahko zelo močno vpliE-naslov: drustvo@revmatiki.si
vajo na potek in kakovost življenja, vendar
ne v smislu, da bi se ustrašili, pač pa da bi
odkrito in pravočasno spregovorili z zdravnikom o težavah, ki ste jih zaznali in opazili na
Psoriatični artritis
Psoriatični artritis (luskavica) je oblika skle- sebi. Tudi če so to “samo” spremembe na
pne bolezni, ki običajno spremlja luskavico rokah.
(psoriazo). Bolezen se pojavlja pri mlajših
»Zdravljenje je zelo stopenjsko, sprva usmerjeno
v lajšanje bolečin, nato v preprečevanje deformacij.«
April 2012
13
Zadihajte s polnimi pljuči!
Avtor:
Damijana Škrlj
dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist
internist in pulmolog
Foto: Damijana Škrlj
Vse o pljučih (2.del)
Nadaljujemo pogovor z doc. dr. Matjažem
Fležarjem, vodjo oddelka za respiratorno
fiziologijo v Bolnišnici Golnik. Povedal nam
je že precej zanimivosti o pljučih, tokrat pa
nam bo spregovoril o boleznih, ki lahko
prizadenejo pljuča.
Morda kaj več besed o astmi, ki je v populaciji zelo razširjena …
Astma je bolj ali manj alergijska bolezen dihal.
Pri enem staršu astmatiku ima otrok 20–30 %
možnosti, da astmo podeduje, pri obeh starših z astmo pa kar 60 %. Podobno je pri alergijah. Ocenjujemo, da je v Sloveniji 15 % odraslih, ki imajo astmo, ter kar 20 % otrok s to
boleznijo. Zadnja odkritja kažejo, da niso vsi
astmatiki enaki in se vseh ne da zdraviti na
enak način, vedno znova pa spoznavamo tudi
nove oblike astme. Alergijska astma je veči-
noma povzročena s stvarmi, ki jih vdihamo.
Alergeni v zraku, kamor med drugim spadajo
alergeni pršice, pelodi trav, dreves in podobno,
so razširjeni po celem svetu. V ZDA so npr. najpomembnejši alergen ščurki. V več kot 60 %
je pri alergijski astmi prisoten alergijski rinitis.
Pljuča in nos sta tako povezana organa, da
moramo zdraviti oba, če hočemo imeti astmo
pod nadzorom. Marsikdo ne ve, da je astma
bolezen, ki se v puberteti potuhne, številni
otroci postanejo asimptomatski in nimajo
težav. Statistika kaže, da se pri osebah z astmo,
ki se je v puberteti »potuhnila«, le-ta spet
pojavi po 40. ali pa celo po 60. letu starosti,
vmes pa težav nimajo. Astmatik sicer ovir za
normalno življenje nima in lahko počne vse,
kar si želi, vključno z vrhunskim športom. Zdravila, ki jih uživa po napotilu zdravnika, pa mu
preprečujejo poslabšanje astme. To je pač
bolezen, ki človeka spremlja celo življenje.
Kako pa je s kronično obstruktivno
pljučno boleznijo?
KOPB je skoraj tako razširjena kronična pljučna
bolezen kot astma in je v 90 % povzročena s
kajenjem. Nagnjenosti k tej bolezni se zelo verjetno ne deduje. V primeru, da je ta bolezen
povzročena s kajenjem, ima taka oseba
možnost, da zboli za različnimi oblikami raka
na zgornjih dihalih (grlo, koren jezika, ustnika),
pljučih ter drugih delih telesa (rak ledvic,
mehurja, želodca). Cigarete, ki delujejo na
veliko organov hkrati, višajo tudi možnost
možganske in srčne kapi, pospešujejo aterosklerozo in podobno. Samo 10 % kadilcev
doživi pričakovano življenjsko dobo, 90 % pa
jih zaradi različnih bolezni umre prej. Zaenkrat
še ni mogoče napovedati, kateri organ je pri
posamezniku najbolj ogrožen, čeprav v to
smer že potekajo genetske raziskave, ki bodo
omogočile tudi takšno napoved.
14
Omenila sva astmo, KOPB, kaj pa
pljučnica?
Bolniki s KOPB bakterije, ki lahko povzročijo
pljučnice, že nosijo v sebi in ko jim pade imunska odpornost, zbolijo. Ostali zbolimo za pljučnico takrat, ko se s to bakterijo ob znižani imunski odpornosti, ko smo pod stresom, prehlajeni,
preutrujeni, okužimo iz okolja. Pljučnica je velik
stres za telo, saj so pljuča organ, v katerem se
v nekaj urah lahko nabere liter vnetne tekočine, ki se izprazni iz žil in zalije pljuča ter lahko
povzroči dehidriranost. Ta vnetna tekočina
povzroči, da krvni tlak zaradi premalo tekočine
v žilah pade. Pri starejših ljudeh se dehidriranost pokaže kot slabost, nenadna izguba zavesti, ob nastanku pljučnice pa tudi kot zmedenost, saj je premalo pretoka krvi skozi možgane.
Tak razvoj pljučnice je pri starostnikih pogost.
Ob sprejemu v bolnišnico jih najprej hidriramo,
jim dodamo tekočino in kisik, kar pogosto bolj
pomaga kot antibiotik. Za srčnega bolnika je
pljučnica velik šok. Srce bo namreč zaradi povišane temperature in pomanjkanja tekočine
delalo močneje in hitreje zato, da bo poganjalo
kri po telesu, česar pa ne zmore. Tako se poleg
pljučnice pojavijo še znaki oslabljenega delovanja srca. Tovrstni bolniki, ki so starejši od 70
let, umrejo v kar 40 %.
Ali se virusni infekti lahko obrnejo v
pljučnico?
Virusnih infektov kot so bronhitisi, gripe, ne
moremo zdraviti z antibiotikom. Kadar pridemo
v fazi prebolevanja teh obolenj v stik z bakterijo
pljučnice, zanjo lahko obolimo, saj je naš imunski sistem oslabljen. Nekoga, ki ima gripo ali bronhitis do enega tedna in ne razvije gnojnega
izpljunka ali krvavkastega izpljunka ali izvida, ki
bi nakazoval na pljučnico, ne zdravimo z antibiotikom. Kadar pa prične bolnik tožiti zaradi bolečin v prsnem košu, se s slušalkami sliši pljučnica,
ali pa se v izpljunku pojavi gnoj, potem ga zdravimo z antibiotikom, saj obstaja verjetnost, da
se je v času slabše imunske odpornosti okužil z
bakterijami, ki povzročajo pljučnico.
Kakšen pa je pomen hidriranosti organizma pri preprečevanju pljučnih bolezni?
Pljučne bolezni ob večjem pitju tekočin lažje
prenašamo. Raziskave pri belcih kažejo, da ima
več kot tretjina belcev nezadosten čut za žejo,
April 2012
»Po celem svetu je kar 70 % kadilcev z okvaro pljuč,
ki še nimajo svoje diagnoze, saj se KOPB, ki nastaja
zaradi cigaret, razvija desetletja dolgo.«
kar pomeni, da možgani pomanjkanja tekočine
ne zaznavajo kot žeje. Pomanjkanje tekočin se
kaže v obliki glavobolov, slabega počutja, suhih
sluznic, slabšega čiščenja pljuč. Zdravi, a dehidrirani ljudje imajo zjutraj občutek, da bi morali
nekaj izkašljati, a je to le znamenje, da je sicer
normalna sluz, ki se v pljučih tvori, pregosta.
Sicer pa tekočine ne izgubljamo le pri mali
potrebi, temveč tudi skozi kožo, pri govorjenju.
Najboljši pokazatelj naše hidriranosti je urin.
Navadno naj bi šli na malo potrebo vsaj na vsake
tri ure, pri čemer je normalna barva urina prozorno rumenkaste barve, medtem ko temno
rumena nakazuje pomanjkanje tekočine. Športniki se še kako zavedajo pomena hidriranosti
in pijejo, še preden postanejo žejni. Kolesarji
npr. natančno spremljajo svoj urin in če v treh
urah kolesarjenja enkrat ne opravijo male
potrebe, pri čemer mora biti barva urina skoraj
prozorna, vedo, da so dehidrirani. Bolje je torej
spremljati, kako pogosto uriniramo, kot pa to,
koliko pijemo.
Ko enkrat pride do kronične pljučne
bolezni – ali se je sploh lahko znebimo?
Definicija kronične bolezni sama po sebi
pomeni, da je ne moremo ozdraviti. Še najboljše uspehe pri zdravljenju imamo pri
astmi, manj pri ostalih kroničnih pljučnih
boleznih (KOPB, bronhiektazije, intersticijske bolezni in podobno). Bolniki so vezani
na trajno zdravljenje, saj so pljuča organ, ki
se ne obnavlja. Pljučno tkivo je lahko trajno
okvarjeno. Pri kronični bolezni KOPB, pa
tudi pri astmatiku, ki kadi, se »pogorišče«
(okvarjeni del pljuč) ne povečuje le, če bolnik preneha kaditi. S prenehanjem kajenja
se propadanje pljuč ustavi, se pa pljuča starajo tako kot pri ostalih. Pri astmi se sicer
pljuča redkokdaj starajo hitreje kot pri
zdravem.
Kako poteka diagnosticiranje pljučne
bolezni?
Imamo dve vrsti diagnostike pljučnih bolezni, ki pa izhajata iz ustrezne bolnikove
zgodbe, iz katere izločimo simptome. Najpogostejši simptomi s strani dihal so težka
sapa (dispneja), kronični kašelj, ki traja več
kot šest tednov, kronični izpljunek ter izkašljevanje krvi in podobno. Na podlagi tega
izpeljemo slikovne ali pa funkcijske preiskave. S slikovnimi preiskavami (CT – računalniška tomografija, rentgen) vidimo strukturo pljuč, torej akutne in infek tivne
spremembe v pljučih, kot je npr. pljučnica.
Kroničnih bolezni, npr. astme in KOPB, pa
ne ugotovimo. S funkcijskimi preiskavami
se testira delovanje pljuč.
Osnovna funkcijska preiskava je spirometrija, pri kateri se meri hitrost izdiha in kapaciteta pljuč, dodatne preiskave pa so: metaholinski test (za potrditev in izključitev astme),
meritev difuzijske kapacitete pljuč (testiranje
prenosa kisika v kri), telesna pletizmografija
(bolnika se zapre v kabino in se izmeri zrak v
pljučih, ki ga ne more izdahniti), preiskava na
kolesu (obremenitev bolnika in opazovanje,
kaj se dogaja s pljuči med težkim naporom).
Iz teh preiskav sklepamo na funkcijsko okvaro
pljuč. S kombinacijo slikovnih in funkcijskih
preiskav z nekaterimi dodatnimi, kot so npr.
histološke, citološke preiskave odvzemkov
pri bronhoskopiji (odvzem vzorčka iz pljuč),
pridemo do prave diagnoze. Dobra praksa je,
da bolnika ciljano zdravimo šele po postavljeni diagnozi.
Kako pa je z boleznimi pljuč v različnih
starostnih skupinah?
V otroški dobi je največ astmatikov, saj ima
okrog 20 % otrok astmo, ki je daleč najpogostejša kronična bolezen otrok. V otroški
dobi se že z rojstvom lahko pojavi cistična
fibroza, genetska bolezen ter okvara pljuč
po infektu, ki se mu reče bronhiolitis (poseben infekt pljuč, ki pri majhnem (do treh
let starem) otroku prizadene male dihalne
poti in velikokrat na pljučih pušča trajne
okvare).
Kasneje v življenjskem obdobju prevladujejo infekti pljuč, bronhitisi ter pljučnice v najstniški, mladeniški dobi (predvsem atipične,
ki se širijo znotraj kolektivov, kot so osnovne
šole, gimnazije itd). V odrasli dobi se ponovno pojavlja astma, ki ni več v remisiji in pa okvare pljuč, ki so povezane z infekti: pljučnice, stanje po pljučnici,
bronhiohektazije po pljučnicah, tuberkuloza pljuč in podobno.
Na kaj naj bodo ljudje pozorni?
V osnovnem zdravstvu v Sloveniji se uvajajo t.i. referenčne ambulante, ki jih deloma
vodijo medicinske sestre, ki skrbijo za preventivno pregledovanje bolnikov. Po
celem svetu je kar 70 % kadilcev z okvaro pljuč, ki še nimajo svoje diagnoze, saj
se KOPB, ki nastaja zaradi cigaret, razvija desetletja dolgo. Pomembno bi bilo, da
vsak kadilec, ki kadi vsaj 15 let po škatlico cigaret dnevno, pride do spirometrije
in preveri, kakšno je stanje njegovih pljuč. Približno 20 % kadilcev, ki kadijo 15 let
po škatlico cigaret dnevno, bo imelo okvaro, ki se včasih kaže kot jutranji kašelj,
ni pa nujno. Ob dovolj zgodaj odkriti okvari lahko bolniku stanje njegovih pljuč
normaliziramo ter s tem preprečimo ali zmanjšamo težave s pljuči.
Kako pa je s transplantacijami pljuč?
Za transplantacijo pljuč se odločamo pri mlajših bolnikih in pri bolnikih, ki nimajo
pridruženih drugih hudih bolezni in imajo ostale organe dovolj zdrave, da operacijo preživijo. Najpogostejša diagnoza pljuč, ki pripelje do transplantacije, je
cistična fibroza pljuč, bolezen, ki otroka spremlja celo otroško dobo do odrasle.
V Sloveniji je bolnikov s to diagnozo nekaj čez 100. Odločamo se tudi za transplantacijo pljuč pri mlajših bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo
z bronhektazijami, pri mlajših bolnikih s pljučno fibrozo (bolezen, ki trdi pljuča
in prizadene tudi bolnike v srednji življenjski dobi) in pa še pri nekaterih indikacijah redkih bolezni pljuč. Transplantacija je skrajni postopek v primeru, ko
drugega načina zdravljenja ni več.
Pravijo, da bolezni pljuč ne bolijo?
Pljuča so organ, ki ni dobro oživčen, a vendar nas v pljučih lahko boli: sluznica
dihalnih poti (kaže se kot pekoča bolečina za prsnico pri kašlju), rebrna mrena
(plevra – kadar je vneta, bolnik ne more globoko vdihniti oz. zaboli pri vsakem
vdihu), pljučne žile (pri strdku v pljučnih žilah – npr. pri pljučni emboliji se to
lahko pokaže kot bolečina v prsnem košu zaradi raztegovanja pljučnih žil). Sam
parenhim pljuč pa ne boli, kar je po svoje slabo, saj se tam ponavadi začne
pljučni rak, ki kaže malo ali nič simptomov, čeprav je lahko velik že nekaj cm.
Rak je tudi edina prikrita bolezen pljuč.
Še morda nekaj besed o sodelovanju s strokovnjaki z drugih področij?
Včasih smo bili vsi pulmologi internisti, torej je vsak pulmolog obvladal bolezni
vseh notranjih organov, saj so pljuča samo eden od organov v prsnem košu.
Srce mora vso kri, ki priteče vanj, izčrpati skozi pljuča in bo torej zaradi bolezni
pljuč obremenjeno ter obratno, kadar srce ne črpa krvi po telesu, bo ta kri zaradi
zastoja v pljučih povzročala težko sapo. Dihalne mišice morajo biti dovolj močne,
da premikajo prsni koš. Pljuča so povezana tudi z delovanjem ledvic ter delovanjem jeter. Zdravnik mora torej ob obravnavi pljuč nujno pomisliti tudi na
bolezni ostalih organov, ki vplivajo na pljuča. Tudi določena zdravila – npr. za
krvni tlak – lahko povzročajo kašelj, spet druga za pljuča lahko povzročajo težave
s sečnico in sečnim mehurjem, spet tretja lahko povzročajo srčne aritmije. Možno
je torej medsebojno vplivanje zdravil, ki delujejo na ostale organe z zdravili za
pljuča. Žal se medicinsko znanje povsod v svetu in tudi v Sloveniji vse bolj specializira, kar lahko privede do tega, da celega človeka z notranjo boleznijo naenkrat ne bo znal pregledati samo en zdravnik in da bo bolnik pred postavitvijo
diagnoze moral obiskati kar nekaj specialistov.
S plitko ali z globoko sapo do zdravja?
Dihanje je nezaveden proces, zato ga ni smiselno uravnavati. Kar nekaj bolnikov razmišlja, da pregloboko ali preplitvo dihajo ter menijo, da imajo napol
polna pljuča. Običajno se izkaže, da so v stresu, saj pri njih ne najdemo nobene
okvare in so popolnoma zdravi, še posebej, če so nekadilci ter gre zgolj za funkcijsko in ne organsko motnjo. Kar se dihanja tiče, pa je naš organizem dovolj
pameten, refleksni mehanizmi, ki delujejo na pomanjkanje kisika in slabo dihanje, pa tako dobro razviti, da bomo ob pravem času vedeli, da je z dihanjem
nekaj narobe in se nam s tem ni treba posebej ubadati. Naš dihalni sistem je naš
stik z okoljem in naša pljuča so tista, ki nam omogočajo, da dobimo vase svež
zrak, ki nas drži pokonci. Pomislimo na svoja pljuča in jim privoščimo nekaj svežega zraka vsak dan!
Preberite vsak mesec revijo na:
www.abczdravja.si
16
April 2012
Ne bahajmo se z dvigovanjem bremen
Avtor:
Andreja Hergula
Kila ne počiva
Trebušna kila nastane, ko se trebuh (lahko sami; zaradi neaktivnosti ali debelosti imamo telesa zelo različna in tudi študij, ki bi izračutudi črevo in druge v trebuhu ležeče struk- lahko slabšo mišično moč trebušnih sten, ta navale, pri katerem intraobdiminalnem tlaku
ture) izboči skozi oslabljeno trebušno steno. je pogosta tudi v starosti in po porodih.
pride do popuščanja, ni. Telo pač ni stroj. Kilo
Nekaj mnenj ljudi: Kila smrdi. Kilo je treba
lahko dobite le pri enkratnem dvigu ali pri
nujno operirati. Ko enkrat dobimo kilo, ne Moški, tako je
ponavljajočih dvigih manjših bremen.«
smemo več telovaditi. »Jok brate, odpade,« Zanimivo dejstvo je, da je nagnjenost k slabosti
bi lahko dejali. Stroka, v našem primeru je veziva pri moških mnogo večja kot pri nežnej- Ko zapeče
to izkušena gastroenterologinja Tatjana Puc šem spolu. Vzrok je v tem, ker imajo dimeljne Ko človek dobi kilo, ponavadi naenkrat zapeče.
Kous, razlaga drugače. Na prvo vprašanje kanale odprte (skozi razvoj testisi v mošnjo potu- To se zgodi takrat, ko dvignemo pretežko
odgovarja: delno drži, na drugo: ne nujno jejo v dimeljne kanale). Večja nevarnost, da breme, ob napenjanju in celo kašlju. Sam kašelj
in na tretje: ne drži. Če želite izvedeti moški dobi kilo, je tudi zaradi fizične moči, ki jo pogosto povzroči razpoke mišičnih vlaken in
resnične podatke o kili, ki pesti precej izrabljajo za dvigovanje fizičnih bremen. Tudi izbočenje. Možni pa so tudi drugi znaki: osebe
Zemljanov (po nekaterih podatkih 5 %), se po operacijah na trebušni steni pogosto pride imajo lahko nenehne bolečine v predelu
ustavite pri naslednjih vrsticah.
do kil. Brazgotina je manj elastična in ob dvigo- vidnega izbočenja ali pa jih napenja po jedi, ker
vanju lahko pride do popuščanja in izbočenja.
je moteno prehajanje vsebine črevesja skozi
Neaktivnost škodi
kilo in imajo tope bolečine nekaj ur po jedi.
Vzroki za trebušno kilo (v nadaljevanju kilo) 1 + 1 = 2 (ne gre tako)
so dedni ali pridobljeni. Lahko smo dedno Ne moremo izračunati, ob kateri teži človeka Najprej se kila opazi kot …
nagnjeni k slabši kakovosti veziva in slabšemu in bremena, ki ga ta dviguje, obstaja večja … občasno, kasneje pa kot nenehno izbočezaprtju naravnih dimeljskih kanalov. Obstaja možnost za kilo. Kot pravi Tatjana Puc Kous: nje. Kilo lahko s pritiskom potisnemo nazaj,
pa verjetnost, da smo za kilo delno odgovorni »Tega ni mogoče izračunati, ker je sestava pravi Puc Kousova. To pomeni, da se vsebi-
April 2012
noa kilne vreče lahko porine nazaj skozi odprtino. Dokler se to da narediti, ni nevarnosti.
Ta je po besedah zdravnice prisotna takrat,
ko oseba občuti bolečine, ki jo ovirajo pri hoji,
delu, sedenju. V teh primerih se je treba odločiti za načrtovano operacijo. »Operacija je
nujna v primeru, ko se kila zdrgne in ni več
možno poriniti črevesja nazaj v trebušno
votlino skozi odprtino. Takrat so bolečine
neznosne, bolniki bruhajo in grozi odmrtje
črevesja.«
17
»Ko človek dobi kilo, običajno naenkrat zapeče. To
se zgodi takrat, ko dvignemo pretežko breme, ob
napenjanju in celo kašlju.«
Smrad oddaja le ena
Večkrat od znancev slišimo, da je kila neprijetnega vonja. Zakaj je temu tako? Tatjana
Puc Kous razlaga, da vonj oddaja le ena vrsta
kile, hiatalna, pri kateri del želodca prehaja v
prsno votlino in je želodec ves čas odprt.
Hrana in tekočina zastajata, razpadata, to pa
povzroča neprijetne vonjave.
Blato naj bo mehko
Kila se lahko tudi ponovi. To se lahko zgodi
pri preobremenjevanju trebušne stene, npr.
pri napenjanju ob iztrebljanju (Ste vedeli,
da temu strokovno rečemo defekacija?). Bolniki morajo po operaciji jesti hrano, ki je
lahko prebavljiva, saj mora biti blato mehko.
Prav tako morajo biti bolniki, ki so že imeli
kilo, pozorni na to, da ne dvigujejo pretežkih bremen, da se pravilno dvigujejo (iz
ležečega položaja najprej na bok, nato z
nogami navzdol in šele potem vstanejo).
Varovati se morajo bolezni, kjer obstaja
nevarnost kašlja.
Ne več kot 2 kg
Vsaj dva meseca po operativnem posegu
ne smejo dvigovati bremen in uteži ter izvajati vaj, kjer je aktivna trebušna stena. Bremena, ki jih dvigujejo, naj ne bodo težja od
dveh kilogramov. Previdnost je potrebna
tudi pri hoji. Na začetku naj bo le-ta previdnejša, da se okrepijo spodnje mišice medeničnega dna in spodnjega dela trebuha. Bolniki naj si priskrbijo kilni pas (na trgu
dostopen za nekaj deset evrov). Postopoma
naj bolniki nadaljujejo z različnimi vajami
leže, kjer se telovadi z dvignjenimi nogami
(kolo, striženje) – a previdno, do mere, ko
telovadba ne povzroča bolečin. Nato lahko
sledi plavanje in nazadnje trebušnjaki z
oporo. Zdravnica Puc Kousova opozarja, da
je proces dolgotrajen, odvisno od tega, kako
močne so bile mišice pred operacijo. Dodaja,
da je vedno treba stisniti trebušne mišice in
dvigniti prsni koš ter stisniti mišice zadnjice,
šele nato pa opraviti vaje ali dvigniti predmete iz počepa s tako stisnjenimi trebušnimi
mišicami.
Zamenjamo lahko le na začetku
Kilo težko zamenjamo za kakšno drugo bolezen, saj je vidna. Temu včasih ni tako v začetni fazi, ko kila ni opazna, npr. če je trebušna
stena preveč zamaščena in imajo bolniki nejasne bolečine.
Počepnimo
Večkrat komu rečemo: ne dviguj tega, pruh (kilo,
hernio, op. a.) boš dobil. To je ljudska »modrost«,
kakšno pa je strokovno mnenje? Puc Kousova
je ne zanika, a obenem preventivno opozarja,
naj dvigujemo bremena tako, da stisnemo trebušne in medenične mišice in jih dvigujmo iz
počepa. V primeru, če to lahko storimo, se dvigovanja lotevajmo tako. Tudi mlajši moški naj
se ravnajo po teh navodilih, saj se na starost
vse obrestuje negativno. Ženske po porodih
naj trebušno steno učvrstijo že prej, da v starosti ne bo težav. Za starejše in tiste po operacijah pa so na voljo vozički, vrvi ipd.
A Trebušna kila je izbočenje trebušne
mrene in drugih v trebuhu
ležečih notranjih struktur skozi
oslabljeno trebušno steno.
Še jih je
Ne obstaja pa le trebušna kila. Zanimivo je,
da obstajajo tudi kile medvretenčnih ploščic
(ki so v domeni ortopedov in nevrologov). Pri
teh so stisnjene korenine živcev, ki izhajajo
iz medvretenčnih prostorov zaradi izbočenja
živčnih ovojnic.
Ste vedeli, da …
… imajo tudi novorojenčki lahko kilo?
Nekatere izginejo same od sebe do
četrtega leta starosti otroka. Če se to ne
zgodi, je potreben operativni poseg.
… ima težave s kilo vsak osmi moški?
Operacije kile, ki sodijo med najpogostejše trebušne operacije, trajajo 30–60
minut.
… se kile pogosteje pojavljajo pri
kadilcih?
B Kila je lahko dedna ali
pridobljena (naktivacija, debelost,
stanje po porodu ipd.).
C Kile ne operiramo, dokler nas
bolečina ne začne ovirati
pri hoji, sedenju, delu.
OLIVIER’S D.O.O., MEDICO dr. KOLTAJ, Levstikova 17,
9226 Moravske toplice, Tel: 02/530 88 88 ,
www.oliviers.si
Operacije dimeljskih in popkovnih kil, hemoroidov,
Sy. karpalnega kanala, endoskopije, različni laserski
posegi, estetska kirurgija.
Brez čakalne dobe!
18
April 2012
Reishi ali svetlikava pološčenka
Avtor:
Saša V.
