geografski obzornik geografski obzornik

Transcription

GEOGRAFSKI OBZORNIK
leto 2013 letnik 60 številka 1-2
Romi in romska naselja
v Sloveniji v procesih
modernizacije
Rastlinstvo na meliščih
Kamniško-Savinjskih Alp
Ekovasi
Tri mesta Radžastana
Družbena sprejemljivost
zelenih površin
v Mariboru
NAPIS NAD ČLANKOM
IZ VSEBINE GEOGRAFSKEGA OBZORNIKA
Jernej Zupančič
Romi in romska naselja v Sloveniji v procesih modernizacije
Romska naselja so se zaradi ločenega razvoja in posebnih socialnih okoliščin razvila v ruralne in urbane slume. Večina današnjih romskih naselij je zelo premišljeno locirana tam, kjer je bilo največ
možnosti za preživetje in je bilo nasprotovanje lastnikov zemljišč še znosno. Njihova preobrazba je
4
strokovni geografski izziv, ki vključuje analizo, pa tudi njihovo načrtovanje in upravljanje...
Matej Blatnik
Rastlinstvo na meliščih Kamniško-Savinjskih Alp
GEOGRAFSKI OBZORNIK
strokovna revija za popularizacijo geografije
Kljub več kot stotim prepoznanim rastlinskim vrstam bomo ob bežnem pogledu na melišča še vedno
najprej opazili grušč, saj tamkajšnja neporasla območja prevladujejo nad poraslimi. Toda rastline se
Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, p.p. 306, 1001 Ljubljana
Za izdajatelja: dr. Stanko Pelc
ISSN: 0016-7274
Odgovorni urednik: dr. Simon Kušar
Uredniški odbor: Maja Besednjak, dr. Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, dr. Drago Kladnik, dr. Miha Koderman, dr. Irena Mrak, mag. Miha Pavšek, dr. Irma
Potočnik Slavič, dr. Mimi Urbanc, ddr. Ana Vovk Korže, dr. Igor Žiberna
Upravnik revije: Primož Gašperič
Terminološki in jezikovni pregled strokovnih člankov: dr. Drago Kladnik
Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com
Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx
Tisk: Collegium Graphicum d.o.o.
Naklada: 900 izvodov
Cena: 5,4 €
Transakcijski račun: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana,
Trg republike 2, 1000 Ljubljana
Izhaja 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka.
Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod.
Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v
skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi.
Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto
uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS.
GEOGRAPHIC HORIZON
professional magazine for popularization of geography
Publisher: Association of Slovenian Geographers, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia
For the publisher: Stanko Pelc
ISSN: 0016-7274
Editor: Simon Kušar
Editorial board: Maja Besednjak, Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun,
Drago Kladnik, Miha Koderman, Irena Mrak, Miha Pavšek, Irma Potočnik Slavič,
Mimi Urbanc, Ana Vovk Korže, Igor Žiberna
Administrator: Primož Gašperič
Terminology and language review of professional articles: Drago Kladnik
E-mail: geografski.obzornik@gmail.com
www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx
Print: Collegium Graphicum
Price: 5,4 €
Number of copies printed: 900 copies
Bank account: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana,
Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia
The magazine is indexed in SCOPUS.
14
bodo vselej ustrezno prilagodile in sčasoma prerasla tudi ta območja…
Gregor Škratek, Ana Vovk Korže
Ekovasi: alternativa obstoječemu načinu življenja
Za razvoj ekovasi je Slovenija več kot primerna, saj naj bi ekovas imela od 100 do 500 prebivalcev. V
Sloveniji je 6031 naselij, od katerih jih kriteriju velikosti ekovasi ustreza kar 5468 oziroma 90,7 %...
22
Kristina Šijanec
Predstavljena mesta se razlikujejo po funkcijah in velikosti, njihov skupni imenovalec pa je turizem.
Fotografija na naslovnici:
Pushkar je predvsem romarsko središče, ki privablja tudi številne tuje turiste ... Udaipur, ki je po ve-
SNEŽNIK
likosti primerljiv z Ljubljano, privablja obiskovalce zaradi izjemne pokrajine, ki jo krasijo tako jezera
Avtor fotografije:
kot bogata kulturna dediščina …
28
MATEJ BLATNIK
Mojca Kokot Krajnc, Ana Vovk Korže
Družbena sprejemljivost zelenih površin v Mariboru
Družba pozitivno sprejema zelene površine. Večina anketirancev nasprotuje posegom vanje, saj jih ne
želijo več izgubljati. Kljub zavedanju o okoljevarstveni vlogi zelenih površin v mestu je odgovornost
do njih še vedno na nizki ravni, saj se z njimi še vedno ravna preveč neodgovorno …
38
45 Projekt ViTo – Celostni urbani razvoj zgodovinsko pomembnih mest kot regionalnih središč v Jugovzhodni Evropi • 46 Praznovanje 50 letnice študija geografije v Mariboru • 48 Srečanje diplomantov geografije po več kot pol stoletja • 48 Delovanje geo
grafskih društev v letu 2012 • 52 Milan Bufon: Ne vrag, le sosed bo mejak • 53 Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine • 54 Diplomanti geografije v letu 2012 • 58 Dejavnosti geografskih društev v jeseni 2013 • 59 Zborovanje slovenskih
geografov 2013
GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2013
| 3
ROMSKA NASELJA
V
slovenski geografski literaturi je bila tematika Romov kot prebivalstvene skupine dolgo podcenjena. Največkrat se je omenjalo le posamezne
probleme, sistematičen oris pa je bil podan šele pred nekaj leti (17). V
zadnjih dveh desetletjih je opazen velik porast zanimanja za romske »problematike«. Trendovski porast »romologije« pa ne razrešuje enega temeljnih razvojnih
problemov Romov, to je njihovega bivanja. Romska naselja so se zaradi ločenega razvoja in posebnih socialnih okoliščin razvila v ruralne in urbane slume. V
nekaterih lokalnih okoljih prihaja do napetosti in celo konfliktov. Slabe bivalne razmere so po eni strani odraz družbene marginalnosti, po drugi pa so med
najpomembnejšimi razlogi za vztrajanje v njej. Romska skupnost doživlja naglo
socialno in demografsko preobrazbo, kar se odraža prav v spremembah načina
bivanja in prostorskem vedenju. Preobrazba romskih naselij je zato v prvi vrsti
strokovni geografski izziv, ki vključuje analizo, pa tudi načrtovanje in upravljanje.
Romi in romska
naselja v Sloveniji
v procesih modernizacije
V prispevku so podani rezultati večletnega sistematičnega raziskovanja problematike Romov in romskih naselij v Sloveniji. V seriji socialnogeografskih študij
smo podrobneje preučili lokacije, tlorisno zasnovo, gradbeno strukturo, pravno-lastniška razmerja in infrastrukturo v romskih naseljih ter demografske in
socialne kazalnike njihovih prebivalcev.
O Romih
Kljub mnogim raziskavam poreklo Romov ostaja precej nejasno. Glede na jezik spadajo med indoevropska ljudstva. Razpršeni so po skoraj vseh evropskih
državah, severni Afriki od Magreba do Egipta, Rusiji, Mali Aziji in arabskih
državah vse do Indije. V vzhodni in južni Aziji o njih ni veliko poročil. Zaradi
prilagajanja okoljem, v katerih živijo, jih prebivalstvene statistike obravnavajo
in ocenjujejo zelo različno. Bilo naj bi jih od dobrih treh milijonov (12) do 10
milijonov ali več (9), samo v Evropi najmanj 6 milijonov, na vsem svetu pa celo
do 30 milijonov (14).
IZVLEČEK
Prispevek obravnava Rome kot posebno prebivalstveno skupino v Sloveniji predvsem s
prostorskega vidika. Romska naselja so se zaradi ločenega razvoja in posebnih socialnih
okoliščin razvila v ruralne in urbane slume. V Sloveniji jih je okrog 130. V procesih
modernizacije se načrtno in nenačrtno spreminjajo ter načrtovalcem predstavljajo nove
izzive. Preobrazba romskih naselij je zato v prvi vrsti strokovni geografski izziv.
Ključne besede: socialna geografija, politična geografija, naselja, Slovenija, Romi, narodno vprašanje.
Avtor besedila:
JERNEJ ZUPANČIČ, dr. geogr.
ABSTRACT
Roma and roma-settlements in Slovenia in modernization processes
The paper is analyzing the question of Roma as a special population group in Slovenia,
particularly by its spatial aspects. The roma-settlements developed into rural and urban
slums. During the modernization processes those settlements are changing their structure
intentionally and ocassionally. This make new challenges to spatial planners. The
transformation of roma-settlements is primarily a professional geographer's challenge.
Oddelek za geografijo,
Keywords: social geography, political geography, settlements, Slovenia, Roma, ethnic questions.
COBISS 1.04 strokovni članek
Filozofska fakulteta
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
E-pošta: jernej.zupancic@ff.uni-lj.si
Avtor fotografij:
BOŠTJAN ROGELJ
Glede na veljavno prepričanje, ki temelji na njihovem bogatem ustnem izročilu
(5) ter na jezikovnih raziskavah romščine, Romi izhajajo iz pokrajin Sind in
Pandžab na Indijski podcelini. Po jezikovnih značilnostih so skušali rekonstruirati selitveni tok iz severne Indije prek zdajšnjega Irana, Armenije, Arabskega polotoka v Egipt in nato proti Magrebu ter Pirenejskem polotoku. Drugi
tok selitev naj bi bil prek Irana in Male Azije, vključno z območjem Kavkaza,
usmerjen proti Balkanskemu polotoku in Srednji Evropi. Selitve so potekale
postopoma, od 11. stoletja dalje. Kar štiri stoletja so bila potrebna, da so se
različne romske skupnosti naselile na območjih današnje poselitve. Pozneje so
se Romi selili tudi v »novi svet« (16). Drugi navajajo vsaj nekaj stoletij starejši
selitveni tok in celo kratkotrajni obstoj romske države v Mezopotamiji v 8.
stoletju (5). Kot etnična skupina so dokaj nehomogeni, kar dokazujejo številna
imena: Romi, Sinti, Cigani, Egipčani, »Potujoči« (Travellerji) ali tudi Tinkerji,
pa Bojaši, Kali in Kalderaši. To pisano družbo zanesljivo povezuje vsaj ena skuGEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2013
| 5
ROMSKA NASELJA
ROMSKA NASELJA
činka. Kljub temu so bili Romi vsaj
u
delno »teritorializirani«; registrirani so
bili na ozemljih določenih občin, čeprav niso stalno bivali na enem kraju,
temveč so se zaradi preživljanja (opravljanja različnih »potujočih« obrti,
pa tudi prosjačenja) selili. Vendar pa
se je ob tej »teritorializaciji« določen
del Romov vendarle pričel prostorsko
ustaljevati. Zlasti prekmurski Romi so
se v precejšnji meri za stalno naselili že
med svetovnima vojnama in po drugi
svetovni vojni. Njihov nomadizem je
postopoma postajal le še folklora (15).
Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju se je proces stalnega naseljevanja
začel dobro generacijo pozneje.
pna lastnost; povsod namreč predstavljajo marginalne družbene skupine,
ne glede na značilnosti poselitvenega
ozemlja in njihovo številčnost (6).
V Evropi je največ Romov v Romuniji, po nekaterih ocenah tudi 2,5 milijona (3), na svetu pa v Turčiji (navaja
se tudi število 5 milijonov) (2), vendar so nekatere druge ocene bistveno
nižje, vsega okrog pol milijona (7). Za
njihovo izvorno okolje v Indiji in Pakistanu ni podatkov. V Evropi jih je
po več sto tisoč na Madžarskem, Slovaškem, v Bolgariji, Rusiji, Srbiji in
Španiji, številčne romske skupnosti so
tudi v Franciji, Italiji, Češki, Nemčiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini,
Albaniji in Ukrajini. Drugod so manj
številčne in štejejo po nekaj deset tisoč
pripadnikov (3). Razmeroma številčna je romska diaspora v Braziliji in
Argentini, pa tudi v ZDA in Kanadi
(8). Populacijo v Egiptu ocenjujejo na okrog 270.000, v Iranu na več
kot 700.000 (1). Romi žive večinoma
prostorsko razpršeno in so doslej le v
redkih primerih oblikovali vsaj lokalno raven oblasti in upravljanja. Toliko bolj pa so razvejene druge oblike
organiziranosti, čeprav so mnoge
vzpostavili njihovi sodržavljani, brez
posebnega sodelovanja Romov.
Slovenija spada med države z majhnim številom Romov. Po podatkih
statističnega popisa iz leta 2002 jih je
bilo 3246, po ocenah pa jih je okrog
10.000. Ocene temeljijo na podatkih
socialnih služb, šolskih obveznikih in
volilnih imenikih ter različnih raziskavah. Podobno število potrjuje tudi
novejša terenska raziskava romskih
naselij (18).
6 |
Slika 1: Romska naselja v Sloveniji (13).
Romska naselja v Sloveniji
Pri nas je dolgo veljalo prepričanje,
da velika večina Romov živi v etnično
homogenih »romskih« naseljih. Kljub
nekaterim pomislekom je ta naziv kot
terminus tehnicus ostal. Pavla Štrukelj
v svoji monografiji navaja 60 romskih naselij in zaselkov v 17 občinah
v Prekmurju, 56 naselij v 13 občinah
na Dolenjskem in v Beli krajini ter 8
zaselkov Sintov na Gorenjskem (15).
Slednjih je komaj nekaj odstotkov.
Različno število naselij je odraz neenotnega razumevanja pojma »romsko naselje«. S terensko raziskavo leta
2007 (18) smo ugotovili 107 romskih
naselij. Tri leta pozneje je podobna
raziskava razkrila še večjo prostorsko
razpršenost Romov. Ti naj bi živeli
tudi v mnogih manjših zaselkih, tako
da se število vseh naselbinskih enot
povzpne na okrog 130. Poleg tega je
kar nekaj Romov, ki so odšli iz svojega okolja in žive v mešanih zakonih
v mestnem okolju, po drugi strani pa
z novimi podrobnimi raziskavami odkrivamo, da so mnoga romska naselja
pravzaprav že etnično mešana. Med
več kot 6000 naselji v Sloveniji je delež romskih naselij slaba 2 %, medtem ko predstavljajo Romi le 0,5 %
prebivalstva naše države. Povsem nova
skupina so mestne skupnosti v večjih
mestih, predvsem v Ljubljani in Mariboru; slednji sestavljajo večinoma
imigranti iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so prišli v Slovenijo v zadnjih
treh desetletjih.
Romska naselja so večinoma mlajšega
nastanka, saj je stalna naselitev Romov
v večji meri uspela šele v sedemdesetih
letih 20. stoletja in pozneje. Na območju nekdanje Habsburške monarhije
poskusi njihove stalne naselitve segajo
že v 18. stoletje, v obdobje vladavine
Marije Terezije, vendar niso uspeli
(7). Poznejše naselitve, povezane tudi
s precej nasilnimi ukrepi, praviloma prav tako niso imele trajnejšega
Stalna naselitev je dejansko uspela
šele po temeljitih socialnih spremembah in modernizacijskih procesih
romske družbe in ne zaradi načrtnih
prizadevanj oblasti. S stalno naselitvijo so bile Romom vsaj deloma dostopne nekatere dobrine urbanizirane in
modernizirane družbe. Toda stalna
naselitev se je tudi v novih razmerah
hitro izkazala za nadaljevanje njihovega obrobnega družbenega položaja.
Prostorsko gledano je bila največkrat
omejena na eno samo družino. Pozneje se je ta zaradi porok in visoke
rodnosti precej razširila, neredko pa
so se tja naselili še bližnji in/ali daljni
sorodniki, tako da so romska naselja
dobila nekatere strukturne in fiziognomske posebnosti. Zaradi težav
pri pridobivanju lastništva zemljišč
ter pravnih omejitev, pomanjkanja finančnih sredstev in tudi svojskega sistema vrednot so bile njihove gradnje
zelo različne, vendar večinoma slabše
kakovosti. Romska naselja so postala
podeželski »slumi«.
Nastanek romskih naselij je povezan s
posebnostmi romske kulture in socialnih procesov. Do njihove stabilizacije
je pričelo prihajati v fazi intenzivnega socialnega preslojevanja slovenske
družbe iz kmečke v polkmečko in industrijsko. Nekatere družine so se od
nekdanje sorodstveno povezane skupnosti ločile bodisi zaradi možnosti
preživljanja bodisi, kar ni bila redkost,
zaradi različnih sporov. V tem okviru
je treba obravnavati tudi proces razkroja tradicionalne romske družbe, ki
se je ob modernizaciji srečevala tako z
izzivi gospodarske kot psihološke narave. Zaradi sorodstvene povezanosti
so romska naselja delovala (in še vedno
delujejo) socialno zelo homogeno.
Odselitev drugam je pogosto pomenila neke vrste zavestno asimilacijo.
Večja romska naselja, kot na primer
Pušča, Vanča vas ali Sotina v Prekmurju, Kerinov Grm pri Krškem,
Hudeje, Brezje-Žabjak na Dolenjskem in Lokve v Beli krajini ter podobna, so nastala z doseljevanjem
stanovalcev, ki niso bili medsebojno
sorodstveno povezani. V teh naseljih
se je v fazi družbene modernizacije začela oblikovati nova, teritorialno bolj
in rodbinsko vse manj povezana romska skupnost. Zemljišče (lokacija), ki
v fazi polnomadizma ni imelo večjega
pomena, je začelo dobivati novo veljavo. Romstvo v smislu kulturne identifikacije ni moglo več vztrajati zgolj
na izročilu in načinu življenja, temveč
se je začelo vse bolj nanašati tudi na
ozemlje stalne naselitve; prostor stalne naselitve je postajal tudi izhodišče
identitete. Stalno bivališče je postalo
prizorišče družabnosti ter izhodiščna
točka oskrbe in ostalih funkcij.
Novo razsežnost prostorske mobilnosti je prinesla motorizacija, saj so nova
prometna sredstva omogočila vzpostavljanje širokega akcijskega prostora.
Ta teritorializacija je bila dramatična,
po svoje celo šokantna, neredko morda razumljena kot svojevrstna prisila.
Niso je razumeli niti Romi, ki so jo
doživljali, niti večinski prebivalci, ki
so bili dostikrat svojevrstna žrtev, saj
so Romi zasedali njihova zemljišča.
Verjetno je bila težava tudi odsotnost
konceptov, ki bi romsko stalno naselitev spremljali in usmerjali. Zato je
nastanek zdajšnjih stalnih romskih
naselij iz zornega kota večine videti
stihijski. V resnici je večina teh naselij
locirana zelo premišljeno, tam, kjer
je bilo največ možnosti za preživetje in je bilo nasprotovanje lastnikov
zemljišč še znosno. Verjetno so bile
mnoge lokacije najprej začasne. Ker
so se izkazale za primerne, so na njih
zrasle stalne naselbine.
Slika 2: Kaotični videz romskih naselij v
resnici skriva »logiko« posebnosti romske
poselitve, kar razkriva zračni posnetek
naselja Hudeje pri Trebnjem (10).
| 7
ROMSKA NASELJA
Strukturna in funkcijska
podoba romskih naselij
Obiskovalec romskih naselij sprva
dobi vtis kaotičnosti in neurejenosti.
Natančnejša analiza lokacij, zazidalne
gostote in razporeditve hiš ter različnih
arhitekturnih prvin razkrije presenetljive podobnosti zasnove romskih naselij, ki so si v nekaterih potezah veliko
bolj podobna, da bi jih smeli še naprej
označevati kot stihijska ali kaotična.
Središčnost naselja je praviloma vezana na lokacijo ugledne osebe in ne na
institucijo (v slovenskem tradicionalnem podeželskem naselju imajo vlogo
»središča« naselja cerkev, šola, gostilna). Pri nomadskem slogu romskega
življenja se središče niti ni uspelo razviti. Pomembna je bila skupnost sama,
družina. Zasnova naselja tako izhaja iz
življenjskih slogov, vrednot in predstav
ROMSKA NASELJA
Romov ter njihove sorazmerno nagle,
le nekajgeneracijske spremembe iz nomadske v stalno naselitev. »Središče«
se je prestavljalo glede na notranjo
socialno dinamiko sicer sorodstveno
povezane lokalne romske skupnosti.
Gospodarsko-socialni dejavniki so pri
prostorskem ustaljevanju zagotovo
imeli zelo pomembno, a verjetno ne
ključno vlogo. Izpostaviti je treba predvsem naslednje značilnosti lokacije in
strukture romskih naselij:
2. Središčni prostor se je oblikoval ob
bivališču družinskega (rodbinskega) poglavarja, kar ustreza patriarhalnim značilnostim tradicionalne
romske družbe. Središčnost je bila
torej navezana na osebo in ne neposredno na prostor. V večjih naseljih
je takih »središč« več. Zato imajo
večja naselja ponavadi nekaj ločenih
vhodov, kar kaže na postopno sestavljanje naselja. Prav to daje opazovalcu vtis stihijskosti in kaotičnosti.
1. Lokacija v razdalji do 3 km od že
obstoječih naselij, kar kaže na približno polurno izohrono oziroma
razdaljo še racionalne peš dostop
nosti do potrebne oskrbe. Na drugi strani je ta razdalja omogočala
določeno zasebnost, diskretnost in
varnost.
3. Simbolni vhod v naselje je manj
opazen, saj je bil največkrat predvsem izhod. Življenje je teklo zunaj,
domači krog je predstavljal zgolj
prostorsko intimo.
4. Naslonjenost na gozdna zemljišča,
saj je gozd predstavljal neke vrste
Slika 3: Kupi smeti, pas grmovja ali potok so dejansko »obrambni« zidovi naselja (foto: Boštjan Rogelj).
8 |
Slika 4: Novogradnje v romskih naseljih povzročajo precejšnjo prostorsko utesnjenost, kar otežuje ustrezno infrastrukturno urejanje naselij
(foto: Boštjan Rogelj).
varen hrbet, vizualno kritje, bil pa
je tudi vir surovin (les) in je zagotavljal senco za prijetnejše počutje.
naselja od obdajajočega zemljišča,s
katerim pa praviloma nimajo nobene povezave.
5. Naselje – trdnjava. Kupi surovin,
smeti, vodni kanali (naravni in
umetni), pas grmovja ali gozda,
močviren in nenaseljen predel; vse
to odraža različne ovire, s katerimi
se naselje ločuje, ograjuje od svoje
okolice. Prav presenetljivo je, kako
pogosto je mogoče ugotoviti te
»pregraje«. Znano je, da so romska naselja precej zaprta, da torej
po svoji fiziognomiji ne stremijo k
odprtosti, ampak prav nasprotno.
Žal se ta vzorec ponavlja tudi ob
modernizacijskih posegih. Obvozne ceste v Vanči vasi, Kerinovem
Grmu in še kje so še vedno ločnice
Tako je večina lokacij romskih naselij
zelo premišljeno izbrana in notranje
prilagojena glede na socialne funkcije
stanovalcev. Ko so pozneje potomci pričeli graditi lastna bivališča, so
se skupine objektov pričele zgoščati,
tako da se je pojavila precejšnja natlačenost. V nekaterih primerih je
znotraj naselij prišlo do novih naselitvenih jeder, še pogosteje pa so, tudi
zaradi sporov, ki so bili vsaj posredno
posledica konkurence za prostor, oblikovali nove zaselke. Zgoščenost je postala ena ključnih ovir za vzpostavitev
legalnih stanj, saj je gostota objektov v
romskih naseljih preprosto prevelika.
Z modernizacijo in motorizacijo je
potreba po prostoru naraščala, kar
je močno zmanjšalo razpoložljiva
zemljišča in poslabšalo videz naselbin. Posebna težava so postali kupi
