Celovška kaj bo s tabo? - Inštitut za politike prostora

Celovška kaj bo s tabo? - Inštitut za politike prostora

P r i h o d n o s t C e l o v š ke c e s te, ko t j o v i d i j o p r e b i v a l c i S t a r e Š i š ke
Celovška,
kaj
bo s tabo ?
P r i h o d n o s t C e l o v š k e c e s t e, k o t j o v i d i j o p r e b i v a l c i S t a r e Š i š k e
Celovška, kaj bo s tabo?:
Prihodnost Celovške ceste, kot jo vidijo prebivalci Stare Šiške
Izdal in založil: Inštitut za politike prostora,
Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana,
www.ipop.si
Avtorji: Paz!Park, skupina krajinskih arhitektov in urbanistov
(Mojca Balant, Luka Javornik, Urška Kranjc, Klara Sulič, Maša Šorn)
Urednika: Marko Peterlin in Aidan Cerar
Oblikovanje: Novi kolektivizem
Tisk: Trajanus d.o.o.
Ljubljana, julij 2010
Copyright © IPoP 2010
Inštitut za politike prostora (IPoP) deluje kot neodvisna raziskovalna organizacija ter kot nevladna
organizacija na področju prostora. Pri svojem delovanju si prizadeva v čim večji meri vključevati tudi
druge strokovne organizacije in lokalne pobude. Na ta način se po eni strani od spodaj, iz prakse,
oblikuje mreža komplementarnih organizacij na področju prostora, po drugi strani pa se oblikuje
tudi skupno razumevanje problemov, ciljev delovanja in potrebnih aktivnosti, ki bo omogočilo bolj
učinkovito urejanje prostora v prihodnje. Splet: www.ipop.si
Društvo za urbano okolje - DUO - Odbor za lepšo Staro Šiško je lokalna pobuda, ki se je ob nastanku,
leta 2006, preoblikovala tudi v društvo z naslednjimi cilji: (1) prizadevanje za ohranjanje kvalitete
kraja (zagotavljanje zelenih površin, varnih šolskih poti), kulture bivanja in dela v Spodnji Šiški, (2)
druženje krajanov Spodnje Šiške in somišljenikov, (3) prizadevanje za boljšo kakovost bivalnega okolja,
v smislu funkcionalnosti, estetike, varnosti itd., (4) sodelovanje pri pripravi tehničnih rešitev pri
infrastrukturnih ureditvah na območju Spodnje Šiške. Splet: www.stara-siska.si
PAZIPARK je skupina krajinskih arhitektov in urbanistov, ki si prizadeva opozoriti na pomembnost
urejenosti odprtega prostora. Člani skupine so dejavni na več področjih, kot so načrtovanje in urejanje
odprtega prostora, urbanizem ter prostorsko planiranje. V skupino jih povezuje namen, da pri svojem
delu spodbujajo uporabnike odprtega prostora, da razmišljajo o pomenu prostora v vsakdanjem življenju
in da pri urejanju prostora sodelujejo s stroko.
Namen projekta Mreža za prostor je okrepiti vlogo neodvisnih organizacij pri prostorskem in urbanem
razvoju skozi povezovanje komplementarnih nevladnih organizacij, katerih delovanje se prekriva na
področju prostorskih in urbanih politik. Glavni neposredni uporabniki projekta Mreža za prostor so
strokovne NVO na področju prostora ter lokalne pobude - organizirane skupine lokalnih prebivalcev
posameznih območij, ki si prizadevajo za izboljšanje svojega vsakdanjega življenjskega okolja.
Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru
Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna
usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in
socialnega dialoga.
Uvodni dokument Društva za urbano okolje - Odbora za lepšo Staro Šiško
1.
Problem, ki ga naslavlja delavnica
Sporen koncept predvidene regeneracije in reurbanizacije zgodovinskega
območja Stare Šiške (območje med Celovško cesto in gorenjsko železnico, od
Ruske ulice do Drenikove, vključno z Celovško in Pivovarno Union).
Sporno:
• š iritev Celovške ceste med Drenikovo in Rusko v šestpasovnico (povečanje
prometa v mestnih središčih je v nasprotju s smernicami, ki se nanašajo na
preprečevanje povečanja hrupa in onesnaževanja),
• opuščanje sistema karejev po vzorcu takoimenovanih Ilirskih blokov,
• neupoštevanje gradbene linije, ki je na tem območju bila določena še v času
Avstro-Ogrske,
• previsok faktor zazidanosti.
2.
Namen in cilj delavnice
Redefiniranje koncepta prenove:
• analiza obstoječega in načrtovanega,
• predlogi zaželenega koncepta,
• posebni poudarki na regeneraciji Celovške ceste kot trgovske ulice in lokalnega
središča, načrtovanju spremljajoče infrastrukture (vrtci, parkiranje, javni
promet), odprtih in polodprtih javnih površin, oblikovanju in ohranjanju trgov in
ulic, kvaliteti načrtovanih zelenih površin (in ne le kvantiteti zelenic, določenih
po predpisih).
3.
Pričakovani rezultati
Izdelava predloga in strokovno podprte študije, ki bi jo lahko predstavili na
Mestni občini Ljubljana. Študija naj bi poudarila:
• zgodovinsko in prostorsko celovitost Stare Šiške kot območja, ki je bilo
urbanizirano že v 19. stoletju,
• bližino mestnega središča in s tem njegovega nadaljevanja,
• v pliv Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba na oblikovanje in potek Celovške
ceste (zoženje),
• nujnost upočasnitve osebnega prometa in izboljšanje javnega prometa,
• načrtovanje infrastrukture, ki bo zadovoljevala tako potrebe lokalnega
prebivalstva kot tudi obiskovalcev,
• preprečevanje ponavljanja napak iz preteklosti in poudarjanje dobrih praks.
4.
Opis Društva za urbano okolje - DUO - Odbora za lepšo Staro Šiško
Ustanovitev društva sega v leto 2006, ko smo se na območju Stare Šiške odzvali
na hitro stanovanjsko gradnjo pri nas. Društvo vodi 7-članski upravni odbor,
ki se sestaja enkrat mesečno. Sestanki so odprti za javnost in ostale člane. Po
ustanovnem aktu društva so namen delovanja in cilji predvsem:
• prizadevanja za boljšo kakovost bivalnega okolja, v smislu funkcionalnosti,
estetike, varnosti itd.,
• sodelovanje pri pripravi tehničnih rešitev pri infrastrukturnih ureditvah na
območju Spodnje Šiške,
• prizadevanje za ohranjanje kvalitete kraja (zagotavljanje zelenih površin,
varnih šolskih poti), kulture bivanja in dela v Spodnji Šiški,
• druženje krajanov Spodnje Šiške in somišljenikov.
Do sedaj smo bili uspešni pri manjših aktivnostih, ki pa niso zanemarljive, saj
povezujejo krajane. Izvedli smo že več čistilnih akcij v spomladanskem obdobju,
urejali smo pritožbe krajanov glede prometa, nepravilnosti pri izvajanju gradenj,
imeli določene predstavitve za krajane, kamor smo vabili predstavnike Mestne
občine Ljubljana, Četrtne skupnosti Šiška, opravili več sestankov na raznih
organih, povezanih s prostorskim načrtovanjem in se aktivno udeležili različnih
javnih razgrnitev v zvezi z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti v naši
okolici ter v zvezi s strateškim in izvedbenim prostorskim načrtom Mestne
občine Ljubljana. Vključeni smo tudi v projekt Podpora lokalnim iniciativam
(PoLok).
Predsednik Blaž Pišek, Ljubljana, 9.10.2009
Kazalo
7
Uvod in ozadje publikacije
9
Analiza prostora z vidika izpostavljene problematike
24
Delavnica Celovška, kaj bo s tabo?
30
Idejni predlogi reševanja izpostavljenih problematik
52
Zaključki
53
Viri in literatura
VABLJENI!
Podoba Ljubljanskih mestnih vpadnic se spreminja. Tudi načrtovanje
ureditev ob Celovški že poteka. ZDAJ je čas, da se sosedje in
vsakodnevni uporabniki tega prostora vključimo v proces priprave
načrtov in na ta način vplivamo na rešitve. Priložnost za vključitev bo
delavnica za laično in strokovno javnost. Rezultat delavnice bo
prispevek prebivalcev k načrtovanju bodoče podobe Celovške.
Delavnica bo potekala v okviru projekta »Mreža za prostor«, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna
usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
Vabilo na delavnico Celovška, kaj bo s tabo?
