docNaša družina
download 
Report Transcription
Naša družina
3 www.druzina.si KAZALO 06 Čast je biti ob umirajočem 10 Pesem druži nas 13 Učenje za življeje 16 Družinski izlet – Šilentabor 18 Zakonito sorodstvo 20 Tradicionalni slovenski zajtrk 23 Kraja je kraja tudi na spletu 25 Odvisnost od sladke hrane 26 Sončnica 27 Nova kariera v večnosti 28 Nebesa v drvarnici Naša družina mesečna priloga tednika Družina Naročila:01/360-28-30, spletna stran: www.druzina.si, e-pošta: nasa.druzina@druzina.si Izdaja: Družina d.o.o. Direktor: Tone Rode Uredništvo: Krekov trg 1/II, Tel.: 01/360-28-46, 02/538-11-33, Faks: 01/360-28-48 Odgovorni urednik Družine: mag. Franci Petrič, Urednik Naše družine: Karlo Smodiš, Tehnični urednik: Robert Debevec (robert@druzina.si), Lektorirala: Ana Pavlek, Oglasno trženje: Marjan Udovč (oglasi@druzina.si) Oblikovalska zasnova: Arih d.o.o., Grafična priprava: Družina d.o.o., Tisk: Set d.o.o., Ljubljana, Naklada: 40.550 izvodov, Fotografija na naslovnici: Tatjana Splichal Nasa druzina_november.indd 3 UVODNIK KARLO SMODIŠ Minljivost za večnost Ali ste kdaj pomislili, kako krhki in minljivi smo ljudje? Kakšen paradoks! V telo, ki v najboljšem primeru preživi do sto let, je ujet večen duh. In kako razumeti večnost? Čas brez časa in prostor brez prostora. Tisto, česar človeško oko še ni videlo in človeško uho še ni slišalo. Po pripovedovanjih tistih, ki so kratko pokukali čez mejo smrti, je stvari »tam čez« nemogoče v polnosti opisati. A je vsem skupno, da so po »zunajtelesnem« doživetju postali boljši ljudje, veliko boljši. Nekje v našem genskem zapisu je očitno zapisano, da se naše telo z leti postara in na koncu odpove. Da bomo umrli, nam je vsem bolj ali manj jasno, le verjame to malokdo. Smrt je za porabniško družbo napaka. Zato jo je treba iz življenja odstraniti. Kdo pa bo še kupoval vse mogoče, če mu na koncu vse bogastvo nič ne koristi? Ob smrtni uri res veljajo Kristusove besede: Kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce. Kaj že hranimo po naših »trezorjih«? Nekoč je bilo umiranje in smrt sestavni del življenja. Babica ni odšla na dopust. Kako bi le, ko sem videl, kako jo je stric v naročju mrtvo nesel iz stare hiše v novo in smo ob njej v molitvi bedeli vso noč. Ali ko je dedek pri polni zavesti prosil, naj mu prižgemo svečo, jo prijel in s sklenjeV RESNIČNEM ŽIVLJENJU nimi rokami držal SMRT Z VERO V VEČNO na prsih in mirno izdihnil. Prav ŽIVLJENJE NI VEČ TAKO v času umiranja je prišla vaška »teta« TRAGIČNA. Liza, ki je nihče ni obvestil o smrti dedka. Otroke nas je poklicala na hodnik in skupaj z njo smo v času, ko so starejši urejali truplo, molili rožni venec. Danes pa smo smrt izrinili na televizijske in računalniške zaslone, kjer ti, če igrico dobro obvladaš, za nameček še podarijo življenje ali dve. V resničnem življenju smrt z vero v večno življenje ni več tako tragična. Svetemu Frančišku postane celo sestra. Mnogim željen trenutek. Nekaterim rešitev. Drugim zadnji izhod. Toda, kaj potem? Ko vemo, da je življenje močnejše od smrti. Ko slutimo in verujemo v večnost. Ali bomo skupaj s svojimi bližnjimi, vsemi svetimi in angeli slavili Boga? Trdno upamo. Za to si tudi prizadevamo. Druga možnost je veliko manj privlačna, čeprav jo veliko ljudi danes javno izpoveduje in izkazuje. Nebeški Oče nas vse od spočetja naprej vabi nazaj k sebi, kot je zapel blaženi Slomšek. Na svetu pa smo zato, da bi zaradi naših dejanj svet postal za kanček boljši, se lahko strinjamo z materjo Terezijo. Vsak človek, ki je kdaj komu naredil kaj dobrega, ve povedati, da mu je bilo ob tem prijetno pri srcu. In vsak, kdor je ravnal po vesti, je začutil radost v duši. Pred nami so prazniki, ki nas vabijo, da poglobljeno razmislimo o razlogih našega bivanja, vere in upanja in da izrazimo hvaležnost Bogu in ljudem za številne darove, ki jih vsak dan prejemamo. Postanimo tudi sami dar drugemu. Naj bo naše življenje karitas. 21.10.2011 15:59:51 6 Tema meseca: Minljivost v večnosti Naša družina 09 • 2011 Čast je biti ob umirajočem Suvereno je obvladovala poln razred mladih in starejših in vodila pogovor o nevsakdanji temi – smrti in umiranju. Premlada, je bil prvi pomislek. Ima izkušnje? Po pol ure vprašanj ni bilo več. Ve, o čem govori. Nina Babič, psihologinja in prostovoljka v Hospicu, si upa iz oči v oči srečati s smrtjo. Bolje rečeno biti ob človeku, ki zapušča ta svet. Foto: Karlo Smodiš Dejavni ste kot prostovoljka v Hospicu, poklicno se ukvarjate z mladimi. Ali menite, da je smrt in umiranje v današnji družbi kljub nenehni navzočnosti na televizijskem in tudi računalniškem zaslonu tabu tema? Zakaj? Moje mnenje je, da so za to izključno čustveni vzroki. Ko o neki stvari nočemo ali ne moremo govoriti, to samo povečuje strah in notranjo stisko. Po drugi strani pa nam daje iluzijo, da tega ni. Tako nam je malo laže, ker ta tema ni navzoča v družbi. Po drugi strani pa je za tiste, ki so se s smrtjo srečali, toliko teže, ker svojih občutij in čustev nimajo s kom deliti. S tem, ko tabuiziramo smrt, je ne zanikamo. Nasprotno. Dobro se je zavedamo, samo o tem se ne sme govoriti. Eden izmed razlogov odrivanja smrti je tudi tempo življenja. Naša družba reklamira mladost, lepoto, dobre varne avtomobile. Nikjer se ti ne more nič zgoditi. Po drugi strani nam politika in gospodarske razmere v državi sporočajo nekaj drugega. Izgubljamo občutek varnosti. Vse skupaj je kaotično, kar ni dobro za mlade, ki iščejo smisel življenja. Nasa druzina_november.indd 6 Kakšna je bila vaša prva izkušnja s smrtjo? To je bila smrt očeta. Stara sem bil šest let in pol. Deset mesecev pred tem je umrl stric. Ta smrt mi je bila odmaknjena, ker sem bila po mnenju odraslih premajhna. Deset mesecev zatem me nihče ni nič vprašal, ker je umrl oče. Odkar delam v Hospicu, pa sem se s smrtjo srečala večkrat. Imam to srečo. To, da kot otrok nisem bila navzoča na pogrebu strica, me je samo zmedlo in postavljala sem si še več vprašanj. Naenkrat ga ni bilo več. Oče