Oblikovanje treh regijskih sonaravnih programov/paketov

Transcription

•
Projekt:
SONARAVNI RAZVOJ TURIZMA NA GORENJSKEM
Aktivnost št. 1
•
OBLIKOVANJE TREH (3)
REGIJSKIH SONARAVNIH PROGRAMOV/PAKETOV
Oblikovanih je 22 programov
What to do – Kaj početi
&
Oblikovanih je 20 programov
What to discover – Kaj doživeti
•
Oktober 2009
Pripravil: Alpe Adria Vita d.o.o.
Alpe Adria Vita d.o.o., podjetje za strateški marketing in projektni menedžment
Cesta 24. junija 80, SI-1231 Ljubljana; pisarna: Metelkova 7, Ljubljana, Slovenija
www.alpeadria-vita.com; e-mail: info@alpeadria-vita.com
Tel.: +386 (0)1 234 9742, faks: +386 (0)1 234 9747, gsm: +386 (0)41 749 000
 NAROČNIK
Občina Kranj
(oziroma preko Občine Kranj vse občine, ki tvorijo Gorenjsko kot razvojno regijo: Bled, Bohinj, Cerklje na
Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor,
Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica)
Župan občine Kranj: Damijan Perne
Vodja projekta na strani naročnika: Tanja Varl
 IZVAJALEC NA STRANI NAROČNIKA
Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC, Poslovno podporni center d.o.o., Kranj
Direktor: mag. Bogo Filipič
Koordinator projekta na strani naročnika: Mateja Korošec
 IZVAJALEC
Alpe Adria Vita d.o.o., Podjetje za strateški marketing in projektni management
Vodja projekta na strani izvajalca: Marjeta Jeraj, direktorica
Projektna skupina na strani izvajalca:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Dr. Terry Stevens (specialist za destinacijski menedžment, svetovalec v preko 30 državah sveta, WTO)
Yvonne Crook (svetovalka, marketing v turizmu)
Miša Novak (strateški razvojno-trženjski dokumenti)
Slavimir Stojanovič (celostna grafična podoba in oblikovanje promocijskih materialov)
Vladimir Nardin (regijski spletni portal)
Vojko Strahovnik (imidž katalog)
Matjaž Završnik (svetovalec na področju turistične ponudbe in trženja)
Tomaž Letnar (pisatelj, turistične identitete, zgodbe)
Matija Koren (svetovalec za produkt – zimski športi, pohodništvo)
Marko Perpar (svetovalec za produkt – kolesarjenje)
Tomaž Humar (svetovalec za produkt pohodništvo – alpinizem)
Marko Lenarčič (svetovalec za produkt pohodništvo)
Miran Stanovnik (svetovalec za produkt – panoramske poti za kolesarje, motoriste, avtomobiliste)
Renata Picej (programi)
Ines Drame (copy & teksti)
Stran 2 od 255
VSEBINA
1. OPREDELITEV VSEBINE DOKUMENTA _________________________________ 5
2. PROGRAMSKI KONCEPT, NAČIN REALIZACIJE IN PROGRAMI V OKVIRU WHAT TO
DISCOVER PRISTOPA________________________________________________ 6
2.1 Predstavitev programskega koncepta in načina realizacije what to discover
pristopa ________________________________________________________ 6
2.2 Kratke verzije What to discover programov _________________________ 12
2.3 Podrobnejše programske strategije po krajih ________________________ 33
2.3.1 Bled – turistična identiteta, zgodba, programi _____________________________ 34
2.3.2 Gorje – turistična identiteta, zgodba, programi ____________________________ 39
2.3.3 Bohinj – turistična identiteta, zgodba, programi ____________________________ 49
2.3.4 Kranjska Gora – turistična identiteta, zgodba, programi _____________________ 58
2.3.5 Radovljica in Žirovnica – turistična identiteta, zgodba, programi _______________ 65
2.3.6 Železniki – turistična identiteta, zgodba, programi __________________________ 71
2.3.7 Jesenice – turistična identiteta, zgodba, programi __________________________ 76
2.3.8 Škofja Loka – identiteta, zgodba, programi _______________________________ 83
2.3.9 Poljanska dolina: Gorenja vas-Poljane in Žiri – turistična identiteta, zgodba, programi
_______________________________________________________________________ 89
2.3.10 Kranj – turistična identiteta, zgodba, programi____________________________ 95
2.3.11 Naklo – turistična identiteta, zgodba, programi ___________________________ 103
2.3.12 Šenčur – turistična identiteta, zgodba, programi _________________________ 108
2.3.13 Preddvor – turistična identiteta, zgodba, programi________________________ 114
2.3.14 Tržič – turistična identiteta, zgodba, programi ___________________________ 119
2.3.15 Jezersko – turistična identiteta, zgodba, programi ________________________ 125
2.3.16 Cerklje – turistična identiteta, zgodba, programi _________________________ 130
3. PODROBEN PROGRAMSKI KONCEPT IN NAČIN REALIZACIJE WHAT TO DO
PRISTOPA ______________________________________________________ 138
3.1 Programski koncept in način realizacije What to do pristopa ___________ 138
3.2 Podroben programski koncept programov v okviru What to do pristopa –
predstavitev (dolge verzije) programov ______________________________ 144
3.2.1 Krovni program Gorenjske ____________________________________________ 144
3.2.2 Pohodniški programi _________________________________________________ 152
3.2.2.1 Družinski treking ________________________________________________ 152
3.2.2.2 Gorenjske planine za pohodnike – gorenjske planinske ture ______________ 156
3.2.2.3 Treking za izkušene ______________________________________________ 160
3.2.2.4 Alpinisti________________________________________________________ 163
3.1.3 Kolesarski programi__________________________________________________ 168
3.1.3.1 Kolesarjenje z avtodomom ________________________________________ 168
3.1.3.2 Družinsko kolesarjenje____________________________________________ 175
3.1.3.3 Gorsko kolesarjenje ______________________________________________ 180
3.1.3.4 S kolesom po nova doživetja _______________________________________ 187
3.1.4 Zimski programi ____________________________________________________ 193
3.1.4.1 Krpljanje _______________________________________________________ 193
3.1.4.2 Ski safari_______________________________________________________ 196
3.1.4.3 Tek na smučeh__________________________________________________ 199
3.1.4.4 Družinska zimska doživetja ________________________________________ 202
3.1.5 Vodni in zračni športi ________________________________________________ 205
3.1.5.1 Aktivni na vodi __________________________________________________ 205
Stran 3 od 255
3.1.5.2 Jadralno padalstvo _______________________________________________
3.1.6 Poslovni turizem ____________________________________________________
3.1.7 Romarski turizem ___________________________________________________
3.1.8 Slow turizem _______________________________________________________
3.1.9 Tematske poti ______________________________________________________
3.1.10 Alpski wellness ____________________________________________________
3.1.11 Kulinarika_________________________________________________________
3.1.12 Panoramske poti za motoriste ________________________________________
213
218
221
229
232
237
241
247
VIRI ___________________________________________________________ 253
Stran 4 od 255
1. OPREDELITEV VSEBINE DOKUMENTA
 V okviru aktivnosti št. 3 predstavljamo:
A) Programske strategije in konkretne programe, ki so nastali v okviru WHAT TO
DISCOVER pristopa
= gre za ODKRIVANJE RAZLIČNIH DESTINACIJ, za ENODNEVNA ali NEKAJURNA
DOŽIVETJA – IZLETE NA RAZLIČNE DESTINACIJE.
Vsebinsko gre za produkt NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, ki pa je podan skozi
motiv DISCOVERY. Več je pojasnjeno v točki 2.1.
Oblikovali smo praviloma 1 program What to discover na destinacijo, razen v primeru Bohinja in
Gorij, ki imata po 3 programe. Skupaj je nastalo 20 programov.
Potrebno je poudariti, da v razpisu teh programov ni bilo načrtovanih, vendar pa se je
tekom analize in oblikovanja strateškega trženjskega koncepta ugotovilo, da je ta pristop ključen
za oblikovanje jasnih in prepoznavnih identitet posameznih destinacij, od tam pa navzgor do
oblikovanja krovne identitete Gorenjske.
B) Programske strategije in konkretne programe, ki so nastali v okviru WHAT TO DO
pristopa
= gre za AKTIVNOSTI, KAJ JE MOGOČE DOŽIVETI – aktivnosti v tesnem stiku z
naravo vezano je na različne motive prihodov (znotraj tega pa različne produkte):
Outdoors, Relax, Family, Events, Business – medtem ko je motiv prihoda Discovery pod
pristopom What to discover – KAJ JE MOGOČE ODKRITI).
Skupaj je nastalo 22 programov – 21 po produktih, pripravljen pa je tudi krovni program,
ki predstavi Gorenjsko skozi njeno temeljno identiteto Slovenskih Alp in Triglavskega narodnega
parka.
!!! POJASNILO GLEDE STRATEŠKEGA OKVIRJA: Koncepta What to discover in What to do
imata strateško osnovo v krovnem razvojno-trženjskem dokumentu Strategija razvoja in trženja
sonaravnega turizma na Gorenjskem (Aktivnost št. 1a – glej poglavje 15) in produktnih
strategijah (Aktivnost št. 2).
Stran 5 od 255
2. PROGRAMSKI KONCEPT, NAČIN REALIZACIJE IN PROGRAMI V
OKVIRU WHAT TO DISCOVER PRISTOPA
2.1 Predstavitev programskega koncepta in načina realizacije
what to discover pristopa
V okviru krovnega strateškega razvojno-trženjskega dokumenta (Aktivnost 1a – Strategija
razvoja in trženja sonaravnega razvoja turizma) smo oblikovali WHAT TO DISCOVER
produktni pristop, ki ga v nadaljevanju najprej pojasnjujemo KONCEPTUALNO, nato pa
ga PRETVARJAMO V KONKRETNE VSEBINE (= oblikujemo identitete1, zgodbe2 in programe3
po posameznih destinacijah).
1. KAKŠEN JE WHAT TO DISCOVER pristop?
Gre za ODKRIVANJE RAZLIČNIH DESTINACIJ,
za ENODNEVNA, POLDNEVNA oziroma NEKAJURNA DOŽIVETJA –
IZLETE NA RAZLIČNE DESTINACIJE, ki sestavljajo Gorenjsko.
Vsebinsko gre za produkt NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE,
ki pa je podan skozi
motiv DISCOVERY
(ki naravno in kulturno dediščino pretvarja v
privlačna doživetja odkrivanja tistega,
kar je v določeni destinaciji posebnega,
edinstvenega, zanimivega, vrednega odkrivanja).
2. KAKŠNI SO WHAT TO DISCOVER programi
in koliko programov smo oblikovali?
Programi so oblikovani kot nekajurni ali enodnevni izleti odkrivanja
posameznih krajev (destinacij) znotraj Gorenjske.
Programi po posameznih destinacijah
izhajajo iz identitet in zgodb posameznih destinacij,
1
IDENTITETO razumemo v smislu, kateri pojem najbolj obširno in hkrati natančno določi naše bistvo – našo
posebnost, to, kar smo, oziroma to, kar nas razlikuje od ostalih; identiteta je nekaj, kar že obstaja danes in ne nekaj,
česar si želimo v prihodnosti. Opredeljujemo turistično (!) in ne temeljno identiteto.  Za podrobnejšo pojasnilo glej
Strategijo razvoja in trženja sonaravnega turizma na Gorenjskem, poglavje 16.
2
ZGODBA je razširjena identiteta – identiteta, ki je pretvorjena v zgodbo, izhaja pa iz nekih značilnosti okolja,
atrakcij – naravnih, kulturnih ali drugih, zgodovine, posameznih oseb, ljudi, ki tam živijo, običajev, mitologije,
dogodkov, prireditev itd. Zgodbo razumemo kot način, kako jasno skomunicirati identiteto posamezne destinacije
(krovni nivo in nivo posameznih destinacij). Zgodba = doživetje, ki se doživlja skozi konkreten program.
3
PROGRAM razumemo kot konkreten turistični program, paket, ki ima znano ciljno skupino, vsebuje zaokroženo
doživetje (od nastanitve do aktivnosti ter druge dodatne ponudbe), ki ima določeno trajanje, oblikovano ceno in za
katerim stoji izvajalec, ki prevzema organizacijo in izvedbo programa.
Stran 6 od 255
ki so bile v okviru pričujočega projekta oblikovane s ciljem,
da v vsakem kraju izpostavimo tisto, kar je njegova posebnost,
njegova duša in bistvo, kar ga dela drugačnega in s čemer lahko prispeva k večji
pestrosti in privlačnosti na ravni Gorenjske kot celote.
NAMEN je,
da vsak kraj nato svoj razvojno-trženjski koncept
gradi na tej identiteti in razvija ponudbo, ki to podpira in komunicira.
Te naloge oblikovanja turističnih identitet za vseh 18 krajev v osnovi ni bilo v projektu,
vendar se je projektna ekipa lotila tega, da bi dosegla zastavljene cilje. V okviru analize se je
namreč med drugim pokazalo, da so razen treh glavnih turističnih centrov identitete posameznih
krajev neopredeljene, s tem pa tudi ne ustvarjajo motiva za prihoda.
Oblikovali smo praviloma 1 program What to discover na destinacijo,
razen v primeru Bohinja in Gorij, ki imata po 3 programe.
Pripravljen je tudi krovni program, ki predstavi Gorenjsko skozi njeno temeljno
identiteto Slovenskih Alp in Triglavskega narodnega parka.
3. KAKO POTEKA ODKRIVANJE PO WHAT TO DISCOVER pristopu?
Glavne tri destinacije predstavljajo OSREDNJE STACIONARNE DESTINACIJE,
od koder turisti v obliki programov enodnevnih doživetij odkrivanja
(programi What to discover) spoznavajo in doživljajo tudi druge destinacije,
kar pomembno prispeva k pestrosti doživetja turista v stacionarni destinaciji kot tudi k razvoju
manjših destinacij.
Z USMERJANJEM OBISKA/ODKRIVANJA V MANJŠE DESTINACIJE LE-TE KREPIJO
SVOJO POZICIJO, POVEČUJE SE OBISK, SPODBUJA RAZVOJ PONUDBE, sčasoma
okrepijo svojo vlogo tudi kot stacionarne destinacije, bolj za krajša bivanja − če le-te imajo
ustrezne nastanitvene zmogljivosti oziroma prepoznajo priložnost za njihov razvoj.
Posamezne mikro destinacije so med seboj konkurenčne, hkrati pa so tudi
komplementarne − do določene mere namreč nudijo enakovrstne produkte in doživetja, hkrati
pa imajo edinstvene naravne in kulturne ter druge danosti, kar povečuje atraktivnost Gorenjske
kot regije. Zato razvojno-trženjski model USMERJA DESTINACIJE K RAZVOJU JASNE,
LE POSAMEZNI DESTINACIJI LASTNE IDENTITETE, NA KATERI TEMELJI RAZVOJ
PONUDBE IN PRODAJNIH PROGRAMOV (paketov odkrivanja tipa What to discover), po
kateri postane prepoznavna znotraj Gorenjske, hkrati pa s to identiteto prispeva k bolj atraktivni
in konkurenčni ponudbe Gorenjske kot destinacije.
4. KDO JE ODGOVOREN ZA RAZVOJ IN KDO ZA TRŽENJE
WHAT TO DISCOVER programov?
!!! Za RAZVOJ teh programov so odgovorne posamezne destinacije
(občine oziroma LTO-ji), ki morajo k vzpostavitvi teh programov pristopiti projektno in jih
vključiti v svoje razvojne programe.
Stran 7 od 255
Določiti morajo nosilca razvoja programa (vodjo projekta), opredeliti razvojni načrt,
finančno konstrukcijo in način organizacije.
Program mora imeti svojega izvajalca – ki organizira in izvede program.
Za njihovo TRŽENJE pa je odgovorna tako RDO
(skozi krovno imidž promocijo) kot posamezne destinacije
(trženje in pospeševanje prodaje programov na samem mestu – TIC-i, hoteli).
POMEMBNO:
občina/LTO je odgovorna za izvedbo vseh razvojnih in trženjskih aktivnosti, ki jih je potrebno
izvesti v podporo temu, da bo program izvedljiv na način, kot je bilo v okviru projekta v
sodelovanju z LTO/oblino zastavljeno.
Ker gre na določenih destinacijah za precej kompleksne aktivnosti,
smo razvoj oblikovali v 2 fazi:
PRVA FAZA je način izvedbe programa,
ki je možen že danes (ker so programi že objavljeni).
DRUGA FAZA pa je tista, ko se program razvije
(infrastruktura, ponudba, dodatne aktivnosti), dodela in se začne izvajati v razširjeni obliki (kar
je že razvidno iz programskega osnutka za vsako posamezno destinacijo).
5. KAKO SMO OBLIKOVALI TURISTIČNE IDENTITETE IN ZGODBE?
1.
V destinaciji smo najprej poiskali prepoznavne elemente, atrakcije (naravne,
zgodovinske, kulturne, umetne), dogodke, osebnosti, običaje, identifikacijske
točke ipd.;
2.
Izhajali smo iz obstoječega stanja (saj bi sicer zgodba ne imela trdne osnove, ali pa bi
potrebovali preveč časa in sredstev, da jo uresničimo);
3.
Atrakcije predstavljajo elemente zgodbe in opredeljujejo karakter –
identiteto destinacije (zgodba je torej način, kako privlačno in z učinkom povedati,
kdo smo, kaj imamo, kaj ponujamo);
4.
Obstoječe zgodbe nadgradimo, vnesemo nove elemente in razvijamo nove
interpretacije (bolj privlačno, dinamično, v skladu s trendi, postavimo se v »čevlje
ciljnega turista«” – kaj bo njega zadovoljilo, kaj bo preseglo njegova pričakovanja, kaj
bo tisto, kar nas bo razlikovalo od drugih);
5.
Zgodbo razvijamo od spodaj navzgor – na nivoju posamezne destinacije (saj je to
tam, kjer zgodbe nastajajo oziroma so nastale že v preteklosti) – nato od zgodb
posamezne destinacije pridemo do krovne zgodbe (obraten pristop bi pomenil, da bila
krovna zgodba privlačna, a ne konkretna) – shema na naslednji strani;
6.
Zgodba ni nekaj, kar je zgolj nekje zapisano in kar se lahko predvsem prebere
(prospekt, internet);
7.
Zgodba se napiše, nato pa pretvori v scenarij – toda to ni igra, ki jo turisti
Stran 8 od 255
gledajo, temveč igra, v kateri so turisti tudi igralci – sodelujejo
8.
Vsaka destinacija je prepoznavna po določeni zgodbi, ki je pretvorjena v
program (ta destinacija ima še mnogo več − produktov, programov, doživetij, a to je
njena temeljna identiteta, to je tisto, kar izpostavimo, da jo pozicioniramo/razlikujemo
v odnosu do drugih destinacij);
9.
Vsaka zgodba in s tem vsaka destinacija je sama po sebi edinstvena – saj
izhaja iz kraja samega.
!!! Glej shemo v nadaljevanju.
Stran 9 od 255
Shema 1: Prikaz posameznih identitet po krajih in način gradnje krovne zgodbe
Kako se komunicira,
kaj regija je in kaj ponuja
Razlikovanje – pozicioniranje destinacij
preko IDENTITETE (zgodbe - doživetja) + PROGRAMA
18 občin oziroma okoli 25 krajev
Slika 1: Prikaz, kako so zgodbe (identitete) prikazane v krovnem imidž katalogu
Stran 11 od 255
2.2 Kratke verzije What to discover programov
!!! Najprej v poglavju 2.2 podajamo kratke verzije programov What to discover
programov, nato sledijo v poglavju 2.3 bolj podrobne programske strategije.
Stran 13 od 255
Stran 14 od 255
Stran 15 od 255
Stran 16 od 255
Stran 17 od 255
Stran 18 od 255
Stran 19 od 255
Stran 20 od 255
Stran 21 od 255
Stran 22 od 255
Stran 23 od 255
Stran 24 od 255
Stran 25 od 255
Stran 26 od 255
Stran 27 od 255
Stran 28 od 255
Stran 29 od 255
Stran 30 od 255
Stran 31 od 255
Stran 32 od 255
2.3 Podrobnejše programske strategije po krajih
!!! V nadaljevanju za vsak kraj predstavljamo turistične identitete in konceptualni,
strateški del teh programov.
Kaj je torej opredeljeno za vsak kraj?
1.
Turistična identiteta;
2.
Programski osnutek strategije, ki temelji na verificirani identiteti;
3.
Atrakcije;
4.
Zgodba;
5.
Programi – produkti (v smislu scenarija);
6.
Konkretne programe What to discover.
Stran 33 od 255
2.3.1 Bled – turistična identiteta, zgodba, programi
1. BLED
TURISTIČNA IDENTITETA
Bled zanika temeljni stavek, da ni nič lepo samo po sebi ampak je lepo šele, ko to povemo. Bled je s
svojo naravno in kulturno dediščino lep sam po sebi in kot tak predstavlja pojem
stacionarnega alpskega turističnega kraja.
Primerjalna prednost Bleda je njegova bogata, predvsem turistična zgodovina. Dejstvo, da so si
ga lastili cesarji, kralji in umetniki vsega sveta, zagotavlja prestižen sloves, ki ga je potrebno z ustrezno
ikonografijo prostora in turističnimi produkti vzdrževati.
Poleg visokih gostov, ki so obiskovali Bled, temelji identiteta Bleda na švicarskem zdravilcu Arnoldu Rikliju,
ki se najlepše izrazi v retoričnemu vprašanju: Zakaj Švicar postavi svetovno znano zdravilišče ravno na
Bledu, če Švica slovi po zdraviliščih? Mimo racionalne plati identitete pa je pomembna iracionalna plat, ki
temelji na staroslovanskem svetišču boginje Žive na otoku in na legendi o zvončku želja.
Bled mora na iracionalni plati postati kraj, kjer se ti uresničujejo želje. Ta idealna zmes racionalno
zgodovinskega in iracionalno magičnega z lepoto samo po sebi, omogoča Bledu presežno turistično
identiteto, ki ji ni para. Ta identiteta samoumevno ustvarja najmanj tri produkte ki se dajo z ustreznimi
slogani tržiti.
PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI
Za vzdrževanje svojega prestižnega statusa mora Bled do skrajnosti pripeljati ikonografijo kraja, ki
ga rade obiskujejo in so ga obiskovale kronane glave in umetniki. Najprej je potrebno ustvariti
estetske označbe za poti za produkt poti slavnih. Potrebno je osmisliti in verificirati zgodovinske zgodbe o
slavnih osebnostih in jih ustrezno tržiti. Prestižnost lokacije je potrebno ohranjati z dogodki evropskega
kulturnega pomena. To, kar se zdaj dogaja na Bledu, še zdaleč ni dovolj. Predlagamo festival baletnih in
glasbenih prireditev na vodi z eminentno evropsko zasedbo (Čajkovski: Labodje jezero).
Pomemben del strategije razvoja je zavestno trženje Bleda kot središča turistične Gorenjske.
S ponudbo drugih turističnih območij Bled širi atraktivnost svoje ponudbe in s tem lahko zadrži goste dlje
časa v svojih prenočitvenih zmogljivostih. S tem mislimo tudi na trženje Triglavskega narodnega parka po
natančno določenih produktih in ne le kot področja z neokrnjeno naravo, kjer lahko hodi vsak, kjer hoče,
ker park pač tam je.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
BLEJSKO JEZERO IN OTOK S CERKVIJO: na ledeniškem jezeru s termalnimi vrelci je edini naravni otok
v Sloveniji;
BLEJSKI GRAD: grad na strmi pečini nad jezerom je z muzejem, tiskarno, kletjo, zeliščno galerijo in
restavracijo ena najbolj obiskanih znamenitosti v Sloveniji;
VILA BLED: nekdanja predsedniška rezidenca z veličastnim parkom ob jezeru – z enim najlepših
razgledov na otok in z zgodbami slavnih gostov
ZDRAVILIŠKI PARK: z glasbenim paviljonom in spomenikom Arnoldu Rikliju, začetniku zdraviliškega
turizma na Bledu; park je prizorišče mnogih prireditev!
BLEJSKE PLETNE IN FIJAKERJI: pletna je poseben tradicionalni blejski čoln, s katerim se lahko zapeljete
na otok na jezeru; fijakerji so kočijaži, ki vas popeljejo okoli jezera, na Blejski grad ali na izlet v bližnjo
okolico;
Stran 34 od 255
ZGODBA
Podoba raja! Dovolj dobro le za vas in za kralje.
(Imago paradisi: For you and kings only)
Če ste do zdaj s kralji delili le usodo sveta, lahko od trenutka, ko se boste zagledali v jezero z otokom s
cerkvico in gradom na strmi skali nad njim, delili z njimi še občudovanje nad podobo raja, kot je kraj
staroslovanske boginje Žive imenoval eden največjih evropskih pesnikov France Prešeren. Z njimi si boste
delili blagodejni vpliv klime, ki je švicarskega zdravilca Arnolda Riklija spodbudil, da je po načelih »voda,
zrak, svetloba« tu že v 19. stoletju ustanovil mondeno zdravilišče. Tu boste kot kralji zrli v naravne
znamenitosti in uživali v nepozabnih kosilih v dvoje na grajski ploščadi. Bled je kraj s toliko očarljive lepote,
da jo je nujno deliti! To vam lahko še danes zagotovijo svetovljanke kot so španska kraljica Silvija, Laura
Busch, Sofija Loren in mnoge druge.
Bled so vedno radi obiskovali kralji, predsedniki, pesnikom in pisateljem vsega sveta predstavlja navdih na
letnih Blejskih srečanjih PEN-a. Bled je visokostni komornik na vhodu v kraljestvo Zlatoroga, je duša
Gorenjske in Slovenskih Alp.
Ko boste na Bledu obiskali otok na jezeru, nikar ne pozabite pozvoniti z zvonom, da se vam bodo skrite
želje zagotovo uresničile.
PROGRAMI – PRODUKTI
Riklijeva pot
Že obstaja. Predlagamo, da se v okviru podprodukta ustvari zgodovinsko verificiran program zdravljenja v
isti maniri, v istih oblekah in rekvizitih ter na istih lokacijah, kot je to počel Rikli. Podprodukt mora biti
podprt z ustreznimi video zapisi, fotografijami in potrjenimi zgodbami slavnih pacientov.
Poti slavnih
Potrebno je urediti različne sprehajalne poti in jih imenovati po slavnih osebnostih. Za vsako pot je
potrebno izdelati scenarij, ki vključuje najljubše lokacije, njihove razvade in navade, anekdote in
zgodovinska dejstva. Na poteh je treba postaviti ustrezne objekte ali poimenovati že obstoječe in jih
ustrezno prirediti. Zgodbe je treba načrtno širiti in ponavljati, dokler ne postanejo mit. Saj mit ni drugega
kot prepoveličana resnica npr.: Princ Charles si je zaželel, da bi se poročil z Camilo Parker, ko je pozvonil z
zvončkom želja. Želja se mu je uresničila.
Poti boginje Žive
V ta produkt se vključujejo že vse obstoječe poti, ki zajemajo izjemne naravne znamenitosti Bleda, bližnje
okolice in Triglavskega parka. Pomembno je poudariti magičnost in presenetljivost naravnih atrakcij. Ker je
slovanska mitologija v svoji osnovi politeistična in so bogovi arhetipi za naravne pojave je smiselno graditi
prepoznavnost Bleda tudi na tej blagovni znamki. V to spada seveda tudi Triglav, kot božanstvo in
Triglavski narodni park, kot njegovo kraljestvo.
1.
PROGRAM
Dovolj dobro le za vas in kralje
For you and kings only
Dobrodošli na Riklijevi sprehajalni poti
Stran 35 od 255
Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa)
Izkusite mogočno blejsko energijo!
Kratek opis vsebine programa – ZGODBA (ki opisuje celotno doživetje)
Švicarski hidropat Arnold Rikli je ime, ki na Bledu predstavlja korak k turizmu, zasnovanem na kulturi
priznavanja narave kot mogočne vladarice nad človeškim dobrim počutjem in zdravjem. Rikli za osnovo
zdravja postavlja tri elemente in govori o tem, da: »Voda seveda koristi, še bolj pa zrak in
svetloba«. Na Bledu je že leta 1855 prepoznal »mogočno blejsko energijo«, ki se v soodvisnosti
pokljuških in jelovških gozdov, pod patronatom magičnega Triglava, katerega mit o gori Triglav kot
slovanskem božanstvu s premočjo na treh nivojih: nadzemnim, zemeljskem in podzemnim, spreminja v
zdravilo za telo, dušo in duha. Njegova terapija je čas v naravi!
Tako voda, zrak in svetloba podprejo človeka ter vzdržujejo in vračajo zdravje na fizičnem, duševnem in
duhovnem nivoju - pod Triglavom, mitološkim slovanskim bogom, ki ga lahko povežemo z univerzalno
tridelno strukturo in simboliko števila tri, ki izraža razumski ali duhovni red v bogu, kozmosu in človeku ali
združuje troedinost živega bitja, kot pravita francoska humanista Jean Chevalier in Alain Gheerbrant.
Scenosled:
Riklijeva sprehajalna pot se začne v Zdraviliškem parku ob Riklijevem spomeniku, na Bledu.
Sprejem gostov:
- z zdravilno vodo iz Rčitne, kjer je sredi Pokljuke znan Riklijev izvir. Voda je lahko dejansko iz tega izvira
ali pa je običajna pitna voda
(PREDLOG: stekleničenje zdravilne vode iz Riklijevega izvira na Rčitni, kamor je iz doline, skozi pokljuške
gozdove in travnike Rikli vodil ljudi po transverzali zdravja). Ob tem pa mora vodič podati informacijo o
pomenu vode za zdravje in spregovoriti o dejstvu kako zelo bogata je Slovenija z vodami – tukaj je odlična
priložnost za promocijo Slovenije – kraljestva voda (sladka – slana, tekoča – stoječa – padajoča –
presihajoča, višinska barja, zdravilne – termalne – mineralne …).
- zdravstveni checking: pregled krvnega sladkorja in meritev krvnega tlaka
Sledi sprehod po Riklijevi fitness promenadi na vrh Straže (646 m). Nadmorska višina Bleda je 501m,
višina grajskega hriba 604m. Med potjo se gostje razgledujejo po parku ob poti in na mestih, kjer se
odpira pogled na Bled, uživajo v razgledih.
Na vrhu vodič spregovori o Rikliju in nadaljuje s telovadnimi elementi ter hojo po travi – »bosi po rosi«.
Obisk Riklijevega spomenika na Straži in Riklijev zajtrk na vrhu Straže.
Sledi spust na Mlino in povratek v center Bleda po sprehajalni poti ob jezeru.
Program se lahko nadgradi z Riklijevo sprehajalno turo na Poljšico pri Gorjah – lahko peš z Bleda preko
Rečice ali prevoz s kombiji do Poljšice in nato ogled poti (program izdelala občina Gorje)
V primeru, da gostje rezervirajo »Riklijev atmosferski paket« se vključi še obisk energetskih točk na
Rudnem polju proti Oskovnici.
Atrakcije (highlights) – naštete v alinejah
-
turistične atrakcije vezane na Riklija (spomenik, njegova fitness promenada…)
Straža in izjemni panoramski pogledi na Bled, okoliške gore in vso Gorenjsko
Stran 36 od 255
-
energetske točke na Straži
informacije o vodi in vodah Slovenije
Kje je začetek programa (začetek poti)
Riklijev spomenik v Zdraviliškem parku
Kje je konec programa (zaključek poti)
Center Bleda
Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…)
Uradni del programa traja 4 ure z možnostjo podaljšanja; gostje lahko ob povratku v Mlino zaokrožijo
Riklijevo sprehajalno pot s sprehodom okoli jezera…
Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd)
-
vodenje
merjenje tlaka in krvnega sladkorja
Riklijev zajtrk
Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema
Lahka pohodniška oprema in obutev, vezana na letni čas.
Zemljevid – shematski izris poti
Zdraviliški park, Straža, center Bleda
Cena (za koliko udeležencev)
25 EUR/osebo – min 10 oseb
Organizator, nosilec programa
Turizem BLED
Cesta svobode 11
4260 Bled
Tel.: 00386 4 578 05 00
E-mail: info@dzt.bled.si
www.bled.si
Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga
lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta)
Stran 37 od 255
-
nekaj oznak
produktni letak v 4 jezikovnih verzijah
Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta
program zaživi)
1 mesec
Stran 38 od 255
2.3.2 Gorje – turistična identiteta, zgodba, programi
2. GORJE
Identiteta turističnega področja občine Gorje je absolutno povezana s Triglavskim narodnim parkom
in Pokljuko kot svetovno znanim biatlonskim centrom. Tako lahko vzamemo za osnovo
produkta pot na Pokljuko.
Pokljuka pa je s svojimi naravnimi danostmi področje, ki kot svojo primerjalno prednost ponuja primaren
način življenja, ki ga lahko ujamemo s sloganom Basic (Ancient) way of life. V svoji reklamni akciji lahko
vstopamo v mitološko pradavnino, ko so bili ljudje lovci in nabiralci. Biatlon se kar sam ponuja kot arhitip
za lov, bogastvo užitnih plodov že stoletja vabi ljudi na nabiralništvo. V večini tujih držav je pogled na
rastišče borovnic in jagod nemogoč. Tu pa se vse to ponuja kot na dlani.
Po tehtnem premisleku je to največja primerjalna prednost Pokljuke pred vsemi turističnimi območji
Gorenjske.
Druga prednost je v dejstvu, da je planota Pokljuka zelo visoko nad morjem in kot planota ponuja
sproščene sprehode v alpski naravi. To se ujema s primernim sloganom za pohodnike vseh generacij: So
high, so flat.
Na Pokljuki je v okviru biatlonskega centra potrebno ustvariti možnosti amaterskega biatlona z lokom in
samostrelom. Tako v zimski kakor tudi poletni sezoni. Fotosafari na živali in fotosafari na rastline je
potrebno obvezno uvesti kot vodeno dejavnost zaključenega doživetja prvinske narave in udejstvovanja
človeka, kot je bil nekoč. Pot na Pokljuko se mora s stališča doživetja vedno začeti na Bledu oziroma
Gorjah in v nizu postaj pripeljati turista v okviru produkta na želen cilj. V celoti se mora produkt plačati že
na začetki in ga skozi niz profitabilnih postaj pripeljati do konca. S tem na planoti ohranjamo red in imamo
pregled nad turistično dejavnostjo.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
•
SOTESKA VINTGAR: divja soteska reke Radovne s slapom Šum: največjim prostopadajočim slapom v
Sloveniji; soteska je znana tudi pod imenom Blejski Vintgar
POKLJUKA: planota pastirskih stanov in neštetih poti – tudi za tekače na smučeh in za biatlonce: edini
biatlonski center v Sloveniji!
POKLJUŠKI GOZD: največja zaokrožena gozdnata površina v Triglavskem narodnem parku;
POKLJUŠKA SOTESKA: največja fosilna soteska v Sloveniji; z naravnim mostom, previsnimi stenami in
votlinami; z galerijskimi lesenimi mostički čez najožji del soteske;
VIŠINSKA BARJA: barja, ki so ostala za Pokljuškim ledenikom, so med najjužnejšimi visokimi barji v
vsej Evropi, tu rastejo šotni mahovi;
ZVONČARSTVO V GORJAH: v kraju fužinarstva in kovaštva si v sliki in besedi oglejte izdelavo kravjih
zvoncev!
ZGODBA
Prvinsko bivanje
(Basic way of life)
V Gorjah in na Pokljuki prvinski način bivanja ni utvara. Je možnost in enkratna priložnost, da s smučmi in
Stran 39 od 255
puško ali lokom spet postanete podobni nekdanjim lovcem pa čeprav je plen le tarča in se pristno
doživetje narave imenuje biatlon. Tu se zlahka vrnete v čas nabiralništva in se podate po poljanah gozdnih
jagod, pravih borovnic in gob. Tudi če hočete le sprehod, vas bo presenetila neokrnjena narava – na
povsem ravni planoti, pa hkrati tako blizu najvišjim vrhovom Alp, pod senco stoletnih smrek, v blago
dišečem zraku po smoli in cvetju. Pokljuka slovi po izredni moči mnogih energetskih točk. V primerjavi s
sprehodom po oddelku s sadjem in zelenjavo v enem od velikih supermarketov ste tu preprosto v nebesih
in hkrati trdno na zemlji.
Basic way of life
Potrebno je ustvariti jasno pot preko zvončarjev in izdelovalcev skodel na planoto, kjer v obliki fotosafarija
turisti sledijo živali, ali pa zbirajo fotografije jagod in ostalih gozdnih sadežev. Če je nabiralništvo v
Triglavskem narodnem parku še dovoljeno ima to še posebno ceno. Druga verzija slogana pa se dotika
predvsem naravnih znamenitosti kot je Pokljuška soteska, dolina Radovna, Pokljuško barje. Tretji produkt,
ki je povezan z biatlonskim centrom in vključuje predvsem moško aktivno populacijo lahko združimo pod
sloganom Shoot and live, vendar se imenuje Uživajte v biatlonu. V centru energije!
1.
PROGRAM
Prvinsko bivanje
Basic way of life
1. PROGRAM: Pohajkovanje po pokljuških gozdovih
Naužijte se gozda, vstopite v Pokljuško sotesko,
spoznajte zvončarstvo, skodlarstvo, planšarstvo!
Pokljuka, z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah, je največja zaokrožena gozdna
površina v Triglavskem narodnem parku. Razgibano površje je ostanek delovanja pokljuškega ledenika, za
katerim so ostala pokljuška barja (sodijo med najjužnejša visoka barja v Evropi) in šotni mahovi s svojim
značilim rastjem. Največ je smrekovih in bukovih gozdov, skozenj pa vodijo celo stare selitvene poti rjavih
medvedov. Področje je bogato s podrastjem – zelenjem borovnic in gozdnih jagod ter gobami. Na
obrobju ogromnih gozdov, na prastarih planinah, še danes pasejo živino, popotnik pa se lahko okrepča s
kozarcem kislega mleka, s skuto ali pa poizkusi na planini narejeno maslo in sir. Vsaka planina je nekaj
posebnega, značilne pa so lesene bajte, prekrite s skodlami, skrbno umeščene v naravno okolje.
Pokljuka je izhodišče za številne planinske poti v visokogorje Julijskih Alp. Pozimi jo prekrije debela
snežna odeja, kar pa ni ovira za dostop z avtomobili. Smučarske vlečnice, nameščene ob Šport hotelu, ob
gostišču Jelka in pod Viševnikom, dopolnjujejo ponudbo urejenih tekaških prog, ki so speljane med
smrekovimi gozdovi ter predvsem biatlonska tekmovanja (tudi za svetovni pokal).
V preteklosti je bilo to področje oglarstva, kot glavni energetski vir za talilnice železove rude v
dolinah pod njo.
Zaradi lege, obširnih gozdov, obilice gozdnih sadežev, bujne flore in možnosti za rekreacijo skozi vse leto,
Stran 40 od 255
je Pokljuka pogost cilj dopustnikov in izletnikov. Poleg planinskih postojank, vrhov in planin lahko
obiščemo tudi številne naravne znamenitosti.
VIŠELNICA – vas, ki leži na vznožju hriba z istim imenom med Spodnjimi Gorjami in Mevkužem. Zanjo je
značilna stara kmečka obrt - izdelovanje kravjih zvoncev, ki počasi spet oživlja.
MEVKUŽ je razpotegnjena vas ob Višelnici (n.m.v. 623 m) z razvitim sadjarstvom. Sredi vasi stoji cerkev
sv. Miklavža iz 16. stoletja. Po ljudskem izročilu jo je zgradil radovljiški grof v zahvalo za rešitev pred
zvermi na lovu (slika psa in zajca na zvoniku).
Planina KRANJSKA DOLINA je primer ledeniško – kraškega reliefa v katerega je ledenik izdolbel
kotanjo, ki se je kasneje oblikovala v jezerce.
in pozneje je v njej nastalo jezerc
Zvončarstvo je bilo dopolnilna dejavnost kmetov kajžarjev. Po ustnem izročilu naj bi se začelo sredi 18.
stoletja na Višelnici in je vezano predvsem na družine s priimkom Jan. Največji razmah je doživelo pred
sto leti, ko je delovalo kar osem zvončarskih delavnic. Zadnji zvončar Alojz Jan še živi, vendar zvoncev ne
izdeluje več. Spominja se časov, ko so zvonce prodajali na kilograme (to so bili zvonci, ki so bili visoki nad
8 cm, manjše pa so prodajali po komadih) daleč po svetu, celo tja do Turčije, Afrike in Anglije! Nedavno
pa je Anton Poklukar v svoji delavnici kovinske galanterije na Poljšici začel na drugačen način izdelovati
zvonce. Od prej pretežno ročne izdelave, je prešel na strojno - industrijsko izdelovanje.
Scenosled
Pohod začnemo v Višelnici, potem, ko posebno pozornost namenimo zvončarski obrti, in gostje dobijo
vsak svoj zvonček (naredimo »hec« – da jih ima vodnik »na broju«!). Pot nas pelje do Mevkuža,
razpotegnjene vasi z Miklavževo cerkvijo, kjer postanemo za ogled zvončarske obrti (na domačiji Jan) ter
mlina in žage (pri Roziki Komar). Mimo Krnice nadaljujemo pot do Pokljuške soteske (dolga je 1600
m), rezultat delovanja potoka Ribščice, ki je nekoč tekel v Radovno. Najožja je soteska v komaj meter
široki tesni. Tu je možen prehod samo preko mostov - galerij. Včasih je soteska predstavljala najkrajšo
povezavo Gorij s Pokljuko, po ljudskem izročilu pa naj bi se v Pokljuški luknji skrivali protestanti in tudi
Primož Trubar. Pot nadaljujemo do planine Kranjska dolina, kjer si ogledamo skodlarstvo, nato pa
odidemo po poti proti barju, Goreljku in Šport hotelu, kjer turo zaključimo in se z avtobusom vrnemo v
dolino.
Atrakcije (highlights)
-
Pokljuška soteska
Planina Kranjska dolina
Pokljuški gozd (velik strnjen gozd pretežno iz smrek, jelk in bukev) ter spoznavanje njegove
čarobne moči za vzdrževanje človeške psihofizične kondicije
višinska barja
bogata flora in favna
gozdni sadeži, ko je njihova sezona (borovnice, jagode, gobe)
odličen zrak prepojen z eteričnim vonjem smrekovine
fotolov na živali in rastline
zvončarstvo
skodlarstvo
planšarstvo
sirarstvo
gozdarske hiše
Vas Višelnica
Stran 41 od 255
Šport hotel na Pokljuki
Trajanje programa
Okoli pet ur, ob povratku z avtobusom v dolino
-
vodnika
pokušino žganja (smrekovec, borovničevec…)
kosilo v Šport hotelu Pokljuka
prevoz z avtobusom
spominek, majhen zvonček
organizacija
Pohodna obleka in obutev, sončna očala, pijača, pohodne palice, fotoaparat
Višelnica, Krnica, Goreljek
Cena:
42 EUR/osebo; ob udeležbi 10 oseb
70 EUR/osebo; ob udeležbi 4 oseb
ŠPORT HOTEL POKLJUKA
Goreljek 103
4247 Zgornje Gorje
Tel.: 00386 31 555 348
Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta – programa
-
Nabava zvončkov, ki v tem programu morajo biti; povezati se je potrebno z Antonom
Pokljukarjem, da pripravi posebno ponudbo za ta turistični program! To so tudi edini materialni
stroški.
Turistični coach, ki vodnikom prenese informacije, ki jih želimo v tem programu posredovati
gostom: poudarki na gozdu, vodi, zraku, rastlinah (v sezoni tudi gozdnih sadežih), živalih, Rikliju
in njegovi teoriji zdravja (voda je dobra toda še višje sta zrak in svetloba)… Poleg tega je
Stran 42 od 255
potrebno delati tudi z osebjem v Šport hotelu, da bodo pripravili ambient, hrano in pijačo na
način, ki sodi k temu programu.
2000 – 3000 EUR (skupaj za program 1 in 2)
program zaživi)
1 mesec
2.
PROGRAM
Prvinsko bivanje
Basic way of life
2. PROGRAM: Sledite Rikliju do petih elementov stvarstva
V gozd, do zdrave vode, do sonca in svetlobe, do živali in alpskega cvetja. Doživite veselje na
vozu lojtrniku!
Zgornje Gorje, gručasta vas ob cesti, ki pelje iz Blejskega kota na Pokljuko in v dolino reke Radovne, so
prepoznavne po farni cerkvi sv. Jurija, Plečnikovem spomeniku NOB ter nekdanji zanimivi obrti –
zvončarstvu.
Zvončarstvo je bilo dopolnilna dejavnost kmetov kajžarjev. Po ustnem izročilu naj bi se začelo sredi 18.
stoletja na Višelnici in je vezano predvsem na družine s priimkom Jan. Največji razmah je doživelo pred
sto leti, ko je delovalo kar osem zvončarskih delavnic. Zadnji zvončar Alojz Jan še živi, vendar zvoncev ne
izdeluje več. Spominja se časov, ko so zvonce prodajali na kilograme (to so bili zvonci, ki so bili visoki nad
8 cm, manjše pa so prodajali po komadih) daleč po svetu, celo tja do Turčije, Afrike in Anglije! Nedavno
pa je Anton Poklukar v svoji delavnici kovinske galanterije na Poljšici začel na drugačen način izdelovati
zvonce. Od prej pretežno ročne izdelave, je prešel na strojno - industrijsko izdelovanje.
površina v Triglavskem narodnem parku. Razgibano površje je ostanek delovanja pokljuškega ledenika, za
katerim so ostala pokljuška barja (sodijo med najjužnejša visoka barja v Evropi) in šotni mahovi s svojim
značilnim rastjem. Največ je smrekovih in bukovih gozdov, skozenj pa vodijo celo stare selitvene poti
rjavih medvedov. Področje je bogato s podrastjem – zelenjem borovnic in gozdnih jagod ter gobami. Na
obrobju ogromnih gozdov, na prastarih planinah, še danes pasejo živino, popotnik pa se lahko okrepča s
kozarcem kislega mleka, s skuto ali pa poizkusi na planini narejeno maslo in sir. Vsaka planina je nekaj
posebnega, značilne pa so lesene bajte, prekrite s skodlami, skrbno umeščene v naravno okolje.
Pokljuka je izhodišče za številne planinske poti v visokogorje Julijskih Alp. Pozimi jo prekrije debela
snežna odeja, kar pa ni ovira za dostop z avtomobili. Smučarske vlečnice, nameščene ob Šport hotelu, ob
gostišču Jelka in pod Viševnikom, dopolnjujejo ponudbo urejenih tekaških prog, ki so speljane med
smrekovimi gozdovi ter predvsem biatlonska tekmovanja (tudi za svetovni pokal).
Stran 43 od 255
V preteklosti je bilo to področje oglarstva, kot glavni energetski vir za talilnice železove rude v dolinah pod
njo.
Zaradi lege, obširnih gozdov, obilice gozdnih sadežev, bujne flore in možnosti za rekreacijo skozi vse leto,
je Pokljuka pogost cilj dopustnikov in izletnikov. Poleg planinskih postojank, vrhov in planin lahko
obiščemo tudi številne naravne znamenitosti.
RIKLIJEVA POHODNIŠKA POT
Začne se pri Plečnikovem spomeniku nasproti cerkve v Zgornjih Gorjah ter nadaljuje z vožnjo na
vozu lojtrniku (10 min)/ali peš do Poglejske cerkve - naravna votlina ob vasi Poljšica, ki jo je izdolbel
Triglavski ledenik, danes pa predstavlja najstarejšo najdbo bivanja človeka na tem koncu Slovenije. Vsi
predmeti najdeni v njeni notranjosti so shranjeni v pokrajinskem muzeju na Blejskem gradu. Pot se
nadaljuje čez Križe do Riklijevega spomenika in nadaljuje do Rčitne z Riklijevim izvirom –
postanek za uživanje vode, ki izvira izpod bukve in ima preko celega leta enako temperaturo (semkaj je
na uživanje vode vozil Rikli blejske goste). Potem se pot usmeri proti Zatrniku in do Pokljuškega barja ter
po učni poti do Šport hotela. Sledi kosilo ter avtobusni prevoz v dolino.
Možni sta dve varianti:
-
peš gor in povratek z avtobusom (5 ur)
z avtobusom na Pokljuko in peš v dolino (3 ure)
Pri programu je dobro k sodelovanju pritegniti g. Tomaža Berganta, 051/386 076, ki je prava oseba za
tovrstno vodenje in animacijo gostov.
-
Plečnikov spomenik v Zgornjih Gorjah
Poglejska cerkev - Poljšiška cerkev, velik skalni previs, v katerem so izkopali ostanke sesalcev
zadnje poledenitve in človekovo orodje mlajše paleolitske dobe
gozdnata planota Pokljuka z višinskimi barji in šotnim rastlinstvom
velik strnjen gozd pretežno iz smrek, jelk in bukev
bogata flora in favna
gozdni sadeži, ko je njihova sezona (borovnice, jagode, gobe)
odličen zrak prepojen z eteričnim vonjem smrekovine
Riklijeva skala z vklesanim križem
zdravilna voda na Riklijevem izviru
vožnja z lojtrnikom
fotolov na živali in rastline
čudoviti razgledi na dolino, vse do Radovljice in naprej
Plečnikov Spomenik v Zgornjih Gorjah
Šport hotel na Pokljuki
Trajanje programa
Stran 44 od 255
Težja varianta 5 ur, gor peš in povratek z avtobusom
Lažja varianta 3 ure, gor z avtobusom in dol peš
-
vodnika
vožnjo z lojtrnikom
pokušino žganja (smrekovec, borovničevec…)
kosilo v Šport hotelu Pokljuka
prevoz z avtobusom
spominek, majhen zvonček
organizacija
Pohodna obleka in obutev, sončna očala, pijača, pohodne palice, fotoaparat in obvezno lonček ali kozarec
za pokušino vode.
Zgornje Gorje, Križe, Rčitna, Goreljek
Cena za min 10 udeležencev
50 EUR/osebo - vključen prevoz z lojtrnikom
42 EUR/osebo - brez lojtrnika, ko se vsa pot v eno smer opravi peš
ŠPORT HOTEL POKLJUKA
Goreljek 103
4247 Zgornje Gorje
Tel.: 00386 31 555 348
-
Nabava zvončkov, ki v tem programu morajo biti; povezati se je potrebno z Antonom
Pokljukarjem, da pripravi posebno ponudbo za ta turistični program! To so tudi edini materialni
stroški.
Turistični coach, ki vodnikom prenese informacije, ki jih želimo v tem programu posredovati
gostom: poudarki na gozdu, vodi, zraku, rastlinah (v sezoni tudi gozdnih sadežih), živalih, Rikliju
in njegovi teoriji zdravja (voda je dobra toda še višje sta zrak in svetloba)… Poleg tega je
potrebno delati tudi z osebjem v Šport hotelu, da bodo pripravili ambient, hrano in pijačo na
način, ki sodi k temu programu.
2000 – 3000 EUR (skupaj za program 1 in 2).
Stran 45 od 255
program zaživi)
1 mesec
3.
PROGRAM
Prvinsko bivanje
Basic way of life
3. PROGRAM: Uživajte v biatlonu. V centru energije!
Doživite vse od prve predstavitve biatlona do tekme
površina v Triglavskem narodnem parku, njen teren pa ponuja idealen naravni (in umetni) amfiteater za
doživljanje nekaterih športih aktivnosti.
Biatlon - Pokljuka (Rudno polje) s svojimi naravnimi čari biatlonskim ljubiteljem omogoča sanjske pogoje
in razmere, ki odgovarjajo celo izvedbi tekem svetovnega pokala. Gorska gozdnata planota je že od leta
1992 skoraj stalna postojanka lovcev na smučeh, ki so se v tem času iz enega manjših športov prebili med
najpomembnejše v zimskem dogajanju. Zime na Rudnem polju pa omogočajo izdelovanje umetnega
snega. Biatlon kot kombinacija smučanja in streljanja je postal eden najbolj priljubljenih zimskih športov.
Ljubitelji tega na pogled izrazito vojaškega športa iz Italije, so sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja
hoteli biatlonu vtisniti nekoliko prvinskosti in namesto puške na rami je padla ideja o bolj arhaičnem
orožju, loku. Kombinacija teka, biatlona in lokostrelstva je možna tudi na Pokljuki. Biatlonci streljajo s
puško na 50-metrski razdalji, lokostrelci pa streljajo z razdalje 18 metrov v tarče premera 16 centimetrov.
Možna sta dva programa:
Oba programa se začneta v Centru Pokljuka, s pozdravno pijačo in kratko predstavitvijo edinega
biatlonskega centra v Sloveniji.
1. PROGRAM (biatlon)
- program se začne s kratko predstavitvijo biatlona kot športa (pravila, oprema in predvsem pomen
varnosti),
- tekmovalci se naučijo pravilne uporabe malokalibrske biatlonske puške,
- sledi 'tekmovanje', ki vključuje tek s tekaškimi smučmi/rolkami po stadionu ter 2 streljanja (1x v stoje in
1x v leže),
-sledi kosilo in po kosilu objava rezultatov ter simbolične nagrade.
2. PROGRAM (energetske točke)
- začetek programa je v Centru Pokljuka,
- poznavalec energetskih točk obiskovalce odpelje do energetskih točk, kjer se seznanijo z zgodovino
bioenergetike, načini zdravljenja in energijo Pokljuke,
- vrnejo se v hotel, kjer sledi kosilo.
Stran 46 od 255
-
Pokljuški gozd; velik strnjen gozd pretežno iz smrek, jelk in bukev, primeren za sprehode, športne
aktivnosti, nabiranje energije, meditacijo in učne poti
adrenalinski šport – biatlon na Rudnem polju; edini biatlonski center v Sloveniji
Center, ki deluje na najvišjem nivoju in vsako leto gosti svetovni pokal v biatlonu
ugodna pokljuška klima
v Centru Pokljuka (organiziran tudi prevoz iz blejskih in bohinjskih hotelov)
v Centru Pokljuka (organiziran prevoz nazaj do blejskih in bohinjskih hotelov)
Trajanje programa
-
program, ki vključuje biatlon skupaj s predavanjem, kosilom in podelitvijo nagrad: 3h (nizka
stopnja zahtevnosti; teče se samo v okviru stadiona)
program, ki vključuje energetske točke, skupaj s kosilom: 3h (nizka stopnja zahtevnosti, sprehod
do energetskih točk je kratek in nenaporen)
Kaj program vključuje
1. PROGRAM:
- organizacijo in vodenje
- startnino
- pozdravno pijačo
- kosilo
- možna izposoja opreme
- 10 nabojev za malokalibrsko puško
- simbolična nagrada
- uporaba stadiona in strelišča v času 'tekmovanja'.
2. PROGRAM:
- organizacija in vodenje
- kosilo
- pozdravna pijača
- energetske točke.
1.
-
PROGRAM:
tekaški čevlji
tekaške smuči/rolke poleti (možnost brezplačne izposoje)
tekaške palice
obleka za tek na smučeh (lahka, oprijeta, kapa/trak, tanjše rokavice, sončna očala)
Stran 47 od 255
2.
-
PROGRAM:
pohodniški čevlji
pohodniške hlače
v primeru mraza topla oblačila
pohodniške palice
Rudno polje
Cena
- za 1. program: 23 EUR/osebo
- za 2. program: 17 EUR/osebo
Športno rekreacijski center Pokljuka
Podatki še niso na voljo (otvoritev predvidena: november 2009)
Potrebne investicije
nakup malokalibrskih pušk za obiskovalce
program zaživi)
Program lahko zaživi takoj, ko bo biatlonski center odprl svoja vrata, se pravi jeseni 2009 in bo zadostno
poskrbljeno za varnost na stadionu.
Stran 48 od 255
2.3.3 Bohinj – turistična identiteta, zgodba, programi
3. BOHINJ
Turistična identiteta Bohinja je tako večplastna in bogata in tako presežna v pojmovanju
sonaravnega, da se z njo ne gre igrati z besednimi igrami, presežniki, ki pa ji dejansko pritičejo, pa so
izrabljeni.
S stališča zdajšnjega turista, ki živi v stresnem življenju, je Bohinj resnično naravna oaza miru in
lepote, kjer lahko najde spet samega sebe. Njegova prednost v primerjavi z idiličnimi kraji na
Gorenjskem je tudi razsežnost, da se človek v njem lahko resnično izgubi. Tako se nam, za razliko od
Kranjske Gore, ki je izrazito aktivna, skoraj tekmovalna destinacija, Bohinj ponuja kot zmerno
aktivna, meditativna destinacija za slehernika, ki potrebuje odklop.
Na vsak način je potrebno širiti meje TNP-ja. S tem ne mislimo režima in formalnega varstva. Mislimo
predvsem na to, da je potrebno identiteto TNP kot strogo varovanega področja, kjer je narava še
neokrnjena, prenesti na ves Bohinj z vsem utripom sonaravnega življenja. Torej širiti TNP v zavesti ljudi in
ikonografiji prostora, tako da bo Bohinj z vsemi svojimi dejavnostmi postal sinonim za življenje z
naravo in da bo potrjeval turistični slogan » Kjer sta si človek in narava najbližje«. In to v tem
primeru ni mišljeno planšarstvo, ki predstavlja arhetip le te-ga, ampak tip sonaravnega turizma, ki se kaže
tako v ikonografiji prostora, kot v načinu vodenja in predstavljanja tega turističnega področja.
Primerjalna prednost Bohinja je, da je najbližja oaza miru in lepote in najbližje pribežališče
pred ponorelim svetom. Zato ne sme biti nikakršne mrzlične in glasne turistične dejavnosti ter
množičnih zbiranj, razen tradicionalne prireditve, ki se tiče tako in tako sonaravnega planšarstva.
Tip meditativnega turizma, kjer je človek sam s sabo, se uvede na dva načina. Z jasno
topografijo meditativnih sprostitvenih poti, kjer je jasno označena dolžina in tip poti s primerno zgodbo, ki
to meditativnost, poleg same krajine, vzpodbuja. Tu se lahko v veliki meri naslonimo na »pohodniške«
programe, le dodatno vsebino jim je potrebno dati. Vsebino, ki odgovarja na bivanjske stiske človeka v
tem izjemno stresnem času.
Druga pot je vodenje skupin v okviru slogana: »Poiščite svoj pravi jaz v odsevih narave.« Uvedba tega
produkta, spet v okviru že obstoječih poti, ki jih primerno poimenujemo. Pa naj bo to pot vedno
pomirjujoče vode, ki se lahko deli na pot Žive vode in pot visokogorskih jezer, navdihujočo in radoživo
rožno pot ali etnografsko pot stika človeka z naravo, je pot k identiteti poslednje oaze, kar je, trdno
verjamemo, največja prednost Bohinja.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA NA RIBČEVEM LAZU: cerkev ob iztoku reke Save Bohinjke iz jezera je
skupaj z mostom in pogledom na jezero simbol Bohinja; preseneti s freskami dveh belih hudičev in
pojočih angelov.
PLANŠARSKI MUZEJ V STARI FUŽINI: z ohranjenim lesenim planšarskim stanom s planine Zajamniki iz
leta 1849; muzej je urejen v opuščeni vaški sirarni z ohranjeno originalno opremo.
TOPLERJI- STOGI V STUDORJU: skupina značilnih tradicionalnih dvojnih kozolcev na robu vasi, v kateri
je tudi Oplenova hiša - etnografski muzej na prostem.
BOHINJSKA ŽELEZNICA: odprta že leta 1906 še danes vzbuja občudovanje; po njej vozi muzejski vlak.
Proga vodi skozi številne predore – najdaljši je dolg kar 6327 metrov!
BOHINJSKO JEZERO: največje slovensko stalno, naravno jezero ledeniškega izvora, dolgo 4100 m,
Stran 49 od 255
•
•
široko 1200 m in globoko do 45 m; poleti je primerno za kopanje.
SLAP SAVICA: opevan v slovitih pesnitvah: vodni tok se že v skritem podzemlju razdeli na dva
pramena; vidna sta 25 in 78 metrski slap; Do enega najbolj obiskanih slapov v Sloveniji vodi urejena
pot.
KORITA MOSTNICE IN HUDIČEV MOST: Mostnica, ki izvira v trojnem slapu, je v spodnjem delu zarezala več kot 2
km dolga korita; tam, kjer so najgloblja, je bil že leta 1777 zgrajen Hudičev most iz klesanega kamna.
ZGODBA
Kjer sta si človek in narava najbližje
(Where man and nature are closest)
Bohinj je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo
dobro, mirno stran. Bohinj je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu z vašo
primarno bivanjsko uro. Je hkrati meditativen prostor tišine in prostor adrenalina in neobrzdane divjine. Je
prostor, kjer lahko vsak poišče samega sebe: med vodami in gorami ter med neštetimi odtenki beline.
Slap Savica s svojo belo vodo, beli hudiči na steni cerkve Svetega Janeza, bele gore v odsevu spokojnega
jezera, belo mleko z rožnih planin odsevajo vso deviškost in čistost te pokrajine v srcu Triglavskega
narodnega parka. Še gospa, ki ji nič človeškega ni bilo bile tuje, gospa Agata Christie, je izjavila, da je
Bohinj pač prelep za umor.
Predlagani krovni program, ki bi ga veljalo uresničiti: Poiščite svoj pravi jaz v odsevih narave.
Podprogrami:
Pot žive vode: Pot temelji na dejstvu, da voda pomirja, zato si turist skozi pot ob iskrivih vodotokih
ogleduje Bohinj in njegove naravne ter kulturne znamenitosti.
Takoj izvedljivi programi: (iz kataloga)
Pot odsevov: Pot nas vodi po visokogorskih jezerih in se konča v Bohinju. Manira je meditativna tako kot
pri prvem programu.
Rožna pot: Že obstaja.
1. PROGRAM
The ultimate beauty
1.) PROGRAM: Poiščite svoj pravi obraz v ogledalu narave
Sprehodite se okoli Bohinjskega jezera do slapa Savica!
Kratek opis vsebine programa
Stran 50 od 255
Na prijetnem sprehodu spoznamo lepote največjega slovenskega jezera in znamenitega slapa Savica rajski svet v objemu gora in odsevu voda oziroma nič drugega kot čarno moč pokrajine, ki vabi v vedno
nova vračanja.
Pot pričnemo ob cerkvi Sv. Janeza, zavijemo levo na pešpot mimo kopališča in čez travnike Fužinskega
polja na severno stran jezera. Pri odcepu v Staro Fužino nadaljujemo pot ob jezerski obali, od koder je
čudovit razgled na južni venec Julijskih Alp. Pot nas vodi mimo ribogojnice in pod slapom Govic (ki bruha
le ob močnih nalivih). Ko zapustimo obalo jezera, sledi še uro sproščenega sprehoda in že smo ob vznožju
slapa, od koder nas lepo urejena pešpot s stopnicami vodi do paviljona z razgledom na slap. Le petnajst
minut vzpona je do lesenega paviljona, od koder je lep pogled na slap. Ob povratku se v kampu Zlatorog
vkrcamo na ladjo in odpeljemo do Ribčevega Laza.
-
Bohinjsko jezero
slap Savica
-
Ribčev Laz
-
Ribčev Laz
-
Peš: 6 ur
-
vodič
vstopnina za slap Savica
enosmerna vožnja z ladjo
Lahka pohodniška ali športna obleka in obutev, zaščita pred soncem, osvežilni napitki
Ribčev laz, severna obala jezera, Ukanc, Savica
Stran 51 od 255
20 EUR/osebo (min. 20 oseb)
17 EUR/osebo (min. 30 oseb
Triglavska cesta 30
4264 Bohinjska Bistrica
Tel.: 00386 4 5747590
Faks: 00386 4 5747591, 5721864
e mail: info@bohinj.si
www.bohinj.si
program zaživi)
Takoj!
2.
PROGRAM
The ultimate beauty
2.) PROGRAM: Po botanični poti do alpskega cvetja
Spoznajte dišeče, zdravilne in druge posebnosti Bohinja
Bohinj s svojo več kot 100 letno turistično tradicijo (korenine bohinjskega turizma segajo v leto 1907, ko
je bilo ustanovljeno Društvo za privabitev tujcev v Bohinjski Bistrici), je destinacija, zavezana naravi in
človeku, ki je sprva živel od fužinarstva, po njegovem propadu, ko so proizvodnjo prenesli na Jesenice in
ob izgradnji železniške proge pa se je temeljito posvetil razvoju turizma in vse stavil – na naravo!
Že zgodaj je spoznal prednost neokrnjene narave in svojo odvisnost od nje negoval ob legendah, izročilih
in dediščini vse do sedanjega trenutka, ko bohinjski človek doživlja redefinicijo turizma. Turizem v Bohinju
je vezan na prvinskost in deviškost, ki so kot identiteta narave pravi turistični atributi.
Le malo katero območje v Alpah se lahko pohvali s tako raznolikim rastlinstvom! Bližina Mediterana se
kaže v toploljubni vegetaciji južnih pobočij Spodnjih bohinjskih gora in Pršivca; na razmeroma majhnem
prostoru imamo opraviti z zelo različnimi višinskimi pasovi vse tja do najvišjih vrhov, ki segajo daleč nad
gozdno mejo; prostrani gozdovi, travniki, senožeti.... pa raznovrstna mokrišča - od jezerske obale
Bohinjskega jezera do visokih barij.... Res, na razmeroma majhnem in lahko dostopnem območju je
strnjeno pravo bogastvo rastlinstva, ki pozornemu ljubitelju narave omogoča nepozabna doživetja, lepote
in spoznanja.
Stran 52 od 255
Da bi dali cvetličnemu bogastvu Bohinja, Triglavskega narodnega parka in Slovenije pravo veljavo, da bi
vzpodbudili spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim in da bi
obiskovalcem omogočili bogatejše doživljanje bohinjske narave in kulturne dediščine, so v Bohinju v času
ko se razcveta največ samoniklega cvetja, pripravili dneve cvetja. Od botaničnih spoznanj do ljudskih
izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo - ampak sodi celo v lonec in na
mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju! Gostom pa je poleg
tega namenjena prava botanična pot.
Scenosled:
Naša botanična pot nas vodi preko travnikov na levem bregu Save Bohinjke. Na travnikih ob Savi Bohinjki
lahko občudujemo travniške rastline: kukavičja lučka (Lychnis flos-cuculi) – z drobnimi, nageljčkom
