med ljudmi - Občina Hrpelje Kozina

OBČINA HRPELJE - KOZINA
Foto: Ester Mihalič
številka 7
letnik XIII - 2010
September
aktualno
Prijazno pozdravljeni v jesen.
iz vsebine
LOKALNE VOLITVE 2010
ŽUPAN ZVONKO BENČIČ MIDRE
POGOVOR OB ZAKLJUČKU ŠTIRILETNEGA MANDATA
RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK
NOVA PODOBA OKOLICE ZDRAVSTVENE
POSTAJE HRPELJE
ŠOLARJE V TELOVADNICI PRIČAKALE POVSEM OBNOVLJENE
SANITARIJE
CESTA BRINŠČICATABOR
IZGRADNJA POKRITEGA BALINIŠČA V HRPELJAH
DOM KRAJANOV RODIK
CENTER ZA STAREJŠE OBČANE “BORI” HRPELJE  KOZINA
SLAVNOSTNI PODPIS LISTINE
O ALTERNATIVNEM REŠEVANJU SPOROV
SPOMINSKI DAN RODIK  ARTVIŽE
SPOMINI OB 30. LETNICI NAPADOV
NA ŽELEZNIŠKO PROGO PRI RODIKU
KRAŠKOBRKINSKA PRAVLJICA
POVERJENIKI ZA CIVILNO ZAŠČITO
JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PROJEKTNIH PREDLOGOV
ZA IZVAJANJE RAZVOJNEGA PROGRAMA PODEŽELJA
DOSEDANJI REZULTATI PROGRAMA LEADER V OBČINI
HRPELJEKOZINA
OBVESTILO POVZROČITELJEM ODPADKOV!
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA ZAMAŠKOV SE NADALJUJE!
VRHPOLJADA 2010
GRADIŠKO OPASILO 2010
SREČANJE GRADIŠČ 2010
SKRB ZA OKOLJE
KS HRPELJE UREJA SLOPE
HRPELJE SI BOGATI VSAKDANJIK
OTROŠKO IGRIŠČE V HRPELJAH
CERKEV V OCIZLI KRASI NOV KRIŽEV POT
PREŠKO OPASILO 2010
KLWNJA
OPASILO V JAVORJU
RODIŠKI DNEVI 2010
NOVA PESNIŠKA ZBIRKA MURVA RODIČANKE DORE BERNETIČ
NEKDO JE VPRAŠAL, KAJ JE POBOŽ
ČENTUR
ZAHVALA
TEJA LJUBIČ  DRŽAVNA PRVAKINJA
V DIATONIČNI HARMONIKI
DUTOVLJE: DRUŠTVO KMETIC NA 40. PRAZNIKU TERANA
IN PRŠUTA V DUTOVLJAH 2010
WWW.HRPELJEKOZINA.SI
TURISTIČNA KMETIJA PRI CEPČOVIH
TURISTIČNA KMETIJA PRI LINČU V RODIKU
TURISTIČNA KMETIJA PRI DAMJANU
V Ž2 V OBROVU UREDILI TUDI SOBE
IZLET NA MALO PLANINO
GORNJA RADGONA: DRUŠTVI PROIZVAJALCEV
KRAŠKEGA BRINJEVCA IN BRKINSKEGA SLIVOVCA
NA SEJMU AGRA 2010
RAZSTAVA SVOBODNE UMETNOSTI MIHE TOMAŽIČA
TATJANA MIHALIČ RAZSTAVLJA V KNJIŽNICI KOZINA
DRUŠTVO VEZI LETOVALO V FIESI
ROSE SEŽANSKEGA VINAKRASA NAJBOLŠI MED ROSEJI
STAREJŠI SE RADI DRUŽIJO
TE ZANIMA MOJA DRUŽBA?
PRILOŽNOSTI ZA DRUŠTVA OBČINE HRPELJE  KOZINA
NOVA STARINARNICA V IZOLI: INSULA ANTIQUA
MARKET KRUHEK V RODIKU
ZANIMIV OBISK V VRHPOLJAH
DRUŠTVO VEZI LETOVALO V FIESI
KRVODAJALSKA AKCIJA DOBRO OBISKANA
PO POTEH ŠTIRIH BITK
TROJKE BK JADRAN HRPELJE  KOZINA
ŽANJEJO USPEHE PO SLOVENIJI
TURNIR NA MISLIČAH
GLASBENI POHODNIKI
VETERANI NA SREČANJU KGZ V KOMNU
UMBERTINIJEVA JAMA
NK JADRAN  MLAJŠE SELEKCIJE
VABILO V ŠOLO NOGOMETA NK JADRAN
STAREJŠI DEČKI RD JADRANA NA TURNIRJU V BANJA LUKI
RD JADRAN Z NOVO SPLETNO STRANJO:
WWW.RDJADRAN.SI
POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!
LEONIDA MRŠNIK
IN IGOR KOCJANČIČ
TJAŠA ŠKERJANC IN
SIMON CEGLAR
MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA
TABOR ZA MLADE PLANINCE LETOS
V ZAVRŠNICI NA GORENJSKEM
ŽUPNIJSKA KRONIKA BREZOVICE 
ZGODOVINA V SLIKI IN BESEDI
WWW.HRPELJEKOZINA.SI
KDO JE KAIROS?
POTUJOČA KNJIŽNICA
INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JULIJU IN AVGUSTU 2010
POŽAR V HOTIČNI
STARA FOTOGRAFIJA
NAPOVED PRIREDITEV DO KONCA LETA 2010
ZAKLJUČEK AKCIJE IN PODELITEV NAGRAD
MALI OGLASI
RAZSTAVA DOBRE STVARI SO TRI
NAGRADNA AKCIJA
NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ
V JESENSKI TIHI ČAS PRILETI BRINJEVKA NA KRAS …
SREDOZEMSKI ZELIŠČNI VRT V SLOVENSKI ISTRI
2
2
3
3
6
6
6
6
7
7
7
8
8
8
9
10
10
10
11
11
11
12
12
13
13
14
14
15
15
16
16
16
16
17
18
18
19
19
20
21
21
22
22
22
22
23
24
25
26
26
26
27
27
27
28
28
28
28
29
29
30
30
31
31
32
32
32
33
33
33
34
34
34
34
34
35
36
36
36
36
37
37
37
38
38
38
42
42
43
44
44
45
45
45
46
46
47
47
49
Na dan, ko pišem ta uvodnik, je sicer še ni na koledarju, mene pa vseeno zebe.
Upam, da ste nekako preživeli to burno poletje. Kolikor opažam, ni več klišeja: teden dni
na morju. Preživljanje dopusta je postalo bolj relativno. Hrvaška ni več edini cilj, oddaljene države so postale bližje in dostopnejše, toplice v Sloveniji privlačne, kot še nikoli prej,
Bohinj in Kranjska Gora pa sta itak zakon. Še pri nas, v Brkinih, najdeš turiste. Bolj ali manj
opremljene s pohodniškimi čevlji ali kolesom. Ne glede na to, ali ste si vzeli čas za pravi
dopust – v smislu počitka – ali ne, je poletje mimo. Vsaj za tiste, ki štejemo, da se zaključi s
1. septembrom, s pričetkom šolskega leta.
Pregled člankov odkriva, da sta bila zadnja dva meseca pestra in dejavna tudi v naših krajih. Veliko ljudi jamra, kako hitro gre čas mimo in kako ga vedno primanjkuje, in vendar,
kako lahko ti isti ljudje še vedno najdejo dovolj volje in časa, da organizirajo prireditve?!
Mar ni to vse pohvale vredno? Želja po druženju je. To boste videli tudi na zadnjih straneh,
kjer napovedujemo dogodke v prihodnjem mesecu.
Predstavljamo vam nekaj odprtih projektov občine in tudi županu smo namenili nekaj
prostora v glasilu, saj zaključuje štiri leta županovanja naši občini.
Komisija za akcijo »Moja občina – lepa in urejena« si je v avgustu ogledala urejene kotičke
naše občine (tistih, ki so se prijavili, in tistih, za katere smo dobili namig) in ugotovila, da je
pri nas veliko pridnih in ustvarjalnih ljudi.
Želim vam, da bi tudi letošnjo jesen imeli priložnost pobirati sadove svojega dela.
Ester Mihalič, urednica
LOKALNE VOLITVE 2010
10. oktobra 2010 bodo potekale volitve za župane in člane občinskih svetov. Kandidate in
stranke bomo predstavili tudi v občinskem glasilu v naslednji številki, ki bo izšla 5. oktobra
2010.
Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07) Občina Hrpelje - Kozina objavlja
PRAVILA
za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih
programov organizatorjem volilne kampanje za volitve članov občinskega sveta in župana
Občine Hrpelje - Kozina, za objavo v Občinskem glasilu Občine Hrpelje - Kozina
1. Občina Hrpelje - Kozina omogoča vsem organizatorjem volilne kampanje objavo v Občinskem glasilu, in sicer ima vsak kandidat, predlagatelji kandidatov ali list kandidatov oziroma
politične stranke ali drugi organizatorji volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji volilne kampanje) na razpolago brezplačno predstavitev kandidatov za župana v obsegu največ
4200 znakov skupaj s presledki, za predstavitev političnih strank pa največ 2000 znakov, pisava Times New Roman, velikost črk 12.
Predstavitev lahko vključuje fotografijo kandidata za župana in znak politične stranke. Velikost
digitalne fotografije naj bo najmanj 1024 x 768 slikovnih pik.
Predstavitev naj bo v zaprti kuverti, in sicer v digitalni obliki na USB ključu ali na zgoščenki
ter na papirju.
2. Organizatorji volilne kampanje naj svoje predstavitve prinesejo v obliki, navedeni v 1. členu, v SREDO, 22. SEPTEMBRA 2010, ob 16.00 uri v sprejemno pisarno občine, ko bo tudi
odpiranje predstavitev in bo vsak prejel tudi kopijo ostalih predstavitev.
Predstavitve v glasilu bodo objavljene v enakem vrstnem redu, kot bodo na žrebu določena
plakatna mesta.
Številka: 041-2/2010
Hrpelje, 13. 8. 2010
UREDNIŠKI ODBOR
Občinskega glasila Občine Hrpelje - Kozina
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Predstavitev bo kot doslej oblikovana tako, da bo kandidatom za
župana namenjena ena cela stran glasila, politični stranki pa en stolpec (ena stran glasila je
razdeljena na tri stolpce). Tudi če bo besedilni del vseboval veliko alinej ali podobnih razčlenitev, bo celotna predstavitev skrčena na eno stran glasila oz. en stolpec.
aktualno
ŽUPAN ZVONKO BENČIČ MIDRE
POGOVOR OB ZAKLJUČKU ŠTIRILETNEGA MANDATA
Štiri leta županovanja Zvonka Benčiča Midreta se zaključujejo. Nekaj tednov pred volitvami se oziramo na prehojeno pot in
uresničene cilje, ki si jih je zadal pred štirimi leti.
1. Štiri leta so lahko kratka, lahko dolga. Kako ste jih doživljali vi?
S katerimi »lastnostmi« bi jih lahko označili?
Predvsem bi lahko dejal, da so bila to štiri zelo intenzivna leta v
spoznavanju sodelavcev, krajevnih voditeljev in svetnikov. Spoznavanje krajanov naše občine ob različnih priložnostih, bodisi ob
izvajanju projektov bodisi ob praznovanju ob zaključku le-teh. Posamezne vasi so pri nas zelo dejavne. Izkušnje, ki sem jih doživel, so
prijetne in spodbudne za odločitev in razmišljanje za še en županski mandat.
2. V prvem letu županovanja ste bili zaposleni kot republiški inšpektor za promet, nato pa ste se upokojili. Kako so vam bogate
izkušnje iz dolgoletnega dela v državni upravi pomagale pri županovanju? Ste v svojem delu lahko uresničevali svoje želje in
motive za opravljanje funkcije župana?
Že ob kandidaturi sem napovedal, da bom funkcijo župana opravljal nepoklicno. Po šestih mesecih županovanja sem tudi izpolnil
vse pogoje za upokojitev in se posvetil nepoklicnemu županovanju. Moji odločitvi za kandidaturo so botrovale tudi 30-letne bogate izkušnje dela v državni upravi. Osebno sem spoznal ljudi na ministrstvih in raznih institucijah, ki so mi pomagali, da sem uresničil
napovedane projekte v naši občini. Prepričan sem, da so pošteno
minulo delo in osebna poznanstva z ljudmi, s katerimi sem sodeloval, pogoj za uspešno delo vsakega župana. Uspehi iztekajočega
se mandata, ki sem jih dosegel skupaj z občinsko upravo, svetniki,
krajevnimi skupnostmi in vsemi dobromislečimi krajani, to tudi dokazujejo.
3. V letih vašega mandata 2006–2010 smo bili priča kar precejšnjim razvojnim spremembam. To je bil tudi eden vaših ciljev v
predstavitvi pred štirimi leti v občinskem glasilu. Katere projekte
bi označili kot najpomembnejše?
Težko bi se odločil, katera investicija je pomembnejša od druge,
saj vsaka na svoj način dviga kakovost življenja v naši občini. Zelo
sem ponosen, da mi je uspelo ohraniti zaupanje med ljudmi, da
sem mož, ki drži dane obljube. Pri tem mislim predvsem na tiste, ki
sem si jih zadal v svojem volilnem programu. Sicer pa menim, da
smo na splošno lahko zelo zadovoljni. Ob začetku mojega mandata je znesek prihodkov v našem proračunu znašal 4.660.807 EUR,
Na spominskem dnevu 2008
Otvoritev otroškega igrišča na Kozini
medtem ko smo v zaključni račun lani zapisali znesek prihodkov
10.069.344 EUR.
Vprašali ste me za pomembnejše projekte. Kot sem že rekel, težko
se je odločiti, kaj je pomembnejše … Lahko rečem, da mi je pri srcu
izpolnitev obljube, da bomo obeležili 100-letnico PGD Materija v
novem, sodobnem gasilskem domu. Z veliko pomočjo naših gasilcev PGD Materija in njihovih družin nam je to tudi uspelo. Leta
2008 smo bili tako priča največjemu slavju gasilstva zadnjih sto let z
novim gasilskim domom. S tem objektom in opremo ter vozili smo
poskrbeli za požarno varnost naše izjemno razvejane občine, kjer
je obstoj prostovoljnega gasilskega društva še kako pomemben.
Nadalje sem želel nadaljevati začete investicije pokojnega župana
Alberta Pečarja na področju vodooksrbe, da bi vse naše vasi dobile
zdravo pitno vodo. Po Golcu, Zagradu in Brdu je zdrava voda pritekla tudi v zadnjo vas Poljane. Vzporedno z izgradnjo visokonapetostnega omrežja se je tudi že položilo cevi za vodovod med Artvižami in Ostrovico. Delno sta bili obnovljeni razdelilni omrežji v vasi
Tublje in Rožice. Trenutno smo sredi obnove razdelilnega omrežja
v Ocizli in Javorju, za projekt pa smo že pridobili evropska sredstva.
Planira se povezava javnega vodovoda do Beke, priključitev Brezovice, Gradišice, Artviž in Ostrovice na omrežje javnega vodovoda.
Kaj to pomeni za generacije ljudi, ki so preživeli ob pomanjkanju
vode, lahko povedo samo tisti, ki so to doživeli. In ravno iz spoštovanja do naravnih vodnih virov, ki so naše ljudi preživljali toliko
časa, smo tudi tem posvetili nemalo pozornosti in povsem obnovili
vodnjake, izvirke in lavatoje v Hrpeljah, Ocizli, Petrinjah, na Baču,
načrtujemo pa še v Poljanah in drugod.
Za razvoj občine je ključnega pomena tudi komunalna infrastruktura. Uspeli smo zgraditi kanalizacijo in obenem obnoviti staro vodno omrežje v celotnih Hrpeljah. Pred nekaj meseci smo s prebivalci na spodnjem delu Kozine svečano proslavili prevzem del ob
zaključku izgradnje kanalizacije Kozina – jug, kjer smo tudi obnovili
ulice, javno razsvetljavo in zgradili prepotreben pločnik. Izgradnja
kanalizacije pa se nadaljuje, tako smo pridobili že gradbeno dovoljenje za začetek gradnje kanalizacije Kozina –sever.
Zame, in verjamem, da še za marsikoga, pa je prav gotovo posebnega pomena izgradnja sodobnega centra starejših občanov. Vesel
sem, da se stvari odvijajo pospešeno, tako smo že pridobili najpo-
3
aktualno
membnejši dokument – gradbeno dovoljenje. Pred nami je še tisti
težji del: iskanje finančnih sredstev.
4. Kako bi ocenili delo na perečem področju odpadkov?
Če imamo v mislih skupno regijsko odlagališče odpadkov, potem
na tem področju nismo naredili praktično nič. Za področje reševanja odpadkov se je leta 2002 formiral konzorcij osmih občin,
imenovan GOJUP (Gospodarjenje z odpadki Južne Primorske), katerega glavna naloga je bila poiskati lokacijo regijskega odlagališča,
kar pa nam, županom osmih primorskih občin, doslej še ni uspelo.
Zadnja možnost se kaže v Občini Ilirska Bistrica. Upam, da bo župan
uspel prepričati občinski svet in krajane. Če ne bo uspel, regijskega odlagališča odpadkov ne bo. Posledica tega bodo visoki stroški
odvažanja in predelave na druge oddaljene deponije, ki jih bomo
morale občine plačevati.
Če pa gledamo zgolj na občinski ravni, smo veliko naredili na področju ločevanja odpadkov, saj ima skoraj vsaka vas v občini svoj
ekološki otok, dokaj uspešno se tudi rešujejo problemi z lokacijami
teh otokov in tranzicijskim prometom, katerih posledica je ravno
odlaganje odpadkov v naših krajih. Občina podpira čistilne akcije
društev in vasi tudi prek razpisov, pristopili pa smo tudi k splošni
vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo. Občina je tudi dala pobudo
za zbirni center za odpadke, ki je dežuren trikrat tedensko, tako da
vsakdo, ki se le malo organizira, nima več razloga, da odvrže odpadek kar v naravo. Tukaj bi lahko še omenil pristop k vzpostavitvi
Medobčinske inšpekcijske in redarske službe.
Otvoritev vodovoda v Poljanah
5. Statistika prikazuje, da se povprečna starost prebivalcev v naši
občini dviga hitreje kot v celotni Sloveniji, v času krize pa področje sociale zahteva vedno večjo podporo. Ali menite, da je naša
občina socialna občina?
Da, vsekakor. Ne bom rekel, da nimamo pri tem določenih problemov, na primer z neprofitnimi stanovanji, za katera je veliko povpraševanj, smo pa veliko naredili za mlade družine, katerim smo
olajšali plačilo varstva v vrtcu, in za starejše. Občina subvencionira
vsem staršem en plačilni razred, kar je okrog 50 evrov mesečno na
otroka, poleg tega mladim družinam, ki rešujejo stanovanjski problem, subvencioniramo še en plačilni razred, družine s tremi otroci
pa so takoj uvrščene v prvi in s tem najnižji plačilni razred, kar predstavlja 10 % ekonomske cene. Občina tudi plačuje visoko najemnino, da imamo vrtec tudi v Materiji, ves čas investiramo v vrtec v
Hrpeljah in ga posodabljamo.
Nadalje upravičencem storitve pomoč na domu regresiramo 60 %
cene plačila, kar je za 10 % več, kot smo zakonsko zavezani. Poleg
tega subvencioniramo še dva nadstandardna programa, ki ga izvajata Center za socialno delo, to sta pomoč duševno bolnim in nji-
4
Pričetek gradnje Kanalizacije Jug na Kozini
hovim svojcem ter pomoč starostnikom. Z občinskim svetom smo
tudi sklenili, da občina doplačuje domsko oskrbo tudi tistim, ki so
nastanjeni v domovih izven mreže javnih služb, ki je določena z
zakonodajo. Po zakonu je občina dolžna doplačevati oskrbne stroške le znotraj mreže. S pomočjo donatorjev smo zgradili dvigalo
za invalidnega otroka. Naša uprava je organizirala postopek pridobitve novih prostorov za Center za usposabljanje Elvire Vatovec v
Divači. Pristopili smo tudi k programu cepljenja otrok HPV in nenazadnje občinski svet brezkompromisno podpira nadstandard, ki pa
dejansko ni nadstandard, ampak nuja za naše razvejano področje,
namreč govorim o dežurnem zdravniku na Zdravstveni postaji Hrpelje.
6. Da ne ostajamo samo pri investicijah, kaj pa skrb za kakovost
življenja?
Menim, da občina stoji ob strani prizadevanjem društev in vasi po
medsebojnem povezovanju in pri najrazličnejših dejavnostih. Na
občini imamo več razpisov, tako za turistične, kulturne in športne
prireditve ter druge, že tretje leto imamo tudi razpis za ohranjanje
narodne zavesti in tradicij ter razpis za šolske in obšolske dejavnosti. Uprava je vedno na voljo za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev,
pri tem ima pomembno vlogo tudi naše občinsko glasilo, ki izhaja
mesečno. Sprejeli smo strategijo financiranja Rdečega križa, Društva prijateljev mladine in Društva za duševno zdravje, Društva
za pomoč zasvojenim in njihovim bližnjim PO-MOČ ter Društvo
za kreativno preživljanje prostega časa Vezi. Lahko tudi rečem,
Otvoritev igrišča z umetno travo v Hrpeljah
aktualno
da imamo več kot samo posluh za našo edino osnovno šolo, ki
ji omogočamo izvajanje dodatnih programov, subvencioniramo
cene prevozov šol v naravi ter za kakovostnejše vzgojno-izobraževalno delo financiramo tri dodatne strokovne delavce. Letos
so osnovnošolce in športnike ter vse druge uporabnike športne
dvorane pričakale povsem prenovljene garderobe in sanitarije, ki
so bile že hudo načete, ter nova učilnica za kemijo. V teh letih
smo tudi uredili druga igrišča, med njimi tudi otroško na Kozini,
v Materiji, Obrovu in Hrpeljah, malonogometno igrišče z umetno
travo v Hrpeljah ter športno igrišče v Markovščini. Velik podvig, ki
je sedaj v teku, ampak verjamem, da bo tudi zelo lepo sprejet, je
dvorana za balinanje – ki pa bo več kot samo to. Godba je dobila
nove prostore, ureja se turistično informativni center, ki bo povezal turistično ponudbo naših krajev in še obogatil v zadnjih letih
začete akcije »Moja občina – lepa in urejena«. In še marsikaj bi
lahko našteval. Zanimivo se mi zdi, kako so v teh časih zopet pomembni tečaji za motorno žago in traktor, ki so bili izredno dobro
obiskani tudi iz okoliških krajev.
7. In nenazadnje še vprašanje, ki se dotika sodelovanja z upravo,
s krajevnimi skupnostmi in občinskim svetom. Ste zadovoljni s
sodelovanjem s predsedniki KS in svetom ter upravo?
Brez profesionalnega dela naše majhne občinske uprave ne bi
uspeli realizirati vseh obljub, danih pred pričetkom tega mandata.
Še posebno sem vesel veliko pohval, ki jih pošiljajo krajani o delu
občinske uprave. Tudi upravičene kritike na račun občinske uprave
in župana sprejemamo kot pomoč, da še izboljšamo svoje delo.
Glede krajevnih skupnosti pa bi lahko dejal, da so tako delovanje
krajevne skupnosti kot tudi načrti in projekti v vaseh v veliki meri
odvisni od vodstva in posluha samih krajanov. Redno smo se tudi
srečevali na sestankih predsednikov svetov KS, kjer smo se skupaj
dogovorili o načinu in obliki sodelovanja. Mislim, da lahko ocenimo,
da so rezultati skupnega dela krajevnih skupnosti in občine vidni
in izjemni. V Klancu smo pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo
vaškega doma, popravili smo vaški dom na Artvižah, v Brezovici, na
Mršah, prenovljen je bil zadružni dom v Slivju, ki ima z novo fasado
čisto drugačno podobo, obnovili smo vaški prostor v Ritomečah,
novo streho ima vaški dom na Tatrah in v Ocizli … Na novo smo
asfaltirali ceste Tublje–Brezovica, Brezovo Brdo–Rjavče, Brinščica–
Tabor in smo sedaj pred asfaltiranjem ceste Orehek–Kovčice. Poti
in cest, ki smo jih uredili v zadnjih letih, je še več – naj samo še spomnim na velik projekt, ko smo v sodelovanju z Direkcijo za ceste RS
povsem obnovili odcep z državne ceste za Hotično. V Brezovici smo
nedolgo tega predali namenu novo mrliško vežico. V Prešnici smo
sanirali igrišče. V Petrinjah je bilo povsem obnovljeno vaško korito
ter urejena avtobusna postajališča in podporni zidovi. Na Beki in v
Otvoritev obnovljenega vodnjaka v Hrpeljah
Klancu smo uredili nekaj vaških poti, v Klancu se je uredilo tudi strugo potoka in okolico slapa pod mostom. V Vrhpoljah se je uredilo
plesišče in balinišče ter delno obnovilo vaški dom, veliko delo je
bila tudi ureditev struge potoka ter čiščenje ledenice. V Mihelah se
je uredil velik podporni zid ob poti proti stari železniški progi, ki vasi
daje novo podobo. Veliko bi lahko naštevali tudi v Hrpeljah in na
Kozini, pa sva nekaj že omenila. Veseli me, da smo uredili Slavniško
cesto v Hrpeljah, ki je sedaj varnejša. V Rodiku se je na novo asfaltiralo cesto v samem vaškem jedru in po vasi ter uredilo meteorno
odvodnjavanje, ki je sedaj urejeno tudi na polju. Rodičani bodo veseli, da je že pripravljen projekt za povsem nov vaški dom. Speljani
so bili tudi že vsi postopki, vezani na lastništvo parcel, potrebnih
za izgradnjo športno-rekreacijskega centra nad Rodikom. V Povžanah smo uredili odvodnjavanje in podporne zidove. V Markovščini
bodo veseli pločnika, ki je ravno v prvi fazi izgradnje. Hotična je
tudi dobila nov vodovod in cesto. Nov videz je dobilo tudi Gradišče,
in to ravno takrat, ko so Gradiščani gostili vsa slovenska Gradišča.
Obnovili smo del vodovodnega omrežja in preplastili vas ter uredili
slavno fontano, edino v naši občini. Veliko se je naredilo, veliko je
še načrtov.
8. Ob koncu pogovora, kjer sva se dotikala predvsem minulih let,
pa je na mestu še vprašanje o prihodnjih ciljih občine?
Odprtih je še nekaj projektov, ki me »žulijo«. Med njimi je na primer
tudi prostorski akt, ki se sprejema prepočasi.
9. Pred nami so torej volitve za župana v naslednjem mandatnem obdobju, zato sledi še logično vprašanje: ali boste oktobra
ponovno kandidirali?
Glede na to, da vidim delo, ki bi ga bilo še treba postoriti ali pa je že
v teku, mislim, da je odgovor že na dlani.
Ester Mihalič
KS Hrpelje popravlja svojo navedbo v Biltenu KS,
številka 2. Pravilno se glasi: KS Hrpelje se zahvaljuje
ge. Boži Velikonja za lektoriranje. Obenem se ge.
Metlika in krajanom KS Hrpelje opravičujemo zaradi
tiskarskega škrata.
KS Hrpelje
Na Češpovih dnevih v Slivju
5
aktualno
RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK
Razpis za subvencioniranje sadnih sadik zaradi škode po žledu v Brkinih januarja letos
je še vedno odprt, saj sredstva še niso bila
izčrpana. Vlogo za prijavo na razpis lahko
dobite po elektronski pošti, v sprejemni pisarni občine ali na internetni strani občine.
Vlogi priložite račun o opravljenem nakupu,
iz katerega mora biti razvidno, da je vlagatelj
tudi kupec, sorta sadik in da je račun plačan.
Subvencionira se samo naslednje sorte
sliv: Domača češplja, Čačanska najbolja in
Čačanska lepotica; jablan: Dolenjska voščenka, Gorenjska voščenka, Goriška sevka,
Lonjon, Majda, Priolov delišes, Bobovec,
Boskopski kosmač, Beličnik, Carjevič, Gra-
fenštanjc, Kanadka, Krivopecelj, Londonski
peping, Štajerski mošancelj, Ovčji nos, Pisani kardinal ali Zlata parmena, hrušk: Tepka,
Rjavka, Pohorska moštnica ali Vinska moštnica ter češenj: Vipavka in druge srednje
zgodnje in pozne sorte.
Subvencionira se do največ 20 sadik (vseh
vrst sadnega drevja skupno) na gospodinjstvo, do cene na sadiko: 7 EUR (skupaj z
DDV).
Do sredstev so upravičene fizične osebe
s stalnim prebivališčem v krajih: Artviže,
Brezovo Brdo, Kovčice, Mrše, Orehek, Tatre
in Ostrovica oziroma fizične osebe, ki so
lastniki/solastniki/najemniki kmetijskih zemljišč v katastrskih občinah Artviže, Tatre,
Kovčice in del katastrskih občin Hotična in
Brezovica.
