2011 - Geološki zavod Slovenije
Transcription
2011 - Geološki zavod Slovenije
GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE LETNO POROČILO 2011 GEOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA ANNUAL REPORT 2011 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 2 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE LETNO POROČILO 2011 GEOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA ANNUAL REPORT 2011 Geološki zavod Slovenije Geological Survey of Slovenia Ljubljana, 2012 www.geo‐zs.si UREDNIKI Doc. Dr. Marko Komac Mag. Milan Bidovec Andreja Šarabon‐Bone ZALOŽNIK Geološki zavod Slovenije Dimičeva ul. 14 p.p. 2552 SI – 1001 Ljubljana Slovenija Tel.: +386 (0)1 2809700 Fax: +386 (0)1 2809753 www.geo‐zs.si 3 NAKLADA 300 izvodov Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 4 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 GeoZS na kratko Poslanstvo Načela strategije GeoZS: Geološki zavod Slovenije (GeoZS) je • osrednja državna institucija na področju geologije, katere poslanstvo je zagotoviti čimboljše • poznavanje geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije. • Geološke raziskave in njihovi rezultati predstavljajo osnovo pri reševanju problemov nacionalnega pomena, kot so: varovanje zdravja • in okolja, preskrba s pitno vodo, zaščita pred naravnimi (in • antropogenimi) katastrofami, urbanistično načrtovanje, odkrivanje • in ocena rezerv, načrtovanje izkoriščanja nahajališč mineralnih surovin ter skrb za nacionalno bazo znanja s področja geologije. • • izvajanje kvalitetnih in strateških temeljnih ter aplikativnih raziskav na področju geologije in njej sorodnih ved, izvajanje javne službe kot podpora dejavnostim ministrstev oziroma javne uprave, povezovanje in sodelovanje z javnimi in zasebnimi institucijami, katerih dejavnosti segajo na področje geologije in njej sorodnih ved, povezovanje in sodelovanje z univerzami in soustvarjanje učnih načrtov, povezovanje in sodelovanje z gospodarstvom v obliki partnerstev ali skozi izvajanje naročil, aktivno sodelovanje pri oblikovanju in sprejemanju politike (ter zakonskih aktov), povezane z okoljsko in raziskovalno problematiko, nudenje podpore družbenemu razvoju, s svojim znanjem služiti državljanom Republike Slovenije, Evropske unije in sveta. Vrednote GeoZS 1 Znanje in sposobnost GeoZS v številkah 2 Tradicija in izkušnje 2011 Prihodki – javna 2.843,6 sredstva Prihodki – EU sredstva 1.206,7 Prihodki – trg 823,7 Čisti dobiček 72,6 Zaposleni 92 Raziskovalci (%) 59,8 v 1000 € 5 3 Kvalitetno in strokovno delo Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 Povezave na pomembnejše spletne strani / Connections to important web pages Geološki zavod Slovenije / Geological Survey of Slovenia Uradna spletna stran / Official web page Kje smo? / Where are we? Revija Geologija / Geologija Journal Uradna spletna stran in portal / Official webpage & portal Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti / Slovenian Research Information System Pregledovalnik Osnovne geološke karte 1 : 100.000 / Basic Geological Map of Slovenia browser Geološki zavod Slovenije / Geological Survey of Slovenia Geološki zavod Slovenije na Sicris-u / Geological Survey of Slovenia at the SICRIS portal Spletni pregledovalnik / Web browser Spletni pregledovalnik / Web browser 6 Pregledovalnik tematskih geoloških kart / Tematic Geological Maps of Slovenia browser Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 Uvodna beseda Razumevanje in upoštevanje Kot dogodek, ki je najbolj zaznamoval leto 2011, je bil po rezultatih skoraj vseh anket na prvo mesto uvrščen potres in z njim povezan cunami na japonskem otoku Honšu, ki je po ocenah terjal okoli 20.000 življenj, povzročil ogromno materialne škode in v prenekaterih državah postavil pod vprašaj nadaljni razvoj miroljubnega izkoriščanja jedrske energije. Ne samo, da je ta dogodek ponovno pokazal dejansko majhnost civilizacije v primerjavi z naravnimi silami, izpostavil je tudi pomen razumevanja naravnih procesov ter upoštevanja njihovega vpliva na sodobno družbo. Težko bo kdor koli oporekal trditvi, da še vedno premalo vemo o dinamiki Zemlje, o gonilih procesov v njeni notranjosti in na njeni površini ter o doc. dr. Marko Komac njihovi interakciji, da bi lahko tako učinkovito minimizirali direktor Geološkega zavoda Slovenije posledice dogodka kot se je zgodil 11. marca 2011, da bi brez strahu pričakovali podoben dogodek. To mojo trditev podkrepi dejstvo, da je tedaj klonila celo infrastruktura, kateri posvečajo(mo) največ pozornosti z vidika varnosti – jedrske elektrarne. Zaključek je več kot očiten – večja varnost družbe v odnosu do naravnih procesov bo zagotovljena zgolj na podlagi razumevanja in upoštevanja, razumevanja procesov in upoštevanja njihovih vplivov. Trenutno je glavno gonilo raziskav na področju geologije družbena potreba po varnosti, energetski, bivanjski in oskrbni. Trditve o larpurlartizmu v znanosti in raziskavah, ki se občasno pojavljajo v družbi, v trenutku izgubijo svojo težo, ko se pogled usmeri v geologijo. Na Geološkem zavodu Slovenije smo v preteklih šestih letih izvajali skoraj povsem »varnostno« usmerjene raziskave, najsibo v obliki takoimenovanih temeljnjih ali aplikativnih projektov ali projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi. Rezultati