podobnimi rožnatimi cvetovi, njivsko grabljišče (Knautia arvensis), ki s svojim vilasto razraščenim
stebelcem spominja na grabljišče in nepogrešljiva travniška ivanjščica (Leucanthemum vulgare).
Med cvetjem najdemo tudi zdravilna zelišča: navadni rman (Achillea millefolium) z belimi socvetji in
rumenocvetoči pravi ranjak (Anthyllis vulneraria). Kmalu zapustimo travnike in krenemo v svetel
gozd, ki ga zaraščata leska (Corylus avellana), maklen (Acer campestre), glog (Crataegus sp.),
dobrovita (Viburnum lantana), črni gaber (Ostrya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus minor).
Na skalni steni ob poti lahko občudujemo kranjsko lilijo ali zlato jabolko (Lilium carniolicum), ki ji
bomo posvetili nekaj več pozornosti., najdemo pa tudi krvavordečo krvomočnico (Geranium
sanguineum). Sledi travnik porasel z orhidejami in različnimi vrstami kukavic (Orchidaceae sp.), na
višje ležečih travnikih pa rastejo tudi brkati nageljčki ali klinčki (Dianthus barbatus), ki so značilni
za suhe alpske travnike. Pot nas vodi skozi bukov gozd, kjer lahko opazimo sledove rudarjenja.
Nadaljujemo pot skozi gozd črnega gabra in malega jesena. Ko prispemo na razgledno točko, se nam
odpre prekrasen pogled na Spodnjo bohinjsko dolino, tu pa najdemo tudi našo lepo bohinjsko peruniko
(Iris cengialti vochinensis). Sledi povratek čez Senožeta v Srednjo vas.
-
Atrakcije
alpsko cvetje
razgledna točka
-
Brod
-
Srednja vas
-
Peš: 5 ur
-
Vodnik botanik
Stran 53 od 255
Lahka pohodniška ali športna obleka in obutev, zaščita pred soncem, osvežilna pijača
Brod, Rudnica, Srednja vas
Triglavska cesta 30
Tel.: 00386 4 5747590
Faks: 00386 4 5747591, 5721864
www.bohinj.si
program zaživi)
Takoj!
V času od maja do oktobra!
3.
PROGRAM
The ultimate beauty
3.) PROGRAM: Srečajte preteklost v naravi
Na pot do dediščine nekdanjosti in do naravnih čudes
Opis programa
Bohinj je geografsko ime za prostor, ki obsega Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino in
jezero samo, in ima več kot 100 letno turistično tradicijo; korenine bohinjskega turizma segajo v leto
1907, ko je bilo ustanovljeno Društvo za privabitev tujcev v Bohinjski Bistrici. Je izrazito turistični kraj in
atraktiven v vseh letnih časih. Turizem v Bohinju je vezan na prvinskost narave in njeno deviško
Stran 54 od 255
ohranjenost, na kulturno in naravno dediščino ter športe vseh vrst – tudi adrenalinske.
Zanimivosti:
RIBČEV LAZ
Spomenik štirim srčnim možem: Luka Korošec, Matija Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer, ki so
25.8.1778 prvi osvojili vrh Triglava (2864 m). Pogled na velčastni prestol Triglava, ki je možen zgolj iz
tega mesta in začetek “bele zgodbe”: legenda o zlatorogu, roži mogoti, opozorilo na vse, kar je vezano na
belo barvo in je omenjeno pod belimi atributi, ki pletejo zgodbo Bohija z naslovom BELA DEVIŠKOST
NARAVE.
Cerkev sv. Janeza Krstnika, znana po freskah in skodlasti kritini. Njene freske odkrivajo kar nekaj
čudes:
 dva bela hudiča
 štiri sv. Krištofe
 Sv. Krištofa, ki je izmed vseh štirih najlepše ohranjen, ima na nogi 6 prstov
 narisani angeli imajo zobe
STARA FUŽINA
Naselbina je izredno stara (še iz predrimske dobe) in zaradi železarstva zelo zanimiva. Železarska
dejavnost se je skoncentrirala ob Mostnici, kjer je danes Zoisov grad. Ime za takrat nastali železarski obrat
Althammer oziroma Staro klad'vo se je kasneje preneslo na celo naselbino in je ostalo, dokler se ni naselje
preimenovalo v Staro Fužino. Ogled vasi, ki je povezana z nekdanjim načinom življenja širše okolice.
Zanimivosti:
-
-
-
-
ohranjeni stari kmečki domovi (na primer Hlipova hiša z baročno poslikavo)
Zoisova graščina: zgrajena v novoromanskem slogu druge polovice 18. stoletja je bila dom
oskrbnika železarskih fužin ter uprava fužin
cerkev sv. Pavla iz XV. stoletja
Hlipova hiša – s freskami na fasadi, ki predstavljajo nabožno vsebino (možen ogled le zunanjosti)
sv. Florijan, sv. Štefan, križanje Kristusa…
Hudičev most: preko potoka Mostnica je zahtevno gradbeno delo, saj je sezidan v enem loku iz
klesanega kamna nad globoko - prepadno sotesko potoka. Leta 1777 ga je dal zgraditi baron Žiga
Zois za potrebe dovoza železove rude in oglja iz okoliških hribov. Svoje ime je dobil po ljudski
legendi.
korita Mostnice: na koncu doline Voje iz skal v trojnem slapu priteče Mostnica (Slap Mostnice), ki
je v spodnjem delu v apnenčasto površino zarezala več kot 2 kilometra dolga korita, najgloblja pri
Hudičevem mostu (20 m) in ponekod izredno ozka (1m). Posebnost je tudi skala, ki jo je izdolbla
voda v obliki slončka.
Planšarski muzej z ohranjeno originalno opremo
Nutnica »pri Joštu«, kjer so tehtali in zapisovali količine stopljenega železa. Hiša se ponaša tudi
z lesenim križem na pročelju hiše, ki je po oceni ljubljanskih kustosov star vsaj 350 let.
rake za pogon kovačij in mlinov
Andrejčeva žaga in mlin; blizu Planšarskega muzeja in gostilne Mihovec. Žaga in mlin sta bila
izdelana leta 1889 iz lesa in obratujeta še danes. Ogled je možen po predhodnem dogovoru z
lastnikom g. Francem Zupanom (Tel.: 04 572 30 10).
Gostilna Planšar; ponuja hrano, ki je tipična za planšarije: kislo mleko, žgance, ješprenj,
bohinjski sir in ostale dobrote. Degustacija domačih specialitet, odvisno od letne sezone.
STUDOR
Pot se nadaljuje proti vasici Studor, ki leži pod istoimensko goro. Med potjo je vidna skupina kozolcev toplarjev (dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem), postavljenih na strateškem mestu med
vasjo in polji. Služijo sušenju sena in drugih poljščin ter shranjevanju orodja in vozil, saj je bil to ob
pogostih deževjih skorajda edini način da so seno in poljščine ohranili. Stogovi, kakor jih domačini tudi
imenujejo, so zgrajeni iz lesa.
Studor ima 11 zaščitenih hiš, med katerimi ima posebno mesto Oplenova hiša, tip »stegnjenega doma«, ki
je vzorčni primer bohinjske hiše, ko se pod isto streho stiskata bivalni in gospodarski del oziroma hlev.
Bohinj je destinacija, kjer je pred vsemi turističnimi zanimivostmi prav narava sama največja vabljiva
Stran 55 od 255
zgodba turizma, ponuja prav posebno pot: Botanično pot.
Scenosled:
Izlet pričnemo na Ribčevem Lazu, kjer si na zunanji fasadi cerkve Sv. Janeza ogledamo freske. Pot
nadaljujemo do Stare Fužine, se sprehodimo po starem vaškem jedru, mimo Zoisovega gradu in ostankov
fužin, nadaljujemo sprehod do Hudičevega mostu in izvemo zanimivo legendo o njegovem nastanku. Sledi
obisk Planšarskega muzeja in kosilo v znani vaški gostilni Mihovc. Po kosilu nadaljujemo pot proti vasi
Studor, kjer si ogledamo znamenite bohinjske kozolce in Oplenovo hišo, ki je prEURejena v muzej bivalne
kulture. Izlet zaključimo pri cerkvi na Bitnjah, v kateri se nahaja grobnica družine Locatelli, ki je bila
zaslužna za gradnjo bohinjskega predora.
-
cerkev Sv. Janeza in Marijinega vnebovzetja
Hudičev most
Planšarski muzej
Oplenova hiša
Studorski kozolci
-
Ribčev Laz
-
Bitnje
Peš: 10 ur
Kolo: 7 ur
Avto/avtobus: 6 ur
-
vodič
kosilo
vstopnine
Lahka pohodniška ali športna obleka in obutev
Stran 56 od 255
Ribčev laz, Studor, Bitnje
15 EUR/osebo (skupine min. 20 oseb)
12 EUR/osebo (skupine min. 30 oseb)
Triglavska cesta 30
Tel.: 00386 4 5747590
Faks: 00386 4 5747591, 5721864
www.bohinj.si
program zaživi)
Takoj!
Stran 57 od 255
2.3.4
Kranjska Gora – turistična identiteta, zgodba,
programi
4. KRANJSKA GORA
Turistična identiteta Kranjske Gore je izrazito dvojna.
Kot odmevno prizorišče svetovnih pokalov v smučanju in poletih, je medijsko in marketinško izrazito
športno turistično področje. Po drugi strani pa je s prekrasno veduto in izjemnim dostopom do
največjih naravnih atrakcij TNP, idilično alpsko naselje, ki obljublja sproščujoč aktiven odmor.
Ker se identiteta zimskošportnega središča generira skozi vsakoletne prenose samo po sebi, je potrebno
identiteto, ki zajema prav vsa letna obdobja, graditi na aktivnih družinskih počitnicah in izkoristiti
pravljično okolje, v katero je postavljena.
Njeno magičnost samo po sebi ponuja izjemna veduta, ki jo je potrebno skozi zgodbe, programe in
ikonografijo prostora samo ubesediti, kot nekaj samoumevnega in verjetnega. Identiteto, poleg
osnovnega slogana opredeljujejo tudi drugi slogani, ki ustvarjajo realne produkte, ki se lahko takoj tržijo.
Izrazito športni ikonografiji dodati magično plat počitniškega področja in izkoristiti vse
uveljavljene tržne poti za promocijo Kranjske Gore kot idealnega prostora za preživljanje
aktivnih počitnic za vso družino.
Ker je mitologija prostora uspešno sodobno tržno blago, je potrebno blagovno znamko pravljičnosti
prostora uveljavljati skozi že domišljene produkte, označbe v kraju in skozi gostinsko ponudbo ter
prireditve. Ne gre pozabiti, da vse bolj velja: to kar si storil za mojega otroka, si storil meni! Potrebno je
vzpostaviti vse parametre za družinam prijetne počitnice.
Intenzivno izpostavljati tri zgoraj navedene produkte kot naravne atrakcije, v katerih so vsi sodelujoči vsaj
za hip alpinisti, vrhunski smučarji in aktivni udeleženci pravljičnega sveta.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
•
TRIGLAV IN SEVERNA TRIGLAVSKA STENA: v dolini Vrat je ena najmogočnejših sten v Alpah, prvič
preplezana že leta 1890. Iz Vrat vodi najkrajša pot na Triglav, najvišjo slovensko goro.
PRISANK IN AJDOVSKA DEKLICA: ob cesti na Vršič, najvišji cestni preval, je v kamniti steni Prisanka
podoba Ajdovske deklice. Nedaleč stran je njegovo veliko naravno okno.
ZELENCI: naravni rezervat na tromeji Slovenije, Italije in Avstrije; Sava Dolinka izvira v številnih
jezercih, tu je rezervat živali in rastišče zaščitenih rastlin.
SLAP PERIČNIK: dvojni slap višine 52 in 16 metrov se pozimi spremeni v nešteto ledenih kapnikov in
plošč.
MARTULJŠKI SLAPOVI: vode potoka Martuljka se v treh stopnjah spuščajo čez 110 m visoko steno,
nato po 500 m dolgi soteski in znova čez 50 m steno v Martuljkovo sotesko.
PLANICA: 7 km dolga alpska dolina med več kot 2500 m visokimi gorami vodi do Tamarja, po mnenju
mnogih najlepše alpske doline, z izvirom Nadiže. Tu so tudi slovite smučarske skakalnice.
ZGODBA
Stran 58 od 255
Svetovni pokal neverjetnih doživetij
(World Cup of Amazing Experiences)
Kranjska gora s svojo prelestno okolico kar žene po preseganju mogočega in samega sebe. Je dekle, za
katero greste v nalivu po rože. Na njenih smučiščih smučajo današnji in jutrišnji svetovni prvaki. V Planici,
eni najlepših dolin v vseh Alpah, je človek na smučeh preletel sto, dvesto metrov in tudi dvesto petdeset
ni daleč. V stenah, ki so med najvišjimi in najdaljšimi v Evropi, se je pisala zgodovina svetovnega
alpinizma. V njihovih gladkih plateh belega apnenca so se premikali mejniki možnega.
Pokrajina vsakomur omogoča lastne rekorde in nepozabna doživetja. Lahko se z roko dotaknete najvišjih
sten in v prvih raztežajih začutite njihovo mogočnost. Lahko s svojimi otroki vstopite v svet magičnega
gorskega velikana Prisanka, ki ima v svojih stenah ujeto Ajdovsko deklico. Kranjska gora pa ima še eno
veliko prednost. Kljub vsem neizmernim možnostim za aktivne počitnice za prav vse generacije, vam tu ni
treba storiti prav nič, da bi uživali.
1.) Program: Dotaknite se najvišjih alpskih sten
Je v bistvu produkt pohodništva za vse generacije, kjer vsak lahko postane skozi realen dotik stene, ki jo
tako do obisti podoživi, vsaj za en dan gornik, če že ne alpinist. Produkt se loči od ostalega pohodništva
po doživetju sten, začinjen z ustrezno zgodovinsko zgodbo in poskusom plezanja v steno. Dovolj je le en
raztežaj z varovanjem z vrha. Vsak pohodnik dobi posebno oblikovano značko in fotografijo plezanja.
Možnost vsak dan in v vsakem vremenu (pozor plazovi!).
Produkt se deli v štiri dele:
Tamar − Pohod iz Kranjske Gore mimo Planice v dno doline in potem pod steno Travnika. Zgodba o smeri
Ashnenbrener, ki je bila dolgo najzahtevnejša v Alpah. Raztežaj plezanja. Pot pod steno do Šit in vstopa
do smeri JLA in zgodba o njenem nastanku. Pot v Jalovčev ozebnik in pod steno Jalovca ter zgodba o
vodniku Diboni. Zgodba o Jalovcu in nazaj.
Prisank − Pot z avtobusom na Vršič. Vzpon do Poštarske koče in ogled Ajdovske deklice. Spust po prelepi
stari vojaški cesti do vznožja Hudičevega stebra. Raztežaj plezanja in nazaj v Kranjsko Goro.
Špik − Po poti Martuljških slapov do krnice za Akom in do vstopa v steno. Raztežaj plezanja. Dramatična
zgodba o Miri Marko in najtežjem vzponu v Evropi tistega časa (V+).
Triglav − V Mojstrani obisk Hiše gorniških zgodb. Nato z avtobusom do koče v Vratih. Proučitev virtualnih
smeri in zgodbe o boju za steno z izrazito vseevropsko noto. Poudariti je potrebno, da je to najdaljša
izmed visokih sten Evrope. Pot pod Steno od vstopa v Slovensko in Nemško, mimo Bavarske, do Skalaške
in Prusikove, do Sfinge in do Tržaške. Pretresljiva zgodb Klementa Juga. Raztežaj plezanja in vrnitev v
Vrata.
2.) Program: Doživetja v objemu spečega velikana
Ta produkt je namenjen otrokom od 4 do 12 leta in manj športnim staršem. Gre za produkt pohodništva.
Zgodba se rojeva iz nenavadne podobe in oblike gore z dvema oknoma, podobo dekleta v steni in
Hudičevim stebrom. Tako postane Prisank speči velikan, ki ima v steni ujeto Ajdovsko deklico, katere se
vidi zgolj obraz in z mogočnim stebrom sega prav do pekla in zato se steber imenuje Hudičev. Nasproti
stoji prijazni in modri zdravilec Vitranc. Spodaj pa korači pogumni Kekec z vso svojo druščino. Druga
zgodba je Škratova dežela in Tretja zgodba so Triglavske pravljice o Zlatorogu. Vse tri zgodbe sovpadajo z
različnimi lokacijami z nezahtevnimi pohodi in zgodbami, ki se odvijajo na že ustaljenih prizoriščih.
3.) Program: Mali in veliki svetovni prvaki
Zimski produkt, ki že deluje.
osvojitev belih strmin Vitranca za vse generacije
Stran 59 od 255
-
zgodbe za začetnike smučanja (smučarske šole)
smučarski vrtec
nočno sankanje
Tekma in medalja za zaključek.
2.
PROGRAM
Svetovni pokal neverjetnih doživetij
World Cup of Amazing Experiences
2. PROGRAM: Doživetja v objemu spečega velikana
Privoščite otrokom reševanje Ajdovske deklice!
Opis programa
Kranjska Gora stopa pred oči obiskovalca kot kraj z nepozabno panoramo in posebej močnim nabojem
pozitivne energije, ki kar sama kliče v akcijo – odkrivanja in doživljanja. Gibanje, energija, aktivnost…, se
ponujajo na vsakem koraku in ob vsakem letnem času. Smučanje, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje,
sankanje, tematski parki in druge aktivnosti kličejo v svoj objem in obljubljajo veselje in zdravje.
Ob sotočju reke Save Dolinke in njenega desnega pritoka Pišnice, v katerega se izlivajo vode s severnih
ostenj Mojstrovke, (2366m), Prisojnika (2547m), Razorja (2601m) in Škrlatice (2740m), leži Kranjska
Gora, nekdanja Borovska ves in še pred tem Chrainow, kakor so staro kmečko vas imenovali ob njenem
prvem vnosu v pisani vir, okoli leta 1326. Verjetno so ta predel Zgornjesavske doline naselili Slovenci iz
Koroške, prava zgodba o Kranjski gori pa se začne v drugi polovici 14. stoletja, ko so prebivalci začeli v
večji meri sekati tamkajšnje gozdove ter jih spreminjati v kmetijska zemljišča in pašnike za ovce in
govedo.
Sloves turističnega kraja je Kranjska Gora pridobila z izgradnjo železniške proge proti Trbižu leta 1870 (žal
so železnico po 2. Svetovni vojni ukinili) in s prvimi obiskovalci. Nekoliko kasneje pa so skoki in poleti v
Planici ponesli ime kraja in doline v svet. To je vzpodbudilo skokovit turistični razcvet kranjskogorskega
območja, še posebej, ko so ob koncu petdesetih let na pobočjih Vitranca zrasle prve žičnice.
Medtem je med 1. svetovno vojno, ko so ruski ujetniki zgradili vojaško cesto čez 1611 m visok preval
Vršič iz doline Save v dolino Soče, dobila velik strateški pomen. Na to dejstvo danes spominja Ruska
kapelica, postavljena v spomin na več kot 300 vojakov, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez
gorski prelaz. Zgradili so jo leta 1916 in uredili v pravoslavnem slogu. Ob njej je tudi grob teh vojakov, s
spomenikom in zapisom: »Sinovom Rusije«.
Nekoč stara kmečka vas, odvisna od poletnega planinskega pašništva in pomembna furmanska
postojanka, že v prejšnjem stoletju središčni kraj zgornjega dela Zgornjesavske doline, danes utripa pod
taktirko zimskega in letnega turizma. Že na začetku tega stoletja je bila letoviški kraj, danes pa je
pomembno gorsko in največje slovensko zimskošportno središče s številnimi hoteli, dvema igralnicama ter
sistemom vlečnic in sedežnic na pobočjih Vitranca (1631m). Zanimivi so še: več kot sto let stare
kmečke hiše (muzejsko urejen Liznjekov dom z etnološko zbirko) in kajžarski domovi,
zajezitveno jezerce za hidroelektrarno Kranjska Gora, ki je nastalo nad vasjo v dolini potoka Pišnice,
naravni rezervat v dolini Male Pišnice z zavarovanim orjaškim macesnom z obsegom 422 cm in druge
Stran 60 od 255
znamenitosti v okoliških gorah.
Tu se je rodil mladinski pisatelj Josip Vandot(1884-1944); njegov literarni junak Kekec daje Kranjski Gori
pečat še danes. Še vedno je lepo ohranjena tako imenovana gorica, osrednji vaški trg, okrog katerega so
razvrščene gotska župnijska cerkev vnebovzetja device Marije in nekdanja upravna poslopja.
Kranjska Gora je izhodišče za planinske vzpone v Julijce in Karavanke ter prizorišče vsakoletnih
mednarodnih in državnih smučarskih tekmovanj.
V bližini so:
Triglavski narodni park
Bil je prvo zavarovano območje v Sloveniji, razglašeno leta 1924 v dolini Sedmerih Triglavskih jezer.
Obsega 84.805 ha, najvišja točka parka je vrh Triglava (2864 m). Ustanovili so ga z namenom ohranitve
edinstvene naravne in kulturne dediščine.
Triglav
Triglav je najvišja gora slovenskih Alp in predstavlja slovenski narodni simbol. Vrh tega 2864 m visokega
očaka je bil osvojen 26. avgusta 1778, vse od prve omembe leta 1573 se je v zapisih vedno uporabljalo
ime Trgglou ali Terglav. Šele po letu 1800 se je uveljavilo ime Triglav. Na vrhu gore stoji Aljažev stolp,
postavljen leta 1895, pet let pozneje pa razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik.
Vršič
Gorski preval Vršič je najvišji cestni prelaz (1611 m) v Vzhodnih Julijskih Alpah ter naravna povezava med
savsko in soško dolino. Na Vršiču se lahko odpočijete in okrepčate v petih planinskih kočah.
Ajdovska deklica
To je kamnita podoba deklice, ki je našla svoj odmev v ljudski pripovedki. Legenda pravi, da so ajdovske
žene Kranjskogorcem prerokovale usodo ob rojstvu in svetovale, kdaj je pravi čas za setev in žetev. Ena
izmed njih je sinu lovca prerokovala, da bo ustrelil zlatoroga, ki živi v okoliških gorah. Ajdovske žene so se
ob prerokbi razjezile in ajdovsko deklico spremenile v skalo.
Zelenci
Zelenci so naravni rezervat s številnimi izviri in smaragdno zelenim jezerom na meji treh držav: Slovenije,
Italije in Avstrije. Njihova pomembnost je v pričevanju o dogajanju v geološki preteklosti, predstavljajo pa
tudi življenjski prostor zanimivih živali ter rastišče redkih in ogroženih rastlin.
Slap Peričnik
Slap Peričnik sodi med najbolj znane slapove v Sloveniji. Sestavljata ga dva slapova. Spodnji je visok 52,
zgornji pa 16 metrov. Pozimi se spremenita v nešteto ledenih kapnikov in plošč modre in zelene barve.
Prisankovo okno
Veliko okno v steni Prisanka je najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah in ena največjih naravnih
odprtin na Slovenskem. Visoko je okoli 80 m in široko okoli 40 m.
Martuljkova skupina
V Gozd Martuljku se nad Dolino dviga gorska veriga, imenovana Martuljkova ali Špikova skupina. Območje
te gorske skupine z dolino potoka Martuljka je bilo leta 1949 razglašeno za krajinski park, od leta 1981 pa
je del Triglavskega narodnega parka.
Martuljški slapovi
Martuljkovi slapovi so pravi biser slovenskega alpskega sveta. Zaradi lepega in lahkega dostopa skozi
slikovito sotesko, so priljubljena izletniška točka. Pod skalnimi stenami Martuljkove skupine se zbira voda
potoka Martuljek, ki se nato spušča v treh stopnjah čez 110 m visoko steno in tvori Zgornji Martuljkov
slap. Pod njo teče potok skozi 500 m dolgo sotesko in ponovno pade čez 50 m visoko steno, kar
imenujemo Spodnji Martuljkov slap, v nižjo, 400 m dolgo in ozko v apnenec izdolbeno Martuljkovo
sotesko.
Tromeja
Stran 61 od 255
Nad Ratečami je na vrhu Peč (1510 m), tromeja med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Obenem je ta točka
stičišče treh kultur: slovanske, romanske in germanske. Vsako leto se na vrhu srečajo predstavniki vseh
treh narodnosti in tu se je rodila tudi zamisel o organizaciji olimpijskih iger treh dežel.
Section 1.01
Planica
Planica je slikovita 7 kilometrov dolga ledeniško preoblikovana alpska dolina v obliki črke U, ki ji razgibano
dolinsko dno prekrivajo ledeniške morene in melišča, ki jih z okoliških gora nanašajo hudourniki. V
spodnjem delu Planice se prepletajo z gozdnimi zaplatami pokriti senožeti, ponekod so izraziti značilni
grbinasti travniki, v zgornjem delu prevladuje gozd. Dolino obdajajo do 2500 m visoke gore in grebeni,
denimo stene dvatisočakov Mojstrovke, Travnika in Velike Dnine na eni ter skupine Ponc na drugi strani,
zaključuje pa jih slikoviti Jalovec (2645 m) z ozebnikom. Dolina Planice se končuje s Tamarjem.
Section 1.02
Nadiža
V Tamarju izpod Ponc izvira Sava Dolinka. Izvir se imenuje Nadiža, ki pride na površje ob prelomni razpoki
in se po kamniti strugi spušča v dolino. Kmalu ponikne v prodnatih tleh in privre na dan v Zelencih.
Scenosled:
(po zgodbi iz sveta magičnega gorskega velikana Prisojnika, ki ima v svojih stenah ujeto Ajdovsko deklico)
Na južni strani doline prebiva mogočni velikan Prisank, ki s svojima dvema vedno budnima očesoma
spremlja, kaj se godi v dolini. V svoje ostenje je v davnih časih ujel in vkoval Ajdovsko deklico. Deklico
čuva strašni Hudičev steber. Dobri zdravilec Vitranc pripravlja na svojih poljanah vrsto zdravilnih rožic, ki
bodo deklici pomagale pobegniti. Pogumni obiskovalci doline pod Prisankom se bodo podali na avanturo
reševanja ujete Ajdovske deklice.
Program je namenjen otrokom od 8 do 14 let, vključuje spoznavanje okolice, orientacijski pohod in
spoznavanje flore in favne, spoznavanje zgodovine.
Skupina min. 6 do max. 8 udeležencev.
Prisank - Prisank tudi Prisojnik je 2547 m visoka gora, ki se nahaja nad dolinami Mlinarice, Krnice in Suhe
Pišnice.
1. FAZA (program lahko že začnemo izvajati takoj)
Scenosled:
Pot se začne pred info centrom v Kranjski Gori ob 8. uri.
Udeleženci bodo prejeli brošuro planinski vodnik z opisano potjo, predstavitvijo planinskega cvetja,
nasvete, kako se obnašamo v hribih in kakšno obutev potrebujemo. Dobili bodo nahrbtnike z malico
(domač kruh, klobasa, voda, jabolko).
Planinski vodnik bo udeležencem predstavil potek programa, okoliške hribe, njihove pasti in lepote.
Pripravljen bo imel nabor zdravilnih zelišč, ki so jih svoj čas nabirale domače žene iz doline.
Skupina otrok se bo s kombijem odpeljala do izhodiščne točke pohoda pod Ruskim križem. Povzpeli se
bodo po Ruski cesti do Ruske kapelice in spoznali del naše zgodovine (1. svetovna vojna). Naprej bodo
odšli pod ostenje Prisanka, kjer bodo spoznali osnovna pravila obnašanja v hribih, potrebno opremo za
pohodništvo in za plezanje v stenah. Vodnik jim po pokazal Hudičev steber. Tukaj bo tudi čas za malico.
Potem se bodo podali do Vršiča in točke od koder se vidi obraz Ajdovske deklice v severni steni Prisanka.
To je točka za skupinski posnetek z Ajdovsko deklico v ozadju.
Na Vršiču bodo med rušjem poiskali zdravilna zelišča in spoznali tudi zaščitene planinske rože.
Z vrha se bodo spustili do Koče na Gozdu, kjer jih bo že čakalo kosilo (domače dobrote: krapi, žganci,
kislo mleko) in čaj iz zdravilnih rož.
Stran 62 od 255
Povratek peš do Ruskega križa in potem s kombijem v dolino. Prihod nazaj pred TIC ob 17 h. Vsak
udeleženec bo prejel pohvalo s potrdilom o opravljeni poti.
Kdor bo želel, bo lahko v TIC-u kupil spominek: obeske za ključe (planika, encijan idr., majice z motivi
Kekca, Ajdovske deklice…)
-
severna stena Prisanka
Ajdovska deklica
spoznavanje flore in favne skozi igro
spoznavanje planinstva in gorništva
Ruska cesta in Ruska kapelica (iz časov 1. svetovne vojne)
spoznavanje dela naše zgodovine
pred TIC Kranjska Gora – skupine, otroci stari od 8 do 14 let
pred TIC Kranjska Gora
Od 8 h do 17 h
Od 1. junija do 30. septembra
-
organizacijo in vodenje
nahrbtnik, brošura planinski vodnik
malico
kosilo
diploma
prevoz s kombijem
šopek zdravilnih zelišč
skupinsko fotografijo
lahka pohodna obutev in obleka, poleti pokrivalo za glavo in sončna očala
Zemljevid – shematski izris poti ali naštejte pomenbne točke 8kraje, atrakcije, kjer se
ustavimo)
Kranjska Gora – TIC
Ruska kapelica
Pod severno steno Prisanka
Vrh Vršiča
Koča na Gozdu
Stran 63 od 255
Cena za skupino min. 6, max. 8 udeležencev:
49 EUR/osebo
LTO, Zavod za turizem kranjska Gora
Kolodvorska ul. 1b,
4280 Kranjska Gora
Tel.: 00386 4 588 80 20
E-mail: info@kranjska-gora.eu
www.kranjska-gora.si
Program lahko začnemo izvajati takoj.
program zaživi)
Program lahko zaživi spomladi 2010.
Stran 64 od 255
2.3.5
Radovljica in Žirovnica – turistična identiteta,
zgodba, programi
5. RADOVLJICA IN
6. ŽIROVNICA
TURISTIČNA IDENTITETA − RADOVLJICA in ŽIROVNICA
Turistično področje Radovljice in Žirovnice je klen in vsebinsko bogat odgovor na naravne lepote bližnjega
Bleda. Gre za splet izjemno bogate kulturne in naravne dediščine, kjer se prepletata romantično
meščansko življenje v starem mestnem jedru Radovljice z izrazito kulturno vsebino in bogata
ruralna kulturna krajina, ki predstavlja svetovni pojem čebelarstva.
Če temu priključimo še rojstni kraj največjega slovenskega pesnika, grad Kamen s svojo junaško zgodbo
najslavnejšega turnirskega viteza svojega časa ter k temu dodamo še svetovno slavo glasbe bratov
Avsenik, dobimo zaključeno presežno identiteto visoko kultiviranega kraja v lepem naravnem
okolju, kjer se dobesedno in v prispodobi lahko doživijo vse sladkosti življenja.
Ne gre pozabiti na železarsko tradicijo Krope in njene povezave preko Jelovice do Železnikov, kar
omogoča nov, zanimiv podprodukt. Kot ne gre pozabiti naravnih in kulturnih znamenitosti, ki pomenijo
podprodukte. Povezava dveh turističnih območij Radovljice in Žirovnice je s stališča produkta
samoumevna in ju zato v tem strateškem načrtu obravnavamo skupaj.
Strategija razvoja turističnega produkta mora temeljiti na striktno vodenem programsko polnem in
zaokroženem potovanju, ki se mora obvezno začeti in končati v radovljiškem starem mestnem
jedru, ki ga je nujno potrebno oživiti, tako v ikonografskem smislu poti, kot doživljajskem. Za večjo
odmevnost kulturne podobe Radovljice je poleg festivala stare glasbe potrebno še postaviti svetovni
kongres haiku poezije na lectarjevih srcih in morda vzpostaviti mehanizem permanentnih predstav.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
•
•
STARO MESTNO JEDRO RADOVLJICE: znamenite hiše, muzeji in galerije v mestu za edinim ohranjenim
obrambnim jarkom.
ČEBELARSKI MUZEJ: z zbirko poslikanih panjskih končnic z religioznimi in šaljivimi motivi.
JANŠEV ČEBELNJAK NA BREZNICI: rekonstrukcija čebelnjaka Antona Janše – začetnika modernega
čebelarstva iz 18. stoletja.
PREŠERNOVA ROJSTNA HIŠA V VRBI: rojstna hiša Franceta Prešerna, najpomembnejšega slovenskega
pesnika; vaško središče z lipo in srenjskimi kamni.
GRAD KAMEN: mogočne razvaline z baročnim vrtom in drevoredom; blizu sta tudi graščina Katzenstein
z Muzejem talcev in grad Drnča.
AVSENIK V BEGUNJAH: gostišče, ki ohranja glasbeno dediščino Ansambla bratov Avsenik, ki je s
svojimi melodijami znana po vsem svetu.
FESTIVAL STARE GLASBE: najstarejši mednarodni festival izvajalcev stoletnih kompozicij na izvirnih
glasbilih.
ZGODBA - RADOVLJICA in ŽIROVNICA
Sladkosti življenja
(All sweetnes of life)
Stran 65 od 255
Kaj je slajšega od medu, kaj bolj veselega od glasbe, kaj bolj iskrenega od užitka ob odlični hrani? Še
kanec brezčasne umetnosti.
Radovljica in Žirovnica sta vsebinsko in doživljajsko bogat odgovor na naravne lepote bližnjega Bleda. Tu
se igrivo prepletata romantično meščansko življenje starega jedra Radovljice, v kateri se je rodil prvi
slovenski dramatik Anton Tomaž Linhart in bogata kmečka kulturna krajina, ki je s svojimi čebelnjaki in
samosvojimi panjskimi končnicami svetovni pojem čebelarstva. Če temu priključimo še rojstni kraj enega
največjih evropskih romantičnih pesnikov Franceta Prešerna, mogočen grad Kamen s svojo junaško
zgodbo najslavnejšega turnirskega bojevnika svojega časa Gašperja Lambergarja ter k temu dodamo še
svetovno slavo glasbe bratov Avsenik, dobimo prostor, kjer dobesedno in v prispodobi zlahka doživite vse
sladkosti življenja.
Verjemite, ko boste po obisku rekli ljubljeni ali ljubljenemu »Honey...« bo imelo to še mnogo slajši pomen
in mnogotero vsebino.
Obiskovalca prevzame poznosrednjeveška in meščanska arhitektura in način življenja s številnimi odprtimi
delavnicami, lokali in gostilnami s tipično prehrano in domačini, prebivalci v oblačilih iz Linhartovega
obdobja /17.-18. stoletja). Obiskovalca (skupino) sprejme Linhart, jih pogosti in popelje po mestu.
Obiskovalci z avtobusom nadaljujejo pot do vasi Vrba, kjer si ogledajo rojstno hišo našega največjega
pesnika Franceta Prešerna (seznanijo se z njegovim življenjem in delom, sami si lahko odtisnejo srebrnik z
motivom Prešerna...), staro vaško lipo, okrog katere še danes stoji 16 kamnov in cerkev sv. Marka. Pot
nadaljujejo do čebelnjaka Antona Janše na Breznici (svetovno znanega čebelarja, ki je delal kot prvi učitelj
čebelarstva na dvoru Marije Terezije). Obiskovalci lahko poskusijo in kupijo med ter različne medene
izdelke.
Opcija: prevoz obiskovalcev iz Vrbe do Breznice s kmečkim vozom imenovanim lojtrnik.
Obiskovalci nadaljujejo pot v Begunje, kjer na Gradu Kamen sodelujejo na Lokostrelskem turnirju ali si
ogledajo viteške boje z Gašperjem Lambergarjem, v bojih lahko tudi sodelujejo.
Na pozno kosilo se odpeljejo ali sprehodijo po tematski Lambergarjevi in Vaški poti, ki je označena z info
tablami, do domačije Avsenik, kjer je organizirano kosilo z glasbo … Graščina Katzenstein v Begunjah,
Grad Kamen v Begunjah, Grad Drnča.
Proti večeru se obiskovalci vrnejo na Linhartov trg, kjer si lahko ogledajo Lectarjev muzej, Čebelarski
muzej, mestni muzej, Šivčevo hišo. Na prostem bi se udeležili koncerta manjše zasedbe s starimi glasbili.
(V času poletnih počitnic bi bilo mogoče organizirati večje koncerte; na primer musical Županova Micka,
Ta veseli dan…).
PROGRAM
Sladkosti življenja!
All sweetnes of life
Po medeni poti med Radovljico, Žirovnico in Begunjami
Sprehodite se po romantični Radovljici, zavrtite se v ritmu Avsenikovega valčka in okušajte
sladke medenjake.
Stran 66 od 255
To je pot za gušterje lepote življenja.
To je medena pot po Dolini – Deželi, po svetu pod Stolom, po Kašariji in vodi od ene zlate postaje k drugi;
dokler se človek, tako kot čebela s prepolnimi koški cvetnega prahu in medu, pod rob večera, ne ustavi z
občutkom edinstvenega doživetja, ki ga z radostjo pripne k svojim najlepšim spominom. To je zlata pot, ki
popelje človeka iz romantičnega meščanskega sveta Radovljice, z bogato čipko kulture, v svet narave, pod
krono Karavank in slutnjo Triglava v ozadju Julijskih Alp.
To je med Savo in Karavanke ujeta pot, tlakovana z mozaiki turističnih biserov: glasbo, izborno besedo
poezije, košatimi razgledi iz nekdanje cesarske ceste po Kašariji, spoznanjem skrivnostnega sveta
čebel, čebelnjakov, čebele sivke, zgodovino panjskih končnic in degustacijo medu,
doživetjem gradu Kamen (ki mu ljudska domišljija nadeva številne legende in zgodbo o graščaku
Lambergarju - edinemu, ki je premagal nepremagljivega Pegama) in dolino Drage (ki jo je Alojz Bulovec
v svoji črtici opisal kot: »Lepa si, oj, prelepa! Vsak i v letu nudiš zdravim očem in za vse lepo vnetemu
srcu obilico svojih čarov. V bojazni, da ne odkrije prehitro vseh zakladov tvoje lepote, je narava pustila le
prav tesen prehod v dolino. Mimo zadnjih skromnih domov vasi Begunje stopiš nenadoma po lepi poti v
gorski raj…«!).
Pot se začne v Radovljici – slikovitem srednjeveškem mestu na 75 m visoki savski terasi od koder je lep
razgled na sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke. Ponaša se z edinim ohranjenim obrambnim jarkom v
Sloveniji. S pridobitvijo mestnih pravic se je razvila v živahno obrtno in trgovsko središče, v njem pa so
trgovali zlasti s soljo, vinom in fužinarskimi izdelki. Turistu prinaša poleg romantične podobe nekdanjega
meščanskega življenja, iz katerega vstajajo čudovite stare meščanske hiše na Linhartovemu trgu:
Šivčeva iz sredine 16. stoletja, obnovljena po prvotni podobi, Vidičeva, iz leta 1614, ki predstavlja
primer meščanskega dvorca z okrasnim pomolom na vogalu in obnovljeno poslikavo, Fủrsagerjeva s
poznogotskimi arhitekturnimi elementi, Buločeva – rojstna hiša zgodovinarja in dramatika Antona
Tomaža Linharta, Malijeva hiša s prangerjem (sramotilnim stebrom), secesijska stavba Hranilnice iz
leta 1906, tudi srečanje z gradom Thurn (od Ortenburžanov je prešel k Habsuržanom in v roke grofa
Thurna – Valassina, sredi 18. stoletja pa so mu nadeli čudovito fasado in bogato štukaturo; danes je v
njem sedež Muzejev radovljiške občine, med katerimi izstopa osrednji slovenski Čebelarski muzej z bogato
zbirko, ki kaže na razvoj in pomen čebelarstva v Sloveniji in predstavlja Antona Janšo kot največjega
izvedenca za čebele v 18. stoletju v Evropi. Muzej ima lepo zbirko panjskih končnic – hudomušno
poslikane čelne deščice čebeljih panjev iz 18. in 19. stoletja, ki so tipična posebnost slovenske ljudske
obrti) in župnijsko cerkvijo sv. Petra, katere zvonik je v višini praga begunske cerkve.
Posebej bleščeč turistični diamant pa postane Radovljica, ko gre za kulturo in Festival Radovljica,
mednarodni festival stare in nove glasbe na zgodovinskih instrumentih in v interpretaciji specializiranih
glasbenikov; prestižnost dogodka pa citirajo baročne štukature in fragmenti renesančnih fresk radovljiške
graščine.
Begunje; oddaljeno le 4 km od Radovljice imajo kar nekaj zaščitnih znakov, a samo enega glavnega:
brata Avsenik; ni slučaj, da so Avsenikovi fantje lahko tako doživeto prepevali pesmi kot so: Moj rodni
kraj, Na Roblek bom odšel, Tam kjer murke cveto in nenazadnje tudi – »Slovenija, od kod lepote tvoje«?,
če narava in okolje tukaj ne bi bila tako bohotna in ne bi kar sama klicala k bolj tenkočutnemu opazovanju
– to pa sprosti čustva in odpre srce. Zato je lahko obisk takšnega kraja (»Takšnega kraja na svetu ni!!!«)
ne le lepo doživetje, temveč ob obisku gostilne Pri Jožovcu in Avsenikovem prireditvenem prostoru,
najlepši zaključek tega izleta – seveda ob pravi kulinariki in plemeniti glasbi v okviru harmonike.
Druga posebnost Begunj je Graščina Katzenstein, katere čas med nacizmom in bolnico je nema priča
narodove usode in človeškega življenjskega loka, v njem je Muzej talcev, v parku pred njim pa kot
svojevrsten spomenik nekdanji zvon iz župnijske cerkve, katerega je leta 1923 vlila Kranjska industrijska
družba. Današnjo podobo je pridobil, ko so se Lambergi v 17. stoletju preselili v Begunje z gradu
Kamen. Ima lep vrt obdan z zidom ter kostanjev drevored, ter eno najzanimivejših krajinsko
arhitekturnih zasnov v Sloveniji, redek primer vrtno arhitekturne zasnove iz baroka.
Stran 67 od 255
Sredi Medene poti pa v daljavo bliska s svojo lepoto in kulturnim sporočilom Vrba, vasica, ki se prvič
omenja leta 1247 in je prepoznavna po treh izjemnih kulturnih spomenikih: rojstni hiši Franceta
Prešerna (Ribčeva hiša), ki so jo preuredili leta 1939 in je primer kmečke stanovanjske stavbe,
značilne v prvi polovici 19. stoletja, vaško središče z lipo in 16 srenjskimi kamni v krogu okoli nje
(primer starega ljudskega prava in običajev; na kamnih sede so gospodarji posameznih kmetij ob
pomembnih priložnostih odločali o usodi vaške srenje in skupnih opravilih, volili župana in obravnavali
manjše spore med vaščani) ter cerkvi sv. Marka ki ni zgolj slovenski simbol, temveč izjemen arhitekturni
in umetnostni spomenik, v katerem se zrcali preko 800 let naše ustvarjalnosti.
Medena pot se dotakne prave slovenske kulturne zakladnice, ko gre skozi ali ob vaseh, povezanih z
imenitnimi imeni kot so:
VRBA – France Prešeren (1800 – 1849); pesnik
ŽIROVNICA – Matija Čop (1797 – 1835); filolog in literarni zgodovinar
BREZNICA – Anton Janša (1734 – 1773); čebelarski strokovnjak - največji izvedenec za čebele v 18.
stoletju v Evropi.
DOSLOVČE – Franc Saleški Finžgar (1871 – 1961); duhovnik in pisatelj
RODINE – Janez Jalen (1891 – 1966); duhovnik in pisatelj
ZABREZNICA – Janko Dolžan (1886 – 1962); pravniški pisec, Jože Sodja (1884 – 1969); publicist
SELO – Jožef Žemlja (1805 – 1843), Prešernov sodobnik in sodelavec »Kranjske Čbelice)
Scenosled:
9.30; Radovljica - Pot se začne z vstopom na Linhartov trg, kjer goste pričaka vodič-Linhart: s kruhom
in soljo, ter jih popelje po starem mestnem jedru; ogled
10.00; Ogled Čebelarskega muzeja na Linhartovem trgu, s krajšim prikazom zgodovine čebelarstva in
z njim povezano ljudsko kulturo. Nakup stripa čebelica Binca.
Opcija je zgolj ogled čebelnjaka in ogled filma (Bee movie). Prostor!
10.45; Transfer do Vrbe (avtobus/kombi), do parkirišča
11.15; Ogled Prešernove rojstne hiše (v prvi fazi klasičen ogled hiše z vodenjem, kasneje bo
vzpostavljena črna kuhinja, sušenje Prešernovih klobas). V Prešernovi hiši možnost nakupa naložbenega
srebrnika (prvi v Sloveniji, pred mesecem je bila predstavitev) ali pa si vsak samostojno odtisne
pomanjšano verzijo srebrnika na stiskalnici (čisto srebro, certifikat), lipe in cerkve sv. Marka
12.00; Vrnitev do parkirišča, kjer čaka lojtrnik (6-7 oseb), opcija zapravljivček (4-5 oseb) in transfer do
Žirovnice, do čebelnjaka pri osnovni šoli, kjer se gostje preoblečejo v zaščitne čebelarske obleke – prikaz
čebelarjenja
12.45; Transfer z lojtrniki do Janševega čebelnjaka (Breznica, 500 m stran) in predstavitev
čebelarjenja pred Janšo in po njem (čez zimo jih je hranil, prej so jih pobijali, vozil jih je okoli na pašo)
13.45; Degustacija medu in medice
14.00; Prigrizek, možnost nakupa medenih izdelkov.
14.45; Vožnja z avtobusom do Begunj in ogled gradu Kamen (če so kombiji, se gre do gradu, v
primeru avtobusa 100 m pred gradom). Vodič se preobleče v Lambergarjevo opravo in jih popelje po
gradu. Na enem koncu gradu je skrinja z oblačili, tako da se lahko obiskovalci oblečejo, fotografirajo...
15.45; Transfer nazaj do Begunj in gostilne Pri Jožovc
16.00; Sprejem s harmoniko, kosilo, glasba, ogled galerije in muzeja.
Opcija ogled čebeljega filma (Bee movie)
Zaključek ob 18. uri in transfer do Radovljice.
Atrakcije
1. izlet:
- staro mestno jedro Radovljice
- Čebelarski muzej v graščini in notranjost čebelnjaka
- Prešernova rojstna hiša
- obisk »živega« čebelnjaka
- vožnja z lojtrniki
- Janšev čebelnjak, čebelnjak najbolj slavnega čebelarja 18. stoletja v Evropi
- Grad Kamen in preobleka v stare kostume
Stran 68 od 255
- Gostišče Avsenik in srečanje z Avsenikovo glasbo
2. izlet – program še ni razdelan:
- Radovljiška graščina
- Grad Kamen
- Graščina Katzenstein (in Plečnikovi paviljoni Brezjanka oziroma Murka in Jožamurka)
- Grad Drnča
1. izlet – staro mestno jedro Radovljice (Linhartov trg)
2. izlet – Radovljiška graščina - program še ni razdelan
1. izlet – Gostišče Avsenik/Radovljica
2. izlet – Grad Drnča - program še ni razdelan
1. izlet – 5,5 ur in trajanje kosila pri Avseniku; maksimalno 2 uri
2. izlet – 7 ur, nezahtevno - program še ni razdelan
-
vse transferje (avtobus/lojtrnik ali zapravljivček)
vse vstopnine (Čebelarski muzej Radovljica, Prešernova hiša Vrba, »Živi« čebelnjak in Janšev
čebelnjak, Muzej Avsenik, Muzej talcev)
prigrizek v Žirovnici
degustacijo medu in medice v Žirovnici
meden spominek
čebelarsko opravo za ogled živega čebelnjaka
aperitiv in kosilo
vodenje (vodiča v Radovljici v kostumu Linharta in spremljevalnega vodiča) in stroške organizacije
Lahka pohodna obleka in obutev.
Ob lepem vremenu in toplem soncu sončna očala in pokrivalo.
Radovljica, Vrba, Žirovnica, Begunje
Kalkulacija je delana na 15 oseb
Cena: 63 EUR/osebo
Organizator
Stran 69 od 255
Zavod za turizem in kulturo Žirovnica
Žirovnica 14
Tel.: 04/ 580 15 03
E-mail: info@zirovnica.eu
www.zirovnica.eu
Radovljica: 1.000 EUR
Žirovnica: 1.600 EUR
Begunje: 800 EUR
program zaživi)
Radovljica: 6 mesecev
Žirovnica: 6 mesecev
Begunje: 6 mesecev
Stran 70 od 255
2.3.6 Železniki – turistična identiteta, zgodba, programi
7. ŽELEZNIKI
Ikonografija prostora Železnike določa kot eno, edinstveno identiteto, ki je strogo povezana s kovaško
zgodovino in železarstvom, ki je na tem območju močno vlivala na delo in življenje ljudi in s
katerim se z lahkoto in suvereno identificirajo.
Drugi romantičen in nežen antipod kovaštvu je čipkarstvo, ki ustvarja simpatično nasprotje
istega. Kar je za prebivalce Železnikov dejansko veljalo, lahko za vse turiste nevajene fizičnega dela in
primarnega stika z železom pomeni prispodobo in metaforo za njihov bivanjski princip, ki ga sprejema vsa
zahodna civilizacija: »Vsak je svoje sreče kovač«.
Ker v veliki meri identiteta v Železnikih že funkcionira skozi uveljavljen produkt železarskega muzeja in ker
vsa ikonografija prostora že ustvarja jasno zgodbo, je potrebno vse napore usmeriti predvsem v
jasno promocijo Železnikov kot avtentične podobe starega rokodelstva, ki ga drugje v tej podobi
ni najti. Že v vprašalniku ponujeno dvojnost med kovaštvom in klekljanjem je potrebno do konca
izpeljati tako v produktnem smislu, kjer žebelj za srečo ne more obstajati brez čipke, kot v
zvočni podobi kraja, kjer se mora ob ritmičnemu udarjanju norca vedno slišati tudi magični zvok
klekljanja.
V okviru produkta je potrebno zgodbo zapeljati tako, da je nakup samosvojega sodčka za žeblje, žeblja, ki
ga simbolno zabiješ doma v zid in si s tem pribiješ srečo, ter čipke kot nekaj samoumevnega. Ker je
možnost aktivnega sodelovanja pri kovanju lastne sreče zelo mamljiva za vse turiste, je potrebno storiti
vse, da se turistu to dejansko omogoči. Ta psihofizična aktivnost pa je dovolj, da se turistu ponudi
specifična kulinarika področja in tako zapre dobičkonosni krog turistične podobe kraja. Ne glede na
dejansko stanje razvoja produkta, mora nujno že v prvi fazi odmevati ob obisku skupin kovaško kladivo in
goreti vigenjc.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
PLAVŽ: najstarejši ohranjeni plavž s kurišči, piramidastim jedrom in štiristranim dimnikom – edini te
vrste v Sloveniji.
MUZEJ: zbirke železarske, lesarske in čipkarske dediščine v značilni fužinarski hiši iz 17. stoletja; v
bližnji Davči je etnografski muzej pridelave lanu.
STARO MESTNO JEDRO: z zaščitenimi hišami iz 17. stoletja, s Plnado, najstarejšo hišo v Železnikih, s
cerkvami in Egrovim vrtom.
KOVANJE: doživite ga ob muzejskih maketah in na posebnih prikazih!
KLEKLJANJE: preizkusite z lastnimi rokami, kako nastajajo čipke; obiščite tudi Čipkarske dneve!
ZGODBA
Vsak je svoje sreče kovač
(Each has its own happiness Smith)
Če ste se odločili, da boste končno vzeli usodo v svoje roke in postali svoje sreče kovač, pridite v
Železnike, kjer so jo stoletja kovali v obliki žebljev, ki držijo kot pribito. In kot pribito drži, da so v tem
simpatičnem trgu, kjer se na videz že stoletja ni veliko spremenilo, pomagale kovati tudi ženske. Tako kot
Stran 71 od 255
so moški in otroci potem pomagali ženskam pri klekljanju prekrasnih in nežnih čipk. Kovaštvo in čipke,
moč in nežnost, potem pa tudi ljubezen ni daleč. Tudi to drži kot pribito....z ročno izdelanim žebljem iz
Železnikov. In kam ga boste vi zabili za srečo in v spomin?
Pred plavžem obiskovalce sprejme vodnik oblečen v kovača, ki jih pospremi v muzej. Po vodenem ogledu
muzeja se predstavi klekljanje in se v tej spretnosti tudi sami poizkusijo. Ponudi se jim tudi nakup
spominkov: klekljana čipka, dražgoški kruhek, ročno kovani žeblji.
Po ogledu muzeja se jih popelje po starem delu Železnikov, kjer bi bila speljana kovaška pot, na kateri bi
bili označeni in opisani pomembni objekti. Do te mere je produkt realen že ta trenutek. Na vsak način pa
je potrebno v najkrajšem času produkt nadgraditi z realnim kovanjem žebljev ki si ga proti plačilu zaželi
vsak.
PROGRAM
Each has its own happiness Smith
Med Fužinarje in klekljarice
V kraju spomeniško zaščitenih hiš spoznavajte tradicije fužinarstva in železnikarskih čipk
Železniki, pripeti k hitro tekoči reki Sori na dnu gozdnate doline ter v objemu jelovških gozdov, vstajajo iz
preteklosti kot kraj fužinarstva in kovaštva ter prinašajo zanimive zgodbe; na eni strani tlakovane z
železom in na drugi strani – kot za protiutež, vezeno iz finih nitk sukanca, umetelno ujete v vzorec
čudovite nežne čipke. Ko so okoliški bregovi odprli svoje železne zaklade, so v dolino prihajali ljudje in
zakurili peči. Sprva so sicer talili rudo v pečeh na veter, za njimi so prišle enostavne peči iz časov
kmečkega železarstva, ki so jih zamenjali plavži. Dolina je ječala pod udarci kladiv na vodni pogon in
odzvanjala v potrkavanju norcev in pesmi kovaških mehov v vigencih – majhnih kovačnicah, kjer je preko
dneva delala in čez dan živela cela kovačeva družina, pri kovanju pa so pomagali tudi žena in otroci.
V začetku 20. stoletja, po 600 letih fužinarstva, je tukajšnje kovaštvo zaradi vse večje konkurence
sodobnejše industrije po Evropi, zamrlo. Leta 1902 je ugasnil plavž in leta 1909 se je ustavilo veliko
vodno kolo. Kovaški ogenj je ugasnil, topilnice in kovačije pa so se spreminjale v žage.
Čas fužinarstva pa je v Železnikih mogoče vsaj v turističnem smislu podoživeti še danes. Sprehod po kraju
nas pripelje mimo značilnih hiš z nadstropnimi pomoli in železnimi polknicami, svojo zgodbo govorijo
škarpe in oboki mostov, pod katerimi so in še vedno, švigajo visoke in mnogokrat deroče vode, brez
katere razvoja Železnikov ne bi bilo. Še vedno kljubuje času opuščen plavž, edini te vrste ohranjen v
Sloveniji in za njim svoja vrata v Plavčevi hiši iz 17. stoletja, odpira muzej. Do zamrtja železarstva so bili
glavni izdelki žeblji. Dobavljali so jih v sodčkih (bariglah) in v enem samem sodčku je bilo do 18.000
žebljev srednje velikosti, ki so jih največkrat preko tržaške luke prodajali v svet. Muzej poleg železarske
zbirke v svojih prostorih gosti tudi lesarsko zbirko in pripoveduje o zgodovini čipkarstva, izdelavi strešne
Stran 72 od 255
kritine iz skrila ter življenju kraja in okolice.
Klekljarsko spretnost pa je v Železnike zaneslo naključje; leta 1881 sta hčerki trgovca Demšarja, z izleta v
Idrijo, v svoj domači kraj prinesli idejo o klekljarstvu kot razvedrilni in dopolnilni dejavnosti, saj so bile
socialne razmere in trdi železarski kruh prezahtevni za lagodno življenje. S čipko polepšana obleka ali
naklekljana obroba robčka, so kmalu postal način preživetja prenekatere družine.
Scenosled:
-
Sprejem gostov pri plavžu in pozdrav ter nagovor v smislu dobrodošlice kraju pod težko perutjo
železarskega življenja
V sklopu ureditve trga pred plavžem bodo nameščeni panoji, na katerih bo predstavljena identiteta kraja
in obiskovalci bodo zaznali utrip življenja fužinarjev, kovačev in klekljaric. Trg pred plavžem bo tako, še
bolj kot je danes, postal središče starega dela Železnikov. Kovaški utrip bodo čutili in doživljali v času
celotnega obiska.
- Obisk muzeja in ogled vseh zbirk
V muzeju je tudi turistično informacijska točka in trgovina s spominki. Na tem mestu se plača vstopnica za
cel program. Možnost nakupa spominkov in knjig povezanih z železarstvom in klekljanjem ter nabava
zemljevidov.
Delujoče makete v muzeju pričarajo pred oči obiskovalca utrip kraja v času fužinarjev in kovačev.
Obiskovalci poznajo faze predelave železa od rude do tega kako je kovač skoval žebelj, kot glavni prodajni
proizvod kraja. Izvedeli bodo tudi kako je klekljanje prišlo v Železnike in kaj je pomenilo za takratne
prebivalce.
- Po ogledu muzeja sledi predstavitev klekljanja
- Lastnoročni preizkus klekljarskih sposobnost udeležencev
- Ogled starega dela mesta s spomeniško zaščitenimi hišami, kjer so lepo vidni elementi značilni za
star kovaški kraj, bajerja ob Plnadi, obeh cerkva, Egrovega vrta, kjer je bila nekoč vrtnarija in celo
manjši živalski vrt ter zgledno obnovljene Jegličeve hiše.
- Ogled Plnade, ki je najstarejša hiša v Železnikih in obenem najpomembnejša fužinarska stavba,
zgrajena konec 16. ali 17. stoletja. Ime je dobila po Palmanovi, od koder so prišli italijanski
lastniki. Stavba tvori z mlinom, žago venecijanko in kozolcem zanimivo prostorsko celoto.
Po dogovoru se pred rojstno hišo Janka Mlakarja lahko odigra prizor iz življenja kovačev, ki ga je planinski
pisatelj in duhovnik Janko Mlakar prenesel iz Železnikov in opisal v knjigi Gospod Trebušnik.
- Da se obiskovalci vrnejo v današnje življenje se pot nadaljuje v novejši del Železnikov, mimo
osnovne šole, največjih dveh tovarn Domela in Nika, naslednicama kovinarske zadruge, ki je po
drugi vojni s kovinarstvom spet prinesla industrijski razvoj.
- Pot se zaključi ob bližnjem plavalnem bazenu in tamkajšnjem bifeju
Atrakcije
-
plavž
muzej
staro mestno jedro z zanimivimi hišami
kovanje
klekljanje
Pred plavžem v Železnikih
Stran 73 od 255
Ob bazenu
2,5 ure
-
vstopnino v muzej
prikaz klekljanja
osvežilno pijačo
vodenje in organizacija
Lahka športna/pohodna obleka in obutev.
Plavž v centru mesta, muzej, bazen
8 EUR/osebo (brez prikaza kovanja)
Maksimalna skupina na vodiča je 25 oseb.
Organizator
Javni zavod Ratitovec
Otoki 9A
4228 Železniki
Tel.: 00386 4 510 04 10
Faks: 00386 4 510 04 11
E-mail: zzs.zelezniki@siol.net
www.jzr.si
Groba ocena je 5.000 EUR osnovnega programa.
Dokumentacija in izgradnja prostora za kovanje v to ni všteta.
program zaživi)
Stran 74 od 255
Vse ostalo razen prostora za kovanje in ureditev trga pred plavžem (v občinskem planu do 2013), je
možno izvesti v roku pol leta.
V kraju že potekajo dogovori, da bi ob tej poti postavili vigenjc, kjer bi si obiskovalci ogledali kovanje
žebljev in si ga po želji proti plačilu tudi sami skovali.
Stran 75 od 255
2.3.7 Jesenice – turistična identiteta, zgodba, programi
8. JESENICE
Identiteta Jesenic temelji na industrijski arhitekturi 19. stoletja, na železarstvu in jeklarstvu
kot osnovni pridobitni dejavnosti, ki pogojuje vse življenjske oblike, ki so še danes vidne in prisotne.
Po drugi strani je naravna znamenitost tako oddaljena od Jesenic in hkrati neprenosljiva, da je potrebno
narciso prenesti kot artefakt kulture in slutnjo lepote krajine v industrijsko okolje Jesenic.
Dejstvo, da živimo v postindustrijski družbi omogoča, da postane industrijska arhitektura umetniški objekt
in industrija jekla kulturni fenomen, ki generira nove vrednosti. Dejstvo, da so izdelki jeseniške železarne
sestavni del Eifflovega stolpa, pospeševalnika v Zernu, Jesenicam ponuja »internacionalno« identiteto, ki
je zaradi Eifflovega stolpa in Brownove Da Vincijeve šifre obče privlačna. Narcise kot identifikacijski
moment zaradi svoje nasprotujoče podobe industrijski krajini, pomenijo privlačnost in neke vrste
erotičnost ki arhetipsko vpliva na človekovo duševnost, da se odziva s simpatijo in impulzivno. Tako kot je
lepo zapisala ustvarjalna turistična Jeseniška ekipa: Trdo življenje fužinarjev je enkrat na leto
popestrila neizmerna lepota narcisnih poljan na Golici.
Poleg projekta stare Save, ki ohranja edinstveno območje, je potrebno skozi niz kulturnih
prireditev vzpostaviti novo podobo kraja. Projekt stare Save je v svoji zasnovi popoln turistični
produkt, ki pa sam po sebi deluje preveč muzejsko in ne komunicira z vsem prebivalstvom. Tako
identifikacija s turistično identiteto ni mogoča, to pa je potrebno doseči z javnimi kulturnimi prireditvami z
mednarodno težo, ki s svojo vsebino nadgrajuje kovinarsko identiteto kraja.
Tako prelagamo festival metalne glasbe, festival akustične strunske glasbe (steel strings only) in kiparske
formavive varilcev. Le ti na atraktiven način v okviru javne prireditve ustvarjajo skulpture, ki počasi
spreminjajo podobo kraja. Motiv (vsaj za začetek) je narcisa. Kot spominek je idealna zakovica enaka
tistim na Eifflovem stolpu ali specifičen alpinistični klin Jeseničan, ki se odlično ujema s ponudbo sosednje
občine Kranjska Gora in predstavlja spominek, tako za ene kot za druge.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
STARA SAVA: zaščiteno muzejsko območje nekdanjega fužinarskega naselja z Bucelleni-Ruardovo
graščino, z jezuitsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja, delavsko stavbo Kasarna in drugimi ostanki
fužinskih obratov in drugimi znamenitostmi; tu je čez dan živahen utrip mestnega jedra in prireditev,
zvečer romantičen soj luči ob šumenju reke Save.
NARCISNE POLJANE V VASEH POD GOLICO: na najbolj zelenem področju Karavank maja zacveti na
milijone belih narcis! Evropsko pomembno območje Natura 2000!
PRISTAVA S ZOISOVIM PARKOM: prvi botanični vrt na območju Slovenije, star več sto let, je s
posebnimi doživetji življenja v naravi le nekaj minut oddaljen od mestnega vrveža.
HOKEJ: Jeseniški klub z močno tradicijo in bogato bero naslovov državnih prvakov vabi na svoje
tekme. Pridite navijat z navijači Red Steelersi!
ZGODBA
Jeklo in narcise
(Steel and daffodils)
Stran 76 od 255
Ste se že kdaj vprašali zakaj so sto let stare tovarne tako čudovite kot opere in gledališča? Pridite in
poglejte presunljivo zgodbo o jeklu in narcisah. O trdem delu in sanjah o lepoti.
Lepa in mogočna kot katedrala stoji več sto let stara Stara Sava – ohranjeno fužinarsko naselje, ki se zdi
kot svetišče človeške moči in vere v napredek. Skoraj povsem ohranjena industrijska arhitektura z
napravami zgovorno priča o življenju delavcev, ki so morali gospodarju delati, pri njem stanovati in od
njega kupovati celo kruh. Pripoveduje o jeklu, ki je menda gradilo Eifflov stolp, Titanik in zagotovo
pospeševalnik v Cernu. V črnem življenju živijo sanje o maju, ko po planinah nad mestom, kot po čudežu,
vsako leto zacveti na milijone narcis. Pridite kadarkoli in ne le v maju, saj narcise odsevajo v jeklu, v
plavžih in v očeh, ki gledajo s starih slik.
Na levem bregu Save Dolinke se je ohranilo edinstveno fužinsko območje STARA SAVA. Zaključena celota
fužinskega območja je delovala neprekinjeno vse od začetka 16. stoletja. Obiskovalec fužine na Stari Savi
pričenja obisk z vstopom in pričetkom dela v fužini v 19. stoletju. Po scenariju obišče vse ohranjene
stavbe v kompleksu, kjer se lahko tudi aktivno vključuje v dogajanja – atrakcije, ki so povezane z
nekdanjim delom v fužini. Spozna delovni proces izdelave uporabnega železa ter način življenja železarskih
družin ter lastnikov fužine.
Na vstopu v območje je informacijski center in večnamenska dvorana Kolperna. Turist tukaj plača
vstopnico za celoten kompleks ter si ogleda multivizijo življenja in proizvodnje jekla na Stari Savi (kar bodo
videli v nadaljevanju tudi v živo) in bogastva narcisnih poljan. Film bo na kratko na koncu prikazal in
povabil obiskovalce k udeležbi na drugih programih/paketih.
Informacijski center predstavlja prodajno mesto za spominke (alpinistični klin JESENIČAN, zakovica kakršne so vgrajevali v Eifflov stolp) in literaturo, ter prodajno mesto za druge produkte povezane z
železarstvom (Zoisov doživljajski park, Wild Iron fest, rojstvo Golice, Ravbarji in žandarji). V mesecu maju
bo vstopnica v muzej vključevala tudi ogled narcisnih poljan.
Po uvodnem ogrevanju turiste vodimo do posameznih atrakcij v kompleksu Stara Sava:
najprej turista popeljemo do starega plavža (edinstven plavž s konca 19. stoletja z ohranjenim talilnim
jaškom, sistemom vpihovanja vročega zraka).
Aktivnost obiskovalca: z dvigalom se bo obiskovalec dvignil od vznožja peči do šob, kjer so vpihovali vroč
zrak. Tu si ogledamo sistem vpihovanja vročega zraka in rekuperatorski dimnik. Cilj: spoznati delovanje in
zalaganje plavža.
Naslednja postaja je Pudlovka – kovačnica, kjer spoznaš proces pridobivanja uporabnega železa – jekla,
pudlanje in ulivanje v kalupe.
Aktivnost: prikaz vlivanja in prodaja vlivanega testa (mišk) ter možnost železarske pojedine (letni vrtodprto ognjišče s hrano na žlico).
Sledi ogled Ruardove graščine, kjer gre za prikaz načina življenja lastnikov fužin: v kleti predstavitev
rudarske kuhinje, v prvem nadstropju pa stanovanje lastnikov fužin in njihovih dosežkov (tukaj bomo s
kratko multivizijo prikazali avtentičnost - mednarodni pomen lastnikov - Ruardi, Zois-botanik, Pantzferomangan in žičnice).
Fiprom - zgodovina železarstva 20. stoletja; interaktivni prikaz delovanja železarne v 20. stoletju z
rekonstrukcijo naprav, multivizijo in drugimi zvočnimi, interaktivnimi elementi, ki bodo obiskovalca povrnili
v preteklost; obiskovalci se lahko aktivno vključijo v eksperimente.
S Fiproma obiskovalec zagleda fužinarsko cerkev iz začetka 17. stoletja (1606 jo je posvetil Tomaž Hren)razvoj izdelovanja jeklenih zvonov, od glasbenega in kulturnega življenja (godbe na pihala N. Bernard iz
Bohinja, do livarskega mojstra F. Torkarja – zvonovi) del kulturnega utripa življenja na ob nekdanji deželni
cesti, kjer so se odvijali sejmi, procesije in v številnih gostilnah nudili prostor različnim političnim
društvom. Kasarna – prikaz življenja delavcev; rekonstrukcija delavskega stanovanja, kjer je prikazan