Delavnica na temo razvoja Celovške od Drenikove do Tivolija bo
v sredo, 20.01.2010 od 17.00 do 20.00
v OŠ Spodnja Šiška, na Gasilski 17 v Ljubljani.
delavnico organizirajo IPoP, DUO in PAZ!PARK
prijave in informacije T +386 (0)590 63 682 E aidan.cerar@ipop.si
Uvod in ozadje publikacije
Podoba ljubljanskih mestnih vpadnic se spreminja in tudi
načrtovanje ureditev ob Celovški že poteka. Društvo za
urbano okolje – Odbor za lepšo Staro Šiško (v nadaljevanju
DUO) je zato dalo pobudo, da se v proces priprave načrtov
vključijo tudi sosedje in vsakodnevni uporabniki tega prostora in na ta način poskusijo prispevati svoj pogled na
probleme in možne rešitve.
Obstoječe težave ter pričakovane probleme načrtovanih
posegov v prostor vzdolž Celovške ceste namreč v svojem
vsakdanjem življenju najbolj podrobno občuti prav lokalno
prebivalstvo. Aktualne težave in čas priprave prostorskih
aktov za mesto Ljubljana so bili povod, da so prebivalci
prevzeli pobudo za organizacijo delavnice in spremne študije, ki bi v sodelovanju z aktivnimi uporabniki Celovške in
s stroko dala konstruktivne predloge k reševanju zdajšnjih
in prihodnjih problemov urejanja Celovške ceste.
prostorski plan predlaga širitev mestnih vpadnic, med
drugimi tudi Celovške. Tak načrt napoveduje velike spremembe v prostoru in organizirano lokalno prebivalstvo je
na tem območju lahko vzor za sodelovanje uporabnikov pri
urejanju prostora.
Pri vseh posegih v prostor je ključnega pomena, da je v
proces zasnove in implementacije projektov vključeno tudi
lokalno prebivalstvo. S sodelovanjem bodočih uporabnikov prostora se zagotovi upoštevanje njihovih interesov, saj so ravno prebivalci tisti, ki bodo najbolj občutili
spremembe v primeru prenove in se bodo z njimi lahko
poistovetili ali pa jih že v osnovi zavrnili. Tako je lokalno
prebivalstvo ključen faktor pri uspešnosti in preživetju
projekta (Čelik, 2007).
V sredo, 20. 1. 2010, je zato na osnovni šoli v Stari Šiški
potekala urbanistična delavnica z naslovom Celovška, kaj
bo s tabo?. Delavnico je organiziral Inštitut za politike
prostora (v nadaljevanju IPoP) v sodelovanju z DUO, pripravila in izvedla pa jo je skupina krajinskih arhitektov in
urbanistov Paz!Park. Namen delavnice je bil opozoriti na
problematiko urejanja Celovške ceste med križišči z Drenikovo in s Tivolsko cesto, predvsem v smislu izboljšanja
uličnega prostora. Okvir za delavnico je ponudil projekt
Mreža za prostor, ki ga delno financira Evropska unija iz
Evropskega socialnega sklada. Projekt izvaja IPoP, v njem
pa kot član mreže sodeluje tudi DUO.
DUO se je v prizadevanju za izboljšanje urbanega okolja na
območju Stare Šiške večkrat odzvalo na predlagane osnutke novih prostorskih aktov Mestne občine Ljubljana. V prizadevanju za izboljšanje prostorske in prometne situacije,
Problemska izhodišča DUO
Metodologija delavnice
Pobudo in problemska izhodišča za delavnico je postavilo
društvo za urbano okolje - odbor za lepšo Staro šiško.
Odbor, s takratnim predsednikom Blažem Piškom na
čelu, je v pobudi za delavnico izpostavil več področij
prostorskih problematik, ki naj bi se obravnavale v obliki
interaktivnega dialoga med lokalnim prebivalstvom,
stroko in ostalimi deležniki.
Glede na pričakovano udeležbo in na izpostavljeno
problematiko, ki jo je delavnica nameravala odpreti z
lokalnim prebivalstvom, je bila pripravljena metodologija
izvedbe delavnice.
Koncept predvidene regeneracije zgodovinskega območja
Stare Šiške (območje med Celovško cesto in Gorenjsko
železnico, od Ruske ulice do Drenikove, vključno s Celovško
in Pivovarno Union) je označil kot sporen, predvsem
zaradi (Pišek, 2009) širitve Celovške ceste (povečanje
prometa v mestnih središčih je v nasprotju s smernicami,
ki se nanašajo na preprečevanje povečanja hrupa in
onesnaževanja), opuščanja sistema karejev po vzorcu
Ilirskih blokov, neupoštevanje gradbene linije, določene
še v času Avstro-Ogrske ter zaradi previsokega
faktorja izrabe zemljišč.
DUO je tako pozval k redefiniciji koncepta prenove ter
oblikovanja novih predlogov koncepta regeneracije
Celovške ceste kot trgovske ulice in lokalnega središča.
Poseben poudarek naj bi namenili potrebam lokalnega
prebivalstva, načrtovanju spremljajoče infrastrukture,
odprtih in polodprtih javnih površin, oblikovanju in
ohranjanju trgov in ulic ter kvaliteti načrtovanih zelenih
površin – ne le količini zelenic, določenih po predpisih
(Pišek, 2009). Pričakovani rezultati delavnice naj bi tako
čitljivo zrcalili vidike in želje lokalnega prebivalstva ter
mnenje stroke glede zgodovinske in prostorske celovitosti
Stare Šiške.
10
Po vsebinski plati je delavnica služila vključitvi želja in
vizije lokalne skupnosti v prikaz značaja javnega prostora
ob Celovški cesti, ki se lahko uresniči v prihodnosti.
Vsebinska izhodišča so slonela na problematiki, ki jo
je izpostavilo društvo (DUO) in podrobnih prostorskih
analizah, pripravljenih pred delavnico.
Praktična izvedba delavnice je bila zasnovana na podlagi
preizkušenih metod (Ögut, 2010; Roger Evans, 2007)
in prilagojena specifični problematiki, pričakovanemu
številu udeležencev ter dostopnim sredstvom in času.
Prvi del delavnice je bil posvečen osnovnim pojmom in
problematiki v obliki izhodišč za delo v skupinah: kratki
analizi prostora je sledila predstavitev nekaterih vidikov
urejanja prostora za pešce in kolesarje, na kratko pa
je bil predstavljen predlog ureditve tega dela Celovške
v takrat že drugič razgrnjenem novem prostorskem
planu. V nadaljevanju so k delu pristopili vsi udeleženci
delavnice, ki so se razdelili v pet skupin. Posamezne
skupine so skozi pogovor ob kartografskih podlogah
oblikovale nekatere predloge za izboljšanje stanja in
tako na bolj ali manj neposreden način komentirale tudi
v planu predlagano širitev Celovške ceste. Dogodek se je
zaključil s predstavitvijo ključnih ugotovitev posameznih
skupin in skupinsko razpravo. Lokalni prebivalci so
tako dobili priložnost opozoriti na različne probleme,
nekatere tudi neznane stroki in politiki, ter ponuditi
lastne konstruktivne predloge, kako se nekaterim od teh
problemov izogniti.
Analiza prostora z vidika izpostavljene problematike
Celovška je ena izmed sedmih obstoječih Ljubljanskih mestnih
vpadnic. Med vsemi je najdaljša – od mesta navzven se izteče
v regionalno cesto, ki pelje proti Kranju, od mesta navznoter
pa se v križišču s Tivolsko cesto nadaljuje v Gosposvetsko
ulico. V kontekstu celotnega mesta Celovška akumulira enega
najbolj gosto poseljenih delov mesta. Med drugim Celovška
cesta predstavlja enega od Ljubljanskih poselitvenih krakov,
os, po kateri danes poteka glavnina motoriziranega prometa,
hkrati pa obcestni deli vpadnice tvorijo z raznolikim programom in večjimi količinami prebivalcev v zaledju zanimiv javni
prostor. Koncentracija programov, uporabnikov, rab, posebej
prometa vseh vrst, smeri in hitrosti povzroča različne prostorske in druge probleme.