odpadkov, ki so vsaj deloma vir sekundarnih surovin. Toda ostanki so
postali moteči za okolico in v nekaterih primerih nevarni za zdravje stanovalcev. Večanje poselitvene gostote
zaradi doseljevanja in prebivalstvene
rasti je te probleme še stopnjevalo.
Tako se je romski način življenja iz
nomadske in polnomadske »svobode« v eni do dveh generacijah spremenil v izrazito prostorsko utesnjenost. Poleg tega so ti pojavi izrazito
negativno vplivali na odnose s sosedi
in romska naselja so marsikje postala
lokalni »problem«.
| 9
ROMSKA NASELJA
Modernizacijski procesi
v romskih naseljih
V prvi fazi po stalni naselitvi je do
sporov z okoliškim prebivalstvom
prihajalo predvsem zaradi pravno-posestnih odnosov, saj je veliko naselij
nastalo na zasebnih zemljiščih. Tloris
naselij kaže, da niso nastajala v funkcijski povezavi z zemljiščem, razen, da
so ga uporabila kot podlago. S stalno
naselitvijo je nastopila doba utesnjevanja in določene avtoizolacije, pa
tudi getoizacije. Slumi po videzu in
strukturi so bili marginalizirani in
izolirani od okolice, pravi etnični geti,
ob tem pa so se povečevali tudi stalni stiki s sosedstvom. Zaradi tega so
Romi pričeli slediti bivalnim zgledom
okolice, seveda le v tistih segmentih
bivanja, ki so jim bili kulturno sprejemljivi in ekonomsko dosegljivi.
ROMSKA NASELJA
Znotraj lokalne romske skupnosti je
bilo očitno malo pomembno, ali je
okolica hiše (na primer cvetje, zelenica, fasada) urejena, na drugi strani pa
so bili nekateri znaki socialnega vzpona vendarle »vredni« javne izpostavitve. Bolj kot hiše so zato pomembni
na primer posest avtomobilov in
nekateri zunanji pokazatelji boljšega načina življenja. Notranjost sicer
skromnih bivališč je domiselno in
pravzaprav bogato opremljena, tako
da je v primerjavi z zunanjostjo v kričečem nasprotju.
Naslednja generacija je pričela hiše
povečevati in tehnično opremljati.
Dobivale so takšne gabarite in tloris
ter funkcijsko zasnovo kot hiše v soseščini. Navzven se to kaže tudi v različnih arhitekturnih dodatkih, na primer
balkonih, ograjah, kipcih in različnih
simbolih. V Prekmurju je med Romi
precej dnevnih in tedenskih čezmejnih migrantov, zato lahko v tamkajšnji
arhitekturi prepoznamo tudi gradbene
sloge iz sosednje Avstrije.
V drugi fazi je prišlo do demografskega polnjenja naselja na istem zemljišču, zato se je gostota pozidanih
zemljišč močno povečala. Hiše so
postale večje, nekatere so dobile garaže in dvorišča, dodatne objekte in
ponekod celo gospodarske objekte, na
primer hleve za konje, povečala pa se
je tudi količina raznolikih materialov,
ki jih Romi reciklirajo in (pre)prodajajo. Kupi teh surovin so vizualno moteči tako za stanovalce kot okoličane,
neredko pa so tudi pravcate ekološke
bombe. V tej fazi je prišlo tudi do
Slika 5: Velikost, videz in urejenost bivališča razkrivajo socialni položaj stanovalcev (foto: Boštjan Rogelj).
Slika 6: Zračni posnetek Vanče vasi (levo) in izsek iz prostorskega načrta občine, ki opredeljuje možnosti za širitev naselja (desno) (11).
zelo dinamične socialne stratifikacije
in selitev sporov od zunaj navznoter.
Te spremembe so odraz spremenjene
ekonomske učinkovitosti posameznikov in oblikovanja novih družbenih
odnosov. Če je v tradicionalni romski
lokalni skupnosti imel glavno vlogo družinski oziroma vaški poglavar,
ki je užival ugled tudi pri okoliškem
prebivalstvu, so v drugi fazi na lokalni ugled bistveno bolj vplivale prvine
razodevanja gospodarske moči.
Če je bila v prvi in drugi fazi preobrazba romskih naselij v glavnem
rezultat individualnih poskusov in
prilagajanj, je za tretjo fazo značilen
inovacijski poseg lokalnih in državnih institucij. Gre predvsem za infrastrukturno prilagajanje, ki v precejšnji meri odraža nove vezi romskih
naselij z okoljem. Ureditev oskrbe z
vodo in električno energijo ter pozneje še odvoz komunalnih odpadkov
ter izgradnja prometnega omrežja so
10 |
vnesli povsem nove razsežnosti. Ob
tem so se v vsej ostrini pokazale slabosti nelegalnosti in neurejenih lastniških razmerij, saj pravno-posestna
neurejenost predstavlja glavno oviro
izgradnje te infrastrukture. Tovrstne
izboljšave je bilo nujno vzpodbuditi
od zunaj, pri čemer je odločilna vloga občin kot upravljavcev prostora
na lokalni ravni. V Prekmurju so rezultati bolj vzpodbudni, česar pa ne
gre pripisati zgolj boljšemu odnosu
lokalnih oblasti do Romov, temveč
tudi tamkajšnji hitrejši modernizaciji
romske družbe.
v Prekmurju, so dosegle pomembne
rezultate. Pušča, največje romsko naselje v državi, je leta 2001 postala tudi
prva samostojna krajevna skupnost.
V celoti pa se je v romskih naseljih
ohranila večina strukturnih slabosti,
vključno z izhodiščnim problemom,
to je nelegalnostjo. Lastniško spreminjanje je zelo počasno in romska naselja le postopoma dobivajo novo lastniško podobo. Tako je na primer večji
del pozidanih zemljišč v prekmurskih
romskih vaseh in zaselkih že last stanovalcev, v jugovzhodni Sloveniji pa
je to izjema.
V zadnjem desetletju 20. stoletja je
bilo nekaj poskusov ad hoc urejanja
problematike črnih gradenj. Intervencijski zakon iz leta 1993 in kampanja,
ki mu je sledila, pa tudi vztrajni poskusi, da bi vzpostavili prostorski red,
niso prinesli želenih rezultatov. Pozneje je bilo več poskusov povezanih s
financiranjem občin in nekatere, zlasti
V tretji fazi so romska naselja kot prostorska celota postala predmet načrtnega spreminjanja ob strateškem cilju, da se jih večina vključi v slovenski
sistem naselij. V tem procesu naj ne bi
uredili le legalnosti naselij kot celote
ter posameznih stanovanjskih hiš in
drugih objektov, ampak naj bi ob tem
urejali tudi javne površine.
| 11
ROMSKA NASELJA
Ti problemi so velik strokovni izziv,
posebej za geografe, saj so odličen primer potreb po izrazito sinteznih znanjih in ne le dobri tehnično-pravni
podkovanosti. Romska naselja so zaradi svoje strukture, tlorisne zasnove
in tradicionalnih vrednot bivanja zagotovo določena posebnost v slovenskem prostoru. Tako je nastalo nekaj
pobud, da bi jih v celoti prenovili, pri
čemer bi izvedli parcelacijo in postavili na primer montažne bivalne enote.
Skice zasnove teh naselij dajejo vtis
novih sosesk vrstnih hiš, s čimer se kitijo male podeželske občine. Žal taki
koncepti povsem prezirajo dejstvo, da
so individualne hiše že posodobljene
in so torej same po sebi določen kapital, ob tem pa rušijo dosežene percepcije bivanja in dojemanja naselja,
ki so se oblikovali skozi eno, dve ali tri
ROMSKA NASELJA
generacije. Hkrati s tem so tudi romska materialna kulturna dediščina.
Zato se morajo romska naselja modernizirati od znotraj in z aktivnim
sodelovanjem prebivalcev, saj bodo ti
le tako lahko prepoznali pomen lastne
aktivne udeležbe.
V naglem modernizacijskem ciklu se je
pričel spreminjati tudi tloris naselja. Bistveno spremembo pomeni že povezovalna cesta, ki naselje tako vizualno kot
funkcijsko odpira. Staro zasnovo tlorisa, v kateri je taborišče prve generacije
nasledila zgostitev pozidave navznoter,
je bilo potrebno prilagoditi tehničnim
zahtevam novega uličnega sistema. To
je velik strokovni izziv, saj lahko poenostavljanje privede do neprivlačnih
ureditev za stanovalce. Ureditve naj bi
skušale kolikor je le mogoče upoštevati
kulturne posebnosti romskih naselij,
seveda, če ne gredo izrecno na škodo
tehnične varnosti. Nekatera naselja, na
primer Vančo vas in Puščo v Prekmurju, so uredili s sistemom vzporednih
vaških ulic, kar olajšuje izgradnjo infrastrukture. Nasprotno pa so Hudeje
pri Trebnjem obdržale temeljne poteze
starega tlorisa, s tem da so nekatere ulice razširili, tako da so postale primerne
za avtomobilski promet.
Ob tem se odpira problematika umestitve javnih stanov v romska naselja.
Za zdaj imajo vrtce ali oddelke vrtcev v nekaterih naseljih (Pušča, Hudeje, Kerinov Grm), kjer dosegajo
spodbudne rezultate. V to kategorijo
sodijo tudi javni prostori in športna
igrišča (Vanča vas–Borejci, Pušča) in
kulturne ustanove. Romski muzej v
amencih v občini Črenšovci je bil
K
dalj časa edini, zdaj sta že urejena tudi
muzeja v Hudejah in Pušči. Slednja
se ob stoletnici obstoja (!) ponaša že
z devetimi društvi, kar je za katerokoli
veliko vas izjemen dosežek. Nič manj
pomembni so dnevni centri za učno
pomoč. V nekaterih naseljih imajo
kapelice in druga verska znamenja. V
Pušči so izvedli obsežen projekt »vasi
sožitja«, ki vključuje različne dejavnosti in promocijo naselja. Vsi ti objekti
v znatni meri spreminjajo podobo in
funkcijo romskih naselij.
Sklep
Romske vasi in zaselki postajajo naselbinske enote z nekaterimi značilnimi javnimi ustanovami, namenjenimi samoozaveščanju in promociji
lastne kulturne dediščine. To je odraz
zelo dinamičnega razvoja, ki je obenem plod postopne preobrazbe romske družbe in njene modernizacije.
Čeprav dokaj redki, so romski intelektualci znanilci novih sprememb.
Ne gre prezreti, da je posodabljanje
postopno in z mnogimi zastoji, zato
bodo v bližnji prihodnosti mnoge
med uvodoma navedenimi težavami
verjetno še vedno ostajale značilne za
romska naselja in bile predmet zavestnih prizadevanj slovenske družbe
po vnašanju inovacij. Romska skupnost potrebuje še veliko razumevanja in pomoči – bolj strokovne
in usmerjevalne kot pa nadaljevanja
prakse socialnih transferjev in s tem
dajanja določene potuhe. Pomembna
pa je tudi odzivnost slovenske družbe
za ustrezno vrednotenje romskih dosežkov in njihovo širše sprejemanje v
slovenskem prostoru.
Slika 7: Vrtec v romskem naselju Hudeje (foto: Boštjan Rogelj).
Viri in literatura
1. Baghbidi, H. R. 2003: The Zangari language: An endangered European Romani in Iran. Romani Studies 13-2. Liverpool.
2. Baskin, O. 2004: Minorities in Turkey. Istanbul.
3. European Roma and Travellers Forum.
Medmrežje: http://www.ertf.org/ (17. 11. 2009).
4. Fischer Weltalmanach 2013. Frankfurt, 2012.
5. Fonesca, I. 2007: Pokoplji me pokončno. Romi in njihovo potovanje. Ljubljana.
6. Jezernik, B. (ur.) 2006: Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi? Župančičeva knjižnica 17. Ljubljana.
7. Klopčič, V. 2007. Položaj Romov v Sloveniji. Romi in gadže. Ljubljana.
8. Lee, R. 1998: Roma in Canada, fact sheet.
Medmrežje: http://www.romatoronto.org/facts_canada.html. (15. 10. 2010).
9. Medmrežje 1: http://www.crystalinks.com/romapeople.html (9. 9. 2012).
10. Medmrežje 2: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp (9. 9. 2012).
11. Občinski prostorski načrt Občine Trebnje. Trebnje, 2010.
12. Pan, C., Pfeil, B. S. 2000: Die Volksgruppen in Europa. Ein Handbuch. Wien.
13. Problematika romskega naselja v občini Trebnje. Študentski projekt. Ljubljana, 2010.
14. Slovenski veliki leksikon, 10. knjiga. 2007. Ljubljana.
15. Štrukelj, P. 2004: Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Ljubljana.
16. Tomašević, N., Bato Đurić, R. 1988: Cigani sveta. Beograd.
17. Zupančič, J. 2007: Romska naselja kot posebni del naselbinskega sistema v Sloveniji. Dela 27. Ljubljana.
Medmrežje: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/files/Dela_27/12_zupancic.pdf(15. 1. 2013).
18. Zupančič, J. 2010: Prostorski problemi romskih naselij v Sloveniji. Elaborat. Ljubljana.
19. Zupančič, J. 2011: Koncept modernizacije romskih naselij v Sloveniji. Elaborat. Ljubljana.
12 |
| 13
NAPIS NAD ČLANKOM
MELIŠČA
K
amniško-Savinjske Alpe so po površini druga največja visokogorska
skupina v Sloveniji. Za celotno verigo so značilne velike strmine, kar
se odraža tudi v obsežnih površinah melišč. Prek mnogih potekajo tudi
planinske poti, tako da jih je skoraj nemogoče spregledati. Kljub prvemu vtisu,
da jih sestavlja le grušč, temu ni tako. V članku so opisane splošne značilnosti
petih preučevanih melišč v Kamniško-Savinjskih Alpah, poudarek pa je na njihovih vegetacijskih značilnostih. Na meliščih smo prepoznali več kot sto različnih rastlinskih vrst, katerim smo določili tudi njihovo pogostost pojavljanja.
Glede na razporeditev rastlinstva na meliščih smo določili vegetacijske pasove
in jih tudi opisali.
Potek dela
Raziskavo smo začeli z izborom melišč. Pri tem je bil pomemben kriterij njihova
dostopnost. Izboru je sledilo zbiranje literature, predvsem virov, ki opisujejo pobočne procese, melišča in rastlinstvo. Zaradi spoznavanja novih rastlinskih vrst
so bili potrebni tudi rastlinski ključi. Sledilo je kartiranje izbranih melišč, pri čemer je bilo treba izbrana melišča v celoti prehoditi. Na terenu je sprva potekalo
prepoznavanje rastlinskih vrst s pomočjo rastlinskih ključev, nato pa še vizualno
ocenjevanje pokrovnosti tal s posameznimi rastlinskimi vrstami, pri čemer smo
stopnjo pokrovnosti tal določali z lestvico od 1 (najmanjša) do 5 (največja). Terenskemu delu je sledila analiza, ki je med drugim vključevala izdelavo kart. Vegetacijske pasove na preučevanih meliščih smo digitalizirali s pomočjo programa
ArcGIS, letalskih posnetkov, fotografij in zapiskov s terena. Na podlagi zbranih
podatkov smo izdelali tematske zemljevide vegetacijskih pasov.
Rastlinstvo na meliščih
Kamniško-Savinjskih Alp
Značilnosti preučevanega območja
IZVLEČEK
Kamniško-Savinjske Alpe so ena izmed treh visokogorskih verig v Sloveniji. Zaradi strmih
pobočij velike površine zavzemajo melišča, ki so večinoma nad zgornjo gozdno mejo.
Ob součinkovanju kotalečega se grušča pa se na njih razvije redko, a razmeroma pestro
rastlinstvo. Prispevek opisuje vegetacijske značilnosti petih preučevanih melišč, predstavljeni
pa so tudi vegetacijski pasovi, ki smo jih določili med terenskim preučevanjem.
Kamniško-Savinjske Alpe so za razliko od značilno slemenastih Karavank precej
bolj razgibane, vendar je tudi zanje značilna prevladujoča slemenitev od zahoda
proti vzhodu. Zaradi nagnjenosti kamninskih skladov proti jugu so severna
pobočja bolj prepadna kot južna (1). Zato tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah
melišča prevladujejo na osojnih pobočjih in so precej enakomerno razporejena
po celotni gorski skupini. Manj melišč je na pobočjih z drugimi ekspozicijami,
na primer v okolici Kalškega grebena.
Ključne besede: visokogorje, melišča, zgornja gozdna meja, rastlinstvo, Kamniško-Savinjske Alpe.
ABSTRACT
Vegetation on the screes of Kamnik-Savinja Alps
The Kamnik-Savinja Alps are one of three high mountain chains in Slovenia. Due to their
steep slopes, there is a large proportion of screes, which are located mostly above the
upper timberline. The co-effect of rolling debris material is the development of rare, yet
diverse vegetation. In the article, vegetation characteristics of five investigated screes are
described and vegetation belts which were determined during the field work are presented.
Avtor besedila in fotografij:
Key words: highlands, screes, upper timberline, vegetation, Kamnik-Savinja Alps.
14 |
MATEJ BLATNIK, univ. dipl. geograf
Vrhpolje 10, SI-1295 Ivančna Gorica
E-pošta: matejblatnik@gmail.com
Osrednji del masiva Kamniško-Savinjskih Alp je v celoti zgrajen iz triasnega masivnega in debeloskladovitega svetlo sivega apnenca z lečami dolomita
(8). Na omenjenih kamninah se je zaradi neugodnih dejavnikov, kot so velika
nadmorska višina, strma pobočja in kotaleči grušč, razvilo plitvo karbonatno
kamnišče (litosol), medtem ko se je v ugodnejših legah razvila prhninasta rendzina (9). Nižja območja Kamniško-Savinjskih Alp, kot sta dolini Kamniške
Bistrice in Logarske doline, zavzema združba bukve in platanolistne zlatice (Ranunculo platanifoliae-Fagetum). Nad zgornjo gozdno mejo je zastopana združba
dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem (Rhodothamno-Rhododendron
hirsuti), ki se pogosto prepleta s pasom alpskih travišč (10).
| 15
MELIŠČA
MELIŠČA
(Salicetum herbaceae) (5). Pogostejša
je združba braunejevega petoprstnika
in dvobarvnega planinščka (Potentillo
dubiae-Homogynetum discoloris), ki
uspeva na drobnem in vlažnem grušču na nadmorski višini med 1900 in
2500 m (11).
Nekatere značilnosti
izbranih melišč
Vsa izbrana melišča so v osrednjem
delu Kamniško-Savinjskih Alp. Tri izmed petih ležijo na majhni površini,
veliki vsega okrog 1 km2. Dve melišči
sta na južni oziroma severni strani Kamniškega sedla, vmes pa je še melišče
na severnem pobočju Brane. Zelo blizu vsaksebi sta še dve melišči, in sicer melišče na južnem pobočju Mrzle
gore in melišče na severnem pobočju
Rink, ki ležita v zgornjem delu krnice
Okrešelj, v bližini Savinjskega sedla.
Po nadmorski višini in razsežnosti so
si izbrana melišča precej različna. Najvišje je melišče na severnem pobočju
Brane, in sicer na nadmorski višini
med 1900 in 2020 m. Na podobni
nadmorski višini so še tri melišča.
Najnižje melišče leži na nadmorski
višini med 1515 in 1735 m (gre za
melišče na severni strani Kamniškega
sedla) in je edino, ki je v celoti pod
zgornjo gozdno mejo.
Nekoliko drugače je z dolžino melišč
in njihovo površino. Najdaljše je s
650 m dolžine melišče na južni strani
Kamniškega sedla, ki pa zaradi podolgovate oblike ni tudi največje po površini (6,25 ha). Najbolj prostrano je
namreč melišče na severni strani Kamniškega sedla, ki je s 400 m dolžine
precej krajše, vendar z 8 ha površine
za približno četrtino večje. Ostala melišča so občutno manjša, saj so dolga
med 150 in 220 m in merijo med 1
in 3 ha.
Po naklonu so si melišča zelo podobna, saj ta v povprečju merijo med 33°
in 35°, kar je zelo blizu posipnega kota
grušča. Najmanjši naklon ima melišče na severnem pobočju Brane (33°),
medtem ko imata največjega (35°) melišči na južni strani Kamniškega sedla
in na severnem pobočju Rink.
Slika 2: Izbrana melišča na območju Kamniško-Savinjskih Alp.
Slika 1: Nekatere najbolj značilne rastlinske vrste na meliščih v Kamniško-Savinjskih Alpah; zgoraj levo froelichov svišč, zgoraj desno
kernerjev mak, spodaj levo koroška smiljka in spodaj desno pokalica (foto: Matej Blatnik).
Na meliščih je rastlinje odvisno od
številnih dejavnikov, kot so površinska izoblikovanost, matična podlaga
in posledično prst, ki je nastala na
njej. Mlajša kot je matična podlaga,
slabše je na njej razvita prst in redkejše ter manj pestro je rastlinstvo (7).
Nizanje stopenj zaraščanja z rastlinstvom se kaže od zgoraj navzdol ali
na stran. Sprva gre za redko pionirsko
rastlinstvo, ki v nadaljevanju postaja
vse gostejše, nato sledi prehod v nizko
in visoko rušje ter ponekod v gozd.
Glavni vzrok takega nizanja vegetacijskih stopenj je stopnja razvitosti prsti,
ki je na mladem grušču kamnišče (litosol), na starejšem pa bolj razvita in
globlja rendzina (7).
SLOVAR Melišča so akumulacijska oblika pobočnih procesov, ki nastane pri tokovnih
načinih premikanja, kot so kamninski zdrsi, in padajočem načinu premikanja,
kot so skalni odlomi in podori (4). Melišča so z vegetacijo večinoma neporasla
pobočja z nakloni od 25° do 40°. Nastanejo s kopičenjem kamnitega drobirja, ki zaradi mehaničnega preperevanja kamnin in nestabilne podlage pada s
sten. Na njihov nastanek vplivajo podnebni elementi, sestava kamnin, vpad
skladov in voda, melišča pa vplivajo na vodne razmere v njih samih in celotnih
porečjih (3).
16 |
Melišča v visokogorskem pasu slovenskih Alp so porasla z združbami, v
katerih rastejo alpski maki in dve vrsti mošnjakov. V visokogorskem pasu
Julijskih Alp je razširjena združba julijskega maka in okroglolistnega mošnjaka (Papaveri ernesti mayeri-Thlaspietum rotundifolii) (5), medtem ko
se v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah razrašča podobna meliščna
združba, ki jo sestavljata belocvetni
kernerjev mošnjak in rumenocvetni
kernerjev mak (Papaveri kerneri-Thlaspietum kerneri) (6). Melišča se ponekod sklenejo s snežnimi dolinicami.
To so rastišča, ki jih dolgo pokriva
sneg, zato je njihovo rastno obdobje
kratko, včasih le nekaj tednov. Na njih
je zelo značilna združba zelnate vrbe
| 17
MELIŠČA
MELIŠČA
Preglednica 1: Osnovne lastnosti izbranih melišč. Opomba: S krepkim tiskom so označene največje in najmanjše vrednosti.
preučevano melišče
nadmorska
višina (v m)
dolžina
(v m)
površina
(v ha)
povprečni
naklon (v °)
število
prepoznanih
rastlinskih vrst
Kamniško sedlo – južna stran
1630–1985
650
6,25
35
61
Kamniško sedlo – severna stran
1515–1735
400
8,00
34
38
Brana – severno pobočje
1900– 2020
220
2,00
33
42
Mrzla gora – južno pobočje
1885– 1980
150
1,00
34
40
Rinke – severno pobočje
1850– 2000
200
3,00
35
18
Preučevana melišča je mogoče obravnavati tudi po tipih. Po Kladnikovi
klasifikaciji (3) so vsa melišča podstenskega ali kaminsko-vršajskega tipa
oziroma njune kombinacije. Med preučevanimi so tri melišča podstenskega
tipa, in sicer melišči na južni in severni strani Kamniškega sedla ter melišče
na severnem pobočju Brane. Za njih
je značilno, da se razprostirajo pod
steno, kjer kamini niso dobro izraženi,
zato se grušč razmeroma enakomerno
nabira z večjega območja. Posledično
so melišča razporejena v nizih, pri njih
pa se posamezni meliščni vršaji med
seboj ne razločijo prav jasno. Melišče
na južnem pobočju Mrzle gore je kaminsko-vršajskega tipa, saj je pod sre-
dnje visoko steno in ima jasno izražen
kamin. Grušč je razporejen pahljačasto, tako da se meliščni vršaj jasno
loči od okolice. Melišče na severnem
pobočju Rink je kombiniranega tipa.
Pojavlja se v daljšem nizu, ima pa tudi
razmeroma dobro izražen kamin.
omeniti, da je na večini melišč ostalo