naših preiskav, raziskav in razvoja so bili in so usmerjeni v pridobivanje odgovorov za potrebe vodooskrbe, oskrbe z nekovinskimi mineralnimi surovinami, oskrbe z geotemalno energijo in zmanjševanja posledic geoloških nevarnosti. Geološki zavod Slovenije se je na račun požrtvovalnosti svojih zaposlenih uspešno boril proti upadanju sredstev iz domačega proračuna s pridobivanjem tržnih in evropskih sredstev. Slednja, ki so v 2011 predstavljala zavidljivo četrtino prihodkov Geološkega zavoda Slovenije, smo pridobili v okviru štirinajstih projektov, financiranih iz različnih evropskih skladov. To dejstvo kaže na primerljiv nivo naših raziskovalcev z evropskimi in obenem potrjuje »varnostno« naravnanost družbe. Visok delež evropskih sredstev v bilanci Geološkega zavoda Slovenije pa zakriva neko, ne tako opazno dejstvo. Republika Slovenija izvaja načrt stalnega zmanjševanje domačih sredstev za znanost, a zmožnost pridobivanja sredstev iz drugih ni neomejena. Naši ustanovitelji bodo morali kaj kmalu spozanti, da je ravnovesje med različnimi viri financiranja pomembno, tako z vidika dopolnjevanja zahtev naročnikov, kot tudi z vidika vzdržnosti razvoja in predanosti raziskovalcev. Kakršna koli drugačna usmeritev bo vodila v izgubo informacij, izkušenj, znanja in posledično pametnih družbenih odločitev. Kako izjemno pomembna za gospodarski razvoj je geologija pove podatek, da ima 85 % 196‐ih držav, kolikor jih trenutno obstaja na svetu, geološki zavod. Tako visok delež ni naključje ali zgolj potratno ravnanje 166‐ih vlad. Nasprotno, ta navedba potrjuje dejstvo, da se prav vsak gospodarski proces začne pri osnovnih surovinah – vodi, lesu, zraku, mineralih in prostoru. Če iz začetka procesa izločimo znanje, informacije in razumevanje, ostanejo naslednji koraki procesa prepuščeni naključjem, stihiji in kratkoročnosti. Če izpustimo razumevanje, je upoštevanje brezpredmetno. Dvomim, da si česa takega želi katera koli razumna oseba, najsibo to Poncij ali Pilat. SREČNO! doc. dr. Marko Komac direktor 7 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 8 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 Geološki zavod Slovenije Levo: Sedež Geološkega zavoda Slovenije na Dimičevi ulici 14 v Ljubljani. Poslanstvo Geološki zavod Slovenije je javni raziskovalni zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada Republike Slovenije. Njegov osnovni namen je zagotoviti čim boljše poznavanje geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije in zbiranje, vodenje ter posredovanje geoloških podatkov. Zapletena geološka zgradba slovenskega ozemlja, ki je posledica stičišča treh velikih tektonskih enot: Alpidov, Dinaridov in Panonskega bazena, narekuje njegovo raznolikost in bogatost, obenem pa predstavlja strokovnjakom s področja geologije večje izzive. Zavod kot multidisciplinarni javni raziskovalni zavod opravlja temeljno in aplikativno raziskovanje, skrbi za razvoj in delovanje infrastrukture v okviru Nacionalnega raziskovalnega programa, izvaja javno službo v obliki raziskovalnih programov ter aktivno sodeluje z univerzami pri izvajanju dodiplomskih in podiplomskih izobraževalnih programov. Omenjena področja sestavljajo zaokroženo celoto raziskovalnega dela, za katero je pričakovati, da bo v svetu aktualna še v naslednjem desetletju in je hkrati za Slovenijo tako pomembna, da obstaja državni interes, da se na tem področju dolgoročno raziskuje. Geološki zavod Slovenije se vključuje v domačo in mednarodno znanstveno raziskovalno dejavnost, se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, tako sledi smernicam in trendom razvoja geoloških znanosti v svetu ter jih soustvarja. Istočasno zagotavlja zavod vsestransko dostopnost ter uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, popularizacijo znanosti, širjenje znanstvene kulture in obveščanje javnosti. 9 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 Organiziranost Levo: Organizacijska shema Geološkega zavoda Slovenije. Vodstvo v letu 2011 Doc. Dr. Marko Komac Direktor Mag. Milan Bidovec Pomočnik direktorja Upravni odbor v letu 2011 Dr. Brigita Jamnik – predsednica; predstavnica uporabnika VO‐KA Dr. Andreja Umek Venturini – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) Mag. Nina Kolenc – MVZT Gabriela Börč Smolič – MVZT Dr. Silvo Žlebir – podpredsednik; Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Mag. Klemen Grebenšek – MOP Andrej Ločniškar – predstavnik uporabnika DDC Mirka Trajanova –predstavnica zaposlenih; GeoZS Dr. Miloš Bavec – predstavnik zaposlenih; GeoZS Znanstveni svet v letu 2011 Dr. Miloš Markič – predsednik Dr. Tea Kolar Jurkovšek – članica Dr. Polona Kralj – članica Doc. Dr. Mateja Gosar Jasna Šinigoj – članica Dr. Bogomir Celarc – član Dr. Jure Krivic – član Dr. Matevž Novak ‐ član Doc. Dr. Marko Komac – član, direktor Organizacijske enote • • • • • • • • 10 OE Sedimentologija, mineralogija in petrologija OE Paleontologija in stratigrafija OE Geološke karte OE Mineralne surovine OE Geokemija in geologija okolja OE Podzemne vode – hidrogeologija OE Geološki informacijski center Geološke strokovne službe Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 Dejavnosti Geološkega zavoda Slovenije, določene s Statutom Geološki zavod Slovenije je registriran za opravljanje naslednjih dejavnosti: 63.120 Dejavnost spletnih