docVPLIVNI SOPOTNIKI S KAMNIŠKEGA
download 
Report Transcription
VPLIVNI SOPOTNIKI S KAMNIŠKEGA
mag. Vanda Rebolj VPLIVNI SOPOTNIKI S KAMNIŠKEGA Rekli so: F. S. Finžgar: Tudi ljudstvo, ki prebiva na bregovih Bistrice, v kmetskih domovih, raztresenih hribih in dolinah, med skalnatimi vrhovi Grintavca, Brane, Planjave, Velike in Menine planine preko moravških gričev pa doli do bregov zelene Save, je ostalo zdravo in krepko, odporno in moralno trdno, ker je črpalo svoje sile iz zemlje slovenske, ker je ostalo zvesto svojemu gruntu, ki ima »korenine do pekla«. Zato ni čudno, da je ta zemlja na Bregovih Bistrice dala slovenskemu narodu veliko znamenitih in pomembnih kulturnih delavcev , ki so vse moči posvetili dvigu in rasti svojega naroda. Prebivalstvo kamniškega okraja je marljivo, podjetno, razgledano po svetu. Veseli ga izobrazba, veliko mladine študira na srednjih in visokih šolah. Ljudje imajo veliko smisla za organizacijo, kar kaže stanje zadružništva in veliko število prosvetnih kulturnih, verskih in športnih organizacij. Na bregovih Bistrice 1938 Ljudje zelo ljubijo domačo zemljo in je ne prodajo radi. Otroci, ki so šli po svetu, se radi vračajo domov in če mogoče si v bližini očetove domačije zidajo svoj novi dom. Fran Albreht: »Kraj, kjer se je kdo rodil in doraščal, od koder je izšel, zaznamuje človeka, ga pritegne in vklene vase tako, da ga ne izpusti vse življenje, tudi če pozneje ne živi tam.« O ZBIRKI BIOGRAFSKIH PODATKOV Zbirka Kamničani je začela nastajati okoli leta 1932, ko je Konrad Stražar kot profesor slovenščine dobil svojo prvo službo kot arhivar in knjižničar v Kočevju. Konrad Stražar je bil rojen 1906 domžalskemu čevljarju Mateju Stražarju in Čehinji Mariji Vratny, ki je umrla za trakuljo kmalu po porodu. Matej se je drugič poročil z Marijo Rems s Šutnpoha. To je bila Konradova mačeha, rodila pa je hčerko Slavo Stražar, Konradovo polsestro. Konrad, ki je končal študij slavistike, se je po prvi službi v Kočevju zaposlil v Ljubljani, kjer je učil, živel pa je v Domžalah, nato pa se je preselil v Maribor. Med 2. svetovno vojno so družino, ki jo je tam ustvaril, preselili v Srbijo. V Mariboru je kot profesor slovenščine poučeval do upokojitve, nato pa leta 1974 umrl. Njegova širša družina, tudi po ženini strani, je bila izobražena in zelo narodno ozaveščena. Na domu v Domžalah je Konrad Stražar, ki je imel po vojni z matično družino malo stikov, zapustil knjižnico in med gradivom tudi rokopise z biografijami ljudi iz okolice Domžal in Kamnika. Po vojni se je pretipkavanja gradiva lotila polsestra, ki je zbirko precej dopolnila in to predvsem z ustnim izročilom, ki ga je zbrala od znancev in sorodnikov iz Kamnika, kjer je imela razne funkcije na okraju in iz Moravške doline, kjer je imela znance iz partizanskih let. Dodala je zajetno mapo z rokopisi o ljudeh, ki so delovali v službi Cerkve v tem okolju, o misijonarjih, nemško usmerjenih izobražencih in tovarnarjih. To gradivo so skupaj s knjigami rešila domžalska dekleta pred požigom Knjižnice katoliškega izobraževalnega društva. Po pričevanjih naj bi bil to rokopis Franca Bernika, vendar so kasneje poznavalci Bernikovega dela to zanikali, ker po njihovem Bernik svojega dela ne bi odstopil tej knjižnici. Po vojni pa je dopisala podatke o partizanskih komandantih in narodnih herojih. Za podatke o ljudeh iz te zbirke je bilo precej zanimanja že v 60. letih, ko so prihajali ponje študenti, organizatorji raznih praznovanj in govorniki. Tako sem videla, da ima zbirka veljavo in med prebiranjem literature, med obiskovanjem muzejev in arhivov sem po letu 1972 tudi sama občasno zbirala biografske podatke. Po preselitvi v Kamnik sem se omejila samo na osebe, ki so bile povezane z nekdanjo kamniško občino, ki je obsegala tudi področje Komende. Ožji krog Kamničanov, s katerimi smo nekaj let skupaj gradili zbirko, me je prepričal, naj vključim tudi Homec, ki kamniško okolje zaključuje kot kulturni in gospodarski prostor in naj se ne omejujem na ljudi znotraj meja občine, ki je politična in zato začasna struktura. Homčani so bili kulturno bolj aktivni v Kamniku kot v Domžalah. Leta 1997 sem zbirko preoblikovala in prenesla v računalniško obliko, ki je omogočila iskanje podatkov. Od takrat tudi podatke izbiram drugače. Dodajam tiste, ki so lahko izhodišče za nadaljnje iskanje na spletu, torej selektivno. Izbrani podatek tako lahko odkriva druge podatke na spletu. Zbirka je tako glede metodologije zbiranja podatkov nekonsistentna, ker stari in za današnji čas nepotrebni podatki niso bili izbrisani. Od leta 2004 je zbirka spletno dostopna na zasebnih straneh Vande Rebolj in je prilagojena za spletno okolje. V prvih 3 letih je bilo okoli 9000 obiskov letno, ki so se zadrževali 5 minut in dlje. Zadnjih 15 let smo jo nekoliko več uporabljali v Mariboru, na Ptuju in nekaterih drugih štajerskih mestih. Poleti 2009 je bila obilneje dopolnjena z novimi podatki, do maja 2010 pa sta dve študentki zgodovine prečistili besedilo, vendar je nista strokovno pregledali. Predavanja in članki, za katere je bila uporabljena zbirka so bili: Rebolj (1987): Šlakarjevi iz Kamnika in njihov Janez Nepomuk, Ljubljana, Šolski muzej Rebolj (1998): Očetje in sinovi - prenos znanja in posla pri kamniških obrtnikih. Tehniški muzej Bistra. Rebolj (1992): Znanje in socialni položaj otrok: mecen Janez Nepomuk Šlakar , Ljubljana, ZRŠ ob 20-letnici. Rebolj (1999): Kranjski pasarji, Ptuj Rebolj (2001): Kranjice s Kamniškega v 19. stoletju, Maribor Rebolj, Babič (2002): Industrijalci v 19. stoletju v okolici Ljubljane. Radenci, Zgodovinsko društvo Rebolj (2000): Kamničanke od nekoč do danes, Maribor Rebolj (2003): Kamniško šolstvo in učitelji, Simpozij, Bistra pri Vrhniki Rebolj (2009): Vplivni ljudje iz Japljevega časa, Simpozij o Juriju Japlju, Kamnik Rebolj (2010): Zgodovinski prispevek slovenskih pedagogov k evropski pedagogiki: Slomšek, Šlakar, Kumerdej in Glavar, DUP - strokovno srečanje, Koper. S pomočjo podatkov iz te zbirke je do leta 2010 diplomiralo 18 študentov na fakultetah ali visokih šolah za zgodovino, literarno zgodovino, teologijo, zgodovino umetnosti, etnologijo, antropologijo in informatiko. Strukturiranje gesla SLOVENSKI PRIIMEK IN IME - TUJE OBLIKE PRIIMKA IN IMENA - PREVDONIMI leto rojstva – leto smrti Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Portreti ali karikature Rojen, živel, deloval, ustvarjal, obiskoval šolo, imel posest in vpliv, dobil časti … Končana izobrazba, kje je študiral, razna druga šolanja poklici delovna mesta področja uveljavljanja višek njegove uspešnosti navedbe konkretnih del, skupine del dosežki v športu, v obrti, umetnosti Kako je dobro vplival na področju Kamnika. Kaj je dobrega storil za širše okolje. Negativni in zgodovinsko neocenjeni vpliv – izražen v kontekstu časa. Kje je omenjen? Sorodstvene vezi. Zanimivosti iz življenja še posebej take, ki označujejo njegov značaj. Izjave znanih sodobnikov o njem. Posebnosti iz delovanja. Nagrade in priznanja. Če so si podatki nasprotujoči, navedemo vse in citiramo vire. Podatki so nanizani, večinoma brez interpretacije, če pa je vključena, je antropološka ali sociološka, ne pa tudi zgodovinska, umetnostna ipd., kjer avtorica nimam znanja. Kriterij za uvrstitev osebe v zbirko je vpliv v družbi (»Brez njega bi življenje teklo drugače.«), ki je lahko tudi negativen. Negativna dejanja in slabosti so osvetljene antropološko, brez olepšav in subjektivnih kritik, a v kontekstu časa, razmer in možne izbire v neki zgodovinski situaciji. Slabše so raziskani: 1. redovniki 2. ženske do srede 19. stol. 3. protestanti in drugi nasprotniki Cerkve v različnih obdobjih 4. politična emigracija po 2. svetovni vojni 5. osebe, ki med 2. svetovno vojno ali po njej niso bile na strani oblasti 6. živeči znanstveniki, kulturne in javne osebnosti, ki bivajo v Kamniku. Nekateri podatki skozi biografije udeležencev odkrivajo nove dimenzije slovenske zgodovine, kot so: izid janzenističnega gibanja in enotnost slovenskega naroda, razsvetljenstvo v Cerkvi, izvore razcepa Slovencev med leti 1942/43 zaradi delovanje Cerkve in Komunistične partije, novo o slovenskem meščanstvu, vlogo purgarstva, purgarstvo v spopadu z izobraževanjem in sodobnimi vrednotami, zaton fevdalne mentalitete in vzpon kapitalistične. S pomočjo podatkov laže razumemo sedanje dogajanje na Kamniškem, lahko izbiramo bolj primerne načine za vodenje ljudi in predvidevamo lastno prihodnost. Leta 2010 sem avtorica zbirko razglasila za javno dobro, da bi omogočila njeno prosto uporabo, spreminjanje in nadgradnjo neodvisno od osebnih pogledov avtorice. Vanda Rebolj, januarja 2011 KAZALO ADAMIČ Emil 1877 - 1936 ...................................................................................................................................... 12 ALBREHT ALBRECHT (do 1941) Fran Rusmir 1889 – 1963 ...................................................................................... 12 ALEŠOVEC Jakob - Alešovc, Alesovz 1842 - 1901 ................................................................................................... 13 ANDREJAŠIČ Janez 1943 - ....................................................................................................................................... 14 ANDREJKA Jernej pl. Livnogradski 1850 - 1926 ...................................................................................................... 14 APARNIK Franc 1872 - 1954 ................................................................................................................................... 15 APFALTRER Alojzij 1775 - 1855 .............................................................................................................................. 15 AUERSPERG Marija 1937 - ..................................................................................................................................... 15 BADJURA Rudolf BADIURA 1881 - 1963 ................................................................................................................. 16 BAHOVEC Ivan - 1933 ............................................................................................................................................. 17 BALANTIČ France – Fance Zoranov (psevdonim za prve objave 1939 v Mladiki) 1921 - 1943............................... 17 BARTOL Vladimir 1903 - 1967 ................................................................................................................................ 18 BASTIANSCHITZ Matija 1591 - 1659 ....................................................................................................................... 19 BELAK Stane – Šrauf 1940 - 1995 ........................................................................................................................... 19 BENKOVIČ Alojzij 1867 - 1934 ................................................................................................................................ 20 BENKOVIČ Ivo – Benko 1875 - ................................................................................................................................ 20 BENKOVIČ Josip Jožef 1869 - 1901 ......................................................................................................................... 21 BENKOVIČ Rok – Benko 1986 - ............................................................................................................................... 21 BERGANT, WERGANT, WERGAND, VERGANT, BERGANDT Fortunat 1721 - 1769 ................................................. 22 BERGANT Hubert 1934 - 1999................................................................................................................................ 23 BERGANT Jožef deloval po l. 1738 in pred 1741. ................................................................................................... 23 BERGANT Maks 1912 - 1996 .................................................................................................................................. 23 BERLEC Alojz 1947 -................................................................................................................................................ 24 BERLEC Jože 1919 - ................................................................................................................................................ 25 BERTOLD I Pred 1077 – po ok. 1150 ...................................................................................................................... 25 BERTOLD II. Andeški BERTOLDUS de Stein, grof Kamniški, comes Bertoldus de Stein Pred 1143 – 1151 ........... 25 BERTOLD III. Andeški, BERCHTOLDUS de Stein Pred 1147 - 1188 ......................................................................... 26 BERTOLD IV. Kamniški (Andeški), vojvoda Meranski pred 1188 - 1204 .............................................................. 27 BERVAR Karel 1864 - 1956 ..................................................................................................................................... 27 BEŠTER Mara 1922 - 2010 ...................................................................................................................................... 28 BITENC Peter 1903 - 1958 ...................................................................................................................................... 28 BITNER Anton BITTNER BINTER 1924 ..................................................................................................................... 29 BLEJC Matija – Matevž – Plamen 1914 - 1942 ....................................................................................................... 29 BOBIČ, WUBITSCH, VUBIČ, VOBIČ Jurij, Georg Pred l. 1622 – sedemdeseta leta 17. stol. ................................... 29 BOŽIČ Branko 1927 - 2001 ..................................................................................................................................... 30 BRAJNIK Edvard, Edo, Štefan, Mister X, Prijatelj 1922 - 1983 ................................................................................ 