Do sedaj so bila izčrpana sredstva v višini
1.373,54 EUR (oziroma nakup 279 sadik). Na
razpolago je še 8.626,46 EUR.
Naprošamo vas, da se za kakršnakoli vprašanja v zvezi z razpisom obrnete na občinsko upravo, Ester Mihalič, 05 / 6800 150 ali
ester.mihalic@hrpelje.si.
Ester Mihalič, občinska uprava
NOVA PODOBA OKOLICE ZDRAVSTVENE
POSTAJE HRPELJE
V okolici hrpeljske zdravstvene postaje so
bile prenovljene dostopne poti in zgrajena
dodatna parkirišča. Za lažji in varnejši dostop intervencijskega vozila je bila urejena
intervencijska pot od glavne ceste do vrat
ambulante in prometna ureditev. Z odcepa
z glavne ceste proti ambulanti je še vedno
enosmerna pot, iz Slavniške ulice pa je sedaj dvosmerni promet.
Pridobljenih je bilo deset novih parkirišč.
Projekt je financirala Občina Hrpelje - Kozina, njegova vrednost je okrog 20.000 EUR,
dela pa je izvedlo podjetje CPK d.d.
Občinska uprava
ŠOLARJE V TELOVADNICI PRIČAKALE POVSEM
OBNOVLJENE SANITARIJE
Poletni čas, ko tudi športna dvorana v Hrpeljah malo zadiha, je Občina Hrpelje - Kozina
izkoristila za popolno obnovo sanitarij. Te
so bile povsem dotrajane in tudi sanitarna
inšpekcija je na zadnjem pregledu izdala
negativno mnenje. Dolgoletna vsakdanja
uporaba tako za pouk kot za treninge deklet in fantov in športne aktivnosti rekreativcev ter tudi vlaga so naredili svoje. Škoda
se je kazala povsod. Občina se je odločila
za celotno obnovo. Dela so bila zaključena
tik pred pričetkom šolskega pouka, tako so
učence in druge uporabnike pričakali povsem novi prostori.
Občinska uprava
6
aktualno
CESTA BRINŠČICA–TABOR
Na pobudo KS Brezovica in KS Materija se je izpolnila dolgoletna
želja krajanov, da bi povezovalno cesto med Brinščico (pri kapelici pred Brezovico) in Tabrom (cerkev na Tabru) asfaltirali. Dela je
izvajalo podjetje CPK d.d. Občina je pridobila evropska sredstva za
izvedbo del v višini 65.000 EUR, kar pomeni 100-odstotno financiranje. Dela so bila zaključena v začetku septembra.
Občinska uprava
IZGRADNJA POKRITEGA BALINIŠČA V HRPELJAH
Na obstoječi lokaciji na parceli št. 230, k. o. Hrpelje, je trenutno zunanje balinišče. Na tem mestu je predvideno novo pokrito balinišče s
štirimi stezami in s spremljajočimi prostori. Objekt bo postavljen ob
šolskem igrišču in zahodno od osnovne šole. Glavna namembnost
objekta je športna dejavnost balinanja. Kot spremljajoča dejavnost
pa je predvidena gostinska dejavnost z manjšim lokalom. Energetsko je objekt zasnovan varčno in je izoliran po celotnem obodu.
Objekt se prilagaja terenu in ga povezuje ter se neopazno umešča
studio NARIS
STUDIO ZA ARHITEKTURO IN URBANIZEM d.o.o.
studio NARIS
v prostor. Združuje uporabo zgornjega igrišča z možnostjo prireditve in uporabe zgornjega lokala. Zgornji plato je povezan prek
stopnišča v spodnji plato balinišča s štirimi stezami. Pod lokalom so
sanitarije in garderobe za igralce in obiskovalce, sodniška pisarna in
servisni prostori. Obiskovalci imajo predvidene tribune ob vzdolžni
stranici balinarske proge, na drugi strani pa je predviden prostor
za sodnike. Pred baliniščem je predvideno zunanje parkirišče za 19
osebnih avtomobilov.
Studio Naris
STUDIO ZA ARHITEKTURO IN URBANIZEM d.o.o.
DOM KRAJANOV RODIK
Na mestu obstoječega doma bo zgrajen nov sodobni dom, ki bo
služil vsem potrebam krajanov.
Polivalentna ureditev etaž bo nudila različne možnosti uporabe
prostorov.
Klet, ki je dostopna z dvorišča, je namenjena večnamenski dvorani
za srečanja krajanov ob različnih priložnostih.
V pritličju bo oblikovan muzej, kjer bo predstavljena kulturno-zgodovinska dediščina Rodika, ki bo s turistično informativnim centrom (TIC) nova pridobitev kraja.
Svoje prostore bodo dobili tudi krajevna skupnost, društva, mladinski klub in priložnostne »delavnice«.
Objekt bo sodobno oblikovan, z elementi kraške arhitekture (kamnite obloge, jrte ...), sama gradnja in njeno vzdrževanje pa je zasnovana kot toplotno stabilen objekt.
7
aktualno
CENTER ZA STAREJŠE OBČANE “BORI” HRPELJE - KOZINA
Novi center za starejše občane “Bori” Hrpelje - Kozina bo lociran ob cesti Kozina–Rodik na območju stare vojašnice, v idiličnem
okolju – borovem gozdiču.
Center, ki bo zagotovil institucionalno
varstvo 140 občanom, bo po vzoru najsodobnejših domov v svetu (IV. Generacija)
omogočil – poleg osnovnega poslanstva
nege in oskrbe – življenje običajnega vsakdanjika v neposredni bližini svojcev in v domačem okolju.
Sodobni koncept, ki je vodilo projekta, sloni na manjših bivalnih enotah – gospodinjskih skupnostih, ki poleg nege in oskrbe
dajejo občutek “varnosti” in prijaznosti bivanja kot v družini.
Glede na različne potrebe stanovalcev
bodo v istem sistemu bivalne skupine organizirane za skupine vitalnih – aktivnih
oskrbovancev, za skupine z zahtevnejšo
nego, za skupine z najzahtevnejšo nego in
posthospitalno oskrbo in za skupine z različno stopnjo demence.
Med skupinami, ki bodo nizane v dveh
traktih, bo centralno locirano medgeneracijsko središče, kjer bo z raznimi družabni-
mi in socialnimi programi poskrbljeno za
stike z okoljem za aktivnejše, dinamičnejše
in družabnejše – skratka kakovostno življenje starostnikov.
Za starostnike, ki so sposobni samostojnega življenja, pa bodo v ločenem vendar povezanem objektu umeščene eno in dvoposteljne nadstandardne sobe. V tem objektu
je predviden še dnevni center za čuvanje
varovancev, ki sicer živijo pri svojcih, ki so v
dnevnem času odsotni.
Za duhovno oskrbo bo predvidena kapela.
Za zdravstveno oskrbo bo urejen medicinski center s fizioterapijo. Kuhinja z restavracijo, dostava hrane na dom, pediker, frizer
in mini market pa bodo na voljo tudi zunanjim.
Zunanja ureditev bo oblikovana s parkovnimi površinami med objekti z obstoječimi
borovci, kamnitimi škarpami, dovoznimi
potmi in parkirnimi prostori.
Vse višinske razlike bodo premoščene s
klančinami, prirejenimi za invalidske vozičke.
Center bo zgrajen kot energetsko učinkovit
in bo s tem zmanjšal stroške obratovanja.
AD studio
SLAVNOSTNI PODPIS LISTINE
O ALTERNATIVNEM REŠEVANJU SPOROV
V veliki dvorani Vladne palače je v sredo,
7. julija 2010, potekal slavnostni podpis
Listine o alternativnem reševanju sporov.
Na povabilo ministra za pravosodje Aleša
Zalarja so se podpisa udeležili številni predsedniki oz. predstavniki zbornic, združenj,
8
njihovi vidni predstavniki, kakor tudi župani
slovenskih občin.
Podpisniki te Listine bodo s podpisom
podprli namero, da bodo vselej, kadar bo
to mogoče, spodbujali uporabo mediacije ter drugih alternativnih oblik reševanja
sporov, in to ne šele v fazi, ko se spor že
znajde na sodišču, temveč že ob sklenitvi
same pogodbe.
Minister Aleš Zalar se je v svojem govoru
zahvalil vsem za udeležbo in jih hkrati izzval: »Idealna gospodarska pogodba ne
obstaja. Med poslovnimi partnerji so nesoglasja in nasprotja neizogibna, kar za oba
poslovna partnerja predstavlja poslovno
tveganje. Stopnja tveganja pa je odvisna
od načina reševanja spora in EU je med
ukrepi za preprečevanje gospodarske krize
in o podpori gospodarskim dejavnostim izrecno priporočila široko uporabo mediacije
in arbitraže. Poslovni svet se novi strategiji
reševanja sporov hitro prilagaja in izbira postopke, ki najbolj ustrezajo poslovnim interesom. Če torej prihodnost reševanja sporov
pripada mediaciji in drugim alternativnim
postopkom, potem bodo jutri glavni igralci
tisti, ki bodo iniciativo prevzeli že danes.«
Listina o alternativnem reševanju sporov
ne ustvarja neposrednih pravnih dolžnosti
podpisnikov. Predstavlja pa močno zavezo
aktualno
z vidika poslovne etike. Gre za neke vrste
»gentleman agreement«, ki deluje kot posebna oblika javno-zasebnega partnerstva.
Podpisniki, med njimi tudi župan Občine
Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre,
so se s podpisom Listine javno zavezali, da
bodo za reševanje sporov čim pogosteje
uporabljali mediacijo ali katero od drugih
oblik alternativnega reševanja sporov, da
bodo k temu spodbujali tudi svoje poslovne
partnerje in da bodo določila o alternativnih
oblikah reševanja morebitnih sporov, kadar
bo to ustrezno, vključili že v pogodbe.
S podpisom te listine podpisniki svojim
poslovnim partnerjem javno sporočajo,
kakšna bo njihova poslovna strategija reševanja sporov v prihodnje. V okviru alternativnih postopkov je vse bolj privlačna metoda reševanja gospodarskih sporov prav
mediacija.
Mediacija je postopek, v katerem poskušajo stranke prostovoljno, s pomočjo nevtral-
ne tretje osebe (mediatorja), doseči mirno
rešitev spora. Stranke, ki dosežejo tako rešitev, sklenejo sporazum o rešitvi spora. Mediacija lahko poteka kot sodišču pridružen
oziroma kot s sodiščem povezan program,
lahko pa poteka tudi povsem neodvisno
od sodišča in sodnih postopkov.
Janja Jenc, kabinet ministra
Ministrstvo za pravosodje
SPOMINSKI DAN RODIK – ARTVIŽE
Letošnji Spominski dan je že v jutranjih
urah zaznamoval neusmiljen dež, ki je
marsikaterega pohodnika odvrnil od poti
na Artviže. Med temi pa zagotovo ni bila
skupina iz Rodika, ki se je s harmoniko in
pesmijo na ustih že tradicionalno odpravila
po poteh spomina na padle mladince.
Vreme se je sredi dneva uneslo in komemoracijo v Rodiku ob 14h je obsijalo sonce.
Kulturna skupina iz Rodika je tudi tokrat
pripravila čuten program. Slavnostni govor
je podala ministrica za obrambo Ljubica
Jelušič, ki je poudarila krutost dogodka, ko
mladi ljudje, ki so dali življenja za svobodo,
niso imeli priložnosti spoznati, kakšna je
svoboda v demokratični in lastni državi. Župan Zvonko Benčič Midre je bil ostrejši in je
obsodil sklep vlade, s katerim se je odrekla
organiziranju državne proslave v počastitev
priključitve Primorske matični domovini.
Ob priložnosti spominskega dne, je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenije,
gospod Janez Pajer, županu izročil Srebrni
znak Zveze veteranov vojne za Slovenijo,
za krepitev in vsestransko pomoč tej organizaciji.
V pestrem programu so sodelovali Cerkveni pevski zbor Rodik, združena pevska zbora Slavnik in Lopar, kvartet pohodnikov Ankaran–Triglav in Brkinska godba 2000. Pevci
in godba so se nam pridružili tudi na odru
na Artvižah. Za program je bila letos režiserska taktirka v rokah Bojana Podgorška,
priznanega kulturnega ustvarjalca s Krasa.
Sodelovali so še recitatorji Rafko Vončina,
Alda in Helena Čehovin, pevki Eva Sluga in
Irena Škamperle ter povezovalec programa
Igor Rojc. Slavnostni govornik je bil minister
za promet Patrick Vlačič.
Številni so zvesti spominu na tragične dogodke julija 1944 in vsako leto prihajajo.
Dogodku so prisostvovali tudi praporščaki,
ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo.
Zahvala velja tudi krajevnima skupnostma
Rodik in Artviže ter TD Rodik, območnemu
in občinskemu odboru borcev za vrednote
NOB, PGD Materija in vsem, ki so vedno pripravljeni pomagati pri organizaciji.
Letos so obiskovalci lahko domov odnesli
razglednico z besedilom primorske himne
»Vstajenje Primorske«. Razglednico je izdala Občina Hrpelje - Kozina v sodelovanju z
Moškim pevskim zborom Slavnik. Kdor bi
jo želel, jih je še na voljo.
Ester Mihalič
9
aktualno
Ob letošnjem spominskem dnevu objavljamo zapis Milana Kureta, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku, 28.5.1974. Zapis je zelo zanimiv tudi za današnje bralce Občinskega glasila.
SPOMINI OB 30. LETNICI NAPADOV
NA ŽELEZNIŠKO PROGO PRI RODIKU
8. september 1943: improviziran koncert narodnih in udarnih pesmi na travniku na Kačičah – Miniranje proge
Članek, ki ga je objavil Dj. Planjavec v P.d. 23
t. m., v katerem seznanja javnost s prireditvami, ki so v teku ob občinskem prazniku
Divače ob tridesetletnici partizanskih napadov na železnico pri Rodiku, me je spodbudil, da tudi sam napišem o dogodkih in
ljudeh, ki sem jih osebno poznal in katerih
usoda me je močno presunila.
Vlak, ki je vozil iz Hrpelj v Trst je bil takrat
edino prevozno sredstvo, ki je povezovalo
zaledije z mestom. Zato smo se vsi, ki smo
se vozili z njim, med seboj dobro poznali
in sicer delavci, mlekarice, perice in šolarji.
Med slednjimi je bil tudi Slavček Sergij iz
Rodika. Med seboj smo se dobro razumeli,
ker nas je družilo navdušenje za nogomet.
Osmega septembra 1943 sem šel s starši
na tradicionalni izlet v Kačiče. Na vlaku smo
se znašli z večjo skupino ljudi iz Ricmanj in
Boršta in skupaj preživeli ta zgodovinski
dan na Kačičah.
Pravega vzdušja ni bilo, ker je skoraj vsaka
družina imela koga v vojski. Zato je bilo tem
bolj doživeto splošno petje pri popoldanskem cerkvenem obredu, kajti v tisti dobi
se je lahko pelo slovensko le v cerkvi.
Kakšno presenečenje je bilo za nas, kar smo
zagledali kasneje na dvorišču vaške gostilne. Pred množico ljudi so do tedaj strogi
karabinjerji ostali brez kap. Razposajena
dekleta so jih metala v zrak in se šemila z
njimi. Tako smo zvedeli, da je Italija kapitulirala.
Naša družba, ki je bila sestavljena pretežno
iz dobrih pevk, je pod vodstvom pevovodje Draga Petarosa in ob spremljavi moje
harmonike takoj improvizirala na travniku
ob cesti pravi koncert narodnih in uradnih
pesmi. Pridružila so se tudi mlada dekleta iz
Rodika, s katerimi smo se spoznali.
Veselje je bilo nepopisno, vendar kratkotrajno, kajti italijanski je sledila nemška okupacija in tedaj se je za naše kraje najhujše
šele začelo.
Moški, ki jim je uspelo po polomu Italije
pribežati domov, so kmalu odšli v partizane. Z njimi tudi moj starejši brat, ki je bil
vključen v notranjski odred.
Prav dobro se spominjam nekega poletnega dne 1944. Prišel sem z njive in zagledal
nepoznano ženico ob mizi. Mati mi je takoj
pojasnila, da je to Škrjančeva mati z Artviž,
ki je prinesla sporočilo, da se moj brat nahaja pri njih z njihovim Jožetom iz notranjskega odreda, ki je prišla minirat železnico.
Takoj sta se mati in teta odpravili z njo na
Artviže, ker nista hoteli zamuditi priložnosti, da bi brata po več mesecih zopet videli.
Niti najmanj ni mati pomislila na nevarnost,
ki jim je šla nasproti. Še isti večer je bila pri
njem v Artvižah in prisostvovala napetemu
vzdušju pred akcijo.
Tisto noč so partizani slednjič minirali železnico pri Rodiku in se spet vrnili v Artviže
zadovoljni nad uspehom. Sledila je prava
zabava s petjem in harmoniko. Pred Nemci so se umaknile sem dekleta iz Rodika in z
njimi Slavčev Sergij in se udeležili tega slavja.
V Slopah so zajeli aktivista iz Rodika in ga
javno obesili pri železniški čuvajnici pri Rodiku. Prav tu mimo sta se vračali domov
mati in teta, ko sta zvedeli, da so se Nemci
vrnili v Hrpelje.
Mladinci iz Rodika pa so se odpravili domov šele drugo juto in nič hudega sluteč
prepevali po gozdu partizanske pesmi. To
je bilo zanje pogubno, ker so ravno naleteli
na Nemško kolono, ki je bila namenjena na
Artviže, da bi tam presenetila partizane. To
pa jim ni uspelo in po krajšem spopadu so
imeli ranjenega oficirja. Zato so se maščevali nad nebogljenimi prebivalci. Požgali so
v vasi kar je bilo še celih hiš, kajti Artviža so
že enkrat ob prvi Nemški ofenzivi 1943 zverinsko pobili mlade ujetnike, moje znanke,
in prijatelja iz Rodika, ki se mu ni uresničila
želja, da bi postal inženir.
Ob sedanjih svečanostih ne smemo pozabiti tudi njih, ki so žrtvovali svoja mlada
življenja za našo bodočnost.
M. Kuret
__________
Članek ni bil lektoriran
KRAŠKO-BRKINSKA PRAVLJICA
Že drugo leto zapored smo se z našo brkinsko stojnico udeležili predstavitve enogastronomske ponudbe kraško-brkinskih
gostincev in živilcev ter proizvajalcev in
pridelovalcev tipičnih kraških proizvodov,
ki je bila kot lani v krasnem okolju Botaničnega parka v Sežani, 23. avgusta. Pred tem
je bila organizirana novinarska konferenca
na Občini Sežana, in sicer v okviru dogajanj
ob njenem občinskem prazniku.
Dogodek je potekal v okviru projekta Kraško-brkinska pravljica – promocija
značilnosti Krasa in Brkinov na turističnih sejmih in borzah, ki sta ga sofinancirala Evropski kmetijski sklad za razvoj
podeželja – program LEADER in Ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Predstavili so se: gostinci in živilci iz Sekcije za gostinstvo in turizem ter živilsko
dejavnost pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Sežana, vinogradniki in vinarji,
10
ponudniki kraškega medu, ponudniki brkinskih dobrot, združeni na brkinski stojnici (sadjarji, ponudniki brkinskega slivovca
in brkinskega brinjevca, ponudniki sira),
ponudniki zelišč, kamnoseška dejavnost –
domača in umetnostna obrt, Kobilarna Li-
pica, Park Škocjanske jame, Mladinski hotel
Pliskovica, Turistično informacijski center,
Kraški šopek, Društvo Vezi in VDC in še vrsta
drugih ponudnikov.
Ester Mihalič
Turistični kmetiji Linč se zahvaljujemo za odličen štrudel,
ki so ga pripravili za degustacijo ob tej priložnosti.
aktualno
POVERJENIKI ZA CIVILNO ZAŠČITO
Poverjeniki so pripadniki CZ, ki naloge zaščite, reševanja in pomoči opravljajo predvsem v bivalnem in delovnem okolju.
Poverjeniki delujejo preventivno s spodbujanjem in usmerjanjem k izvajanju osebne
in vzajemne zaščite, s sodelovanjem pri organiziranju sil ZRP, s svetovanjem pri zagotavljanju sredstev in zagotavljanju njihove
brezhibnosti. Poverjeniki na svojem območju spremljajo in ocenjujejo razmere in
pristojne organe opozarjajo na nevarnosti
in o posledicah nesreč. V primeru le-teh or-
ganizirajo in usklajujejo izvajanje nalog ZRP
v svojem okolju. Izjemoma poverjenik glede na usmeritve pristojnega poveljnika CZ
vodi zaščito, reševanje in pomoč na svojem
območju.
Poverjenike in njihove namestnike imenujejo gospodarske družbe, državni organi
ter druge organizacije, ki imajo več kot 100
zaposlenih, otrok, učencev, študentov ali
oskrbovancev na enem mestu.
Občine imenujejo poverjenike v večjih stanovanjskih stavbah, v naseljih in zaselkih z
do 300 prebivalci. Poverjenike se imenuje
tam, kjer ni pogojev za
imenovanje štabov glede
na oceno ogroženosti in v
skladu s predpisanimi merili.
V občini je po teritorialnem načelu imenovanih 29 poverjenikov.
Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Evropa investira v podeželje
JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PROJEKTNIH PREDLOGOV
ZA IZVAJANJE RAZVOJNEGA PROGRAMA PODEŽELJA
Spoštovani!
Obveščamo vas, da je Upravni odbor Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov na svoji 8. redni
seji dne 11. 8. 2010 sprejel Javni poziv za zbiranje predlogov izvedbenih projektov za Letni izvedbeni načrt LAS Krasa in Brkinov za leto 2011. Poziv in razpisna dokumentacija sta objavljena
na spletni strani Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov http://www.ora.si/las.php. Rok za
prejem prijav je 20. 9. 2010!
Prijavitelji in predlagatelji projektov so lahko vse zainteresirane osebe (krajevne skupnosti, društva, prebivalci, LAS, člani LAS, javni, ekonomski in civilni sektor …), ki prihajajo iz območja občin
Divača, Hrpelje - Kozina in Sežana, izpolnjujejo pogoje za prijavo in izbor projektov LAS ter imajo
ob prijavi pripravljen projekt do faze izvedbe.
Delež sofinanciranja iz naslova pristopa LEADER je odvisen od tipa projekta. Za profitne projekte
je delež sofinanciranja največ 50 %, za neprofitne projekte pa do 100 % upravičenih stroškov.
Pri izračunu deleža sofinanciranja upravičenih stroškov se upoštevajo najvišji dovoljeni deleži s
strani izvajanja pristopa Leader:
Za izvajanje profitnih projektov:
- naložbe v infrastrukturo in urejanje prostora do 30 %
- naložbe v turistično infrastrukturo in storitve do 40 %
- promocija proizvodov in storitev do 40 %
- podpora trženju proizvodov in storitev do 40 %
- naložbe v izboljšanje kmetijstva in gozdarstva do 40 %
- drugi profitni projekti do 50 %.
Za izvajanje neprofitnih projektov:
- usposabljanje, izobraževanje in animacija za pristop LEADER do 50 %
- neprofitne naložbe do 50 %
- drugo usposabljanje, animacija in izobraževanje do 60 %
- drugi neprofitni projekti do 100 %.
Neprofitni projekti so tisti, ki nimajo neposrednih finančnih učinkov. Najnižji delež podpore za
posamezen projekt je 2.000 EUR, najvišji pa 70.000 EUR. Več informacij dobite pri upravljavcu LASa, in sicer: Območna Razvojna Agencija Krasa in Brkinov, Partizanska 82, SI- 6210 Sežana (poslovni
postori so v Sežani na Partizanski 4).
Uradne ure ORA: pon 8.00–12.00 in 13.00–15.00; tor 8.00–12.00; sre 8.00–12.00 in 13.00–15.00.
Tel.: (05) 73 44 362, e-pošta: info@ora.si
Hrpelje, 18. 8. 2010
Robert Kastelic, občinska uprava
DOSEDANJI REZULTATI
PROGRAMA LEADER V OBČINI
HRPELJE-KOZINA
Občina Hrpelje-Kozina že ob prvem razpisu uspešno kandidirala za nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru programa LEADER.
Izvedeni so bili naslednji projekti:
- Domoljubna Tigrova pot (Prijavitelj: Občina Hrpelje-Kozina; Partnerji: Športno kulturno turistično društvo »Zveza« Ocizla)
- Povezava tematskih učnih poti v Hrpeljah (Prijavitelj: Občina Hrpelje-Kozina;
Partnerji: Kulturno zgodovinsko društvo
Hrpelje)
- Tradicija –naše bogastvo in popotnica
(Prijavitelj: Občina Hrpelje-Kozina; Partnerji: Balinarski klub Jadran, Športno
društvo Jadran, Kulturno društvo Brkini,
Turistično društvo Rodik)
- Češpove dobrote po receptih naših babic
(Prijavitelj: Turistično društvo Dimnice
Slivje; Partnerji: Občina Hrpelje-Kozina).
Rezultati so med drugim ureditev poti in sanacija vodnega objekta-korita za napajanje
živine in korita za pranje perila V Ocizli. Projekt Povezava tematskih učnih poti je poleg
postavitve informativnih tabel obsegal tudi
zasaditev nekaterih drevesnih vrst in revitalizacijo vaškega vodnjaka – kot stične točke
obiskovalcev in lokalnega prebivalstva. Gozdarska učna pot je celovito zaokrožila obstoječe tematske učne poti v Hrpeljah.
Društva naše okolje bogatijo in ga popestrijo, skozi društveno dejavnost se ohranja
11
aktualno
tradicija. Balinarski klub Jadran, Športno
društvo Jadran, Kulturno društvo Brkini
in Turistično društvo Rodik so v letu 2009
praznovali »okrogle« obletnice delovanja.
Pridobljena sredstva so omogočila kvalitetnejšo obeležitev delovanja. Kmečka
tržnica v Rodiku je v okviru skupne prijave
Lokalne akcijske skupine pripomogla k oživitvi prodaje kmetijskih pridelkov. Celoten
sklop Izvedenih projektov je pripomogel
k obogatiti turistične, kulturno varstvene,
vzgojne in rekreativne dejavnosti v občini.
Tudi lanskoletni razpis je bil za občino
uspešen. Z izvedbo projekta Odkrivamo
Čičarijo se bo promovirala Čičarija. Kolesarjenje, pohodništvo in aktivno preživljanje
prostega časa je v vedno večjem trendu
med prebivalstvom. Poleg možnosti kolesarjenja bo saniran vodni objekt (bičun) , ki
je dolga desetletja služil oskrbi lokalnega
prebivalstva in napajanju živine naselja Poljane pri Podgradu.
Verjamemo, da je obstaja veliko idej o splošnem napredku. Programi Leader so primerna pot, ki pomaga k njihovi uresničitvi
v dobro vseh.
Robert KASTELIC
Vodja projektov, Občinska uprava
Članek ni bil lektoriran.
OBVESTILO POVZROČITELJEM ODPADKOV!
Vse občane ponovno naprošamo, da BIOLOŠKO RAZGRADLJIVE kuhinjske ODPADKE
v rjave zabojnike na ekoloških otokih NE
ODLAGATE V PLASTIČNIH VREČKAH!
Zaradi prevelike količine plastičnih vrečk
smo iz predelovalnice dobili zavrnjeno pošiljko 30 m3 biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov. S tem so nastali dodatni
stroški, ki pa bodo ob ponovitvah bistveno
povečali strošek ravnanja z bio odpadki. S
tem, ko bio odpadke odložite v plastično
vrečko, pa izničite tudi ves svoj trud, ki ste
ga vložili v ločevanje teh odpadkov, prav
tako pa izničite ves trud tistih vestnih občanov, ki se držijo pravilnega ravnanja s temi
odpadki.
Hkrati vse občane naprošamo, da:
- na ekološke otoke ne odlagate različnih kosovnih odpadkov in elektronske
opreme (te lahko brezplačno oddate v
zbirnem centru Hrpelje - Kozina),
- plastično embalažo, plastenke in tetrapake čim bolj stisnete in sploščite,
- kartonske škatle in ostalo papirno embalažo raztrgate in sploščite,
- v kolikor naletite, da je zabojnik že poln
in odpadke pustite v vrečah na tleh, vas
prosimo, da poskrbite, da so vreče zavezane, da se odpadki ne raztresejo iz
njih.
- da vse večje količine embalaže (ob
opremljanju stanovanj, zamenjavi določenih aparatov, opreme) pripeljete na
zbirni center Hrpelje - Kozina (pred OIC
Hrpelje), kjer lahko to embalažo brezplačno oddate v torkih od 14h do 17h,
v četrtkih od 9h do 13h ter vsako 1. in 3.
soboto v mesecu od 9h do 13h.
Vse pravne osebe, ki odpadke povzročajo
s svojo dejavnostjo, pa obveščamo, da je
vsakršno odlaganje odpadkov iz dejavnosti na ekološke otoke prepovedano,
saj so ti namenjeni odlaganju odpadkov iz
gospodinjstev. Vsako ugotovljeno kršitev
bomo prijavili Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu.