portalov, 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje, 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje, 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje, 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije, 58.110 Izdajanje knjig, 58.140 Izdajanje revij in druge periodike, 85.421 Višješolsko izobraževanje, 85.422 Visokošolsko izobraževanje, 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje, 91.011 Dejavnost knjižnic, 91.012 Dejavnost arhivov, 74.200 Fotografska dejavnost, 43.130 Testno vrtanje in sondiranje, 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih. Geološki zavod Slovenije v okviru svoje dejavnosti opravlja poleg znanstveno raziskovalne dejavnosti tudi naloge geološke strokovne službe v naslednjem obsegu: • geološke raziskave nacionalnega pomena, zbira in posreduje geološke podatke in dokumentacijo za namene splošne geološke evidence ter izdeluje geološke karte in drugo geološko dokumentacijo v skladu s predpisi na področju rudarstva, prostorskega načrtovanja in varstva okolja, • pripravlja strokovne geološke podlage za namene podeljevanja rudarskih pravic ter pripravlja mnenja in soglasja k prostorskim načrtom s področja rudarstva v skladu s predpisi o rudarstvu, izdeluje bilance stanja mineralnih surovin in izdeluje druge strokovne podlage za upravne naloge države na področju rudarstva, • nudi podporo pri usklajevanju politik in zakonodaje na nivoju EU ter raziskovalnim EU projektom s področja mineralnih surovin, sodeluje pri implementaciji EU direktiv s področja rudarstva in mineralnih surovin, • pripravlja strokovne podlage v zvezi s plazljivimi območji, • pripravlja evidence podzemnih voda ter v zvezi s tem strokovne podlage za načrte upravljanja z vodami, vodne pravice in varovanje podzemnih voda, • vzpostavlja in vzdržuje geološki informacijski sistem. Geološki zavod Slovenije opravlja rudarsko javno službo, v okviru katere opravlja naslednje naloge: • izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo, • vodi in vzdržuje rudarsko knjigo, • prevzema vzorce, ki se jih pridobi ob raziskovanju mineralnih surovin in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena ob izkoriščanju mineralnih surovin. 11 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 V okviru geološke strokovne službe in infrastrukturne dejavnosti se na Geološkem zavodu Slovenije: • zbira, preverja, urejuje in posreduje geološke podatke, • vodi podatkovne baze, • vodi strokovni in materialni arhiv vseh geoloških raziskav državnega ozemlja, • izvaja geološki nadzor in • pripravlja strokovne podlage iz dejavnosti zavoda za potrebe državne uprave. V upravno‐organizacijski oz. enoti podpore poslovanja se izvajajo upravno‐pravne, finančno‐ računovodske, kadrovske, administrativne, informacijsko dokumentacijske, vzdrževalne in druge naloge skupnega pomena, potrebne za izvajanje dejavnosti Geološkega zavoda Slovenije (skupne službe, knjižnica, INDOK, arhiv, uredništvo revije Geologija in založništvo). 12 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 Aktivnosti Geološkega zavoda Slovenije v 2011 Tematska področja dejavnosti Geološkega zavoda Slovenije Moderni družbeni izzivi narekujejo trende in smer razvoja delovanja raziskovalnih institucij na relevantnih znanstvenih področjih. Geološki zavod Slovenije, je kot javni raziskovalni zavod zavezan k izpolnjevanju zahtev javnosti in družbe kot celote. Tako so bile aktivnosti Geološkega zavoda Slovenije v letu 2011 usmerjene v pet tematskih področij: 1) temeljne raziskave (stratigrafija, mineralogija, sedimentologija, paleontologija), 2) geološke karte in geohazard (geološko kartiranje, aktivna tektonika, geohazard, daljinsko zazanavanje), 3) mineralne surovine in energenti (nekovinske mineralne surovine, skladiščenje CO2, geotermalna energija), 4) geologija okolja in geokemija, 5) podzemna voda (hidrogeologija, geotermalna energija), skupni povezovalec vseh področij pa sta bili (6) raziskovalna infrastruktura (RI) in geološki informacijski center (GIC). RI in GIC Povezanost tematskih področij na Geološkem zavodu Slovenije. Temeljne raziskave pomenijo osnovo na katero moramo osloniti iskanje odgovorov in rešitev na potencialne probleme, ki se bodo šele v dolgoročni perspektivi pokazali za pereče, ključne ali odločilne pri razvoju družbe in razumevanju okolja, v katerem živimo. Geologija se, kot ena od temeljnih naravoslovnih znanosti, ukvarja s slednjim področjem, torej z razumevanjem nastanka in razvoja okolja ali njegovih tvornikov. S temeljnimi vprašanji se večinoma ubadajo področja stratigrafija, mineralogija, petrologija, sedimentologija in paleontologija, brez njih pa ne gre tudi na ostalih področjih dejavnosti GeoZS. Temeljne raziskave nekega ozemlja in posledično njegovega razumevanja so ključna informacija vsake razvite države. Na osnovi podatkov in informacij tega infrastrukturnega bazena črpajo v prvi 13 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 vrsti vsa ostala področja geologije, nato pa jim sledijo gradbeništvo, promet, urejane prostora in bivalnega okolja, rudarstvo in izkoriščanje mineralnih surovin, energetika, varovanje zdravja, raba vodnih virov, kmetijstvo ter področji prilagajanja podnebnim spremembam in varovanju pred naravnimi nesrečami. Področje delovanja skupine za geološke karte in