Goba za dolgo
življenje
Reishi (izg. reiši) je japonsko ime za gobo, Goba kraljev in nesmrtnosti
ki jo na Kitajskem imenujejo ling zhi, kar v Še dve imeni sta se prijeli te gobe: „goba nesmrprevodu pomeni »goba nesmrtnosti«. tnosti“ in „goba kraljev“. Vse to zaradi res šteZaradi svojega svetlečega klobuka jo pri vilnih lastnosti, ki so omogočale dobro zdravje
nas imenujemo svetlikava pološčenka. in vitalnost tudi kronanim glavam in dajale
Latinsko ime gobe je Ganoderma lucidum.
občutek nesmrtnosti. Tako kot ginseng je reiNa Vzhodu jo v tradicionalni medicini shi cenjen kot sredstvo za daljšanje življenja.
uporabljajo že več kot 4.000 let, saj ji je
narava podarila številne zdravilne učinke. Narava nam ponuja vse
Učinki medicinske gobe so bili prvič opi- Seveda se mnogo zdravilnih rastlin najde v tistih
sani že pred 2.400 leti v prvi kitajski knjigi predelih sveta, ki ljudem zaradi svojih naravnih
o zeliščih. V tradicionalni medicini jo upo- zakonitosti onemogočajo stik s civilizacijo, kot
rabljajo v sveži obliki, prevreto kot čaj. jo poznamo pri nas. Izraz “civilizacija” označuje
Redno uživanje medicinske gobe zdravilno visoko tehnologijo in vsakodnevni način življevpliva na vse telesne organe in harmonizira nja, ki je mnogokrat zaradi prehudega bomtelesne funkcije, ob tem pa ni nobenih bardiranja naših čutov zelo stresen. Zato mnoga
stranskih učinkov. Žal je goba vse redkejša, ljudstva, ki živijo v drugačnih življenjskih pogoker jo ogroža nabiranje v zdravilne namene. jih, črpajo zdravilne usluge iz narave. Tu mislimo
April 2012
»Stari kitajski spisi postavljajo gobo reishi na
prva mesta po učinkovitosti in zdravilnosti.«
predvsem na medicinsko in farmacevtsko
pomoč. Znanja in izkušnje o tem se prenašajo
iz roda v rod, saj je v takšnih življenjskih pogojih to ključno za preživetje.
Ni namenjena prehrani
Reishi je zdravilna goba in ni namenjena prehrani ljudi. Čeprav ni strupena, se najpogosteje pripravlja v čaju ali tinkturi. Na tržišču
se večinoma pojavlja kot posušena goba v
obliki prahu ali kot tinktura, v obliki različnih
kapsul in tablet samostojno ali v kombinaciji
z drugimi hranili in snovmi ter tudi kot sirup
in razni napitki. Tako svež kot posušen reishi
se lahko uporablja tudi za kuhanje. Posušenega pred uporabo za pol ure namočimo v
topli vodi ali juhi.
Daljni vzhod jo uporablja
za mnoge bolezni
Stari kitajski spisi postavljajo gobo reishi na
prva mesta po učinkovitosti in zdravilnosti.
Kitajska tradicionalna medicina jo uporablja
za zdravljenje mnogih bolezni. Med njimi so
zlatenica, vnetja ledvic, visok krvni tlak, bolezni dihal kot sta bronhitis in astma, težave z
želodcem, ... Seznamu lahko dodamo tudi
krepčilni učinek na organizem.
Poleg tega jo vzhodnjaki uporabljajo
tudi za bolezni in stanja, kot so nespečnost,
razbijanje srca, stres in duševna preobremenjenost, kar so vse bolezni in stanja
sodobnega časa. Reishi tudi prehranjuje kri
in dodaja življenjsko energijo. Na Japonskem se reishi v uradni medicini uporablja
kot dopolnilno sredstvo po zdravljenju raka,
ker zmanjšuje stranske učinke kemoterapije in obsevanja. V Sibiriji iz gobe reishi s
postopkom hladnega stiskanja iztisnejo
olje. Uporabljajo ga tako v tradicionalni kot
uradni medicini za zdravljenje različnih
bolezni, predvsem pa za zdravljenje različnih oblik raka, in sicer samostojno ali v kombinaciji s hladno stiskanimi olji, ki vsebujejo vitamin C.
Mnogo koristi za
človekovo zdravje
Številne pomembne učinkovine v gobi dokazano spodbujajo in uravnavajo različne telesne mehanizme. Najpomembnejši med njimi
so vodotopni polisaharidi in triterpeni, pravijo znanstveniki. Poleg omenjenih so tu še
aminokisline, beljakovine, polipeptidi, vitamini, steroidi, steroli, triterpenoidi, lipidi, alkaloidi in elementi, kot so magnezij, cink, mangan, kalij, kalcij, ...
Snovi v gobi naj bi imele blagodejen vpliv
na arterijski krvni tlak. Nekaterim pripisujejo
celo protirakave lastnosti. Študijski izsledki
govorijo o triterpenih kot snoveh, ki imajo
ugoden zaviralni vpliv na sproščanje histamina, uravnavajo delovanje jetrnih celic in
jih tako ščitijo pred kemično povzročenimi
poškodbami (zdravila, kemoterapija). Izboljšujejo porabo kisika in uravnavajo raven LDL
holesterola. Ugodno učinkujejo tudi proti
trombozi.
Gobo reishi lahko uporabljajo vsi
Namenjena je vsem, ki želijo ohraniti naravno
odpornost in so izpostavljeni dnevnim psihofizičnim obremenitvam in so utrujeni, v
stresu ali pa preobremenjujejo svoje telo z
nezdravim prehranjevanjem in s pretirano
rabo alkohola. Poleg tega vzdržuje odpornost po končanem zdravljenju. Skupaj z gobo
reishi je priporočljivo uživanje vitamina C, ki
poveča boljši izkoristek polisaharidov.
Nobenih škodljivih
stranskih učinkov
V literaturi in kliničnih študijah ni objavljenih
nobenih škodljivih stranskih učinkov gobe v
vseh 2.000 letih uživanja. Tudi ameriška
zeliščna farmakopeja uvršča gobo reishi med
zelišča razreda 1, torej med zelišča, ki jih ob
pravilni uporabi lahko varno uživamo. Pri
občutljivih posameznikih se občasno lahko
pojavijo blage prebavne težave ali kožne
reakcije, ki pa po nekaj dneh uživanja izginejo. Gobo reishi lahko kupimo tudi pri nas.
Pridelujejo jo po ekoloških zahtevah in jo
uporabljajo za izdelovanje prehranskih
dopolnil v različnih oblikah.
Preberite vsak mesec revijo na:
www.abczdravja.si
19
20
April 2012
Avtor:
Maja Korošak
Zdrava jetra,
zdrav organizem
Jetra so naš največji notranji organ z več
kot 200 nalogami. Čistijo kri, shranjujejo
maščobo, presnavljajo alkohol, uničujejo
in nevtralizirajo različne strupe, proizvajajo
nove beljakovine, odstranjujejo odpadni
material, pomagajo prebavnim procesom
(izločajo žolč), shranjujejo sladkor, minerale in vitamine, uravnavajo in izločajo holesterol, skrbijo za hormonsko ravnotežje, po
potrebi zagotavljajo dodatno energijo, iz
telesa izločijo različne bakterije in proizvajajo imunološke sestavine. Poleg tega so
edini organ, ki se lahko obnavlja. Mnogi
splošno zdravstveno stanje povezujejo s
stanjem jeter. Če so jetra preveč preobremenjena in zlorabljena, potem se bo to
zagotovo odrazilo na telesnem počutju in
zdravju.
Zdravila, alkohol, preveč maščob
Na kakšen način lahko škodimo zdravju
jeter? Največkrat z vnosom različnih strupov
v telo (alkohola, drog, zdravil, različnih kemikalij, s kemoterapijo). Škodljiv je tudi prevelik vnos beljakovin, hrane in enostavnih
ogljikovih hidratov ter pesticidov in težkih
kovin, ki se nahajajo v hrani. Premajhna telesna aktivnost in bolezni, predvsem hepatitis, prav tako škodijo jetrom. Alkohol povzroča vnetje jetrnega tkiva, kar ima za
posledico nezmožnost filtriranja krvi in s tem
preveč maščob v jetrih. S tem jetra izgubijo
zmožnost regeneracije in pride do ciroze
jeter. Prevelik vnos hrane povzroči pomanjkanje prebavnih encimov, zato so jetra preobremenjena, saj poskušajo pomagati preb av n e mu sis te mu (i z l o č anj e žo l č a).
Preobremenjenost jeter je prisotna tudi pri
prevelikem vnosu beljakovin, saj jih morajo
spremeniti v enostavnejše snovi. Enostavne
ogljikove hidrate pa jetra spremenijo v trigliceride in jih shranijo kot maščobo. Preveč
maščobe v jetrih povzroči moteno delovanje tega organa.
Kako se kaže nepravilno delovanje jeter?
Pojavijo se prebavne težave, zaprtje, alergije
in seneni nahod, sladkorna bolezen, povišan
krvni tlak, debelost, pomanjkanje energije.
Na našo srečo imajo jetra sposobnost regeneracije, zato lahko s pravo dieto stvari pravočasno popravimo. V hujših primerih pa
moramo jetrom pomagati, da se očistijo. Pri
tem si lahko pomagamo z dieto s sokovi iz
surove zelenjave in sadja, lahko pa si pomagamo tudi s posebnimi pripravki.
April 2012
21
Artičoka
Artičoka je rastlina, ki ima številne zdravilne
lastnosti. Že po tradiciji pa se uporablja za
čiščenje organizma, ponavadi zgodaj poleti
ali pa po dolgotrajnem jemanju zdravil. Za
ta namen se uporabljajo listi artičoke, cvetovi pa nimajo zdravilnega učinka. Cilj
takšnega čiščenja s pomočjo artičoke je, da
se olajša obnova jeter, ki so obremenjena
zaradi povečane presnove in zaradi dolgotrajnega jemanja zdravil. Priporoča se tudi
ljudem, ki so poklicno izpostavljeni negativnemu vplivu različnih organskih razredčil, lakom in tudi osebam z alergijskimi težavami. Pri starejših ljudeh pomaga pri pojavu
azotemije oziroma zastrupljenja s strupi čistilnicah, industriji barv in lakov) še alkohol
lastnega organizma, in sicer kot posledice in zelo znani in uporabljani analgetik in antipiretik paracetamol. Ta namreč pri velikih
slabega delovanja ledvic.
Izvleček artičoke ščiti jetra, ker ima antio- odmerkih lahko povzroči poškodbo jeter.
Silimarin preprečuje vstop strupenih
ksidativne lastnosti. Artičoka vsebuje veliko
silimarina in inulina, ki jetra zaščitita in jih snovi v celico. Silimarin pripomore k obnovi
spodbudita tako, da znižujeta raven maščobe poškodovanih jetrnih celic. Zdravniki svein holesterola v krvi. Inulin, neprebavljiv oglji- tujejo jemanje silimarina pri okrevanju po
kov hidrat, ima blag odvajalni učinek ter prebolelem virusnem hepatitisu. Pri nas, kjer
pomaga pri zaprtju. Zdravje jeter je odvisno se popije veliko alkohola, so pogosta tudi
tudi od rednega praznjenja črevesja. Inulin obolenja jeter, ki jih povzroči kronično uživaje hkrati hrana za dobre bakterije v debelem nje alkohola. Tu pa je treba poudariti, da jemačrevesju – pospešuje njihovo rast in aktiv- nje silimarina ni smiselno, če bolnik še vedno
nost. Tako se zmanjšuje raven strupov, ki pri- uživa alkohol – izboljšanja ne bo.
hajajo v jetra, hkrati pa se vzdržuje raven
zdravja našega celotnega organizma. Najbolje v tabletah
Artičoke niso primerne za doječe matere, saj Silimarin je slabo topen v vodi, zato je najbolj
zavirajo izločanje mleka. Niso primerne niti priporočljivo uživati tablete ali kapsule, ki vseza osebe, pri katerih obstaja sum na žolčne bujejo izvleček iz plodu pegastega badlja. Čaj
je manj učinkovit od takšnega pripravka. Plokamne ali neprehodnost žolčnih kanalov.
dove pegastega badlja lahko tudi kupimo v
lekarni, jih dobro zmeljemo (uprašimo) in praPegasti badelj
Isti botanični družini nebinovk kot artičoka šek uživamo z jogurtom. Neželenih učinkov
pripada tudi pegasti badelj. Pegasti badelj je je malo, pripravki iz pegastega badlja lahko
zelo učinkovit pri odpravljanju težav pri bole- nekoliko pospešijo prebavo, kar je morda celo
znih jeter. Flavonoidi, kamor spadajo tudi fla- zaželeno. Pegasti badelj je ena izmed najbolj
volignani, učinkovine v plodu pegastega varnih zdravilnih rastlin, tudi pri veliki prekobadlja opravljajo tudi varovalno vlogo. Kot račitvi odmerka ni neželenih učinkov, razen
antioksidanti jih varujejo pred prostimi radi- prebavnih motenj.
Bolnikom so v kliničnih raziskavah dajali
kali, katerih nastanek povzročijo ultravijolični
žarki. Že pred štiridesetimi leti so s poskusi tudi po 800 mg silimarina dnevno, več tednov,
na živalih ugotovili, da pripravki iz pegastega brez neželenih učinkov. Priporočajo, da užibadlja, ki so jih dajali podganam preventivno, vate pripravke, ki so pripravljeni le iz pegapreprečujejo učinke škodljivih snovi, kot so stega badlja in ne vsebujejo drugih izvlečkov.
ogljikov tetraklorid, galaktozamin in tioace- Ne svetujejo pa uživanja silimarina pri malitamid. Ugotovili so tudi, da so z dajanjem gnih boleznih jeter (tumorjih na jetrih), ker
takih pripravkov preprečili neželene učinke podatkov o takšnih raziskavah ali učinkih v
nekaterih zdravil na jetra. Leta 1980 pa so literaturi ni. Pri jemanju silimarina oziroma
ugotovili, da silimarin ne učinkuje le preven- pripravkov iz pegastega badlja se je treba prej
tivno, temveč tudi pospešuje obnovo jetrnih posvetovati z zdravnikom.
celic in zdravljenje jeter po poškodbah zaradi
virusov in strupenih snovi.
Danes so z veliko verjetnostjo ugotovljeni
naslednji učinki silimarina na jetra. Antioksidativni učinek: flavonoidi lovijo proste radikale in preprečujejo poškodbe jetrnih celic
A Jetra so naš največji notranji
zaradi snovi, ki pri presnovi v jetrih povzročajo
organ z več kot 200 nalogami.
nastanek prostih radikalov. Silimarin naj bi tudi
B Artičoka vsebuje veliko silimarina
ščitil jetrne celice v primeru tako imenovanega
in inulina, ki jetra zaščitita.
oksidativnega stresa, stanja, pri katerem pride
C Pegasti badelj je zelo učinkovit pri
do močno povečanega nastanka kisikovih proodpravljanju težav pri boleznih jeter.
stih radikalov. Med snovmi, ki tak stres pov-
»Če so jetra preveč preobremenjena in zlorabljena,
potem se bo to zagotovo odrazilo na telesnem
počutju in zdravju.«
zročijo, so poleg kloriranih ogljikovodikov (v
22
April 2012
Od tekstila do olja
Avtor:
Klavdija Škrbo Karabegović
Vsestranska konoplja
Ko omenimo konopljo, je naša prva misel
ta, da gre za mamilo. A vedno bolj, tudi v
Sloveniji se uveljavlja druga plat medalje,
in sicer da industrijska oz. navadna konoplja lahko pozitivno vpliva na naše zdravje.
Seveda moramo pri tem ločiti med industrijsko in t.i. indijsko konopljo, ki pa vsebuje psihoaktivne snovi.
Navadna ali industrijska konoplja (Cannabis
sativa) zraste tudi do 4 metre visoko in vsebuje močna vlakna, zato se je v nekaterih jezikih uveljavil tudi izraz predivna (predivo)
konoplja. Indijska konoplja (Cannabis sativa
indica) pa ima steblo v prerezu votlo s tanko
skorjo in slabimi vlakni. Ponavadi je indijska
konoplja, ki ji rečemo tudi marihuana, nekoliko nižja, zraste namreč do 1,5 metra. A kljub
temu je s prostim očesom razlika težko vidna.
Razlika pa je očitna v kemijski sestavi.
Konoplja je pokrita z žlezami, ki izločajo
smolo s kanabinoidi. Med slednjimi velja izpo-
staviti tetrahidrokanabinol (THC) in kanabidiol (CBC). Ravno vsebnost THC je tista, ki loči
industrijsko konopljo od indijske. THC ima
namreč psihoaktivne snovi in v prvi ga mora
biti zanemarljiva količina, medtem ko je v
indijski konoplji 0,5–4 % THC. Industrijska
konoplja se od indijske ne razlikuje samo po
nizki vsebnosti THC, ampak tudi po večji vsebnosti CBD, ki inhibira opojni učinek THC, zato
je pomembno tudi razmerje med njima.
Iz zgodovine
nesmrtnosti«, predpisoval pa jo je za zdravljenje zaprtja, protina, malarije, revmatizma,
pri menstrualnih težavah itd. Najstarejši zapis
o gojenju konoplje na Slovenskem se nahaja
v popisu premičnin jurkloštrske kartuzije iz
leta 1589.
Pomembnost konoplje so spoznali na različnih celinah in jo uporabljali za različne
namene.
Vsestranskost konoplje
Najstarejše najdišče konopljinih izdelkov sega Konoplja v tekstilu
v obdobje pred 12.000 leti, in sicer leži na Če boste povprašali svoje starše ali stare
območju današnje Kitajske. Tam so našli starše, bodo številni potrdili, da so včasih tudi
ostanke peščenih loncev, katerih površino so oni imeli oblačila iz konopljinih vlaken. Konokrasili vzorci iz konopljinih trakov. Prvi zapis pljina vlakna so namreč veliko močnejša kot
o uporabi konoplje pa sega prav tako na Kitaj- lanena ali bombažna. Tudi na slovenskem
sko, in sicer v čas pred več kot 5.000 leti. Vla- ozemlju je gojenje konoplje in lanu zasedalo
dar in filozof Shen Nung je že takrat pridigal pomembno mesto v življenju kmetov. Iz vlao pomembnosti in vsestranskosti konoplje. ken so izdelovali vrvi, platna, brisače, prte,
Sam jo je celo poimenoval »vrhunski eliksir vreče itd.
April 2012
»Tudi na slovenskem ozemlju je gojenje konoplje
in lanu zasedalo pomembno mesto v življenju
kmetov.«
23
vitaminov in mineralov izjemno pomaga
pri ohranjanju vlažnosti in prožnosti kože.
Upočasni procese staranja in učinke stresnega ter nezdravega načina življenja in
nepravilnega prehranjevanja. Izdelki iz
konoplje kožo še dodatno zaščitijo pred
prostimi radikali. Tako je pri nas mogoče
kupiti kreme za obraz in telo, fluide, mleko
za telo, gel za tuširanje, masažna olja, trda
mila itd.
Druga uporabnost
Potem ko so konopljina vlakna iz tekstilne industrije skoraj povsem izpodrinili, se v današnjem
času počasi, a vztrajno vračajo. Zaradi močne
obstojnosti so konopljina vlakna primerna tudi
za izdelavo obutve, torb itd. In ker gre za nezahtevno rastlino, ki za razliko od vzgajanja in proizvodnje bombaža ne potrebuje toliko pesticidov in kemikalij, se zanjo odločajo tudi ekološko
osveščena podjetja. Poleg manj znanih imen
vključujejo v nekatere svoje izdelke konopljina
vlakna tudi Adidas, Ralph Lauren, Calvin Klein,
Giorgio Armani idr.
Konopljin papir
Veliko stoletij so uporabljali papir iz konoplje,
nato pa se je slednji umaknil papirju iz lesa. Prva
natisnjena knjiga je bila na konopljinem papirju;
Galileo Galilej je svoje znanstvene izsledke zapisoval na konopljin papir; na njem je napisana
tudi Ameriška deklaracija o neodvisnosti itd.
Predvsem okoljevarstveniki se zavzemajo
za ponovno prevlado konopljinega papirja
pred lesnim. Trdijo, da približno 40 % vseh uničenih dreves porabimo za izdelke iz papirja,
zato vidijo prihodnost v konoplji, ki za proizvodnjo potrebuje manj kemikalij, poleg tega
pa so študije pokazale, da naj bi 1 hektar konoplje zadostoval 4,1 hektarju dreves.
Energija, gradnja, plastika
Konoplja se lahko uporablja tudi kot energetski vir, kar je tudi bila veliko stoletij. Zažig
konoplje proizvaja oglje, gorivna olja itd.
Lesene iverne plošče lahko nadomestijo
konopljine, ki so veliko bolj odporne. Konoplja je primerna za izdelavo pohištva in tudi
za samo gradnjo, predvsem za vmesne stene,
panelne plošče in druge konstrukcijske materiale, kar ponekod že s pridom izkoriščajo.
Neverjetno, a tudi izdelke iz plastike je
mogoče narediti iz konoplje. Tega se je zavedal že Henry Ford, ki je leta 1941 naredil avtomobil, zelo odporen na udarce, pri čemer je
uporabil plastiko, ki jo je pridobil iz konoplje
in drugih rastlin. »Bio« avtomobil je poganjalo
konopljino gorivo. Konopljina vlakna danes
uporabljajo tudi pri BMW in Mercedesu.
Konoplja v prehrani
Zagovorniki konoplje pravijo, da so njena
semena ena najčistejših in hkrati najbolj
hranljivih virov hrane na svetu. V semenih
in olju, ki ga proizvedejo iz semen, psiho-
Konoplja je za gojenje nezahtevna in enostavna. Hitro raste, zakrije celotno talno površino in posledično uniči plevel, zato je
potrebno zelo malo pesticidov in herbicidov.
Prst je po žetvi prezračena in bolj plodna, zato
je industrijska konoplja pomembna tudi pri
kolobarjenju.
aktivnih sestavin ni. Semena so uporabna
podobno kot sončnična ali kot sicer uporabljamo oreščke. Iz semen pa pridelujejo
tudi moko, ki ima svojstven okus po oreščkih, hkrati pa jo lahko jedo tudi tisti, ki so
na oreščke alergični. Konopljina moka je
bogat vir beljakovin in mineralov, vsebuje Učinkovine
visok delež vlaknin in je brez glutena. Nekaj Z ak aj j e in dus tr ijsk a ko n o p lja t ako
manj kot 10 % navadne moke zamenjamo pomembna? Seme konoplje je bogat vir
s konopljino in takšno mešanico uporabimo beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin.
za pripravo kruha, peciva, zgoščevanje Konopljino olje vsebuje omega-6 (50–70 %)
omak itd. Sicer pa je mogoče v specializi- in omega-3 nenasičene maščobne kisline (15–
ranih trgovinah (predvsem preko spleta, v 25 %), pa tudi gamalinolensko (GLA), ki je zelo
trgovinah z zdravo prehrano, pa tudi neka- redka v rastlinah, prisotna pa je npr. v mateterih hipermarketih) kupiti že mešanice rinem mleku. Vse omenjene kisline so v optimok s konopljo ter različne konopljine malnem biokemičnem razmerju.
izdelke, kot so čaji, piškoti, tudi čokolade,
Poleg tega pa konopljino olje vsebuje tudi
testenine itd.
vitamine (A, vitamine skupine B, vitamin C, D
Še posebno iskano pa je konopljino olje, in E), minerale (kalcij, kalij, natrij, fosfor, železo,
čigar prodaja je tudi v Sloveniji zelo narasla. magnezij, cink, …), beljakovine, ogljikove
Uporabljamo ga lahko po žličkah ali kot doda- hidrate in antioksidante. Ne vsebuje pa
tek jedem, predvsem hladnim, kajti za segre- holesterola.
vanje ni toliko primeren oz. ga lahko segrevamo do 150˚C, in sicer največ za 10 minut.
Prav tako pa konopljino olje s segrevanjem Vpliv na zdravje
postane nekoliko grenko in ni več tako oku- Ravno zaradi svoje sestave lahko konopljino
sno. Po odprtju olje hranimo v hladilniku in olje in izdelki iz industrijske konoplje poziga porabimo v treh mesecev.
tivno vplivajo na naše počutje. Poleg tega,
da lahko že 10–20 gramov konopljinega olja
zadovolji naše dnevne potrebe po esencialUpočasnuje staranje
nih maščobnih kislinah, pa naj bi pomagalo
Tudi kozmetična industrija je začela izkori- tudi pri srčno-žilnih boleznih, predvsem pri
ščati prednosti konopljinega olja, ki zaradi uravnavanju krvnega tlaka. Uporabljajo ga
vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin ter bolniki, ki imajo težave s povišanim holeste-
24
April 2012
»Prva natisnjena knjiga je bila na konopljinem
papirju.«
rolom. Omenja se tudi pri glavkomu, čeprav
za zdravljenje slednjega obstajajo boljše
učinkovine.
Kaj pa olje?
Konopljino olje naj bi pomagalo pri vnetjih,
tako naj bi pomagalo denimo pri revmatičnem artritisu, osteoporozi, Crohnovi bolezni
itd. Omenja se tudi pri številnih kožnih težavah (tudi pri luskavici); ugodno pa naj bi vplivalo tudi pri predmenstrualnem sindromu,
menopavzi, artritisu itd. Zagovorniki uživanja konopljinega olja pravijo, da slednji
pomaga tudi okrepiti imunski sistem in da
krepi celično presnovo. V literaturi navajajo
še blagodejne učinke pri vnetju mehurja, kroničnih vnetjih črevesja, okvarah sklepov, gibanja, multipli sklerozi, anoreksiji itd. Tako so v
Kanadi odobrili THC kot stimulans apetita za
zdravljenje anoreksije in pretirane izgube
telesne teže pri bolnikih z AIDS-om. Študije
navajajo, da konoplja učinkuje tudi pri prepre čevanju bruhanja in slab os ti ob
kemoterapijah.