Mojca Uršič, KSP d.d. Sežana
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Na cestah bomo
veliko pogosteje
kot med počitnicami srečevali
otroke, med njimi
se jih bo mnogo
podalo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič
stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski
poti in v vsakdanjem prometu, je izredno
pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo
pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih
počitnicah vračajo v šole in so še razigrani.
Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po
svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo
pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo
varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci
v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki
spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih
udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo
12
kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki
moramo nanje še posebej paziti!
Za večjo varnost otrok vam policisti svetujemo:
Starši!
Te in prihodnje dni čim več časa namenite
prometnovarnostni vzgoji otrok! Preverite,
kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na
šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite,
da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim
otrokom!
Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z
varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte
zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami
se vedno pripnite!
Starše, ki otroke pripeljejo s svojim prevoznim sredstvom, naj opozorimo, da morajo
imeti otroci, mlajši od 12 let in manjši od
150 cm v vozilu nameščen poseben sedež,
v katerem so pripeti z varnostnim pasom.
Ostali otroci pa smejo sedeti le na zadnjih
sedežih v vozilih. Starši uporabljate varnostne pasove ob vsaki vožnji z osebnim
avtomobilom in bodite tako zgled svojim
otrokom.
Ker se veliko naših otrok v šolo vozi z avtobusi in kombiji, naj opozorimo ostale voznike, da so na ta vozila, ko so ustavljena na avtobusnem postajališču, še posebej pazljivi,
saj lahko otroci nenadoma stečejo iz vozila
na cesto. Če je tako vozilo zaustavljeno na
cesti, se moramo zaustaviti za njim. Otroci
naj avtobus oz. organiziran prevoz vedno
počakajo na avtobusni postaji ali na dogovorjenem varnem mestu. Pred vstopanjem
v avtobus naj vedno počakajo, da se vozilo
popolnoma zaustavi. Vstopanje v avtobus
naj poteka umirjeno in brez prerivanja,
enako pa velja tudi pri izstopanju iz njega.
Opozoriti moramo vse starše, skrbnike in
posvojitelje, da so odgovorni za prekrške,
aktualno
ki jih storijo njihovi otroci ali mladoletniki,
če je storjeni prekršek posledica opustitve
dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali
mladoletnikom.
Vozniki!
Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej
pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje
vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini
vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci
igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...).
Aktivnosti policije
- aktivnosti policije pred začetkom šolskega leta
Pred začetkom šolskega leta policisti pregledamo cestnoprometno signalizacijo
v okolici šol in o ugotovitvah obveščamo
vzdrževalce cest. Vodstva šol opozarjamo
na dolžnost varovanja otrok na šolski poti,
skupaj z vodstvom posamezne šole pa pripravimo načrte varnih poti v šolo in predlagamo morebitne spremembe prometne
ureditve.
Da bi zagotovili čim višjo raven prometne
varnosti naših najmlajših, šolam predstavimo tudi možnosti sodelovanja z drugimi
institucijami pri varovanju otrok (npr. z av-
tomoto društvi, združenji šoferjev in avtomehanikov, občinskimi sveti za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu). Pridobimo
tudi informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih otrok v šolo in iz šole.
- aktivnosti policije v prvih šolskih dneh
V okolici šol bomo policisti v prvih šolskih
dneh izvajali poostren nadzor prometa, še
posebej med prihodom učencev v šolo in
odhodom domov. Preverjali bomo varno
hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost
prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani
vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno bomo preverjali tudi pravilno uporabo
varnostne čelade. Policisti bomo v začetku
šolskega leta tudi poostreno nadzirali tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok
ter uporabo varnostnih pasov in dodatne
opreme za privezovanje otrok v vozilih, s
katerimi starši vozijo otroke v šolo.
Ob začetku šolskega leta bomo policisti za
starše prvošolčkov pripravili tudi predavanja o prometni varnosti. Učencem bomo
predavali o prometni vzgoji in jih spremljali
po šolskih poteh, jim svetovali in jih učili
o pravilni udeležbi v prometu, ob tem pa
opozarjali na morebitne nevarnosti.
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
SPV Občine Hrpelje - Kozina se je sestal na avgustovski seji, da bi pregledal opravljene naloge in opravil še vse potrebno za pričetek novega šolskega leta. SPV je v svojem planu dela opredelil kot prioritetne
predvsem naloge za dvig varnosti v cestnem prometu, ki se nanašajo
na naše otroke, saj so le ti najranljivejša skupina v cestnem prometu in
seveda tudi bodoči vozniki. To, da je najbolje pravočasno vzgajati in
učiti, je pa že znana in splošna ugotovitev.
Eden takih ciljev je bil tudi postavitev merilcev hitrosti ob OŠ in podružnici v Obrovu, v želji umirjanja prometa in čim večje varnosti za
osnovnošolce. Že v lanskem letu sta bila dva merilca postavljena v
Hrpeljah in sta se izkazala kot zelo ustrezna. V letošnjem letu pa se je
pripravilo vse potrebno za postavitev teh tudi v Obrovu. Pravočasno je
bila pripravljena vsa potrebna dokumentacija in pridobljena ustrezna
dovoljenja in soglasja za postavitev. Žal pa merilci v Obrovu ne bodo
postavljeni do začetka šolskega leta, kot nas je obvestil župan. SPV je
na seji še enkrat sprejel sklep, da se pospeši nabava merilcev za Obrov.
Člani SPV so predstavili vse aktivnosti, ki so bile že izvedene za varnost
otrok ob pričetku novega šolskega leta. Pregledane so bile šolske poti,
potrjen Načrt varnih šolskih poti, pregledana prometna signalizacija,
avtobusna postajališča in dogovorjena prisotnost policije in redarske
službe na prvi šolski dan.
Seveda pa so na prvi šolski dan najpomembnejši prav najmlajši - prvošolčki in zanje je SPV tudi letos pripravil odsevnike in brošure, vse v želji,
da bi bila njihova pot v šolo čim varnejša.
SPV si je tudi za to šolsko leto zadal kar nekaj novih nalog in ciljev, ki
pa jih bomo objavili, kot je bila doslej navada, šele ko bodo uspešno
izvedeni.
Vsem učencem, dijakom in študentom želimo srečno, predvsem pa
varno pot v šolo ter uspešno šolsko leto.
Breda Filipovič, SPV Občina Hrpelje - Kozina
Učencem prvih razredov bomo v okviru
projekta razdelili tudi 30.000 pobarvank
Varno na poti v šolo in domov, s katero je
spoznavanje prometnih pravil in učenje
pravilnega ravnanja v prometu zanimivejše, predvsem pa bolj učinkovito.
- aktivnosti policije med šolskim letom
Tudi sicer bomo policisti med šolskim letom preverjali brezhibnost avtobusov za
prevoz otrok na izlete ter kontrolirali njihove voznike (preverjali npr. počitek pred
vožnjo, psihofizično stanje voznika, kontrolirali dokumente). Precej pozornosti bomo
posvetili tudi nadziranju organiziranih
šolskih prevozov otrok in prevozov otrok,
ki jih opravljajo njihovi starši. Pri izboljševanju prometne varnosti bomo sodelovali z
mentorji prometne vzgoje in vodstvi šol, pa
tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov.
Lep pozdrav in varno udeležbo v prometu
vam želi kolektiv PP Kozina.
Prispevek napisala vodji policijskih okolišev
Zoran Andjelić in David Fabjančič.
Marjan Pelko
KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE
POLICIJSKI INŠPEKTOR I
DOBRODELNA AKCIJA
ZBIRANJA ZAMAŠKOV
SE NADALJUJE!
Spet je na mestu zahvala vsem,
ki pridno zbirate zamaške! Nabrala se je velika količina, ki pa
jo namenjamo že naslednji
dobrodelni akciji. Maša iz Mežice, za katero smo zbirali celo
letošnje leto, je z avgustom
akcijo prekinila, v teku sta dve
novi dobrodelni akciji. Občina
Hrpelje - Kozina se je skupaj z
vrtcem v Hrpeljah in Divači pridružila akciji za petletno punčko Mio iz Zasavja. Deklica je lani
iz neznanega razloga povsem
izgubila vid. Zdravniki ji lahko
pomagajo, vendar je operacija
v tujini in je zelo draga. Prijatelji
in sorodniki deklice so sprožili
akcijo, s katero želijo pomagati
Miini družini.
Naš zabojnik za zamaške še vedno stoji pred Tušem na Kozini. Marsikdo še vedno odloži tudi smeti, vendar smo s pomočjo deklet iz
Nane bara to reševali sproti. Veliko pomaga, da je zabojnik zaprt, saj
so tako vsaj zamaški zavarovani pred smetmi, ki pomenijo dodatno
delo pri ločevanju. Zamaške pa lahko pustite tudi v zato pripravljeni
škatli v vrtcu v Hrpeljah.
Občinska uprava
13
med ljudmi
VRHPOLJADA 2010
Prireditelji ŠRD, KTŠD in KS Vrhpolje so vložili veliko truda v organizacijo športno-rekreativne prireditve Vrhpoljada 2010.
Pri uradni objavi prireditve je prišlo do napake (upamo, da nenamerne: objava prireditve je bila v časniku Delo za vas Vrhpolje
pri Vipavi). Sedemdnevna prireditev, vključno z aktivnimi športnimi počitnicami v naravi, je popolnoma uspela.
V soboto so se pohodniki podali na okoliške hribe s čudovitim razgledom. Kolesarji
so se odločili za zahtevnejšo turo (35 km)
z 800 m višinske razlike po gozdnih poteh
in stezicah iz Vrhpolj z vzponom preko
rodiškega Boršta, Prelož, Vroč do Kokoši.
Po kratkem postanku so se spustili do Li-
pice, Bazovice in doline Glinščice. Po stari
železniški progi so se vrnili na izhodišče v
Vrhpolje.
Balinarjem, predvsem domačim, je šlo dobro od rok. V finalu so ugnali ekipo Zarje iz
Bazovice ter se tako prvič vpisali na prehodni pokal.
Vrhpoljado je popestrila štiričlanska ekipa z
demonstracijo svobodnega skakanja v naravi (parekure).
Že sredi tedna pa so se predstavili člani Kik
boks kluba iz Kopra, kjer se je lahko vsakdo
preizkusil v borilnih veščinah.
Domačini so se pomerili tudi v stari pastirski igri »škrle« (šrabe).
S finalno tekmo 31. večdnevnega malo-
nogometnega turnirja, ki je rdeča nit prireditve, in zaključno slovestnostjo (20-letnica KTŠD Lipa) ter podelitvijo nagrad in
priznanj, ki jih je podelila predsednica KS
Dalja Čeranič, so prireditelji in udeleženci v
obojestransko zadovoljstvo sklenili športno
rekreativno prireditev Vrhpoljada 2010.
Organizatorji prireditve se zahvaljujemo za
finančno podporo Občini Hrpelje - Kozina
in Bluemarinu ter vsem, ki so podprli prireditev.
Vrhpoljci (ŠRD, KTŠD in KS VRHPOLJE)
GRADIŠKO OPASILO 2010
Prvo opasilo te sezone v naši občini smo tudi letos izpeljali v Gradišču. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno, saj so bile temperature
že zelo poletne. Program je potekal tri dni.
Opasilo smo otvorili v petek z mladima skupinama Blue bus in Hot
line. V soboto so se zgodaj zjutraj na turnirju zbrali balinarji. Poskrbeli smo, da tudi najmlajšim ni bilo dolgčas. Ob 9.30 nas je obiskal
čarovnik Grega, ki je otroke v smeh spravljal s svojimi čarobnimi
besedami in čarovnijami ter petjem in plesom. Po končanem programu za najmlajše je sive lase s svojimi triki povzročal še starejšim.
Ob šanku je namreč čaral s kartami in izvajal trike s pretakanjem tekočin. Gledalci pa so si medtem belili glave: »Kako mu pa to uspe?«
Takoj po čarovniku so prizorišče prevzeli ritmi rock´n´rolla, saj so na
oder stopili fantje skupine Rok´n´band. Najbolj vztrajni obiskovalci
so zdržali do jutranjih ur.
V nedeljo je sledil pester kulturni program, ki se je pričel ob 18h.
Uvodno besedo so imeli Gradiški talenti, ki so v domačem narečju
prikazali krajši pregled dogajanja v naših vaseh od leta 1950 pa vse
do danes. Nato so se izkazali še v igranju različnih instrumentov.
Nina nam je zapela pesem Moji Brkini. Prisluhnili smo lahko še dvema pevskima zboroma, in sicer Fantom spod Karlovice in Dekletom
s Škofij. Program pa so popestrili še gospodje in gospe kulturnega
društva Šavrini in anka Šavrinke, ki so z igro, petjem in plesom prisotne dodobra nasmejali. Sledil je ples ob zvokih skupine Navihani
lisjaki. Opasilo smo vaščani zaključili v ponedeljek ob skupnem pikniku.
Gradiška mladina, ki je opasilo organizirala, se zahvaljuje vsem, ki
ste nam priskočili na pomoč. Posebna zahvala pa gre Občini Hrpelje - Kozina, Marjanu Štefančiču za gostinske storitve, kuharju Darku in njegovi ženi ter predsedniku KS Karlu Šturmu. Najlepša hvala
vsem!
Jerica
14
med ljudmi
SREČANJE GRADIŠČ 2010
V soboto, 26. junija, smo se Gradiščani odpravili na že 10. tradicionalno srečanje Gradišč. Tokrat nas je pot peljala v Gradišče pri
Podsredi. Srečanja se je udeležilo petnajst
Gradišč. Ob prihodu so nas gostitelji pogostili z dobro hrano in pijačo. Udeleženci
smo bili priča pestremu programu, ki ga je
s pesmijo »V dolini tihi« popestril zborček
županov, v katerem je sodeloval tudi naš
župan Zvonko Benčič Midre.
V nadaljevanju smo si lahko ogledali različne pevske zbore, akrobatsko skupino,
mlade harmonikaše, Mariachi la Paloma,
mamo Tonko, slednje smo lahko videli tudi
v šovu Slovenija ima talent, pa orientalske
plesalke in še veliko drugih izredno zanimivih nastopajočih, ob katerih nam ni bilo niti
minuto dolgčas.
Obiskovalci so se lahko tudi peš podali ob
kapelicah do vrha hriba, ki se imenuje Stara Sveta Gora. Po uradnem programu so
sledile družabne igre. Pridni tekmovalci so
tekli na smučeh in metali kamne v različno
velike kroge.
Po izenačenju s še enim Gradiščem smo bili
uspešnejši po metanju kocke in smo tako dosegli 1. mesto! Zmago smo prijetno proslavili
in se utrujeni, polni novih vtisov, v poznih
urah vračali domov, v Gradišče pri Materiji.
Jerica
SKRB ZA OKOLJE
Uspešna čistilna akcija »Očistimo Slovenijo«, organizirana v aprilu, ni odvrnila
nekaterih Matarcev, da ne bi nadaljevali
z odstranjevanjem različnih odpadkov v
naravi. Tako smo v avgustu iz že pred leti
opuščenega vaškega smetišča izvlekli sedem avtomobilskih karoserij in več drugih
kovinskih kosovnih odpadkov. Poskrbeli
smo tudi za odvoz.
Že pred časom smo sanirali obstoječe
vaško smetišče in verjeli, da je konec z
dovažanjem različnih plastičnih in drugih ekološko spornih odpadkov ter smeti.
Smetišče smo začasno namenili vrtnim
odpadkom (pokošena trava, ostanki obrezanih živih mej in grmovnic, veje itd.) in
zemeljskim materialom (zemlja, kamenje
itd.) – a le za Materijo.
Kaj pomaga, če se le domačini držimo
reda! Ni bilo potrebno veliko časa, da se je
našel brezvestnež in ponovno pripeljal zajeten kup plastične folije in drugih odpadkov, ki so se nabrali po pospravljanju enega od mnogih gradbišč izven naše vasi.
Žal nam ni uspelo ugotoviti, kdo je to bil.
Glede na že večkrat odvržene podobne
odpadke pa lahko sklepamo, da gre za iste
brezvestneže, ki se »požvižgajo« na vse in
vsakogar. Ker bo ozaveščanje nekaterih
ljudi očitno trajalo predolgo, razmišljamo
o fizični oviri, ki bo preprečevala dovoz do
smetišča.
Pri skrbi za okolje moramo pohvaliti tudi
naše krajane, ki skrbno ločujejo odpadke
in pridno polnijo zabojnike na ekološkem
otoku. V Materiji imamo otok ob glavni
cesti na vaškem trgu pred pošto, ki je na
razpolago vsem mimoidočim in ljudem, ki
pridejo po opravkih na pošto. Tako se velikokrat zgodi, da so zabojniki prehitro polni
in se odpadki odlagajo na tla ob njih. Verjamemo, da se bodo uresničile obljube in da
se bo v bližnji prihodnosti končno sanirala
stavba stare šole in uredil vaški trg oz. vaško jedro – takrat bi bilo vredno razmisliti o
dodatnem manjšem ekološkem otoku na
drugi lokaciji v vasi.
Skrb za okolje naj bo naša stalna skrb in ne
le ob enkratnih akcijah.
Tekst in foto: Slavko Gerželj
15
med ljudmi
KS HRPELJE UREJA SLOPE
V zadnjem letu smo pred vasjo Slope uredili parkirišče za avtomobile domačinov pa tudi
obiskovalcev narave v okolici Slop. Iz leta v leto je vse več nepravilnega parkiranja avtomobilov po travnikih in gozdnih poteh, kar je tudi pereč problem vseh vasi v Brkinih. Želeli smo
pokazati pravilen način, da se prepreči vsesplošno parkiranje po naravi.
V poletnih mesecih pa smo na cesti skozi Slope popravili luknje v asfaltu. Da bi zaustavili
vdiranje vode, smo postavili večje rešetke za odvodnjavanje iz zgornjega dela Slop. Istočasno smo postavili tudi klop za domačine in tudi za pohodnike, ki jih je v Slopah vedno
veliko.
KS Hrpelje
HRPELJE SI BOGATI VSAKDANJIK
Krajani so bili soglasni, imamo želje, da si izboljšamo pogoje bivanja, in imamo voljo, da
pripomoremo k temu. Z majhnimi finančnimi sredstvi iz sredstev KS za nakup materialov in
s precejšnjo delavnostjo se je v dveh ulicah uredila javna razsvetljava.
KS je zagotovila material, t. j. sidra v zemlji, drogove, luči in žice, vse ostalo pa so krajani ulice
izvedli sami pod vodstvom mojstra elektrikarja Petra Prosena. Delo je bilo v kratkem času
končano, vsi krajani pa zadovoljni s svojo pridobitvijo.
Čaka pa nas še marsikaj, kot smo ugotovili v pogovoru s krajani nekega poletnega večera.
Peter Boršič
OTROŠKO IGRIŠČE V HRPELJAH
Mnogokrat poudarjamo, da so otroci naša prihodnost, in mnogokrat se tudi zavedamo,
da premalo poskrbimo zanje. Tudi v KS Hrpelje se zavedamo tega dejstva ter poskušamo
narediti marsikaj za prijetne otroške dni.
Po precejšnem čakanju smo v pomladnih mesecih tudi na Slavniški cesti v Hrpeljah dokončali otroško igrišče. Ob njem smo postavili varovalno ograjo, v notranjost pa namestili koš
za odpadke in klop za sedenje staršev in ostalih spremljevalcev otrok.
Delu, kjer se nahaja otroško igrišče, bomo v prihodnje poskusili dati tudi novo vsebino – ne
le za otroke, ampak tudi za srednjo in starejšo generacijo.
Na dan otvoritve nam je sicer ponagajal dež in nas tako pregnal v prostore KS, kjer smo
nazdravili s kozarcem soka in pecivom.
Tanja Petohleb
CERKEV V OCIZLI KRASI NOV KRIŽEV POT
Letošnje sicer skromnejše opasilo in slabo
vreme zadnji konec tedna v avgustu, ko
Ocizla praznuje vaški praznik, je odlikovala velika udeležba na slikarskem ex-temporu za odrasle, ki se vrsti vsaki dve leti,
in za otroke, letos že 11. po vrsti. Otroci
se niso pustili motiti in so kljub dežnim
kapljam pripravili nove stvaritve. Ocizlani
so bili zelo veseli slik, ki so jih slikarke po
ex-temporu odstopile in bodo odslej krasile stene vaškega doma v Ocizli. Komisija
iz vrst slikark in domačinov je podelila dve
nagradi: Zofiji Fičur v kategoriji najmlajših
in Urbanu Ujčiču med starejšimi. Moški so
odigrali balinarski turnir, med katerimi sta
bila najboljša Joško Povh in Stanko Mihalič,
žene pa tekmovanje v škrlah. V konkurenci
šestih parov, kjer je bilo kar nekaj odličnih
16
med ljudmi
premiernih nastopov in je bila borba dokaj
izenačena, sta že tretje leto zapored slavili
Irena Povh in Ester Mihalič.
V nedeljo je bilo slovesno v cerkvici sv. Marije Magdalene. Uresničila se je dolgoletna
želja krajanov, da bi postavili križev pot. Izdelal ga je domači mojster Dorijan Andrejašič, in sicer iz lipovega lesa. Pri tem je uporabil tehniko žganja in rezbarjenja. V vsako
ploščo, ki je narejena iz enega kosa lesa, je
vložil dobrih 30 ur dela. Križev pot predstavlja lepo umetniško delo in novo kulturno
pridobitev tako za Ocizlo kot za občino.
Blagoslovil ga je župnik Iztok Mozetič.
Ester Mihalič
PREŠKO OPASILO 2010
V Prešnici smo tudi letos priredili dvodnevni koncert ˝Glasnost ne znanih˝ in tradicionalno nedeljsko opasilo s kulturnim programom in plesom.
Opasilo smo otvorili že v petek, 23. 7., z
nogometnim turnirjem, v katerem so stopničke zasedle naslednje ekipe: 1. mesto
moštvo Groznih, 2. mesto moštvo Prešnice in 3. mesto Stare grče (Klanec), nekaj
po 20. uri pa smo zaslišali prve zvoke rocka.
V petek vremenska napoved ni bila najboljša ampak kljub napovedi je vreme zdržalo.
Okoli desete ure zvečer so koncert odpri
Forgotten Eden, ki so uspeli prepričati publiko z imenitnim »opernim« vokalom, natančnimi in čustvenimi solažami ter pravim
heavy metal ritmom, četudi se band opazno spogleduje s starim rockom.
Sledili so jim Pomaranča, ki so večino publike pozitivno presenetili, glede na to da
jih ne vidimo pogosto na glasbenih odrih.
Vokal ohranja tisto barvo, ki je zaznamovala pretekle generacije in ki ga vsi najbolj
poznamo v ritmih komadov »Takoj se dava
dol« in »Soldatom«.
Za njimi smo si ogledali prav tako rock zasedbo Pecheglava, ki črpa ideje v starem
yugorocku, kar je bilo razvidno tudi iz priredb Partibrejkersev, Divljih jagod in celo
solo točke pevca, ki se je lotil akustične
skladbe »Kad sam bio mlad« vsem poznane
Riblje čorbe. Band se je v tej pozni večerni
uri izkazal za odlično izbiro in glede na to,
da še ni uradnih avtorskih posnetkov, je bil
repertoar, ki ga dopolnjuje precej priredb,
publiki pisan na kožo. Nostalgičen duh se
je tudi po odhodu ansambla z odra nadaljeval pozno v noč.
V soboto smo se zbudili v oblačno sveže jutro z nekaj plohami, ki pa so bile prehodne-
ga značaja. Popoldan smo uspešno izpeljali
že 5. kmečko dirko z »BCS«-kami (kosilnicami), bolj znano kot spretnostno vožnjo.
Tekmovali smo vsi z eno BCS-ko. Letos nam
je prvič v vsej zgodovini tekmovanj zagodlo vreme. Zaradi dežja je bila proga razmočena in blatna, tekma pa zaradi tega veliko
bolj napeta in atraktivna. Najbolj spretni so
se povzpeli na stopničke, in to so: 1. mesto
Rafael Sinkovič, 2. mesto Srečko Memon
in 3. mesto Damjan Pečar. Zmagovalcem
iskrene čestitke, vsem ostalim pa čestitke
za izjemen pogum in vztrajnost na tekmovanju.
Večer se je začel s progressive metal bandom Prospect, ki so poskušali ogreti publiko. Zagotovo je množica obiskovalcev
najbolj pričakovala Metalsteel, ki z vsakim
koncertom potrjujejo svojo odličnost. Odprli so z »White Circle« in nadaljevali z vsemi že ponarodelimi komadi, predstavili pa
so tudi skladbe, ki se bodo zvrstile na že
četrtem albumu, ki ga snemajo te dni. Za
spektakularen konec so poskrbeli Requiem
– že stari znanci preškega odra. Requiem je
nesporno ena največjih in najvplivnejših
slovenskih heavy metal skupin vseh časov.
Bend je začel delovati pred petnajstimi leti.
Vseskozi se je držal energičnega in žanrsko
čistega tradicionalnega heavy metala. Izdali si štiri odlične albume in odigrali številne
koncerte. Čeprav jih vsi najbolj poznamo
17
med ljudmi
po komadu ˝Stare device˝, je publika uživala v vsakem njihovem akordu.
Do pete jutranje ure je na prizorišču še vedno mrgolelo ljudi, šank pa se je polnil z
napol posrebanimi vrčki piva. Prizor je tako
dal vedeti, da je šlo za pravo heavy metal
žurko, ki ustreza vsem standardom. Obiskovalci, od katerih nismo želeli nobene vstopnine, so tako (upamo) prišli na svoj račun
in spet doživeli enega tistih koncertov, pri
katerem ni nobene potrebe po pogovoru
o zvoku, saj je bil ta zopet delo Yoldijeve
ekipe, ki nikoli ne razočara. Četudi je nekajtisočglavo množico, ki smo jo navajeni na
metal campu in podobnih metal koncertih,
zamenjala manj številna publika, pa iz oči
še vedno sije strast in ljubezen do težkih
riffov in odrskih desk.
Nedeljski popoldan smo začeli veliko bolj
umirjeno, z mašo ob prazniku svetega Jakoba, po maši pa se je dogajanje premaknilo k stari šoli, kjer nam je gospod Ivan Pečar
povedal nekaj besed o izvoru besede »opasilo« ter nekaj besed o novi igri (o prigodah
in nezgodah našega Pepiča, ki je temeljila
na resničnih dogodkih iz časov naših pranon in pranonotov). Zaigrali so jo člani Preške dramske skupine. Preška mularija pa
je za nedeljski kulturni večer pripravila še
manjšo razstavo izdelkov, ki so jih ustvarili
na ustvarjalnih delavnicah teden prej. Dogajanje je popestril ansambel Biseri, ki nas
je zabaval še pozno v noč.
Ponedeljek se je začel s kolesarjenjem, preško opasilo pa smo zaključili z plesom ob
zvokih skupine Vikend.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki
so kakorkoli pripomogli, da smo tudi letos
izpeljali ta dogodek, še posebej pa KS Prešnica, Občini Hrpelje - Kozina, Zdravstvenemu domu Sežana, Banki Koper, Tiskarni
Artex, Zavarovalnici Triglav in nenazadnje
vsem članom društva, ki smo dneve in noči
preživeli na prizorišču.
Domen Benčina in Iris Pečar
KŠTD PREŠNICA
»KLWNJA«
Kljub velikemu številu mladih v naši vasi je
porok vedno manj. In zato tudi vedno manj
»klwnj«. Ampak letošnjega 6. avgusta se je
veselila cela vas, ker sta se za poroko odločila Damjan Pečar in Tina.
Po stari navadi se »klwnja« naredi en večer
pred poroko – torej na petek. Gre za veselico, ki jo družina mladoporočencev naredi
za vso vas. Tako se je vsa Prešnica veselila
tega lepega trenutka.
Priprave na »klwnjo« so se začele že zgodaj popoldne. Mladi fantje, tisti ledih in tudi
poročeni, so se odpravili po »brimje«, dva
borovca in rože. Zvečer se je začel drugi del
– postavitev »klwnje«.
Fantje so stvar vzeli resno in so »klwnjo« ob
glasbi našega novopečenega benda Vuvutele postavljali globoko v noč. Ob žlahtni
kapljici in polno obloženih mizah veselja ni
manjkalo.
Borovci stojijo, »brimje« tudi, na »klwnji«
napis ‘Srečno mladoporočencema’, vse je
pripravljeno za ženski del opravila. Punce
so jo pridno okrasile z »narobutanimi« ro-
žicami. Tako je bila »klwnjna« postavljena in
okrašena.
Manjkajo nam še »šulni«. Zato smo se z
ženinove »klwnje« odpravili po nevestin
»šuln« v Bertoke, na njen dom. Še zadnji
sestavni del »klwnje« – »šulne« od ženina in
neveste – smo postavili na zato namenjen
komat.
Za konec želimo mlademu paru vsaj zlato
obletnico poroke, saj »štalco in kravco« že
imata.
KŠTD Prešnica
Nekdo si je za svoje ˝umetnine˝, če jim lahko sploh tako rečemo, izbral napačen kraj. Z žaljivimi napisi so si privoščili steber viadukta, ki stoji na križišču,
kjer se zavije v Prešnico. Ker se pristojne službe ne odzivajo na take neljube
dogodke, smo stvar vzeli v svoje roke in na svoje stroške prebarvali steber.