31 BREJC Tomo - Pavle 1904 - 1964 ............................................................................................................................ 32 1 BREMŠAK France 1923 - 1999 ................................................................................................................................ 32 BREZNIK Anton 1737 - 1793 ................................................................................................................................... 33 BRINŠEK Bogumil 1884 - 1914 ............................................................................................................................... 34 BROZ Josip - Tito, Walter 1892 - 1980.................................................................................................................... 34 BRUČAN Jože 1920 ................................................................................................................................................. 35 BURDYCH Oton 1895 - 1957.................................................................................................................................. 35 CENČIČ Jernej (? – 1921) ........................................................................................................................................ 36 CERAR Marjan 1943 - ............................................................................................................................................. 36 CERER Avgust 1908 - 1980 .................................................................................................................................... 36 CERER Tone 1916 - 2006 ........................................................................................................................................ 37 CEVC Anton 1932 - 2007 ........................................................................................................................................ 38 CEVC Emilijan 1920 - 2007 ..................................................................................................................................... 38 CIMPERMAN Ljudevit 1880 - 1957 ......................................................................................................................... 39 CIRAJ Marta 1956 -................................................................................................................................................. 39 COPELAND BARKWORTH Fanny Susannah 1872 - 1970 ........................................................................................ 40 CUDERMAN Stane 1895 - 1946 .............................................................................................................................. 41 ČEBAŠEK TRAVNIK Zdenka 1955 ............................................................................................................................ 42 ČEBULJ Albert 1918 - 1995 ..................................................................................................................................... 42 ČERIN Josip 1867- 1951 .......................................................................................................................................... 43 DEBEVC Ivan 1919 - 2003 ....................................................................................................................................... 43 DEBEVEC Jožefa - Debevčeva Zefa Delovala 1925 ................................................................................................ 44 DEMŠAR Viktorijan 1904 - 1992 ............................................................................................................................. 45 DIMIC Viktor 1934 - ................................................................................................................................................ 46 DIMNIK Jakob 1856 - 1924 ..................................................................................................................................... 46 DOBROVOLJC Helena 1971 - .................................................................................................................................. 47 DOLAR, DOLLAR, TOLAR, TOLLAR, THOLLARY Janez Krstnik, Janez Krsnik, Joannes Baptista, Carniolus Lithopolitanus Pred 1622 – 1673 ........................................................................................................................... 47 DOLENC Nataša ...................................................................................................................................................... 48 DOPLIHAR Aleksander 1930 - ................................................................................................................................ 49 DORNIK Ivan - Selimir Selinko, Bogdan Selimir 1892 - ........................................................................................... 49 DRČAR MURKO Mojca 1942 - ................................................................................................................................ 50 DREMELJ Bojan 1959 ............................................................................................................................................. 50 DROVENIK Božidar 1940 - ...................................................................................................................................... 51 EPPICH Frančiška Xsaverija von OSTEN-SACKEN - Marija Vera 1881 – 1954 (1957?) ............................................ 51 ERZAR Lovrenc ....................................................................................................................................................... 52 FAJDIGA Ivan - Zapriški, Kamnoselski, Dr. Radovan Pavel 1850 (ali 1854) - 1935 ................................................. 53 FILEKOVIĆ SUAD 1978 - ........................................................................................................................................ 54 FISTER Peter 1940 - ................................................................................................................................................ 54 FLANDER Bogo - Klusov Joža 1910 - 1943 .............................................................................................................. 55 FRANTAR Svetozar 1911 - 2001 ............................................................................................................................. 55 FRIDERIK II. BABENBERŽAN – BOJEVITI Pred letom 1232 – 1246 (ali 1241) ......................................................... 56 FRISHAUF Johannes 1837 - 1924 ........................................................................................................................... 56 2 GABROVEC Stane 1920 - ........................................................................................................................................ 57 GAČNIK Franc 1927 - 1988 ..................................................................................................................................... 57 GAIGER Janez Adam - GEIGER – GAJGER - pater HIPOLIT Novomeški – oče HIPOLIT 1650 (ali 1667) - 1722 ....... 58 GALLENBERG Doroteja Sidonija 1644 - 1728 ......................................................................................................... 59 GALLENBERG Jošt III 1xxx - 1566 ............................................................................................................................ 60 GALLENBERG Jošt Jakob 1. pol. 16. stol. – okoli 1595............................................................................................ 60 GALLENBERG Klara Pred 1300 – po 1339 ............................................................................................................... 61 GALLENFELS Jožef Gvido 18. stol ........................................................................................................................... 61 GASPARI Maksim(iljan) 1883 - 1980 ...................................................................................................................... 61 GAUSTER Mavrici 2. pol. 19. stol. ........................................................................................................................... 62 GAŠPAR Kamniški Živel pred l. 1500 ...................................................................................................................... 62 GERKMAN Franc 1830 - 1917 ................................................................................................................................. 63 GLADEK Anica 1942 - 2010 .................................................................................................................................... 63 GLAVAR Peter Pavel 1721 - 1748 ........................................................................................................................... 64 GOSTIČ Jože 1900 - 1963 ....................................................................................................................................... 64 GREGORČIČ Simon 1844 - 1906 ............................................................................................................................. 65 GRILJC Cene 1933 - ................................................................................................................................................ 65 GROŠELJ Milan 1902 - 1979 ................................................................................................................................... 66 GRZINČIČ Pavel 1947 - 2004 .................................................................................................................................. 66 GŐTZL Valentin 17. – 18. stol. ................................................................................................................................ 67 HABAT Luka Pred 1902 – po 1907.......................................................................................................................... 67 HAFNER Izidor 1949 - ............................................................................................................................................. 68 HAUS MALLER zu Stein Pred 1427 - neznano ........................................................................................................ 68 HERAND Deloval 1238 – umrl pred letom 1277 .................................................................................................... 68 HENRIK HEINRICUS Sante Marie plebanus Deloval 1229 ...................................................................................... 68 HENRIK IV. Andeški pred 1195 - 1228 ................................................................................................................... 69 HERMAN De Wolspach Deloval 1220 ..................................................................................................................... 69 HEYBAL Oskar pater Pavlin 1914 - 1983 ................................................................................................................ 70 HEYBAL Valerija 1918 - 1994 .................................................................................................................................. 70 HUBAD Josip 1850 - 1906 ...................................................................................................................................... 71 HOHENWARTH HOCHENWART Franc Ksaverij Jožef Hanibal, Jernej 1771 - 1844 ............................................... 71 HOHENWARTH Franc Erazem - Innubus 1650 - 1714 ............................................................................................ 72 HOLMAR Matej HUMAR Matevž 1869 - 1945 ....................................................................................................... 72 HOLEČEK Jožef – Radecky 1837 - 1908 ................................................................................................................. 73 HOMAR Leon – Levko 1914 - 1986......................................................................................................................... 73 HRIBAR Anton 1839 - 1887 .................................................................................................................................... 74 HRIBAR Franc (Ivan?) 1895 - 1967 ......................................................................................................................... 74 HRIBAR Jožef - pater Angelik 1843 – 1907 ............................................................................................................. 75 HROVAT Florentin Janez Nepomuk 1847 - 1894 .................................................................................................... 75 HROVAT Ladislav Jožef - pater Lacko 1825 - 1902 ................................................................................................. 76 HUMAR Marjeta 1946 - ......................................................................................................................................... 77 3 HUMAR Filomena 1859 - 1922 ............................................................................................................................... 77 HUMAR Frančiška Jerneja 1914 - 2000 ................................................................................................................. 78 HUMAR HOLMAR Jurij Georg, Primskovški gospod 1819 - 1890 ........................................................................... 78 HUMAR Tomaž 1969 - 2009 ................................................................................................................................... 79 JAPELJ Jurij Juri - Ac. Operosorum: Secretus, Samotni, v Ac. Arkadov: Silvanides Driadius 1744 - 1807 ........... 80 JEGLIČ Janez - Johan 1961 – 1997 ......................................................................................................................... 