je umrl v prometni nesreči in vse se je odvilo tako hitro, da sem še leta kasneje sestavljala koščke. Ne glede na to, kako težko je bilo, ne vem, kaj bi brez te izkušnje danes. Ali je otrok sposoben predelati težka občutja izgube? Ali ima izbiro? Načeloma se v Hospicu izogibamo enoznačnim odgovorom. Poznam veliko otrok, ki niso bili na pogrebu bližnjih, pa so danes čisto v redu. Če se kdo sprašuje, ali naj otroka pelje na pogreb, je priporočljivo, da se otroka vpelje v dogajanje. Natanč- no mu je treba razložiti kaj se bo na pogrebu dogajalo. Zakaj je ta obred? Komu je namenjen? Kakšni bodo ljudje? Ko mu vse to razložimo, pustimo otroku, da se odloči. Pogreb je za otroka gotovo huda in težka izkušnja, omogoči pa mu slovo. Da se bo pa srečal s smrtjo in izgubo, mu ne moremo preprečiti. Ali vas je ta vaša izkušnja pripeljala v Hospic? Deloma zagotovo. V času odraščanja sem pogrešala navzočnost empatičnih odraslih. Morda zato, ker nisem kazala nobenih zunanjih znakov, da je z mano kaj narobe. Velika večina me je preprosto spregledala. Za delo v Hospicu sem se odločila na koncu študija psihologije. Za mnoge je bilo to področje pretežko, sama pa sem mislila, da bi tukaj lahko delovala. Po koncu študija sem klicala na oddelke v bolnišnicah, kjer imajo veliko smrti. Ko sem jih spraševala, koliko psihologov imajo, so me samo začudeno gledali. Zelo me je presenetilo, da nimajo ljudi, ki bi poskrbeli za umirajoče in njihove svojce v najtežjih trenutkih. Od tam so me napotili na društvo, kjer se s tem ukvarjajo. Tako sem prišla v Hospic. Iskala sem službo in se udeležila izobraževanja za prostovoljce. Vključila sem se, ne da bi vedela, ali bom zmogla. Izobraževanje je usmerjeno predvsem navznoter, k lastnim občutjem ob smrti, odnosu do umiranja, strahovom … Na koncu sem se odločila, da ostanem. Zakaj? Zato, ker se mi je zdelo, da zmorem delati na tem področju, stati ljudem ob strani. Saj ne delaš čudežev. Preprosto stojiš ljudem ob strani. Ker si tudi sama želim, da bi jih tudi ob meni več stalo ob strani. Zdi se mi, da veliko zgubljenih tava v najtežjem času. Če lahko pomagam, zakaj pa ne? Kaj je torej naloga prostovoljca iz Hospica? Osnovni program, ki ga izvajamo, je spremljanje umirajočih. Potem spremljanje in podpora žalujočim, detabuizacija smrti oziroma odpiranje javnosti za odnos do smrti, izobraževanje za širšo javnost in žalovanje otrok in mladostnikov. Vloga prostovoljca je različna. Sama nisem dnevno vpeta v delo. Ko me po- 21.10.2011 16:00:05 8 Tema meseca: Minljivost v večnosti Naša družina 09 • 2011 IZJAVE MESECA ZBRALA URŠA ČERNIVEC Misel na smrt in zadnjo uro ... Spomin na zadnjo uro pripomore k boljši učinkovitosti življenja oz. jasnejšemu pogledu na sedanjost. Misel na smrt pomaga določiti, kaj je zares pomembno v današnjem trenutku. Kajti, ko pomislimo na konec našega zemeljskega življenja, potem odpadejo vse tančice in maske. Takrat stopi v ospredje soočenje z resnico. Dva duhovnika in člene družin z večjim številom otrok smo povprašali, kako na njihov vsakdanjik in njihovo družino vpliva misel na zadnjo uro. Tomaž Petak, oče osmih otrok: Na vrhuncu življenjskih moči, v najbolj ustvarjalnem obdobju življenja, s četico malih nadebudnežev, ki prekipevajo od življenjske energije in ob vseh rojstvih ko sva bila priči novim življenjem je bilo razmišljanje o zadnji uri nekoliko odmaknjeno, pa vendar nas je ljubeča božja roka preko preizkušenj usmerila v razmišljanje o zadnji uri. To vprašanje se je ubesedilo ob podpisovanju papirjev pred otrokovo operacijo. Takrat smo razmišljali o zadnji uri. Moji, najini, otrokovi. Naučili smo se živeti sedanji trenutek, ločiti pomembno od nepomembnega in presojati dejanja v luči večnega življenja. V dnevu je ta misel prisotna ob jutranjem poslavljanju, ko drug drugega pokrižamo ob odhodu od doma, in ob večerni molitvi, ko se vedno spravimo med seboj in z Bogom. Francka Čebašek, mama sedmih otrok O zadnji uri in minljivosti življenja se v naši družini redko pogovarjamo. Navadno nas k temu spodbudi kakšna smrt, ki nas prizadene. V preteklosti smo imeli take izkušnje umiranja in smrti. V razmaku desetih let so od nas odšli, najprej moja teta s katero smo živeli, potem čez nekaj let oba dedka, dve leti nazaj pa še mama. V takih trenutkih je misel na posmrtno življenje in neumrljivost duše edina odrešujoča misel. Z njimi se povezujemo v molitvi, kadar v pogovoru razmišljamo, kako bi kakšno stvar kdo od njih napravil, ali se spominjamo prijetnih dogodkov z njimi, ki nas običajno nasmejijo. Sama sem v letih, ko se velikokrat primerjam z mojo mamo in iščem odgovore, kako je ona sprejemala odločitve in dejanja odraslih otrok. Tudi, če se neposredno o smrti malokrat pogovarjamo, vsekakor živimo v povezanosti z našimi dragimi, ki so že odšli v večnost. Nasa druzina_november.indd 8 Gregor Čušin, oče šestih otrok: Tako jutranja (Tebe ljubim Stvarnik moj ...) kot večerna molitev (O, Jezus blagoslovi me ...) govorita tudi o smrti in o zadnji uri. Prav tako pesmi Angelček in Ves dan vso noč! Tako je v naši družini preko molitve »onostranstvo« vedno prisotno. Glede na zgledno število zlatih ribic in dveh hrčkov, ki smo jih pospremili k »zadnjemu počitku«, in pogovore, ki smo jih imeli ob tem, bi rekel, da se otroci zavedajo, da vse kar živi enkrat umre, da pa se ne zavedajo v polnosti, da je to tudi neizogibni del njihovega življenja. In ko obiskujem očeta na pokopališču, ugotavljam, da o smrti tudi sam dostikrat razmišljam kot otrok. 