zelo majhno število neprepoznanih rastlinskih vrst. Število rastlinskih vrst,
ki na teh meliščih dejansko uspeva, se
zato ne more bistveno razlikovati.
Po številu nam prepoznavnih rastlinskih vrst prednjači melišče na južni
strani Kamniškega sedla z 61 prepoznanimi rastlinskimi vrstami. Na
drugi strani izstopa melišče na severnem pobočju Rink, na katerem smo
prepoznali le 18 rastlinskih vrst. Na
preostalih treh je število prepoznanih
rastlinskih vrst zelo podobno, saj smo
jih našteli od 38 do 42. Pri tem velja
V času terenskega popisa smo ob prepoznavanju rastlinskih vrst določali
tudi vegetacijske pasove. Na območju Kamniško-Savinjskih Alp smo
določili devet kategorij vegetacijskih
pasov, ki so bile določene s pomočjo
opazovanja razlik v pokrovnosti tal z
rastlinjem in na podlagi prevladujočih
rastlinskih vrst, ki se v njih pojavljajo.
Največkrat je zastopanih pet katego-
Slika 3: Melišče na južnem pobočju Mrzle gore (foto: Matej Blatnik).
Vegetacijski pasovi na izbranih meliščih
rij, in sicer rušje, gosta prerast, redka
prerast, posamezne rastline in neporaslo površje. Na nekaterih meliščih se
pojavljajo tudi drugi vegetacijski pasovi, kot so blazine alpske velese, blazine alpske velese in dlakavega sleča,
snežišče s kamnitimi bloki in antropogeno območje.
Kategorija pasu rušja je bila ob terenskem preučevanju določena zaradi močne prevlade rušja, ki so mu
posamično primešane še nekatere
druge grmovne in drevesne vrste.
Omenjeno kategorijo smo neposredno na melišču zaznali le na severni
strani Kamniškega sedla, kjer najbolje
uspeva na konkavnih območjih. Rušja kotaleči se grušč bistveno ne ovira,
poleg tega pa se na takšnih mestih
najverjetneje dalj časa zadržuje vlaga.
Na južni strani Kamniškega sedla rušje porašča obrobje melišča, medtem
ko ga na ostalih treh meliščih zaradi
višje nadmorske višine ni. V njegovi
vegetacijski sestavi prevladuje rušje
(Pinus mugo), ki sestavlja sklenjeno
grmovno prerast. Od drevesnih vrst
sta mu posamično primešana smreka
(Picea abies) in macesen (Larix decidua), od grmovnih pa vrbe (Salix
sp.), kranjska kozja češnja (Rhamnus
falax), jerebika (Sorbus aucuparia) in
kosteničevje (Lonicera sp.). V zeliščni
plasti je najbolj pogost dlakavi sleč
(Rhododendron hirsutum), poleg njega
pa predstavnice alpskih travišč, kot so
trave, šaši, planinski slanozor (Heliosperma alpestre), jacquinov čistec (Betonica jaquinii), ciklama (Cyclamen
purpurascens) in druge.
Naslednje tri vegetacijske pasove sestavljajo le zeliščne rastlinske vrste.
Najbolj poraslim območjem ustrezajo
pasovi goste prerasti. Pokrovnost tal
z rastlinstvom je namreč med 50 in
100 %. Prerast sestavljajo rastlinske
vrste alpskih travišč, med katerimi
prevladujejo trave in šaši, ki skupaj
predstavljajo nad 80 % vse rastlinske mase. Kategorija se neposredno
na melišču pojavlja v štirih primerih,
porašča pa najmanj aktivna mesta,
kjer kotaleči se grušč rastlin bistveno
ne ovira. Po sestavi prevladujejo že
Kamniško sedlo
– južna stran
Kamniško sedlo
- severna stran
Brana –
severno pobočje
Mrzla gora –
južno pobočje
Rinke –
severno pobočje
13,7
rušje
gosta prerast
2,8
20,0
0,9
3,2
redka prerast
9,4
21,5
7,2
30,2
2,3
posamezne rastline
35,7
26,1
9,6
32,5
55,3
neporaslo površje
45,2
18,8
56,4
13,2
22,4
blazine alpske velese
blazine alpske velese
in dlakavega sleča
snežišče in kamniti bloki
Redka prerast se od kategorije goste
prerasti razlikuje le v pokrovnosti tal,
ki je manjša, med 20 in 50 %. Pojavlja
se namreč na nekoliko bolj aktivnih
območjih melišč, kjer pobočni procesi vsaj deloma ovirajo rastlinsko
rast. Pri vegetacijski sestavi tudi tu
prevladujejo trave in šaši, med drugimi rastlinskimi vrstami pa so najbolj
značilne navadna šparnica (Biscutella
laevigata), planinski pelin (Achillea
clavenae), izrodna zlatica (Ranunculus
Preglednica 2: Deleži površin posameznih vegetacijskih pasov na preučevanih meliščih v odstotkih.
vegetacijski pas
18 |
omenjene trave, med njimi večinoma
bilnice (Festuca sp.) in vilovine (Sesleria sp.). Pogosti so tudi šaši (Carex
sp.). Delež drugih rastlinskih vrst je
majhen, med njimi pa so najbolj pogosti planinski slanozor, kranjski zali
klobuček (Astrantia carniolica) in bavarski zali kobulček (Astrantia bavarica), močvirna samoperka (Parnassia
palustris) in na večji nadmorski višini
alpski ranjak (Anthylis vulneraria subsp. alpestris). Kategorija se pojavlja
na vseh meliščih, razen na severnem
pobočju Rink, običajno pa prerašča
majhne površine.
22,8
14,2
3,1
antropogeno območje
6,9
skupaj
100,0
100,0
100,0
20,9
5,8
100,0
100,0
| 19
MELIŠČA
hybridus), alpska jelenka (Athamanta
cretensis), trebušasta zvončica (Campanula cochleariifolia) in na večji nadmorski višini črnikasti rman (Achillea
atrata). Kategorija se pojavlja na vseh
preučevanih meliščih, vendar zavzema
različno površino – večje površine so
na meliščih na severni strani Kamniškega sedla in na južnem pobočju Mrzle gore, ki sta tudi sicer precej porasli,
medtem ko je drugod njena površina
manjša.
Kategorija posameznih rastlin predstavlja območja z najredkejšo zeliščno
vegetacijo. Pokrovnost tal z vegetacijo je zaradi izpostavljenosti grušču
nizka (pod 20 %), najbolj značilna
rastlinska vrsta pa je pokalica (Silene
vulgaris), ki je na vseh meliščih zelo
pogosta. Druge značilne rastlinske
vrste so navadna šparnica (Biscutella
laevigata), alpska jelenka (Athamanta
cretensis), trebušasta zvončica (Campanula cochleariifolia), ščitasta kislica (Rumex scutatus), koroška smiljka
(Cerastium carinthiacum), goli lepen
(Adenostyles glabra) in kernerjev mak
(Papaver kerneri). Kategorija posameznih rastlin je navzoča na vseh preučevanih meliščih, kjer običajno zavzema
velik delež površine.
Kategorija neporaslega površja na
meliščih zavzema največje površine, ki
praviloma niso porasle z rastlinstvom.
Ta območja predstavljajo najbolj aktivna območja melišč, kjer rastlinam
onemogoča rast kotaleče se in polzeče
kamenje. Kljub temu so na nekaterih
mestih posamezne rastline, ki so najbolj prilagodljive na nestabilno podlago in kotaleči se grušč. Izpostaviti velja
kernerjev mak (Papaver kerneri), po20 |
MELIŠČA
kalico (Silene vulgaris), ščitasto kislico
(Rumex scutatus), alpsko madronščico
(Linaria alpina), kernerjev mošnjak
(Thlaspi kerneri) in okroglolistni mošnjak (Thlaspi rotundifolium).
Kategorija blazine alpske velese je
zastopana na dveh preučevanih meliščih, in sicer na severnih pobočjih
Brane in Rink. Močno prevladujoča
rastlinska vrsta je alpska velesa (Dryas
octopetala), ki ima blazinasto razrast.
Drugih rastlinskih vrst je malo, med
njimi pa so bolj značilne navadna
šparnica (Biscutella laevigata), ščitasta
kislica (Rumex scutatus), alpski ranjak
(Anthylis vulneraria subsp. alpestris)
in froelichov svišč (Gentiana froelichii). Podobna kategorija vegetacijskega pasu so blazine alpske velese in
dlakavega sleča, ki je zastopana le na
melišču na severnem pobočju Brane.
Od kategorije blazine alpske velese
se razlikuje po prisotnosti dlakavega
sleča (Rhododendron hirsutum), ki je
skupaj z alpsko veleso prevladujoča
rastlinska vrsta.
Snežišča s kamnitimi bloki se nahajajo v spodnjih delih melišč, pod katerimi je dovolj ravne podlage, da se
na njej lahko kopičijo kamniti bloki
in sneg. Za njih je značilno tudi to,
da so na dovolj visoki nadmorski višini in v osojni legi, tako da se nakopičeni sneg lahko ohrani v poletnih mesecih. Med preučevanimi melišči sta
takšni na severnem pobočju Rink in
na južnem pobočju Mrzle gore, ki sta
nasproti ležeči in se zaključita s skupnim snežiščem. Snežišče je v senčni
legi pod severno steno Koroške Rinke, na nadmorski višini od 1850 do
1890 m.
Pri enem melišču smo izločili tudi
kategorijo, ki je takšna zaradi večjega
vpliva ljudi, zato smo jo poimenovali
antropogeno območje. Najdemo jo
na območju melišča na južni strani
Slika 4: Grafični model tipičnega melišča pod (na levi) in nad (na desni) zgornjo gozdno
mejo (2).
Kamniškega sedla in je nastala kot posledica intenzivnega pritiska planincev, ki si po melišču krajšajo pot v dolino Kamniške Bistrice. Njihov vpliv
se kaže tudi v premeščanju grušča,
zato rastlinje ne more normalo rasti.
V spodnjem delu melišča je mogoče
opaziti povečano akumulacijo grušča. V manjši meri planinci vplivajo
tudi na melišče na severnem pobočju
Rink. Po njem namreč poteka planinska pot na Koroško Rinko, ki pa za
razliko od poti na Kamniško sedlo ni
tako obljudena in je zato tudi manj
obremenjena. Poleg tega planinci za
spust uporabljajo različne poti, zato je
antropogeni vpliv razpršen in na prvi
pogled ni opazen.
Sklep
Na preučevanih meliščih je razporeditev vegetacijskih pasov precej podobna, saj se bolj ali manj na vseh
pojavljajo osnovni pasovi, kot so rušje, gosta prerast, redka prerast, posamezne rastline in neporaslo površje.
Na večini melišč največje površine
zavzemajo neporaslo območje ali posamezne rastline, kar potrjuje definicijo melišč, da so to z rastlinstvom
večinoma neporasla območja. Med
ostalimi kategorijami ima razmeroma
velik delež kategorija redka prerast,
medtem ko je gosta prerast zastopana
na majhnih površinah. Rušje neposredno porašča eno samo melišče, na
dveh ga najdemo na obrobju. Ostale
kategorije se pojavljajo le na posameznih meliščih in zavzemajo različno
velike površine.
Izpostaviti je mogoče tudi razliko med
melišči pod in nad zgornjo gozdno
mejo (slika 4). Analiza je sicer nastala
na podlagi popisa dvanajstih melišč,
interpretirati pa jih je mogoče tudi za
predstavljenih pet melišč. Za melišča
pod zgornjo gozdno mejo (melišče na
severni strani Kamniškega sedla, delno tudi spodnji del melišča na južni
strani Kamniškega sedla) je značilno,
da sta na njihovi spodnji meji gozd ali
rušje, lahko tudi v medsebojni kombinaciji. Pasovi rušja se pojavljajo tudi
v konkavnih predelih med melišči
oziroma meliščnimi vršaji in na nekaterih mestih, kjer so pobočni procesi
manj aktivni. Na nižjih delih melišč
se ponekod pojavlja tudi pas grmičja
z redko zeliščno vegetacijo, a tega pri
izbranih petih meliščih ni bilo mogoče opaziti. Pasovi goste prerasti, redke
prerasti in posameznih rastlin imajo na meliščih različno razporeditev,
največkrat pa se pojavljajo na njihovih spodnjih in osrednjih delih. Za
melišča nad zgornjo gozdno mejo je
značilna odsotnost gozda, v večini primerov tudi odsotnost rušja in grmičja. Spodnjo mejo melišč pogosto sestavljajo kamniti bloki ali snežišča, ki
se na konkavnih območjih lahko obdržijo tudi med poletji. Pogosto so na
spodnji meji melišč tudi visokogorska
travišča. Razporeditev preostalih treh
značilnih pasov (gosta prerast, redka
prerast in posamezne rastline) je podobna kot pri nižje ležečih meliščih.
Med preučevanimi melišči so takšna
tri višje ležeča melišča, in sicer na severnem pobočju Brane, na severnem
pobočju Rink in na južnem pobočju
Mrzle gore.
Kljub več kot stotim prepoznanim
rastlinskim vrstam bomo ob bežnem
pogledu na melišča še vedno najprej
opazili grušč, saj neporasla območja
prevladujejo nad ostalimi. Vsekakor
pa ni neporaslo njihovo celotno površje, tako kot je to pri skalnih razpokah, plazinah in nekaterih prodiščih.
Rastline se vselej ustrezno prilagodijo
in sčasoma prerastejo tudi ta območja, zlasti tista, ki jih recentni procesi
ne preoblikujejo več.
Viri in literatura
1. Atlas Slovenije. 2005. Ljubljana.
2. Blatnik, M., Repe, B. 2012: Vegetacijski pasovi na meliščih v slovenskih Alpah. Dela 37. Ljubljana.
3. Kladnik, D. 1981: Melišča v Kamniško-Savinjskih Alpah. Gorenjska, 12. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana.
4. Komac, B., Zorn, M. 2002: Pobočni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana.
5. Lippert, W., Wraber, T. 2000: Alpske rastline nad gozdno mejo. Ljubljana.
6. Lovrenčak, F. 1998: Rastlinstvo. Geografija Slovenije. Ljubljana.
7. Lovrenčak, F. 2002: Povezave med prstjo in rastlinstvom na vršajih v Planici. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana.
8. Mioč, P. 1980: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000. Tolmač lista Ravne. Beograd.
9. Pedološka karta Slovenije 1 : 25.000. Ljubljana, 2007.
10. Vegetacijska karta gozdnih združb 1 : 400.000. Ljubljana, 2002.
11. Wraber, T. 1978: Alpine Vegetation der Julischen Alpen. Spominski zbornik Maksa Wraberja. Ljubljana.
| 21
NAPIS NAD ČLANKOM
EKOVASI
V
času gospodarske krize, ki je predvsem posledica izničenja etičnih in
moralnih vrednot, se vse bolj uveljavlja interes po cenejših, enostavnejših in trajnostno zasnovanih načinih pridelave hrane, naravno grajenih
bivališčih in obnovljivi energiji. Viri energije so namreč več desetletij pomagali
h gospodarski rasti, vendar pa so zdaj na tem področju nujne korenite spremembe. Gospodarska rast ne sme načenjati ekosistemske stabilnosti. Ponekod
po svetu se že pojavljajo novejše tehnologije, kot so biotehnologija, bioelektronika, nanotehnologija, predvsem pa okolju bolj prijazni novi materiali. Načrtovanje rabe pokrajine in vnašanje zelenja pri gradnjah in prenovah nikakor
ne bi smelo biti drugotnega pomena, pač pa bi morale biti v proces prenove
integrirane ekoremediacije. Naselja, ki temeljijo na trajnostnih načelih, se imenujejo »ekovasi« oziroma »ekomesta«. V prispevku je pojem ekovasi pojasnjen
na podlagi dobrih praks iz tujine, prikazane pa so tudi različne uresničene in
načrtovane ekovasi v Sloveniji.
Ekovasi
Kaj je ekovas?
Alternativa obstoječemu načinu življenja
Avtorja besedila:
IZVLEČEK
Države razvitega dela sveta povečujejo potrošnjo. Vse večja poraba naravih virov ogroža
zdajšnje in tudi prihodnje generacije. Eden od možnih načinov zmanjšanja rabe naravnih
virov so ekovasi. Najbolj znana ekovas je Findhorn na Škotskem. Z ekovasmi se spoznavamo
tudi v Sloveniji. V prispevku so predstavljena načela ekovasi v Evropi in v Slovenji.
GREGOR ŠKRATEK, prof. geogr. in
proizvodno-tehnične vzgoje
Gasilska ulica 3a, 2352 Selnica ob Dravi
E-pošta: gregor.skratek@hotmail.com
ANA VOVK KORŽE, ddr.
Ključne besede: ekovas, trajnostni razvoj, naravni viri, permakultura, učni poligon Dole.
geogr. in varstva okolja
Mednarodni center za
ABSTRACT
Ecovillages: an alternative to the existing way of life
The developed world excessively uses natural resources. Such consumption is already
threatening current and future generations. As one of the possible alternatives to
reduce consumption of natural resources we propose the development concept of
ecovillages. A textbook example of such approach is already known in the case of
Findhorn in Scottland. We have similar projects in Slovenia and visible results as
well. This paper presents the principles of ecovillages in Europe and in Slovenia.
ekoremediacije, Filozofska
Key words: ecovillage, sustainable development, natural resources, permaculture, learning polygon Dole.
22 |
fakulteta Univerze v Mariboru,
Koroška cesta 160, 2000 Maribor
Pojem ekovas nima splošno sprejete definicije (1). Gilman za opredelitev ekovasi navaja naslednjih pet meril (9):
1.Velikost naselja je takšna, da se posameznik počuti kot del skupnosti in ima
možnost neposrednega soodločanja. Takšne skupnosti so v bolj tradicionalnih okoljih omejene na 500 ljudi, v bolj industrializiranih oziroma postindustrijskih pa je meja 100 ljudi.
2.Naselje je v vseh pogledih delujoče. Ljudje imajo zagotovljeno bivanje, hrano, delo, prostočasne aktivnosti in druženje. To pomeni, da je ekovas za
razliko od konvencionalnih vasi veliko bolj organizirana in so vse vloge razdeljene (dejavni so vsi prebivalci).
3.Ekovas se od konvencionalnega naselja 21. stoletja razlikuje tudi po tem, da
so dejavnosti na neškodljiv način vključene v naravno okolje. To pomeni, da
človek dela in ustvarja skladno z naravo in je naravni krog uporabe materialov sklenjen.
4.Ekovas podpira zdrav človekov razvoj, ki se lahko nadaljuje v nedoločeno
prihodnost. V mislih imamo predvsem to, da je posameznikovo življenje
usmerjeno k uravnoteženemu in celovitemu razvoju vseh vidikov človekovega življenja: fizičnega, čustvenega, duševnega in duhovnega. Ta zdrav razvoj
se mora odraziti ne le v življenju posameznika, ampak v življenju skupnosti
kot celote.
5.Ekovas zasleduje trajnostna načela delovanja.
E-pošta: ana.vovk@um.si
Avtorji fotografij:
ANA VOVK KORŽE, DOMEN ZUPAN,
MIRO ŽITKO, METKA ŽITKO
Naša predstava o ekovasi je osredotočena predvsem na zgradbe, saj so v prostoru
najopaznejše, pa tudi sicer nam ustvarjanje bivališča predstavlja enega od glavnih
življenjskih izzivov. Vendar je ekovas mnogo več kot trajnostno bivališče. Koncept ekovasi je zasnovan na treh stebrih: na skrbi za ljudi, pravičnih deležih in
skrbi za naravo. V skrbi za ljudi je zajeto spodbujanje samooskrbe, sodelovanja
in pomoči drug drugemu, saj je skrb za ljudi tudi naša zapuščina zanamcem.
| 23
EKOVASI
EKOVASI
ZAČETKI EKOVASI
Začetki ekovasi segajo v leto 1962, ko so Peter Caddy, Eileen Caddy in Dorothy MacLeane prišli v mesto Forres na severovzhodu
Škotske, kjer so vodili hotel Cluny Hill. Po več letih sta Peter in Eileen izgubila službo, ostala brez denarja, s tremi sinovi in
brez doma, kamor bi lahko odšli. V takšnih okoliščinah se je družina skupaj z Dorothy vselila v prikolico v bližnji obmorski vasi
padki (odpadna embalaža, pesticidi,
soli, olja, gnojevka), ki se v naravo ne
morejo vrniti kot surovina, ampak jo
čedalje bolj obremenjujejo.
Findhorn. Peter se je odločil, da bo pričel gojiti zelenjavo. Prst v naselju prikolic je bila peščena in suha, toda Peter je nadaljeval
z gojenjem zelenjave. Dorothy je ugotovila, da se lahko duhovno poveže z rastlinami in na ta način pomaga, da bo njun vrt
uspeval. Upoštevala sta duhovna navodila in jih uporabila v praksi, kar se je pokazalo za izredno uspešno. Na slabo rodovitnih
peščenih prsteh Findhornskega zaliva so zrasle velike rastline, tudi do 18 kilogramske glave zelja, ter razna zelišča in cvetje (8).
Vest o vrtu se je razširila, na ogled so prišli številni vrtnarski strokovnjaki. Prihajati so pričeli drugi ljudje, ki so se pridružili
Petru in Dorothy pri njunem delu. Skupina šestih ljudi je prerasla v majhno skupnost, ki se je zavezala duhovnosti in urejanju
vrta v harmoniji z naravo.
Projekt ekovasi v Findhornu se je začel konec osemdesetih let 20. stoletja z izgradnjo generatorja, ki ga za pridobivanje energije
poganja veter, in s prvo ekološko stavbo. Findhorn se je razvil v uspešno, po vsem svetu znano ekovas, ki je vzorčni primer dobre
prakse.
Načelo pravičnih deležev se nanaša
na omejevanje porabe, saj človeštvo
že zdaj troši dobrine za 1,5 Zemlje
(7). Ljudje si moramo planet Zemljo
deliti drug z drugim, s prihodnjimi
rodovi in z drugimi živimi bitji. To
pa pomeni omejevanje porabe naravnih virov ter zagotavljanje dostopa
do čiste vode, čistega zraka, hrane,
zavetišča, dela in socialnih stikov za
vsakogar. Tretji steber je nadgradnja
drugega, vendar se z njim posebna
pozornost namenja skrbi za naravo.
Naše bivanje na planetu naj narave
ne izkorišča pretirano, torej naj ne
ustvarja odprtih krogov.
Odprti krog lahko ponazorimo na
primeru kmetije 19. stoletja. Takratni
krog med kmečkim domom, poljem,
pašnikom in hlevom je bil sklenjen.
Vsi stranski proizvodi (odpadki) so
se kot surovine vračali v naravo. Pri
specializiranem kmetijstvu tega ni
več, saj se tako v kmečkem domu
kot na polju in hlevu pojavljajo od24 |
Slika 1: Nekdanji zaprti krog (povzeto po 4).
HLEV
• hrana za živali pridelana na polju
• stranski produkti se vrnejo na polje
KMEČKI DOM
POLJE
• meso, mlečni izelki, zelenjava
in sadje pridelano doma
• vse ostale potrebščine za
življenje pridelane oz. izdelane
doma
• gnojilo organskega izvora
• naravna zaščitna sredstva
POLJE
KMEČKI DOM
• hrana kupljena
v trgovini
• ostale potrebščine
• energija
IZMET
• odpadki
• izpusti CO2, CH4, id.
• pesticidi, olja
Zametki ekovasi v Sloveniji
Čeprav v Sloveniji ekovasi v pravem
pomenu besede še nimamo, se na
tem področju marsikaj dogaja. V nadaljevanju predstavljamo območja z
vzpostavljenimi prvinami ekovasi ter
njihovo delovanje.
Slika 2: Sodobni odprti krog (povzeto po 2).
• umetna gnojila
• pesticidi
• namakanje
• energija
Pomemben dejavnik tretjega stebra,
to je skrbi za naravo, je tudi človekovo bivališče. Konvencionalni
način gradnje po preteku njegove
uporabnosti ne zagotavlja razgradnje
po naravni poti. Zato je v ekovaseh
posebna pozornost namenjena človekovemu bivališču, ki mora biti vsaj
80-odstotno razgradljivo. Pri gradnji
po načelih ekovasi se kot konstrukcijski material uporablja predvsem les,
ometi v prostorih pa so glineni. Prednosti glinenih ometov so sposobnost
uravnavanja vlage v prostoru in vezave škodljivih snovi, mogoče pa jih
je tudi večkrat znova uporabiti(14).
Iz naravnih materialov izdelana hiša
je morda nekoliko dražja, vendar je
razgradljiva in se kot takšna uvršča v
zaprti krog.
HLEV
• umetna hrana
• razni prehranski
dodatki
• energija
Učni poligon za samooskrbo (permakultura in ekovas) je v zaselku Dole
v občini Poljčane. Z njim upravlja
Mednarodni center za ekoremediacije
Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Poligon je učilnica v naravi ter
sistemska podpora domačim in tujim
izobraževalnim ustanovam za izvajanje izkustvenih izobraževanj in praktično delo.
Slika 3: Hobbit hiša Simona Dala Walesa (foto: Domen Zupan).