geohazard (geološke nevarnosti) predstavlja vez med temeljnimi raziskavami in družbi neposredno uporabno znanostjo, torej znanostjo, ki podaja odgovore na aktualna vprašanja. Kljub kadrovskim omejitvam skupina med drugim uspešno izvaja raziskave s področja aktivne tektonike, pomembnega segmenta pri razumevanju potresne aktivnosti v Sloveniji, uporabi naprednih satelitskih tehnologij pri spremljanju potekajočih geoloških procesov, močno pa je vpeta tudi v geološke preiskave za potrebe izgradnje železniške, cestne in elektro infrastrukture ter določanja območij, izpostavljenih geološkim nevarnostim. S ciljem biti čim bolj vpet v najnaprednejše mednarodne raziskave in mreženja je Geološki zavod Slovenije v letu 2011 pristopil k mednarodmenu združenju International Consortium for Landslides (ICL). Aktivnosti na področju mineralnih surovin so bile usmerjene v gospodarno upravljanje in reševanje oskrbe predvsem s surovinami za gradbeništvo ter z nekovinskimi mineralnimi surovinami na mikro in strateškem nivoju v Sloveniji, v večjem delu kot podpora Direktoratu za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo RS. Kljub dejstvu, da je področje aktivnosti usmerjeno predvsem v reševanje domačih izzivov, pa ima problematika oskrbe z mineralnimi surovinami in energenti širšo, evropsko težo, zato se ekipa GeoZS aktivno udejstvuje tudi v regijskem (mednarodni projekti) in evropskem kontekstu (EGS Raw Materials Expert Group in mednarodni projekti). Raziskave s področja geokemije so v preteklih dveh desetletjih preusmerjene iz klasičnih geokemičnih raziskav, katerih namen je bil odkrivanje novih nahajališč mineralnih surovin, v poglobljeno spoznavanje in razumevanje naravnega geokemičnega ozadja in antropogenih vplivov, predvsem na poseljenih in težki industriji in rudarstvu izpostavljenih območjih Slovenije. Podzemne vode predstavljajo v Sloveniji glavni vir pitne, tehnoloških in termalnih vod. Geološki zavod Slovenije igra kot institucija, pristojna za podzemne vode ključno vlogo pri razumevanju njihove dinamike ter pri oblikovanju strategije in metod trajnega upravljanja z njimi. GeoZS izvaja širok spekter temeljnih in aplikativnih raziskav s področja hidrogeologije, katerih cilj je zagotoviti čim boljšo izrabo in zaščito virov podzemne vode. V preteklem obdobju so bile raziskave usmerjene v razvoj, izboljšave tehnologij in metodologij s poudarkom na študiju antropogenih vplivov na okolje (vplivi kmetijstva, urbanizacije, infrastrukture) in študiju dinamike in transportnih procesov v različnih tipih vodonosnikov, poleg raziskav pa je GeoZS izvajal tudi strokovno podporo ministrskim službam na nalogah, ki se nanašajo na vprašanja količinskega in kakovostnega stanja podzemne vode, monitoringa in drugih vprašanj, povezanih s podzemno vodo. Osnovna naloga Geološkega informacijskega centra je preko Infrastrukturnega programa, ki je financiran s strani MIZKŠ‐ARRS, vzpostavitev in vzdrževanje sodobnega informacijskega sistema, kjer so geološki podatki, pomembni za državo in širšo javnost, dosegljivi v digitalni obliki. Z izdelavo spletnih interaktivnih atlasov geoloških podatkov smo združili podatke 14 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 različnih raziskovalnih programov in projektov in s tem zagotovili, da so podatki dostopni vsem raziskovalcem GeoZS, javnosti in drugim uporabnikom na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Pomemben del aktivnosti v tem obdobju je bil usmerjen tudi v vzpostavitev informacijskega sistema mineralnih surovin. GIC je svoje znanje s področja prostorske informatike uspešno prenašal v širši, evropski prostor saj je bil center v tem obdobju vključen v vse evropske projekte, v katerih je sodeloval GeoZS. Kot člani mednarodnih in domačih delovnih skupin strokovnjaki GIC spremljajo aktivnosti, ki se izvajajo v okviru evropske direktive INSPIRE in vodne direktive (WFD). Knjižnica in INDOK center Geološkega zavoda Slovenije je specialna knjižnica. Namenjena je tako zaposlenim kot zunanjim uporabnikom, med katerimi so tudi študentje in ljubitelji geologije. Fond knjižnice pokriva vsa področja geologije in sorodnih ved. V enoti skupne službe skrbijo za izvajanje upravno pravnih, finančno‐računovodskih, kadrovskih, administrativnih, informacijsko‐dokumentacijskih, vzdrževalnih in drugih nalog skupnega pomena, potrebnih za izvajanje dejavnosti Geološkega zavoda Slovenije. Naloge Geološkega zavoda Slovenije v 2011 V letu 2011 smo izvajali raziskave financirane s strani ARRS v okviru treh raziskovalnih programov (Regionalna geologija P1‐0011, Sedimentologija in mineralne surovine P1‐0020 ter Podzemne vode in geokemija P1‐0025) in 16 raziskovalnih projektov (7 temeljnih in 7 aplikativnih projektov ter dva CRP‐projekta), od katerih smo bili nosilci pri 10‐ih in partnerji pri 6‐ih projektih. Uspešno smo zaključili dva temeljna in dva aplikativna raziskovalna projekta, pričeli pa so se je trije temeljni in dva aplikativna raziskovalna projekta. Za MKO (bivši MOP) in Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) ter MzIP (bivši MG) smo uspešno izvajali večletne naloge in programe v okviru javne službe, ki so osnova za prostorske plane, načrtovanje s podzemnimi vodami (WFD) in kot osnova za upravljanje z mineralnimi surovinami. Za potrebe MKO in ARSO je GeoZS izvajal