81 JEGLIČ Janko Nepomuk 1859 - 1905 ...................................................................................................................... 82 JEGLIČ Ciril 1897 - 1905 .......................................................................................................................................... 82 JELOVŠEK, ILLOUSCHEGG, ILOVŠEK Franc 1700 - 1764 ......................................................................................... 83 JENKO Simon 1835 - 1869 ..................................................................................................................................... 83 JERINA Friderik 1906 - xxxx .................................................................................................................................... 84 JERMAN Mirko 1912 - 1987 .................................................................................................................................. 84 JEZERŠEK IVAN 1904 - 1970 .................................................................................................................................. 85 JURAS Janez Johannes Pred 1508 – po 1528........................................................................................................ 85 JUTERŠEK Mirko 1932 - .......................................................................................................................................... 86 KAČ Miha 1942 -..................................................................................................................................................... 86 KALINŠEK Terezija - Sestra Felicita 1865 - 1937 ..................................................................................................... 87 KALIŠNIK Štefan 1929 - 2004.................................................................................................................................. 87 KAPPUS Andrej KAPUS 1644 - 1678 ....................................................................................................................... 87 KARDELJ Edvard - Krištof, Sperans, Tone Brodar, Jože Bevc, Josip Šestak, Ivan Kovač 1910 - 1979 ...................... 88 KAROL de Stein, Kamniški deloval pred 1143 ....................................................................................................... 88 KECEL KECELJ Johan, Janez 1839 - 1888 ................................................................................................................. 89 KLADNIK Matjaž ..................................................................................................................................................... 89 KLEMEN Ivan 1871 - 1944 ...................................................................................................................................... 90 KLEMENČIČ Vladimir 1920 - ................................................................................................................................... 90 KLOPČAR Marija ..................................................................................................................................................... 90 KNAFLIČ Tone 1893 -1957 ...................................................................................................................................... 91 KODER Helena 1937 - ............................................................................................................................................. 91 KONČNIK Martin 1841 - 1891 ................................................................................................................................ 92 KOPAČ Vlasto 1913 - 2006 ..................................................................................................................................... 92 KORDAŠ Ivo 1929 - ................................................................................................................................................. 93 KORDAŠ Marjan 1931 - .......................................................................................................................................... 93 KOŠAR Franc 1823 - 1894....................................................................................................................................... 94 KOŠIČEK Marjan 1923 - 2003 ................................................................................................................................. 94 KOVAČ Bogomir 1952 - .......................................................................................................................................... 95 KOZAK Juš – Jelanov 1892 - 1964 ........................................................................................................................... 96 KOŽELJ Anton 1874 - 1954 ..................................................................................................................................... 96 KOŽELJ Maks 1883 – 1956...................................................................................................................................... 96 KOŽELJ Matija 1842 - 1917..................................................................................................................................... 97 KRALJ Niko 1921 -................................................................................................................................................... 98 KRATNER Fanika KRATNAR 1. pol. 20. stol. ............................................................................................................ 98 4 KRAUT Bojan 1908 - 1991 ...................................................................................................................................... 99 KREGAR Miro 1962 -.............................................................................................................................................. 99 KREK Frančišek Fran - Selski 1858 - 1921 .......................................................................................................... 100 KREK Janez Evangelist 1865 - 1917 ...................................................................................................................... 100 KRIVIC Rudolf 1887 - 1983 ................................................................................................................................... 101 KRIŽNIK Gašper Gašpar Podšavniški 1848 - 1904................................................................................................ 102 KROŠIČ Anton, slikar Anton 18. stol. .................................................................................................................... 102 KUMPREHT Marka Marko Okoli 1550-60 – po l. 1600 ......................................................................................... 103 KUNAVER Pavel 1889 - 1988 ............................................................................................................................... 103 LAH Avguštin 1924 - 2010 ................................................................................................................................... 104 LAH Valentin 1833 - 1886..................................................................................................................................... 104 LAMBERG Jurij Pred 1514 - po 1550 .................................................................................................................... 105 LANC Aladin 1917 - 1990 ..................................................................................................................................... 105 LAVRENČIČ Ivan 1857 - 1930................................................................................................................................ 106 LEGO Jan 1833 - 1906 ......................................................................................................................................... 107 LESKOŠEK Fran – Luka 1833 (1832) - 1906 ........................................................................................................... 107 LETNAR Lovro 1855 - 1913 ................................................................................................................................... 108 LEVEC Peter 1913 - 1999 ...................................................................................................................................... 108 LIPOVEC Dušan 1952 - 2005 ................................................................................................................................. 109 MACILIN, MECILIN, MATSILING Pred 1232 - ........................................................................................................ 110 MACILIN Pred 1584 – po 1596 ............................................................................................................................. 110 MACUR Mirna 1969 - .......................................................................................................................................... 111 MAČEK Gregor 1682 - 1745 ................................................................................................................................. 111 MAČKOVŠEK Andrija ............................................................................................................................................ 112 MALI Andreja ...................................................................................................................................................... 113 MAISTER Rudolf – Vojanov 1874 - 1934 .............................................................................................................. 113 MAJCENOVIČ Janez 1933 - ................................................................................................................................... 114 MALENŠEK Srečko 1863 - 1917 ............................................................................................................................ 114 MALEŠ Miha 1903 - 1987 .................................................................................................................................... 115 MALEŠIČ France 1944 - ........................................................................................................................................ 115 MARCINA MARZINA MORZINA MERCINA Matej 1528 - 1602 ............................................................................. 116 MARINKO Miha 1900 - 1983 ................................................................................................................................ 116 MAROLT Janez 1943 - .......................................................................................................................................... 117 MAROLT Tončka 1894 - 1988 ............................................................................................................................... 117 MATIČIČ Cene 1920 - 2007 .................................................................................................................................. 118 MATJAŠIČ Janez 1921 – 1996 ............................................................................................................................... 119 MAZOVEC Ivan, prej Janez 1888 - 1930 .............................................................................................................. 120 MAYER Ernest 1920 - 2009 .................................................................................................................................. 120 MAJER Ferdo 1927 - 1994 .................................................................................................................................... 121 MEDVED Anton 1869 - 1910 ................................................................................................................................ 122 MEJAČ Andrej – Komenčan 1866 - ....................................................................................................................... 123 5 MERTLIC MERTLITZ Lenart Ok. 1490 - ok. 1548 ................................................................................................... 123 METZINGER, MENCINGER, Valentin Johann, Janez 1699 - 1759.......................................................................... 124 MIHELČIČ Viktor 1913 – 2010 .............................................................................................................................. 125 MIHELIČ Polde 1923 - 2007 ................................................................................................................................ 125 MILČINSKI Fran - FRIDOLIN ŽOLNA 1867 - 1932 .................................................................................................. 126 MOČNIK Josip Deloval 1893 ................................................................................................................................. 126 MOČNIK Matej - Jurčkov Matevž 1827 - 1895 ..................................................................................................... 127 MRČUN Franc 1881 – 1937 .................................................................................................................................. 128 MRKUN Anton 1876 - 1961 .................................................................................................................................. 128 NAGLIČ PETER ...................................................................................................................................................... 129 (1883 - 1959) ........................................................................................................................................................ 129 NEŽA AGNES, KAMNIŠKA, DE STEIN, MERANSKA - 1262 .................................................................................... 129 NOVAK Bogdan 1944 - ......................................................................................................................................... 