Zgodovinski razvoj Celovške – potek glavne
vpadnice v mesto
Šiška je bila vse do začetka 20. stoletja samostojno naselje
in občina na obrobju mesta Ljubljana. Tu so veljala posebna
pravila in davčni sistem, kar je pripomoglo k dobremu gospodarskemu razvoju. Jedro naselja se ni razvilo vzdolž glavne
ceste, ki je vodila iz Celovca v Ljubljano, ampak ob eni izmed
prečnih ulic, nasproti cerkve (danes Stara cerkev). Mesto se je
do tu razširilo v začetku 20. stoletja, k Mestni občini Ljubljana pa je bila Šiška priključena leta 1914. Največja rast prebivalcev je bila zabeležena po drugi svetovni vojni, ko so v Šiški
zrasle številne stanovanjske soseske.
Celovška cesta je danes predvsem cesta, namenjena in urejena za prehajanje motoriziranega prometa. Prav promet pa
povzroča veliko težav tako ostalim uporabnikom – pešcem in
stanujočim v neposredni bližini Celovške – kot pri urejanju in
delovanju področja Celovške. Cilj urejanja Celovške v prihodnosti je uskladiti potrebe z ureditvami tako, da postane cesta prijetnejša in bolj uporabna za čim širši krog uporabnikov.
Med križiščem z Drenikovo in Tivolsko poteka Celovška
cesta čez območje Stare Šiške, območje, ki se je iz samostojne vasi postopoma razvilo v del mesta, umeščen zavidljivo tik ob ožje središče in tik ob največjo mestno zeleno,
parkovno urejeno površino. Geneza tega dela mesta oz.
zgodovina je še vedno dobro čitljiva. Kaže se v morfologiji
grajenega in odprtega prostora. Razvoj mesta je mogoče
brati v neenotnih gabaritih in tipologiji objektov ob Celovški cesti.
Prikaz območja Celovške med križišči z Drenikovo in
Tivolsko
11
Levo – Šiška je bila do konca 19. stoletja
samostojno naselje.
Desno – leto 1918: Šiška je že del mesta Ljubljana, a
je vaško jedro še dobro vidno.
Levo – leto 1930: opazna je hitra rast mesta, Stara
Šiška postane del strnjenega urbanega tkiva.
Desno – leto 1941: pričetek izgradnje večjih
stanovanjskih stavb (kareji na Ruski ulici).
12
Širina pločnika se vzdolž Celovške spreminja, ponekod
med cesto in objekti ne omogoča nemotene in varne hoje.
Ulični prostor je ponekod prazen in je videti zapuščen,
drugod je poln parkiranih avtomobilov ali objektov. Ob ta
del Celovške je umeščenih tudi nekaj objektov, ki imajo
širši krog uporabnikov in služijo potrebam celotnega mesta. Tak je predvsem park Tivoli z dvorano in Rožnikom. V
času prireditev – koncertov, tekem, je problematično močno povečanje prometa in veliko pomanjkanje parkirišč.
Ključna spoznanja na podlagi
prostorskih analiz
1 Neenotna podoba
Gradbena linija objektov ob Celovški ne tvori enotne, v
celoto povezane poteze. Tudi višinski gabariti in velikosti
ter tipologija objektov ne sledijo nobenemu načrtovalskemu izhodišču. Posledica stihijske gradnje je tako popolna
neenotnost v oblikovanju stavbnih volumnov in fasad. Na
dolžini približno 1 km se druga ob drugi zvrstijo manjše
stanovanjske hiše, nekatere zapuščene ali spremenjene
v poslovne objekte, veliki večstanovanjski objekti z več
vhodi, visoke poslovne stavbe, stolpnice, cerkev in tudi
paviljonski objekti različnih velikosti. Neenotnost se ne
kaže samo v raznolikih gabaritih temveč tudi v raznoliki
tipologiji, ki ne prispeva k vtisu o urejenosti ali k identiteti območja.
3 Parkiranje ob Celovški in promet
Promet na Celovški cesti je gost in hiter. Poveča se posebej
ob prometnih konicah, na tem delu Celovške pa tudi ob
prireditvah v dvorani Tivoli. Največje parkirišče ob Celovški je ob parku Tivoli. Nekaj parkirnih prostorov je tudi ob
večjih blokih. Vzdolž zahodne strani celovške je več uvozov na parkirišča, tudi na zasebna. Pločnik ob Celovški je
pogosto zaparkiran.
4 Morfologija grajenega tkiva
Morfologija pozidave vzdolž Celovške je tipološko, višinsko
in arhitekturno izrazito heterogena. Morda tudi zato nima
značaja mestne vpadnice, je pa ta raznovrstnost lahko tudi
potencial.
Vzdolž Celovške lahko razberemo 5 različnih morfologij
grajenega tkiva:
• Prvi tip je drobna, točkovna, razpršena struktura eno
ali dvonadstropnih objektov, ki deluje organsko. Gre za
ostanek »vasi Šiška«.
Šiška danes, gostota poselitve ca. 45 prebivalcev na
hektar (podatek s konca leta 2004).
2 Zelene površine
Zelene površine in večje poteze vegetacije sestavljajo
predvsem stiki Celovške z zelenimi površinami Tivolija in
Rožnika, nekaj pa jih je urejenih samo kot členitve programsko različnih območij, na primer drevored med pločnikom in parkiriščem. Predvsem zeleni žepi na zahodni
strani Celovške so lahko potencial za različne programsko
ambicioznejše prostore. Zelene površine ne izpolnjujejo
funkcij manjših žepnih parkov s počivališči.
13
• Drugi tip je točkovna, vzdolž ulic organizirana zazidava
starih meščanskih »vil«, ki se je razvila severno od starega
vaškega jedra.
• Tretji tip je karejska pozidava ob Pivovarni Union.
• Četrti tip je blokovna, funkcionalistična zazidava vzdolž
Celovške. Monotona, preprosta, velikega merila.
• Peti tip je postmoderna blokovna pozidava z več tlorisne
členitve, ki na ta način vnaša dinamiko in skuša komunicirati z nekdanjim vaškim značajem.
5 Programi
Programi so v večini javnih pritličij. Ugotovimo lahko, da so
javna pritličja bolj kontinuirana na zahodni strani Celovške,
na vzhodni strani je več praznih območij, kjer so bodisi
izpraznjeni lokali, bodisi prazne parcele.
Sklenjena poteza brez programa je na vzhodni strani od
Drenikove proti jugu, kar je lahko tudi eden od razlogov, da
tržnica ne funkcionira tako, kot bi lahko. Prostor ob tržnici
bi bilo potrebno dopolniti z drugimi trgovskimi in servisnimi dejavnostmi, tako bi lahko bolje zaživela.
6 Kulturna dediščina
V registru nepremične kulturne dediščine so na območju
obdelave kot kulturna dediščina opredeljeni:
• Ilirski bloki, profana stavbna dediščina
Trinadstropni bloki v strnjenem zazidalnem sistemu v dveh
velikih pravokotnih zazidalnih otokih oklepajo veliki skupni
notranji dvorišči, v nasprotju s tradicionalno zazidavo niso
razdeljeni na posamezne objekte. Zgrajeni so bili v 30. letih
20. stol. Bloki stojijo med Celovško cesto, Malgajevo ulico,
Medvedovo cesto in Rusko ulico, severozahodno od pivovarne Union. Oba sklopa loči Jesenkova ulica.
• Območje Antičnega vodovoda pod Šišenskim hribom, območje arheološke dediščine
Nadaljevanje vodovoda od Kamne gorice do Emone. Na
vznožju Šišenskega hriba in širšem območju Celovške ceste
so bile odkrite tudi drobne antične grobne najdbe.
• Ljubljana - Pivovarna Union (skupina objektov), profana
stavbna dediščina
14
Prvi objekti pivovarne so bili zgrajeni v letih med 1866/67
po načrtih arhitekta K. Tietza. Pozneje večkrat povečana in
razširjena. Na prelomu 19. in 20. stol. največji tovarniški
kompleks na Kranjskem. Pivovarniška ulica 2, 6, 8, Ruska
ulica 2, 4, 6. Kompleks stoji med Celovško cesto in gorenjsko
železniško progo v Spodnji Šiški.
• Hotel Bellevue, kulturni spomenik lokalnega pomena
Hotel z glasbenim paviljonom in obsežno razgledno teraso
je 1909 zgradil A. Zajec. Fasado hotela in paviljon krasijo
secesijski elementi (okenske obrobe, kovane ograje terase,
balkonov in paviljona, kandelabri s svetilkami iz jedkanega
stekla). Hotel stoji na severovzhodnem delu Šišenskega
hriba nad Celovško cesto.