Na učnem poligonu za samooskrbo
so urejeni različni tipi gred, kjer se
uporabljajo permakulturni pristopi
(dvignjene grede za ureditev zračno-vlažnega režima v prsti, raba zastirke,
organskega materiala, naravnih gnojil
in naravnih škropiv ter upoštevanje sistema dobrih sosed). Na nekaj več kot
hektar velikem zemljišču so prikazani
samooskrbni pristopi za vodo, energijo in bivanje. V jurti (mongolski hiši)
so uporabljeni naravni materiali, ki
zagotavljajo zaščito pred vetrom, vročino in mrazom. Obiskovalci se lahko
seznanijo z različnimi spoznanji s področij permakulture in naravnega načina življenja, pri čemer lahko človek
z upoštevanjem naravnih zakonitosti
naravo izkoristi sebi v prid. Dejavnosti
na učnem poligonu v Dolah so zasnovane tako, da udeleženci na izkustven
način pridobivajo znanja s področij
ekoremediacij, permakulture in trajnosti (13). Učno okolje omogoča, da
so udeleženci ves čas aktivni in se učijo
s praktičnim delom. Imajo tudi mo-
žnost, da ustvarijo in oblikujejo lastne
permakulturne grede, ekoremediacijske elemente in na permakulturnem
vrtu posadijo zelenjavo ali zelišča. S takšnim delovnim pristopom so v stiku z
naravo in lahko upoštevajo njene zakonitosti, kar je temelj permakulturnega
in biodinamičnega delovanja.
V neposrednji bližini je učni poligon
za ekoremediacije, kjer so zelene tehnologije, ekosistemske ureditve (zelena
streha, blažilci visokih voda, rastlinska
čistilna naprava, peščeni filtri, protierozijska zaščita), sobe za eksperimente
in modeli, ki ponazarjajo delovanje narave. Na poligonu se obiskovalci pobliže seznanijo z naravo z izredno bogatim rastlinskim in živalskim svetom ter
z novostmi na področjih ekosistemskih
pristopov zmanjševanja toplogrednih
plinov, čiščenja z naravo in tehnik, ki
jih narava pozna že tisočletja. Učni poligoni so povezani s tematskimi učnimi
in kolesarskimi potmi ter Razvojnim
centrom narave v Poljčanah.
| 25
EKOVASI
EKOVASI
Drugi tovrstni projekt je eko Kamp
Bled, kjer so za prenočevanje zgradili
prenočišča iz naravnih materialov, za
košnjo trave v predsezoni in posezoni
pa uporabljajo ovce. Na podlagi strogih meril so izračunali bruto ogljični
odtis kampa, za lažjo primerjavo pa še
ogljični odtis na posamezno nočitev,
ki je 1,7 kg CO2 in je v primerjavi s
povprečjem evropskih kampov skoraj
štirikrat nižji. Večji del razlike pri izpustih gre na račun ogrevanja (5).
Slika 4: Na učnem poligonu Dole so mobilni objekt jurta, kjer se uporabljajo obnovljivi
viri energije, ter sistemi dvignjenih gred z zastirko za zadrževanje vlage v prsti (foto: Ana
Vovk Korže).
Poglavitna želja središča je spodbuditi občane, da si bodo sami znali
zagotoviti lastno hrano in se varčno
odločali pri rabi energentov. Skupaj
z Razvojnim centrom narave naj bi
postalo največja učilnica v naravi
in predstavilo možnosti preživetja
v sožitju z naravo. S tem namenom
se v njem izobražujejo mladi in
starejši, da bodo v prihodnje znali
uporabljati tovrstne ideje. Ker na
učnem poligonu izvajajo praktično
izobraževanje mnoge izobraževalne
ustanove, se znanja o trajnostnih
pristopih in ekovasi že ukoreninjajo
v šolah.
Slika 5: Večina obiskovalcev učnega poligona Dole si želi aktivnega sodelovanja (foto: Ana
Vovk Korže).
Naslednji primer trajnostnega turizma je eko Kamp Korita pri vasi Soča.
To je prvi ekološki kamp v Sloveniji,
ki je zgrajen izključno iz naravnih materialov. Vso energijo zagotovi Sonce,
kot hladilnik pa se uporablja voda (5).
Na področju stanovanjske gradnje je
treba omeniti ekovas Razazija na Vojskarski planoti. V njej je Miro Žitko
že pred leti postavil prvo hišo iz naravnih materialov in s tem dal pobudo za
razvoj ekovasi (3).
Pravo ekovas načrtujejo v zaselku
Podgrad na Vranskem (7), kjer želijo
na območju denacionalizirane graščine Podgrad zgraditi vzorčno ekološko
naselje. Projekt je zelo smelo zastavljen, saj so med merili, po katerih
bo naselje funkcioniralo, izpostavljeni
ekološki, socialni in duhovni vidiki,
kar popolnoma zadovoljuje merila
ekovasi. Ekovas Podgrad je načrtovana za bivanje do 14 ljudi v šestih individualnih hišah in enem skupnem
objektu.
V načrtu je tudi ekonaselje v občini
Pivka, kjer nameravajo zgraditi devet
hiš za od 25 do 30 ljudi. V sklopu
26 |
ekovasi bo inovacijsko središče, kjer
bodo razvijali proizvode z visoko dodano vrednostjo (11).
S projektom razvojne vasi Velika
Preska pri Litiji želijo zgraditi naselje pasivnih hiš za poskusno bivanje.
Podoben projekt je tudi projekt ekoskupnosti Sveta Trojica v Slovenskih
goricah. Na 17 ha načrtujejo gradnjo
30 hiš, ki bodo zgrajene iz naravnih
materialov, prebivalci pa se naj bi se
samooskrbno prehranjevali s permakulturno pridelavo.
niji pridelamo le okrog 35 % potrebne
hrane. Nizka stopnja prehranske samooskrbe se lahko še zaostri v primeru
krize oziroma naravnih nesreč, kakršni
sta na primer suša in poplave, ki lahko prizadeneta tudi večja območja.
Če se to zgodi, bomo skoraj povsem
odvisni od uvoza, kar lahko pomeni
drago hrano in tudi njeno pomanjka-
nje. Prav zato so ekovasi priložnost za
drugačen razvoj, z aktivno vključenimi
vsemi generacijami, odgovornim odnosom do naravnih virov in tesnejšimi
vezmi med ljudmi. Izobraževanje za te
vsebine že poteka na učnih poligonih,
prek društev (Permakulturno društvo
Slovenije, Društvo La Vita ) in civilnih
pobud (Ekoci).
Slika 6: Hiša Žitkovih je zgrajena iz naravnih materialov. Tudi v notranjosti so
uporabljene razgradljive surovine (foto: Miro in Metka Žitko).
Sklep
Kot protiutež pretiranemu izkoriščanju naravnih virov je vzniknila ideja
ekovasi, ki zagotavlja celosten razvoj
človeka in družbe. Za razcvet ekovasi
je Slovenija več kot primerna, saj naj
bi po Gilmanu ekovas imela od 100 do
500 prebivalcev (9). Slovenskih naselij je 6031, od tega jih kriteriju števila
prebivalcev za ekovas ustreza kar 5468
(10) oziroma 90,7 %, tako da bi lahko
na tem področju našo majhnost izkoristili sebi v prid. Na drugi strani v Slove-
Viri in literatura
1. Brutlandova komisija. Medmrežje: http://en.wikipedia.org/wiki/Brundtland_Commission (april 2012).
2. Climate Change and Agriculture in Manitoba. Medmrežje: http://www.gov.mb.ca/agriculture/soilwater/climate/fcc01s00.html (maj 2012).
3. Dovč, F. 2011: Hiša za le 5000 evrov? Ne, ni šala – tudi to je mogoče! Medmrežje: http://mojdom.dnevnik.si/sl/Gradnja+in+prenova/2303/Hi
%C5%A1a+za+le+5000+evevr+Ne+ni+%C5%A1ala+tudi+to+je+mogo%C4%8De (maj 2012).
4. Dukat. Medmrežje: http://www.dukat.hr/media/592148/bio-milk-new.jpg (maj 2012).
5. Ekokamp Korita. Medmrežje: http://btpsinsejalec.blogspot.com/2007/05/adrenalinkov-eko-kamp-korita.html (april 2012).
6. Ekološke kmetije. Medmrežje: http://www.bodieko.si/ekoloske-kmetije (marec 2012).
7. Ekovas. Medmrežje: http://www.ekovas.si (maj 2012).
8. Findhorn: Scotland's Odd Eco Eden Borders An R.A.F. Airforce Base. Medmrežje: http://www.odd-scotland.com/Findhorn-Eco-Village.html (marec 2012).
9. Gilman, R. 2000: The Eco-village Challenge. Medmrežje: http://www.context.org/ICLIB/IC29/Gilman1.htm (maj 2012).
10. Prebivalstvo po naseljih. Podrobni podatki. Medmrežje: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4747 (oktober 2012).
11. Simčič, P. 2009: Inovacijski center in ekovas Pivka v luči trajnostnega razvoja. Magistrsko delo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/simcic3905.pdf (maj 2012).
12. Učilnica v naravi. Medmrežje: http://www.ucilnicavnaravi.si/2011/ekovas-dole-prvo-sajenje-drevja/ (maj 2012).
13. Vovk Korže, A. 2012: The ecoremediation educational polygon: a 'classroom in nature'. Geography 97-2, str. 95–99.
14. Zbašnik Senegačnik, M. 2008: Eko-logična arhitektura. Študijsko gradivo. Medmrežje: http://www.student-info.net/sis-mapa/skupina_doc/fa/
knjiznica_ datoteke/ 1203091551_ekologicna_arhitektura_skripta.pdf (maj 2012).
| 27
NAPIS NAD ČLANKOM
TRI MESTA
N
ajvečja indijska zvezna država Radžastan se razprostira na severozahodu Indije in meji na Pakistan. Hribovje Aravalli jo deli na večinoma
puščavski zahodni del ter na bolj namočen in rodovitnejši vzhodni
del. Ob severnih obronkih Aravallija je sveto mesto Pushkar, južneje, ob vzhodnem vznožju gorovja pa stoji Udaipur, imenovano tudi indijske Benetke. Obe
mesti z dobro ohranjeno kulturno dediščino, najbolj prepoznavni so palače in
templji, spadata med turistično najbolj obiskana v Radžastanu. Njegovo glavno mesto je Jaipur, ki je tudi gospodarsko in upravno središče. V članku so
predstavljene temeljne regionalnogeografske značilnosti Radžastana, še posebej
pa turistična vloga vseh treh mest, ki so postala pomembna destinacija tako
domačih kot tujih turistov.
Radžastan: temeljne regionalnogeografske značilnosti
Radžastan, ki se razprostira na severozahodu Indije, meri 342.239 km2 (12,
17), kar je 11 % ozemlja države. Po površini največja zvezna država (15) ima
68,6 milijona prebivalcev (13) in visoko povprečno gostoto poselitve 200,5
prebivalca na kvadratni kilometer. Gostota prebivalstva se med posameznimi
območji pomembno razlikuje, predvsem med sušnim zahodnim in bolj namočenim vzhodnim delom (3, 6). Radžastan na zahodu in severozahodu meji na
Pakistan (14, 17), na severu in severovzhodu na zvezni državi Pandžab in Harjana, na vzhodu in jugovzhodu na zvezni državi Utar Pradeš in Madža Pradeš,
na jugozahodu pa na zvezno državo Gudžarat.
Kratka regionalnogeografska analiza
največje indijske zvezne države
Slika 1: Lega Radžastana (21).
IZVLEČEK
Radžastan je največja zvezna država v Indiji. V zahodnem delu je podnebje sušno
do polsušno, vzhodni del, ki ga od zahodnega razdvaja hribovje Aravalli, pa je
rodovitnejši. Ima izjemno naravno in kulturno dediščino, zato turizem postaja
pomembna gospodarska dejavnost. V članku so podrobneje predstavljena tri
mesta: glavno mesto Jaipur, Udaipur in hindujsko sveto mesto Pushkar.
Ključne besede: regionalna geografija, Indija, Radžastan, Jaipur, Udaipur, Pushkar, turizem.
ABSTRACT
Three Cities of Rajasthan: A short regional-geographical
analysis of the largest Indian federal state
Rajasthan is a federal state in north-western India. The western part of the state has arid
to semiarid climate. Eastern part, which is separated from the west by Aravalli mountain
range, is more fertile. Rajasthan is characterised by exceptional natural as well as cultural
heritage which stimulates development of tourism. The article brings geographical
presentation of three cities: capital city Jaipur, Udaipur, and the Hindu holy city of Pushkar.
Key words: Regional geography, India, Rajasthan, Jaipur, Udaipur, Pushkar, tourism.
28 |
Avtorica besedila in fotografij:
KRISTINA ŠIJANEC, univ. dipl. geogr.
Zgornja Besnica 1, 1000 Ljubljana
E-pošta: kristina_sijanec@hotmail.com
| 29
TRI MESTA
Radžastan se upravno deli na 33 okrožij (12). Glavno mesto Jaipur stoji v
severovzhodnem delu države (14, 17).
Glede na preostalo Indijo ima dobro
razvito prometno omrežje. Skupna
dolžina cest je več kot 158.000 km
(17). Za premagovanje daljših razdalj
ljudje uporabljajo dobro razvito železniško omrežje, premožnejši pa tudi
notranje letalske povezave. Za potovanja znotraj mest in drugih naselij
uporabljajo najrazličnejša prevozna
sredstva – od različnih oblik motornih vozil do koles, kolesnih rikš in
ponekod tudi vozov, ki jih vlečejo
vprežne živali.
Ime Radžastan pomeni 'Dežela vladarjev, maharadž', zato ni čudno, da so v
državi številne palače in trdnjave.
Povprečno 600 m visoko hribovje
Aravalli deli Radžastan na dva dela
(2, 17). Najvišji vrh Gurushikar meri
1722 m (2). Območja zahodno od
Aravallija zavzemajo 60 % zvezne
države in so bistveno bolj sušna kot
območja vzhodno od hribovja. Sušnost je največja na skrajnem zahodu
države, kjer je puščava Tar (17) ali Velika indijska puščava. Edini pomembnejši vodotok zahodno od Aravallija
je Luni, ki je mejnik med sušnimi in
polsušnimi območji, pri čemer območje ob reki preprečuje širjenje puščave
proti vzhodu (3). Za polsušna območja, ki zavzemajo 25 % ozemlja Radžastana, so značilni skalnato površje
in le manjši izviri vode (3).
Vzhodno od Aravallija so tako imenovane Vzhodne ravnine (Eastern Plains). Tu je pokrajina uravnana, z nadmorskimi višinami med 100 in 350 m.
30 |
TRI MESTA
To območje je zelo rodovitno (17). Na
vzhodu in jugovzhodu ravnine obroblja planota Hadoti, ki spada v porečje
reke Chambal (3), edine večje in obenem stalne reke na območju Radžastana (17). Še bolj vlažna so gričevnata
območja na jugu zvezne države (12).
Radžastansko podnebje je vroče in sušno. Temperatura zraka se tudi pozimi
giblje med 10 in 27° C. Kar 90 % padavin je v obdobju monsuna, ki traja
od julija do septembra. Zahodni del
letno povprečno prejme okrog 100
mm padavin, jugovzhodni pa 650
mm (12). Neenakomerni razporeditev in količina padavin pomembno
vplivata na pojav suše, ki je v Radžastanu naravna nesreča z najhujšimi
posledicami (3).
Čeprav Radžastan zavzema 11 %
površja Indije, je v njem le odstotek
njenih razpoložljivih vodnih virov
(3). Večina prebivalcev se ukvarja s
kmetijstvom, zato je njihovo preživetje odvisno od razpoložljive vode. Z
različnimi strategijami si prizadevajo
za zadrževanje vode, vendar njena količina pogosto ne zadošča za potrebe
kmetijstva. Oblasti poskušajo pomanjkanje vode reševati z urejanjem
kanalov. Tako je bil na primer leta
1957 zgrajen 650 km dolg Prekop
Indire Gandhi. Njegova voda se uporablja tudi za namakanje kmetijskih
zemljišč, vendar se je zaradi pretiranega namakanja kakovost prsti bistveno
spremenila.
Pomanjkanje vode in čedalje pogostejša in daljša suša vplivata na dezertifikacijo. Na njeno intenzivnost je
vplival tudi človek s pretirano pašo živine in intenzivno obdelavo zemljišč,
kar je povzročilo dodatno erozijo. Tar
je zagotovo najgosteje poseljena puščava na svetu, saj tamkaj na enem
kvadratnem kilometru živi povprečno
60 ljudi.
Slika 2: Hribovje Aravalli razdvaja Radžastan na dve naravnogeografsko različni enoti
(foto: Kristina Šijanec).
Slika 3: Hitra rast števila prebivalcev se odraža v morfologiji radžastanskih mest. Na fotografiji je mesto Udaipur, ki je po številu
prebivalcev primerljivo z Ljubljano (foto: Kristina Šijanec).
Onesnaženost okolja je posebej problematična na jugu Radžastana. Najbolj prizadeta so območja, na katerih
pridobivajo marmor, kjer je okolje
obremenjeno tudi s hrupom (2). Precejšen okoljski problem je tudi deforestacija, zlasti na območju Aravallija.
Izsekavanje se je po razglasitvi neodvisnosti Indije močno pospešilo. Pred
tem so namreč Britanci prebivalcem
prepovedovali izsekavati gozdove, saj
so jih plemiči uporabljali kot lovna
območja (2). Samo med letoma 1980
in 1984 se je površina gozda zmanjšala za kar 41,5 % (3).
di (23,4 %). V Radžastanu je 41.353
podeželskih naselij (17), kar kaže na
prevladujoč podeželski značaj prebivalstva. Od leta 1951, ko je v Radžastanu živelo 16,4 milijona prebivalcev,
pa do leta 2011, se je število prebivalcev več kot početverilo. Prebivalstvena
rast je bistveno večja od državnega
povprečja, saj se je v tem razdobju v
celotni Indiji število prebivalcev »le«
potrojilo (3, 10). Razlog za tako naglo
rast števila prebivalcev je zmanjšana
umrljivost, kar gre pripisati tako izboljšani zdravstveni oskrbi kot sodobnejši prometni infrastrukturi (2).
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta
2001 živi v mestih le slaba četrtina lju-
Izobraževalno omrežje sestavlja več
kot 74.000 ustanov (17), ki so tako
javne kot zasebne. Kljub temu je
stopnja pismenosti prebivalstva med
najnižjimi v Indiji. Še konec devetdesetih letih 20. stoletja je bilo pismenih le 38,8 % prebivalcev, žensk
le dobra petina (3). Po podatkih za
leto 2011 naj bi bilo pismenih 67
% prebivalcev, moški seveda še vedno prednjačijo (13). V uradni rabi
se največ uporabljata angleščina in
hindi, sicer pa se največ ljudi sporazumeva v radžastanskem jeziku. (17).
Na nekaterih območjih uporabljajo
tudi plemenske jezike, gudžaratščino, sindščino in pandžabščino. 90
% prebivalcev je hindujske veroizpovedi, med preostalimi pa je največ
muslimanov.
| 31
TRI MESTA
TRI MESTA
Arheološke najdbe pričajo, da je bilo
območje Radžastana poseljeno že leta
3000 pr. n. št., skozi zgodovino pa je
pripadalo različnim kraljestvom. Ena
najpomembnejših dinastij so bili Rajputi, ki so vladali od 5. do 16. stoletja
(2, 3, 12), z vmesno prekinitvijo ob vpadu muslimanov na posamezna območja v 11. stoletju (2). V 16. stoletju so
Rajpute ponekod začeli izrivati Moguli,
ki so vladali severnemu delu Indije in so
dandanes najbolj znani po arhitekturi.
Na razvoj Radžastana so pomembno
vplivali Britanci, ki so v drugi polovici
19. stoletja imeli pod nadzorom skoraj
celo državo. Kolonialni voditelji so socialni položaj prebivalcev izboljševali z
ustanavljanjem šol in univerz, promet
so posodabljali z izgradnjo železniškega
omrežja, vzpostavili so tudi učinkovito
upravo. Na drugi strani so zaradi visokih davkov in izkoriščanja indijskih
naravnih dobrin, ki so jih predelane
drago prodajali lokalnemu indijskemu
prebivalstvu, doživljali njegove upore,
ki so vrh dosegli v prvi vojni za neodvisnost leta 1857. Takrat je radžastansko
plemstvo podpiralo Britance, saj je bilo
v zameno za zvestobo deležno številnih
materialnih dobrin (2, 3).
Slika 4: Radžastan privablja turiste tudi s številnimi festivali. Na fotografiji je utrinek
s praznovanja hindujskega novega leta v Pushkarju (foto: Kristina Šijanec).
32 |
Indija se je osamosvojila leta 1947,
Radžastan pa kot zvezna država v zdajšnjem obsegu obstaja od novembra
1956. Kralji in njihovi potomci še naprej ohranjajo plemiške nazive, ki ostajajo pomemben statusni simbol. Svoje
premoženje ohranjajo oziroma povečujejo s preurejanjem svojih palač v hotele
in muzeje (2), ki so pomemben sestavni del turistične infrastrukture. Mnoge
palače so zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev lastnikov za njihovo vzdrževanje prešle v last države (3).
Še pred dvajsetimi leti je Radžastan
spadal med slabše razvita območja Indije, saj je leta 1994 njegov bruto domači proizvod (BDP) dosegal le 77 %
državnega povprečja (3). Leta 2011 se
je Radžastan z vrednostjo BDP 552,5
evrov na prebivalca že uvrščal v zgornjo tretjino zveznih držav. V zadnjem
desetletju se je vrednost BDP-ja povprečno povečevala po stopnji 13,6 %
na leto (15, 18). Najpomembnejša
gospodarska panoga je kmetijstvo. S
poljedelstvom se ukvarja skoraj 70 %
podeželskih gospodinjstev (2), še leta
1995 pa je prispevalo skoraj polovico
vrednosti ustvarjenega BDP-ja (3).
Leta 1997 so kmetovalci na območju
Radžastana redili 49 milijonov glav
živine (17): od leta 1951 se je število
govedi več kot podvojilo. Narašča tudi
količina pridelanega bombaža, ki se je
v zadnjih petdesetih letih podeseterila
(3). Razvoj kmetijstva omejujejo suše,
zato vse več mladih išče delo v mestnih
zaposlitvenih središčih, kjer se število novih podjetij nenehno povečuje
(2). Najpomembnejša industrijska
panoga je tekstilna industrija, sledijo
ji proizvodnja cementa, sladkorja in
rudarstvo. V Radžastanu pridobivajo
predvsem marmor in peščenjak (3).
V njem proizvedejo kar 15 % cementa v Indiji(4). Čedalje pomembnejša
gospodarska dejavnost je turizem, saj
od sedemdesetih let 20. stoletja število turistov vseskozi narašča, v obdobju
1971–2010 se je število turistov v povprečju povečevalo za 9,3 % letno. Rast
je bila največja leta 2003, ko se je število domačih in tujih turistov v primerjavi z letom poprej povečalo za 50,9 %
(17). Radžastan obiskovalce privablja
predvsem s svojo kulturo in pokrajino
ter barvitostjo mest.
Glavno mesto Jaipur
Jaipur oziroma »mesto zmage« (8)
je glavno mesto Radžastana in s 3,3
milijona prebivalci največje naselje v
zvezni državi (2). Prestolnica Radžastana je postalo ob ustanovitvi zvezne
države leta 1956 (3). Od Delhija je
oddaljeno le 262 km.
Na severni in vzhodni strani Jaipur
obdaja gorovje Aravalli. Tudi zato
ima mesto enega od prijetnejših
podnebij na območju Radžastana,
saj je povprečna letna temperatura
zraka 22,8° C (3). Najvišja poletna
temperatura zraka lahko doseže in
celo preseže 45° C, pozimi pa se, zlasti ponoči, spusti tudi do 5° C. Monsun, ki se prične v drugi polovici
julija, ne prinese obilnejšega deževja; število deževnih dni je majhno.
Glavni vir pitne vode za prestolnico
je reka Ban Ganga, na kateri je vodni
jez Ramgarh (8).
Jaipur je kot manjša naselbina obstajal že v 12. stoletju, ime pa je dobil
po svojem ustanovitelju Jai Singhu
Slika 5: Pročelje Palače vetrov (Hawa Mahal) v Jaipurju, ene od najbolj prepoznavnih
objektov kulturne dediščine v Jaipurju in Indiji nasploh (foto: Kristina Šijanec).
| 33
TRI MESTA
TRI MESTA
JAIPUR – ROŽNATO MESTO
Mestu dajejo posebno identiteto barve fasad, med katerimi izrazito prevladujejo roza oziroma rožnato obarvane. »Rožnato mesto« je postalo pravcati turistični
slogan (8, 9). Rožnata barva je značilna predvsem v starem delu mesta, kjer so
številne palače in trdnjave. Fasade stavb je dal v rožnato, ki velja za barvo gostoljubja, leta 1876 prebarvati maharadža Ram Singh, ki se je s tem hotel pokloniti
pomembnemu obiskovalcu, waleškemu princu, poznejšemu kralju Edvardu III. Po
zakonu so vsi prebivalci še vedno dolžni ohranjati rožnato barvo fasad (2).