način življenja delavca; priprava delavske kave, močnika, (po zbranih receptih »Kaj so na Jesenicah včasih
Stran 77 od 255
jedli«).
Mlin - urejena zbirka uteži, mlina za mletje žita, predstavitev uporabe vodne sile (energetika, pogon
mlinskega kamna ali delovnega stroja). Prodaja pekarskih slaščičarskih izdelkov, delavnica peka kruha
(zgodba peke kruha v opekarski peči).
Rake - umetni vodni kanal, ki so ga uporabljali za pranje in splakovanje perila in v njem lovili žabe. Prikaz
pranja perila na roke in sušenje na prostem, nošenje vode v škafu ali vodni rezervoar. Trg: po dogovoru
se bodo za večje skupine organizirale železarske igre z aktivno udeležbo posameznikov; za slovenske
skupine se bo po dogovoru organizirala prezentacija gledališke igre - Klinarjevega Plavža.
PROGRAM
Steel and daffodils
Jeklo in narcise
Iz jeklenega mesta na cvetoče planote
Doživite fužinarstvo na Stari Savi in se sprehodite do narcisnih poljan pod Golico
Jesenice ob Savi Dolinki, v senci Mežaklje in pod Karavankami na severu, so se v preteklosti razvijale pod
mogočnim vplivom železarstva in ostale odvisne od njega vse do leta 1990. Fužinarska kladiva in njihovi
lastniki (leta 1766 je rodbino Bucellenijev na Savi zamenjala rodbina Ruard, kasneje je plavške in
javorniške obrate prevzela družina Zois, v posel z železom so se vključili še ljubljanski bankirji in družina
Luckmann ter končno delniška družba, ki so jo leta 1869 pod imenom Kranjska industrijska družba (KID)
vpisali v trgovski register; z družbeniki Luckmanni, Zoisi in Ruardi), so poskrbeli, da so Jesenice za vedno
ostale zapisane železarskemu imidžu. Uspeh namreč ni izostal, saj so se zatem prvič združile vse fužine na
Gorenjskem pod skupnim upravnim in tehničnim vodstvom. Upravni sedež KID-a je bil v Ljubljani,
gospodarski pa na Jesenicah. Prvi predsednik družbe je bil Michelangelo Zois, tehnični ravnatelj pa Karl
Luckmann.
Največji uspeh v tem obdobju je bilo odkritje postopka za pridobivanje feromangana v javorniškem
plavžu. Za postopek so prejeli na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873 zlato kolajno in praktično čez noč
postali središče svetovnega zanimanja. Železarna je s tem postala pionir in tehnični izumitelj v zgodovini
železarstva.
Železarski uspeh pa je bil tesno povezan tudi z železnico, ki jo je kraj dobil leta 1870, ko so skozi Jesenice
speljali železniško progo Ljubljana–Trbiž, mesto pa je dobilo svoj prvi kolodvor. Skozi kraj je tekla tudi
proga do Beljaka, ki je potekala čez karavanški železniški predor. Poleg te proge so skozi Jesenice speljali
tudi karavanško-bohinjsko progo, ki jo je leta 1906 odprl avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Železniške proge so mestu prinesle dotok prebivalstva in tudi širitev železarstva.
Potem ko je Kranjska industrijska družba v Trstu zgradila nove plavže, ki so proizvajali boljši in cenejši
grodelj (surovo železo), so zastarele savske in javorniške plavže leta 1897 in 1904 ugasnili ter uvedli
predelovalne obrate ter Siemens-Martinove peči.
Stran 78 od 255
Pomen fužinarskega in stanovanjskega naselja Stara Sava
Utrip mestu je še pred nekaj desetletji dajalo fužinarsko in stanovanjsko naselje Stara Sava, ki je danes
zaščiteno kot tehniški spomenik. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucelleni-Ruardova graščina,
cerkev Marijinega vnebovzetja, delavska stanovanjska stavba imenovana Kasarna, ostanki fužinskih
obratov in obnovljeni plavžarski dimnik ter mlin.
Danes je v graščini sedež Muzeja Jesenice z razstavo o zgodovini železarstva na Gorenjskem. Če se
sprehodimo po mestu, si lahko ogledamo še naslednje stavbe: gimnazijo, gledališče in trg pred njim,
Kosovo graščino, ki sodi v sklop štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in v prvi polovici 17. stoletja zgradili
lastniki železarskih obratov, znano gostilno Ejga, spominski park in druge. V Kosovi graščini na Murovi, ki
je najstarejši del Jesenic, so danes prostori, ki so namenjeni občasnim razstavam in stalni zbirki novejše
zgodovine, v drugem nadstropju pa sta poročna dvorana in protokolarni občinski prostor, ki pogosto gosti
kulturne prireditve. V pritličju si lahko ogledamo rekonstruirano zaporniško celico. Spominski park stoji na
nekdanjem pokopališču. V njem je grobišče borcev iz 2. svetovne vojne, ruskih vojnih ujetnikov, ki so
gradili karavanški predor in kapela z imeni padlih borcev med 1. svetovno vojno.
Edinstveno fužinsko območje STARA SAVA na levem bregu Save Dolinke je danes kot zaključena celota
fužinskega območja, pomnik preteklosti stkan iz železnih niti in predan človeku - obiskovalcu, da s
sprehodom skozenj dobi vpogled življenja pod težko perutjo železa v času med 16. in 19. stoletjem.
Scenosled:
Obiskovalec obišče vse ohranjene stavbe v kompleksu, kjer se lahko tudi aktivno vključuje v dogajanja –
atrakcije, ki so povezane z nekdanjim delom v fužini. Spozna delovni proces izdelave uporabnega železa
ter način življenja železarskih družin ter lastnikov fužine.
Na vstopu v območje je informacijski center in večnamenska dvorana Kolperna (nekdaj skladišče oglja),
kjer se obiskovalec prvič »sreča« z železom. »Železni« so potem vsi naslednji koraki skozi spomenik
železarstva in postanejo z vsakim korakom bolj zanimivi, še posebej takrat, ko železna pot pripelje do
objektov, ki predstavljajo življenje fužinarjev in lastnikov fužin. V Kolperni se kupi vstopnico in ogleda
multivizijo življenja in proizvodnje jekla na Stari Savi, poleg tega pa spozna z lepoto okolice, ki je kot
prava protiutež težkemu življenju v dolini, zgoraj na gorskih planjavah Golice, vsaj v pomladnem času, kot
bela nežna čipka stkana iz narcisnih poljan. Film bo na kratko na koncu prikazal in povabil obiskovalce k
udeležbi na drugih programih/paketih.
Informacijski center je tudi prodajno mesto za spominke (alpinistični klin JESENIČAN, zakovica, narcise,
železar - in literaturo ter prodajno mesto za druge produkte povezane z železarstvom (Zoisov doživljajski
park, Wild Iron fest, rojstvo Golice). V mesecu maju bo vstopnica v muzej vključevala tudi ogled narcisnih
poljan.
Scenosled:
Začnemo s plavžem (edinstven plavž s konca 19. stoletja z ohranjenim talilnim jaškom, sistemom
vpihovanja vročega zraka). Način delovanja je viden v multimedijski predstavitvi v Kolperni in tik ob Plavžu
s shemo na panojih na prostem.
Aktivnost obiskovalca:
Z dvigalom se bo obiskovalec dvignil od vznožja peči do šob, kjer so vpihovali vroč zrak. Tu si ogledamo
sistem vpihovanja vročega zraka in rekuperatorski dimnik.
Cilj: spoznati delovanje in zalaganje plavža.
Naslednja postaja je pudlovka – kovačnica, kjer spoznaš proces pridobivanja uporabnega železa – jekla,
pudlanje in ulivanje v kalupe.
Aktivnost: prikaz ulivanja v kalupe (črke, spominki) ali ulivanja testa v vroče olje (miške), možnost
železarske pojedine (letni vrt - odprto ognjišče s hrano na žlico) ter prenočišča v okviru železarskega
tabora.
Sledi ogled Ruardove graščine, kjer gre za prikaz načina življenja lastnikov fužin: v kleti predstavitev
Stran 79 od 255
rudarske kuhinje, v prvem nadstropju pa stanovanje lastnikov fužin in njihovih dosežkov (tukaj bomo s
kratko multivizijo in razstavo prikazali avtentičnost - mendarodni pomen lastnikov - Ruardi, Zois-botanik,
Pantz-feromangan in žičnice ter to povezali s turističnim produktom Zoisovega doživljajskega parka).
Fiprom (50.000 kvadratnih metrov veliko območje, nekdaj proizvodni obrati železarne), zgodovina
železarstva 20. stoletja; interaktivni prikaz delovanja železarne v 20. stoletju z rekonstrukcijo naprav,
multivizijo in drugimi zvočnimi, interaktivnimi elementi, ki bodo obiskovalca povrnili v preteklost;
obiskovalci se lahko aktivno vključijo v eksperimente.
Fužinarska cerkev iz začetka 17. stoletja (1606 jo je posvetil Tomaž Hren), kjer so v preteklosti
izdelovali jeklene zvonove in je bila središče glasbenega in kulturnega življenja ob nekdanji deželni cesti.
Možen ogled cerkve in organizacija kulturnih in glasbenih dogodkov v tem trenutku. Ob ogledu cerkve se
predstavi inovativen način izdelovanja zvonov ter zgodbe najbolj znanih zvonov (najtežji zvon, ki tehta 3
tone je v Ljubljani). V cerkvi bo predstavljeno tudi družabno življenje v fužinarskem naselju.
Kasarna - prikaz življenja delavcev; rekonstrukcija delavskega stanovanja, kjer je prikazan način življenja
delavca; priprava delavske kave, močnika, (po zbranih receptih »Kaj so na Jesenicah včasih jedli«).
Mlin - urejena zbirka uteži, mlina za mletje žita, predstavitev uporabe vodne sile (energetika, pogon
mlinskega kamna ali delovnega stroja). Prodaja pekarskih slaščičarskih izdelkov, delavnica peke kruha
(zgodba peke kruha v opekarski peči).
Rake - umetni vodni kanal, ki so ga uporabljali za pranje in splakovnje perila in v njem lovili žabe. Prikaz
pranja perila na roke in sušenje na prostem, nošenje vode v škaf ali vodni rezervoar.
Trg - po dogovoru se bodo za večje skupine organizirale železarske igre z aktivno udeležbo
posameznikov; za slovenske skupine se bo po dogovoru organizirala prezentacija gledališke igre Klinarjevega Plavža.
Ob ureditvi multikulturne tržnice na Stari Savi leta 2010, 2011, bodo obiskovalci povabljeni še k ogledu le
tega.
Za turiste željne več doživetij se bo pot nadaljevala na Planino pod Golico (maj/junij - ogled narcisnih
poljan) do Savskih jam, kjer se je fužinarstvo pravzaprav začelo (rudnik železove rude) ter preko
Križevcev do Zoisovega parka s Pristavo, kjer je botanični vrt z več kot 200 let starim nasadom
eksotičnih in domačih dreves s tremi pretočnimi jezerci.
Animiran sprejem na Pristavi (graščini) v osebi Karla Zois-a:
z domačim zeliščnim napitkom.
ogled graščine: Zoisova soba z znanstvenimi odkritji, kjer je možno tudi kupiti Zoisove izdelke (zelišča,
fosili, dobrote iz okoliških kmetij ...), sledi prikaz bogate zgodovine kraja ter življenja Karla Zoisa z
multivizijo.
Karl nato obiskovalce povabi v svoj park. Najprej se otroci spotaknejo ob igrala » v kraljestvu Zoisovega
gozda v obliki gozdnih živali in rastlin«. Na poti po gozdu obiskovalci naletijo na tradicionalne šotore
kožarice, v katerih so nekoč bivali oglarji. Kožarice so danes namenjene prenočevanju na prostem. V
gozdu si bodo lahko ogledali prezentacijo pridobivanja oglja. Na obrobju jezerc so hiške na drevesih
povezane z visečimi mostovi iz katerih lahko opazujejo favno in floro in se zabavajo na višini. Namenjene
so bivanju gostov, ki želijo spati v naravi. Sledi sprehod okrog jezerc, kjer bo Karl pripovedoval o svojih
razkritjih. Na poti bodo »doživeli« starodavne rastlinske in živalske vrste (doživljajski park - tu si je
potrebno še izmisliti zgodbo). Sledil bo ogled pravih najdišč fosilov. Obiskovalci bodo na posameznih
točkah z daljnogledi in mikroskopi opazovali naravo. Dodatno energijo si lahko napolnijo z energetskimi
točkami v Zoisovem parku. V zadnjem jezeru si lahko ulovijo postrv in jo spečejo na odprtem kurišču, ali
pa se prepustijo kulinaričnim spretnostim Karla v Pristavi. Na koncu jih Zois povabi na Zoisovo pojedino.
Atrakcije
Naravne:
Stran 80 od 255
- narcisne poljane na Golici in na Javorniškem Rovtu
- botanični park Zois z jezerci
Umetne:
- Stara Sava (muzejski kompleks)
- Savske jame na Planini pod Golico
- graščina Pristava
Kolperna na Stari Savi
Trg na Stari Savi, če gredo naprej na pot pa preko Golice do Zoisovega parka ter prevoz nazaj na Staro
Savo
-
2-3 ure na Stari Savi
4 ure (Zois + Golica)
-
vstopnina
vodič
hrana na Stari Savi če se izlet konča na Stari Savi
če se izlet nadaljuje zajema cena še vstopnino v Kolperni in prevoz, vodenje na poti in organiziran
ogled Savskih jam, kjer je ohranjen rudniški rov, skladišče razstreliva (Golica), pot preko Križevcev
do Zoisovega parka (botanični park) ter voden ogled le tega.
Lahka obleka in udobni čevlji, vezano na letni čas.
Sončna očala, če se izlet nadaljuje do narcisnih poljan.
Stara Sava – Golica (Savske jame) - Zoisov park s Pristavo
Muzejski del stare Save 7 EUR/osebo
Stran 81 od 255
preostali del cca 15 EUR/osebo, skupaj cca 22 EUR/osebo
Organizator
Zaenkrat muzej, je pa potrebno najti novo obliko organiziranosti (režijski obrat znotraj občine, TIC v
začetku prihodnjega leta)!
Gornjesavski muzej Jesenice
Cesta Franceta Prešerna 45
4270 Jesenice
Tel.: 00386 4 583 34 99
tajnistvo@gornjesavskimuzej.si
program zaživi)
Stran 82 od 255
2.3.8 Škofja Loka – identiteta, zgodba, programi
9. Škofja Loka
Identiteta Škofje Loke kot srednjeveškega mesta je zaradi vedute logična in kot taka nespremenljiva,
hkrati pa ponuja zgolj estetski užitek in ne obljublja doživetij, ki pa se formirajo skozi zgodbo. Mitologija
prostora je temeljni trženjski produkt sodobnega turizma. Zato je potrebno dodati identiteti najlepšega
srednjeveškega mesteca novo, bolj dramatično identiteto.
Kar sam po sebi se ponuja Škofjeloški pasijon kot kulturna znamenitost. Tako se strinjamo v
ustvarjalni projektni skupini in turistični delavci Škofje Loke, da je pasijon tista identiteta, ki jo moramo
vzpostaviti in seveda pasijon v nepotvorjeni obliki zgodovinsko in umetniško verificirani, daleč od
cenenega cirkusantstva, saj je Škofja Loka tudi zaradi impresionistov predvsem najbolj ohranjeno
srednjeveško visoko kulturno mesto.
V starem mestnem jedru Škofje Loke, točneje v prenovljeni Kristalni dvorani, se nujno vzpostavi
multimedijsko predstavitev Škofjeloškega pasijona 2009, v trajanju 10 do 12 minut. Omenjena
predstavitev mora biti na voljo tudi v naslednjih tujih jezikih: ang., nem., ital., franc., hrv., jap. Za šolske
skupine se izdela še ustrezen učni list, kot nadgradnja omenjene predstavitve.
Omenjeno multivizijo si bo možno ogledati za simbolično ceno 1 EUR/odraslo osebo, oziroma 0,50
EUR/otroka, preko celega leta. Vzporedno se prenovi uradna spletna stran Škofjeloškega pasijona, na
kateri so izpostavljeni datumi uprizoritev leta 2015. Datumi se dodajo tudi na vse ostale pomembnejše
spletne strani v občini Škofja Loka. Ob vpadnicah v mesto Škofja Loka se izobesijo pasijonske zastave, ki
opozarjajo obiskovalce, da vstopajo v mesto Škofjeloškega pasijona.
Poleg multivizijske projekcije morajo biti obiskovalcem stalno na voljo tudi izbrani spominki v »Pasijonski
galeriji«, trenutni Pasijonski pisarni (npr.: glineni lončki, svečniki, medeni kruhki, rezbarski izdelki, likovna
dela…), zgoščenke s pasijonsko glasbo in večjezičnim posnetkom Škofjeloškega pasijona 2009. Omenjene
izdelke bo moč kupiti na TD Škofja Loka ali na LTO Blegoš preko celega leta.
V pisarni bi lahko za začetek uredili tudi fotografsko razstavo »Škofjeloški pasijon 2009«, saj je fotografski
material že na voljo.
Jeseni se izdela monografija o Škofjeloškem pasijonu s poudarkom na fotografskem gradivu, ki bo služila
tudi v protokolarne namene Občine Škofja Loka.
V sodelovanju z Glasbeno šolo Škofja Loka in Javnim skladom republike Slovenije za kulturne dejavnosti,
se bodo v postnem in velikonočnem času izvajali koncerti pasijonske glasbe v atrijih oziroma cerkvah v
Škofji Loki in njeni bližnji okolici. Možnost izvedbe tudi glasbeno – dramskih delavnic pod strokovnim
vodstvom preko celega leta. Nujno zagotoviti glasbeno ponudbo za zahtevnejšo ciljno publiko.
V postnem in velikonočnem času se bodo v medpasijonskih letih z namenom vzdrževanja »pasijonske
kondicije«, bodisi v atriju Starega župnišča ali na prostem, na enem izmed prizorišč, izvajali prizori
Škofjeloškega pasijona, v povezavi s pasijonsko konjenico, ki je že izrazila interes za sodelovanje v
medpasijonskih letih.
Nenazadnje, preko celega leta je nujno, da loški gostinci zagotovijo pasijonski meni na svojih jedilnih
listih. Tako bi vsak obiskovalec lahko doživel Škofjeloški pasijon tudi s kulinaričnega vidika.
Poslanstvo Škofjeloškega pasijona mora postati tudi strokovno ohranjanje in nadgrajevanje te sestavine
kulturne dediščine ter promoviranje celotnega loškega območja, kot prostora z izjemno bogato in
raznoliko kulturo tudi v obdobju, ko dejanskih uprizoritev Pasijona v Škofji Loki ne bo.
Stran 83 od 255
Skratka, enega izmed temeljnih elementov na poti k uspehu, cikličnega uprizarjanja projekta, nedvomno
predstavlja tudi promocija in trženje Škofjeloškega pasijona v medpasijonskih letih.
Naš strateški razmislek
Če želimo, da turisti doživijo pasijon kot doživetje in ne zgolj kot informacijo, so zastave na vhodu v mesto
in multivizija, ki kljub čustveni manipulativnosti in informativnosti, ki za čas predvajanja turista loči od
mesta, mnogo premalo.
Ustvariti je potrebno jasno označeno in atraktivno pot po prizoriščih pasijona, kjer se turisti v smiselnem
dramaturškem zaporedju sprehajajo od postaje do postaje pasijona in ga podoživljajo. Zato je potrebno
nujno vzpostaviti enotno ikonografijo prostora v maniri pasijona. Predlagamo več načinov.
Najbolj zahteven je način, da v sodelovanju z likovno akademijo ustvarimo zaporedje vrhunskih
umetniških instalacij na temo pasijona. Druga pot je, da označimo poti pasijona z estetskimi tablami, na
katerih je viden ključen prizor in pa vsebina dogajanja na pasijonski postaji. Pot mora potekati v
smiselnem zaporedju, ki kar samo pelje turista od postaje do postaje.
Tretja možnost pa je najbolj interaktivna skozi avdio in video vsebine, ki so ponujene turistom skozi touch
ekrane na postajah pasijona. Pojavlja pa se še mnogo večji problem, ki pa se neposredno dotika slogana
in njegove vabljivosti. V Ljubljani smo vprašali sto tujih turistov, kaj pomeni beseda pasijon. In le trije so
znali odgovoriti. Tega jim seveda ne moremo zameriti, saj Škofjeločani že stoletja živijo s pasijonom. Če
pogledamo v SSKJ se nam pod geslom pasijon izpiše »Dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega
trpljenja in smrti«. Glede na to je treba v sloganu pojem pasijon ustrezno razložiti. Iz navedenega sledi,
da je potrebno pasijon razložiti kot srednjeveško dramatično igro z versko vsebino, kot gledališko
atrakcijo, ki nas v avtentičnem okolju potegne v tisti čas.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
EDINSTVENA MESTNA SILHUETA: srednjeveško jedro z izjemno stavbno dediščino mestnih dvorcev in
hiš s pomoli, poslikavami, portali, atriji, s cerkvami in znamenji, s starim Rotovžem in Kaščo.
LOŠKI GRAD IN MUZEJ: po razgledni poti mimo obzidja do mogočnega gradu z muzejem, ki med
drugim hrani dediščino starih cehovskih obrti, ki oživijo v muzejskih delavnicah.
KAPUCINSKI MOST: več kot 600 let star kamniti most s kipom zavetnika mostov, sv. Janezom
Nepomukom, in z loškim grbom z legendarnim zamorcem.
KAPUCINSKI SAMOSTAN: hrani zbirko dragocenih inkunabul in starih rokopisov; med drugim je tu
Škofjeloški pasijon – najstarejše dramsko besedilo v slovenščini, ki ga je napisal pater Romuald leta
1721!
ŠKOFJELOŠKI PASIJON: avtentična uprizoritev pasijonske procesije na mestnih ulicah in trgih z več sto
nastopajočimi; naslednjič spet leta 2015!
ZGODBA
Tako lepa, tako mistična
(So beautiful, so mystical)
Če je v srednjem veku kaj resnično lepega, je to Škofja Loka. Najlepše in najbolj pristno ohranjeno
srednjeveško mesto z zamorcem v grbu in slavno cehovsko tradicijo. Je edinstveno mesto na svetu, ki
zaživi mistično življenje tistih dni v edinstvenem pasijonu − gledališki zgodbi s stotinami nastopajočih o
Kristusovem trpljenju in smrti.
Škofja Loka je mesto pasijona. Mesto za tihe sprehode in nema občudovanja, za umetnike, ki ga znova in
znova poustvarjajo in za vse z občutkom za lepoto, ki ga že stoletja podoživljajo. To pa je več kot
doživetje in več kot še eno mesto!
Stran 84 od 255
PROGRAM
Tako lepa, tako mistična!
So beautiful, so mystical.
Po sledeh Škofjeloškega pasijona
Pojdite na poseben potep po najbolje ohranjenem srednjeveškem mestu v Sloveniji
KAPUCINSKI SAMOSTAN (iz leta 1710) ob znamenitem Kamnitem ali Kapucinskem mostu (s
kipom Janeza Nepomuka in s častitljivo starostjo nad 600 let je eden najstarejših spomenikov tovrstne
gradnje v srednji Evropi), slovi po knjižnici (poleg inkunabul in starih verskih knjig hranijo dragoceni
rokopis patra Romualda iz leta 1721) To je "Škofjeloški pasijon"- najstarejše ohranjeno dramsko besedilo
v slovenskem jeziku, ki je bil leta 1999 po več kot 200 letih ponovno uprizorjen po loških ulicah kot
pasijonska procesija.
HOMANOVA HIŠA- meščanski dvorec iz treh poslopij
ŽUPNIJSKA CERKEV - renesančni oltar Sv. Katarine, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika prEURejena
notranjost cerkve, oltarjev in lestencev.
ŽIGONOVA HIŠA - stanovanjska in trgovska hiša iz 16. stoletja
MARIJINO ZNAMENJE - baročno znamenje s tremi kipi na mestnem trgu, ki ga je mesto postavilo leta
1751 v zahvalo za odvrnitev od kuge in ognja. Med drevesi stoji kamniti vodnjak, v obliki kvadratne
prizme z dvema školjkama ter dodanim okrasnim vrčem ter mestnim grbom.
Mestni grb Škofje Loke ima veliko posebnost – zamorca. Po legendi se je eden od freisinških
zemljiških gospodov, Abraham, peljal v Poljansko dolino, medtem pa ga je napadel medved. Zamorec, ki
je bil njegov podložnik, pa se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil,
da »bo ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. Zamorec s krono je postal simbol
freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka.
STARI ROTOVŽ - nekdanja mestna hiša je najmarkantnejša stavba Mestnega trga iz 16 stoletja. Ko so
stavbo leta 1972 restavrirali, so se na fasadi prikazale baročne freske, slike stebrov, cvetlic in raznih
figuralnih detajlov.
NUNSKA CERKEV - dragoceni nagrobniki, kamnita baročna prižnica, relief križanja na fasadi.
MARTINOVA HIŠA - tip hiše, ki je pred stoletji prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste.
ŠKOFJELOŠKI GRAD - prvotni grad so zgradili freisinški škofje gotovo že kmalu po prejemu loškega
ozemlja. Danes je grad namenjen zbirkam Loškega muzeja, kjer si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno,
umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno bogastvo škofjeloškega ozemlja.
KAŠČA - ena najbolj častitljivih starin v mestu in poleg gradu
najpomembnejše poslopje zemljiških
Stran 85 od 255
gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Upravljal jo je poseben škofov uradnik - kaščar.
Kašča je bila takrat del mestnega obzidja. Danes je v kašči stalna galerija akademskega slikarja Franca
Miheliča, v kleti pa dobra pivnica in vinoteka.
Scenosled:
Turisti pričnejo z ogledom Škofje Loke na Spodnjem trgu pred Kaščo, ki predstavlja eno najbolj častitljivih
starin v mestu. Poleg gradu je bila Kašča namreč najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v
njej shranjevali vse naturalne dajatve. Kašča je bila nekoč tudi del mestnega obzidja.
Od Kašče se odpravijo proti Mestnemu trgu, mimo cerkve sv. Jakoba, čez Cankarjev trg do Homanove
hiše, meščanskega dvorca, prenovljenega po potresu leta 1511 v gotskem slogu z nekaj renesančnimi
elementi. Kot zanimivost naj omenimo, da je prav v tej hiši znani impresionistični slikar Ivan Grohar
naslikal »Loko v snegu«.
Sledi sprehod po Mestnem trgu, ogled skritih kotičkov starodavnega mesta; atrija Starega župnišča, s
fotografsko razstavo »Škofjeloški pasijon 2009« in ogled atrija Starega Rotovža. Stari Rotovž že od daleč s
svojimi slikarskimi in arhitekturnimi elementi opozarja nase in vabi v svoje renesančno arkadno dvorišče.
Proti koncu ogleda Mestnega trga se bodo obiskovalci sprehodili mimo baročnega Marijinega znamenja in
se ustavili v prenovljenem Sokolskem domu, kulturnem hramu Škofje Loke ter si ogledali 10 minutni film o
Škofjeloškem pasijonu 2009.
Sledil bo vzpon na Loški grad, ki kraljuje nad tisočletnim mestom in ogled bogatih muzejskih zbirk s
poudarkom na dediščini Škofjeloških cehov. Prvotni škofjeloški grad so zgradili freisinški škofje že kmalu
po prejemu loškega ozemlja. Ob potresu leta 1511 je bil grad skoraj povsem porušen, škof Filip ga je dal
obnoviti.
Po ogledu muzejskih zbirk se bodo obiskovalci udeležili še ustvarjalne muzejske delavnice (npr. tkanje,
vlivanje grbov…) nato pa se bodo odpravili nazaj v mestno jedro in ga slabo uro raziskovali še sami.
Možnost okrepčila v eni izmed mestnih kavarn in nakupa spominkov v Turistično informacijski točki na
Mestnem trgu.
Ogled starodavne lepotice se bo nadaljeval po Blaževi ulici preko Kamnitega ali Kapucinskega mostu,
enega najstarejših spomenikov tovrstne gradnje, do Kapucinskega samostana s cerkvijo sv. Ane, kjer si
bodo v Kapucinski knjižnici ogledali še stalno razstavo o Škofjeloškem pasijonu s poudarkom na rokopisu
Škofjeloškega pasijona, ki ga je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič in predstavlja
najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo.
Prijetno utrujeni se bodo sprehodili nazaj na Spodnji trg, točneje v gostilno Kašča in si privoščili okusen
»pasijonski meni«. Ob prihodu v Kaščo jih gostinci za dobrodošlico pričakajo z vinom in kruhom
(simbolično).
Atrakcije
-
najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji
mestni trg z zanimivimi hišami
Kašča
atrij Starega Župnišča
atrij Rotovža
Marijino znamenje
Loški grad z muzejem
muzejska cehovska delavnica
Kapucinski most
Kapucinski samostan s knjižnico
Rokopis Škofjeloškega pasijona
Stran 86 od 255
Škofja Loka – Spodnji trg pri Kašči
Škofja Loka – Spodnji trg pri Kašči
Celodnevni izlet - 6 ur, hoja po mestu, blag vzpon na Loški grad.
-
celodnevno vodenje po Škofji Loki
ogled fotografske razstave »Škofjeloški pasijon 2009«
ogled spota o Škofjeloškem pasijonu
vstopnino in vodenje po Loškem muzeju
udeležbo v muzejski ustvarjalni delavnici
vstopnino v Kapucinsko knjižnico
kosilo v gostilni Kašča (meščanski meni)
organizacijo izleta
Primerna obleka in obutev za ogled mesta, vezana na letni čas.
Kašča, Kapucinski most, grad
od 10 do 20 udeležencev: 42 EUR/osebo
nad 21 udeležencev: 37 EUR/osebo
Za individualne oglede cena po dogovoru.
Organizator
LTO Blegoš,
Kidričeva cesta 1a,
4220 Škofja Loka
Tel.: 00386 4 517 06 00, 00386 51 427 827
E-mail: info@lto-blegos.si
Stran 87 od 255
www.lto-blegos.si
program zaživi)
3 mesece
Stran 88 od 255
2.3.9 Poljanska dolina: Gorenja vas-Poljane in Žiri
turistična identiteta, zgodba, programi
–
10. Gorenja vas-Poljane
11. Žiri
POLJANSKA DOLINA
Območje Poljanske doline ima tako specifično kulturno krajino kot nobeno drugo gorenjsko turistično
območje. Mogočne osamljene kmetije z specifičnimi, kot grad velikimi in trdnimi kozolci,
razgledišča in osamljene poti dajejo dejansko občutek posebne kulturne krajine. To je pristna
bivanjska identiteta, ki je edinstvena primerjalna prednost in glede na družbo, v kateri živimo, za večino
drugih turistov čista eksotika. In te ne gre opustiti. Mogoče je še prav poseben mik te identitete, da se
prebivalcem ne zdi nič posebnega in zato je kot taka pristna in neponovljiva.
Po drugi strani ne gre zanemarjati truda lokalnih turističnih delavcev, ki izpostavljajo atraktivnost in
pomen Rupnikove linije in Rapalske meje, ki jo lahko vidimo v muzeju v Žireh. Če zgodovinsko sežemo še
dlje, se tudi sicer ne moremo izogniti Tavčarjevi domačiji na Visokem in kot taka je ljubezenska zgodba
Agate iz Visoške kronike primerna podlaga za delček romantične srednjeveške identitete, ki napolnjuje vso
dolino, tja do Škofje Loke. S tem smo neposredno vzpostavili tudi parametre za tri produkte, ki se
ponujajo sami po sebi in jih v veliki meri obstoječa infrastruktura že podpira.
Ne smemo pozabiti še marmorja, ki samo bogati to živopisno podobo krajine.
Na vsak način je potrebno vzpostaviti enotno likovna podobo tematskih likovnih poti in kar se da malo
posegati v kulturno krajino in življenje ljudi. Poleg enotne likovne podobe morajo biti poti jasno označene
in če se le da zagotovljeno vodenje, da se življenje v tej specifični krajini ne spremeni v iskanje.
Rupnikovo linijo je potrebno obogatiti z multivizijo. Rudnik v Hotavljah je prav gotovo atrakcija, ki mora v
svoji politiki ustvarjati iz marmorja spominke, ki ustrezajo sloganu. Morebiti marmornato žrmljo.
Predvsem pa je Poljansko dolino potrebno neprestano reklamirati kot naravno in kulturno posebnost v
večjih turističnih in urbanih centrih in ustvarjati mit posebne kulturne krajine na meji med Alpami in
Mediteranom.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
•
•
TAVČARJEV DVOREC NA VISOKEM: spomenik mogočnega kmečkega stavbarstva iz 18 stoletja; z
utrinki znamenitih literarnih del Ivana Tavčarja, pomembnega slovenskega pisatelja.
UTRDBE RUPNIKOVE LINIJE NA ŽIROVSKEM VRHU: ostanki slemenastih utrdb, v katerih se lahko z
vodnikom spustite v sistem podzemnih hodnikov.
MUZEJ ŽIRI: zbirka in multivizija o nekdanji Rapalski meji, ki je botrovala nastanku mnogih utrdb; v
muzeju sta tudi čevljarska zbirka in zbirka klekljanih čipk.
GALERIJA KLEKLJANE ČIPKE: mojstrovine spretnih rok – tudi kot spominek!
MARMOR HOTAVLJE: kamnolom značilno rdečkastega marmorja – z možnostjo ogleda njegovega
pridobivanja!
KAMNITA MIZA: ustvarjalna igra narave, ki s skalno podobo pritegne pozornost na območju kraških
posebnosti.
TURISTIČNE KMETIJE S TRADICIJO: okrepčajte se pri prijaznih domačinih!
Stran 89 od 255
ZGODBA
Zeleni razgledi v objemu stoletij
(Age-old perspectives of green)
Mogočne osamljene kmetije stojijo kot gradovi na razglednikih, kozolci kot stražni stolpi mečejo sence in
merijo vedno isti čas. Tu se že stoletja trdo dela, a tudi dobro je. Zgodovina se je le redko dramatično
dotaknila teh krajev in spremenila stoletja utečen dan. Ko pa se je, je pustila za seboj atraktivne bunkerje
in trdnjave, ki nikoli uporabljeni stojijo na najbolj razglednih mestih in najlepših krajih. Poljane, Gorenja
vas, Žiri so samosvoji kraji doline, ki je našla svoje mesto v literaturi Ivana Tavčarja. Plemenitost
rdečkastega marmorja v Hotavljah, podzemni labirinti Rupnikove linije, bele strmine Starega vrha,
starodavni topli vrelec Topličar, predvsem pa bogata samota na hribih - to je lepota in življenje, ki vam ga
je le tu še moč užiti tako, kot je nekoč bilo.
PROGRAM
Zeleni razgledi v objemu stoletij
Raziskovanje preteklosti v neokrnjeni naravi
Tam malo višje vas čakajo utrdbe Rupnikove linije, tam malo globlje marmor,
povsod vmes presenetljivi razgledi!
Poljanska dolina je 42 km dolga dolina v porečju Poljanske Sore, med Škofjo Loko in Žirovsko kotlino
ter leži v občinah Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane in Žiri. Na jugu jo obdaja Polhograjsko hribovje, na
severu (pri Škofji Loki) Škofjeloško hribovje, na zahodu pa Cerkljansko in Rovtarsko hribovje. Med letoma
1985 in 1990 je na Žirovskem Vrhu obratoval rudnik urana. Dolina je oaza hribovske pokrajine, katere
veduta je čipka zelenja gozdov, razgledišč, cerkva ter močnih, kot graščine trdnih kmetij; posebnost pa je
kamnolom marmorja v Hotavljah.
Rupnikova linija je obrambni sistem jugoslovanske vojske, kot odgovor na že obstoječo rapalsko mejo
ali t.i. Alpski zid. Predstavlja sistem utrdb, ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne
Slovenije na meji med Kraljevino Jugoslavijo in Kraljevino Italijo, pred drugo svetovno vojno, kot obrambo
pred italijanskim napadom; prav tako kot so to storile številne evropske države kot obrambno črto za
varovanje svojih državnih meja.
Vendar pa obrambna črta Rupnikove linije nikoli ni služila svojemu namenu in utrdbe niso bile nikoli
uporabljene v vojaške oziroma obrambne namene. Dediščino nekdanje rapalske meje med kraljevinama
Jugoslavijo in Italijo, ki je v obdobju med obema vojnama (1918-1943/47) potekala po obrobju žirovske
kotline, pa danes ponuja ostanke utrjevanja meje, tako na jugoslovanski strani (Rupnikova linija), kot na
italijanski strani (Alpski zid) ter nekdanje mejne kamne.
Hotavlje - naselje v občini Gorenja vas - Poljane, ki ležijo nad izlivom potoka Hotaveljščica v Poljansko
Soro, ob odcepu ceste Škofja Loka - Žiri, so znane po podzemnem kamnolomu marmorja, ki so ga začeli
izkoriščati sredi 19. stoletja. Hotaveljski marmor je priznan zaradi rožnate, rjavovijoličaste in sive barve.
Stran 90 od 255
Scenosled:
1. FAZA (program lahko začnemo izvajati jeseni)
Iz Škofje Loke se turisti pripeljejo na Visoko, k Tavčarjevemu dvorcu. Vodnik jim predstavi življenje
Ivana Tavčarja, slovenskega pisatelja, odvetnika in politika, ki se je rodil v Poljanah blizu Visokega. Umrl
je v Ljubljani, pokopan pa je v grobnici na Visokem.
Dvorec s sosednjim gospodarskim poslopjem predstavlja višek kmečkega stavbarstva v drugi polovici 18.
stoletja, kamor sodijo tudi kozolec, park s Tavčarjevim kipom in grobnica. Zaradi izjemne arhitekture,
zgodovinskega pomena, pričevalnosti o nekdanjem načinu življenja in naravnih lepot, je Tavčarjev
dvorec z okolico razglašen za kulturni spomenik lokalnega in državnega pomena. Pomemben pa je tudi
zato, ker je Ivan Tavčar prav v dvorcu, v katerem je letoval 30 let, napisal svoja najlepša dela, od
Visoške kronike do Cvetja v jeseni.
Vodnik jim na izviren način predstavi ljubezensko zgodbo Jurija in Agate iz Tavčarjevega zgodovinskega
romana Visoška kronika.
Sledi vožnja proti Gorenji vasi, kjer si ogledajo sirarno, degustirajo sir ter imajo možnost nakupa različnih
vrst sira. Mimo gorenjevaške cerkve (omenja jo že Valvazor) se odpeljejo na Žirovski vrh – po želji gredo
lahko najprej do še delujočega vodnega mlina na kamne v Karlovcu. Tam si lahko ogledajo tudi žago in
malo hidroelektrarno, pokusijo žganje ali čaj ter sladke hišne dobrote iz domače moke.
Pot jih vodi naprej do utrdbe Rupnikove linije na Hrastovem griču, kjer jih spremljajo čudoviti razgledi;
ustavijo se na razgledni točki. Peš se odpravijo proti utrdbi. Vodnik jim ob ogledu podzemne utrdbe
predstavi namen in obsežnosti gradnje utrdb, spremembe načina življenja, ki so se takrat dogajale pri
lokalnem prebivalstvu. Po ogledu dobijo obiskovalci žganje in malico iz vojaške torbe.
Pri vračanju v dolino, se ustavijo na Hotavljah, v Marmorju, ki je največje kamnoseško podjetje v
Sloveniji. Ogledajo si predelavo kamna in podzemno pridobivanje marmorja. Možnost nakupa spominka.
Za zaključek se na kmetiji Matic seznanijo s predelavo sadja, proizvodnjo sadnih sokov, kisa, suhega
sadja, žganih pijač in jabolčnega vina, vse po tradicionalnih - naravnih metodah. Možnost degustacije ter
nakupa izdelkov.
Možnost kosila ali večerje v eni od gostiln na poti (po dogovoru – doplačilo).
2. FAZA (izvedljiv dolgoročno)
Iz Škofje Loke se turisti pripeljejo na Visoko, k Tavčarjevemu dvorcu. Vodnik jim predstavi življenje
Ivana Tavčarja, slovenskega pisatelja, odvetnika in politika, ki se je rodil v Poljanah blizu Visokega. Umrl
je v Ljubljani, pokopan pa je v grobnici na Visokem.
Dvorec s sosednjim gospodarskim poslopjem predstavlja višek kmečkega stavbarstva v drugi polovici 18.
stoletja, kamor sodijo tudi kozolec, park s Tavčarjevim kipom in grobnica. Zaradi izjemne arhitekture,
zgodovinskega pomena, pričevalnosti o nekdanjem načinu življenja in naravnih lepot, je Tavčarjev
dvorec z okolico razglašen za kulturni spomenik lokalnega in državnega pomena. Pomemben pa je tudi
zato, ker je Ivan Tavčar prav v dvorcu, v katerem je letoval 30 let, napisal svoja najlepša dela, od
Visoške kronike do Cvetja v jeseni.
Vodnik jim predstavi ljubezensko zgodbo Jurija in Agate iz Tavčarjevega zgodovinskega romana Visoška
kronika (vključen naj bi bil tudi odigran prizor).
V Poljanah si ogledajo obnovljeno Šubičevo hišo, ki je pomemben kulturni in zgodovinski spomenik, ne le
v lokalnem, ampak tudi v širšem slovenskem merilu. V njej je ustvarjalo več rodov Šubicev v podobarski
delavnici, med bolj prepoznavne sodi Ive Šubic. V njej bodo potekale različne dejavnosti in razstave.
Stran 91 od 255
Možnost nakupa izdelkov.
Sledi vožnja proti Gorenji vasi, kjer si ogledajo galerijo Krvina (opcija), sirarno, degustirajo ter imajo
možnost nakupa različnih vrst sira. Ogledajo si lahko tudi edini fotografski muzej na slovenskem, kjer je
mojster fotografije Vlastja Simončič razstavil del svoje bogate zapuščine (muzej je trenutno v zelo
slabem stanju; potrebna je prenova ali premestitev na novo lokacijo). Mimo gorenjevaške cerkve
(omenja jo že Valvazor) se odpeljejo na Žirovski vrh – po želji gredo lahko najprej do še delujočega
vodnega mlina na kamne v Karlovcu. Tam si lahko ogledajo tudi žago in malo hidroelektrarno, poskusijo
žganje ali čaj ter sladke hišne dobrote iz domače moke.
Pot jih vodi naprej do utrdbe Rupnikove linije na Hrastovem griču, kjer jih spremljajo čudoviti razgledi;
ustavijo se na razgledni točki. Na turistični kmetiji jih pozdravijo z domačimi hišnimi dobrotami.
Peš se odpravijo proti utrdbi. Vodnik jim ob ogledu podzemne utrdbe predstavi namen in obsežnosti
gradnje utrdb, spremembe načina življenja, ki so se takrat dogajale pri lokalnem prebivalstvu … Ogledajo
si muzej Rupnikove linije in se skozi animacijo (tudi zvočno) prestavijo v čas gradnje utrdb. Možnost
nakupa spominka – bunkerček (zaenkrat to še ni možno).
Po ogledu se gostje odpravijo po poti domačih dobrot. Peš se lahko odpravijo na prijeten sprehod do
naslednje kmetije. Občudujejo lahko naravo in čudovite razglede na bližje hribe ter Alpe v daljavi. Na
kmetiji jih lahko pogostijo s toplo hrano na žlico ali hladnimi narezki. Lahko tudi sodelujejo pri hišnih
opravilih ali se spočijejo na seniku.
Pri vračanju v dolino, se ustavijo na Hotavljah, v Marmorju, ki je največje kamnoseško podjetje v
Sloveniji. Ogledajo si predelavo kamna in podzemno pridobivanje marmorja. Možnost nakupa spominka.
Za zaključek se na kmetiji Matic seznanijo s predelavo sadja, proizvodnjo sadnih sokov, kisa, suhega
sadja, žganih pijač in jabolčnega vina, vse po tradicionalnih - naravnih metodah. Možnost degustacije ter
nakupa izdelkov.
Možnost kosila ali večerje v eni od gostiln na poti (po dogovoru – doplačilo).
-
Tavčarjev dvorec na Visokem
Kmetija Pustotnik - sirarna
delujoči vodni mlin na kamne
razgledišča, pokrajina kot taka
utrdbe Rupnikove linije na Žirovskem vrhu
Marmor Hotavlje
Kmetija Matic – predelava sadja
Visoko – Tavčarjev dvorec
Hotavlje - Kmetija Matic
Stran 92 od 255
Celodnevni izlet - 6 ur
-
celodnevno vodenje po programu
zunanji ogled Tavčarjevega dvorca
ogled sirarne Pustotnik in degustacija
ogled delujočega vodnega mlina s pokušino hišnih dobrot
ogled podzemne utrdbe Rupnikove linije na Hrastovem griču
malico
ogled podzemnega pridobivanja marmorja
degustacijo suhega sadja in žganja na kmetiji Matic
organizacijo izleta
Udobna in primerno topla obleka in obutev; za obisk utrdb nepremočljiva obutev, vetrovka (v utrdbah je
konstantna temperatura 8 °C), priporočena naglavna svetilka
Visoko – Gorenja vas – Žirovski vrh – Hotavlje
od 10 do 20 udeležencev: 29 EUR/osebo
nad 21 udeležencev: 25 EUR/osebo
Za individualne oglede cena po dogovoru.
LTO Blegoš,
Kidričeva cesta 1a,
4220 Škofja Loka;
Tel.: 00386 4 517 06 00,
Tel.: 00386 51 427 827,
E-mail: info@lto-blegos.si,
www.lto-blegos.si
15.
Ureditev razgledne točke.
Dokončna vsebinska in organizacijska priprava programa – priprava zgodb, usposabljanje vodičev, pisno
gradivo.
Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko
ta program zaživi)
Stran 93 od 255
S programom bi lahko pričeli jeseni.
Stran 94 od 255
2.3.10 Kranj – turistična identiteta, zgodba, programi
12. Kranj
Izvirna identiteta po mnenju magistre Barbare Ravnik Tomen:
Mesto Kranj je naravno in zgodovinsko utemeljeno središče Gorenjske in nekdanje osrednje slovenske
pokrajine – Kranjske. Na podlagi arheoloških najdb lahko z gotovostjo trdimo, da je zibelka slovenstva,
saj je v mestu največje staroslovensko grobišče na svetu, najnovejša odkritja pa govorijo tudi o prisotnosti
tedanjega vodilnega sloja prebivalstva (oklepi). Že pred tem, v času zatona antike, je bil Kranj osrednje
mesto ozemlja, ki ga danes pokriva Slovenija in prav iz tega obdobja je ohranjen edinstven zlat nakit
neprecenljive vrednosti – nema, a zgovorna priča veličine tedanjih veljakov in njihovih nališpanih žena.
Mesto Kranj so označili tudi številni veliki možje, ki prav tako nosijo zasluge za to, da smo se Slovenci
identificirali kot narod. Med njima sta najvidnejša dr. Janez Bleiweis in največji slovenski pesnik dr. France
Prešeren.
Identiteta kot se je formirala na delavnici in na podlagi dobro pripravljenega vprašalnika.
Ne gre zanemarjati in z vsem spoštovanjem je treba upoštevati trud mesta Kranja, ki se promovira kot
Prešernovo mesto. To je seveda s stališča slovenskega turista primerna in vabljiva identiteta. Potrebno pa
je razumeti, da je zgodba o največjem slovenskem pesniku premalo atraktivna za obisk tujih turistov, ki so
stacionirani v večjih turističnih središčih Gorenjske ali Ljubljane. Po drugi strani pa uveljavljanje take
identitete zahteva mnogo sredstev in se težko primerja z identiteto Verone, ki se trži na podobni zgodbi.
Zato je potrebno vzpostaviti novo identiteto, ki pa nikakor ne izključuje identitete mesta največjega
slovenskega pesnika, ampak jo smiselno vključuje v zgodbo. Prodajati je potrebno tisto, kar je dejansko
atrakcija in se da takoj videti in tržiti. In to je prav gotovo dragocen nakit v mestnem muzeju in kot lepo
piše mag. Barbara Ravnik Toman:
Kranj je najstarejše mesto Slovencev, a že pred tem so to strateško ključno točko na slikovitem sotočju
Save in Kokre obvladovali mogočni vojščaki. Njihove žene so se že pred skoraj 1500 leti ozirale le po
modnih zapovedih, ki so veljale za vladarice in tako je lahko danes njihov prelepi zlati nakit glavna
atrakcija kranjskega muzeja.
Zadnji element identitete, ki pa dobro sovpada z nosilnim pojmom »Slovenske Alpe«, je tudi identiteta
Kranja kot zibelka slovenstva. Ali kot pravi magistra:
»Pred vzponom Ljubljane je bil Kranj naše glavno mesto. Tudi kasneje so tu živeli pomembni možje, med
njimi utemeljitelj pojma »slovenstva« dr. Janez Bleiweis in seveda največji slovenski pesnik dr. France
Prešeren. Če želite v nekaj urah spoznati Slovenijo, najstarejšo zgodovino njenih prebivalcev ter hkrati
užiti imeniten izbor najvidnejših in najdragocenejših kulturnih vrednot te edinstvene deželice sredi Alp,
lahko to storite le v Kranju!«
Iz vseh treh navedenih identitet, ki se med seboj ne izključujejo, je tržno najbolj zanimiva in mednarodno
odzivna identiteta, ki se formira s sloganom Top fashion AC 663. Sama po sebi budi radovednost in je
hkrati produkt, ki ga Kranj že ima in izpolnjuje obljubo iz slogana.
Sprejeta strategija nujno potrebuje enotno ikonografijo in topografijo prostora, ki turiste jasno vodi po
mestu v zaključenem krogu in svoj dramaturški višek doseže v muzeju pri omenjenem nakitu. Potrebno je
ustvariti tiskovine, ki bodo popeljale turiste skozi Kranj kakor skozi enotno zgodbo in bodo v njej vnesene
vse tri zgoraj navedene identitete. Tako postopoma v ospredje vstopa samo mesto Kranj z vsemi svojimi
vsebinami in ne le turistični produkt, ki je v tem trenutku najbolj atraktiven in edini, ki se lahko takoj
Stran 95 od 255
uspešno trži.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
STARO MESTNO JEDRO: s številnimi zanimivimi primerki srednjeveškega stavbarstva, s Pungartom,
kjer stoji edini v celoti ohranjen obrambni stolp iz 16. stoletja, z gradom nad starim prehodom prek
reke Save, z arkadami in vodnjakom najslovitejšega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
NAKIT KARNIJE IN GRAD KHISELSTEIN: v gradu, v Mestni hiši in na drugih lokacijah so na ogled
zakladi muzeja, ki med drugim skrbi za najdbe zlatega nakita, starega okoli 1500 let!
SPOMINI NA PREŠERNA: v muzeju, v Prešernovem gaju, v gledališču, ob spomeniku in na vsakoletnem
februarskem Prešernovem semnju, lahko spoznate veličino pesnika Franceta Prešerna in čas 19.
stoletja.
KANJON KOKRE: skoraj 30 metrov globoka soteska v samem mestnem jedru; v kanjonu s prodišči,
poplavnim gozdom, skalnimi bloki je urejena učna pot.
ROVI POD STARIM KRANJEM: labirint rovov, zgrajenih med drugo svetovno vojno – samosvoj
spomenik tehniške kulture.
ZGODBA
Visoka moda starodavnega nakita
(Haute couture of ancient jewellery)
Z »Žive naj vsi narodi« se začenja slovenska himna, v središčih mest pa so kipi pesnikov in ne generalov.
Kranj je s kipom Franceta Prešerna, enega največjih evropskih romantičnih pesnikov, ki je zapisal verze
slovenske himne ter z mnogimi drugimi pomembnimi možmi naroda zibelka slovenstva. Kranj je eno
najstarejših mest Slovencev, a že pred tem so to strateško ključno točko na slikovitem sotočju Save in
Kokre obvladovali mogočni vojščaki. Njihove žene so se že pred skoraj 1500 leti ozirale po modnih
zapovedih, ki so veljale za vladarice in njihov prelepi nakit je še danes glavna atrakcija kranjskega muzeja.
Sprehod skozi staro mestno jedro in mimo gradu Khiselstein do skrivnostnega podzemlja, ogled vrhuncev
starodavne mode, poezija ob vinu in dobri hrani ter za spomin fotografija na steklo, ki jo je prav v Kranju
izumil Janez Puhar, napolnijo nepozaben dan. Ženskam zaradi nakita, moškim zaradi ženskega nasmeha
ujetega na krhkem steklu.
Obiskovalce na mostu čez Kokro sprejme mestni klicar in jim zaželi dobrodošlico. Pove jim, da vstopajo v
območje mesta in opozori na edinstveni pogled na kanjon Kokre. Ob prihodu na Glavni trg spregovori o
mestu in njegovi slavni zgodovini (grobišče ob farni cerkvi, kip dr. Franceta Prešerna) in prelepi stari
arhitekturi, nakar goste pospremi do gradu Khiselstein. Z razglednega mesta pokaže, da so na strateško
pomembni točki in popelje do originalnih arheoloških ostalin. Možnost ogleda muzejskih razstav, pokušina
originalnih kranjskih klobasic v grajski gostilnici in nakup originalnih spominkov. Nato vodi pot po
Prešernovi ulici do Prešernovega spominskega muzeja, kjer jih pričaka pesnik in jim v njihovem jeziku
pove Zdravljico. Možen kratek obisk muzeja, nato sprehod po Tavčarjevi ulici, mimo rojstne hiše dr.
Janeza Bleiweisa.
PROGRAM
Visoka moda starodavnega nakita
Od modnih dragocenosti do slovenske pomembnosti
Stran 96 od 255
Sprehodite se od zlate dobe Karnije do časov pesnika Prešerna,
od podzemnih rovov do silovite narave v soteski sredi mesta
Kranj, ki ga anali prvič beležijo leta 1256 in se ponaša z več kot 3000 letno poselitvijo ter je po velikosti
četrto slovensko mesto, se je razvil na slikovitem skalnatem pomolu pod Šmarjetno goro (646 m).
Ugnezdil se je med dve strugi rek: Savo in Kokro, ki se prav na tem delu stekata in oklepata mesto,
prepoznavno po dramatični lepoti; še posebej, ko ob lepem vremenu iz ozadja bliskajo vrhovi Kamniških
Alp in pod njimi v plemeniti lepoti ždi staro mestno jedro, pretkano s stolpi in cerkvenimi zvoniki. Kamnite
priče v podobi starega Kranja govorijo o davni preteklosti, ki na temelju arheoloških najdb dokazujejo
zgodbo mesta kot naravno in zgodovinsko utemeljeno središče Gorenjske in nekdanje osrednje slovenske
pokrajine – Kranjske.
V prenesenem smislu je Kranj – ZIBELKA SLOVENSTVA;
- V mestu je največje staroslovansko grobišče na svetu in najnovejša odkritja govorijo celo o
prisotnosti tedanjega vodilnega sloja prebivalstva (oklepi).
- Že pred tem, v času zatona antike, je bil Kranj osrednje mesto področja, ki ga danes imenujemo
Slovenija in prav iz tega obdobja je ohranjen edinstven zlat nakit neprecenljive vrednosti – nema,
a zgovorna priča veličine tedanjih veljakov in njihovih po tedanji modi nališpanih žena.
- In nenazadnje so z mestom Kranj povezani števili možje, ki nosijo zasluge za to, da smo se
Slovenci identificirali kot narod. Med njim sta najvidnejša:
Dr. Janez Bleiweis; Janez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski publicist in politik (1808 -1881), magister
veterine, doktor medicine in narodni buditelj v predmarčni dobi. Osnoval in urednikoval je prvi in še dolgo
edini slovenski časopis Kmetijske in rokodelske novice. Bil je profesor na liceju v Ljubljani,
ljubljanski
občinski
svetnik,
deželni
odbornik,
član
Jugoslovanske
akademije
znanosti in umetnosti ter predsednik Slovenske matice.
Dr. France Prešeren; France Prešeren (1800 – 1849), največji slovenski pesnik in pravnik. Del njegove
pesmi Zdravljica, je besedilo državne himne Republike Slovenije.
Znamenitosti:
-
-
-
Prešernov grob v Prešernovem gaju
Prešernov spominski muzej
Prešernovo gledališče s spomenikom dr. Franceta Prešerna
mestna hiša, v kateri je stalno predstavljena arheološka razstava Železna nit in etnološka
razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem
Gorenjski muzej
Pavšlarjeva hiša; primer bogate meščanske stavbe iz 16. stoletja, z enim izmed najlepših
renesančnih arkadnih hodnikov v Sloveniji
Layejeva hiša; v njej je deloval eden najbolj plodnih slovenskih slikarjev na prehodu iz 18. v 19.
stoletje, St. Leopold Layer (1752 – 1828), odlikujejo pa jo slikovito pročelje s kasicistično
štukaturno dekoracijo, kamniti portal in dekoracija pod napuščem.
Mitničarska hiša; ena najpomembnejših stavb v mestu iz leta 1527, predstavlja zgodnjo obliko
mestnih hiš z nadstropnim pomolom, kakršne se v naših krajih pojavljajo v prvi polovici 16.
stoletja. Najpomembnejši likovni elementi stavbe so bogata bordura v tehniki egrafita v
nadstropju pročelja stavbe in kakovosten kovinski izvesek s kranjskim grbom, v notranjosti pa
tlorisna zasnova in oboki.
Mestno obzidje (dolgo 870 metrov in nekoč dodatno utrjeno z devetimi stolpi); mesto je bilo z
Stran 97 od 255
-
-
-
lego na konglomeratnem pomolu med rekama Savo in Kokro naravno dobro zavarovano in zato
privlačno za poselitev že od kamene dobe (4. tisočletje pred našim štetjem), kljub temu pa so ga
zaradi strateške lege ob vstopu v Gornjesavsko dolino v različnih zgodovinskih obdobjih morali
zavarovati z obzidji in obrambnimi stolpi. Najbolj je bilo mesto ranljivo na severu, kjer je viden
prazgodovinski utrdbeni jarek iz 7. stoletja p.n.š., srednjeveško obzidje pa je bilo tu debelo kar
deset metrov.
Grad Khiselstein; predstavlja utrdbeno področje od antičnega obdobja do zgodnjega srednjega
veka; je nepogrešljivi del mestne silhuete na robu skalnatega pomola in zraščen z mestnim
obzidjem in odseva večstoletni gradbeni razvoj. V temeljih skriva ostenje zgodnje in
poznoantičnega obzidja ter obrambnih naprav iz petega do šestega stoletja. Ima ohranjenih veliko
kakovostnih arhitekturnih členov, med katerimi izstopajo dvoriščni in glavni portal ter delno
ohranjene poslikave z vedutnimi motivi v zeleni sobi.
Grajska pristava, ki jo sestavljata dve z arkadnim hodnikom povezani stavbi.
Vodovodni stolp, ki ga je zgradil Kranjski deželni odbor v letih od 1908 do 1911 in ki še danes
služi svojemu namenu; gre za stolp z osemkotnim dvoprekatnim zbiralnikom vode na vrhu, s
skupno prostornino 250 kubičnih metrov, ki je zagotavljal zadosten pritisk vode v vodovodu tudi
za najvišje objekte v Kranju in bližnji okolici mesta. Stolp je visok 43 metrov in po zapisih v
takratnem časopisu Gorenjec spada k »najveličastnejšim in najimpozantnejšim vodovodnim
zgradbam vse tedanje Avstrije«. Zaradi avtentičnosti, zgodovinskega pomena, starosti, tehniških
kvalitet, ohranjenosti, avtorskega in likovnega merila, predstavlja pomemben kulturni spomenik in
je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.
Rovi; med drugo sv. vojno so v Kranju zgradili več rovov, ki so jih prebivalci uporabljali kot
zaklonišča. Izdolbli so jih v konglomerat pleistocenske starosti, na katerem leži stari Kranj.
Kranjska občina je z gradnjo rovov začela tik pred vojno, na novo pa so se je lotili med okupacijo,
leta 1944, ko se je povečala nevarnost zavezniškega bombardiranja.
Kranj je poznan po številnih koncertih, predstavah in prireditvah za otroke, še zlasti preko poletja, ko se
kultura in dogodki odvijajo na grajskem vrtu. Preko celega leta pa se odvijajo razne prireditve:
-
Prešernovi dnevi v Kranju
Teden slovenske drame
Veseli december
Kislfest
Kranjski jazz festival v okviru festivala Carniola
Festival kreativnih kitaristov
Festival klasične glasbe – Musica Carnium
Teden mladih in Kranfest
Kranjska noč
uspešen je projekt »Poroke v Kranju«, kjer pari izbirajo med dvema protokoloma: Meščanska
poroka iz 19. stoletja in Županova poroka.
Kranj je poleg kulturnega mesta tudi športno mesto. Zanimivi in priljubljeni so športni dogodki kot so:
kolesarske dirke po Kranju, Županov tek, kasaške dirke, tekme skakalcev na 100-metrski
umetni skakalnici na Gorenje Savi, ter druge.
Kranj ima tudi celo vrsto naravnih znamenitosti, v mestu in v bližini:
- Bobovška jezera, zavarovana kot naravni rezervat, kjer so ob kopanju gline našli fosilne
ostanke mamuta iz časa ledene dobe ter žarno grobišče iz rimske dobe. V umetno
nastalem biotopu glinokopnih jam, lahko opazujemo jezerca, mlake in močvirja. Med njimi
izstopajo trstišča kot izredno raznolik življenjski prostor.
- Udin Boršt je ledenodobna zakrasela konglomeratna terasa med Kranjem, Tržičem in Naklem,
kjer lahko opazujemo kraške pojave, kot so vrtače, kraške jame, brezna in ponori. Konglomeratna
terasa, debela od 10 do 15 metrov, leži na neprepustni oligocenski glini – sivici. Na stiku obeh
kamnin izvirajo številni studenci.
- Kanjon reke Kokre; je naravna znamenitost in zavarovana v okviru starega mestnega jedra
Kranja. Zanj so tipične konglomeratne terase, znamenit pa je zaradi nastanka, značilnih
površinskih procesov, pestrega živalstva in rastlinstva v reki in ob njej.
- konglomeratna terasa Jelenov klanec.
Realizacija turističnih programov je možna v dveh korakih:
Stran 98 od 255
1. Faza, izpeljava možna takoj, potrebna le izdelava historičnega kostuma in zaključek
projekta Khiselstein (april 2010)
2.
•
•
•
Faza
možna razširitev projekta s sprehodom po kanjonu Kokre
dodana igrana animacija
celostna vizualna podoba vodnikov, turističnih delavcev
ZGODBA
Kranj je najstarejše mesto Slovencev, neprekinjeno naseljeno že vsaj tri tisoč let. Že takrat so to strateško
ključno točko na slikovitem sotočju Save in Kokre obvladovali mogočni veljaki. Turisti se na Slovenskem
trgu spoznajo z maketo, organizacijo in urbanizmom mesta.
Mesto je prežeto z zgodbami, ki povezujejo najdbe prezentirane v Gorenjskem muzeju, ki
izpričujejo dejstvo, da je bil Kranj pred vzponom Ljubljane glavno mesto prostora, ki ga
danes označujemo kot Slovenija.
V času zgodnjega srednjega veka, v l. 663, so v Kranju živeli bogati vojščaki, njihove žene pa so se že
takrat ozirale le po modnih zapovedih, ki so veljale za vladarice. Njihov prelepi zlati nakit je danes glavna
atrakcija kranjskega muzeja. Kontinuiteta naselitvene kulture, ki temelji na močni trgovski tradiciji, je
omogočila tudi cvetočo duhovno kulturo. Zato so v Kranju živeli možje pomembni za zgodovino Slovencev,
če naštejemo le največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, izumitelja fotografije na steklo
Janeza Puharja in utemeljitelja pojma slovenstva dr. Janeza Bleiweisa. Izjemna arhitektura v sozvočju z
naravno kuliso slovenskih Alp, kanjona Kokre, edinega ohranjenega naravnega kanjona sredi mesta, je
navdihovala tudi največje slovenske umetnike in arhitekte: Leopold Layer, Jože Plečnik, Edo Ravnikar.....
Blagostanje in podjetnost se odražata tudi v prefinjenem občutku za modo. V Kranju so živeli ljudje, ki so
z vpeljavo manufaktur, vzpodbujanjem proizvodnje lanu in drugih tekstilnih izdelkov narekovali razvoj in
nastanek tekstilne industrije, ki je dolga leta veljala za vodilno panogo v tem delu Evrope.
V kulinariki se je poleg vpliva značilnih Avstro-ogrskih jedi oblikovalo nekaj značilnih jedi povezanih s
tradicionalnim načinom kmetovanja. Med najbolj prepoznavne sodi Kranjska klobasa, ki jo izdeluje tudi
nekaj uveljavljenih kranjskih mesarjev in jih turisti lahko okusijo na svojem popotovanju skozi mesto.
Scenosled programa izvedljivega takoj:
POPOTOVANJE PO MESTU
• Sprejem gostov; sprejme jih vodič in jih popelje na Slovenski trg, kjer se obiskovalci spoznajo z
maketo, organizacijo in urbanizmom mesta.
• Sprehod nadaljujejo do Maistrovega trga – tema slovenstvo skozi zgodbo generala in pesnika,
sama zgodovina nastanka mesta in obzidja.
• Nadaljevanje po Prešernovi ulici – Prešernova hiša z največjim slovenskim pesnikom (možna
animacija) – utrjevanje slovenstva.
• Glavni trg – Mestna hiša z Železno nitjo – vez z nastankom mesta in razvojem pokrajine, glavna
atrakcija zgodnji srednjeveški nakit, Kostnica (memento mori), cerkev (kot najlepša gotska cerkev
v Sloveniji), gledališče (Prešernov spomenik in Plečnik – veliki Slovenci v Kranju).
• Grad Khiselstein – obrambni in grajski kompleks, razstava zibelka slovenstva in pogled v vrhunec
mode l. 663 (pogled z muzeja, ogled razstave, degustacija).
• Layerjeva hiša s Puharjem – pomembnost izuma fotografije na steklo, ki je omogočila razvoj
portretne in v nadaljevanju modne fotografije, s slovenstvom povezana razstava Layerja – avtor
slike »Podoba milostne matere božje« (olje na platno), možne animacije – fotografiranje v
kostumu
• Spust do Jelenovega klanca in vhod v rove (atrakcija tehniške dediščine), prehod do kanjona
Kokre – Kranj – edino mesto z ohranjenim naravnim kanjonom - naravna dediščina.
• Izhod na Sejmišču (nahajališče mode).
• Sprehod do Pirčeve barvarne (moda v času manufaktur), modni butiki – nova moda, Roženvenski
klanec s Plečnikovim stopniščem (možna animacija) – stara mestna vrata.
• Možnost sprehoda do Pungerta, oziroma vrnitev na Slovenski trg, lahko po Tavčarjevi (Mitnica,
Stran 99 od 255
Bleiweis).
-
Atrakcije
dragocen antičen nakit (ogled muzeja)