130 OBERBURGER Suzana, Suzana von Oberburger, VANTUZIN Susana, Gorenjegrajska pred 1583 - po 1600 ..... 130 OGRIN Fran 1880 - ............................................................................................................................................... 131 OGRINEC Josip - Jože s Podgorja, Medvedov, Pribislav, Osipov 1844 – 1879 ...................................................... 132 OMERZA OMERSA Mihael 1679 - 1742 ................................................................................................................ 132 OSOLE Franc 1857 - 1907 ..................................................................................................................................... 133 OSTERMAN KAMNIŠKI Pred 1318 – po 1405 ....................................................................................................... 133 OTON VII. Kamniški Deloval 1229 ........................................................................................................................ 134 OZBIČ Matija 1828 - 1888 .................................................................................................................................... 134 PAGLOVEC Miha Mihael Frančišek 1679 - 1759 .................................................................................................. 135 PARAPAT Janez, PARAPATI, Palovški gospod 1838 - 1879 .................................................................................. 136 PARMA Viktor 1858 - 1924 .................................................................................................................................. 137 PEČARIĆ Elena 1971 - ........................................................................................................................................... 137 PEČEČNIK Jože - Joc .............................................................................................................................................. 138 PEKLAR Andreja 1962 - ........................................................................................................................................ 139 PEPERKO Edvard 1965 - 1991 ............................................................................................................................. 139 PERKO Lojze 1909 - 1980 ..................................................................................................................................... 139 PERKO Tomaž Izidor 1947 - .................................................................................................................................. 140 PERKO Tine Valentin 1950 - ................................................................................................................................. 140 PESTOTNIK Pavel 1879 - ....................................................................................................................................... 141 PETERLIN Alojz - Batog Vitalis 1872 (1874 )- 1943 ............................................................................................... 141 PETERLIN Anton Okoli 1792 - 1866 ...................................................................................................................... 142 PETERLIN Jurij 1802 - 1843................................................................................................................................... 143 PETERLIN Maks, Orlov Maks 1894 - 1988 ........................................................................................................... 143 PETERLIN France Radivoj - Petruška, Stric Peter, P. Radlin 1879 - 1938 ............................................................. 144 NOVAK Bogdan 1944 - ......................................................................................................................................... 145 PIBERNIK France 1928 -........................................................................................................................................ 145 PIKL Mira .............................................................................................................................................................. 146 PIRC MUSAR Nataša 1968 - .................................................................................................................................. 147 6 PIRC PREVC PIREC PIERZ Franc Francis Xavier 1785 - 1880 ................................................................................. 148 PIRNAT Alojz 1913 -.............................................................................................................................................. 149 PLAHUTA Jernej 1919 - 2003 ............................................................................................................................... 149 PLAŽIK, PLASHIK Jurij Deloval 1613 ..................................................................................................................... 150 PLEČNIK Jože 1872 - 1957 .................................................................................................................................... 150 POČIKAR POČKAR Martin Deloval 1675-1683 ...................................................................................................... 151 PODBOJ, MOLINE MOLLINE Jerica Gertrude 1824 – 1851 .................................................................................. 151 PODLOGAR Leopold 1878 - 1925 ......................................................................................................................... 152 POHLIN POCHLIN Bernard Frančišek 1700 - 1765 ............................................................................................... 153 POHLIN Janez Jurij, POCHLIN, Joes Georgius , PUCHLINIK , PUHLIN Hanns Georg 1696 – po letu 1757 .......... 153 POHLIN Janez Krizostom 1780 - 1850 .................................................................................................................. 153 POLEC Janko 1880 - 1956 ..................................................................................................................................... 154 POLEC Julij 1852 - 1941 ........................................................................................................................................ 155 POLEC Julij 1883 - 1944 ........................................................................................................................................ 156 POLLAK Bojan 1943 - ............................................................................................................................................ 156 POTNIK Bogdan 1927 - ......................................................................................................................................... 157 PRAŠNIKAR PRASCHNIKAR Alojz 1821 - 1899 ...................................................................................................... 157 PRELOVEC Zorko 1887 - 1939 .............................................................................................................................. 158 PŘEMYSL Otokar II 13. stol. .................................................................................................................................. 158 PREZELJ Marko 1965 - .......................................................................................................................................... 158 PUHAR Janez Avguštin 1814 – 1864 .................................................................................................................... 159 PUNČAH Simon 1844 - 1921 ................................................................................................................................ 160 PUSTAVRH PUSTOVRH Franc 1827 - 1871 .......................................................................................................... 160 RAPE Andrej 1872 - 1940 .................................................................................................................................... 161 RASP Janez Ludvik Hans Ludovik plemeniti RASP Pred 1628 – po 1646 ........................................................... 161 RASP Maximiljan Leopold - INDEFESSUS – NEUTRUDNI (v Akademiji delovnih) 1673 – 1742 (ali +1762 ali 1743) ............................................................................................................................................................................. 162 RASP SEYFRIED Janez Hans Pred 1608 - 1622 ...................................................................................................... 163 RAUMSSCHISSL Leopold Pred 1560 – po 1647 ................................................................................................... 163 RAVNIHAR Franc 1832 - 1904 .............................................................................................................................. 164 RAVNIKAR RAUNIHAR RAUNICHER Nikomed 1840 - 1928................................................................................... 164 RAZLAG Adolf 1865 - 1937 ................................................................................................................................... 164 REBOL ................................................................................................................................................................... 165 REBOLJ Božena - sestra Zofija 1911 - 2002 .......................................................................................................... 165 REBOLJ Vanda ...................................................................................................................................................... 166 REBOLJ Viktor 1903 - 1984 ................................................................................................................................... 167 RECHBACH Herman Pred 1920 – po 1946 ........................................................................................................... 167 REMEC Vladimir 1880 - ........................................................................................................................................ 168 REMIC REMITZ REMIZ Anton 1748-okoli l. 1801 .................................................................................................. 168 REPANŠEK Viktor 1913 - 2006 .............................................................................................................................. 169 RIHAR Franc 1858 - 1919 ..................................................................................................................................... 169 RIHAR Jožef 1759 - 1807 ...................................................................................................................................... 170 7 RIZMAN Rudi 1944 - ............................................................................................................................................. 170 ROJC Anton 1892 - 1968 ...................................................................................................................................... 170 RUDOLF Janko 1914 - ........................................................................................................................................... 171 RUMPEL Peter 1787 - 1861 .................................................................................................................................. 171 RUTAR Dušan 1960 - ............................................................................................................................................ 172 SADAR Lovro 1832 - 1883 .................................................................................................................................... 172 SADNIKAR Josip Nikolaj 1863 - 1952 .................................................................................................................... 173 SADNIKAR Nikolaj 1916 -...................................................................................................................................... 174 SAX Hinko 1872 - 1885 ......................................................................................................................................... 174 SAMEC Maks 1881 - 1964 .................................................................................................................................... 175 SAMEC Maksimiljan 1844 – 1889......................................................................................................................... 175 SAVINŠEK Jakob 1922 - 1961 ............................................................................................................................... 176 SAVINŠEK Slavko Jakob 1897 - 1942 .................................................................................................................... 177 SCHELL Jakob pl. Schellenburg 17. – 18. stol. ...................................................................................................... 178 SCHLEGL Bojan 1931 - 2004 ................................................................................................................................. 178 SELAN Ivan 1902 – 1981....................................................................................................................................... 178 SELIŠKAR Albin 1896 - .......................................................................................................................................... 179 SEYDL SEIDL Lenart Leonard - 1504 ..................................................................................................................... 180 SEYDL Jurlinus, Georg, Jurij 15. stol. .................................................................................................................... 180 SIVEC Ivan 1949 - ................................................................................................................................................. 