II., ki ga je leta 1727 določil za glavno mesto kraljestva (2, 8, 9). Velja za
prvo prostorsko načrtovano mesto v
severni Indiji. Zasnoval ga je bengalski arhitekt Vidhyadhar Bhattacharya
(2). Mesto je zasnovano simetrično
(2) Značilne zanj so dolge in ravne
ulice, ki sestavljajo devet pravokotnih mestnih sektorjev, imenovanih
mohale (3). Izstopajo glavne avenije,
ki so precej širše kot ostale ulice (8),
kar je lepo razvidno z razglednih točk
v mestu. V prostorsko zasnovo mesta
so bile vključene tudi majhne vasi na
mestnem obrobju (2).
Mesto se je v 19. in 20. stoletju naglo razvijalo in širilo prek okvirjev
Jai Singhovega mesta, s čimer se je
začela nenačrtovana širitev naselja
zunaj mestnega obzidja. Prebivalstvo
Jaipurja se je s 300.000 leta 1950
povečalo že na več kot 3 milijone
(2). Še leta1997 je imelo mesto »le«
1,7 milijona prebivalcev, kar kaže na
intenzivno rast v zadnjih letih (3).
Poleg stihijske rasti so posledice vidne tudi v povečani onesnaženosti
in vsesplošnem prometnem kaosu,
pa tudi v hitrem gospodarskem razvoju (2).
V mestnem okrožju je tudi naravno
jezero Sambhar, ki je zaradi slanosti
vode eno od najpomembnejših virov
34 |
pridobivanja soli v Indiji. V okolici
mesta so različne rude in minerali,
med katerimi velja izpostaviti baker,
železo, beli marmor in silicij.
Pomembna gospodarska dejavnost je
turizem. Ta se živahno razvija zaradi
različnih storitev, ki jih nudi mesto,
predvsem pa zaradi izjemne kulturne dediščine v mestu in tudi njegovi
okolici. Ker je območje Jaipurja del
tako imenovanega »zlatega trikotnika« Delhi–Jaipur–Agra, ki velja za
najbolj priljubljeno in najbolj obiskano turistično območje v Indiji, so
prometne povezave urejene in pogoste (8). Jaipur je zato tudi pomembno prometno vozlišče z dobro razvitim cestnim, železniškim in zračnim
prometom (9).
Mesto je leta 1569 ustanovil rajputski
maharadža Udai Singh II. in ga povzdignil v prestolnico takratne kraljevine Mewar. Zatem se je moralo pogosto braniti pred napadalci. Obdobje
miru se je začelo šele s prihodom Britancev v 19. stoletju (2, 19). Zdaj je
glavno mesto okrožja, ki ima po njem
tudi ime (19). Udaipur doživlja hitro
prostorsko rast, robni deli pa urbanizacijo (2). S 389.317 prebivalci ne
spada med večja indijska mesta (2).
Prebivalci se sporazumevajo v mevarskem jeziku, uporabljajo pa se tudi radžastanski, hindujski in angleški jezik
ter hindi. K boljšemu znanju angleščine je zagotovo pripomogel turizem.
Udaipur je od Jaipurja oddaljen 405
km, zračna razdalja do obeh glavnih
gospodarskih središč Indije Delhija in
Mumbaja pa je enaka (20). Z vsemi
temi mesti ima odlične cestne, železniške in zračne povezave.
SLOVAR
Gati so kamnite stopnice, ki se spuščajo proti vodnim telesom. Zlasti pogosti so na
bregovih svetih jezer in rek, kakršna je na primer Ganges (5).
Mesto obdaja več jezer. Mestno središče na zahodni strani omejuje jezero
Pichola, kjer na otočkih Jag Niwas in
Jag Mandir stojita palači. Jezero, ki
lahko ob v sušnem letu presahne (2),
je uredil Pinchu Banjara leta 1362.
Velja za najstarejše umetno jezero v
Udaipurju in je tudi med največjimi
(20), saj je dolgo do 4 km, široko
do 3 km (2) in globoko povprečno
4,3 m. Jezero je ob ustanovitvi mesta
Udaipur s poplavitvijo vasi Picholi
povečal maharadža Udai Singh. Na
njegovih vzhodnih bregovih stoji
Mestna palača (City Palace), ki je
največja palača v Radžastanu. Njeno
pročelje je dolgo kar 244 m, visoko
pa 30,4 m (2). Jezero, ki je ljudem
lahko dostopno, obdajajo tudi številni templji, do jezerske vode pa je
na mnogih mestih možen dostop po
gatih (20).
Turizem je pomembna gospodarska dejavnost tudi v Udaipuru, ki
je drugo najbolj obiskano mesto v
Radžastanu (20). Udaipur je namreč
izjemen kulturni spomenik, saj je v
njem in njegovi okolici veliko palač in dvorcev. Obiskujejo ga tuji in
domači turisti. Čeprav obiskovalce
najbolj privlačijo številni ohranjeni
templji, večina turistov mesto obišče zaradi drugih ciljev (20). Zaradi
privlačnega okolja je pogosta izbira
indijskih mladoporočencev, ki tu
preživljajo medene tedne (7). Turizem pomembno vpliva na prostorski
razvoj, saj je v mestu veliko hotelov,
restavracij in trgovin. Turizem po-
večuje obremenjevanje okolja, saj se
zaradi turistov porabi več vode, več
je tudi odpadkov in gostejši je promet (2).
Sveto mesto Pushkar
»Maharadžino«
mesto Udaipur
Udaipur, zaradi svoje lepote in številnih jezer imenovan tudi indijske Benetke ali mesto jezer, stoji v južnem
delu Radžastana, na vznožju Aravallija (2, 19, 20), na za radžastanske
razmere visoki nadmorski višini 598
m (20). Obkrožajo ga številne vzpetine, na vznožju katerih so številna
manjša vaška naselja. Podnebje je
vroče in sušno (20), mestno območje pa z monsunom prejme le malo
padavin.
Slika 7: Vernik v Udaipurju (foto: Kristina
Šijanec).
Slika 6: Čudovita Jezerska palača (Lake Palace), ki »lebdi« na jezeru Pichola, je
preurejena v hotel (foto: Kristina Šijanec).
Pushkar v okrožju Ajmer v osrednjem
delu Radžastana, je pomembno hindujsko romarsko središče, zato privablja številne domače in tuje turiste.
Od večjega mesta Ajmer, od katerega
ga loči vzpetina Nag Pahar ali Kačja
gora (Snake Mountain), je oddaljeno 11 km. Mesto je obstajalo že v 4.
stoletju pr. n. št., opevano pa je bilo
tudi v obeh velikih hindujskih epih
Mahabharata in Ramayana (1). Zdaj
ima 14.789 prebivalcev (2), njihovo
število pa narašča; v zadnjih desetih
letih se je povečalo za 19 % (2, 3).
Mesto obdajajo manjše vzpetine, ki so
del Aravalija. Z njih je lep razgled na
središče mesta s svetim jezerom (1, 2).
| 35
TRI MESTA
TRI MESTA
Zaradi lege v neposredni bližini Ajmerja je Pushkar razmeroma lahko dostopen. Ajmer se je namreč razvil ob železnici, ki je v Indiji najbolj učinkovito
prometno sredstvo. Ima neposredno
povezavo z Jaipurjem (1), od katerega je
oddaljen le 130 km (2), in z Delhijem.
Zaradi velikega turističnega pomena so
avtobusne povezave med Pushkarjem
in Ajmerjem zelo pogoste (1).
V mestu je blizu 400 templjev. Številne so zgradili že v 12. stoletju, a so bili
uničeni v času mogulske vladavine
Aurangzeba v drugi polovici 17. stoletja. Pozneje so jih obnovili (1, 11).
V središču mesta je sveto jezero, ki
lahko ob skromnem monsunskem
deževju presahne. Po prepričanju hinduistov naj bi jezero nastalo na mestu,
kjer je Brahma z neba spustil lotosov
cvet (3). Brahmi sta posvečena tako
jezero kot tudi osrednji tempelj, ki je
eden redkih templjev na svetu, ki časti
to božanstvo (2). Voda svetega jezera
naj bi zdravila kožne bolezni (1, 11).
Jezero obdaja 52 gatov. Najpomembnejši so Varah, Brahma in Gandhi
Ghat. Ob slednjem so raztresli Gandhijev pepel, zato ima za Indijce še
poseben simbolen pomen (2).
Slika 8: Razgled z bližnje vzpetine na Pushkar s svetim jezerom v središču mesta
(foto: Kristina Šijanec).
36 |
Pushkar privablja obiskovalce tudi zaradi kameljega sejma (Pushkar Mela),
saj gre za enega največjih dogodkov te
vrste v Indiji (1, 11). Dogaja se vsako
leto v hindujskem lunarnem mesecu
Kartika, kar je po gregorijanskem koledarju oktobra ali novembra. Obišče
ga povprečno 200.000 ljudi, ki s seboj
pripeljejo okrog 50.000 kamel, konjev
in druge živine (2). Zaradi živopisnosti
poleg kmetov privablja tudi turiste (1).
Sklep
Radžastan je naravnogeografsko in
družbenogeografsko zelo raznolika indijska zvezna država. Glede na ustvarjen
bruto domači proizvod na prebivalca je
nad državnim povprečjem. Naraščanje
prebivalstva, ki je sicer značilno za celotno Indijo, vpliva tako na prostorski
razvoj kot na stanje okolja. Ker je razmeroma blizu Delhija, ima dokaj dobro razvito prometno infrastrukturo
in ugoden strateški položaj, kar je pomembno tudi za razvoj turizma. Turizem je postal ena od najpomembnejših
gospodarskih panog. Takšen bo glede
na naraščanje turističnega obiska tudi
ostal, saj bodo radžastanska kultura in
naravne lepote obiskovalce privlačili
tudi v prihodnje. Pričakovati je, da bo
čedalje pomembnejši vir dohodka lokalnega prebivalstva.
Predstavljena mesta se razlikujejo tako
po svojih funkcijah kot po velikosti,
njihov skupni imenovalec pa je turizem, saj vsa tri spadajo med najbolj
obiskane kraje v Radžastanu. Najmanjši Pushkar je predvsem romarsko
središče, ki pa privablja tudi številne
tuje turiste, med katerimi se neredki
tu zadržijo več tednov ali celo mesecev.
Udaipur, ki je po velikosti primerljiv z
Ljubljano, privablja obiskovalce zaradi
lepote kraja, h kateri pripomorejo zlasti jezera in bogata kulturna dediščina.
Udaipur in Pushkar imata še precejšen
potencial za razvoj turizma, a bi z nadaljnjim posodabljanjem infrastrukture in intenzifikacijo turizma lahko
dodobra izgubila svojstven čar indijske
kaotičnosti, ki privablja večino popotnikov. Številni med njimi se v mestih
zadržijo dalj časa. Prestolnica Radžastana Jaipur je med predstavljenimi mesti
najbolj razvito. Obišče ga skoraj vsak
obiskovalec Radžastana, saj je glavno
prometno vozlišče te največje indijske
zvezne države.
UTRINKI S POTI V Pushkarju je živahen turistični utrip. Večina hiš v mestu je preurejenih v hotele, ki imajo strešne terase s pogledom na sveto jezero.
Fotografiranje svetega jezera s teras je strogo prepovedano. V ozkih ulicah so številne manjše trgovine, ki ponujajo različno, predvsem
turistom namenjeno blago, kot so nakit, tkanine, dišave ...
Tako kot mesto živi s turizmom, morajo v določenih pogledih tudi turisti »dihati« z mestom, saj so jim zaradi vere in običajev tukajšnjih
ljudi ter svetosti kraja določene stvari prepovedane. Tako je na primer strogo prepovedano pitje alkohola ter uživanje mesnih jedi in
jajc. Dobiti jih ni mogoče niti v najbolj turističnih lokalih. Prepovedano je tudi fotografiranje romarjev, ki se kopajo pod gati ob svetem
jezeru, svetemu jezeru pa se lahko na manj kot 10 metrov približaš le bos (1).
V bližini gatov nekateri domačini turiste nagovarjajo k pridobitvi »puškarskega potnega lista«, to je pletene rumeno-rdeče zapestnice,
ki jo turist dobi, ko z domačini ob svetem jezeru opravi krajšo molitev za svoje bližnje. Domačini so pri prepričevanju precej vztrajni,
saj v zameno pričakujejo plačilo. V primeru zavrnitve gesto razumejo kot nespoštovanje njihove kulture. Zato večina turistov kaj hitro
popusti prigovarjanju, saj velja, da ko zapestnico enkrat dobiš, je ne smeš več zamenjati z novo.
Viri in literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
Ajmer – Pushkar. Medmrežje: http://ajmer.nic.in/pushkar/ (1. 12. 2011 in 4. 1. 2013).
Brown, L., Thomas, A. 2008: Rajasthan, Delhi & Agra. Lonely Planet. Footscray.
Coxall, M., Singh, S. 1997: Rajasthan: a Lonely Planet travel survival kit. Hawthorn.
Economy of Rajasthan. Medmrežje: http://www.mapsofindia.com/maps/rajasthan/economy/ (20. 1. 2012).
Ghat. Medmrežje: http://en.wikipedia.org/wiki/Ghat (9. 1. 2013).
Hole, A., Robinson, M., Singh, S. 2005: Rajasthan, Delhi & Agra. Lonely Planet. Footscray.
India statistics, facts and figures. Medmrežje: http://www.neoncarrot.co.uk/h_aboutindia/india_statistics_1.html (23. 1. 2012 in 4. 1. 2013).
Jaipur. Medmrežje: http://jaipur.nic.in/ (1. 12. 2011 in 5. 1. 2013).
Jaipur. Encyclopaedia Britannica. Medmrežje: http://www.britannica.com/EBchecked/topic/299540/Jaipur (30. 11. 2011).
Population Census. Medmrežje: http://censusindia.gov.in/ (12. 1. 2013).
Pushkar. Encyclopaedia Britannica. Medmrežje: http://www.britannica.com/EBchecked/topic/484285/Pushkar (30. 11. 2011).
Rajasthan. Medmrežje: http://www.rajasthan.gov.in/ (28. 11. 2011).
Rajasthan Census 2011. Medmrežje: http://www.rajcensus.gov.in/prov_data.html (20. 1. 2012).
Rajasthan. Encyclopaedia Britannica. Medmrežje: http://www.britannica.com/EBchecked/topic/490092/Rajasthan (30. 11. 2011).
Rajasthan GDP. Medmrežje: http://planningcommission.nic.in/data/datatable/0904/tab_104.pdf (9. 1. 2012).
Rajasthan – Geography. Medmrežje: http://www.rajasthanonline.in/Profile/Geography/ (30. 11. 2011).
Rajasthan Tourism. Medmrežje: http://www.rajasthantourism.gov.in/About-Rajasthan.aspx (9. 12. 2012 in 5. 1. 2013).
State domestic product of India. Medmrežje: http://unidow.com/india%20home%20eng/statewise_gdp.html (23. 1. 2012).
Udaipur. Medmrežje: http://udaipur.nic.in/ (8. 12. 2011).
Udaipur City. Medmrežje: http://www.udaipur.org.uk/ (29. 11. 2011).
Zemljevidi Google Map. Medmrežje: http://maps.google.com/ (30. 1. 2012).
| 37
NAPIS NAD ČLANKOM
ZELENE POVRŠINE
E
vropa se uvršča med najbolj urbanizirana območja sveta, saj približno
tri četrtine njenih prebivalcev živi v mestih. Številna poročila Evropske unije predvidevajo nadaljnjo rast mestnega prebivalstva. Leta
2020 naj bi v mestih živelo kar 80 % Evropejcev. Urbanizacija je svetovni
prostorski proces, saj naj bi leta 2030 v mestih bivalo okrog 60 % svetovnega
prebivalstva (7). Zaradi naraščanja mestnega prebivalstva se mesta širijo z
novogradnjami, s tem pa se povečujejo pritiski na mestni ekosistem (18).
Posledici širjenja sta tudi krčenje zelenih površin ter čedalje bolj pereči okoljski in družbeni problemi, med katerimi velja izpostaviti slabšanje kakovosti
zraka, večanje količine odpadkov, naraščanje hrupa, rast kriminala in večjo
izpostavljenost poplavam.
Družbena
sprejemljivost zelenih
površin v Mariboru
Okoljska politika Evropske unije podpira trajnostni urbani prostorski razvoj,
ki zagotavlja visoko kakovost življenja. Pri tem imajo ključno vlogo zelene površine, saj vplivajo na regionalno gospodarstvo, privlačnost bivanjskih sosesk,
ohranjanje globalne biodiverzitete in pripomorejo k prilagajanju podnebnim
spremembam (6). Zato so pomemben dejavnik zagotavljanja zdravih, kakovostnih in trajnostnih mest (12). V prispevku se osredotočamo predvsem na
družbeno sprejemljivost zelenih površin v Mariboru.
Zelene površine in kakovost življenja v mestu
Avtorici besedila:
MOJCA KOKOT KRAJNC,
univ. dipl. geogr.
IZVLEČEK
Zelene površine v mestih izboljšujejo kakovost bivanja. V primerjavi z največjimi evropskimi
mesti lahko Maribor glede na delež zelenih površin v mestnem središču uvrstimo med
bolj zelena mesta. Zaradi njihove pozidave pa se delež manjša. V članku predstavljamo
rezultate ankete, s katero smo preverili odnos ljudi do zelenih površin v Mariboru.
Ključne besede: ekologija mest, zelene površine v mestih, okoljska ozaveščenost, kakovost življenja, Maribor.
ANA VOVK KORŽE, ddr.
E-pošta: mojca.kokot@uni-mb.si
geogr. in varstva okolja
ABSTRACT
Social acceptability of green areas in Maribor, Slovenia
Many cities are losing their green spaces because of the rapid urbanization. This
process decreases the quality of life in cities. Compared with most European cities
according the share of green areas in the urban center, Maribor is certainly the green
city. The green areas in Maribor are also cleared, because of a new construction
projects. In the article we would like to introduce the results of a survey which
was used to examine how people accept green areas in the city of Maribor.
Po ugotovitvah Siikamakija (16) in De Souse (5) ozelenjevanje mesta razrešuje več problemov. Na eni strani izboljšuje stanje okolja, na drugi pa stanovanjske soseske in druga območja v mestih oblikuje v človeku prijazno in bolj
zdravo okolje, kjer lahko ljudje zadovoljujejo številne potrebe. V zvezi s tem
Smaniotto Costa (18) navaja, da imajo zelene površine osrednjo vlogo pri
zagotavljanju kakovosti življenja v mestih, ker pozitivno vplivajo na zdravje
ljudi, počutje v družbi, odpravljajo številne okoljske probleme in zaradi vizualno privlačnega okolja prinašajo gospodarske koristi za investitorje. Med
najpomembnejšimi vplivi zelenih površin na kakovostno bivanje v mestih avtor navaja izboljšanje mestnega podnebja, zagotavljanje biotske raznolikosti
in zmanjšanje zdravstvenih problemov prebivalcev. Zelene površine v mestih
imajo torej več funkcij, med katerimi velja izpostaviti okoljsko, ekološko, gospodarsko, socialno, psihološko, oblikovno in higiensko (13). Pri ugotavljanju družbene sprejemljivosti so najpomembnejše socialna, psihološka, okoljska in gospodarska vloga, ki v medsebojni povezanosti odločilno vplivajo na
kakovost življenja v mestih.
E-pošta: ana.vovk@um.si
SLOVAR
Ekosistemske storitve so viri oziroma procesi, s katerimi naravni ekosistemi in vrste,
Avtorica fotografij:
ki jih sestavljajo, vzdržujejo in izpopolnjujejo človekovo življenje (4).
MOJCA KOKOT KRAJNC
Družbena sprejemljivost je mnenjski proces, pri katerem posamezniki zaznavnorealnost primerjajo z znanimi alternativami in se nato odločijo o tem, ali je realno stanje
Key words: city ecology, green areas in the city, environmental awareness, quality of life, Maribor.
38 |
v primerjavi z najbolj ugodnim alternativnim stanjem boljše ali vsaj zadovoljivo (14).
| 39
ZELENE POVRŠINE
ZELENE POVRŠINE
Pomembna je njihova psihološka
funkcija. Pri ljudeh se čustva do
narave razlikujejo. Podnebne vplive zelenih površin jih večina občuti
kot prijetne, posebej, če se lahko v
vročih poletnih dneh odpravijo v
hladnejše mestne parke ali mestni
gozd (3).
Zelene površine so odprt javni prostor
z velikim deležem rastlinstva in neasfaltiranih površin (18).
V ospredju socialnih funkcij zelenih
površin je prostočasna vloga. Veliko ljudi prosti čas preživlja v naravi,
torej na območjih večjih sklenjenih
zelenih površin, kot so parki, travniki
ali gozd. Zelene površine so poligon
za različne oblike rekreacije, denimo
hojo, tek in kolesarjenje (6). Ljudem
zelene površine predstavljajo tudi svobodo, pobeg iz napornega vsakdanjika, povezanost z naravo, rast, izziv,
zdravje in samonadzor.
V mestih imajo prostočasno funkcijo
predvsem mestni gozdovi, mestni parki in/ali manjše zelenice. Zelene površine morajo biti ustrezno zasnovane
in dostopne v polmeru od 300 do 500
m (5, 9, 19). Namenjene morajo biti
vsem meščanom, čeprav prostor različne skupine različno dojemajo.
Zelene površine v mestih pomenijo
neposredni stik z naravnimi viri. To
pri ljudeh nezavedno in neposredno
sproža pozitivna čustva do narave (15,
17). Življenje v mestih z zelenimi površinami lahko pri ljudeh krepi okoljsko zavest, saj imajo naravo v bližini
svojih domov in jim ni treba iskati
stika z naravo zunaj mesta. Zato je pri
ureditvi mesta nujno treba upoštevati
okoljevarstveno vlogo zelenja, saj je
spoštovanje do narave večje, če človek
živi skladno z njo (22).
Zelene površine imajo tudi velik izobraževalni pomen. Otrokom ponujajo različne možnosti za igre, med
katerimi se učijo različnih spretno40 |
Za življenje v mestih pa je zelo pomembna tudi okoljska funkcija zelenih površin. Zelene površine namreč
blažijo okoljske probleme, povezane z
degradacijo ali onesnaženjem mest in
s tem zagotavljajo boljšo kakovost bivanja in življenja. Hkrati prispevajo k
boljšim potencialnim ekosistemskim
storitvam.
Slika 1: Poglavitni socialni funkciji zelenih površin v mestih sta rekreacija in sprostitev
(foto: Mojca Kokot Krajnc).
sti, spodbujajo njihovo domišljijo in
omogočajo preizkus njihove zmogljivosti (21). Vse te dejavnosti krepijo
zavest o spoštovanju narave in pomenu njenega ohranjanja.
Doick (6) in Smaniotto Costa (18)
ugotavljata, da zelene površine vplivajo tudi na zmanjšanje kriminalnih
dejanj. Razlog za to vidita v urejenosti
pokrajine in izboljšanju vizualne po-
dobe, ki na takšna območja pritegne
množice ljudi.
Ljudje, ki živijo na bolj zelenih območjih, so duševno in telesno bolj
zdravi kot tisti, ki živijo na bolj gosto
pozidanih območjih, saj naravno okolje ljudi spodbuja k aktivnemu preživljanju prostega časa (16). Prav tako
zelene površine pri ljudeh zmanjšujejo
stres (3, 5, 6).
Narava v mestu nudi naslednje ekosistemske storitve (1, 22):
• drevje prek evapotranspiracije in senčenja pod krošnjami blaži visoke poletne temperature in zvišuje zračno vlažnost;
• drevje z veliko listno površino zadržuje prašne delce in pline ter s tem čisti zrak (zmanjševanje količine ogljikovega dioksida in toplogrednih plinov), ščiti pred močnimi vetrovi, blaži hrup in tudi splošne vplive podnebnih sprememb;
• zelena območja v mestih krepijo odpornost okolja do poplav, suš in pri organizmih spodbujajo zdrave biološke procese;
• zelena območja povečujejo raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst Mestno rastlinstvo je pomemben biokazalnik stanja okolja. Vitalno drevo z
razvito, gosto krošnjo in svežo listno
barvo odraža zdravo okolje. Ob pomoči zelenih površin mesto zmanjšuje svoj ogljični odtis, kar blagodejno vpliva na lokalno, regionalno in
nenazadnje tudi globalno podnebno
problematiko. Med pomembne prednosti zelenih površin z vidika okolja
spada tudi spoznanje, da se z veliko
zelenimi površinami v mestu znižujejo stroški energije, zmanjšujejo se
učinki mestnega toplotnega otoka,
zmanjšuje potreba po vodi in povečuje biodiverziteta (20).
v mestih.
Kot zadnjo funkcijo je potrebno
omeniti še gospodarsko vlogo zelenih površin, ki jo sicer številni avtorji
najtežje opredeljujejo. Tovrstna vloga
zelenih površin se namreč vrednoti
skozi naraščanje vrednosti zemljišč
in povečane investicije. Z ozelenjevanjem mestnih zemljišč mesto pridobi
javni zeleni prostor, hkrati pa se lahko
s takšnim ravnanjem odpravlja degradirano okolje. Območju se izboljša