Poleg omenjenih zelo ugodnih vplivov na
kožo ob zunanji uporabi pa velja omeniti, da
uživanje konopljinega olja lahko povzroči
gostejšo rast las, slednji so videti bolj zdravi,
prav tako tudi nohti.
ben register pridelovalcev ne obstaja. Vsako
leto pa je izdanih okrog 15 dovoljenj za gojenje konoplje. S podatki o pridelanih količinah
predvsem semena konoplje na ministrstvu
ne razpolagamo, se pa zadnjih nekaj let
poseje približno 30 ha površin,« so nam sporočili z Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Večina ptic bo med različnimi semeni
izbrala ravno konopljina.
Ene prvih »levisk« znanega proizvajalca kavbojk Levi Straussa so
bile narejene iz konopljinih vlaken.
Svoj sloves so dobile ravno zaradi
trpežnosti.
V Sloveniji vsebnost THC v vzorcu
določajo pooblaščeni laboratoriji.
Same vzorce rastlin pa v času cvetenja
odvzamejo kontrolorji Agencije RS
za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Vsebnost THC v vzorcu ne sme presegati 0,2 %.
Slovenska zakonodaja
Gojenje industrijske konoplje in maka je v Sloveniji urejeno s Pravilnikom o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in
maka. Glavni pogoji za pridobitev dovoljenja
za gojenje oz. omejitve so: zemljišče, na katerem se goji konoplja, mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, zemljišče, na
katerem se goji konoplja, mora biti veliko najmanj 10 arov (1.000 m2); seje se lahko le sorte
konoplje, ki so naštete v Skupnem katalogu
sort poljščin (evropska sortna lista) za tekoče
leto, vzorec rastlin, vzet iz posevka, ne sme
vsebovati več kot 0,2 % THC.
Te in ostale pogoje za pridobivanje dovoljenja preverja Ministrstvo RS za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano pred izdajo dovoljenja, vzorčenje rastlin in preverjanje površin
na mestu samem pa opravi Agencija RS za
kmetijske trge in razvoj podeželja.
»S pridelavo industrijske konoplje se lahko
ukvarja vsak, ki pridobi dovoljenje za gojenje konoplje po navedenem pravilniku. Pose-
A Vsebnost THC je tista, ki loči
industrijsko konopljo od indijske.
B Konopljo je mogoče uporabljati v
tekstilni in papirni, pa tudi drugih
industrijah. Lahko je tudi energetski
vir. Zadnje čase se uveljavlja v obliki
konopljinega jedilnega olja in v
različnih kozmetičnih izdelkih.
C Konopljino olje vsebuje idealno
razmerje nenasičenih maščobnih
kislin, predvsem omega-6 in
omega-3, ter številne vitamine
in minerale, zaradi česar
lahko blagodejno vpliva na
različne zdravstvene težave.
April 2012
25
Srbenje kože ali pruritus (srbež)
Avtor:
Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Kje vas srbi?
Srbenje se je v evoluciji človeka in živali razNeprijetno in dolgotrajno srbenje je pogo- Kako se lotimo zdravljenja?
vilo kot zaščitni mehanizem, da človek ali sta težava starejših ljudi. Vzrok srbenja je obi- Zdravljenje srbeža zaradi suhe kože je zelo
žival s praskanjem odstrani insekt in raz- čajno zelo preprost – koža je suha zaradi preprosto. Treba je uporabiti neagresivna pHlične dražeče snovi s površine kože. Praska- zmanjšane sinteze maščob v koži, ki sesta- nevtralna mila in šampone. Odsvetovana so
nje prinese vsaj prehodno olajšanje nepri- vljajo dvoslojni zaščitni plašč v povrhnjici in tekoča mila za tuširanje, ker se težko v celoti
jetnega občutka srbenja. Običajno je preprečujejo prekomerno izhlapevanje vode sperejo s kože in tako dražijo kožo. Takoj po
srbenje najbolj intenzivno ponoči, najver- iz globljih predelov kože. Koža se vlaži pred- tuširanju se je treba namazati z negovalnim
jetneje zaradi večje pozornosti na sam srbež vsem iz notranjosti in manj s površine. Težave mazilom ali mlekom, da ujamemo vodo, ki
ob manjšem številu zunanjih dražljajev kot so še posebej izrazite pozimi, v obdobju cen- se nahaja v povrhnjici. Omenjenim negovalpodnevi.
tralnega ogrevanja stanovanj, ko je zrak v pro- nim sredstvom je lahko dodana urea ali hiastorih še posebej suh.
luronska kislina, ki kožo dodatno vlažita s tem,
Tudi pri mlajših osebah z atopijskim der- da vežeta vodo iz okolice. Tudi občasne oljne
matitisom in osebah, ki se pogosto umivajo, kopeli so dobrodošle. Pripravimo jih tako, da
Srbenje spremlja številne kožne bolezni, vča- je koža zelo suha, se drobno lušči in srbi. vodi dodamo žličko ali dve olivnega ali mansih pa lahko koža srbi brez kakršnihkoli vidnih Takšna koža je tudi bolj občutljiva za zunanje dljevega olja, lahko pa kupimo že pripravljene
bolezenskih sprememb. Na koži so vidne le dražeče snovi in okužbe. Težave so vedno bolj oljne kopeli v lekarnah. Ob intenzivnem srbeposledice praskanja, razpraskanine.
izrazite in moteče pozimi.
nju svetujemo mazanje kože z mazili proti
26
April 2012
»Najpogostejše okužbe kože so t.i. piodermije. Te
povzročajo bakterije iz skupin stafilokokov in
streptokokov.«
Hud srbež kože brez vidnih znakov je lahko
tudi izraz močnejše, dalj časa trajajoče notranje psihične stiske, depresije in
tesnobnosti.
S praskanjem lahko povzročimo številne
okužbe kože, kar se kaže z mehurčki, gnojnimi mehurčki in s krastami.
Zdravljenje
Če najdemo vzrok srbenja, odstranimo vzrok
srbenja, sicer zdravimo s sredstvi proti srbenju v mazilih (npr. mentol) ali prehodno z lokalnimi kortikosteroidi v mazilih in antihistaminiki. Ob izrazitejšem srbenju svetujemo
pomirjajoče antihistaminike. Stranski učinek
srbenju (0,5–5 % mentola), hladilnimi mazili le-teh je zaspanost. Zelo je pomembna tudi
ali krajši čas z lokalnimi kortikosteroidi. Sve- ustrezna nega kože. V hujših primerih zdratujemo tudi uživanje antihistaminikov.
vimo s fototerapijo z UVB-žarki in antidepresi v i. Vč asih j e p otre b e n p o g ovo r s
psihologom.
Zakaj nas srbi?
Ob srbenju kože vedno pomislimo na koprivnico in garje (scabies). Osebe z garjami, ki Kronični srbež
zelo skrbijo za svojo higieno, pogosto nimajo Predvsem pri starejših ljudeh, redkeje pri
vidnih sprememb na koži, muči pa jih hud mlajših osebah, se včasih pojavijo zelo
srbež, predvsem ponoči, ko ležijo v topli srbeče bunčice, ki imajo na vrhu drobe n
postelji.
mehurček po ramenih, izteznih straneh zgorOb sumu na koprivnico, iščemo pojav njih in spodnjih okončin ter zadnjičnih mišiponovnega izpuščaja na telesu ali podr- cah (gluteusih). Srbenje se precej zmanjša,
gnemo s topim predmetom po koži in poča- ko oseba takšno bunčico spraska. Vzroka najkamo nekaj minut, da se pojavi značilna urtika, posteje ne najdemo. Lahko je vzrok alergija,
ki spominja na kožno spremembo, ko nas vnetno žarišče v telesu (angina, zobni prospeče kopriva. Od tod tudi ime.
ces) ali moteno delovanje notranjih
Srbenje kože lahko povzročajo tudi piki raz- organov.
ličnih insektov, npr. uši, bolh ipd. Na koži se
pojavi rdeča ali modrikasta bunčica na mestu Zdravljenje
pika. Srbenje kože je lahko tudi znak sladkorne Zdravimo z negovalnimi mazili in s sredstvi
bolezni in motenega delovanja ščitnice.
proti srbenju v mazilih, s kortikosteroidi v
Srbenje je lahko simptom bolezni notra- mazilih, anestetiki v kremah ter antihistaminjih organov, predvsem jeter in ledvic ter niki v tabletah. Predvsem zvečer svetujemo
malignega obolenja.
pomirjajoče antihistaminike. V primeru hujPri nekaterih ženskah se pojavi neprijetno ših težav poskusimo s fototerapijo ter
srbenje kože nekaj dni pred menstruacijo. pomirjevali.
April 2012
27
»Srbenje je lahko simptom bolezni notranjih
organov, predvsem jeter
in ledvic ...«
Nastanek vozličkov
Dalj časa trajajoče praskanje na videz povsem normalne in zdrave kože lahko sproži
nastanek reaktivnih procesov v koži. Koža reagira na stalno draženje in nastanejo rdečkasti ali sivkasto modri vozlički, ki so na vrhu
spraskani. Najdemo jih napogosteje na golenih, nadlakteh ali podlakteh, lahko pa nasta-
nejo tudi drugje po koži. Na podoben način
nastanejo zaradi intenzivnega praskanja tudi
žarišča zadebeljene kože z izrazitejšimi
kožnimi črtami, predvsem zadaj na vratu,
vekah, na hrbtiščih rok in nog (lichen simplex
chronicus). Oseba se običajno niti ne zaveda,
da se praska in ji je to nekakšna vrsta sprostitve napetosti.
Za nežno umivanje rok
Če imate težave s suho ali z razpokano kožo na rokah, pri umivanju rok uporabite toplo
vodo, nikakor pa ne vroče vode. Tudi voda, še posebej vroča, poslabša stanje kože, saj
poškoduje floro kože, ki vsebuje tudi zaščitna olja. Za umivanje rok izberite nežna
mila, ki hkrati nudijo vlažilno nego. Priporočena je uporaba olja s pH 5 za umivanje
rok. Izjemno blago olje za umivanje rok zelo nežno očisti kožo, ohranja njeno naravno
zaščito in preprečuje, da bi se izsušila – celo pri pogostem umivanju rok. Kombinacija s
pH 5 citratnim pufrom in izjemno blagimi površinsko aktivnimi snovmi ščiti koži lastne
encime in okrepi zaščitni kislinski plašč kože. Po umivanju rok, je priporočljiva uporaba
hranilnih sredstev, ki ohranjajo naravno zaščito vaše kože, ki neguje najbolj občutljivo
kožo. Roke so z uporabo kreme dolgotrajno zaščitene pred izsušitvijo, koža rok pa je
gladka in mehka.
Zdravljenje
Obe reaktivni kožni spremembi zaradi prekomernega praskanja zdravimo s kortikosteroidi pod okluzijo (spremembo ovijemo) in
antihistaminiki. Predvsem pa razložimo osebi,
da s stalnim praskanjem kožne težave
poslabša in vzdržuje, torej je najpomembnejši vzrok prenehanje praskanja.
28
April 2012
Avtor: Miha Čufer, dr. med.
Danes veliko slišimo o prostih radikalih. Zakaj
so tako pomembni?
Prosti radikali so nadležne majhne molekule, ki jim v zunanjem delu primanjkuje elektron. Ker so take molekule
nestabilne in »živčne«, kradejo elektrone kar vsepovprek
in tako povzročajo oksidativne poškodbe celičnih membran, beljakovin in dednega zapisa. Temu pravimo oksidacijski stres. Pomembno vlogo igrajo pri marsikateri
bolezni sodobnega človeka, na primer pri razvoju ateroskleroze, pri sladkorni bolezni, srčni kapi in drugih. Proste
radikale izdeluje tudi naš imunski sistem in nas na ta način
ubrani pred nevarnimi mikrobi. Pomembno je ravnovesje
učinkov obeh strani, ki pa se zaradi sodobnega sloga
življenja pogosto nagne na škodljivo stran.
Kako se zaščitimo pred poškodbami s prostimi
radikali?
Naše telo ima dobro vzpostavljene mehanizme za
zaščito pred oksidativno poškodbo. Za primer vzemimo
antioksidantne beljakovine, ki presnavljajo proste radikale. Glutation, kratka molekula iz treh aminokislin, je
odličen antioksidant. Pomembni so tudi vitamini, kot
so vitamin C, E in drugi. V zadnjem času vemo vedno
več tudi o karotenoidih, ki sadju in zelenjavi dajejo prelepe barvne odtenke. Izkazali so se za odlične antioksidante, zmagovalec med njimi pa je astaksantin. Alge
hematokoki ga izdelajo v stresnih časih. Ob tem jih astaksantin obarva sramežljivo rdeče, hkrati pa jim nudi
zaščito pred oksidativnimi poškodbami.
Zakaj je astaksantin tako poseben?
Astaksantin ima v svoji strukturi kisik, zato se strateško
namesti v celične membrane na način, ki ne zmoti
osnovne organizacije membrane. Znanstveniki menijo,
da bi lahko lovil proste radikale tako na površini membrane kot tudi v njeni notranjosti. Niso ugotavljali, da
bi lahko sam deloval prooksidativno. Astaksantin se je
kot učinkovit izkazal pri lovljenju nestabilne in reaktivne
kisikove spojine, imenovane singlet kisik. V in vitro študiji so proučevali učinkovitost astaksantina v boju zoper
singlet kisik. Študija je pokazala do več stokrat večjo
učinkovitost v primerjavi z vitaminom E, do enajstkrat
večjo učinkovitost v primerjavi z betakarotenom in do
trikrat večjo učinkovitost v primerjavi z luteinom. V drugi
in vitro študiji so raziskovalci dokazali, da astaksantin
v primerjavi z vitaminom C lovi proste radikale do
65-krat bolje ter do 14-krat bolje v primerjavi z vitaminom E. Zaradi omenjenih študij so nekateri znanstveniki astaksantin poimenovali kar »supervitamin E«.
Kako nam astaksantin pomaga pri ohranjanju
zdravja?
Na naše zdravje blagodejno deluje predvsem zaradi
antioksidantnega učinka. V študiji celičnih kultur je
astaksantin učinkovito zaščitil kostne celice pred
poškodbo z vodikovim peroksidom, miške pa je ubranil oksidativnega stresa, povzročenega s ciklofosfamidom. Tudi ledvičnim celicam podgan je pomagal pri
premagovanju oksidativnega stresa, povzročenega z
živosrebrovim kloridom. V okolju z veliko prostimi radikali je astaksantin pomagal mitohondrijem, da so
ostali v zmanjšanem »imam elektron« stanju. Pred
nekaj meseci so objavili študijo, v kateri je astaksantin
zmanjšal pokazatelje oksidativne poškodbe pri kadilcih, ki so zelo oksidativno obremenjeni. Upad enega
izmed pokazateljev oksidativne poškodbe je bil jasno
povezan z odmerki zaužitega astaksantina. Ob tem
se je pri vseh skupinah, ki so uživale astaksantin, povečala celotna antioksidativna zmožnost krvi ter količina
antioksidativnih beljakovih. Študija jasno nakazuje,
da bi astaksantin pri kadilcih lahko pomagal pri omejevanju oksidativnega stresa s pomočjo zmanjševanja
poškodb maščob ter beljakovin ob hkratnem spodbujanju delovanja antioksidantnih mehanizmov.
Bi lahko astaksantin zaradi svoje antioksidantnega delovanja zaščitil tudi kožo in oči pred
UV-žarki?
Študije na tem področju so ugotovile, da miške, ki so
prejemale astaksantin, lahko pod UV-žarki neopečene
zdržijo dlje od tistih, ki astaksantina niso prejemale. Pri
ljudeh so ugotovili, da je že tritedensko jemanje 4 mg
dnevno pomembno povečalo čas, ki so ga posamezniki
lahko preživeli na soncu, ne da bi jih opeklo. UV-žarki
igrajo pomembno vlogo tudi pri poškodbah leče in mrežnice oči in tako prispevajo k razvoju dveh poglavitnih
razlogov za slepoto sodobnega človeka – to sta siva
mrena in starostne spremembe mrežnice. Pokazali so,
da v delu mrežnice, kamor pada usmerjena svetloba,
najdemo dva prehranska karotenoida, to sta zeaksantin in lutein. Na živalskih modelih so dokazali, da lahko
v mrežnico prehaja tudi astaksantin. Ali je astaksantin
mrežnico tudi zaščitil? V omenjeni študiji je odgovor pritrdilen, UV-svetloba je povzročila manj poškodb kot v
skupini živali, ki ni prejemala astaksantina.
Ali pomaga tudi neplodnim parom?
V manjši študiji iz leta 2005 so ugotovili, da so v skupini, ki je tri mesece jemala večji odmerek astaksantina, spolne celice postale bolj živahne. Ob tem je bila
tudi uspešnost oploditev v primerjavi s kontrolno skupino povečana. Seveda kakovost semenčic ni edini
dejavnik, ki lahko vpliva na uspešnost oploditve in
to področje še ostaja zanimivo.
Tudi atleti so z astaksantinom zadovoljni. Kako
jim pomaga?
Skupina mišk, ki je prejemala astaksantin, je bila pri
testu plavanja bolj vzdržljiva in se je kasneje utrudila.
V študijah na miškah so po telesni aktivnosti ugotavljali manjši porast laktata ter manj označevalcev
oksidativne poškodbe. Pri mlajših moških so v skupini, ki je prejemala astaksantin, ugotavljali večji
porast vzdržljivosti in moči v primerjavi s skupino, ki
astaksantina ni prejemala. V skupini posameznikov
s teniškim komolcem, ki so uživali astaksantin, se je
bolečina pri stisku manšete pojavila kasneje. Tudi
moč stiska je bila ob pojavu bolečine večja.
Je astaksantin varen za uživanje?
V varnostnih študijah se je izkazal za varnega. Priporočeno je jemanje 4–6 mg na dan, sam ga najraje
vzamem s kakovostnim virom omega-3 maščobnih
kislin. O astaksantinu vemo veliko, a še več se
moramo naučiti. Zelo zanimive raziskave so bile opravljene na nevroprotektivnem in kardioprotektivnem
področju, celo na področju preventive rakavih obolenj. Študije na večjih populacijah še čakajo, zaenkrat pa astaksantin obljublja veliko in ima kot antioksidant brez primere tudi antiaging lastnosti.
Oglasno sporočilo
Astaksantin, antioksidant z rdečico
Priloga: Alergije
April 2012
29
Alergeni so prisotni vse leto
Avtor:
Damijana Škrlj
Bolezen
stoterih obrazov
»Neprestano mi teče iz nosu. Ta trdovraten Alergije in reakcije, ki jih v človeškem orgaprehlad se mi pojavi vsako zimo in se ga ne nizmu sprožijo alergeni, pa so še kako znani
znebim do pomladi.« Prehlad ali kaj dru- sogovornici, prof. dr. Emi Mušič, dr. med.,
gega? Morda se pa spopadate s katero od katere strokovno delo obsega predvsem
alergij, ki ima kar nekaj obrazov, a vsem je področje pnevmologije in alergologije in kot
enak povod za nastanek tegob, ki se ime- redna profesorica na ljubljanski medicinski
nuje histaminska reakcija.
fakulteti številnim bodočim zdravnikom
posreduje svoje dolgoletno raziskovalno
znanje. To znanje učinkovito uporablja tudi
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.
v praksi, saj že vrsto let kot strokovnjakinja,
zaposlena v Bolnišnici Golnik, pomaga poiskati vzroke marsikateri nadlogi, ki pesti bolnike. S številnimi članki, priročniki ter z izdano
knjigo Živimo z alergijo, pa je pomagala že
mnogim obolelim, da lažje (so)bivajo z alergeni. Nekatere podrobnosti je iz svoje velike
zakladnice znanja in izkušenj delila tudi z
nami …
Priloga: Alergije
30
April 2012
»V biološkem procesu, ki ga imenujemo alergija,
se človekov organizem s svojim odzivanjem upira
določenim snovem iz okolja.«
Kaj sploh so alergije?
V biološkem procesu, ki ga imenujemo alergija, se človekov organizem s svojim odzivanjem upira določenim snovem iz okolja. Te
snovi so alergeni in jih vdihavamo, uživamo s
hrano, dobivamo kontaktno na kožo, jih uživamo z zdravili ali z različnimi biološkimi
snovmi. Alergeni so beljakovine ali pa na beljakovine pripete druge snovi in le taka biokemična struktura lahko v telesu sproži preobčutljivostni, torej alergijski odziv, pri čemer se
v telesu sprošča histamin. Histamin se sicer
sprošča tudi pri drugih, alergijam podobnih
odzivih telesa, ki pa jih imenujemo psevdoalergije. V alergoloških ordinacijah se srečujemo
z zelo pisano paleto pojavov bolezni in vzrokov, ko so si pojavi sicer lahko nekoliko
podobni in dajejo vtis alergije, a jih je treba v
skladu z možnostmi čim ustrezneje opredeliti,
saj sta od tega v nadaljevanju odvisna tako
diagnostika kot tudi kasnejše zdravljenje.
Omenjate psevdoalergije. Na katere
snovi pa se organizem odziva podobno kot
v primeru alergijske reakcije?
Predvsem na živila, ki vsebujejo salicilno
kislino, ki se imenuje tudi aspirin v živilih.
Salicilno kislino najdemo v endiviji, radiču,
zelenih olivah, šampinjonih, redkvi, bučkah,
tudi nekaterih vrstah paradižnika, redkvici,
cvetličnem ohrovtu, čebuli, beluših, v rozinah, malinah, rdečem ribezu, marelicah,
• Trajnaodmašitevnosupri
prehladu,sinusitisu,rinitisu,nahodu,alergijah.
tisu,
nahodu, alergijah.
vitopomaga
nko
• Uči
prialergijahnacvetni
prah,pršice,plesni.
• Primerentudiza
otrokeod2let.
Priloga: Alergije
pomarančah, ananasu, brusnicah, kosmuljah,
vrtnih jagodah, največ pa je je v kariju, pekoči
papriki, origanu, gorčici ter v cimetu.
Psevdoalergijo povzročajo tudi živila, ki vsebujejo sulfite. V to skupino živil pa spadajo
suho sadje, želeji, vložena zelenjava, belo in
rdeče vino, čips, jedilni kis, koncentrati citrusov, slaščičarski izdelki, moke, slad, soja v različnih oblikah, ječmenov slad, kvasovke, guar,
kalčki, konzervansi ter barvila. Govorimo o pretežno industrijsko pridelanih izdelkih in industrijsko vloženih hranilih, saj domači izdelki
običajno ne vsebujejo sulfitov.
Torej lahko zelo podobni simptomi nakazujejo na zelo različne odzive organizma,
kar pa laiki vse dojemamo kot alergijo?
Predvsem govorimo o podobnosti histaminskih učinkov. Histamin je namreč snov, ki se
sprošča v alergijskemu procesu in se kaže v
pordečitvah kože, hitrejšem utripanju srca,
srbenju nosu, kihanju, včasih tudi kot kašelj,
težje dihanje, prebavne motnje, bolečine,
napenjanje v prebavilih, tudi v obliki prepogostega odvajanja blata, driskah. Govorimo
torej o paleti simptomov, ki jih pripisujemo
histaminu. Pri težjih alergijskih reakcijah, ki
jih povzroči histamin, se nam zniža tudi krvni
tlak, saj histamin povzroči razširjenje ožilja.
Kadar pa se “cevi” razširijo, pritisk v „ceveh“
pade, kar občutimo kot omotico ali celo nezavest. Te odzive organizma lahko doživi tudi
• Zahitrejšeodvajanjepri
občasnemalikroničnem
zaprtju.
• Začiščenjeinrazstru-
pljanječrevesja.
• Pripravljenzatakojšnjo
takojšnjo
uporabo.
zelo razburjen ali nervozen človek, kar vpliva
na srčno-žilni sistem, to pa že zahteva resno
obravnavo.
Ali lahko govorimo, da so vse to simptomi, ki nakazujejo, kdaj k zdravniku?
Absolutno! Zelo neprimerno je, da ljudje teh
težav ne rešujejo pri zdravnikih, saj »alternativci« pogosto niso dovolj usposobljeni, da
bi znali prepoznati vzroke za nastanek pojavov, ki nakazujejo neko neravnotežje v telesu.
Tako se lahko diagnoza prave bolezni zavleče
daleč naprej, medtem pa se oseba srečuje s
težkimi težavami in z bistveno slabšo kakovost življenja.
Kako pa je s histaminom: ali je prisoten
tudi drugje v naravi?
Histamin se nahaja tudi v hrani in ga tako uživamo tudi s hrano. Nahaja se v mnogih živilih in sicer v alkoholu (vino, pivo, šampanjec),
v prekajenih, konzerviranih ribah, ribjih omakah, v pici, prekajenem in predelanem delikatesnem mesu (salame, šunka, klobase), v
kislem zelju, v nekaterih vrstah zelenjave
(paradižnik, jajčevec, špinača, grah, avokado,
gobe, konzervirana zelenjava, nekatere vnaprej pripravljene kupljene solate). Histamin
najdemo tudi v jagodah, bananah, marelicah,
hruškah, v papaji, kiviju, ananasu, mangu, rdečih slivah, citrusih (mandarine in grenivke), v
vinskem in balzamičnem kisu, v sojinih omakah, v sirih, gorčici, kečapu, sončničnih semenih, čokoladi/kakavu, v kavi, črnih in aromatiziranih čajih, kruhu in slaščicah, narejenih s
kvasom, ter v arašidih, indijskih oreščkih in
orehih.
Je alergija lahko smrtno nevarna?
Načeloma ne, čeprav lahko povzroči ogrožajoča stanja, tako imenovane anafilaksije. To
so najtežja stanja sistemske alergijske reakcije, ko organizem na vnos enega alergena
reagira z vsemi svojimi sistemi: od srca, ožilja,
pa do tako imenovane šokovne reakcije, anafilaktičnega šoka, ki se lahko konča z odpovedjo srca in dihanja. Ta stanja povzročajo
nekateri kritični alergeni, med katere npr.
sodijo strupi v pikih os, čebel in sršenov, nekatera zdravila, lahko se nahajajo tudi v določeni hrani, med katero prednjačijo arašidi,
določeni oreščki in podobno.
Ali se da alergije dokončno pozdraviti?
Alergiji se lahko po robu postaviš šele, ko spoznaš, kaj jo povzroča. Pri preprečevanju bolezni je torej diagnostika ključnega pomena in
zdravljenje, ki temu sledi, običajno zelo enostavno: izogibanje alergenu in bolezni ni več.
