POLITOLOG.SI Novice slovenskega politološkega

POLITOLOG.SI Novice slovenskega politološkega

LETNIK 1, ŠTEVILKA 1
ISSN XXXX - XXXX
POLITOLOG.SI
Novice slovenskega politološkega društva
DECEMBER 2011
0
POLITOLOG.SI
NOVICE SLOVENSKEGA POLITOLOŠKEGA DRUŠTVA
Letnik 1, številka 1
Urednica: doc. dr. Cirila Toplak
Uredniški odbor: doc. dr. Cirila Toplak, izr. prof. Miro Haček, Marinko Banjac
Avtorji: doc. dr. Cirila Toplak, izr. prof. Miro Haček, doc. dr. Irena Bačlija, Marinko Banjac
Izdajatelj: Slovensko politološko društvo
Copyright © SPOD, 2011.
Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano
reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali
njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem,
tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki.
Dostopno prek: http://www.spod.si
TUKAJ CIP
1
Kazalo
1.
Uvodna beseda ................................................................................................................................. 3
2.
»Slovenski politološki dnevi 2012« .................................................................................................. 4
3.
Zaključno poročilo z mednarodne znanstvene konference »Slovenski politološki dnevi 2011«...... 5
4.
Napoved izida zbornika »Dvajset let slovenske državnosti: izbrani politološki vidiki« ................... 7
5.
Poročilo s konference APSA 2011 .................................................................................................. 8
6.
Poročilo s sestanka izvršnega odbora ECPSA................................................................................. 9
7.
Poročilo z mednarodne konference CEPSA ................................................................................. 10
8.
Poročilo s sestanka izvršnega odbora CEPSA............................................................................... 11
9.
Politologi med univerzitetnimi in fakultetnimi Prešernovimi nagrajenci v letu 2011................... 12
10.
Prisotnost raziskovalnih centrov s področja politologije na spletu ............................................ 13
11.
Napovednik ............................................................................................................................... 15
2
1. Uvodna beseda
Cenjeni članice in člani Slovenskega politološkega društva, bralke in bralci naših novic,
pred vami so novice Slovenskega politološkega društva z novim imenom in v novi obliki,
odslej torej kot uradno registrirana serijska publikacija Politolog.si, še naprej pa boste novice
prejemali dvakrat letno kot enega izmed privilegijev članstva.
Tudi tokratne novice pričajo o delovanju društva v skladu z začrtanimi programskimi
smernicami. Intenzivno se pripravljamo na naslednje, 23. Slovenske politološke dneve, ki
bodo od 31. 5. do 2. 6. 2012 v Portorožu, kot veleva tradicija delovnega konca letnega
semestra v sproščenem obmorskem ozračju. Poziv k sodelovanju pri oblikovanju programa
naše prihodnje letne konference, katere tema bo tokrat politična kultura, se je pravkar
zaključil, kmalu pa bomo objavili še poziv za predloge referatov v okviru programa.
Politolog.si prinaša več poročil o mednarodnih aktivnostih članov društva, tokrat o
sodelovanju z Ameriškim politološkim združenjem APSA, Srednjeevropskim politološkim
združenjem CEPSA in Evropsko konfederacijo politoloških društev ECPSA. Med novicami
boste našli tudi napovedi nekaterih pomembnejših politoloških konferenc v prihodnjem letu
ter druge koristne informacije in dobre novice s področja politologije.
Veseli bomo vaših predlogov za izboljšanje te in drugih naših storitev za člane društva ter
morebitnih vaših prispevkov k novicam na spod.fdv.@fdv.uni-lj.si.
doc. dr. Cirila Toplak,
urednica Politolog.si in
predsednica SPOD
3
2. »Slovenski politološki dnevi 2012«
23. Slovenski politološki dnevi
»POLITIČNA KULTURA V FOKUSU POLITIČNIH ZNANOSTI«
Portorož, 31. 5.-2. 6. 2012
Spoštovani,
tudi v naslednjem letu Slovensko politološko društvo načrtuje organizacijo Slovenskih
politoloških dnevov, že 23-tih po vrsti, na katerih se enkrat letno družijo politologi, pa tudi
sociologi, pravniki, ekonomisti in drugi družboslovci, ki želijo sodelovati pri refleksiji
aktualnih družbenopolitičnih vprašanj ter prispevati k znanstveni politološki razpravi in
utrjevanju politološke identitete.