181 SIMŠIČ Danica 1954 - ........................................................................................................................................... 181 SITAR Nives 1972 - ............................................................................................................................................... 182 SKALA Alfonz ........................................................................................................................................................ 182 SKALAR Maksimiljan 1908 - 1997......................................................................................................................... 182 SKERBINC SKRBINC (ŠKRBINC) Janko 1841 - 1928 ............................................................................................... 183 ŠKRPIN Janez Krstnik SKERPIN ŠKERPIN 1643 - 1703 .......................................................................................... 184 ŠKRPIN Jurij Friderik SKERPIN ŠKERPIN Žiga Sigismund Sigismundus 1689 - 1755 ............................................. 184 SLATNAR Anton 1867 - 1926 ................................................................................................................................ 184 SLATNAR Valentin - Bosov Tine ali Bôs 1852 - 1952 ........................................................................................... 185 SMOLNIKAR Andrej Bernard – LITHOPOLITANUS , Andrej Smolnikar IZ ILIRJE, Andreas Bernardus SMOLNIKAR 1795 – 1862 (1869?) ............................................................................................................................................ 185 STERLE Dušan 1948 - .......................................................................................................................................... 186 SOUVAN Ferdinand 1840 - 1915 .......................................................................................................................... 187 SOUVAN Leon 1877 - 1949 .................................................................................................................................. 188 SPANHEIM Ulrik Pred 1248 – 1269 ...................................................................................................................... 189 SPRUK Matija - SPRUG, pater Oton 1724 - 1781 .................................................................................................. 189 STARE Mihael 1790 - 1872 ................................................................................................................................... 190 STAINER (STANIER) Bernard Bernardini Staineri 1546 – po maju 1593 .............................................................. 190 STAROVASNIK STAROVAŠNIK Jurij Karel, Georg, STARAWASNIG, STARAKASNIK, STARAUASNIG, ALTDORFER, NEUHOFER 1748 - 1792 ...................................................................................................................................... 190 STELE France, psevd. SVETLA HIŠA 1855 - 1924................................................................................................... 191 STELE France - France Francetov 1886 - 1972 ..................................................................................................... 192 8 STELE France 1955 - ............................................................................................................................................. 193 STELE Janko 1899 - 1976 ...................................................................................................................................... 193 STELE Joško 1860 - 1935 ...................................................................................................................................... 194 STIASNY Ljudevit 1862 - 1936 .............................................................................................................................. 194 STRAŽAR Anton 1895 - 1959 ................................................................................................................................ 195 SVETEC Luka Podgorski 1826 - 1921 .................................................................................................................... 196 SUCHY Josip - Krištofov Pepček 1869 - 1941 ........................................................................................................ 197 SUŠNIK Anton 1880 - 1934 ................................................................................................................................... 197 SUŠNIK Blaž 1834 - 1866 ...................................................................................................................................... 198 SVETELJ Blaž 1893 - 1944 ..................................................................................................................................... 198 STUZZI Valter Deloval 1931 .................................................................................................................................. 199 ŠAFER Janez 1838 - 1903...................................................................................................................................... 199 ŠEST Viktor 1956 - ................................................................................................................................................ 200 ŠEST Osip (Josip) 1893 - 1962 .............................................................................................................................. 201 ŠKERL Jakob – ŠKARLIHA deloval 1670................................................................................................................. 201 ŠKOFIC France ...................................................................................................................................................... 201 ŠLAKAR Janez ....................................................................................................................................................... 202 ŠLAKAR Janez Nepomuk ŠLAKER, SCHLAKER, SCHLACKER 1791 - 1863 ............................................................. 202 ŠNABL Blaž SCHNABL 1832 - 1913 ...................................................................................................................... 203 ŠUŠTAR MILAN ..................................................................................................................................................... 203 SCHNABL Rudolf Pred 1911 – po 1948................................................................................................................. 204 ŠTRCIN Janez ........................................................................................................................................................ 204 ŠTUPEL STUPPEL STUPEL Oton pred 1391 po 1404 ............................................................................................ 205 ŠTREKELJ Karel 1859 - 1912 ................................................................................................................................. 205 ŠUBELJ Ivo 1872 - 1930 ....................................................................................................................................... 206 ŠUBELJ Marjan 1934 - 2000 ................................................................................................................................ 206 TANZER Valentin Leopold 1824 - 1883 ................................................................................................................ 207 TEKAVČIČ Fran 1862 - 1936 ................................................................................................................................. 208 TERŠEK Andraž ..................................................................................................................................................... 208 1975 - ................................................................................................................................................................... 208 TERŠEK Silvo ......................................................................................................................................................... 210 DE TESTAFERRATA Peter Jakob 1673 – 1763 (ali 1764) ...................................................................................... 211 THURN, DELLA TORRE, Ahacij 1529 - 1597 ......................................................................................................... 211 THURN, DELLA TORRE, Franc 1509 - 1586 .......................................................................................................... 212 TOMINC Janez Janko TOMAŽ SLIVNIK 1921 - 1942 ........................................................................................ 213 TOMŠIČ France 1937 - 2010 ................................................................................................................................ 213 TONČIČ Franc Ksaver 1865 - 1919........................................................................................................................ 214 TORKAR Zora ........................................................................................................................................................ 215 ŠIFRER, Mojca, TORKAR, Zora. Iz življenja nekdanjih kamniških usnjarjev in čevljarjev. Kronika (Ljublj.), 33, št.2-3 (1985), str. 148-161. .............................................................................................................................. 215 TOŠ Niko 1934 -.................................................................................................................................................... 216 TRATNIK Karel 1869 - 1935 .................................................................................................................................. 217 9 TRATNIK Leopold 1853 - 1930.............................................................................................................................. 218 TRDINA Janez 1830 - 1905 ................................................................................................................................... 218 TRONTELJ Jože 1939 - .......................................................................................................................................... 219 TURK Kati 1928 - 1995 ......................................................................................................................................... 220 ULRIK UDALRIK VOLRICUS– Dominus WOLRICUS plebanus de Stein – OLRICUS plebanus de Stein pred 1205 po 1207 ................................................................................................................................................................ 221 ULRIK – ULREICH, schuelmaister von Stein, scolasticus Stainensis, magistro Pred 1296 - 1312. ....................... 222 URANKAR Pavle 1902 - ......................................................................................................................................... 222 URŠIČ Damjan ...................................................................................................................................................... 223 URŠIČ Branko 1936 - ............................................................................................................................................ 223 VALENČIČ Vlado 1903 - 1999 ............................................................................................................................... 223 VALVASOR Janez Ludvik - pater DONAT 1683 – 1752 ......................................................................................... 224 VALVASOR Janez Vajkard Johann Weichard Valvasor 1641 - 1693 ..................................................................... 224 VAVPOTIČ Ivan 1877 – 1943 ................................................................................................................................ 225 VEIT VEYTT Vid, Vito pictor, Veytt maller zu Stein pred 1507- po 1517 ............................................................. 226 VENGUST Albin 1921 - 2005................................................................................................................................. 227 VERONA Jožef 1826 - ........................................................................................................................................... 227 VERSTOVŠEK Zvone 1924 - 1984 .......................................................................................................................... 228 VESEL Ferdo 1861 - 1946 ..................................................................................................................................... 229 Viljem Mekinjski, VILIEM de Minkendorf deloval 1143 ....................................................................................... 229 VIDIC Franc 1872 - 1944 ....................................................................................................................................... 229 VINŠEK Jožef 18. stol ............................................................................................................................................ 230 VOLKAR ANDREJ - 1930 ........................................................................................................................................ 231 VORENC WORENZ VORENJEC Gregor, Gregorij, Frančišek Ksaverij, Franciscus Xaverius a S Ignatio 1659 (ali 1660 – 1730) ................................................................................................................................................................. 231 VOVK Janez 1828 - 1869 ...................................................................................................................................... 232 VRABEC Jože 1940 -.............................................................................................................................................. 