vizualna podoba in tako postane zanimivo za različne gospodarske investicije, tako da zelene površine posredno vplivajo na gospodarsko rast (6).
zelenih površin v Mariboru:
uporabljene metode
Družbeno sprejemljivost zelenih površin v Mariboru smo želeli raziskati
z anketiranjem. Anketni vprašalnih je
vseboval 13 vprašanj. Prva štiri so bila
splošna, preostala pa so se nanašala na
predmet raziskovanja.
Anketirance smo povprašali, kaj jim
predstavlja zeleni prostor v mestu, kje
najpogosteje preživljajo prosti čas in
zakaj zahajajo v naravo. Pri zadnjem
vprašanju smo zelene površine v mestih omejili le na park in gozd, saj so
predhodne raziskave (8) razkrile, da
se ljudje v prostem času najraje zadržujejo prav na takšnih območjih.
Zanimalo nas je tudi, kaj tamkaj počnejo.
V nadaljevanju smo jih spraševali po
okoljski vlogi zelenih površin v mestu. Preverjali smo, ali jim je bolj pri
srcu urejen park ali naravna gozdna
pot. S tem vprašanjem smo želeli
izvedeti, ali ljudje zeleni prostor zaznavajo kot nekaj urejenega ali nekaj
neurejenega. V naravi namreč poteka več sočasnih procesov, ki se lahko
navzven odražajo v neurejenosti.
Naslednje vprašanje se je nanašalo
na uničevanje javnih zelenih površin
zaradi gradnje in družbeno sprejemljivost takšnih posegov. Povprašali
smo tudi, kje v Mariboru si anketiranci želijo več zelenih površin. V
zadnjem vprašanju smo poizvedovali,
ali po njihovem mnenju Mariborčani z javnimi zelenimi površinami
ravnajo dovolj odgovorno. Ugotoviti
smo namreč želeli, kako anketiranci
vrednotijo ravnanje ljudi z zelenimi
površinami v okolju, kjer živijo, prav
tako smo želeli razkriti odnos in odgovornost ljudi do teh površin.
ZNAČILNOSTI VZORCA; N = 130
Spolna sestava: 80 žensk, 50 moških.
Starostna sestava: 6,2 % mlajših od 15 let, 63,1 % starih od 15 do 30 let, 21,5 % od
Mestno zelenje ni prvobitni ekosistem,
saj čedalje bolj zastopane tujerodne
vrste ustvarjajo nove ekosisteme, ki
so življenjski prostor drugim, novim
vrstam. Zelenje je pomembno življenjsko okolje mnogih rastlinskih in živalskih vrst in še pomembnejši prostor
prehoda posameznih vrst (10, 20).
31 do 50 let, 9,2 % od 51 do 70 let.
Izobrazbena sestava: 10,8 % z dokončano osnovno šolo, 7,7 % s poklicno šolo,
26,2 % s srednjo strokovno šolo, 4,6 % s srednjo šolo, 4,6 % z višjo šolo, 41,5 % z
univerzitetno izobrazbo, 1,5 % z magisterijem in 3,1 % z doktoratom.
Bivanjske razmere: Največ anketirancev (29,2 %) je živelo v stanovanjih blokov v
mestnem središču , iz stanovanj v blokih na robu mesta jih je bilo 27,7 % in iz enostanovanjskih hiš v predmestju 23,1 %. Najmanj (0,8 %) jih je živelo v enostanovanjskih hišah v mestnem središču , 20 % pa je bilo okoličanov.
| 41
ZELENE POVRŠINE
zelenih površin v Mariboru:
rezultati raziskave
Anketo smo na vzorcu 130 naključno
izbranih oseba izvedli med 24. in 26.
aprilom 2010 na mariborskih ulicah v
bližini mestnega parka. Za to območje anketiranja smo se odločili zaradi
predvidevanja, da veliko Mariborčanov in okoličanov preživlja prosti čas
prav v tem zelenem in urejenem delu
Maribora.
Kot zelene prostore v mestu je večina anketiranih prepoznala vrtove,
parke, zelenice, drevesa, grme in cvetlična korita. Le 9,2 % jih je izrazilo
mnenje, da zelene površine v mestih
zajemajo le parke, zelenice in drevorede. Četrtina (24,6 %) anketiranih je
odgovorilo, da prosti čas najpogosteje
preživljajo na domačem vrtu. To si
razlagamo z dejstvom, da je bilo med
anketiranimi veliko ljudi iz okolice
Maribora, ki živijo v individualnih hišah z vrtovi. 21,5 % anketirancev prosti čas najpogosteje preživlja v parku,
18,5 % v gozdovih, 13,8 % na igriščih
s travnikom, 12,3 % v počitniških bivališčih v naravi zunaj mesta, 7,7 %
na travnikih, eden anketiranec pa je
odgovoril, da prosti čas najraje preživlja v nakupovalnih središčih. Anketiranci se v gozdu ali parku najpogosteje sprehajajo, nekateri pa le sproščajo
ali preprosto uživajo v naravi.
Največ udeležencev ankete je izrazilo
mnenje, da sta gozd in park primerna prostora za sprostitev, pa tudi, da
predstavljata naravno okolje in naravni habitat številnim rastlinam in
živalim. Najmanj jih je menilo, da sta
prostora za učenje.
42 |
ZELENE POVRŠINE
Kaj vam predstavlja park ali gozd?
Preglednica 1: Kaj ljudem predstavljajo zeleni prostori v mestu?
Kaj so zeleni prostori v mestu?
delež
(%)
vrtovi, parki, zelenice, drevesa, grmi, cvetlična korita
40,0
parki, zelenice in drevoredi
21,5
parki, gozdovi, zelenice, vrtovi in cvetlična korita
15,4
vse, kar je v mestu živega in nepozidanega
13,8
parki in zelenice
7,7
parki in drevoredi
1,5
Kar 90,8 % anketirancev je poznalo
okoljsko vlogo zelenih površin v mestih. Kot najpomembnejše okoljske
funkcije zelenih površin so navajali
čiščenje zraka, blažilne učinke na podnebje, zadrževanje vlage, ohranjanje
biotske raznovrstnosti, odstranjevanje
CO2, preprečevanje erozije prsti, varovanje pred močnimi sunki vetra in
zmanjševanje hrupnosti.
Ob opazovanju slike urejenega parka
in neurejene gozdne poti je kar 81,5
% anketirancev navedlo, da jim je bolj
všeč park, predvsem zaradi urejenosti
in privlačnosti. Pri tem jih je večina
izrazilo mnenje, da bi v mestu neurejeni prostori, kot je gozdna pot, lahko
kaj kmalu postali območja odlaganja
odpadkov in leglo kriminala. Do enakih ugotovitev je prišel tudi Wilkinson
(21), saj je s pomočjo ankete v Bristolu
ugotovil, da si ljudje v mestu želijo urejeno naravo, saj naj bi zapuščeni zeleni
prostori v ljudeh spodbujali nesocialno vedenje, posebno vabljivi pa naj
Slika 2: Početje ljudi v gozdu in parku.
Zakaj zahajate v gozd ali park?
34
(11%)
64
(20%)
36
(11%)
26
(8%)
sprehajati
se sproščati
uživati v naravo
92
(28%)
72
(22%)
se družiti s prijatelji
teči
kolesariti
6%
22%
naravni prostor
prostor za rekreacijo
22%
prostor za sprostitev
21%
naravni habitat
številnih rastlin in živali
29%
prostor za učenje
Slika 3: Pomen gozda in parka za ljudi.
bi bili za odlaganje odpadkov. Večina
anketiranih je bila mnenja, da v mesto
spadajo le urejene in vzdrževane zelene
površine s prostori za počitek, saj jih
obiskujejo tako prebivalci mesta kot
njegove okolice. Gozdna pot je bila
bolj všeč 18,5 % anketirancem, predvsem zaradi naravnega videza in večje
ekosistemske vrednosti.
Družbeno sprejemljivost zelenih površin smo preverjali s provokativnim
vprašanjem, ali bi se anketirani strinjali z gradnjo na javnih zelenih površinah, namenjenih igranju otrok in
rekreaciji ljudi. Kar 84,6 % se jih je
do tega opredelilo negativno, saj menijo, da je »betona« v mestih dovolj
in pa, da zelena barva na ljudi vpliva
sproščujoče in pomirjujoče. Nekateri
so omenili, da zeleni prostori razbijajo
monotonost betonskega mesta. Z večanjem deleža zelenih površin v mestu
povezujejo tudi kakovostnejše bivanje
in življenje nasploh. Zeleni prostori
so tudi območja druženja, rekreaci-
je in zabave. Odločitvam o gradnji
in krčenju zelenih površin je naklonjeno le 4,6 % anketirancev, saj jim
novi grajeni prostori pomenijo nove
bivanjske enote in možnost novih
delovnih mest. 10,8 % udeležencem
ankete je bilo vseeno, kaj se bo v njihovem življenjskem okolju dogajalo v
prihodnje.
Večina anketiranih si želi več zelenih površin v središču Maribora,
predvsem pa več dreves v samem
mestnem jedru. Zelene površine
pogrešajo na mariborskih mestnih
trgih. Prav tako si želijo več zelenja
ob Koroški in Partizanski cesti, ob
bolnišnici, šolah in vrtcih, pa tudi v
novih stanovanjskih soseskah, nakupovalnih središčih ter ob poslovnih
in industrijskih objektih. Nemalo
jih je pri tem vprašanju odgovorilo,
da so z obsegom zelenih površin v
mestu sicer zadovoljni, a jih skrbi
njihova neurejenost.
Kljub temu, da ljudje dobro poznajo okoljevarstveno vlogo narave
in jo zelo pozitivno sprejemajo, je
ravnanje z zelenimi površinami še
vedno neustrezno, kar je dokazala
tudi anketa. Le 32,3 % anketiranih
je namreč izrazilo mnenje, da Mariborčani dovolj odgovorno ravnajo
z javnimi zelenimi površinami, saj
se je po njihovem mnenju odgovornost do narave le malo izboljšala.
Slika 4: Družbena sprejemljivost zelenih površin v Mariboru.
Kako bi sprejeli odločitev vaše občine, da začne zelene površine
v mestu krčiti zaradi gradbenih del?
84,6
10,8
4,6
pozitivno
negativno
mi je vseeno
| 43
ZELENE POVRŠINE
67,7 % vprašanih pa je menilo, da
Mariborčani z zelenimi površinami
ne ravnajo dovolj odgovorno. Med
najpogostejšimi očitki izstopajo
njihovo onesnaževanje z različnimi
odpadki, uničevanje s parkiranjem
avtomobilov in vandalsko obnašanje
do dreves. Takšna dejanja so anketiranci pripisali premajhni ozaveščenosti ljudi glede ustreznega ravnanja
z zelenimi površinami kot skupne
lastnine ter nezmožnost zdravega
in čistega okolja kot predpogoja za
ustrezno kakovost življenja.
POROČILO
Sklep
Anketa o družbeni sprejemljivosti zelenih površin v Mariboru je dokazala, da
jih večina ljudi sprejema zelo pozitivno,
saj imajo zanje neprecenljivo vrednost.
Zelene površine so edini prostori v
mestu, ki omogočajo sožitje človeka
z naravo. Prav tako ljudem pomenijo
območja rekreacije in sprostitve. Presenetljivo se je izkazalo, da ljudje narave
v mestih ne vidijo le v zelenicah, parkih
ali drevoredih, ampak k njej prištevajo
tudi vrtove, grmičke in celo cvetlična
korita. Zeleni prostori v mestih imajo
torej sprostitveno, rekreacijsko, pa tudi
estetsko vlogo.
Prebivalci Maribora in okolice zelene
površine cenijo tudi z vidika okoljskih
funkcij, saj so znali prav dobro našteti
vse poglavitne tovrstne funkcije. Večina anketirancev nasprotuje posegom
v zelene površine, saj jih ne želijo več
izgubljati. Kljub zavedanju o okoljski
vlogi zelenih površin v Mariboru pa je
odgovornost do teh površin še vedno
na nizki ravni, saj se z njimi še vedno
ravna preveč neodgovorno.
Viri in literatura
1. Bolund, P., Hunhammar, S. 1999: Ecosystem services in urban areas. Ecological Economics 29. Amsterdam.
2. Butolac, M., Simleša, D. 2007: Zelena srca gradova - važnost vrtova i perivoja u urbanim područjima. Društvena istraživanja 16-6. Zagreb.
3. Cameron, R., Taylor, J. 2008: Plant for life. Medmrežje: http://www.bordbia.ie/aboutgardening/GardeningArticles/ScientificArticles/The% %20Benefits% %20of %20Green %20Space.pdf (10. 2. 2010).
4. Dailly, G. C. Introduction: What are ecosystem services. Medmrežje: http://cmbc.ucsd.edu/content/1/docs/Daily_1.pdf (25. 8. 2011).
5. De Sousa, C. A. 2003: Turning brownfields into green space in the City of Toronto. Landscape and Urban Planning 62. Amsterdam.
6. Doick, K. J., Sellers, G., Castan-Broto, V., Silverthorne, T. 2009: Understanding success in the context of brownfield greening projects. Urban Forestry & Urban Greening 8. Amsterdam.
7. From urban spaces to urban ecosystems. Medmrežje: http://www.eea.europa.eu/signals/articles/urban (10. 2. 2010).
8. Goličnik, B. 2000: Podoba narave v mestu. Narava v mestu med načrtovanim in spontanim, 7. redna konferenca Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Ljubljana.
9. Hladnik, J. 2000: Narava v mestu kot element prostorskega plana. Narava v mestu med načrtovanim in spontanim, 7. redna konferenca Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Ljubljana.
10. Kučan, A. 1994: Zeleni sistem Ljubljane. Urbani izziv 6-26727. Ljubljana.
11. Luhman, N. 1992: Ali se moderna družba lahko pripravi na ekološko ogrožanje? Ekološko gibanje, politika, morala (uredil Klemenc, A.). Ljubljana.
12. Mesta v prihodnosti: okoljsko in socialno trajnostna mesta. Medmrežje: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2012:27
7:0018:0022:SL:PD (15. 8. 2012).
13. Quintas, A. V., Curado, M. J.: The contribution of urban green areas to the quality of life. Medmrežje: http://www.cityfutures2009.com/
PDF/57_Quintas_Andreia.pdf (10. 2. 2010).
14. Podnar, K. 2009: Razumevanje družbene sprejemljivosti. Posavski obzornik 13-9. Krško.
15. Polič, M. 2000: Izkušnja narave v mestu. Narava v mestu med načrtovanim in spontanim, 7. redna konferenca Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Ljubljana.
16. Siikamäki, J., Wernstedt, K. 2008: Turning Brownfields into Greenspaces: Examining Incentives and Barriers to Revitalization. Journal of Health Politics, Policy and Law 33-3. Durham.
17. Simoneti, M. 1997: Mestne zelene površine. Ljubljana.
18. Smaniotto Costa, C., Šuklje Erjavec, I., Mathey, J. 2008: Zelene površine – najpomembnejši vir za sonaravnost mest. Urbani izziv 19-2. Ljubljana.
19. Špes, M., Cigale, D., Lampič, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. 2002: Študija ranljivosti okolja. Geographica Slovenica 35-1/2. Ljubljana.
20. Vovk Korže A., Smaka-Kincl, V. 2006: Zelene površine kot dejavnik kvalitete okolja v Mariboru. Revija za geografijo 1-1. Maribor.
21. Wilkinson, P. 2008: Upravljanje zelenih površin v mestu Bristol. Urbani izziv 19-2. Ljubljana.
44 |
Projekt ViTo – Celostni urbani razvoj
zgodovinsko pomembnih mest kot regionalnih
središč v Jugovzhodni Evropi
V drugi polovici leta 2012 se je zaključil mednarodni projekt »Celostni
urbani razvoj zgodovinsko pomembnih mest kot regionalnih središč v Jugovzhodni Evropi« (Integrated Urban
Development of Vital Historic Towns as
Regional Centres in South East Europe
– ViTo), pri katerem je sodelovalo tudi
Znanstveno-raziskovalno
središče
Univerze na Primorskem (UP ZRS).
Projekt v okviru evropskega programa
Jugovzhodna Evropa je potekal 36
mesecev: od septembra leta 2009 do
konca avgusta leta 2012.
(Romunija), občina Teramo (Italija),
regionalna razvojna agencija SVIM
– Sviluppo Marche S.p.A (Italija) in
Trgovska in gospodarska zbornica
občine Xanthi (Grčija). UP ZRS je
skupaj z madžarskim Centrom za regionalne študije sestavljal Znanstveni
svetovalni odbor, ki je ostalim sodelujočim svetoval pri izvedbi projektnih
dejavnosti, zagotavljal ustrezno kakovost projektnih rezultatov in predvsem skrbel za stalno vnašanje načel
Leipziške deklaracije v vse projektne
dejavnosti in rezultate.
Vodilni partner projekta je bila Mestna občina Ptuj, vanj pa je bilo poleg
UP ZRS vključenih še osem partnerjev iz šestih držav: Center za regionalne študije Madžarske akademije
znanosti iz Békéscsabe (Madžarska),
občina Arad (Romunija), občina
Banská Štiavnica (Slovaška), Oddelek za prostorsko načrtovanje mesta
Gradec (Avstrija), občina Oradea
Projekt je bil zasnovan kot podpora
trajnostnemu razvoju manjših zgodovinsko pomembnih mest na podeželju, s čimer so si projektni partnerji
prizadevali prispevati h gospodarski in
socialni koheziji slikovite in raznolike
Jugovzhodne Evrope. Majhna in srednje velika mesta namreč predstavljajo stalnico v naselitveni strukturi Jugovzhodne Evrope, so središča javnih
| 45
POROČILO
služb in območja, kjer se kulturna
dediščina vključuje v zavest lokalnega in regionalnega prebivalstva. Prav
zaradi tega majhna in srednje velika
mesta predstavljajo ključni element
pri uresničevanju ciljev Lizbonske in
Gotenburške strategije.
Projekt se je osredotočal na izboljšanje upravljanja z mestnimi središči in
na uresničevanje pilotnih projektov
na lokalni ravni. Glavni cilj projekta
je bilo povečanje privlačnosti mest,
krepitev identitete ter spodbujanje
gospodarskega razvoja mest in njihove
okolice. Projekt je med drugim želel
spodbujati uveljavitev novih transnacionalnih urbanih upravljavskih pristopov s pomočjo usposabljanja mestnih uprav in drugih zainteresiranih
skupin.
Dodana vrednost projekta ViTo se
izkazuje z vnosom načel Leipziške
deklaracije v proces načrtovanja in
POROČILO
izvajanja revitalizacije, ki je potekal
v partnerskih mestih. Ta načela zajemajo vključevanje javnosti, tako prebivalcev kot obiskovalcev, sodelovanje
in usklajevanje različnih sektorskih
politik, prostorsko osredotočanje razvojnih sredstev in ukrepov ter tudi
utemeljevanje ukrepov razvoja mest
na analizi slabosti in prednosti.
Rezultati projekta tako niso bili
omejeni le na nekaj izdelanih študij,
razvojnih strategij in investicijskih
načrtov, temveč se odražajo tudi v
oblikovanih strokovnih ekipah v partnerskih mestih, ki vodijo razvoj in
revitalizacijo mest v skladu z načeli
Leipziške deklaracije tudi po koncu
projekta.
Več informacij in gradiv o projektu
je dostopnih na uradni spletni strani
projekta: http://www.see-vito.eu/
Miha Koderman, Janez Berdavs
Razstava partnerskih mest, vključenih v projekt ViTo, je gostovala tudi v prostorih
Univerze na Primorskem (foto: Katja Ratoša).
Praznovanje 50 letnice
študija geografije
v Mariboru
Decembra 2012 je Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze
v Mariboru slovesno obeležil 50. letnico študija geografije v Mariboru.
Korenine mariborskega Oddelka za
geografijo segajo v leto 1961, ko je
bila ustanovljena predhodnica sedanje Filozofske fakultete – Pedagoška
akademija. V drugem letu njenega
delovanja, to je leta 1962, se je takrat obstoječim študijskim smerem
pridružil študij geografije. Temeljno
poslanstvo Oddelka za geografijo je
postalo izobraževanje kadrov za poučevanje geografije najprej v osnovnih
in nato tudi v srednjih šolah.
Uvedba študija geografije je odprla
pot k načrtnejšemu geografskemu
raziskovanju severovzhodne Slovenije, storjen pa je bil tudi korak k izgrajevanju humanistike v Mariboru. Od
ustanovitve do danes lahko sledimo
kakovostnemu in količinskemu napredku na raziskovalnem in študijskem področju Oddelka.
Jubilej je zmeraj priložnost in dolžnost ozreti se k izvorom; časovni lok, ki ga pri tem odkrivamo, je
46 |
vzvratno ogledalo prihodnosti. Tako
smo se 6. decembra 2012 srečali vsi,
ki smo soustvarjali preteklih 50 let
študija geografije v Mariboru, vsi, ki
jih je zanimalo, kaj smo v tem obdobju prispevali v zakladnico znanja, in
vsi, ki jih je zanimalo, kako razmišljamo o prihodnosti.
Po pozdravnem govoru predstojnice
doc. dr. Eve Konečnik Kotnik je dekan Filozofske fakultete v Mariboru
red. prof. dr. Marko Jesenšek poudaril pomembno vlogo geografije pri izgrajevanju humanistike v Mariboru.
Ključne poudarke razvoja Oddelka
za geografijo v Mariboru je izpostavil
večletni predstojnik in sedanji namestnik predstojnice doc. dr. Uroš
Horvat.
Praznovanje so izredno obogatili
nekdanji oziroma upokojeni profesorji mariborskega geografskega oddelka, posebej prof. dr. Borut Belec,
ki je bil tudi ustanovni član Oddelka,
ter prof. dr. Božidar Kert. K obujanju spominov smo dodali pogled na
študij geografije v Mariboru z zunanje perspektive, h čemur sta nas
intenzivno spodbudila doc. dr. Blaž
Repe, predstojnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani ter izr. prof. dr. Stanko
Pelc, predstojnik Oddelka za geografijo Fakultete za humanističen študije Univerze na Primorskem.
in družbene geografije, red. prof. dr.
Karmen Kolnik o pomenu in raziskovalnih dosežkih Didaktike geografije,
doc. dr. Igor Žiberna pa je predstavil
aplikativne raziskave in projekte Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Prorektorica za kakovost Univerze v Mariboru
in članica mariborskega geografskega
oddelka doc. dr. Lučka Lorber je izpostavila zgodovinski razvoj vpetosti
Oddelka v mednarodni prostor.
Primere realizacije študijskega dela so
predstavili nekdanji in sedanji predstavniki podiplomskih in dodiplomskih študentov geografije v Mariboru
mag. Petra Jesenek Bračko, študentka Maja Rupnik in študent Kristjan
Horvat.
Po predstavitvi vizije študija geografije v Mariboru oziroma pogleda naprej s strani predstojnice doc. dr. Eve
Konečnik Kotnik sta sledila odprtje
in ogled razstave ob praznovanju 50.
letnice študija geografije v Mariboru,
ki je bila pripravljena v avli Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Odprtje je vodil izr. prof. dr. Vladimir Drozg.
Ob zaključnem neformalnem druženju ob štajerskih ekoloških kulinaričnih dobrotah smo ugotavljali,
kako pomembno in dobro je, da se
srečujemo, spoznavamo in bogatimo
drug drugega.
Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru se ponovno iskreno zahvaljuje vsem, ki ste
dejavno sodelovali pri organizaciji
in izvedbi praznovanja pomembne
obletnice, ter vsem, ki ste praznovali
z nami. Želimo si še več podobnih
srečanj in velikih obletnic v prihodnosti!
Eva Konečnik Kotnik
Sedanji in nekateri nekdanji sodelavci Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze
v Mariboru (foto: arhiv Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru).
Člani Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Mariboru so predstavili pregled dosedanjega dela Oddelka: red. prof. ddr. Ana Vovk Korže je
spregovorila o raziskovalnih dosežkih
članov Oddelka na področjih fizične
| 47
POROČILO
POROČILO
Srečanje diplomantov geografije po več kot pol stoletja
Na 55. letnem srečanju maturantov
bežigrajske gimnazije pred dvema letoma mi je sošolka Olga Jereb Grampovčan (kasneje kolegica na geografiji) predlagala, da bi se lahko spet
enkrat po dolgem času srečali kolegi-geografi našega letnika, ki smo se na
Filozofsko fakulteto vpisali leta 1955.
Skupaj sva se lotili tega projekta in 5.
junija 2012 se je ta zamisel uresničila.
Srečali smo se v Ljubljani v gostilni
Žabar na Viču.
ali ravnatelji, nekaj na inštitutih in v
drugih poklicih povezanih z geografijo. Letnik je bil res zelo uspešen, saj so
trije kolegi dosegli doktorat znanosti,
med njimi že pokojna Djoko Jelić in
Peter Habič, svetovno znan krasoslovec, ter Jože Lojk. Kolega Franci Štraus je po diplomi iz geografije doštu-