javno službo s področja podzemnih voda (raziskave vodonosnikov in vodnih teles podzemne vode, izdelava strokovnih ocen za rabo vode iz podzemnih vodnih teles, naloge za potrebe vodovarstvenih območij, analize poročil dovoljenj za raziskavo podzemnih voda, monitoring rabe vode, strokovna podpora pri izvajanju vodne direktive ter pri pripravi uredb za rabo podzemne vode), geološke javne službe (izdelava geoloških kart, vzdrževanje skladišča jeder in izpirkov, vezanih na dovoljenja za raziskave ter izgradnja geološkega informacijskega sistema). Javna služba za potrebe MzIP je obsegala izdelavo strokovnih nalog (prostorsko načrtovanje, gospodarjenje z mineralnimi surovinami, spremljanje in izvajanje evropske zakonodaje), nadrgadnja informacijske infrastrukture (informacijski sistem mineralnih surovin s spletno aplikacijo, bilanca stanja mineralnih surovin in letni bilten) ter raziskave nacionalnega pomena (ocena stanja in vrednotenje nahajališč tehničnega kamna v Sloveniji). Zmanjšanje načrtovanih sredstev iz naslova MKO (bivši MOP), ARSO in ARRS, smo uspešno nadomestili z evropskimi javnimi sredstvi, kamor štejemo vsa sredstva, pridobljena za opravljanje razvojno‐raziskovalnih nalog (7. okvirni program, programi transnacionalnega 15 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 sodelovanja, Life+ in ICT Policy Support). Izvajali smo 14 razvojno‐raziskovalnih projektov (I2GPS, AdaptAlp, AlpWaterScarce, RESTCA, T‐JAM, SARMa, OneGeology‐Europe, SafeLand, EuroGeoSource, INCOME, TransEnergy, PanGeo, GEO.POWER in ASTIS), od tega 4 financiranih iz 7. okvirnega programa, 7 iz skladov programa transnacionalnega sodelovanja, 1 iz programa Life+ in 2 iz programa ICT Policy Support. Končali smo 6 (I2GPS, AdaptAlp, AlpWaterScarce, RESTCA, T‐JAM in SARMa) in začeli 3 nove projekte (PanGeo, GEO.POWER in ASTIS). GeoZS je sodeloval tudi pri projektih, financiranih iz drugih virov, IUGS/IAGC Geochemical Baselines, IGCP 543, IGCP 567, IGCP 572 in IGCP 575 (IUGS/UNESCO). Vsebina raziskav in nalog mednarodnih projektov nadgrajuje in dopolnjuje vsebine raziskav in nalog, ki jih GeoZS opravlja za resorna ministrstva, s čimer uspešno izpolnjuje cilje Vlade RS po uspešnejšem in večjem črpanju evropskih sredstev. GeoZS je sodeloval v petih bilateralnih projektih z Albanijo, BIH, Rusijo (dva projekta) in ZDA. Med tržno‐aplikativnimi dosežki v letu 2011 lahko v prvi vrsti omenimo nadaljevanje obseženih geoloških, geotehničnih in seizmoloških preiskav lokacij za drugi blok NEK, geološke preiskave za potrebe 2. tira železniške proge Divača – Koper ter študijo Možnosti za geološko skladiščenje CO2 v Sloveniji in izven Slovenije. Izvedli smo uspešne geološke spremljave del na AC ter izvajali lociranje odlagališč za komunalne odpadke za občine. Poseben pomen za državo je tudi vzdrževanje in posebno nadgradnja Geološkega informacijskega sistema (GIS‐a), v okviru katerega izvajamo digitalno geološko kartografijo, vodimo številne zbirke podatkov (vrtine, profili, hidrološki podatki o izvirih, katalogi vseh vrst mineralnih surovin in drugo) že tretje leto pa izvajamo postopno digitalizacijo arhiva GeoZS. Spodnji diagram dokazuje, da je težišče geoloških raziskav v Sloveniji (in v Evropi) preneseno na raziskave naravnih podzemnih virov – nekovinskih mineralnih surovin in vodnih virov ter na slednje vezanih obnovljivih virov energije, velik pa je bil tudi poudarek na raziskavah, vezanih na geološke nevarnosti in podnebne spremembe. Levo: Pregled deležev financiranja geoloških raziskav v letu 2011 na GeoZS kaže na pomen upravljanja z naravnimi podzemnimi viri v Sloveniji, saj obsegajo več kot tri četrtine vseh raziskav in javne službe. 1 – Geokemija/Geologija okolja 2 – Hidrogeologija 3 – Tektonika/Regionalna geologija 4 – Geohazard/Podnebje 5 – Stratigrafija, petrologija, sedimentologija, mineralogija, paleontologija 6 – GIS, RI, IT 7 – Mineralne surovine 16 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 Publikacije Geološkega zavoda Slovenije v 2011 Raziskovalci na GeoZS skrbijo za nemoten prenos znanja na strokovno in tudi širšo javnost. Diagram prikazuje malenkostno povišano število znanstvenih člankov (1.01) v letu 2011 glede na preteklo referenčno obdobje (2005‐2010), število znanstvenih monografij (2.01) pa je bilo enako povprečju. V omenjenjih letih se je precej povečevalo tudi število objav, namejnenih širši javnosti (1.22, 2.06, 2.18, 3.11 in 3.12), katerega trend rasti za obdobje 2005 – 2011 je X1,8. Kljub dejstvu da je bilo število teh objav v 2011 manj kot v 2010, pa je še vedno nad povprečjem referenčnega obdobja. Skupno število objav je bilo v letu 2011 za 9 % višje od večletnega povprečja. Levo: Povprečno število publikacij GeoZS v letu 2011 (zunanji kolobar) in primerjava s povprečjem 2005‐ 2010 (notranji kolobar). 1 – Znanstveni članki 2 – Ostali članki ali sestavki 3 – Znanstvene monografije 4 – Ostale monografije in druga zaključena dela 5 – Izvedena dela (dogodki) 6 – Sekundarno avtorstvo Več o znanstvenih publikacijah raziskovalcev Geološkega zavoda Slovenije lahko bralka ali bralec najdeta na desni povezavi. 