France Prešeren – muzej, Prešernov gaj, gledališče, spomenik, Prešernov »smenj«
Janez Puhar, Layerjeva hiša, izdelava svetlopisa (fotografija na steklo)
Grad Khiselstein, mestno obzidje in obrambni stolpi (Škrlovec, Vovkov vrt)
Pungert – mesto na pomolu
kanjon Kokre
rovi
Kostnica, cerkev sv. Kancijana
arhitekturna dediščina Jožeta Plečnika
Slovenski trg
Slovenski trg
Od 2 do 5 ur, vezano na zahtevnost in želje skupine
-
vodič
hrana
pijača
vstopnine
spominki
fotografiranje
uporaba kostuma
možnost animacije
gledališka ali lutkovna predstava
ogled butikov z modnimi izdelki (zelo lepo, ....)
Obleka in obutev, ki dovoljuje udobno hojo.
Slovenski trg, Maistrov trg, Glavni trg, rovi, sejmišče
Stran 100 od 255
Cena vključuje:
vodenje 4 EUR/osebo
rovi 3 EUR/osebo
vstopnina 10 EUR/osebo
barvarna 1 EUR/osebo
Layerjerva hiša 1 EUR/osebo
Degustacija 3 EUR/osebo (muzej)
Spominek – fotografija na steklo ali obesek za ključe 1 EUR/osebo
Fotografiranje v kostumu 10 EUR/osebo
Animacija – dodatna ponudba 50-100 EUR na skupino
Cena brez animacije je 10-25 EUR/osebo
Zavod za turizem Kranj
Glavni trg 2
4000 Kranj
Tel.: 00386 4 238 04 50
E-mail: info@tourism-kranj.si
www.tourism-kranj.si
1. Faza
Potrebne investicije:
- historični kostumi (4 kom – dva moška in dva ženska)
- označevalne table
- serija spominkov (replike različnih vrednosti, odtiski na različnih aplikacijah)
- oblikovanje celostne grafične podobe produkta
- kostum za fotografiranje (4 kom – dva moška in dva ženska)
- priprava historičnega studia za fotografiranje
2. Faza
- priprava kratke humorne monoigre v slo, ang, eventualno nem in it jeziku
- izdelava kostumov za monoigro
- oblikovanje »uniform« v modrotisku za delavce v TIC-u in Gorenjskem muzeju, ki se ukvarjajo z
vodenjem oziroma odpiranjem muzeja (moda manufaktur s sodobnim dizajnom)
- izdelava predstavitvenega igrano-dokumentarnega filma z zgodbo od naselitev, mode, velikih
Slovencev... (do 10 min)
- povezava kokrške ploščadi pred rovi s kanjonom Kokre
program zaživi)
Program lahko v obsegu kot je zapisan v 1. fazi zaživi takoj oziroma aprila 2010, ko bo končana obnova
Stran 101 od 255
gradu. Seveda je potrebno dodatno izobraziti vodnike in oblikovati serijo spominkov, ki se prodajajo na
vseh ključnih točkah (muzej, TIC, druge trgovine s spominki).
Druga faza je finančno bolj zahtevna, zahteva pa predvsem izbor skupine igralcev, ki bi pokrivale skupine
in izdelavo oblačil, filma, kar je finančno zahteven projekt. Izvedba je torej odvisna od finančnih sredstev,
ki bodo na voljo.
Stran 102 od 255
2.3.11 Naklo – turistična identiteta, zgodba, programi
13. NAKLO
Iz vprašalnika in ponudbe je razvidno, da produkt, ki v svoji zasnovi obstaja, ponuja identiteto na
podlagi zgodovinskega izročila rokovnjaštva. Ker v primerjavi s turistično razvitimi področji
Gorenjske, Naklo ne more ponuditi primerljivih atrakcij, ima zgodba še toliko večji pomen. Vsled temu je
slogan namerno provokativen in temelji na zgodbi, ki je izvedljiva. Etnografske posebnosti so tako
smiselno zaobjete v nekaj intenzivnih doživljajskih ur.
Strateško je bistveno, da lepo pripravljen produkt intenzivno »stržimo« skozi prospekt Gorenjske in da je
ikonografija rokovnjaškega kraja pripeljana do skrajnosti in takoj potegne obiskovalce v zgodbo.
ATRAKCIJE
Udin boršt je zaščiteno območje narave – ledenodobna terasa s kraškimi pojavi, izviri studencev, luknjami
in jamami, šotnimi barji in okamnelimi mahovi. V preteklosti so tod hodili rokovnjači, ki so namesto
vojaškega življenja raje izbrali življenje v skrivnih skupnostih. Do njihovih nekdanjih skrivališč vodi
Rokovnjaška pot.
ZGODBA
Bodite rokovnjači vsaj za en dan
(Become a brigand for a day)
Le malo zgodb o slavnih razbojnikih lahko podoživite tako avtentično kot zgodbo o rokovnjačih v Naklem!
Pri tem se nagledate lepega in zabavate. Nikoli ni prepozno da zamenjate poklic, vsaj za en dan.
Zaradi dobro pripravljenega predloga, opis produkta povzemamo po predlogu turističnih delavcev
Naklega.
Torej rokovnjači, so se zbirali v 1. polovici 19. stoletja v Udin borštu. Tu naj bi po zgodovinskem izročilu
imeli svojo glavno postojanko. Med rokovnjače naj bi zahajali vojaški begunci, ki so se izogibali francoski
vojski. Z leti pa naj bi se jim pridružilo tudi vse več domačih fantov, ki so tako ali drugače prišli v navzkriž
z zakonom.
Pri Vogvarju je živel Vogvarjev Andrej (Vogvarjeva hiša je do danes ohranila obliko iz časov rokovnjačev,
danes pa je etnografski muzej z lepo etnografsko in čevljarsko zbirko, na podu pa je urejena manjša
galerija z možnostjo hitre preureditve v predavalnico ali pa sobo za druženje). Andrej je bil obtožen, da je
zanetil požar v Dupljanski graščini, leta 1932. Pogoltnil je zgornjo etažo graščine in 12 sosednjih hiš. V
graščini je urejena slikarska galerija in muzej o zgodovini graščine, ki govori tudi o tem požaru. Dupljanci
so takrat po tej nesreči, na mestu, kjer je požar ponehal, postavili kapelico. V Celovcu so kupili nov velik
bronast zvon in ga obesili v novi župnijski cerkvi. Posvetili so ga sv. Vidu in sv. Florjanu. Ta zvon še danes
lepo poje. Gre za najstarejši zvon iz Celovške livarne na Kranjskem, ki še vedno deluje.
Stran 103 od 255
To so trije objekti, ki jih je v rokovnjaški zgodbi zanesljivo potrebno obiskati. Turistični delavci v Dupljah
so po nekdanjih rokovnjaških poteh pripravili dobro označeno pešpot, ki nas popelje v osrčje Udin boršta.
Oznake so lično oblikovane, naravne lesene kažipotne table, opremljene s silhueto krive jelke. Pri sami
Krivi jelki je urejeno pokrito počivališče. Ob poti so obnovljena vsa znamenja, ki so se ohranila v tistih
časih. Ustaviti se je potrebno tudi v podružni cerkvi sv. Mihaela. Gre za staro gotsko cerkev iz začetka 13.
stoletja, ki je bila do danes večkrat prezidana in obnovljena. Danes je to lepo obnovljena gotska cerkev z
enimi najlepših gotskih oltarjev v Sloveniji.
Osnova je vsekakor knjiga Dupljanskega župnika Petra Bohinjca z naslovom »Pod krivo jelko«. Ta knjiga
je osnova za potovanje. Ob ogledih znamenitosti in posebnosti vasi, se lahko gostom predstavi naše kraje
in našo zgodovino. Obisk se lahko združi z obiskom Biotehniškega centra v Strahinju, kjer se ljudje lahko
pozabavajo tudi s konji in podobnimi doživetji.
PROGRAM
Bodite rokovnjači vsaj za en dan
Peš in s kolesom do Krive jelke
Obiščite Rokovnjaško pot v krajinskem parku Udin Boršt
Naklo je položeno v okolje, ki ga krasijo temni gozdovi, zeleni travniki, zorana polja, s cvetjem okrašeni
domovi, cerkve z lepimi umetniškimi stvaritvami in ne nazadnje kar nekaj naravnih posebnosti.
Ko zavrtimo kolo časa nazaj in se ustavimo v 19. stoletju pri letnici 1853, ugotovimo, da so v času
francoske oblasti pri nas, pohajali po teh krajih vojaški begunci in dezerterji, ki jim ni dišala vojaška služba
(takrat je trajala 7 ali celo 14 let) in so se imenovali – rokovnjači. Pobegnili so v gozdove, kjer so živeli v
trdno urejeni skupnosti. Središče rokovnjaškega gibanja je bilo v težko dostopnih gorah nad izviroma
Savinje in Kamniške Bistrice, torej na meji med tedanjo Kranjsko, Štajersko in Koroško. Rokovnjaštvo je
bilo pravzaprav oblika razbojništva, saj rokovnjači niso imeli stalnih dohodkov. Niso kmetovali, niti niso
delali kako drugače, zato so bili odvisni od lastne iznajdljivosti. Nekaj hrane in denarja so dobili od
sorodnikov in znancev, večinoma pa so kradli po vaseh. Ljudje so se rokovnjačev bali, včasih pa so se z
njimi tudi spopadli. Močno središče rokovnjaškega gibanja je bilo tudi v Udin borštu, blizu Naklega.
Tu začnemo našo malo neobičajno in za slovenski prostor izjemno zanimivo Rokovnjaško pot proti
znameniti Krivi jelki. Zapustiti moramo naše stoletje in se preseliti daleč nazaj, v čas francoske oblasti pri
nas in tja do leta 1853....
Zbirališče rokovnjačev je bilo pod Krivo jelko. Skupnost so sestavljali vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa
so imeli tudi ženske, otroke in starejše. Mnogo privržencev so imeli v bližnjih mestih, trgih in vaseh.
Rokovnjaško gibanje v zgodovini zasledimo v treh večjih valovih. Pojavi se v 18. stoletju. Prvi val je trajal
do konca francoske okupacije (l. 1813), drugi med leti 1825 in 1843 (v tem času so bili v Udin borštu
znani rokovnjači Veliki Groga, Dimež in Črni Jurij), tretje obdobje pa je bilo med leti 1848 in 1853, ko je
rokovnjače dokončno uničila avstrijska vojska. Takrat so v državi uvedli dobro organizirano orožništvo
(danes policija), ki je uvedlo red in mir.
Mogoče ne boste verjeli, ampak simbol dupljanskih rokovnjačev je bila »v brinovem dimu posušena
otroška roka«. Rokovnjači so se sporazumevali s posebnim jezikom - rokovnjaščino. Kot primer navajamo
pesmico, ki vabi rokovnjače na veselico:
Stran 104 od 255
Halo, na finfranje!
Šranci, golcovno prtragajte!
Makarone bomo pahal,
z judovno zamahnene.
Prevod: Halo, na veselico!
Otroci, drv prinesite!
Žgance bomo kuhali,
s slanino zabeljene.
Udin Boršt
Je ledenodobna zakrasela konglomeratna terasa, debela od 10 do 15 metrov, med Kranjem, Tržičem in
Naklem. Polna je kraških pojavov kot so vrtače, kraške jame, brezna in ponori. Na stiku kamnin pa
izvirajo številni studenci. Med njimi so najbolj znani izviri v vodnih jamah Velika Lebinica, Mala Lebinica,
Arneševa luknja z dvema dvoranama in kapniki, Dupulnek ali jama pri Zadragi ter Dacarjevo in Hišarjevo
brezno. Severno od ceste Kokrica – Naklo uspevata v zamočvirjenih izvirih med šotnim mahom rosika
(Drosera rotundifolia) in mrzličnik (Menyanthes trifoliat). Med drevesne naravne vrednote spadajo rdeči
bor in skupina hrastov ob cesti Novaki – Senično, lipa v Žiganji vasi ter nekdanji gozdni rezervat Kriva
jelka. Po Udin borštu in okolici vabita krajša (1.30 ure) in daljša (3 ure) pešpot, poimenovani »V objemu
narave in tradicije«, ki ju je speljalo lokalno Kulturno-turistično društvo Pod krivo jelko.
Pod krivo jelko
Kriva jelka je predel gozda v Udin borštu, ki ga je lokalno Kulturno turistično društvo z istim imenom (KTD
Pod krivo jelko Duplje) uredilo leta 1998. Takrat so posadili jelko, ki nadomešča nekdanjo krivo jelko, okoli
katere so se zbirali rokovnjači (po večini vojaški dezerterji), ki so prebivali in se klatili po Udin borštu v
letih od 1825 do 1853. Le-te omenja tudi pisatelj in publicist, ter zadnjih šest let župnik v Dupljah Peter
Bohinc, v zgodovinski povesti "Pod krivo jelko". Tako je naslov povesti o rokovnjačih postal tudi ime
lokalnega Kulturno turističnega društva in priljubljene pohodniške točke v osrčju Udin boršta. Danes je
prostor urejen s klopmi, otroškimi igrali in odprto lopo, ki nudi zavetje pohodnikom, ki prihajajo sem od
blizu in daleč.
Cerkev na Taboru
Danes Tabor predstavlja božjepotno cerkev, kjer so snemali francoski film Umik Napoleona čez Alpe in
avstrijsko-italijanski film Sveta noč, blažena noč.
Cerkev sv. Petra v Naklem z izjemno lepim križevim potom
Cerkev sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah
Posvečena je svetemu Mihaelu in stoji tik ob Udin borštu pod Gradiščem. Krasijo jo trije zlati oltarji,
posebno lep je glavni iz leta 1676, narejen
v klasičnem baročnem stilu ter zaščiten kot
kulturnozgodovinski spomenik. Posebnost cerkve so postaje križevega pota, ki so slikane na steklo.
Vogvarjeva hiša
Čez dvesto let stara stanovanjska stavba z gospodarskim poslopjem se je ohranila skoraj nespremenjena
in je od leta 1985 razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik. V njej je danes etnografski muzej z lepo
etnografsko in čevljarsko zbirko, na podu pa je urejena manjša galerija z možnostjo hitre preureditve v
predavalnico ali pa sobo za druženje. Pri Vogvarju je živel Vogvarjev Andrej, ki je bil obtožen, da je zanetil
požar v Dupljanski graščini, leta 1932. Pogoltnil je zgornjo etažo graščine in 12 sosednjih hiš.
Arneževa luknja
Jamo je poznal že Valvasor in jo je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske imenoval “Felsen - Grotte bei
Duplach”(1689). Za svoje skrivališče so jo uporabljali že rokovnjači. Pot skozi jamo poteka po vodnem
rovu, zato so ob obisku priporočljivi visoki škornji. Nima veličastnih dvoran in kapnikov, ki bi jemali dih
obiskovalcem; nekaj manjših dvoran je skromno okrašenih z majhnimi kapniki, zavesicami in lepo belo
zasiganimi stenami..
Dupljanska graščina
V Sp. Dupljah stoji graščina, ki so jo na tem mestu zgradili že v 13. stoletju Dupljanski vitezi. Skozi stoletja
je večkrat zamenjala lastnika. Iz 17. stoletja je v njej ohranjen Valvazorjev bakrorez graščine. Leta 1759
je umrl zadnji pomembni lastnik in takrat so popisali vse prostore in tako zapustili dokument, kako je bila
zgrajena.
Stran 105 od 255
V graščini je urejena slikarska galerija in muzej o zgodovini graščine, ki govori tudi o znamenitem požaru,
ki ga je zanetil Vogvar. Dupljanci so takrat po tej nesreči na mestu, kjer je požar ponehal, postavili
kapelico. V Celovcu so kupili nov veliki bronasti zvon in ga obesili v novi župnijski cerkvi. Posvetili so ga sv.
Vidu in sv. Florjanu. Ta zvon še danes lepo poje. Gre za najstarejši zvon iz Celovške livarne na Kranjskem,
ki še vedno deluje.
Scenosled:
KROŽNA POT KRIVA JELKA
Do Krive jelke vodi na novo urejena in označena krožna pohodna pot, ki se prične in konča pri kmetiji
Trnovc. Pot ne zahteva posebne pripravljenosti in je primerna v vseh letnih časih. Je dobro označena, zato
se obiskovalcem ni treba bati, da bodo zašli, kajti Udin boršt je znan po tem, da se v njem izgubijo celo
domačini. Celotno pot prehodimo v treh urah zmerne hoje. Ker je pot krožna, je možnih izhodišč več:
turistična kmetija Trnovc, avtobusna postaja v Zadragi ali pa vaško jedro v Spodnjih Dupljah z Dupljansko
graščino in Vogvarjevo hišo. Po poti pa se lahko odpravite tudi s kolesom. Oktobra 2008 je KTD Pod krivo
jelko Duplje izdalo lično zloženko z zemljevidom in opisom poti. Dobite jo lahko pri turistični kmetiji Trnovc
ali v Dupljanski graščini.
Atrakcije
-
Udin boršt
Kriva jelka
Dupljanska graščina
Voglarjeva hiša
Turistična kmetija Trnovc
Turistična kmetija Trnovc, ali kjerkoli drugje znotraj poti
Turistična kmetija Trnovc, ali kjerkoli drugje znotraj poti
3 ure
Hojo po zelo lepi pokrajini in uživanje v turističnih posebnostih ob poti.
Del poti, ki ga je mogoče prekolesariti:
Zadraga – Žiganja vas – Udin Boršt – Zg. Duplje
Zg. Duplje – Kriva jelka
Stran 106 od 255
Primerna pohodna obleka ali oprema za kolesarjenje s čelado
Žiganja vas, Kriva jelka, Spodnje Duplje, kmetija Trnovc
Sprehod ali vožnja s kolesom po obstoječi poti je brezplačna.
Organizator
Skrbnik poti:
TD Naklo
Kranjska cesta 2
4202 Naklo
Tel./Faks.:
00386 4 257 70 51
00386 4 257 70 50
program zaživi)
Že obstaja
Stran 107 od 255
2.3.12 Šenčur – turistična identiteta, zgodba, programi
14. ŠENČUR
Turistična identiteta Šenčurja skozi medijske objave in konec koncev skozi spomenik, temelji na krompirju,
kot izpričano kakovostno dobrino. To je za tujega turista prav gotovo zanimivost, saj je spomenik
krompirju svetovna posebnost.
Drugi del identitete pa je tipična Gorenjska urejenost kraja in tretji, Trbojsko jezero s 140 vrstami ptic.
Vzpostaviti je potrebno spomenik krompirju kot zanimivost, ki jo je ob poti kamorkoli že nujno videti. Zato
je seveda potrebno postaviti jasne označbe z najbolj prometnih cest. Seveda bi morala obstajati možnost,
da se krompir kot kultna kulturna rastlina lahko kupi in je v obliki tradicionalne jedi; godle s krompirjem v
oblicah. Torej je bistvo tega dela strategije odvrniti turista iz začrtane poti, da se ustavi in ogleda
nenavadni spomenik, ostane na obedu in potešen nadaljuje pot.
Zelo zanimivo bi bilo ustvariti Trbojsko jezero kot elitno ornitološko atrakcijo najbližje velikim urbanim
središčem. Zato pa je potrebno vzpostaviti povsem nov projekt, z domišljeno izvedenimi opazovališči in
strokovnim vodenjem. Verjamemo, da bi se veliko turistov, predvsem angleških, ki so znani ljubitelji
ornitologije, radi udeležili takega vodenega ogleda in ga tudi plačali.
ATRAKCIJE
OKREPITE SE Z GODLO IN OBIŠČITE PTICE
Na ravnici krompirjevih njiv lahko pozimi doživite kak Dan godle – posebne tradicionalne šenčurske jedi, ki
se seveda je skupaj s krompirjem v oblicah. Moč, ki vam jo da, lahko uporabite za pot do Trbojskega
jezera, ob katerem gnezdi kar 140 vrst ptic!
ZGODBA
Sreča je imeti krompir
(Luck means having potatoes)
Če ti na Gorenjskem nekdo reče, da imaš krompir, pomeni, da imaš srečo. V Šenčurju, lepem in urejenem
mestecu sredi Gorenjske ravnine stoji spomenik krompirju. Če vas zanima kaj ima pri tem avstrijska
cesarica Marija Terezija, morate to slišati prav v tem kraju, sredi neskončnih njiv krompirja.
PROGRAM
Sreča je imeti krompir
S kolesom po deželici krompirja
Stran 108 od 255
Vodeno kolesarjenje med etnološkimi posebnostmi do podeželskih dobrot in ptic.
OPIS VSEBINA PROGRAMA,ki se nanaša na zgodbo (ki opisuje celotno doživetje,
upoštevajte zgodbo)
Gorenjsko so do konca 18. stoletja redno pestile hude lakote, saj zaradi naravnih danosti ni imela pogojev,
da bi nasitila vse bolj naraščajoče prebivalstvo. Leta 1767 pa je Marija Terezija s posebnim ukazom
zapovedala sajenje nove, bolj produktivne hranilne rastline - krompirja - in jo spodbujala z denarnimi
nagradami. Pridelavo je s posebnim razglasom v slovenščini spodbujal tudi njen naslednik Jožef II in po
začetnem velikem odporu, se je do sredine 19. stoletja krompir razširil po vsej Kranjski in postal široko
razširjen ''kruh ubogih''. Zaradi visoke hranilne vrednosti je odpravil lakoto pa tudi skorbut, saj poleg
številnih mineralov vsebuje vitamin C. Okolica Šenčurja je bila poleg Sorškega polja še posebno znana po
zelo kvalitetnem krompirju. Po 2. svetovni vojni predvsem po semenskem, tako je pridelava krompirja
prevladala po vsej občini in je tu deloval Center za krompir pri KŽK Kranj (do l. 1993), ki je s semenskim
krompirjem oskrboval celotno tedanjo Jugoslavijo. ''Šenčurski krompir'' je bil široko priznan, območje pa
znano kot ''krompirjeva deželica''. Šenčurjani so dobro izkoristili cvetočo pridelavo in prodajo krompirja in s
tem je povezana tudi njihova podjetnost oziroma razvoj zelo uspešne podjetniške dejavnosti v občini.
Krompir je znan tudi v ljudskem zdravilstvu, zelo bogata je njegova kulinarika (pražen krompir, krompirjev
kruh), iz njega izrezljane in zakopane figurice imajo magično moč, z njim pa so povezani izreki in navade
(imeti krompir-imeti srečo, krompirjeve počitnice-čas, ko so otroci pomagali na njivah, krompir kot
''sredstvo'' za izognitev šole).
Šenčurjani so v zahvalo Mariji Tereziji, ki je prinesla krompir k njim in s tem sprožila razvoj celotne občine
vse do danes, leta 2008 postavili spomenik Mariji Tereziji. Na rojstni dan krompirja (13. junij) od leta 2008
organizirajo Praznik krompirja s prikazom kmečkih orodij ter tekmovanjem ekip v pripravi najboljšega
praženega krompirja.
V povezavi z nekdanjim težkim kmečkim življenjem (še zlasti pred krompirjem) in uporabo vseh dostopnih
pridelkov, sta tudi 2 kulinarični posebnosti: šenčurska godla (juha iz ostankov mase za krvavice, riža) in
budla (kruh, slanina, jajca pečena v črevu). Poznani pa so tudi godlarji, ki v svojih maskah že 20 let
organizirajo znani pustni sprevod po središču Šenčurja z maskami na aktualno politično, kulturno,
...dogajanje.
Povezano z ravninsko lego, ki ima sicer težko kmetijsko zemljo, so možnosti za prijetno družinsko
kolesarjenje od vasic do vasic. V povezavi s tem je tudi poplavljanje potoka Olševnica in nekdanjega jezera
v središču Šenčurja, zaradi središčne lege v pokrajini pa je Trbojsko jezero (nastalo zaradi HE Mavčiče) v
južnem delu, postalo največje ''ptičje letališče'' na Gorenjskem (cca. 140 vrst ptic).
Kraj je znan po dobrih gostilnah, med njimi najbolj znana Gostilna Ančka, kjer že desetletja slovijo po
najboljših štrukljih na Gorenjskem.
1. FAZA (program lahko začnemo izvajati že takoj)
Program se začne na trgu pred cerkvijo Sv. Jurija v središču, kjer obiskovalca na kratko seznani z
geografijo in zgodovino območja Šenčurja (jezerce v središču vasi, rimska vila-sarkofag). Narava in
zgodovina, ki sta močno vplivali na začetek pridelave krompirja.
Nato se sprehodi do spomenika Mariji Tereziji s krompirjem, kjer vodnik v dialogu z godlarjem, obiskovalca
seznani o gospodarskem pomenu krompirja ter njegovi vlogi proti lakoti pa tudi o njegovih manj resnih
plateh (o zdravilni in magični moči, pa kako so jih otroci izkoriščali za ''bolezni'', kdo je imel zaradi
krompirja v zgodovini največji ''krompir'') Pomen in vsestranskost krompirja.
Stran 109 od 255
Na drugi strani ceste je etnološki spomenik Bvagneča hiša - obiskovalec na njenem primeru zve o
podeželski etnološki in kmečki tradiciji v občini Šenčur, na dvorišču postrežejo z nekaterimi krompirjevimi
dobrotami (vsaj krompirjev kruh). Spoznajmo nekdanje življenje v »Krompirjevi deželici« in krompirjeve
dobrote iz najboljšega, Šenčurskega krompirja.
Nato se obiskovalci s kolesom odpeljejo do dvojne cerkve sv. Radegunde in sv. Katarine (s skupnim
zvonikom), kjer si ogledajo ter potegnejo za zvon, da bodo imeli v prihodnje ''krompir''. V preteklosti so
ljudje hodili v cerkev v veliki meri zato, da bi si izprosili naklonjenost ''višjih sil'' pri bogatem pridelku.
Kako do »krompirja« v življenju in pridelkih.
Sledi kolesarjenje do nasada jagod Planjava, kjer si udeleženci kupijo ali si sami naberejo sladkih jagod,
vzgajanih na sonaravni integriran način.
Sledi kolesarjenje po prijetni kmetijsko-gozdni podeželski pokrajini, kjer se je brez napora možno predajati
uživanju okolice. Po 20 min vožnje prispemo do lončarskega ateljeja Barbare Štembergar Zupan (Voklo), ki
že več let organizira mednarodne lončarske kolonije. Spoznamo raznolike tehnike izdelovanja lončarskih
tehnik, po katerih je ta delavnica med vodilnimi v Sloveniji. Ob koncu dobi manjši izdelek, spominek iz
lončevine.
Na poti obiščemo Gostaško hišo - Štekmanova hiša (Voglje) - obiskovalci si ogledajo zunanjost in po
možnosti notranjost prebivališča revnejših kmetovalcev na tem območju. Kako so živeli nekdaj kmetovalci
v Šenčurskem koncu (in osrednji Gorenjski), preden jih je krompir obogatel.
Na poti proti Prebačevem oziroma reki Savi, se ustavijo še pri enem od številnih pridelovalcev krompirja,
kjer se seznanijo s posebnostmi sodobne pridelave, pa tudi dobijo vsak svoj krompir, da si izrezljajo
magično figurico, ki jo pozneje za ''srečo'' zakopljejo. Spoznajo različne vraže in čudežne moči krompirja –
vse nadnaravne moči krompirja.
V Prebačevem ob tamkajšnji vodni akumulaciji obiščemo Novakov mlin, ki je edini še delujoči od nekdanjih
11 mlinov med Kranjem in Medvodami pa tudi eden zelo redkih na Gorenjskem. Nekdaj je bilo mlinarstvo
ter prevozi čez reko zelo razširjena obrt na območju Šenčurja, na rekah Sava in Kokra. Tu si lahko kupijo
moko (pšenično, koruzno, ajdovo) iz katere je tudi krompirjev kruh najboljši.
S kolesom se nato odpeljejo mimo Žerjavke do Trbojskega jezera. Jezero z velikostjo 1 km², je zaradi
svoje lege na poti med Jadranskim morjem in Alpami oziroma Srednjo Evropo, najpomembnejše
prezimovališče oziroma gnezdišče ptic na Gorenjskem. Obisk si obogatimo z opazovanjem ptic (s
posebnimi daljnogledi in spektivi) ter čolnarskim obiskom soteske Zarice, najnižjega rastišča ogrožene
planike v Sloveniji. Nato si privoščimo sadno kupo ali ledeno kavo po kateri je znana kavarna s teraso ob
jezeru.
Izlet je možno zaključiti ob jezeru ali pa povratek do Šenčurja, kjer si v gostilni Pri Ančki zasluženo
privoščimo najboljše štruklje na Gorenjskem.
2. FAZA (potrebne so investicije – program je planiran za izvedbo v prihodnosti)
Program se začne na trgu pred cerkvijo Sv. Jurija v središču, kjer obiskovalca na kratko seznani z
geografijo in zgodovino območja Šenčurja (jezerce v središču vasi, rimska vila-sarkofag). Narava in
zgodovina, ki sta močno vplivali na začetek pridelave krompirja.
Nato se sprehodi do spomenika Mariji Tereziji s krompirjem, kjer v dialogu Marija Terezija in godlar
obiskovalca seznanita o gospodarskem pomenu krompirja ter njegovi vlogi proti lakoti pa tudi o njegovih
manj resnih plateh (o zdravilni in magični moči, pa kako so jih otroci izkoriščali za ''bolezni'', kdo je imel
zaradi krompirja v zgodovini največji ''krompir''). Pomen in vsestranskost krompirja.
Na drugi strani ceste je etnološki spomenik Bvagneča hiša - obiskovalec z ogledom hiše in obiskom
urejene stalne razstave v njej (pridelava, kulinarika, ogled priprave jedi), zve o podeželski etnološki in
kmečki tradiciji v občini Šenčur, na dvorišču postrežejo z nekaterimi krompirjevimi dobrotami (vsaj
krompirjev kruh). Spoznajmo nekdanje življenje v »Krompirjevi deželici« in krompirjeve dobrote iz
Stran 110 od 255
najboljšega, Šenčurskega krompirja.
Nato se obiskovalci s kolesom odpeljejo do dvojne cerkve sv. Radegunde in sv. Katarine (s skupnim
zvonikom), kjer si ogledajo ter potegnejo za zvon, da bodo imeli v prihodnje ''krompir''. V preteklosti so
ljudje hodili v cerkev v veliki meri zato, da bi si izprosili naklonjenost ''višjih sil'' pri bogatem pridelku.
Kako do »krompirja« v življenju in pridelkih.
Sledi kolesarjenje do nasada jagod Planjava, kjer si udeleženci kupijo ali si sami naberejo sladkih jagod,
vzgajanih na sonaravni integriran način.
Sledi kolesarjenje po prijetni kmetijsko-gozdni podeželski pokrajini, kjer se je brez napora možno predajati
uživanju okolice. Po 20 min vožnje prispemo do lončarskega ateljeja Barbare Štembergar Zupan (Voklo), ki
že več let organizira mednarodne lončarske kolonije. Spoznamo raznolike tehnike izdelovanja lončarskih
tehnik po katerih je ta delavnica med vodilnimi v Sloveniji. Obiskovalec dobi manjši izdelek, spominek iz
lončevine.
Na poti obiščemo Gostaško hišo - Štekmanova hiša (Voglje) - obiskovalci si z razlago originalno
oblečenega gostača in skozi njegovo zgodbo ogledajo zunanjost in notranjost prebivališča revnejših
kmetovalcev na tem območju. Kako so živeli nekdaj kmetovalci v Šenčurskem koncu (in osrednji
Gorenjski), preden jih je krompir obogatel.
Na poti proti Prebačevem oziroma reki Savi se ustavijo še pri enem od številnih pridelovalcev krompirja,
kjer se seznanijo s posebnostmi sodobne pridelave pa tudi dobijo vsak svoj krompir, da si izrezljajo
magično figurico, ki jo pozneje za ''srečo'' zakopljejo. Spoznajo različne vraže in čudežne moči krompirja vse nadnaravne moči krompirja.
V Prebačevem ob akumulaciji Prebačevo, obiščejo Novakov mlin, ki je edini še delujoči od nekdanjih 11
mlinov med Kranjem in Medvodami pa tudi eden zelo redkih na Gorenjskem. Nekdaj je bilo mlinarstvo ter
prevozi čez reko zelo razširjena obrt na območju Šenčurja, na rekah Sava in Kokra. Tu si lahko kupijo
moko (pšenično, koruzno, ajdovo) iz katere je tudi krompirjev kruh najboljši.
Namesto po kopenski poti, udeleženci naložijo kolesa na manjšo ladjico in se skozi sotesko Zarica, najnižje
rastišče ogrožene planike v Sloveniji, zapeljejo do Trbojskega jezera. Jezero z velikostjo 1 km², je zaradi
svoje lege na poti med Jadranskim morjem in Alpami oziroma Srednjo Evropo, najpomembnejše
prezimovališče oziroma gnezdišče ptic na Gorenjskem. Obisk izvedemo z opazovanjem ptic (s posebnimi
daljnogledi in spektivi) z ladjice ter si privoščimo sadno kupo ali ledeno kavo v kavarni s terase s pogledom
na jezero.
Izlet je možno zaključiti ob jezeru ali pa povratek do Šenčurja, kjer si v gostilni Pri Ančki zasluženo
privoščimo najboljše štruklje na Gorenjskem.
-
spomenik Mariji Tereziji s krompirjem
Bvagneča hiša
dvojna cerkev sv. Radegunde in sv. Katarine (s skupnim zvonikom)
Gostaška hiša - Štekmanova hiša (Voglje)
nasad jagod Planjava
Novakov mlin (edini še delujoči med Kranjem in Medvodami)
Lončarski atelje Barbare Štembergar Zupan
Trbojsko jezero z opazovanjem ptic ter obiskom soteske Zarice, najnižjega rastišča planike v
Sloveniji
pred cerkvijo Sv. Jurija v središču Šenčurja (v bližini spomenika Mariji Tereziji)
Stran 111 od 255
-
pred cerkvijo Sv. Jurija v središču Šenčurja (v bližini spomenika Mariji Tereziji) oziroma v gostilni Pri
Ančki
na terasi nad Trbojskim jezerom (v primeru popoldanske izvedbe ali izvedbe brez kosila)
-
celoten program brez kosila (s kolesom) – 4,5 ure
celoten program s kosilom (s kolesom) – 5,5 ur
program brez cerkev v Srednji vasi in brez kosila - 4 ure
program brez cerkev v Srednji vasi in s kosilom - 5 ur
-
ogled lončarskega ateljeja in priložnostni manjši lončarski izdelek
izposoja kolesa (po želji - trenutno je potrebna izvedba s kolesi obiskovalcev)
lonček jagod
pokušino krompirjevih dobrot
kosilo (po želji)
sadna kupa ali ledena kava ob Trbojskem jezeru
izdelavo ''magičnega'' krompirja
ogled Trbojskega jezera in soteske Zarica s čolnom in daljnogledi/spektivi
Lahka pohodna obutev in obleka, poleti pokrivalo za glavo ter zaradi kolesarskega ogleda kolo in
varnostna čelada + košarica ali nahrbtnik za morebiten nakup izdelkov (lončarski izdelki, moka, jagode)
Zemljevid – shematski izris poti ali naštejte pomembne točke kraje, atrakcije, kjer se
ustavimo)
Opcija 1: Šenčur - Planjava - Prebačevo - Voklo - Voglje - Trboje - Šenčur
Opcija 2: Šenčur - Srednja vas - Planjava - Prebačevo - Voklo - Voglje - Trboje - Šenčur
Cena za skupino 10 udeležencev:
- cel program s kosilom – 34 EUR/osebo
- cel program brez kosila – 26 EUR/osebo
Cena za skupino 15 udeležencev:
- cel program s kosilom – 31 EUR/osebo
- cel program brez kosila – 23 EUR/osebo
Turistično društvo Šenčur
Pipanova cesta 1
4208 Šenčur
00386 4 251 19 23
00386 41 347 284
Stran 112 od 255
Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta–programa (1. Faza, program, ki ga
Potrebne investicije
- usmerjevalne table, table z zemljevidom trase ter počivališča ob kolesarski trasi (bo izvedeno v
letu 2010 v okviru projekta Brezmejna doživetja narave)
- večji čoln za vožnjo po Trbojskem jezeru (bo izvedeno v letu 2010 v okviru projekta Brezmejna
doživetja narave)
- kolesa s potrebno opremo (varnostne čelade) za izvedbo programa
- priložnostni spominki na tematiko krompirja (za sedaj možno rešiti z nakupom kilograma
krompirja, iz katerega obiskovalci izdolbejo magično figurico in jo zakopljejo)
- nakup kostumov s katerimi se predstavljajo vodniki na različnih točkah (Marija Terezija, gostač...)
- ureditev stalne etnološke interpretacijske razstave, kulinarične in druge opreme na temo Življenja
s krompirjem v Bvagneči hiši (predstavljena orodja, predstavljene in interpretirane jedi,
predstavljene resne in manj resne plati pridelave in uživanja krompirja)
- Ureditev interpretacijskih tabel na nekaterih točkah (Štekmanova hiša, ena ali več krompirjevih
kmetij, Novakov mlin...)
program zaživi)
Program lahko v obsegu kot je zapisan v 1. fazi zaživi takoj, potrebno je le »doizobraziti« turistične
vodnike in izvesti nekaj dogovorov in uskladitev z lastniki. Izpeljava investicij potrebnih za vzpostavitev
celotnega programa bo delno možna v okviru projekta Brezmejna doživetja narave v letu 2010, ostalo pa
je odvisno predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev oziroma uspešnosti na drugih projektih.
Stran 113 od 255
2.3.13 Preddvor – turistična identiteta, zgodba, programi
15. PREDDVOR
Preddvor s svojo mirno in hkrati atraktivno naravno podobo človeku ponuja lagodno uživanje v naravi brez
pretirane dejavnosti in tako kot je včasih uživala v naravi Josipina Turnograjska, ki je s svojo
romantično življenjsko zgodbo sestavni del identitete Preddvora. Preddvor ponuja eleganten,
miren in užitka poln način sprostitve kot je včasih pristno uživala gospoda, le streljaj stran od velikih
urbanih centrov.
V centru Preddvora je potrebno jasno določiti poti, ki določajo tipe sprostitve. Urediti status gradu v
katerem je živela Josipina in urediti ostalo logistiko, ki je potrebna za izpeljavo spodaj opisanega produkta.
Preddvoru je potrebno dodati vtis kraja romantične kulture v povezavi s Josipino Turnograjsko. Zato
predlagamo večere samospevov z znanimi pianisti in opernimi pevkami. Popoldanske čajanke ob lahkotnih
klavirskih koncertih.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
GRAD TURN: domovanje prve slovenske pesnice in pisateljice Josipine Turnograjske s spominsko sobo,
spomenikom in obnovljeno senčnico nad gradom; v bližini so še grad Dvor, grad Hrib in razvaline
Pustega ali Novega gradu.
JEZERO ČRNAVA: po temno zeleni gladini poleti vozijo čolni, ob obrežjih se zadržujejo ribiči, pozimi na
zaledeneli površini drsalci.
POROČNI DREVORED: pod prepletenimi krošnjami jesenov se sprehodijo mladoporočenci; prepletena
drevesa jim po legendarni ljubezenski zgodbi obljubljajo 50 let zvestobe.
HUDIČEV BORŠT: gozdna zaplata, ki jo je po legendi sam hudič znosil na sicer ogolelo pobočje Zaplate
- hribovja s pohodniškimi potmi in z vzletišči za jadralne padalce.
ZGODBA
Dvor mirne narave
(Court of peaceful nature)
Zgodba o Preddvoru je zgodba o štirih dvorcih in romantična zgodba o mladi, lepi pesnici Josipini
Turnograjski. Iz hrupa meščanskih salonov se je umaknila v ta prekrasen dvor mirne narave, v tedaj
mondeni Preddvor. Sprehodite se z njo po tihih poteh v vznožju mogočnih gora, preživite dan z njo ob
temno zelenem jezeru in brez zadrege sprejmite povabilo na čaj.
Za razliko od ostalih turističnih območji, je produkt mnogo bolj segmentiran in pušča prosto pot
obiskovalcu. Ta se odloča za tematske poti in način sproščanja. Tako produkt »dvor mirne narave«
označujejo trije samostojni podprodukti.
Prvi je »Ko nam drevesa šepetajo«, ki zajema gozdno pot mimo izbranih dreves, ki so označena tako, da
vsaka od njih pripoveduje svojo zgodbo in se ne predstavlja zgolj z latinskim imenom. Na poti obstajajo
meditativne točke z ustreznimi navodili.
Stran 114 od 255
Drugi ima naslov »Skrivnosti globoko zelene (seacret of deep green)«. Ta ponuja lahkotno veslanje po
jezeru globoko zelene barve z izrazito veduto Storžiča v ozadju.
Tretja pot se imenuje »Josipina danes sprejema«. Pot nas s kočijo pelje po gradovih, kjer nas sprejme
Josipina, ki nam ponudi svojo značilno pijačo. V gradu jemo njen specifični obed ob spremljavi klavirja.
Gre za vrhunsko kulinarično ponudbo ob primerni glasbi. Ogledamo si tudi spominsko sobo Josipine
Turnograjske. Spominki so odlomki pisem, ki jih je pisala, in skodelice, identične tistim, iz katerih je pila
sama.
PROGRAM
Dvor mirne narave
Court of peaceful nature
Urice z Josipino
Povabite se na sprejem k prvi slovenski pisateljici, skladateljici in pesnici Josipini
Turnograjski
Preddvor, ki se ponaša s kar štirimi dvorci, je prepoznan po umetnem jezeru Črnava in iz preteklosti znan
kot klimatsko zdravilišče in letovišče, je idealno izhodišče planinskih tur na okoliške gorske vrhove, ki
Preddvoru nadevajo še posebej romantični videz, je kraj, kamor ljudje tudi danes radi prihajajo zaradi
bližine narave. Romantika narave pa se v Preddvoru plemeniti še z romantiko preteklega časa 19.
stoletja, ki ga je močno zaznamovala Josipina (Urbančič) Turnograjska (9.7.1833 – 1.6.1854). Njeno
prijateljstvo s Primicovo Julijo (pesniška muza Franceta Prešerna), ki je prihajala v Preddvor zaradi
mondenosti kraja, in Josipinina zavezanost naravi, kljub temu, da je v tistem času tudi v našem prostoru
(tako kot v Franciji in Angliji) nastajal meščanski salonski prostor, je Josipino postavljalo v poseben svet
vrednot, odnosov in načina življenja. Namesto družabnega blišča je izbrala moč, mir in navdih narave.
Josipina Turnograjska je prva slovenska pisateljica. Zavedna Slovenka, ustvarjalka (tudi skladateljica in
pesnica), ki je umrla zelo mlada, stara 21 let. A kljub temu je bila nosilka močnih idej; takrat so bili narodi
Evrope že nacionalno osveščeni, v našem prostoru pa se je šele začelo zavedanje tega pomena – o
zedinjeni Sloveniji. Pri nas se je narod osveščal preko literature, zato je pomen Josipine Turnograjske
toliko večji in toliko bolj pomemben.
Josipina Turnograjska je v svojem kratkem življenjskem obdobju napisala 38 pripovednih del, edinstvenih
po tematiki in načinu ubeseditve. Glasbeni strokovnjaki jo uvrščajo ob bok Ipavcem, a je umrla premlada,
da bi razvila svoj talent. Bila je prva med damami, ki je stopila v izrazito moški svet; želela je vzpodbuditi
tudi druge Slovenke, da bi ji sledile na literarni poti in kot zavedna Slovenka je pisala v slovenščini, kljub
temu, da je bila izjemno izobražena in je obvladala tudi druge jezike. Od njenih pesmi so ohranjene zgolj
tri: Zmeraj krasna je narava, Smreka in Noč na grobu. Predvsem prva ima v današnjem času, ko se znova
vse bolj zavedamo pomembnosti in moči narave, zelo velik pomen in v turistični zgodbi Preddvora lahko
predstavlja okvir, znotraj katerega se bo odvijal turistični program.
Njena najpomembnejša dela, ki jih lahko uporabimo (poleg pesmi) tudi v turistični zgodbi:
Stran 115 od 255
-
Nedolžnost in sila; usodo Veronike Deseniške in celjskih grofov.
Vilica – zgodba o dekletu iz meščanskih krogov, ki se ne more poročiti z revnim fantom.
Rožmanova Lenčica, motiv ljudske pesmi, kjer se mlado dekle bori v vojsko.
Preddvor lahko gradi svojo turistično zgodbo na dejstvih preteklosti:
-
-
Mondenem letovišču in klimatskem zdravilišču
Štirih dvorcih:
• grad DVOR ali PREDDVOR (samostan, plemiško bivališče, senatorij, letovišče…). Danes je
prazen.
• grad HRIB ob jezeru Črnava, z nekdanjo poročno dvorano in znamenitim poročnim
drevoredom, ki ob sprehodu skozenj obeta 50-letno zvestobo.
• PUSTI ali NOVI GRAD, ki je bi ruševina že za časa Valvasorja.
• Grad TURN – grajska posest, ki je nekoč obsegala 102 kmetiji in je bila konec 14. stoletja
v posesti celjskih grofov. V 18. stoletju ga je kupil Martin Urbančič, ded Josipine
Turnograjske – prve slovenske pisateljice!
V gradu Turn oziroma v njegovi bližini, na prisotnost Josipine Turnograjske spominjajo:
spominska soba v gradu, spomenik pred gradom, ter ob 150 obletnici njene smrti na
pročelju gradu odkriti Josipinin doprsni kip in senčnica na hribu.
Jezeru Črnava
Gozdni učni poti na območju, ki je v preteklosti tvorilo grajski park, z mnogimi eksotičnimi drevesi
in tudi orjaškimi sekvojami.
Senčnici na vzpetini sredi gozda nad gradom Turn, v kateri je Josipina prebirala ljubezenska
pisma, ki si jih je v mogočni korespondenci izmenjevala s svojim izvoljencem Lovrom Tomanom.
Dejstva govorijo v prid zastavitve turističnega programa še posebej zanimivega za domače goste, saj je
osrednji turistični atribut Preddvora Josipina Turnograjska; z njo pa stopajo na turistični oder:
- prva slovenska pisateljica, skladateljica in pesnica
- literarna dela izključno pisana v slovenskem jeziku
- posebna vloga, moč, občudovanje in spoštovanje narave
Priprava terja:
-
-
-
Ureditev sprehajalne poti do gradu Turn in do senčnice na bližnjem hribu.
Določitev lokacije, kjer bi (ob lepem vremenu v naravi), sicer v gradu Turn, postregli lipov čaj
(vezano na zasajene lipovce) in pecivo (grizljali sta ga Jospina in Julija, osebni prijateljici).
Poskrbeti za ustrezne skodelice za čaj in prtičke.
Poskrbeti za osebje, ki bo čaj postreglo; predlagam člane Folklorne skupine Preddvor (ti imajo tudi
že ustrezna oblačila, poleg tega otroci v tej vlogi delujejo zelo simpatično).
Ob čajanki organizirati kratko predstavo (10 min) iz naslova del Josipine (tudi v dogovoru s
Folklorno skupino ali Turističnim društvom Preddvor; obleke so s tem že zagotovljene).
Spremljevalka skupine mora biti Josipina osebno! Zato - postavitev koncepta za predstavitev lika
Josipine; ji določiti igralski profil in skozi njen karakter in temperament podati sporočilo, ki ga
želimo posredovati – slovenstvo, moč in vrednost pisane besede, milino narave, skrb za okolje…
Scenarij zgodbe
Obleka za Josipino Turnograjsko, ki bo sprejemala goste (skupine), individualni gostje bodo imeli
možnost samostojnega sprehoda po označeni in z brošuro podprti poti.
Pripravo spominkov:
• zavitke lipovega čaja z napisom: »DARILO JOSIPINE TUROGRAJSKE, prve slovenske
pisateljice!«
• svitke (rolice) s printom njene pesmi »ZMERAJ KRASNA JE NARAVA«
Vsak svitek bi bil zavezan z rdečo pentljo, simbolom ljubezni, izročili pa bi ga udeležencem
izleta ob jezeru Črnava, kjer je še posebej lep razgled na pokrajino in gore v ozadju.
Sodelovanje turističnega učitelja (coacha) za implementacijo scenarija v zgodbo in poduk vodičev
Sodelovanje z dr. Miro Delavec, ki je svojo profesionalno pot posvetila raziskovanju življenja in
poslanstva Josipine Turnograjske in iz tematike magistrirala in doktorirala; Josipino pa zelo rada
tudi sama zaigra v vlogi vodičke (celo igralke).
Scenosled:
Stran 116 od 255
-
-
-
Sprejem pred TIC-em v Preddvoru.
Pot do jezera Črnava in program s prebiranjem pesmi »Zmeraj krasna je narava« in
podaritvijo svitkov s pesmijo.
Sprehod po zgornji poti nad jezerom Črnava, kjer bi nas pot vodila tudi po delu učne gozdne poti.
Tam bi postali pod drevesi in prisluhnili govorici narave (vetru, tišini, pticam…); goste je na to
potrebno posebej opozoriti!!!
Po krajšem postanku nadaljevanje poti do Gradu Turn in ogled Josipinine spominske sobe,
kipa in doprsnega kipa na pročelju gradu.
Na tem mestu tudi prodaja spominkov: fotografije Josipine Turnograjske s seznamom njenih
najpomembnejših del, skodelic za čaj z likom Josipine, svinčnikov, zvezkov z njenim likom in
velikim rdečim srcem, ki simbolizira ljubezen (do slovenstva, do človeka in do narave; in
nenazadnje je program namenjen predvsem Slovencem in še posebej šolarjem, dijakom,
študentom, drugim interesnim skupinam in seniorjem, ki potujejo po Sloveniji na svojih številnih
izletih).
Izlet se na tem mestu lahko zaključi ali pa nadaljuje še z obiskom senčnice nad gradom (5 min).
Lahko se (odvisno od vrste skupine) najprej obišče senčnico in potem izlet zaključi na gradu Turn.
Atrakcije
-
sprejem in vodenje Josipine Turnograjske; njena pripoved, njen izraz ljubezni do
narave, človeka in do Slovenije.
jezero Črnava
sprehod pod krošnjami dreves na gozdni učni poti
Grad Turn in spominska soba
Prebiranje pesmi posvečene naravi: »Zmeraj krasna je narava«
TIC Preddvor
Grad Turn
1 do 2 uri; izvaja se lahko skozi celo leto!
-
sprejem Josipine in vodenje skozi program
čajanka
darilo; svitek s pesmijo
organizacija
Stran 117 od 255
Odvisno od letnega časa, sicer pa lahka, športna obleka in obutev.
TIC Preddvor, jezero Črnava, grad Turn
8 EUR/osebo (s spominkom, čajem in vodenjem z Josipino)
Za šolske, dijaške, študentske in skupine seniorjev – popust!
Organizator
Zavod za turizem Preddvor
Goričica 8
4205 Preddvor
00386 59 148 846
www.preddvor-tourism.si
Skodelice za čaj, nabava čaja, svitki s pesmijo, rdeči trak za pentljo, obleka za Josipino, prospekti,
scenarij, turistični coach – cca. 7500 EUR
Brez spominkov za prodajo.
program zaživi)
2 -3 mesece
Stran 118 od 255
2.3.14 Tržič – turistična identiteta, zgodba, programi
16. TRŽIČ
Glede na to, da projekt naslavlja predvsem tuje goste, da čevljarska identiteta mesta s časom bledi in ker
Dovžanova soteska s svojimi minerali privablja specifične goste, imamo izjemno priložnost ustvariti
povsem novo, prepoznavno turistično identiteto kraja. Tako se nam kar sama ponuja zgodba o
avstrijskem maršalu Radetzkem, katerega slavno koračnico poslušamo ob vsakoletnem
novoletnem koncertu dunajskih filharmonikov. Tako Radetzkega pozna ves svet in če vzamemo v
obzir, da je bil Radetzkemu Tržič tako všeč, da si je tukaj kupil grad in tukaj počitnikoval med svojimi
vojaškimi pohodi, je povsem logičen vabljiv turistični slogan: Where Radetzky marsch began. Tako Tržič
prevzame identiteto maršalu in se iz industrijskega trga spremeni v turistično atrakcijo.
Potrebna je takojšnja sprememba ikonografije mesta. Podoba maršala Radetzkega na njegovi sprehajalni
poti mora postati stalnica, znana koračnica mora postati del zvočne podobe mesta in hkrati turistični
spominek. Potrebno je ustvariti muzej maršala Radetzkega in ustrezno prirediti v gostinskih lokalih
kulinarično ponudbo. Poleg fotografij njegovega dvorca, poleg njegovih osebnih fotografij in avdio zapisov
koračnice, je temeljni spominek njegova sprehajalna palica, ki ima poleg estetske in spominske tudi
uporabno vrednost. Za boljšo promocijo je potrebna odmevna popularno kulturna prireditev. Predlagamo
festival koračnic, ki jih izvajajo pihalni orkestri s spremljavo mažoretk in se zaključi z priredbo koračnice
Radetzky marš.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
STARO MESTNO JEDRO: kulturni spomenik - hiše s kovinskimi polknicami in vrati; zaradi številnih
mostičkov čez vodne rake Tržič imenujejo tudi Gorenjske Benetke!
GRAD NEUHAUS in FUŽINA GERMOVKA: bivališče maršala Josefa Radetzkyja na vzpetini nad starim
trškim jedrom in njegova kovačija z delno ohranjenimi vodnimi napravami.
TRŽIŠKI MUZEJ: v Zgornji kajži, klasicističnem dvorcu, so predstavljene tradicionalne tržiške obrti oglarstvo, čevljarstvo, nogavičarstvo, kolarstvo …
SPOMINSKI PARK TABORIŠČA MATHAUSEN: s spomini na edino taborišče v 2. svetovni vojni na
slovenskem ozemlju; tu so jetniki v nemogočih razmerah izdolbli 1,5 km dolg predor skozi živo skalovje
in tako povezali tedanjo Jugoslavijo in Avstrijo.
DOVŽANOVA SOTESKA: v osrčje Karavank je reka Tržiška Bistrica v pisano skladovnico kamnin iz
starega zemeljskega veka izdolbla slikovito sotesko, v kateri so danes urejene razgledna, geološka in
gozdna učna pot.
ZGODBA
Kjer se je Radetzky marš začel
(Where Radetzky began his march)
Le kaj je v Tržiču tako vnebovzetnega, da je slavni maršal Radetzky – prav tisti, katerega slavni marš
igrajo Dunajski filharmoniki vsakega novega leta dan in vsa svetovna smetana vzhičeno ploska po taktu –
potem, ko si je med bitkami z Napoleonom le vzel čas za poroko, prav v tem kraju od skope tašče kupil
grad za kar za 60000 goldinarjev? Všeč mu je bil! Verjemite. Bil je človek z okusom!
Stran 119 od 255
Predlog sprehajalne poti maršala Radetzkega je s strani predstavnikov Tržiča dobro domišljen, zato ga
povzemamo v celoti, sej kot tak zagotavlja izvedbo.
Pot se začne pred šolo in vodi do gradu Neuhaus v katerem je počitnikoval Radetzky.
Grad Neuhaus – goste ob zvokih »marša« pozdravi sam Radetzky, sledi zdravica z vinom ali domačim
žganjem. Radetzky pove nekaj o njegovem osebnem življenju. Gostje dobijo načrt poti in predstavitev, kaj
bodo delali. Spominek – domače žganje z nalepko Radetzky.
Skozi grajska vrata po ulici, kjer se je leta 1811 začel požar do Tržiškega muzeja (cca. 15 minut z že
vključenim postankom za razlago).
Tržiški muzej – potrebo urediti prostor, ki bo namenjen izključno Radetzkemu (bitke, zmage, otroci, žene,
ljubice, medalje, uniforme, dokumenti, priznanja, pisma, predmeti z gradu, orožje…) v primeru, da se
Tržiški muzej ne strinja, zagotoviti nadomestno lokacijo v prostorih, kjer je lastnik Občina); Radetzky kot
vojskovodja. Spominek - odlitki medalj.
Ob rakah do Germovke – enega pomembnejših gospodarskih objektov Radetzkega (10 minut hoje +
postanek za razlago o rakah).
Germovka – predstavitev Radetzkega kot gospodarstvenika v Tržiču (objekti, dejavnosti, finančni zlom…).
Spominek – če bo mogoče si sam sklepa kovanec z obrazom Radetzkega ali dogovor s Tokosom ali
Kavarjem).
Skozi mestno jedro (Trg svobode), vmes v TIC do Mestne kavarne (z vodenjem cca. 30 minut).
Mestna kavarna – ob zvokih glasbe Straussa, si privoščimo kavo in domače pecivo ali piškot s profilom
Radetzkega.
Skozi Partizansko ulico do Kurnikove hiše (z vodenjem cca. 10 minut).
Kurnikova hiša - prikaz življenja ljudi s katerimi je Radetzky sobival v Tržiču.
PROGRAM
Tam, kjer se je Radetzky marš začel
Od maršalovega mesta do Dovžanove soteske
Sprehodite se z Radetzkyjem po starem mestnem jedru,
nato pa se odpravite še do kamnin in okamnin v znameniti soteski
Tržič ob sotočju reke Bistrice in Mošenika, kjer si narava in tradicija podajata roko, leži ob stari rimski
poti, ki pelje iz Ljubljane mimo Kranja preko prelaza Ljubelj v Avstrijo. Lice starega mestnega jedra je
posebej zaznamoval požar leta 1811. Po požaru je oblast izdala poseben predpis, ki je določil obvezno
namestitev kovinskih polknic in mrež na oknih ter kovana vrata, kar je prava evropska posebnost. Mesto
je prepoznavno po klasicistično izoblikovanem zaporedju pročelij hiš in stavbah s posebnimi detajli, kot
so: sušilne odprtine na strehi, portali z rozeto z letnico izdelave, začetnicami hišnega gospodarja in božjim
Stran 120 od 255
očesom, v katerem je hišna številka ter »firb'c okna (za opazovanje dogodkov na cesti), zanimivi pa so
tudi opcestniki - obcestni kamni.
Tržič je od leta 1985 zavarovan kot kulturni spomenik. Med objekte kulturne dediščine v starem mestnem
jedru sodijo Kurnikova hiša (rojstna hiša tržiškega pesnika Vojteha Kurnika in predstavlja meščansko obrtno arhitekturo iz 18. stoletja. Sedanjo podobo je dobila po požaru leta 1811. Prvo nadstropje krasi
dolg lesen balkon – gang, krita je z lesenimi strešniki – »šinklni« oziroma skodlo, ima sušilne odprtine na
strehi – za sušenje nogavic, vrata in okna obzidana s kamnitimi okvirji iz zelenega peraškega kamna, ki
so majhni – zaradi prihranka energije, v notranjosti pa je črna kuhinja, kamra, majhna izba – »štibelc«,
kjer je urejena spominska soba in dnevni prostor imenovan »hiša«.), Zgornja kajža (primer bogatega
dvorca iz klasicizma, katerega zunanjost spominja na značilen način gradnje po požaru leta 1811:
razčlenjena fasada s kovanimi polkni, na strehi sušilne odprtine za sušenje lanu; danes je v njem Tržiški
muzej.) in Mallyjeva hiša (spada v skupino meščansko-plemiških dvorcev, renesančni portal z letnico
1618 pa kaže bogato poznogotsko in renesančno obdobje mesta).
Omeniti pa velja tudi ostale zgradbe v mestnem jedru, ki so zanimive bodisi zaradi njihovih prebivalcev
bodisi zaradi arhitekturnih posebnosti. Grad Neuhaus (na vzpetini nad mestnim jedrom, najverjetneje
nastal leta 1320 in večkrat zamenjal lastnike. V času Friderika III. so grad podedovali grofje Paradeiserji in
ga zadržali kar 200 let. Požar leta 1811 ni prizanesel niti gradu. Grof Radetzky je dal postaviti nov grad
nekoliko nižje od prvotnega), Holzapflova hiša (na glavni ulici v starem mestnem jedru; Ignacij
Holzapfel je bil ustanovitelj in mecen gluhonemnice v Ljubljani, poznan tudi iz Prešernovih epigramov in
sodelavec Kranjske č'belice), Fužina Germovka (v nekdanjem fužinarsko - obrtniškem delu mesta, je
nehala obratovati leta 1948 in je vse do danes ohranila svojo staro podobo. Ohranjen je del vodnih
naprav, ki so jih uporabljali pri izdelavi " črnjave"; lopate, vile in podobno kmečko orodje) in Devova hiša
(na glavni ulici; rojstna hiša Antona Feliksa Deva, ki je leta 1779 izdal prvi almanah slovenskih pesmi Pisanice, kar pomeni, da je bil poleg urednika in izdajatelja tudi začetnik slovenskega posvetnega
pesništva. Napisal je tudi prvi slovenski libreto - besedilo za opero – Belin).
Najbolj markantna oseba v zgodovini Tržiča pa je:
JOŽEF VENCESLAV RADETZKY (1766 – 1858)
Rodil se je v češki plemiški družini, vstopil v avstrijsko vojsko kot kadet in zaradi številnih vojaških zmag
napredoval v feldmaršala, nesmrtnost pa si je poleg vojaške genialne sposobnosti pridobil tudi z vojaško
koračnico (Koračnica Radetzkega), ki jo je leta 1848 v njegovo čast skomponiral Johann Strauss starejši.
ZGODBA, vezana na Radetzkega:
Ko je bil leta 1797 sklenjen kratkotrajen mir z Napoleonom, je Radetzky le našel toliko časa, da se je 9.
Novembra 1797 poročil z grofico Frančiško Romano von Strassoldo-Grafenberg. Njena mati je bila lastnica
stare graščine Neuhaus in Altgutenberga ter vseh pravic in posesti, ki so spadale zraven. In ker je
Radetzky hotel živeti prav v Tržiču, je moral od skope tašče vse to gospostvo kupiti za 60.000 goldinarjev,
kar je bilo za tiste čase zelo veliko denarja. Potem se je preselil v Tržič in z vmesnimi vojnimi presledki je
tu bival do novembra 1819. Leta 1852 je kot 86-leten starček še enkrat obiskal Tržič, kjer je živel 12 let.
Turistični program za mesto Tržič se izvede v dveh fazah:
1. FAZA (program lahko začnemo izvajati takoj)
Z RADETZKYJEM SKOZI TRŽIČ IN DOVŽANOVO SOTESKO
Pot se začne pred Osnovno šolo Tržič (velik parkirni prostor) in vodi do gradu Neuhaus, v katerem je
počitnikoval Radetzky.
Scenosled:
-
Sprejem gostov pred gradom Neuhaus; ob zvokih Radetzky marša jih pozdravi sam maršal in pove
nekaj o osebnem življenju.
Sledi zdravica s koktajlom Radetzky (v rdeče belih barvah; lahko alkoholni – če so obiskovalci
odrasli, oziroma v nealkoholni obliki, če gre za otroke).
Gostje dobijo načrt poti in predstavitev, kako bo program potekal, ter se skozi grajska vrata
napotijo proti staremu mestnemu jedru v naročje preteklosti…
Stran 121 od 255
-
Vodič (Radetzky) začne pripoved z uničujočim ognjem v letu 1811 in zgodbo o tem, kako je od
Napoleona pridobljen denar za obnovo gradu (takrat je še vladala solidarnost tudi med seboj
vojskujočimi se generali) podaril Tržičanom za obnovo mesta, grad pa obnovil na svoje stroške.
Ogled muzeja v Zgornji kajži (predstavitev tradicionalnih tržiških obrti: oglarstvo, čevljarstvo,
nogavičarstvo, kolarstvo – ležaji za vozove).
Sprehod ob rakah (leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo,
žago…, kamorkoli je bilo potrebno za opravljanje obrti s katero so se pečali) do
Fužine Germovke (kovačija, nekdaj v lasti Radetzkega, ki je želel dvigniti gospodarstvo Tržiča).
Sprehod skozi mestno jedro do Mestne kavarne, kjer bo čas za počitek ob kavi in piškot s profilom
Radetzkega.
Pot nadaljujemo po Partizanski ulici do Kurnikove hiše.
Kosilo (izbor gostilne vezan na velikost skupine, kulinarika iz obdobja Radetzkega).
Po kosilu se napotimo v Dovžanovo sotesko; s parkirišča v Čadovljah, kjer je imel Radetzky plavž,
po razgledni poti do Razstavno-izobraževalnega središča v Dolini.
Ogled kamnin in okamnin iz Dovžanove soteske in iz cele Slovenije, Geološki laboratorij in
Multivizija – predstavitev Tržiča.
gostje bodo postreženi z žganjem ali s sokom iz pradavnine, na voljo pa bodo tudi spominki
povezani z Dovžanovo sotesko.
Posebnosti:
FOSILI, STARI OKOLI 300 MIO LET IN MLAJŠI FOSILI IZ DRUGIH OBMOČIJ SLOVENIJE – NA TO TEMO
JE TUDI DOGODEK – MEDNARODNI DNEVI MINERALOV, FOSILOV IN OKOLJA (2. VIKEND V MAJU). V
RIS-u MOŽNOST NAKUPA SPOMINKOV – NAJBOLJ ZNAN FOSIL, SKODELICE …
PO POŽARU SO IZDALI PREDPIS, DA MORAJO IMETI VSE HIŠE KOVANA VRATA IN OKNA (POSEBNOST V
EVROPI) IN POSEBNOST, DA JE BIL PRVI PREVOD SVETE NOČI V SLOVENŠČINO. JAKOB ALJAŽ JE ŽIVEL
V TRŽIŠČU, BIL ZELO OZAVEŠČEN KAPLAN.
2. FAZA (POTREBNE SO INVESTICIJE) – program je planiran za izvedbo v prihodnosti)
Pot se začne pred šolo in vodi do gradu Neuhaus v katerem je počitnikoval Radetzky. Pred gradom
Neuhaus goste ob zvokih Radetzky marša pozdravi sam maršal, ki pove nekaj o osebnem življenju. Sledi
zdravica z vinom ali domačim žganjem. Gostje dobijo načrt poti in predstavitev kako bo program potekal.
(Izdelati spominek – domače žganje z nalepko Radetzky).
Skozi grajska vrata po ulici, kjer se je leta 1811 začel požar do Tržiškega muzeja, kjer predstavimo
Radetzkega predvsem kot vojskovodjo. (Potrebno urediti prostor, ki bo namenjen izključno Radetzkemu bitke, zmage, otroci, žene, ljubice, medalje, uniforme, dokumenti, priznanja, pisma, predmeti z gradu,
orožje…). V primeru, da se Tržiški muzej ne strinja, zagotoviti nadomestno lokacijo v prostorih, kjer je
lastnik Občina. Spominki: odlitki medalj.
Ob rakah do Germovke – enega pomembnejših gospodarskih objektov maršala Radetzkega. Predstavitev
Radetzkega kot gospodarstvenika v Tržiču (objekti, dejavnosti, finančni zlom…). (Spominek – če bo
mogoče, si sam sklepa kovanec z obrazom Radetzkega ali dogovor s Tokosom ali Kavarjem.)
Skozi mestno jedro (Trg svobode) do Mestne kavarne. Ob zvokih glasbe Straussa si privoščimo kavo
(zraven postrežejo piškot s profilom Radetzkega ali rogljiček.)
Po Partizanski ulici do Kurnikove hiše – prikaz življenja ljudi s katerimi je Radetzky sobival v Tržiču.
Nazaj do šole, kjer nas čaka avtobus. Na kosilo v Gostilno Krvin ali Restavracijo Raj (odvisno od skupine).
Kosilo – ob vstopu igra Radetzky marš.
Po kosilu nadaljujemo z ogledom Dovžanove soteske. S parkirišča v Čadovljah, kjer je imel Radetzky plavž
po razgledni poti do Razstavno-izobraževalnega središča v Dolini, kjer bomo razkrili skrivnost razvoja živih
bitij ujetih v kamne. V RIS-u bodo gostje postreženi z žganjem ali s sokom iz pradavnine, na voljo pa bodo
Stran 122 od 255
tudi spominki povezani z Dovžanovo sotesko.
Atrakcije
-
Grad Neuhaus (grad, v katerem je bival Radetzky)
Tržiški muzej
Fužina Germovka v lasti Radetzkega, kjer so kovali konje
Kurnikova hiša (najstarejša ohranjena hiša, iz konca 17. stoletja)
Holzapflova hiša
Devova hiša
Mallyjeva hiša
Staro mestno jedro (kaj bomo videli: cerkev sv. Andreja, opcestniki, kovinske polknice in vrata,
gabarit – kamen …)
Dovžanova soteska (naravni spomenik lokalnega pomena – najdba fosilov, na 2 km se zamenja 6
različnih kamnin, starih do 300 milijonov let)
Razstavno-izobraževalno središče Dolina (RIS Dolina) – fosili iz Dovžanove soteske
pred Osnovno šolo Tržič za organizirane skupine
pri gradu Neuhaus za individualne goste
pred Osnovno šolo Tržič oziroma v RIS-u za organizirane skupine
v gostilni Pr'Krvin oziroma v RIS-u za individualne goste
- samo staro mestno jedro s kosilom – 4 ure 30 minut: peš ali s kolesom (nezahtevno)