Če si lahko sposodimo znano frazo iz reklame, bomo dejali tako: Ne želimo si
takih neljubih dogodkov, ˝ker imamo radi svojo lepo vas in želimo, da takšna
tudi ostane.˝
KŠTD PREŠNICA
18
OPASILO V
JAVORJU
Kot veleva tradicija, smo drugi konec
tedna v juliju Javorci praznovali vaški
praznik oziroma po Javorsko »opasilo«.
Praznovanje je bilo letos razpotegnjeno
čez celoten konec tedna, tako da smo
začeli že v petek in končali v nedeljo.
Posebej dobro je bila obiskana sobotna
zabava, ki je seveda trajala do jutranjih
ur. Nedelja se je začela z mašo in nadaljevala s prvim plesom in krajšim kulturnim programom. Posebej razveseljivo
se nam je zdelo dejstvo, da imajo Javorci opasilo še vedo za svoj praznik, kar je
nenazadnje pokazal tudi obisk. Zahvalili
bi se radi še našim sponzorjem: Godina
d.o.o., Termoplast – Plama d.o.o., Motel
Finida in Proeko Plastika d.o.o., ter vsem
obiskovalcem.
ŠKD Javorje
med ljudmi
RODIŠKI DNEVI 2010
V Rodiku je konec julija vedno v znamenju opasila in z njim povezanega dogajanja. Tudi letos je bilo tako.
Rodiške dneve smo začeli v četrtek, 22. julija, z literarnim večerom
na borjaču Turistične kmetije pri Friščevih, kjer se nam je s svojimi
pesniškimi zbirkami predstavila Patricija Dodič.
V soboto, 24. julija, je sledil že tradicionalni Štrekljev večer, o čemer
je več napisala že Majda Peršolja v posebnem članku.
V nedeljo, 25. julija, smo se takoj po sveti maši v spremljavi ansambla Romantika zavrteli v prvega. Turistično društvo se je po nekajletnem premoru odločilo, da letos podeli priznanja v okviru akcije
Moja dežela – lepa, urejena in čista. Komisija v sestavi Vesna Marion,
Štefka N. Žnidarčič in Ana Grmek si je ogledala vas. Priznanja so podelili v naslednjih kategorijah: skladno urejen skalnjak in okolica
(posebnost nasaditve – avtohtone rastline) – Rodik 4a, ohranjen
domač videz dvorišča (skladnost novogradnje s starim objektom,
urejenost dvorišča in vrta) – Rodik 76, urejeno, raznoliko, vendar
skladno dvorišče in balkon – Rodik 57, pestra izbira rastlin na
balkonu (skladen videz) – Rodik 5d, vzorno obnovljena domačija
(ohranjen domač videz) – Rodik 40, umestitev avtohtonih rastlin v
okolico in ohranjenost okolice ter urejenost – Rodik 97. Komisija
se je odločila, da podeli posebno priznanje vsem krajanom, ki skr-
bijo za urejenost kulturnih spomenikov (cerkev z okolico, pokopališče, spomeniki, znamenja …) ter vasi kot celota. Praznovanje opasila se je nadaljevalo plesom ob melodijah ansambla Romantika.
V ponedeljek, 26. julija, smo na pobudo Živoja Raceta iz Lokve ter
domačinov Karlota Babiča, Stojana Škapina in Bogdana Čebohina v
Rodiku obudili 'ponedeljek po opasilu'.
»Med obema vojnama so pevci iz okoliških vasi, predvsem iz Lokve, ta dan prišli v Rodik in na Linčevem vrtu prepevali slovenske
pesmi, rodiški godci so igrali, starejši in mladina pa smo plesali. Ta
dan je bil za Rodičane pomemben, za nas mlade pa tudi, saj smo
se lepo oblekli. Danes je to drugače, mladi se preoblečejo dvakrat
na dan. Spominjam se, kako me je prišel iskat za ples Karlo Btov
iz Kozine, vsi so začeli plesati za nama v krogu v eno smer, potem
pa v drugo,« je pripovedovala svoje spomine Marija Babuder – Povščeva.
Zapeli so lokavski pevci. Večer sta pripravili in povezovali Ana
Čepar in Alenka Škapin. Lokavski pevci so po končanem koncertu zapeli najstarejšima Rodičankama, 89-letnima Mariji Povščevi in Pini Linčevi, petje pa se je razlegalo še dolgo v noč.
Za TD Rodik, Nives Božič Požar
NOVA PESNIŠKA ZBIRKA »MURVA« RODIČANKE DORE BERNETIČ
(pripravila Jasna M. Peršolja – Majda Valinova)
Opasilo ob svetem Jakobu 25. julija je največji rodiški vaški praznik. Rodičani ga praznujejo že vsaj od leta 1731 dalje. V cerkvenem
urbarju je v zaključnem računu za leto 1731
zapisano, koliko denarja so porabili za trak,
s katerim so opasali ozemlje okrog cerkve,
koliko je stala jagnjetina in koliko so dali za
kruh, ko so pripravili dopoldansko mrzlo malico, ki so jo pojedli po maši, ko so zaplesali
ples: v prvega. Praznovali so vsi prebivalci
Rodika in vsi sorodniki, ki so se takrat vrnili
domov na praznovanje. V dolgih letih se je
praznovanje sicer malo spreminjalo, se po-
daljšalo še na opasilni ponedeljek in po drugi svetovni vojni še na spominski dan in na
opasilno soboto. Da se praznovanje nadaljuje in je opasilo še vedno naprej živo in posodobljeno, skrbita Vaška skupnost Rodik in
Turistično društvo Rodik. Le v slogi in s skupnimi močmi ter požrtvovalnostjo Rodičani
iz leta v leto prirejajo svoje opasilo.
V nedeljo je maša, ples v prvega in obisk sorodnikov, opasilno soboto pa so namenili rodiški kulturi, zgodovini in ljudski ustvarjalnosti v
tako imenovanih Štrekljevih večerih.
Letos so 24. julija na sredi vasi predstavili
novo pesniško zbirko domačinke Dore Bernetič ali po domače Dore Tereznove. Naslov
pesniške zbirke je MURVA. Zbirko je izdalo
Kulturno društvo Vilenica, uredil pa Aleksander Peršolja. Opremo in računalniško oblikovanje je naredila Lucija Klanac, fotografije je
prispevala Dorina hči Ester Mahnič, Tereznova. Zbirko je natisnila Tiskarna Mljač Divača.
Izdajo so omogočili tudi Krajevna skupnost
Rodik, Turistično društvo Rodik, Občina Hrpelje - Kozina ter družini Miranda in Vitomir
Počkaj in Mirica in Miro Korva.
Na knjižnem ovitku pesniške zbirke lahko
preberemo:
O Dori Bernetič in o Murvi
Dora je bila rojena 15. 8. 1938 pri Boštjanovih v Preložah pri Lokvi. Po končani šoli se
je zaposlila v Kmetijski zadrugi. Po poroki z
Jožetom Bernetičem se je preselila v Rodik
k Tereznovim in si ustvarila družino. Delala
je v podjetju Kovinar v Hrpeljah do upoko-
19
med ljudmi
jitve. V službi se je ukvarjala z računovodstvom, doma z družino in gospodinjstvom.
V prostem času pa je risala in pesnila. Otroci so šli na svoje, vnučka nista bila vedno pri
njej in zato se je vedno bolj poglabljala v
svojo duševnost.
Svoje misli, občutja, razmišljanja je zapisovala v rimani besedi, zgodbe in pripovedi
pa v prozi.
Zbrala je pogum in leta 2001 izdala svojo
prvo pesniško zbirko Moje poti. Potem se je
včlanila v literarni društvi Zlati čoln v Sežani in v Srebrne brazde v Kopru.
V publikacijah je objavljala posamezne
cikle svojih pesmi. Brala je svoje pesmi na
literarnih večerih in različnih prireditvah v
domačem kraju in v okolici.
V letu 2010 pa je dozorel čas za novo pesniško zbirko. Dora jo je poimenovala Murva.
V zbirki Murva je zbrala pesmi, ki so nastale
v spominu na dom, mater, pokojnega brata,
na družino, na svoj rod, na iskanje korenin,
na premagovanje težav in na tolažbo, ki
jo je dosegla v trenutkih, preživetih v miru
narave.
Morda se bo komu zdelo čudno ime zbirke
Murva. A Dorino življenje je tesno povezano s stoletno murvo, ki raste na Boštjanovem borjaču v Preložah.
Pod murvo je preživela svoja srečna otroška leta, murva jo je pozdravljala vsakokrat, ko se je vračala domov, pod murvo
jo je čakala ostarela mati, pod murvo se
je zbirala družina. Danes, ko je Boštjanova
domačija prazna in je v njej mrzlo ognjišče,
le murva še vedno raste na borjaču, zeleni
in vabi družino in spomine, da jo obiščejo.
Ko odhajajo Boštjanovi v svet, jih murva
pozdravlja, jih povezuje in jih tolaži, ko jim
je hudo.
Dora, ki je prve verze pesnila že v otroški
dobi, se spominja, da so se pod murvo vse
besede rimale, čeprav jih je želela zložiti v
prosti besedi. Stoletna murva je bila navdih,
je bila Boštjanovo sveto drevo in prostor pod
murvo je bil kraj miru, kjer so se lahko pogovarjali sami s seboj in med seboj.
Dora nas po sviloprejkini niti pelje od pesmi
do pesmi, nam razgali svojo dušo, razmišljanja, bolečine in radosti. Pokaže nam
svoj čustveni svet in svoje rešitve. Njeno
srce je pred nami kot na dlani. Ko beremo
njene pesmi, se primerjamo z njo, primerjamo svoje poglede na življenje z njenimi
slutnjami. Posreduje nam svoja izkustva in
se nas dotakne.
se še pozno v noč zadržali na sredi vasi ob
kozarčku rujnega.
Bralcem občinskega glasila pa ponujamo v
branje drobec iz pesniške zbirke Murva:
Večer je vodila Nives Požar Božič, pesmi sta
brali pesnica Dora in Ana Čepar - Čepova,
plesali in godli so nam člani Folklorne skupine Brkini. Ljudska godba, ljudski plesi in
rodiška ljudska pesnica so oblikovali ta julijski večer v Rodiku.
Sonja Tomažinščeva je tudi letos z veseljem
dala na uporabo svoj prostor na sredi vasi.
Zbrali so se Rodičani, obiskovalci iz okoliških vasi in mnogi ljubitelji poezije, ljudske
pesmi in plesov. Da ljudje cenijo Dorino
ustvarjalnost in njene pesmi, so pokazali z
zanimanjem za nakup zbirke, ki so jo lahko
kupili po predstavitvi.
Po stari navadi so Rodičani pripravili opasilno mrzlo marendo, Ester Tereznova je za
vse napekla pecivo. Rodičani in gostje so
Stoletna murva
čuvaj naš rod.
STOLETNA MURVA
Pred kraško hišo
stara murva rase,
kjer pradedje so jo
vsadili.
Mi smo v njeni košati
senci se hladili.
Murva zdaj tam sama
se bohoti v vsej svoji
veličini.
Spomladi ozeleni
in z nami še živi.
DOM
Skozi gozd zeleni,
po poti neizhojeni,
čez ravno polje
do očeta in do matere.
Tam tvoj je dom
in rod bo tvoj
pognal korenine.
Naj jutro se zjasni
in da moči,
da ljubezen mladih
v brst zbrsti.
NEKDO JE VPRAŠAL, KAJ JE POBOŽ
Friščeva domačija je bila v četrtek, 22. julija,
gostiteljica literarnega večera, ki je potekal v
organizaciji Turističnega društva Rodik. Obiskovalci smo poslušali zgodbe, pisane z verzi.
Pesnica Patricija Dodič - Patra nam je priprla
svoja pesniška vrata in nas s tenkočutnim branjem popeljala skozi svoj knjižni prvenec Pet
minut blaznosti, drugo zbirko Črno obrobljene oči ter še neobjavljene pesmi.
Patricija je doštudirala slovenščino in francoščino z baznim jezikom italijanščina na
Filozofski fakulteti v Trstu. Je odgovorna
urednica za poezijo glasila Stopinje, ki ga izdaja Literarni klub Ilirska Bistrica, in članica
KUD Literativa. Pred leti je prejela nagrado
za najboljšo regijsko pesnico na Mladi Urški
in drugo nagrado na Veronikinih dnevih v
Novem mestu. Sodeluje na različnih festivalih, vodi literarne pogovore in jezikovne
tečaje. Ustvarjalna je tudi na likovnem področju, sadove tega dela pa si bomo lahko
ogledali na jesen.
Literarni večer je vodila kulturologinja Maja
Foto: Slavko Gerželj
20
Turković, za glasbeno popestritev je poskrbel Toni Škrlj iz benda Romantiki, ki se je
med drugim predstavil z avtorsko pesmijo
O človeku.
Sledijo Patricijine pesmi, ki vedno znova
prepričajo, da njenih literarnih večerov ne
gre zamuditi, še posebej ne takrat, ko pesmi v vas predramijo radovednost in vas
mika izvedeti, kaj je pobož.
Maja Turković
Odbleski
Včasih ni besed.
Jih ni za zastalimi vprašanji.
In ni odprtih oken.
Ali priprtih vrat.
Kadar greš.
Včasih ti roke omahnejo ob telesu.
In bi jokal. Tako počasi bi jokal.
Včasih ni moči za šepet.
Ne ob tisti, saj veš, kateri, mizi, ne ob nobeni.
med ljudmi
Včasih ni zgodbe.
In ni objema.
Ko vstopaš, je le jutro z uvelo pentljo.
In je dan.
Ki vstopa skozi ista vrata kot ti.
Hočem biti, če že sem.
In hočem polne žepe Sonc.
To hočem.
Da, to hočem.
Jonatan
Mikroželja
Nočem, da me tipate po nebesnih telesih.
Da mi zabadate puščice v neoštevilčenost
sanj.
Da mi sedate na pege mojih dni.
Ki jih še ni bilo, ki jih še ni.
Nočem, da mi pihate česnovo sapo v utrujeni obraz.
Da me kličete Morska pena.
In da me prijemljete za kolena, ker mi povzroča jok.
Da me vabite na Mars, ker je tam bolje.
In ker tam baje nihče ne živi.
Da se mi smejete v obraz.
In me trepljate po razboleli rami.
Da me porivate v bedne spopade.
In mi razpletate zanke okoli vratu.
Da me polivate s praznimi stokanji brez koščic.
Ne omenjajte mi besede človek, narejene
iz gorja.
Hočem prijaznost.
Hočem pobož.
Hočem objem.
Izsrkati rdeče niti, izpraskati nasmehe.
Zarjaveti v nekem kotu.
Deliti s tabo svoje ostrine.
Simbolično razčetverjati.
Da bi pricurljala kaplja dežja na moj prst.
Hočem razprto nebo brez spodnjih hlačk.
Razbeljeni vosek v stekleni noči.
In dim za dimom, medtem ko zunaj grmi.
Zanima me ljubezen, moški, ženska, saj ni
važno.
Lomljenje pajčevin pod nekim telesom.
Hočem svojih pet minut na dan.
Pet koristnih minut na dan.
Nočem ustavljati kril nad zbledelo bilko sredi niča.
Hočem si odperutiti čas.
Leteti med tvoje krvničke in dišeče potoke.
Nočem zapirati vek.
Ali plavati na koščku lesa tik nad. Ali ob.
Hočem se ugnezditi vate.
S kljunom razpreti jezove časa, čaranj in črk.
Hočem, da mi močiš perje.
Da preštevaš jate poljubov v prebeljenem
dnevu.
Nočem pred vetrom. Ali za njim.
Hočem spuščati krike.
Ob tvojem ušesu.
Sledi krempljev.
Na tvojem vratu.
Poteze šaha.
V tvojem matu.
Hočem, da se mi svetijo oči ...
Ko iz tebe spuščam vse ptice sveta.
Nekdo je vprašal, kaj je pobož
Neminljivost dotika.
Šepetalec senc.
Ko s prstom narišeš zemljevid od tretjega očesa navzdol proti konici nosu.
Menda to delamo le pripadniki istega rodu.
Drugačno zavetrje srca - vzporedno z nasmehom.
Prižemanje h koži - kalejdoskopski preblisk
miru.
Meandri občutij - do zabrisa čudenj in strahu.
Zakljunjanje in zaklinjanje.
Zaklepanje in odklepanje.
Cezannov magnetizem s hrbtiščem dlani.
Ko odmisliš in zabrišeš, kar je odvečnega.
Mirujoči gib in rdeča pentlja.
Mezenje drugačnih nebes skozi ožilje poti.
Ko se zaobliš, preden padeš na tla.
Ko pokrčiš kolena in vsrčiš vse energije sveta.
Ko se zaluniš, zasončiš, zasenčiš, odsenčiš.
Ko veš.
Ko od začetka do začetka žariš.
Božaš razpoke.
Čutiš.
Veš.
Ko mi ponudiš sedenje na klopi
ob bambusu in gledanju v nebo.
Medtem ko čas jezikuje okoli ušes, oči in
teles.
Ko postajava všitek tišine in brstenje v smehu.
Ko si rečeva, da je lepo.
Ko se mi skozi razpored dotikaš bradavic.
To je pobož.
ZAHVALA
22. julija sem imela v Rodiku – na
predlog in povabilo Slavka Gerželja
– literarni večer pri Friščevih (Kmečki
turizem pri Iztoku Racetu). Prekrasen
ambient, dober glasbeni vložek, ki ga
je pričaral s pesmijo Toni Škrlj iz Knežaka, in čudovito občinstvo so v meni
zbudili tolikšno veselje, da ne morem
drugače, da se še enkrat – ali tisočkrat
– ne zahvalim vsem, ki ste tistih nekaj
ur delili z mano in meni dragimi. Hvala
Iztoku, njegovi ženi in hčerkam, hvala
Slavku (za fotografijo), Toniju in Maji
(za izvrstno vodenje), hvala vsem, ki
ste tam bili zaradi mene, mojih pesmi,
ali samo zato, da bi si polepšali večer.
Bil je čudovit – ja, tudi zaradi vas.
Na še kdaj, z veseljem in hvaležnostjo,
Patricija Dodič
ČENTUR
V nedeljo, 18. julija, se je v Čenturju, vasici blizu Kopra, odvijala
osrednja prireditev ob obnovitvi ceste. Najprej je bila v ta namen
posvečena maša, ki je trajala dobro uro, po maši pa se je na igrišču
na koncu vasi pričel odvijati program, ki so ga vodili člani harijskega društva (Andreja, Jernej in Adrijana). Najprej so se predstavile
domačinke, ki so si nadele ime Golidarce, to pa zato, ker »golida«
pomeni »škaf za vodo«. S to golido so nekoč ženske v vasi nosile
vodo od izvira do doma. Z vodo so zelo skrbno delali, ker je včasih
na tem koncu pomenila zlato. Tudi takrat so ženske, medtem ko so
čakale, da se jim golida napolni z vodo, zapele marsikatero pesem.
Golidarice pa želijo obuditi prav te stare pesmi, ki počasi izginjajo
s seznama starih kmečkih pesmi. Po odpetih pesmih je sledil skeč
Harijcev, za njimi pa je nastopila Banda Žluk. In končno smo prišli
na vrsto tudi mi. Folklorna skupina Brkini se je predstavila s spletom
pristnih brkinskih plesov in je prisotnim predstavila tudi Brkinsko
bando, ki deluje pod okriljem Folklorne skupine Brkini. Ker pa smo
mladi in navihani, smo tudi mi poskrbeli za kupico smeha, ko je
Peter najprej zaigral na mini harmoniko in smo ga potem pohecali, če je mogoče harmoniko opral v stroju na 90 °C, da se je tako
zmanjšala. Potem pa smo še dve odigrali – tako kot se spodobi.
Prebivalci Čenturja in tudi gostje so bili zelo navdušeni nad nami.
Po končanem programu se je veselje, čeprav je bila nedelja, skupaj
s plesom nadaljevalo pozno v noč.
Anja Kirn
21
med ljudmi
ČESTITKE!!!
TEJA LJUBIČ – DRŽAVNA PRVAKINJA
V DIATONIČNI HARMONIKI
Na gradu Rajhenburg je v soboto, 16. avgusta, že 13. leto zapored
potekalo državno prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko, ki ga organizira Turistično društvo Brestanica v sodelovanju s
turistično agencijo BooM Krško. V konkurenci 19 harmonikark, ki
so morale zaigrati po dve skladbi, eno ljudsko in eno narodnozabavno, je letos državna prvakinja postala naša 22-letna Teja Ljubič iz Javorja, drugo mesto je osvojila 15-letna Sandra Murgelj iz
Starin pri Otočcu in tretje 11-letna Ana Jesenovec iz Stare Loke
pri Škofji Loki.
Občinstvo je za najprikupnejšo tekmovalko izbralo 11-letno Barbaro Kropovšek iz Rečice ob Savinji. Prireditev si je ogledalo lepo
število obiskovalcev.
Teja Ljubič je tako dvema naslovoma iz 2005 in 2006 dodala
še tretji naslov najboljše v Sloveniji na diatonični harmoniki. Po
nekajletnem premoru od tekmovanj in prehodu z dosedanjega
mentorja Denisa Novata k profesorju Zoranu Lupincu pa je ponovno resno zagrabila za harmoniko. Komisijo je na tekmovanju
prepričala z »Venčkom istrskih« v Lupinčevi izvedbi in Klavžarjevo
skladbo »V galopu«.
Teja v bližnji prihodnosti načrtuje izdajo plošče.
Ester Mihalič
DUTOVLJE: DRUŠTVO KMETIC NA 40. PRAZNIKU
TERANA IN PRŠUTA V DUTOVLJAH 2010
Društvo kmetic sežanske regije se je tudi letos predstavilo na 40. prazniku terana in pršuta v Dutovljah. V osnovni šoli so na ogled
postavile razstavo različnih kruhov in ji dale
naslov »Kruh skozi čas«.
V nedeljo pa so v povorki kmečkih voz
predstavljale izdelavo »žajfe« in njeno
uporabo. Na »špargetu« so kuhale »žajfo«,
ki so jo uporabljale za pranje, kopanje in
pihanje mehurčkov. Voz so predstavile na
izviren način: »Kšn bot, ku ni blo dnarja za
kupit žajfo, so jo kmetice izdelovale kar
doma. Uporabile so luj in ostalo maščobo,
ku je niso rable za kuhanje. V Trst so šle po
sodo kaustiko, ki so jo rabile za kuhanje
žajfe. Luj so kuhale v vodi, kjer so prej namakale pepel, in ji dodale sodo kaustiko.
Ob stalnem mešanjem se je to počasi kuhalo ene dve uri, seveda se je dodalo še
dodatke – npr. brinovo olje, med, danes je
moderna lavanda …, za navadno žajfo pa
se ni dodajalo nič.«
Na vozu so prikazale, kako so včasih prale
belo perilo. Najprej so ga skuhale v »lugu«,
ki so ga pripravile tako, da so pepel pustile
namakat par dni in v tisti vodi potem kuhale cunje. Za pranje črne robe pa so skuhale
bršljan in v tisti vodi prale. Volnene majice
so se prav svetile, so povedale … Ti recepti so preizkušeni in lahko jih uporabite še
danes.
Kmetice so s to zabavno predstavitvijo
nasmejale obiskovalce in se pri tem tudi
same zabavale. Med desetimi vozovi pa
www.hrpelje-kozina.si
22
so si prislužile drugo mesto. Danes pa že
razmišljajo, s čim bodo presenetile drugo
leto …
Milena Štolfa
med ljudmi
V junijski številki glasila smo vam pobliže predstavili Friščevo kmetijo v Rodiku, ki je tiste dni ravno odprla svoja vrata. V tokratni
številki pa vam predstavljamo kar tri kmetije: »Pri Linču« v Rodiku, »Pri Damjanu« v Slopah in kmetijo, ki se je že dodobra usidrala na Golcu: kmetijo »Pri Cepčovih«.
TURISTIČNA KMETIJA PRI CEPČOVIH
V osrčju slovenske Čičarije, v pokrajini, ki leži ob slovensko-hrvaški meji,
leži vas Golac. Ta kraška pokrajina je polna naravnih in kulturnih elementov, ki človeka popeljejo v počitek in sprostitev. Vas Golac ima bogato in
zanimivo zgodovino, ravno tako kot tudi turistična kmetija »Pri Cepčovih«,
že od nekdaj znana gostilna, katere korenine segajo v 19. stoletje.
Turistična kmetija »Pri Cepčovih« je bila ustanovljena v popolnoma obnovljeni domačiji. Tukaj si lahko odpočijemo v družbi prijaznih ljudi in odlične ponudbe. Kmetija je last družine Juriševič, ki vestno skrbi za ponudbo
visoke kakovosti in nadaljevanje lokalne tradicije v vseh pogledih.
Lokacija nam ponuja odlično izhodišče za kolesarjenje, pohode in sprehajanje po neokrnjeni kraški naravi, med starimi hišami ter zanimivostmi
vasi Golac z okoliškimi zaselki in vrhovi, ki
segajo prek 1000 m nadmorske višine.
Ponudba obsega bogato lokalno in sezonsko kuhinjo na osnovi domače pridelane hrane. Gostje se lahko razvajajo
z raznimi brkinskimi in kraškimi specialitetami, kot so njoki po taščinem receptu,
jota, različne mesne jedi, jedi z gobami,
občasno tudi divjačina in druge jedi, ob
katerih se še največjemu gurmanu pocedijo sline.
Gostinski del kmetije lahko sprejme do
50 gostov, po naročilu tudi večje skupine.
Radi poskrbijo tudi za zabavno-glasbeni
program. Če kdo želi oddih za več dni,
lahko prenoči v kateri od štirih lično in
moderno opremljenih sob.
Turistična kmetija je primerna predvsem
za ljudi, ki si želijo oddiha od natrpanega vsakdanjika in počitka v mirni lokaciji
s svežim zrakom, prijaznimi domačini in
kakovostno ponudbo.
Urnik: vsak petek, soboto in nedeljo: od
12h do 22h
Telefon: 051 315 120 ali 040 364 473
E-pošta: cepcovi@gmail.com
Spletna stran: http://golac.si
Asja Jugovec
23
med ljudmi
TURISTIČNA KMETIJA »PRI LINČU« V RODIKU
Turistična kmetija z nastanitvijo »Pri Linču« stoji na osrednjem trgu vasi Rodik, ob vaškem vodnjaku. Velika impozantna stavba nam
daje slutiti bogato zgodovino, prav tako skrbno urejena notranjost. Nekdanji gospodarski prostori so postali pravi cvet gostinstva.
Uredili so velik prostor za jedilnico, kjer so ohranili stare »jerte« in zidove obnovili na način, da se je kraški kamen pokazal v vsej svoji
lepoti. V kotu je našlo svoj prostor veliko prijetno ognjišče, nepogrešljivo ob dolgih zimskih večerih. Tik zraven pa zanimiva stenska omara z
unikatnimi predmeti iz preteklosti, tudi Kosovelove družine, s katero so
bili Racetovi že od nekdaj povezani. Zunanja terasa na dvorišču ne daje
slutiti, da stojiš prav sredi slikovitega Rodika. Klet čaka na zaključek del in
je uresničitev želja mladega gospodarja Jerneja.
Sama ponudba turistične kmetije zajema domačo brkinsko in kraško kuhinjo. Tako nam ponuja dobrote, ki nastajajo na podlagi stoletnih družinskih receptov, s kančkom novega pridiha. V meniju najdemo domače
sladice, kot so štruklji in zavitki, tople jedi, narezke suhih dobrot, koline v
zimskem času, njoke …
Poskrbljeno je tudi za goste, ki si želijo
daljšega, večdnevnega oddiha. V zgornjem nadstropju, nad gostilno, imajo
urejenih šest nadstandardno opremljenih sob ter dodaten sodobno opremljen
apartma za dve osebi s savno, jacuzzijem, LCD televizorjem in teraso. Obiskovalci, ki si želijo te vrste ponudbe, bodo
našli vse potrebno za oddih, saj turistična kmetija »Pri Linču« s svojo ponudbo
zadovolji še tako zahtevnega gosta. V
velikem jedilnem prostoru je prostor za
zaključene skupine, praznovanja, poročna slavja in podobno.
Urnik:
pon.–ned., od 11.00 do 22.00
(sreda zaprto)
Telefon: (05) 680 12 06 / 040 711 554
Spletna stran: www.linc.si
24
med ljudmi
TURISTIČNA KMETIJA PRI DAMJANU
Turistična kmetija Pri Damjanu v Slopah
je končno pod eno streho. Damjan Marsič je ustvaril prijeten ambient, v katerem se bodo gostje ob slastnih kulinaričnih užitkih sprostili in odlično počutili.