• Cerkev sv. Jerneja v Šiški, kulturni spomenik državnega
pomena
Ena najstarejših cerkva v Ljubljani (prva omemba 1370), z
romanskim jedrom in baročno dozidavo. Sanirana je bila po
načrtih arhitekta Plečnika, ko so bila preurejena vsa pročelja, dodan odprt hodnik in stopnišče s svetilnikom ter zasajeno drevje. Cerkev stoji med Celovško cesto in cesto Pod
gozdom v Spodnji Šiški, ob vznožju Šišenskega hriba.
• Hiša Celovška 62, stavbna dediščina
Hiša pravokotnega tlorisa z začetka 20. stoletja. Fasada je
oblikovana v preprostem secesijskem slogu. Glavna fasada
ob Celovški cesti je osemosna.
• Spomenik Svobode v Tivoliju, memorialna dediščina
Bronast kip gole ženske (T. Kos, 1947) z dvignjeno desnico, v kateri drži oljčno vejico, stoji na nizkem kamnitem
podstavku. Kip je bil razbit in ukraden pozimi 1995. Tivoli.
Spomenik je stal ob vhodu v Športni park Stanka Bloudka.
LRZVNKD hrani odlomljeno desno roko. Podstavek še stoji.
• Spomenik rudarja, memorialna dediščina
Na kamnitem podstavku stoji bronast kip rudarja (A. Kogovšek, 1948-1950) s kompresorjem na rami in svetilko v
roki, ki je pred leti izginila. Stoji v parku na robu Tivolija ob
Celovški cesti.
• Spominska plošča petim padlim v Šiški, memorialna de­
diščina
Bronasta plošča (1952) z reliefnim napisom je pritrjena na
hiši, kjer je na dvorišču med NOV delala ilegalna ključavničarska delavnica. Po izdaji so avgusta 1942 lastnika in
delavce Italijani ustrelili. Celovška 50. Plošča je pritrjena na
jugovzhodni fasadi stavbe ob vhodu na dvorišče.
• Spominska plošča Glavnemu poveljstvu NOV in POS, kulturni spomenik lokalnega pomena
Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom in bronasto
zvezdo nad njo (Plečnikova šola, 1953) je pritrjena na hiši,
v kateri je bilo 22. 6. 1941 ustanovljeno Glavno poveljstvo
slovenskih partizanskih čet. Vodnikova 27. Plošča je pritrjena na vzhovni fasadi hiše.
• Park Tivoli, integralna dediščina
Mestni park Tivoli s Tivolskim in Cekinovim gradom, je bil
oblikovan v času Ilirskih provinc in se je v zgodovini izgrajeval s pomembnejšimi parkovnimi zasnovami M. Fabianija,
V. Heinica, J. Plečnika in B. Kobeta. Park Tivoli leži na zahodnem obrobju mestnega jedra Ljubljana, vzhodno pod
Šišenskim hribom.
• Cekinov grad, kulturni spomenik državnega pomena
Na robu Tivolija stoji dvonadstropni poznobaročni dvorec s
centralno vežo, dvojnim stopniščem in veliko poslikano dvorano v nadstropju. Stavba je urejena in dozidana za muzej.
Celovška 23. Na severnem robu parka Tivoli, ob Hali Tivoli, v
spodnjem delu Šiške.
• Mestna četrt Spodnja Šiška, naselbinska kulturna de­
diščina
Predmestna četrt, regulirana na osnovi stare vaške parcelizacije v začetku 20. stol., pozidana pretežno z meščanskimi
vilami z vrtovi iz različnih obdobij v značilnem zazidalnem
sistemu vilskih četrti. Četrt leži severovzhodno od Šišenskega hriba, med Celovško cesto in železniško progo Ljubljana - Jesenice.
• Vaško jedro Šiška, naselbinska kulturna dediščina
Območje vaškega jedra ob ulici Milana Majcna.
• Hiša in gospodarsko poslopje Gasilska 3, profana stavbna
dediščina
Nadstropna zidana hiša s kamnitim portalom v srednji osi.
Streha je simetrična dvokapnica. V vogalu zidna niša z plastiko. Ob hiši pritlično gospodarsko poslopje v obliki črke L.
Gasilska cesta 3, Knezova ulica 2. Kompleks stoji v križišču
Gasilske ceste in Knezove ulice, v Spodnji Šiški. Zadnja četrtina 19. stol.
• Hiša Gasilska 5, profana stavbna dediščina
Nadstropna zidana hiša. Polkrožni kamniti portal v srednji
osi poudarjata dva pilastra. Okoli oken okviri iz ometa. Dvokapna streha. Gasilska cesta 5. Hiša stoji v križišču Gasilske
ceste in Beljaške ulice, v Spodnji Šiški.
• Posestvo Oblak, profana stavbna dediščina
Posestvo z več objekti, razporejenimi v isti stavbni liniji:
zidan paviljon, dvonadstropna hiša z začetka 19. stol. in
gospodarsko poslopje. Terasasti vrt, urejen z vrtnoarhitekturnimi elementi. Vodnikova cesta 25. Posestvo stoji na
delu severovzhodnega vznožja Šišenskega hriba.
(Viri: Register nepremične kulturne dediščine, 2010;
Javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne
občine Ljubljana, 2010; Javni vpogled v podatke o nepremičninah, 2010)
7 Degradirane površine
Vzdolž območja lahko identificiramo veliko praznih območij, tako programsko kot prostorsko. Veliko je vrzeli in degradiranih, neuporabljenih površin, ki služijo kot površine
za reklamne panoje, stihijsko parkiranje ali neuporabljenji,
slabo vzdrževani zeleni ostanki. Tudi nekateri objekti so
prazni in nevzdrževani, ali pa se programsko ne odpirajo v
javni (ulični) prostor.
Prostor je tako funkcionalno in doživljajsko osiromašen,
hkrati pa mu daje velik potencial za razvoj. Premišljena
zapolnitev teh vrzeli bodisi z novimi gradnjami bodisi s
prenovami ali ureditvami odprtih prostorov, lahko nadgradi
značaj Celovške v celovito območje z jasno identiteto.
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
Delavnica Celovška, kaj bo s tabo?
Razprava na delavnici se je v veliki meri nanašala na prometno ureditev, ki je po mnenju udeležencev neustrezna.
Predvsem bi bilo treba urediti mirujoči promet, upočasniti
oziroma zmanjšati promet na Celovški cesti in povečati
vlogo pešca. V bodoči ureditvi si udeleženci delavnice želijo ustreznejšo ulično opremo in več vegetacije, v kolikor
to ne posega v obstoječo strukturo grajenega prostora.
Na delavnici so bile poleg problematik izpostavljene tudi
Rezultati ankete: levo - najbolj pozitivna in
kakovostno urejena območja in lokacije,
desno - najbolj problematična območja in lokacije.
26
nekatere kvalitete prostora, ki jih prepoznavajo lokalni
prebivalci. Ena izmed njih je še vedno vaški značaj Celovške, kot na primer na območju ob cerkvi sv. Jerneja. Po
mnenju udeležencev delavnice bi bilo z ustreznim načrtovanjem in upravljanjem obstoječo Celovško moč nadgraditi
tako, da bi sodobne potrebe in z njimi povezani posegi
upoštevali prepoznane zatečene kvalitete v prostoru. Rezultati ankete – spoznavni zemljevidi
Pred pričetkom delavnice je bila med sodelujočimi izvedena manjša anketa. Udeleženci so na pripravljeno podlago
(ortofoto posnetek obravnavanega območja Stare Šiške)
po svojem mnenju in glede na poznavanje prostora označili najbolj problematična območja in lokacije ter najbolj
pozitivna in kakovostno urejena območja in lokacije.
S tem se je sodelujoče spodbudilo k usmerjenemu problemskemu razmišljanju o obravnavanem prostoru, predhodna konkretizacija problemov in možnih rešitev pa je
pripomogla k lažji izvedbi delavnice. Pokazalo se je, da
rezultati ankete sovpadajo s predhodno opravljenimi analizami prostora ter z rezultati delavnice – območja s pozitivnim oziroma negativnim (problematičnim) karakterjem
so bila prepoznana na enakih lokacijah.
Za najbolj negativna/problematična so bila izpostavljena
območje Celovške med Frankopansko in Gasilsko, območje
ob Tivoliju in Bellevueju ter širše območje tržnice.
Za najbolj pozitivne so bile prepoznane posamezne točkovne ureditve vzdolž celotnega poteka Celovške ceste,
med njimi predvsem zelene površine in območja ob posebnih objektih (Stara cerkev, Ilirski bloki med Celovško,
Rusko, Malgajevo in Medvedovo).