Žal pa se nekaterim alergenom preprosto ni
mogoče izogniti, saj so del našega prostora,
v katerem živimo. Pri teh alergenih se poslužujemo farmakološke terapije, ko s kemičnimi
sredstvi lajšamo prej navedene simptome. S
specifično imunoterapijo (SIT), najbolj učinkovito terapijo, s katero se nagovarja človekov organizem, da se na alergen ne odziva
pretirano s histaminskimi pojavi, se avtentično dokazanemu vzročnemu alergenu najbolje postavimo po robu. Sicer pa se procesi
oz. reakcije na alergen od osebe do osebe
razlikujejo, pri čemer lahko z raziskavami ugo-
April 2012
»Alergiji se lahko po robu postaviš šele, ko spoznaš,
kaj jo povzroča. Pri preprečevanju bolezni je torej
diagnostika ključnega pomena in zdravljenje, ki
temu sledi, je običajno zelo enostavno: izogibanje
alergenu in bolezni ni več.«
tovimo, koliko je ta oseba ob srečanju z dolo- sadjem in zelenjavo iz botaničnih vrst razčenim alergenom ogrožena. Bolj kot se kaže hudnikovk (paradižnik, krompir, jajčevec,
za človeka ogrožajoče stanje, verjetneje je, paprika, poper, čili), rožnic (jabolka, breskve,
da bomo uvedli specifično imunoterapijo.
marelice, jagode, češnja, mandeljni, hruške,
Kako pa delujejo alergeni na naše slu- slive, črni ribez), kobuljnic (zelena, peteršilj,
znice: na dihanje?
korenje, janež, kumina, koper, luštrek).
Predvsem se sluznice odzivajo na alergene, Govorimo o navzkrižnih alergijah med cveki jih vdihavamo in praviloma v času alerge- tnim prahom v zraku in hrano. Tej hrani ter
nov v zraku najprej povzročajo alergijski okolju v sončnem, vetrovnem vremenu se
nahod, alergijske pojave v nosu, ki jih mora oseba, obremenjena s to alergijo, v
poznamo kot srbenje v nosu, kihanje, izloček času cvetenja breze izogibati. Tem alergeiz nosu. Alergeni v zraku so glede na letni čas nom se pridružujejo še topol, bukev in
zelo različni in so odvisni od cvetenja in cve- jesen.
Tretji val alergenov v zraku spada v poletnega prahu dreves, grmovnic, trav, alergije
pa povzročajo tudi plesni in stalno prisotne tje, v maj, junij, in ga sestavljajo cvetoče trave
pršice. Alergije se pojavljajo celo leto in ter žita, ki so v botaničnem sorodstvu s travo.
imamo glede na letne čase kar po trimese- Tukaj se že lahko sklepa tudi na nadaljnjo alerčjih že poznane alergene. Tudi tukaj so možne gijo na moko, najpogosteje na pšenično in
zamenjave in sicer se npr. alergijske reakcije rženo, lahko pa tudi na ovsene kosmiče,
v zimskem času pogosto obravnava kot nava- ječmen, koruzo in riž. V tem času pa so kot
dne prehlade in pojave v nosu, pri čemer se alergen pojavlja tudi cvetoča oljka.
vzroka za t.i. »prehlad« s čaji ne da odpraviti
Jesenski alergeni (avgust, september) tvoin težava ostaja, ker se pravega vzroka za izce- rijo četrti val. Sem sodijo pelodi cvetočih
dek iz nosu in podobne težave ne ugotovi.
plevelov (metlika, krišina, navadni pelin,
Omenili ste pojav alergenov po trimese- koprive, kislice in trpotec), ambrozija, navačjih. Kako bi jih opredelili?
dni pelin ipd. V tem času zaradi manjše vroPrvi val peloda v zraku nas doleti v spo- čine in večje vlage ter ob gnitju rastlinja nastomladanskem času, nekako od januarja do
marca, ko je vodilni alergen v zraku pelodni
cvet leske, ki prva cvete. Sledijo ji brest, jelša
in vrba, na Primorskem pa v istem času cvetijo hudo alergogene cipresovke, ki se nahajajo okrog nekaterih objektov in pokopališč.
Leska sodi v botanični rod brezovk, kamor
poleg nje sodijo še breza, jelša in gaber. V
tem času nas po vrtovih z rumenimi cvetovi
razveseljujejo sicer skromne in nezahtevne,
a za alergike obremenjujoče forzicije, katere
sorodniki so oljka, španski bezeg, ligusterkalina ter jesen. V tem času se pojavljajo alergijski rinitis, rinokonjunktivitis, ob sočasnih
virozah pa še kašelj, ki lahko traja več tednov
in je potencialen znanilec astme.
V drugem valu, okrog prvega maja, prevladujejo predvsem breza, ki je najpogostejši in najmočnejši sprožilec alergij, znana
pa je po tem, da ima navzkrižne molekularne povezave na njen pelod z različnim
31
pijo idealni pogoji za razvoj plesni, katerih
spore se nahajajo v zraku. Spore plesni nas
lahko spremljajo tudi pozimi, saj nekatere plesni životarijo celo na ledenih rožah na oknu,
pa tudi na ledu v hladilniku, od koder se spore
plesni z odpiranjem vrat hladilnika sproščajo
v bivanjski prostor.
Preobčutljivi organizem pa lahko alergijske procese izvaja še več tednov po že zaključenem cvetenju rastline, ki je s svojim pelodom sprožila reakcijo organizma.
Omenili ste navzkrižnost med alergeni
breze in določenimi botaničnimi vrstami. Ali
poleg te poznamo še kakšne navzkrižnosti?
Morda bi omenila še navzkrižnost med pršicami in morskimi sadeži, potem navzkrižnost med alergeni lateksa in sadja, pa navzkrižnost med ptičjimi in jajčnimi
beljakovinami ter navzkrižnost med pelodi,
medom in izločki žuželk. V posebno kategorijo pa spadajo skriti alergeni, ki se nahajajo v različnih hranilih. Industrijsko pripravljeni hrani je namreč dodana kopica
različnih aditivov, ki živilom podaljšujejo
življenjsko dobo, jim dajejo lepšo barvo in
izboljšujejo njihov okus. Marsikje se skrivajo tudi sestavine plesni, katerih encimi
se uporabljajo v mnogih živilih, sokovih in
tudi zdravilih.
Kaj pa menite o soji kot alergenu, glede
na to, da je že s stališča gensko spremenjenih organizmov težavno živilo?
Soja spada med stročnice in je pogost alergen, ki se skriva v mnogih živilih. Naj omenim
vsaj nekatere: bonboni, krpice, različni
kosmiči, hrustljavci, nahaja se v kolačih, biskvitih, prelivih, konzervah, industrijsko pripravljenih golažih in juhah, v polnilih in kremah,
v namazih, uporablja se kot mesni nadomestek, nahaja se v moki, umetnih pijačah, mlečnih izdelkih in sojinih beljakovinah, hrani
dojenčkov. Sojo najdemo v obliki olja v margarini, jedilnem olju, majonezi, jedilni masi,
solatnih prelivih, ribjih konzervah, sojin lecitin pa v slaščicah, masti ter solatnih prelivih.
Seznam jedil, v katerih se nahaja soja, je torej
res dolg.
Priloga: Alergije
32
April 2012
ravnotežju, uživamo popolnoma drugačno
hrano, bivamo v drugače opremljenih stanovanjih kot nekoč, oblačimo se drugače in vse
to je našemu telesu tuje. Že leta nazaj je nek
znani profesor farmakologije dejal, da v telo
ne moremo vnašati tujih snovi, ne da bi se naše
telo temu uprlo ali se nad tem razburilo. To je
ravno tako, kot če bi visoko tehnološko razdelani švicarski uri vstavili kolesce iz druge ure.
Enako je s človeškim organizmom.
Katerih stvari pa naj bi se vsi ljudje (ne
samo bolni) na splošno izogibali?
Zdravim ljudem, ki niso alergični, se z zunanjim okoljem ni treba posebej obremenjevati. Dobro pa je vedeti, ali obstaja verjetnost, ali smo podedovali dedno podlago,
ki se lahko histaminsko odziva in se temu
je možna, če smo v naših dednih markerjih v ustrezno prilagodi življenje. V tem primeru
telesu dobili od staršev podlago, ki se bo odzi- je treba biti pozoren predvsem na to, da se
vala alergijsko, bolezni same pa ne podedu- izpostavljenosti alergenom po sezonah izojemo: če je imela mama npr. astmo, bo imel giba, da se opremi bivalno okolje brez alergenih snovi, brez posebnih akrilnih barv, da
lahko otrok npr. koprivnico ipd.
Čemu pa lahko pripišemo porast pojava se uživa hrano, ki ne vsebuje kritičnih aleralergij?
genov, kamor sodi soja, arašidi, določeni prePredvsem temu, da je naš današnji način življe- tirano uporabljeni konzervansi, alkohol:
nja drugačen kot nekdaj, saj danes živimo v torej hrano, ki vsebuje veliko histamina,
drugačnem okolju, se soočamo z drugačnimi kamor sodi tudi praznična hrana, kozarec
snovmi, naš notranji sistem je v drugačnem vina, šampanjec itd.
»V posebno skupino pa spadajo skriti alergeni, ki se
nahajajo v različnih hranilih. Industrijsko pripravljeni
hrani je namreč dodana kopica različnih aditivov ...«
Ali lahko alergijo podedujemo?
Alergije na konkreten alergen kot bolezen se
ne podeduje, podedujemo pa od svojih prednikov nosilno podlago, s katero se naše telo
odziva in razvija preobčutljivost ali pa sposobnost upiranja alergenom. V primeru, da
sta starša ali eden od njiju preobčutljiva na
katerega od alergenov, ni nujno, da se bo
naše telo s histaminsko reakcijo odzivalo prav
na ta alergen – morda se bo organizem
odzval na popolnoma drug alergen. Reakcija
IZVIR Meri Munih s.p., Cvelbarjeva 3,
8000 Novo mesto
Inf.:031/247-044, izvir.munih@siol.net,
www.izvirzdravja.com
Učinkovita pomoč pri alergijah, bolečinah, hormonskih
motnjah, depresijah itd. z naravno metodo, brez
stranskih učinkov.
3 x delovanje
• Zmanjšaotekanjesluznicenosuinobnosnihvotlin.
• Aktivnočistinosnepoti.
• Vlažinosnosluznico.
KLIMATSKA NAPRAVA MSZ-FD
HLADI, GREJE IN ČISTI
ZRAK V PROSTORU
Več podatkov na http://www.klimatiziramo.si/msz-fd.html.
VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si | www.vitanest.si
Priloga: Alergije
33
April 2012
Avtor:
Andreja Hergula
mag. Tanja Cegnar
Ima vreme res velik
vpliv na počutje?
Vreme, vreme, vreme. S sosedo v dvigalu,
z znanci na izletu. Vsi se pogovarjamo o vremenu, ko nam zmanjka drugih tem za pogovor. Mag. Tanjo Cegnar, meteorologinjo,
vremenarko nacionalne televizije, ki gledalce vedno pozdravi s prijaznim nasmehom, smo o vremenu povprašali z razlogom.
Ima vreme res velik vpliv na počutje, ali je
le izgovor za to, da lahko ob slabem vremenu malce potožimo, se razvajamo s
počitkom, ali da z njim opravičimo nezbrano delo v službi? Svetovalka generalnega direktorja za področje podnebnih
sprememb, urednica biltena Naše okolje,
opazovalka v Mednarodnem društvu za biometeorologijo in organizatorka strokovnih
konferenc s področja meteorologije ima
odgovore na vsa vremenska vprašanja.
Ali vreme res tako močno vpliva na ljudi?
Mu pripisujemo prevelik pomen?
Vreme oz. podnebje je v preteklosti vplivalo
na to, kje se je človeška vrsta sploh razvila,
kam so se naši predniki razselili po svetu,
kdaj se je razvilo kmetijstvo, kje so se razvile
Večkrat slišimo izraz biovreme. Kaj
prve civilizacije. Prav tako je vreme oz. pod- pomeni?
nebje vplivalo na življenjske navade, pre- Ta izraz uporabljamo za opis vremenskega
hrano in prebivališča. Večje spremembe v vpliva na počutje in razpoloženje ljudi. Najvremenskih vzorcih so lahko pomenile tudi večkrat ga uporabljamo v povezavi z naposprožitev procesov, ki so privedli k propadu vedjo tega vpliva. Izraz biovreme bi lahko
velikih civilizacij. Večina ljudi najbrž res ne uporabljali tudi za celoten sklop vremenpomisli, da je od povprečnega vremena skega vpliva na živa bitja, torej tudi na rastline
odvisno, kakšne vrste rastlin uspevajo na in živali, ne samo na ljudi. Zelo zanimivo se
našem območju, katere vrste živali živijo na mi zdi dejstvo, da je področje agrometeoronekem območju, kakšne stavbe so gradili logije, torej vpliva vremena na rastline, veliko
naši predniki in kako so zasnovali naselja. bolj razvito in mu namenjajo večja finančna
Sodobna civilizacija se je in se deloma še sredstva kot proučevanju vpliva na ljudi.
vedno obnaša, kot da bi bila od podnebja
Meteorologi ste kot nekakšni zdravniki.
in vremena neodvisna. Razvoj sodobne teh- Poleg vremenske napovedi svetujete tudi
nologije nam je vlil lažen občutek, da smo glede slabega počutja ob slabem vremenu.
si naravo podredili, a spomnimo se le, koliko Kako nastane napoved vpliva vremena na
težav in škode še vedno povzročijo neurja počutje?
in ekstremni vremenski dogodki. Vreme je Biovremenske napovedi so izdelane s pomotorej zelo pomemben dejavnik v našem čjo podrobno izdelane klasifikacije vremenživljenju, saj vpliva tudi na naš vsakdan (npr. skih tipov. Pri tem so upoštevane tako razod vremena je odvisno, ali bomo šli na mere več kilometrov visoko v ozračju kot tudi
nedeljski izlet), poleg tega pa je seveda tudi vremenske razmere pri tleh. Pomemben je
zelo priročna tema za kratek klepet ali nave- tudi razvoj vremena, torej hitrost in velikost
zavo stika.
sprememb v ozračju. Raziskave o vplivu vre-
Priloga: Alergije
34
April 2012
»Kot manjše težave označujemo predvsem vplive, ki
se odražajo na razpoloženju, vremenski proces pa
ni najbolj intenziven.«
mena na ljudi so interdisciplinarne in v njih
sodelujejo tako zdravniki kot tudi meteorologi. Pri teh napovedih ne gre za avtomatizem, saj vpliva na počutje več vremenskih
dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, zato ne
moremo posploševati, da nas bo npr. ob nizkem tlaku bolela glava oz. se bomo slabše
počutili.
Kaj imate v mislih z »manjšimi« in kaj z
»večjimi vremensko pogojenimi težavami«
ter s svarilom »bodite posebej previdni«?
Z izrazom »bodite posebej previdni« želimo
izpostaviti, da vreme v nekem obdobju slabo
vpliva na sposobnost zbranosti in je opozorilo lahko v pomoč, da se izognemo neprijetnim posledicam, npr. pri vožnji z avtomobilom, ali da rezultate/izdelke skrbneje
preverimo.
Izraza »večje težave« ne uporabljamo,
govorimo pa o pogostejših in izrazitejših
težavah. Kot manjše težave označujemo
predvsem vplive, ki se odražajo na razpoloženju, vremenski proces pa ni najbolj intenziven. Vremenski vpliv določata intenziteta
ter hitrost vremenskega dogajanja. Zavedamo se, da se ljudje odzivamo različno.
Nekateri so bolj občutljivi in spremembo
vremena zaznajo že prej, preden se vreme
vidno spremeni, drugi se odzovejo šele na
razmeroma močan dražljaj. V biovremenskih napovedih se trudimo opisati vpliv na
večino, čeprav se zavedamo tudi tistih, ki od
nje odstopajo. Včasih smo pripravljali tudi
posebne biovremenske napovedi, ki so bile
namenjene opisu vpliva na posamezne bolezni ali dejavnosti.
Priloga: Alergije
Začelo se je obdobje spomladnih alergij
in senenih nahodov. Ob katerem vremenu
se težave poslabšajo? Zakaj je temu tako?
Padavine sperejo cvetni prah iz zraka, zato
ob deževnem vremenu pričakujemo manj
alergijskih težav zaradi cvetnega prahu. Ob
sončnem vremenu se zjutraj cvetni prah sprošča v ozračje. Vendar samo sproščanje v zrak
še ni dovolj. Veter mora cvetni prah od vira
prinesti tudi do ljudi. Poseben primer so kratkotrajne pomladne in poletne plohe ali
nevihte. Te sperejo cvetni prah iz celotne plasti zraka na tla, če pa po koncu dežja posije
sonce in ogreje tla ter zrak, da se začne dvigati, se ves cvetni prah dvigne v spodnjo plast
zraka in težave so lahko v tem primeru hujše
kot pred nevihto oz. ploho. Ob posebnih razmerah lahko veter cvetni prah prinese tudi
več kot 100 km daleč. Zelo močan veter vsebnost cvetnega prahu močno razredči. Predvsem ob koncu zime in začetku pomladi vremenske razmere določajo začetek cvetenja.
Obdobja deževnega ali hladnega vremena
tekom celotne vegetacijske dobe lahko
pospešijo zaključek cvetenja, prav tako pa
tudi suša zavira razvoj rastlin in lahko zmanjša
sproščanje cvetnega prahu v zrak.
Nekateri ljudje so občutljivi na vreme,
drugi ne. Gre morda za to, da dajejo nekateri prevelik poudarek oblačnemu, deževnemu vremenu in so pozorni na vsak telesni simptom? Kakšno je vaše mnenje?
Seveda nismo vsi enako občutljivi na vremenske vplive, prav tako se naša občutljivost
tekom življenja spreminja, lahko tudi večkrat.
Naši predniki so znali bolje prisluhniti telesu
in so živeli bolj v sožitju z naravnim okoljem.
Sodoben življenjski slog je bolj neodvisen od
naravnega ritma, vse več je naglice in psihičnih obremenitev, pogosto pa smo izpostavljeni tudi bolj onesnaženemu okolju. To nas
dela bolj dojemljive za dodatne strese in vremenske spremembe so eden izmed takih
dodatnih obremenitev. Nekateri ljudje so
seveda bolj dovzetni za vplive vremena, drugi
svoje težave pripisujejo vremenu, čeprav je
vzrok lahko drugje, nekateri pa težav nimajo.
V splošnem velja, da so najbolj občutljivi
otroci v zgodnji življenjski dobi, kronični bolniki, rekonvalescenti in starostniki. Dva znana
biometeorologa, pokojna Tromp in Gualtierotti, sta celo izdelala merilnik za stopnjo
odzivnosti na vremenske razmere. Prepričana
sta bila, da se sposobnost prenašanja vremenskih vplivov in predvsem vremenskih sprememb kaže tudi na sposobnosti, kako hitro
se prilagajamo različnim toplotnim
razmeram.
Kako se vi spopadete s slabim počutjem
ob neugodnem vremenu?
V vsakdanjem življenjskem ritmu je včasih
težko najti dovolj volje in časa za zdrav način
življenja, pogosto zmanjka kakšna urica spanja, preveč ur presedim za računalnikom, včasih zmanjka časa tudi za redne obroke hrane,
da redne telesne dejavnosti niti ne omenjam.
Sicer pa menim, da je koristno, če se zavedam,
kdaj moram biti bolj pozorna in previdna, da
se izognem napakam in kdaj moram sebi
nameniti več časa, se malce razbremeniti in
poiskati nekaj, kar me razvedri. Najbolj uporabno pa je spoznanje, kateri so dnevi, ko je
veliko ljudi bolj razdražljivih kot sicer. V takih
dneh se je treba kočljivih tem lotevati zelo
pazljivo.
Kje v Sloveniji vreme v povprečju najbolj
ugodno vpliva na ljudi? So poleg Primorja
še kakšni drugi kraji, kjer imajo občutno
več sonca in manj oblakov in dežja kot
drugi?
Obalna regija in Goriška sta v povprečju najtoplejši in najbolj sončni. V poletni vročini to ni
prednost, prav tako se tam ob poletni vročini
April 2012
»Raziskave o vplivu vremena na ljudi so interdisciplinarne in v njih sodelujejo tako zdravniki kot tudi
meteorologi.«
pogosto pojavijo povišane koncentracije ozona, poznavanje dejanskih razmer in trendov omoker je blizu Padska nižina, kjer je zrak močno goča pravilno načrtovanje in ukrepanje ter priobremenjen z ozonom. Pozimi se občasno lagajanje spremenjenim razmeram, ki jih prizgodi, da se nad severnim Jadranom in Padsko naša podnebni sistem tudi brez človekovega
nižino nabere hladen in vlažen zrak, takrat vča- vmešavanja.
sih megla ali nizka oblačnost sežeta tudi nad
Ob čedalje višjih povprečnih temperaObalo, sivo in vlažno vreme pa se lahko zadrži turah in dejstvu, da se poleti kopamo v
več dni neprekinjeno. Takrat vremenski vpliv lastnem znoju, me zanima, kako visoke
na razpoloženje ljudi ni ugoden. Sicer pa sem temperature je povprečen Slovenec sploh
rojena na Obali in mi je slovensko primorje še zmožen vzdržati?
vedno najljubše. Iz biometeorološkega vidika Najtežje prenašamo ekstremne razmere, to
je najprimernejše sredogorje, kjer so podnebne so vročinski valovi. Ker se povprečna temperazmere najblažje. Če pa si želimo močnejših ratura postopoma viša, lahko pričakujemo
dražljajev, se odpravimo v gore.
tudi številčnejše, daljše in izrazitejše vročinKakšno je vaše mnenje glede precej ske valove. Z višjimi temperaturami so lahko
šokantnih izjav glede tega, da tudi Slove- povezane spremembe v padavinskem režimu,
niji vreme krojijo druge države? Naj razlo- torej pogostejši močni nalivi, obenem pa tudi
žim: država želi daljšo turistično sezono in večja pogostost daljših sušnih obdobij. Soousmerja oz. zadržuje deževne oblake nad čamo se in se bomo v prihodnosti še pogoJadranom.
steje tudi z neobičajnimi vremenskimi vzorci.
Seveda vsi poznamo posamezne primere, ko
Sicer pa toplotne obremenitve ne moremo
so bolj ali manj uspešno posegali v lokalno ocenjevati zgolj na osnovi temperature. Še
vreme. Prav tako poznamo tudi velikopotezne posebej ob visoki temperaturi je zelo
načrte geoinženiringa za spreminjanje podne- pomembno, kako vlažen je zrak. V suhem
bja in blaženje podnebnih sprememb. A zave- zraku vročino razmeroma dobro prenašamo,
dati se moramo, da so taki posegi tehnično zah- če pa je zrak vlažen, sploh ni potrebno, da je
tevni in dragi, v preteklosti pa so bile sklenjene temperatura zelo visoka, da nam postane
tudi konvencije, ki prepovedujejo posege, ki bi neprijetno. Izhlapevanje potu s kože je najulahko škodili drugim državam. Takih posegov činkovitejši način oddajanja toplote. Če je zrak
se ni treba bati, morda v prihodnosti. Tudi pov- vlažen, je izhlapevanje s kože oteženo, s tem
sem naključni dogodki in zaporedja dogodkov pa tudi oddajanje odvečne toplote. Po drugi
se nekaterim zdijo plod zarote, pa se navadno strani pa se ljudje prilagodimo spremenjeizkaže, da jih lahko razložimo z naravnimi pojavi. nim razmeram. Pri višjih temperaturah si npr.
Pazljivo spremljanje podnebja in njegovih spre- pomagamo s klimatskimi napravami, vendar
memb pa je nujno potrebno, saj nam samo pa le-te poslabšajo razmere na prostem, saj
35
v okolico stavbe oddajajo toploto. Prav tako
lahko ob neustreznem vzdrževanju klimatske naprave postanejo vir težav, ki so poznane
pod imenom »sindrom bolnih stavb«. Težave
nam lahko povzroča tudi prevelika razlika v
temperaturi v hlajenih prostorih in na prostem, saj se mora ob hitrem prehodu iz klimatiziranega prostora na prosto telo hitro
prilagoditi povsem drugačnim razmeram.
Možnosti za učinkovito prilagajanje na
vročino so v veliki meri še neizkoriščene,
moramo jih le pravilno izbrati in udejanjiti.
Veliko lahko naredimo s primernim obnašanjem, precej možnosti pa je tudi pri gradnji
stavb in zasnovi urbanih središč; seveda pa
so to dolgoročnejši ukrepi.
V katerem podnebnem pasu bi vi osebno
najraje živeli in zakaj?
Zelo prijetno je zimsko vreme v naših krajih za
teden ali dva prekiniti z izletom v toplejše kraje.
A stalno ne bi živela v podnebju, kjer je vse
leto vroče. Tudi v polarnem podnebju, kjer je
vedno mraz in se temperatura spusti zelo nizko,
ne bi živela. Lahko rečem, da sem v zmernem
geografskem pasu, za katerega so značilni izraziti letni časi, kar zadovoljna.
Ko vam znanci potožijo, da jih mučijo
glavobol i za rad i vre me na , j i m kaj
svetujete?
Najlažje jim povem, kdaj se bo vreme spremenilo, da bo vremenska obremenitev popustila. Dolgoročno seveda za vse velja, da zdrav
način življenja z zdravo prehrano in pravim
razmerjem med počitkom in aktivnostjo
pomaga. Z utrjevanjem lahko zvišamo odpornost na vremenske obremenitve. Če gre za
lokalne značilnosti vremena, pa lahko svetujem, kje so podnebne razmere prijaznejše in
je neprijetnih vremenskih pojavov manj.
Za konec morda kakšna misel, povezana
z vremenom, za spodbudo našim bralkam
in bralcem?
Vremena ne moremo spreminjati po lastnih
željah in če se znamo pravilno prilagajati,
potem lahko dobro shajamo ob vsakem vremenu. Sicer pa je največji čar vremena prav
v tem, da se neprestano spreminja.