Damjan je po duši kmet, ljubitelj sadjarstva, poljedelstva in vsega, kar je povezano z obdelovanjem narave. Pred
devetimi leti se je odločil, da bo to tudi
njegov poklic oziroma poslanstvo, s
katerim se bo preživljal, in je tako sredi vasi, v novozgrajeni hiši, odprl turistično kmetijo. Gostom je v prijetnem
lokalu ponujal domačo hrano, ki jo je
večinoma tudi sam pridelal. Damjana
pa so ambiciozni duh in številne ideje
vodile še naprej. Novo priložnost je videl leta 2003, ko je s pomočjo sredstev
EU popolnoma prenovil staro kmečko
poslopje svojih staršev v lepo kamnito
vaško hišo s prenočišči. Takrat se je njegova turistična ponudba povečala za
pet luksuzno opremljenih sob s savno,
jacuzzijem, odprtim ognjiščem in tudi
velbano kuhinjo z odprtim ognjiščem
za manjše zaključene družbe. Letos je
Damjan pridobil še dodatna evropska
sredstva za opremo gostinskega lokala
in tako uredil novo restavracijo s sodobno opremljeno kuhinjo in lepo teraso z
ognjiščem in krušno pečjo ter tako celotno ponudbo združil pod eno streho.
Celotni objekt je stilsko urejen, za kar pa
ima zasluge Damjanov prijatelj Joško
Škerjanc.
Damjan je 25% svoje investicije financiral z evropskimi nepovratnimi sredstvi,
kar vidi kot dobro priložnost za vsakogar, ki ima voljo do dela in pravo idejo.
Brez resnega in odgovornega dela ter
tveganj pa ne gre, saj moraš v začetku
sredstva zagotoviti sam, nepovratna evropska sredstva dobiš šele po zaključku del, po
pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Svojo novo tržno nišo in prepoznavnost
pa vidi v suhomesnatih izdelkih, saj meni,
da bi morali ti postati ena izmed glavnih
prepoznavnosti Brkinov, poleg slivovke in
brinjevca. Sam goji 25 prašičev, v naravi,
na prostem. Tri mesece jih hrani z v kotlu
kuhano kolerabo, bučami in krompirjem,
kot so prašiče gojili po starem. Želi pridelati
vrhunski brkinski pršut, kjer pa je poleg sušenja zelo pomembna tudi prehrana živali.
Tako se Pri Damjanu dobi domačo panceto,
pršut, »ošakolo«, klobase, kuhano pleče,
razne sezonske jedi, jedi pod peko in
jedi na gradeli. Njegova razpoznavnost
so tudi češnje, ki jih v sezoni ponudi na
različne načine. Ima nasad češenj in tako
ohranja simbol Slop, saj so bile češnje
tu že od nekdaj kraljice polja. Ima tudi
vinograd in sadovnjak jabolk. Obdeluje
okrog 1,2 ha sadovnjakov in več njiv za
pridelavo zelenjave ter buč in kolerabe.
Da Damjan dobro in prav dela, pa potrjujejo številni gostje, ki se k Damjanu
vedno in radi vračajo.
Urnik: torek in sreda zvečer; četrtek, petek, sobota in nedelja kosila in večerje
(večje skupine po dogovoru)
Ponudba: suhomesnati izdelki, domača
sezonska hrana in prenočišča
Telefon: 05 / 680 28 40, 041 753 218
e-mail: info@damjan-slope.com
internetna stran: www.damjan-slope.com
Helena Godina
25
med ljudmi
V »Ž2« V OBROVU UREDILI TUDI SOBE
Gostilna in Pizzeria »Ž2« vse od otvoritve pred nekaj leti počasi širi
svojo dejavnosti in je postala nepogrešljiva na obrovskem koncu
občine. Stilno urejena vabi tako tranzitne goste, turiste od vsepovsod, predvsem na okrepčilo na njihovi poti, kot tudi domačine k
medsebojnem druženju. Sredi letošnjega poletja pa so namenu
predali tudi zgornje nadstropje, kjer sta brata Miklavec uredila štiri
lične sobe, vsaka ima svojo kopalnico, klimo, internet in LCD televizor. Istočasno lahko prespi 10 do 15 ljudi. Gospodar je povedal,
da gre v glavnem za nočitve za eno noč, se pa tudi zgodi, da se
zadovoljni gostje zadržijo po več dni v naših krajih. Prihajajo Nemci,
Avstrijci, iz vzhodnih dežel, Francozi in Italijani.
Telefon: 05 / 688 88 88
Odprto: vsak dan
Ester Mihalič
IZLET NA MALO PLANINO
Kar eno leto smo se dogovarjale, da se zberemo in gremo na izlet
na Veliko Planino. 11. julija letos pa smo se končno zbrale na vasi v
Slopah, kjer nas je pričakal kombi. Da bo vse pod nadzorom, sta se
nam pridružila še dva »fanta«. Prva postaja je bila kava v Stahovici,
nadalje čez Kranjski rak do pod Male Planine. Potem pa pot pod
noge in v družbi čas hitro mine.
Na vrhu se odpre prekrasen razgled po Mali Planini, pašnikih, pastirskih kočah in kravicah. Ne manjka tudi raznobarvnega cvetja. Prva
koča na levi je Jerasova iz županjih njiv. Tu nam je pastirica Ančka postregla z masovnikom in zadovoljne smo se odpravile mimo
Domžalskega doma na Velko Planino do cerkvice, ki je posvečena
Mariji Snežni. Nazaj grede smo se ustavile pri pastirju, ki prideluje
okusen sir. Bil je kar zadovoljen, saj smo ga skoraj vsega kupile. Spet
postanek s kavo pri Ančki Jerajevi, ko je bil že skoraj čas za povratek.
Ogledale smo si še izvir Kamniške Bistrice, lovsko kočo na Brsnikih
in kapelico Matere božje v Županjih njivah. Po poznem kosilu pri
planinskem orlu smo se na poti domov zaobljubile, da si tak dan z
izletom privoščimo še kdaj.
Ivančica Opara
GORNJA RADGONA: DRUŠTVI PROIZVAJALCEV
»KRAŠKEGA BRINJEVCA« IN »BRKINSKEGA SLIVOVCA«
NA SEJMU AGRA 2010
Letos se na 48. mednarodno kmetijsko-živilskem sejmu prvič predstavljata tudi Društvi proizvajalcev kraškega brinjevca in brkinskega
slivovca.
Namen društva je predstaviti ta edinstvena proizvoda in seveda
tudi območja, kjer se žganje pridobiva, to je Krasa in Brkinov.
Zanimanje obiskovalcev je veliko predvsem po kraškem brinjevcu,
saj te zdravilne pijače marsikdo ne pozna in ne ve, koliko truda in
znanja je potrebno, da se pridela kakovostno žganje, ki je tudi geografsko zaščiteno.
Seveda pa si želimo, kot pravi predsednik društev Franc Jelušič, da
bi se društvu pridružilo še več članov, da bi lahko še več prispevali
k prepoznavnosti in ponudbi teh odličnih žganj našega območja.
Milena Štolfa, KSS Sežana
26
med ljudmi
»RAZSTAVA SVOBODNE UMETNOSTI« MIHE TOMAŽIČA
V gostilni in pizzeriji »Ž2« v Obrovu razstavlja mladi umetnik Miha Tomažič. Ob
tej priložnosti sem se z njim pogovarjala
o njegovem ustvarjanju in o razstavi ki je
njegova tretja samostojna razstava, pred
tem je razstavljal v Materiji in Lokvi. Naslov
»Razstava svobodne umetnosti« povsem
korektno opisuje razstavljene izdelke. Težko
je reči slike, ker je pri ustvarjanju uporabil
najrazličnejše tehnike in podlage. Od oglja
do lepljenke, pa make-up in žganje na les v
kombinaciji z akrilom. Največje so formata
A3, večjih se tudi drugače ne loteva.
Na razstavi se sprehajaš od slike do slike
in pri tem si moraš za vsako vzeti dovolj
časa. Vsaka ima zgodbo v ozadju. Za Miho
je ustvarjanje način izražanja in sporočanja
svetu o svojih razmišljanjih in doživljanjih.
Ne prepušča se množicam. To nam sporoča
tudi različna izbira tehnik. Ne gre za iskanje
prave tehnike, ampak izraz občutenj skozi
določeno tehniko, ki mu tisti čas ustreza.
Začel je v srednji šoli s skicami med poukom, nadaljeval z grafiti, potem pa počasi
opremil dom svoje none, s katero živi in
ki ga podpira ter je nad njegovimi slikami
navdušena.
Nima nekega vzornika, po katerem bi se
zgledoval ali ga posebej občudoval, omenil je samo stvaritve Leonarda Da Vincija.
Skoraj težko je povezati tako svobodnega
duha s kuharijo, s katero se drugače Miha
preživlja, še manj pa z natančnostjo, ki ji je
zvest pri svojih delih. Pravi, da moraš imeti
veliko voljo. Zelo rad ustvarja in ni mu škoda časa, vsakemu izdelku se rad posveti.
Razstava ni prodajna. Vsi izdelki so unikati.
Če bi si pa kdo resnično želel njegovo stvaritev, se lahko z njim spozna in dogovori.
Miha prihaja iz Huj v Brkinih, njegova e-pošta je: mihael.tomazic@gmail.com.
Ester Mihalič
TATJANA MIHALIČ RAZSTAVLJA V KNJIŽNICI KOZINA
Domačinka iz Ocizle, sicer članica likovne sekcije fotokluba Zlati žarek iz Sežane, se je odločila nekaj svojih likovnih stvaritev pokazati
tudi domačinom oz. obiskovalcem knjižnice Kozina. S tenkočutnostjo in večplastnostjo skozi razstavljene slike izčiščuje zgodbe in
pušča poenostavljenost. Preprostost barv in njihova enostavnost
vabita v like in likovnost skozi ostrino mehkobe. Mihaličeva ustvarja
padanje v različne spektre dimenzionalnosti, ki vlečejo v globine, iz
hladnosti v topline in spet nazaj.
Tatjana Mihalič je ustvarjalka že veliko let. Tehniko si je pridobivala
na različnih likovnih tečajih, delavnicah in šolah. Sodeluje v izolskem društvu TUBA, je članica prej omenjene likovne sekcije sežanskega Zlatega žarka, kot fotografinja je v letu 2004 sodelovala
pri publikaciji Podobe zaledja slovenskih obalnih mest, sodeluje pri
izdaji razglednic, prospektov in knjig. Že vrsto let sodeluje s projekcijo fotografij na prireditvi Etno Istra, na različnih razstavah in extemporih. Živi in ustvarja v Šmarjah pri Kopru. Razstava bo na ogled
do konca avgusta. Vabljeni k ogledu.
Patricija Dodič
DRUŠTVO »VEZI« LETOVALO V FIESI
Društvo za duševno zdravje in kreativno
preživljanje prostega časa »VEZI« je tudi letos v okviru športno-kreativnega programa
»Na krilih športa« organiziralo 5-dnevno letovanje na slovenski Obali – v Fiesi.
Namen programa je s pomočjo športa in
rekreacije pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju vzbuditi skrb za telesno in
duševno zdravje. Obenem pa tudi vzbuditi,
ohraniti in razvijati zanimanje za kreativno
in dejavno preživljanje prostega časa.
Letovanje se je odvijalo v času od 12. do 16.
julija v Počitniškem domu Breženka v Fiesi.
Poleg počitka smo uživali v druženju, kopanju in sončenju.
Ker se zavedamo, da vse lepo hitro mine,
smo sklenili, da si bomo počitniške dneve
naredili čim lepše in čim pestrejše. Udeležili
smo se dveh organiziranih izletov:
v Soline z ladjo Solinarko, kjer smo si ogledali Solinarski muzej ter se seznanili s pridelavo soli; ogled prenovljenega Akvarija v
Piranu, kjer smo si očarani nad podvodnim
svetom privoščili kepico sladoleda v prijetni senčki Tartinijevega trga.
To obmorsko mestece pa smo po želji vsak
večer ponovno obiskali, in sicer po prijetni peš
poti, ki smo jo prehodili v dobrih 20 minutah.
Kljub temu, da so bili dnevi izredno vroči,
smo bili tudi na plaži zelo dejavni. Igrali smo
odbojko na mivki, odbojko v vodi, družabne igre ter s pedalinom uživali na morskih
valovih. Kdor je želel malo več oddiha, je
letovanje lahko preživel bolj umirjeno: ob
branju knjig ter sproščanju ob poslušanju
morskih valov.
Letos nam je bilo vreme po dolgem času
naklonjeno, zato smo na plaži še toliko bolj
uživali in se res lepo imeli. Ob tej priložnosti
se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali
pri realizaciji letovanja, ki našim uporabnikom ogromno pomeni.
Pripravila Mojca Mahnič
(pod mentorstvom mag. Katarine Tomažič)
27
med ljudmi
ROSE SEŽANSKEGA VINAKRASA NAJBOLŠI MED ROSEJI
Revija Dober tek pripravlja vinski vodnik, s
katerim želi obveščati potrošnike, gastronomijo, trgovce in pridelovalce o kakovosti
vin, ki so v ponudbi na slovenskem trgu.
Komisija, sestavljena iz slovenskih strokovnjakov, enologov, predstavnikov stroke in
potrošnikov ter trgovcev, je ocenjevala roseje domačih in tujih vinarjev. Iz sežanske
kleti Vinakras, ki spada med največje pridelovalce kraškega terana in slavi več kot
60 let svojega organiziranega delovanja, so
sredi julija sporočili, da je strokovna komisija omenjene revije med vsemi prejetimi
vzorci kot najboljši rose ocenila prav njihov
Rose. Obenem pa je omenjeno vino v vinskem svetovalcu revije Finance tudi letos
prejelo naziv rose tedna. Klet Vinakras, kjer
začetki organizirane pridelave vina segajo v
leto 1861, ko je bila zgrajena velika velbana
klet iz klesanega kamna, je namreč največji pridelovalec vin v kraškem vinorodnem
okolišu, kjer imajo od skupaj več kot 650 ha
kraških vinogradov zasajenih več kot 50 ha
lastnih vinogradov na spodnjem Krasu. Letno pridelajo od 800 do milijona litrov vina,
od tega okrog dve tretjini terana. Čeprav je
klet Vinakras najbolj poznana po teranu, pa
se vendar z novim enologom Boštjanom
Zidarjem v zadnjih letih podajajo tudi na
področje lahkotnejših rosejev. Gre za polsuho vino Rose, ki je sestavljeno iz četrtine
merlota in refoška, preostala polovica pa
je cabernet sauvignon. Grozdje je trgano
ročno v času od poznega septembra do
prvih dni oktobra in zori v posodi iz nerjavečega jekla. Odlikuje ga nizek alkohol, prijetna svežina, rahel preostanek sladkorja in
seveda barva, ki je prijetna češnjeva. Rose
priporočajo k testeninam, rižotam, zelenjavnim jedem, ribam in perutnini.
Olga Knez
Foto: Olga Knez
STAREJŠI SE RADI DRUŽIJO
Območno združenje Rdečega križa Sežana je v juniju pripravilo
skupno srečanje članov desetih svojih in dveh domskih skupin
starejših za samopomoč na območju Krasa in Brkinov. Na zabavnem druženju v naravi pri koči v Smodnišnici se je zbralo kar 90
udeležencev.
Za člane skupin in voditelje se »delovno« leto prične na jesen v mesecu septembru in se z rednimi tedenskimi srečanji nadaljuje vse
do konca junija. Pred odhodom na poletni počitek pa se sezona
vsako leto zaključi s skupnim srečanjem vseh skupin, ki delujejo v
domačem okolju in Domu upokojencev Sežana. Trenutno v okviru
Območnega združenja Rdečega križa Sežana deluje deset skupin:
v Dutovljah, Krepljah, Štorjah, Lokvi, Povirju, Hrpeljah, dve v Sežani
in z letošnjo pomladjo še skupina v Kobjeglavi ter skupina v Divači,
ki je po dvoletnem premoru zopet zaživela.
Že tretje leto zapovrstjo smo se zbrali na pikniku v senci visokih
dreves pri koči v Smodnišnici pri Sežani. Ta čudoviti prostor nam je
priskrbel gospod Lovro Razpet, za kar se mu prisrčno zahvaljujemo.
Tokrat smo medse povabili tudi predstavnike iz skupin SVZ Dutovlje.
Ob sproščenem klepetu in pesmi se je vzdušje hitro razživelo. Vsaka
skupina se je ostalim predstavila na svoj način. Humorist in harmonikar Marino Železnik je poskrbel za nasmejane obraze. Na izviren
način so se mu pri tem pridružile tudi nekatere članice skupin. Ob
zvokih harmonike so marsikoga zasrbele pete in najbolj razigrani so
se zavrteli po plesišču. Poskrbljeno je bilo tudi za lakoto in žejo. V pri-
jetni družbi smo kar pozabili na čas in naše slovo. Prepodili so nas
šele temni oblaki, ki so napovedovali bližajočo se nevihto.
Veselimo se jeseni, ko se bomo spet družili na medgeneracijskem
srečanju v Škofljah.
Dora Sedmak, sekretarka OZRK Sežana
Foto: Bogdan Macarol
TE ZANIMA MOJA DRUŽBA?
PRILOŽNOSTI ZA DRUŠTVA OBČINE HRPELJE - KOZINA
V Sloveniji deluje okoli 23.000 nevladnih organizacij (društev, zasebnih zavodov in ustanov), ki združujejo skoraj milijon prebivalcev. Vsaka v svojem lokalnem okolju in na svojem področju delovanja učinkovito prispevajo k boljši kakovosti bivanja, saj izvajajo
vrsto aktivnosti, ki so sicer drage in plačljive, s tem pa prispevajo
28
k večjemu zadovoljstvu občanov. Spomnimo se samo številnih
humanitarnih organizacij, društev za pomoč ob različnih boleznih,
športnih in kulturnih društev, ki izvajajo brezplačne programe in
druženja, gorskih reševalcev, gasilcev itd.
Regionalna stičišča nevladnih organizacij po vsej Sloveniji so skupaj
med ljudmi
s Centrom nevladnih organizacij – CNVOS oblikovala pobudo Moja
družba, s katero v času pred lokalnimi volitvami ponujajo občinam,
županom in županskim kandidatom učinkovite predloge za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Cilj pobude je podpis sporazumov o sodelovanju med občinami in nevladnimi organizacijami.
Središče Rotunda, Koper, v okviru projekta Regionalno stičišče NVO
Obalno-kraške regije aktivno sodeluje in koordinira pobudo Moja
družba v obalno-kraški regiji. Zato vabimo nevladne organizacije z
Obale in Krasa, da se vključijo v akcijo. Kot Stičišče bomo prisotni na
ključnih predvolilnih dogodkih in bomo podpirali nevladne organizacije v razpravah z občinami.
V petek, 24. septembra 2010, vas ob 18. uri vabimo v Kulturni dom
Hrpelje - Kozina na srečanje z županskimi kandidati. Namen srečanja je spodbuditi razpravo ter sodelovanje med nevladnimi organizacijami in bodočimi župani. Obenem bomo razpravljali tudi o
težavah, s katerimi se srečujejo občani v lokalnih skupnostih Obči-
ne Hrpelje - Kozina.
V okviru akcije je bil pripravljen priročnik Skupaj za skupnost, v katerem lahko preberete več o nevladnih organizacijah in o dobrih primerih sodelovanja iz celotne Slovenije. V njem boste med drugim
našli tudi vrsto nasvetov o tem, kako v času krize prek sodelovanja
z nevladnimi organizacijami zagotoviti učinkovite javne storitve in
kako nevladne organizacije vključiti v posvetovanja.
Razprava na temo pobude »Moja družba, Volitve 2010 – prihodnost
za nevladne organizacije« poteka tudi prek spletne strani www.mojadruzba.si. Predstavniki nevladnih organizacij in županski kandidati so vabljeni k vpisu v bazo podpornikov, ki se zavedajo pomena
nevladnih organizacij. Vse te aktivnosti bo dopolnjevalo posredovanje informacij medijem, obveščanje prek Facebooka, spletnih
strani organizatorjev, elektronskih in tiskanih glasil stičišč.
Dodatne informacije: Mitja, Središče Rotunda, Koper; mitja@sredisce-rotunda.si; 051 245 494
NOVA STARINARNICA V IZOLI: INSULA ANTIQUA
Jani Kovačevič iz Toščeve domačije v Ocizli je v avgustu odprl starinarnico na Manziolijevem trgu v Izoli. Poimenoval jo je po starem,
latinskem imenu za Izolo: Insula Antiqua. V starinarnici si obiskovalci lahko ogledate ali kupite staro pohištvo, zbirateljske predmete,
knjige, slike in druge razne stare drobne stvari. V okviru starinarnice
se bodo odvijali razni dogodki, vezani na kulturno dediščino, ter
sejmi starin v Izoli, ki bodo potekali vsako drugo soboto v mesecu.
Po dveh uspešno izvedenih restavratorskih delavnicah pa bo konec
septembra začela že tretja.
Po Janijevem mnenju je nakup starin dobra naložba, saj njihova
vrednost neprestano raste. Starinarnico lahko obiščete vse dni v
tednu od 9–12h in 16–19h. Dobrodošli!
Kontakt, Jani: 040 385 550.
MARKET KRUHEK V RODIKU
Pekarna Postojna in podjetje FAMA
V Rodiku je v prostorih pri Bogatajevih, kjer je trgovina
nekdaj že bila, ponovno zaživela trgovina. Odprla sta jo
podjetji Pekarna Postojna in FAMA, podjetje iz Vipave. V
tem sodelovanju je tako zrasla že peta trgovina, ki ponuja vse, kar mora imeti delikatesa, poleg tega boste tu
lahko naročilo torte za vse priložnosti in pecivo, nabavili
plin, kupili vino v vinotoču Vinske kleti Plahuta.
Na otvoritvi, 1.9., sta bila prisotna tudi lastnik pekarne
Postojna, Primož Plahuta, in predstavnik podjetja Fama,
Aleksander Lemut, ki je poudaril, da se ljudje vračajo v
manjše trgovine. To kažejo vsi pokazatelji in cene so več
kot primerljive. Z njim se je strinjal tudi podžupan Peter
Boršič, ki je pomagal prerezati trak in predati trgovino v
delovanje. Poslovodkinja, Ida Cetin, se že dobro pozna
z Rodičani, pomagala ji bo domačinka Marjeta Bogataj.
Urnik:
od pon do pet: od 7.30 do 17.00 ure
sob in ned: od 8.00 do 12.00 ure
Članek ni bil lektoriran.
Ester Mihalič
29
med ljudmi
ZANIMIV OBISK V VRHPOLJAH
V Gročani organizirajo poletno šolo za otroke. Med številnimi aktivnostmi so v sredo, 14. julija, obiskali tudi Vrhpolje, kjer jih je gostil Milan Baruca. 16 otrok, željnih znanja in dogodivščin, je polovico dneva
preživelo v Vrhpoljah. Milan jim je pokazal cerkvico sv. Tomaža, pogovarjali so se o Gročani na eni strani in o Vrhpoljah na drugi strani,
pa o velikem Gradišču nad Vrhpoljami, o mlinu v Krvavem Potoku,
Vrhpoljah in Glinščici. Otroci so prisluhnili zanimivim podatkom, ki
jim jih je Milan natrosil. Fasciniralo jih je življenje v starih časih, kako
so nekdaj živeli. Na sprehodu po vasi in v njeni okolici so spraševali,
zakaj so postavljeni mejni zidovi, zanimala so jih hišna imena, zakaj
so njive na dnu vrtač in drugo. Veliko so se pogovarjali o mlinih. Kako
pomembno vlogo so imeli mlini v času kuge, ko se prebivalci niso
smeli oddaljevati od vasi. Milan jim je tudi pokazal miniaturno maketo mlina, ki pa dejansko melje moko. Naredili so ga Milan in prijatelji,
vsi navdušeni zgodovinarji in ljubitelji starin. Otroci so si pogledali
kal, izvir, Zeleni center in druge zanimivosti v okolici Vrhpolj. Ravno
tisti čas so tudi vrtali vrtine za pridobitev vzorcev za potrebe izgradnje II. železniškega tira, ki so zelo zanimivi za razlago sestave zemlje.
Ester Mihalič
DRUŠTVO »VEZI« LETOVALO V FIESI
Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa
»VEZI« je tudi letos v okviru športno-kreativnega programa »Na krilih športa« organiziralo 5-dnevno letovanje na slovenski Obali – v
Fiesi.
Namen programa je s pomočjo športa in rekreacije pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju vzbuditi skrb za telesno in duševno
zdravje. Obenem pa tudi vzbuditi, ohraniti in razvijati zanimanje za
kreativno in dejavno preživljanje prostega časa.
Letovanje se je odvijalo v času od 12. do 16. julija v Počitniškem
domu Breženka v Fiesi. Poleg počitka smo uživali v druženju, kopanju in sončenju.
Ker se zavedamo, da vse lepo hitro mine, smo sklenili, da si bomo
počitniške dneve naredili čim lepše in čim pestrejše. Udeležili smo
se dveh organiziranih izletov:
v Soline z ladjo Solinarko, kjer smo si ogledali Solinarski muzej ter se
seznanili s pridelavo soli; ogled prenovljenega Akvarija v Piranu, kjer
smo si očarani nad podvodnim svetom privoščili kepico sladoleda
v prijetni senčki Tartinijevega trga.
To obmorsko mestece pa smo po želji vsak večer ponovno obiskali,
in sicer po prijetni peš poti, ki smo jo prehodili v dobrih 20 minutah.
Kljub temu, da so bili dnevi izredno vroči, smo bili tudi na plaži zelo
dejavni. Igrali smo odbojko na mivki, odbojko v vodi, družabne igre
ter s pedalinom uživali na morskih valovih. Kdor je želel malo več
oddiha, je letovanje lahko preživel bolj umirjeno: ob branju knjig
ter sproščanju ob poslušanju morskih valov.
Letos nam je bilo vreme po dolgem času naklonjeno, zato smo na
plaži še toliko bolj uživali in se res lepo imeli. Ob tej priložnosti se
zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri realizaciji letovanja, ki
našim uporabnikom ogromno pomeni.
Pripravila Mojca Mahnič
(pod mentorstvom mag. Katarine Tomažič)
DRUŠTVO ZA DUŠEVNO ZDRAVJE
IN KREATIVNO PREŽIVLJANJE
PROSTEGA ČASA »VEZI«
Štorje 26, 6210 SEŽANA
Tel./fax: 05/ 76 85 200 GSM: 031 649 288
e-pošta: info@drustvovezi.org
www.drustvovezi.org
V imenu uporabnikov in zaposlenih se
Vinku in Anici Škerjanc zahvaljujemo
za podarjen pletilni stroj.
Z Vašo pomočjo vsak dan skupaj z
uporabniki odkrivamo nove spretnosti
za višjo kakovost njihovega življenja.
Iskrena hvala.
Predsednica društva Vida Mesar
z vsemi uporabniki in člani Društva »VEZI«
30
med ljudmi
KRVODAJALSKA AKCIJA DOBRO OBISKANA
Območno združenje Rdečega križa Sežana
je v začetku avgusta uspešno izpeljalo letošnjo drugo redno krvodajalsko akcijo. Kljub
dopustom, ko si tudi krvodajalci oddahnejo od vsakdanjega dela in skrbi, se je vabilu
za darovanje krvi odzvalo 316 ljudi, kar je
večja udeležba kot na spomladanski krvodajalski akciji. Poleg tega se je v poletnem
času na pozive Rdečega križa in Zavoda za
transfuzijsko medicino zaradi pomanjkanja
krvi na transfuzijskih oddelkih v Izoli, Novi
Gorici in Ljubljani zglasilo preko 100 krvodajalcev z našega območja. Hvala vsem
darovalcem za nesebično in plemenito
odločitev.
Zahvaljujemo se Osnovni šoli Antona Šibelja Stjenka Komen in Ljudski univerzi Sežana, ker nam z brezplačno oddajo prostorov
omogočajo izvedbo akcij na terenu, našim
zvestim prostovoljkam za postrežbo krvodajalcev ter HT Gostinstvu in Unifruitu za
dobro malico.
Vse, ki ste si v času akcije vzeli zaslužen počitek in bi se radi odzvali klicu življenja, pa
vabimo, da svojo kri darujete na transfuzijskih oddelkih v Izoli in Novi Gorici ter na Za-
vodu za transfuzijsko
medicino v Ljubljani.
Naslednja
terenska
krvodajalska akcija na
našem območju bo
v Sežani 6. in 7. decembra 2010.
Za OZRK Sežana, Dora Sedmak
FRANC BANDELJ (1929–2010)
Nono!
Rodil si se na Krasu, kamor si se celo življenje vračal. To je izoblikovalo tvojo osebnost: trdnost, vztrajnost in delavnost.
Vse to je poosebljal tvoj vinograd, ki si ga vsa ta leta skrbno
obdeloval. Pri tvojem športu, kakor si ga sam imenoval, smo
ti stali ob strani. Z vsakoletno trgatvijo si poskrbel, da smo se
vsi zbrali in s skupnimi močmi pobrali tvoj pridelek. To je bil
družinski dogodek, na katerega smo se vsako leto skrbno pripravljali.
Ko smo prihajali v tvojo kuhinjo, smo vedno vedeli, da ne
bomo odšli lačni, saj nas je čakala najmanj zdrava domača mineštra, ki je bila seveda
najboljša.