Delo v skupinah
Skupine so se glede na vprašanje o širitvi ali obstoječi cesti načeloma odločale za nadgraditev obstoječega stanja,
vendar so ob podrobnejši razčlenitvi pogojev in stanja
odkrile veliko pomanjkljivosti in prednosti obeh scenarijev
(pomanjkanje prostora za ustrezno ureditev javnega prometa, načrtovanega tramvaja, kolesarskih poti in varnih peš
koridorjev, vprašanje uresničljivosti ureditve drevoreda od
Tivolija do Stare cerkve ob ohranitvi obstoječe širine ceste).
V skupinah je prevladovala bojazen stanovalcev, da jim
načrti s strani mestne občine niso bili dovolj dobro predstavljeni in si težko predstavljajo, kaj bodo novi planski posegi
prinesli. Z vidika zmanjševanja motoriziranega prometa na
obravnavanem odseku Celovške ceste so predlogi vključevali omejitev hitrosti vožnje na 50km/h (zmanjšanje hrupnega
onesnaženja ter izločitev tranzitnega tovornega prometa),
uvajanje principa parkiraj in uporabi javni promet (to spada
tudi k predlogom za celotno ureditev prometa v Ljubljani,
na začetku vpadnic bi se po mnenju udeležencev morala
urediti parkirišča). Trenutno najbolj pereč problem lokalnega mirujočega prometa, predvsem v času prireditev v bližnji
okolici, predstavlja še večjo skrb ob planiranih novih investicijah, ki ne zagotavljajo dovolj parkirnih mest za nove
stanovalce. Rešitev problema prebivalci vidijo v razpršenem
urejanju ali z novimi garažnimi hišami.
Vloga pešca se je z uporabniškega vidika izkazala kot
podrejena in ponekod ogrožena, kar so udeleženci podprli s naslednjimi primeri: neustrezno postavljena ulična
oprema ovira pešce in ustvarja nevarne situacije; intervali
semaforjev za pešce so prekratki; nekatere zožene pločnike je potrebno razširiti in prilagoditi frekvenci pešcev.
Kolesarji se na območju po mnenju udeležencev soočajo z
nevarnimi situacijami v križiščih, kjer jim avtomobili prečkajo pot ob desnem zavijanju, v bližnjem stiku kolesarskih
poti z avtobusnimi postajališči ter na območjih novo
postavljenih količkov (predlog zamenjave z nadvišanimi
robniki).
Količina in kakovost (predvsem vzdrževanje in opremljenost) obstoječih javnih odprtih in zelenih površin sta
bili označeni kot nezadostni, predlogi so vključevali tako
manjše ureditve, žepne parke in počivališča za različne
starostne skupine uporabnikov, kot tudi ureditev centralnega lokalnega odprtega središča - ploščadi ob Celovški
cesti med Žibertovo in Lepodvorsko ulico. Središče bi
vključevalo elemente sodobne ureditve z elementi kot so
drevesa v tlaku, urbana oprema, vodni motiv, ureditve
za mlade in stare, stojala za kolesa, ter organiziranje lokalnih dejavnosti (npr. biološka tržnica en dan v tednu).
27
Med udeleženci so pri delu v skupinah na delavnici
tekle živahne razprave.
28
Predlagana je bila tudi lokacija v širšem vaškem jedru med
ulico Milana Majcna in Gasilsko ulico, ki je dovolj velika za
dve tržnici. Dolgoročno se je za to lokacijo potrebno dogovoriti z lastniki objektov in zemljišč.
ima dobro ohranjen in čitljiv vaški značaj. Zeleni žepi pod
Rožnikom so bili označeni kot velik potencial, primeren
bodisi za manjše ureditve in ekološke stopne kamne ali za
manjša lokalna parkirišča.
Druga linija odprtih prostorov, zaščitena pred vplivi s Celovške, je bila označena kot primerna za ureditev lokalnih
programov, vključno z obnovo in revitalizacijo starega
vaškega jedra Stare Šiške, v katerega bi se vpeljalo ukrepe
za umirjanje prometa, enkrat tedensko pa bi se organizirala tudi ulična tržnica. Za stalno lokacijo tržnice vidijo
lokalni prebivalci potencial na območju med ulico Milana
Majcna in Gasilsko ulico, to je v območju širšega starega
vaškega jedra. Program, kakršen je lokalni center s tržnico
in pripadajočimi programi se zdi primeren predvsem z vidika ohranjanja strukture pozidave, ki je prva na območju in
V kontekstu ponudbe in programa prebivalci pogrešajo
trgovske lokale z vsakodnevnimi potrebščinami ter atraktivnejših izložb, ki bi soustvarjale ulični prostor. Gostinskih lokalov je dovolj. Želijo si oživitve lokalne tržnice, na
obstoječi oziroma alternativni lokaciji. Javnih sanitarij na
območju ni, na kar so opozorili številni udeleženci. Pivovarna Union bi lahko s ponudbo javnega programa povezala Šiško s centrom mesta. Velika garažna hiša na območju
Uniona bi veliko prispevala k rešitvi problemov mirujočega
prometa na širšem območju. Opozorila s udeležencev so se
nanašala tudi na urejanje dostopnosti do večjih parkirišč,
29
kakršno je v Tivoliju. Po mnenju nekaterih bi morali ločiti
križišči za uvoz in izvoz.
Značaj objektov ob Celovški cesti naj se ohranja in primerno obnovi in poenoti fasade na celotnem območju.
Prebivalci so bili mnenja, da je potrebno na novo definirati objekte, ki soustvarjajo karakter tega dela Stare
Šiške poleg že določenih objektov kulturne dediščine.
Prebivalci so navezani na obstoječ mešani vaško-mestni
utrip območja, zato želijo le nujno potrebno nadgradnjo in
dopolnitev programov, z ohranjenim značajem Stare Šiške
in spodbujanjem urbane pestrosti.
Problema neenotne in neusklajene ulične podobe ne bi
želeli reševati z usklajevanjem gabaritov objektov (z rušenjem nekaterih obstoječih objektov in z gradnjo novih),
temveč z ureditvijo drevoreda.
Izpostavljene tematike
Po skupni debati povzetkov dela vseh skupin, je mogoče
kot prevladujoče izpostaviti naslednje tematike:
Ureditev prometa
Celovška cesta je eden od mnogih členov kompleksne mestne mreže transporta, ki jo bo potrebno sistemsko urejati
na čim bolj celovit in trajnosten način. Delavnica je služila
kot vpogled v želje in potrebe uporabnikov, kar bi v procesu sistemskega urejanja lahko pomenilo dragocen podatek
in pobudo od spodaj navzgor.
Utrinki z delavnice: uvodna predstavitev (zgoraj)
in delo v skupinah
30
Veliko poti, ki jih tako lokalni prebivalci kot tudi tranzitni
potniki opravijo z osebnim vozilom, bi lahko zamenjali z
dobrim planiranjem kvalitetnih pešpoti, kolesarskih in
javno-prevoznih povezav in tako omogočili uporabnikom
izbiro. Obstoječi mestni transportni sistemi, ki bazirajo na
naraščajoči rabi osebnega avtomobila, niso le konstantni
vir emisij toplogrednih plinov v ozračje, temveč tudi znak
avtomobilističnega urbanizma, ki prispeva k zmanjševa-
nju fizične aktivnosti mestnih migrantov, k povečevanju
stresnih situacij vseh udeležencev v prometu in posledično
višanja zdravstvenih tveganj prebivalcev in mestnih uporabnikov (Low, Gleeson, Green, Radović; 2005).
Mnenja udeležencev delavnice lahko strnemo v naslednje
ukrepe: (1) potrebno je dati prednost pešcem; (2) nujno
je potrebna ureditev režima parkiranja, tudi z ureditvijo
novih parkirnih hiš pred vstopom v obravnavano območje
Celovške ceste (predlagana lokacija za slaščičarno Jagoda
in na območju Uniona); (3) potrebno je spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev; (4) hitrost je na obravnavanem odseku Celovške ceste potrebno omejiti na 50 km/h;
(5) urediti je treba nova križišča; (6) večina udeležencev
delavnice se je zavzela za ohranitev štiripasovne Celovške
ceste na obravnavanem odseku (v primeru načrtovane širitve zahtevajo jasne odgovore na vprašanja kdaj bo prišlo
do širitve, kakšen bo značaj in profil nove ceste, kakšne
so pravice in možnosti lastnikov zemljišč in kakšne bodo
začasne ureditve prostora); (7) ločitev izvoza in uvoza
na parkirišče Tivoli na dve ločeni križišči in (8) ponoven
razmislek o vzrokih in alternativnih načinih odpravljanja
problemov, ki so bili povod za postavitev količkov vzdolž
pločnika na zahodni strani Celovške ceste.