21.10.2011 16:00:11 10 Pogovor z družino Naša družina 09 • 2011 Pesem druži nas Člani Glorie najraje – tudi v razširjeni sestavi – zapojejo pri maši. Z ačetki ritmično duhovne glasbene skupine Gloria segajo v leto 1983, ko so se 12. februarja viški srednješolci zbrali na prvi vaji z željo, da bi prepevali pri maši. Kmalu so začeli ustvarjati svoje pesmi, ki so jih mladi začeli prepevati, in nekatere med njimi so kar »ponarodele«. Nastala je prva kaseta, ki je bila zelo lepo sprejeta. To jim je dalo poguma, da so prepevali še naprej in s pomočjo Tomaža Pirnata, ki zanje dela glasbene aranžmaje, posneli še drugo kaseto in zgoščenki. Prepevanje je skupino povezovalo, jo opogumljalo v dnevih preizkušenj, posebno lepo pa je prisluhniti razširjeni Glorii, ko se pesmi pridružijo vsi družinski člani. Skladba Pesem skupaj nas drži je zgodba njihovih družin. Gloria povezuje Buničeve, Prosenove, Sojarjeve in Strenčanove v veliko družino z dvanajstimi otroki, že 28 let pa jih druži prijateljstvo, veselje in povezanost. Se lahko za začetek predstavite? Marjan: Kadar rečemo Gloria imamo v mislih tudi vse tiste, ki so ves čas z nami in spremljajo naše delo. Na odru nas zdaj stoji šest: Polona Prosen, Breda Bunič, Mojca Sojar, Beti Strenčan, Tine Sojar in Marjan Bunič. Ob nas pa so na naših poteh še tisti, ki ne stopijo pred Nasa druzina_november.indd 10 mikrofon; to je naš Andrej, Polonin mož, to so naši otroci, naši prijatelji. Vsi sestavljajo našo veliko družino. Niste skupaj samo, kadar vadite za nastop, ampak so se med vami spletle globlje vezi. Mojca: Že dolgo smo skupaj. S Tinetom sva v Glorio vstopila že z otroki, vsi ostali so družine ustvarjali potem, ko je Gloria že prepevala. Ti pomembni življenjski koraki so zato neločljivi del zgodbe naše skupine. Skupaj smo praznovali vse krste ... To se nam pozna. In to je pomembna stalnica: Gloria, ljudje, na katere se lahko vedno zaneseš; prijatelji, ki so s tabo že 28 let; otroci, ki spremljajo ta zgovoren del življenja svojih mam in očetov. To se je res razširilo na otroke, na naše starše; vsak osebni praznik, je praznik za vso Glorio. Se s tem spreminja tudi slog Glorie? Marjan: Jasno, da se vse to izraža tudi v pesmi. Vse, kar se dogaja okoli nas, z nami; vse, kar je lepega, pa skrbi, žalostni trenutki ... Tega je veliko – temu rečemo življenje. Vsaka pesem ima zato svojo zgodbo, v kateri kot senčke zaznaš člane celotne skupnosti. Vse ima svoj začetek. Kakšen je začetek vaše skupine? Marjan: Imeli smo kitaro in radi smo peli pri maši, čutili smo se kot zbor. Ko smo fantje odslužili vojsko, smo se vprašali, kako naprej, naj nadaljujemo ali ne. Takrat je bilo prelomno obdobje. Vsi, ki so čutili več pripadnosti, so rekli da. Tine: Z začetki je tako kot v zakonu, kjer kasneje niti ni pomembno, kako si začel, ker se odpre toliko drugih dimenzij. Razlogi za to, da si še vedno skupaj in še vedno vztrajaš, so popolnoma drugi kot tisti, s katerimi si začel. Nekateri niso zdržali, vmes se je precej spremenilo. Zdaj se mi zdi veliko bolj pomembno vprašanje, kako to, da smo še vedno skupaj. Torej, kako to, da ste še vedno skupaj? Tine: Troje je pomembno. Prvič, Marjanov dar, za glasbo in besedila. Vse pesmi so njegovo delo. Bistveno pri tem pa se mi zdi, da jih je vedno želel z nekom peti. Drugo, kar je pomembno, je, da smo radi skupaj. Marsikaj se je spremenilo, vsi imamo obveznosti, a še vedno nam je lepo in smo radi skupaj. Tretja zelo pomembna stvar pa je, da pojemo pri maši, kar zelo radi počnemo. Ne gre samo za petje. Najlepše se počutimo pred oltarjem. Ne gre za nastop, vedno je del teh pesmi slavilnost in molitev. Pri petju v cerkvi se 21.10.2011 16:00:41 12 Pogovor z družino Gloria na počitnicah Foto: arhiv Glorie ben in je zelo pomemben, zato ga še vedno spremljamo z veliko naklonjenostjo. Pesem vas druži, kadar je lepo, pa tudi, kadar je težko. To se je še posebej izkazalo ob Juretovi (Betin mož) bolezni in njegovi smrti. Tine: Vsaka od naših družin je v nečem preizkušana. Tako pač je, to sprejmeš in se ne vdaš. Skupaj smo tudi, ko ni lahko, v Glorii imamo zavetje. Marjan: Vedno se sprašujemo, kaj lahko še naredimo drug za drugega. Gre za preproste stvari, ki barvajo življenje v sivih trenutkih. Tako se punce recimo dogovorijo, da bodo pri Beti naredile pospravljalni žur. Mojca: Imamo nekaj, kar nas vleče skupaj; drugi to čutijo in znajo razumeti. Polona: Glorio doživljam kot najožje družinske člane, enakovredno možu, otrokom in staršem. Bolezen našega člana nas je močno pretresla. Kot bi del tebe umiral. Nič ne moreš narediti, lahko pa si zraven. Tine nam je namignil: Najbolj lahko pomagamo, če smo zraven. In tako smo se spontano po urah razdelili in bili na onkološkem pri Juretu, se pogovarjali, mu brisali pot ... Jure je imel na koncu svojo sobo in ves čas se je vrtela zgoščenka Glorie. Betki je to tudi tedaj, ko je bila sama z njim, dajalo občutek, da smo vsi skupaj. Tisto noč, ko je umrl, sem bila zraven. Najprej sem poklicala prijatelje, Glorijce ... Beti žaluje, zdaj moramo drugi poskrbeti za organizacijo, za prevoz, za ... V tem se ujamemo. Ne da bi Nasa druzina_november.indd 12 Naša družina 09 • 2011 si kaj rekli, se čutimo in si pomagamo ... Potem pa dolgo nismo mogli imeti prve vaje. Preprosto nismo mogli peti ... Nihče od nas ni mogel peti ... Ali kakšne pesmi še vedno ne morete peti? Marjan: Angelov nismo mogli zapeti več kot tri leta. Mojca: Beti in Jure sta pela del … Smo poskusili, pa smo se vsakič zjokali … Preprosto ni šlo. Kako vam uspe, da se ob številnih obveznostih še znate ustaviti? Marjan: Žal mi je, da se zaradi vseh dejavnosti ne morem še večkrat ustaviti. Iz življenja pač ne moreš izstopiti, zato moraš tudi postanke načrtovati. Tine: Pred leti smo se zmenili, da prepevamo toliko, kot nam ustreza. Nič na silo. Breda: Stalno bi bilo težko biti intenziven, potem bi moral biti to naš kruh. Ampak s tem bi se tudi vse drugo spremenilo. Ja, nič na silo ... Velikokrat lahko slišimo vaše pesmi tudi med mladimi … Marjan: Pred kratkim so me prosili Ko gledate na 28 let prehojene za dovoljenje, da na srečanju mladin- poti, kaj ostaja in kakšne so vaše skih zborov na Rakovniku izvajajo želje za naprej? eno naših pesmi, pa sem se prav ču- Polona: Da ostanemo tako povezadno počutil. Vem, da je tako vprašanje ni, kot smo zdaj. Čar je denimo tudi sicer na mestu, hkrati pa se bojim, da bomo s praTO JE NAŠE ŽIVLJENJE. NEKATERI vili o avtorskih pravicah