- staro mestno jedro s kosilom in ogledom Dovžanove soteske – 7 ur: peš ali s kolesom, del poti tudi z
avtom oziroma avtobusom (v 2. delu srednje zahtevno)
-
vstopnine
zdravico
kosilo
kavo z rogljičkom/piškotom
lahka pohodna obutev in obleka, poleti pokrivalo za glavo (v primeru kolesarskega ogleda kolo in
varnostna čelada).
Stran 123 od 255
Grad Neuhaus, center Tržiča, Dovžanova soteska, Razstavno-izobraževalno središče Dolina (RIS Dolina)
Cena za skupino min. 15 udeležencev:
samo staro mestno jedro s kosilom – 24 EUR/osebo
staro mestno jedro s kosilom in ogledom Dovžanove soteske – 39 EUR/osebo
Organizator
Turistično promocijski in informacijski center Tržič,
Trg svobode 18,
4290 Tržič
Tel.: 00386 4 597 15 36
E-mail: informacije@trzic.si
- označevalne tablice za sprehajalno pot;
- spominska soba maršala Radetzkega (prostor + eksponati (bitke, zmage, otroci, žene, ljubice,
medalje, uniforme, dokumenti, priznanja, pisma, predmeti z gradu, orožje…));
- spominki (žganje Radetzky, zgoščenka z Radetzky maršem, odlitki medalj, kovanci s
profilom/obrazom Radetzkega, sprehajalna palica…).
Potrebna je tudi sprememba ikonografije mesta. Podoba maršala Radetzkega na njegovi sprehajalni poti
mora postati stalnica, znana koračnica mora postati del zvočne podobe mesta in hkrati turistični spominek.
Potrebno je ustvariti muzej maršala Radetzkega in ustrezno prirediti v gostinskih lokalih kulinarično
ponudbo. Poleg fotografij njegovega dvorca, poleg njegovih osebnih fotografij in avdio zapisov koračnice,
je temeljni spominek njegova sprehajalna palica, ki ima poleg estetske in spominske tudi uporabno
vrednost. Za boljšo promocijo je potrebna odmevna popularno kulturna prireditev. Predlagamo festival
koračnic, ki jih izvajajo pihalni orkestri s spremljavo mažoretk in se zaključi z priredbo koračnice Radetzky
marš.
program zaživi)
Program lahko v obsegu kot je zapisan v 1. fazi zaživi takoj, potrebno je le »doizobraziti« turistične
vodnike. Izpeljava investicij potrebnih za vzpostavitev celotnega programa je odvisna predvsem od
razpoložljivih finančnih sredstev.
Stran 124 od 255
2.3.15 Jezersko – turistična identiteta, zgodba, programi
17. JEZERSKO
Dobro domišljena identiteta, ki temelji na aktivnih počitnicah in majhni deželici čisto samosvoji in obdani
okrog in okrog z visokimi gorami, mora nujno še naprej funkcionirati kot uveljavljen in poseben produkt za
posebne ciljne skupine, ki iščejo prav to, kar Jezersko že ponuja v svoji ponudbi. Vendar je za splošnega
turista, ki ne želi tako aktivnih počitnic potrebno vzpostaviti še dodatno identiteto. Zato predlagamo
identiteto z imenom pastorala, ki temelji na lepoti in miru nekoliko odmaknjene gorske krajine na
avtohtoni pasmi ovac in stoletnem idealiziranju pastirskega življenja v urbani kulturi. Za identiteto ni
potrebno storiti nič drugega kot jo primerno oglaševati in vzpostaviti izvedljiv trženjski produkt.
Poleg tega pod pojem pastorala, ki je mednarodno povsod prepoznaven pojem, lahko mirno funkcionira
vsa ostala ponudba aktivnih doživetij Jezerskega. Strateško gledano je primerjalna prednost Jezerskega,
aktivne počitnice bližje naravi kot drugod. Torej, bolj stran od urbanih centrov in tipičnega alpskega
turizma, bolj divje in bolj samosvoje. Produkt, ki pa bi lahko uveljavil pojem Pastorale pa je potrebo
obdelati v samem kraju z minimalnimi sredstvi.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
•
ŠENKOVA DOMAČIJA: stara več kot 400 let; skupaj z gorsko panoramo v ozadju je simbol Jezerskega.
PLANŠARSKO JEZERO: jezerce v obliki srca poleti omogoča čolnarjenje, pozimi drsanje; ob njem je
vsako leto avgusta Ovčarski bal, ki oživlja nekdanje pastirske šege in običaje.
IZVIR MINERALNE VODE IN ANKOVI SLAPOVI: nad Ankovo domačijo je izvir mineralne vode, ki je med
vsemi slovenskimi vodami najbogatejša z magnezijem. Nad izvirom so v gozdni globeli Ankovi slapovi.
JEZERSKI VRH: z 1218 metrov visokega gorskega prelaza, do katerega vodi panoramska cesta, se
razpirajo izjemni razgledi po Jezerskem.
JENKOVA KASARNA: kmečki in planinski muzej v nekdanjem zavetišču za popotnike – z njihovimi napisi
iz 16. stoletja.
ZGODBA
Pastirska idila
(Pastoral)
Jezersko je prav poseben in enkraten alpski svet. Tako divji in nežen hkrati, kot oven vodnik in komaj
rojeno jagnje. Tu je najlepši poklic biti pastir, najpogumnejši biti gorski vodnik in najlažji biti turistični
vodič. Saj je vse pred vami!
Za enkrat vsi obstoječi produkti funkcionirajo samosvoje in produkt pastorala pomeni nezahteven
sprehajalni obisk Jezerskega brez namena preživljanja aktivnih počitnic, temveč gre za dnevna obiske
večjih Gorenjskih turističnih središč.
Vizija produkta:
Vizija produkta je, da se omogoči tujemu turistu, da je vsaj en dan pastir ovac in da za primerno ceno
doživi pastirsko življenje. Ko pride na Jezersko, dobi v okviru vnaprej plačanega produkta na skrb nekaj
Stran 125 od 255
ovac, pastirsko malico in z njimi preživi dan v idiličnem okolju. Za plačilo mu gospodar da ovčji sir in
pastirsko palico, ki je hkrati spominek. Vse skupaj pa je seveda plačano že na začetku produkta.
PROGRAM
Pastirska idila
Pastoral
Planšarske pastorale
Preživite dan kot planšar!
Dolina Jezersko je idilična gorska krajina, ki jo obkrožajo slikoviti vrhovi, kot so Grintovec (2558 m), Kočna
(2540 m) in drugi in po kateri se iz doline zavihti razgledna cesta čez prelaz Jezerski vrh (1218 m) v
Železno Kaplo in naprej na Koroško. Nazadnje oblikovana od mogočnega ledenika, ki je izginil pred deset
tisoč leti, je bila zaradi nepropustnosti svojega dna ob koncu ledene dobe zalita z velikim ledeniškim
jezerom, po katerem je kraj dobil ime "Pr' Jezer". Iz nemške verzije imena, "Seeland", se je razvilo
sedanje krajevno ime – Jezersko. Da je jezero igralo dominantno vlogo kaže vsa geološka formacija, ki
hkrati potrjuje dejstvo, da je današnjo kotlino nekoč polnilo jezero, dokler si ni poiskala Jezernica na
zahodu skozi apnenske plasti izhoda in na ta način osušila jezero. To dokazujejo tudi stare stavbe; tako
leži stara cerkev visoko gori na severnem bregu, tako so tudi kmečki domovi stali višje nad sedanjimi.
Izjemna narava pri kateri amfiteater gora objema zaobljene travnike s posameznimi kmetijami in tropi
ovac (Jezerska ovca, ki ima svoj izvor v tej prelepi gorski krajini, je izvirna slovenska pasma. Nekoč, v
davni zgodovini, so ji Slovenci Karantanci, Korošci, rekli tudi »obočka« ali na kratko »bočka«, ker ima
črno liso pod očmi, neredko tudi na uhljih. Jezerke so navadno bele barve in njihova volna je vrhunske
kakovosti), cerkvami in jezerom v obliki srca – Planšarskim jezerom, kot spominom na nekdanje veliko
jezero, danes kot spoštljiv relikt preteklosti ponuja želen turistični oder za lirično razpoložene obiskovalce,
ki v odmaknjenem svetu iščejo samosvojemu tempu in tradiciji podrejen užitek doživetij.
Na Jezerskem sonce posebej radodarno obliva Jezerski vrh in Kočno. In skorajda sami po sebi se v uho
obiskovalcev vtihotapijo verzi slovenske narodne pesmi:
Sijaj, sijaj, sončece,
oj sonce rumeno!
ki govore o pastircih, ovcah, rani uri in življenju na paši.
Izvir kisle vode nad Ankovo domačijo kot »jezerska slatina« ponuja zdravo vodo. Slap Čedca pa se zliva
prek rdečkaste stene v ostenju Makekove Kočne, ki s svojimi 130 metri drži rekord najvišjega slapa v
Sloveniji, tako zapeljivo, da postane že sam pogled, tega pastorali zapisanega sveta, zgodba užitka. Zaradi
vsega tega ne preseneča dejstvo, da je tudi podnebje tukaj ocenjeno z večimi ozonskimi pikami kot tisto v
švicarskem Davosu in torej bolj zdravo za oči in obolele za tuberkulozo. Pravo okolje za zdravje!
Iz preteklosti…
Iz starih urbarjev smo zvedeli, da je bilo v začetku 16. stoletja »pr Jezer« kar 73 malih kmetij, takrat so
jim rekli hube. V začetku so bili le podložniki gradu v Železni Kapli in gradu Turn v Preddvoru, kasneje pa
Stran 126 od 255
so se osamosvojili. Vse, kar so potrebovali za življenje, so pridelali sami, tako hrano za preživetje, kot tudi
vse za obleko in obutev, saj so poleg volne pridelali tudi lan, da so pozimi lahko nosili obleke iz sukna,
poleti pa iz lanenega platna. V 18. in 19. stoletju je bila ovčereja pri nas močneje razširjena kot
govedoreja. V dolini zaradi jezera ni bilo kaj dosti pašnikov, zato so nastale Jenkova, Mošnikova,
Roblekova, Vernikova, pri Češki koči Kropivnikova, Ankova in Štularjeva planina. Najmočnejša rejca sta
bila Peter Štular in Peter Muri - Mlinar, katerega ovce so pasli na kokrški strani Grintovca in Malih podih,
na Taški in Dolcah, pa tudi na Podih pod Skuto, kjer so imeli svoj pastirski stan zgrajen iz kamenja brez
malte. Močne planine so bile tudi na Puterhofu pri Tržiču, v kranjskem Storžiču ter pri kmetu Logarju v
Solčavi. Z nastopom razvoja lesarstva in kopanja ter predelave železne rude pa je začela ovčereja pešati.
Manjše kmetije so pokupili in združili v večja gospodarstva, v dolini pa so uredili pašnike za govedo.
Kmet Štular je že davnega 18. stoletja dal peljati voz ovac v Pariz in od takrat naprej je v naših krajih
priznana avtohtona pasma Jezersko-Solčavskih ovac.
Naši ovčarji/pastirji odidejo v planino okoli svetega Petra. Običaj je bil, da je gospodinja pred odhodom na
planino, ovčjo čredo pokropila z žegnano vodo, pastir čed;nk pa je rekel: “ Bog nam dej gosto travco rast,
sveta Neža pa naj nam pomaga jarce past.”
Del tega običaja obiskovalci spoznajo v programu Pastirska idila.
Piše se leto 1825.
Scenosled:
Predstavljajte si, da se zjutraj zbudite na seniku med pastirji in hlapci. Na obzorju se rahlo svetlika in z
bližnjega dvorišča je slišati glasno kikirikanje domačega petelina. Gospodar kmetije vam ob zajtrku naloži
današnja opravila. Danes je na vrsti paša ovac! Bo šlo? Poizkusite!
Na igriv in zabaven način vas bomo popeljali skozi vsakdanjik prebivalcev jezerske doline v obdobju od 17.
do začetka 20. stoletja.
Od domačinov boste izvedeli vse o življenju ljudi, ki so iz dneva v dan znali preživeti v čudovitem, a
neizprosnem svetu gora, prepadov, gozdov in travnikov. Predstavljena vam bo jezerska zgodovina, svet
legend o skrivnostnih gorskih vilah, ljubezni med hlapci in deklami, doživetja planšarjev na planinah ter
lovcev in gozdarjev pri svojih vsakodnevnih opravkih.
Na zabaven način se boste srečali s pastirskimi opravili, pomagali planšarju pri paši ovac, prisluhnili
jezerskim štorijam, skušali prežagati deblo s staro žago in se preizkusili pri predenju volne.
Po 'napornem delu' si boste pod navodili pastirja pripravili znamenito planšarsko jed – masunjek, pastirji
pa vas bodo nagradili z značilnimi lokalnimi spominki.
Po kosilu vaš obisk lahko nadaljujete z ogledom najstarejših jezerskih kmetij, se sprehodite po obronkih
nekdanjega jezera, poizkusite zdravilno mineralno vodo, ogledate Ankove slapove in se pomudite v
Jenkovi kasarni, nekdanjem počivališču za »furmane«, danes urejenim v muzej. Celodnevni izlet zaključite
ob Planšarskem jezeru.
Na pot se je mogoče podati le ob vnaprejšnji najavi in z vodičem. Za individualne goste bo program
organiziran vsako soboto od 10 do 14 ure.
Potrebno vzpostaviti:
- Izdelava zasilnega pastirskega stanu na planini (dogovorjeno)
- Dodatno usposabljanje za animatorje – pastirje
- Izboljšati smerokaze
- Zbrati vse planšarske obleke, ki se uporabljajo na prireditvi Ovčarski bal
Atrakcije
-
srečanje s pastirjem in prejem planšarske obleke (planšarski klobuk, zakrivljena pastirska palica)
Stran 127 od 255
-
paša avtohtonih ovac Jezersko-Solčavske pasme na eni lepših planin v Sloveniji s čudovitimi
razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe
predstavitev življenja v planini in planšarskih štorij
kuhanje planšarskih jedi na odprtem ognju
žaganje hloda
predenje volne
Nadaljevanja izleta na Zg. Jezerskem:
-
Planšarsko jezero
muzej Jenkova kasarna
izvir mineralne vode
Ankovi slapovi
Sp. Jezersko, Kmetija Kovk
Kmetija Kovk, po želji se izlet lahko nadaljuje na Zg. Jezerskem
Trajanje: do 4 ure (kombinacija z Zg. Jezerskim – celodnevni izlet)
Prevoz: do planine z avtom
Dostopnost: nezahtevna – 6 km po makadamski cesti od gostilne Kanonir (regionalna cesta Jezersko Preddvor)
Izlet je možno nadaljevati v lastni režiji na Zg. Jezerskem z ogledom muzeja, slatine, Ankovih slapov,
Planšarskega jezera…
-
organizacijo in vodenje,
vstopnina v muzej
zdravica
planšarska pojedina
spominek
Lahka pohodna obutev in obleka.
-
Z regionalne ceste Preddvor – Jezersko pri gostilni Kanonir zvijete levo, kamor vas povabi
smerokaz za kmetijo Kovk.
Stran 128 od 255
-
Obiskovalci se pripeljejo do kmetije Kovk (Janez Smrtnik), kjer so lastniki največje črede ovac
Jezersko-Solčavske pasme na Jezerskem.
Skupaj z animatorjem pot nadaljujejo do planine Žlebina, kjer poteka program.
Cena za skupino min. 6 udeležencev: 35,00 EUR/osebo
Organizator
FEEL GREEN,
Raj Jezersko d.o.o.,
Rok Teul
Zgornje Jezersko 28 A
4206 Zgornje Jezersko
Tel.: 00386 41 751 165
- izgradnja zasilne planšarije na planini (kožarice z ognjiščem)
- rekviziti
- spominki – pastirska palica z vžganim emblemom Jezersko
- smerokazi do planine
- turistični coach
- scenarij zgodbe
ocena vrednosti stroškov: 3.000 €
program zaživi)
1 mesec
- izgradnja zasilne planšarije na planini (kožarice z ognjiščem) + smerokazi
- dodatno usposabljanje za animatorje
- nabor obstoječih planšarskih noš
Stran 129 od 255
2.3.16 Cerklje – turistična identiteta, zgodba, programi
18. CERKLJE
Temeljni moment identitete je bistvena primerjalna prednost, je bliskovit preskok iz urbanega življenja v
idilično pokrajino. Cerklje so idealno mesto za kratek, toda poln in popoln odklop od pritiskov urbane
vsakdanjosti. Temeljni nosilci ponudbe so že določeni in iz vprašalnika, ki smo ga prejeli veje popolno
razumevanje primerjalne prednosti in uporabnosti slogana za vsa področja turistične ponudbe. Zato njihov
vprašalnik kot ustrezno rešitev pripenjamo v celoti. Ker pa je potrebno takoj sproducirati produkt, ki bo na
voljo in operativen, na dnu dodajamo svoj predlog produkta, ki se ga da takoj tržiti.
Občina Cerklje na Gorenjskem s svojo lego v neposredni bližini osrednjega slovenskega letališča (letališča
Jožeta Pučnika Ljubljana, ki se bo v naslednjih letih razširilo v poslovno – logistično središče), pomeni
»vstopno točko« za dve tretjini tujih turistov, ki pridejo na območje Slovenije. Dodatna prednost je bližina
prestolnice slovenske države in gorenjskih turističnih središč. Prav zaradi te lege in naravne danosti, je
prednost občine v tem, da s kvalitetno ponudbo – ponudbo na visokem nivoju – pritegne turiste, ki
prispejo v državo z letalom, pa tudi turiste, ki so nastanjeni v Ljubljani oziroma gorenjskih turističnih
središčih.
Izredna bližina glavnega mesta Slovenije, neposredna lokacija ob letališču in dostopnost po avtocesti, so
edinstvena priložnost za udobno, družabno, sproščeno in varno uživanje naravnih in etnoloških posebnosti
občine Cerklje, tudi za številne tranzitne potnike.
Iz kakovostno izpolnjenega vprašalnika je jasno videti, da je trud usmerjen v izboljšanje že obstoječih
storitev in pokritje novih turističnih produktov. Bistveno v strategiji pa se nam zdi, da še podkrepimo
primerjalno prednost, ta pa je hiter prehod iz urbanega v idilično alpsko okolje, kateremu mora slediti tudi
ponudba. Zato pa je potrebno strmeti k temu, da bi vzpenjača do vrha Krvavca delovala ves čas. Delovala
pa bodo le, če bodo na vrhu Krvavca atraktivno razgledišče z ustrezno gostinsko ponudbo in množico
aktivnosti, ki sproščajo tako prebivalce prestolnice, kot tuje turiste iz vse Gorenjske. Z ustrezno reklamno
akcijo bi lahko »navadili« Ljubljančane, da hodijo v meglenih dneh na kavo, na sonce na Krvavec, pa
čeprav za dve uri po službi. Potrebno bi bilo začeti akcijo »So easy so high« že na letališču in ponujati
možnosti aktivnega oddiha med čakanjem na polete ali takoj ob prihodu. Vsi ostali segmenti ponudbe, ki
so zapisani v vprašalniku se nam zdijo ustrezni.
Vizija je, da ponudba na območju občine temelji na kvaliteti, da je na visokem nivoju. Le s tako ponudbo
menimo, da v občino lahko pritegnemo nove turiste in goste. In s tako ponudbo želimo biti prepoznavni!
Ponudba, v katero skušamo vključiti vso obstoječo gostinsko - turistično ponudbo (ter jo postopno še
razvijati in dopolnjevati skladno z že sprejeto prostorsko zakonodajo) ter naravne in kulturne znamenitosti
temelji na naslednjih segmentih:
HIGH TASTE – Dvor Jezeršek že sedaj promocijsko nastopa z geslom »Okusiti Slovenijo« - usmerjen je
predvsem v poslovni turizem. Za družine bi bila zanimiva ponudba planšarij in gorskih kmetij s ponudbo
tradicionalnih slovenskih jedi…. Tako bi glede na bližino lahko gostu, ki je nastanjen v Ljubljani, ali ima
prost večer pred nadaljnjim poletom, omogočili kulinarično doživetje na podeželju.
HIGH ACTIVE – ponudba RTC Krvavec - smučanje na Krvavcu je najbližje in najbolj dostopno ter
predstavlja pojem za družabnost na snegu. Ponudba se zaokroža z raznoliko ponudbo storitev za
sprostitev in zabavo na Krvavcu in v nižinskem delu Cerkelj. Tudi v poletnem času gre za enkratno
kombinacijo raznolikih možnosti rekreacije in sprostitve. Bližina in dostopnost sta prednosti te ponudbe.
Komunikacijsko se slogan promovira tudi s poudarjanjem znanih cerkljanskih športnikov (Brankovič,
Tahirovič, Norčič, Grilc…).
Stran 130 od 255
HIGH CULTURE – na območju občine so bili rojeni oziroma so delale in ustvarjale številne znane kulturne
osebnosti, naj omenimo le nekatere:
• Ignacij Borštnik - položil je temelje slovenskemu in hrvaškemu realističnemu in naturalističnemu
gledališču. Ni bil le igralec in režiser, temveč tudi pisec iger. Možnost organizacije predstav njegovih del
in del drugih kulturnih ustvarjalcev na visokem nivoju.
• Skladatelj Davorin Jenko – možnost organizacije orgelskih večerov, npr. v cerkvi Marijinega oznanjenja
v Adergasu.
• Ivan Hribar – dolgoletni ljubljanski župan, ki je v Cerkljah leta 1886 kupil pogorišče hiše in jo v
naslednjih letih preuredil v lastno poletno rezidenco, ki je kasneje gostila številne slovenske kulturnike
in politike. Možnost organizacije Hribarjevih dnevov kulture.
HIGH NATURE – na območju občine se srečujeta nižinski svet z bogato tradicijo, domačnostjo in
etnološkimi posebnostmi ter gorski svet s čudovitimi pogledi (vstop v kontrastni alpski svet, neokrnjena
narava…).
HIGH EVENTS - Poletja pod Krvavcem
Naj pridelek
kulturne prireditve, navedene pod točko 3
•
•
HIGH ARCHITECTURE – občina se ponaša tudi z deli vrhunskih arhitektov in gradbenikov – naj omenimo
le dva:
• Jože Plečnik – pokopališče v Cerkljah - vhodni del in kapela delo Jožeta Plečnika
• Matevž Medved - bil je znamenit zidarski mojster, ki mu pripisujejo tudi postavljanje prezbiterija
cerkljanske cerkve, a to ni nikjer pisno dokumentirano. Njegovo najpomembnejše delo je kupola na
ljubljanski stolnici (1841), ki je ob potresu, ki je leta 1895 prizadel Ljubljano, ostala nepoškodovana.
• Na območju občine je več arhitekturnih znamenitosti (že navedena dela Jožeta Plečnika, Hribarjeva
vila, Grad Strmol, Samostan Velesovo s cerkvijo Marijinega oznanjenja in druge znamenitosti,
predvsem sakralne dediščine), ki bi jo s kvalitetno vodenimi ogledi lahko predstavili obiskovalcem.
HIGH LIFE – obljuba visoke kvalitete bivanja občanom Občine Cerklje na Gorenjskem; le če bodo občani
živeli s turizmom in ga sprejeli kot priložnost za boljše življenje, ima možnosti za razvoj visoko kvalitetne
ponudbe, ki temelji tudi na prijaznosti in gostoljubnosti prebivalstva.
ATRAKCIJE
•
•
•
•
RTC KRVAVEC: gora s planinskimi pašniki je pozimi vrhunsko smučišče z več kot 26 km urejenih prog,
poleti priljubljen cilj pohodnikov in kolesarjev; Posebnost: kapela Marije Snežne v stilu kamnite
pastirske bajte.
VAŠKO JEDRO CERKELJ: v kraju z večkrat osvojenim nazivom najbolj urejenega v Sloveniji, se
ponašajo s cerkvijo z bogatim poznobaročnim oltarjem, s secesijsko Hribarjevo vilo, s kapelo arhitekta
Jožeta Plečnika, s spominskim parkom kipov uglednih krajanov.
GRAD STRMOL: dvorec, prvič omenjen že v 13. stoletju, je kulturni spomenik državnega pomena in
prizorišče protokolarnih dogodkov; ob gradu sta park in jezero.
SAMOSTAN VELESOVO: dominikanski ženski samostan iz 13. stoletja z romarsko cerkvijo in
najstarejšim Marijinim kipov v Sloveniji.
ZGODBA
Tako preprosto, tako visoko
(So easy, so high)
Imate samo urico časa, ki ga želite raztegniti v nepozaben dan? Tako preprosto, tako visoko. V četrt ure
ste iz mednarodnega letališča visoko sredi alpskega sveta in jeste sveže narejeno skuto.
Če je zima, je Krvavec najlažje dostopno smučišče Slovenskih Alp – tisto, ki je najbližje Ljubljani, Parizu,
Londonu... Tako lahko dostopna planina blizu glavnega mesta Slovenije pozimi privlači smučarje, poleti
Stran 131 od 255
izletnike. Kraj pod njo vabi z domačnostjo.
So easy so high
Skupina turistov obišče grad Strmol, Samostan Velesovo in delo Jožeta Plečnika, s kratkim orgelskim
koncertom v cerkvi Marijinega oznanjenja. Z žičnico se odpeljejo na vrh Krvavca, kjer se po sprehodu
okrepčajo z skuto, kislim mlekom… Vrnejo se v Cerklje, kjer so pri Jezeršku deležni etnološko obarvane
pojedine.
PROGRAM
Tako preprosto, tako visoko
So easy, so high
Pobeg iz doline v višino
Z gondolo na Krvavec po razglede in okuse višinskih specialitet
Cerklje na Gorenjskem so lepo urejen kraj ob vznožju Kamniških Alp in Krvavca, ki se v zadnjem času
turistično uveljavlja predvsem zaradi številnih obiskovalcev smučarskega središča Krvavec in obiska
bližnjih gora. So velika središčna vas na rodovitnem polju (Cerkljansko polje) ob potoku Reka pod
Krvavcem, ki se v starih listinah prvič omenja sredi 12. stoletja kot Trnovlje, s sedanjim imenom pa po
letu 1239. Skrbno urejen kraj pa ima kar nekaj spominskih obeležij v spomin na Slovence, ki so bili tukaj
rojeni ali pa so v Cerkljah prebivali:
IVAN HRIBAR - (slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist; 1851 - 1941). Znan je bil kot velik
domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Ob začetku druge svetovne vojne je ob italijanski okupaciji
Ljubljane zavit v jugoslovansko zastavo skočil v Ljubljanico. Vračal se je s sestanka z italijansko upravo, ki
mu je (pod ultimativnimi pogoji) ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s
tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji in je raje izbral smrt.
Hribar ima v Ljubljani več manjših spomenikov. Spominsko zbirko so uredili v njegovem stanovanju v
Cerkljah na Gorenjskem
DAVORIN JENKO - (slovenski skladatelj in dirigent; 1835 - 1914). Med drugim je uglasbil Vilharjevo Lipa
zelenela je in na besedilo Simona Jenka slovensko himno Naprej zastava slave (1860), ki je zdaj uradna
himna Slovenske vojske. Bil je med prvimi na Slovenskem, ki je pisal samospeve, med katerimi izstopajo
samospevi na besedila Franceta Prešerna.
IGNACIJ BORŠTNIK – (dramatik, režiser in igralec, rojen v Cerkljah na Gorenjskem; 1858-1919). Kot
utemeljitelj modernega gledališča je ustvaril več kot 400 vlog in režij na ljubljanskem in zagrebškem odru.
Stran 132 od 255
Kot profesor dramske igre in teorije na novoustanovljenem konservatoriju v Ljubljani je pripravil tehten
izobraževalen načrt. Po Ignaciju Borštniku se imenuje osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo
srečanje ter nagrada Borštnikov prstan, ki je vsako leto podeljena najboljšim slovenskim ustvarjalcem na
področju gledališča in filma.
Turisti si danes lahko v spomin na Ignacija Borštnika v središču Cerkelj ogledajo zunanjost rojstne hiše, na
katero je vzidana spominska plošča in njegov doprsni kip v spominskem parku. V letu 2007 je bila
zgrajena in predana svojemu namenu tudi kulturna dvorana z imenom »Kulturni hram Ignacija Borštnika«,
v kateri se danes odvijajo številne kulturne prireditve. V spomin na Ignacija Borštnika je Občina Cerklje
določila tudi svoj občinski praznik – 23. september. V okviru občinskega praznika ves mesec september
potekajo razne športne in kulturne prireditve.
Občina Cerklje na Gorenjskem ima odlično lego, gledano na bližino osrednjega slovenskega letališča
(letališče Jožeta Pučnika Ljubljana), kar pomeni »vstopno točko« za dve tretjini tujih turistov, ki pridejo na
območje Slovenije. Poleg tega je blizu Ljubljana kot glavno mesto Slovenije in blizu so številna gorenjska
letovišča in izletniški kraji. Prav zaradi te lege in naravne danosti je prednost občine v tem, da svoje
turistične atribute ponudijo domačim in tujim gostom.
V Cerkljah so na razmeroma majhnem prostoru na voljo številne izletniške točke in zanimivosti, med
katerimi izstopa Krvavec. Po markiranih poteh se zlahka prispe na Štefanjo goro, Šenturško goro, Ambrož
ali vrh Krvavca. Kolesarji imajo na voljo gorske in nižinske poti, avantur željni obiskovalci pa se lahko
spuste s padalom. Poleg cerkva, ki krasijo podobo večine naselij, je področje bogato s kulturnimi
znamenitostmi: grad Strmol s parkom, samostan in cerkev v Adergasu, Hribarjeva vila in spominski park
pomembnih osebnosti.
-
Hribarjeva vila - nasproti župnijske cerkve Marije vnebovzete v Cerkljah stoji secesijska
Hribarjeva vila, kjer je dolga leta letoval dolgoletni ljubljanski župan Ivan Hribar. Hribarjeva vila se
ne uporablja v turistične namene. Osrednji del vile, spominsko sobo in park upravlja Gorenjska
banka, v glavnem za lastne potrebe. Le v dogovoru z Gorenjsko banko je možen ogled Hribarjeve
vile.
-
Župnijska cerkev Marije vnebovzete je največja cerkev v občini, njen glavni oltar pa je eno
najbogatejših poznobaročnih stvaritev na Gorenjskem.
-
Grad Strmol je od vseh dvanajstih srednjeveških dvorcev na območju današnje cerkljanske
občine edini, ki se je ohranil vse do danes. Po nastanku spada med najstarejše gradove naokoli in
se prvič omenja v 13. stoletju. Do danes se je zamenjalo kar nekaj lastnikov, kot prvi pa se
omenjajo gospodje Strmolski, ki so v zgodovini Cerkelj prisotni do konca 14. stoletja. Pod gradom
je bil nekdaj ribnik z dvižnim mostom, ki je služil kot ščit pred vpadi Turkov, danes pa pod njim
najdemo umetno zasnovano jezerce. Grad, ki ga obdaja čudovit park, je lepo ohranjen in služi kot
protokolarni objekt RS.
-
Samostan Velesovo - prvotni ženski dominikanski samostan so ustanovili oglejski patriarhi leta
1238. Turki so ga ob svojih obleganjih močno poškodovali, sedanjo obliko pa je dobil med leti
1732 in 1771, ko so ga obnovili po načrtih C. Zullianija. Jožef II. ga je leta 1782 ukinil in v njem je
bila vojaška bolnišnica, pozneje pa sedež gosposke. Od samostanskih objektov je ohranjen
vzhodni del, kjer so stanovanja, šola in župnišče.
-
Kapela Marije Snežne na Krvavcu je bila postavljena v letih 1927–1929, ko jo je postavil
Aljažev klub iz Ljubljane. Postavljena je v alpskem stilu po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.
Kasneje je prešla v pristojnost cerkljanske župnije.
-
Češnjevek – bajer
-
Vaški lipovec, ki raste na vzhodni strani Cerkelj v smeri proti Pšenični polici. Drevo je
enakomerno raščeno. V višini 3 m se razveji v tri vrhove. Južno od drevesa stoji kužno
znamenje postavljeno leta 1645.
-
Krvavec - gora v Kamniško-Savinjskih Alpah v občini Cerklje na Gorenjskem. Na njenih pobočjih
se nahaja istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec, ki je najbližje smučišče glavnemu
Stran 133 od 255
mestu Slovenije (oddaljeno 25 km). Sklop smučarskih prog se nahaja na nadmorski višini od 1450
m do 1971 m, v skupni izmeri ima 26 km urejenih smučarskih prog. Krvavec je idealna izbira za
šport in rekreacijo tako pozimi kakor poleti – sprehodi, razgledi, planšarska hrana…
Gora je razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku RTV Slovenija, ki je
konec osemdesetih let nadomestil kovinski stolp, ki je bil na pobočje postavljen leta 1955. Dostop
do smučišča je s kabinsko žičnico, v mesecih brez snežne odeje pa je dostopen tudi po večjidel
asfaltirani cesti preko Ambroža pod Krvavcem.
Ožje območje Krvavca je vrh na robu Kalškega pogorja, to je greben, ki se v smeri sever – jug
navezuje na glavno os zahodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Nekdanji ledenik je pobočje
Krvavca zaoblil, zato so ljudje v preteklosti posekali redko drevje in ruševje in ustvarili okrog vrha
več planin. Planinski stanovi Krvavca se ločijo od stanov na sosednjih planinah po stavbnem
gradivu; niso namreč iz lesa, temveč so kamniti. Ker je Krvavec v višinskem pasu, so njegove
pašnike uredili v smučišča. Planinski pašniki in grebeni okrog Krvavca so prijetno sprehajališče
zaradi izredno razgledne lege nad Ljubljansko kotlino in njenim celotnim hribovskim in gorskim
zaledjem.
Cerklje na Gorenjskem
Cerklje na Gorenjskem predstavljajo pravi park raznolikosti naravnih in geografskih značilnosti alpskega,
gorskega in nižinskega sveta prepleten s tematskimi potmi in ponudbami, ki omogočajo aktivni oddih,
počitnice, rekreacijo in sprostitev, tako pozimi na smučiščih Krvavca, kot v poletnem času. Izredna bližina
glavnega mesta Slovenije, neposredna lokacija ob letališču Brnik in dostopnost po avtocesti so edinstvena
priložnost za udobno, družabno, sproščeno in varno uživanje naravnih in etnoloških posebnosti Cerkelj,
tudi za številne tranzitne potnike. Gorska prijaznost in nižinska odprtost območja so vpete v gostoljubno
ponudbo nastanitev in kulinarične ponudbe hotelov in penzionov ob vznožju Krvavca in številnih turističnih
kmetij in počitniških hiš v gorskem območju. Cerklje so najudobnejši in najdostopnejši park narave,
gostoljubja, rekreacije in sprostitve v Sloveniji primeren tako za izlete, kratek postanek kot za daljši oddih,
počitek in udobna poslovna srečanja. Naravne danosti območja lahko strnemo v dva večja sklopa: Celoten
hribovski pas pod Krvavcem, ki se že uporablja v turistične namene, in Ožje območje Krvavca.
Pomembnejše prireditve v Cerkljah, ki že obstajajo so:
- Veselo na Jožefovo; vsako leto v mesecu marcu
- Poletja pod Krvavcem; vsako leto, ponavadi avgusta
- Naj pridelek
- vsako leto v jeseni nastopi pevskih društev in folklornih skupin v
Kulturnem hramu Ignacija Borštnika
Prireditve na Krvavcu:
-
otvoritev poletne sezone z akcijo pobiranja kamenja na Krvavcu
voden ogled arheoloških izkopavanj
cilj kraljevske etape kolesarske Dirke po Sloveniji
tradicionalna »žegnanjska« maša v kapeli Marije Snežne na Krvavcu
rekreativna kolesarska dirka Vzpon za Kralja in Kraljico Krvavca.
Poletje - na Krvavcu so urejene pohodne in kolesarske poti, organizirani so vodeni izleti po planini,
športni in zabavni dogodki ob koncih tedna, na voljo je dobra domača hrana (enolončnice, kislo mleko z
žganci, domači štruklji,…), postavljene so table z vsebino največjih zanimivosti Krvavca (predstavljeno
žičničarstvo, pašništvo, zdravilna zelišča, kapela Marije snežne, arheološko najdišče Krvavec), sami po sebi
pa vabijo lepi razgledi na Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Ljubljansko dolino.
Zima - dnevno urejeno smučišče s progami primernimi za začetnike, rekreativce in tekmovalce, z dodatno
ponudbo šole smučanja, izposoje in servisa smučarske opreme, poligoni za začetnike z otroškima trakoma
in vrtiljakom, poligon varne vožnje, proga z elektronskim merjenjem časa, snow party-ji, smučarska
tekmovanja, proga za sankanje, številne športne in zabavne prireditve (testi smuči, snežna kraljica, Luža
contest, Hit pokal, koncerti,…), Eskimska vas.
Kaj ponuja kratek skok na Krvavec?
Stran 134 od 255
Snow party-ji, Eskimska vas, kulinarika, lepi razgledi na Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in
Ljubljansko dolino, krpljanje,…
V planu:
v planu je ureditev Družinskega doživljajskega parka, širitev smučišča na Jezerca in posodobitev žičniških
naprav.
obratovalni čas pozimi: od 8-17. ure
obratovalni čas poleti: med tednom od 7.-17. ure (vsako uro), konec tedna in prazniki od 8.-18. ure
(vsako uro)
cenik:
1 smer kabinska žičnica
povratna
1 smer sedežnica
povratna
1 smer kabinska žičnica in sedežnica
povratna
6 EUR
8 EUR
3 EUR
4 EUR
8 EUR
10 EUR
Kulinarika na Krvavcu: na planini so tri domačije, kjer pripravljajo domačo hrano – Brunarica Sonček,
Planšarija Viženčar in Turistična kmetija Pr' Florjan. Poleg teh so na Krvavcu še gostinci Hotel Raj s
samopostrežno restavracijo, Brunarica Plaža, Bar Kekec, Gostišče Tajo v Domu na Krvavcu, Planinski dom
na Gospinci.
Planinske poti:
Adergas – Štefanja gora – Krvavec (skrbnik poti je Društvo sto)
Dvorje – Štefanja gora – Krvavec (skrbnik poti je Društvo sto)
Zalog – Šenturška gora – Krvavec (skrbnik poti je Turistično društvo v sodelovanju s Turistično kmetijo
Pavlin)
Za planinske poti na Krvavec in iz Krvavca na okoliške točke (Vrh Korena, Kompotela, Mokrica, planina
Koren) skrbi Planinsko društvo Trzin Onger.
Krožna pot zgodovine:
Pot zgodovine zajema največje zgodovinske in turistične znamenitosti območja Krvavca. Na poti so
podrobneje predstavljene zgodovina in razvoj žičničarstva na Krvavcu, pašništvo, Plečnikova kapela Marije
Snežne,
številna
zdravilna
zelišča
in
arheološko
najdišče
Krvavec.
Čas hoje: 2 uri
Zahtevnost:lahka tura
Skupni vzpon: 450 m
Zemljevidi: Grintovci (1: 25.000), Kamniško-Savinjske Alpe (1: 50.000)
Dodatne informacije:
RTC Krvavec
Grad 76
4207 Cerklje na Gorenjskem
Tel.: 00386 4 252 59 30
ZGODBA
Scenosled:
Skupina turistov si v središču Cerkelj ogleda delo Jožeta Plečnika, Hribarjevo vilo ter spominski park, nato
se mimo gradu Strmol pripelje do Samostana Velesovo, kjer jim je s kratkim orgelskim koncertom v cerkvi
Marijinega oznanjenja predstavljenih nekaj skladb skladatelja Davorina Jenka. Z žičnico (ali po cesti do
Jezerc) se odpeljejo na vrh Krvavca, kjer se po sprehodu okrepčajo s skuto, kislim mlekom… Izlet
zaključijo z etnološko obarvano pojedino in se vrnejo v Cerklje..
Stran 135 od 255
Ta program bi lahko začeli izvajati spomladi 2010, ko bo delovanje TIC-a omogočilo tudi povezavo s
turističnimi vodniki, ki bi vodili organizirane skupine turistov, tako kot je v zgoraj opisanem produktu
predvideno.
Hribarjeva vila s spominsko sobo, ki se nahaja nasproti župnijske cerkve. Tu je letoval ljubljanski
župan Ivan Hribar.
Spomenik skladatelja Davorina Jenka, delo kiparja Lojzeta Dolinarja.
Borštnikova hiša in spominska plošča - v osnovi starejša hiša je bila od 19. stoletja večkrat
prezidana in dozidana. Hiša je nadstropna s portalom iz zelenega kamna.
Pokopališče, vhodni del in kapela delo Jožeta Plečnika.
Barletova hiša - rojstna hiša s spominsko ploščo organizatorja gasilstva na Slovenskem in prvega
častnega člana Jugoslovanske gasilske zveze Franceta Barleta (1864-1928).
Spominska plošča na pročelju gasilskega doma.
Staro vaško jedro.
Spominski park z doprsnimi kipi veljakov, ki so s svojim delovanjem in ustvarjanjem pomembno
prispevali k razvoju in prepoznavnosti kraja.
Ožje in širše območje Krvavca.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Središče Cerkelj
Središče Cerkelj
5 – 6 ur
-
oglede (Plečnikovo delo, Hribarjeva vila s spominskim parkom)
koncert v samostanu Velesovo
prevoz z žičnico (ali po cesti) na Krvavec
malica
etnološko obarvana pojedina
vodenje
Lahka pohodna obleka in obutev primerna letnemu času, sončna očala, pokrivalo.
Stran 136 od 255
Središče Cerkelj, grad Strmol, Krvavec
TIC
Krvavška cesta 1b,
Tel.: 00386 4 28 15 822
Težko oceniti brez natančne opredelitve realizacije posameznih segmentov zgodbe, navedenih pod točko
3., in brez projektov namestitvenih kapacitet (na dolgi rok bodo za razvoj turizma vsekakor potrebne
investicije).
program zaživi)
Vsaj tri leta.
Stran 137 od 255
3. PODROBEN PROGRAMSKI KONCEPT IN NAČIN REALIZACIJE
WHAT TO DO PRISTOPA
3.1 Programski koncept in način realizacije What to do pristopa
1. KAKŠEN JE WHAT TO DO pristop?
= gre za integralen turistične produkte,
AKTIVNOSTI, KAJ JE MOGOČE DOŽIVETI –
aktivnosti v tesnem stiku z naravo
vezano je na različne motive prihodov (znotraj tega pa različne produkte):
Outdoors, Relax, Family, Events, Business –
medtem ko je motiv prihoda Discovery pod pristopom
What to discover – KAJ JE MOGOČE ODKRITI, v poglavju 7.1).
2. KAKŠNI SO WHAT TO DO programi
in koliko programov smo oblikovali?
Za posamezne produkte so pripravljeni
najbolj reprezentativni programi – paketi – za produkte, ki so razviti v večjem delu
Gorenjske, ki podpirajo in gradijo ciljno pozicioniranje Gorenjske po posameznih motivih prihoda.
Ti programi se zelo prilagajajo posameznim ciljnim skupinam.
Oblikovani so kot 7-dnevna doživetja, aktivnosti, ki jih je mogoče
nato prilagajati v krajše in glede na specifične želje ciljne skupine.
Programi izpostavljajo tisto,
kar je v okviru določenega produkta na Gorenjskem drugačno,
posebno, specifično in to povežejo v zaokroženo doživetje
po meri posamezne ciljne skupine.
Oblikujejo edinstveno in posebno doživetje, ki je prilagojeni posamezni ciljni skupini
(oziroma ožjemu segmentu – tržni niši) – so vodeni programi, a ne na vsiljen način
in na ta način udejanjajo celoten koncept pozicioniranja
Gorenjske ter podpira uresničevanje vizije po posameznih motivih prihodov.
Ti programi imajo svoje nosilce,
izvajalce, specialiste po posameznih produktih –
program/paket je mogoče kupiti, lahko pa tudi služijo zgolj kot motivacija, animacija za to, da si
nekdo nato sestavi program po svoje oziroma ga izpelje v lastni režiji.
V okviru projekta smo oblikovali 22 programov
What to do, čeprav je bilo v okviru projekta opredeljeno, da se oblikuje le 3.
Glej shemo v nadaljevanju.
Stran 138 od 255
Shema 2: Prikaz, kateri programi tipa What to do so že pripravljeni v okviru projekta, znotraj
Aktivnosti št. 3
4. KDO JE ODGOVOREN ZA RAZVOJ IN KDO ZA TRŽENJE
WHAT TO DO programov?
!!! Za njihov razvoj in organizacijo (!) trženja
je glede na njihov status integralnih turističnih produktov
na nivoju Gorenjske odgovorna RDO,
medtem ko so nato posamezne destinacije in ponudniki odgovorni za njihovo
konkretno prodajo.
 Več o tem, kako se tržijo, v Strategiji trženja v okviru krovnega dokumenta Strategija razvoja in trženja
sonaravnega turizma na Gorenjskem, v poglavju 21, konkretno pa v Izvedbenem načrtu trženja (Aktivnost 1b).
5. KAKO NAPREJ NA PODROČJU WHAT TO DO programov?
Na nivoju posamezne destinacije (= LTO in/ali občine)
se izvajajo NASLEDNJE NALOGE v podporo razvoju produktov What to do:
Oblikovanje integralnih turističnih produktov na ravni posamezne destinacije =
to so produkti, ki prezentirajo, pozicionirajo in tržijo mikro destinacijo na področju določenega
Stran 139 od 255
produkta – ki je potem osnova za razvoj in trženje integralnih turističnih produktov na ravni
regije.
Skrb in odgovornost za razvoj in trženje produktov na ravni posamezne destinacije –
ustvarjanje ugodnega podpornega okolja, priprava podpornih trženjskih infrastrukturnih orodij
(karta, prospekt, internet) in prodaja produkta na samem mestu (preko TIC-ev).
Aktivno delo, usmerjanje in strokovna podpora posameznim ponudnikom pri razvoju
novih produktov in/ali nadgradnji obstoječih.
Na nivoju regije (= RDO)
se izvajajo NASLEDNJE NALOGE v podporo razvoju produktov:
Izvajanje raziskav v podporo poznavanja mednarodnega trga na področju določenega
produkta – kakšna je ponudba in povpraševanje, kaj delajo dobri primeri prakse,
kaj konkurenca itd.
Oblikovanje integralnih turističnih produktov na ravni regije = to so produkti, ki
prezentirajo, pozicionirajo in tržijo regijo na področju določenega produkta (ni vključena le ena
mikro destinacija, ampak se produkt/program izvaja na nivoju celotne regije, kjer obstajajo
pogoji za ta produkt; izkorišča posebnosti in različnosti produkta na različnih lokacijah in ga na
ravni regije na ta način prezentira kot bolj privlačnega in konkurenčnega);
Skrb in odgovornost za izvajanje razvojnih produktnih strategij (po posameznih
produktih) – določene aktivnosti so v domeni RDO, določene v domeni posameznih destinacij,
pri čemer RDO odigra vlogo koordinatorja, vodje;
Strokovna pomoč in usmerjanje posameznih destinacij in ponudnikov pri razvoju produktov
na njihovi ravni,
V sodelovanju z razvojnimi agencijami pridobivanje evropskih strukturnih in drugih
sredstev za razvoj produktov;
Vzpostavljanje povezav s potencialnimi partnerji za razvoj produktov v Sloveniji in tujini.
!!! V nadaljevanju poglavja predstavljamo konkreten programski
koncept programov, ki so pripravljeni do faze, da se lahko začnejo
izvajati.
Stran 140 od 255
Tabela 1: Pregled programov s ciljnimi skupinami in naslovi
PREGLED PROGRAMOV WHAT TO DO PO PRODUKTIH IN CILJNIH SKUPINAH
MUST SEE
Gorenjske
izbranosti
Odkrivajte najbolj značilne posebnosti
ŠPORTI
Kolesarjenje
1.
ZA ALPINISTE IN
NJIHOVE
DRUŽINE/PRIJA Dotaknite se najlepših sten
TELJE
in najvišjih vrhov!
2.
GORENJSKE
PLANINE ZA
POHODNIKE
Pojdite za vodnikom
3.
TREKING ZA
Odpravite se do
IZKUŠENE
dvatisočakov
DRUŽINSKI
4.
Na pohod do naravnih
TREKING
očarljivosti
Pohodništvo
1.
CESTNO
KOLESARJENJE S KOLESOM PO
Z lastnimi močmi do
NOVA
DOŽIVETJA
posebnosti mest in narave
Zapeljite se skupaj do
2.
DRUŽINSKO
KOLESARJENJE
pravljičnih krajev!
3.
GORSKO
KOLESARJENJE
Poženite pedala malo više!
Pustite se zapeljati
4.
ZA KOLESARJE Z drugačnim cestnim in
kolesarskim potem
AVTODOMOM
1.
DRUŽINSKE
Pohodništvo
MULTIAKTIVNE
ZIMSKE
Preizkusite se v zimskih
POČITNICE
norčavostih!
2.
Po celem snegu do najlepših
KRPLJANJE
kotičkov narave
3.
SKI SAFARI
S smučmi do trojnega
TREH DEŽEL
doživetja!
4.
Oglejte si planine in doline
kot snežni tekači
TEK NA SMUČEH
Vodni športi
1.
AKTIVNI NA
Zbudite svoj adrenalin v
VODI
čistih vodah Slovenskih Alp!
Z zračnimi tokovi nad
Zračni športi
1.
JADRALNO
PADALSTVO
Gorenjsko!
PANORAMSKE
POTI ZA
Potujte po neverjetnih razgledih!
MOTORISTE
Za motoriste
TEMATSKE
POTI
Za radovedne Naj vas presenetijo poti s posebnimi zgodbami!
ALPSKI
Alpski
WELLNESS
wellness
Napolnite se z energijo Alp!
Gorenjska
KULINARIKA
kulinarika
Okusite vesolje!
POSLOVNI
TURIZEM
Razvajajte sebe in svoje goste
Za zahtevne
Stran 141 od 255
ROMARSKI
TURIZEM
SLOW
TURIZEM
Romarsko
Na poti za angeli in sveto Emo
Počasni užitki
Pozabite na čas. Spomnite se nase!
Stran 142 od 255
Slika 2: Pregled, kako so posamezne aktivnosti vključene, predstavljene v krovnem imidž katalogu
3.2 Podroben programski koncept programov v okviru What to do
pristopa – predstavitev (dolge verzije) programov
3.2.1 Krovni program Gorenjske
Kaj je potrebno videti na Gorenjskem
1.
Naslov – slogan programa
GORENJSKE IZBRANOSTI
2.
Funkcionalni naslov programa
Odkrivajte najbolj značilne posebnosti
3.
PROGRAM 8 dnevnih počitnic – 7 nočitev (ki opisuje celotno doživetje)
PROGRAM:
1. Dan: prihod in namestitev
2. Dan: Radovljica – Vrba - Žirovnica - Begunje
Sladkosti življenja
Kaj je slajšega od medu, kaj bolj veselega od glasbe, kaj bolj iskrenega od užitka ob odlični hrani? Še
kanec brezčasne umetnosti. Radovljica in Žirovnica sta vsebinsko in doživljajsko bogat odgovor na
naravne lepote bližnjega Bleda. Tu se igrivo prepletata romantično meščansko življenje starega jedra
Radovljice, mesta prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, in bogata kmečka kulturna
krajina, ki je s čebelnjaki in samosvojimi panjskimi končnicami svetovni pojem čebelarstva. Če temu
priključimo še rojstni kraj enega največjih evropskih romantičnih pesnikov Franceta Prešerna, mogočen
grad Kamen s svojo junaško zgodbo najslavnejšega turnirskega bojevnika svojega časa, Gašperja
Lambergarja, ter k temu dodamo še svetovno slavo glasbe bratov Avsenik, dobimo prostor, kjer
dobesedno in v prispodobi zlahka doživite vse sladkosti življenja.
Dan začnemo z ogledom centra stare Radovljice (srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom obkroža
edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva
hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park), stopimo v Čebelarski muzej ter v gostilni Lectar
popijemo kavo. Priložnost izkoristimo za ogled stare lectarske obrti, ki v Lectarski muzej vnaša figuralno
oblikovano in okrašeno pecivo iz medenega testa.
Kulinarični namig:
Gostilna LECTAR
Linhartov Trg 2
4240 Radovljica
Tel.: +386 (0) 4 537 48 00
Pot nadaljujemo do Vrbe, kjer se je rodil največji slovenski pesnik dr. France Prešeren in si pogledamo
njegovo rojstno hišo in cerkvico sv. Marka. Do Žirovnice sploh ni več daleč, kjer si privoščimo naslednjo
medeno postajo. Po vnaprejšnjem dogovoru vam TIC Žirovnica organizira obisk pri enem od čebelarjev, ki
pokaže delo v čebelnjaku in točenje medu ter po želji še izdelavo izdelkov iz čebeljega voska (npr. sveče).
Čebelar pove zgodbo o slovenski čebeli sivki, razloži še dodatne stvari o čebelarjenju in panjskih končnicah
- slovenski posebnosti ter ponudi nakup čebeljih izdelkov (medica, med, propolis …). Žirovnica je tudi
rojstni kraj Matije Čopa (slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar); TIC Žirovnica ima sedež v njegovi
hiši. Žirovnica je del poti kulturne dediščine pod Karavankami.
Po želji si v okolici Žirovnice, po dogovoru in najavi, privoščimo jahanje ali vožnjo z zapravljivčkom, preden
si v Breznici ogledamo čebelnjak Antona Janše, ki je bil začetnik modernega čebelarstva in eden izmed
najboljših poznavalcev čebel pri nas. Akademsko izobraženi slikar je deloval kot prvi učitelj čebelarstva na
avstrijskem dvoru.
Najava:
TIC Žirovnica
Žirovnica 14
4274 Žirovnica
Tel.: +386 (0) 4 580 1503
GSM: +386 (0) 40 201 929
E-pošta:info@zirovnica.eu
Preko Zabreznice in drugih vasi se zapeljemo do Begunj na Gorenjskem in si ogledamo grad Kamen ter
Gostilno Avsenik z galerijo in muzejem vred.
Pot od Žirovnice do Begunj pa lahko doživimo tudi kot Pot kulturne dediščine, saj nas cesta popelje mimo
rojstne hiše Janeza Jalna (slovenski pisatelj in duhovnik) na Rodinah; v njegovi hiši so občasne razstave
(pirhov, adventnih venčkov, jaslic, kruha…) ter mimo rojstne hiše Frana Saleškega Finžgarja (slovenski
pisatelj, dramatik in duhovnik) v Doslovčah.
V Gostilni Avsenik si pogledamo Galerijo in muzej Avsenik, prisluhnemo glasbi, ki jo je Slavko Avsenik iz
Begunj ponesel v širni svet in si poleg medice privoščimo kulinarične dobrote.
Kulinarični namig:
Gostilna Avsenik
Begunje na Gorenjskem 21
4275 Begunje na Gorenjskem
Tel.: +386 (0) 4 530 70 30
3. Dan: BLED – celodnevni izlet:
Bled – Podoba Raja, dovolj dobro le za vas in kralje
Sprehodili se bomo po Bledu, ki je visokostni komornik na vhodu v kraljestvo Zlatoroga, je duša Gorenjske
in Slovenskih Alp. Če ste doslej s kralji delili le usodo sveta, lahko od trenutka, ko se boste zagledali v
jezero z otokom s cerkvico in gradom na strmi skali nad njim, delite z njimi še občudovanje nad podobo
raja, kot je kraj staroslovanske boginje Žive imenoval eden največjih evropskih pesnikov, France Prešeren.
Ob edinstvenem jezeru z otokom in s termalnimi izvirki bomo spoznali resnične zgodbe o mogočnežih
sveta in odkrili, zakaj so ljubili ta košček sveta.
Švicarski hidropat Arnold Rikli, je že pred stoletjem in več zaznal, da je Bled, ki ga znotraj venca Julijskih
Alp in Karavank, determinira jezero pod mogočnim gradom in otoček s cerkvico na njem, nekaj posebnega
in to podobo raja izbral za klimatsko zdravilišče. Voda, zrak in svetloba Bleda in okolice so zdravilni, Bled
pa vreden obiska zaradi številnih posebnosti iz naravne in kulturne dediščine. Poleg tega je na Bledu
Stran 145 od 255
potrebno poskusiti največjo kulinarično posebnost – blejsko kremšnito (Kazina ob jezeru). Po okrepčilu se
bomo s pletno odpeljali na Blejski otok. Ko boste obiskali otok na jezeru, nikar ne pozabite pozvoniti z
zvonom, da se vam uresničijo skrite želje.
Povzpeli se bomo na strmo pečino nad jezerom, do Blejskega gradu, od koder boste kot kralj zrli v
naravne znamenitosti. Na gradu si bomo ogledali muzej, tiskarno, klet, zeliščno galerijo; z omembo iz leta
1004 je med najstarejšimi v Sloveniji!
BLEJSKI GRAD
Muzej je odprt vsak dan: od novembra do aprila od 08.00 do 18.00 ure in od aprila do oktobra od 8.00
do 20.00 ure.
Tel.: +386 (0) 4 57 29 782
Grajska zeliščna lekarna
V njej prodajajo zeliščne izdelke znamenitih zeliščarjev ter izdelke Dvorca Trebnik, Kartuzije Žiče, Patra
Ašiča iz Samostana Stična in drugih.
Ogled: vsak dan od 15. aprila do 15. oktobra med 10. do 13. ure ter od 16. do 18. ure.
Ogled je možen tudi po dogovoru.
Informacije:
Tel.: +386 (0) 31 643 733
Tel.: +386 (0) 31 360 512
E-mail: ciribum@siol.net
Grajska klet Dornberg
Polnilnica vina, stekleničenje na star in izviren način ter prodaja ustekleničenih vin.
Ponudba grajske vinske kleti za posameznike: gostje lahko v grajski kleti pod budnim očesom meniha
sami napolnijo steklenico vina na starinski način, ter za to prejmejo certifikat.
Grajska 61
4260 Bled
Gsm: +386 (0) 51 203 256 in
+386 (0) 41 352 045
Obisk Blejskega otoka s pletno
Prevoz na otok in nazaj: 12€.
Informacije: +386 (0) 41 427 155
Blejski otok - vstopnina v cerkev na otoku: 3€.
Tel.: +386 (0) 4 576 79 00;
Tel. na otoku: +386 (0) 4 576 79 79
E-mail: info@blejskiotok.si
www.blejskiotok.si
Blejski fijakerji:
Vozijo vsak dan med 10.00 in 18.00 (oziroma po dogovoru) izpred postajališča pri Festivalni dvorani.
Polurna vožnja okoli jezera za eno kočijo (največ 4 osebe) je 30 EUR. Vozijo tudi na Blejski grad, v
sotesko Vintgar in drugam.
Postajališče pri Festivalni dvorani:
Tel.: +386 (0) 4 574 11 21
www.fijaker-bled.si
Stran 146 od 255
Turistični vlakec:
Vozi ob vikendih v primeru lepega vremena vsak dan od 10. do 17. ure okoli Blejskega jezera vsakih 45
minut po voznem redu, ki je objavljen na postajališčih.
Cena za odrasle je 3€ , za otroke pa 2€.
Tel.: +386 (0) 4 57 67 210
Golf Bled
Obisk blejskega igrišča za golf, ki ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji in sodi med najlepša igrišča v Evropi. V
gostilni Jezerska hiša na golfskem igrišču, ki vabi goste v domače okolje in alpski slog, vam postrežejo z
izvirnimi slovenskimi dobrotami.
Z Muzejskim vlakom iz Bleda po Bohinjski progi
Po železniški progi, ki je leta 2006 praznovala 100 let se iz Bleda zapeljemo na izlet na Primorsko, v dolino
Soče. Proga je izjemno slikovita, polna tunelov, mostov in čudovitih razgledov na naravo. Informacije o
odhodih:
Tel.: +386 (0) 4 070 512
E-mail:abc-tourism@europcar.si
www.abc-tourism.si
Kulinarični namig:
Gostilna pri Planincu
Grajska 8
4260 Bled
Tel.: +386 (0) 4 574 16 13
Jezerska hiša
Igrišče za golf Bled
Tel.: +386 (0) 4 53 73 305
Tel.: +386 (0) 41 762 636
Faks: +386 (0) 4 537 83 10
gosttus@gmail.com
4. Dan: poldnevni izlet na Brezje - Bazilika Marije Pomagaj
Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana in Slovenije. Bazilika Marija Pomagaj je znana po
močnih zdravilnih energijah; najmočnejše so na območju zahval v cerkvi oziroma pri slikah Matere Božje.
Brezje so prvič omenjene že v 11. stoletju. Vsaj v 15. stoletju je tam že stala skromna cerkev sv. Vida, v
katero so ob dograditvi kapele leta 1800, postavili podobo Marije Pomagaj, delo slikarja Leopolda Layerja.
Leta 1863 so se tam zgodila prva čudežna ozdravljenja in si sledila, glas o Brezjah pa je šel po svetu. Leta
1889 so začeli zidati novo cerkev in jo posvetili 7. oktobra leta 1900. Nova cerkev je posvečena sv. Vidu,
srce svetišča pa je ostala kapela Marije Pomagaj. 8. oktobra 1988 jo je obiskal papež Janez Pavel II. in tej
osrednji slovenski božji poti podelil časten naslov basilica minor.
Največja slovesnost je na katoliški praznik Marijinega vnebovzetja, 15. Avgusta, sicer pa se Slovenci na
poseben način povezujemo z Marijo Pomagaj na Brezjah - vsako leto na večer pred praznikom Marije
Pomočnice (23. maja) tradicionalno prižigamo luč pred sliko Marije z Brezij, ter se med drugim,
Stran 147 od 255
spominjamo svojih kulturnih in narodovih korenin.
Bazilika Marije Pomagaj
Frančiškanski samostan Brezje
Brezje 72
4243 Brezje
Tel.: +386 (0) 4 53 70 700
Faks: +386 (0) 4 53 70 720
Poletni urnik sv. maš:
Ob nedeljah in nekaterih slovesnih praznikih so maše so ob 7. 8.30, 10., 11.30., 16. in 19.
Ob sobotah so maše ob 7., 8.30, 10., 16., in 19.
Ob delavnikih so maše ob 7., 8.30., 10., in 19.
Zimski urnik sv. maš:
Kulinarični namig:
Gostilna pri Planincu
Grajska 8
4260 Bled
Tel.: +386 (0) 4 574 16 13
5. Dan: Zgornjesavska dolina: Planica, Kranjska Gora in Gozd Martuljek
Čipka Triglavskega narodnega parka
Dan začnemo v eni najlepših alpskih dolin, v Dolini, kot domačini pravijo področju med planoto Mežakla in
Karavankami ter se za dopoldansko kavo ustavimo v Hotelu Špik v Gozd Martuljku. Pogled na Martuljkovo
skupino gora (tudi Špikova skupina, ki jo sestavlja 12 gora, višjih od 2000 metrov), prevzame vsakogar,
morda celo navduši za sprehod v njen mistični svet, v svet Martuljkovih slapov. To je območje krajinskega
parka, od leta 1981 pa tudi del Triglavskega narodnega parka. Ves dan smo na njegovem robu, pri Planici
.
Na poti proti Kranjski Gori postanemo v vasici Dovje in na desni strani v smeri vožnje obiščemo spomenik
Jakobu Aljažu, ki je na Dovju 38 let služboval kot župnik, sicer pa je znan kot graditelj gorskih poti v
Julijskih Alpah, gorskih koč ter stolpa na Triglavu. V župnišču mu je posvečena spominska soba. Če
sledimo smeri, ki jo Jakob Aljaž usmerja proti Julijcem, bomo s pogledom obstali na vrhu Triglava.
V Kranjski Gori, znanem letovišču in športnem središču, ki ga determinira sistem sedežnic in vlečnic na
pobočjih Vitranca (1631 m); med drugim je tukaj tudi vsakoletni svetovni pokal v alpskem smučanju, se
bomo sprehodili skozi alpsko vasico, občudovali kajžarske hiše in obiskali Liznjekovo hišo – etnološki
muzej. Priporočljiv je sprehod do umetnega jezera Jasna s kipom kozoroga, poleg katerega teče bistri in
mrzli potok Pišnica. Ob jezeru se prične tudi gozdna pot po dolini potoka Pišnice, ki sicer ni urejena za
sprehode, v nekaterih delih pa najdemo še ostanek pragozda. Znamenit je orjaški macesen s premerom
422 cm v naravnem rezervatu Male Pišnice.
Pot nadaljujemo proti Ratečam in se ustavimo pri Zelencih (izvir Save Dolinke) – naravnem rezervatu s
številnimi izviri in smaragdno zelenim jezerom na meji treh držav: Slovenije, Italije in Avstrije. Še malo
naprej in znajdemo se v Planici – 7 kilometrov dolgi ledeniško preoblikovani alpski dolini, ki izzvanja v
dolino Tamar. Planica je prizorišče smučarskih skakalnic in letalnice, kjer poteka vsakoletno zaključno
dejanje svetovnega pokala v smučarskih skokih. Makadamska cesta vodi iz Planice do planinske
postojanke Dom v Tamarju (1108 m), vendar vožnjo po njej preprečuje zapornica. Poleti je dom
priljubljen cilj kolesarjev, pozimi pa so do njega speljane tekaške proge.
Kulinarični namig:
Stran 148 od 255
Kosilo
Restavracija Kotnik
Borovška 75
4280 Kranjska Gora
Tel.: +386 (0) 4 588 15 64
GSM: +386 (0) 41 671 980
Internet:http://hotel-kotnik.si
Večerja:
Gostilna pri Žerjavu
Rateče 39
4283 Rateče-Planica
Tel.: +386 (0) 4 587 60 26
Internet:http://www.visinska-hisa.com
6. Dan: poldnevni izlet: Škofja Loka
Tako lepa, tako mistična
Škofja Loka je kulturni spomenik in najbolje ohranjeno srednjeveško mesto pri nas. Njeno ime je tesno
vezano na Škofjeloški pasion, dramsko besedilo, ki ga je v obdobju baroka, leta 1721 napisal loški
kapucin, oče Romuald. Predstavlja najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini ter edino ohranjeno
evropsko pasijonsko režijsko knjigo iz časa baroka.
Obiskali bomo Kapucinski samostan z bogato knjižnico; med drugim poleg inkunabul in starih verskih
knjig, hrani tudi Škofjeloški pasijon, ki so ga leta 1999 po več kot 200 letih ponovno uprizorili na ulicah
mesta. Sprehodili se bomo preko kapucinskega mostu v staro mestno jedro in občudovali stare trgovske in
stanovanjske hiše, dvorce in cerkve, se sprehodili do gradu, ki čuva zgodovinsko, kulturno,
umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno bogastvo škofjeloškega ozemlja in končali
srednjeveški sprehod v Kašči – eni najbolj pomembnih stavb. Poleg gradu je bila kašča nekoč
najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Upravljal
jo je poseben škofov uradnik - kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja. Danes je v kašči stalna
galerija akademskega slikarja Franca Miheliča, v kleti pa dobra pivnica in vinoteka.
Kulinarični namig:
Kašča
Spodnji trg 1
4220 Škofja Loka
Tel.: +386 (0) 4 512 43 00 in
Tel.: +386 (0) 41 355 959
www.kasca-plevna.com
7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«.
8. Dan – odhod.
4.
Atrakcije, ki jih vidimo skozi program
•
•
•
•
•
•
Staro mestno jedro Radovljice
Čebelarski muzej
Lectarski muzej
Izdelki iz medu
Grad Kamen
Galerija in muzej Avsenik
Stran 149 od 255
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
5.
vožnja z zapravljivčkom ali jahanje
srečanje z Avsenikovo narodnozabavno glasbo
Blejsko jezero
Otoček s cerkvico in zvonom želja
Blejski grad:
- Muzej
- Vinska klet
- Zeliščna lekarna
Soteska Vintgar
Golf igrišče
Muzejski vlak
Vila Bled, hotel, nekdanja rezidenca Josipa Broza Tita na obali jezera
Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah
Martuljkova skupina
Liznjekova domačija
Jezero Jasna
Zelenci
Planica
Tamar
Kapucinski samostan
Škofjeloški pasijon
Kapucinski most
Staro mestno jedro
Grad
kašča
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine, namestitev (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), organizacijo
programa.
7.
8.
Zemljevid – potek poti po krajih
Radovljica, Vrba, Žirovnica, Begunje, Bled, Brezje, Planica, Kranjska Gora, Gozd Martuljek, Škofja Loka.