Programske dopolnitve
Mnenja udeležencev delavnice glede programskih dopolnitev lahko strnemo v naslednje ukrepe: (1) ohranjanje in
nadgradnja obstoječe raznolikosti prostora (manjkajoče
trgovine, tržnica); (2) varovanje in obnova objektov kulturne dediščine in ostalih objektov s posebno vrednostjo
za lokalno identiteto prostora; (3) ureditev lokalne tržnice na območju predvidenega OPPN med Gasilsko in ulico
Milana Majcna; (4) organizacija začasne tržnice z zaporo
za promet na območju ulice Milana Majcna (na primer 1
x tedensko); (5) ureditev otroškega igrišča za prvo linijo
objektov ob Celovški, na primer na križišču Gubčeve in
Lepodvorske; (6) ureditev počivališč ob Celovški; (7) zapolnjevanje praznih objektov in prostorov z javnim progra-
mom; (8) umestitev lokalnih trgovin s potrebščinami kot
so tehnični, gospodinjski in drugi pripomočki.
Odprti javni prostori in zelene površine
Mnenja udeležencev delavnice glede javnega odprtega
prostora lahko strnemo v naslednje ukrepe: (1) ureditev
urejenih odprtih prostorov in urbane opreme (trgi, žepni
parki, počivališča, igrišča); (2) ohranjanje kostanjev in
drugih večjih dreves ob Celovški; (3) ureditev drevoreda na
tivolski strani pod pogojem, da se ohrani štiripasovnica,
ki bi imela rumeni pas za javni promet in ožji pas za promet osebnih vozil; (4) ureditev lokalnega odprtega centra
- ploščadi ob Celovški cesti, med Žibertovo in Lepodvorsko
ulico. V primeru realizacije že sprejetega OPPN za območje
Fructala je potrebno poenotenje ploščadi z odprtim prostorom med Lepodvorsko in Frankopansko.
Na podlagi izhodišč, ki jih je postavilo društvo DUO, rezultatov prostorskih analiz in tematik, ki so jih prebivalci
izpostavili v okviru delavnice, so bile izluščene ključne
problematike obravnavanega prostora. V nadaljevanju so
predstavljene možne začasne rešitve ključnih problemov v
obliki predlaganih ukrepov s preprostimi idejnimi shemami, primeri iz referenčne literature ter simboličnimi prikazi idej s pomočjo fotomontaž.
Med delom v skupinah so udeleženci na pripravljeno
kartografsko podlago zapisovali predloge in lepili
pripravljene fotografije referenčnih ureditev.
31
Idejni predlogi reševanja izpostavljenih problematik
Ureditev prometa
Prometna ureditev naj določi načine prilagajanja prometnega režima za zagotavljanje kvalitetnih pogojev za
pešce in kolesarje.
Obstoječ prometni režim, ki daje prednost motoriziranemu prometu in dopušča mirujoč promet na površinah,
namenjenih pešcem in kolesarjem, se lahko sanira že z
manjšimi ukrepi in posegi v javni prostor. Kljub temu je
celovit pristop k urejanju prometa nujno potreben. Pogosto se namreč izkaže, da posamezne delne ureditve, ki
rešijo posamezni problem, v nadaljevanju povzročijo nove
probleme. Tako na primer količki med cesto in pločnikom
onemogočajo parkiranje avtomobilov na peščevih ali kolesarjevih površinah, hkrati pa predstavljajo fizično oviro in
nevarnost na kolesarski stezi ali pločniku. Ustrezne rešitve na podlagi celostnega pristopa bi lahko zato na primer
vključevale vmesni zeleni pas ali pas bočnega parkiranja
in drugačno oblikovanje robnikov. Enako lahko zmanjšanje
omejitve hitrosti na posameznem odseku ceste in prilagoditev intervala nekaterih prehodov za pešce (daljša
zelena luč za nemotoriziran promet) povečata varnost
pešca in kolesarja na cesti, hkrati pa povzročita prometne
zastoje na območju, če ukrepi na tem odseku niso usklajeni z ukrepi in režimi na ostalih cestah v ožjem ali širšem
območju mesta. Prometni zastoji pomenijo povečan hrup,
več izpušnih plinov, nemirnost udeležencev v prometu in
s tem ustvarjanje nevarnih srečanj, poleg vsega pa tudi
slabšo kakovost bivanja. Ti in podobni delni ukrepi so zato
lahko le začasne ureditve, ki udeležence motoriziranega
prometa pripravijo na nadaljnje spremembe in izboljšave v
prometnem režimu.
Referenčni primeri urejanja prometa, prednostno za
pešce, kolesarje in javni promet.
32
Celovit pristop k urejanju prometa je z ustreznimi konkretnimi ukrepi neposredno povezan z izboljšanjem grajenega
in odprtega prostora ter s povečanjem socialnih interakcij
med prebivalci območja. Tako na primer širše površine
za pešce oziroma posamezne večje razširitve površin za
pešce omogočajo, da se ljudje na območju tudi zadržujejo in ne le prehajajo skozi prostor. Ko se ljudje začnejo v
prostoru zadrževati, pa postane zanje pomembno, da so v
prostoru tudi vsebine in programi, ki to njihovo dejavnost
podpirajo: parkovne ureditve, javni program v pritličju
objektov, ureditve za posedanje ipd. Prostor bo za pešca in
kolesarja toliko bolj prijeten, udoben in uporaben, če motoriziranega prometa v območju ne bosta zaznavala oziroma ga bosta zaznavala kot enakovrednega ali podrejenega
sebi. S tega vidika so pomembni ulični profili, stik ceste s
površinami za pešca in kolesarja ipd.
Trajnostni princip urejanja cest daje poudarek trem področjem (Low, Gleeson, Green, Radović; 2005): a) ureditev
prometnih površin za pešce in kolesarje vsaj enakovredno
motornemu prometu; b) zmanjševanje odvajanja meteorne
vode z zadrževanjem deževnice na temu primerno oblikovanih površinskih zadrževalnikih; ter c) ureditev tako
uporabnih (parkovne ureditve) kot pasivnih (drevoredi in
zelenice) zelenih površin ob prometnem telesu.
Značilnosti obstoječe ureditve Celovške na obravnavanem
odseku so slaba vzdolžna in prečna prehodnost; nevarni
in neprimerni odseki površin, namenjenih pešcem in kolesarjem ob cesti; nevarna križanja pešcev, kolesarjev in
motornega prometa v križiščih; prevlada motoriziranega
prometa, ki mu je podrejena celotna prometna ureditev,
kar siromaši urbani prostor ob vpadnici; prometni zastoji
in polna zasedenost prostora s parkiranimi avtomobili
ob večjih dogodkih v Hali Tivoli zaradi neustreznega pro­
metnega režima in ureditev.
Predlagane spremembe obstoječega stanja z namenom
umirjanja prometa, ki so neposredno povezani z nadaljnjimi ukrepi v urejanju odprtega in grajenega prostora, vse z
namenom povečanja varnosti nemotoriziranih udeležencev prometa ter povečanja kakovosti urbanega prostora v
ožjem in širšem območju Celovške, so: razširitev peščevega koridorja in odstranitev vseh ovir; podaljšanje intervalov zelene luči za pešce in kolesarje; prednostni prečni
semaforji za pešce in kolesarje; jasno označeni in upočasnjeni prehodi za pešce; ureditev stika Celovške ceste s
prečnimi ulicami (podaljšanje tlakovanja stranskih ulic do
glavne ceste), oblikovanje križišč z različnimi načini tlakovanja, kar udeležence motoriziranega prometa opozarja
na prisotnost pešcev kolesarjev in drugih ter prilagoditev
načina vožnje na odseku; preoblikovanje križišč (ostrejše
zavijalne krivulje in dvignjena križišča, ki zmanjšujejo
hitrost motoriziranega prometa); zmanjšanje največje
dovoljene hitrosti na 50 km/h; ureditev stika med površinami motoriziranega in nemotoriziranega prometa (zeleni
pasovi, drevored, bočno parkiranje ipd.); bočno parkiranje
ob Celovški cesti z ustreznim parkirnim režimom (daljša in
krajša parkiranja); vzpostavitev ustreznega prometnega
režima v času prireditev v Hali Tivoli s P+R shuttle avtobusom.