GREDO POSLUŠAT PARNI VALJAK, počasi zadušili glasbo. Plovemo namreč iz ene MI PA GREMO PET PRED OLTAR. skrajnosti v drugo – slišal sem za predlog, da bi morali tudi ob vsaki maši oddajati se- v tem, da se z Betko dva meseca ne znam izvajanih pesmi zaradi zaščite vidiva, a ko se srečava, nadaljujeva in plačevanja avtorskih pravic. Je to pogovor tam, kjer sva prejšnjič konres prava pot? Pesem mora živeti svo- čali. Beti: Mene najbolj nagovarja prije življenje in njena osnovna lastnost je, da je pri tem neovirana, svobodna. jateljstvo. Kadarkoli se lahko obrneš Pesem živi le, če se poje. Sicer je le na Glorijce, to mi veliko pomeni. mrtev zapis na notnem papirju. Zato Sprejemanje kljub našim slabostim, sem iskreno vesel, če kogarkoli slišim različnosti. Vse potrpimo drug ob prepevati naše pesmi. To, da se je ne- drugem, ker se znamo poslušati. Tine: To je naše življenje. Nekakomu zdelo vredno naučiti se tvojo teri gredo poslušat Parni valjak, mi pesem in da jo potem še z veseljem prepeva, da ji je s tem pihnil pod krila pa gremo pet pred oltar. Q med njenim poletom, je pa itak najlepši poklon na svetu. JANA PODJAVORŠEK 21.10.2011 16:00:47 Mladi se zelijo učiti 13 Učenje za življenje Ali se mladi res nočejo učiti? Jim je šolski sistem pisan na kožo? P ronicljiva modrost starih Rimljanov, ki se zrcali v slavnem izreku, da se ne učimo za šolo, marveč za življenje, zgovorno priča, da so se pedagogi, misleci, poligloti in drugi veliki duhovi že v antiki ukvarjali z vprašanjem, kako šolo, učenje in pridobljeno znanje narediti čim bolj koristno in uporabno, hkrati pa prijetno in prijazno do vseh, ki v njej (so)delujejo in se z njo srečujejo. Mladi se želijo učiti Mlad človek je zvedav, domiseln in podjeten, ni pa pripravljen iti skozi življenje s plašnicami na očeh in slediti formalnim usmeritvam, predpisanim v belih knjigah, predmetnikih, učnih načrtih in drugih dokumentih, ki skušajo šolo spraviti v čim bolj obvladljive, formalistične okvirje. Mladi se hočejo čim več naučiti oziroma čim več znati, zato so se pripravljeni tudi učiti. Vendar pa si učenja ne predstavljajo kot sedenja pri knjigah in zvezkih ter kopičenja faktografskega znanja, ki temelji na vsrkavanju ogromne količine podatkov, pogosto zunaj logičnega konteksta, ki nemalokrat služijo samim sebi, tvorcem učnih načrtov in predmetnikov ter avtorjem, založnikom in prodajalcem učbenikov, pridobivanju visokih ocen, nabiranju točk, zbiranju uradnih pohval in priznanj, zagrizenemu tekmovanju s sošolci ter podrejanju lastnega življenja stanju v šolskem dnevniku in redovalnici. Otroci in mladi se radi družijo, povezujejo in sodelujejo z ljudmi, ki jih razumejo, spodbujajo, jim pomagajo in jih bogatijo; ki jim zaupajo in verjamejo, jih spoštujejo, cenijo in občudujejo, saj so jim zgled in vir navdiha. Ki od njih ne pričakujejo nezmotljivosti, brezhibnosti in vsevednosti. Navdušeno se ukvarjajo z rečmi, ki jih veselijo, zabavajo in izpolnjujejo, ki jim dajejo ob- Nasa druzina_november.indd 13 čutek uspeha in pomembnosti, spodbujajo njihovo ustvarjalnost in inovativnost ter krepijo njihovo samozavest, samospoštovanje in samozaupanje. Sodobne generacije učenje razumejo kot obetavno avanturo in razgibano odisejado – le tako bodo brez fige v žepu z nasmehom na obrazu ob njem lahko v okviru vseživljenjskega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja vztrajali do groba. Radi se učijo predvsem snovi in vsebin, ki imajo nek smisel, ki so uporabno naravnane, aktualne, preverjene, logične, razumljive ter zaznamovane s kančkom lahkotnosti in humorja. Bolj kot faktografija jih privlači funkcionalnost, kakovost pa postavljajo daleč pred količino. Zavedajo se, da je šola sicer resna stvar, a jo kljub temu nočejo jemati preresno, da se jim ne bi »zamerila« in uprla. Šolske klopi jim pogosto ne dišijo, radi pa se učijo v naravi, v kulturnih ustanovah (muzeji, galerije, knjižnice, kino, gledališče), na izletih in ekskurzijah, v delavnicah mojstrov, ateljejih umetnikov, v knjigarnah, vrtovih in parkih, na prireditvah in srečanjih in na podobnih, včasih kar malce neobičajnih mestih. Bolj od klasične vertikalne šolske hierarhije jim je pri srcu horizontalna, ki spodbuja kolegialnost in sodelovanje; domiselni, ustvarjalni in alternativni načini učenja se jim zdijo veliko bolj učinkoviti in prijetni od podajanja in ocenjevanja znanja ex cathedra. Vesela šola Učenje za šolo jim ni pri srcu; učiti se hočejo iz življenja in za življenje; stvari, ki so logične, uporabne in imajo globlji pomen, v katerih vidijo (iščejo in najdejo) smisel svojega delovanja in bivanja. Namesto brezkompromisne prisile pričakujejo prijazno povabilo k pridobivanju novega in poglabljanju, širitvi in poso- dabljanju obstoječega znanja. Namesto graje in kazni pa spodbudo, priznanje, pohvalo in nagrado (čeprav samo nasmeh, bombon, izpolnitev glasbene želje ...). Hočejo sooblikovati svoj šolski vsakdan; izzive želijo sprejemati na svoj način, problemov se skušajo lotevati po svoje, ne glede na pravila in predpise, ki pa so jih pripravljeni in sposobni upoštevati, kadar so prepričani v njihovo potrebnost, utemeljenost, ustreznost in verodostojnost. Ukvarjati se želijo z rečmi, ki imajo globlji pomen in smisel. Napočil je čas, da se iz storilnostno naravnanega učenja Mladi se želijo učiti na inovativen, nov način. Foto: Tatjana Splchal za šolo preusmerimo v ciljno učenje za življenje. Tega se vsi zavedamo, žal pa pogosto ne najdemo moči, motivacije, energije in navdušenja, da bi stopili na pot sprememb, ki so potrebne. Bomo zavihali rokave in se lotili dela, ali pa bomo še naprej opazovali mlade, nezadovoljne z dosežki, ki so daleč pod njihovimi sposobnostmi, in skušali s prisilo doseči razvoj in napredek? Radosti do učenja in znanja se ne da izsiliti. Q NM 21.10.2011 16:00:48 14 Tema meseca: Minljivost v večnosti Naša družina 09 • 2011 Sestra smrt Zakaj se bojimo smrti? Navodil za žalovanje preprosto ni, vsakdo žaluje in se