V življenju si s svojo premišljenostjo in trmo veliko ustvaril, na kar si bil zelo ponosen.
Velik del svojega življenja si namreč preživel na gradbišču in se pri tem naučil, da je
življenje trnova pot in da si človek lahko ustvari svoje bogastvo le s trdim delom in
vztrajnostjo. Vedno si nam ponavljal: JE TREBA DJELAT, NE SPAT! Seveda smo se ob teh
besedah velikokrat zmrdovali, vendar smo ti za to danes hvaležni.
Zdaj si spet na Krasu.
V svojem domačem okolju.
V bližini svoje domačije in svojih vinogradov.
Spet si doma.
Počivaj v miru.
Radi te imamo.
Zahvala
V 81. letu
starosti nas je
zapustil naš
dragi oče,
nono in brat
Franc Šturm
(26. 7. 1930–16. 8. 2010)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem
in znancem, ki ste ga v velikem številu
pospremili na zadnjo pot.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku Iztoku
Mozetiču in pogrebnemu podjetju Klun.
Žalujoči sin Jadran in hči Slavica z družinama, sestre Amalija, Marija, Danica,
Angela in brat Jože z družinami
PO POTEH ŠTIRIH BITK
Kot prva slovenska borčevska delegacija so si ogledali vojaški bunker generalštaba JLA in maršala Tita v Konjicu.
Postojnski odbor AVNOJ-a in sežanska
borčevska organizacija sta pripravila že
tradicionalni štiridnevni izlet v Bosno in
Hercegovino, kjer je 34 udeležencev odšlo
po poti štirih bitk: Kozara, Drvar, Sutjeska in
Neretva. Izlet sta vodila predsednik odbora Franko Pleško iz Postojne in predsednik
sežanske krajevne borčevske organizacije
Bojan Pahor.
Najprej so udeleženci položili venec v spominskem parku v Jasenovcu pri spomeniku okameneli cvet. V taborišču Jasenovac
je bilo ubitih več kot 500.000 ljudi. Udeležili
so se tradicionalne osrednje proslave ob
dnevu borca na Kozari, skupaj z drugimi
delegacijami položili venec k spomeniku in
se kasneje družili s preostalimi udeleženci
proslave iz bivših jugoslovanskih republik.
Pot jih je vodila tudi v Drvar na ogled obnovljene Titove pečine, lani postavljene
muzejske in etnološke zbirke in Mostarja.
Na Tjentištu so položili venec ob spominski
grobnici na Sutjeski.
Posebej zanimiv pa je bil ogled bunkerja
generalštaba JNA in maršala Tita, ki so ga za
širšo javnost v Konjicu odprli šele pred kratkim. Prav udeleženci izleta »Po poteh štirih
bitk« so bili prva delegacija in predstavni-
ki slovenske borčevske organizacije, ki so
pridobili posebno dovoljenje bosanskega
ministrstva za obrambo za obisk bunkerja.
Z velikim zanimanjem so si ogledali podzemni vojaški objekt, ki so ga gradili dobrih
26 let (od leta 1953 do 1979) in je v času
gradnje pomenil največjo vojaško skrivnost
ter najdražjo investicijo. Za obstoj in pravi
namen objekta je vedelo samo nekaj deset
generalov in 15 delavcev. Celotna vrednost
objekta znaša 4,5 milijarde ameriških dolarjev (danes več kot 20 milijonov evrov).
Bunker, ki je odporen na jedrski udar, omogoča normalno življenje 350 ljudem za dva
tedna in je zgrajen iz treh delov. Tri zunanje hiše so samo kamuflaža za vhode v tri
31
med ljudmi
tunele, ki vodijo v notranje prostore, ki se
sestojijo iz 12 velikih blokov. Posebna klimatska naprava omogoča, da je notranja
temperatura vedno 22 °C. Bunker ima svoj
lasten vodovod, agregate, filtrirni sistem za
zrak in vse potrebno za življenje 250 metrov pod zemljo.
Ogledali so si tudi porušeni most znamenite
bitke na Neretvi in muzej v Jablanici, posvečen najhumanejši bitki za ranjence v zgodovini. Očarala jih je tudi vožnja po čudovitem
kanjonu reke Neretve ter zgodovinska, kulturna in stavbna dediščina Mostarja.
Na poti domov so se zaustavili še v Jajcu,
kjer so si ogledali muzej 2. zasedanja AVNOJ-a, ki se pravkar obnavlja, in stari del
mesta.
Olga Knez
Foto: Olga Knez
TROJKE BK JADRAN HRPELJE - KOZINA
ŽANJEJO USPEHE PO SLOVENIJI
Trojka v sestavi Bruno Ujčič, David Frank in Hari Gorše se je udeležila tradicionalnega balinarskega turnirja v Pivki v začetku avgusta. Na tekmovanju balinanja v trojkah je sodelovalo 24 ekip, naši pa so premagali prav vse in dosegli odlično 1. mesto. ISKRENE ČESTITKE!
TURNIR NA
MISLIČAH
Na Misličah se je letošnjega 17. julija odvijal
tradicionalni balinarski turnir v četvorkah
ter posamezno zbijanje balina in bližanje
v krog.
Že večletne stike z balinarskim klubom v Starem trgu v Loški dolini je trojica v sestavi:
Frane Čepar, Andrej Čepar in David Frank obudila tudi letos in se 21. avgusta udeležila
tekmovanja. Letos izredno uspešno, saj so izmed 12-ih ekip dosegli prvo mesto in domov
prinesli tudi prehodni pokal. Naši tekmovalci so pohvalili organizacijo in zagotovo bodo
branili 1. mesto tudi prihodnje leto. ISKRENE ČESTITKE!
Ester Mihalič
V soboto, 3. julija, je v Gračišču potekal tradicionalni turnir v malem nogometu in privabil kar 8 ekip. Med njimi so bili tudi naši gasilci iz PGD Materija. Vse tekme so zelo
borbeno odigrali in se prebili do finala, v katerem jih je čakal obračun z ekipo iz Hrastovelj. Naši fantje so napadali do zadnje sekunde, a so nasprotniki pokazali svojo premoč.
Vseeno pa so pristali na odličnem drugem mestu. Po svečani podelitvi pokalov smo
vsi skupaj nazdravili in se zavrteli s skupino »Ne me jugat«. Fantje, upam, da se spet
vidimo naslednje leto!
Petra Kljun
Mladinec in član BK Sudest Gradišče Erik
Dekleva je v svoji kratki karieri že začel nizati lepe rezultate kot posameznik. Na tem
turnirju je dosegel kar dve prvi mesti, in sicer 1. mesto v zbijanju balina in
1. mesto v bližanju v krog.
Ob tej priliki mu za uspeh člani BK Sudest
Gradišče čestitamo.
Primož Dekleva
Foto: Primož Dekleva
32
med ljudmi
GLASBENI POHODNIKI
Godbeniki svojega časa ne posvečamo zgolj glasbi, ampak se radi
odpravimo tudi na svež zrak, kjer si naberemo novo energijo in
lažje zadihamo. V orkestru so člani predlagali, da bi si vzeli dan za
pohod na Snežnik, zato smo se v petek, 20. avgusta, ob 7. uri zjutraj
zbrali pred OŠ v Hrpeljah in se odpeljali proti Sviščakom. Okoli enajste ure smo bili že na Snežniku, po vrnitvi z dokaj naporne poti pa
smo se sprostili še na pikniku ob igranju taroka in ob dobri hrani in
pijači. Z udeležbo smo bili zadovoljni, saj se nas je zbralo okoli 20
godbenikov, manjkal pa ni niti dirigent, ki je s seboj pripeljal celo
družino. Skupaj smo preživeli čudovit sončen dan in se okoli 16h
odpravili proti domu.
Erina R. Borovič
VETERANI NA SREČANJU KGZ V KOMNU
Letošnje redno letno srečanje veteranov Kraške gasilske zveze je potekalo 21. avgusta v Komnu. Zbralo se je preko 70 veteranov vseh društev
KGZ, iz Materije 13. Na celodnevnem srečanju so si najprej ogledali Komen, zatem pa so sledile družabne igre: balinanje, kartanje in pohod.
Naši veterani so dosegli drugo mesto v balinanju. Druženje je za veterane zelo pomembno in naši se ga z veseljem udeležijo vsako leto. Veterane je poleg Boža Marinca, predsednika KGZ, in Borisa Budala, poveljnika
KGZ, pozdravil tudi naš Jože Mezgec v vlogi predsednika komisije za
veterane pri KGZ.
PGD Komen se je izkazalo kot dober organizator, saj je poskrbelo resnično za vse. Naši veterani so tudi drugačne vedno aktivni, saj so prisotni
na vseh dogajanjih in tudi na intervencijah, kjer skrbijo za logistične
povezave. Vsako prvo soboto v mesecu imajo tudi redna srečanja veteranov PGD Materija, ki se jih udeležita tudi predsednik Valter Fabjančič
in poveljnik Igor Šiškovič.
Ester Mihalič
Biseri narave (47)
UMBERTINIJEVA JAMA
Na gozdnatem slemenu, okoli 200 m severozahodno od Škanskega vrha, je v jamskem katastru pod številko 7581 zabeležena Jama pri Gradišču pri Materiji. Dolga je 210 in globoka
36 m. Med jamarji je bolj znana kot Umbertinijeva, po njenem odkritelju Umbertu Mikolicu
iz Trsta.
V fosilni vodoravni rov vodijo tri brezna, nastala z raztapljanjem in razpadanjem apnenca
vzdolž razpok. Najbolj plitvo ima 15 m. Najgloblje meri 3 m več. Je tudi največje, saj je kar 5 m
široko. Odpira se v preko 10 m široko in 15 m visoko dvorano z gruščnatim lijakom na dnu. Tu
so še dolgo v pomlad ledeni kapniki. Po pobočju se dvignemo pod drugi vhod. Nadaljujemo
proti jugu, kjer se rov zoži in otopli. Preidemo v gozd cipresastih in svečastih kapnikov več
generacij, ki jih prekrivajo cvetačam podobni izrastki. Pod tretjim vhodom, tj. za okoli meter
odprtim kaminom, zavije zakapan rov proti vzhodu. Videti je, da se zapre po dveh zvonastih
votlinah. Med kapniki se splazimo v sklepni, najlepše okrašen del jame. Je le okoli 4 m visok
in nekaj širši. Tla tvorijo kapniške ponvice. V njih so odloženi jamski biseri in zasigane kosti.
Iz kristalastih sigovih kotanj izraščajo kapniki. Izstopa okoli štiri metre visok, vitek kapniški
steber, »primeren« za ples ob drogu. Rov zapirajo usedline v smeri proti jugu in vzhodu.
Predstavlja odsek nekdanjega podzemnega odtoka potokov z Brkinov.
Jama je dokaz, da je v Matarskem podolju po več kot stoletnih raziskavah še mogoče najti
neraziskane jame z velikimi vhodi, če smo le dovolj vztrajni. Predlagal bi, da se prehod v sklepni del jame zapre, da se ohrani kapniško bogastvo. Jama je predstavljena v lanski 1. številki
revije Jamar.
Tekst in foto: Franc Malečkar
»Gozd« kapnikov več generacij in netopir (v levem
vogalu zgoraj).
33
med ljudmi
NK JADRAN – MLAJŠE SELEKCIJE
Začelo se je novo šolsko leto in z njim nova tekmovalna sezona
treningov in tekmovanj tudi za naše mlade nogometaše. Novost
letošnje sezone je ta, da smo lanskoletno okrepljeno sodelovanje
med MNK Jadran Junior in NK Pivovarna Mahnič nadgradili z združitvijo v en klub. Menimo, da bomo lahko združeni skupaj še bolj
začutili pripadnost klubu in kraju.
Naši fantje bodo v sezoni 2010/2011 tekmovali v obalni regiji, ki je
pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Koper. V prvenstvu
se bomo pomerili z naslednjimi klubi: Luka Koper, Izola, Portorož
Piran, Jadran Dekani, Ankaran Hrvatini, Korte Avtoplus in Mladi Asi.
K tekmovanju smo prijavili selekcije U-8, U-10 in U-12. Menimo, da
možnost sodelovanja na prvenstvenih tekmah daje otrokom dodatno voljo, veselje in motivacijo za redno in pridno treniranje.
Mlajše selekcije bodo trenirali: Anže Dujmovič, Isen Veseli in Luka
Gaber – aktivni igralci NK Jadrana, ter Miloš Breznikar – nekdanji vrhunski nogometaš, preverjen trener mladih upov v Kopru in trener
članske ekipe NK Jadran. Vsi trenerji imajo opravljene zahtevane
kvalifikacije za trenerje.
Upamo, da se nam bo letos pridružilo veliko novih nogometašev, in
zelo bomo veseli vsakogar, ki ima rad nogomet in je pripravljen svoj
prosti čas koristno porabiti za gibanje na svežem zraku, druženje z
vrstniki ter izpopolnitev svojega nogometnega znanja.
Vabimo vse fante in dekleta, ki bi radi trenirali z nami, da se nam
pridružijo na treningih v Hrpeljah na novem igrišču z umetno
travo in v Krvavem Potoku ob torkih in četrtkih ob 17.30 uri.
Športni pozdrav!
NK Jadran Pivovarna Mahnič
VABILO V ŠOLO
NOGOMETA NK JADRAN
Nogometna šola NK Jadran vabi vse dečke in deklice, ki imajo veselje do igranja nogometa, da se pridružijo organizirani vadbi pod
vodstvom strokovno izobraženih trenerjev. Treningi potekajo na
igriščih v Hrpeljah in v Krvavem Potoku.
Razpored treningov po selekcijah U-8, U-10, U-12 od septembra
naprej bo objavljen na nogometnem igrišču v Hrpeljah in na oglasni deski v osnovni šoli.
Dodatne informacije:
Trener U-12
Miloš Breznikar
Trener U-10
Anže Dujmovič
Trener U-8
Isen Veseli:
041 685 008
040 168 628
040 896 423

PRIJAVNICA
Ime:____________________________________________________
Priimek:__________________________________________________
Datum rojstva:______________________________________________
Naslov:__________________________________________________
Telefonska številka staršev oz. zakonitega zastopnika:______________________
Podpis staršev oz. zakonitega zastopnika:_______________________________
34
STAREJŠI DEČKI RD JADRANA NA
TURNIRJU V BANJA LUKI
Po dolgi in naporni sezoni so starejši dečki obiskali že tretji mednarodni turnir v zadnjem letu dni. Junija lani so bili na Matuljih (Hrvaška), januarja v Prešovu (Slovaška) in junija še v Banja Luki (BiH).
22. junija smo se ob 14.00 zbrali pred šolo. Polni pričakovanj smo
odrinili proti Banja Luki. Pot nas je peljala mimo Ljubljane, Zagreba
in Gradiške do Banja Luke, kjer smo se namestili v dijaškem domu
blizu centra mesta. Igrali smo tekme z vrstniki iz Bosne in Hercegovine. Ko nismo imeli tekem, smo se zabavali v bližnjem vodnem
parku, ogledovali center mesta in bili na sprejemu pri županu mesta Banja Luke. Tam so bili prisotni vsi najvišji državni uradniki Republike Srpske, celo njen predsednik Rajko Kuzmanović. Presenetilo
nas je, kako dobro ljudje poznajo našo občino, predvsem po zelo
bogati rokometni zgodovini. Vsak dan smo si privoščili porcijo slastnih čevapov v lepinji in kajmaku.
Na turnirju smo zasedli 4. mesto. Naš vratar Aleš Štavar je blestel
in bil izbran za najboljšega vratarja turnirja. Vsi skupaj smo se
strinjali, da drugo leto ponovno
obiščemo turnir in vse nove
prijatelje.
Zahvaljujemo se šoferjema
Zvonku Gulji in Ivanu Fabjančiču.
RD Jadran 2009
Hrpelje - Kozina
Najboljši vratar na turnirju je bil
Aleš Štavar.
RD JADRAN Z NOVO
SPLETNO STRANJO:
WWW.RD-JADRAN.SI
Vsem rokometnim navdušencem sporočamo, da je pričela delovati
nova spletna stran moškega rokometnega kluba. Lepo vas vabimo,
da jo obiščete.
Vse mlade športnike in njihove starše vabimo, da se nam pridružite
na treningih. Vse potrebne informacije o terminih treningov in selekcijah dobite na klubski spletni strani.
Lep pozdrav, RD Jadran 2009 Hrpelje - Kozina
med ljudmi
DOBRODOŠLI,
Aleksander, Anel,
Tea, Arne, in Tosja.
POZDRAVLJENI,
NOVOROJENČKI!
Moja prva osebna izkaznica
Otrok stane največ na tem svetu.
Tvojo ljubezen.
Tvoje življenje.
H. Thomso
Moja prva osebna izkaznica
Ime in priimek:
ALEKSANDER RENKO
Rojen: 21. 5. 2010 v Postojni
Dolžina in teža: 56 cm in 4460 g
Starša: Bojan in Klara
Bratec: Rok
Še nekaj o Aleksandru: Aleksander
je pravi dobrovoljček, ki razveseljuje vse okrog sebe. Lepa vremena družina izkoristi za sprehode,
kjer je še posebej lepo Roku, ki
pomaga mami voziti voziček. Noči
pridno prespi, zbudi se samo, ko
je lačen, nato pa spi naprej. Starša
sta vedela, da bosta dobila fantka,
ime sta izbrala skupaj. Veselemu
dogodku je prisostvoval tudi očka. Aleksander ima dva bratranca in dve sestrični
v Povžanah, od koder je očka doma, še enega bratranca in sestrično pa ima v
Vanganelu. Družina živi na Markovcu v Kopru, kjer so si uredili dom. Velikokrat
pa se peljejo tudi k noni in nonotu na Misliče.
Moja prva osebna izkaznica
Ime in priimek: ANEL RAVMANOSKI
Rojen: 11. 6. 2010
Dolžina in teža: 53 cm in 3700 g
Starša: Safet in Nazlija
Bratec in sestrica: Seldin in Merita
Še nekaj o Anelu:
Najlepše trenutke
prihoda na svet
svojega tretjerojenca sta se starša
veselila skupaj. Ker
sta za njegov spol
vedela vnaprej, sta
ime izbrala skupaj.
Starša ga pohvalita, da noči lepo
prespi. Nad malim
bratcem sta navdušena tudi Seldin
in Merita, ki uživata ob družinskih sprehodih po Kozini, kjer tudi stanujejo.
Ime in priimek: TEA BOŽIČ
Rojena: 16. 6. 2010 v Postojni
Dolžina in teža: 57 cm in 4220 g
Starša: Ružica in Goran
Še nekaj o Tei: Rojstvo male Teie so vsi
dolgo pričakovali, najbolj pa se je je razveselil tata, ki je bil tudi prisoten pri porodu.
Mamica pove, da Tea uživa v kopanju in
na sprehodih po Kozini, kjer mlada družinica stanuje. Tea noči prespi in pridno
pridobiva na teži. Zelo rada se pestuje in
razveseljuje vse okoli sebe.
Moja prva osebna izkaznica
Ime in priimek: ARNE KOČEVAR
Rojen: 26. 6. 2010 v Postojni
Dolžina in teža: 58 cm in 4660 g
Starša: Nika in Kristjan
Še nekaj o Arneju: Čeprav mlada družinica stanuje v Kastelcu,
predstavljamo malega Arneja
tudi v našem glasilu, saj njegova
mamica prihaja iz Ocizle. Tu ga z
največjim veseljem pričakata bratranec in sestrična, ki je le dober
mesec starejša od Arneja. Rojstvo
prvorojenca je spremljal tudi tata,
za oba pa je bil spol presenečenje.
Mamica pove, da je Arne priden
dojenček, ki obožuje sprehode v
vozičku. Noči prespi, podnevi pa lepo pridobiva na teži.
Moja prva osebna izkaznica
Ime in priimek: TOSJA TREBEC
Rojen: 14. 7. 2010
Dolžina in teža: 55 cm in 3645 g
Starša: Tomaž in Lea
Še nekaj o Tosji: Ker njegov očka
prihaja iz naše občine, predstavljamo malega Tosjo tudi v našem
glasilu. Ime, ki je bilo staršema všeč
in ni med najbolj pogostimi, sta
izbrala skupaj, saj sta že vnaprej
vedela, da se jima bo rodil fantek.
Starša svojega prvorojenca pohvalita, da noči lepo prespi in pridno pridobiva na teži. Tosja lepša dneve vsem, ki
ga obkrožajo, rad se pestuje in se veseli vožnje z vozičkom.
35
mladarije
Tjaša Škerjanc in
Simon Ceglar
Leonida Mršnik
in Igor Kocjančič
Vroč poletni dan, tretji julij, sta si za potrditev svoje ljubezni izbrala Leonida Mršnik iz Hrpelj in Igor Kocjančič iz Hrušice. Svatje so se najprej zbrali v Hrušici, nato pa še v Hrpeljah, kjer jih
je pričakala nevesta. Preden je ženin lahko prevzel nevesto, se
je moral še nekoliko potruditi, za kar smo poskrbeli svatje neveste. Poročna slovesnost je potekala v prečudoviti lipiški idili.
Najprej sta si zlata prstana izmenjala v poročni dvorani, v kapeli
sv. Nikolaja Padovanskega pa sta si ljubezen in zvestobo obljubila še pred Bogom. Poročno slavje s številnimi sorodniki in
prijatelji smo nadaljevali v restavraciji hotela Maestoso v Lipici,
kjer nam je igral in nas do jutranjih ur zabaval duo Mr. Bean.
Vsi, ki ju imamo radi, jima želimo, da bi se jima zakonsko življenje odvijalo kot pravljica in da ljubezen nikoli ne bi minila.
Svatje
Naša dopisnica (do nedavnega) za priljubljeno
rubriko
»Pozdravljeni,
novorojenčki«,
Tjaša
Škerjanc iz Rožic, je stopila v čisto novo obdobje
svojega življenja. Tako
pričenjam to novičko,
ker je z nami pri glasilu že
vrsto let, še ko je bila dijakinja, pa nato študentka
in danes žena. Svojo pot
je združila s Simonom
Ceglarjem iz Hrušice, kjer
sta si tudi ustvarila svoj
dom. Poročno zaobljubo
sta si izrekla v ožjem družinskem krogu v poročni
dvorani v Lipici, 24. julija, nato pa še v cerkvici Pri Tabru. Tu so
jima vaščani ter prijatelji pripravili lep sprejem in na drevored
postavili kolonjo. Župnik Vid ju je poročil v toplem ozračju cerkvice, k čemur sta še posebej prispevala glasbena spremljava
in petje Andreje Hrvatin in njene prijateljice. Večer so zaključili
s poročno večerjo pri Friščevih v Rodiku. To je bilo tudi prvo
poročno slavje na tej turistični kmetiji in za spomin jima je gospodar Iztok poklonil sobo za poročno noč. Čisto vse je bilo
tako, kot sta si Tjaša in Simon želela, in vendar ni šlo brez prvega plesa mladoporočencev. Še posebej ne, ker so bili ravno v
vasi člani Folklorne skupine Brkini. Na vabilo so se hitro in prijazno odzvali ter mladima dvema zaigrali na harmoniko in ju
povabili na ples. V posebej lepem spominu jima bo ostal tudi
predporočni piknik z vaščani, prijatelji in sorodniki.
Ester Mihalič
Najlepše se zahvaljujeva vsem, ki ste dodali kamenček v mozaik najinega poročnega dne. Veliko vas je in prav vsak je za naju
pomemben in »kriv«, da je 24. julij postal najin pravljični dan.
Tjaša in Simon
PRVIČ V VRTCU
Že v novo šolsko leto
smo "medvedki" iz Materije skočili,
se Jana in Žige razveselili.
Vsi se bomo potrudili za to,
da jima med nami vedno prijetno bo!
Medvedki, Iris in Tanja
36
mladarije
MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA
Otroci Krasa in Brkinov so letošnje poletne
počitnice preživeli brezskrbno in uživali v
družbi vrstnikov in vzgojiteljev na letovanjih, v počitniškem varstvu in ustvarjalnih
delavnicah. V poletnih mesecih so člani
Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana za otroke občin Sežana, Komen,
Divača in Hrpelje - Kozina izvedli pester
program počitniških aktivnosti, ki se je zaključil tik pred vstopom v novo šolsko leto.
Otroci iz občine Hrpelje - Kozina so vsako
sredo od 7h do 13h preživljali v ustvarjalnih
delavnicah, kjer so poleg ustvarjanja najrazličnejših predmetov poskrbeli za prijetno
in zabavno druženje, sprehode v naravo in
družabne igre na prostem.
Posebno veseli so bili letošnjih praktičnih in
prepoznavnih daril, rumenih majic in oranžnih nahrbtnikov.
V občinskih prostorih bomo otroški program z ustvarjalnimi delavnicami izvajali
tudi med šolskim letom 2010/2011. O točnih urnikih delavnic bodo otroci pravočasno obveščeni.
V celodnevnem počitniškem varstvu in
ustvarjalnih delavnicah v Sežani, ki je trajalo
celo poletje od 6.45h do 16h, so otroci uživali v izdelovanju likovnih izdelkov, igranju
družabnih in športnih iger, obiskali pa so tudi
številna domača podjetja, prodajalne in posameznike, ki so jim radi predstavili svoja dela in
poklice. Varstva se je udeleževalo povprečno
15 otrok dnevno. V mesecu juniju je v Kranjski
Gori skupaj z vzgojitelji letovalo 100 predšolskih otrok, v juliju je počitnikovalo 70 otrok na
10-dnevnem letovanju v Pacugu, skupina 30
zadovoljnih mladostnikov pa se je avgusta vrnila iz 10-dnevnega letovanja v Poreču.
Od prelepih in vročih poletnih dni se je
zadnje dni avgusta poslovila še skupina 15
otrok, ki so se podali na 7-dnevno letovanje
v Pacug in s tem zaključili niz počitniških
aktivnosti za otroke Krasa in Brkinov v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev
mladine Sežana.
Ana Pangos,
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana
TABOR ZA MLADE PLANINCE LETOS
V ZAVRŠNICI NA GORENJSKEM
Po Pokljuki, Jezerskem, Dovju in Drežniških Ravnah smo mladi hrpeljski planinci
letos taborili ob Žirovniškem jezeru v dolini Završnice pod mogočnim Stolom. Tam
smo bili med 17. in 24. julijem. Tabora se
je udeležilo 34 otrok, vodstvo pa je sestavljalo devet vodnikov, tri mentorice, trije
spremljevalci in pet alpinistov. V kuhinji
sta za našo prehrano skrbela nepogrešljiva
Zmago in Jožica.
Po običaju razdeljeni v tri skupine smo
opravili vrsto zanimivih aktivnosti in pohodov. Prav vsi smo se povzpeli na Ajdno
k arheološkemu najdišču izpred rimske
dobe in do Valvasorjevega doma, ki je
izhodišče na najvišji vrh Karavank, 2236
metrov visoki Stol. Obiskali smo še smučarsko središče Zelenico in izvir Završnice
ob vznožju Begunjščice (2060 m). Omenjena vrhova so osvojili v drugi in tretji
skupini, slednji pa so zmogli še vzpon na
Vrtačo (2181 m), po vrhu katere – ravno
tako kot po grebenu Stola – teče nekdanja mejna črta med Slovenijo in Avstrijo.
V drugi skupini so zapisali nekaj vtisov z
vzpona na Stol.
»Zbudili smo se ob šestih, pojedli zajtrk in
se uro pozneje odpeljali z avtomobili do
Valvasorjevega doma. Potem pa peš na
Stol,« je zapisal Dane Dujmovič.
»Med potjo sem si oprtal poleno in ga
nesel na vrh. Na vrhu smo popili čaj in se
po drugi poti odpravili v tabor. Hodili smo
osem ur. Zvečer smo bili vsi utrujeni in smo
šli takoj spat.«
Za Elo Bolčič je bil vzpon na Stol prvi pohod
nad 2000 metrov. »Zaradi tega sem bila na
vrhu tudi krščena. Dobila sem dva udarca s
tanko vrvico. Pohod je bil sicer naporen, a
sem se odlično počutila. Ponosna sem bila
nase, ker sem toliko zdržala. Na sredi poti so
bila drva, ki si jih lahko nesel v Prešernovo
kočo. Dane je vzel eno poleno in ga nesel
gor. Na vrhu so ga stehtali, težko je bilo 0,8
kg. Prvič sem videla tudi kavke, črne ptice z
rumeno-oranžnim kljunom. Zelo mi je bilo
všeč njihovo oglašanje. Spoznala sem tudi
nove rože: nebino, murko, smiljko. Izlet je
37
med ljudmi
bil prekrasen. Upam, da bo še kakšen takšen.«
Poleg pohodov je stalna programska vsebina naših taborov tudi gibanje ob vrvi ali
plezalni vrtec. Najmlajši so uživali, ko so z
»žičnico« prečkali potok, starejši pa so se
preizkusili tudi v steni.