9.
Prodajna cena objavljenega programa bo definirana in objavljena naknadno, takoj, ko bo izbran
organizator/izvajalec predstavljenega programa. Predvidena cena za namestitev t.j. 7 nočitev z zajtrkom
(hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan.
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
www.slovenian-alps.com
E-mail: info@slovenian-alps.com
Organizator: Bo določen naknadno.
Stran 150 od 255
Stran 151 od 255
3.2.2 Pohodniški programi
3.2.2.1 Družinski treking
POHODNIŠTVO ZA DRUŽINE
1.
DRUŽINSKI TREKING
2.
Na pohod do naravnih očarljivosti
3.
Zahtevnost poti
Lahka do srednje zahtevna pot.
4.
Napornost: fizična napornost (lahko, srednje, težko)
Lahka do srednja fizična napornost.
5.
Orientacija: težavnost iskanja poti, prehodov, GPS pozicija
Ni težav z iskanjem poti, priporočljiv je zemljevid Triglavski Narodni Park in Karavanke.
6.
Opremljenost poti: markacije, druge oznake
Poti so dobro opremljene in označene.
7.
PROGRAM 8 dnevnih počitnic (7 nočitev)
1. Dan: PRIHOD in namestitev
2. Dan: Ljubelj - Koča na planini Preval-a (Bornova pot)
Planino Prevala nad Ljubeljem (1311 m) je kot nalašč za uvodni planinski sprehod. Od parkirišča
na Ljubelju do cilja je dobra ura hoda. Pot poteka po slikoviti Bornovi poti, ki ponuja nepozabne
razglede proti Tržiču in zaide v dva malce daljša tunela vsekana v skalo (priporočljiva svetilka!),
Pastirska koča na planini (odprta v poletni sezoni) leži ob južnih pobočjih Begunjščice na prevalu
Stran 152 od 255
med dolino Drage in Šentansko dolino. S planine, se odpira lep pogled, ki seže od sosednje
Košute, prek Dobrče (ta se vidi s severnega dela planine) do najvišjih vrhov Julijskih Alp.
Pohodni užitki: baronovi tuneli, razgledi na Julijske Alpe in Begunjščico.
Nevarnost: ozka pot.
Kulinarični namig: Koča na planini Prevali – domača hrana.
Atrakcije: Bornovi tuneli, razgledi, cvetje, divje živali in ptice.
3. Dan: Komna – Koča pri Triglavskih Jezerih
Pohodni dan pričnemo ob vznožju mogočnega ostenja Komarče. Pot nas vodi po mulatjerah,
poteh iz prve svetovne vojne, ki še vedno dobro kljubujejo zobu časa. Dom na Komni (1520 m) je
planinska postojanka na vzhodnem robu planote Komne, ki se strmo spušča v Bohinjsko dolino.
Skozi dolino Sedmerih Triglavskih jezer nam pogled uhaja na prelepe gorske rože ki so sredi
poletja ne tej višini v polnem razcvetu.
Pohodni užitki: razgled na bohinjsko jezero, dolina sedmerih jezer.
Nevarnost: hoja po soncu.
Kulinarični namig: Dom na Komni – domača hrana.
Atrakcije: hoja po mulatjeri, gorsko cvetje, divje živali, alpski svizci, ptice.
4. Dan: Koča pri Triglavskih jezerih – Prehodavci
Dolina Triglavskih jezer je okoli 8 km dolga alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so
nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami. Včasih dolino imenujejo tudi Dolina Sedmerih jezer,
čeprav je jezerc nekaj več in so nekatera bolj podobna mlakam. Dolina sedmerih jezer nas
prevzame s svojo lepoto in neokrnjeno naravo, ponuja pa čudovite poglede na ostenja Velikega
špičja, Tičarice in Zelnarice. Koča na Prehodavcih se nahaja na manjši vzpetini nad Rjavim
jezerom. Obdajajo jo visoke gore kot sta Kanjavec in Veliko Špičje.
Pohodni užitki: pohod med jezeri in pogled na gore v okolici.
Kulinarični namig: Zasavska koča na Prehodavcih.
Atrakcije: gore, jezera, divje živali, alpski svizci in ptice.
5. Dan: Prehodavci - Koča pri Triglavskih jezerih – Planina Viševnik – Planina pri
Jezeru
Iz doline Triglavskih jezer preko Štapc pridemo na visokogorske Bohinjske planine, kjer si tradicija
pridelovanja sira že stoletja iz roda v rod podajata roke. Prespimo v Koči na planini pri jezeru, v
osrčju Fužinskih gora. Poleg koče na planini stoji še nekaj pastirskih hiš, pod kočo pa je jezero
zelene barve. Razgled na okoliške gore je omejen zaradi gozda.
6. Dan: Planina pri jezeru – Planina Blato – Vogar - Stara Fužina
Spust preko Vogarja (ustavimo se v Kosijevem domu) proti Bohinjskem jezeru nas za zaključek
večdnevne poti nagradi z lepimi pogledi in osvežitvijo v Bohinjskem jezeru.
Pohodni užitki: Planina Blato, Stara Fužina.
Nevarnost: hoja navzdol.
Stran 153 od 255
Kulinarični namig: domača hrana v Kosijevem domu na Vogarju
Atrakcije: Bohinjske planine, pisan svet rastlin in živali.
7. Dan: Planina Korošica
Po sončnih travnatih pobočjih južno od glavnega grebena Karavank je posejana množica
razglednih planin, ki so večinoma prijetni cilji krajših izletov, še posebej če vas tam čakajo žganci
in kislo mleko. Mnogi trdijo, da je najlepši razgled s planine Korošica, ki leži vzhodno od Ljubelja.
Na planini, kjer poleti pasejo živino, stoji pastirska koča, ki je delno preurejena v planinsko kočo.
Številni travniki skrivajo pravo zakladnico rož.
Pohodni užitki: planina, čudoviti razgledi.
Kulinarični namig: Koča na planini Prevali – domača hrana, odlični ajdovi žganci.
8. Dan: odhod.
8.
Sezona; priporočeni čas aktivnosti:
junij – september
9.
Potrebna oprema:
•
•
•
•
•
•
10.
Nahrbtnik
Rezervna in topla oblačila
Vetrovka
Sončna očala
Voda
Sadje
Minimalno št. ljudi za izlet:
Minimalno število oseb je 4, maksimalno število oseb je 16.
11.
Cena programa: 569 EUR po osebi.
V ceni je všteto: prevoz, zavarovanje, potrebna oprema, pol penzion v planinski postojanki,
vodenje. V ceni pa ni vključena namestitev v hotelu/apartmaju/zasebni sobi,…v dneh ko niste na
poti in se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan.
12.
Prijave:
RDO Gorenjska
Organizator:
Koren Sports
Stran 154 od 255
Pot na Bistriško planino 10
4290 Tržič
Tel.: +386 (0) 4 592 27 00
Tel.: +386 (0) 41 641 490
Faks: +386 (0) 4 594 91 50
E-pošta: info@koren-sports.si
http://www.koren-sports.si
Stran 155 od 255
3.2.2.2 Gorenjske planine za pohodnike – gorenjske planinske ture
POHODNIŠTVO – PLANINSKE TURE
1.
GORENJSKE PLANINE ZA POHODNIKE
2.
Pojdite za vodnikom
3.
Zahtevnost poti:
Lahka do srednje zahtevna.
4.
Lahka do srednje zahtevna.
5.
Ni težav z iskanjem poti, priporočljivo zemljevid Triglavski Narodni Park in Karavanke.
6.
Poti so dobro opremljeni in označene.
7.
Program 8 dni (7 nočitev):
2. Dan: Roblekov dom na Begunjščici
Roblekov dom na pobočjih Begunjščice (Karavanke) ponuja čudovite razglede na Julijske Alpe in
kot na dlani se zdita Bled in Radovljica. Dom je stalno odprt v razširjeni poletni sezoni, v drugih
letnih časih pa ob koncih tedna, če je lepo vreme.
Potek poti: Ljubelj – Prevala – Roblekov Dom – Draga – Grad Kamen
Dolžina: 4-5 ur.
Start: 1050 m.
Stran 156 od 255
Najvišja točka: 1.657 m.
Višinska razlika: 607 m.
Zahtevnost: srednje težka.
Pohodni užitki:
• Baronovi tuneli (tuneli tržiškega barona Borna, ki je skozi tunele lažje in hitreje prispel iz
severne na južno stran gore, koder je imel svoja lovišča, znana po kozorogih)
• flora in favna
• razgledi na Julijske Alpe in Begunjščico.
Kulinarični namig:: Prevala in Roblekov dom – domača hrana.
Atrakcije: baronovi tuneli in razgledi.
3. Dan: Martuljški slapovi in planina Jasenje
Od Kranjske Gore nas pot vodi ob reki Savi Dolinki do vasi Gozd Martuljek. Do planine Jasenje vodi
več poti, vendar je najlepša pot po vintgarju potoka Martuljek, ki nas pripelje do prvega slapu. Za
tiste, ki želijo širšo in malce lagodnejšo pot, pa je široka gozdna vlaka čisto zadosten izziv in si
vintgar lahko ogledajo iz ptičje perspektive. Na položnejšem delu se obe poti združita in do Jasenj
je le še 15 minut.
Potek poti: Kranjska Gora - Gozd Martuljek – soteska Martuljek – Planina Jasenje –
Gozd Martuljek
Dolžina: 3-4 ure.
Start: 750 m.
Najvišja točka: 930 m.
Zahtevnost: lahka.
Pohodni užitki:
- slapovi
- soteska.
Nevarnosti: soteska, spolzka tla.
Kulinarični namig: Brunarica »Pri Ingotu«. V čudovitem objemu Špikove skupine si lahko
potešite žejo z domačimi sokovi, spijete vroč čaj iz zdravilnih zelišč ali pa si privoščite šilce
domačega borovničevca. Posebnost je dobra enolončnica, pripravljena v kotlu na odprtem ognju.
Za sladokusce imajo odlično pehtranovo potico, buhteljne, zavitke z različnimi nadevi ...
Atrakcije: zanimiva stara planinska kuhinja v Brunarici »Pri Ingotu«.
4. Dan: Golica 1835 m
Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh, znamenit predvsem zaradi
gorskih narcis, ki se v maju razcvetijo na njegovih južnih pobočjih. Najprimernejši čas za obisk je v
kopnem od maja do oktobra, najlepša pa je konec maja in junija, ko cvetijo narcise ali ključavnice.
Takrat so travniki na začetku poti videti, kot da bi bili pobeljeni s snegom. Koča se nahaja nad
gozdno mejo pod vrhom Golice.
Stran 157 od 255
Potek poti: Planina pod Golico – Koča pod Golico – Golica – Koča pod Golico – Planina pod Golico
Dolžina: 4-5 ur.
Start: 945 m.
Zahtevnost: srednje težka pot.
Pohodni užitki: razgledi na Julijske Alpe in avstrijska jezera.
Kulinarični namig: Planinska Koča na Golici – domača hrana.
Atrakcije: razgledi.
5. Dan: Krnica: 1.110 m
Pot v Krnico se začne malo naprej od jezera Jasna v Kranjski Gori, tik pred mostom čez Pišnico,
pod hotelom Erika. Koča stoji na gozdni jasi sredi obsežne kotanje Krnica med Martuljškimi gorami,
Škrlatico, Razorjem in Prisojnikom. Koča v krnici nas vabi skozi vse leto.
Potek poti: Kranjska Gora – Jasna – Dolina Krnice – Kranjska Gora
Dolžina: 3-4 ure.
Start: 750 m.
Zahtevnost: lahka.
Pohodni užitki: mogočne stene Prisanka, Škrlatice.
Nevarnosti: ni nevarnosti.
Kulinarični namig: Planinski dom v Krnici.
Atrakcije: mogočna ostenja Prisanka in Škrlatice.
6. Dan: Debela Peč: 2014 m
Pokljuško planoto na njenem severozahodnem robu ločuje od ledeniške doline Krme strm greben z
vrsto lahko dostopnih razglednih vrhov. Prvi dvatisočak v tem grebenu je Debela peč, travnat vrh,
s katerega boste lahko uživali v razgledu na Triglavsko pogorje, Pokljuko, Bohinjske gore, na
vzhodu pa boste v lepem vremenu onkraj doline Save opazili Karavanke in za njimi Kamniške Alpe.
Potek poti: Rudno polje – Krucmanove konte – Blejska Koča na Lipanci – Debela Peč – Lipanski
vrh – Blejska Koča na Lipanci – spomenik Pri Rupah
Dolžina: 5 ur.
Start: 1.400 m.
Zahtevnost: srednje težka pot.
Pohodni užitki: Pokljuka, Krma.
Nevarnosti: hitra sprememba vremena – megla.
Kulinarični namig: Blejska koča na Lipanci.
Lipanca je manjša planina nad Pokljuko, tik pod grebenom, ki ločuje Pokljuško planoto od doline
Krme. Z Lipance boste imeli lep razgled na pokljuške gozdove in bohinjske gore, nad vami pa se
Stran 158 od 255
bodo dvigale strme stene Lipanskega vrha.
Atrakcije: razgledi.
7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga “Odkrijte Gorenjsko”.
8. Dan – odhod.
8.
maj – oktober
9.
Potrebna oprema:
•
•
•
•
•
•
•
10.
Nahrbtnik
Dobri pohodni čevlji
Rezervna in topla oblačila
Vetrovka
Sončna očala
Voda
Sadje
minimalno število oseb je 4, maksimalno število oseb je 16.
11.
Cena programa: 39 EUR/oseba/dan – izlet.
Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem
programu niso določene – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno
namestitev.
Cena za nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,..) se giblje
od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan in je odvisna od namestitvenega objekta.
12.
Prijave:
RDO Gorenjska
Organizator:
Koren Sports
4290 Tržič
Tel.: +386 (0) 4 592 27 00 in
+386 (0) 41 641 490
Faks: +386 (0) 4 594 91 50
E-mail: info@koren-sports.si
Stran 159 od 255
3.2.2.3 Treking za izkušene
POHODNIŠTVO – ZA IZKUŠENE
1.
TREKING ZA IZKUŠENE
2.
Odpravite se do dvatisočakov
3.
Zahtevnost poti
Srednje do zelo zahtevna pot.
4.
Srednje do težko.
5.
Ni težav z iskanjem poti, priporočljivo zemljevid Triglavski Narodni Park in Karavanke.
6.
Poti so dobro opremljene in označene.
7.
PROGRAM 2 dni (ena nočitev)
1. Dan: Rudno polje – Vodnikov dom – Kredarica – Triglav – Kredarica
Triglav (2864 m) se nahaja v osrčju Julijskih Alp in je najvišja gora na ozemlju Slovenije. Na vrhu
stoji Aljažev stolp, ki ga je leta 1895 postavil Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem. V Aljaževem
stolpu lahko v primeru nevihte vedri do 5 ljudi. Sicer pa je danes Aljažev stolp zaščiten kot
kulturni spomenik. Triglav je svoj prvi obisk dočakal 26.8.1778, ko so se na vrh povzpeli štirje
srčni možje, katerih spomenik stoji v Bohinju. Iz vrha Triglava se odpira razgled, ki seže vse od
Jadranskega morja, prek Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško Savinjskih Alp, Pohorja,
prek skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp.
Potek poti:
Naš gorski pohod začenjamo na Rudnem polju, sredi gozdne planote Pokljuka in se preko
Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m), planinske postojanke nad dolino in pod ostenjem
Tošca in Vernarja, napotimo do Kredarice. Triglavski dom na Kredarici (2515 m) je najvišja
slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka postaja. Tukaj se začne pravi
Stran 160 od 255
vzpon na Triglav, ki terja kar dobro fizično pripravljenost. Najprej prispemo do neizrazitega vrha
Malega Triglava, ki mu sledi izpostavljena, a dobro zavarovana pot po grebenu. V zadnjem delu se
pot najprej strmo vzpne, potem, ko strmina popusti, pa nas pot pripelje na vrh Triglava, kjer nas
pozdravi Aljažev stolp. Iz Kredarice do vrha Triglava potrebujemo okoli uro časa, za spust do uro
in pol ali več.
Predviden čas na poti: 6-7 ur.
Start: 1.400 m.
Višinska razlika: 1.464 m.
Zahtevnost: zelo zahtevna.
Pohodni užitki: razgledi na gore, hoja po zavarovanih poteh.
Nevarnost: ozka in strma pot, padajoče kamenje, sonce…
Kulinarični namig: večerja v Triglavskem domu, najvišji planinski postojanki v Sloveniji.
Atrakcije: vrh Triglava (2864 m).
2. Dan: Kredarica – Krma
Krma je najdaljša izmed treh ledeniških alpskih dolin pri Mojstrani na Gorenjskem in je izhodišče
ali končni cilj gorskih vzponov v Triglavskem narodnem parku. Dolina Krme je sicer zaprta, kljub
temu pa imamo z Zasipske planine, kjer stoji Kovinarska koča (892 m), lep razgled na vrhove, ki
jo obdajajo.
Predviden čas na poti: 4 – 5 ur.
Start: 2515 m.
Cilj v Krmi: 944 m.
Zahtevnost: lahka označena pot.
Pohodni užitki: sledenje poti, ki pelje vse od goličav in strmih spustov do položnejših poti
travnikov in gozda.
Nevarnosti: ozka in strma pot, padajoče kamenje,…
Kulinarični namig: Kovinarska koča v Krmi.
Atrakcije: doživetje gozdne meje, panorame, gorske živali, rastline.
8.
julij – september
9.
Potrebna oprema:
Dobri čevlji, nahrbtnik, vetrovka, topla oblačila, sončna očala, voda, sadje…
10.
Minimalno število oseb je 4, maksimalno število oseb je 12.
11.
Cena programa: 179 EUR po osebi
V ceni je všteto: prevoz, zavarovanje, potrebna oprema, pol penzion v planinski postojanki,
vodenje.
Stran 161 od 255
12.
Prijave:
RDO Gorenjska
E-pošta: info@slovenian-alps.com
Organizator:
Koren Sports
4290 Tržič
Tel.: +386 (0) 4 592 27 00
+386 (0) 41 641 490
Faks: +386 (0) 4 594 91 50
E-pošta: info@koren-sports.si
Stran 162 od 255
3.2.2.4 Alpinisti
POHODNIŠTVO – ZA ALPINISTE
1.
ZA ALPINISTE
2.
Dotaknite se najlepših sten in najvišjih vrhov!
3.
PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev (ki opisuje celotno doživetje)
Je v bistvu produkt pohodništva za vse generacije, kjer vsak lahko postane skozi realen dotik stene, ki jo
tako do obisti podoživi, vsaj za en dan gornik, če že ne alpinist. Produkt se loči od ostalega pohodništva
po doživetju sten, začinjen z ustrezno zgodovinsko zgodbo in poskusom plezanja v steno. Dovolj je le en
raztežaj z varovanjem z vrha. Vsak pohodnik dobi posebno oblikovano značko in fotografijo plezanja.
Možnost vsak dan in v vsakem vremenu (pozor plazovi!)
PROGRAM:
Produkt se deli na: 3 NAJ STENE in 3 NAJ RAZSTERŽAJI: JALOVEC, ŠPIK, TRIGLAV
1. Dan – Prihod in nastanitev – UVOD V PROGRAM
Predstavitev vodnika in tedenskega programa (zvečer).
2. Dan - dolina TAMAR – JALOVEC 2645 m
Visokogorski izlet – lažja (obvezno z vodnikom)
Prihod s kombijem do Planice in peš v dno doline do koče v Tamarju (ogled sten: Mojstrovka, Travnik,
Ponce, Šite – zgodovinsko najbolj pomembne stene slovenskega alpinizma) in proti Jalovcu . Zgodba o
smeri Ashnenbrener (pripovedno), ki je bila dolgo najzahtevnejša v Alpah. Pot se nadaljuje pod steno do
Šit in vstopa do smeri JLA in zgodbe o njenem nastanku. Pot v Jalovčev ozebnik in pod steno Jalovca ter
zgodba o vodniku, popularnem Commiciju (znak kakovosti, njegove poti so lepe, drzne in posebne).
Zgodba o Jalovcu (zaščitni znak slovenskega planinstva – PZS ima v grbu goro Jalovec – najlepša gora v
Sloveniji (kristal, fant od fare,….) in nazaj.
a) Lažja varianta - DRUŽINA: Tamar – Mala Mojstrovka (po Hanzovi zavarovani poti)
Odhod iz Tamarja pod stenami Travnika do Velike Mojstrovke in na Malo Mojstrovko (po Hanzovi poti na
vrh) spust na Vršič (5 ur).
DRUŽINA oziroma NE ALPINISTI splezajo en raztežaj:
- v Veliki Mojstrovki - Mira Marko Debelakova smer (4+) ali
- v Mali Mojstrovki severni raz (4-).
ALPINISTI splezajo:
Stran 163 od 255
-
severni raz Male Mojstrovke (2 uri) ali
Debelakovo smer v Veliki Mojstrovki (4 ure).
b) Težja varianta - DRUŽINA: (zelo zahtevna označena pot) od Tamarja gre čez Kotovo sedlo
(2100m, 3 ure) na Jalovec 2645m (2-3ure), kjer se vidi ob lepem vremenu tudi Jadransko morje
in Belopeška jezera) in od tam nazaj do koče v Tamarju čez Jalovški Ozebnik (4-5ur). Skupaj: od
9 do 12 ur.
DRUŽINA oziroma NE ALPINISTI splezajo en raztežaj v SV razu Jalovca (steber, nedvomno
spada med najlepše smeri) pol ure (na osebo).
Težavnost: 3- .
ALPINIST – prepleza steber (najlepši raz) Jalovca
Čas: (Commicijeva smer) - 5 ur.
Težavnost: 5 do 6.
3. Dan: ogled Bleda in Bohinja
Prosto dopoldne, popoldne: klasični ogled Bleda in Bohinja
BLED – Podoba raja! Dovolj dobro le za vas in kralje. Ob edinstvenem jezeru z otokom in s termalnimi
izvirki spoznajte resnične zgodbe o mogočnežih sveta in odkrijte, zakaj so ljubili ta košček sveta!
Sprehodili se bomo po Bledu, ki je visokostni komornik na vhodu v kraljestvo Zlatoroga, je duša Gorenjske
in Slovenskih Alp. Če ste doslej s kralji delili le usodo sveta, lahko od trenutka, ko se boste zagledali v
jezero z otokom s cerkvico in gradom na strmi skali nad njim, delite z njimi še občudovanje nad podobo
raja, kot je kraj staroslovanske boginje Žive imenoval eden največjih evropskih pesnikov, France Prešeren.
Ob edinstvenem jezeru z otokom in s termalnimi izvirki bomo spoznali resnične zgodbe o mogočnežih
sveta in odkrili, zakaj so ljubili ta košček sveta.
S pletno se bomo odpeljali na otok, kjer nikar ne pozabite pozvoniti z zvonom, da se vam uresničijo skrite
želje. Ob povratku z otoka si bomo v restavraciji ob jezeru privoščili znamenito blejsko kulinarično
posebnost – blejsko kremšnito.
Po okrepčilu se bomo povzpeli na strmo pečino nad jezerom, do Blejskega gradu, od koder boste kot kralj
zrli v naravne znamenitosti. Na gradu si bomo ogledali muzej, tiskarno, klet, zeliščno galerijo; z omembo
iz leta 1004 je med najstarejšimi v Sloveniji!
BOHINJ - je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče
svojo dobro, mirno stran. Je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu s
primarno bivanjsko uro – Razglejte se po življenju!
Ogledamo si cerkev Sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu, ki je ob iztoku reke Save Bohinjke iz jezera
skupaj z mostom in pogledom na jezero simbol Bohinja. Z ladjico se zapeljemo po Bohinjskem jezeru največje slovensko stalno, naravno jezero ledeniškega izvora, dolgo 4.100 m, široko 1.200 m in globoko
do 45 m; poleti primerno za kopanje.
Po urejeni poti se bomo do slapa Savica, ki je opevan v slovitih pesnitvah.; vodni tok se že v skritem
podzemlju razdeli na dva pramena; vidna sta 25 in 78 m slap; do enega najbolj obiskanih slapov v
Sloveniji vodi urejena pot.
Po ogledu Korit Mostnice in Hudičevega mostu se odpeljemo nazaj na Bled, kjer nas v namestitvenem
objektu že čakajo z pozno večerjo.
4. Dan: ŠPIK (spada med velike prvake slovenskih gora, severna stena ena najslavnejših
v Julijcih
Stran 164 od 255
Zanimivost: vse štiri smeri pred vojnega obdobja so preplezale ženske (leta 1926, svetovni rekord Mira
Marko Debeljak) 7-9 ur, V+.
Družina: pot vodi iz Martuljka do pod Špika (2 uri) do severne stene Špika - preplezamo en raztežaj.
Nadaljujejo po lovski poti na bivak pod Akom. Sestopamo in si ogledamo Zgornji in Spodnji Martuljški slap,
pot nadaljujemo do koče pri Ingotu, kjer je tudi spomenik Miri Marko Debelak. Dramatična zgodba o Miri
Marko in najtežjem vzponu v Evropi tistega časa (V+). Čas poti: od 9 do 11 ur.
Alpinist: prepleza 900m visoko severno steno Špika, eno najslavnejših v Julijskih Alpah.
5. Dan: Log pod Mangartom – raztežaj v Prisank
Izlet iz Kranjske gore čez Predel na Mangartsko sedlo (koča na Mangartu 2600 m) – spust v Log pod
Mangartom; znamenitost: loška stena, najširša v SLO, 10 km, izvir Soče, Kekčeva domačija. Pot
nadaljujemo na Vršič. Vzpon do Poštarske koče in ogled Ajdovske deklice, okna, hudičevega stebra in pot
nadaljujemo do slapa Peričnik, nato se odpravimo do Vrat. Prespimo v Aljaževem domu in pri večerji
poslušamo gorniške zgodbe….(Jakob Aljaž, Zlatorogove Police, Klement Jug, Jože Čop,…). Poudariti je
potrebno, da je to najdaljša izmed visokih sten Evrope – Severna stena Triglava (ponos Slovencev). Pot
nas vodi pod steno do vstopa v Slovensko in Nemško smer, mimo Bavarske, do Skalaške in Prusikove, do
Sfinge in do Tržaške smeri. Spoznamo pretresljivo zgodbo o Klementu Jugu.
6. Dan: Triglav (STENA - Severna triglavska stena)
Odpravimo se iz Aljaževega doma v Vratih - 1,5 ure hoje do Severne Triglavske stene – Slovenska smer.
•
Prva varianta: ALPINIST + DRUŽINA: Severna Triglavska stena 800 m.
Ocena zahtevnosti Slovenske smeri: 2-3.
Čas: 3-5 ur.
•
Druga varianta za ALPINISTA: Nemška smer.
Ocena zahtevnosti Nemške smeri: 3-4, oziroma Skalaška ocena zahtevnosti: 5+.
Čas: 5-7 ur oziroma 6-9 ur.
Malica: na Zlatorogovih policah. Na vrhu robu stene ….zgodbe Triglava.
Odpravimo se do Doma na Kredarici (1 ura).
Večerjamo in prespimo na Kredarici.
7. Dan: vzpon na Triglav
•
Prva varianta:
Ob sončnem vzhodu smo zgodaj zjutraj na Vrhu Triglava. Sestopimo do doma na Planiki (malica) in
nadaljujemo do Vodnikovega doma, naprej do Pokljuke….s prevozom do Bohinja. Kopanje v Bohinjskem
jezeru.
•
Druga varianta:
Preko Sedmerih jezer do Slapu Savica.
Večerja: Pri Lectarju v Radovljici.
Stran 165 od 255
Kulinarični namig:
Gostilna Lectar
Linhartov trg 2
4240 Radovljica
Tel.: +386 (0) 4 537 48 00
8. Dan: odhod.
4.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
5.
Blejsko jezero in otok s cerkvijo
Blejski grad
Vila Bled
Zdraviliški park
Blejske pletne in fijakerji
Cerkev Sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu,
Planšarski muzej,
vožnja z ladjico po Bohinjskem jezeru,
Slap Savica,
Korita Mostnice
Hudičev most.
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd.)
Prevoz, vodnik/alpinist, hrana, pijača, vstopnine.
Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,) v osem dnevnem programu
niso določene – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. Izjema so
le planinski domovi, ki so sestavni del programa.
7.
•
•
•
•
•
•
8.
Zemljevid – potek poti
•
•
•
•
•
•
•
9.
športna oblačila
pohodni čevlji
nahrbtnik
sončna očala
kopalke
brisača.
Tamar
Bled
Bohinj
Špik
Log pod Mangartom
Triglav
Radovljica
Cena izvajanja predlaganega programa se prilagodi glede na število udeležencev in jo bo organizator
Stran 166 od 255
podal ob povpraševanju/zainteresiranim.
Cena za nočitev z zajtrkom se giblje od 30 EUR do 100 EUR na osebo na dan – odvisno od vrste
namestitve (hotel apartma, zasebna soba, hostel, planinski dom, kamp,..).
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Stran 167 od 255
3.1.3 Kolesarski programi
3.1.3.1 Kolesarjenje z avtodomom
KOLESARJENJE – Z AVTODOMOM
1.
ZA KOLESARJE Z AVTODOMOM
2.
Pustite se zapeljati drugačnim cestnim in kolesarskim potem
3.
PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 noči
Zahtevnost poti: poti so v glavnem speljane po nezahtevnem terenu in po lokalnih cestah, kje ni veliko
prometa. Del nekaterih poti je speljan tudi po makadamu, ki pa je v večini bolj položen in ni nevaren za
manj vešče kolesarje.
Napornost: zahtevnost izletov je za kolesarje, ki redno kolesarijo, lahka do srednje težka, za manj
pripravljene kolesarje, ki niso vajeni dolgih izletov, pa lahko tudi težka. Modra črta prikazuje bolj zahteven
spust, ki ni primeren za cestna ali treking kolesa.
Orientacija: večina poti je opisana v kolesarskih vodnikih in zemljevidih, ki jih dobimo na lokalnih
turističnih informativnih točkah. V vseh tudi ponujajo možnost kolesarskih vodnikov, vendar je v paket že
vključen vodnik.
Opremljenost poti – markacije in druge oznake: nekatere poti so dobro označene in jih je dokaj
lahko najti, druga pa zahtevajo malo orientacije, vendar z dobro karto ni problema. Stanje v celoti je
dobro.
PROGRAM:
2. Dan - celodnevni izlet:
Železniki – Zali Log – Petrovo Brdo – Zgornja Sorica – Danje – Torka – Zali Log – Železniki
Stran 168 od 255
Iz Železnikov vodi pot v rahlem vzponu po Selški dolini obdani z gozdovi, skozi vas Zali Log in Podrošt, do
Petrovega brda (počitek v planinski koči).
Pot nadaljujemo proti vasi Spodnja Sorica kjer se ustavimo na kosilu v gostišču Macesen. Od tu nas vodi
pot proti Soriški planini, ki velja za priljubljeno izletniško točko, tudi med kolesarji, žal pa se naša pot že
dosti niže odcepi na desno (v primeru, da je skupina dobro pripravljena se lahko povzpnemo na vrh), na
panoramsko pot. Pot se nadaljuje mimo strmih travnatih pobočij pod Ratitovcem (skozi vasi Danje,
Zabrdo, Torka) in naprej po široki makadamski cesti.
Na najvišji točki, imenovani Povden, se kakovost ceste zelo poslabša. Od skupine zavisi ali nadaljujemo
pot na Prtovč ali pa se spustimo v dolino do Podrošta in naprej skozi Zali Log v Železnike.
Po izletu je predvideno kopanje v bazenu in ogled zanimivega muzeja.
Kolesarski užitki: vožnja po dolini ob potoku Selščica, vzpon v vas Zgornja Sorica, vožnja po
panoramski cesti z pogledom na Porezen in Blegoš in Polhograjske dolomite, spust po slikovitih hribih v
dolino.
Kosilo:
Gostišče Macesen v Spodnji Sorici
Spodnja Sorica 16,
Spodnja Sorica
4229 Sorica
Tel.: +386 (0) 4 519 70 60
Večerja: Gostilna pri "SLAVCU" Zali Log - specialiteta postrvi
Gostilna pri "SLAVCU"
Zali Log 22
4228 Železniki
Tel.: +386 (0) 4 514 62 09
3. Dan - celodnevni izlet:
Bohinjski Bistrica - Bohinjska Češnjica - Srednja vas – Studor – Stare Fužine – Dolina Voje –
Stara Fužina - slap Savica - Ribčevem laz – Brod – Boh. Bistrica
Stran 169 od 255
Iz kampa Danica v Bohinjski Bistrici se odpeljemo v smeri Bohinjskega jezera, prečkamo Savo Bohinjko in
v vasi Brod zavijemo desno na označeno kolesarsko pot.
Nadaljujemo pot po travnikih in se spustimo v Zgornjo Bohinjsko dolino v vas Bohinjska Češnjica.
Peljemo mimo tipičnih bohinjske vasi - Srednja vas, Studor in Stara Fužina (toplarji).
Zapeljemo do Voj (grbinasti travniki, slap Mostnice visok 21 m, degustacija domačih sirov in prave
gorenjske zaseke).
Do Stare Fužine se vrnemo po isti poti. V vasi zavijemo desno na pot, ki nas bo po travnikih na katerih
pristajajo jadralni padalci pripeljala do jezera.
Ob jezeru nadaljujemo do znamenitega mosta ob cerkvici sv. Janeza.
Skozi Ribčev laz bomo ob jezeru nadaljevali v Ukanc in naprej do koče pri Savici (ogledamo si slap Savica.
Po ogledu se zapeljemo do spodnje postaje kabinske žičnice in se vzpnemo na Vogel.
Po povratku iz Vogla se vrnemo v Ribčev laz, zavijemo Stari Fužini in se po nekaj 100 m usmerili na
kolesarsko pot, ki nas bo po levem bregu Save pripelje v vas Brod in nazaj v naš kamp.
Kolesarski užitki: vožnja po kolesarski stezi ob Savi Bohinjki, razgledi na hribe okoli Bohinjskega jezera,
vožnja skozi slikovite bohinjske vasi v Zgornji bohinjski dolini, vožnja v dolino Voje, pot ob Bohinjskem
jezeru.
Kosilo: Okrepčevalnica slap Voje – okrepčali se bomo z
domačimi dobrotami.
domačim sirom, kislim mlekom in ostalimi
Večerja: Gostilna Zoisov grad - ena najstarejših gostiln v Sloveniji
Restavracija Zoisov grad
Grajska ulica 14
Tel.: +386 (0) 4 572 16 86
4. Dan - celodnevni izlet
Bled – Gorje - dolina Radovne - Krnica - Gorje – Vintgar – Bled
Stran 170 od 255
Iz kampa Bled se ob jezeru peljemo do regatnega centra in po lažjem vzponu do železniške postaje Bled.
Zavijemo desno pod železniškim mostom in nadaljujemo proti Krnici.
V vasi Krnica zavijemo desno in prečkamo reko Radovno, ki izvira na številnih mestih v Zgornji Radovni.
Med kolesarjenjem si ogledamo številne znamenitosti kot so fužine, ta debev kamen, Napoleonov kamen,
pridobivanje krede.
Po dobrih 10 km poti zavijemo levo v dolino Krma, ki je najdaljša izmed treh ledeniških dolin. Na koncu
poti je Kovinarska koča, kjer se bomo obrnili in spustili do kmetije Psnak v Zgornjo Radovno. V tej znani
EKO kmetiji se bomo ustavili in preizkusili domače dobrote.
Po kosilu nadaljujemo pot po levem bregu Radovne do Gogalove lipe in se priključimo nazaj na cesto
prihoda. Očaka nas samo še prijeten spust nazaj v Krnico in se skozi Gorje odpeljemo do vstopne točke v
Blejski Vintgar. Po ogledu nadaljujemo z spustom mimo Gmajne na Bled in ob jezeru do našega kampa.
Kolesarski užitki: Vožnja po dolini Radovne, ki jo obdajata planoti Pokljuka in Mežakla, neokrnjena
narava v dolini Krma.
Kosilo: Gostilna Psnak – EKO kmetija
TURISTIČNA KMETIJA PRI PSNAKU
Zgornja Radovna 18,
4281 Mojstrana
Tel.: + 386 (0) 4 5891152
GSM: + 386 (0) 31 681 630
Faks: + 386 (0) 4 589 1152
E-pošta: psnak@s5.net
www.slovenia.info.si
Večerja: Gostilna pri Planincu – domača Slovenska hrana
Gostilna Pri planincu
Grajska cesta 8
4260 Bled
Tel.: +386 (0) 4 574 16 13
5. Dan - počitek
Zakaj bi počivali? Naravne lepote in svež alpski zrak vas vabijo na aktivno preživetje dneva. Veslanje in
surfanje po jezeru, ribolov, vožnja s kajaki in rafting po alpskih rekah, ježa v naravi in planinarjenje po
okoliških hribih, golf, letenje z baloni in jadralnimi padali… Po napornem kolesarjenju prejšnjega dne se
osvežimo v jezeru ali v hotelskih bazenih s termalno vodo. Večer pa preživimo v eni od mnogi priznanih
gostiln z pokušanjem blejske kremšnite.
Stran 171 od 255
6. Dan - celodnevni izlet
Mojstrana - Kranjska gora – Podkoren – Rateče – Planica –Tamar – Kranjska Gora Mojstrana
S čudovitim pogledom na Triglavsko severno steno zapustimo kamp in se spustimo do glavne ceste, jo
prečkamo in nadaljujemo spust v Mojstrano. V Mojstrani zavijemo desno in nadaljujemo po kolesarski
stezi, ki je speljana po stari železniški progi. Peljemo se ob Savi dolinki, prečkamo nekaj mostov,
zapeljemo skozi Gozd Martuljek, in naprej po kolesarski poti do Kranjske gore. Mimo hotelov, smučišča in
MTB parka nadaljujemo po stranski cesti do Podkorena. Pod strmino na kateri je vsako leto svetovni pokal
v slalomu in veleslalomu nadaljujmo do ceste v Ratečah in zavijemo v dolino pod Poncami. Cesta nas
mimo skakalnic (svetovno znane skakalnice v Planici, med katerimi velikanka omogoča skoke do 240 m),
pripelje do prvega malo bolj resnega vzpona. Tukaj zapornica preprečuje avtomobilom vožnjo v dolino in
lahko mirno uživamo v vožnji v lepem naravnem okolju. Peščena cesta, na nekaterih delih polna skal, ki
jih hudourniki privalijo izpod strmih sten v dolino, nas skozi gozd pripelje do zelene oaze ob vznožju sten
in na sam rob Triglavskega narodnega parka. Po počitku in ogledu okoliških sten Ponc, Mojstrovk,
Travnika in Šit se spustimo po poti vzpona. Pri Ratečah zavijemo nazaj na kolesarsko stezo in se malo
pred Podkorenom pripeljemo do naravnega rezervata Zelenci, kjer je izvir Save Dolinke. Že ime pove, da
je majhno jezero zelene barve. Pogledu nadaljujemo pot po smeri prihoda skozi Kranjsko Goro in Gozd
Martuljek, Mojstrano in v kamp.
Kolesarski užitki: vožnja po stari železniški progi ob Savi dolinki, uživanje v čudovitem alpskem svetu.
Kosilo: Dom v Tamarju
Večerja: Kmetija odprtih vrat Pr` Železn`k - domača Slovenska hrana
Kurirska pot 11
4281 Mojstrana
Tel.: +386 (0) 4 589 12 17
Tel.: +386 (0) 31 603 271
7. Dan – prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«.
8. Dan – odhod.
4.
• Groharjeva rojstna hiša
Stran 172 od 255
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
5.
Meja med Gorenjsko in Primorsko na Petrovem brdu
Bohinjske vasi
Dolina Voje
Slap Savica
Bohinjsko jezero
Vogel
Bled
Dolina Radovne
Dolina Krma
Najstarejše lipa
Izkop krede
Vintgar
Vožnja po stari železniški progi ob Savi dolinki
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine/ izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma,
zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu ni določena – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam
izbere sebi primerno namestitev.
7.
•
•
•
•
•
•
•
8.
Nahrbtnik
rezervna oblačila
vetrovka
bidon ali meh za nahrbtnik (najmanj 1,5 l)
čelada
sončna očala
rokavice.
Železniki, Zali log, Petrovo brdo, Zgornja Sorica, Danje, Torka, Zali Log, Bohinjski Bistrica - Bohinjska
Češnjica, Srednja vas, Studor, Stare Fužine, Dolina Voje, Stara Fužina, slap Savica, Ribčev laz, Brod,
Bled, Gorje, dolina Radovne, Krnica, Gorje, Vintgar, Mojstrana, Kranjska gora, Podkoren, Rateče, Planica,
Tamar, Kranjska Gora.
9.
Cena
Cena organizacije in izvajana navedenega kolesarskega programa znaša:
•
•
•
5 oseb / 799 EUR
4 osebe / 849 EUR
3 osebe / 899 EUR
Izposoja koles: 15 EUR.
Dodatni športni programi:
•
•
•
Rafting 40 €,
Canyoning 55 €,
Paragliding 90 €.
Dodatni ogledi:
Stran 173 od 255
•
•
vinska klet 20 €,
žičnica Vogel 13 €.
Zgoraj navedene cene ne vključujejo cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba,,
hostel,…), ki se giblje nekje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan.
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Mobile Adventures Biking
Marko Perpar s.p.
Trojarjeva ulica 4
4501 Kranj
Tel.: +386 (0) 40 880 584
E-mail: info@mbslovenija.info
www.mobile-adventures.net
Stran 174 od 255
3.1.3.2 Družinsko kolesarjenje
KOLESARJENJE – ZA DRUŽINE
1.
DRUŽINSKO KOLESARJENJE
2.
Zapeljite se skupaj do pravljičnih krajev!
3.
PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev
Zahtevnost poti: poti so v glavnem speljane po gozdnih ter makadamskih in kolovoznih cestah, poteh.
turističnih informativnih točka. V vseh tudi ponujajo možnost kolesarskih vodnikov, vendar je v paket že
vključen vodnik.
Poti večinoma niso označene, ker so vodene s kolesarskim vodnikom.
PROGRAM:
1. Dan – prihod in nastanitev
2. Dan – POD RATITOVCEM
Podajte se na družinsko kolesarjenje skozi razgibano pokrajino kjer vsak poišče samega sebe: med
vodami in gorami ter med neštetimi odtenki najdite svoj mir. Selška dolina, položena med bujna pobočja
predalpskega sveta, obdana z Ratitovcem in starodavno planoto Jelovico – vas čaka, da jo skupaj doživite.
TRASA:
•
Zahtevnejša: Zali Log – Petrovo Brdo – Zgornja Sorica – Danje – Torka – Zali Log
DOLŽINA: 28 km.
VIŠINSKA RAZLIKA: 800 m.
NAJVIŠJA TOČKA: 1180 m.
•
Manj zahtevna: Zgornja Sorica – Danje – Zabrdo – Torka – Zabrdo – Danje – Zgornja
Sorica
DOŽLINA: 13 km.
Kolesarski užitki: panoramska cesta pod Ratitovcem, prenočevanje v planinah.
Stran 175 od 255
Prenočevanje: Soriška planina - doživeli pristen stik z naravo in čudovitim sončnim zahodom.
Kulinarični namig:
Gostišče Macesen,
Spodnja Sorica 16,
Spodnja Sorica
4229 Sorica
Tel.:+386 (0) 4 519 70 60
Zali Log 22
4228 Železniki
Tel.: +386 (0) 4 514 62 09
3. Dan – POKLJUŠKI GOZDOVI IN PLANINE
Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah. Je največja zaokrožena gozdna
površina v Triglavskem narodnem parku.
TRASA:
•
Zahtevnejša: Rudno polje – Planina Kranjska dolina – Javorniška planina – Uskovnica
– Ribčev Laz
DOLŽINA: 32 km.
•
Manj zahtevna: Zgornja Sorica – Danje – Zabrdo – Torka – Zabrdo – Danje – Zgornja
Sorica
DOLŽINA: 10 km.
Zjutraj prevoz na Rudno polje. Z Rudnega polja se peljemo po gozdnih cestah do planine Javornik.
Ogledali si bomo pašnike in poizkusili domači sir in kislo mleko. Nadaljujemo do planine Kranjska dolina in
na glavno cesto za Rudno polje, ogled biatlonskega centra in spust v Uskovnico. Počitek v koči in
nadaljevanje spusta v Bohinj.
Kolesarski užitki: kolesarjenje v gozdu.
Kulinarični namig: domači sir in kislo mleko na planšariji ali koči.
Prenočevanje: Kamp Danica v Bohinjski Bistrici; v prijetnem gozdičku ob Savi Bohinjki.
4. Dan – Počitek
5. Dan – NAPOLEONOVA CESTA
Kolesarska pot Radovna poteka po dolini Radovne, od Krnice pri Zgornjih Gorjah do muzejsko urejene
Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni. Dolga je okoli 16 kilometrov, za celotno pot s postanki pri
informacijskih točkah potrebujemo 2,5 do 3,5 ure. Večinoma poteka po makadamski cesti skozi dolino. Na
poti je več kot deset različnih informacijskih tabel, ki se nanašajo na dolino in njene posebnosti. Od ene
do druge znamenitosti nas vodijo informacijski stebrički z jasnimi oznakami.
Stran 176 od 255
TRASA:
•
Zahtevnejša: Bled – Gorje - dolina Radovne – Krma – Gorje - Vintgar – Bled
DOLŽINA: 45 km.
•
Manj zahtevna: Krnica - dolina Radovne – Gorje - Vintgar – Krnica
DOLŽINA: 31 km.
Kolesarski užitki: kolesarjenje ob vodi.
Prenočevanje: kamp Bled v bližini Blejskega jezera, v mirnem okolju ob vznožju Alp.
Kulinarični namig na poti:
•
Kosilo: Eko gostilna Psnak, dolina Radovne
Zgornja Radovna 18,
4281 Mojstrana
Tel.: + 386 4 58 91 152
GSM: + 386 (0) 31 681 630
Faks: + 386 (0) 4 589 1152
•
Večerja: Gostilna Pri planincu
Grajska 8
4260 Bled
Tel.: +386 (0) 4 574 16 13
Faks:+386 (0) 4 576 84 19
6. Dan – POD TRIGLAVSKO SEVERNO STENO
Dandanes je Kekčeva dežela spet oživela. Kekca in njegove junake: hudobnega Bedanca, skrivnostno teto
Pehto, modrega Vitranca, prijazno Mojco ali preplašenega Rožleta, najdemo v gorah, kamor smejo vstopiti
izključno otroci od 3. do 10. leta. Kekec jim postreže s kislim mlekom in žganci, ogledajo si njegovo kočo
in prisluhnejo zgodbam iz nekdanjih dni.
TRASA:
•
Zahtevnejša: Mojstrana - Kr. Gora – Rateče – Planica – Tamar- Rateče – Kr. Gora Mojstrana
DOLŽINA: 48 km.
•
Manj zahtevna: Mojstrana – Kr. Gora - Mojstrana
DOLŽINA: 28 km.
Stran 177 od 255
•
Izbirna tura zahtevnejša: Mojstrana – dolina Vrata – Mojstrana
DOLŽINA: 23 km.
Kolesarski užitki: kolesarjenje po trasi nekdanje železnice.
Prenočevanje: Kamp Kamne, ob vznožju Karavank in v neposredni bližini Julijskih Alp.
Kulinarični namig:
Gostilna pri Žerjavu, Rateče
Rateče 39
4283 Rateče
Tel.: +386 (0) 4 587 60 26
8. Dan: odhod.
4.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
5.
Razgledi
Soriška planina
Škofja Loka
Železniki
Sorica
planina Kranjska dolina
planina Javornik
Uskovnica
obširni smrekovi gozdovi
Biatlonski center
dolina Radovne
dolina Krma
Vintgar
Blejsko jezero
Tamar
Planica
skakalnice
Zelenci
izvir Save Dolinke
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine.
programu niso določene – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev.
Stran 178 od 255
7.
Nahrbtnik, rezervna oblačila, vetrovka, bidon ali meh za nahrbtnik (najmanj 1,5 l), čelada, sončna očala,
rokavice.
8.
•
•
•
•
9.
Pod Ratitovcem
Pokljuka
Radovna
Mojstrana
Cena štiri dnevnega izvajanja navedenih programov znaša:
•
•
•
5 oseb / 799 €
4 osebe / 849 €
3 osebe / 899 €
in ne vključuje cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,..), ki se giblje od
30 EUR do 100 EUR po osebi na dan.
Izposoja koles: 15 €.
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Mobile Adventures
Marko Perpar s.p.
Trojarjeva ulica 4
4501 Kranj
Tel.: +386 (0) 40 880 584
Stran 179 od 255
3.1.3.3 Gorsko kolesarjenje
KOLESARJENJE – GORSKO
1.
GORSKO KOLESARJENJE
2.
Poženite pedala malo višje!
3.
Zahtevnost poti: Poti so v glavnem speljane po gozdnih, makadamski in kolovoznih cestah, poteh.
Napornost: zahtevnost kolesarjenja je težka, saj bo veliko zahtevnih vzponov.
vključen vodnik.
Opremljenost poti: poti v glavnem niso označene, ker so vodene s kolesarskim vodnikom.
PROGRAM:
1. Dan: prihod in nastanitev
2. Dan - NAD SELŠKO DOLINO
Zali Log – Potok – Črni Kal – Koča na Blegošu – Črni vrh – Zgornja Davča – Porezen – Petrovo
Brdo – Zgornja Sorica – Danje – Zabrdo – Torka – Povden – Zali Log
DOLŽINA: 46 km.
ČAS: 6 ur.
Stran 180 od 255
• V Zalem logu začnemo vzpon na Blegoš.
• Po krajšem počitku nadaljujemo v smeri smučišča Cerkno.
• Spustimo se po smučišču in se pripeljemo do zgornjega parkirišča od koder se odpre razgled na
Davčo, naselje raztreseno po slemenih med Poreznom in Blegošem.
• Nadaljujejo v rahlem vzponu proti zaselku Zgornja Davča. Po gozdni cesti se mimo vrhov Prvič,
Kopa in Hum pripeljemo do sedla Velbnik. Kratek počitek.
• Po stari vojaški cesti in po težjem vzponu pripeljemo do koče na Poreznu. Peš se vzpnemo na vrh
ki je tudi najvišja točka vseh naših kolesarjenj od koder je čudovit razgled na celo Gorenjsko.
• Po kosilu in počitku nadaljujemo s spustom po grebenski mulatjeri na Petrovo Brdo.
• V Petrovem brdu nadaljujemo po asfaltni cesti proti Spodnji Sorici, ki je ena naših najbolj slikovitih
vasic.
• V Sorici zavijemo na panoramsko cesto proti vasem Dovje, Torka in Povden.
• Na sedlu Povden zavijemo na kolovoz in se po njem spustimo v Zali Log.
Kolesarski užitki: vožnja po smučišču Cerkno, vzpon v vas Zgornja Sorica, vožnja po panoramski cesti z
pogledom na Porezen in Blegoš in Polhograjske dolomite, spust po slikovitih hribih v dolino.
Kosilo: Gostišče Macesen
Spodnja Sorica 16,
Spodnja Sorica
4229 Sorica
Tel.: +386 (0) 4 519 70 60
Večerja: Gostilna pri "SLAVCU" Zali Log - specialiteta postrvi
Zali Log 22
4228 Železniki
Tel.: +386 (0) 4 514 62 09
3. Dan - PO BOHINJSKIH MULATJERAH
Podbrdo – Lajnar – Možic – Vrh Bače – Smučišče Kobla – Suha – Ribčev Laz – Boh. Bistrica
DOLŽINA: 37 km.
ČAS: 6 ur.
Stran 181 od 255
• V jutranjih urah se z vlakom odpravimo skozi tunel v Podbrdo in Baško grapo. V Podbrdu začnemo
naš vzpon po stari vojaški mulatjeri na smučišče Soriška planina in njen vrh Lajnar. Na poti je
veliko ostankov zgradb in bunkerjev iz I. sv. vojne. Lahko bomo skozi rov pogledali na drugo stran
grebena, vzdolž katerega se vzpenjamo, saj ima rov vhod na zahodni strani, skozi hrib pa pripelje
do strelskih položajev na zahodni strani. Med kolesarjenjem bomo imeli čudovite razglede na Baško
grapo in okoliške hribe.
• Po ogledu bunkerja na vrhu nadaljujemo po mulatjeri mimo Slatnika proti Možicu. kjer je tudi
najvišja točka ture. Odprejo se lepi razgledi proti severu, na Bohinj, Julijce in Karavanke.
• Po počitku se spustimo proti Vrhu Bače, na smučišče Kobla in po pobočju po gozdni cesti skozi
prostrane gozdove nad Bohinjsko dolino proti Ribčevem Lazu.
• Po končanem spustu se osvežimo v jezeru.
• Čaka nas še zadnji del kolesarjenja po kolesarski poti ob Savi Bohinjki do vasi Brdo in v naš kamp.
Kolesarski užitki: vožnja po stari vojaški cesti, vožnja po hribih nad Baško grapo, spust v dolino.
Kosilo: lunch paket.
Večerja: Gostilna Zoisov grad - ena najstarejših gostiln v Sloveniji
Restavracija Zoisov grad
Grajska ulica 14
Tel.: +386 (0) 4 572 16 86
4. Dan - POKLJUŠKI GOZDOVI IN PLANINE
Bled – Gorje – planina Kranjska dolina – Planina Lipanca – Planina Javornik – pokljuški Rovti
– Pokljuška soteska – Gorje - Bled
DOLŽINA: 43 km.
VIŠINSKA RAZLIKA: 1370 m .
ČAS: 5 ur.
Stran 182 od 255
• Kolesarjenje začnemo v kampu Bled in zavijemo proti Gorjam.
• Po glavni cesti proti Pokljuki se peljemo mimo zapuščenega smučišča Zartnik in na prvem odcepu
zavijemo levo. Peljemo se po gozdni cesti do prvega odcepa na katerem zavijemo levo na kolovoz
po katerem se bomo pripeljali do planine Kranjska dolina.
• Nadaljujemo po pokljuških cestah, ki so kar zahtevne za navigacijo saj potekajo po gosti smrekovih
gozdovih. Ko se gozdna cesta spremeni v kolovoz se začne strm vzpon, ki se zaključi na planini
Lipanca. Tukaj si privoščimo značilno kosilo, ki jo strežejo po planinskih kočah na planinah – kislo
mleko in žgance.
• Spustili se bomo po kamnitem kolovozu do planine Javornik, ki je največja planina na Pokljuki, do
Mrzlega Studenca in Pokljuške soteske. Na koncu soteske zapeljemo v dolino Radovne in se
vrnemo na izhodišče na Bledu.
Kolesarski užitki: vožnja po pokljuških gozdovih, vožnja po pokljuških planinah.
Kosilo: planinska koča v planini Lipanca.
Večerja: Gostilna pri Planincu
Grajska 8
4260 Bled
Tel.: +386 (0) 4 574 16 13
Faks:+386 (0) 4 576 84 19
5. Dan – Prosto
6. Dan - POD KOŠUTO
Tržič – Dovžanova soteska – Jelendol – Medvodje – Dolge njive – Šija – Kofce - Tržič
DOLŽINA: 35 km.
ČAS: 5 ur.
Stran 183 od 255
Tura se začne v Tržiču in nadaljuje skozi Dovžanovo sotesko do zaselka Jelendol in Medvodje.
Pri lovski koči zavijemo levo, sprva ob potoku, potem po strmi gozdni cesti.
Vseskozi se peljemo po pobočjih mogočne Košute do naslednjega odcepa za planino Šija.
Po nekaj 100 m se nam odpre čudovit pogled na masiv Košute, ki je najmogočnejši in
najhomogenejši masiv v osrednjem delu Karavank. Dolg je okoli 10 km in ima kar šest velikih
samostojnih vrhov visokih prek 2000 m. Pod vrhovi je več planin, kjer pasejo govedo.
• Peljemo se mimo planine Pungrat po lažjem vzponu do planinske koče.
• Za kočo se po kolovozu spustimo proti Kofcam, zatem pa zavijemo proti dolini.
•
•
•
•
Kolesarski užitki: tuneli izklesani v skalo, nešteto gozdnih cest, vožnja po razgibani pokrajini in
planinah.
Kosilo: planinska koča na Kofcah.
Večerja:
GostilnaSmuk,
Križe na Gorenjskem
Retnje 40
4294 Križe
Tel.: +386 (0) 4 595 84 58
mateja.smuk@siol.net
8. Dan – odhod.
4.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Vožnja po smučišču Cerkno
vzpon v vas Zgornja Sorica
vožnja po panoramski cesti z pogledom na Porezen in Blegoš in Polhograjske dolomite
spust po slikovitih hribih v dolino
bohinjske vasi
Vojaška cesta
vojaški bunker na Možicu
Bohinjsko jezero
vožnja z vlakom skozi tunel
Bled
planine na Pokljuki
Pokljuška soteska
Vintgar
Stran 184 od 255
• planina Šija
• planina Kofce
• Dovžanova soteska
5.
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
7.
Nahrbtnik, rezervna oblačila, vetrovka, bidone ali meh za nahrbtnik (najmanj 1,5 l), čelada, sončna očala,
rokavice.
8.
Zali Log, Potok, Črni Kal, Koča na Blegošu, Črni vrh, Zgornja Davča, Porezen, Petrovo Brdo, Zgornja
Sorica, Danje, Zabrdo, Torka, Povden, Podbrdo, Lajnar, Možic, Vrh Bače, Smučišče Kobla, Suha, Ribčev
Laz, Bohinjska Bistrica, Bled, Gorje, planina Kranjska dolina, Planina Lipanca, Planina Javornik, pokljuški
Rovti, Pokljuška soteska, Gorje, Tržič, Dovžanova soteska, Jelendol, Medvodje, Dolge njive, Šija, Kofce,
Tržič
9.
Cena organizacije in izvajanja navedenega programa znaša:
•
•
•
5 oseb / 799 €
4 osebe / 849 €
3 osebe / 899 €
in ne vključuje cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,..), ki se giblje od
Izposoja koles: 15 €.
• Rafting 40 €,
• Canyoning 55 €,
• Paragliding 90 €
Dodatni ogledi:
• Vinska klet: 20 €.
• Žičnica Vogel: 13 €.
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Stran 185 od 255
Mobile Adventures
Marko Perpar s.p.
Trojarjeva ulica 4
4501 Kranj
GSM: +386 (0) 40 88 05 84
Stran 186 od 255
3.1.3.4 S kolesom po nova doživetja
KOLESARJENJE
1.
S KOLESOM PO NOVA DOŽIVETJA
2.
Z lastnimi močmi do posebnosti mest in narave
3.
PROGRAM 8 dnevnih počitnic – 7 nočitev
Zahtevnost poti: to so kolesarske počitnice z avtodomom. V enem tednu se prekolesari Gorenjsko,
spozna njene znamenitosti in poizkusi njene kulinarične dobrote. Počitnice so primerne tako za najbolj
zahtevne gorske kolesarje kot za turistične kolesarje in družine.
Napornost: kolesarjenje ni pretirano zahtevno.
vključen vodnik.
Opremljenost poti: poti v glavnem niso označene, ker so vodene s kolesarskim vodnikom.
PROGRAM:
1. Dan – PRIHOD - spoznajmo Kranj, od modnih dragocenosti do slovenske
pomembnosti
Po namestitvi predlagamo spoznavanje Kranja. Sprehodimo se po enem od najstarejših mest Slovencev
in si oglejmo največje mestne dragocenosti; oči se vam bodo zasvetile ob nakitu iz zlate dobe Karnije.
Sprehod skozi staro mestno jedro in mimo gradu Khiselstein do skrivnostnega podzemlja, ogled vrhuncev
starodavne mode, poezija ob vinu in dobri hrani ter za spomin fotografija na steklo, ki jo je prav v Kranju
izumil Janez Puhar, napolnijo nepozaben dan.
Kulinarični namig: tradicionalna gorenjska večerja z žganci in kranjsko klobaso
Gostilna Kot
Maistrov trg 4
4000 Kranj
Tel.: +386 (0) 4 202 61 05
Stran 187 od 255
2. Dan – PO SONČNIH POBOČJIH RATITOVCA (kolesarjenje)
Izlet po Selški dolini nas popelje vse do meje s Primorsko na Petrovem Brdu. Ratitovec je dolgo travnato
sleme po katerim ležijo idilične vasice Sorica, Danje, Zabrdo in Torka.
TRASA:
Iz Železnikov vodi pot v rahlem vzponu po Selški dolini do Petrovega brda. Na Petrovem brdu je tudi prvi
postanek v planinski koči.
Pot se nadaljuje proti vasi Spodnja Sorica. Tu se lahko udeležite glasbene in likovne delavnice, oziroma si
ogledate Groharjevo rojstno hišo.
Nadaljujemo proti Soriški planini (v primeru, da je skupina dobro pripravljena se lahko povzpnemo na
vrh), drugače zavijemo na panoramsko pot.
Pot se nadaljuje mimo strmih travnatih pobočij, do najvišje točke imenovane Povden; od skupine je
odvisno ali nadaljujemo pot na Prtovč ali pa se spustimo v dolino.
Po kolesarskem izletu se okopamo v bazenu.
DOLŽINA: 42 km.
ČAS: 4 ure.
Kolesarski užitki: panoramska pot.
Kulinarični namig:
Gostišče Macesen,
Spodnja Sorica 16,
Spodnja Sorica
4229 Sorica
Tel.: +386 (0) 4 519 70 60
Zali Log 22
4228 Železniki
Tel.: +386 (0) 4 514 62 09
3. Dan – BOHINJSKI RAZGLEDI (kolesarjenje)
Bohinj ne pomeni samo kraja ob Bohinjskem jezeru, ki je največje slovensko naravno, pretočno jezero,
najbolj poznano tudi po motivu mosta in cerkvice svetega Janeza. Bohinj sta namreč dve dolini, zgornja in
spodnja Bohinjska dolina.
TRASA:
Iz kampa Danica v Bohinjski Bistrici se povzpnemo v zgornjo Bohinjsko dolino in zapeljemo skozi vasi
Bohinjska Češnjica, Srednja vas in Studor. Pripeljemo se v Stare Fužine in zavijemo proti Vojam. Kolovoz
nas pripelje do konca doline, kjer je krajši postanek. Vrnemo se po isti poti in se v Stari Fužini ustavimo za
kosilo v priznani gostilni z domačo hrano. Nadaljujemo ob jezeru do spodnje postaje vzpenjače. Z gondolo
se povzpnemo na Vogel. Po krajšem postanku in ogledu okoliških hribov se spustimo v dolino in
nadaljujemo z vožnjo proti slapu Savica. Po ogledu se vrnemo proti Ribčevem lazu in se ob levem bregu
Save peljemo v Brod in nazaj v kamp.
DOLŽINA: 38 km.
ČAS: 4 ure.
Stran 188 od 255
Kolesarski užitki: ležerno kolesarjenje skozi slikovito pokrajino.
Kulinarični namig na poti:
Okrepčevalnica Planšar
Stara Fužina 179
4265 Stara Fužina ob Bohinjskem jezeru
Tel.: +386 (0)4 572 30 95
www.plansar.com
Gostišče Erlah
zlatovščica, znamenita bohinjska postrv.
Ukanc 67,
Ukanc 4265 Bohinjsko Jezero
E-pošta: erlah-doo@siol.net
4. Dan – Kolesarjenje po DOLINI RADOVNE
Dolina Radovna je neločljivo povezana s Triglavskim narodnim parkom. V njem se dolina začne in nam do
Krnice pokaže mnoge zanimive obraze in se z Vintgarjem poslovi od parka.
TRASA:
Kolesarjenje začnemo v kampu Bled in nadaljujemo mimo železniške postaje Bled proti Gorjam.
Kolesarska pot Radovna poteka po dolini Radovne, od Krnice pri Zgornjih Gorjah do muzejsko urejene
Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni. Nadaljujemo v dolino Krnice do Kovinarske koče. Na povratku se
ustavimo v EKO gostilni Psnak. Po kosilu postojimo pod 500 letno lipo. Spustimo se proti Spodnjim Gorjam
zavijemo levo in sledimo tablam za Blejski Vintgar. Ogled traja približno eno uro; ko znova sedemo na
kolo, pa je do Bleda še 8 km.
DOLŽINA: 47 km.
ČAS: 5 ur.
Kolesarski užitki: kolesarjenje ob vodi.
Kulinarični namig:
Turistična kmetija Psnak – domače jedi na EKO način.
Zgornja Radovna 18,
4281 Mojstrana
Tel.: + 386 (0)4 5891152
GSM:+ 386 (0)31 681 630
Faks: + 386 (0) 4 589 1152
5. Dan – DAN ZA RAZVAJANJE IN POSEBNOSTI
Dopoldne: kopanje na Bledu; ob lepem vremenu v jezeru ali v Savi Bohinjki, ob slabem v pokritem
bazenu katerega izmed hotelov.
Popoldne: obisk Grajske kleti Dornberg na blejskem gradu; polnilnica vina, stekleničenje na star in
Stran 189 od 255
izviren način ter prodaja ustekleničenih vin. Ponudba grajske vinske kleti za posameznike: gostje lahko v
grajski kleti pod budnim očesom meniha sami napolnijo steklenico vina na starinski način, ter za to
prejmejo certifikat. Obisk blejskega igrišča za golf, ki ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji in sodi med
najlepša igrišča v Evropi. V gostilni Jezerska hiša na golfskem igrišču, ki vabi goste v domače okolje in
alpski slog, vam postrežejo z izvirnimi slovenskimi dobrotami. Obisk Begunj in gostilne Pri Jožovcu –
Avsenikova gostilna, galerija in muzej, prireditveni prostor, canyoning, polet z letalom, skok s padalom, ...
Kulinarični namig:
Jezerska hiša
Tel.: +386 (0) 4 53 73 305
Tel.: +386 (0) 41 762 636
Faks: +386 (0) 4 537 83 10
gosttus@gmail.com
6. Dan – dotik severne stene TRIGLAVA in naprej v dolino POD PONCAMI
Iz Mojstrane vodijo tri čudovite alpske doline v samo osrčje Julijskih Alp, v podnožje najvišjega vrha
Triglava (2864 m), Vrata, Kot in Krma. Dolina Vrata se razteza od Mojstrane do vznožja severne stene
Triglava in spada med pokrajinsko najlepše doline Julijskih Alp. Dolina pod Poncami se razteza od naselja
Rateče pa do planinske postojanke, Doma v Tamarju, od tam naprej pa se dolina nadaljuje pod imenom
Tamar.
TRASA:
Iz Mojstrane se odpeljemo po kolesarski stezi v smer Kranjske gore. Med potjo se bomo peljali skozi Gozd
Martuljek. Nadaljujemo do Kranjske Gore, kjer se mimo smučišč peljemo proti Podkorenu. Po nekaj
kilometrih zavijemo proti Planici, kjer si ogledamo skakalnice. Odpeljemo se v idilično dolino Tamar, kjer si
bomo v koči privoščili kosilo. Po krajšem počitku se spustimo v dolino in se ustavimo v Kranjski Gori. Po
poti prihoda se vrnemo v Mojstrano.
DOLŽINA: 52 km.
ČAS: 6 ur.
Kolesarski užitki: kolesarjenje ob reki in po nekdanji železniški trasi.
Kulinarični namig:
Gostilna pri Žerjavu
Rateče 39
4283 Rateče
Tel.: +386 (0) 4 587 60 26
7. Dan – prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«.
8. Dan – odhod.
4.
•
•
•
•
•
•
•
Soteska Vintgar
nakit Karnije
grad Khiselstein
spomini na Franceta Prešerna
kanjon reke Kokre
rovi pod starim delom mesta Kranj
muzej Železniki
Stran 190 od 255
•
•
•
•
•
•
•
•
•
5.
Groharjeva rojstna hiša
Bohinjsko jezero
slap Mostnice
dolina Voje
slap Savica
toplerji
razgled iz Vogla
Dolina Radovne
Napoleonov kamen
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine/ izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma,
zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu niso določene – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe
sam izbere sebi primerno namestitev.
7.
Nahrbtnik, rezervna oblačila, vetrovka, bidone ali meh za nahrbtnik (najmanj 1,5 l), čelada, sončna očala,
rokavice.
8.
•
•
•
•
•
•
9.
Kranj
Ratitovec
Bohinj
Radovna
Bled
Mojstrana
Cene navedenih programov so navedene v nadaljevanju:
•
•
•
5 oseb / 799 €
4 osebe / 849 €
3 osebe / 899 €
IN NE VKLJUČUJEJO cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel,, apartma, zasebna soba, hostel,..), ki se
giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan.
Izposoja kolesa: 15 €.
•
•
•
Rafting 40 €,
Canyoning 55 €
Paragliding 90 €
Dodatni ogledi:
•
•
vinska klet 20 €
žičnica Vogel 13 €.
Stran 191 od 255
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Mobile Adventures
Marko Perpar s.p.
Trojarjeva ulica 4
4501 Kranj
Telefon: +386 (0) 40 880 584
Stran 192 od 255
3.1.4 Zimski programi
3.1.4.1 Krpljanje
BELI ŠPORTI - KRPLJANJE
1.
KRPLJANJE
2.
Po celem snegu do najlepših kotičkov narave
3.
Hoja po visokem snegu je posebno doživetje v divjini. Občutki ko se giblješ po neokrnjeni naravi in stopaš
po deviškem snegu so nepozabni. Počutili se boste kot stari lovci ki so se s pomočjo lastne iznajdljivosti in
trme prebijali skozi dolge mrzle zime in si v naravi iskali hrano.
PROGRAM:
1. Dan: prihod na Gorenjsko in namestitev
2. Dan: krpljanje na Pokljuki
Pokljuka je planota pastirskih stanov in neštetih poti – tudi za tekače na smučeh in biatlonce; edini
biatlonski center v Sloveniji! Pokljuka je čudovita visoka kraška planota v Julijskih Alpah in hkrati največja
z gozdom porasla površina v Triglavskem narodnem parku. Na Pokljuki prvinski način bivanja ni utvara. Je
možnost in enkratna priložnost, da s smučmi in puško ali lokom spet postanete podobni nekdanjim
lovcem, pa čeprav je plen le tarča in se pristno doživetje narave imenuje biatlon. Tudi če hočete le
sprehod, vas bo presenetila neokrnjena narava – na povsem ravni planoti, pa hkrati tako blizu najvišjim
vrhovom Alp, pod senco stoletnih smrek, v blago dišečem zraku po smoli in cvetju. Pokljuka slovi po
Stran 193 od 255
izredni moči številnih energetskih točk. Tu je tudi edini biatlonski center v Sloveniji!
3. Dan: krpljanje v Tamarju
Slikovita alpska dolina Tamar se nadaljuje iz Planice (znamenita dolina smučarskih skakalnic in letalnice
pod vznožjem Ponc je prizorišče vsakoletnega zaključnega dejanja za svetovni pokal v smučarskih skokih)
in se s severa zajeda med vrhove in grebene Julijskih Alp. Tik pod stenami se skriva zelena oaza Tamarja,
ki je pozimi idealna arena za sprehod po snegu.
4. Dan: krpljanje v Bohinju
Krpljanje v Bohinju s pogledom na Bohinjsko jezero in okoliške planine nudi obilo zimskih užitkov Bohinj