z izgubo sooča na edinstven način, tako kot je bil njegov odnos z ljubljeno osebo edinstven, tako kot je on sam v svojem bitju edinstven. Foto: Tatjana Splchal K ot vsako leto je spet prišel čas, ko nas tudi narava spomni na minljivost, umiranje, smrt. Tako naraven, edinstven proces sproža neverjetno globoka in močna čustva v vsakem od nas. Kot rojstvo je tudi smrt neizogibni del življenja. Je eden najmočnejših procesov, ki omogoča preobrazbo našega notranjega življenja. Vse se obrne navznoter in utihne. Kot v naravi. To je priložnost, da se srečamo z lastno minljivostjo, z minljivostjo materialnega sveta. Kaj nam ostane, ko se enkrat zavemo, da je vse, prav vse okrog nas minljivo, tako končno? Pred to resnico, ki v našo zavest, v naše srce zareže z ostrino noža, lahko pobegnemo ali pa jo objamemo in sprejmemo ta dar, ki naše življenje lahko oplemeniti in ga naredi bolj polnega in resničnega. Sodobna družba je naravnana k bežanju pred temi občutki, želimo se skriti in prikriti boleča občutja poslavljanja, odhajanja in minljivosti. A vseeno se vsak od nas prej ali slej sreča s smrtjo iz oči v oči. Lahko bežimo pred temi občutki vse življenje, če ne Nasa druzina_november.indd 14 prej, se bomo na koncu naše zemeljske poti srečali z vsem, kar prinaša. Razumeti in čutiti izgubo Dokler lahko minljivost in umiranje opazujemo z varne razdalje v naravi ali nekje »drugje«, se nas ne dotakne v vsej svoji mogočnosti in silovitosti. Seveda lahko sočustvujemo, poskušamo razumeti, a šele ko postane to naša osebna izkušnja, spoznamo, da se procesa žalovanja in poslavljanja ne da razumeti, lahko se ga le začuti. Razumsko se tega procesa ne da opisati; je nekaj, kar lahko začutimo in dojamemo šele, ko se zgodi. Izguba bližnje osebe je v svoji tragičnosti in obenem odrešenjskosti nedoumljiva. Tako kot je bilo, ne bo nikoli več. Z odhodom ljubljene osebe je življenja, kot smo ga poznali do tedaj, nepreklicno konec. Poti nazaj ni več. Od tod naprej gre pot kot skozi temen gozd čustev, skozi globoko soočanje s seboj, z vsemi mogočimi čustvi, ki nas preplavljajo, popolne izgubljenosti, žalosti in depresije, jeze, osramočenosti, obupa in spet jeze in glo- boke žalosti in … počasi, počasi iskanja svojega mesta v drugačnem svetu. V tem procesu postanemo tudi sami drugačna oseba. Ko pride čas in se moramo posloviti od ljubljene osebe, pomembne v našem življenju, to v nas sproži neverjeten proces, pravi čustveni orkan. Prebudi se ogromno čustev, ki poleg globoke žalosti pretresajo zavest, zato se naše telo mnogokrat zavaruje pred preveliko količino teh močnih dražljajev. Najprej ponavadi opazimo šok in popolno zanikanje. Kako se posloviti od ljubljene osebe, kako doumeti, da nikdar več ne bo stopila skozi vrata? Kako boli, ko se nenadoma zavemo, da čakamo na telefonski klic, ki ga nikoli več ne bo, in kličemo številko, na kateri se nihče več ne oglasi? Morda so v nas uprte oči malih, nedolžnih bitij, ki vse čutijo z nami, a ne upajo jokati, ker potem jokamo tudi mi in lahko umremo še mi. Seveda lahko temu sledi le zanikanje, popolno zanikanje! Proces žalovanja Počasi, po drobnih kapljicah, kot solze, ki tečejo iz oči, se počasi odpira srce in lahko tudi nekaj začutimo. Morda najprej jezo, ker je veliko laže in bolj varno biti jezen na ves svet, mogoče na osebo, ki je odšla, mnogokrat na zdravnika in medicinsko osebje, ki niso znali pokazati nobenega sočutja, velikokrat na Boga, da je kaj takega dopustil. Dokler se lahko jezimo, je v naši zavesti še vedno občutek, da imamo stvari vsaj malo pod nadzorom, se vsaj malo lahko zavarujemo. In vse ŽALOST ČISTI DUŠO, VSAKA IZJOKANA SOLZA DELA DUŠO ČISTEJŠO IN SVETLEJŠO. to je v redu. Vse to pomaga, da obstanemo, vse to nas pripravlja na soočenje z žalostjo, globoko pretresljivo žalostjo, ob kateri se nam zdi, da se tresejo gore, bučijo morja, a vseeno je tako tiha kot smrt sama. Tej globoki žalosti se mnogokrat pridružita obup in depresi- 21.10.2011 16:00:51 18 Zakon brez zadržkov Naša družina 09 • 2011 Zakonito sorodstvo Posvojitelj in posvojenec se ne moreta poročiti. posvojitve ni bilo ali je bila neveljavna, tam tudi ni (cerkvenega) zadržka za poroko. Če je posvojitev nastopila, pa čeprav samo za kratek čas in je bila kasneje prekinjena, je že nastopil razdiralni zadržek za zakon. Zadržek zakonitega sorodstva, ki izhaja iz posvojitve, je trajen. Sam po sebi ne preneha veljati. V ravni črti je zadržek v vseh kolenih. Zato se ne more veljavno poročiti posvojitelj s posvojenko ali njenimi potomci in obrnjeno. Otroci posvojenca in otroci Foto: Tatjana posvojitelja pa se lahko poročaSplichal jo med seboj. V stranski črti je zakonito sorodstvo, ki izhaja iz Če pa je bila v neki državi poroposvojitve, zadržek za poroko do ka zaradi posvojitve prepovedadrugega kolena (kan. 1094). To na, je bila prepovedana tudi po pomeni, da se ne more veljavno kanonskem pravu. poročiti posvojenec z zakonitimi Zadržek je trajen otroki posvojitelja. Drugo koleno Po novem zakoniku cerkvenega zakonitega sorodstva v stranski prava je zakonito sorodstvo razčrti spominja na krvno sorodstvo, diralni zadržek za cerkveno poki je med bratom in sestro. Tudi roko. Tudi novi zakonik se glede posvojenci med sabo se ne morejo tega vprašanja ozira na določbe veljavno poročiti. Ni pa zadržka civilnega prava. Če je po civilza poroko med posvojiteljem in nem pravu zarasestro ali nečakinjo podi posvojitve (cisvojenca. ZADRŽEK ZAKONITEGA vilna) zakonska Zakonito sorodstvo, zveza nedopuki izhaja iz posvojitve, SORODSTVA, KI IZHAJA stna ali neveljavje cerkvenopravni zadrna, je neveljavna IZ POSVOJITVE, JE TRAJEN. žek. Veže samo katoličatudi po kanonne. Zadržek se spregleda, skem pravu. Po če so za to upravičeni raSAM PO SEBI NE novem zakoniku zlogi. Upravičen razlog PRENEHA VELJATI. pa je že sama poje na primer kratka doba svojitev, ki naposvojitve, ki sama po stane po civilnem pravu, dovolj sebi še ni razvila družinskih vezi. velik razlog, da nastopi