Priloga: Alergije
36
April 2012
Kako lahko pomagam ...
Avtor:
Peter Kordiš
... pri hudi
alergijski reakciji
Anafilaksija je huda, življenjsko nevarna
alergijska reakcija, ki se pojavi v sekundah
ali minutah npr. po piku žuželke ali zaužitju arašidov pri dovzetnih bolnikih. Njihov
imunski sistem izpusti številne snovi, ki
lahko vodijo v šok: tlak začne hitro padati,
dihalne poti pa se nevarno zožajo in otežijo
dihanje. Takšen bolnik potrebuje takojšnjo
pomoč in morda boste prav vi tisti, ki mu
lahko rešite življenje.
Alergijske reakcije
tomov alergije, ki se navadno pojavijo že nekaj
minut po izpostavitvi kot blaga neprijetna
bolezen (srbenje, kihanje, izcedek iz nosu) ter
niso življenjsko ogrožajoči. Nekateri ljudje pa
imajo burne odzive telesa, ki vodijo v smrtno
nevarno anafilaksijo.
Snovi, ki lahko sprožijo blažjo ali hujšo alergijsko reakcijo, pridejo v telo skozi dihala
(pelod, plesen, perje), skozi prebavila (sadje,
jajca, začimbe, oreščki, zdravila), skozi kožo
(piki žuželk, injekcije zdravil) ali po neposrednem stiku s kožo ali sluznicami (npr. lateks).
Človekov imunski sistem tvori protitelesa proti Anafilaksija
snovem (antigenom), ki so mu tuje in s tem Anafilaksija je huda, življenjsko ogrožajoča
ščiti telo pred številnimi škodljivimi snovmi. reakcija, ki se lahko pojavi v sekundah ali
Včasih pa imunski sistem povsem nenevarne minutah po izpostavitvi snovi, na katero je
snovi (cvetni prah, pršice, hrano, strup čebele) bolnik alergičen. Številni bolniki se niti ne
zamenja za škodljive tujke in jih skuša uničiti; zavedajo, da imajo alergijo, dokler ne dožitej nepotrebni imunski reakciji rečemo preob- vijo anafilaksije. V tem primeru preobčutljičutljivost ali alergija. V telesu ponovni stik z vosti ob stiku z alergenom za razliko od blažisto snovjo (alergenom) vodi v nastanek simp- jih alergijskih bolezni sledi buren sistemski
Priloga: Alergije
odziv telesa. Večja verjetnost za pojav anafilaksije obstaja pri tistih, ki so jo že doživeli ali
imajo anafilaksijo v družini, pri bolnikih z
astmo pa je potek lahko hujši kot pri drugih.
Anafilaksija zahteva urgentno ukrepanje
in obisk nujne medicinske pomoči, zato je zelo
pomembno, da poskušamo bolniku z anafilaksijo nuditi čimprejšnjo pomoč in ga tudi opazujemo do prihoda reševalcev. Težave včasih
izzvenijo, vendar se lahko čez nekaj ur zopet
pojavijo, zato je napotitev na nujno medicinsko pomoč potrebna v vsakem primeru.
Prepoznavanje anafilaksije
Navadno opazimo spremembe v nekaj sekundah ali minutah po stiku z alergenom, redko
pa se simptomi pojavijo tudi po pol ure in
več. Z zgodnjo prepoznavo pogostih simptomov lahko bolniku rešimo življenje, hkrati
pa moramo vedeti, da včasih anafilaksija
poteka tudi nepredvidljivo: bolnik se na primer lahko onesvesti takoj po piku žuželke.
37
April 2012
Potek bolezni je odvisen predvsem od mesta Nasveti za naprej
vstopa alergena v telo, najpogosteje pa začne Če ste že doživeli anafilaksijo, se poskušajte
bolnik najprej navajati srbenje kože na dlaneh izogibati znanim antigenom. Po izboljšanju
in podplatih, občutek nemira in hitrejši srčni simptomov in pregledu pri nujni medicinski
utrip. Opazimo tudi znake alergijskega rinitisa pomoči, se čim prej napotite k alergologu,
in koprivnice. Koprivnica (urtikarija) je pojav kjer je možna opredelitev alergena, ki povkožnih izpuščajev značilnega izgleda: pordele zroča težave. Zdravljenje anafilaksije se razali rdeče obrobljene lise, ki nastanejo v nekaj likuje od terapije drugih alergijskih bolezni,
minutah, so dvignjene nad raven kože in močno pri katerih bolniki simptome preprečujejo s
srbijo. Pojavijo se še otekline, sprva okoli oči, preventivnim jemanjem zdravil (predvsem
otečejo ustnice, kasneje tudi roke in noge. Pri antihistaminikov). Pri bolnikih, ki so že dožihujših oblikah se pojavi stiskanje v grlu, duše- veli anafilaksijo, antihistaminike namreč
nje, krči v trebuhu, lahko driska in bruhanje.
odsvetujemo, saj s tem prikrijemo prve zelo
Če se razvoj anafilaksije nadaljuje, pride pomembne opozorilne simptome, ki nakado življenjsko nevarnih simptomov, zaradi zujejo razvoj anafilaksije.
katerih lahko bolnik v nekaj minutah ali urah
Pri nekaterih vzrokih anafilaksije (npr. pik
brez oskrbe umre. Pojavijo se znaki nizkega žuželke) lahko z injekcijami alergena zmanjkrvnega tlaka (bledica, hladna in vlažna koža, šamo odziv telesa in preprečimo premočne
slabo tipljiv pulz), težko dihanje s piskanjem reakcije imunskega sistema v prihodnje. To
in hripavostjo ter zmedenost z izgubo zave- obliko zdravljenja imenujemo imunoterapija.
sti. Če opazite te simptome pri bolniku po V večini primerov to žal ni mogoče, zato je
zaužitju hrane, piku žuželke ali jemanju zdra- zelo pomembno, da se izogibamo alergenov
vil, nemudoma pokličite 112 in ne čakajte, ali in smo pripravljeni na anafilaksijo z adrenase bodo simptomi izboljšali.
linskim avtoinjektorjem.
RAZSTRUPLJANJE
ORGANIZMA
PROTI
ALERGIJAM
KREPITEV
IMUNSKEGA
SISTEMA
PRVA POMOČ PRI ANAFILAKSIJI
Če ste prvi ob človeku s hudo alergijsko reakcijo z znaki anafilaksije:
1. Poskušajte odstraniti alergen (želo), če je to mogoče.
2. Takoj pokličite 112!
3. Vprašajte osebo, če ima morda pri sebi adrenalinski avtoinjektor za primer hudega
alergijskega napada. Če ga ima pri sebi, ponudite pomoč pri dajanju odmerka
injekcije.
4. Osebo polezite na tla in ji podložite noge.
5. Razrahljajte tesna oblačila in pokrijte osebo z odejo. Ne dajajte ji pijače!
6. Preverjajte utrip in dihanje in nudite oživljanje, če je potrebno. Napotite osebo na
nujno medicinsko pomoč, čeprav se simptomi izboljšujejo. Možno je, da se bodo
ponovili.
7. Če oseba bruha ali krvavi iz ust, jo dajte na bok, da preprečite zadušitev.
8. Če je prišlo do anafilaksije po piku žuželke, med čakanjem na reševalce poskušajte
odstraniti želo, če je ostalo v koži. Bodite previdni, da ne stisnete mešička s strupom,
ki se ponavadi drži žela, saj lahko s tem povečate vnos alergena v telo. Na mesto
pika dajte hladen obkladek.
9. Če je do anafilaksije prišlo po zaužitju hrane, pri bolniku ne sprožajte bruhanja, saj
lahko vodi v zadušitev.
10. Antihistaminik – zdravilo za zdravljenje alergij pri anafilaksiji ne bo zadosten ukrep,
saj deluje prepočasi.
ADRENALINSKI AVTOINJEKTOR:
Večina ljudi z nevarnostjo anafilaksije ga ima vedno pri sebi. To je priprava, sestavljena
iz brizge in zavarovane igle, s katero lahko (tudi skozi obleko) damo injekcijo adrenalina v mišico na stegnu.
Uporaba: avtoinjektor vzamemo iz zaščitnega ovoja, črno konico obrnemo navzdol in
se je ne dotikamo. Z drugo roko odstranimo siv pokrovček – varovalo. Nato s čvrstim
sunkom potisnemo črno konico na zunanjo stran stegna, da zaznamo klik in zadržujemo pritisk okoli 10 sekund. Avtoinjektor nato izvlečemo.
NAJPOGOSTEJŠI POVZROČITELJI ANAFILAKSIJE SO:
• številna zdravila (predvsem penicilin),
• katerakoli hrana (najpogosteje arašidi, oreščki, ribe, školjke, raki),
• piki žuželk (čebela, osa, sršen),
• izdelki iz lateksa (predvsem ob stiku z vlažnimi površinami telesa).
Pred uporabo natančno preberite navodilo.
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte
z zdravnikom ali farmacevtom.
Uvoznik za Slovenijo:
MA-YDI d.o.o.
www.maydi.si
Priloga: Alergije
38
April 2012
Vprašali smo namesto vas
Avtor:
Andreja Košir
Seks med prijatelji?
Današnja družba je glede odnosa do spol- Dr. Bernik pravi, da gre za medijsko izmišljo- stobo, pričakovanja so visoka. In kadar so prinosti postala zelo odprta. Predvsem mladi tino. »Povsod lahko beremo o tem, kako se je čakovanja zelo visoka, so ljudje tudi zelo hitro
naj bi se vedno bolj otepali stalne partner- spolnost individualizirala, ljudje lahko izbiramo razočarani. Tega jaz ne vidim kot razvajenosti,
ske zveze in se vključevali v razmerja, kjer in vse vrste spolnosti so nam na dosegu roke. prav nasprotno. Intimnost življenja mora biti
je spolnost na prvem mestu, brez kakršnih- Seks naj bi bil povsod. Ampak to ni res. Večina nekaj dinamičnega.«
koli obveznosti. Ali mladi zaradi želje po spolnosti je še vedno vezana na stabilne zveze
popolni svobodi, prelaganja odgovornosti in zveza je zelo cenjena.« Dr. Bernik pojasnjuje, Stabilna partnerska zveza – še
ter kariere res ne želijo več trdnega in da so različne vrste in oblike spolnosti priso- vedno želja in vrednota?
poglobljenega partnerskega odnosa in tne, vendar je treba upoštevati to, da gre za Dr. Bernik pojasnjuje, da vsi podatki kažejo na
želijo le zadovoljiti svoje biološke potrebe? zelo nizek odstotek. »Popularni mediji ustvar- to, da je velik delež mlajše populacije spolno
jajo neko liberalno vzdušje na področju spol- aktiven v stalnih partnerskih zvezah. Tudi
nosti. Poudariti želim, da je spolnost v zvezi podatki novejše raziskave, opravljene na štuZa mnenje smo povprašali dr. Ivana Bernika, morda še boljša, sicer ne tako vznemirljiva, pri- dentih, kažejo na izjemno velik delež tistih, ki
sociologa s Fakultete za družbene vede. Pred naša pa kup pomembnih reči. Neka ameriška so svoj prvi spolni odnos doživeli v stabilni/
kratkim je skupaj z dr. Ireno Klavs, zdravnico raziskava je pokazala, da je spolnost v zvezi tudi stalni zvezi. Čeprav se zveze spreminjajo, je
spolnost še vedno povezana predvsem s stain docentko epidemiologije z Inštituta za veliko bolj osrečujoča.«
V Nemčiji so izvedli raziskavo, s katero so bilnimi/stalnimi partnerskimi zvezami.
varovanje zdravja RS, izdal knjigo Spolno
Dr. Bernik meni, da tudi dejstvo, da mladi
življenje v Sloveniji. Gre za prvo nacionalno hoteli dokazati, da se spolnost res pojavlja
raziskavo spolnega vedenja. Knjiga je zani- na vsakem koraku. Raziskovalci so bili kar tako pozno zapuščajo svoje domače gnezdo,
miva predvsem zato, ker se ne dotika le zdra- malo razočarani, saj se je zunaj partnerskih nima velikega vpliva na zveze. »Če bi mislili
vstvenega pogleda na spolnost, temveč je v zvez odvijalo le 5 % spolnosti. Raziskava je tradicionalno, bi verjeli, da spolnost v zvezah,
njej celovito predstavljen tudi sociološki vidik. tudi pokazala, da ljudje, ki niso v zvezi, pra- kjer partnerja živita narazen, zelo trpi. Spolnost
viloma tudi nimajo spolnih odnosov. Dr. Ber- odraščajočih je na nek način udomačena –
nik dodaja, da seveda obstaja nek majhen starši zanjo vedo in jo tudi dopuščajo.« Takih
Prijatelji le za seks
Veliko se govori o tako imenovanem seksu s delež takih, ki si načrtno želijo le spolnosti zvez je v Sloveniji kar veliko. »Imenitno je živeti
prijateljem. Šlo naj bi za popolnoma brez obveznosti. »Mediji morajo poročati o pri starših, udobno je, pa še spolnost dopuščajo.
neobvezujoč odnos med dvema pri- neobičajnem, vsakdanjost je čisto preveč dol- Morda se med partnerjema zaradi te oddaljejateljema, v katerem je spolnost v gočasna. Tako ustvarjajo vtis, da so spolni nosti krepi navezanost. Takšne zveze so na nek
ospredju, čustva pa so odnosi brez obveznosti nekaj popolnoma obi- način lahko tudi bolj vznemirljive, spremeni se
p o t i s n j e n a n a čajnega, pogostega. Ljudem prav vsiljujejo, naj dinamika samega odnosa.« Na ta način so
s t r a n . V bodo kot tista majhna peščica ljudi. Take mladi tudi na svojevrstni preizkušnji. Ko part a k e m zgodbe znajo na nek način frustrirati ljudi. Ko tnerja ne živita skupaj, ugotavljata, koliko se
odnosu berejo o razburljivem in pestrem spolnem življe- potrebujeta, kako resno mislita drug z druso pou- nju drugih, se zdijo sami sebi dolgočasni.« Sogo- gim. Po Bernikovem mnenju je to za mlade
darjeni vornik poudarja, da je to, o čemer govorijo in zelo dobra šola, v kateri se učijo intimnosti.
u ž i t k i , pišejo mediji, daleč od realne slike.
Ideali mladih
n e o b re m e n j e - Individualizem in možnost izbire Raziskava, ki sta se je lotila z dr. Klavsovo, je
nost, svo- Dr. Bernik pravi, da je neke prisile, ko nekdo pokazala kar malce presenetljive ideale, ki jih
b o d a . tiči v zvezi, ki ni osrečujoča, vse manj. Danes imajo mladi. Večina si želi organizirano spolPrijatelja imajo ljudje možnost, da izstopijo iz zveze, vča- nost, želijo trdno partnersko zvezo, ki bi jo
se ne ome- sih je ni bilo oziroma je bil izstop iz zveze pove- kronali s poroko. Dr. Bernik pravi, da ti podatki
jujeta, drug zan s številnimi negativnimi sankcijami.
jasno kažejo, da se spolnost ne dogaja v staRaziskava kaže, da so zveze v današnjem bilnih zvezah zato, ker je sicer do nje težje
od drugega
imata dolo- času krajše. Po Bernikovih besedah je to lahko priti, ampak se mladim spolnost v zvezah zdi
čene koristi, povezano s tem, da imajo ljudje danes večja nekaj lepega, nekaj dobrega.
z adovoljita pričakovanja oziroma bolj izdelana merila o
Preberite vsak mesec revijo na:
pa predvsem tem, kaj želijo od zveze. »Ljudje nočejo več
svoje potrebe mrtve zveze, nihče ne mara rutine, dolgočasnowww.abczdravja.si
sti v zvezi. Zahtevajo intenzivno zvezo, tudi zvepo spolnosti.
April 2012
39
Oglasno sporočilo
Življenje je samo eno, pogostih življenjsko
nevarnih bolezni pa najmanj dvajset
Zavarovanje težkih bolezni – življenjsko zavarovanje, ki omogoča nadaljnje življenje
Kdo se v svojem vsakdanjem življenju ubada z mislimi na posledice, ki
jih lahko prinese težka bolezen? Večina ljudi živi v prepričanju, da bo
zdravstveno zavarovanje, ki ga imajo sklenjenega, dovolj za pokritje
stroškov, ki lahko s tem v zvezi nastanejo. Vendar lahko huda nezgoda,
srčni infarkt, možganska kap ali rak usodno vplivajo na nadaljnji potek
zasebnega in službenega življenja. Iz danes na jutri se lahko razblinijo
vsi karierni načrti. S tem pa tudi pridobitna zmožnost posameznika in
posledično to občuti celotna družina. Še zlasti, če so v ozadju finančne
obveznosti, kot npr. hipotekarni krediti. Za preprečitev vsaj finančnih
posledic nastopa težke in usodne bolezni so na voljo zavarovanja za
primer težkih bolezni. To obliko zavarovanja je kot prvi uvedel dr. Marius
Barnard v letu 1983. Od takrat naprej se je ta vrsta zavarovanj nenehno
razvijala in izpopolnjevala, npr. iz začetnih 4 bolezni jih je danes že več
kot 20.
Predpogoj za uspešno soočenje s težko boleznijo je prvovrstna zdravstvena oskrba, ki ni vedno na voljo v okviru našega javnega zdravstvenega sistema. Večkrat je potrebno poseči po samoplačniških
zdravstvenih storitvah doma ali celo v tujini. Samoplačniška zdravljenja so lahko izjemno veliko finančno breme. To je razlog, da so
se razvila zavarovanja za primer težkih bolezni. Gre za zavarovanja,
kjer se v primeru nastopa bolezni izplača v pogodbi dogovorjena
vsota – zavarovalna vsota – ki je potem na voljo za stroške, ki so ob
bolezni nastali. To so lahko predvsem izpad dohodka, izguba službe,
predčasna upokojitev in s tem povezana dohodkovna vrzel, potreba
po dolgotrajni oskrbi, poraba privarčevanih sredstev, plačevanje
finančnih obveznosti med rehabilitacijo itd.
Soočeni smo z vprašanjem za koga je to zavarovanje primerno? Primerno je za vse, ki lahko zbolijo za težko boleznijo. Ne bi naštevali
krutih statističnih podatkov, koliko jih zboli za eno ali drugo boleznijo,
vsekakor ta verjetnost ni majhna. Dejstvo je, da te bolezni ne izbirajo
ne spola, ne starosti in ne družbenega statusa. S tem pa je tudi odgovor na to vprašanje zelo preprost, to zavarovanje potrebujemo vsi. Ta
zavarovanja bodo v prihodnje pridobivala na pomenu ter bodo obvezni sestavni del zavarovalnega asortimana vsakega posameznika. Prihajajoča pokojninska in zdravstvena reforma bo čedalje več bremen
prenesla na ramena posameznikov.
Simon Husar
40
April 2012
Več povzročiteljev bolezni
Avtor:
Klavdija Škrbo Karabegović
Uveitis – vnetje očesa
Uveitis je vnetje, ki se pojavlja znotraj očesa,
v sprednjem ali v zadnjem delu očesa. Od
tega, kje se nahaja, se razlikujejo tudi simptomi, zdravljenje pa je odvisno od povzročiteljev. Ti so namreč različni.
Simptomi
Uveitis lahko zajema vnetje šarenice, ciliarnika, žilnice in/ali mrežnice. »Simptomi, ki se
pojavljajo pri vnetju sprednjega dela očesa
ali anterinem uveitisu, so bolečina, bleščanje,
občutek tujka, slabši vid, zrklo je lahko rdeče
in podobno. Pri vnetju sprednjega dela očesa
vid, vsaj na začetku, ni slabši, zdravnik oftalmolog pa pri pregledu vidi vnetne celice v
sprednjih delih očesa, v napredujoči fazi tudi
zarastline med lečo in šarenico, kar kasneje
lahko vodi v poslabšanje vida. Če gre za vnetje zadnjega dela očesa, pri čemer se vnetje
pojavlja predvsem na mrežnici in žilnici ter
projicira v steklovinski prostor, pa je znak
slabši vid in motnjave, ki plavajo, drugih znakov bolnik običajno ne opazi. Bolečin ni. Pri
pregledu vidimo na mrežnici vnetje v obliki
belih lis, v steklovini pa vnetne parametre,
vnetne celice. S kontrastnimi preiskavami
lahko opazimo tudi puščanje iz žilja,« razloži
asist. prim. mag. Dragica Kosec, dr. med.,
April 2012
»V primeru, da gre za poslabšanje vida ali za bolečine z rdečim očesom, obiščite zdravnika.«
vodja Oddelka za ortoptiko in strabologijo
na Očesni kliniki v Ljubljani, simptome bolezni, ki se razlikujejo glede na mesto vnetja.
Povzročitelji
najhujših primerih uveitisov zdravimo celo
s citostatiki. Pri najhujših oblikah se terapija izvaja v specifičnih ambulantah pri
zdravniku oftalmologu, ki je vešč tovrstnega zdravljenja,« o zdravljenju pove
sogovornica.
Primerov uveitisov ni tako veliko, vendar
ko pride do pojava bolezni, se rado ponavlja,
večinoma v remisijah, zato potrebujejo bolniki vzdrževalno zdravljenje. Posameznik ne
more veliko storiti, da bi se izognil bolezni,
lahko pa se po postavljeni diagnozi drži navodil, ki mu jih predpiše zdravnik. Posebno
pozornost namenjajo posameznikom z rizičnimi obolenji, pozorni pa so tudi, če se uveitis pojavlja v družini.
Povzročitelji uveitisa so lahko različni, zato
je treba narediti laboratorijske in imunske
preiskave, ki pokažejo vzročne dejavnike
bolezni. V sprednjem delu očesa je najpogosteje vzrok uveitisa avtoimunsko sistemsko obolenje, imenovano spondilartritis.
Lahko gre npr. za vnetje oči in malih sklepov ali vnetje oči in prebavnega trakta in
druge. »Tipizacije delamo iz krvi in na podlagi tega vemo, za katero vrsto obolenja
gre. To so specifična sistemska obolenja, ki
poleg drugih delov telesa zajamejo tudi oči.
Zanimivo je, da ponavadi zajamejo samo Zapleti
sprednji del očesa,« pove prim. mag. »V napredujoči fazi uveitisa se posledično
zaradi zarastlin med lečo in šarenico lahko
Koščeva.
Na podlagi izvidov protiteles v krvi lahko pojavi tudi sekundarni glavkom ali zvišanje
ugotovitijo tudi, da so povzročitelji uveitisa očesnega tlaka zaradi neustreznega pretoka
različna virusna vnetja. »Lahko pa vzamemo prekatne vodke iz zadnjega dela očesa v
tudi vzorec prekatne vodke ali steklovine in sprednji del, kjer se le-ta vsrka. Pri najhujših
preko teh protiteles ugotavljamo povzročite- oblikah uveitisa zadnjega dela očesa lahko
lje. Lahko gre za virusno vnetje v očesu – her- ob zapletih pride do bistvenega poslabšapes, lahko je to citamegalovirus, juvenilni artri- nja vida ali slepote. Pri uveitisih sprednjega
tis, srkodoza, povzročitelji so lahko gljivice ali dela očesa lahko pride do že omenjenega
različne bakterije in tako dalje,« našteje še sekundarnega glavkoma in posledično
nekaj povzročiteljev sogovornica.
zopet do poslabšanja vida ali celo slepote.
Pri otrocih je lahko povzročitelj tokso- Lahko pride tudi do pojava katarakte. Omeplazma, ki prizadene center očesa takoj po njeni zapleti so predvsem zapleti primarrojstvu. Ta se prenaša z matere na otroka in n e g a n e z d r av lj e nj a v n e tj a , z a to j e
preden je bolezen odkrita, je vid lahko že pomembno, da pravočasno obiščemo zdravogrožen. Do uveitične reakcije lahko pride nika,« še pove prim. mag. Dragica Kosec.
tudi zaradi posledice poškodb. »Imamo pa
tudi veliko takšnih uveitisov, kjer povzročitelja ne moremo dokazati in jih imenujemo po
avtorjih, ki so jih opisali ali po nekaterih drugih simptomih, ki se vzporedno pojavljajo,«
pojasni prim. mag. Koščeva, da so vzročni
dejavniki uveitisa različni, nekateri med njimi
A Uveitis lahko zajema vnetje šarenice,
pa tudi niso znani.
ciliarnika, žilnice in/ali mrežnice.
Zdravljenje
»V primeru, da gre za poslabšanje vida ali za
bolečine z rdečim očesom, je treba obiskati
zdravnika,« opozori mag. Dragica Kosec. Sicer
pa je zdravljenje odvisno od povzročiteljev.
»Torej z antibiotiki, če je povzročitelj bakterija, če je povzročitelj virus, pa zdravimo
z virostatiki. Če ni znanega povzročitelja,
je terapija navadno splošna, antivnetna. Pri
B Povzročitelji uveitisa so lahko
različni, zato je treba narediti
laboratorijske in imunske preiskave,
ki pokažejo povzročitelje bolezni.
C Zdravljenje je odvisno
od povzročiteljev.
41
42
April 2012
Tudi meso je lahko ekološko
Avtor:
Anja Kuhar
Ali ekološko
pomeni dražje?
Ljudje ekološkega mesa dolgo časa niso čeno z »Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007, Uredbo se pase živina, prepovedana pa je tudi kakrdojemali kot zdravega. Nenazadnje gre za Komisije (ES) št. 889/2008 in Pravilnikom o eko- šnakoli uporaba gensko modificiranih orgameso, eko način življenja pa pogosto vklju- loški pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov nizmov (GMO).
čuje vegetarijanstvo. Šele v zadnjih letih se oz. živil iz leta 2010«.
ekološko meso počasi prebija med ljudi.