diral še medicino in se specializiral v
psihiatriji. Kolega Silvo Prodan pa je
avtor več knjig o Istri in usodah njenih ljudi.
Srečanja so se vsi prisotni razveselili in
si obljubili, da se ob letu spet srečamo.
Leposava Jovanić-Lepa, Olga Jereb
Grampovčan
Srečanje diplomantov vpisanih na študij geografije leta 1955 je bilo 5. junija 2012 (foto: Jože Lojk).
Prišlo nas je 18. Štirje so se zaradi bolezni opravičili, štirje so žal že pokojni, nekaj vpisanih pa je od študija že
kmalu odstopilo.
48 |
društva in jih vzpodbuditi, da bi tudi
sami pripomogli k njegovemu delovanju. V ta namen so potekale delavnice, del motivacijskega vikenda pa je
bila tudi ekskurzija v bližnjo okolico
ter potopisno predavanje.
Vsak član našega društva postane
tudi član združenja EGEA (European
Geography Association for Students
and Young Geographers), ki je velika
evropska skupnost mladih geografov,
saj šteje 94 entitet iz 27 držav. Članstvo vsakomur daje možnost udeležbe
na številnih mednarodnih kongresih
V celotnem koledarskem letu se je
zvrstilo okrog deset potopisnih predavanj, ki so potekala ob torkih zvečer
v prostorih Filozofske fakultete. Potopisna predavanja so pripravili člani
društva, ki so se potovanj udeležili v
lastni režiji. V sodelovanju z Ljubljanskim geografskim društvom z enim
potopisnim predavanjem letno gostujemo tudi pri njih.
Vsako leto izdamo dve številki društvenega časopisa GeoMix: eno v
decembru in eno v maju. V njem so
objavljeni prispevki članov, ki obravnavajo najrazličnejše geografske tematike, v vsako številko pa svoj članek
prispevajo tudi nekateri profesorji,
ki jih povabimo k sodelovanju glede
na temo trenutne številke. Vsak član
prejme po en izvod, Ljubljansko geografsko društvo (LGD) pa je odkupilo
približno dvesto izvodov decembrske
številke.
Nov upravni odbor je bil izvoljen oktobra 2012 (foto: arhiv Društva mladih geografov
Slovenije).
Delovanje geografskih društev v letu 2012
V začetku marca je potekal tradicionalni motivacijski vikend, tokrat v
Hrvatinih pri Ankaranu. Cilj motivacijskega vikenda je člane, ki so včlanjeni prvič, seznaniti z delovanjem
V začetku julija je potekal že 16. geografski mladinski raziskovalni tabor,
tokrat pod naslovom »Obmejnost
kot priložnost brezmejnih možnosti«.
Tabor je potekal deset dni, njegov
namen pa je bil raziskovanje družbeno- in fizičnogeografskih lastnosti ter
problematike občine Brežice. Januarja
2013 smo izdali zbornik, v katerem se
je na dobrih dvesto straneh mogoče
seznaniti z dognanji udeležencev tabora.
V sodelovanju z Društvom geologov
in Društvom krajinskih arhitektov
smo spomladi organizirali t. i. geografsko-krajinarsko-geološki tabor, ki
je potekal v Kočevju. Tega tabora se
udeleži po petnajst članov iz vsakega
od omenjenih društev.
Šele zdaj sem dojela, v kako zanimivem letniku sem študirala geografijo.
Veliko nas je bilo zaposlenih v pedagoških poklicih, bodisi kot profesorji
Društvo mladih geografov Slovenije
V letu 2012 smo nadaljevali s tradicionalnimi dejavnostmi društva ter
uvedli nekatere nove. Trudimo se
vzbuditi geografsko zanimanje pri
članih ter jih vzpodbujati, da tudi
sami organizirajo katerega izmed dogodkov. Društvo je leta 2012 štelo
136 članov.
V letu 2012 smo organizirali izmenjavi s študenti geografije v Joensuuju
(Finska) in Berlinu (Nemčija).
V okviru vsakoletne ekskurzije, ki jo
DMGS pripravi za člane LGD, smo
se odpravili v dolino Sotle in po gričih Kozjanskega. Poleg tega je bila
skozi vse leto organizirana kopica
drugih dogodkov, med drugim kolesarjenje in vodenje po Ljubljanskem
barju, vrsta enodnevnih ekskurzij in
tematska predavanja.
V letu 2013 smo društveno aktivnost še nekoliko povečali, ena izmed
novosti pa je izdelava društvenih puloverjev in novih društvenih majic.
Geografski tabor bo letos potekal v
Škofji Loki, v okviru mednarodnega
sodelovanja pa v prvem polletju potekajo izmenjave s študenti geografije v Marburgu (Nemčija) in Skopju
(Makedonija). Letos gostimo tudi
tako imenovani Summerfest, ki se ga
udeležijo sedanji in nekdanji študenti geografije z gosti iz tujine, njegov
namen pa je obeležitev 25. obletnice
začetka delovanja in 15. obletnice samostojnosti društva.
Upravni odbor Društva mladih geografov Slovenije
po vsej Evropi. Naši člani so se lani
udeležili kongresov v Srbiji (kongres
evromediteranske regije), v Latviji
(kongres severne in baltske regije), v
Bruslju (letni kongres), srečanja študentov geografije iz balkanskih držav
(Balkanijada) v Makedoniji, seminarja Many cultures 4 Europe v La
Rochelle (Francija), srečanja Explore
Moravia na Češkem, decembrskega
mednarodnega srečanja mladih geografov na Dunaju in izobraževanja
FINE vol. 2 v Münchnu. Poleg kongresov in izobraževanj pa so del mednarodnega delovanja tudi izmenjave.
Društvo učiteljev geografije Slovenije
Društvo učiteljev geografije Slovenije
(DUGS) je tudi v letu 2012 delovalo
kot stanovsko društvo učiteljev geografije.
Osnovne dejavnosti društva so bile
predavanja, ekskurzije, organizacija
okroglih miz, izvedba taborov, založništvo, organizacija tekmovanj in
natečajev, strokovna srečanja in druženja, zbiranje gradiv in podelitev
priznanj.
| 49
POROČILO
Za nemoteno delovanje društvenih
dejavnosti skrbijo sekcije društva:
1. Sekcija za ekskurzije in srečanja,
koordinatorji Kunaver-Cigler-Bratec Mrvar;
2. Sekcija za projektno delo, koordinator Igor Lipovšek;
3. Sekcija za strokovno delovanje in
mednarodno sodelovanje, koordinatorji: Kolnik-Resnik Planinc-Kunaver;
4. Sekcija za sodelovanje z drugimi
društvi, koordinatorka Nevenka
Cigler;
5. Sekcija za IKT in pouk geografije,
koordinator Mirsad Skorupan;
6. Sekcija za priznanja DUGS, koordinator Igor Lipovšek;
7. Zgodovinska sekcija, koordinatorja
Kunaver-Bratec Mrvar
Društvo ima svojo spletno stran
(http://www.drustvo-dugs.si/), ki
jo ureja Mirsad Skorupan.
Predsednik društva je še naprej Rožle
Bratec Mrvar, tajnica Lea Nemec in
blagajnik društva Mirsad Skorupan.
V letu 2012 so se člani izvršnega odbora društva redno sestajali in reševali
tekoče zadeve.
POROČILO
Vse dejavnosti smo izpeljali predvsem s prostovoljnim delom članov
društva. Večje stroške smo imeli smo
z izvedbo tabora, kjer smo uspeli pridobiti subvencijo Mestne občine Ljubljane, izveden pa je bil v sodelovanju
z Zavodom za šolstvo.
Rožle Mrvar Bratec
Gorenjsko geografsko društvo
Dejavnosti v letu 2012:
19.1.: predavanje o narodnih parkih
Kalifornije (predavatelj Pavle Dobovšek)
19.1.: občni zbor v prostorih Osnovne šole Staneta Žagarja
26.4. – 2.5.: geografska ekskurzija na
Madžarsko (strokovno vodstvo Jelena in Bogo Mihevc)
8.9.: ekskurzija na Dravsko polje in
obisk muzeja Pangea (strokovno
vodstvo Vili Podgoršek)
10.11.: ekskurzija na Kraški rob (strokovno vodstvo Franci Benedik)
8.12.: obisk učne poti ob Kokri in
Muzeja kruha (strokovno vodstvo
Milan Krišelj)
8.12.: občni zbor društva
janskega (Magda Grobelšek)
• november: Pradol in Robidišče
(Andrej Bandelj)
Prvomajska eksurzija: Mjanmar /
Burma.
2. Predavanja
• januar: Jordanija (Gal Kušar)
• februar: Z ruzakom na Pacifik (Jurij Tihelj in Lea Kavalič)
• marec: Madagaskar (Vane Fortič)
• april: Do Nepala (Martina Herič
in Urban Jensterle)
• oktober: Tanzanija (Tina Majcen)
• november: Sever Skandinavije (Jan
Podgornik)
• december: Po Patagoniji in na
Ognjeno zemljo (Marjan Luževič)
3. Geografski večeri
Spomladanska večera sta bila posvečena mestu in njegovemu prometu:
• marec: Mestno načrtovanje po
meri ljudi (Blaž Lokar)
• april: Fenomen urbanega kolesarjenja (Andrej Klemenc)
Jesenska večera:
• oktober: Pogled na sušo od blizu in
od daleč (Andreja Sušnik)
• november: Geografski vidiki poplav v Sloveniji (Karel Natek)
Marjan Luževič
V marcu smo izvedli drugo Kocenovo
soboto. To je strokovno družabno srečanje, ki je vsebovalo nekaj strokovnih
predavanj, predstavitve novih učnih
poti in družabni del. V drugi polovici
oktobra smo izvedli že 8. tabor učiteljev geografije, ki se je tokrat odvijal na
Obali. Izvedli smo občni zbor (ponovno je izvolil staro vodstvo). V okviru
Ilešičevih dni smo podelili društvena
priznanja. Sodelovali smo tudi pri delu
Zveze geografov Slovenije.
50 |
4. Sodelovanje z drugimi društvi
V letu 2012 smo nadaljevali uspešno sodelovanje z Društvom mladih
Ljubljansko geografsko društvo
geografov Slovenije. Našim članom
1. Ekskurzije
in članicam smo tako ponovno poEnodnevne ekskurzije:
sredovali izvode prednovoletne šte• marec: Videm (Andrej Bandelj)
• april: Kanalska dolina vilke glasila GEOmix ter v sodelovanju s študenti pripravili predavanje
(Andrej Bandelj)
• maj: Popotresna obnova v Furlaniji in ekskurzijo. Smo tudi med najbolj
dejavnimi člani Zveze geografov
• september: Dravinjska dolina Slovenije, prisotni v vseh njenih or(Ana Vovk Korže)
• oktober: Dolina Sotle in griči Koz- ganih.
5. Založništvo
V letu 2012 smo v okviru zbirke društvenih vodnikov izdali vodnik Slovenija VI, ki ga je napisalo več avtorjev
– strokovne vodje preteklih društvenih
ekskurzij: Andrej Bandelj, Franc Malečkar, Aljaž Celarc, Tea Erjavec, Grega
Žorž, Brigit Gregorič, Martina Pečnik
Herlah, Matija Zorn in Miha Krofel.
Vodnik je uredil Drago Kladnik, izdala
ga je založba ZRC SAZU.
6. Prireditve
V decembru 2012 je Ljubljansko geografsko društvo s finančnim prispevkom ponovno podprlo novoletno srečanje geografov v organizaciji Alumni
kluba geografov Univerze v Ljubljani.
7. Članstvo in obveščanje
V letu 2012 so potekale običajne akcije pridobivanja novih članov in članic
ter obveščanja o delovanju društva.
Tako še vedno vabimo k včlanitvi pod
ugodnimi pogoji vse nove diplomante
Nov Izvršni odbor je v letu 2012 dobilo tudi Ljubljansko geografsko društvo (foto: Bojan Erhartič).
in diplomatke Oddelka za geografijo
ljubljanske Filozofske fakultete. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se nam
vsako leto pridruži nekaj diplomantov,
kar zagotavlja pomladitev društvenih
vrst in spodbuja k nadaljevanju akcije.
Vsak novo včlanjeni član prejme posebno pismo.
Ogled učnega poligona za samooskrbo v Dolah, s katerim upravlja Mednarodni center
za ekoremediacije Filozofske fakultete, Univerze v Mariboru. Udeleženci ekskurzije
Ljubljanskega geografskega društva so si ogledali zasnovo tamkajšnje ekovasi in se seznanili
s principi permakutlure (foto: Primož Pipan).
Člani so bili v preteklem letu o dejavnostih društva obveščeni s skupno
petimi rednimi obvestili, poslanimi
preko elektronske ali navadne pošte.
Neposredno po izidu so prejeli tudi
vse številke Geografskega vestnika in
Geografskega obzornika, dodatno pa
še Geomix. Redno obveščanje članov
poteka tudi preko društvenih spletnih
strani ter objav na Geolisti, v geografskih revijah in drugih medijih.
8. Delo Izvršnega odbora Ljubljanskega geografskega društva
Izvršni odbor Ljubljanskega geografskega društva se je sestajal redno, vsak mesec. Poleg rednih mesečnih sej poteka
stalna komunikacija med člani Izvršnega odbora tudi po sodobnih elektronskih poteh. V letu 2012 nismo zabeležili težav pri usklajevanju in delovanju
Izvršnega odbora, delo vseh članov in
članic Izvršnega odbora pa ocenjujemo
za uspešno in odgovorno ter v skladu z
vsemi pravili in statutom društva.
Blaž Repe
| 51
RECENZIJA
RECENZIJA
Milan Bufon: Ne vrag, le sosed bo mejak
Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine
Upravljanje integracijskih procesov v obmejnih območjih
2011. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 281 str.
2012. Ljubljana, Modrijan, 472 str.
Najpomembnejši rezultat temeljnega raziskovalnega projekta Evropske
multikulturne regije med družbeno-prostorsko konvergenco in divergenco je nedvomno knjiga Ne vrag,
le sosed bo mejak, ki je nastala izpod
peresa vodje projekta, prof. dr. Milana
Bufona. Kot navaja avtor v predgovoru, je naslov knjige poklon našemu
največjemu in še vedno aktualnemu
pesniku, ki je v svoji »prešerni« viziji uvidel čas, ko bodo lahko evropski
narodi (s slovenskim vred) zaživeli v
slogi in sožitju, a hkrati je delo Milana
Bufona tudi poklon slovenski geografiji. Slednjo trditev še posebej podkrepi dejstvo, da je knjiga pred kratkim
prejela priznanje Javne agencije za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za najboljše delo na področju
geografije v preteklem obdobju.
Monografija se ukvarja s sodobnimi problemi evropskih (a ne samo)
obmejnih oziroma tako imenovanih
»kontaktnih« območij. V njej se avtor
spoprime s problematiko meja in mejnosti kot elementa in dejavnika družbenega in prostorskega razdruževanja
in povezovanja ter obenem razpravlja
o teoretično-metodoloških vidikih geografske obravnave meja in obmejnih
območij. Med drugim analizira zapletene sodobne evropske procese, ki jih
pravzaprav zaznamuje dokaj kaotično
iskanje novega oziroma možnega ravnovesja med geopolitično konvergenco in divergenco. Poseben poudarek
52 |
je namenjen regijam in regionalnim
politikam, saj naj bi te v novem postindustrijskem evropskem razvojnem
modelu predstavljale ključni dejavnik
družbene integracije in politične decentralizacije. V tem okviru je avtor
podrobneje obravnaval fenomen čezmejnih regij ter položaj in funkcijo
tako imenovanih »notranjih« in »zunanjih« meja Evropske unije. Le-te na
eni strani izražajo težnjo po novem,
skupnem upravljanju, na drugi strani
pa težnjo po »sekurizaciji« oziroma
varovanju sistema EU pred zunanjimi dejavniki, predvsem na področju
urejanja priseljevanja in odpravljanja terorističnih nevarnosti po vzoru
ameriške izkušnje.
Avtor je želel podrobneje preučiti procese transformacije ter obenem možnosti re(integracije) obmejnih območij v širšem, predvsem evropskem
prostoru, kjer se s težavami, a vendarle uveljavlja nov koncept »združenosti
v različnosti«. Prav tako je namenjena
večja pozornost upravljanju na več
ravneh, ki se bo po njegovem mišljenju lahko, oziroma moralo, prav v teh
območjih najprej preizkusiti in nato
uveljaviti.
Večji del knjige je posvečen prikazu
obstoječih dejanskih razmer in praks
čezmejnega sodelovanja, saj je na ta
način mogoče podrobneje odkriti
razmerje med dediščino preteklosti in
izzivi prihodnosti oziroma dejanskega
uveljavljanja novih večnivojskih oblik
upravljana čezmejnih ali (re)integriranih prostorov. Ker je največ primerov
čezmejnega sodelovanja mogoče spremljati prav v Evropi, je temu okolju
namenjena posebna pozornost. Avtor
primerjalni pregled sklene s primeri iz
Severne Amerike, posebej obmejnega
območja med Združenimi državami
Amerike in Mehiko, za katerega pravi,
da združuje lastnosti tako notranjih
kot zunanjih evropskih obmejnih območij.
Vse navedeno uvršča delo Milana
Bufona v sodobno referenčno znanstveno literaturo geografske stroke,
prav tako pa ne gre zanemariti tudi
njeno pedagoško vrednost. Seveda je
knjiga namenjena tudi predstavnikom drugih strok, ki se pri svojem
raziskovalnem delu tako ali drugače
soočajo s podobnimi vprašanji, in
tistim, ki se posvečajo bolj praktičnemu upravljanju čezmejnih politik,
saj v njej lahko najdejo kar nekaj
uporabnih napotkov.
Ksenija Perković
Ob koncu leta 2012, skoraj 15 let po
izidu geografskih monografij o tedaj
še mladi slovenski državi, Geografije
Slovenije (urednika: Ivan Gams in Igor
Vrišer, Slovenska matica, 1998) in Slovenije – pokrajine in ljudje (urednika:
Drago Perko in Milan Orožen Adamič,
Mladinska knjiga, 1998), smo ponovno dobili temeljno geografsko monografijo, ki na celosten način predstavlja
sodobno Slovenijo in njene pokrajine.
To je knjigo Jurija Senegačnika Slovenija in njene pokrajine (Modrijan založba d.d., 472 strani, 621 fotografij,
67 kart, 102 grafa, 28 ilustracij). V
primerjavi s knjigama iz leta 1998, kjer
so bile občegeografske razmere in regionalnogeografska podoba Slovenije
predstavljene s strani številne ekipe avtorjev v dveh ločenih delih, je Senegačnikova monografija celovito delo enega
avtorja, ki združuje obči in regionalni
del geografije Slovenije, zaradi česar je
bistveno bolj koherentna in kompaktna celota, iz katere je jasno razvidna
rdeč nit, ki jo je zasledoval avtor.
Jurija Senegačnika slovenska geografska in širša javnost pozna kot pisca
zelo odmevnih geografskih učbenikov
za srednje in osnovne šole. Učbenika
Slovenija 1 - geografija za 3. letnik gimnazij (Modrijan založba d.d., 2008)
in Slovenija 2 - geografija za 4. letnik
gimnazij (Modrijan založba d.d.,
2010) sta avtorju služila kot izhodišče za pripravo monografije Slovenija
in njene pokrajine. Po vsebinskem
obsegu, aktualnosti in bogastvu slikovnega gradiva pa ju daleč prekaša.
Stična točka z učbenikoma je avtorjeva
težnja, da je delo strokovno korektno
in neoporečno, istočasno pa tudi poljudno. Mislim, da je avtorju to v celoti
uspelo, zato bo knjiga naletela na zelo
širok krog bralcev in uporabnikov: od
šolajoče se mladine na vseh stopnjah
izobraževanja, do geografov in strokovnjakov ostalih prostorskih ved, z veseljem jo bodo v roke vzeli tudi izletniki
in ljubitelji domoznanskega branja. Za
širšo publiko bodo zanimive tudi številne vinjete z različnimi zanimivostmi
in podrobnostmi.
Knjiga je sestavljena iz osmih temeljnih
poglavij. Prvi dve sta namenjeni prikazu naravno- in družbenogeografskih
značilnosti, preostalih šest pa predstavitvi petih velikih naravnogeografskih
enot (makroregij) Slovenije (Alpskih,
Predalpskih, Dinarskokraških, Obsredozemskih in Obpanonskih pokrajin)
in zamejstva. Avtor je pri opisih izhajal iz najnovejših spoznanj geografije
in tudi drugih prostorskih ved ter težil k zajemanju najnovejšega stanja v
prostoru. To ni bilo vedno enostavno,
saj se družbena in gospodarska podoba Slovenije v zadnjem času zelo hitro
spreminja.
Pomemben prispevek monografije k
slovenski geografiji, tako znanstveni
kot šolski, je tudi dodelava in nadgraditev naravnogeografske členitve
Slovenije za potrebe šolske geografije,
ki so jo pripravili Karel Natek, Darko
Ogrin in Igor Žiberna (Teorija in praksa regionalizacije Slovenije, Maribor,
2004). Členitev ni bila do konca dodelana; ni dorekla imen enot nižje ravni
(pokrajin) in začrtala mej med njimi.
Prvi poskus konkretnega poimenovanja pokrajin znotraj na novo začrtanih
enot srednje ravni je naredil Senegačnik v gimnazijskem učbeniku Slovenija 2 (Modrijan založba d.d., 2010).
V sodelovanju z Darkom Ogrinom in
Igorjem Žiberno je še odprta vprašanja
odpravil za potrebe te monografije, v
kateri je nova členitev Slovenije na 47
pokrajin prvič objavljena in ji avtor
tudi sledi v regionalnem delu monografije.
Posebna vrednost knjige je bogata kartografska, grafična in slikovna oprema,
ki vsebinsko dopolnjuje napisano in
hkrati poskrbi za večjo nazornost. Avtor je izrabil najboljše gradivo, ki ga je
že uporabil pri geografskih učbenikih
in dodal veliko novega. Velika večina
fotografij je avtorjevih in so rezultat
sistematičnega terenskega raziskovanja
Slovenije, zelo veliko jih je posnetih iz
zraka.
Darko Ogrin
| 53
DIPLOMANTI
DIPLOMANTI
Diplomanti geografije v letu 2012
Leta 2012 je na vseh treh slovenskih oddelkih za geografijo diplomiralo 167 študentov. Največ študentov je končalo star
ali prvostopenjski študij geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (56,9 %). Razmerje med diplomanti starih študijskih programov in diplomantov prvostopenjskega študija je nekoliko v prid staremu
programu (58,7 % vseh diplomantov).
Oddelek
Star študij
Prvostopenjski
študij
Skupaj
Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične
študije Univerze na Primorskem
14
15
29
Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
64
31
95
Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
20
23
43
Skupaj
98
69
167
Oddelek za geografijo Fakultete
za humanistične študije
Univerze na Primorskem
POTOKAR Katja: Razvojni problemi
podeželja na primeru krajevne skupnosti
Dovje-Mojstrana. Mentor: Marjan
Ravbar. COBISS.SI-ID 512832128
1. Diplomanti Geografije
kontaktnih prostorov
PREMELČ Matevž: Geografski vidik
dinarsko-alpskega ekološkega koridorja.
Mentor: Matej Gabrovec, somentor: Boris
Kryštufek. COBISS.SI-ID 512910208
CURK Matej: Sprememba rabe tal v
katastrski občini Dolenja vas. Mentor: Gregor
Kovačič. COBISS.SI-ID 512848000
RIFELJ Nina: Staranje prebivalstva in
geografski vidiki domov za ostarele. Mentor:
Marjan Ravbar. COBISS.SI-ID 512900992
ERPIČ Janja: Predstavitev predvidenih
posledic načrtovane gradnje hidroelektrarn
na Muri. Mentorica: Valentina Brečko
Grubar. COBISS.SI-ID 512875904
JAMŠEK Andreja: Človekovo dojemanje
naravnih nesreč na primeru zemeljskega
plazu Slano blato nad Lokavcem. Mentor:
Blaž Komac. COBISS.SI-ID 512808832
SALMIČ Staša: »Vikend pod gorami«:
prostorska analiza počitniških bivališč v
občini Kranjska Gora. Mentor: Anton
Gosar. COBISS.SI-ID 512809088
GAČNIK Urška: Hidrogeografska
analiza porečja in kakovost Polskave.
Mentorica: Valentina Brečko Grubar.
COBISS.SI-ID 512875648
KAČIČ Petra: Navtični turizem kot dejavnost
obremenjevanja okolja v občinah Koper,
Izola in Piran. Mentorica Valentina Brečko
ŠEGINA Ela: Oblike in procesi na flišnih
obalnih stenah. Mentor: Blaž Komac, somentor:
Stefano Furlani. COBISS.SI-ID 512890752
GUZEJ Anja: Laguna Stjuža. Mentor:
Lovrenc Lipej. COBISS.SI-ID 512881536
LEITINGER Violeta: Hidrogeografske
značilnosti porečja reke Pesnice s poudarkom