zadržek, Spregled podeljuje krajevni ordiki prepoveduje cerkveno ponarij (kan. 1078 §1). V preteči smrroko. Kanonsko pravo namreč tni nevarnosti, kadar krajevnega določa, da otroci, posvojeni po ordinarija ni mogoče doseči, ima določbi civilnega prava, veljajo enake pravice za spregled župnik za otroke tistega ali tistih, ki so in pravilno pooblaščen duhovnik jih posvojili (kan. 110). Zadržek ali diakon (kan. 1079 §2). Če pa je za cerkveno poroko izvira iz saže vse pripravljeno za poroko in mega dejstva posvojitve. Druge te ni mogoče brez verjetne velike oblike varstva pa ne nasprotuškode odložiti, lahko župnik ali jejo sklenitvi cerkvene poroke. drug pooblaščen duhovnik ali diZakonito sorodstvo je zadržek, akon spregledajo zakonito sorodki hoče ohraniti čiste družinske stvo samo, če gre za tajni zadržek vezi, ki nastanejo s posvojitvijo. (kan. 1080). Q Kjer pa (po civilni zakonodaji) STANISLAV SLATINEK Zadržek se spregleda, če so za to upravičeni razlogi. Upravičen razlog je na primer kratka doba posvojitve, ki sama po sebi še ni razvila družinskih vezi. Z akonito sorodstvo izhaja iz posvojitve, po kateri je neka oseba od posvojitelja sprejeta kot lasten otrok.Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih naravnih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Posvojenec v celoti preide v družino posvojitelja, v kateri dobi položaj naravnega otroka. Tako nastane med posvojiteljem in posvojencem pravna vez, ki nasprotuje, da bi se med seboj poročila. Zadržek že v rimskem pravu V katoliški Cerkvi zakonito sorodstvo prvič omenja papež Nikolaj I. v pismu Bolgarom (leta 866). Tudi papež Gregor IX. v svojih dekretalih omenja, da posvojitev nasprotuje zakonski zvezi. Zakonik cerkvenega prava iz leta 1917 je učil, da tisti, ki so po državni postavi nezmožni skleniti med seboj zakon zaradi zakonitega sorodstva, tudi po kanonskem pravu ne morejo med sabo veljavno skleniti zakona (+kan. 1080). Stari zakonik se je strogo ravnal po določbah civilnega prava. Tam, kjer je bila po civilnem pravu zaradi posvojitve zakonska zveza nedopustna, je bila nedopustna tudi po kanonskem pravu (+kan. 1059). Nasa druzina_november.indd 18 21.10.2011 16:01:18 20 Slovenski zajtrk Naša družina 09 • 2011 Tradicionalni slovenski zajtrk Mleko, črn kruh, jabolko, med in maslo – zajtrk po slovensko. ne samo kmetij, ampak tudi občinskih uradnikov, da z odlokom ne prepovedujejo neposredne prodaje na javnih parkiriščih ob sobotah, ozaveščeni morajo biti tudi pridelovalci in vsi javni zavodi. Ko bomo vsi dovolj ozaveščeni, bo lokalna oskrba zaživela. Gabrijela Salobir – koordinatorka za varno hrano na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Foto: Tatjana Splichal O pomenu in namenu tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki bo 18. novembra v vrtcih in osnovnih šolah, smo se pogovarjali z Gabrijelo Salobir, koordinatorko za varno hrano na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Kakšen je osnovni namen tradicionalnega slovenskega zajtrka? Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in pod okriljem naslednjih ministrstev: za šolstvo, za zdravje in za kmetijstvo ter na pobudo nevladnih organizacij, da bi v luči naravoslovnega dne, ki bo 18. novembra, otroci na vseh osnovnih šolah in v vrtcih v Sloveniji zajtrkovali slovensko: mleko, črn kruh, jabolko, med in maslo. Na ta dan naj bi posvetili uro ali ves dan naravoslovnim dejavnostim s strokovnimi vsebinami, ki bi poudarile pomen čebel (če ni čebel, so vsi pridelki v sadjarstvu zmanjšajo za 30 %), da je pomemben kmet in pridelava hrane, da hrana ne raste na trgovskih policah, temveč je v to potrebno vložiti veliko dela, vse je pa odvisno še od vremenskih razmer. V ta namen so Nasa druzina_november.indd 20 strokovne službe KGZS pripravile vsa strokovna gradiva s področja kmetijstva, Ministrstvo za zdravje gradivo o zdravem uživanju zajtrka ter gibanju, ČZS pa je poudaril pomen čebel pri pridelkih in meda kot tradicionalnega zdravega živila v slovenski prehrani. Kakšno je torej sporočilo za predšolske in šolske otroke? Več kot polovica (60 odstotkov) otrok zjutraj ne zajtrkuje doma; po vseh znanstvenih ugotovitvah so takšni otroci v primerjavi s tistimi, ki zajtrkujejo, manj ustvarjalni, manj dojemljivi, zato teže sledijo šolskim obveznostim, kar vpliva na zmanjšanje učnega uspeha. KGZS vidi tudi priložnost: pri donacijah kmetij, ki dajo tako surovo mleko kot jabolka, se lahko navežejo kratke prodajne poti, kar zagotavlja, da bodo otroci v vrtcih zares zaužili sadje, ki je obrano pri najboljši zrelosti. Trajna lokalna oskrba je izziv za vse. Za uspešen razvoj in neposredno oskrbo od pridelovalca do porabnika je nujno dobro sodelovanje Ali kmetje sploh lahko prodajajo neposredno šoli? Leta 2006 je Evropska zveza spremenila zakonodajo s področja živil v t. i. higienskem paketu. To je sklop zakonodaj, ki dajejo možnost in zakonske podlage za neposredno prodajo na tradicionalni način. KGZS je dejavno sodelovala z Ministrstvom za kmetijstvo, ki je te možnosti uzakonilo, tako da zdaj lahko kmet neposredno prodaja tako v javne zavode kot neposredno doma na domu ali pa prodaja lastne pridelke od vrat do vrat. To je zdaj dovoljeno. V slovenskih šolah in vrtcih otroci torej že lahko dobijo domačo slovensko hrano? Celo zakon o javnih naročanjih, ki je bil zadnjič spremenjen v letu 2009, omogoča prednostno izbiro slovenske hrane, je pa res, da so javni razpisi za javne zavode silno razsežni in mora biti javni zavod za to zainteresiran, ker to zanj pomeni nekoliko več dela. Že pri javnem razpisu in nabavi hrane. Kaj pa cenovno? Pri izbiri hrane v šolah ni vedno v ospredju kakovost hrane, ampak se odločajo za najcenejše ponudbe … Najprej bi rada dodala, da Ministrstvo za kmetijstvo spodbuja krepitev lokalne oskrbe (to pomeni tudi prehransko varnost države), da pripravljajo uniformirana gradiva, kot so obrazci za javni razpis, ki bodo na spletni strani ministrstva. Javni zavodi se jih bodo