Kot razlaga Majer, v praksi to pomeni, da Zanimivost:
se morajo pridelovalci držati določenih zah- Med ostalimi značilnostmi ekološke živitev, med katere sodi krmljenje živali z eko- noreje so še absolutna prepoved rastnih
loško pridelano krmo, »saj se stremi k temu, hormonov, pomembna pa je tudi skrb za
Trenutni položaj v Sloveniji so osvetlili trije da se čim več krme pridobi na lastnem kmetij- čim večje ugodje živali. Predpisana je
nadvse zanimivi sogovorniki: Marko Majer, skem gospodarstvu«. Fras pa dodaja, da se v odstranitev privezov ter uvedba proste
vodja oddelka za certificiranje na področju postopkih pred prodajo vedno preveri ustre- reje živali, natančno je določena osvetliprehrane podjetja Bureau Veritas, d. o. o., ki znost krme glede na deklaracijo. Na vpraša- tev hleva, prepoved rešetk, dolžina letev
je ena izmed pristojnih organizacij za certifi- nje, kako je s prisotnostjo pesticidov v krmi, pri perjadi itd. Predpisi zagotavljajo višjo
ciranje ekološkega mesa, Boris Fras, predse- dobim soglasen odgovor, da je nedopustno, kakovost življenja živali in vzrejo ‘srečnih
dnik Zveze združenj ekoloških kmetov Slo- kar se zagotavlja ravno s prej omenjenim živali’.
Zanimivo misel glede bistva ekološke
venije – ZZEKS, in Janez Ocepek, kmetijski načinom pridelave. Ocepek pravi: »Pesticisvetovalec in koordinator ekološkega kme- dov ne smemo uporabljati v postopku pride- pridelave mesa izpostavi Majer, ki je mnetovanja pri Kmetijsko gozdarskem zavodu lave tako na njivah kot tudi na travnikih, pri nja, da je kakovost tako pridelane hrane
Ljubljana in predsednik Združenja ekoloških varstvu rastlin v ekološki pridelavi pa lahko sicer pomembna, ni pa glavna. Razmišljakmetov ‘Zdravo življenje’.
uporabljamo le naravne snovi rastlinskega in nje, da »kupujem ekološko, da bom zdrav, lep
živalskega izvora, pripravke na podlagi bakra in vesel«, je egoistično, »najpomembnejše
Meso je ekološko, ko je ...
in žvepla.« Majer še poudari, da na ta način je varovanje okolja«, ki ga dosežemo z neuV Sloveniji definiramo ekološko meso s samim odstranimo uporabo mineralnih gnojil, fito- porabo škodljivih sredstev, ki nenazadnje
postopkom ekološke živinoreje, predelave farmacevtskih sredstev in prisotnost težkih lahko končajo tudi v podtalnici in v naših
in trženja. Kot pravi Ocepek je zakonsko dolo- kovin tako v krmi kot tudi na travnikih, kjer kozarcih.
April 2012
Zdravljenje z antibiotiki le
pod strogim nadzorom
na majhne, srednje ali velike neskladnosti. V
prvem primeru gre predvsem za nepopolno
dokumentacijo, kar ne vpliva na sam izdelek,
posledično tudi na certifikat ne, pri srednjih
neskladnostih gre običajno za kršitev zaradi
neznanja, ki ji sledi odvzem certifikata, vendar dolgoročno ne vpliva na nadaljnji postopek certificiranja, pri hudih kršitvah pa gre
za namerne ponaredbe, ki so jih pooblaščene
organizacije dolžne prijaviti pristojnemu
inšpektoratu.
Nadzor nad eko živili na trgu izvaja
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo,
hrano in okolje. Med ukrepe sodijo: umik
živila s trga, odvzem certifikata, izrek globe
in celo zadržanje ali vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev. Globe so naslednje: za
pravno osebo je določena globa v višini
1.000–5.000 €, za samostojnega podjetnika
400–2.500 €, 80–500 € pa za posameznika ali
odgovorno osebo pri pravni osebi.
V konvencionalni reji živali je pogosta preventivna uporaba antibiotikov, ki preprečijo
razmah bolezni v veliki skupini živali, v ekološki pridelavi pa je to prepovedano. »Živali
se ne sme zdraviti na pamet ali preventivno s
sintetičnimi ali kemičnimi zdravili – izvzeta so
naravna sredstva –, tudi za zdravila je potreben
veterinarski recept in pregled«. Seveda bolnih
živali ne smemo pustiti trpeti in jim moramo
zagotoviti zdravljenje, vendar Majer priporoča, da je dobro najprej poseči po homeopatskih zdravilih, čeprav ta pri nas niso najbolj pogosta, šele zatem po alopatskih. Pri
slednjih moramo vedno upoštevati dvojno
karenco, torej obdobje, ko po zdravljenju z
zdravili meso ni uporabno za prehrano. O
vsem tem je treba voditi natančno evidenco
zaradi zagotavljanja transparentnosti pridelave. Kot navaja Ocepek: »Če je žival zdravljena
z antibiotiki ali s kemično sintetiziranimi medicinskimi izdelki več kot trikrat v enem letu, te Ekološko pomeni dražje
živali ne morejo pridobiti statusa ekološke Žal gresta oznaka ‘ekološko’ in višja cena še
pridelave.«
vedno z roko v roki, razloge za to pa Majer
pripisuje dejstvu, da gre v primeru ekološke
pridelave mesa za ekstenzivno in ne intenZagotavljanje ekološkosti
zivno pridelavo, prirasti niso enako veliki kot
tudi po vzteji živali
Da je meso ekološko, mora zagotavljati poleg pri konvencionalni vzreji, mlečnost ni tako
pridelave tudi sekundarno raven, torej tudi visoka ipd. Ocepek omenja še višje stroške
predelavo, kamor sodi že zakol živali. Majer prevoza živali zaradi oddaljenosti certificirapove, da morajo biti certificirane tudi klav- nih klavnic, Fras pa je mnenja, da ekološko
nice, in sicer poznamo dve obliki ekološkega meso samo po sebi ni dosti dražje kot konzakola: prostorsko ločeno z ločeno klavno vencionalno, saj je »cena ekološkega mesa
linijo, ki pa je za slovenski prostor večinoma okoli 6 € za kg, za konvencionalno pa okoli 5 €«,
prevelik strošek, ter časovno ločeno, kjer se ampak jo dvigujejo trgovci in posredniki v
izvaja zakol in skladiščenje živali ločeno ter trgovinah. Izpostavi še zanimivo dejstvo, da
jasno označeno, da ne pride do mešanja z »preprodajalci plačujejo po kategorijah in jasno
mesom konvencionalno vzrejenih živali. Če je, da so te primerne za konvencionalno meso,
klavnica ni certificirana, se lahko kmet obrne saj je ekološko bolj trdo in ne tako lepo na videz,
na eno izmed pooblaščenih organizacij, ki je torej ni videti plastično. Kmetu zaradi take ‘stronato prisotna ob zakolu in potrdi pristnost kovne’ kategorizacije plačajo manj, končnemu
ekološkosti mesa. Nadzorovan mora biti tudi kupcu pa eko meso prodajo dražje.«
prevoz živali do klavnice. Ob mojem pomisleku na nehuman prevoz živali se je Majer
le nasmehnil: »Ponavadi z ekoloških kmetij
Prednosti ekološkega mesa:
vozijo 2–3 živali, tako da o masovnem prevozu
v Sloveniji ne moremo govoriti.« Za prevoz veči• boljši in bolj poln okus,
noma poskrbijo kmetje sami, lahko pa tudi
• prispevek k varovanju okolja,
klavnica.
• prijazno življenje vzrejenih živali.
Ekološko če meso,
ki ga potrjuje certifikat
Da je ekološko meso res ekološko oz. pridelano v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo o ekološki pridelavi in predelavi, zagotavljajo v Sloveniji tri neodvisne organizacije,
ki so pooblaščene za kontrolo in certificiranje ekoloških izdelkov s strani Ministrstva za
kmetijstvo in okolje RS: Bureau Veritas iz Ljubljane, Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru ter Inštitut za kontrolo in
certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor oz. Kon-cert. Kontrolo izvajajo na osnovi
ocene tveganja z vzorčenjem. Marko Majer
iz podjetja Bureau Veritas navaja, da ne izdajajo glob, ampak je njihov najhujši ukrep neizdaja ali odvzem certifikata. Držijo se delitve
V Sloveniji je bilo v letu 2011 v ekološko kontrolo vključenih 2.363 kmetijskih gospodarstev, od tega se jih 2.057
ukvarja z ekološko rejo živali, med
njimi pa se jih le 62 ukvarja s proizvodnjo mesa. Predelovalnih obratov za
ekološko proizvodnjo pa je 11.
Ekološko meso lahko najpogosteje
najdemo na ekoloških kmetijah, v
eni izmed večjih slovenskih trgovskih
verig, na tržnici in celo v nekaterih
mesnicah, popularna pa je tudi
prodaja na domu.
43
44
April 2012
Avtor:
Helena Okorn, mag. farm.
Zakaj je debelih
ljudi čedalje več?
Zakaj je debelost tako razširjena? Debelih Dokler se počutimo dobro in nas še ne nekaj dobrega zase. Na slabšem pa bomo,
ljudi je čedalje več. Še bolj zaskrbljujoče je pestijo najrazličnejše težave, se morda če bo prisila v resnici prisila, saj nam bodo
dejstvo, da tudi delež debelih otrok nara- pomena posledic debelosti ne zavedamo. najrazličnejše zdravstvene težave, ki jih prišča. Kako je to mogoče, ko pa toliko govo- Verjetneje je, da se posledic debelosti naša debelost, grenile naš vsakdan. Vendar
rimo in pišemo o nevarnostih, ki jih prinaša nočemo zavedati in jih preprosto prezremo. tudi v tem primeru velja rek, da nikoli ni preTako lažje živimo, vsaj v določenem življenj- pozno, le da je kasneje čedalje težje. Prej kot
debelost?
skem obdobju, vse do trenutka, ko nas se začnemo ukvarjati s svojo prekomerno
težave, povezane z debelostjo, prisilijo, da telesno težo, lažje nam bo.
se z njo začnemo ukvarjati. Imeli bomo srečo,
Preden napišemo nekaj o možnostih, kako
če bo ta prisila izvirala iz našega notranjega debelost obvladati in zdravo ter uspešno shujvzgiba, naših želja in odločitve, da naredimo šati, se ustavimo pri njenih vzrokih.
April 2012
45
Kaj je vzrok debelosti?
Na vprašanje, kaj je vzrok debelosti, ni enostavnega odgovora. Debelost ne nastane
nenadoma, kar čez noč. Razvija se postopno
zaradi slabih prehranjevalnih in drugih
nezdravih življenjskih navad (npr. telesne
neaktivnosti), deloma lahko izvira iz naše
presnove, genov in okolja, v katerem živimo.
Debelost pa je lahko posledica našega
čustvenega stanja, nekaterih bolezni (npr.
obolenja ščitnice) in jemanja zdravil (npr.
nekatera zdravila iz skupine kortikosteroidov, antidepresivov).
Ni enega samega vzroka in tudi ne
obstaja ena čudežna tableta, ki bi debelost
odpravila. Debelost ima mnogo vzrokov, ki
se lahko med seboj tudi prepletajo. Na
nekatere vzroke (npr. prehranjevanje, tele- • Ker se veliko prehranjujemo izven doma in venci pojemo veliko tovrstne »krepke« hrane.
meniji vključujejo tudi predjed in posladek, Izpuščanje obrokov, še posebej zajtrka, in presna dejavnost) lahko vplivamo, nekateri
drugi (npr. genetski) pa so izven našega
pojemo preveč.
najedanje ob določenih obrokih zaradi volčje lakote sta navadi, ki imata lahko korenine
nadzora.
• Obroki so preobilni.
Debelost je rezultat energijskega nerav- • S hrano se tolažimo, nagrajujemo ali kaznu- v otroštvu in predstavljata življenjski slog
jemo, kar pa je tema, ki posega na naše posameznih družin.
novesja. Energijsko ravnovesje pomeni, da
čustveno področje in presega okvire tega
Naslednji vzrok debelosti je pomanjkanje
energijo, ki jo vnesemo v telo s hrano in pijačo,
članka.
telesne aktivnosti. Sedeči slog v službi in šoli
uravnotežimo z energijo, ki jo porabljamo za
svoje osnovno fiziološko delovanje in tele- Nezdrave prehranjevalne navade izvirajo iz ter vožnja z avtomobili od vrat do vrat, v prosno aktivnost. Za ravnovesje ni treba skrbeti družinskega okolja. Hrana z veliko maščob in stem času pa posedanje pred televizijo ali za
vsak dan, temveč mora biti to vzpostavljeno sladkorja je okusna. Po raziskavah sodeč Slo- polno mizo so tipični način preživljanja dnedolgoročno.
Do energijskega neravnovesja vodi
nezdrav način življenja. Naše nezdrave prehranjevalne navade in telesna neaktivnost
sta (v grobem rečeno) glavna krivca za prekomerno telesno težo.
»Ni enega samega vzroka in tudi ne obstaja ena
čudežna tableta, ki bi debelost odpravila. Debelost
je rezultat energijskega neravnovesja.«
Kaj delamo narobe?
Vsak dan se soočamo z vprašanjem, kaj je
dobra hrana za nas. Žal velikokrat posežemo
po morda okusni, a nezdravi hrani.
• Jemo vnaprej pripravljeno, predelano, hitro
hrano, ki je bogata z maščobami in s
sladkorji.
• Polnozrnati izdelki (npr. polnozrnate testenine, polnozrnati kruh), sadje in zelenjava
ne zaidejo pogosto na naše krožnike.
• Pijemo preveč sladkih pijač in alkohola.
Hujšanje in pomladansko razstrupljanje
Naravna mineralna voda Donat Mg nam omogoča
celostno čiščenje telesa in hkrati uravnava kislinsko
bazno ravnotežje. Izjemna sestava z veliko sulfatov,
hidrogenkarbonata, magnezija, kalcija ter drugih
spojin in mineralov mu omogoča, da med čiščenjem
organizma intenzivno spodbuja celično aktivnost in
obenem razstruplja organizem. Hitro in učinkovito čisti
črevesje, ne da bi pri tem izpiral črevesno mikrofloro, kar
je velikega pomena med procesom hujšanja. Pospešuje
izločanje balasta in tekočine iz organizma ter ugodno
deluje na prebavo. Zaradi harmonične sestave in bogastva mikro- in makroelementov je odličen sopotnik
vsake diete in pomladanskega razstrupljanja.
Donat Mg vsebuje več kot 1000 mg magnezija v enem
litru. Magnezij varuje naše celice pred poškodbami,
zato je nepogrešljiv za njihovo normalno delovanje.
Je nujno potreben element za proizvodnjo energije,
uravnava celoten mišični in živčni sistem in krepi telesno odpornost. Brez njega ne more potekati presnova
maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, skrbi tudi za
ravnotežje elektrolitov. Pomanjkanje tega minerala
lahko povzroči mišične krče.
Vzrokov za preobremenitev telesa z odpadnimi
produkti je veliko, od ekoloških, preko vode, hrane
zdravil in sodobnega stresnega načina življenja. Velikokrat se jim ni moč izogniti. Lahko pa storimo nekaj
za svoje telo že danes.
Samo pol litra Donata Mg na dan bo pripomoglo, da
bo vaša dieta uspešnejša in vaše telo bolj v ravnovesju.
Donat Mg. ZA ZDRAVJE!
Oglasno sporočilo
V skrbi za lastno zdravje in primerno telesno težo,
ni pomembna samo skrb za zdravo uravnoteženo
prehrano in gibanje, temveč moramo biti še posebej pozorni na vnos primernih in zadostnih količin
tekočine.
46
April 2012
»Glavna težava so
NAVADE in jih kot take
težko spreminjamo.
Moramo se jih zavedati, jih vzeti pod drobnogled in začeti postopno
spreminjati.«
vov pri mnogih ljudeh. Poraba kalorij je pri
Debelost je kronična bolezen. Morda v
takem načinu življenja relativno nizka, pose- mladosti v večini primerov ni povezana z
danje pred računalnikom in televizijo pa boleznijo, lahko pa kasneje, pri odraslih, prisovpada tudi z vplivom na naš izbor pri naku- vede do bolezenskih stanj, ki znatno povepovanju hrane in nepotrebnim, pravzaprav čujejo obolevnost in umrljivost. Vzroki so štenezavednim grizljanjem in pitjem pred priž- vilni in različni ter med seboj prepleteni. Toda
če se zavedamo posledic debelosti, ki nas
ganimi zasloni.
Še bi lahko naštevali slabe navade prehra- bodo prej ali slej dohitele, se odločimo in
njevanja in telesne neaktivnosti. O njih je nekaj naredimo zase, da bomo lažje in bolje
veliko napisanega. Glavna težava pa je v tem, živeli.
da so to NAVADE in jih kot take težko spreminjamo. Moramo se jih zavedati, jih vzeti pod Torej, če smo predebeli,
drobnogled in začeti postopno spreminjati. shujšajmo!
Kot odrasli smo odgovorni sami zase. Bodimo A bodimo prijazni do sebe – shujšajmo na
pa pozorni na otroke, saj smo jim zgled in je zdrav način. Kako to iz vedemo, pa v
odgovornost zanje na naših ramenih.
nadaljevanju.
April 2012
47
Avtor:
Saša V.
Stevija – 300-krat
slajša od sladkorja
Gorska območja Paragvaja so porasla s
samorodnimi grmički stevije. Ta večletna
rastlina, ki zraste v višino do 60 cm, na plantažah pa celo do 90 cm, je vir zdravih sladkosti. Ne vsebuje kalorij, a je vseeno 300krat slajša od sladkorja. Vsebuje veliko
telesu koristnih elementov, preprečuje raka
na dojkah, poskrbi za idealno telesno težo,
uživajo pa jo lahko tudi sladkorni bolniki,
saj ne dviguje krvnega sladkorja, temveč
ga uravnava. Ne karamelizira, ni kancerogena, ne fermentira v alkohol in ne vsebuje
konzervansov.
uporabljajo predvsem za sladkanje grenkega
čaja mate in v medicinske namene. Prebivalke
Andov so jo uporabljale kot kontracepcijsko
sredstvo. Rastlina ima veliko vejic, ki so porazdeljene po steblu s parnimi in mesnatimi listi.
Stevija je najslajša v začetnem obdobju cvetenja, ko začnejo pobirati liste.
Stevija vsebuje veliko različnih,
a pomembnih snovi
Stevija ima svetlo prihodnost zaradi vsebnosti hranilnih elementov in snovi, ki so jih
dokazale številne raziskave. Vsebuje vitamin C, betakaroten (provitamin A), krom,
kobalt, rastlinske maščobe in vlakna, železo,
Indijanci Guarani uporabljajo stevijo že sto- magnezij, mangan, niacin, fosfor, kalij,
letja. V njihovem jeziku jo imenujejo kaa-he- beljakovine, riboflavin, selen, silicij, natrij,
e, kar pomeni sladka zel. Liste že od nekdaj tiamin, vodo, cink in olje in dodatnih 53 ele-
mentov. Najbolj zanimiva sestavina, ki je
sladilo, so glikozidi, ki jih je kar osem različnih vrst.
Same dobre lastnosti!
Mnoge znanstvene raziskave v 20. stoletju
so proučevale stevijo. Poskusne živali so
hranili z odmerki steviosida, ki je bil tudi
do 1.250-krat večji od tistega, ki ga v povprečju zaužijemo ljudje. Izsledki so pokazali, da stevija tudi v tako velikih količinah
nima niti najmanjših negativnih učinkov na
zdravje živali in ljudi. Živali v poskusni skupini so dosegale nekoliko manjšo telesno
težo kot »kolegice« v kontrolni skupini, kar
je pričakovano, saj je stevija brez kalorij.
Mogoče še bolj pomemben rezultat je bila
48
»Študije so pokazale,
da stevija znižuje previsok krvni tlak, ne vpliva pa na normalnega.
Preprečuje tudi rast in
razmnoževanje nekaterih bakterij in drugih
mikroorganizmov.«
April 2012
zmanjšana obolevnost za rakom na doj- … in pomaga pri hujšanju
kah samic in na seskih samcev. Slednji so Stevija je odlična pomočnica v procesu odpratudi manj obolevali na ledvicah.
vljanja odvečne telesne teže, saj ne vsebuje
kalorij. Zmanjšuje zaloge v naših maščobnih
Uravnava sladkor v krvi,
skladiščih ter odpravlja željo po sladki in
mastni hrani. Uravnava tek pri ljudeh, ki imajo
znižuje krvni tlak …
Raziskave so pokazale, da se sladkornim bol- porušen odnos in povezavo med hipotalanikom, ki uživajo stevijo ob vsakem obroku, musom in želodcem. Dokazano izboljšuje
v precej kratkem času uredi raven sladkorja prebavo in delovanje gastrointestinalnega
v krvi. V nekaterih južnoameriških deželah jo trakta, umirja želodec in pomaga, da se telo
zato uporabljajo že kar nekaj časa za zdra- po bolezni hitreje okrepi.
vljenje sladkorne bolezni in hipoglikemije.
Študije so pokazale, da stevija znižuje previsok krvni tlak, ne vpliva pa na normalNekatere študije so precej časa govonega. Preprečuje tudi rast in razmnožerile, da je stevija lahko škodljiva. Na
vanje nekaterih bak terij in drugih
naših policah je dobila svoje mesto
mikroorganizmov. Tako je odlično varnošele pred kratkim.
stnica pred bakterijami, ki povzročajo karies,
bolezni dlesni in krvavitve dlesni. Zato jo priČeprav jo predelujejo na Kitajskem, v
poročajo za ustno vodico za vzdrževanje
Tajvanu, Maleziji in Koreji, je še vedno
ustne higiene. Menda zavira tudi nekatere
najboljša paragvajska.
povzročitelje grip. Celi listi stevije so uporabni
predvsem za čaj, ki med drugim izboljšuje
človekovo razpoloženje.
Oglasno sporočilo
Stevija - naravno sladilo brez
energijske vrednosti
Pivovarna Union d.d. je lansirala na trg prvo pijačo sladkano s stevijo in
zmanjšano vsebnostjo sladkorjev za 30 %
V Pivovarni Union d.d. smo v preteklih letih pomemben del razvoja
namenili proučevanju uporabe alternativnih sladkorjev in naravnih sladil
za proizvodnjo pijač. Razvili smo recepture za proizvodnjo pijač z uporabo naravnega sladila iz stevije, ki zagotavljajo dober, prijetno sladek
in poln okus pijač z zmanjšano energijsko vrednostjo.
V februarju 2012 smo na slovenskem trgu predstavili sadno pijačo Sola
Orangola z okusom pomaranče in guave, ki je sladkana tudi s stevijo in
ima 30 % zmanjšano vsebnostjo sladkorjev. Sola Orangola je na voljo v
PET plastenki 0,5L in 1,5L.
Stevija ali naravno sladilo iz stevije je generično poimenovanje za ekstrakt sladkih snovi (steviol glikozidov), ki izvirajo iz listov rastline Stevia
rebaudiana, imenovane tudi Bertoni. Stevija izvira s področja Brazilije
in Paragvaja, kjer je bila med Indijanci dobro poznana kot rastlina s sladkimi listi, ki so jo
uporabljali za sladkanje pijač. V svetu je postala bolj poznana po letu 1887, ko jo je odkril
in identificiral švicarski botanik Antonio Bertoni. Zaradi njene sladkosti so jo imenovali tudi
medeni listi, sladki listi iz Paragvaja ali sladko zelišče.
Stevia Rebaudiana je rastlina, ki uspeva v tropskem in subtropskem področju. Visoka je
do 80 cm in ima liste suličaste oblike. Za proizvodnjo naravnega sladila rastlino v večjem
obsegu gojijo na plantažah v Južni in Srednji Ameriki, Koreji, Vietnamu, na Tajskem in največ
na Kitajskem. Z naravnim postopkom ekstrakcije sladkih snovi iz listov rastline dobimo sladilo, ki je tudi do 300 krat bolj sladko od običajnega sladkorja. Sladilo iz stevije je povsem
naravnega izvora in nima energijske vrednosti. Z uporabo stevije lahko povsem na naraven
način proizvajamo brezalkoholne pijače z zmanjšano energijsko vrednostjo in brez uporabe
umetnih sladil.
Do resnejše komercialne uporabe stevije je prišlo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja,
ko so jo v nekaterih azijskih državah pričeli uporabljati kot naraven nadomestek umetnih
sladil. Kljub temu na zahodu še dolgo ni bila dovoljena za uporabo v živilski industriji. Na
osnovi številnih humanih študij, ki so dokazale varnost stevije za človeka je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) v letu 2008 sladilu iz stevije podelila status varnega živila
(GRAS), evropska agencija za varnost živil (EFSA) pa je v letu 2010 podala pozitivno mnenje
o uporabi stevije v humani prehrani. Decembra 2011 je postala stevija dovoljena surovina
za proizvodnjo živil tudi v Evropski uniji.
Pridruži se:
www.sola.si
50
April 2012
Ukrepajte hitro
Možganska kap
Možganska kap je odločilen povzročitelj začaAkutno ishemično možgansko kap lahko
sne ali trajne duševne in/ali mišične ovirano- uspešno zdravimo s trombolizo, če pride bolsti in smrti. Je druga najbolj razširjena žilna nik v ustrezno bolnišnico pravočasno. Čas za
bolezen – takoj za srčnimi boleznimi –, ki je pričetek zdravljenja z raztapljanjem krvnega
v svetu odgovorna za 5,7 milijona smrti na strdka je namreč samo 4,5 ure. Rezultati zdraleto. Ocenjujejo, da v Evropi trpi za možgan- vljenja so toliko boljši, kolikor hitreje pride
sko kapjo kar 9,6 milijona oseb. Bolezen je v bolnik do zdravljenja s trombolizo, zato velja
razvitih državah med vodilnimi vzroki smrti možganska kap za urgentno stanje v
ter dolgotrajne invalidnosti.
medicini.
Možganska kap izjemno zniža kakovost
Prepoznajte znake možganske kapi in hitro
življenja prizadetega posameznika, za šte- ukrepajte!
vilne pa je v prvem letu celo usodna. V SloZa pravočasno zdravljenje je treba prepoveniji možganska kap letno prizadene okoli znati znake možganske kapi.