Prihodnji Slovenski politološki dnevi, ki bodo potekali med 31. 5. in 2. 6. 2012 v Grand
Hotelu Metropol v Portorožu, bodo osredotočeni na temo politične kulture in naslovljeni
»Politična kultura v fokusu političnih znanosti«. Ker je tema široka, hkrati pa aktualna in
dovolj odprta za številne politološke razmisleke, stališča, teze in razprave, vas že sedaj
vabimo, da se konference udeležite.
Okvirni program in poziv za predloge referatov bomo v prihodnjih tednih objavili na spletnih
strani SPOD.
Dodatne informacije in celotno vsebinsko obrazložitev izbora tematike najdete na spletni
strani društva, http://www.spod.si.
Veselimo se vašega sodelovanja in udeležbe!
Predsednica SPOD
doc. dr. Cirila Toplak
4
3. Zaključno poročilo z mednarodne znanstvene konference »Slovenski
politološki dnevi 2011«
V GH Metropol v Portorožu so od 2. do 4. junija 2011 potekali že tradicionalni, 22. slovenski
politološki dnevi z naslovom »Dvajset let slovenske državnosti«. Na konferenci so o
dvajsetletnici slovenske državnosti razpravljali mnogi ugledni tuji gostje: Jerzy Wiatr
(Poljska), Slaviša Orlović in Ognjen Pribičević (oba Srbija), Evgenij Ishmenev (Ruska
federacija), Steven Connolley (Kanada), Jiří Dušek in Lubomír Pána (oba Češka republika),
Jason P Abbot in Myonnie Bada (oba ZDA), Gil Baptista Ferreira (Portugalska), Attila Agh,
Joszef Bayer in Norbert Merkovity (vsi Madžarska), Hans-Joachim Lauth, Petra Guasti,
Wolfgang Muno in Peter Thiery (vsi Nemčija) ter nenazadnje Norbert Kersting (Južna
Afrika), z njimi pa tudi domači ugledni družboslovci.
Dvajseta obletnica slovenske državnosti in samostojnosti je vsekakor vabila k znanstveni
politološki oceni prehojene poti in učinkovitosti pri utrjevanju državnosti navznoter in
navzven. Tako pri osamosvajanju kot pri graditvi novih demokratičnih institucij smo
državljani Slovenije kljub pomanjkanju državne in demokratične tradicije dosegli pomembne
prednosti v primerjavi z drugimi državami nekdanjega socialističnega bloka, nekatere že
dosežene prednosti pa morda tudi zapravili. Medtem ko je državna skupnost v starejših
članicah EU večinoma neproblematično samoumevna, je videti, da še nismo razvili
ustreznega občutka o pomenu države. To se kaže v provincialni miselnosti, stalnem občutku
ogroženosti, globokih družbenih nasprotjih, v egoizem prevedenem individualizmu,
premajhni pripravljenosti na kompromise in vedno prisotni personalizaciji konfliktov. V teh
pojavih je mogoče razbrati ne le vpliv zgodovine, različnih politično-verskih in protiverskih
represij, ki smo jih doživljali od srednjega veka dalje, dolgotrajne vključenosti v druge
državne okvire ter dominantnih političnih ideologij, od katerih so nam nekatere ponujale
nadomestke za državo, ampak tudi počasnost osvajanja demokratičnih pravil in praks.