232 VREMŠAK Ciril 1900 - 1968 .................................................................................................................................. 233 VREMŠAK Samo 1930 - 2004 ............................................................................................................................... 234 ZABUKOVEC Janez 1868 - 1946 ............................................................................................................................ 236 ZARNIK Miroslav, I-Z, JZ, Lavračev 1845 - 1912 ................................................................................................... 237 ZBAŠNIK FRAN J. F. Malograjski 1845 - 1912 ...................................................................................................... 237 ZELENKO Karel 1925 - .......................................................................................................................................... 238 ZELENKO RAUTER Sonja 1918 - 2010 ................................................................................................................. 238 ZIKA Ivan 1908 (ali 1907) - 1976 .......................................................................................................................... 239 ZORE Franc ........................................................................................................................................................... 240 ZORMAN Ivo 1926 -.............................................................................................................................................. 240 ZUPAN Franc Frančišek Jakob - SUPPAN Jacobus Franciscus - SUPPAN Jakob, plebejus Hinspergensis 1734 - 1810 ............................................................................................................................................................................. 241 ŽEHEL ŽEHELJ SECHELL SHECHEL SIECHELL Jurij Okoli 1500 - 1586 ..................................................................... 242 ŽELEZNIKAR Vinko 1954 - ..................................................................................................................................... 243 ŽEROVNIK Marko 1932- ....................................................................................................................................... 243 10 ŽNIDARŠIČ ANTON 1923 - 2007 .......................................................................................................................... 243 ŽUPANČIČ (do 1908 ZUPANČIČ) Oton 1878 - 1949 ............................................................................................. 244 ŽURGA Janez, pater Janez 1885- 1969 .............................................................................................................. 245 ŽVOKELJ Dominik 1892 - 1975 ............................................................................................................................. 246 ŽVOKELJ GABRIJELČIČ Klavdija Pred 1896 - 1993 ................................................................................................ 247 11 POMEMBNI LJUDJE S KAMNIŠKEGA ADAMIČ Emil 1877 - 1936 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval v Kamniku. akademski glasbenik – zaključil konzervatorij vTrstu, skladatelj, dirigent, glasbeni kritik publicist učitelj, profesor direktor konzervatorijev Potopisi, nad 1000 skladb, uglasbitve pesmi Josipa Murna Aleksandrov (Prišla je jesenska noč, Pomladanska slutnja, Zimska kmečka pesem…). Orkestralna dela: Tatarska suita, Oh mladost ti moja …, Karikature, glasbene kritike so objavljali Edinost, Novi akordi in Ljubljanski zvon. Kamniška leta so bila zanj najplodnejša, pionir slovenske mladinske glasbe, učitelj na meščanski šoli v Kamniku 1903-09, vodil Liro, častni član Lire, vodil orkester Narodne čitalnice, direktor dveh konservatorijev in soupravnik opere v Rusiji, kjer ga je očarala drugačna glasba, pol azijska pol ruska, na učiteljišču in klasični gimnaziji profesor glasbe, ustanovil Učiteljski zbor, ki je l. 1936 dobil njegovo ime, moderniziral dotedanjo jugoslovansko produkcijo, ponekod stilno prehajal v ekspresionizem. Kimovec, Pevec, IV (slika) Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 8 Cankar, Izidor; Lukman Franc Ksaver (ur.), Slovenski biografski leksikon I, 1952-32, Zadružna gospodarska banka, 2 Liri je posvetil pesem Dan slovanski na besedilo Simona Jenka, 1908, eno leto po 25letnici Lire. Dr. Gojmirju Kreku ob vpoklicu v vojsko (napoten v Taškent): "Ko bi Vi vedeli, kako tesno mi je pri srcu vedočemu, da od tu ne pridem nikdar več, da ne bom videl nikoli več svojih dragih, da ne bom slišal nikoli več lepe pesmi, nikdar več stisnil roke prijateljem, tedaj bi se zjokali z menoj. Bolezen se širi. Te se bojim! Blazen je moj strah! Takoj bi dal zadnjo kapljo krvi, ko bi videl še samo enkrat obraz mojih dragih. Onemu, ki bi me rešil odtod, bi bil suženj do smrti. Od tod! Od tod!" ALBREHT ALBRECHT (do 1941) Fran Rusmir 1889 – 1963 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Rojen v Kamniku Pesnik, publicist, literarni kritik, prevajalec, urednik, dunajski študent 12 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Prevod Grimmovih pravljic, Goetheja in Shillerja, Shawa. Zbirke pesmi Mysteria dolorosa 1917, Pesmi, Pesmi življenja 1920, Vidni kritik svojega časa, piše socialne pesmi, šiba družbena nasprotja, ustanovitelj Sodobnosti. urednik revij Svoboda, Ljubljanski zvon 1922-32, Dom in svet ustanovni član Slovenskega centra PEN pomemben za razvoj slovenske drame Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 32 Verstovšek, Zvone, 1957, Socialne pesmi druge Albrehtove pesniške zbirke, Kamniški zbornik, 186 Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104 Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 5 Zapuščina je v rokopisni zbirki NUK. Oče je bil ključavničarski mojster v smodnišnici. Skupaj z vsem sorodstvom je leta 1941 opustil ch v priimku. Interniran v Dachau Svojim kritikom:»Jaz zaničujem te, gladko obriti, s parfumom obliti lirični pesnik, jaz zasmehujem te …« O Kamniku: »… od daleč sanjal sem svoje rodno mesto …« »Kraj, kjer se je kdo rodil in doraščal, od koder je izšel, zaznamuje človeka, ga pritegne in vklene vase tako, da ga ne izpusti vse življenje, tudi če pozneje ne živi tam.« Prešernova nagrada 1960 Njegovi verzi o Kamniku Pozdravljene, Zaprice, Žale In sveta Kalvarija ti – čeprav se za svetim ti hrbtom Kaj radio včasih greši – Pozdravljeni, dragi rojaki! Kaj hočemo? Grešni smo vsi. Modreci smo in bedaki, Kakor pač kri nam veli. ALEŠOVEC Jakob - Alešovc, Alesovz 1842 - 1901 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela V Kamniku obiskoval šolo pri frančiškanih, pisal o Kamniškem. Pesnik, humoristični pisatelj, literarni kritik, Časnikar, urednik Knjigi: Kako sem se jaz likal (popis dijaških let), Ljubljanske slike Podlaga zakonske sreče (igra), Vladimirov prstan ali Zmaj v Bistriški dolini, ki se dogaja ne območju bajeslovnega kamniškega jezera, EinBesuch der Grotte bei St. Kanzian in Istrien 1863, 13 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti ANDREJAŠIČ Janez 1943 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Das Steinerne Kreutz 1866, povesti iz življenja hudodelcev, Ne v Ameriko! , Vojska na Turškem Pisateljevati je začel v nemščini, predvsem potopise. Šibal je nemškutarje, bil je rojen humorist, Bleiweis mu je bil politični učitelj. Izdajal je humoristični list Brencelj v lažnjivi obleki (1869-85), kjer je vzel na piko nemškutarje. Šibal je družbene in politične napake. Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 35 Podbrežnik Vukmir, Breda; 2002, Domoznanska zbirka v Matični knjižnici Kamnik, Kamniški zbornik XVI, 65 Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 6 Robida, A., 1909, Slov. 298 Vid mu je zelo oslabel, zato je težko delal. Do leta 1866 je pisal v nemščini. Imenovan tudi »klošterski muc«. Slovenskemu pisatelju v tolažbo Že na svetu ni drugače: Videl živ ne boš pogače. Šele ko si pod zemljo, Morda jo na grob neso. Deloval v Stranjah Državni reprezentant kanuist Učitelj športne vzgoje, ravnatelj OŠ Stranje 2. mesto ekipno na svetovnem prvenstvu v kanuju na divjih vodah, 1965 Bil je jugoslovanski reprezentant v kanuju na divjih vodah, uspešen na štrevilnih tekmovanjih. Poučeval je športno vzgojo in nato je bil dolgoletni ravnatelj na OŠ Stranje, ki je v njegovem času veliko dosegla na področju športa mladih. Bajt, Drago 1999: Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana, str. 18 Rojen je bil in živel je v Kranju. ANDREJKA Jernej pl. Livnogradski 1850 - 1926 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Obiskoval frančiškansko šolo v Kamniku Nadporočnik, nato stotnik, član cesarjeve osebne straže, major Črtice iz vojaškega življenja, spomini na prvih 23 let življenja, knjiga Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini Pisateljevanje in vidna vojaška služba, spomini črtice iz vojaškega življenja, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini (1878) je najpomembnejše delo. Stražar, Stane, 1988, Ob bregovih Bistrice, KS Radomlje, 495. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 78. Odlikovan z Viteškim križem cesarja Franca Jožefa, 14 Opisuje trpljenje fantov, imenovanih »slovenski Janezi« na okupiranih ozemljih. APARNIK Franc 1872 - 1954 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti APFALTRER Alojzij 1775 - 1855 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval kot fotograf v Kamniku 58 let. Trgovec, Fotograf, izučen na Dunaju, mojster fotografije Posnetki Kamnika in okolice, fotografije šutenske cerkve, fotografije otrok, razglednice V Kamniku je izvajal fotografično obrt – atelje od l. 1895 , kasneje fotografski paviljon na Šutni 33 s 3 vrstami kulis, izvajal je laterno magico 1899-1904, to je gledališka igra, kombinirana s filmsko projekcijo kar so uprizarjali po vsej Kranjski, Dolenjski, Beli in Suhi krajini, slovel je po kvaliteti, izdeloval razglednice, pomočniku so mu jih retuširali, popravljal je motorje in ure, napeljeval je elektriko, sodeloval je v političnih in kulturnih društvih Tomaž, Kočar, 2003, Kamniška Bistrica – bistriški gozd, 115 Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Kot trgovskega pomočnika ga je J. N. Sadnikar pregovoril, da je za 2 leti odšel na Dunaj, kjer se je izučil za fotografa. Živel in deloval na Križu, pokopan v Komendi. Posest na Kamniškem. baron Prvi znani baron na graščini Križ. Tudi lastnik graščine Podbrežje in Mekinje s samostanom. Zapisoval je Schreibkalender za vse "izdatke«, kar dokumentira njegov čas. Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi, DZS, 173 Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Od tete Frančiške Auersperg je leta 1796 je dobil grad Križ. Apfalterji so bili zadnji lastniki Križa vse do leta 1941, ko so ga Nemci zaplenili, opremo pa prodali okoliškim kmetom. Novembra 1943 so grad požgali partizani. AUERSPERG Marija 1937 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Živela v Kamniku, obiskovala osnovno šolo, maturirala Zadnja še živeča grofica na Slovenskem Zdravnica onkologinja, kirurginja Redna profesorica na Medicinski fakulteti Aktivna športnica plavalka v prostem slogu Ima bogato bibliografijo (seznam COBISS) V aktivni dobi je bila najbolj ugledna slovenska onkologinja Med leti, ko je kot gimnazijka in študentka živela v Kamniku se je aktivno ukvarjala s 15 za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti športom. Bila je članica Plavalnega kluba Kamnik, za katerega je v tistem času dosegala zavidljive rezultate. Plavala je v prostem slogu. nagrada za življenjsko delo na Onkološkem inštitutu. Je potomka ene najstarejših in najznamenitejših plemiških rodbin na Slovenskem in širše v Srednji Evropi – Auerspergov, ki so v slovenskem prostoru poznani tudi kot Turjaški. Pripada eni od grofovskih vej te družine,ki je imela nekoč v lasti dvorec in posestvo Velika vas na Dolenjskem. Nemci so ji ubili očeta, z materjo pa sta po vojni ostali na cesti. Kljub življenjskim tegobam je šla naprej in želela dokazati, da Auerspergi nekaj veljajo, čeprav svojega plemiškega porekla ni omenjala, so jo prav na podlagi tega (v časih socializma!) vzeli v službo na Onkološkem inštitutu. O svoji mladosti pravi: »V šoli je bilo pa grozno. Dnevno se je pojavljalo moje ime na stenčasu z ugotovitvijo, da sem ostanek buržoazne preteklosti. To je bil seveda znak sošolcem, da je name odprt lov, in sem bila dnevno deležna zasmehovanja, pretepanja in poniževanja. Sklenila sem, da tega ne bom prenašala mirno, in sem se oborožila s polmetrskim ravnilom, ki se je odlično obnesel v obrambi na bližino in pri tem postal nazobčan kot žaga.