V primeru širitve Celovške ceste je zahtevana optimizacija
trase cestnega koridorja, tako da bo potrebna rušitev le
manjšega števila hiš. Na ravni mestne prometne mreže bo
potreben tudi razmislek o tovornem prometu, ki poteka skozi mesto ter o njegovi postopni izločitvi oziroma omejitvi.
Udeleženci delavnice so izrazili nezadovoljstvo z obstoječo ureditvijo Celovške; pogrešajo drevored, ločen pas za
javni promet (vendar ne na račun širitve ceste) in zmanjševanje hitrosti vožnje.
V nadaljevanju sta prikazani dve različici predlaganih tipskih prerezov Celovške ceste na različnih odsekih, odvisno
od širine in programa ob cesti.
Primer dvignjenega prehoda za pešce in oblikovanja
križišča z različnimi načini
tlakovanja.
Površine za pešce lahko omogočajo različne dejavnosti
(sprehajanje, ustavljanje,
druženje, posedanje, igro
ipd.), kar je med drugim odvisno od širine koridorja in
posameznih razširitev (vir:
Manual for streets, 2007).
33
Bočno parkiranje kot primer umirjanja prometa na
cesti (vir: Manual for streets, 2007).
Primer manjše in večje zavijalne krivulje v križišču
– stik pešca in avtomobila. V primeru majhne zavijalne krivulje je hitrost avtomobila manjša, pešec pa
lahko ohrani svojo smer potovanja. Pri večji zavijalni krivulji je pri ohranjeni smeri potovanja razdalja
prečkanja ceste za pešca daljša, avtomobili pa imajo
večjo hitrost. Zaradi varnosti pešec zmanjša svojo
razdaljo prečkanja, kar pa pomeni spremembo smeri
potovanja (vir: Manual for streets, 2007).
Primer manjše in večje zavijalne krivulje v križišču
– stik pešca in avtomobila. V primeru majhne zavijalne krivulje lahko pešec uveljavi prednost pred
avtomobilom, ker ima le-ta manjšo hitrost zavijanja.
Prav tako je njegov kot obračanja in preverjanja
zavijajočih avtomobilov manjši. Pri večji zavijalni
krivulji pešec ne more uveljaviti prednosti pred avtomobilom, ker ima ta večjo hitrost zavijanja, njegov
kot obračanja in preverjanja zavijajočih avtomobilov
pa je izrazito večji. (vir: Manual for streets, 2007)
Primer manjše in večje zavijalne krivulje v križišču
– stik kolesarja in avtomobila. V primeru majhne
zavijalne krivulje sta hitrosti kolesarja in avtomobila ob zavijanju kompatibilni. Pri večji zavijalni
krivulji imajo avtomobili večjo hitrost, nevarnost
prekrižanja poti kolesarju pa je večja (vir: Manual
for streets, 2007).
34
Prerez 1 – obstoječe stanje
Prerez 1 – umestitev drevoreda na zahodno stran
celovške; kot ločilni element med kolesarsko stezo
in pločnikom ter ločeni pas za javni promet. Ukinitev
grmovne okrasne vegetacije in širitev pločnika na s
tem pridobljeni prostor.
Prerez 2 – umestitev drevoreda in uvedba bočnega
parkiranja kot ukrepov za upočasnjevanje prometa
in za varnejša območja pešaškega prometa.
35
Shema ureditve prehoda za pešce pri Tivoliju in fotografija stanja.
Desno - simbolični prikaz predlagane ureditve prehoda za pešce pri Tivoliju.
36
37
Shema ureditve drevoreda ob Celovški cesti in fotografija stanja.
Desno - simbolični prikaz ureditve drevoreda kot enega od ukrepov za umirjanje prometa.
38
39
Odprti javni prostori in zelene površine
Ureditev drevoreda
Na delavnici je bil izpostavljen predlog enostranskega
drevoreda na zahodni strani Celovške ceste na odseku med
Tivolijem in Staro cerkvijo.
Drevored je prepoznan kot pozitiven ukrep za izboljšanje
Celovške ulice, saj nadgradi podobo ulice in jo poveže v
enotno potezo, ustvarja kakovosten rob med motornim
prometom in pešci, ter izboljšuje mikroklimo prostora in
ustvarja senco za pešce. Izbor dreves je pomemben. Saditi
je potrebno drevoredna drevesa, ki ne ovirajo prehodnosti
in preglednosti. Dileme pri umeščanju drevoreda so
povezane s prostorom v ponekod že tako utesnjenem
cestnem profilu. Predlagani sta bili dve alternativi:
drevored brez sprememb cestnega profila ter drevored kot
del ukrepov umirjanja prometa.
Drevored brez sprememb cestnega profila
Drevored se umesti v linijo luči, tako da rešitev ohranja
obstoječa razmerja med prometnimi površinami in
površinami za pešce.
Drevored kot del ukrepov umirjanja prometa
Predlagana alternativa preobraža en pas Celovške
v območje parkiranja. S tem se vzpostavi rob med
prometnim delom in delom za pešce. Prostor pešca in
kolesarja se sicer ne razširi, omogoči pa se odstranitev
obstoječih ovir (količki).
Začasna ureditev lokalnega odprtega javnega prostora
- ploščadi v kareju ob Celovški cesti med Žibertovo in
Lepodvorsko ulico
Z različnimi začasnimi ukrepi se lahko obstoječi prostor,
ki služi predvsem parkiranju osebnih vozil, spremeni v
dostopno in urejeno območje, kjer se lahko zadržujejo
prebivalci različnih starostnih skupin in interesnih
skupnosti. Zagotavljanje rednega vzdrževanja je v primeru
40
takšne ureditve neizogibna dolžnost. Nabor predlaganih
ukrepov je predstavljen v obliki preproste idejne sheme ter
ilustriran s pomočjo fotomontaže.
Predlaga se premik parkirnih površin na pas ob Celovški
cesti, z vmesnim pasom za izstopajoče šoferje (dodatni
varnostni ukrep za kolesarje). Vmesni pas služi tudi kot
prostor za ureditev drevoreda ter za manevrski prostor
izstopajočih iz vozil. V opuščenih lokalih in paviljonih se
predlaga uvedba javnega programa v korist širše lokalne
skupnosti vseh starosti (čitalnica/knjižnica, center
za mlade, center za okoljsko ozaveščanje, neprofitna
izposoja koles ipd). Uredijo se tudi manjši kotički za
sedenje in počitek na prostem. Izboljšanje prehodnosti
na ploščadi se doseže s popolno ukinitvijo mirujočega
prometa in odstranitvijo betonskih ovir.
Ureditev žepnega parka pod Tivolijem
Na območjih odprtih cezur, ki se od Celovške ceste
zajedajo proti parku Tivoli in se trenutno uporabljajo kot
začasna parkirišča ali le kot neurejene sive cone, je možno
urediti žepne parke, počivališča, območja z elementi za
igro in druga. Predlagana je ureditev enega od »žepov« na
zahodni strani Celovške. Ureditev vključuje klopi, pitnik,
dvignjeno razgledišče s pogledom proti šišenski strani ter
povezavo z obstoječo potjo po robu Tivolija.
Neurejen in zaprt prehod med objekti je bil v sodelovanju z lokalno skupnostjo urejen v skupni žepni
park, namenjen srečanjem, predstavitvam, igri, delu
na prostem, povezanem z vrtnarjenjem in pripravo
hrane. Projekt je bil načrtovan, izveden in je vzdrževan s strani lokalnih uporabnikov. Socialni potencial
soseske je bil tako aktiviran pred, med in po izvedbi
projekta le 56stblaise, izvedenega v Parizu. Avtorji
projekta so Urban Tactics. Zgoraj levo: stanje pred
izvedbo, zgoraj desno in obe fotografiji v sredini:
stanje po izvedbi projekta.
http://www.urbantactics.org/home.html.
Levo - ureditev javnega prometa in prometa za pešce
in kolesarje omogoča učinkovitejše urejanje vegetacije v javnem prostoru (na fotografiji z zelišči urejen
ulični prostor v Magdeburgu, Nemčiji).
Desno - Ozelenjena parkirišča imajo dvojno funkcijo;
so prometna in hkrati zelena območja.
41
Shema ureditve žepnega parka ob Celovški cesti in fotografija stanja.
Desno - simbolični prikaz predlagane ureditve.