Slovensko politološko društvo je na svojem XXII. srečanju skušalo najti odgovor na
vprašanje, kako združiti voljo do demokratizacije in dvajsetletne izkušnje, da bi državljani
Slovenije obdržali prednosti, ki smo jih dosegli, in hkrati izkoristili vse možnosti, ki jo ponuja
lastna državnost, ter dosegli še vse tisto, česar doslej iz različnih vzrokov in razlogov nismo
5
uspeli. Posvet je potekal v okviru osmih osrednjih panelov oziroma okroglih miz, po štirih v
slovenskem in angleškem jeziku. Dve domači okrogli mizi oz. panela smo posvetili prehojeni
dvajsetletni poti slovenske državnosti ter oceni utrjevanja državnosti na posameznih policy
področjih, tretjo vprašanju državnosti in nacionalne države, četrto pa izzivom in ciljem, ki bi
se jim slovenska država lahko in morala posvetiti v prihodnjih letih.
Posvet je potekal vzporedno z rednim letnim srečanjem raziskovalnega odbora »Electronic
democracy«, ki deluje v okviru Mednarodne politološke asociacije (IPSA) na temo
»Electronic direct democracy«. Novi inovativni participatorni instrumenti, ki se pojavljajo
znotraj diskurzivnih procedur, ustrezajo modelom deliberativne politike in komunitarne
demokracije. V tej evoluciji javnega prostora (lahko) nove informacije in komunikacijske
tehnologije igrajo ključno vlogo. Internet lahko nudi nov zagon vsesvetovnemu širjenju
neposrednih oblik demokracije. V okviru tega dela 22. slovenskih politoloških dni smo se v
dveh panelih vprašali, katere vrste novih elektronskih instrumentov neposredne demokracije
se razvijajo v zadnjih letih, kakšni so kriteriji za evalvacijo teh instrumentov, na katerih
področjih velja nove informacijske tehnologije tudi implementirati, kakšni so problemi in
koristi spletnih političnih forumov in kakšna je prihodnost njihovega razvoja.
izr. prof. dr. Miro Haček, podpredsednik
6
4. Napoved izida zbornika »Dvajset let slovenske državnosti: izbrani
politološki vidiki«
Slovensko politološko društvo je dvajseto obletnico osamosvojitve Slovenije in nastanka
slovenske države obeležilo s konferenco v letu 2011, posvečeno tej temi. Pretek obdobja ene
generacije od dogodkov, ki so prinesli tako zgodovinsko transformacijo političnih vidikov
slovenstva, kot ji še nismo bili priča v zgodovini, pa se nam zdi primerno še dodatno obeležiti
s politološkimi pogledi na evolucijo slovenske državnosti po eni strani in po drugi strani
pokazati, kako se je v tem obdobju razvijala slovenska politologija.
Še v letu 2011 bo izšel izbor izvirnih znanstvenih člankov, ki so jih prispevali zainteresirani
politologi člani Slovenskega politološkega društva. Izbor znanstvenih prispevkov bo bralcu
pokazal, katere vsebine slovenske državnosti so najbolj formativne in potrebne za
razumevanje tega procesa, in katere aktualne vsebine v tem okviru politologe najbolj
zaposlujejo in izzivajo. Pokazal bo tudi, kako in katere vidike slovenske državnosti politologi
raziskujemo, analiziramo in teoretiziramo, in kako smo v koraku z evropskimi in globalnimi
političnimi znanostmi.
Zbornik bo izšel v elektronski obliki in bo dostopen na spletni strani društva
(http://www.spod.si). Zanimivo branje!
doc. dr. Cirila Toplak, urednica monografije
7
5. Poročilo s konference APSA 2011
Od 1. do 4. septembra 2011 je v Washington State Convention centru v središču Seattla,
ZDA, potekala že 106. konferenca Ameriškega politološkega združenja, ki že nekaj let
predstavlja tako po številu organiziranih panelov kot tudi po številu udeležencev enega
največjih politoloških dogodkov na svetu. Letošnje konference se je udeležilo 5400
politologov iz vsega sveta, med njimi tudi štirje politologi iz Slovenije, in sicer predsednica
Slovenskega politološkega društva Cirila Toplak, podpredsednik Miro Haček, ter člana IO.