je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo dobro,
mirno stran. Je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu s primarno
bivanjsko uro. Bohinj je hkrati meditativen prostor tišine ter prostor adrenalina in neobrzdane divjine. Je
5. Dan: prosto (možnost izleta v Ljubljano ali Postojnsko jamo)
Ljubljana je glavno mesto Slovenije in središče Mestne občine Ljubljana. Je geografsko, kulturno,
znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče Slovenije. Na Ljubljano je skozi zgodovino
vplivalo več kultur, saj je bila v križišču germanskih, romanskih in slovanskih narodov, njihovih jezikov,
šeg in navad.
Postojnska jama je 20.570 m dolg kraški jamski sistem v bližini Postojne in je največji v Sloveniji. Za
turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Na leto Postojnsko jamo obišče več kot 500 000 ljudi in je ena
najbolj obiskanih turističnih znamenitostih v svetu in v Evropi.
6. Dan: popoldansko krpljanje na Krvavcu in obisk Eskimske vasi
CERKLJE-KRVAVEC
Tako preprosto, tako visoko!
Imate samo urico časa, ki ga želite raztegniti v nepozaben dan? Tako preprosto, tako visoko. V četrt ure
ste z mednarodnega letališča visoko sredi alpskega sveta in jeste sveže narejeno skuto. Ko je zima, je
Krvavec najlažje dostopno smučišče Slovenskih Alp – tisto, ki je najbližje Ljubljani, Parizu, Londonu ...
Tako lahko dostopna planina blizu glavnega mesta Slovenije pozimi privlači smučarje in poleti izletnike,
kraj pod njo pa vabi z domačnostjo. Krvavec je 1853 m visok vrh v osrčju istoimenskega smučišča (dostop
z gondolo iz Cerkelj). Vrh je prepreden s smučarskimi žičnicami in ponuja lep razgled na Gorenjsko ter del
Kamniško Savinjskih Alp. V tej idilični snežni pokrajini stoji Eskimska vas in ponuja nepozabna zimska
doživetja.
7. Dan: prosto - možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«.
8. Dan: odhod.
4.
•
•
•
•
•
•
•
Soteska Vintgar
Pokljuški gozd
Pokljuška soteska
Višinska barja
Zvončarstvo v Gorjah
Triglav
Planica
Stran 194 od 255
•
•
•
•
5.
Zelenci
Slap Peričnik
Kranjska Gora
Eskimska vas
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
Prevoz, zavarovanje, vodnik, najem potrebne opreme, vstopnina v Eskimsko vas. Izbira namestitve v
prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu ni določena –
gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev.
7.
Topla zimska obleka in obuvala, nahrbtnik, sončna očala.
8.
•
•
•
•
9.
Pokljuka
Tamar
Bohinj
Krvavec
Cena organizacije štiri dnevnega izvajanja navedenih programov znaša 249 EUR /oseba
(minimalno 4 osebe) in ne vključuje cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba,
hostel,…), ki se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan.
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Koren Sports
Agencija za športne avanture in potovanja
4290 Tržič
Slovenija
Tel.: +386 (0) 4 59 22 700
Faks:+386 (0) 4 59 49 150
GSM: +386(0) 31 513 645
Stran 195 od 255
3.1.4.2 Ski safari
BELI ŠPORTI – SKI SAFARI
1.
SKI SAFARI
2.
SKI SAFARI
S smučmi do trojnega doživetja!
3.
PROGRAM 3 ali 5 dnevnih počitnic (ki opisuje celotno doživetje)
1. PROGRAM - Kombinacija treh slovenskih smučišč, užitek smučanja na različnih smučiščih
Gorenjske
Ski safari: trajanje 3 dni (dve nočitvi).
Ski safari je program namenjen rekreativnim, dobrim in zelo dobrim smučarjem, katerim slovenska
smučišča ne omogočajo tedenskega zimskega užitka. Torej izhajamo iz dejstva da je 6 dnevno smučanje
na samo enem smučišču za dobre smučarje nezanimivo in zato predlagamo smučanje na več smučiščih v
neposredni okolici. Izbrali smo najbolj atraktivna smučišča.
Spoznamo SMUČIŠČA SLOVENSKIH ALP:
•
Smučišče Krvavec, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah, severno od Kranja. Obiskovalci se lahko
v 10 minutah s kabinsko žičnico pripeljejo iz doline (Cerklje na Gorenjskem) v visokogorje na
nadmorsko višino 1500 m. Smučišče leži na planinskih pašnikih in je zelo primerno za smuko. Če
primanjkuje naravnega snega, si pomagajo s snežnimi topovi. Na Krvavcu je več kot 20 prog, v
skupni dolžini 50 km in so primerne za začetnike, rekreativce in tekmovalce.
•
Smučišče Vogel leži visoko nad Bohinjskim jezerom, v osrčju zaščitenega območja Triglavskega
narodnega parka. Gondolska žičnica (s kapaciteto 950 oseb/h) vas iz doline (Ukanc) pripelje na
nadmorsko višino 1535 m, od koder se odpira čudovit panoramski razgled na Triglavsko pogorje
vse tja do Kamniških Alp.
Stran 196 od 255
•
Smučišče Kranjska Gora - smučanje ima tukaj dolgoletno tradicijo. Slovenski zimsko športni
center blizu tromeje: Slovenija – Avstrija – Italija, determinira sistem sedežnic in vlečnic na
pobočjih Vitranca (1631 m) ter proge, primerne za vse vrste smučarjev. Med drugim je tukaj tudi
vsakoletni svetovni pokal v alpskem smučanju.
2. PROGRAM-Kombinacija treh držav in užitek smučanja v Sloveniji, Avstriji in Italiji
Ski safari – čas trajanja je 5 dni (štiri nočitve).
Spoznamo SMUČIŠČA TREH DEŽEL:
Ski safari je program namenjen rekreativnim, dobrim in zelo dobrim smučarjem, katerim slovenska
smučišča ne omogočajo tedenskega zimskega užitka. Torej izhajamo iz dejstva da je 6 dnevno smučanje
na samo enem smučišču za dobre smučarje nezanimivo in zato predlagamo smučanje na več smučiščih v
neposredni okolici. Izbrali smo najbolj atraktivna smučišča v Sloveniji in njeni neposredni okolici.
SLOVENIJA:
•
Smučišče Krvavec, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah, severno od Kranja. Obiskovalci se lahko
v 10 minutah s kabinsko žičnico pripeljejo iz doline (Cerklje na Gorenjskem) v visokogorje na
nadmorsko višino 1500 m. Smučišče leži na planinskih pašnikih in je zelo primerno za smuko. Če
primanjkuje naravnega snega, si pomagajo s snežnimi topovi. Na Krvavcu je več kot 20 prog, v
skupni dolžini 50 km in so primerne za začetnike, rekreativce in tekmovalce.
•
Smučišče Vogel leži visoko nad Bohinjskim jezerom, v osrčju zaščitenega območja
Triglavskega narodnega parka. Gondolska žičnica (s kapaciteto 950 oseb/h) vas iz doline
(Ukanc) pripelje na nadmorsko višino 1535 m, od koder se odpira čudovit panoramski razgled na
Triglavsko pogorje vse tja do Kamniških Alp.
•
Smučišče Kranjska Gora - smučanje ima tukaj dolgoletno tradicijo. Slovenski zimsko športni
center blizu tromeje: Slovenija – Avstrija – Italija, determinira sistem sedežnic in vlečnic na
pobočjih Vitranca (1631 m) ter proge, primerne za vse vrste smučarjev. Med drugim je tukaj tudi
vsakoletni svetovni pokal v alpskem smučanju.
AVSTRIJA:
•
Smučišče Nassfeld-Hermagor leži blizu gorskega prelaza Nassfeld in je eno med 10-timi
najbolj obiskanimi smučišči v Avstriji. Smučarska arena zajema več kot 100 km smučarskih prog in
več kot 30 žičnic, med katerimi je najbolj znana, Millenium Express, v dolžini več kot 6000 metrov.
ITALIJA:
•
4.
•
•
•
•
•
5.
Višarje – Trbiž je prvovrstno smučarsko središče v neposredni bližini Slovenije (mejni prehod
Rateče), ki se ponaša z raznoliko ponudbo alpskega smučanja in ponuja 32 km smučarskih pist.
Krvavec
Vogel
Kranjska Gora
Nassfeld – Hermagor
Višarje
Trajanje programa
3 dni (dve nočitvi) oziroma 5 dni (4 nočitve)
6.
Stran 197 od 255
Prevoz, zavarovanje, vodnik učitelj, smučarska vozovnica.
Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v programu ni določena –
gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev.
7.
Topla zimska obleka in obuvala (smučarska oprema), nahrbtnik, sončna očala ...
8.
Pregled smučišč
Krvavec, Vogel, Kranjska Gora, Nassfeld – Hermagor, Višarje
9.
Cena organizacije izvajanja navedenih programov znaša:
• tri dni na smučiščih Gorenjske 269 EUR / osebo (minimalno 4 osebe);
• pet dni smučišča treh dežel 485 EUR / osebo (minimalno 4 osebe)
in ne vključuje cene nočitve z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), ki se giblje od
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Koren Sports
4290 Tržič
Slovenija
Tel.: +386 (0)4 59 22 700
Faks: +386(0)4 59 49 150
GSM: +386 31 513 645
Stran 198 od 255
3.1.4.3 Tek na smučeh
BELI ŠPORTI – TEK NA SMUČEH
1.
TEK NA SMUČEH
2.
Oglejte si planine in doline kot snežni tekači
3.
1. Dan: prihod na Gorenjsko in nastanitev
2. Dan: tek v Kranjski Gori in Ratečah - SVETOVNO PRVENSTVO NEVERJETNIH
DOŽIVETIJ
Športno-turistično središče asov alpskega smučanja se nahaja v pravljični deželi. Nad njenimi posebnostmi
in potmi bdi v skalno steno ujeta Ajdovska deklica.
Kranjska Gora s svojo prelestno okolico kar žene po preseganju mogočega in samega sebe. Je dekle, za
katero greste v nalivu po rože. Na njenih smučiščih smučajo današnji in jutrišnji svetovni prvaki. V Planici,
eni najlepših dolin v vseh Alpah, je človek na smučeh preletel sto, dvesto metrov in tudi dvesto petdeset
ni več daleč. V stenah, ki so med najvišjimi in najdaljšimi v Evropi, se je pisala zgodovina svetovnega
alpinizma. V njihovih gladkih plateh belega apnenca so se premikali mejniki možnega. Pokrajina
vsakomur omogoča lastne rekorde in nepozabna doživetja. Lahko se z roko dotaknete najvišjih sten in v
prvih raztežajih začutite njihovo mogočnost.
Tek na smučeh je najlepši način za ogled Zgornjesavske doline. Okoli 40 km skrbno vzdrževanih prog vas
v zimski idili popelje iz središča Kranjske Gore mimo izvira Save in skakalnic v Planici globoko v dolino
Tamar ter iz Kranjske Gore nazaj proti Gozdu Martuljku.
V Kranjski Gori, znanem letovišču in športnem središču, kjer je med drugim tudi vsakoletni svetovni pokal
v alpskem smučanju. V prijetni alpski vasici, si je mogoče ogledati zanimive tipične gorenjske hiše,
Stran 199 od 255
Liznjekovo hišo – etnološki muzej in posedeti v dobrih gostilnah.
3. Dan: tek na Pokljuki – MISTIČNA OAZA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA
Pokljuka je planota pastirskih stanov in neštetih poti – tudi za tekače na smučeh in biatlonce; edini
biatlonski center v Sloveniji! Pokljuka je čudovita visoka kraška planota v Julijskih Alpah in hkrati največja
z gozdom porasla površina v Triglavskem narodnem parku. Pokljuška planota v osrčju Triglavskega
narodnega parka slovi po izredno dolgi zimski sezoni, saj traja od začetka decembra pa tja to konca
marca. To omogoča nadmorska višina Pokljuke, od 1200 – 1400 m nad morjem. Pokljuka obsega čez 50
kilometrov urejenih prog. Na Pokljuki je urejen biatlonski center ki spada med najboljše v svetu. Vsako
leto organizirajo tekmovanja na najvišjem svetovnem nivoju. Na Pokljuki prvinski način bivanja ni utvara.
Je možnost in enkratna priložnost, da s smučmi in puško ali lokom spet postanete podobni nekdanjim
lovcem, pa čeprav je plen le tarča in se pristno doživetje narave imenuje biatlon. Tudi če hočete le
sprehod, vas bo presenetila neokrnjena narava – na povsem ravni planoti, pa hkrati tako blizu najvišjim
vrhovom Alp, pod senco stoletnih smrek, v blago dišečem zraku po smoli in cvetju. Pokljuka slovi po
izredni moči številnih energetskih točk.
4. Dan: tek v Bohinju - KJER STA SI ČLOVEK IN NARAVA NAJBLIŽJE
Bohinj je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo
dobro, mirno stran. Je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu s primarno
bivanjsko uro. Bohinj je hkrati meditativen prostor tišine ter prostor adrenalina in neobrzdane divjine. Je
Bohinj sta dve dolini, Spodnja in Zgornja bohinjska dolina, v katerih so se čarobno razporedile zadnje
visokogorske vasi izpod obronkov Pokljuke. Zasanjana lepota v sneg odete narave, zaustavlja korak
navdušenega tekača in podarja čudovite spomine. Tekaške proge so v Spodnji bohinjski dolini, na
Fužinarskem polju, v Ukancu in Zgornji bohinjski dolini.
5. Dan: prosto (možnost izleta v Ljubljano ali Postojno)
Dan počitka lahko izkoristimo za obisk prestolnice Slovenije ali svetovno znane Postojnske jame.
6. Dan: tek na Pokljuki
Vrnimo se spet na Pokljuko…..Pokljuka sredi Triglavskega narodnega parka ima celo mrežo smučarskih
tekaških poti in ponuja številne opcije gibanja pod čarobnimi smrekami in jelkami.
7. Dan: možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«.
8. Dan: odhod.
4.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
5.
Kranjska Gora
Rateče
Tamar
Gozd Martuljek
Planica
Zelenci
Soteska Vintgar
Pokljuški gozd
Bohinj
Stran 200 od 255
6.
Oblačila primerna za tek na smučeh, nahrbtnik, sončna očala.
programu ni določena – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev.
7.
Kranjska Gora, Rateče, Pokljuka, Bohinj, Ljubljana / Postojna, Pokljuka.
8.
Cena organizacije štiri dnevnega izvajanja navedenih programov znaša 279 EUR /oseba
(minimalno 4 osebe) in ne vključuje cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba,
hostel,…), ki se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan.
9.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Koren Sports
4290 Tržič
Slovenija
Tel.: +386 (0)4 59 22 700
Faks:+386 (0)4 59 49 150
GSM: +386(0)31 513 645
Stran 201 od 255
3.1.4.4 Družinska zimska doživetja
BELI ŠPORTI – DRUŽINSKO MULTIAKTIVNO
1.
DRUŽINSKO MULTIAKTIVNO
2.
Preizkusite se v zimskih norčavostih!
3.
Počitnice za vso družino ki si uživa v aktivnem zimskem oddihu. Primerno za začetnike. Doživeli boste
zimske radosti na poseben atraktiven način…
PROGRAM:
1. Dan: prihod na Gorenjsko in namestitev
2. Dan: učenje smučanja 2 uri tečaj, popoldan prosto
Učenje smučanja za začetnike, za vse ki bi se radi naučili smučanja ali bordanja. Z vami bodo izkušani
smučarski učitelji ki vam bodo na zanimiv način pokazali zimske radosti.
3. Dan: učenje smučanja 2 urni tečaj, zimski sprehod v Tamar, sankanje
Sankanje v Tamarju… Po kosilu se odpravimo v Planico – zibelko naših smučarskih skokov in tam začnemo
naš izlet v Tamar. Hoja je prijetna in pogled nam uhaja na ostenja Ponc ki se kopljejo v večernem soncu.
Po dobri uri se v planinskem domu okrepčano s čajem in žganjem. Spust s sanmi v dolino je prijetno in
varno.
Stran 202 od 255
4. Dan: učenje smučanja 2 urni tečaj, popoldan vožnja z vlečnimi psi
Vlečni psi. Pristen stik človeka in psa je posebno doživetje ki ga ne pozabimo nikoli. Psi nas vodijo po 2 km
dolgi progi mi pa jih pri tem vzpodbujamo in na koncu nagradimo s priboljškom.
5. Dan: učenje smučanja 2 uri tečaj, popoldan krpljanje na Krvavcu obisk Eskimske vasi
Eskimska vas je vasica na Krvavcu narejena iz snega. Sneženi igluji nas spominjajo na Eskime ki svoje
dolge zimske noči preživijo pod snegom,ki jim nudi udobje in varnost. Mi v Eskimski vasi poskrbimo za
udobje s skodelico čaja.
6. Dan: učenje smučanja 2 urni tečaj, zvečer 2 uri snowbike
Snežno kolesarjenje nenavadna zabava na snegu. Primerno za začetnike in odlične smučarje.
7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«
8. Dan: odhod.
4.
Atrakcije, ki jih vidimo skozi program (highlights)
•
•
•
•
5.
Tamar
Planica
Eskimska vas
Vlečni psi
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
Voden zimski sprehod v Tamar, sankanje, vožnja z vlečnimi psi, krpljanje na Krvavcu in obisk Eskimske
vasi, 2 urni tečaj smučanja, 2 uri snowbike, prevoz, pijača v Eskimski vasi.
programu ni določena – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev.
7.
Topla zimska obleka in obuvala za smučanje in pohodništvo, nahrbtnik, sončna očala ...
8.
•
•
•
•
9.
Kranjska Gora
Tamar
Planica
Krvavec
Cena organizacije pet dnevnega izvajanja navedenih programov znaša:
Stran 203 od 255
• Odrasli – 359 EUR
• Otroci – 309 EUR
in ne vključuje cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), ki se
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Koren Sports
4290 Tržič
Slovenija
Tel.: +386 (0)4 59 22 70
Faks:+386 (0) 4 59 49 150
Gsm: +386 (0)31 513 645
Stran 204 od 255
3.1.5 Vodni in zračni športi
3.1.5.1 Aktivni na vodi
VODNI ŠPORTI
1.
AKTIVNI NA VODI
2.
Zbudite svoj adrenalin v čistih vodah Slovenskih Alp!
3.
1. Dan – prihod/namestitev in spoznavanje Bohinja
ČOLNARJENJE, VOŽNJA S KANUJI ALI KAJAKI PO BOHINJSKEM JEZERU
Čolnarjenje po jezerih poznamo že dolgo, kajak in kanu pa postajata dandanes med aktivnimi
turisti vedno bolj zanimivi športni zvrsti. Vse tri vrste čolnov so dosegljive na obalah Bohinjskega
jezera.
Turistični namig: Ogled cerkvice sv. Janeza v Ribčevem lazu.
2. Dan - RAFTING NA SAVI BOHINJKI
Rafting v Bohinju se izvaja z avantura rafti. Ti rafti so narejeni za dve oziroma tri osebe, zato
morate raft usmerjati sami. Vodnik raftinga vas bo v kajaku le usmerjal, kje oziroma po kateri
strani reke morate peljati.
Težavnost reke je za to obliko raftinga idealna, zato je to razburljiv izlet za vsakogar, ki poleg
uživanja v naravnih lepotah reke, uživa tudi v odkrivanju svojih sposobnostih pri premagovanju
brzic v stabilnih raftih.
Za rafting izlet potrebujete le kopalke, brisačo in majico. Inštruktorji raftinga bodo za vas izbrali
primerno neoprensko obleko, neoprenske čevlje in rešilne jopiče. S kombijem vas bomo odpeljali
na vstopno mesto in vas po končanem rafting izletu pripeljali nazaj pred Hostel Pod Voglom.
Ponujamo vam dve težavnostni stopnji:
•
RAFTING BISTRICA:
Rafting pričnemo pri Hostlu Pod Voglom na Bohinjskem jezeru in končamo v kampu Danica, blizu
Bohinjske Bistrice. Pričnemo z lahkim, nezahtevnim veslanjem po jezeru (1 kilometer), da se privadimo na
raft in se ga naučimo usmerjati. Ko se jezero konča, pa sledimo toku reke (6 kilometrov) do Kampa
Danica pri Bohinjski Bistrici. Na reki se bomo spopadli z nekaj brzicami, preveslali 3 jezove, vmes pa se
bomo ustavili pri vasi Polje, kjer bomo imeli možnost skoka s 5m skakalnice. Med veslanjem pa nas
obkroža čudovita narava (korita Save Bohinjke, ptički, drevesa ob strugi).
Stran 205 od 255
Za celoten program raftinga bomo potrebovali 3 ure in pol, od tega bomo veslali uro in pol.
Ker je težavnostna stopnja reke ocenjena 1-2, je rafting primeren za začetnike in tudi za družine z otroki.
Minimalna starost udeležencev je 4 leta. Obvezno je treba obvestiti inštruktorje, koliko je v skupini otrok
in koliko so stari, posebno je potrebno tudi obvestiti, če je kdo v skupini neplavalec.
Zbirno mesto: Hostel Pod Voglom (Bohinj, Ribčev Laz).
Število oseb: 2 – 30.
Potrebna oprema: kopalke, brisača, majica s kratkimi rokavi.
Trajanje programa: 3,5 ure.
•
RAFTING SOTESKA:
Zbirno mesto je v Hostlu pod Voglom. Od tam se z vozili (cca. 15 minut) odpeljemo do Soteske na pol poti
med Bohinjem in Bledom, kjer pričnemo rafting. Uporabljajo se mini rafti (za 2 – 3 osebe), kar omogoča
veliko več akcije. Ker se na tem delu reke nahaja več brzic, obstaja večja možnost, da se čoln prevrne, in
je potrebno plavati.
Rafting končamo pod Bohinjsko Belo. Dolžina raftinga znaša 6 km. Za celoten program potrebujemo 4 do
5 ur, od tega bomo veslali uro in pol.
Težavnostna stopnja reke je 2-4, zato ta rafting priporočamo udeležencem, ki že imajo predhodne
izkušnje z veslanjem. Minimalna starost udeleženca je 12 let. Obvezno je znanje plavanja, zaželene pa so
tudi predhodne izkušnje veslanja s kanujem ali drugim čolnom.
Potrebna oprema: kopalke, brisača, majca s kratkimi rokavi.
Trajanje programa: 4 -5 ur.
Turistični namig:
-
Vodni park v Bohinjski Bistrici (pokrit bazen s toboganom, plezalna stena, savna, masaže ali
fitnes.
Ogled gradu botanika, fužinarja in mecena slovenske literature barona Žige Zoisa; v gradu je tudi
gostinski objekt.
V Bohinjski Bistrici, Godčeva hiša: Usnjarski muzej in Mali vojni muzej Soške fronte 1915 - 1917.
3. Dan - SOTESKANJE (CANYONING) V BOHINJSKIH KANJONIH
Canyoning v Bohinju izvajamo v najmogočnejših bohinjskih soteskah: soteski Mostnice, Jerečice in
Grmečice. Vključuje plavanje, skakanje v tolmune in spuščanje po vrvi. Potrebujete kopalke, brisačo in
majico. Inštruktorji vam bodo izbrali primerno neoprensko obleko, neoprenske čevlje in rešilne jopiče.
Odpeljali vas bomo na vstopno mesto canyoninga in vas po končanem izletu pripeljali nazaj pred Hostel
Pod Voglom.
•
CANYONING MOSTNICA
Canyoning v koritih Mostnice izvajamo v Triglavskem Narodnem Parku in predstavlja enega najlepših
canyoningov v Sloveniji. Z vozili se odpeljemo do Stare Fužine (5 kilometrov), se preoblečemo v debele
neoprenske obleke in odidemo do vstopa v kanjon (10 min).
Canyoning vključuje 5 skokov, najvišji je okoli 4 m, po želji lahko tudi 6 m, ne vključuje pa plezanja
oziroma uporabe vrvi. Večina poti se sestoji iz plavanja v ozkem, slikovitem kanjonu (minimalna širina je
0,5m), višina sten v kanjonu seže tudi do 25 m. Zaradi velikega obsega plavanja je kanjon hladnejši od
Stran 206 od 255
ostalih (zato udeleženci dobijo neoprenske rokavice in nogavice), poleg že standardne 5 mm obleke in
čevljev. Kanjon Mostnice je eden najlepših kanjonov v Sloveniji.
Po težavnosti spada kanjon Mostnice med lahke, zato je primeren tudi za začetnike, ki se še nikoli niso
udeležili canyoninga.
Minimalna velikost udeleženca je 130 cm.
Zbirno mesto: Hostel Pod Voglom (Bohinj, Ribčev Laz)
Število oseb: 2 - 30 .
Trajanje programa: 3.5 - 4 ure.
Turistični namig:
-
-
Po aktivnosti si v Stari Fužini lahko ogledate Planšarski muzej v opuščeni vaški sirarni, ki
predstavlja zgodovino planšarstva in sirarstva v Bohinjskih planinah.
ohranjene stare kmečke domove (na primer Hlipova hiša z baročno poslikavo),
Zoisovo graščino: zgrajena v novoromanskem slogu druge polovice 18. st. je bila dom oskrbnika
železarskih fužin ter uprava fužin
cerkev sv. Pavla iz XV. Stoletja
Hudičev most: preko potoka Mostnica je zahtevno gradbeno delo, saj je sezidan v enem loku iz
klesanega kamna nad globoko prepadno sotesko potoka. Ime je dobil po ljudski legendi.
korita Mostnice: na koncu doline Voje iz skal v trojnem slapu priteče Mostnica (Slap Mostnice),
ki je v spodnjem delu v apnenčasto površino zarezala več kot 2 kilometra dolga korita, najgloblja
pri Hudičevem mostu (20 m) in ponekod izredno ozka (1m). Posebnost je tudi skala, ki jo je
izdolbla voda v obliki Slončka.
Okrepčate pa se lahko v gostilni Rupa, ki leži na obrobju Srednje vasi in ima lep razgled na
bohinjske gore. Nudijo vam vse vrste prehrane po naročilu, kot tudi bohinjske specialitete.
•
CANYONING JEREČICA
Canyoning Jerečica vključuje veliko naravnih toboganov in spustov. Na posameznih preskokih
potrebujemo tudi vrv za spuščanje po slapovih. Soteska je za obisk primerna tudi ob deževnih dneh, saj
pretok vode ni velik.
Ponujamo daljšo in krajšo verzijo.
Potrebna oprema: kopalke, brisača, majica s kratkimi rokavi .
Trajanje programa: 3.5 – 4 ure (kratka), 5 - 6 ur (dolga).
KRATKA VERZIJA:
Zborno mesto je v Hostlu pod Voglom, sledi 10min vožnje do vasi Jereka, nato pa še 10 min hoje do
začetka kanjona. Kanjon je večinoma suh, vode je zelo malo, zato je tudi malo plavanja oziroma ga sploh
ni. Zaradi tega je to tudi kanjon z najtoplejšo vodo v Bohinju. V kanjonu se bomo trikrat spustili ob vrvi
(najdaljši spust je visok 7 m), kanjon pa vključuje še 3 tobogane (najdaljši 6 m) in en skok v globino
1,5m.
Po težavnosti spada kanjon Jerečice med lahke (krajša varianta), zato je primeren za neizkušene, družine
in otroke. Najmanjša višina otroka, ki se lahko udeleži aktivnosti je 110 cm.
Čas aktivnosti: 2 – 3 ure.
Stran 207 od 255
DOLGA VERZIJA:
Zborno mesto je v Hostlu pod Voglom, sledi 15 min vožnje do vasi Podjelje, nato pa še nadaljnjih 10
minut hoje do začetka kanjona. Kanjon je večinoma suh, vode je zelo malo, zato je tudi malo plavanja
oziroma ga sploh ni. Zaradi tega je to tudi kanjon z najtoplejšo vodo v Bohinju. Kanjon posebej slovi po
atraktivnih toboganih. vključuje 6 spustov ob vrvi (najdaljši 17 m), 5 toboganov (najdaljši 8 m) in en skok
1,5m.
Težavnost kanjona Jerečice (dolga varianta) je srednja, zato je še vedno primeren tudi za neizkušene,
družine in otroke. Najmanjša višina otroka, ki se lahko udeleži aktivnosti je 110 cm.
Čas aktivnosti: 3,5 - 4,5 ure.
Turistični namig:
-
Po aktivnosti se v Srednji vasi lahko ustavite v Piceriji Ema.
Na poti nazaj proti jezeru se ustavite v vasi Studor in si ogledate značilne kozolce – »stoge«, ki
zaradi svoje lege, zanimive tesarske izdelave in neobičajne zgostitve predstavljajo krajinsko
posebnost.
Oplenova hiša v Studorju nam prikazuje življenje v 19. stoletju, ko je bila tudi zgrajena. Hiša je
klasična bohinjska domačija, še posebej zanimiva zaradi črne kuhinje in izbe.
Če pa si po vodnem adrenalinu zaželite še nekaj druženja z živalmi, se lahko odpravite na Ranč
Mrcina v vasici Studor. Imajo 17 konj (od tega 11 islandskih konj). Poleg terenskega jahanja
nudijo šolo jahanja, jahanje za začetnike ter izkušene jahače.
5. Dan - HYDROSPEED NA SAVI BOHINJKI
Hydrospeed nekateri posamezniki uvrščajo med najbolj ekstremne vodne športe, ki jih izvajamo na reki
Savi Bohinjki.
Zbirno mesto je v Hostlu pod Voglom, kjer vam bodo inštruktorji hydrospeeda izbrali primerno neoprensko
obleko, neoprenske čevlje, plavutke in rešilne jopiče. Nato se bomo z vozili (cca. 15 min) odpeljali do
Soteske, kjer pod jezom - na pol poti med Bohinjem in Bledom – začnemo s spustom.
Pri hydrospeedu je med vami in reko le majhen rečni bob - plovček, na katerem boste delno ležali in se ga
trdno držali z rokami. S plavutkami na nogah boste premagovali brzice in doživljali reko in njen tok na
najbolj izviren način. Vodnik spremlja spust s kajakom ter kaže pot.
Pot je dolga 6 kilometrov, končamo pa jo pod Bohinjsko Belo. Za premagovanje brzic potrebujemo uro in
pol. Celoten izlet traja 4 ure.
Težavnostna stopnja reke je 2-4. Minimalna starost udeleženca je 15 let. Obvezno je znanje plavanja.
Aktivnost je fizično dokaj naporna (skoraj ves čas je potrebno aktivno uporabljati plavutke).
Turistični namig:
-
Ker se hydrospeed konča pod Bohinjsko Belo, se v vasi lahko ustavite v eni od gostiln in si
privoščite okusno kosilo. Na začetku vasi (iz Bleda proti Bohinju) najdete več kot 140 let staro
Gostilno,,ROT", kjer vam ponujajo pester izbor tradicionalnih slovenskih jedi.
Ob železniški postaji je druga prijetna domača gostilno Batišt.
Stran 208 od 255
-
Če pa se sprehodite po vasi, si lahko ogledate še Slap pod Iglico, v neposredni bližini plezališča
na Bohinjski Beli. Slap je visok 25 metrov in je postavljen v konec naravnega kamnitega hodnika
ter teče vijugavo, prepletajoče se po steni vse do tolmuna, ki je z jezom razširjen v umetno
jezerce.
•
CANYONING GRMEČICA
Canyoning v Grmečici je precej pustolovski in drzen. Lahko se odločite za daljšo ali krajšo izvedbo. Za
premagovanje slapov bomo uporabljali vrv, najbolj pogumni pa se bodo lahko odločili za skok čez 8m
visok slap v naravni tolmun. Priporočamo ga udeležencem s predhodnimi izkušnjami.
Potrebna oprema: kopalke, brisača, majca s kratkimi rokavi.
Trajanje programa: 4-5 ur (kratka), 5-6 ur (dolga).
KRATKA VERZIJA:
Zborno mesto je v Hostlu pod Voglom, od koder se z vozili odpeljemo do vasi Nomenj (10 min), se
preoblečemo v neoprenska oblačila, ter po 15 min hoje vstopimo v kanjon.
V kanjonu nas pričakajo 3 spusti ob vrvi (najvišji 10 m), 3 skoki (9 m, 7 m in 4 m), v primeru, da skoka ne
želimo opraviti, se lahko spustimo ob vrvi. V kanjonu je tudi krajši, 3-metrski tobogan. To je nadvse
slikovit kanjon s čudovitim zadnjim slapom in neprestanim aktivnim dogajanjem.
Čas aktivnosti: 3 ure.
Težavnost canyoninga Grmečica (kratka) je ocenjena kot srednja do težka. Minimalna starost udeleženca
je 13 let, višina pa 130cm. Obvezno je znanje plavanja.
DOLGA VERZIJA:
Zborno mesto je v Hostlu pod Voglom, od koder se z vozili odpeljemo do Nemškega rovta, tam se
oblečemo v neoprenska oblačila, sledi 5 min hoje do vstopa v kanjon.
V kanjonu nas pričakajo 7 spustov ob vrvi (najvišji 10 m), 4-5 skokov, odvisno od vodostaja (9 m, 7 m in
4m), v primeru, da skoka ne želimo opraviti, se lahko spustimo ob vrvi. V kanjonu je tudi krajši, 3-metrski
tobogan. To je nadvse slikovit kanjon s čudovitim zadnjim slapom in neprestanim aktivnim dogajanjem.
Čas aktivnosti: 4-5 ur.
Težavnost canyoninga Grmečica (dolga) je ocenjena kot težka. Minimalna starost udeleženca je 15 let,
višina udeleženca pa 130 cm. Obvezno je znanje plavanja.
7. Dan – RAFTING NA SAVI DOLINKI
OD ZASIPA DO RADOVLJICE
Pri tem raftingu se boste po vodi spustili v posebno izdelanem gumijastem čolnu, ki ga z veslom upravlja
izkušen vodnik. Ekipa, ki šteje 6-8 ljudi, mu pomaga z veslanjem, ki se ga je razmeroma lahko naučiti. Ob
premagovanju brzic, izogibanju različnih zaprek in razburljivosti boste doživeli pravi športni užitek.
Stran 209 od 255
Vožnja se začne v vasi Zasip pri Bledu, poteka pod Blejskim mostom mimo kampa Šobec, do sotočja obeh
Sav (Dolinke, Bohinjke), kjer sledi body surfing – spust z jopičem po brzicah. Vožnjo nadaljujemo pod
Radovljiškim mostom do rafting centra, kjer sledijo še skoki z mostu.
Vsakdo izmed udeležencev dobi posebno opremo. To so: čelada, rešilni jopič, neoprenska obleka in čevlji.
Predlagamo, da pod obvezno opremo nosite kopalke, majico s kratkimi rokavi, nogavice,…
Celotna pot je dolga 13 km, da jo preveslamo pa potrebujemo 2 uri.
Turistični namig:
-
Po adrenalinskih aktivnostih na vodi se lahko odpravite do Radovljice, na ozkem pomolu vrh 75
m visoke savske terase in si ogledate
Čebelarski muzej v prvem nadstropju radovljiške Graščine.
Na Linhartovem trgu stoji tudi Šivčeva Hiša, meščanska hiša iz sredine 16. stoletja, postavljena v
zgodovinsko jedro Radovljice, ki se s svojo bogato zunanjo in notranjo arhitekturno podobo
uvršča med pomembne kulturne spomenike poznogotskega stavbarstva pri nas.
Lahko pa se okrepčate v gostilni Lectar, na Linhartovem trgu in deluje že 180 let. Odprta je bila
leta 1822 v prostorih svečarne in pekarne, znane predvsem po peki lectovih src, po katerih je
dobila tudi ime in zaščitni znak. V njej je danes lectarski muzej.
V neposredni bližini se nahaja tudi gostilna Avguštin, ki med drugim ponuja domače in ribje
jedi. Ima lep vrt z razgledom na Julijce in Triglav.
Ljubitelji dobre hrane bodo uživali tudi v gostilni Kunstelj.
8. Dan: odhod.
4.
•
•
•
•
•
•
•
5.
Čolnarjenje, vožnja s kanuji ali kajaki po Bohinjskem jezeru
Rafting na Savi Bohinjki
Rafting Bistrica
Rafting Soteska
Soteskanje v bohinjskih kanjonih
Hydrospeed na Savi Bohinjki
Rafting na Savi Dolinki
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
Najem čolna, vodnika, prevoz, neoprenska obleka, neoprenski čevlji, rokavice, nogavice; rešilni jopič …;
odvisno od zvrsti program.
7.
Kopalke, brisača, majica s kratkimi rokavi, nahrbtnik, sončna očala.
8.
•
Bohinj
Stran 210 od 255
•
•
•
•
•
•
•
Bohinjska Bela
soteska Mostnice
Stare Fužine
vas Nomenj
Zasip pri Bledu
Šobec
Radovljica.
9.
CENIK:
Najem čolnov Bohinj:
- Izposoja čolna ali kanuja po Bohinjskem jezeru:
6 EUR/uro;
18 EUR/ pol dneva (4 ure);
27 EUR/dan
- Izposoja kajaka po Bohinjskem jezeru:
4 EUR/uro;
10 EUR/pol dneva;
14 EUR/dan
- Izposoja sit on top kajaka dvojca po Boh. jezeru:
5 EUR/uro;
12 EUR/pol dneva;
20 EUR/ dan
(vključena oprema: veslo + rešilni jopič)
- Izposoja kajaka po Savi Bohinjki (jezero - Bohinjska Bistrica):
* 15 EUR/do 4 ure + PREVOZ: 10 EUR
* 20 EUR/cel dan + PREVOZ: 10 EUR
- Izposoja rafta Avantura ali sit in top kajaka dvojca (jezero - Bohinjska Bistrica)
* 25 EUR/do 4 ure + PREVOZ: 10 EUR
* 30 EUR/ cel dan + PREVOZ: 10 EUR
(vključena oprema: veslo, rešilni jopič, neoprenska obleka, krovnica, čelada, čevlji)
Vodeni izleti po Bohinjskem jezeru:
- Izlet s kanujem po Bohinjskem jezeru:
(trajanje: 1 - 1,5 ure)
- Izlet z ladjico po Bohinjskem jezeru: CENIK 2009!
enosmerna:
povratna:
15 EUR/ osebo
8,5 EUR/osebo (odrasli);
6 EUR (otroci)
10 EUR/osebo (odrasli);
7 EUR (otroci)
Izlet s čolnom po Blejskem jezeru:
odvisno od ponudnika in vrste čolna:
- čolnarna Bled:
- izlet s pletno na otok in nazaj:
12 EUR/uro za 3 osebe;
14 EUR/uro za 5 oseb
12 EUR
Stran 211 od 255
Rafting na Savi Bohinjki:
- Rafting Bohinjska Bistrica ali spust s kajakom po Savi Bohinjki:
- Rafting Soteska:
25 EUR/osebo
35 EUR/osebo
Soteskanje Bohinj:
- Canyoning Mostnica:
- Canyoning Jerečica kratka:
- Canyoning Jerečica dolga:
- Canyoning Grmečica kratka:
- Canyoning Grmečica dolga:
45 EUR/osebo
45 EUR/osebo
55 EUR / osebo
55 EUR/ osebo
70 EUR/ osebo
Hydrospeed:
Rafting na Savi Dolinki
različne cene glede na ponudnika:
35 EUR/ osebo
25,00 - 30,00 EUR
(vključena oprema: veslo, rešilni jopič, čelada, neoprenska obleka, čevlji, pasovi)
Cena celotnega programa bo formirana naknadno saj je odvisna od izbire nastanitvene kapacitete, ki si jo
bo gost izbral. Informativna cena za nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel, kamp,…) se
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
PAC Sports
Ribčev laz 50
4265 Bohinjsko mezero
Mail: info@pac-sports.com
Splet: www.pac-sports.com
Kontaktne osebe:
Borut Jurkovič, direktor
E-mail:info@pac-sports.com
Tel.: + 386 (0)4 5723 461,
GSM:+ 386 (0)40 864 202
Robi Franič, vodja vodnih športov
GSM: + 386 (0)31 344 522
Robi Franjič, vodja vodnih športov
GSM: + 386 (0) 31 344 522
Stran 212 od 255
3.1.5.2 Jadralno padalstvo
ZRAČNI ŠPORTI
1.
JADRALNO PADALSTVO
2.
Z zračnimi tokovi nad Gorenjsko!
3.
PROGRAM 4 dnevnih počitnic - 3 nočitve
1. Dan- Polet z jadralnim padalom v tandemu z VOGLA, VOGARJA ALI STUDORJA
Z jadralnim padalom boste leteli v tandemu z izkušenim pilotom oziroma inštruktorjem jadralnega
padalstva. Predhodne izkušnje za polet v tandemu niso potrebne. Vse kar potrebujete so dobri pohodni
čevlji in malce 'korajže'. Inštruktor oziroma tandem pilot jadralnega padalstva vas bo poučil, kaj morate
storiti na vzletnem mestu in kaj na pristanku.
•
POLET Z VOGARJA ALI STUDORJA
Oba hriba ležita na severni strani Bohinjskega jezera. Višinska razlika od vzleta do pristanka je pri obeh
poletih z jadralnim padalom je 500 m. Izbira hriba je odvisna od smeri vetra. Polet z jadralnim padalom
traja okoli 10 min, vendar je dolžino poleta izredno težko napovedovati, saj je le ta odvisna od trenutnih
vremenskih razmer.
Zbirno mesto: parkirišče pri 'Fužinarskem zalivu' (gostilna Kramar). Od tam se z avtom zapeljemo do
vzletnega mesta.
•
POLET Z VOGLA
Polet z jadralnim padalom z Vogla velja za najlepši polet v celi Sloveniji, saj se ponuja pogled na celotne
Julijske Alpe in Triglav. Višinska razlika poleta z jadralnim padalom je 1200 m, zato je tudi dolžina poleta
daljša (okoli 20 min).
Zbirno mesto: parkirišče pri 'Fužinarkem zalivu' (gostilna Kramar). Potnike zapeljemo do nihalke Vogel.
Do vzletnega mesta nas popelje enosedežnica na Voglu.
2. Dan – Polet z jadralnim padalom v tandemu s KRVAVCA ALI AMBROŽA POD
•
KRVAVCEM
POLET S KRVAVCA
Ljubljani najbližje smučarsko središče je tudi priljubljena vzletna točka z jadralnim padalom. Višinska
razlika med startom in pristankom je 1100 m in nam omogoča 20 min letenja. Pristali bomo v vasi Grad
pod vznožjem Grajskega hriba.
Stran 213 od 255
Zbirno mesto: gostilna Pod Lipo v vasi Grad pod Krvavcem. Na vzletno mesto se povzpnemo z gondolo
in sedežnico.
•
POLET Z AMBROŽA POD KRVAVCEM
Ambrož nad Krvavcem je najbolj obiskano vzletno mesto za jadralne padalce in zmajarje. Ponuja nam
izredno lep polet z jadralnim padalom s prelepim pogledom na Ljubljansko kotlino. Višinska razlika med
vzletnim mestom in pristankom je 800 m, dolžina poleta pa cca 15 min. Pristali bomo v vasi Grad pod
vznožjem Grajskega hriba.
Zbirno mesto: Gostilna Pod Lipo, v vasi Grad pod Krvavcem. Na start se pripeljemo z avtomobilom.
Cenik:
Tečaj (začetni/nadaljevalni):
Poizkusni tečaj (dopoldne):
Poleti s tandemom:
minimalno 3 osebe
minimalno 3 osebe
Vogar, Studor,
Ambrož pod Krvavcem
Vogel, Krvavec
450 EUR
85 EUR
85 EUR
85 EUR
120 EUR
Organizator:
Pac sports, Borut Jurkovič s.p.
Ribčev laz 50
4265 Bohinjsko jezero
mail: info@pac-sports.com
splet: www.pac-sports.com
Rok Faganel, vodja zračnih športov (jadralno padalstvo)
GSM: + 386 (0) 41 323 421
3. Dan – Vzletišča in pristajalni prostor JPK KRIŠKA GORA
•
POLET S KRIŠKE GORE
Kriška gora pri Tržiču je eno od prvih zelo priljubljenih vzletišč v Sloveniji, tako za zmajarje kot za jadralne
padalce. Leži na višini 1471 m v neposredni bližini planinskega doma, celoten masiv pa spada v KamniškoSavinjske Alpe. Vzletišče Kriška gora je odlično izhodišče za prelete v Karavankah, Kamniško-Savinjskih
Alpah, Julijskih Alpah in tudi globlje proti zahodu po Avstriji in Italiji. Lokalni jadralni padalci ga koristijo
največ pozimi, tako da hodijo v hrib z lahko padalsko opremo in sestopajo s pomočjo padala. V letalni
sezoni od zgodnje pomladi do pozne jeseni pa poleg ostalih vzletišč v Sloveniji in tujini, največ
uporabljamo vzletišče na Gozdu.
•
POLET Z GOZDA
Gozd pod Kriško goro je eno najbolj urejenih vzletišč v Sloveniji. Zaradi nekaterih lokalnih posebnosti (v
smislu vremenskih razmer) je tudi eno najbolj letljivih vzletišč v Sloveniji: Leži na nadmorski višini 926 m
in je zelo enostavno dostopno (5 min peš iz parkirišča). Vzletišče je zelo primerno za šolanje jadralnih
padalcev. Izkušenim pilotom pa omogoča več urno jadranje v termiki po bližnji in daljni okolici.
Šola letenja Gozd izvaja več različnih nivojev oziroma programov šolanja:
•
poizkusni tečaj (1 dan cca 4 ure)
•
začetni tečaj (6-8 dni cca 25 - 30 ur)
•
nadaljevalni tečaj (50+ letov)
•
tečaj letenja v termiki
•
tečaj XC preletov
Stran 214 od 255
•
šolanje pilotov tandem
Organizator:
JPK Kriška gora
p.p. 60
4294 Križe
Marko Florijančič
gsm: +386 (0) 41 259 639
E-mail: florijancic@hotmail.com
Jure Kurnik
gsm: +386 (0) 41 677 031
E-mail: jure.kurnik@siol.net
4. Dan - OPCIJA:
Panoramski polet z LETALOM ALI BALONOM LESCE - PANORAMSKI POLET Z
LETALOM
Na voljo vam je Piper Warrior II, s katerim se izvajajo poleti za manjše skupine ljudi. Sprejme 3 potnike,
zagotavlja pa nepozabne razglede skozi velika okna udobne kabine. Z njim je svoboda letenja morda
največja, saj se lahko ves čas prilagaja vašim željam (seveda v okvirih varnosti). Tako lahko letite visoko
ali nizko, prek tega ali onega hriba …
Število oseb: 1– 3.
Izvedljivo: preko celega leta.
Lokacija: polet z letalom po želji; največkrat preko Triglava in Julijskih Alp.
Cenik letenja brez prevoza do letališča:
Panoramski poleti (3 potniki):
•
•
•
Bled:
75 EUR
Bohinj: 135 EUR
Triglav: 195 EUR
1 ura letenja: 240 EUR.
POLET Z BALONOM
Miren polet z balonom nad Bledom in okolico bo navdušil vsakogar. Pred poletom si boste ogledali
pripravo balona, po pristanku pa sledi balonarski krst in podelitev diplom.
Število oseb: najmanj 2 osebi, največ - neomejeno število.
Izvedljivo: preko celega leta v jutranjih urah; v primeru padavin ali močnega vetra polet ni mogoč.
Lokacija: z Bleda v smeri Lesce/ Radovljica ali obratno (odvisno od smeri vetra).
Štart: ob jezeru, a odvisen od vremenskih pogojev.
Trajanje: skupno 3 ure 30 min – 4 ure; polet sam traja 1 uro do 1 uro 15 min.
Cena: 120 EUR na osebo.
Pri najmanj 2 potnikih v košari.
4.
Stran 215 od 255
Poleti: z Vogarja ali Studorja; z Vogla; s Krvavca; z Ambroža pod Krvavcem; s Kriške gore; z Gozda.
Panoramski polet z letalom ali balonom.
5.
Pri poletih je začetek vedno s hriba: z Vogarja ali Studorja; z Vogla; s Krvavca; z Ambroža pod Krvavcem;
s Kriške gore; z Gozda.
Panoramski polet največkrat preko Triglava in Julijskih Alp.
Polet z balonom se prične na Bledu v smeri Lesce/Radovljica in obratno (odvisno od smeri vetra).
6.
Trajanje programa
4 dni (4. dan je opcija) - 3 nočitve
7.
Prevoz in pilot.
Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v štiri dnevnem programu
ni določena – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev.
8.
Lahka obleka in obutev.
9.
Zemljevid – področje leta
Vogel, Krvavec, Ambrož pod Krvavcem, Kriška gora, Gozd, Bled, Triglav in Julijske Alpe (panoramski
polet).
10.
Cene za vsak program so navedene pri programih.
Cene namestitve v hotelu/apartmaju/privatni sobi/hostelu se gibljejo od 30 EUR do 100 EUR.
11.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Pac sports, Borut Jurkovič s.p.
Ribčev laz 50
4265 Bohinjsko jezero
mail: info@pac-sports.com
splet: www.pac-sports.com
Rok Faganel, vodja zračnih športov (jadralno padalstvo)
GSM: + 386 (0)41 323 421
Organizator:
Stran 216 od 255
JPK Kriška gora
p.p. 60
4294 Križe
Marko Florijančič
gsm: 041 259 639
E-mail: florijancic@hotmail.com
Jure Kurnik
gsm: +386 (0) 41 677 031
E-mail: jure.kurnik@siol.net
Organizator:
BALONARSKI KLUB LETIMO
Lukovec 7
1274 Gabrovka
Tel.: +386 (0) 41 684 823
www.letimo.si
Stran 217 od 255
3.1.6 Poslovni turizem
POSLOVNI TURIZEM
1.
ZA ZAHTEVNE
2.
Razvajajte sebe in svoje goste
3.
PROGRAM 5 dnevnih počitnic - 4 nočitve (ki opisuje celotno doživetje)
1. Dan: OD ZVONA DO ZVONA; PO SREČO!
Bled je idealen kraj za uresničitev skritih želja! Vsak jih ima, a mnogi ne vedo, da morajo za to nekaj
storiti tudi sami! Na Bledu imamo odličen recept kako uloviti srečo in jo odnesti s seboj. Za to
potrebujemo čas in prosto popoldne:
-
S pletno se odpeljemo na otok sredi jezera in pozvonimo v baročni cerkvici Marijinega
vnebovzetja; ob tem obvezno mislimo na svojo željo
-
Nazaj grede v čolnu, na posebne lističe napišemo svojo največjo željo in listič skrbno spravimo
-
Sledi vožnja do Višelnice, vasice pri Gorjah ob vznožju gozdnate planote Pokljuka in obisk
kovačnice, kjer so nekoč izdelovali zvonce; Gorje so znane po zvončarski obrti in fužinarsko –
kovaški tradiciji, Izvedeli bomo skrivnosti o zvonovih in njihovem poslanstvu
-
Sledi obisk pri izdelovalcu zvonov, Šobrlu na Poljščici pri Gorjah in posebna ceremonija kovanja
sreče
-
Za konec lova na srečo prejmemo navodilo za lov na srečo, zaužijemo posebni koktajl sreče in se
vsak s svojim zvončkom sreče, srečni vrnemo na Bled
2. Dan: BOHINJ – LOV NA BELEGA HUDIČA
Bohinj je s svojo deviško naravo in obrazom nedolžne podeželske lepotice kot krepčilni izvir radosti
življenja. Slap Savica v svojo belo vodo, beli hudič na stenah cerkvice sv. Janeza, bele gore v odsevu
spokojnega jezera, belo mleko z rožnih planin, so kot odsev svetlobe, čistosti in brezmadežnosti magične
pokrajine v srcu Triglavskega narodnega parka. Center svetlobe in pozitivne energije. Zaužili bomo to
lepoto bele barve in prisluhnili čarobnim zvokom glasbe na sredi jezera. Če bo dovolj čuteča, bo morda na
obalo jezera priklicala celo belega hudiča ...
-
Do jezera pridemo po Zgornji dolini in si med potjo ogledamo njene znamenitosti v Studorju in
Stari Fužini (med ostalim tudi Planšarski muzej, urejen v opuščeni vaški sirarni) in nasproti
muzeja, v Okrepčevalnici Planšar, poskusimo različne mlečne izdelke in druge gurmanske dobrote
Stran 218 od 255
Bohinja.
-
Zapeljemo se do Ribčevega laza v Bohinju in obiščemo spomenik štirih srčnih mož: Luka Korošec,
Matija Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer, ki so 25.8.1778 prvi osvojili vrh Triglava (2864
m). Pogled na veličastni prestol Triglava, ki je možen zgolj iz tega mesta in začetek ¨bele
zgodbe¨: legenda o zlatorogu, roži mogoti, opozorilo na vse, kar je vezano na belo barvo in je
omejeno pod belimi atributi, ki pletejo zgodbo Bohinja z naslovom BELA DEVIŠKOST NARAVE.
-
Preko mostička se sprehodimo do cerkvice sv. Janeza in si, v kolikor bo to zaradi konzervatorskih
del mogoče, ogledamo njeno notranjost, ki si jo bomo posebej zapomnili po freskah, kjer vidimo:
dva bela hudiča, štiri sv. Krištofe, Sv. Krištofa, ki je izmed vseh štirih najlepše ohranjen, ima na
nogi 6 prstov, narisani angeli imajo zobe.
-
Zapeljemo se do Ukanca in obiščimo slap Savica.
-
Vkrcamo se v čoln in se preko jezera zapeljemo do Ribčevega laza.
-
Med vožnjo prisluhnemo zlatim tonom glasbenika, ki bo z nami in bo s svojo glasbo skušal
priklicati na obalo celo belega hudiča. Predamo se zvokom trobente in Tišine. Potem pa za konec
vražje dobrega popoldneva izpijemo vražji napitek - Beli kuštrovc.
3. Dan: SREDNJEVEŠKA ZABAVA
»Perlubi moji, u Kašči u Škofi Lok, nas čaka prou dobro špiža inu zabava….Zato le vkup, le
vkup in na pot!«
Odpeljali se bomo v Škofjo Loko, se sprehodili skozi najlepše ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji, po
srednjeveško zaprisegli radosti življenja in si privoščili pravo nepozabno srednjeveško zabavo. Kostumi,
hrana, pijača in zabava – vse tako kot je nekoč bilo.
Odpeljemo se popoldne in vrnemo pred polnočjo.
4. Dan: KRISTALI JUTRA
Še preden se dan napne v obveze in delovna srečanja, se bomo dvignili – v NEBO!
Lebdenje v zraku traja približno eno uro, cela jutranja ceremonija dve do tri ure, saj se takoj po zajtrku
zberemo na obali jezera (kje je odvisno od vremenskih pogojev in vetra) ter prisostvujemo pripravam za
polet.
Z baloni bomo poleteli nad jezero in odvisno od vetra zapluli z njegovim tokom.
Ko bo najlepše in bo venec Julijskih Alp vzcvetel v veličastno čipko špic, vrhov in umetelnega vzorca
narave, bomo odprli steklenice penine in z mehurčki in jutranjimi kristali svežega zraka, nazdravili dnevu,
veselju nad življenjem in nepozabnemu doživetju Bleda.
5. Dan: odhod.
4.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Blejski otok
Baročna cerkvica Marijinega vnebozetja
Kovačnica
Bohinjsko jezero
Planšarski muzej
Spomenik štirih srčnih mož
Cerkvica Sv. Janeza (freske,..)
Škofja Loka – staro mestno jedro
Polet z balonom v Bohinju.
Stran 219 od 255
5.
Trajanje programa
5 dni (4 nočitve)
6.
Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine; namestitev (hotel, apartma, zasebna soba).
7.
8.
•
•
•
•
9.
Bled
Bohinj
Škofja Loka
Bled.
Prodajna cena objavljenega programa bo definirana in objavljena naknadno. Predvidena cena za
namestitev t.j. 4 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba,) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po
osebi na dan.
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
UBIKITUS
Renata Picej
Štihova 12
1000 Ljubljana
GSM: +386 (0) 41 759 490
Stran 220 od 255
3.1.7 Romarski turizem
ROMARSKI TURIZEM
1.
ROMARSKO
2.
Na poti za angeli in sveto Emo
3.
1. Dan – PRIHOD in namestitev
2. Dan – celodnevni izlet BREZJE NA GORENJSKEM Bazilika Marije Pomagaj, posvečena Sv.
Vidu (Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana in Slovenije)
Bazilika Marija Pomagaj je znana po močnih zdravilnih energijah; najmočnejše so na območju zahval v
cerkvi oziroma pri slikah Matere Božje.
Brezje so prvič omenjene že v 11. stoletju. Vsaj v 15. stoletju je tam že stala skromna cerkev sv. Vida, v
katero so ob dograditvi kapele leta 1800, postavili podobo Marije Pomagaj, delo slikarja Leopolda Layerja.
Leta 1863 so se tam zgodila prva čudežna ozdravljenja in si sledila, glas o Brezjah pa je šel po svetu. Leta
1889 so začeli zidati novo cerkev in jo posvetili 7. oktobra leta 1900. Nova cerkev je posvečena sv. Vidu,
srce svetišča pa je ostala kapela Marije Pomagaj. 8. Oktobra 1988 jo je obiskal papež Janez Pavel II. in tej
osrednji slovenski božji poti podelil časten naslov basilica minor (manjša bazilika). Največja slovesnost je
na katoliški praznik Marijinega vnebovzetja, 15. Avgusta, sicer pa se Slovenci na poseben način
povezujemo z Marijo Pomagaj na Brezjah - vsako leto na večer pred praznikom Marije Pomočnice (23.
maja) tradicionalno prižigamo luč pred sliko Marije z Brezij, ter se med drugim, spominjamo svojih
kulturnih in narodovih korenin.
Bazilika Marije Pomagaj – slovensko narodno svetišče
Frančiškanski samostan Brezje
Brezje 72
4243 Brezje
Tel.: +386 (0) 4 53 70 700
Faks: +386 (0) 4 53 70 720
URNIK SVETIH MAŠ:
Poletni urnik sv. maš
Zimski urnik svetih maš:
Stran 221 od 255
Blagoslov avtomobilov in drugih prevoznih sredstev ter udeležencev prometa je ob nedeljah in
praznikih po mašah na prostoru ob baziliki. Za blagoslov med tednom se je mogoč dogovoriti.
Izlet na Brezje dopolnimo z obiskom Radovljice z okolico: Vrba, Begunje.
Atrakcije:
•
•
•
•
•
•
•
staro mestno jedro Radovljice,
Čebelarski muzej v graščini in notranjost čebelnjaka v Radovljici
Prešernova rojstna hiša (Vrba),
obisk »živega« čebelnjaka (Žirovnica)
Janšev čebelnjak, čebelnjak najbolj slavnega čebelarja 18. st. v Evropi
Grad Kamen pri Begunjah
Gostišče Avsenik in srečanje z Avsenikovo glasbo.
Kulinarični namig:
LECTAR, Radovljica
Linhartov Trg
4240 Radovljica
Tel. +386 (0) 4 537 48 00
Gostilna Avsenik »Pri Jožovcu«
Tel. +386 (0) 4 533 34 02
3. Dan - poldnevni izlet EMINA ROMARSKA POT
Emina romarska pot povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem in delom sv.
Eme, kneginje in redovnice. Pot poteka preko Koroške, Štajerke, Dolenjske in Gorenjske in je povezana z
istoimensko potjo v Avstriji (Hemma-Pilgerweg). Sv. Ema, na Koroškem jo kličejo tudi Hema, je živela
pred 1000 leti na Koroškem (Avstrija) in je pomembno vplivala na kulturo naše dežele. V času svojega
življenj je bila ena najpomembnejših in vplivnih osebnosti svojega časa in del izjemnega kulturnega in
duhovnega bogastva slovenskega in avstrijskega naroda. Njena rodbina je imela velika posestva na
Koroškem, spodnjem Štajerskem in Dolenjskem. Kljub plemiškemu naslovu njeno življenje ni bilo lahko.
Izgubila je moža in otroka, zato se je odločila svoje premoženje zapustiti Cerkvi. V 11. stoletju je
ustanovila samostan v Krki na Koroškem in tudi sama vstopila vanj. Ta samostan je že kmalu po njeni
smrti (pokopali so jo v kripti tamkajšnje cerkve) služil za materialno osnovo novo ustanovljeni krški škofiji.
Ljudje niso pozabili njene dobrodelnosti in so vseskozi radi romali na njen grob. Sredi viharnega 15.
stoletja se je že začel proces za razglasitev Heme za svetnico, a je zaradi časov in nesreč zatonil v pozabo
vse do tridesetih let 20. stoletja, ko je končno dosegla to čast.
Dan bomo preživeli v Bohinjskem kotu in sledili postajam Svete Eme.
Romarsko pot bomo pričeli:
•
•
•
v cerkvi Sv. Ahaca v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici. Posebnost: zlati oltar, na katerem je
relief Srečanje Eme in Viljema.
Nadaljujemo do cerkve Sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici in pogledamo notranjost.
Emino pot nadaljujemo do cerkve Sv. Janeza v Ribčevem lazu, ki jo (najverjetneje, zaradi
restavratorskih del) pogledamo le od zunaj. Sicer je cerkev prava mala senzacija: Cerkev sv.
Janeza Krstnika je znana po freskah in skodlasti kritini, sicer pa njene freske odkrivajo kar nekaj
čudes:
 Dva bela hudiča
 Štiri sv. Krištofe
Stran 222 od 255
 Sv. Krištofa, ki je izmed vseh štirih najlepše ohranjen, ima na nogi 6 prstov
 Narisani angeli imajo zobe.
•
•
•
•
•
•
•
Sledi pot proti Stari Fužini, kjer obiščemo:
Planšarski muzej v opuščeni vaški sirarni, kjer so še do leta 1967 izdelovali sir.
V gostilni Planšar poskusimo mlečne izdelke in druge gurmanske dobrote Bohinja.
Obisk cerkve Sv. Pavla; lesen pevski kor krasijo trije leseni izrezljani angeli »muzikanti«. Ogled po
predhodni najavi v župnijskem uradu Srednja vas,
Tel. 04/572 37 23.
Sledimo poti skozi vas Studor, kjer obudujemo skupino toplajev – dvojnih kozolcev
Naslednja postaja je cerkev Sv. Martina v Srednji vasi, znane po orglah
Župnijski urad Srednja vas
Srednja vas 33
Tel: +386 (0) 4 572 37 23
Izlet zaključimo s cerkvijo Marijinega vnebovzetja na Bitnjah; romantična zgodnjebaročna
podružnična cerkvica stoji sredi travnikov in njiv, zunaj naselja. Ponaša se z zlatim oltarjem in
najlepšim renesančnim vhodom na Gorenjskem. Cerkvena stavba je zaznamovana s slikovitim
baročnim zvonikom z dvojno čebulasto kupolo in laterno s konca 17. Stoletja. Cerkev samo pa viri
omenjajo že leta 1494.
Informacije:
Turizem Bohinj
Tel.: +386 (0) 4 574 75 90
Atrakcije: Bohinjsko jezero, cerkev sv. Janeza, Studor
Po zaključku Emine poti ali med potjo, je priporočljiv izlet do slapa Savice, postanek ob Bohinjskem jezeru
in kulinarični postanek v gostišču Erlah. Znani so po slovenskih narodnih jedeh in zlatovščici, sloviti
bohinjski postrvi.
Kulinarični namig:
Gostišče Erlah
Ukanc 67
Ribčev laz
Tel. +386 (0) 4 572 33 09
4. Dan – celodnevni izlet CRNGROB – ŠKOFJA LOKA – POLHOV GRADEC – DVOR PRI
POLHOVEM GRADCU
Izhodišče:
KRANJ-CRNGROB (lokalna cesta Kranj – Škofja loka) Romarska cerkev Marijinega oznanjenja vabi romarje
na rob Sorškega polja in v bližino Škofje Loke že od srednjega veka .Preseneča z različnimi cerkvami in
zidavami, povezanimi v cerkveno gmoto tako domiselno, da spominja na slovenski Köln ali Reims. Leta
1999 je bila razglašena za kulturno dediščino državnega pomena.
Atrakcije: zlati oltarji in med njimi glavni oltar visok 10 m s 100 figurami, podoba Marije z Jezusom predmet čaščenja, na zvoniku cerkve freska sv. Krištofa, na pročelju cerkve freska Svete Nedelje,notranje
freske.
Ključ cerkve - v najbližji hiši
Najava v župnišču v Stari Loki,
Tel. +386 (0) 4 512 12 06.
Pot nadaljujemo do ŠKOFJE LOKE:
Tam kjer se Julijske Alpe spuščajo proti Ljubljanski kotlini, je pod vznožjem Škofjeloškega hribovja, pred
več kot tisoč leti zrasla naselbina, danes imenovana Škofja Loka. Velja za najbolj ohranjeno srednjeveško
mesto v Sloveniji. Večina stavb v starem delu mesta je iz konca 16. stoletja. Staro mestno jedro tvorita
Stran 223 od 255
zgornji Mestni trg ali Plac in Spodnji trg ali Lontrg, nad katerima gospoduje Škofjeloški grad. Loško naselje
se je začelo razvijati ob sotočju Selške in Poljanske Sore že v srednjem veku, njegova zgodovina pa se
pričenja že leta 973, ko je nemški cesar Oton II. daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga na
Bavarskem.
Atrakcije:
•
Kapucinski samostan (iz leta 1710),ob znamenitem Kamnitem ali Kapucinskem mostu (s
kipom Janeza Nepomuka in s častitljivo starostjo nad 600 let je eden najstarejših spomenikov
tovrstne gradnje v srednji Evropi) slovi po knjižnici (poleg inkunabul in starih verskih knjig hranijo
dragoceni rokopis patra Romualda iz leta 1721. To je "Škofjeloški pasijon", najstarejše ohranjeno
dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki je bil leta 1999 po več kot 200 letih ponovno uprizorjen
po loških ulicah kot pasijonska procesija.
Ogled muzeja na temo Škofjeloškega pasijona.
Naslov:
Kapucinski trg 1,
4220 Škofja Loka
Tel: +386 (0) 4 512 09 70
Sprehod skozi staro mestno jedro – znamenitosti:
•
•
•
•
•
•
•
Homanova hiša- meščanski dvorec iz treh poslopij
Župnijska cerkev- renesančni oltar Sv. Katarine, po načrtih Jožeta Plečnika
Žigonova hiša- Stanovanjska in trgovska hiša iz 16. St.
Marijino znamenje - Baročno znamenje s tremi kipi, ki ga je mesto postavil leta 1751 v zahvalo
za odvrnitev od kuge in ognja. Med drevesi stoji kamniti vodnjak, v obliki kvadratne prizme z
dvema školjkama ter dodanim okrasnim vrčem in mestnim grbom.
Stari rotovž - nekdanja mestna hiša je najmarkantnejša stavba Mestnega trga iz 16 stol. Ko so
stavbo leta 1972 restavrirali, so se na fasadi prikazale baročne freske, slike stebrov, cvetlic in
raznih figuralnih detajlov.
Martinova hiša - tip hiše, ki je pred stoletji prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste.
Škofjeloški grad - prvotni grad so zgradili freisinški škofje gotovo že kmalu po prejemu loškega
ozemlja. Danes je grad namenjen zbirkam Loškega muzeja, kjer si lahko ogledate zgodovinsko,
kulturno, umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno bogastvo škofjeloškega ozemlja.
Loški muzej
Grajska pot 13
4220 Škofja Loka
Tel.: +386 (0) 4 517 04 00
•
Kašča - ena najbolj častitljivih starin v mestu in poleg gradu najpomembnejše poslopje zemljiških
gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Upravljal jo je poseben škofov uradnik kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja. Danes je v kašči stalna galerija akademskega
slikarja Franca Miheliča, v kleti pa dobra pivnica in vinoteka.
Kulinarični namig:
Gostilna, pizzerija, vinoteka, pivnica KAŠČA
Spodnji trg 1
Škofja Loka
Tel.: +386 (0) 4 512 43 00
Tel.: +386 (0) 41 355 959
Po kosilu se pot preko Gorenje vasi in skozi krajinski park Škofjeloškega hribovja nadaljuje do Polhovega
Gradca (40 km).
POLHOV GRADEC
Izjemna sakralna in arhitekturna dediščina, temelječa na srednjeveških freskah, poznogotskem kiparstvu
Stran 224 od 255
in renesančno-baročni grajski arhitekturi, Polhovega Gradca in njegove okolice, je mogočen steber
slovenske arheološke, zgodovinske, etnološke in kulturne dediščine ter zlati okvir preteklosti, ki jo danes
cenimo in vpletamo v življenje kot nezamenljiv turistični briljant. Ime je Polhov Gradec dobil po malih
zvercah, polhih. Nekoč naj bi požrle sedlo in jermenje utrujenemu popotniku, ki ni bil dovolj pozoren, da
bi jih spravil na varno, in po legendi naj bi rekel: 'To ni Gradec, temveč Polhov Gradec!'.
Atrakcije:
•
•
•
Polhograjska graščina - spomenik baročnega bivališča kranjske gospode; izjemni stavbni
ansambel z gradom, grajsko kapelo, vodnjakom, obzidjem in angleškim stolpom z uro, portalom
in čudovitim parkom. Rihard grof Blagaj, katerega kip stoji pred gradom, pa je odkril cvetlico, ki je
preživela ledeno dobo in se po njem imenuje blagajev volčin; ta je bil poleg planike leta 1898 prva
zaščitena rastlina na Kranjskem. Blizu graščine je njemu v čast postavljen obelisk. V graščini, ki je
danes kulturni spomenik državnega pomena, je poročna dvorana, krajevni muzej in Poštni muzej.
Tel. +386 (0) 1 364 56 94
Neptunov vodnjak iz kamnitih obodnih plošč in kipi golih nimf na vogalnih ornamentiranih
stebrih na grajskem dvorišču, je ena največjih renesančnih stvaritev pri nas.
Lipce - kamnita stavba nekdanjega grajskega vodnega zajetja malo nad parkom, v kateri so v
času ilirskih provinc oficirji Napoleonove vojske našli zavetje ter svojo prisotnost ovekovečili s
podpisi na steni, ki so še danes lepo vidni.
Stari grad ali Kalvarija; danes križev pot s 14 kapelicami v katerih so odlitki plastik Franceta Goršeta.