Matic Dekleva, Tadej Juriševič in Nejc Škerjanc se torkov dopoldan doživeli takole:
»Po zajtrku so nam alpinisti predstavili varno plezanje, nato smo šli v steno. Naredili
so nam dve smeri: dolgo in lahko ter kratko
in težko. Če smo hoteli dobiti čokoladico,
smo morali poskusiti obe.« Drugi del plezalnega vrtca je bilo prečenje potoka. »Čez
reko so alpinisti napeli dve vrvi. Alpinisti so
bili zelo odgovorni in so vrv najprej preskusili, če nas bo zdržala. Najprej smo bili
prestrašeni, a smo ugotovili, da jim lahko
zaupamo. Vsi smo se spustili in zelo uživali.
Skupaj z alpinisti smo zelo veseli odšli v tabor na kosilo, ki je bilo odlično!« so zapisale
Tina Zec, Nina Mezgec Mrzlikar in Tinkara
Mezgec.
Na srečo nam je vreme – razen drugi dan
dopoldan – prizaneslo in smo lahko skoraj v celoti izvedli načrtovani program. V
taboru smo imeli športne igre, različne
delavnice, večere pa smo si polepšali s tabornim ognjem in kako zanimivo igro, ki jo
je pripravila katera od skupin. Zadnji večer
tabora smo pripravili krst in v našo druščino
sprejeli devet novih članov.
Kot je na naših taborih navada, smo tudi
letos veliko živil dobili od staršev in drugih
donatorjev. Hvala vsem. Hvala tudi tistim, ki
so nam pomagali postaviti in podreti tabor.
Nasvidenje prihodnje leto!
Mladinski odsek PD Slavnik
www.hrpelje-kozina.si
ŽUPNIJSKA KRONIKA BREZOVICE –
ZGODOVINA V SLIKI IN BESEDI
V letu 1955 je takratni brezovski župnik g.
Franc Rožič pripravil župnijsko kroniko z
naslovom: Cerkve in cerkvene znamenitosti
v župniji Brezovica v Istri /študija za kroniko/. Kronika je razdeljena na sedem poglavij. V njej poleg zgodovinskega pregleda
najdemo številne podatke in zanimivosti, iz
katerih še vedno črpajo tudi drugi avtorji, ki
se ukvarjajo z zgodovinskim raziskovanjem.
38
Kot prvi župnik - upravitelj je naveden Rigo
Maximus, ki je s službo pričel leta 1627.
Zgodovinski pregled župnije Brezovica
Dobrih 23 km vzhodno od Trsta leži četrt
ure severno od ceste, ki veže Trst in Reko,
lepa, prijazna in za Kras še kar rodovitna
dolina. Tu je središče župnije. Da so bili kraji
v tej okolici naseljeni že v prazgodovinski
dobi, pričajo izkopanine. Najstarejši vir imamo iz rimske dobe (1. stol. po Kr.). Leta 1847
so namreč na nekem posestvu v Materiji
našli kamen z napisom, v katerem je vklesano ime Rodika (Rundiktes) in verjetno
tudi Bača (Bassue). O tem, da so vasi v teh
krajih rimskega izvora, pričata tudi vasi Škoflje (Scopuli) in Famlje (Famuli) iz sosednje
med ljudmi / pretekli čas
vremske župnije, medtem ko so nekatere
druge vasi očitno nastale kasneje, npr. Kozina, Hrpelje, Slope.
Župnija Brezovica je ena najstarejših župnij
v teh krajih. V svojih najboljših časih je obsegala vse vasi od Ritomeč (pri Hrušici) do
Dan (pri Divači) in od Artviž oz. Podgrada
(pri Vremah) do Skadanščine.
Oskrbovali so jo redoma štirje duhovniki;
župnik, farni kaplan oz. kooperator in ekspozita v Rodiku in Slivju. Bili so tudi časi,
ko je v župniji delovalo sedem duhovnikov (1743–1828), namreč župnik in njegov
osebni kaplan (subsidarius), farni kaplan,
dva kaplana ekspozita, grajski kaplan v
Odolini in še en upokojeni župnik, ki je krščeval otroke.
Sčasoma se je fara razbila. Cesar Jožef II. je
povišal Rodik v samostojno župnijo, Slivje
je postalo fara leta 1936, in sicer cerkveno,
naslednje leto pa jo je priznala tudi država.
Že prej je bila takorekoč samostojna. Tako
je v župniji Brezovica ostalo še 12 vasi (nekdaj 28), pa še v teh prebivalstvo v zadnjih
časih hitro pojema. Te vasi so: Brezovica,
Bač, Materija, Povžane, Rožice, Slope, Odolina, Gradišica, Artviže, Ostrovica s Padežem
in Kozjane.
Splošni zgodovinski opis cerkve in njena imovina ter podružnice
Župnijska cerkev sv. Štefana mučenika v
Brezovici stoji v zahodni izmed dveh kraških dolin, ki ležita ob cesti Hrpelje–Podgrad–Reka. V prazgodovinski dobi je bilo
tu jezero, ki je odteklo, ko si je voda utrla
podzemno pot proti Rižani. Na severnem
obronku jezera je nastala vas Brezovica.
Tam je še danes precej brezja. Odtod ime.
Nižje v dolini je stala cerkev sv. Štefana v
Logu. Loga ni več, pa tudi ime se je med
prebivalstvom že pozabilo.
Kje je bila zidana? Prvotna cerkvica je stala
že v 13. stoletju, in sicer je bila posvečena
Materi božji. Stala je verjetno tam, kjer je kapelica Božjega groba oz. mrtvašnica. Ko so
zidali večjo cerkev, so najbrž cerkvico podrli in sezidali kapelico Božjega groba. Morda
se je to zgodilo v času križarskih vojn, ko so
križarji v spomin na svoje pohode in v zahvalo za srečno rešitev iz nevarnosti postavljali križeve pote in božje grobove v trajen
spomin na Sveto deželo. Stavba sama vsiljuje to misel. Zidana je namreč prav kot palestinski grobovi, v dveh oddelkih. Prvi del
(atrij) meri 4 x 4 m, visok je 254 cm, drugi pa
je prava grobnica s 4 x 2,5 m in višine 237
cm. Veže ju komaj 144 cm visok prehod. V
drugem delu je še ostanek oltarja (menza)
z nastavkom, ki kaže, da je bil na oltarju kip
Zveličarja s križem. Pod menzo je z železno
ograjo zaprt prostor, v katerem počiva mrtvo Kristusovo telo (lesen kip, 169 cm). Tu
je bila svoj čas, večkrat med letom, sveta
maša. Tu so tudi shranjevali zadnje tri dni
velikega tedna sv. Rešnje telo (vsaj do leta
1708). Zato se stavba še dandanes imenuje ''Božji grob''. Od leta 1898 je ta kapelica
spremenjena v mrtvašnico in shrambo cerkvenega orodja. Na bližnjem hribu (Gradišica) je bila kalvarija. Sledovi jam, kjer so stali
križi s kipi, se še poznajo. Še danes ta del
hriba imenujejo ''Sveti hrib''.
Kdaj so zidali sedanjo župnijsko cerkev, se
ne ve. Imenovala se je cerkev sv. Štefana v
Logu. Pod oknom poleg zvonika je vsekana
letnica 1610. Neki starejši inventar pa pravi,
da je bila takrat cerkev povečana. Prav verjetno. Stala je torej že davno poprej in v začetku 17. stoletja ni bila uničena kot ostale
cerkve naokrog.
Takrat so bili nemirni časi. Turki so grozili, da preplavijo Evropo. Po naših krajih so
začeli zidati tabore, utrjene kraje, kjer bi se
mogli braniti pred njimi. Nek tabor je bil
tudi v Brezovici, ''pri Tabru'', zidan leta 1471,
kjer je bila neprestano straža, da je, če je
zagorel kres na Učki, vžgala še svoj kres, in
s tem sporočila bližajočo se nevarnost Turkov tudi ostalim vasem s tabori. Tako poroča Valvazor. Toda ni ravno čutiti, da bi Turki
prišli v Brezovico, pač pa so brezoviško okolico in tudi grad 12. avgusta 1616 razdejali
Benečani. Grad so zažgali, ropali po Baču,
Materiji in Povžanah, veliko ljudi so pomorili in odpeljali 2.000 glav živine. Naši kraji so
morali takrat veliko pretrpeti, ker so bile vse
cerkve tu naokrog v teh letih na novo pozidane. Ali je tudi brezoviško cerkev doletela
ta usoda, ni mogoče reči. Po opombah bi
sodili, da ni bila razrušena.
Škoda, da so se vsi več kot sto let stari akti
izgubili. Uničila jih je plesen, ker je župnišče
silno vlažno. Tako je zapisal gospod Normali, ki je hotel stare podatke shraniti, pa ni
mogel več uporabiti sprhnelih listov.
Leta 1610 je bila torej cerkev na novo prezidana ali vsaj povečana, 1678 je bil prizidan
zvonik, leta 1686 je bila povečana stranska
ladja, leta 1687 dokončana stara zakristija,
leta 1774 so povečali še drugo stransko ladjo (sv. Mihaela), leta 1893 pa povišali glavno
ladjo. Leta 1908 so hoteli cerkev podaljšati
za 5,5 m, a je delo ostalo nedokončano in je
sedaj ta prostor zakristija. Leta 1927 je bila
cela cerkev prenovljena, vendar je bilo delo
slabo izvršeno. Leta 1938 dobi cerkev električno napeljavo, krita je z žlebci, prvotno
je bila krita s skodlami. Cerkev ima še hišo,
tako imenovano kooperaturo, v njej je bival
kooperator. Svoj čas je imela tudi veliko posestev, lastnih in nadarbinskih. Cerkvenih
ni več, nadarbinskih pa tudi ne, le še 0,5 ha
njiv, 1 ha travnikov in 1/3 pašnikov.
Razen cerkve je sedaj v fari še pet podružnic: sv. Križ v Slopah, sv. Jurij pri Tabru, sv.
Peter v Odolini, sv. Socerb na Artvižah in na
Kozjanah. Pred dobrim stoletjem je bila na
Gradišici tudi cerkev, imenovana Mati božja
v Leskovju. Poleg tega sta še dve kapelici,
pri Brinščici in na Gradišici, v kateri je nekajkrat na leto tudi sv. maša.
Opis cerkve in njenih delov
Cerkev stoji na svojem svetu (parcela 47;
1795 m2), na katerem rastejo štiri lipe, stare po vsaj 300 let. Dolga je s prezbiterijem
vred 19,5 m, široka 16 m in ploščine 350 m2,
od tega ima prezbiterij 23 m2. Je pobeljena,
ima kamnit tlak, v prezbiteriju pa je šamotni tlak. Cerkev ima tri ladje. Glavno ladjo
ločita od stranskih na vsaki strani po dva
zidana slopa (pilestra), po en slop pa loči
prezbiterij od stranskih kapelic.
Glavna ladja je dolga 13 m, široka 7,8 m in
visoka 9,4 m. Stranski (skupaj s kapelicami)
pa imata po 18,2 m dolžine, 3,8 m širine in
5,3 m višine. Cerkev ima tri vhode, vse s čelne strani. Prek vseh treh ladij je lesen, ometan kor, ki ga (v glavni ladji) podpirata dva
kamnita stebra. Na koru so orgle, ki so nerabne, čeprav so porabile veliko dela in denarja. Za velikim oltarjem je omejena nova
zakristija. Zidana je bila leta 1968. Dolga je
14,2 m, široka 3,5 m, visoka pa 3,5 m. Tlak je
cementen. Iz zakristije vodi dvoje vrat v cerkev, dvoje na pokopališče. Ima štiri okna,
dve visoki okni in dve polokni. Vsega skupaj ima cerkev 24 oken, 13 jih ima železne
križe, 6 polkrožnih pa barvna stekla. Obhajilna miza je železna, prižnica je lesena.
Ima misijonski križ, dve spovednici, krstni
kamen. Klopi so stare in zelo slabe, čakajo
na nove že pol stoletja. Cerkev ima veliko
slikarij. Pred glavnim vhodom je zvonik,
visok 35 m, v katerem so bili trije zvonovi.
Avstrija je manjša dva vzela kot material za
vojno. Italija je kot vojno odškodnino dala
druge, a jih je leta 1943 spet vzela iz istega
namena. Velik zvon je še ostal in tehta 11
q. Vlit je bil v Gorici. V zvoniku je tudi ura iz
leta 1889. Prenovljena je bila leta 1952, teče
precizno. Tega leta so bile prenovljene tudi
lesene stopnice v zvoniku.
Oltarji. Velik oltar je iz pisanega marmorja
s štirimi malimi kerubi, tudi tabernakelj je
okrašen s štirimi majhnimi stebriči. V oltarni
duplini je na les naslikana podoba sv. Štefana. Tudi stranska oltarja sta nekoč imela
na les naslikani sliki, ampak sta ju v letih
1901 in 1904 nadomestila kipa, ki sta sedaj
v zakristiji. V desni ladji je oltar Matere božje
iz pisanega marmorja, z dvema stebroma
rdeče barve. V oltarju je kip Brezmadežne.
Ob straneh pa dva umetniška kipa iz belega marmorja. V levi ladji je drugi stranski
39
pretekli čas
oltar, podoben je oltarju Matere božje, le da ima kip sv. Mihaela
nadangela, ob straneh pa sta prav tako kipa iz belega marmorja.
Grobnice. Cerkev ima tudi grobnice. Teh je v župnijski cerkvi več.
Največja grobnica je pod korom, vanjo vodijo stopnice. V brezoviških cerkvah je pokopanih precej mrličev. Dovoljenje za pokopavanje je dala tržaška škofija župnijski cerkvi. To dovoljenje pa so župniki raztegnili na vse cerkve, ampak tudi tega ne moremo točno
vedeti, saj je dovoljenje ohranjeno samo v prepisu, in še to samo
delno.
Splošna kronika
797 – Potres, na nebu palice, nebo je rdeče barve, komet,
kuga …
872 – Kobilice vse požrle.
1006 – Čudna znamenja na nebu, mislili so, da je sodni dan
ali da je prišel antikrist.
1186 – Prezgodnja pomlad, žito zorelo v maju, v avgustu
vinska trgatev. Tudi zima je bila zgodna.
1276 – Velike plohe. Lakota.
1342 – Kobilice.
1343 – Strašen potres, hiše, gradovi, kraji se pogrezajo.
1357 – Prvikrat Turki.
1368 – Benečani oblegali Trst, v mestu kmetje iz okolice.
1383 – Komet.
1471 – Začeli zidati tabore proti Turkom.
1509 – Hudi boji z Benečani. Mihael Frankopan zoper Benečane.
1514 – Kobilice, suša, kuga, lakota, ples, hudič se prikaže.
1553 – Silna kuga na Krasu.
1616 – Silna vročina in suša. Benečani prodrli do Tabra Brezovica, grad zažgali, veliko ljudi pomorili in 2000 glav goveje živine odpeljali.
1618–1619 – 4 kometi.
1622 – Videli tri sonca na nebu.
1624 – Draginja in kuga.
1625 – Potres.
1627 – Deževno.
1628 – Mila, lepa zima.
1629 – Mrzlica
1631 – Kuga.
1634 – Velik sneg.
1635 – Dobra letina, kmečki upori.
1639 – Priletelo veliko črnih, nepoznanih ptic, ki so se usedle na zemljo tako trudne, da niso mogle več nadaljevati,
ljudje so jih polovili.
1640 – Potres.
1645 – Kuga.
1646 – Komet.
1647 – Kuga.
1668 – Ognjeno znamenje na nebu, 12 dni.
1673 – Topla zima. Ob božiču po sejmih hodili bosi.
1680 – Silno velik komet. Vojska zoper Francoze.
1682 – Topla zima. Komet.
1685 – Hladno poletje, silno močan veter
1723 – So pri Tabru obložili zastavo z usnjem, da bi dlje trajala.
1833 – Ugotovijo, da nadsodni urad v Odolini hrani pomembne listine.
pripravil Robert Kastelic, Brezovica
Slika: Urbarij župnije Brezovica (Vlado Grželj – Kusov iz Hrpelj)
40
pretekli čas
Karlo Sosič
Objavljamo zapis, ki je nastal leta 1970 izpod peresa Karla Sosiča - B'tovega iz Kozine. V njem
opisuje razvoj Kozine od leta 1893 do povojnega obdobja, izgradnjo prvih hiš, restavracij in
drugih stavb ter sorodstvene vezi med prebivalci. Karlo se je rodil 7. 2. 1890 v družini Sosičevih, ki se je med prvimi naselila na tem prostoru. Umrl je 29. 1. 1974, v starosti 84 let. To svojevrstno kroniko je želel zapustiti svojim potomcem in vsem, ki jih bo kdaj zanimalo, kako je
bilo včasih na Kozini. Besedilo je natančen prepis njegovih zapiskov, objavljamo jih v desetih
številkah letošnjega glasila.
Kozina pred 100 leti
Sedaj preidemo na nekdaj Btovo hišo, kot je že omenjeno v
prejšnjem poročilu, sedaj Rapotčevo. Pokojni Vince Rapotec
je imel zelo mlad s šestnajstletno Alojzijo Samsa samo enega
sina, ker pa je bila tedaj premožnih staršev in on od bogate
kmetije, so kupili sedanjo njihovo bivajočo hišo. Alojzija je bila
zelo nadarjena ženska. Seveda je bila tudi nekaj v šoli. Obvladala je perfektno nemški in delno tudi italijanski jezik. Razne
dopise so jej nosili tolmačit tudi iz sosednjih vasi, če se bili
pisani v nemščini. Že starejša žena je rada čitala in najrajši
nemške revije, ker na žalost slovenskih je bilo le malo. In to
ne samo, da je čitala, marveč ostalo jej je vse v spominu. Tiste
čase niso bili svetovni dogodki takšni kot so danes, le evropski, in še ti ne tako obsežni kot so danes. Niti prva svetovna
jih ni tako razkrila kot druga vojna. Za moja šolska leta smo
obravnavali zemljevid Istre, glavna mesta velikih evropskih
držav, to je bilo vse (ljudska šola). Z odprtimi očmi in natančno smo poslušali, ko nam je pripovedovala o nemških vitezih,
ruskih knjazih itd. Poznala je vse člane vseh cesarskih in kraljevih princev in princezinj, cele Evrope, tudi kje so in zakaj
so bili nekateri izgnani.
Pokojni sin je bil po materi zelo nadarjen, imel je ljudsko šolo,
in sicer pri neki teti v Boljuncu pri Trstu. Inštruiral pa ga je
pokojni inženir Janšta. Še mlad je hodil oziroma se zaposlil
pri železnici na Kozini. Od tukaj je bil premeščen v Nabrežino, kjer se je tudi poročil z Alojzijo Tance. Od tam je prišel
zopet na Kozino ter prevzel poštni urad. V zakonu je imel 10
otrok. In sicer pet hčera in pet sinov. Vsi otroci so se izšolali.
Prva Dora je obiskovala gospodinjsko šolo v Trnovem. Nakar
je sčasoma postala poštna uradnica. Službovala je v Avstriji za časa Italije. V Italiji do upokojitve, potem pa v Trstu. Sedaj še živi in sicer v bolnici Ankaranu, ker je na pol života
ohromela, ima že 86 let, še se ni poročila. Drugi sin Franc je
študiral gimnazijo v Pazinu, naprej študije na Dunaju, promoviral je v Pragi, kjer sem bil osebno na promociji. Že kot
gimnazijski dijak je ustanovil na Kozini tamburaški zbor ter
sam uglasbil mnogo valčkov, koračnic in vrsto skladb za tamburaški zbor. Do svetovne vojske je služboval v Trstu, takoj po
razpadu Avstrije se je preselil v Jugoslavijo, kjer je pri pošti
postal direktor pošte v Sarajevu, na zadnje na Cetinjah v Črni
gori. Za časa druge svetovne je služil v Zagrebu. Poročil se
je šele pri starem. V zakonu je imel sina in hčer, hči je zdravnica, sin je uradnik. On z ženo živi upokojen v Zagrebu ter
je postal pravi nasprotnik današnje dobe ter strasten pristaš
belih, kar je izgubil med nami ugled in nima spoštovanja, kot
si ga je v mladih letih zaslužil. Tretji sin Vinko je isto študiral
v Pragi in promoviral iz prava in tudi tukaj sem bil osebno na
promociji. Posvetil se je odvetništvu, in sicer v Mariboru, kjer
je tudi za časa Jugoslavije bil kandidat napredne stranke, kar
pa ni bil izvoljen. Za časa vojne je bil konfiniran. Živel je v Tr-
(7. del)
stu, dokler so bile naše oblasti, potem pri radiju v Kopru. Naposled v
Opatiji se je posvetil zopet advokatskemu poklicu. Bil je poročen, imel je dvej hčeri in enega sina. Kmalu je podlegel bolezni ter v Opatiji umrl. Četrti sin Milan, ta je mlad umrl. Peta
hči Vida je tudi bila poštna uradnica in se je poročila z višjim
kontrolorjem železnice, imeli so dvej hčeri, ena je profesorica, ena uradnica v Ljubljani. Starejša je bila konfinirana za
časa vojne v Nemčiji. Mož in žena Vida sta kmalu po svobodi
umrla v Ljubljani. Hčerki poročeni, živita v Ljubljani. Elza je
bila tudi poštna uradnica. Mlada se je poročila s komisarjem
pošte. Služboval je v Trstu, nakar je bil prestavljen v Ljubljano
za direktorja pošte v Ljubljani. V zakonu so imeli troje otrok,
dva sina in eno hčer. Sin je padel pri belih, drugi sin je profesor matematike na univerzi, hči je uradnica. Mož je mlad
umrl, ona živi s sinom in hčerjo v Ljubljani. Sedma hči Marica
je kmalu po porodu umrla. Osmi Joško je tudi promoviral iz
medicine. Dolgo vrsto let je bil na Kozini kot občinski zdravnik. Dolgo je vodil društvo s petjem in godbo, ker je bil tudi
sam odličen pevec. Poročil se je bolj nezadovoljno. V zakonu
sta imela tri hčere. Prva je v banki v Kopru šefinja oddelka,
isto mož v službi v banki. Druga je zdravnica v Zari v Dalmaciji, poročena z novinarjem. Tretja je končala licej, ima moža
inženirja v Nišu. Le Jože je prezgodaj umrl. Deveta je Stana,
poročena s profesorjem Preglom, je tudi mlad umrl. V zakonu
so imeli samo enega sina. In ta je kot mladoletnik pobegnil v
Z.D.A. Deseti sin Vladimir je tudi kot otrok umrl, zelo nadarjen, z 10. letom je igral kot tamburaš. Sedaj primemo Miškotovo hišo, od kod je prišla, meni ni znano, le da je že davno v Kozini, to pač znam. Bivši gospodar Franc Dobrila je bil dvakrat
poročen, s prvo ženo je imel dvoje otrok, sina in hčer, z drugo
tri otroke, dva sina in eno hčer. V hiši je bila stalno gostilna.
Prvi sin je šel v Trst se učiti za ključavničarja, po končani vojaščini je šel na Gorenjsko, se poročil ter tem tudi mlad umrl.
Hči je ostala v Trstu neporočena. Otroci druge žene: starejša
hči Kristina je doma pomagala pri gospodinjstvu. Zelo je bila
agilna tamburašica ter sama vodila tudi zbor. Poročila se je
z železniškim uradnikom, po razpadu Avstrije tudi odšla na
Češko ter tam kmalu umrla. Drugi sin Peter je tudi bil doma,
vodil je ljudsko posojilnico do vpoklica k vojakom. Tudi on po
razpadu je zapustil Primorsko ter odšel v Jugoslavijo. Tam se
zaposlil, se poročil, v zakonu je imel sina in hčer, obenem je
strasten lovec, kar še danes se v tem športu uveljavlja. Tretji sin Vinko se je na Dunaju izučil mizarstva. Tudi on je vodil tamburaški zbor, obenem bil gostilničar. Na žalost so pa
kmalu fašisti gostilno ukinili. Poročil se je ter se zaposlil pri
Singerju dolgo vrsto let, do razpada Italije. Po svobodi do upokojitve je bil upravnik K.Z. Poročen je bil s Kozinko Marijo Čebohin. V zakonu sta imela 5 otrok, štiri sine in eno hčer. Vseh
41
pretekli čas / za vsakega nekaj
pet otrok je nekaj študiralo. Najmlajši sin Vito je poročen, ima
punčko in sina ter je na ambasadi v Rimu sekretar za verska
vprašanja. Drugi sin Vinko je poročen, ima enega sina ter je
zaposlen pri tovarni Tam v Mariboru kot strugar. Tretji sin
Nado se je študiral v Piranu pri plovbi ter tudi tam ostal kot
uslužbenec, poročen, žena je visoko kvalificirana bolničarka
oziroma bolniška sestra. Četrti sin Milan je tudi poročen, ima
enega sina, je zaposlen v Kopru pri luki. Žena je isto zaposlena pri banki. Peta hči Jelka ni poročena, je tudi zaposlena pri
narodni banki v Kopru.
To hišo smo nekako končali, preidemo k naslednji številki.
Škapčevi so tudi stari Kozinci, stari gospodar Ivan in Jožefa iz Nasirca sta se poročila ter sta imela v zakonu 8 otrok.
Ukvarjali so se s kmetijo ter vožnjo leda. Vsi otroci so bili
doma. Pozneje je šla Marica v Argentinijo k svojej sestrični,
kjer pa je kmalu umrla. Brat Francelj je služil pri železnici,
ampak je po razpadu Avstrije kmalu podlegel zahrbtni bolezni in umrl. Angela se je poročila, kot smo že enkrat opisali.
Vinko je šel v Ameriko, kjer še danes živi. Karlo je isto odšel
v Ameriko ter tam kmalu umrl. Štefka je umrla še kot mlada
KDO JE KAIROS?
Kairos je bog srečnega trenutka, ki se
pojavi samo enkrat v
življenju in da človeku priložnost, da ga
»ulovi za čopek«. Tisti,
ki mu to uspe, je srečnež, ki se mu izpolnijo želje. Kairos se neslišno
in hitro giblje med ljudmi in jim s tem daje priložnost, da ga ulovijo.
Kairos opozarja na budnost, previdnost in pogum. Kajti tisti, ki se ne
soočajo s težavami, ki so plahi in se bojijo življenja, ki se bojijo delovanja in sprememb, ga ne morejo uloviti. Izzivalen in razkuštran
čopek omogoča človeku, da ga ujame, a le če je v ključnem trenutku dejaven. Vsak se mora sam odločiti. Če poskuša, mu morda
uspe, če pa se odloči ostati na varnem in ne tvega, ne bo nikoli ujel
tega božanskega trenutka. Kairos poziva človeka k pogumnim in
hrabrim delom, k ljubezni, k žrtvovanju za druge … Prav zato čopek
pada na njegov obraz in ga lahko ulovimo samo s sprednje strani,
torej tako, da se z njim soočimo. Zato je ta božanski mladenič zadaj
plešast, saj ko te enkrat preleti, ga ni več moč ujeti.
Eden najlepših primerkov grške umetnosti – relief grškega boga Kairosa iz 4.
st. pr. n. št. – je bil najden na Hrvaškem
in je danes del zbirke v samostanu sv.
Nikole v Trogirju. Novejše raziskave so
pokazale, da so ga tja prinesli v času
renesanse, najverjetneje iz Grčije.
V literaturi pogosto zasledimo, da Kairos simbolizira hitre odločitve; take je na primer sprejemal tudi Aleksander Veliki. Britev, ki jo
Kairos drži v roki, simbolizira notranjo bojevitost in jekleno voljo, ki
ne pozna ovir. Ko se človek opogumi (!), postane zmagovalec, ne
glede na to, ali je dejansko zmagal ali izgubil. Dobil je najpomembnejšo bitko – premagal je samega sebe, lastne strahove in omejitve.
Tehtnica, ki jo nosi Kairos, je simbol trenutka, ko sta dve sili – sila
Neba in sila Zemlje – v najugodnejšem položaju. To je trenutek, ko
se Nebo spušča k Zemlji in Zemlja dviga k Nebu. Ko človek dobi
Kairosov blagoslov, te meje ni več.
42
punčka. Antonija se je isto poročila, kar smo že o njej pisali.
Ludvik kot gospodar doma se je poročil, imel je ženo iz Nasirca. V zakonu sta imela dva sina, Jankota in Mirota. Janko je
bil vpoklican v italijansko vojsko še pred rokom vojaščine ter
za časa druge svetovne se organiziral ter prišel v Jugoslavijo
s Prekomorsko, se bojeval do Il. Bistrice in tam bil ranjen. Po
končanem bolovanju se je aktiviral ter v Poli napravil veliko
maturo, v Splitu vojno akademijo, tako da še danes služi v
vojski kot podpolkovnik. Je poročen in ima dva sina, katera
obiskujeta šolo. Tudi on čaka zasluženo pokojnino ter misli
adaptirati staro hišo na Kozini. Drugi sin Miro je bil v semenišču, dokler je končal srednjo šolo, je semenišče pozdravil. Še
mladoletnega so Italijani poklicali pod orožje, ker pa je bil zelo
šibek, so ga odpustili in se je zelo mlad vključil v partizane.