17 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 Short presentation of the Geological Survey of Slovenia Left: Organisational scheme of Geological Survey of Slovenia. OBJECTIVE Geological Survey of Slovenia (GeoZS) is a public research institute established by the Government of the Republic of Slovenia. Our purpose is to provide knowledge about the Slovenian geology. This task is not made easier by the Slovenian territory being a juncture of three large tectonic units: the Alpides, Dinarides and Pannonian basin, a consequence of which is extraordinarily heterogeneous geology. Geological data represent a basis for solving numerous questions of national importance, such as: protection of health and environment, drinking water supply, mitigation of natural catastrophic events, urban planning, prospecting and assessment of mineral deposits, etc. Geological Survey of Slovenia collects and stores geological data within a modern geological information system, but mostly in close to 40.000 expert reports and research projects stored in its archive. Departments Sedimentology, mineralogy and petrology The principal activity of the Department is basic research in sedimentology, mineralogy and petrology in the frame of the national research programme. In addition, the department performs to a limited degree research for ministries and for direct customers (laboratory analyses and smaller appraisals). Research is oriented into a systematic study of effusive, pyroclastic and metamorphic rocks, petrographic examination of limestone and dolomite samples, mineralogy of fine‐ grained flysch rocks and loose sediments from Slovenia (sedimentologic examination of cave deposits from palaeolithic sites, study of karst cave clays, Quaternary sediments as the lake chalk, studies of recent marine deposits of the Trieste Bay and of deposits of the Bled Lake). The research of Department is interdisciplinarily linked with the research of other Departments of the Geological Survey of Slovenia (geological maps, mineral deposits, palaeontology and stratigraphy, geochemistry, environment, geothermy…). Palaeontology and stratigraphy The research from fields of palaeontology and stratigraphy of Palaeozoic, Mesozoic and Caenozoic beds is predominantly of basic character, although it is supplemented, as a rule, by investigations for the needs of geological mapping of Slovenia at 1 : 50,000 and by other applied research. Palaeontologic and biostratigraphic studies are concerned with isolated microfauna of Triassic and Palaeozoic beds, macroflora of Carboniferous beds, and micro‐ and macrofossils of various carbonate formations (biostratigraphic studies of carbonate rocks of External Dinarides, research of the P‐T boundary, field studies and analyses of Lower Triassic beds, Middle and Upper Triassic beds, and of Triassic beds in the basement of the Adriatic‐Dinaric carbonate platform, conodont, ammonitic and algal zoning of Triassic basement of the Adriatic‐Dinaric carbonate platform, comparisons of conodont assemblages in Slovenia, investigations of pelagic deposits of Croatia and Bosnia‐Herzegovina, analyses of selected Triassic profiles in Karavanke). In addition, the research comprises studies of Tertiary and Quaternary geodynamics at the contact of Alps, Dinarides and Pannonian basin (Dynamic complex system of Tertiary in Slovenia), collaboration in the elaboration of geological maps at 1:50,000, in applicative projects and appraisals for the market, and cooperation in regional international projects concerning problems of Tertiary and Quaternary geodynamics in the region. Geological maps The primary objectives of the Department are regional geological studies and consecutive three‐dimensional presentation of the geologic structure at various levels. The activities are directed into basic, applied and market‐oriented projects. The Department is actively occupied with the elaboration of new‐generation geological maps at 1 : 50,000, and, in addition, with other problems from the field of basic geology, geothermal energy, geo‐hazards and other geology‐ related fields. 18 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 The principal product, basic geological maps, are on the one hand the synthesis of achievements of all geological disciplines on a particular territory, while on the other hand they represent the necessary basis for all additional basic and applied research in the field of geology and of a number of other natural sciences. The research can be subdivided into the following main areas: Elaboration of basic and thematic geological maps – systematic coverage of Slovenia's national territory in the sense of recording and documenting the geologic phenomena, Basic geological, stratigraphic and palaeonthological research, Basic research in the field of geothermy, Geology‐oriented protection of nature, monitoring of larger impacts on the environment, Preparing of geological bases for the assessment of geothermal energy exploitation sites potentiality Preparing of geological bases for groundwater protection Preparing of geological bases for mineral prospecting. Mineral resources The Department’s activities are directed towards the research in mineral resources, and they consist of exploration, study of genesis, estimation of reserves and quality of raw materials, impacts of mining and processing on the environment and subsequent remediation of degraded areas. With respect to the presence of deposits and their exploitation, the