Liki moških s klobuki in žensk z rutami izražajo preprosto, tipično slovensko postno vzdušje.
Iz Polhovega Gradca se zapeljemo do Dvora pri Polhovem Gradcu (3 km).
DVOR
Pred nami je veličastna gotska cerkev sv. Petra, sakralni spomenik državnega pomena. Zidati so jo začeli
leta 1525, biser cerkvene umetnosti pa za skrbno zaklenjenimi zidovi skriva neprecenljive znamenitosti v
obliki slik baročnega slikarja Valentina Metzingerja, freske, čudovite kipe, zlate oltarje in druge umetniške
stvaritve… V svoji idejni naravnanosti kaže cerkev z različnimi upodobitvami apostola Petra, na pripadnost
Rimu in Katoliški cerkvi.
Atrakcije: Nad mogočno cerkveno dvorano se pne poslikan lesen, kasetiran strop, z letnico 1577, ki skriva
pravo senzacijo: prvi javni zapis slovenščine. V napisnih trakovih dveh kaset je namreč moč razbrati
zapisane misli v slovenskem jeziku. Prvo, ki pravi »To je eno velbanje!« in drugo, ki se glasi »To so eni
puštabi!« (črke). Poleg visi s stropa lesen – obojestranski kip matere božje z Jezusom, v naravni velikosti.
In preseneti glavni vhod – klesarsko obdelan portal. V njem se med krogovičjem in rastlinskimi vzorci
prepletajo verski simboli cerkvene in posvetne arhitekture.
Ključe od cerkve ima: Ivanka Kozjek
Tel. +386 (0) 1 364 52 49
Najava možna tudi v župnišču Polhov Gradec
Tel. +386 (0) 1 364 51 24
Povratek na izhodišče – v Kranj možen:
a./ preko Šujice-Sore-Medvod- v Kranj
b./ preko Ljubljane.
Povratek v Kranj, približno 40 km.
Pot je dobro označena s cestnimi kažipoti, pomoč: zemljevid Slovenija.
Današnja pot z izhodiščem v Kranju znaša okoli 100 km.
5. Dan – POČITEK
Stran 225 od 255
6. Dan – VIŠARIJE – MONTE LUSSARI
Romarska cerkev Matere božje
Do nastanka brezjanske božje poti so bile Svete Višarje osrednja slovenska božja pot. Svete Višarje so
romarski kraj Slovanov, Germanov in Romanov. Že v 16. stoletju so goro imenovali božjo pot treh
narodov, danes pa jim pravijo božja pot Evrope. Cerkev, ki je posvečena Višarski Kraljici je bila v letu 2000
prenovljena. Le nekaj let pozneje pa so na Svete Višarje postavili novo krožno kabinsko žičnico. S pomočjo
žičnice lahko tako na Višarje pridejo tudi bolni in ostareli. Sicer pa je bila žičnica postavljena za potrebe
zimskega smučarskega centra. V okolici Višarij je namreč veliko smučarskih prog, ki nudijo idilično smuko.
Višarje pa niso le romarsko središče saj razgled in gostinski lokali privabijo na vrh tudi številne turiste.
Planinci pa za svoj cilj radi izberejo pol drugo uro oddaljen vrh Kamnitega lovca, ki nudi lep razgled na
vrhove zahodnih Julijskih Alp. V preteklosti je tod veljal običaj, ko so romarji v spokornosti nosili k Mariji
na Višarje polena za ogrevanje romarskih domov. Zdaj polen ni več ob peš poti, saj se večina Marijinih
častilcev odloči za gondolo, ki že od petdesetih let naprej povezuje 1789 visok višarski vrh s Kanalsko
dolino. Kljub temu lažjemu načinu pa se je vendarle najlepše sprehoditi po starodavni poti "Za mlini", po
kateri so stoletja hodili romarji. Ob njej so bile nekoč skladovnice z višarskimi poleni.
Višinska razlika - peš: približno 1000 m.
Z osebnim vozilom je nedostopna.
S kolesom je možen spust v dolino; strma makadamska proga (down hill!).
Kulinarični namig:
Gostišče Pri Žerjavu
Rateče 39
4283 Rateče
Tel.: +386 (0) 4 58 76 026
8. Dan – odhod.
Napornost: izleti so fizično nezahtevni, z izjemo Višarij, če se odločimo za pešpot na vrh.
Sezona oziroma priporočeni čas aktivnosti: skozi vse leto.
4.
2. Dan:
Bazilika Marije Pomagaj, poleg tega pa izlet na Brezje dopolnimo z obiskom:
RADOVLJICE in okolice: VRBA, BEGUNJE
- staro mestno jedro Radovljice,
- Čebelarski muzej v graščini in notranjost čebelnjaka v Radovljici
- Prešernova rojstna hiša (Vrba),
- obisk »živega« čebelnjaka (Žirovnica)
- Janšev čebelnjak, čebelnjak najbolj slavnega čebelarja 18. st. Evropi
- Grad Kamen pri Begunjah
- Gostišče Avsenik in srečanje z Avsenikovo glasbo.
3. Dan:
- cerkev Sv. Ahaca v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici
- cerkev Sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici
- cerkev Sv. Janeza v Ribčevem lazu
- Stara Fužina in
• Planšarski muzej.
• V gostilni Planšar poskusimo mlečne izdelke in druge gurmanske dobrote Bohinja.
Stran 226 od 255
•
Obisk cerkve Sv. Pavla
- Studor, toplerji
- cerkev Sv. Martina v Srednji vasi
- cerkev Marijinega vnebovzetja na Bitnjah.
4. Dan:
-
Crngrob - Romarska cerkev Marijinega oznanjenja.
-
Škofja Loka:
•
Kapucinski samostan in Kamniti most
Sprehod skozi staro mestno jedro – znamenitosti:
•
•
•
•
•
•
•
Homanova hiša- meščanski dvorec iz treh poslopij
Župnijska cerkev- renesančni oltar Sv. Katarine, po načrtih Jožeta Plečnika
Žigonova hiša- Stanovanjska in trgovska hiša iz 16. St.
Marijino znamenje - Baročno znamenje
Stari rotovž - nekdanja mestna hiša
Martinova hiša - tip hiše, ki je pred stoletji prevladoval v Škofji Loki
Škofjeloški grad
•
Kašča - poleg gradu najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov.
-
Polhov Gradec:
•
Polhograjska graščina - spomenik baročnega bivališča kranjske gospode; V graščini, ki je danes
kulturni spomenik državnega pomena, je poročna dvorana, krajevni muzej in Poštni muzej.
Neptunov vodnjak na grajskem dvorišču, je ena največjih renesančnih stvaritev pri nas.
Lipce - vodno zajetje nad grajskim parkom, kjer so v času ilirskih provinc oficirji Napoleonove
vojske našli zavetje ter svojo prisotnost ovekovečili s podpisi na steni, ki so še danes lepo vidni.
Stari grad ali Kalvarija; danes križev pot s 14 kapelicami.
•
•
•
•
Dvor pri Polhovem Gradcu
gotska cerkev sv. Petra, sakralni spomenik državnega pomena. Posebnost je
poslikan lesen, kasetiran strop, z letnico 1577, ki skriva pravo senzacijo: prvi javni
zapis slovenščine. »To je eno velbanje!« in »To so eni puštabi!« (črke).
Poleg visi s stropa lesen – obojestranski kip matere božje z Jezusom, v naravni velikosti. In
preseneti glavni vhod – klesarsko obdelan portal.
6. Dan: Višarije – Monte Lussari:
Romarska cerkev Matere božje. Do nastanka brezjanske božje poti so bile Svete Višarje osrednja
slovenska božja pot. Čudoviti razgledi iz 1789 m visokega višarskega hriba.
Posebni užitki:
2. Dan: GLAVNO ROMARSKO SREDIŠČE V SLOVENIJI:
• Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah.
3. Dan: EMINA ROMARSKA POT - GORENJSKA
• Cerkvice v okolici Bohinja.
4. Dan: 2 KULTURNA-SAKRALNA SPOMENIKA DRŽAVNEGA POMENA
• CRNGROB: Romarska cerkev Marijinega oznanjenja
• DVOR pri Polhovem Gradcu: Gotska cerkev sv. Petra.
Stran 227 od 255
6. dan: NEKDANJA OSREDNJA SLOVENSKA BOŽJA POT (pred Brezjem)
• Svete Višarije
• Romarska cerkev Matere božje.
5.
Brezje na Gorenjskem.
6.
Višarje.
7.
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
8.
Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine, gondola,…. namestitev (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…),
organizacijo programa.
9.
Za vse dni velja, da je priporočljiva lahka pohodna obleka in obutev, vezana na letni čas. Izlet na Višarije,
v kolikor se ga lotimo peš, terja pohodno obutev in obleko ter primerno pohodno opremo (palice,
pokrivalo, vodo,…).
10.
•
•
•
•
•
•
•
11.
Brezje
Bohinjski kot
Crngrob
Škofja Loka
Polhov Gradec
Dvor pri Polhovem Gradcu
Višarje.
Cena osemdnevnega programa romanja bo formirana naknadno in je odvisna od števila udeležencev ter
od števila ogledov, prevoženih kilometrov, sezonskosti,…. Predvidena cena za namestitev t.j. 7 nočitev z
zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan.
12.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Bo določen/izbran in objavljen naknadno.
Stran 228 od 255
3.1.8 Slow turizem
SLOW TURIZEM
1.
POČASNI UŽITKI
2.
Pozabite na čas. Spomnite se nase!
3.
PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7nočitev (ki opisuje celotno doživetje)
2. Dan: KRVAVEC (S pticami v nebo, celodnevni izlet)
Nadenimo si krila
Z gondolo se iz Cerkelj na Gorenjskem zapeljemo na Krvavec, goro v Kamniško-Savinjskih Alpah in si
privoščimo gorski užitek, vezan na letni čas:
Poleti so na Krvavcu urejene pohodne in kolesarske poti, organizirani so vodeni izleti po planini, vrstijo se
različni športni in zabavni dogodki ob koncih tedna in vabi dobra domača hrana (enolončnice, kislo mleko
z žganci, domači štruklji,…). Zgolj sprehajalci imajo poleg širokih razgledov na Julijske Alpe, KamniškoSavinjske Alpe in Ljubljansko dolino, na voljo različne informacijske table z vsebino največjih zanimivosti
Krvavca (predstavljeno je žičničarstvo, pašništvo, zdravilna zelišča, kapela Marije snežne, arheološko
najdišče Krvavec).
Posebnosti: razgledi, sončna lega.
Zima prinaša dnevno urejeno smučišče s progami primernimi za začetnike, rekreativce in tekmovalce.
Vabijo snow party-ji, Eskimska vas in druga presenečenja.
Kulinarični namig: na planini so tri domačije, kjer pripravljajo domačo hrano – Brunarica Sonček,
Planšarija Viženčar in Turistična kmetija Pr' Florjan. Poleg teh so na Krvavcu še gostinci Hotel Raj s
samopostrežno restavracijo, Brunarica Plaža, Bar Kekec, Gostišče Tajo v Domu na Krvavcu, Planinski dom
na Gospinci.
3. Dan: POKLJUKA, (Energija gozda, poldnevni izlet)
Objem gozda
Sprehod po Pokljuški poti: začetek poti pri Mrzlem Studencu na križišču cest, ki na Pokljuko pripeljeta iz
Bleda in iz Bohinja. Na tem mestu je lep razgled na Triglav in vrhove nad Pokljuko. Pot nas pelje do
Grajske planine, Goreljka, po markirani planinski pot skozi pokljuški gozd in ob robovih šotnih barij do
kopišča z oglarsko kočo. Usmerjevalne in markirne table nas varno vodijo skozi smrekov gozd, ki raste v
ekstremnih pogojih(proizvodna doba znaša tukaj 170 let) do ostalin savske linije (rezervna obrambna črta
v času 1. svet. vojne, ki jo je zgradila avstrijska vojska), do mokrišča, požiralnika in na začetek poti pri
Mrzle studencu. Pot traja 3 ure in ni zahtevna.
Stran 229 od 255
Izlet dopolnimo s postankom v Gorjah.
Kulinarični namig:
Šport hotel Pokljuka
Goreljek 103
4247 Zgornje Gorje
Tel. +386 (0) 31 555 348
4. Dan: Prosto
5. Dan: Bohinjsko jezero, (sprehod ob jezeru, celodnevni izlet)
Stopinje ob vodi
Pot nas vodi od cerkvice sv. Janeza v Ribčevem lazu, mimo kopališča in čez travnike Fužinskega polja na
severno stran jezera od koder je čudovit razgled na južni venec Julijskih Alp. Mimo ribogojnice in pod
slapom Govic (bruha le ob močnih nalivih) prispemo na mesto, kjer zapustimo obalo jezera. Še eno uro
lahkotnega sprehoda in že smo ob vznožju slapa Savica, od koder nas lepo urejena pešpot s stopnicami,
vodi do paviljona z razgledom na slap. Za vzpon po stopnicah (višinska razlika 141 m) potrebujemo 20
min. Ob povratku se v Ukancu vkrcamo na ladjo in vrnemo na izhodišče v Ribčevem lazu.
Kulinarični namig:
Gostišče Erlah
Ukanc 67
4265 Bohinj
Tel. +386 (0) 4 572 33 09
6. Dan: Preddvor, (jezero Črnjava, poldnevni izlet)
Jezero harmonije in zavetje dreves
Gremo na sprehod v Preddvor. Jezero Črnjava, s Hotelom Bor in dvorcem Hrib na njegovi obali, leži pod
slikovitim Storžičem (2132 m) ter ponuja prostor za doživetje harmonije iz naslova vode, gozda in
grajskega parka, ki je eden najlepših grajskih parkov, zasnovan v angleškem slogu. Njegova južna stran
prehaja v naraven gozd, na zahodu pa seže prek potoka Bistrice do nekdanjega graščinskega poslopja. V
parkovnem nasadu je vrsta eksotičnih dreves, med katerimi izstopa skupina desetih sekvoj, ki so visoke
nad 30 m. Jedro parka pa predstavlja jesenov in gabrov drevored. Dvorec Hrib je preurejen v gostinski
objekt, v njem pa organizirajo tudi poroke. Staro izročilo in legenda obljubljata mladoporočencema, ki se
sprehodita skozi ta drevored ob dvorcu kar 50 let zvestobe.
Kulinarični namig:
Hotel Bor Preddvor
Hrib 4a
4205 Preddvor
Tel.: +386 (0) 4 255 92 00
7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga “Odkrijte Gorenjsko”.
8. Dan: odhod.
4.
• Razgledi
• Sončna lega
Stran 230 od 255
•
•
•
•
•
•
5.
Pokljuški gozd
Zrak
Bohinjsko jezero
Slap Savica
Pogledi na vrhove Julijskih Alp
Preddvor (energetsko pretočna lega, park s sekvojami, grajski drevored,…)
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
programa.
7.
8.
•
•
•
•
9.
Krvavec
Pokljuka
Bohinjsko jezero
Preddvor.
organizator/izvajalec predstavljenega programa.
Predvidena cena za namestitev t.j. 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…) se giblje
od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan.
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Bo določen naknadno.
Stran 231 od 255
3.1.9 Tematske poti
TEMATSKE POTI
1.
ZA RADOVEDNE
2.
Naj vas presenetijo poti s posebnimi zgodbami!
3.
Po namestitvi se bomo sprehodili po Bledu, ki je visokostni komornik na vhodu v kraljestvo Zlatoroga, je
duša Gorenjske in Slovenskih Alp. Če ste doslej s kralji delili le usodo sveta, lahko od trenutka, ko se boste
zagledali v jezero z otokom s cerkvico in gradom na strmi skali nad njim, delite z njimi še občudovanje
nad podobo raja, kot je kraj staroslovanske boginje Žive imenoval eden največjih evropskih pesnikov,
France Prešeren. Ob edinstvenem jezeru z otokom in s termalnimi izvirki bomo spoznali resnične zgodbe
o mogočnežih sveta in odkrili, zakaj so ljubili ta košček sveta.
2. Dan: Celodnevni izlet; Bled – Radovljica – Vrba – Žirovnica – Begunje - Bled
Užitki brezčasnosti, kraljevskosti, okusov in glasbe
Izlet začnemo na Bledu. Sprehodili se bomo ob jezeru in se s pletno odpeljali na otok. Ko boste obiskali
otok na jezeru, nikar ne pozabite pozvoniti z zvonom, da se vam uresničijo skrite želje.
Ob povratku z otoka si bomo v restavraciji ob jezeru privoščili znamenito blejsko kulinarično posebnost –
blejsko kremšnito.
Po okrepčilu se bomo povzpeli na strmo pečino nad jezerom, do Blejskega gradu, od koder boste kot
kralj zrli v naravne znamenitosti. Na gradu si bomo ogledali muzej, tiskarno, klet, zeliščno galerijo; z
omembo iz leta 1004 je med najstarejšimi v Sloveniji!
Napotimo se proti Radovljici, kjer se igrivo prepletata romantično meščansko življenje starega mestnega
jedra in bogata kmečka kulturna krajina, ki je s čebelnjaki in samosvojimi panjskimi končnicami svetovni
pojem čebelarstva. Sprehodimo se po Linhartovim trgom, med lepimi meščanskimi hišami, stopimo v
Čebelarski muzej in Lectarski muzej ter sedemo h kosilu v gostilni Lectar.
Kulinarični namig:
Gostilna Lectar
Linhartov trg 2
4240 Radovljica
Tel.: +386 (0) 4 537 48 00
Pot nas vodi v Vrbo, rojstni kraj največjega slovenskega/evropskega pesnika Franceta Prešerna.,
Stran 232 od 255
Sprehodimo se do cerkvice sv. Marka in pogledamo v Prešernovo rojstno hišo.
Nadaljujemo proti Žirovnici, kjer se ustavimo, da se posladkamo z medenimi kolački in medico.
Naš naslednji cilj so Begunje na Gorenjskem. Ogledamo si grad Kamen, zatem pa sedemo k večerji v
Gostilni Avsenik. Še pred kulinaričnim dogodkom pogledamo v Galerijo – Muzej Avsenik, kjer je poleg slik
na ogled lepa zbirka plošč in drugih materialov vezanih na njihovo glasbo ter zanimiv dokumentarni film o
začetkih glasbenega ustvarjanja Slavka Avsenika. V poznih večernih urah se vrnemo na Bled.
Kulinarični namig:
Gostilna Avsenik
Tel.: +386 (0) 4 530 70 30
3. Dan: KOLESARSKA POT RADOVNA - celodnevni izlet
Užitki gibanja
Obiščemo edini slovenski nacionalni park: Triglavski narodni park, ki prinaša s kolesarsko potjo Radovna,
gibanje in spoznavanje kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti doline Radovne (dolina med
Mežakljo in Pokljuko meri 16 km), s sprehodom v Pokljuško sotesko (dolžina 1,5 km) pa mir umaknjen v
ozek primež skalnih sten ob vznožju planote Pokljuka.
•
Kolesarska pot Radovna povezuje znamenitosti cele doline in ponuja gibanje znotraj
neokrnjene narave. Pot se začne v Krnici pri Zgornjih Gorjah in zaključi v Pocarjevi domačiji v
Zgornji Radovni. Med potjo se srečamo s kraškim izvirom pod 250 metrov visoko steno,
preko 25 metrov visoko in 500 let staro Gogalovo lipo, ki skriva veliko posebnost – smrečice v
krošnji, ter grbinastimi travniki, kot ostanek nekdanjega ledenika . Spoznamo legendo o “ta
debevmu kamno” in Napoleonovih vojakih, ki so pustili sledi v skali, kamor so vklesali ime
svojega vojskovodje. Kolesarimo mimo tehniških reliktov preteklosti (fužine, Psnakova žaga in
mlin ter Pocarjeva domačija) ter občudujemo svojevrstno barvo jezerca Kreda, ki je nastalo
ob kopanju krede – ene najboljših v Evropi.
•
Sprehod v Pokljuško sotesko zagotavlja pristen občutek soodvisnosti z naravo, saj se le-ta na
komaj nekaj cm približa človeku, ki po ozkih skalnih prehodih odkriva povsem samosvoj svet
in zanimivo mikroklimo. Do Pokljuške soteske se odcepi pot v Krnici in vodi do vstopa v
sotesko, pred katero je potrebno pustiti kolesa in se peš napotiti do pokljuške luknje, galerij,
naravnega okna…
Posebnosti: Kolesarjenje v neokrnjeni naravi, jezerce Kreda, Radovna za zvočno kuliso in knajpanje,
sprehod v Pokljuško sotesko in doživetje hladu, ptičjega petja ijn zraka, pogojenega s specifično
mikroklimo.
Kulinarični namig:
Turistična kmetija Psnak
Zgornja Radovna 18
Tel.: +386 (0) 4 589 11 52
Tel.: +386 (0) 31 681 630
4. Dan: prosto
Stran 233 od 255
5. Dan: ŽELEZNA POT – Kropa - Jesenice - celodnevni izlet
Od vigenjca do plavža
Gorenjsko bomo spoznali iz njene starodavne, kovaštvu, zapisane tradicije in Železno pot začeli v Kropi,
pod mogočno s smrekami poraslo planoto Jelovico. Kropa se je razvila v kraj s številnimi manjšimi
kovačnicami – vigenjcami, v času, ko je Jelovica ponujala dovolj vodne energije, oglja (bukev je prav zato
izginila iz Jelovice) in železove rude. Ročno so izdelovali predvsem žeblje. Vigenjci so stali ob rečici
Kroparica, tako da so koristili vodni pogon za kovaške mehe – norce (mehanska kladiva). Ogleda vreden
je Kovaški muzej, kjer stopa v ospredje ročna izdelava žebljev in sled gorenjskega fužinarstva in
železarstva. Poleg tega je v Kropi na ogled edini ohranjen vigenjc v Sloveniji, vigenjc Vice.
Preko Radovljice nas pot zapelje do Jesenic (26 km), kjer bomo spoznali Staro Savo – staro fužinarsko in
stanovanjsko naselje, ki je nekoč dajalo utrip kraju, danes pa je zaščiten tehniški spomenik. Jedro
nekdanjega naselja predstavljajo Bucellini-Ruardova graščina, cerkev Marijinega vnebovzetja, delavska
stanovanjska stavba, imenovana "Kasarna", ostanki fužinskih obratov in obnovljeni plavžarski dimnik ter
mlin.
Kulinarični namig:
Gostilna Lectar
Linhartov trg 2
4240 Radovljica
Tel.: +386 (0) 4 537 48 00
6. Dan: KRALJESTVO UTRDB - poldnevni izlet
Na mejah
Že v rimskih časih je bila meja med provincama Italijo in Panonijo na območju Žiri zaznamovana z
obrambnim utrdbenim sistemom Claustra Alpium Iuliarum; ki se mu je v srednjem veku priključila meja
med loškim gospostvom freisinških škofov na eni ter tolminskim in idrijskim gospostvom na drugi strani; in
v letih 1918-41/43/47 še državna meja med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo. Tako blizu Žirov poteka
nekdanja rimska, freisinška in rapalska meja.
Rupnikovo linijo je v letih pred vojno (1938-41) vzdolž rapalske meje zgradila Vojska Kraljevine
Jugoslavije. Gre za obrambni sistem (zgradili so 12 velikih utrdb in približno 4000 bunkerjev), kot odgovor
na že obstoječo rapalsko mejo ali tako imenovani Alpski zid. Za poveljnika štaba za utrjevanje obrambne
črte je bil določen general Leon Rupnik, po katerem je obrambni sistem dobil ime. Zaključek del so
načrtovali za leto 1946/47, vendar so ob začetku 2. svetovne vojne z deli prenehali. Leta 1939 je pri
gradnji utrdbenega sistema delalo 30.000 ljudi, naslednje leto pa celo 60.000.
Pot utrdb začnemo v Žireh - v Stari šoli, kjer si ogledamo informativno muzejsko zbirko in multimedijsko
predstavitev ozadja postavitve rapalske meje in sveta utrdb ter bunkerjev. Pot nadaljujemo z vožnjo na
Žirovski vrh in Hrastov grič (886 m), kjer si ogledamo utrdbe in bunkerje, vmes pa se za okrepčilo
ustavimo na kmetiji Pri Bukovcu. V dolino se vrnemo preko Kladja in ob Poljanski Sori nadaljujemo pot
proti Hotavljam. Ustavimo se v rudniku marmorja Hotavlje, kjer obstaja možnost vodenega ogleda
kamnoloma s podzemnim delom ter obdelovalnih obratov.
Kulinarični namig:
Gostilna Lipan
Hotavlje 5
4224 Gorenja vas
Tel.: +386 (0) 4 518 13 10
Posebnosti: multimedijska predstavitev postavitve rapalske meje ter obrambnega sistema Rupnikove
linije, rudnik marmorja, lepi razgledi
Stran 234 od 255
8. Dan – odhod.
4.
Atrakcije na Bledu:
• Blejsko jezero in otok s cerkvijo;
• Blejski grad;
• Vila Bled;
• Zdraviliški park;
• Blejske pletne in fijakerji.
Atrakcije v Radovljici:
• Staro mestno jedro;
• Čebelarski muzej;
• Lectarski muzej.
Atrakcije v Vrbi:
• cerkvica Sv. Marka,
• Prešernova rojstna hiša.
Atrakcije v Begunjah na Gorenjskem:
• Grad Kamen,
• Galerija-Muzej Avsenik.
Železna pot:
• Kovaški muzej,
• vigenjc Vice,
• tehniški spomenik Stara Sava.
5.
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
programa.
7.
8.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Bled
Radovljica
Vrba
Žirovnica
Begunje
Žirovnica
Begunje
Dolina Radovne
Kropa
Jesenice
Žiri
Stran 235 od 255
9.
•
Hotavlje.
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Stran 236 od 255
3.1.10 Alpski wellness
ALPSKI WELLNESS
1.
ALPSKI WELLNESS
2.
Napolnite se z energijo Alp!
3.
PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev(ki opisuje celotno doživetje)
1. Dan: prihod in nastanitev
2. Dan: POKLJUKA (1300 m), Energija gozda, celodnevni izlet
Užitek svežih energij
Pokljuka je največja planota v Julijskih Alpah in poleg mogočnih dreves in razglednih točk, ponuja čist in
zdravilen zrak, odlično vodo in presenečenja zdravilnih energetskih točk. Da smo bližje zemlji lahko
sezujemo čevlje in bosi posrkamo energijo zemlje, roso trav in si privoščimo refleksno masažo stopal.
Potočke, studence in mlake pa izkoristimo za knajpanje.
Privoščimo si planinski sprehod iz Rudnega polja preko planine Praprotnica do Uskovnice. Pred križiščem
za planino Praprotnico leži v dolinici pod potjo polje energetskih točk. Okoli trideset točk za zdravljenje
različnih bolezni vabi k postanku. Obuti, ali še bolje, bosih nog se sprehodimo po mehki travi med njimi in
postanemo na mestih, ki nam najbolj ustrezajo. Blagodejna zemeljska sevanja ohranjajo zdravje, lajšajo
bolezen, krepijo psihično počutje, koncentracijo, sprostitev in razbremenitev. Pot nadaljujemo proti
Uskovnici in izkoristimo dan za opazovanje cvetja, nabiranje zdravilnih zeli in v poletnem času tudi
obiranje malin. Občudujemo konje in krave na paši. Postojimo pod košatimi drevesi in uživamo v
razgledih. Z vodo se okrepčamo pri vodnem koritu blizu kapele Marije, kraljice miru na planini Uskovnici
(1100 m), ki se prav tako ponaša z močnimi enotami zdravilne energije.
Dosegljiva je z avtomobili in kolesi (najpogosteje iz bohinjske smeri), terja le kratek sprehod za pohodnike
(najraje iz smeri Rudnega polja, do kamor vodi asfaltirana pot iz Bohinja ali Bohinjske Bele, potem pa je
do Uskovnice še uro hoda).
Kulinarični namig:
Dom na Uskovnici: kislo mleko, klobasa v zaseki, divjačinski golaž, skutini štruklji.
3. Dan: GOZD MARTULJEK (755 m), Dan vode, celodnevni izlet
Užitek wellnessa ob slapovih in v hotelu Špik
V Gozd Martuljku vstopimo v mistični gorski alpski svet, imenovan Martuljkova ali Špikova skupina
(območje z dolino potoka Martuljka je bilo leta 1949 razglašeno za krajinski park, od leta 1981 pa je del
Triglavskega narodnega parka) in se sprehodimo do Martuljkovih slapov. Pot začnemo pri penzionu Špik in
Stran 237 od 255
kmalu prispemo do Martuljkovega potoka. Pot skozi 300 metrov dolg in 100 metrov globok vintgar Martuljkovo sotesko, je zaradi intenzivnih geomorfoloških procesov nevarna, zato izberemo gozdno pot in
kmalu dosežemo Spodnji Martuljkov slap. Nekaj minut spusta in že smo pod slapom. Čeprav je dostop
zavarovan, je lahko izredno nevarno, ker je krušljivo in tudi spolzko. Znova na gozdni poti nadaljujemo
vzpon proti planini Jasenje in kasneje proti Zgornjem Martuljkovem slapu in Aku. Pot je nekaj časa skoraj
sprehajalna, a se v zadnjem delu spremeni v strmo pot, za katero je potrebno tudi nekaj telesne
pripravljenosti in seveda primerna planinska obutev. Pot se lahko kjerkoli konča. Ponuja bližino vode;
ustrezna vlaga je odlična za kožo, šumenje vode pa nepozabna zvočna kopel. Po končanem izletu se
sprehodimo ali zapeljemo preko Save Dolinke na njen levi breg in obiščemo hotel Špik, ki je tudi
kulinarični namig. Privoščimo si njegov bogat program alpskega wellness-a in preizkusimo: sprostitveni
bazen s slapom, svet savn (finsko, zeliščno in turško savno; z dnevno dodanim različnimi obogatitvenimi
programi), ledeno jamo, ohlajevalni in masažni bazen. Užijmo izpostavljeni alpski sprostitveni ambient ter
svet barv, arom in zvokov v petih tematskih sobah v Centru zdravja. Na voljo sta še 2 dvorani za vodeno
vadbo, fitnes, počivališče z vitaminskim kotičkom in terasa s klimaterapijo ter nepozabnim razgledom na
Špikovo skupino.
Nevarnosti: padajoče kamenje in zdrsi pri Martuljkovih slapovih.
Kulinarični namig:
Hotel Špik
Jezero 21
4280 Kranjska Gora
info@hitholidays-kg.si
4. Dan: prosto
5. Dan: JEZERSKO (906 m), Dan svetlobe, celodnevni izlet
Joga za oči
Zgornje in Spodnje Jezersko je gorska kotlina, izoblikovana s pomočjo ledenika med Karavankami in
Kamniško-Savinjskimi Alpami, ki svojo zeleno dolino nastavlja soncu. Dolina je bila zaradi nepropustnosti
svojega dna ob koncu ledene dobe zalita z velikim ledeniškim jezerom, po katerem je kraj dobil ime "Pr'
Jezer". Danes je od velikega ostalo le malo – Planšarsko jezero, kraj pa s svojim gorskim podnebjem
predstavlja naravno klimatsko zdravilišče. Podnebje je ocenjeno z večimi ozonskimi pikami kot tisto v
švicarskem Davosu in zato še posebej zdravo za oči, zdravljenje tuberkuloze ter sončne kopeli.
Privoščili si bomo sproščen dan: pomežiknili soncu, se odžejali z zdravilno slatino (nad Ankovo domačijo
izvira voda, najbogatejša z magnezijem na področju naše države; v času turističnega razcveta so jo
stregli gostom ob vsakem obroku in obiskali Planšarsko jezero. Dodatne možnosti doživetij: Galerija
Zadnikar, blizu jezera; Šenkovo domačija – najstarejšo in tipično jezersko naselbino, Jenkova kasarna,
danes etnografski muzej, ki je bila v 15.st. zgrajena z namenom dajanja zatočišča popotnikom in
trgovcem, ki so preko takrat najudobnejšega gorskega prelaza Karavank potovali proti današnji Avstriji.
Kulinarični namig:
Turistična kmetija Makek
Zgornje Jezersko 77
Tel.: +386 (0) 4 25 45 080
E-pošta: info@makek.com
Internet: www.makek.com
6. Dan: Kranjska Gora – dolina Vrata, Dan za gibanje, celodnevni izlet
Čutenje telesa
Kranjska Gora je alpski center, zato je pohodništvo najpogostejša oblika aktivnih počitnic. Dolina Vrata, v
Stran 238 od 255
katero se vstopi pri Mojstrani, ponuja gibanje v Triglavskem naravnem parku in pelje mimo največjih lepot
po: Poti Triglavske Bistrice. Ta se prične pri meji osrednjega območja parka Pri Rosu, prav pri vstopu v
Vrata. Večinoma poteka po stezah in poteh vzdolž Triglavske Bistrice ter se le na kratkih odsekih združi s
cesto. Celotna pot do zatrepa doline pod Triglavsko severno steno je dolga 10 kilometrov, skupaj z
obiskom slapa Peričnika pa predstavlja tri ure hoda. Obisk poti lahko poljubno skrajšamo in si ogledamo
samo tisti del, ki nas najbolj zanima. Pot je označena z značilnimi informacijskimi stebrički TNP, na
informacijskih točkah pa so pojasnjevalne table.
Kulinarični namig:
Kmetija odprtih vrat Pr' Železnik
Kurirska pot 11
4281 Mojstrana
Tel. +386 (0) 4 589 12 17
Tel.: +386 (0) 31 603 271
8. Dan – odhod.
4.
pokljuški gozd,
energetske točke,
razgledi,
slapovi,
hotelski wellness program,
Planšarsko jezero,
Etnografski muzej,
Triglavski muzej v Mojstrani,
Triglav (….Triglavska severna
Bistrice,….)
• Slap Peričnik
• amfiteatralni zaključek doline.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
5.
stena,
Triglavski
ledenik,Triglavsko
brezno,Izvir
Triglavske
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
programa.
7.
Lahka pohodna obleka in obutev, nahrbtnik, kopalke, brisača,….
8.
Zemljevid – pot programa
•
•
•
•
•
Pokljuka
Gozd Martuljek
Jezersko
Kranjska Gora
dolina Vrata.
Stran 239 od 255
9.
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Stran 240 od 255
3.1.11 Kulinarika
GORENJSKA KULINARIKA
1.
GORENJSKA KULINARIKA
2.
Okusite vesolje!
3.
Dežela med Julijskimi Alpami in Karavankami ima celo vrsto majhnih kulinaričnih svetišč. In cel niz tipičnih
jedi, med katerimi prav na vrhu ne sme manjkati: kranjska klobasa, blejska kremšnita, bohinjska zaseka in
bohinjski mohant (sir), pa gorenjska prata (pečena štruca ali hlebec belega kruha, nadevana z na maslu
ali smetani kuhano koruzno moko), masovnik (gosta jed iz bele ajdove ali koruzne moke zakuhane v vroči
smetani) in še druge zapeljivo dišeče jedi: ajdovi in koruzni žganci, Jurjeva kapa, želodec s kašo, mavžlji,
tržiška bržola, ajdovi krapi, loška medla, govnač, ajdova kaša z gobami, loška smojka, kocovi rateški krapi,
dražgoški kruhek…
Iz Gorenjske prihaja najbolj znan slovenski prehrambeni izdelek v svetu - kranjska klobasa. Najstarejša
omemba klobase z nazivom »kranjska« je iz leta 1896. In znano je dejstvo, da v Naklem pri Kranju, na
Gorenjskem, krožijo zgodbe kako se je v gostilni pri Marinšku ustavil avstrijski cesar Franc Jožef, si zaželel
klobaso in so rekli: Imamo samo navadno domačo klobaso”! Ko pa jo je kronana glava pokusila, je Franc
Jožef rekel: “Saj to ni navadna klobasa, to je vendar kranjska klobasa." In kranjska klobasa se je razširila
po Evropi in svetu, a korenine ima pod slovenskimi Alpami.
Dobrodošli in dober tek!
1. Dan – prihod in namestitev
2. Dan – KRVAVEC »Tako preprosto, tako visoko«
Dan za dvig k oblakom in dan za kulinarična nebesa! Obiskali bomo Cerklje na Gorenjskem in se z
gondolsko žičnico odpeljali na Krvavec, goro v Kamniško – Savinjskih Alpah, ki poleti vabi s svojimi
mehkimi travnatimi pobočji in šarmom planine na kateri se še oglašajo kravji zvonci, pozimi pa se prelevi v
istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec; najbližje smučišče glavnemu mestu Slovenije, oddaljeno
od Ljubljane le 25 km.
Poleti so na Krvavcu urejene pohodne in kolesarske poti, organizirani so vodeni izleti po planini, vrstijo se
različni športni in zabavni dogodki ob koncih tedna in vabi dobra domača hrana (enolončnice, kislo mleko
z žganci, domači štruklji,…). Zgolj sprehajalci imajo poleg širokih razgledov na Julijske Alpe, KamniškoSavinjske Alpe in Ljubljansko dolino, na voljo različne informacijske table z vsebino največjih zanimivosti
Krvavca (predstavljeno je žičničarstvo, pašništvo, zdravilna zelišča, kapela Marije snežne, arheološko
najdišče Krvavec). Na planini so tri domačije, kjer pripravljajo domačo hrano – Brunarica Sonček,
Planšarija Viženčar in Turistična kmetija Pr' Florjan.
Zima prinaša dnevno urejeno smučišče s progami primernimi za začetnike, rekreativce in tekmovalce.
Stran 241 od 255
Vabi Eskimska vas in druga presenečenja.
Kulinarično doživetje:
Dvor Jezeršek (gostilna in vinoteka)
Kulinarično središče Dvor Jezeršek 1768 je v celoti usmerjeno k predstavljanju gastronomije Slovenije,
njene kulturne dediščine in sodobnih kulinaričnih izzivov. Ponujajo celovita doživetja in okuse vseh
gastronomskih regij Slovenije.
Dvor Jezeršek 1768
Zgornji Brnik 63
Tel.: +386 (0) 4 25 29 400 in
+386 (0) 4 25 29 420
www.dvor-jezersek.si
Predlagan jedilnik: Kranjsko kosilo
Posebnost kosila je v tem, da vam poleg ostalih tradicionalnih slovenskih regionalnih jedi za glavno jed
ponudijo v vinu kuhano kranjsko klobaso, najbolj mednarodno razpoznavno jed iz Slovenije.
Kranjsko kosilo sestavlja več krožnikov:
-
Tanke rezine prekajene svinjske ribice z jabolki in hrenom
-
Prežganka z ocvrto čebulo in mladim sirom
-
Zapečena medla v smetani s tartufi in ocvrto bučko
-
Kranjska klobasa kuhana v vinu, gorenjski budelj, zeljne krpice
-
Pohane šnite na pečenem jabolku z medenimi prelivom
-
Kuminov sir s suho hruško in sadnim kruhom
K posameznim krožnikom ponudijo izvirna slovenska vina iz vseh treh vinorodnih dežel.
Za Kranjsko kosilo je obvezno predhodno naročilo!
3. Dan - ŠKOFJA LOKA »Tako lepa, tako mistična«
Pod zelenimi obronki alpskega predgorja, se je ob sotočju obeh Sor, ugnezdila Škofja Loka, tisočletna
lepotica, ki so jo leta 973 ustanovili freisinški škofje. Najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji
bomo spoznali skozi okvir »Škofjeloškega pasijona«, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v
slovenskem jeziku in so ga leta 1999 po več kot 200 letih ponovno uprizorjen po loških ulicah kot
pasijonsko procesijo. Ogledali si bomo Kapucinski samostan iz leta 1710, kjer je v tamkajšnji knjižnici
spravljen dragocen rokopis patra Romualda iz leta 1721, potem pa se preko 600 let starega Kamnitega ali
Kapucinskem mostu, podali na raziskovanje mestnega jedra. Stoletne trgovske in stanovanjske hiše,
meščanski dvorci, vmes pa Stari rotovž in Marijino znamenje, cerkve in mestna vrata, bodo kulise
srednjeveškega doživetja, ki ga bomo kronali z obiskom Škofjeloškega gradu (danes muzej) in zaključili s
Kaščo, v kateri so nekoč hranili grajske naturalne dajatve, danes pa je v njej stalna galerija, v kleti pa
pivnica in vinoteka.
Potem bomo zavili v Poljansko Soro in se za degustacijo sira ustavili na kmetiji in sirarni Pustotnik v
Gorenji Vasi, Poljanska cesta 19 (Tel.: 04/519 73 10). Samo par kilometrov naprej proti Hotavljam, kjer
lahko postanemo za ogled rudnika marmorja, nas čaka Kmetija Matic (Gorenja vas, Hotavlje 3, Tel.: 041/
424 789). Seznani nas s predelavo sadja, proizvodnjo sadnih sokov, kisa, suhega sadja, žganih pijač in
jabolčnega vina, in sicer po tradicionalnih - naravnih metodah.
Stran 242 od 255
Gostilna pri Danilu
Reteče 48
4220 Škofja Loka
Tel.: +386 (0) 4 51 34 44
www.pridanilu.com
Predlagan jedilnik:
•
•
•
•
•
•
Hladna predjed:dimljena postrv iz Poljanske doline z ješprenjčkom, fižolom in hrenovo peno.
Juha: matevž malo drugače.
Topla predjed: gorenjski krapci nadevani z dimljeno skuto in jurčki v omaki.
Sorbeto.
Glavna jed: goveja taljata s pestom črnega sezama.
Sladica: sladki tris in čokoladne praline.
4. Dan – BLED, »Dovolj dobro le za vas in kralje«
Mondeno letovišče na pragu Triglavskega narodnega parka, je kot naročje naravnih čudežev umetelno
razpostavljenih v prostor pod Triglavom. Je čaroben oder narave z razpoznavno kuliso gradu, jezera in
cerkvice na njem. Povabljeni na uživanje te lepote, ki jo je v preteklosti spoznal tudi švicarski hidropat
Rikli, in jo v kombinaciji z dobro klimo in odličnim zrakom ponudil v svoji terapiji: »voda, zrak, svetloba.
Privoščite si vožnjo s pletno na otok in s fijakerjem na grad ali okoli jezera, sprehodite se po Riklijevi
sprehajalni poti na Stražo in uživajte v zvočni kulisi ptičjega petja in razgledih na jezero in okoliške gore.
Užijte blejsko panoramo skozi rosni kozarec penine v grajski restavraciji ali pa se predajte degustaciji
odličnih vin v grajski vinski kleti Dornberg. Posebnost kleti je v tem, da si gost lahko sam ustekleniči
Grajsko vino in to na star izviren način.
Grad Bled
Grajska 61
4260 Bled
Andrej Mrzel: +386 (0) 51 203 256
Uroš Resnik: +386 (0) 31 231 308
Andrej Oblak: +386 (0) 41 683 646
www.manufaktura.org
Vila Bled
Cesta svobode 26
4260 Bled
T. +386 (0) 4 575 37 10
www.vila-bled.si
Bogata zgodovina in tradicija ter eleganten ambient so sinonimi za Hotel Vila Bled ob obali Blejskega
jezera. Kulinarična ponudba hiše: mediteranska,klasična francoska kuhinja in nekatere slovenske narodne
jedi, pripravljene z modernim pridihom.
Predlagan jedilnik:
•
•
•
paradižnikov sorbet s paradižniki, mariniranimi v baziličnem olju, mladim ovčjim sirom ter
balzamičnim glacom,
carpaccio brancina z ikrami lososa, prelit z juho iz škampov,
popečene jakobinke na cvetačni peni, omaka iz vodne kreše,
Stran 243 od 255
•
•
“Jagnječji duo”: pečen jagnječji hrbet s svežimi zelišči na polenti s tartufi, bakalca z zelenimi
beluši,
bel ter temni čokoladni mousse na mariniranem ananasu z medom ter arganovim oljem.
In za konec kulinaričnega razvajanja si privoščite digestive v Paviljonu Belvedere, v parku Vile Bled, kjer v
toplejših mesecih odpira svoja vrata kavarna in slaščičarna z najlepšim razgledom na blejski otoček. Zaradi
svoje idilične lege, edinstvene arhitekture in bogate zgodovine je idealen zaključek blejskega doživetja.
5. Dan – BOHINJ, »Srečajte preteklost v naravi«
V Bohinjskem kotu, kjer narava in dediščina kulture spletata veličastno doživetje že sama po sebi, bomo
zgodbi turističnega užitka dodali še nekaj zanimivih kulinaričnih posebnosti. Predlagamo, da se do
Bohinjskega jezera pripeljete po Spodnji bohinjski dolini mimo Savice in Laških rovt, ter si v Ribčevem
lazu (na začetku jezera) ogledate cerkvico sv. Janeza in spomenik štirim srčnim možem, ki so kot prvi leta
1778 splezali na vrh najvišje slovenske gore Triglava, katerega vrh se z mesta ob spomeniku tudi vidi. Ob
jezerski obali se zapeljete naprej do Ukanca ter se z gondolsko žičnico povzpnete na Vogel – visokogorsko
smučišče v območju Triglavskega narodnega parka, od koder je čudovit razgled na Bohinjsko kotlino in
Julijske Alpe.
Pot nadaljujemo do Stare Fužine v Zgornji bohinjski dolini, kjer lahko občudujemo stare kmečke domove z
zanimivimi poslikavami in freskami, Zoisovo graščino in Planšarski muzej sirarstva in planšarstva (Mojca
Talar, Tel.: 041/564 904). V sosednjem gostišču Planšar pa se predamo kulinaričnim izzivom in začnemo z
degustacijo sira, ki ji sledijo gorenjske in planšarske specialitete.
Izlet nadaljujemo proti koritom Mostnice in mimo Studorja z značilnimi kozolci – toplerji ter se pri Bitnjah
priključimo na regionalno cesto po kateri smo prišli.
Kulinarika Bohinja je ujeta v tradicionalnih jedeh, kot so bohinjska zaseka, skuta (kisla, sladka ali zvara),
koruzni žganci s kislim mlekom ali zeljem in avtohtoni, zelo pikantni sir mohant, poleg ementalerja in
planšarskega sira z bohinjskih planin. Vode Bohinja skrivajo postvi, jezero pa zlatovčico, ki je še posebno
okusna, pečena v koruzni moki, Odlične so bohinjske suhe klobase, krvavice in pečenice ter seveda
orehova in pehtranova potica ali sirovi štruklji.
Planšar - hiša planšarskih in bohinjskih specialitet
Odprta od junija do srede septembra
Stara Fužina 179
4265 Bohinjsko Jezero
Tel/Faks: +396 (0) 4 572 30 95
Tel.: +386 (0)41 767 254
www.plansar.com/
Predlagan jedilnik:
•
sirni krožnik,
•
koruzni žganci z zeljem (bohinjski koruzni žganci so narejeni iz avtohtone koruze rdeče barve
– trdinke,
•
domači jabolčni ali sirni zavitek.
6. Dan – RADOVLJICA – BEGUNJE, »Sladkosti življenja«
To je med Savo in Karavanke ujeta pot, tlakovana z mozaiki turističnih biserov iz narave, glasbe, in
spoznanjem skrivnostnega sveta čebel, čebelnjakov, čebele sivke, zgodovine panjskih končnic in
degustacije medu in medice. Kulinarično doživetje dne je podčrtano z medom in se začne z ogledom
Stran 244 od 255
Radovljice, slikovitim srednjeveškim mestu na 75 m visoki savski terasi od koder je lep razgled na sotočje
Save Bohinjke in Save Dolinke. Ponaša se z edinim ohranjenim obrambnim jarkom v Sloveniji. Na
Linhartovem trgu se sprehodimo mimo starih meščanskih hiš z zanimivo poslikavo in arhitekturnimi
elementi, mimo prangerja, do Thurnove graščine ter vstopimo v Čebelarski muzej. Spoznanje o čebelah
nadgradimo z ogledom Lectarskega muzeja v Gostilni Lectar (lect - figuralno oblikovano in okrašeno
pecivo iz medenega testa).
Izlet lahko nadaljujemo do Begunj (4 km) in za začetek obiščemo grad Kamen, potem pa v Gostilni
Avsenik, Pri Jožovcu, pogledamo v Galerijo – Muzej Avsenik, kjer je poleg slik na ogled lepa zbirka plošč in
drugih materialov vezanih na glasbo svetovno znanega ansambla narodnozabavne glasbe, na ogled pa je
tudi zanimiv dokumentarni film o začetkih glasbenega ustvarjanja Slavka Avsenika.
Gostilna Lectar
Linhartov Trg 2
4240 Radovljica
Tel.: +386 (0) 4 537 48 00
www.lectar.com
Predlagan jedilnik:
-
Aperitiv: medica
Narezek po domače
Ješprenjčkova juha v kruhovi skodelici
Kmečka pojedina; na lončenih posodah (koščki krvavice, pečenice, gorenjskega želodca, pečenke
za prilogo pa ajdovi žganci, kislo zelje, repa, štruklji, žlikrofi, pražen krompir ter hren)
Jabolko naše stare mame (pečeno, polnjeno z orehi ter polito z medom).
7. Dan – Prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«.
8. Dan – Odhod.
4.
Kulinarična doživetja.
5.
Trajanje programa
8 dni (7 nočitev)
6.
Kaj program vključuje
Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine, namestitev (hotel/apartma/zasebna soba/hostel,…) t.j. 7 nočitev z
zajtrkom.
7.
8.
•
•
•
•
Krvavec
Škofja Loka
Bled, Bohinj
Radovljica
Stran 245 od 255
•
9.
Begunje.
10.
Prijava:
RDO Gorenjska
Organizator:
Bo določen/izbran naknadno.
Stran 246 od 255
3.1.12 Panoramske poti za motoriste
PANORAMSKE POTI ZA MOTORISTE
1.
Naslov – slogan programa – ime ture-programa
ZA MOTORISTE
2.
Potujte po neverjetnih razgledih!
3.
Zahtevnost poti
Rekreativni motoristi – osnovne motoristične sposobnosti.
4.
Lahko – srednje naporno.
5.
Vodnik, karta (mapa), gps.
6.
Poti so označene s prometnimi smerokazi,…
7.
Program:
1. Dan: PRIHOD in namestitev
Spoznavanje Bleda in njegovih turističnih zanimivosti. Srečanje z Bledom, ki mu je švicarski
hidropat Arnold Rikli v preteklosti neizbrisno nadel auro letovišča, poželjivega zaradi odlične vode
ter zdravilnega zraka in svetlobe. Sprehod okoli jezera in vožnja s pletno na otok.
2. Dan: Okolica Bleda
Z motorjem po asfaltiranih in makadamskih poteh okoli Bleda. Obisk Vintgarja, nato skok do
Pokljuke in sprehod po gozdu. Ob povratku v Krnici levo in v dolino Radovne. Ležerna vožnja do
Zgornje Radovne in povratek preko Jesenic in Lesc na Bled.
Preostanek dneva izkoristimo za obisk:
Grajske kleti Dornberg na blejskem gradu; kjer si lahko pod budnim očesom in navodili meniha
sami natočimo steklenico vina, jo začepimo z voskom in ob tem prejmemo celo certifikat o odlično
Stran 247 od 255
opravljenem delu.
Grajska 61
4260 Bled
GSM: +386 (0) 51 203 256
Opcija:
Lahko obiščemo blejsko igrišče za golf, ki ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji in sodi med najlepša
igrišča v Evropi. V gostilni Jezerska hiša na golfskem igrišču, ki vabi goste v domače okolje in
alpski slog, vam postrežejo z izvirnimi slovenskimi dobrotami.
Jezerska hiša
Tel.: +386 (0) 4 53 73 305
Tel.: +386 (0) 41 762 636
Faks: +386 (0) 4 537 83 10
gosttus@gmail.com
Motoristični užitki: cesta na Pokljuko.
Kulinarični namig:
Restavracija Okarina
Riklijeva ulica 9
4260 Bled
Tel.: +386 (0) 4 574 14 58
3. Dan: celodnevni izlet (10.00 – 17.00)
Bled – Begunje – Tržič – Jelendol - Preddvor – Jezersko - Logarska
Šenturška gora – Cerklje – Bled
dolina –
Prevoženi km: 190 km.
Iz Bleda se zapeljemo do Begunj, popijemo kavo v Gostilni Avsenik, pri Jožovcu (od koder prihaja
znana narodnozabavna glasba), se zapeljemo do gradu Kamen in na povratku, pred Begunjami
zavijemo levo na panoramsko pot proti Tržiču. V Tržiču, s tradicijo čevljarstva, pogledamo staro
mestno jedro in nadaljujemo pot proti Dolžanovi soteski in Jelendolu. Po isti cesti se vrnemo do
Tržiča in Preddvora, kjer se na terasi hotela Bor, ob jezeru Črnjava, okrepčamo, preden
nadaljujemo preko gorskega prelaza Jezersko v Logarsko dolino. Povratek preko Šenturške gore in
Cerkelj na Gorenjskem.
Motoristični užitki:
• Panoramska pot med Begunjami in Tržičem
• Tuneli v Dolžanovi soteski
• Vzpon na prelaz Jezersko
• Cesta: Šenturška gora – Cerklje.
Kulinarični namig:
Hotel Plesnik
Logarska Dolina 10
Solčava, 3335
Tel.: +386 (0) 3 839 23 00
4. Dan: poldnevni izlet
Bled – Bohinj – Ukanc – Stara Fužina - Studor – Bohinjska Češnjica – Bohinjska
Stran 248 od 255
Bistrica – Bled
Prevoženi kilometri: 85 km.
Cesta do Bohinja se pogosto približa Savi Bohinjki in ponuja slikovito pot do Ribčevega laza
(postanek za občudovanje Bohinjskega jezera, cerkvice sv. Janeza, spomenika štirim srčnim
možem). Pot nadaljujemo ob južnem bregu jezera do Ukanca in si pogledamo slap Savica.
Vrnemo se do Ribčevega laza in zapeljemo po zgornji bohinjski dolini mimo Stare Fužine
(postanek za ogled Planšarskega muzeja in postanek v gostilni Planšar; degustacija ali malica, saj
ponujajo tipično planšarsko hrano: kislo mleko, žgance, ješprenj, mohant – bohinjski sir).
Postanemo pri reki Mostnici, pri Hudičevem mostu in nadaljujemo do Studorja (znameniti kozolci
– toplarji za spravilo sena), ter se preko Bohinjske Češnjice in Bitenj vrnemo na Bled.
Motoristični užitki: pot ob Bohinjskem jezeru.
Kulinarični namig:
zlatovščica, znamenita bohinjska postrv.
Gostišče Erlah
Ukanc 67,
Ukanc 4265 Bohinjsko Jezero
Štirikrat preko državne meje
Bled – Tržič – Ljubelj – Celovec – Beljak – Korensko sedlo - Predel – Mangart – Bovec
– Trenta – Vršič – Kranjska gora – Jesenice – Bled
Iz Bleda se preko Tržiča in gorskega prelaza Ljubelj napotimo v Celovec (Klagenfurt/Avstrija) in ob
južni obali Vrbskega jezera do Beljaka (Villach/Avstrija) ter naprej preko Korenskega sedla v
Slovenijo. V Ratečah postanek za kavo, malico ali kosilo.
Priporočamo:
Gostilno pri Žerjavu
Rateče 39
4283 Rateče
Tel.: +386 (0) 4 587 60 26
Pot nadaljujemo mimo Zelencev in preko mejnega prehoda Rateče v Italijo in preko prelaza Predel
v Soško dolino/Slovenija, od koder po najvišji slovenski cesti – cesti na Mangart (dolga je 12 km)
krenemo navkreber do višine 2072 m. Cesta je ozka, vendar neproblematična. Je asfaltirana in
ima nekaj tunelov. Na vrhu je veliko, urejeno parkirišče. Vrnemo se v dolino, postojimo pri
Trdnjavi Bovške Kluže (v drugi polovici 15. stoletja je bila nad globokim koritom reke Koritnice
zgrajena lesena utrdba, ki naj bi preprečevala turške plenilne pohode na Koroško. Bovški glavar
von Gera pa je leta 1613 postavil kamnito trdnjavo), se zapeljemo do Bovca in preko doline
Trenta (postanek za kavo ali osvežilno pijačo na izviru reke Soče) in preko gorskega prelaza Vršič
vrnemo na Gorenjsko in v Kranjsko Goro ter na Bled.
• Vožnja preko gorskih prelazov v Avstrijo in Italijo
• Cesta na Mangart
• Prelaz Vršič
Stran 249 od 255
Kulinarični namig:
Gostišče Martinov hram
Trg golobarskih žrtev 27
5230 Bovec
Tel.: +386 (0) 5 388 62 14
ali
Restavracija – Hotel Miklič
Vitranska 13
4280 Kranjska Gora
Tel.: +386 (0) 4 588 16 35
Bled – Radovljica – Tržič – Golnik – Brdo pri Kranju – Cerklje – Kamnik – Črnivec –
Mozirje – Vransko – Tuhinjska dolina – Vodice – Smlednik – Goričane – Katarina –
Polhov Gradec – Pasja ravan - Gorenja vas – Železniki – Rudno – Kropa – Radovljica –
Bled
Čaka nas prijetno vijuganje po gorenjskem predgorju, dan pa začnemo s kavo v Radovljici in si
mimogrede ogledamo še izdelke iz lecta v centru starega dela mesta, na Linhartovem trgu v
Gostilni Lectar. V Tržiču se spustimo v mestno kotanjo in preko reke Tržiške Bistrice zavijemo proti
Pristavi in naprej mimo Seničnega, Golnika, Brda pri Kranju in Cerkelj (možnost povzpetja z
gondola na Krvavec) do Kamnika in preko prelaza Črnivec (902 m) do Radmirja (postanek za
ogled radmirske zakladnice, v kateri so darila iz avstrijskega, poljskega,francoskega in
neapeljskega dvora, posebej znameniti pa so zlati mašni plašči, še posebej tisti, ki so jih darovale
cesarica Marija Terezija (1750), poljska kraljica Marija Jožefa (1753) in mati francoskega kralja
Ludvika XVI.
Mimo Mozirja nadaljujemo pot do Vranskega, in obiščemo Muzej motociklov, kjer sta prikazana
razvoj in zgodovina motociklizma ter prometa nasploh na Slovenskem od začetka stoletja do
šestdesetih let ter Muzej gasilstva. Informacije: direktorica Zavoda za muzejsko, kulturno,
turistično in športno dejavnost Vransko, Suzana Pečovnik, Tel. (031) 210-298. Preko Tuhinjske
doline se vrnemo v Kamnik in na poti proti Vodicam in Smledniku zavijemo do Gostilne Čubr v
Križu pri Komendi (postanek in odmor za malice ali kosilo).
Pot nadaljujemo preko Medvod, do kraja Sora, kjer zavijemo navzgor proti Topolu, da se na drugi
strani Polhograjskega hribovja spustimo v dolino in nadaljujemo mimo Dvora (gotska cerkev sv.
Petra, sakralni spomenik državnega pomena; ključe od cerkve ima: Ivanka Kozjek, Tel. 01/364 52
49) do Polhovega Gradca. Pogledamo si graščino (krajevni in Poštni muzej) in Neptunov vodnjak v
parku ter nadaljujemo pot do Pasje ravni (1029 m) in v Gorenjo vas, Škofjo Loko in Železnike.
Postanek za ogled plavža (peč za pridobivanje surovega železa)in muzeja v stari fužinarski hiši.
Preko Rudnega se zapeljemo v Kropo, ki slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti
(ogled Kovaškega muzeja). Zdaj je do Radovljice le še 11 kilometrov in do Bleda 16.
• Vožnja skozi manjše kraje s kuliso Karavank v ozadju
• Prelaz Črnivec (902)
• Motociklistični muzej na Vranskem
• Vožnja preko Polhograjskih dolomitov
• Vožnja preko planote Jelovica
Kulinarični namig:
Gostilna Čubr
Križ 53
1218 Komenda
Stran 250 od 255
Tel.: +386 (0) 1 834 11 15
7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte gorenjsko«.
8. Dan – odhod.
8.
9.
10.
Sezona; priporočeni čas aktivnosti: od sredine marca do sredine oktobra.
Potrebna oprema: Motoristična oprema – obleka + čelada.
Atrakcije:
• Pokljuški gozd
• Vintgar, soteska
• Kmetija - muzej na prostem Pocer
• Krma, dolina
• Blejski grad in grajska klet
• Grad Kamen
• Gostilna Avsenik
• Dovžanova soteska
• Jezero Črnjava
• Logarska dolina
• Bohinjsko jezero
• Cerkev sv. Janeza v Ribčevem lazu
• Slap Savica
• Reka Mostnica
• Planšarski muzej
• Toplerji
• Razgledi na gorskih prelazih
• Tromeja: Korensko sedlo; Italija, Avstrija, Slovenija
• Zelenci, izvir Save Dolinke
• Cesta na Mangart
• Trdnjava Kluže, mogočna trdnjava nad globoko sotesko reke Koritnice
• Dolina Trente, izvir reke Soča
• Lectarska obrt v Radovljici
• Radmirje, zlati mašni plašči
• Muzej gasilstva Vransko
• Muzej motociklov Vransko
• Dvor pri Polhovem Gradcu, gotska cerkev sv. Petra
• Polhov Gradec, graščina in Neptunov vodnjak
• Muzej v Železnikih
• Muzej v Kropi
Na poti ni posebnih nevarnosti (za to skrbi vodnik, oziroma bo po potrebi omenjeno v navodilih – route
planer).
11.
Način vodenja izleta (vrsta vodnika, št. vodnikov na št. gostov, ...)
Vodnik – šolan motorist (izpit . šola varne vožnje), na cca. 8 gostov – motoristov = 1 vodnik (če
so slabši vozniki je lahko manj motoristov v skupini, boljši več).
12.
Cena programa
Stran 251 od 255
-
Nastanitev
-
Vodnik
-
Izposoja motorja
-
Program (kosilo, vstopnine,….)
Končna cena bo definirana kasneje, odvisno od tega kaj vključuje/števila motoristov, vrste nastanitve,
ipd. Predvideno je, da se bo končna cena gibala od 1.500 do 1.900 EUR.
13.
Prijave:
RDO Gorenjska,
Organizator:
Avto Moto Društvo AMTC 2000
Miran Stanovnik
Cesta ob potoku 1
1358 Log pri Brezovici
Tel.: +386 (0) 41 622 141
Stran 252 od 255
VIRI
Internetni viri:
http://www.bsc-kranj.si: BSC Kranj
http://www.slovenia.info/: Slovenska turistična organizacija
http://www.unwto.org/index.php: Svetovna turistična organizacija (UNWTO)
http://www.statistik.at/: Statistik Austria
http://www.wttc.org/: World Travel & Tourism Council
Gorenjska
Bled:
http://www.bled.si/: stran LTO
http://obcina.bled.si/: Občinska spletna stran
Bohinj:
http://www.bohinj-info.com: informacije o ponudbi Bohinja, turistično društvo Bohinj
http://www.bohinj.si/: informacije o Bohinju, Turizem Bohinj
http://obcina.bohinj.si/: Občina Bohinj
http://www.bohinj.si/lto/lokalna_turisticna_organizacija_bohinj_si.html: LTO Bohinj
Cerklje na Gorenjskem:
http://www.cerklje.si/: Občina Cerklje
http://www.tourism-kranj.si/ZTK,,o_kranju,kulturne_znamenitosti,grad_strmol.htm: Grad Strmol
http://www.turizem-vopovlje.com/: Turizem Vopovlje (Hotel Silvester, Penzion Jagodic, Sobe
Jana)
http://cerklje.blogspot.com/: Turistično društvo Cerklje
Gorenja vas-Poljane:
http://www.obcina-gvp.si/: Občina Gorenja vas-Poljane
http://www.lto-blegos.si/: LTO Blegoš
http://www.ra-sora.si/slo/main.asp?id=151661FF: Razvojna agencija Sora, Program podeželja
Gorje:
http://www.bled.si/: LTO Bled
http://www.gorje.si/: Občina Gorje
http://td-gorje.s5.net/pot/index1.htm: Turistično društvo Gorje, TIC Vintgar
Jesenice:
http://www.jesenice.si/: Občina Jesenice
http://www.jesenice-tourism.net/: Turistični portal občine Jesenice
http://www.tdgolica.com/: Turistično društvo Golica
http://www.gornjesavskimuzej.si/: Gorenjesavski muzej (železarski muzej, Kosova graščina,
Liznjekova domačija, Triglavska muzejska zbirka, Etnološka zbirka, Kajžnkova domačija Rateče)
Jezersko:
http://www.jezersko.si/: Občina Jezersko
http://www.raj-jezersko.si/main.php: Center mladih Jezersko in Raj Jezersko, aktualna ponudba,
gostinstvo, poletne in zimske aktivnosti, doživljajski park
Kranj:
http://www.kranj.si/: Občina Kranj
Stran 253 od 255
http://www.tourism-kranj.si/: Zavod za turizem Kranj
http://www.ctrp-kranj.si/: Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj
Kranjska Gora:
http://obcina.kranjska-gora.si/: Občina Kranjska Gora
http://www.kranjska-gora.si/: LTO Kranjska Gora
http://www.kr-gora.si/: RTC Žičnice Kranjska Gora
http://www.mojstrana.com/: TD Dovje-Mojstrana
Naklo:
http://www.naklo.si/: Občina Naklo
http://www.gorenjska.si/td14.html: Turistično društvo Naklo
Preddvor: (pravkar ustanovljen Zavod za turizem, TIC v ustanavljanju)
http://www.preddvor.si/: Občina Preddvor
http://www.gorenjska.si/td13.html: Turistično društvo Preddvor
Radovljica:
http://www.radovljica.si/podrocje.aspx: občina Radovljica
http://www.ld-radovljica.si/podrocje.aspx: Linhartova dvorana, LTO Radovljica
Šenčur:
http://www.sencur.si/: Občina Šenčur
http://www.gorenjska.si/td15.html: Turistično društvo Šenčur
http://www.si-sport.com/: Si šport – športni management, organizator večjih prireditev
Škofja Loka:
http://www.skofjaloka.si/: Občina Škofja Loka
http://www.lto-blegos.si/: LTO Blegoš (Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri), TIC za
Škofjeloško območje
http://www.skofjaloka.info/: Turistično društvo Škofja Loka, TIC na Mestnem trgu
http://pasijon.skofjaloka.si/novice.htm: Škofjeloški pasijon, kulturna prireditev
Tržič:
http://www.trzic.si/: Občina Tržič, TIC Tržič
Železniki:
http://www.zelezniki.si/obcina/: Občina Železniki
http://www.td-zelezniki.com/: Turistično društvo Železniki, TIC Železniki
http://www.jzr.si/index.php?module=strani: Javni zavod za šport, turizem in kulturo Ratitovec
Žiri:
http://www.ziri.si/slo/main.asp: Občina Žiri
http://www.ziri.si/slo/main.asp?id=702ABCFE: TD Žiri, TIT Žiri
Žirovnica:
http://www.zirovnica.si/podrocje.aspx: Občina Žirovnica
http://www.zirovnica.com/: Aktualne prireditve, društva
http://www.zirovnica.eu/a_onas/ozavodu.html: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica
http://www.bsc-kranj.si: Razvojna agencija Gorenjske-BSC
http://www.ragor.si/: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
http://www.ra-sora.si/: Razvojna agencija Škofjeloškega območja
Stran 254 od 255
http://www.kk-gorenjska.si/: Kolesarski klub Gorenjske; kolesarjenje
http://www.bicikel.com/: Splošna internetna stran, kolesarjenje
http://www.gorenjska.si/: Gorenjska turistična zveza
http://www.julijske-alpe.com/: Julijske Alpe
http://www.tnp.si/: Triglavski narodni park (sedež na Bledu)
Slovenija:
http://www.slovenia.info/: Slovenska turistična organizacija
http://www.ntz-nta.si/default.asp?ID=13: Nacionalno turistično združenje
http://www.mestna-infotocka.si: Mestna info točka: Gorenjska in ostale regije Slovenije
http://www.sloveniaholidays.com/: Splošna turistična ponudba Slovenije
http://www.turisticna-zveza.si/: Turistična zveza Slovenije
http://www.natura2000.gov.si/: Natura 2000
http://www.turisticnekmetije.si/: Turistične kmetije Slovenije
http://www.kompas.si/: Kompas, turistična agencija
http://www.alpetour.si/: Alpetour, prevozi in turistična agencija
http://www.rokodelstvo.si/: Domača in umetnostna obrt
http://www.viaslovenia.com/slovenia: Izleti po Sloveniji
http://www.welcome-to-slovenia.com/: Izleti po Sloveniji
http://www.kam.si/: Izleti po Sloveniji
http://www.turistikus.com/SLO/: Turistična ponudba Slovenije
http://www.aritours.si/slv/index.php: Visit Slovenia; izleti po Sloveniji-po produktih
http://www.turisticna.com: Turistični športni portal
http://www.snezni-telefon.si/: Snežni telefon, smučarska središča; smučanje
http://www.stoletne-gostilne.sif: Gostilne s tradicijo
http://sl.slovenia-convention.com/domov/: Kongresno turistični urad
http://www.slovenedream.com/index.htm; Angleška spletna stran: Travel trust association
http://www.sloveniabike.com/: Kolesarjenje v Sloveniji
http://www.mobile-adventures.net: Kolesarski programi po Sloveniji
http://www.pzs.si/: Planinska zveza Slovenije
http://konji.info/: Konjeniški portal
http://www.hotel.si/: Hotelske rezervacije
Stran 255 od 255

Oblikovanje treh regijskih sonaravnih programov/paketov

Transcription

Similar documents

CENIK ZA ODRASLA OBLAČILA - Zavod Korak naprej Murska Sobota

Tenis Program za otroke.pdf

15_simpozij Bled 2013_1.ai

Katalog - CRI

Božič, Dragan: Pozabljeni Benedikt Lergetporer

Zasip zloženka

Predstavitvena brošura DCB - Podružnica Ljubljana (pdf)

ponovno iscrtavanje granica - Slovensko etnološko društvo

2015 feb.indd - Infrastruktura Bled

predogled - Hiša Arhitekture Maribor

Festival pohodništva dolina Soče 2014

Intervju s predsednikom KS Šmarje

knjižica lanski sneg 2014.qxd