« BADJURA Rudolf BADIURA 1881 - 1963 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Deloval na Kamniškem, pisal o Kamniškem. Končal trgovsko akademijo turistični in športni pisatelj fotograf kartograf Skice in fotografije: Okrešelj, Križna jama, Velika planina, Prvi poizkus na Kamniško sedlo pozimi, karta Julijskih Alp, Vodič kroz jugoslavenske Alpe 1922, Pohorje …1925, knjiga Smučar, prva knjiga o smučanju v slovenščini Letovišče in zdravilišče Kamnik 1920 Smuška terminologija 1921 Za Dom in svet: Okrešelj v Savinjskih Alpah Križna jama Velika planina nad Kamnikom Prvi poizkus na Kamniško sedlo pozimi Zima v planinah Letovišče in zdravilišče Kamnik V času od leta 1913 (Na Triglav) do leta 1953 (Izbrani izleti) je izšlo več kot ducat njegovih izletniških vodnikov. Napisal je tudi priročnik za učenje smučanja in več znanstvenih knjig. članki v reviji Sport Prispeval je k vednosti in ohranjal spomin na preteklost: fotografiral in skiciral na Kamniškem. Izdelal je prve fotografije Velike planine in Kamniških Alp pozimi in Zdravilišča Kamnik. Turistično je proučeval Slovenijo, propagiral je turizem, izdeloval karte planinskega sveta. Sodi k začetnikom smučanja, drenovec.Bil je med prvimi smučarji na Veliki planini. Izdeloval je kažipote. Rebolj, Malešič, 2008, Zven časa na Veliki planini, KZ XIX Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, 16 Zanimivosti Ljubljana, 21 Badjura, Rudolf, 1934: Zimski vodnik po Sloveniji. Vodnik Badjura XII. Ljubljana: samozaložba. Badjura, Rudolf: Sto izletov. Vodnik Badjura 9. Ljubljana: samozaložba. . Nekateri podatki so povzeti po članku Arnošta Brileja, objavljenem leta 1952 v Planinskem vestniku ob Badjurovi 70-letnici. Vodil je vojaške smučarske tečaje v Visokih in Nizkih turah. Bil je samonikli potopisec, sistematičen izletnik in je še vedno nepresežen poznavalec ljudskega terenskega izrazoslovja pri nas. Bil je začetnik organiziranega smučarstva pri nas in naš prvi smučarski učitelj. Med vojnama je organiziral številne smučarske tečaje. Predstavitev življenja in dela Rudolfa Badjure, temelji na pripovedi njegove nečakinje Tije Badjura, hčerke Metoda Badjure, režiserja, snemalca in scenarista iz pionirskih časov slovenskega filma BAHOVEC Ivan - 1933 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Posest in delovanje na Kamniškem. Gospodarstveni , trgovec s špecerijo in zemljišči, tovarnar - 150 zaposlenih Stoli, znani doma in v tujini, pomemben izvozni artikel, upognjeno pohištvo Kupil Habatove naprave in postavil parketarno, kasneje tovarno stolov. Izvažal je v Egipt, Singapur in Argentino. Izdelovanje stolov po tehnologiji Thonet je zaradi sodelovanja s firmo Thonet - Mundus trajalo do 1. svet vojne. Zgradil je stanovanjsko hišo za svoje delavce. Ravnik, Roža, 1955, Ob 50-letnici tovarne Stol, Kamniški zbornik 239 Tri odlikovanja za stole na razstavi v St. Pelegrinu Italija. Kasneje je tovarno prodal Karlu Pollaku, družabnika sta bila Vladimir in Franc Remec, kasneje sta vključila še Heleno Remec, Pollak pa je izstopil. Vladimir in Helena sta bila lastnika tovarne do 2. vojne. BALANTIČ France – Fance Zoranov (psevdonim za prve objave 1939 v Mladiki) 1921 - 1943 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen in živel v Kamniku. pesnik Pesniške zbirke: Muževna steblika V ognju groze plapolam Zbrane pesmi, Venec, 1944 (sonetni venec) Tihi glas piščali Pesnik kasnega ekspresionizma. Zelo talentiran metafizični poet z izrazito tragično usodo. Nekateri literarni zgodovinarji ga uvrščajo na raven Prešerna. Član društva katoliških ustvarjalcev Krog. Spesnil sonetni venec in načrtoval sonetni venec sonetnih vencev. Tilka Jesenik Balantič, Zaznamovani, Kamniški zbornik XIII, 116 17 Zanimivosti Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 112 Slovenski veliki leksikon, 2003, MK, 145 Pibernik, France, 2002, Narava in ruralnost v Balantičevi poeziji, Kamniški zbornik XVI, 95 Tršar, Marijan, Spomini na prijatelja, 2002, Kamniški zbornik, XVI, 103 Alojz Rebula, Beseda o Balantiču, Kamniški zbornik XVI, 105j Podbrežnik Vukmir, Breda; 2002, Domoznanska zbirka v Matični knjižnici Kamnik, Kamniški zbornik XVI, 65 Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104 Žebovec, Marjeta, Slovenski književniki rojeni 1920-29, Karantanija 2007 Matičič Nada, Moja hoja za očetom Pibernik France, Temni zaliv, Monografija,CZ, 1989 Kos, Janko (2010): Frnece Balantič med modernostjo in trdicijo, Kamniški zbornik 2010, 67. Uničil je vse pesmi iz zgodnjega obdobja. Ni dobil zaprošene štipendije za študij orinetalistijke, ker se ni hotel priključiti fašističnim organizacijam. Kot študent slavistike se je leta 1941 povezal z OF, po internaciji v Gonarsu se je priključil domobrancem. Spomenik Draga Tršarja pred domačo hišo. Kot član vaških straž med 2. svetovno vojno 1943: v spopadu s partizani je zgorel v postojanki Grahovo. V pesmih je slutnja smrti v ognju. O Kamniku je dejal: »Kako doma je dobro in lepo, vsi dnevi nosijo klobuk postrani« Balantičev oče je imel izjemen besedni zaklad, sin pa je včasih njegove izraze, ki ji tudi sam skoval, zapisoval (npr. edinščino treti - trpeti pomanjkanje). BARTOL Vladimir 1903 - 1967 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Prihajal v Kamnik na počitnice in ustvarjal, na Zapricah pisal Alamuta. Profesor biologije in filozofije, pisatelj, gledališki poročevalec, literani kritik, preučevalec Freuda Novele z močno intelektualno noto, drama Lopez roman Alamut zbirka zgodb z naslovom Al Araf Knjiga razgovorov s slovenskimi znanstveniki. Obiskovalec kamniškega letovišča. Zelo razgledan pisatelj. Na Freudovi psihoanalizi temelječe pisanje. Alamut: nenavadna orientalska tematika o diktaturi namišljenega nadčloveka. Roman Alamut je začel pisati leta 1936 v Kamniku. Delo je zgodovinsko, psihološko in filozofsko. Ob izidu pa roman ni požel velikega navdušenja niti med bralci niti med kritiki. Po mnenju nekaterih je Bartolovo najboljše delo, zbirka zgodb z naslovom Al Araf. . Zika Ivan, 1955, Turistični Kamnik nekdaj in sedaj, Turistični vestnik III, 458 Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 133 V svoji avtobiografiji se je opisal kot pretirano občutljiv otrok, ki se je sam sebi zdel kot otrok z bogato fantazijsko predstavo. Navduševale so ga mnoge stvari, najrajši pa je imel biologijo, filozofijo, psihologijo, umetnost in seveda literaturo ter gledališče. Kot znanstvenik je tudi zbiral in raziskoval metulje. 18 V delih se vidi vpliv Friedricha Nietzscheja, poleg njega pa še ekspresionizma in psihoanalize. Uveljavil se je predvsem v 80. letih 20. stoletja. BASTIANSCHITZ Matija 1591 - 1659 Povezanost s Rojen v Kamniku Kamnikom Akademski status, Pater služba pravnik učitelj, rektor Dosežki in dela Plausus et gemitus Avstriae 1649, Campus Liliorum 1649 Delovanje, pomembno Učil humaniora, retoriko, filozofijo, školastiko, svetopisemske vede, 3 leta je bil revizor za Kamnik in širše knjig v Rimu, 5 let rektor in predstojnik Doma profesov na Dunaju. Viri o njem Backer-Sommervogel VIII, 1775 Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 27 Zanimivosti BELAK Stane – Šrauf 1940 - 1995 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel je v Komendi. Strojni tehnik, vrhunski alpinist, gorski vodnik, gorski reševalec. Knjiga Veliki dnevi 1997 preko 1000 alpskih tur preko 60 prvenstvenih vzponov, v Himalaji Makalu, zahodni greben Everesta, južna stena Daulaghirija, Hindukuš, Andi, K2, Prvi jugoslovanski gorski vodnik,. 1980 je s klientom preplezal severno steno Eigerja. Prvi Slovenec na Makaluju, preko 1000 vzponov. Konstruktor in razvijalec bolniške opreme. Wikipedija, 15. 1. 2008. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 214. Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glasin Gorenjski muzej, 104. Žebovec, Marjeta, Slovenski književniki rojeni 1920-29, Karantanija, 2007. Znameniti Slovenci, Forma 2000. Hudo poškodovan v nesreči pod Triglavom 1995, umrl v plazu pod Malo Mojstrovko 1995. Častna listina PZS, Bloudkova nagrada 1979, Ziherlova plaket 1974. Joža Čop o njem: »Legendarni mož, ki se vedno vrne.« 19 BENKOVIČ Alojzij 1867 - 1934 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen, deloval in umrl v Kamniku. Diplomiral na Dunaju farmacijo, zeliščar lekarnar v Mariboru, Celju, Ljubljani in v Kamniku prevajalec Poslovenil je 116 literarnih del, tudi Heineja in Nerudo najboljši je prevod Nerudovih Kozmičnih pesmi Sestavil je Slovensko-latinsko-nemški rastlinski imenik slovenskih dežel (1922) v treh jezikih- latinščini, slovenščini in nemščini. V njem so bila prvič znanstveno obdelala zdravilna zelišča slovenskih dežel. Kamniški lekarnar in prevajalec del za kamniški oder. Prevajalec iz češčine, poljščine, ruščine in drugih slovanskih jezikov, iz francoščine in nemščine. Prevajal je pripovedna in dramska dela za kamniški, ljubljanski in mariborski oder ter Heineja, Petöfija, Wildeja in druge. Delal je v Kamniški čitalnici. Mladika (ur. F. S. Finžgar) X, 1929, 311. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz KIkamniškega okraja. Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 32. Brat Josipa in Iva Benkoviča. Jože Pogačnik o prevodu Heineja: »Benkovičev prevod ne zaostaja za izvirnikom. Tekoč je in izpiljen, da niti ne čutiš, da je to samo prevod. Če more pesnika prevajati le pesnik, potem ta prevod priča o Benkovičevi zmožnosti.« BENKOVIČ Ivo – Benko 1875 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku. Doktor prava, odvetnik, študiral na Dunaju politik slovenske ljudske stranke pisatelj Spisi in članki v Vrtec prevod Manzonijevega Zaročenca drama Strahomir študija Die Slovenen u. der Landes Haushalt Steiermarkts 1912 članki v političnih listih Prevajalec, izdajal glasilo Posavska straža, član uprave Trboveljskega premogovnika državni in deželni poslanec v 1907-18 v Avstriji. Slovenski ilustrovani tednik I, št. 22. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice. Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 21. Predan Slovenec in velik domoljub, brat Josipa in Alojzija Benkoviča. 20 BENKOVIČ Josip Jožef 1869 - 1901 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen in pokopan v Kamniku, v Kamniku hodil v meščansko šolo, deloval v Komendi. končal bogoslovje, kaplan, cistercijanec pisatelj zgodovinar V letu 1891 je dokončal novelo Josipa Ogrinca Gostačeva hči. Avtor biografij Josipa Ogrinca, Jurija Japlja in patra Florentina Hrovata, ter Leopolda Raspa in J. Šlakarja gradivo za življenjepis Friderika Barage (DS 1897) v DS je priobčil biografijo J. Parapata in drugih znamenitih Kamničanov Članek za Dom in svet: Kamnik. Prirodoslovno-zgodovinski obraz (1892) Članek za Dom in svet: Članek za Dom in svet V DS so izšle njegove črtice o rokovnjačih mladinske pesmi, študija o rokovnjačih povest Sestra Vincencija 1890 Slovenski reformatorji 1902 za Glaserjevo zgodovino Slovencev je obdelal modroslovje, bogoslovje in cerkveno umetnost piše o domnevnem jezeru med starim in Malim gradom ter Mekinjami. Objavljal je v raznih mladinskih listih (Domače vaje, Vrtec) pesmi, basni, povesti in spise je pošiljal tudi v Dom in svet, kjer je bil tudi urednik. Sodeloval v Pomladnih glasilih, Drobtinicah in pisal članke v Slovenec znanstveno delo za slovensko zgodovino kulture. Razprava Koledarji in koledarniki Kaplan v Komendi do 1901. Zavzel se je za obnovo skoraj porušenih samostanov v Stični in Pleterjah. Prispeval veliko pomebnih podatkov o času in ljudeh s Kamniškega. Steska, 1901, Dom in svet, 753. Kidrič, 1909, Pomote in potvare, Naši zapiski 123. Kidrič, 1910, Pomote in potvare, Naši zapiski 115. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 32. Očitajo mu tudi slabo pisanje, še posebej v delu Ljubljanska škofija in njene sinode … Brat Alojzija in Iva Benkoviča, nečak Josipa Ogrinca. BENKOVIČ Rok – Benko 1986 - Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, služba Dosežki in dela ali dosežki Delovanje, pomembno Živi v Kamniku. Študent (podatek 2010) vrhunski športnik, skakalec Svetovni prvak 2005 na mali skakalnici, bronasta medalja za ekipno prvenstvo Obersdorf 2005 Polet v Planici 226 m. Skakati je začel z 11 leti, pri 21 pa prenehal. Svetovni prvak v smučarskih skokih na mali 21 za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti skakalnici Obersdorf 2005. Benkovič je z naslovom svetovnega prvaka za vedno zaznamoval slovenske smučarske skoke in mnogi se še danes spominjao evforije, ki jo je takrat sprožil 20-letni skakalec. Je tudi alpinist pri AO Domžale. Wikipedija, 15. 1. 2008. Član skakalnega kluba Mengeš. Nepričakovano končal kariero 2007 : »Ni bilo več zabavno, nisem užival«. BERGANT, WERGANT, WERGAND, VERGANT, BERGANDT Fortunat 1721 - 1769 Povezanost s Rojen v Mekinjah, živel od 1724 v Kamniku. Kamnikom Izobrazba, status, Šolal se je v Rimu in Benetkah. služba Baročni slikar, prehaja v rokoko, »kapitolski akademik« Dosežki in dela pomembna dela po raznih slovenskih cerkvah avtor najstarejših žanrskih slik na Slovenskem (Ptičar, Prestar) portreti plemičev oltarne kompozicije, Sv. Valentin (Žale), Sv. Avguštin (zdaj Muzej Zaprice) Delovanje, pomembno Mojster portreta, nagnjen do žanrskih motivov, slika osebno po slovenskem domačem za Kamnik in širše čustvovanju. Nanj je pomembno vplival Rasp, naročila slik za Liko mu je posredoval Glavar. Rasp je posredoval naročila pri Paglavcu za Šmartno. V Kamniku je živel v mladeniškem času, ko se je uveljavljala barokizacija po Raspovi zaslugi. Nanj sta vplivala tudi Metzinger in Jelovšek. Kot sin umetniškega mizarja je ob očetu zgodaj doživel podeželski barok in njegovo bujno krasilnost. Na Kamniškem ni imel veliko slikarskih priložnosti. S pomočjo Raspa, ki ga je podpiral že kot otroka, je vstopil v plemiški svet in dobil naziv kapitolski akademik. Za razliko od drugih baročnih slikarjev, ki upodabljajo nebeški svet, je Bergant prizemljen, ko slika portrete in celo ko slika svetnike, ki stopajo po zemlji kot ponotranjeni ljudje. Bergantovske poteze, krčevite roke in pomenljiva mimika, izražajo močna čustva v pogosto anatomsko nepravilnem telesu, zato mu ob izjemnem znanju pripisujejo tudi pretresljivo neznanje (Komelj). Za sliki Ptičarja in Prestarja je nekoč veljalo, da slikarja ni zanimal le za aristokratski svet, ampak tudi nelepi reveži. A zaradi odkritja tretje slike, moža z novci med prsti, in skic še dveh podobnih, je prevladala teza, da gre pri teh podobah za personifikacijo čutov. Prestar je personifikacija okusa, ptičar sluha, mož z novci pa tipa. Viri o njem Zanimivosti Posebno delo je opravil Bergant kot cenilec slik na slikarsko izjemno bogatem gradu Križ leta 1762. Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 156. Steska, Viktor, 1927, Slovenska umetnost, 85-93. Emilijan, Cevc, 1966, Slovenska umetnost, 139. Munda, Jože (ur.), 1986, Slovenski biografski leksikon, 681. Kukuljević, Sakcionski, 1858, Slovnik umjetnikah, Zagreb. Monumenta artis, Slovenicae II, 1938, 21. Angyal, A. 1961, Die slawishe Barockwelt. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. V njem je Rihard Jakopič videl »nekaj domačega«, slikarski raziskovalec Marolt pa je zapisal, da »noben slovenski sodobni tekst ne govori tako lepe slovenščine kot Bergantov čopič«. Komelj pa pravi o Bergantu: »Obrazi mož, koščenih od življenja, teže v nebo z zaprtimi očmi, v zamaknjenju duhovnega stremljenja s krhkega robu zemeljskih poti«. Cevc mu pripisuje »zamaknjeno žalost«. Rasp ga je uvedel v plemiški družini Taufferer in Erberg, ki sta ga podpirali. Sin Jožefa Berganta: Oče je bil mizar, skrinjar in podobar. 