priority in Slovenia goes to the exploration of non‐metallic commodities, natural and technical stone and coal. The research comprises activities from studies of existing data, field work (directing of exploratory drilling and mine working, detailed mapping, various measurements in the field, sampling for laboratory examinations) to the processing of collected data and their interpretation. In addition, also sedimentologic studies of Neogene sedimentary rocks and Young Pleistocene cave deposits in Palaeolithic stations are performed. Further, the Department offers support to the mining authorities with the following activities: input to preparing and coordinating the national programme of managing the mineral commodities, preparing the assessment of its environmental acceptability, accompanying acceptance of European directives concerning mining and mining waste management, implementation of accepted directives in the Slovenian circumstances, active membership and cooperation in EU institutions and participation in seminars and workshops, elaboration of yearly balance of reserves and sources of mineral commodities, acquisition, processing and presentation of pertaining data in the GIS environment for all exploration and exploitation areas, maintaining the administrative and geological database on all bearers of mining rights, preparing professional appraisals in elaboration of land use plans for regions and communities, preparing directives and recommendations to location plans for larger objects of national importance (pipelines, communications, radioactive waste storage) and for location plans of mining objects (quarries), elaboration of recommendations in the field of mining and mineral commodities at the stage of discussions at environmental conferences, and cooperation in preparing proposals of legal acts for the fields of mining and mineral commodities (preparing new regulations on classification and categorization of ore reserves and sources of solid mineral commodities, and of petrol and natural gas). Geochemistry and environmental geology The basic activity of the Department’s employees is the research and evaluation of natural and human impacts on the environment, especially in environmentally more endangered parts of the Slovenian territory. The Department performs geochemical investigations for establishing the present state of geogenic and anthropogenically modified chemical composition of the Earth's materials by applying the appropriate up‐to‐date research methodology. The research results in the assessment of environmental pollution with heavy metals because of past mining and metallurgy in Slovenia and abroad (Idrija, Sv. Ana‐Podljubelj, Litija, Mežica, Jesenice, Ravne, Štore in Slovenia, Pliberk in Austria, Vareš and Zenica in Bosnia‐Herzegovina). A further part of investigations comprises the research of geochemical properties of the Slovenian karst, of the impact of human activities on groundwater, and of providing clean water resources. The Department cooperates with the mining authorities in a professional elaboration of geological bases in mining projects, and in the creation of informational infrastructure. Ground waters – hydrogeology The Department covers a wide spectrum of basic and applied hydrogeological research topics the aim of which is the protection of groundwater resources and assuring their optimal use. The research includes drinking, mineral and thermal waters, the dynamics of groundwaters in high‐mountain aquifer structures, dynamics of pollutant migration in aquifers, studies of karst waters, development of analytical methods. The basic research is concerned with the development of methodologies for locating, study, planning and use of waters, for their management and protection. In addition, also administrative services are carried out, such as preparing concession documents for groundwater exploitation, preparation of hydrogeological documentation for establishing drinking water protection areas, preparation of documentation for the solving of client applications, and of drafts for water permits, keeping the national base of hydrogeological data for recording information on ”groundwater bodies” of the Republic of Slovenia, and investigations of aquifers situated at borders. Geological information centre The basic aim of the Centre is the establishment of an up‐to‐date information system that shall provide the users the accessibility of geological data and data of related branches in digital form. Data collected during various time intervals by 19 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 numerous experts differ considerably as regards the methodology of their acquisition as well as their quality. Thereof follows an additional goal of the programme, namely the standardisation of raw data before their inclusion in the geological information system with simultaneously preserving the maximum of contained information. Standardized data, merged in logical sets or groups, are transferred according to the established digitalisation procedure of input into databases of the Geological Information System, a part of which they become. The Geological Information System enables to all researchers of the GeoZS ordered and systematic acquisition, maintaining, storing and