na vodnogospodarskih ureditvah. Mentorica:
Valentina Brečko Grubar, somentorica: Mateja
Klaneček. COBISS.SI-ID 512913280
LUIN Darja: Kakovost površinskega vodnega
toka Badaševica. Mentorica: Valentina Brečko
UDVINČIČ Alma: Mednarodna učna
mobilnost mladih na primeru programa
Evropske prostovoljne službe. Mentor:
Milan Bufon. COBISS.SI-ID 512909184
VODOPIVEC Viviana: Ali je Medvedja
jama v Dolini pri Trstu primerna za
turistične namene? Mentor: Tadej
Slabe. COBISS.SI-ID 512905088
NOVAK Andrej: Kaninsko pogorje in
njegove reliefne oblike. Mentor: Martin
Knez COBISS.SI-ID 34516525
2. Diplomanti Geografije
(bolonjski študij – 1. stopnja)
PINTAR Maja: Problematika statusa srbske
narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Mentor:
Milan Bufon. COBISS.SI-ID 512913536
BRUS Nejc: Jame brez stropa na izbranih
primerih s Krasa in Vremščice. Mentor:
Tadej Slabe. COBISS.SI-ID 512874880
54 |
CRNOJA Boris: Tolminska korita z Zadlaško
jamo in termalnimi izviri. Mentor: Tadej
Slabe. COBISS.SI-ID 512875392
ČERNAC Karin: Značilnosti
Križne jame. Mentor: Martin Knez.
PRELC Patricija: Hidrogeografija
Petelinjskega jezera. Mentor: Gregor
REJA Katja: Pomen krajinskega parka Strunjan
za razvoj turizma in rekreacije v občini Izola
z vidika občanov. Mentorica: Valentina
Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 512854656
RUTAR Janez: Možnosti za trajnostno sonaravni
razvoj na Solčavskem in v Zgornjem Posočju s
poudarkom na ekološkem kmetovanju. Mentor:
Gregor Kovačič. COBISS.SI-ID 512877440
ZUBIĆ Maja: Spreminjanje rabe tal v
katastrski občini Koštabona. Mentor: Matej
Gabrovec. COBISS.SI-ID 512854400
Pripravila: Valentina Brečko Grubar
Oddelek za geografijo Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani
V letu 2012 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani
diplomiralo 64 študentov po starem
programu, 31 študentov pa je zaključilo prvo stopnjo bolonjskega študijskega programa. Diplomska dela in
zaključne seminarske naloge so v digitalni obliki dostopni preko kataloga
pisnih del na knjižnični domači strani
na naslovu http://geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/.
MARIČ Katja: Kras v Malaviju. Mentor:
Tadej Slabe. COBISS.SI-ID 512807808
Med prejemniki Prešernove nagrade Filozofske fakultete v Ljubljani za
študijsko leto 2011/2012 sta bila tudi
dva diplomanta Oddelka za geografijo.
Matej Blatnik je prejel nagrado za diplomsko delo Vegetacijske značilnosti
izbranih melišč na območju slovenskih
Alp (mentor: doc. dr. Blaž Repe), Mirjana Plantan pa je prejela nagrado za
diplomsko delo Identiteta slovenskega
prostora v popularni glasbi (mentor:
izr. prof. dr. Jernej Zupančič).
NAGLOST Jernej: Funkcijska in
morfološka zgradba Vipave. Mentor: Matej
Gabrovec. COBISS.SI-ID 512807552
Priznanje Oddelka za geografijo za
študente za najboljša diplomska dela
KORENIKA Andrea: Kulturne terase na
primeru k.o. Dvori nad Izolo. Mentor: Gregor
KOS Rebecca: Sprememba rabe tal v katastrski
občini Hrašče med leti 1823 in 2012. Mentor:
Matej Gabrovec. COBISS.SI-ID 512876416
KOVAČ Bojana: Sukcesija na izbranih
požariščih v Slovenski Istri. Mentorica: Valentina
Brečko Grubar COBISS.SI-ID 512854912
in zaključne seminarske naloge v študijskem letu 2011/2012 so prejeli
Matjaž Dovečar, Tomaž Hosta, Erik
Logar in Tina Majcen.
FEDERNSBERG Nina: Učna pot po
Ljubečni. Mentorica: Tatjana Resnik
Planinc. COBISS.SI-ID 48459874
1. Diplomanti po starem
programu (enopredmetni in
dvopredmetni študij geografije)
FUREK Anja: Vplivi avtoceste na razvoj
Mestne občine Murska Sobota. Mentor:
Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 49347170
AHČIN Ana: Razvojne možnosti Krajinskega
parka Polhograjski dolomiti. Mentor:
Andrej Černe. COBISS.SI-ID 48928354
AŠČIĆ Danica: Regionalna geografija
občine Novo mesto s poudarkom na
njeni gospodarski vlogi. Mentor: Dejan
Rebernik. COBISS.SI-ID 47798370
BAN Žiga: Sonaravno gospodarjenje
z Ljubljanico na območju Mestne
občine Ljubljana. Mentor: Dušan
Plut. COBISS.SI-ID 48292450
BLATNIK Matej: Vegetacijske značilnosti
izbranih melišč na območju slovenskih Alp.
Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 48287074
COKAN Blaž: Vpliv malih hidroelektrarn
na populacijo potočne postrvi na
primeru reke Mislinje. Mentor: Blaž
Repe. COBISS.SI-ID 50290786
ČER Jasmina: Prostorsko planiranje in
demografske spremembe v občinah Gorenja vas Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Mentor:
ČUŠ Tea: Gospodarski razvoj Češke
na primeru Osrednječeškega in
Severnomoravskega okraja. Mentor: Dejan
DOBLŠEK Denis: Političnogeografska
analiza meja Makedonije. Mentor: Jernej
Zupančič. COBISS.SI-ID 48456546
DOVEČAR Matjaž: Stanje javnega potniškega
prometa v Sloveniji in možnosti za razvoj
intermodalnih potniških središč. Mentor:
FIŠER Nina: Državljanstvo in pouk
geografije. Mentorica: Tatjana Resnik
GARTNAR Kaja: Turizem in hendikep:
primer Triglavskega narodnega parka.
Mentorja: Dejan Cigale in Roman
Kuhar. COBISS.SI-ID 47807586
GELZE Daša: Razvojne možnosti
Kenije. Mentorica: Katja Vintar
Mally. COBISS.SI-ID 48907106
GJÖREK Polonca: Geografski učinki
madžarske manjšine v Prekmurju. Mentor:
Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 48906082
GOLOGRANC Eva: Vpliv naravnogeografskih
dejavnikov na življenje in verovanje Aztekov,
Majev in Inkov. Mentorici: Metka Špes in
Anja Zalta Bratuž. COBISS.SI-ID 50306402
GRIŽANČIČ Sabina in JEROVŠEK
Barbara: Koncept teritorialne kohezije in
regionalni razvoj Evropske unije. Mentor:
GUSTINČIČ Martin: Topoklima
Zaplane. Mentor: Matej Ogrin.
HAFNER Blaž: Prostorsko-planerska vprašanja
načrtovanja vrtcev v občini Grosuplje. Mentor:
HRIBŠEK Tina: Preživljanje prostega
časa prebivalcev občine Hrastnik. Mentor:
Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 49739106
ISTENIČ Katja: Priseljevanje na Vrhniko v
20. stoletju. Mentorja: Božo Repe in Jernej
JANČIČ Matej: Topoklima vzhodnega
Pohorja. Mentor: Darko Ogrin.
KASTELIC Blaž: Geografski vidiki oskrbe
s pitno vodo v Slovenski Istri. Mentor:
Dušan Plut. COBISS.SI-ID 48907618
DROLE Teja: Geografske možnosti
proizvodnje vetrne energije v Sloveniji. Mentor:
KEPEC Gregor: Sinergetski in kumulativni
vplivi na okolje za primer načrtovanja
verige hidroelektrarn na reki Savi. Mentor:
ĐURAN Borjan: Možnosti razvoja turizma
v občini Novo mesto. Mentor: Dejan
Cigale. COBISS.SI-ID 50292066
KODELJA Blaž: Obseg pleistocenske
poledenitve na Trnovskem gozdu. Mentor:
Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 49347682
FABČIČ Irena: Geografija Zgornje Vipavske
doline: porečje Močilnika. Mentorica: Irma
Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 49351522
KOMEL Damjan: Razvojne možnosti
in omejitve Krajevne skupnosti Soča
– Trenta. Mentorica: Irma Potočnik
Slavič. COBISS.SI-ID 49603682
| 55
DIPLOMANTI
KOVAČ Matija: Raba obnovljivih virov
energije v LR Kitajski. Mentorja: Mitja Saje
in Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 50295650
KRAJNC Miha: Gorskokolesarski
park kot element turistične ponudbe
Kranjske Gore. Mentor: Dejan Cigale.
KRAJNIK Maja: Političnogeografska analiza
ruske manjšine v Latviji. Mentor: Jernej
KUHAR Nejc: Predlog načrta zaščite smučišča
Zelenica in ceste na stari mejni prehod
Ljubelj pred snežnimi plazovi. Mentor:
DIPLOMANTI
PUČKO Sandra: Varovanje naravnih
območij v porečju reke Mure med izlivoma
Kučnice in Ščavnice. Mentor: Dušan
RADOMAN Klemen: Turizem v občini Laško
s poudarkom na prireditvi Pivo Cvetje. Mentor:
RESMAN Mirjam: Ogljični odtis gospodinjstev
na primeru Koroške Bele. Mentor: Dušan
SEBANC Miško: Gospodarski razvoj v občini
Krško od sredine 19. stoletja. Mentorja: Simon
Kušar in Božo Repe. COBISS.SI-ID 48290658
LIKOVIČ Marija: Načrtovanje poselitve
z vidika varstva kmetijskih zemljišč na
primeru občine Križevci. Mentor: Andrej
Černe. COBISS.SI-ID 50307426
STELE Matej: Okoljevarstveni vidiki
razvoja občine Kamnik. Mentor: Dušan
LISEC Jure: Regionalna geografija Siškomoslavaške županije s poudarkom na
demografskih značilnostih. Mentor: Dejan
ŠEŠKO Polonca: Razvijanje spretnosti
in sposobnosti pri pouku geografije v
osnovni šoli. Mentorica: Tatjana Resnik
LUKAN Bojana: Turizem v Dolini
Triglavskih jezer. Mentor: Dejan
MADŽAREVIČ Andreja: Stanje okolja
v občini Škofja Loka. Mentorica: Metka
Špes. COBISS.SI-ID 50292834
MAJCEN Tina: Geografski vidiki
kakovosti življenja v Tanzaniji - primer
regije Kilimandžaro. Mentorica: Katja
Vintar Mally. COBISS.SI-ID 49353058
MARS Petra: Prostorske spremembe v
poselitvi v občini Zagorje ob Savi. Mentor:
MEDENJAK Goran: Političnogeografska
analiza britanskih otoških posesti v
Južnem Atlantiku. Mentor: Jernej
PAVLIN Ksenija: Didaktična načela pri pouku
geografije. Mentorici: Tatjana Resnik Planinc
in Jana Kalin. COBISS.SI-ID 49606498
PESTOTNIK Mateja: Učinki kopališkega
turizma na kakovost Kolpe v Beli krajini.
Mentor: Dušan Plut. COBISS.SI-ID 48293474
PFLEGE Stanislava: Turistični pomen Cvičkarije
in zidanic v Vinorodni deželi Posavje. Mentor:
PREMELČ Špela: Prostorska organiziranost
zamejskih Slovencev v Italiji. Mentor: Jernej
PŠENICA Tomaž: Izobraževalno poslanstvo
geografije v gimnaziji. Mentorica: Tatjana
Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 47811170
56 |
ŠKARJA Maša Iza: Usmeritve za lociranje
domov za starejše. Mentor: Simon
Kušar. COBISS.SI-ID 49334626
ŠLAJPAH Tina: Kompetenčni pristop k
poučevanju geografije. Mentorica: Tatjana
Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 47810402
ŠTEFANIČ Vesna: Možnosti turističnega
razvoja v občini Metlika. Mentor: Dejan
TIČAR Jure: Geomorfološke značilnosti
zatrepnih dolin v Sloveniji in Franciji. Mentor:
TOMŠIČ Tomi: Prostorski razvoj univerz
v Sloveniji s poudarkom na univerzitetnih
kampusih. Mentorja: Dejan Rebernik in
Božo Repe. COBISS.SI-ID 50295138
TRNOVEC Barbara: Razvojne
možnosti in problemi krajinskega parka
Polhograjski dolomiti. Mentor: Dušan
URŠIČ Anja: Ekološko kmetovanje kot
vizija sonaravnega razvoja Kozjanskega
regijskega parka. Mentorica: Barbara
Lampič. COBISS.SI-ID 48456034
URŠIČ Nina: Pomen mobilne prodaje lokalnih
kmetijskih proizvodov za razvoj podeželja
Obsotelja in Kozjanskega. Mentorica: Irma
URŠIČ Rosana: Geografski in sociološki
vidiki vključevanja Turčije v Evropsko
unijo. Mentorja: Anja Zalta Bratuž in Dejan
VIDETIČ Brigita: Geografski pogoji za
ekološko kmetijstvo v Beli krajini. Mentor:
ZIHERL Katarina: Slovensko kmetijstvo
v luči podnebnih sprememb. Mentorica:
Metka Špes, somentor: Darko Ogrin.
ŽNIDARIČ Sabina: Geografske možnosti
izkoriščanja obnovljivih virov energije
v občini Kamnik. Mentorica: Metka
2. Diplomanti po bolonjskem
programu (Prvostopenjski
univerzitetni študijski program
Geografija – enopredmetni)
JEREB Marko: Vloga zemljiške razdrobljenosti
pri opuščanju kmetijske dejavnosti (na
primeru vasi Pševo). Mentor: Dejan
JEZERŠEK Urška: Tržne poti lokalnih
proizvodov na podeželju: primer IdrijskoCerkljanskega hribovja. Mentorica: Irma
KAVČIČ Sandra: Okoljevarstveni
vidiki hidroelektrarn na srednji Savi s
poudarkom na HE Trbovlje. Mentor:
KLANJŠEK Uršula: Prostorski učinki poplave
18. 9. 2007 v Železnikih ter pripravljenost
mesta na morebitne nove poplave. Mentor:
Karel Natek. COBISS.SI-ID 49764962
KONCUT Angelika: Vpliv podjetja Salonit
Anhovo na razvoj občine Kanal ob Soči. Mentor:
Simon Kušar. COBISS.SI-ID 49931362
BOBOVNIK Nejc: Okoljski vplivi planinskih
koč na primeru visokogorja KamniškoSavinjskih Alp. Mentorica: Katja Vintar
Mally. COBISS.SI-ID 49756258
KUNST Nastja: Trajnostni razvoj
Obsotelja in Kozjanskega. Mentor: Dušan
CELARC Aljaž: Preučevanje širjenja naselja
Ivančna Gorica s pomočjo fotografij. Mentor:
Marko Krevs. COBISS.SI-ID 50014050
LAPUH Tadeja: Kolesarjenje kot dejavnik
trajnostnega razvoja v Kranju. Mentorica:
Metka Špes. COBISS.SI-ID 50030946
TATAREVIĆ Anita: Razvoj turizma
v Občini Postojna. Mentor: Dejan
LAVRE Ana: Morfološka analiza naselja Pameče
kot podlaga za prostorsko načrtovanje. Mentor:
Vladimir Drozg. COBISS.SI-ID 19069704
URŠIČ Kaja: Ekosistemske storitve
Ljubljanskega barja. Mentorica: Metka
LORENČIČ Nuša: Gospodarske
spremembe v Sloveniji in Bosni in
Hercegovini po letu 1991. Mentorica:
Lučka Lorber. COBISS.SI-ID 19350024
VIDIC Maja: Vitalnost podeželskih središč na
primeru Police pri Grosupljem. Mentorica: Irma
VUJIĆ Diana: Prometna organiziranost
občine Škofja Loka. Mentor: Matej
Ogrin. COBISS.SI-ID 50018914
ŽORŽ Grega: Prepoznavanje tipov
poselitve na podlagi termičnega kanala
posnetkov satelita Landsat. Mentor: Marko
Krevs. COBISS.SI-ID 49977186
Pripravila: Lucija Miklič Cvek
Oddelek za geografijo Filozofske
fakultete Univerze v Mariboru
1. Diplomanti po starem programu
(dvopredmetni študij geografije)
LOGAR Erik: Sodobna vloga polkmetov
na primeru Voklega. Mentorica: Irma
BREZNIK Rosana: Gospodarske
spremembe v Sloveniji in državah
zahodnega Balkana. Mentorica: Lučka
Lorber. COBISS.SI-ID 18903560
GAJŠEK Karmen: Možnosti uporabe
geografskih informacijskih sistemov pri
popisu javnih površin v občini Kozje. Mentor:
Blaž Repe. COBISS.SI-ID 50283874
LUBEJ Ana: Prostorska in funkcijska
preobrazba Slovenj Gradca. Mentor: Dejan
CAJNKO Uroš: Kolesarjenje na
območju občine Ptuj. Mentor: Uroš
Horvat. COBISS.SI-ID 19403272
GAMSE Miha: Urejanje in umirjanje
prometa v slovenskih Alpah. Mentor:
NIKOLIĆ Mateja: Možnosti trajnostnega
razvoja Zelenortskih otokov. Mentorica: Katja
Vintar Mally. COBISS.SI-ID 49769826
GLAVAŠ Marija: Gospodarski in prostorski
razvoj Murske Sobote. Mentor: Dejan
PŠENIČNIK Mateja: Nižinski poplavni gozdovi
ob spodnjem toku Save na primeru Dobrave.
Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 50026338
DJUKIĆ Svjetlana: Uporaba sodobne
informacijsko komunikacijske
tehnologije na primeru interaktivne
table v osnovni šoli. Mentorica: Karmen
Kolnik. COBISS.SI-ID 19395592
DANIJEL Tamara: Okoljski učinki naftnih
razlitij v Latinski Ameriki. Mentorica:
Metka Špes. COBISS.SI-ID 50032226
GORJANC Špela: Geografska presoja
vpliva družbenih dejavnikov na
onesnaževanje Blejskega jezera. Mentor:
GRILC Žiga: Ocenjevanje spreminjanja obsega
ledenikov v Afriki v obdobju 1984-2011 s
pomočjo satelitskih posnetkov Landsat. Mentor:
Marko Krevs. COBISS.SI-ID 49974114
HAFNER Nina: Kras pod Lubnikom. Mentor:
HERIČ Martina: Trajnostni prometni mestni
načrt Mestne občine Maribor. Mentor:
HOSTA Tomaž: Hidrogeomorfološka
primerjalna analiza vodotokov na
Šentjernejskem vršaju. Mentor: Karel
Natek. COBISS.SI-ID 49348450
ROT Štefan: Kosovski konflikt v Jugoslaviji
v 80. letih in njegov vpliv na slovensko
osamosvojitev. Mentorja: Jernej Zupančič in
Igor Škamperle. COBISS.SI-ID 49994082
STEGNAR Andrejka: Značilnosti
planinskega obiska v občini Tržič. Mentor:
ŠIMENC Lana: Načrtovanje trajnostnega
prometnega omrežja v občini Bled.
Mentor: Andrej Černe, somentor: Matej
Ogrin. COBISS.SI-ID 49365090
ŠTEMPELJ Sara: Vloga Cerkve pri ohranjanju
slovenske kulture na slovenskem etničnem
ozemlju (primer Železne Kaple in Ukev).
Mentorica: Irma Potočnik Slavič, somentor:
Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 50284898
MARINIČ Tadej: Topoklimatske značilnosti in
raba tal v Radgonsko-kapelskih goricah. Mentor:
Igor Žiberna. COBISS.SI-ID 19208968
MARKOLI Tinka: Kvaliteta vode
v akumulacijskih jezerih na reki
Pesnici. Mentorica: Ana Vovk Korže.
MOHORIČ Špela: Poplavne prsti v
občini Poljčane. Mentorica: Ana Vovk
Korže. COBISS.SI-ID 19267080
MORI Andreja: Turistični potencial
spodnje Mežiške doline. Mentor: Uroš
NEDELJKO Urban: Turizem v
južni Istri. Mentor: Uroš Horvat.
OCVIRK Maja: Odnos prebivalcev Dobrne
do rastlinske čistilne naprave. Mentorica: Ana
Vovk Korže. COBISS.SI-ID 19070984
ROGAČ Valentina: Geografija in trajnostna
univerza Maribor. Mentorica: Ana Vovk
SLUGA Martina: Možnosti turističnega
razvoja v občini Krško. Mentor: Uroš
TUCELJ Nina: Učinki gorskega turizma v
Julijskih Alpah, s poudarkom na trajnostnem
razvoju, na primeru občine Bohinj. Mentor:
Uroš Horvat. COBISS.SI-ID 19267336
FAZLIĆ Azra: Možnosti rabe obnovljivih virov
energije v občini Zagorje ob Savi. Mentor:
VUKAN Martina: Dušik v prsti v občini
gornja Radgona. Mentorica: Ana Vovk
HORVAT Primož: Geografija
občine Apače. Mentor: Uroš Horvat.
2. Diplomanti po bolonjskem programu
KIKL Patricija: Gasilski dom kot
središče socialnega življenja v naseljih
dravskega polja. Mentor: Vladimir
Drozg. COBISS.SI-ID 19396360
KONTARČEK Petra: Svetlobna onesnaženost
na območju občin Ljutomer, Ormož,
središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Mentor:
KRALJ Branko: Revitalizacija območja
tovarne avtomobilov Maribor v poslovno
proizvodno cono Tezno. Mentorica: Lučka
Lorber. COBISS.SI-ID 19237384
BEVC Tjaša, BOGOVIČ Amadej, COPOT
Anja, DOBOVIČNIK Peter, FURJAN
Izidor, GOLOB Tanja, GREGL Anja, HEPE
Luka, HLASTAN Andreja, KERSTEIN
Klemen, KOP Boštjan, KOZODERC Klara,
MARGUČ Amadea, MATJAŠIČ - FILIPIČ
Lana, MUNDA Natalija, PERKUŠ Valentina,
SLANA Miha, SPEVAN Mateja, STARČEK
Katja, TRSTENJAK Sabina, TUČIČ Katja,
VRČKOVNIK Mateja, ŽUPEC Maja
Pripravila: Mojca Kokot Krajnc
| 57
NAPOVEDUJEMO
NAPOVEDUJEMO
Zborovanje slovenskih geografov 2013
DMGS – Društvo mladih geografov Slovenije: http://www.egea.eu/entity/Ljubljana
DUGS – Društvo učiteljev geografije Slovenije: http://www.drustvo-dugs.si/
LGD – Ljubljansko geografsko društvo: http://www.lgd-geografi.si/
Bled, 3. do 5. oktober 2013
Spletna stran zborovanja: https://sites.google.com/site/zzgs2013
Prijavnica: https://sites.google.com/site/zzgs2013/Prijava
OKTOBER
SEPTEMBER
Dejavnosti geografskih društev v jeseni 2013
7
7.00
strokovna
ekskurzija – LGD
Jože Mihelič:
Narodni park Nockberge
odhod: parkirišče Tivoli, Ljubljana
17
19.00
predavanje – LGD
Leni Ozis, Nejc Trpin:
Iran 4x4 – spoznavanje skrivnosti
Perzije po neustaljenih poteh
dvorana Zemljepisnega muzeja
GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16,
Ljubljana
27
16.00
kratka
ekskurzija – LGD
Anton Velušček:
Kolo (voden ogled razstave)
Mestni muzej, Ljubljana
8
19.00
geografski
večer – LGD
Matic Smrekar:
Svetlobno onesnaženje
Ljubljana
Sobota, 5. 10. 2013: 9.00 – 11.30: Terensko delo, predstavitve, delavnice (teren, VSŠGT) • 12.00 - 16.00 Zaključek
zborovanja - športno-družabno popoldne v kampu Zaka (Vključuje rekreacijo in piknik).
11
7.00
strokovna ekskurzija
– LGD/DMGS
Martina Košar:
Zahodni del Goričkega – turistični
potenciali
Tudi če se ne udeležujete zborovanja, ste vljudno vabljeni na spremljajoče družabne prireditve (slavnostna večerja,
zaključni piknik v kampu Zaka), a je vseeno potrebna prijava. Za več informacij obiščite spletno stran zborovanja.
22
19.00
predavanje – LGD
NOVEMBER
18–19
58 |
Prizorišča: VSŠGT – Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled • Hotel Astoria • Grajska restavracija (Blejski
grad) • Camping Bled (kamp Zaka)
Petek, 4. 10. 2013: 9.00-10.30: Jutranja kava z gorenjskimi župani - okrogla miza: prostorski razvoj Gorenjske.
(VSŠGT) • 10.30-10.45: Odmor za kavo (VSŠGT) • 10.45 - 12.45: Predavanja (VSŠGT) • 12.45 do 13.45: Kosilo
(Hotel Astoria) • 14:00 - 19.00: Terensko delo, predstavitve, delavnice (teren, VSŠGT) • 19:30: Občni zbor ZGS
(VSŠGT) • 20:00 - 23:00: Večer prijetnega geografskega druženja (Hotel Astoria)
Andrej Paušič:
Butan – zadnje himalajsko kraljestvo
Ljubljana
tabor – DUGS
Rakov Škocjan
6
18.00
kratka
ekskurzija – LGD
opazovanje nočnega neba
na Observatoriju Javornik
Observatorij Javornik
9
7.00
strokovna
ekskurzija – LGD
Franc Malečkar:
Trst in njegovo podzemlje
12
19.00
geografski
večer – LGD
Igor Žiberna: Pozor! Kamenje pada!
Padci teles na Zemljo in njihov vpliv
na življenje
Ljubljana
19
19.00
predavanje – LGD
Petra Draškovič:
Aljaska skozi moje oči
Ljubljana
Četrtek, 3. 10. 2013: 7.30 - 9.00: Registracija in kava (VSŠGT) • 9.00- 9.45: Uvod in pozdravni govori (VSŠGT)
9.45 – 12.15: Plenarna predavanja (VSŠGT) • 12.30 - 14.00: Kosilo (Hotel Astoria) • 14:00 - 19.00: Terensko delo,
predstavitve, delavnice (teren, VSŠGT) • 20:00 - 23:00: Večer ZGS in AGUL-a (Grajska restavracija).
Geografski obzornik
zadnjih 10 let ...
…v naslednji številki
Geografskega obzornika.
| 59
NAPIS NAD ČLANKOM
G E O G R A F S K A
R A Z G L E D N I C A
Rezultati:
1. mesto: Jan Križaj, Gimnazija Antona Aškerca, Ljubljana: Jutranji Bled, Oblačni Bled
2. mesto: Dominik Hojnik, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše: Pogled v gore
Fotonatečaj za najboljšo
dijaško geografsko fotografijo
3. mesto: Janja Harb, Srednja šola za oblikovanje Maribor: Biseri brzice, Sredozemsko zelenje
4. mesto: Mojca Zidarič, II. gimnazija Maribor: Versailles
5. mesto: Damaris Bongarz, Prva gimnazija 60 |
Maribor: Rocky Mountains
3.12.2012 – 5.2.2013
Organizator: Oddelek za
geografijo Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru

geografski obzornik geografski obzornik

Transcription

Similar documents

ž ivljenjete č e - Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino

marec 2014

Novosti leposlovje 201411.pdf

COBISS/OPAC - Virtualna knjižnica Slovenije

CV v PDF formatu

Novosti leposlovje 201407.pdf

Full page fax print

229 KB, .PDF - Knjižnica ORMOŽ

Nove knjige april 2014

geografski obzornik geografski obzornik

Seznam gradiva kupljenega s sredstvi Ministrstva za kulturo