Jernej Pikalo in Marjan Brezovšek. Konferenca je postavila tudi nov mejnik pri oddaji
predlogov za panele in paperje, saj so organizatorji prejeli več kot 10500 predlogov.
Slovensko politološko društvo ima že vrsto let še posebej odlične odnose prav z APSA, kar se
je pokazalo tudi letos, ko je Slovensko politološko društvo organiziralo svoj panel z naslovom
»Twenty years after the breakup of Yugoslavia: past, present and future«. Panel, ki ga je
Slovensko politološko društvo organiziralo v Seattlu ob dvajseti obletnici razpada nekdanje
skupne države, je predstavljal priložnost za analizo političnih poti nekdanjih jugoslovanskih
republik v zadnjih dveh desetletjih in priložnost za razmislek o politični prihodnosti
zahodnega Balkana in njegovih držav.
Kljub nekaterim odpovedim v zadnjem trenutku smo se panela, ki sem ga vodil spodaj
podpisani, udeležili politologi iz Slovenije in Srbije, med poslušalci pa je bil tudi direktor
APSA Michael Brintnall.
Predstavniki Slovenskega politološkega društva smo bili povabljeni tudi na sestanek
najvplivnejših svetovnih politoloških združenj, na katerem so bili prisotni vodilni iz IPSA,
APSA, kanadskega, britanskega, avstralskega, mehiškega in japonskega politološkega
združenja ter na vrsto drugih dogodkov.
iz. prof. dr. Miro Haček
8
6. Poročilo s sestanka izvršnega odbora ECPSA
Izvršni odbor ECPSA (European Confederation of Political Science Associations) se je 25. in
26. septembra 2011 sestal v Berlinu. Člani IO ECPSA so predstavniki nemškega,
francoskega, britanskega, norveškega, madžarskega in španskega nacionalnega politološkega
društva in predsednica SPOD Cirila Toplak. ECPSA sicer šteje 23 članov, predstavnikov
nacionalnih politoloških društev držav članic EU in držav kandidatk za vstop v EU.
Predsednica ECPSA Suzanne Schuettemeyer je IO seznanila z uspešno izvedbo odlično
obiskane okrogle mize »Politična znanost v Evropi: stanje po bolonjski reformi«, ki je bila v
okviru letnega francoskega politološkega kongresa v stavbi evropskega parlamenta v
Strasbourgu konec avgusta. Člani IO so se seznanili tudi z napredkom primerjalnih študij o
stanju bolonjske reforme in kariernih možnostih politologov v Evropi, ki jih pripravlja
ECPSA.
ECPSA je nedavno uspešno intervenirala pri Evropski komisiji za večje upoštevanje
družboslovja/politologije v prihodnjem 8. Okvirnem programu EU za financiranje
znanstvenih raziskav. IO ECPSA je glede tega sprejel sklep, da nacionalne asociacije
kontaktirajo »svoje« evropske poslance, da jih z enotnim pismom seznanijo z »obetom«
podhranjenosti financiranja družboslovnih raziskav v prihodnjem obdobju.
IO ECPSA je sprejel v konfederacijo politološko društvo Bosne in Hercegovine. Dogovorjen
je bil tudi dnevni red letne skupščine ECPSA, ki bo januarja 2012 v Londonu ali v Portorožu.