mediating of geological and related data. The basic aim of the Geological Information System is to support the Geological Survey of Slovenia in carrying out its general infrastructural programme. In this frame the following activities take place: Establishing and maintaining the internal network of computers and its protection from intrusions, Maintaining the connection with internet and access to electronic mail, Upgrading the computer system with a higher number of servers in order to assure undisturbed research work, Establishing of archiving system (producing safety and archive copies) in order to increase the security of data storage, Maintaining and updating programme equipment, and Maintenance of internet sites. Library and information/documentation centre The library of the Geological Survey of Slovenia is considered a library of special importance. Its objective is to serve the users of the home institution, of the geological discipline in general and also of broader public with library materials and other sources of geological information. This is the task of its library, documentation and information activities. The library contains close to 40,000 units of various library materials, including books. The materials cover all disciplines connected to geology and earth sciences in general. The library and its archives are open to domestic and external users. The users are kept informed about newly arrived items, and about the use of electronic media, on‐line catalogues and data available on internet sites. Administration By the Administration Unit that has to support the organisation of the Survey's activities, all services related to administration, legal, financial, accounting, personnel, and information/documentation matter, maintenance of infrastructure and other services of common interest are being performed. Activities Research and public service Research activities and public services are explained in the Department section above. Free market The Geological Survey of Slovenia offers its knowledge gathered through research in the frame of scientific projects and programmes also to customers from a wide variety of activities in Slovenia. The experts and scientists of the Geological Survey cooperate with recognized companies and agencies (DDC – Consulting and Engineering Company, DARS – Company for Motorways in Republic Slovenia, ARAO –Agency for Radioactive Waste, NEK – Nuclear Power Plant Krško, Thermal Springs Ptuj and other thermal water touristic objects, Holding Slovenske Elektrarne, the Velenje Colliery, the Trbovlje‐ Hrastnik Collieries, various communal organisations, Union Brewery, CGS Plus, Dana, d.d., Costella, etc.) International cooperation In the frame of our research we cooperate on common international projects with GSO and research institutions from Albania, Austria, Belgium, Bosnia and Herzegovina, Croatia, Czech Republic, Finland, Great Britain, Germany, Hungary, Italy, Japan, Montenegro, Norway, Poland, Russia, Slovak Republic, and U.S.A., and with universities in Trieste, Zagreb, Graz, Vienna, Erlangen, Brno, Leoben, Heidelberg, Naples, Rijeka, Sarajevo, Budapest, Skopje, Belgrade and Novi Sad, and with research institutions at home (Jožef Stefan Institute, Institute for Health Protection Maribor, Institute for Environmental Protection, National Chemistry Institute, National Institute for Biology, Biotechnical Faculty, Faculty for Natural Sciences, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts and Engineering, Agricultural Institute of Slovenia) and abroad (Geoteam, Gleisdorf, Austria, Danish Hydraulic Institute, Copenhagen, Denmark, Joanneum Research Institute, Graz, Austria, Studiecentrum voor Kernenergie, Mol, Belgium, International Group for Tracing Hydrology ATH, USA Forest Service Research and Development, Rocky Mountains Research Station, USA, Institute of Agriculture, Skopje, Macedonia, ATOMKI Institute, Debrecen, Hungary, AIST, Tsukuba, Japan, Centre National de la Recherche Scientifique, Paris, France, Geological‐Palaeontological Institute and Museum, Berlin, Germany, Museum für Naturkunde, Berlin, Germany, IGS, Triest, Italy, StMUGV ‐ Bavarian State Ministry of the Environment, Public Health and Consumer Protection, Institute for atomic research, Dubno, Russia). GeoZS is a member of Eurogeosurvey, an Association of the Geological Surveys of Europe. The researchers of GeoZS have taken part in the following more recent international programmes and projects; IGCP, COST, INTERREG III B ALPINE SPACE, INTERREG III A, INTERREG III B CADSES, 7FP, eCONTENTplus, NATO, several bilatteral projects. 20 Geološki zavod Slovenije – Letno poročilo 2011 Education activities and publishing Researchers of the Geological Survey of Slovenia actively cooperate in undergraduate and postgraduate education programmes of two universities: the Geology Department at the Faculty of Natural Sciences and Technology of the University in Ljubljana, and with the School of Environmental Sciences of the University in Nova Gorica. The Geological Survey of Slovenia publishes the journal GEOLOGIJA (ISSN 0016‐7789), a scientific publication that has been issued for more than fifty years, publishing scientific and professional papers from various disciplines of geology and related fields. 21