4.200 oseb. Pri nas trenutno živi 30.000 bolnikov, ki so preboleli možgansko kap, v enem Najbolj preprosto in zanesljivo prepoletu pa zaradi poznih posledic kapi ali aku- znamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
tnih zapletov umre 2.100 Slovencev. V posa- • G – govor (prizadet govor);
meznih starostnih skupinah moški umirajo • R – roka (delna ali popolna ohromelost
pogosteje kot ženske, razlika pa je najizraziene roke);
• O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija
tejša v starosti do 65. leta.
obraza);
Poznamo dve vrsti
• M – minuta (takoj pokliči številko 112).
Poznamo dve glavni vrsti možganske kapi:
ishemično in hemoragično. Med možgan- Če ste pri osebi opazili katerega koli od naveskimi kapmi je najpogostejša ishemična mož- denih znakov, takoj pokličite urgentno mediganska kap, saj njen delež znaša kar 85 %. Pov- cinsko pomoč na številko 112, da z reševalzroči jo krvni strdek, ki zoži ali zapre eno ali nim vozilom prizadetega čim prej odpeljejo
več možganskih krvnih žil, tako da kri ne more v najbližjo medicinsko ustanovo.
preskrbeti možganom dovolj kisika in gluVsako leto bi številne možganski kapi lahko
koze. Zato možganske celice odmrejo in raz- preprečili. Zato ravnajmo pametno in ukrevije se možganski infarkt. Pri hemoragični pajmo preventivno! Eden od načinov prepomožganski kapi, katere delež znaša 15 % vseh znavanja atrijske fibrilacije je redno merjenje
možganskih kapi, nastopi zaradi razpoke arte- srčnega utripa, navodila,kako ga izmeriti, pa
rije krvavitev v možgane, ki uniči večji ali z vrsto drugih koristnih informacij najdete na
manjši predel možganskega tkiva.
spletni strani www.meri-utrip.si.
Navodila za pravilno merjenje
krvnega tlaka doma
• Aparat za merjenje krvnega tlaka pred merjenjem postavite na sobno temperaturo. Dokazano je, da hitra temperaturna sprememba
(če je aparat hranjen npr. v omari (sobi), ki je
hladna), vpliva naj manj natančne meritve.
• Vsaj 15 min pred meritvijo ne zaužijte obroka,
prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola.
Priporočljivo je meriti krvni tlak takoj zjutraj,
ko vstanete in pred večerjo.
• Nekaj minut pred meritvijo krvnega tlaka
udobno počivajte in si ga ne merite kmalu po
naporu ali zaužitju zdravil.
• Med meritvijo bodite sproščeni, ne govorite,
oz. ne opravljajte nobenih opravil ali drugih
miselnih naporov.
• Manšeto namestite na ustrezno mesto na
nadlakti ali podlakti (zapestni merilnik tlaka).
Meritev vedno izvajajte na isti roki.
• Med meritvijo mora biti manšeta v višini srca,
ne glede na način meritve (na nadlakti ali
podlakti; sede, leže ali stoje). Roka naj počiva
v udobnem položaju.
• Krvni tlak izmerite 2-krat zaporedoma, vmes
naj bo vsaj 5-minutni presledek. Če se obe
meritvi izraziteje razlikujeta, je potrebna še
tretja meritev.
• Zapišite čas in datum meritve, vrednost tlaka
in srčnega utripa.
• Redne meritve krvnega tlaka pri »zdravih«
omogočajo odkrivanje zgodnjih simptomov
hipertenzije, kar povečuje učinek zdravljenja
že brez uporabe zdravil z spremembo načina
prehrane, življenjskega sloga, ipd.
April 2012
51
Vzgoja čustev
Avtor:
dr. Nataša Rijavec Klobučar
Vsa čustva so zdrava
V sodobnem času naši odnosi temeljijo na
močni čustveni povezanosti in ne več na
drugih motivih (npr. ekonomskih), kot je to
veljalo v preteklosti. Svobodna odločitev
za partnerja in za družino pa sama po sebi
ne pomeni, da bomo v teh odnosih tudi
znali najti zadovoljstvo in izpolnitev svojih
želja in potreb. Ravno nasprotno, zdi se, da
nam čustva velikokrat povzročajo nemalo
preglavic in pogosto ne vemo, kaj z njimi
narediti.
Čustva vedno delujejo
da je npr. potlačena jeza povezana s srčnoČustva so gonilna sila v naših odnosih. Obar- žilnimi boleznimi, z rakom in še z drugimi
vajo naš svet, ga naredijo pisanega, živega. boleznimi.
Seveda takrat, ko doživljamo prijetna čustva,
je naš pogled na življenje lahkoten, sproščen, Čustva imajo svoj namen!
poln energije, svet pa prijazen. Ko pa se sre- Pred čustvi torej ne moremo zbežati. Vsako
čujemo s težavami, z ovirami, s preprekami, čustvo ima namreč svoj namen, svojo funkbi se pogosto radi izognili neprijetnim cijo, čeprav včasih težko prepoznamo njihovo
čustvom, ki se prebudijo v nas. Nihče si v pozitivno noto. Zakaj bi drugače bilo poloresnici ne želi čutiti strahu, jeze, sramu, žalo- ženo v nas? Zgolj zato, da nam povzroča
sti, gnusa, krivde ipd. Večina si želi, da bi bilo nevšečnosti, neprijetne občutke in včasih doltega v življenju čim manj. A čustva so del nas gotrajne zaplete, ko se npr. ne moremo znetudi takrat, ko jih zanikamo, jih tlačimo, jih biti strahu? Vsa čustva so zdrava. Vsako čustvo
ne priznavamo. Strokovnjaki opozarjajo, da nosi v sebi sporočilo, svoj pomen, svojo poziimajo ravno takrat še večjo moč, ko tiho delu- tivnost. Pa poglejmo pobliže: Jeza. Čustvo, ki
jejo na nas in se včasih prikrito izražajo na se ga marsikdo boji, češ da je razdiralno, unirazlične neustrezne načine. Ugotovljeno je, čujoče. Pa ni res. Jeza je eno izmed najbolj
52
April 2012
»Čustva je treba izraziti konstruktivno, na način, da
ne prizadenemo niti drugega niti sebe, na način, da
najprej sprejmemo odgovornost zanje.«
pozitivnih čustev, ki da energijo, moč, da člo- najprej sprejmemo odgovornost zanje.
vek nekaj spremeni. Jeza, ki gre v odločnost. Čustva so »moja«. Z njimi je nekaj narobe.
Bistveno je, kako se izrazi. Jeza kot odločnost Čeprav je neprijetno, nelagodno, čutim. Kaj
ni kričanje, vpitje, razbijanje. Jeza kot odloč- je to, kar čutim? Jeza, strah, sram, vznemirjenost ne gre v agresijo, nasilje, temveč se izraža nje, nemoč? Lahko to komu povem? Lahko
kot akcija. Torej, človek si takrat lahko reče, komu pokažem svoj strah? Lahko drugi obrida bo »jezo vzel in z njo nekaj naredil, jo obr- šejo solze? Ali me je sram sploh priznati, da
nil sebi v prid, začel načrtovati in spreminjati se v meni pretaka celo morje neprijetnih
svoje življenje«. Jeza, ki ostane v rokah posa- občutkov, ki jim še ne znam dati imena? Lahko
meznika takrat, ko neha kazati s prstom na koga poiščem, da mu povem, kaj je v meni?
drugega, iskati krivca za svojo jezo. Jezo je
torej treba sprejeti kot svojo in potem z njo Razmislite, kako reagirate!
nekaj narediti. Prav isto velja za ostala čustva: Razmislite pri sebi, kako izražate svojo jezo?
Strah nam pokaže, kje je še varno. Sram nam Kaj naredite takrat, ko ste zares besni? Razpove, kje so naše meje. Dovoljuje nam delati mislite, ali kričite na drugega, ga obmetavate
napake in kliče druge, naj nam pomagajo.
z različnimi živalskimi imeni, ga ponižujete,
Žalost nam pomaga, da se poslavljamo. kritizirate ali morda moledujete? Opazujte
Pomeni slovo od preteklosti, od posameznih sebe, kako reagirate, ko vas je strah? Morda
življenjskih obdobij, kar je nujno za razvoj. tudi takrat glasno protestirate, morda jočete
Predelava izgube, pa naj bo to le konec brez- ali se zatečete v molk oz. v kuhanje mule?
skrbnih počitnic ali slovo od hišnega lju- Kako poiščete oporo, ko vam je hudo, ko se
bljenčka, je pomembno za čustveni razvoj. vam trga srce?
Zdaj pa razmišljajmo, kaj bi se zgodilo, če
Krivda je bolečina. Otresti se krivde je za
mnoge najtežje soočanje s čustvi. Bistveno bi naslednjič reagirali drugače. Kaj bi bilo, če
bi naslednjič, ko pride strah, šli do bližnjega
pa je, kako čustva izrazimo.
nekaj trenutkov pozneje kot običajno. Kaj bi
Poiščite način, kako jih izraziti!
bilo, če bi najprej sebi priznali svoj strah? SpreČustva so zdrava, imajo svoj namen. To pa ne jeli strah in sprejeli odgovornost za strah. Moj
opravičuje, da čustva »pljuvamo« na vse je. Nihče ga ni položil v vas. V vas se je prebustrani, jih »mečemo iz sebe v druge«, izra- dil. Ob drugem. A prebudil se je v vas ob družamo burno brez meja, … Čustva je treba gem, ni ga drugi prebudil. Ni drug odgovoizraziti konstruktivno, na način, da ne priza- ren zanj. Vi ste. Ali se lahko sedaj obrnete k
denemo niti drugega niti sebe, na način, da drugemu in mu poveste za svoj strah? »Glej,
BREZPLAČNO STROKOVNO PREDAVANJE
LEKARNE LJUBLJANA
TEMA PREDAVANJA:
Kronično vensko popuščanje
KDAJ: torek, 17. 4. 2012, ob 18. uri
LOKACIJA: Viteška dvorana, Križanke v Ljubljani
VSTOPNICA: Kartica zvestobe Lekarne Ljubljana
Predavateljica: Edith Jošar, mag. farm., spec., Lekarna Ljubljana
Udeležbo na predavanju potrdite na brezplačni telefonski številki 080 71 17 ali na e-naslovu:
kartica.zvestobe@lekarna-lj.si.
Na predavanju bomo predstavili tudi tehnike kompresijskega povijanja.
Vljudno vabljeni!
oglas brezplacno predavanje Kronicno vensko popuscanje 119x65 mm 01.indd 1
3/15/12 7:29:43 AM
samo strah me je …« Kaj bi bilo, če bi takrat,
ko pritiskamo, kričimo »daj povej, kaj je; zakaj
govoriš, da ni nič« in nas v resnici le razjedajo
dvomi, poskusili z ranljivostjo in začeli »glej,
samo strah me je, ker ne vem, kaj se dogaja.
Pomiril me boš, če mi razložiš«. Ni lahko izhajati iz sebe, govoriti iz sebe, sprejeti odgovornost za to, kako se počutimo. A to je pot do
drugega. A najprej moramo priti do sebe.
Sprejeti svoja čustva. Se vprašati, kaj si v
resnici želim? Kaj pa v resnici potrebujem?
Toplo besedo, objem, potrditev? Ali tišino? Vi
morate poiskati konkreten odgovor, ki velja
za vaše čustvo? Vaš odgovor, vaše vprašanje
je pot do drugega.
Ko pritisk narašča …
Veliko ljudi ima težave z izražanjem jeze, saj
ob navalu besa ne zmorejo trezno razmišljati,
njihova reakcija je burna, včasih v navalu jeze
izrečejo besede in potegnejo poteze, ki jih
kasneje obžalujejo. Nasvet gre v smeri umiritve! To pa je lažje reči, kot narediti. Umirite
sebe, preden eksplodirate – dajte si prostor
za reakcijo. Preštejte do pet, trikrat globoko
vdihnite, umaknite se iz prostora. Morda zmorete reči: »Zdaj sem preveč jezen, da bi govorila. Bova kasneje o tem.« In ne pozabite takrat,
ko boste pomirjeni, ponovno odpreti temo.
Poskrbite za sprostitev, jezo lahko sproščate
tudi preko športa, meditacije, humorja.
Kaj pa vzgoja čustev pri otrocih?
Če je v preteklosti veljajo, da na področju
čustev vzgajamo dečke drugače kot deklice,
danes vemo, da je za optimalen razvoj otroka
najboljše, da mu dovolimo čutiti in izraziti vsa
čustva. Prisluhniti sebi in otroku, je lahko staršem izziv ali breme, ko odkriva nova čustva
ob odzivanju na otroka. Ob tem lahko trčijo
na različne stereotipne predstave o tem, kako
čustvujejo fantje in kako dekleta. A vprašanje je, zakaj je nam tako težko dovoliti sinu,
da je žalosten, da joka, da ga je strah? Zakaj
nam ga je težko razumeti, kako boli srce, ko
ga drugi zmerjajo? Ali zakaj ne prenesemo
hčerkinega besa in bi ga najraje zadušili? Ali
enostavno preslišimo, da je tudi naš fant žalosten in da našo deklico pošteno jezi, ker bi se
nas to preveč dotaknilo in ogrozilo?
Vzgoja čustev pri otrocih gre vedno vzajemno z našo lastno vzgojo čustev. Lahko
otroku dovolim, da ga je sram, če svojega
sramu nikoli ne smem čutiti? Lahko otroka
slišim, da je osamljen, če pa svoje osamljenosti ne smem? Me je strah, da bom izpadel kot
pomehkuženi oče, če bom pokazal otroku,
da ga imam rad?
Čustva so most do drugega. Preko čustev
namreč lahko razumemo drugega, ga slišimo,
se mu približamo, ga čutimo. Še prej pa
moramo čutiti sebe, svoja čustva, ki niso
vedno prijetna. Moramo jih sprejeti kot del
nas, ki je potreben za to, da lahko živimo,
delamo, se imamo radi. Čeprav zahtevajo, da
se spoznavamo, brskamo po sebi in iščemo
poti drug do drugega, brez njih ne bi bili to,
kar smo.
April 2012
53
Oglasno sporočilo
Poletni teden za pravi oddih in nov navdih
tradicija že 18 let
Pred mnogimi leti je profesorica
matematike in poznavalka zdrave
prehrane Vesna Brkić iz Zagreba razmišljala, da bi v poletnem času omogočila poseben oddih. V njeni vizije
se je ustvaril topel poletni čas, bivanje ob morju, dobrodejna klima, kjer
bi se vsak po svojih željah izbral
tedenski seminar pod oljkami. Izbor
seminarja dopolnjujejo še jutranje
vaje in sprehodi, ki nas lahko nežno
prebudijo še pred sončnih vzhodom. Sproščanje in vzpostavljanje
stika s seboj podkrepi še izvrsten izbor uravnovešene vegetarijanske prehrane. Ta nam omogoča, da razbremenimo telo toksinov in si omogočimo
čas za telesno in osebno regeneracijo. Pri tem procesu pomaga še pitje
čajev, ki so narejeni iz zelišč, ki jih spomladi s skrbnostjo nabiramo po otoku
Pašmanu.
Ta program bo v letu 2012 dopolnil polnoletnost, saj ima že 18 let tradicije in se imenuje Harmony program. Poleg poletnega letovanje nudi
tudi možnost aktivnega dela na sebi. Na voljo so tudi različne individualne terapije in večernimi plesi, ki pa nam omogočajo skupno druženje,
spoznavanje novih ljudi na zabaven način.
V času letnega oddiha smo bolj sproščeni, zato se je lažje predati procesom, ki pripomorejo k globlji sprostitvi. Vse to z namenom, da se napolnimo z osvežujočimi energijami, novimi idejami in naučimo kaj uporabnega
tudi za preostali del leta. Pogosto so pridobljena znanja tako močna, da pripeljejo do pomembnih sprememb v življenju. Mogoče so to spremembe,
ki si jih že dolgo želimo, pa mogoče ne najdemo prave poti do njih.
Lahko počnem še kaj drugega ?
Lahko si izposodite kolo na recepciji programa in raziskujete otok kot kolesar ali pohodnik na več vrhov Pašmana ali celo Ugljana (s seboj imejte udoben, varen športni copat in seveda pokrivalo za glavo). S seboj si prinesimo rolerje, napihljiv kanu ali surf … ter si privoščimo ob razgibavanje po
svoji meri.
www.harmony.hr
Čas si lahko zapolnimo z :
–– odhodom z ladjico na samotne otočke (primerno tudi za nudiste ali se
odpravimo v bližnji nudistični kamp – le 3km oddaljen od programa),
–– druženjem na bližnjih plažah in kopanjem,
–– individualnimi tretmaji (različne masaže, gong tretmaji, rebirthing-preporod na suhem in v vodi, reiki tretmaji, intuitivno svetovanje z angeli
in vodniki, terapije z didgeridoojem, šamanskimi bobni, metoda Feldenkrais, barvna terapija …)
–– kolesarjenjem ali sprehodi po stezah, ki vodijo v notranjost ali na drugo
stran otoka (kjer je bolj divja narava). Tam lahko še intenzivneje začutimo mediteranske vonjave, si naberemo zdravilnih rastlin kot so žajbelj, primorska meta, komarček in druge ali pa zgolj uživamo v prekrasnih razgledih in šepetih morske narave.
Kar 48 seminarjev v poletju 2012
Izbiramo med tematsko raznovrstnimi seminarji:
–– treking po Pašmanu,
–– razne telesne tehnike (joga, biodanza, masaže, salsa),
–– za osebno rast,
–– povezanih z glasbo,
–– o fotografiji,
–– o prehrani in kako jo pripravljati (tudi tečaji kuhanja) …
Kako se lahko družimo zvečer ?
Vsak teden so na razporedu drugačni večeri ob 21.uri in se jim lahko
pridružite:
* izrazni ples z etno elementi orientalskega in slovenskega plesa, plesi
»Biti Ženska«, indijski Bollywoodplesi , afrodance, vroč latino orient miks,
španski orientalski miks …
Center Harmony bo poleti 2012 deloval na otoku Pašmanu, in sicer si boste
lahko izbrali namestitev v šotoru v oljčnem kampu ali v privatnih sobah
pri domačinih. Za brezskrbno potovanje je vsako leto organiziran avtobusni prevoz iz Slovenije.
www.biodanza.si
54
April 2012
Avtor:
Romana Šrimpf, dr. dent. med
Parodontalna bolezen
Parodontalna bolezen je najpogostejša
oblika bolezni obzobnih tkiv in hkrati najbolj razširjena bolezen človeštva. Raziskava
pri odrasli populaciji na področju Slovenije
je ugotovila 93-odstotno prisotnost ene od
oblik te bolezni.
Kaj pospeši napredovanje?
odstrani mehanične ovire za čiščenje (zobni
Napredovanje pospeši:
kamen, previse plomb in umetnih zobnih kron)
• slaba ustna higiena,
ter odstrani bakterijski biofilm iz obzobnih
• kajenje,
žepov (postopek luščenja in glajenja korenin).
• sladkorna bolezen,
Če je potrebno, sledi oralno-higienski fazi tudi
• debelost,
kirurški poseg. V njem dlesen odmaknemo od
• nosečnost,
zobne korenine, s površine korenine meha• oralna kontracepcija,
nično očistimo biofilm bakterij, zobni kamen
Parodontalna bolezen je kronično vnetje ob- • slabo izdelane plombe in mostički v ustih, in nekrotični del cementa, obzobni žep pa
pod katerimi zastajajo obloge.
nekoliko zmanjšamo. Tudi po kirurškem zdrazobnih tkiv. S kopičenjem bakterij na zobeh
vljenju je potrebno redno odstranjevanje baknastajajo mehke zobne obloge (bakterijski
zobni plak), kjer so ugodni pogoji za njihovo Kakšne so posledice v telesu?
terijskega biofilma iz obzobnih žepov v trimerazmnoževanje. Bakterije s svojimi strupi v Lahko opazimo naslednje posledice: umik pri- sečnih ali polletnih presledkih. Kirurškemu
začetku poškodujejo dlesen, ki postane rdeča, zadete dlesni in kosti od zoba, poglobljeni obz- posegu nato sledi vzdrževalno zdravljenje, ki
otekla in krvavi na dotik. Rdeč rob dlesni in obni žepi, vzdražen obrambni sistem orga- je doživljenjsko.
krvavitev pri ščetkanju zob je znak gingivi- nizma, prehajanje bakterijskih strupov v kri,
tisa ali vnetja dlesni, ki je začetna oblika bole- posledice se kažejo tudi na drugih telesnih Kako preprečiti
zni obzobnih tkiv. Če gingivitis traja dlje časa, organih, trikrat večja verjetnost za nastanek parodontalno bolezen?
napreduje v vnetje pozobnice, kar povzroči ateroskleroze in z njo povezanih zapletov, dva- Z natančnim ščetkanjem najmanj dvakrat na
razkroj povezave zobne korenine s čeljustno krat večje tveganje za srčni infarkt, nevarnost dan in z nitkanjem oz. uporabo medzobnih
kostjo.
za dihala, nevarnost za možgane, vpliv na ščetk lahko odstranimo večino plaka z zobsklepe (artritis), vpliv na moške spolne organe nih površin. S profesionalnim čiščenjem zob
Znaki parodontalne bolezni:
(zdravljenje parodontalne bolezni je zmanjšalo vsakih 6 mesecev, ki ga izvaja zobozdravnik
• krvavitev pri ščetkanju in nitkanju zob,
neplodnost), vnetje obzobnih tkiv pri noseč- ali ustni higienik, pa imamo pod nadzorom
• sprememba barve dlesni iz rožnate v rdečo nicah zveča verjetnost za prezgodnji porod in tudi plak na težje dostopnih mestih. Dodaali vijolično,
nizko porodno težo otroka, sladkorna bolezen tna uporaba ustne vode je dopolnilo opti• oteklina, nabreklost dlesni,
močno poslabša parodontalno bolezen.
malne ustne higiene, saj za nekaj ur zavrejo
• iztekanje gnoja ob zobeh,
razmnoževanje bakterij v ustih. Dodaten
• zadah, ki je prisoten dlje časa,
Kako zdravimo
razlog za skrbno nego ust je tudi spoznanje,
• sprememba okusa,
da lahko bolezni v ustih prispevajo k razvoju
parodontalno bolezen?
• odmikanje dlesni,
Prva in najpomembnejša faza zdravljenja je ali poslabšajo že obstoječe kronične sistem• pojav razmikov med zobmi,
oralno-higienska faza, med katero se bolnik ske bolezni, ki so v sodobnem svetu glavni
• majavost zob.
nauči postopkov pravilne ustne higiene, vzrok obolevanj in smrtnosti prebivalstva.
April 2012
Estetske luske –
neboleč poseg za lep nasmeh
Z napredkom v zobozdravstvu popoln
nasmeh ni več privilegij slavnih in medijsko
izpostavljenih ljudi. Za olepšanje različnih
nepravilnosti zobovja – od nepravilne razporejenosti (asimetrije) zob, obarvanosti
zob kot posledice staranja, uživanja kave,
čaja, nikotina in drugih snovi pa do poškodovanih oziroma okrušenih zob ali zobnih
zalivk – so v sodobnem zobozdravstvu na
voljo različne metode. Ena izmed njih, ki v
relativno kratkem času na obraz pričara
popoln in bleščeč nasmeh, so tudi estetke
luske. „Gre za nebolečo, minimalno invazivno metodo, ki praktično ne poškoduje
zoba in hkrati ohranja naraven zob,“ pojasnjuje sogovornica in poudarja, da je glavna
indikacija za korekcijo z luskami reševanje
estetskega videza zob (oblike, barve, velikosti), saj se primeri večjih anomalij zobovja
rešujejo z ortodontskimi aparati ali kirurškimi posegi.
Bistvo estetske luske je, da naraven zob
ostane vitalen, spremeni pa se lahko njegova
oblika, barva in velikost,“ pojasnjuje sogovornica in dodaja, da se luske danes izdelujejo
izključno iz vrhunskih materialov, ki predstavljajo polni porcelan. Po korekciji je zob transparenten, naravno proseva in ima popolnoma naraven videz.
I n ka ko p rav za p rav p ote ka s a m
postopek?
„Namestitev porcelanske luske zahteva minimalno pripravo sprednjega dela zoba (zob
se obrusi v debelini kontaktne leče), pri čemer
se poškoduje res minimalen del zobne sklenine. Kljub izredni tankosti luska prekrije vse
Pred posegom
55
Oglasno sporočilo
nadomestne začasne prevleke. Po približno
sedmih dneh se pacient ponovno oglasi v
ordinaciji, kjer mu končni izdelek namestimo.
Sam postopek je enostaven, praktično neboleč, sama storitev pa je za pacient prijazna,“
pravi sogovornica. V primeru bolezni zoba se
luske odstrani, kar omogoča nemoteno
nadaljnjo strokovno oskrbo bolezni.
„Zanimanja za luske je vedno več, saj so
ljudje vedno bolj osveščeni glede videza svojih zob, hkrati pa vedo, kaj lahko pričakujejo.
Opažamo, da korekcija spremeni življenje
praktično vsakomur, ki se za poseg odloči –
z nasmehom, ki postane del vsakdana, se
namreč poveča tudi samozavest,« na podlagi
izkušenj zaključuje Fabjanova.
Tina Fabjan, dr. dent. med.
nepravilnosti. Včasih pa sklenine sploh ni
treba brusiti in takrat govorimo o lumineerjih,“ razlaga Fabjanova.
Pred posegom posebnih priprav oziroma
zahtev ni, nadaljuje sogovornica. Najpomembneje je, da je pacient natančno seznanjen s potekom postopka in natanko ve, kaj
lahko pričakuje. „Pacient nas obišče dvakrat.
Med prvim obiskom nepravilen zob rahlo
obrusimo (0,3–0,5 milimetrov), odvzamemo
odtis za estetske luske in pacientu priskrbimo
NOVO:
Zobozdravstvena ordinacija.
Podjetje Medical Fabjan, je odprlo novo zobno ordinacijo tudi v Ljubljani na Peričevi ulici
29, v Bežigrajskem Dvoru. Sicer pa sta ostali dve ordinaciji še na obstoječih lokacijah v
Celju in Kolombanu nad Ankaranom. Več informacij lahko dobite na tel. številki 041 386
622 ali pa preko spleta www.zobozdravnik.org.
Po posegu
56
April 2012
Avtor:
Dagmar Podgornik, dr. vet. med.