lahko posluževali in tako posredno podpirali nakup slovenskih pridelkov. Slovenija ima, razen nekaterih zelo majhnih območij, ki so ravninska, precej težke pogoje za pridelovanje. Večina območij ima omejene pogoje 21.10.2011 16:01:25 Navidezna resničnost www.druzina.si 23 Kraja je kraja tudi na spletu NE BODITE PIRATI! Kako do brezplačnih računalniških programov? N i prav, da se o avtorskih pravi- računalniški programi, govori, predacah razmišlja le s strahom za- vanja). Če posplošimo, bi lahko rekli, da radi kazni, ki bi lahko sledila. Res je, da smo kot posamezniki precej avtorske pravice omogočajo avtorju, dobro zaščiteni tudi takrat, kadar jih da za svoje intelektualne napore in na veliko kršimo in nam skoVEČ O BREZPLAČNIH ALTERNATIVAH raj nihče nič ne PLAČLJIVIM PROGRAMOM DOBITE more. To pa se lahko ob spreNA NASLOVU WWW.OSALT.COM. jemu ustrezne zakonodaje, k čemur zaradi interesov založnikov delo dobi pošteno plačilo. Do poštenega plačila smo namreč upravičeni stremi Evropa, spremeni čez noč. vsi, tudi tisti, ki le »sedijo v fotelju«, »Gusarske« navade kot se marsikdaj slabšalno govori. Dejstvo je, da smo do kršenja avAvtorske pravice so izključne (monopolne) pravice, ki jih ima avtor torskih pravic vsi preveč popustljivi nad svojim intelektualnim delom, in in zlahka najdemo izgovor, da npr. omejujejo uporabo avtorskega dela namestimo najnovejšo zbirko Office, brez soglasja avtorja. Avtorskih pra- ne da bi si z nakupom licence pridovic avtorju pri nas ni potrebno nikjer bili pravico do uporabe, ali pa z medprijavljati, saj jih pridobi že takoj ob mrežja posnamemo najnovejši album stvaritvi dela. S pogodbo jih lahko priljubljene glasbene skupine. Res je, prenese na nekoga drugega, za kar na »zalogah« se v nobenem primeru običajno dobi plačilo, lahko pa svoje kršenja avtorskih pravic nikomur ne delo da v prosto uporabo. Pri nas po- bo poznalo, kot bi se, če bi v trgovini dročje urejanja in varovanja teh pra- izmaknili hlebec kruha. vic ureja Zakon o avtorskih in soroOdprta koda je druga možnost dnih pravicah. Med dela, ki so avtorsko zavarova- Danes si malo ljudi lahko privošči na, spadajo na primer glasbena dela z nakup (vse) programske opreme za besedilom ali brez njega, pisana in go- svoj računalnik, zato velikokrat na vorjena dela (leposlovje, priročniki, računalnike namestijo tudi nelicenč- Nasa druzina_november.indd 23 ne, torej ukradene programe. Brez programov je računalnik nekako bos, z nelicenčnimi pa ni skladen z zakoni. Seveda si vsak želi dobiti programe brezplačno, sploh, ker so sorazmerno dragi. Obstaja ugodna rešitev, ki nas odreši tako nakupa kot neskladnosti z zakonom, pa še pri spovedi ne bo treba navajati »piratiziranja«. Prosto programje in odprtokodni programi so danes zelo uporabni nadomestki za plačljive programe, kot so na primer Microsoft Office, Adobe Photoshop, Winzip, Winrar idr. Ti programi so resda zelo pogosto uporabljani v naših krajih, vendar so lahko dragi. Odprta koda pa je, poleg tega, da je v večinoma brezplačna, tudi zares odprta. Množice programerjev po svetu jo iz dneva v dan preverjajo, popravljajo napake in dodajajo nove zmogljivosti. In resnici na ljubo – ni malo primerov, da so odprtokodni programi precej boljši od komercialnih rešitev. Danes že tako rekoč za vsak plačljiv program obstaja tudi odprtokodna, brezplačna rešitev, ki si jo lahko namestimo na računalnik in svobodno uporabljamo. Namesto Microsoftovega Officea bomo tako na svoj računalnik namestili OpenOffice.org ali LibreOffice. Namesto Photoshopa, ki ga večina uporablja le za najosnovnejše naloge obdelave, bomo namestili Paint.NET ali Gimp, lahko pa bomo zadovoljni s prav tako brezplačnim programom Picasa. Rišemo s programom Corel Draw? Brezplačna alternativa je InkScape. Za tiste, ki bi lahko preživeli brez okolja Windows, pa je priporočljiv Ubuntu linux, operacijski sistem, ki je pisan na kožo povprečnemu uporabniku. Več o brezplačnih alternativah plačljivim programom dobite na naslovu www.osalt.com. Vsi omenjeni programi zahtevajo nekaj privajanja ali učenja. To pa je tudi vse. Majhna cena za boljši spanec. Q MATIC ZUPANČIČ 21.10.2011 16:01:32 Oglasno sporočilo Tema meseca: Prostovoljstvo Naša družina 09 • 2011 Skrb za duševno zdravje Oktobra sta potekala evropski dan depresije (1. 10.) in svetovni dan duševnega zdravja (10. 10.). Dneva, ki opozarjata na naše duševno zdravje, zadevata mnoge, saj za depresijo oboleva vedno več ljudi. Dejstvo pa je, da depresija in anksioznost lahko kadarkoli prizadeneta vsakogar o nas. V Evropski uniji je delež te bolezni tolikšen (11 %), da že zaseda prvo mesto bolezenskih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje Evropejcev. Tudi Slovenija ni izjema, vsak tretji Slovenec ali Slovenka se najmanj enkrat v življenju soočita s težavami v duševnem zdravju. Svetovni dan duševnega zdravja beležimo že od leta 1992 in sicer na pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje (World Federation for Mental Health - WFMH). Kampanja poteka vsako leto pod drugačnim geslom, letošnje je »vlaganje v duševno zdravje«, njen cilj pa ostaja vedno enak – opozarjati širšo javnost o pomenu duševnega zdravja v družbi ter o vseh posledicah in razsežnostih tega problema. Depresija Z motnjami razpoloženja se srečujemo vsak dan. Razpoloženje lahko niha od žalosti k veselju in nazaj v žalost. Če so te motnje blage in jih lahko obvladujemo in nadzorujemo, ne bodo vplivale na naše vsakdanje dejavnosti, na medsebojne odnose, na sposobnost normalnega opravljanja dela, na zdravje … Pogoste pa so tudi depresije in bipolarne motnje. Zanje so značilne motnje v čustvovanju, mišljenju in vedenju, telesni simptomi in motnje na vseh področjih delovanja posameznika. Depresija spada med najpogostejše duševne motnje. Zboli lahko kdorkoli in kadarkoli – ne glede na spol, starost, raso, družbeni položaj, izobrazbo. Veliko ljudi nasprotuje zdravljenju depresije, saj menijo, da depresija ni resna bolezen, da