Na programu skupščine bo zlasti ponovno oblikovanje minimalnega skupnega evropskega
politološkega kurikuluma, stanje v Evropi na področju državljanske vzgoje in prijava
vseevropskega raziskovalnega projekta o zaposlitvenih možnostih diplomantov politologije.
doc. dr. Cirila Toplak
9
7. Poročilo z mednarodne konference CEPSA
Od 27. do 29. oktobra 2011 je bila na Dunaju organizirana konferenca CEPSA (Central
European Political Science Association) na temo „Multi-level Politics: Intra- and Inter-level
Comparative Perspectives“. Vsebina panelov je bila povezana z glavno tematiko, a s
poudarkom na evropskem družbeno-političnem prostoru. Diskurz o vlogi EU v nacionalnih in
transnacionalnih tokovih je še kako živ, čeprav ponekod potreben večjega premisleka in
»prepiha«. Pogrešali smo nekoliko bolj nove, proaktivne pristope k ponujenemu okvirnemu
programu. Udeležba na panelih je bila skopa, organizator bi lahko nekoliko bolj spodbudil
mlade (študente) politologe k aktivnemu doprinosu k razpravam. Na panelu, kjer sem aktivno
sodelovala, “The emergence of trans-national regions as political and economic players”, so
prispevke predstavili še Jarosław Janczak, Olexia Basarab in Tatiana Tökölyová. Sicer
raznovrstni prispevki s področja subnacionalnih entitet in njihove vloge v globalnem svetu in
na globalnem trgu, so sprva delovali kot nepovezan kolaž. Po diskusiji (diskutantka Šárka
Waisová in predsedujoči Giray Sadık) pa smo prišli do zanimivega zaklju
čka in ideje za
morebitne nadaljnje razprave: Kakšna je vloga politologije v prihajajočem interdisciplinarnem
raziskovanju? Soočili smo dve predpostavki, prvo, da naj politična znanost ostane znotraj
svojih okvirjev, poglablja tradicionalne teze in analizira moderne družbeno-politične procese s
politološkega podstata, ter drugo, da naj se vključuje v interdisciplinarne razprave in jim daje
strukturno institucionalni okvir. Vsekakor vprašanje, ki mu bomo politologi v prihodnje
morali posvetiti več pozornosti.
doc.dr. Irena Bačlija
10
8. Poročilo s sestanka izvršnega odbora CEPSA
V okviru letne konference Srednjeevropskega politološkega združenja CEPSA (Central
European Political Science Association), ki je potekala od 26. do 29. oktobra na Dunaju, se je
sestal Izvršni odbor CEPSA, ki ga sestavljajo predstavniki 8 članic CEPSA: Avstrije,
Madžarske, Češke, Slovaške, Poljske, Litve, Slovenije in Hrvaške. CEPSA je s ciljem
povezati politologe postkomunističnih evropskih držav leta 1994 ustanovilo 6 ustanovnih
članic, ki sta se jim kasneje pridružili še Litva in Hrvaška. Predstavnika Slovenije na sestanku
sva bila Miro Haček, podpredsednik Slovenskega politološkega društva, in predsednica
društva Cirila Toplak.
Izvršni odbor je naredil načrt za prihodnji letni konferenci CEPSA, ki bosta leta 2012 v
Budimpešti in leta 2013 v Pragi. V okviru razprave o nadaljnjem razvoju in aktivnostih
CEPSA je odbor obravnaval željo Srbije za včlanitev v CEPSA in poskušal začrtati osnove
splošne politike CEPSA glede prihodnjih možnosti za širitev združenja na države Srednje in
Vzhodne Evrope ter Zahodnega Balkana.
Izvršni odbor je posvetil nekaj časa tudi razpravi o odnosu med CEPSA in IPSA ter CEPSA
in ECPSA, saj se članstvo v asociacijah v številnih primerih prekriva, zato bi bilo tesnejše
sodelovanje ne le mogoče, ampak tudi zaželeno in koristno. CEPSA je sicer že največja
kolektivna članica IPSA, na tej seji pa sem ji kot članica Izvršnega odbora Evropske
konfederacije politoloških društev ECPSA izrazila dobrodošlico tudi v ECPSA.