42
43
Programske in druge dopolnitve
Oživitev slepih fasad in spodbujanje trgovskih in
lokalnih mestotvornih programov
Predlagani ukrepi za oživitev slepih fasad ter spodbujanje
trgovskih in lokalnih mestotvornih programov so: izdelava
clostne podobe lokalov, napisov in izložb; oblikovno in
višinsko poenotenje ograj, ki mejijo na Celovško cesto;
odpiranje obstoječih javnih programov proti ulici;
zagotavljanje vizualnega stika med ulico in programom v
pritličnih nivojih objektov; spodbude za vitalne programe
– mladinski center, starejši občani.
Oživljanje lokalnega programa z organizacijo tržnic in
dogodkov na ulicah
Prebivalci Šiške si želijo obdržati tržnico, vendar tudi sami
ugotavljajo, da je obstoječa lokacija postala v zadnjih
letih za ta program neprimerna, saj prostor vse bolj
sameva. V okviru delavnice je bila predlagana nova možna
lokacija in sicer v okviru še ohranjenega starega vaškega
jedra Šiške ob ulici Milana Majcna nasproti Stare cerkve.
S prenovo tega območja bi v centru Stare Šiške pridobili
nov urejen odprti prostor, obogaten z novim programom.
V sklopu ureditve bi prenovili fasade objektov in izvedli
pretlakovanje ulice, s čimer bi prišla bolj do izraza
obstoječa kulturna dediščina. Promet bi omejili na
minimum, prednost bi imeli pešci in kolesarji.
Za program tržnice se kažeta dve možni rešitvi. Ena je
revitalizacija tržnice na obstoječi lokaciji, kjer bi bilo
potrebno z novim programom aktivirati del Celovške
neposredno ob območju tržnice in tako omogočiti bolj
udoben in prijeten dostop. Tržnico bi kazalo odpreti
tudi proti Drenikovi cesti, s čimer bi se bolje vključila v
prostor in bila dostopna večjemu številu uporabnikov.
Druga rešitev se je oblikovala v okviru delavnice, kjer
je bila za ureditev tržnice predlagana nova lokacija na
območju ohranjenega starega vaškega jedra med ulicama
Milana Majcna in Gasilsko. Del območja, vključno z
44
aktiviranjem pritličij obstoječih hiš, se nameni stalnemu
tržničnemu programu, v preostalem prostoru pa se
tedensko organizirajo posebne tematske tržnice ali druge
prireditve. Pritličja hiš naj se nameni javnemu programu
(lokali, trgovine, storitve), s tem se poveča privlačnost
območja za obiskovalce.
Po preureditvi starega in zapuščenega poslovnega
središča Salbke v vzhodni Nemčiji v javno lokalno
knjižnico na prostem, so lokalni prebivalci na preurejenem trgu spremenili prostor v živahno lokalno
središče. Območje, obdano s praznimi stanovanjskimi objekti in zemljišči je bilo večkrat vandalizirano,
vendar vseeno deluje v polni meri. Knjižnica je za
javnost odprta 24 ur dnevno, uporabniki pa si knjige
izposojajo in vračajo (ali ne) brez nadzora. Maketo
ureditve so KARO in Architektur+Netzwerk arhitekti
s sodelavci in lokalnimi prebivalci postavili kar iz
rabljenih zabojčkov za pivo in to v merilu 1 : 1. Levo:
stanje pred izvedbo, v sredini in desno: stanje po
izvedbi projekta”.
http://www.publicspace.org/en/prize
Malo potrošniških aktivnosti in vase zaprti objekti v
okolici trga Grotekerkplein so območju dajali pečat
zapuščenega prostora. Na pobudo ne-komercialne
privatne organizacije so na edinem nepozidanem
robu trga uredili manjši paviljon – gledališče.
Paviljon daje območju pečat aktivnega središča s
pestrim programom. Avtorji: Atelier Kempe Thill.
Levo: stanje pred izvedbo, v sredini in desno: stanje
po izvedbi projekta.
http://www.publicspace.org/en
Javni prostor zaživi z urejanjem prvin, ki omogočajo
zadrževanje v prostoru (levo: šahovnica na prostem,
v sredini: ulična igrala ob cesti, desno: pitnik in
rozarij v žepnem parku).
45
Shema prikazuje predlog oživitve mrtvega kota ob izteku Aljaževe ulice v Celovško cesto in fotografija stanja.
Desno - simbolični prikaz predlagane ureditve.
46
47
Shema ureditve odprtega dvorišča pri Keršiču, na križišču med Frankopansko ulico in Celovško cesto in fotografija stanja.
Desno - simbolični prikaz ureditve dvorišča brez ograje.
48
49
Shema ureditve občasne tržnice na območju ohranjenega starega vaškega jedra med ulicama Milana Majcna in Gasilsko in fotografija stanja.
Desno - simbolični prikaz ureditve.
50
51
Ploščad pred stolpnicama, shema ureditve ploščadi z novim programom v paviljonih in obstoječe stanje.
Desno – simbolični prikaz predlagane ureditve s pomočjo fotomontaže.
52
53
Zaključki
Pričujoči predlogi za ureditev Celovške ceste, predstavljeni z idejnimi shemami možnih rešitev ključnih problemov,
primeri iz referenčne literature ter prikazi idej s pomočjo fotomontaž, predstavljajo razmeroma hitro uresničljivo
možnost izboljšanja uličnega prostora in prometnih razmer na Celovški cesti. Rešitve vključujejo sodobna spoznanja
trajnostnega urejanja mest, kot so na primer urejanje prometa s pomočjo spodbujanja javnega potniškega prometa,
kolesarjenja in pešačenja, ob hkratnem izboljšanju kakovosti življenjskega prostora za prebivalce Šiške.
Vsaj tako pomemben kot same rešitve pa je tudi način njihovega oblikovanja. Do njih je pripeljalo sodelovanje med
prostorskimi načrtovalci in lokalnimi akterji v Spodnji Šiški. Predlogi so bili pripravljeni na podlagi sklepov dobro
obiskane delavnice v januarju 2010, na kateri so se številnim lokalnim prebivalcem pridružili tudi nekateri predstavniki
institucij, med drugim Oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana in Policijske postaje Šiška. Društvo za
urbano okolje, ki je predlagalo temo delavnice, je preko neposrednih sestankov z izvajalci in večkratnimi pripombami na
delovno gradivo sodelovalo v vseh fazah priprave predlogov.
Gre tudi za enega prvih primerov načrtovanja mesta »od spodaj« pri nas, pri katerem razvojno pobudo od javnih
akterjev in zasebnih investitorjev prevzemajo lokalni prebivalci in organizirane lokalne pobude. Predlogi tako niso
le prikaz pogleda lokalnih prebivalcev na razvoj Celovške ceste, ampak ustvarjajo pogoje za primer dobre prakse na
področju urejanja prostora v Ljubljani.
54
Viri in literatura
ČELIK, M. 2007. Partnerstva za prenovo: priprava postopka
organiziranja in vodenja urbane regeneracije na pilotnem
primeru MOL. MOL, Oddelek za Okolje in prostor.
ÖGUT: AN INITIATIVE OF THE AUSTRIAN MINISTRY OF THE
ENVIRONMENT. Participation & Sustainable Development
in Europe.
http://www.partizipation.at/methods.html
(Februar 2010).
DEPARTMENT FOR TRANSPORT. 2007. Manual for Streets.
Thomas Telford Publishing. London.
PIŠEK, B. 2009. Problemska delavnica Mreže za prostor.
DUO: Društvo za urbano okolje - Odbor za lepšo Staro
Šiško.
ROGER EVANS ASSOCIATES. 2007. Delivering Quality
Places; Urban Design Compendium 2. English Partnerships;
The Housing Corporation.
LOW, N.; GLEESON, B.; GREEN, R. IN RADOVIĆ, D. 2005.
The Green City: Sustainable Homes, Sustainable Suburbs.
UNSW Press, Routledge
NELSON, A.; SCHOLAR, V. 2007. Livable Copenhagen: The
Design of a Bicycle City. Centre for Public Space Research,
Copenhagen AND University of Seattle, Washington
55
Publikacija je nastala na podlagi študije, ki so jo
avtorji izdelali na pobudo Društva za urbano okolje
– Odbora za lepšo Staro Šiško, Frankopanska 27,
SI-1000 Ljubljana (www.stara-siska.si), v okviru
projekta »Mreža za prostor«. Avtorji se članom
društva zahvaljujejo za aktivno sodelovanje pri
pripravi študije, predvsem za sodelovanje na
delavnici ter pripombe na delovne različice študije.
Uporabljena kartografska podloga, pridobljena za
potrebe študije: Kataster, marec 2009
58