se lahko zdravijo sami ali da je to bolj osebnostna slabost kot resna zdravstvena težava. Vendar lahko depresija brez ustreznega zdravljenja traja več tednov, mesecev ali celo let. Ne prizadene samo posameznika, temveč tudi njegovo družino, prijatelje, delovno okolje. Da bi depresijo uspešno zdravili, jo je potrebno prepoznati in pravočasno ukrepati. Če je ne zdravimo, obstaja večja verjetnost, da se bo njen potek zavlekel, zato jo je kasneje tudi težje zdraviti. Različne oblike zdravljenja Čeprav se depresija lahko ponavlja in močno ovira posameznikovo delovanje na psihosocialnem in poklicnemu področju, obstaja več učinkovitih oblik zdravljenja. Najpogostejši način zdravljenja je uporaba antidepresivov. Depresijo moramo zdraviti z varnim in učinkovitim antidepresivom toliko časa, da ne pride do poslabšanja ali do ponovitve depresije. Pri zdravljenju je vedno treba upoštevati zdravnikova navodila. Krka pa je za boljše razumevanje različnih bolezni s področja duševnega zdravja pripravila obširno zbirko knjižic V skrbi za vaše zdravje. Med njimi je osem knjižic: Shizofrenija in druge psihoze, Ko bolita duša in telo, Depresija pri moških, Depresija pri ženskah, Depresija pri bolnikih z rakom, Demenca, Depresija in koronarna bolezen ter Moj sopotnik k izboljšanju počutja. Knjižice so namenjene bolnikom in njihovim svojcem, zato so strokovnjaki teme predstavili poljudno in zanimivo. Izvemo lahko, kako neka bolezen nastane, kakšni so njeni značilni znaki, kako jo lahko preprečujemo, v njih pa najdemo tudi konkretne nasvete za zdravljenje. Nekoliko drugačna je le zasnova knjižice Moj sopotnik k izboljšanju počutja, ki je pravzaprav dnevnik za spremljanje depresije, ki bolniku in njegovemu zdravniku pomaga spremljati napredek pri zdravljenju depresije. Sestavljajo ga tabele, kamor bolnik vsak dan vpiše, ali je vzel odmerek antidepresiva in kakšno je njegovo počutje. Pomembno je, da podatke vpisuje čim bolj redno in ne preneha, tudi če jih kdaj pozabi vpisati. Dnevnik svojemu zdravniku pokaže ob naslednjem obisku in se posvetuje z njim o uspešnosti zdravljenja. Vse knjižice V skrbi za vaše zdravje so vam na voljo pri vašem izbranem zdravniku ali na spletni strani www.krka.si. V skrbi za vaše zdravje Več o depresiji najdete v knjižicah iz zbirke V skrbi za vaše zdravje, ki jih dobite pri specialistu splošne/družinske medicine ali specialistu psihiatru. Objavljene so tudi na www.krka.si. Nasa druzina_november.indd 24 21.10.2011 16:01:36 26 Sončnice za velike in majhne Naša družina 09 • 2011 a obisku je bila teta Neža in otroci so se imeli z njo lepo. Pa ne zaradi cekarja, v katerem je vedno prinesla suhe krhlje tistih hrušk, ki rastejo na koncu njenega vrta, ampak predvsem zaradi zgodb, ki jih je kar stresala iz rokava. Včeraj so klepetali in se smejali tako dolgo, da je mama že postavila večerjo na mizo: »Jej z nami, čas je za večerjo,« je povabila in teta je res prisedla. Pred jedjo so, kot vedno, zmolili preprosto zahvalno molitev: »Hvala, dobri Bog, za to hrano, ki jo bomo po tvoji dobroti prejeli …« Teta Neža pa je na koncu dodala: »In hvala za kuharico, ki nam je pripravila vse te dobrote!« »Kuharico? Saj tu ni nobene kuharice,« so v en glas rekli otroci. N »In tako je mama postala še kuharica in smo se zanjo zahvalili,« je rekla teta. Zašumel je njen skrivnostni cekar in iz njega je vzela v mehak papir nekaj zavitega. Copatki! Lepi pisani mehki volneni copatki za vsakega otroka! »Si jih sama naredila?« je vprašala mama, ko so otroci pomerjali, kateri so kateremu prav. »Ne, takih pa sama ne znam, nakvačkala jih je soseda. Vse dni kvačka in ustvarja nove vzorce. Vsi otroci v naši ulici imajo take copatke.« »Soseda copatarica!« je navdušeno rekla Tinka. »Vsak kaj dela; če hoče, se vsak spomni, kako je lahko koristen član družbe,« je rekla mama. komur,« se je spet oglasila najmlajša. »No, saj daješ svoje risbice mami ali atu, ali pa narediš voščilnice, tudi meni si jih že poslala in zelo sem bila vesela.« »Vse kroži,« se je zdaj oglasil hišni modrijan Matej. On je že velik in veliko premišljuje, kako je vse to na svetu. »Kroži?« »Ja, glej, tista gospa dela copate za druge in vsi delajo za druge: pek ne more pojesti vsega kruha in čevljar nosi samo ene čevlje in vsak dela za druge in od drugih dobi, kar potrebuje.« »Ja, to je družba. Vsak nekaj zna in daje svoje znanje drugim in dobi od drugih.« »In nad vsem tem je tisti, ki je vse to začel …« se je spet oglasila teta. »Kako? Kdo pa je skuhal? Se je skuhalo kar samo – ali ste pričarali?« »Ja, skuhala je mama!« »Zakaj pa?« »Ja, ker smo lačni!« »Ampak mama bi lahko ležala na kavču in reševala križanke.« »Mama rada kuha!« »Hm – kaj pa križanke?« »Mama skuha, ker nas ima rada in skrbi za nas!« To je bil dober odgovor in teta Neža je bila zadovoljna in otroci tudi, saj je bila v odgovoru resnica. Iz ljubezni je naredila nekaj za svoje otroke, za družino. Otroci tega niso razumeli, ponavljali so novo misel: »Kdor kuha, je kuharica, kdor dela copatke, je copatar, kdor dela …« »Čevlje dela čevljar, slike slikar … smeti odvaža smetar …« »Kruh peče pek, železo kuje kovač, obleke šiva šivilja, šolar hodi v šolo, učitelj uči, prodajalka prodaja, mizar pa izdeluje pohištvo …« »Ja, poklici so to, tako rečemo,« je rekla teta. »Način, kako koristimo drug drugemu, ko nekaj delamo, nekaj ustvarjamo in dajemo drugim.« »Kadar jaz ustvarjam, ne dajem ni- »Stvarnik seveda … Nebo in zemljo je naredil … in rastline in živali in ljudi …« so vedeli. »Iz ljubezni za nas …« se je spomnila Tinka. »Ali pa morda misliš, da se je kaj naredilo samo ali si pričaral?« se je zasmejal Matej, ko se je spomnil tetinega vprašanja o večerji. »Ja, vse je dar. Kar naprej prejemamo od ljudi in od narave in od Boga, ki skrbi za vse …« »Vsako jutro na zemljo pošlje sonce in njegovo toploto in svetlobo in dan se lahko začne …« Nasa druzina_november.indd 26 Ilustrirala: Karmen Smodiš In hvala za kuharico … in hvala 21.10.2011 16:01:47