Več o CEPSA in o letni konferenci CEPSA 2011 na www.cepsa.at
doc.dr. Cirila Toplak
11
9. Politologi med univerzitetnimi in fakultetnimi Prešernovimi nagrajenci v
letu 2011
Tudi v preteklem študijskem letu so se politologi Fakultete za družbene vede izkazali z
izstopajočimi diplomskimi in magistrskimi deli.
Fakultetni Prešernovi priznanji sta prejela politolog Matej Klarič (program Analiza politik in
javna uprava) za diplomsko delo “Kapitalizem: nastanek, razvoj in rezultati” pod
mentorstvom red. prof. dr. Miroslava Stanojevića ter politologinja Katja Cankar (program
Mednarodni odnosi) za diplomsko delo “Vloga znanosti in industrije v mednarodnih režimih
na področju varstva okolja: primer ozonskega režima” pod mentorstvom red. prof. dr. Zlatka
Šabiča.
Fakultetno Prešernovo nagrado sta dobili Simona Novinec (program Mednarodni odnosi) za
diplomsko delo “Odgovornost države za genocid: razsodba Meddržavnega sodišča (ICJ) v
primeru BiH” pod mentorstvom doc. dr. Milana Brgleza in izr. prof. dr. Vestergaarda Yorna
ter Simona Kukovič (program Analiza politik in javna uprava) za diplomsko delo “Modeli
strukturiranja izvršilne veje oblasti na lokalni ravni” pod mentorstvom izr. prof. dr. Mira
Hačka.
Univerzitetno Prešernovo nagrado je prejel Leo Sokolovič (program Analitska politologija) za
diplomsko delo “Slavoj Žižek: politična korektnost in ideologija” pod mentorstvom doc. dr.
Milana Balažica.
doc.dr. Cirila Toplak
12
10. Prisotnost raziskovalnih centrov s področja politologije na spletu
Raziskovalni centri na polju politologije, ki delujejo v okviru Inštituta za družbene vede
Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, izvajajo tako temeljno kot tudi aplikativno
raziskovalno delo pri čemer dajejo poudarek različnim raziskovalnim področjem oziroma
vsebinam. Svoje delo, predstavljajo ne le v okviru konferenc, srečanj in okroglih miz v
Sloveniji ali tujini, temveč se predstavljajo tudi na spletu. V pričujočem prispevku vam
predstavljamo spletne strani raziskovalnih centrov s področja politologije in objavljamo tudi
njihove spletne naslove.
Center za kritično politologijo
Center za kritično politologijo, katerega predstojnik je izr. prof. dr. Andrej Lukšič, je novo
spletno stran predstavil v drugi polovici iztekajočega se leta. Na njej predstavlja tako
delovanje centra, njegove sodelavce in njihove aktivnosti, kot tudi študijske programe, ki jih
izvaja katedra za teoretsko analitsko politologijo. Poseben oddelek na strani je namenjen
študentom, hkrati pa lahko obiskovalec spletne strani pod zavihkom »javne intervencije«
najde znanstvene in strokovne monografije ter video vsebine z različnih znanstvenih
dogodkov. Stran ne informira le o znanstvenem delovanju sodelavcev centra, temveč tudi o
njihovih aktivnostih v širših družbi.
http://www.politologija.si/
Center za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij
Center za za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij, katere predstojnik je izr.
prof. dr. Marjan Brezovšek, je na spletu prisoten od leta 2009. Na spletni strani so podane
splošne informacije o centru, poleg tega pa na njej najdete daljše predstavitve vseh članov
centra. Spletna stran ponuja tudi informacije o aktivnostih centra, že zaključenih in še tekočih
projektih ter izdanih publikacijah. Spletna stran je povezana tudi s spletno stranjo revije
Journal of Comparative Politics, katere urednik je član centra izr. prof. dr. Miro Haček.