Po svobodi se zaposlil v Kopru ter se poročil. V zakonu imajo
le eno hčer. Miro je upokojen, žena dela v banki. Tudi on namerava skupaj z bratom adaptirati hišo na Kozini in uživati
domač zrak na stara leta.
(se nadaljuje v naslednji številki)
Za vse velike stvari v življenju se zgodijo v trenutku. V njem se rodimo, umremo, se odločamo, zmagujemo ali izgubljamo … In v
njem se pojavi Kairos s svojo tehtnico, nam daje možnost zmage
in nas poziva, da zgrabimo priložnost. Življenje je en sam dolg niz
takšnih trenutkov.
Mogoče prav sedaj nad nami leti Kairos in išče pogumne. Če vas to
jesen čaka kakšna še prav posebej pomembna odločitev, si upajte
ujeti Kairosa za čopek.
Nives Mahne Čehovin
(vir: www.akropola.org)
POTUJOČA KNJIŽNICA
V septembru 2010 se potujoča knjižnica po poletnem oddihu ponovno odpravlja na pot in prihaja v Občino Hrpelje
- Kozina po naslednjem razporedu:
Kraj
Javorje
Materija
Velike Loče
Gradišče
Markovščina
Slivje
Hotična
Brezovica
Rožice
Rodik
Ura
16.45–17.20
13.30–13.50
14.00–14.30
14.40–15.20
15.30–16.00
16.10–17.00
17.10–17.30
17.40–18.10
18.20–18.40
8.30–9.00
Datum obiska
9. september 2010
16. september 2010
30. september 2010
Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc
za vsakega nekaj
INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JULIJU IN AVGUSTU 2010
Torek, 6. julij 2010, ob 17.20: PROMETNA NESREČA PRI ODCEPU ZA SKADANŠČINO
Na glavni cesti pri odcepu za Skadanščino se je pripetila prometna
nesreča, v kateri so trčila tri osebna vozila. Zaradi oplaženja vozil se
je osebni avtomobil, ki je vozil iz smeri Obrova proti Kozini, prevrnil
na bok in obstal na cestni brežini. Voznik slednjega je bil telesno
poškodovan.
Na intervencijo so izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so
pred prihodom zdravstvenega osebja nudili prvo pomoč ponesrečencu in poskrbeli za požarno varovanje ter izklop virov energije.
Sreda, 14. julij 2010, ob 16.15: PROMETNA NESREČA V KRVAVEM POTOKU
Na glavni cesti v Krvavem Potoku se je pripetila prometna nesreča,
v kateri sta bila udeležena osebno vozilo in motorno kolo. Voznik
slednjega je bil telesno poškodovan.
Na intervencijo je izvozilo sedem gasilcev PGD Materija in štirje
ZGRS Sežana, ki so do prihoda zdravstvenega osebja nudili prvo
pomoč ponesrečencu in poskrbeli za požarno varovanje ter izklop
virov energije.
ske stroje, ki so bili v garaži, in gospodarsko poslopje.
Na intervencijo so izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so
s hitro in učinkovito intervencijo uspeli preprečiti razširitev požara
na senik in dve stanovanjski enoti, ki se dotikata gospodarskega
poslopja. S pravočasnim posredovanjem so preprečili tudi eksplozijo jeklenke kuhinjskega plina, ki je bila že v plamenih. Po pogasitvi požara so gasilci pomagali domačinom pri sanaciji pogorišča
in prek noči izvajali požarno varovanje objekta. Na intervenciji je
sodelovalo skupno 22 gasilcev PGD Materija s tremi vozili in pet
ZGRS Sežana, ravno tako s tremi vozili.
Torek, 3. avgust 2010, ob 15.21: POŽAR V NARAVI PRI SKADANŠČINI
Ob glavni cesti pri odcepu za Skadanščino sta zaradi udara strele
zagorela drevo in podrast. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija, vendar pa je ogenj zaradi
močnega dežja ugasnil sam. Posredovanje ni bilo potrebno.
Četrtek, 12. avgust 2010, ob 12.45: PROMETNA NESREČA NA
REGIONALNI CESTI OBROV–GOLAC
Na regionalni cesti Obrov–Golac se je pripetila prometna nesreča,
v kateri je voznik tovornjaka zapeljal izven vozišča, zaradi česar se
je vozilo prevrnilo na desni bok. Voznik je bil v nesreči telesno poškodovan.
Na intervencijo so izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki
so do prihoda zdravstvenega osebja nudili prvo pomoč ponesrečencu, poskrbeli za požarno varovanje ter izklop virov energije in
preprečili iztekanje tekočin iz vozila.
Sreda, 14. julij 2010, ob 20.41: POŽAR V NARAVI MED PREŠNICO IN PODGORJEM
Ob železniški progi med Prešnico in Podgorjem so na šestih mestih
zagoreli suha trava in grmičevje.
Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo 11 gasilcev PGD
Materija in štirje GB Koper, ki so požare ob 22.00 uri dokončno pogasili. Večja škoda ni nastala.
Četrtek, 15. julij 2010, ob 12.40: POŽAR TOVORNEGA VOZILA
NA KOZINI
Na bencinski črpalki na Kozini (ob avtocesti) je zagorelo tovorno
vozilo. Požar sta opazila uslužbenca bencinske črpalke, sicer oba
prostovoljna gasilca, ki sta takoj pristopila k gašenju.
Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili štirje gasilci PGD
Materija, ki so opravili le še temeljit pregled vozila. Zaradi pravočasnega in strokovnega posredovanja uslužbencev bencinskega servisa je ogenj zajel le prednji del vozila in tako večja škoda ni nastala.
Četrtek, 15. julij 2010, ob 16.01: STAVBNI POŽAR V HOTIČNI
V garaži stanovanjske hiše v Hotični je zagorel traktor. Ogenj se je
zaradi izredno visokih temperatur hitro razširil še na druge kmetij-
Četrtek, 26. avgust 2010, ob 08.01: PROMETNA NESREČA NA
AVTOCESTI PRI POČIVALIŠČU RAVNE
Na avtocesti, v bližini počivališča Ravne, se je pripetila prometna
nesreča, v kateri je bila voznica osebnega avtomobila telesno poškodovana.
Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki pa so bili preklicani že pred prihodom na
kraj, saj posredovanje ni bilo potrebno.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
MATERIJA
Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materija
pgd.materija@siol.net
43
za vsakega nekaj
POŽAR V HOTIČNI
Četrtek, 15. julija, se bo pri Šuštarjevih v Hotični zapisal v poseben
spomin. Tistega dne so se srečali s požarom, ki jim je povsem uničil
garažo in v njej traktor, kosilnico, nekaj orodja, kotel in vodovodno
napeljavo. In vendar bi bilo lahko še huje, če ne bi bilo hitrega posredovanja matarskih gasilcev, ki so v sedmih minutah prihiteli in
zadnji trenutek omejili ogenj. Skozi luknjo za seno so plameni že
švigali proti polnemu seniku, ko so gasilci svojega najlažjega člana
spravili na balkon in mu podali cev, da je pogasil že goreče seno.
Kmalu so v Hotično prihiteli še sežanski gasilci in s skupnimi močmi
so ogenj ukrotili. Gasilci so v garaži našli tudi polno plinsko jeklenko, ki jo je visoka temperatura že delno načela, a k sreči ni počila.
»Treba je pohvaliti tudi prisebnost domačinov, ki so že pred našim
prihodom pričeli pripravljati cevi in so nam vseskozi pomagali pri
gašenju,« je povedal predsednik PGD Materija mag. Valter Fabjančič. Pogorišče si je popoldne ogledal tudi župan Zvonko Benčič Midre, ki je prizadetim obljubil pomoč.
Vir: članek iz PN, 16.7.
Ester Mihalič
Foto: Danijel Cek, PN in Alenka Pečar
Zahvala!
Smo mlada štiričlanska družina iz Hotične in doživeli smo grenko izkušnjo. 15. julija smo imeli požar v naši kurilnici/garaži, ki
nam je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Ta bi bila še mnogo
večja, če nam ne bi priskočili na pomoč naši sovaščani (Hotišci) in takoj za njimi še gasilci Prostovoljnega gasilskega društva
Materija, ki so preprečili tragedijo. Kmalu so na kraj požara prispeli še gasilci iz Gasilskega društva Sežana in s skupnimi močmi obvladali ter pogasili ogenj. S pomočjo vaščanov so gasilci
počistili pogorišče in nam s tem olajšali delo, bedeli so nad pogoriščem in ga celo noč nadzorovali, vlivali so nam pogum in
nas tolažili … Neverjetni možje in fantje z velikim srcem.
Želimo se zahvaliti neutrudnim in pogumnim gasilcem iz Prostovoljnega gasilskega društva Materija in Gasilskega društva
Sežana, vaščanom vasi Hotična, Občini Hrpelje - Kozina, našemu županu gospodu Zvonku Benčiču Midretu, Luki Koper,
Centru za socialno delo Sežana, našim družinam in vsem, ki
ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Družina Ivančič
STARA FOTOGRAFIJA
Na fotografijo iz prejšnje številke glasila se je prva odzvala Danica
Babič iz Rodika, ki se je prepoznala na fotografiji. Le-ta je bila posneta v Rodiku ob opasilu. Klicalo pa je še nekaj drugih ljudi, med
njimi je Boris Novak iz Hrpelj prepoznal svojega očeta Ivana Ninija
Novaka.
Pred vami je nova uganka. Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki in
kje je bila posneta, oziroma ali se kdo celo prepozna? Odgovore
sporočite Zvonetu Lukovcu ali v uredništvo na telefon: (05) 6800
150 oziroma po elektronski pošti: glasilo@hrpelje.si.
44
za vsakega nekaj
NAPOVED PRIREDITEV
DO KONCA LETA 2010
10. september – predstavitveni dan Kras Brkini na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju
11. september – slavnostni koncert Brkinske godbe 2000 ob
10-letnici delovanja
12. september – praznovanje 400-letnice cerkve v Brezovici
17. september – odkritje spominske plošče v Velikih Ločah
18.–19. september – ČEŠPOVI DNEVI v Slivju
23. september – zaključek akcije »Moja občina – lepa in urejena« in razstava Vesne Rems
2.–3. oktober – »PRAZNIK JABOLK« na Tatrah
16. oktober – KOSTANJEV PRAZNIK v Rodiku
17. oktober – veliki tradicionalni koncert Nika Polesa s prijatelji v Športni dvorani v Hrpeljah – letos v bo koncert dobrodelni v sodelovanju s štirimi občinami in Centrom za usposabljanje Elvire Vatovec Enota Divača
20. november ali 27. november – prireditev »Ples brez
meja« Folklorne skupine Brkini
ZAKLJUČEK AKCIJE IN
PODELITEV NAGRAD
V junijski številki glasila smo vas povabili, da se prijavite k akciji »Moja občina – lepa in urejena«. Letos se je komisija, ki je
imenovana za izvedbo akcije, odločila za razpis treh kategorij:
najlepše urejen cvetoč balkon, terasa ali okenska polica, najlepše urejen okrasni vrt in najlepše urejen kmečki vrt. Prejeli
smo skupno 23 prijav iz različnih krajev naše občine: Obrova,
Gradišča, Orehka, Tater, Golca, Povžan, Hrpelj, Kozine, Klanca
in Rodika. Sedemčlanska komisija je ocenjevala s točkami od
1 do 5 za vsako merilo posebej, seštevek teh točk pa je prinesel končni rezultat. Merila so: hortikulturna urejenost cvetja,
izvirnost, avtohtonost rastlin, bogatost, celoten vtis, usklajenost z objektom in večletno prizadevanje. Ocenjevanje je
potekalo sredi avgusta. Pred nami je razglasitev rezultatov, ki
mu namenjamo večer s kulturnim programom, diaprojekcijo ogledanih kotičkov in otvoritvijo razstave avtorice Vesne
Rems z naslovom: »Dobre stvari so tri«.
Vabljeni na zaključek akcije »Moja občina – lepa in urejena«,
ki bo v sredo, 22. 9. 2010, ob 18.00 uri v KD Hrpelje!
Ob tej priložnosti bo sledila otvoritev razstave »Dobre stvari
so tri« Vesne Rems.
Občinska uprava
MALI OGLASI
Oddajamo apartmaje v Novigradu v neposredni bližini
morja. Ogled je možen na spletni strani www.app-miani.hr.
Informacije na telefon: 00385 915 282 948
ali na e-pošto: info@app-miani.hr, Tatjana
****
Nudim varstvo otroka na domu. Telefon: 031 444 925
****
Na otoku Pagu v Kustićih oddajamo v neposredni bližini
morja apartmaje v času poletnih počitnic in seveda tudi prej
– čez celo leto. Ogled je možen na internetni strani
www.kod-dobrice.com. Informacije
na tel.: 05 / 680 12 17 oziroma 031 583 912, Suzana.
Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko
naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne
ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00 ure, v sredo
tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: (05) 6800 150.
45
za vsakega nekaj
VABILO NA OTVORITEV
RAZSTAVA DOBRE
STVARI SO TRI
Kras, Brkine in Čičarijo zaznamuje veliko stvari. Kdor si vzame
čas in se poda po neokrnjeni naravi, v katero so se skozi čas
tu in tam vrasle vasice in zaselki, lahko odkrije nekaj tipičnih
dejavnosti, ki prebivalcem že stoletja dajejo kruh. Sadjarstvo,
čebelarstvo in žganjekuha so le tri izmed mnogih, ki se med
seboj dopolnjujejo in dajejo prepoznaven pečat krajem in
ljudem naše občine.
Pogled na te tri dobre stvari skozi moje oči …
Vesna Rems-Jug
s an
jska
poletna noc
10. 09. 2010
BAZOVIŠKA CESTA 23
SI 6240 Kozina, Slovenija
OD 20. URE DALJE
NAGRADNA AKCIJA
Naj vas spomnimo, da je do 15. septembra še čas, da pošljete posrečene posnetke poletja, jih opremite s komentarjem,
imenom in priimkom ter naslovom avtorja. Pošljete jih lahko
na elektronski naslov: glasilo@hrpelje.si ali po pošti na Občina
Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.
Izbrali bomo tri najbolj zanimive po mnenju uredniškega odbora in avtorje nagradili, fotografije pa bomo objavili v glasilu.
Vabljeni k sodelovanju!
Uredniški odbor
V zdravstvenem domu Sežana bodo jeseni
potekale naslednje zdravstveno vzgojne
delavnice.
Delavnica »Zdrava prehrana« se bo začela v torek, 7. septembra 2010, ob 18. uri.
Predvidena so štiri srečanja.
»Šola zdravega hujšanja« se bo pričela v
torek, 5. oktobra 2010, ob 18. uri in bo trajala do konca leta.
Delavnice bodo izpeljane, če bo dovolj
udeležencev. Za vključitev vanje potrebujete napotitev izbranega zdravnika.
V Zdravstveni postaji Hrpelje bo organizirana delavnica zdrave prehrane, v
kolikor bo dovolj udeležencev. Več informacij o začetku delavnice dobite v splošni
ambulanti Zdravstvene postaje Hrpelje.
46
za vsakega nekaj
NK JADRAN PIVOVARNA
MAHNIČ
Nastopi NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ v jesenskem delu
tekmovanja v EPNL 2010/11:
1. krog 5/9-2010
NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – prost
2. krog 12/9-2010 ob 17.00
NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK ŽELEZNIČAR DIVAČA
3. krog 18/9-2010 ob 17.00
NK KOŠANA – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ
4. krog 26/9-2010 ob 16.30
NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – MND TABOR
5. krog 2/10-2010 ob 16.30
NK RENČE – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ
6. krog 10/10-2010 ob 16.00
NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK KOBARID
7. krog 17/10-2010 ob 16.00
NK POSTOJNA – NK JADRAN PIVIVARNA MAHNIČ
8. krog 23/10-2010 ob 15.30
NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ– MNK IZOLA
9. krog 30/10-2010 ob 15.00
NK ILIRSKA BISTRICA – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ
10. krog 7/11-2010 ob 15.00
NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK CERKNICA
11. krog 14/11-2010 ob 14.00
NK GAŽON – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ
12. krog 21/11-2010 ob 14.00
NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ – NK IDRIJA
13. krog 27/11-2010 ob 14.00
NK PLAMA-PUR – NK JADRAN PIVOVARNA MAHNIČ
V letošnji sezoni je rekordno število klubov – 17. V jesenskem delu
je 13 krogov, v spomladanskem delu še preostali 4 krogi. Nato se
liga razdeli na dva dela: prvih 8 boljših in drugih 9 slabših po uvrstitvi, kjer se odigra še enokrožno 7 oz. 8 tekem.
Domače tekme igramo v nedeljah, gostovanja so v sobotah ali
nedeljah, kar je odvisno od domačina, zato so še možne spremembe terminov na gostovanjih.
Ljubitelje nogometa vabimo, da se udeležijo tekem domačega kluba tako na domačem terenu kot tudi na gostovanjih.
Športni pozdrav!
NK JADRAN PIV. MAHNIČ
»V JESENSKI TIHI ČAS PRILETI
BRINJEVKA NA KRAS …«
V okviru prireditev ob sežanskem občinskem prazniku bo 19.
septembra 2010 v Kosovelovem domu v Sežani potekal festival otroške popevke Brinjevka, kjer bodo nastopili otroci iz vse
Slovenije in zamejstva, stari do 12 let.
Objava natečaja in izbor izvajalcev je potekal že zgodaj spomladi, ko je festivalska komisija izbrala 14 skladb in 16 nastopajočih, ki se bodo z otroškimi popevkami predstavili občinstvu.
Nadobudni mladi pevci in pevke se bodo potegovali za tri
strokovne nagrade – zlat, srebrn in bronast kipec Brinjevke in
eno nagrado občinstva. Otroke bo ocenjevala petčlanska strokovna žirija pod vodstvom Mojmirja Sepeta.
Izvedba festivala bo potekala v živo, in sicer z dvajsetčlanskim
revijskim big band orkestrom, pod dirigentsko palico Iva Bašiča, in tridesetčlanskim otroškim pevskim zborom, pod vodstvom zborovodje Ade Škamperle.
Festival otroške popevke v soorganizaciji Kosovelovega doma
in Občine Sežana so podprli tudi Glasbena šola Sežana, JSKD,
Dometra d.o.o., RTV Slovenija in Regionalni RTV center Koper
Capodistria, ki bo festival posnel. Prireditev bo predvajana 25.
septembra 2010 ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija.
Želja organizatorja je, da bi »Brinjevka« v prihodnjih letih postala tradicionalni otroški festival, ki bi mladim in nadarjenim
pevkam in pevcem omogočil, da se predstavijo in pokažejo
svoje pevske talente.
Petra Arko Kovačič
Koronarno društvo Hrpelje - Kozina
vabi k rehabilitacijski vadbi, ki se
bo pričela 5. oktobra ob 18.00 uri v
prostorih osnovne šole v Hrpeljah!
Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina
naklada: 1400 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič
Uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm,
Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tjaša Škerjanc • lektorica: Nives Mahne Čehovin,
tisk: Tiskarna GLEM, Marezige, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno
47
za vsakega nekaj
Vabilo
na slovesnost ob 400. obletnici prve znane obnove
cerkve sv. Štefana v Brezovici
v nedeljo, 12. 9. 2010 ob 15. uri
Pri slovesni sv. maši bodo sodelovali:
škof msgr. Metod Pirih
božje ljudstvo
povabljeni duhovniki
domači duhovnik Vid Premrl
Cerkveni pevski zbor Brezovica
Mladinska skupina iz Povžan
Brkinska godba 2000
Moški pevski zbor Slavnik
Ženska pevska skupina Zlatice
Po sv. maši bo predstavitev
knjige z naslovom
Župnijska cerkev
sv. Štefana mučenca v Brezovici
Z avtorjem Božidarjem Premrlom
se bo pogovarjala Ester Mihalič.
Sledilo bo družabno srečanje.
Vabljeni!
48
za vsakega nekaj
SREDOZEMSKI ZELIŠČNI VRT V SLOVENSKI ISTRI
BRKINSKA GODBA 2000
ob 10. obletnici prireja KONCERT
pred hotelom in casinojem
ADMIRAL na KOZINI
11. septembra 2010 ob 19h.
VABLJENI
P.S. V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu Hrpelje.
Na domačiji Butul na Manžanu že vrsto let
pripravljamo zanimiva tematska druženja.
Pestrost programov, ki jih snujemo, pripravljamo in oblikujemo v družinskem krogu,
zagotavlja prihodnost na področju novega
pristopa in novih idej tako v sredozemski
kuhinji kot v vsakdanjem življenju.
Vsakdo, ki si želi odpočiti ali preživeti aktivne trenutke ali dni, in tudi tisti, ki si želi
novega znanja, kot je spoznavanje samega
sebe, načinov zdravega prehranjevanja in
uporabe zelišč v kulinariki, je na pravi poti,
da spozna nekaj novega in pristnega. V letošnjem letu smo bili med prijavljenimi razpisi v Mestni občini Koper izbrani kot ponudniki najboljšega turističnega produkta.
Z veliko prostovoljnega dela in s pomočjo
koprske občine smo pripravili teren in zasadili vrt, ki smo ga poimenovali SREDOZEMSKI ZELIŠČNI VRT V SLOVENSKI
ISTRI. Vrt, kjer smo zasadili številna sredozemska zelišča, je skrit med sadnimi drevesi in oljkami. Že pogled nanj nas pomiri in
sprosti. Ob postanku v njem prisluhnemo
ptičjemu petju in neutrudnim škržatom ter
se predamo vonjem narave, ki je v naših
krajih nekaj posebnega. Nežno nas objame
in posrka vase, kot da bi nam hotela pokazati, kako je čudovita in kaj vse skriva v sebi.
Čari Sredozemskega zeliščnega vrta so na
ogled od maja do septembra, vsako drugo soboto v mesecu ob 11.00 in 15.00. Za
oglede zeliščnega vrta, ki jih lahko pospremimo tudi s kulinaričnimi delavnicami, katerih rdeča nit so zelišča, se lahko dogovorimo tudi izven teh terminov.
Za vse se je potrebno predhodno najaviti
na tel. št. 041 718 219 pri Tatjani, saj želimo
vse obiskovalce pričakati s sveže pečenim
kruhom, ki ga po ogledu postrežemo z našimi zeliščnimi dobrotami za vse okuse.
S spoštovanjem,
Tatjana Butul
www.butul.net
49
10. Češpovi dnevi v Slivju 2010
SOBOTA, 18. september
Od 15.00 dalje: ČEŠPOVE DOBROTE
Ob 16.00: ČEŠPOV TEK (TEK PRIMORSKIH NOVIC)
Ob 17.30: OTROŠKA MATINEJA S ČARODEJEM
Ob 18.30: NASTOP FOLKLORNE SKUPINE BORJAČ
Od 19.30 dalje: ZABAVA S SKUPINO »NE ME JUGAT« IN »KOKTELSI«
NEDELJA, 19. september
Ob 10.00: POHOD PO NARAVOSLOVNIH POTEH OKOLICE SLIVJA S PD SLAVNIK
Od 12.00 dalje: ČEŠPOVE DOBROTE
Ob 15.00: POVORKA (VOZOVI Z MOTIVI IZ KMEČKEGA ŽIVLJENJA)
POZDRAVNI NAGOVOR:
ŽUPAN OBČINE HRPELJE - KOZINA g. ZVONKO BENČIČ MIDRE
Ob 16.00: nastop »SUŠKE BANDE«
Ob 17.00: razrez SLADICE VELIKANKE
Od 17.30 dalje: zabava s skupino »MALIBU«
V okviru prireditve je v vaškem domu v Slivju organizirana etnološka razstava.
Prireditev bo spremljal bogat srečelov,
posladkali se bomo lahko s češpovimi njoki in ostalimi dobrotami.
Na prireditvi si bo mogoče na stojnicah ogledati in kupiti domače dobrote.
PRIREDITEV BO V ŠOTORU!
Program tudi na www.slivje.si
TD Dimnice Slivje
50
za vsakega nekaj
Kulturno turistično društvo Škant vas vabi na
1. PRAZNIK BRKINSKEGA JABOLKA
TATRE, 2. in 3. oktober 2010
Sobota, 2. oktober






Sadjarske igre
Kuharska delavnica
Strokovno predavanje
Stojnice (prodajne in predstavitvene)
Ljudski godci, skupina The Uncles
Zvečer: Ne me jugat in poseben gost večera
Nedelja, 3. oktober








Program za otroke in nagrajevanje najboljših likovnih del
Izbor za 'Naj brkinski štrudelj'
Prodaja na stojnicah in prikaz starih običajev
Nagrajevanje fotografskih del
Priprava in prodaja jabolčnih dobrot
Štrudelj izpod črepnje s petimi občinami
Kulturni program s folklornima skupinama Brkini in Stu ledi
Igrajo: Ansambel S. Avsenika, Ansambel Roka Žlindre, Zapeljivke
Oba dneva bodo v vaškem domu na ogled razstave likovnih del otrok štirih
osnovnih šol in fotografskega kluba Sušec ter razstava sort jabolk.
V soboto zvečer avtobusni prevoz na prireditev iz Kozine in Ilirske Bistrice.
Prireditev bo pod šotorom!
Srečelov!
Vabljeni k sodelovanju!
Informacije: 070 740 405 ali info@theuncles.si
51
zadnja stran
NAPOVEDNIK v Občini Hrpelje - Kozina
SEPTEMBER
Petek, 10. september 2010, Dan Krasa in Brkinov na MOS-u v Celju
Sobota, 11. september 2010, ob 19.00 pred hotelom Admiral na Kozini – SLAVNOSTNI KONCERT BRKINSKE GODBE 2000 ob 10-letnici. V
primeru slabega vremena bo koncert v KD Hrpelje.
400 let prve znane obnove CERKVE SV. ŠTEFANA V BREZOVICI
Nedelja, 12. september 2010, ob 15.00 – slovesna sv. maša in predstavitev knjige »Župnijska cerkev sv. Štefana mučenca v Brezovici«
Petek, 17. september 2010, ob 17.00, Velike Loče – odkritje spominske plošče na hiši Pri Ježetovih v Velikih Ločah
ČEŠPOVI DNEVI v Slivju
Sobota in nedelja, 18. in 19. september
Več na notranjih straneh glasila.
Sreda, 22. september 2010, ob 18.00, v KD Hrpelje – zaključek akcije
»Moja občina – lepa in urejena« in otvoritev razstave Vesne Rems »Dobre stvari so tri«
PRAZNIK JABOLK na Tatrah
Sobota in nedelja, 2. in 3. oktober. Sobota zvečer: Ne me jugat in
poseben gost večera. Več na notranjih straneh glasila.
Razstavni prostor KD Hrpelje: Pregledna razstava ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000, ki bo na ogled do srede septembra. Sledi razstava izdelkov s poletnih delavnic društva prijateljev mladine. 22. septembra je otvoritev razstave »Dobre stvari so tri« avtorice Vesne Rems.
Nane bar: razstava olj na platnu avtorja Zorana Tokovića.
URNIK KNJIŽNICE KOZINA:
ponedeljek: od 7.00 do 14.00,
torek, sreda in petek: od 10.00 do 17.00,
sobota: od 8.00 do 13.00,
četrtek zaprto.
Telefon: (05) 680 30 27
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO
Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: soou@sezana.si
KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od
13.00 do 18.00. Telefon: (05) 680 12 44
ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):
vsak torek od 14.00 do 17.00,
vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in
vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00.
Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127
Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90
Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60
pon–pet: 8.30–16.00
sob: 9.00–12.00
ned: zaprto
Lekarna Divača: (05) 731 17 80
pon: 12.30–19.00
tor: 7.30–14.00
sre: 10.00–19.00
čet–pet: 7.30–12.00
Lekarna Sežana: (05) 731 17 70
pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00
sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00
ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00
52
Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00
Dežurstvo: neprekinjeno
Redni urnik:
pon–pet: 7.30–19.00
sob: 7.30–13.00
nedelja in prazniki: 8.00–12.00
Policija: 113
Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112
PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI:
051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul
PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113
PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske
PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, vurs@gov.si, (05) 663 45 00
PLANINSKI POHODI:
Informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00
do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko, 031 585 195,
vojko.dobrila@siol.net
Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)
Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na
naslov: glasilo@hrpelje.si ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14,
6240 Kozina.
Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in glasilo@hrpelje.si
Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič in Minka Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: obcina.hrpelje-kozina@hrpelje.si
OBČINA HRPELJE - KOZINA
in
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
KRASA IN BRKINOV SEŽANA
vabita
na odkritje spominske plošče manevrske strukture narodne zaščite »TAJNA SKLADIŠČA«
na hiši »Pri Ježetovih« v Velikih Ločah
v petek, 17. septembra 2010, ob 17.00 uri.
Spominska plošča bo pomnik pripravljenosti ljudi Pri Ježetovih v Velikih Ločah, ki so z veliko odgovornostjo že leta 1990
vzeli pod okrilje orožje in strelivo za teritorialno obrambo
občine Sežana Slavnostni nagovor bo podal
gospod Janez Pajer,
predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Spominsko ploščo bodo odkrili
župan Zvonko Benčič Midre, Arnold Lukač in Istvan Ravbar.
V kulturnem programu bo nastopil
Moški pevski zbor Slavnik.