Mladiček pride
v novi dom
Končno je napočil čas, ko bo v vaš dom
prišel pasji mladiček! Mladiček gre lahko iz
legla, ko dopolni 8 tednov starosti. Ker
potrebuje red pri hranjenju, sprehodih, igri
in počitku, je dobro, da takrat vzamete
dopust ali imajo otroci šolske počitnice.
Tako boste najhitreje kužka navadili na pravila obnašanja v novem domu.
Verjamem, da ste izbrali mladička, ki najbolje ustreza vašemu življenjskemu slogu, je primeren za bivanje v vašem stanovanju ali hiši
in ki se ga veselijo vsi člani vaše družine. Če
ste se odločili, da bo kuža bival zunaj, ste zanj
že pripravili ustrezno velik pesjak z uto. Naj
spomnim, da mladički do šestega meseca starosti ne smejo biti privezani na verigi (30. člen
Pravilnika o zaščiti hišnih živali).
Mladiček ni igračka!
Če so v hiši otroci, jih poučite o pravilnem ravnanju s psičkom. Naučite jih, kako pravilno
dvigniti mladička, ga nesti in se igrati z njim.
Vlečenje za uhlje, rep in tačke je za mladiča
boleče, vtikanje prstkov v oči in smrček pa
neprijetno. Kuža se bo nekaj časa umikal,
potem pa se bo branil z zobmi! Psi imajo
otroke običajno izredno radi in se med njimi
splete veliko prijateljstvo in zaupanje.
Prevoz v novi dom
svežega zraka (9. člen Pravilnika o zaščiti
hišnih živali). Med potniškim in prtljažnim
delom avtomobila namestite mrežo. Za prevoz na zadnjem sedežu avtomobila so na
voljo različne oprsnice, ki se pripenjajo na
varnostni pas. Da bo dno kletke bolj
udobno, ga obložite z odejo ali drugo
pralno podlago. Kuža bo manj pogrešal
svojo pasjo družino, če se boste z vzrediteljem dogovorili, da vam da kos odeje, na
kateri je ležala pasja mama in ostali mladički. Tudi prve noči naj ima mladiček to
odejo na svojem ležišču.
Najudobnejši prevoz mladička je seveda z avtomobilom. V avtomobilu mora biti prijetna temperatura tako za vas kot tudi mladička. Priporočljivo je, da mladiček dve uri pred vožnjo ne
dobi hrane. To bo zmanjšalo možnost bruhanja med vožnjo, kajti tudi psom je med vožnjo
lahko slabo. Poskrbite, da bo pot v novi dom Postanki med dolgo potjo
prijetna in varna. Zato mladičku manjše pasme Če je pot dolga, se moramo večkrat ustaviti.
zagotovite kletko, ki jo namestite v prostor za Privoščimo mu nekaj požirkov vode in kranoge za sprednjim sedežem. Hkrati nam ta tek sprehod po svežem zraku (ne po žgonamestitev omogoča stalen nadzor nad mla- čem soncu in v hudem mrazu!). Pazite, da
dičkom. Tudi mladičku bo lažje, ker nas bo videl, vam mladič ne pobegne iz avtomobila! Izoslišal in vohal v svoji neposredni bližini.
gibajte se naročilu pasjega mladiča po pošti.
Za pse večjih pasem je primerna kletka, Tako potovanje (potovanje z vlakom, letaki jo namestite v prtljažni del avtomobila. lom) pov zroči hud stres ali celo šok
Le-ta mora imeti naravno svetlobo in dovolj mladiča.
April 2012
Priprava doma na
prihod »žverce«
Tudi v novem domu morate opraviti nekaj
priprav na prihod mladega nadobudneža.
Moja posteljica!
Ležišče naj bo prave velikosti, udobno in enostavno za vzdrževanje. Postavite ga v mirnejši
kot, vendar v vaši bližini (ne na oddaljenem,
temnem hodniku). Mladiček naj ima pregled
nad prostorom.Ležišče ne sme biti na prepihu ali v neposredni bližini grelnih teles (peči,
radiatorji). Kot ležišče lahko uporabimo tudi
prenosno kletko, v kateri smo kosmatinca pripeljali domov. V njej se bo počutil varnega,
ker je podobna brlogu. Košare raje ne kupujte,
saj jo bo mladič hitro zgrizel. Pogosto se
lastniki mladičev poslužujemo ustrezno
velike kletke, ki je namenjena razstavnim
psom. V njo lahko namestite prijetno ležišče,
igračke ter posodico z vodo in podlogo za
opravljanje potrebe. Ko se mladič odpravi k
počitku, kletko zapremo in se v njej počuti
varno.
Prav tako ga v kletko lahko zapremo čez
noč ali ko gremo po krajših opravkih iz stanovanja. S tem preprečimo raziskovalne
pohode in si prihranimo marsikatero nevšečnost. Zavedati se moramo, da mladiček ne
sme biti v kletki ves čas zaprt in sam. Pred
odhodom od doma ga nahranimo in peljimo
na sprehod, da opravi potrebo. Če so v prostoru po tleh lončki z rožami, jih začasno umaknite, da jih mladič na raziskovalnem pohodu
ne prevrne, razgrize in se z njimi zastrupi. Tudi
zavese so lahko zelo zanimive. Če ne želite,
da bi mladič prehajal iz prostora v prostor ali
so v bližini stopnice, po katerih bi lahko padel,
priporočam, da na prehod namestite snemljivo pregrado. Najpogosteje uporabljamo
tiste, ki so namenjene varovanju otrok pred
stopnicami.
Kje bom pa lulal?
Ker bo tovrstnih nesreč v začetku zagotovo
kar nekaj, odstranite preproge. Na sobno
čistočo je treba mladiča takoj navaditi. Še pre-
den gre v stanovanje ali hišo, ga peljemo v/
na prostor, ki bo namenjen temu opravilu. To
naj bo travnata ali s peskom prekrita površina v bližini našega domovanja. Nikakor naj
to ne bo otroško igrišče!
V bližino ležišča lahko namestite podlogo
za opravljanje potrebe v stanovanju, ker včasih ni časa, da bi prišli do zunanjega »stranišča«. To se še zlasti rado zgodi, ko se z mladičkom v stanovanju igramo. Mladiček do 3.
meseca starosti zdrži brez opravljanja
potrebe le 2 uri.
Ne pozabite, da bo po vsakem pitju in
obroku hrane mladič opravil potrebo (malo
ali veliko). Izkoristite to in ga odnesite ven na
prostor, namenjen tem opravilom. Za dobro
opravljeno »delo« ga ne pozabite pohvaliti
in pocrkljati, dajte mu ustrezen priboljšek in
se z njim poigrajte.
Če se zgodi »nesreča«, se ne jezite in ne
karajte mladiča. Hitro pospravite in očistite
z detergentom, da ne bo več vonja, ki bi privabljal na novo tovrstno početje. Če mladiča
zalotite pri delu, ga hitro odnesite na prostor,
ki je namenjen temu. Tik preden greste spat,
mladička peljite na sprehod, da ponoči ne bo
jokal, ker ga tišči lulat.
Srbijo me zobki!
57
smete takoj zamenjati, saj to lahko povzroči
prebavne motnje. Količino hrane določite
na osnovi navodil proizvajalca in izgleda
mladička. Mladiči še nimajo razvitega
občutka sitosti in se zaradi tega hitro prenajejo. Mladič mora imeti stalno na voljo zadostno količino sveže vode. Mladička naj hranijo vsi člani družine, ob določeni uri in na
določenem mestu. Človeška hrana ni primerna za prehrano psov zaradi prevelike
količine soli in začimb.
Kje so mama, bratci in sestrice?
Ko gre mladič iz legla, je to zanj hud udarec,
ker ostane sam v popolnoma neznanem okolju s popolnimi tujci. Tudi če smo se odločili,
da bo kuža živel zunaj v pesjaku, ga je prve
dni priporočljivo imeti v svoji bližini. Prve
noči bo mladiček cvilil. Da to preprečimo,
lahko ob svojem ležišču pripravimo ležišče z
visokimi stranicami, kar bo preprečilo nočne
sprehode in lužice. Ko začne cviliti, ga s tihim
nagovarjanjem potolažimo in pobožamo. Ne
jemljimo ga z ležišča.
Zdravje in nega
Psiček naj bi bil do osmega tedna starosti že
enkrat cepljen proti kužnim boleznim. Prav
tako bi moral imeti odpravljene notranje zajedavce. O tem ima vzreditelj potrdilo. Če to še
ni bilo narejeno, se z mladičkom odpravite
do veterinarja v vašem kraju in se z njim dogovorite o potrebnih preventivnih ukrepih.
Glede na pasmo psa, ki ste jo izbrali, boste s
kosmatincem imeli različno veliko opravka.
O negi psa ste se zagotovo že pozanimali pri
vzreditelju, pasjem frizerju ali veterinarju.
Opravljajte jo redno in vestno, da bo vaš kuža
lep in zdrav.
Po tretjem mesecu starosti bo mladiček začel
menjati mlečne zobe za stalne in v tem času
bo iskal »žvečkote«. Zato že pred prihodom
domov postavite na ležišče igračke, ki so
namenjene žvečenju po mili volji. Izberite primerno velike in varne igračke. Poškodovane
igrače odstranite, saj je nevarno, da mladič
pogoltne delce. Ko se kuža z zobmi spravi
nad pohištvo, blazino ali odejo, mu moramo
preusmeriti pozornost. Pokličemo ga in ko
priteče, mu z njegovo igračo preusmerimo
pozornost na igro. Ne pozabite, da naše roke Tako sem utrujen!
Tako dojenčki kot tudi pasji mladički potrein prsti niso pasja igračka.
bujejo veliko počitka. V začetku bo vaš kuža
večino dneva prespal. Ko se bo spočil, pa ga
Lačen sem!
Vzreditelj naj vam pove, s katero hrano je bo kar razganjalo od energije in bo vaš od
hranil mladiče in kolikokrat dnevno. Danes smrčka do repa in nazaj. V tem času se z njim
so to običajno pasji briketi, ki so namenjeni poigrajte in ga peljite na krajši sprehod. Izodoločenim starostnim skupinam in celo gibajte se stopnic, saj mladiček še nima razpasmam psov. Hrane v novem domu ne vitega gibalnega sistema.
A Verjamem, da vam bo mladiček
v veliko veselje in ponos,
čeprav bo kdaj kaj ušpičil!
B Zato vam ob negi, vzreji in
šolanju mladička želim veliko
ljubezni in potrpežljivosti.
C Vse to se vam bo obrestovalo
v neizmerni pasji zvestobi in
dolgoletnem iskrenem prijateljstvu.
58
April 2012
Spomladanski
jedilnik z beluši
Pomlad nas že zasipava s svojimi darovi in če jih seveda ne naberemo sami. Ko kupueden izmed njih so zagotovo beluši. Po jemo beluše, bodimo pozorni na njihovo svedolgih mesecih uživanja manj sveže zele- žino. Če z nohtom podrgnemo po rezni plonjave in sadja so ti zeleni poganjki še kako skvi, mora priteči sveži sok, če pa poganjek
dobrodošla popestritev jedilnika. Sezona upognemo, se mora prelomiti, ne le ukriviti.
svežih belušev traja od aprila do junija, zato Beluše lahko hranimo v hladilniku največ 2–3
si jih v tem času čim večkrat privoščimo.
dni, pozneje se vsebnost hranilnih snovi v njih
hitro znižuje. Najbolje je, da jih porabimo še
Izbiramo lahko med zelenimi ali belimi isti dan, kot smo jih kupili.
vrstami gojenih belušev, ki pa se razlikujejo
Beluši so prava zakladnica zdravju koribolj po načinu pridelave kot pa po vsebnosti stnih sestavin, ki na naše telo delujejo izjehranljivih snovi. Najbolj cenjeni in okusni pa mno spodbudno, zato ne slovijo le zaradi svoso divji beluši, ki so običajno tudi dražji, razen jega odličnega okusa, ampak tudi zaradi
Juha iz belušev
zdravilnih in dietetičnih lastnosti. So bogat
vir vitaminov (A, B, C, E in K), rudninskih snovi
(cink, kalij, kalcij, magnezij). Zaradi visoke
vsebnosti vlaknin spodbujajo presnovo in
prebavo, imajo pa tudi zelo nizko energijsko
vrednost (malo maščob, holesterola in ogljikovih hidratov), zato so idealna hrana za spomladansko čiščenje telesa.
Sestavine za 4 osebe:
•
•
•
•
•
•
•
•
400 g zelenih belušev,
200 g krompirja,
1 manjša čebula,
2 manjša stroka česna,
800 ml zelenjavne jušne osnove,
2 žlici olivnega olja,
½ žličke soli,
¼ žličke sveže zmletega črnega
popra,
Priprava:
• za noževo konico muškatnega
oreščka,
• ¼ žličke zmletega koriandra,
• 150 g sladke smetane,
• 2 žlici pinjol,
• nekaj listkov sveže bazilike za
okras.
Beluše operemo, jim odrežemo spodnje olesenele dele in nalomimo
na 4-centimetrske koščke. Krompir operemo, olupimo in narežemo
na 1 cm velike kocke. Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo.
V loncu zavremo zelenjavno jušno osnovo, nato jo odstavimo z ognja
in pokrijemo, da ostane topla. V kozici segrejemo olivno olje in na
njem popražimo čebulo in česen. Nekaj vršičkov belušev prihranimo,
preostale pa skupaj s koščki krompirja stresemo v kozico in pražimo
še 3 minute. Nazadnje prilijemo jušno osnovo in na zmernem ognju
pokrito kuhamo približno 15 minut, da se beluši in krompir zmehčajo.
Prihranjene vršičke stresemo v vrelo slano vodo in jih kuhamo 5 minut,
da se zmehčajo, vendar ostanejo še čvrsti. Tik pred koncem kuhanja
dodamo sol, poper, koriander in muškatni orešček ter pretlačimo oziroma obdelamo s paličnim mešalnikom, da nastane gladka kremna
juha. Nazadnje umešamo še sladko smetano. V manjši ponvi brez
maščobe 1 minuto pražimo pinjole. Stalno mešamo in pazimo, da se
ne zažgejo. Juho razporedimo na krožnike, posujemo s pinjolami.
Okrasimo z listki sveže bazilike in postrežemo.
April 2012
Beluši s piščancem in porom
Sestavine za 4 osebe:
•
•
•
•
•
•
400 g piščančjih stegen brez kosti,
3 žlice olivnega olja,
1 žlička soli,
¼ žličke mletega črnega popra,
2 strta stroka česna,
400 g zelenih belušev,
•
•
•
•
•
59
2 manjši stebli pora,
1 šopek drobnjaka,
3 mlade čebulice,
50 ml piščančje jušne osnove,
50 g indijskih oreščkov.
Priprava:
Piščančja stegna operemo, narežemo na majhne koščke in damo v večjo skledo. Posebej zmešamo 1 žlico olivnega olja, strt česen, sol in poper ter dodamo koščke piščanca.
Dobro premešamo in v tej marinadi pustimo 15 minut. Medtem očistimo beluše in
jih nalomimo na 3-centimetrske koščke, por in mlado čebulico pa narežemo na debelejše kolobarje. Zavremo piščančjo jušno osnovo in jo odstavimo z ognja. V ponvi
segrejemo 1 žlico olivnega olja, dodamo piščanca in ga pražimo 5 minut. Preložimo
ga na krožnik. V ponvi segrejemo preostalo olje, dodamo beluše, por in mlado čebulico ter pražimo 5 minut. Zalijemo s piščančjo jušno osnovo in kuhamo še 2 minuti.
Koščke piščanca vrnemo v ponev in kuhamo še 5 minut, da tekočina povre. Nazadnje
dodamo še sladko smetano in segrejemo, vendar ne sme več zavreti. Indijske oreščke
grobo nasekljamo in jih brez maščobe popražimo le toliko, da rahlo porumenijo. Jed
naložimo na krožnike, potresemo s popraženimi oreščki in takoj postrežemo.
Ocvrti medaljoni z beluši
Sestavine za 4 osebe:
•
•
•
•
•
•
400 g zelenih belušev,
1 šalotka,
2 stroka česna,
5 vejic peteršilja,
2 žlici naribanega parmezana,
50 g ovsenih kosmičev,
•
•
•
•
•
•
1 jajce,
½ žličke soli,
¼ žličke sveže zmletega popra,
za noževo konico muškatnega oreščka,
50 g krušnih drobtin,
100 g kokosove masti.
Priprava:
Beluše očistimo in nalomimo na približno 3-centimetrske koščke. Stresemo jih v vrelo vodo,
ki smo ji dodali sol in ščepec sladkorja. Kuhamo jih 5 minut. Nato jih odcedimo, nekoliko
ohladimo in drobno narežemo. Šalotko in česen olupimo ter drobno sesekljamo. Sesekljamo peteršilj, zdrobimo ovsene kosmiče, nastrgamo parmezan in razžvrkljamo jajce.
V ponvi segrejemo 1 žlico olivnega olja in na njem 1–2 minuti pražimo šalotko in česen, da
se zmehčata. V skledo stresemo narezane beluše, šalotko, česen, peteršilj, parmezan, ovsene
kosmiče in jajce. Še posolimo in popopramo ter vse dobro premešamo. Nastala zmes mora
biti precej čvrsta. Če je zmes preredka, dodamo še nekaj ovsenih kosmičev, če je pregosta,
pa nekaj prihranjene vode, v kateri so se kuhali beluši. Iz zmesi oblikujemo majhne medaljone in jih povaljamo v krušnih drobtinah. Na vročem olju jih na vsaki strani cvremo po 2
minuti. Postrežemo kot prilogo k mesu ali kot samostojno jed. Zraven postrežemo solato.
Solata z beluši in rukolo
Sestavine za 4 osebe:
•
•
•
•
•
•
•
•
500 g zelenih belušev,
½ žličke sladkorja,
1 žlica surovega masla,
100 g rukole,
10 g paradižnikov češnjevca,
2 mladi čebulici,
1 manjši gomolj koromača,
2 žlici sezamovih semen za preliv,
Priprava:
•
•
•
•
•
•
2 žlici olivnega olja,
2 žlici limoninega soka,
1 žlička gorčice,
2 strta stroka česna,
sol in poper po okusu,
2 žlici sesekljanih svežih zelišč (drobnjaka, bazilika, timijan, peteršilj).
Beluše očistimo in jih nalomimo na približno 4-centimetrske koščke. Stresemo jih v
slano vrelo vodo, ki smo ji dodali ščepec sladkorja in 1 žlico surovega masla. Kuhamo
jih 5–7 minut, nato jih odcedimo in takoj potopimo v ledeno mrzlo vodo, da ostanejo
čvrsti. Očistimo in operemo rukolo, razpolovimo paradižnik češnjevec, mlado čebulico narežemo na kolobarčke, koromaču pa odstranimo zunanje trde dele in ga narežemo na rezine. V ponvi brez olja na hitro popražimo sezamova semena, a le toliko,
da zadišijo in malo porumenijo. Vso zelenjavo stresemo v večjo skledo. Posebej zmešamo sestavine za preliv in ga polijemo po zelenjavi. Solato dobro premešamo, porazdelimo v servirne skledice in potresemo s sesekljanimi zelišči.
60
April 2012
April 2012
61
62
April 2012
Zanimivosti
Ko začutite zaspanost, ustavite vozilo
Letošnji svetovni dan spanja, ki v Sloveniji
poteka pod okriljem Mednarodne zveze za
medicino spanja (WASM), zaznamujemo s sloganom »Postanek je pomembnejši od poti«.
Motnje spanja so na splošno zelo pogoste in
predstavljajo veliko zdravstveno težavo, saj po
statistikah prizadenejo več kot 30 odstotkov
celotne populacije in s tem pomembno vplivajo na kakovost življenja. Do sedaj je opisanih okrog 80 različnih motenj spanja, ki lahko
prizadenejo vsakega od nas. Prekomerna
dnevna zaspanost je tudi vzrok za petino prometnih nesreč in nesreč na delovnem mestu.
20 odstotkov vseh prometnih nesreč je
posledica zaspanosti. Odrasli med 18. in 29.
letom pogosteje vozijo zaspani kot starejši
vozniki, moški pogosteje kot ženske (56 % :
45 %) in tudi pogosteje zaspijo za volanom
kot ženske (22 % : 12 %). V današnji družbi
vedno več ljudi dela v izmenah ali nočnem
času, zato je med njimi več takih, ki vozijo na
delo in z dela zaspani, kot med tistimi, ki
delajo samo podnevi (36 % : 25 %).
Pomanjkanje spanja znatno poveča tveganje, da bo prišlo do prometne nesreče. Čim bolj
človeku primanjkuje spanja, tem večja je nevarnost, da se bo kaj pripetilo. Znano je, da so ljudje, ki ponoči spijo 6–7 ur, dvakrat pogosteje
udeleženi v prometnih nesrečah kot tisti, ki spijo
8 ur, medtem ko so ljudje, ki ponoči spijo manj
kot 5 ur, štiri- do petkrat pogosteje udeleženi v
prometnih nesrečah. Odzivni čas oseb, ki so
neprekinjeno budne 18 ur, je možno primerjati
s časom tistih, ki imajo v krvi 0,05–0,01 alkohola.
Tisti, ki so neprekinjeno budni več kot 24 ur, pa
so primerljivi z opitim osebami, ki bi jim namerili v krvi 0,08 ali več alkohola.
Dr. Leja Dolenc Grošelj, predsednica Slovenske skupine za spanje, je ob tem poudarila: »Med
odraslimi, ki imajo otroke in vozijo, je zaspanih
kar 59 odstotkov, medtem ko jih je med tistimi,
ki nimajo otrok, med vožnjo zaspanih 45 odstotkov. Odpiranje okna in poslušanje radia ali glasbe
med vožnjo ne zmanjša zaspanosti, zato udeležencem v prometu priporočamo, da takoj, ko
začutijo zaspanost, ustavijo vozilo na počivališču ter si privoščijo 15–20 minut spanja ter dve
skodelici kave, preden nadaljujejo pot.«
V ZDA so ocenili, da se vsako leto 100.000
prometnih nesreč pripeti zaradi zaspanosti,
posledica pa je 1.550 smrti, 71.000 poškodb in
12,5 milijarde dolarjev škode. Namen svetovnega dneva spanja je osveščanje tako posameznikov kot strokovne javnosti, saj motnje spanja pogosto ostajajo neprepoznane. Njihovo
zgodnje odkrivanje pa je pomembno za uspešno zdravljenje. Zavedanje in osveščanje javnosti o motnjah spanja je zato pomembna preventivna dejavnost vseh držav na svetu.
Tudi v Sloveniji se zavzemamo za zmanjšanje prometnih nesreč, ki nastanejo zaradi
motenj spanja. Voznikom svetujemo, da preventivno upoštevajo priporočila za varno
10 let Paul Hartmann Adriatic
Podjetje Paul Hartmann Adriatic je proslavilo
10. obletnico svojega delovanja na slovenskem tržišču. „Kljub težkim gospodarskim razmeram, rasti cen surovin na svetovnem trgu
in zahtevam za zmanjšanje proračuna na
področju zdravja, smo zadovoljni s poslovnimi rezultati,“ je v pozdravnem govoru povedal direktor Paul Hartmann Adriatic, Marin
Matulić. „V prihajajočem obdobju pričakujemo spremembe procesov v zdravstvenem
sektorju. Pritiski na stanje zdravstvene blagajne so vse večji, še posebno v Evropi narašča število starejšega prebivalstva, tako da se
nam zdi še toliko bolj pomembno, da zago-
tovimo kakovostno zdravljenje in obdržimo
minimalno ceno.“ Skupina HARTMANN ima
podružnice v 37-ih državah na vseh celinah,
preko distributerjev pa so prisotni v večini
držav na svetu. So prepoznavno mednarodno podjetje za proizvodnjo medicinskih pripomočkov pri inkontinenci. Raziskave kažejo,
da se z inkontinenco srečuje od 15 do 30
odstotkov ljudi, starejših od 60 let, pogosteje
pa prizadene ženske. Široka izbira Paul Hartmann izdelkov vključuje: izdelke za inkontinenco, izdelke za zdravljenje ran, izdelke za
zaščito pred tveganjem v operacijski dvorani,
inovativne izdelke diagnostike.
vožnjo. Po novem zakonu za voznike (velja od
1. 7. 2011) osebe, ki so preveč zaspane, ne smejo
upravljati motornih vozil. Z akcijo »Postanek
je pomembnejši od poti« Slovenska skupina
za spanje pod okriljem Sekcije za klinično
nevrofiziologijo pri SZD skupaj z družbo Petrol
opozarja vse udeležence v prometu, da se pred
daljšo vožnjo spočijejo, med vožnjo pa se na
vsaki dve uri ustavijo za dodaten počitek.
Družba Petrol je v okviru akcije v noči s 16.
na 17. marec med 22. in 6. uro zjutraj na odprtih bencinskih servisih vsem voznikom ponudila brezplačno kavo. Poleg tega bodo na
Petrolovih multimedijskih oglasnih mestih
razna obvestila opozarjala voznike na težavo
zaspanosti med vožnjo.
Becutan
»Nežno že od prvega dotika« je
slogan , ki je že 33 let povezan z blagovno znamko
Becutan in prenaša
zgodbo negovanja
skozi generacije.
Linija Becutan
je
namenjena
celoviti
negi
dojenčka in je prilagojena dojenčkovi koži. Izdelki so
po svoji sestavi blagi
in nežni, kožo negujejo
in ščitijo, s čimer pozitivno vplivajo na njeno
obrambno funkcijo.
Vsi izdelki so klinično in dermatološko testirani, razviti v sodelovanju s pediatri in dermatologi. Izdelke pod blagovno znamko Becutan
so pričeli proizvajati leta 1978, samo ime pa
je sestavljeno iz besed »Bebe« (dojenček) in
»Cutis« (latinski izraz za površinski sloj kože).
Tradicija, ki neguje generacije, ostaja še vedno
prepoznavna tudi po 33 letih in prodaji 100
milijonov izdelkov Becutan.
Od našega prvega koraka do najpomembnejšega koraka Becutan je vedno tu za nas.
Aqua Sanitas kupiti tudi v vseh prodajalnah Sanolaborja v Sloveniji