http://www.cpupi.si/?locale=sl_SI
http://www.jofcp.org/jcp/
13
Center za politološke raziskave
Center za politološke raziskave, katerega predstojnica je red. prof. dr. Danica Fink-Hafner, je
nedavno osvežil podobo svoje spletne strani, na kateri najdete podatke o sodelavcih centra,
njihovih raziskovalnih aktivnostih in o raziskovalnih programih ter projektih, ki jih center
izvaja. Prav tako so na spletni strani navedene nekatere znanstvene monografije, poglavja v
monografskih publikacijah v tujini, znanstvene objave v periodičnih publikacijah in
raziskovalna poročila, ki so jih izdali oziroma objavili člani centra. Na spletni strani je
mogoče najti tudi zanimive povezave in tudi neposredno povezavo do elektronske pošte
centra.
http://www.politoloske-raziskave.si/
Obramboslovni raziskovalni center
Obramboslovni raziskovalni center, katerega predstojnik je red. prof. dr. Marjan Malešič,
sicer svoje spletne strani nima, vendar se predstavlja širši javnosti preko spletne strani
Fakultete za družbene vede ter preko vpisa na slovenski verziji Wikipedije.
http://www.fdv.uni-lj.si/Raziskovanje/vsak_center.asp?id=4
http://sl.wikipedia.org/wiki/Obramboslovni_raziskovalni_center
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Center za proučevanje mednarodnih odnosov, katerega predstojnik je red. prof. dr. Marjan
Svetličič, se na spletu predstavlja z raznolikimi informacijami. Na spletni strani lahko
obiskovalec najde splošne informacije o centru, sodelavcih centra, njihovih aktivnostih in
izdanih publikacijah. Center izdaja tudi analize, ki jih je v celoti mogoče najti na spletni strani
v elektronski obliki. Na spletni strani se med drugim nahajajo tudi informacije o reviji Journal
of International Relations and Development, ki izhaja pri založbi Palgrave, zasnovana pa je
bila na FDV.
http://www.mednarodni-odnosi.si/
Marinko Banjac
14
11.Napovednik
20. – 21. januar 2012, Berlin: letna skupščina Evropske konfederacije politoloških društev
ECPSA in sestanek Izvršnega odbora organizacije; ker bo ena izmed glavnih tem skupščine
državljanska vzgoja, bo poseben gost skupščine politolog in prodekan Fakultete za družbene
vede, izr. prof. dr. Jernej Pikalo, ki bo zbranim predstavnikom evropskih politologov
predstavil projekt »Državljanstvo v novi dobi: državljanska vzgoja za multikulturni in
globaliziran svet« (več na www.ecpsa.org in www.drzavljanska-vzgoja.org)
10. – 15. april 2012, Antwerpen: Joint Sessions of Workshops Evropskega konzorcija za
politološke raziskave ECPR (več o tem delovnem znanstvene srečanju na
http://new.ecprnet.eu/Joint%20Sessions/2012_Antwerp/Default.aspx)
31. maj – 2. junij 2012, Portorož: 23. Slovenski politološki dnevi z naslovom »Politična
kultura v fokusu političnih znanosti« (več na www.spod.si)
8. - 12. julij 2012, Madrid: XXII. Svetovni kongres politologov v organizaciji Svetovnega
politološkega združenja IPSA z naslovom »Reordering Power, Shifting Boundaries«;
Slovensko politološko društvo bo v okviru svetovnega kongresa izpeljalo samostojen panel
(Congress Session) z naslovom »Post-Communist Europe 20 Years Later: Lessons to be
Learned by Emerging Democracies” (več na www.ipsa.org)
30. avgust – 2. september 2012, New Orleans: Letna konferenca Ameriškega politološkega
združenja APSA z naslovom “Representation and Renewal”; Slovensko politološko društvo
bo v okviru konference izpeljalo samostojen panel (vključen v Related Group Call) z
naslovom »Referendum - A Weapon in the Power Struggle or an Instrument of Renewal of
Political Representation?« (več na www.apsanet.org)
doc. dr. Cirila Toplak
15