22 V zgodnji mladosti je bil Raspov učenec. BERGANT Hubert 1934 - 1999 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen in živel v Kamniku, obiskoval gimnazijo v 1. generaciji maturantov. Končal študij umetnostne zgodovine, akademski glasbenik, diplomiral iz klavirja in orgel, orgelski virtuoz, baletni korepetitor, režiser docent na Akademiji za glasbo Igral je celotna Bachova orgelska dela Veliko del posnetih na ploščah 1997 Knjiga Ob orglah 1996 Solistični nastopi za orgle in orkester, vodilni orgelski pedagog, režiser iger v Narodni čitalnici. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 247. Orglal na Sv. Primožu, zato so bile maše zelo obiskane. BERGANT Jožef deloval po l. 1738 in pred 1741. Povezanost s Rojen in deloval ter živel v Kamniku. Kamnikom Izobrazba, status, Mizar služba skrinjar, umetniški mizar, oltarni rezbar Dosežki in dela Leta 1741 sta z ljubljanskim kiparjem Gabrom izdelala veliki oltar v cerkvi Kostanj v Tuhinjski dolini, 1738- 39 pa za Greben v Tuhinju. Delovanje, pomembno Kakovostne oltarne rezbarije. Umetnik podeželskega baroka. za Kamnik in širše Viri o njem Cevc, Emilijan, 1966, Slovanska umetnost, 133 Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Zanimivosti Oče Fortunata Berganta. BERGANT Maks 1912 - 1996 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Obiskoval šolo in deloval v Kamniku v Bajtici pod Malim gradom (kamniške Benetke). Šolan v Splitu pri redovnici ak. slikarki Juliji Kipar, rezbar 23 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Slepa Marjanca (kip, ki ima Plečnikove poteze) kipi angelov okvir za podobo Brezjanske Marije Pomagaj v župni cerkvi po Plečnikovem načrtu, nastal po rezbarjevi zaobljubi ob sinovem rojstvu več okvirov za podobe Marije po vsej Sloveniji, tudi v ljubljanski stolnici cerkev v Stranjah okvir Milostne podobe na Brezjah - najbolj znano delo (ok. 1985) kot zbiratelj: zbirka baročnih kipov vsa novejša rezbarija v Komendi Zadnji iz tradicije kamniškega rezbarstva in podobarstva. Odkupil je atelje Ivana Klemna, pri katerem je delal. Okvir podobe brezjanske Marije je »resničnejši barok od ‘pravega baroka«, (Komelj). Nadaljeval je staro rezbarsko izročilo v duhu baročne umetnosti. Pri rezbarjenju pa ni posnemal starih vzorcev, z veliko domišljije in inventivnosti je oblikoval izvirne in presenetljive stvaritve v izrazito osebnem slogu. Prepoznaven je po rezbarijah, ki se bohotijo v prostoru kot zlato plamenje. Atelje je imel v »bajtici« pod Malim gradom. Lesar, Marko. 2001. Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku, Kulturni center Kamnik. Lipovec, Dušan (1998): Maks Bergant, Kamniški zbornik XIV. »To ste vražje vehementno rezali!« mu je v pismu napisal arhitekt Jože Plečnik, s katerim sta leta 1947 sodelovala pri obnovi cerkve v Stranjah. Za cerkev je izdelal opremo po Plečnikovih načrtih, nekatere detajle – na primer kiparsko okrasje glavnega oltarja – pa je arhitekt v celoti prepustil Bergantovi domišljiji. Ob tem sodelovanju se je med njima razvilo prijateljstvo, o katerem pričajo Plečnikova pisma. Ko ga je med odsotnostjo obiskal Plečnik, mu je za kip Slepa Marjanca zataknil čestitko za lepo delo. Z ženo Zoro Bergant, ki je nekoč pozirala Cudermanu za angela, je živel v hiši, ki je bila last Mollineja, moža Jerice Podbojeve – Prešernove muze. Kasneje jo je kupil Prohinar, ki je pomnil še nekatere podrobnosti iz Prešernovega življenja. V njegovi hiši so se zbirali umetniki, zato je bila mesto duhovnosti, kar je po Maksovi smrti nadaljevala žena Zora. BERLEC Alojz 1947 - Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi in deluje v Kamniku. Likovni pedagog akademski slikar Grafike … Slika realistične podobe na podlagi čvrste risbe. 24 BERLEC Jože 1919 - Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Buču pri Šmartnem, od 1921 živi v Kamniku Gasilec in reševalec od leta 1926, vodja gasilcev. Glavni tehnolog v orodjarni Titan. Knjiga: Kronika gasilstva na Kamniškem . Bil je poveljnik GZ Kamnik, skrbel za modernizacijo opreme in gasilnih domov. Vodil je gasilska tekmovanja in bil republiški sodnik. Vodil je tečeje za gasilce in predaval. Shranjeval je eksponate, povezane z gasilstvom. Poskrbel je za električno zvonjenje šutenske cerkve. 35 let je v šutenski cerkvi postavljal jaslice, 45 let pa božji grob. 60 let poje v župnijskem pevskem zboru. Viri o njem Zanimivosti Največ požarov so gasilci in on sam pogasili leta 1944, ko so goreli kulturni domovi, župnišča, gradovi in tovarne ter leta 1948, ko je k večjemu deležu tovrstnih »nesreč« prispevala politika Informbiroja. Bronasta medalja narodne obrambe 1979 Bronasta plaketa Veronika 1993 Nagrada Najboljša knjiga leta, 1983, za knjigo Kronika … Častni občan Kamnika l. 2000. Državno odličje Državnega sveta – plaketa prostovoljcem 2009. Tudi dolgoletni krvodajalec. BERTOLD I Pred 1077 – po ok. 1150 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Kot Kamniški omenjen 1077 (podatek se v vseh virih ne ujema) Comes de Stein Sedež je imel na Obersteinu (Stari grad). Po poroki s Sofijo Weimar-Orlamünde iz rodu mejnih grofov Kranjske, ki so o moški liniji izumrli leta 1101 je dobil posesti na Gorenjskem, tudi Kamnik. Viri o njem Zanimivosti BERTOLD II. Andeški BERTOLDUS de Stein, grof Kamniški, comes Bertoldus de Stein Pred 1143 – 1151 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Posest v Kamniku. Kamniški grof, comes de Stein, imenovan v listini 1145. Grof iz rodu kranjskih in istrskih mejnih grofov Waimar-Orlamünde 25 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Grof Andeški, Meranski (Istrski) vojvoda: mejni grof v Istri, pogosto je bil v cesarjevi bližini, deželni upravitelj. Kamnik postane upravno in sodno središče. Začetnik zgodovine Andeških v Kamniku. Omenjen je v vetrinjski listini, datirani 1143 – 1147, razen njega pa ministerial Karol de Stein. V grbu so imeli andeškega orla. Prvi plemič, ki se imenuje po Kamniku. Med leti 1143-47 je v listini, izdani za samostan Vetrinje, omenjen kot Comes Bartoldus de Stain kamniški grof. Andeški Kranjska in istrska veja Andeških grofov se je v slovenske dežele s svojega matičnega gradu Andechs na južnem Bavarskem razširila v drugi polovici 12. stoletja z ženitvijo Bertolda II. s Sofijo iz rodu kranjskih in istrskih mejnih grofov WeimarOrlamünde. Središčr vladavine je bil Kamnik. Na Zgornjem gradu (Ober Stein) so vzpostavili upravni in sodni sedež dežele Kranjskem, na Malem gradu pa kovali novce z mednarodno vrednostjo. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 75. Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi, DZS, 151. Eržen, Andreja (2004): Svete žene Andeške. Kamniški zbornik XVII. Na ta, v davnini zelo redko naseljena območja s staroselskimi Veneti in kasneje Slovenci, je v začetku 13. stoletja posegel Oglejski patriarh Bertold Andeški ter te kraje naselil z nemškorutarji iz okolice Innichena na južnem Tirolskem. Zgodovinar Simon Rutar v svoji knjigi Zgodovina Tolminskega iz leta 1882, na katere vire se bom na tem mestu tudi oprl, pravi : Ker je bilo takrat prebivalstvo po Tolminskem še zelo redko, prizadevali so si patrijarhi zaradi veče varnosti pomnožiti ga s tujimi naselniki. Tako naseli patrijarh Bertold Andeški l. 1218 Nemškorutarje na Tolminskem. Nemškorutarje pozove patrijarh Bertold, čegar rodovina je imela po Tirolskem jako veliko posestev, u pervem letu svoje vlade iz okolice mesta Indije (Innichen), u bistriški dolini, na Tolminsko ter jih naseli ob gorenji Bači med Voglom in Poreznom, kjer se dandanes nahajajo vasi : Koritnica (Nemški rut), Grand, Steržišče, Kal, Znojle, Obloke, Hudajužina, Podberdo, Kuk, Tertnik, Bača in Petrovo brdo. Oče Bertolda III. BERTOLD III. Andeški, BERCHTOLDUS de Stein Pred 1147 - 1188 Povezanost s Plemič iz rodbine Kamniških: Sin Bertolda II. Po smrti brata Popa in namestitvi brata Kamnikom Otona v Bambergu glavni dedič družine. Status, akademski Istrski mejni grof od l. 1173 status ali služba deželni upravitelj Dosežki in dela Združil 7 grofij in postal gospodar velikega ozemlja ter imel politično moč. Delovanje, pomembno L. 1147 je bil s cesarjem Konradom na križarski vojni v Palestini. za Kamnik in širše Cesar mu je dal mejno grofijo Istro. Kamnik je bil tedaj imeniten kraj. Kamniku je podelil trške pravice, oprostil davščin. Omenja se leta 1154 kot Bertold III., ki je verjetno padel v križarskih vojnah v Palestini saj po tem času ni več omenjen. Viri o njem Zanimivosti Sin Bertolda II., vnuk Bertolda I. Domnevno cesarjev sorodnik. Imel je 5 hčera, za katere so se potegovali plemiči iz vseh nemških dežel. Hčere so se uspešno možile in tako je širil posest proti Beljaku, Gorici … 26 BERTOLD IV. Kamniški (Andeški), vojvoda Meranski pred 1188 - 1204 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti BERVAR Karel 1864 - 1956 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela Najkasneje v njegovem času je nastala andeška meščanska naselbina. Leta 1229 so prvič omenjeni cives Steynenses. Mejni grof Istrski in vojvoda Dalmacije (kasneje vojvoda Meranije) V Kamniku je imel grofovske urade, kanclijo, Kamniška gradova pa je zastavil oglejskemu patruiarhu leta 1202 za posojenih 1000 mark. Zajckloštru je 1205 potrdil daritev, ki jo je dobil od očeta, med drugim tudi svobodno prevažanje skozi Kamnik »in foro suo Stein«. Čas zenita Andeških. Na Malem gradu je imel kovnico po letu 1185, denar so kovali okoli 70 let z napisom CIVITAS STAIN. Kovali so pfeninge, ki so imeli na eni strani orla (znak Andeških), na drugi pa križ z zvezdami med kraki. Kasneje koval novce s škofom spredaj in cerkvenim zvonikom zadaj. Sin Bertolda III V nepristni listini, datirani med 1188 in 1204 za samostan Žiče je zapisano, da je osvobodil ta samostan carine in davka in foro suo Steum, kar je najstarejša znana omemba Kamnika kot trga, a je znan le ponaredek listine, nastal v začetku 13. stoletja. Na njegovih pečatih na listinah je ohranjen grb Andeških. Muchar Geschichte der Steierem, V. str. 45. Parapat, Janez (1876): Doneski k zgodovini Kranjskih mest, III, Kamnik. Letopis Matice slovenske, Ljubljana. Kos, M.: Urbarji Slovenskega Primorja 2, str. 51. Po njegovi smrti je sledil razkroj dinastije. Imel je 8 otrok, 3 hčere, ki jih je spravil na kraljeve prestole. Njunih osem otrok, štirje sinovi in štiri hčere, je globoko zaznamovalo čas, v katerem so živeli. Sinovi: Oton VII. - dedič posesti na Bavarskem in naslova Meranski vojvoda Henrik IV. - istrski mejni grof in si s pridobitvijo višnjegorskih posesti utrdil posesti na Kranjskem Ekbert - bamberški škof Bertold V., sprva škof v Kaloči na Madžarskem in nato patriarh v Ogleju. Hčere: Gertruda je postala žena ogrskega kralja Andreja II. Agnes žena francoskega kralja Filipa Avgusta. Hedviko so poročili v Šlezijo s Henrikom I. Matilda je bila opatinja samostana v Kitzingenu. Rojen v Motniku. Samouk, končal enoletno cerkveno glasbeno šolo v Regensburgu. organist, pevovodja, komponist učitelj glasbe na gimnaziji v Celju Skladbe: 3 božične, 8 blagoslovnih, zbirka pesmi Glasbena dela je objavljal v Cerkvenem glasbeniku. 27 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Pesmi upora v zadnjih letih življenja Ustanovil je zasebno orglarsko šolo v Celju in jo 40 let vodil. Kot organist je služboval v Blagovici, v Gornjem gradu, in od 1895 pri mestni opatijski cerkvi v Celju, kjer je nekaj let poučeval tudi slov. gimnazijce in čitalniške pevce. 1899 je z dovoljenjem cerkvene in svetne oblasti ustanovil v Celju zasebno orglarsko šolo. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 35. Škofijska orglarska šola (ŠOŠ) v Mariboru je s presledki naslednica Orglarske šole v Celju, ki jo je 15. oktobra 1899 ustanovil in do julija 1937 vodil Karel Bervar. Septembra 1937 se je začel pouk v Škofijski cerkveno-glasbeni šoli. BEŠTER Mara 1922 - 2010 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti BITENC Peter 1903 - 1958 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojena v Kamniku. Doktorica ekonomije plitičarka ZKJ predavateljica na Ekonomski fakulteti v LJ, predmet statistika sodnica ustavnega sodišča SRS O pokazateljih družbene proizvodnje Družba in biološka reprodukcija prebivalstva Financiranje družbenih skupnosti … Statistične metode Ekonomska statistika II O pokazateljih družbene proizvodnje Prva slovenska doktorica ekonomskih znanosti, poslanka prve slovenske skupščine, poslanka zvezne skupščine, mednarodna srečanja ekonomskih strokovnjakov, ekonomske raziskave iz sistema družbenih dejavnosti, biološke reprodukcije in položaja žensk. Po diplomi in doktoratu iz ekonomije je službovala kot redna profesorica za statistiko na Ekonomski fakulteti. Znana je po svojih raziskovalnih delih, člankih in knjigah. Bila je pomembnejša družbeno politična delavka takratnega obdobja. Od 1982. leta je bila en mandat republiška ustavna sodnica. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 253. Potokar, Albin (2002) : Pripoved, Kamnik. Bajt, Drago (1999): Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana, str. 44. Oče France Bešter (po pripovedovanju Albina Potokarja): Priženil se je v Matijevo hišo, kjer je za ženo vzel Matijevo Mici. Zaposlen je bil v Titanu kot ključavničar, kjer je bil leta 1928 tudi vodja štrajka, ki ni uspel. Nato se je zaposlil v Saturnusu, med vojno pa je bil v službi pri Telet. Bil je kamniški župan. Imel je sina in hčer. Sin je padel v vojni leta 1944, hčerka Mara pa je bila med vojno zaprta v Dachau. Poučeval je v Kamniku na glasbeni šoli. Glasbenik, skladatelj glasbeni pedagog, 4 leta ravnatelj kamniške glasbene šole prvi ravnatelj in zaslužen za ustanovitev glasbene šole 28 BITNER Anton BITTNER BINTER 1924 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Deloval v Kamniku Mestni zdravnik Zdravnikov v direkciji državnih železnic v Trstu/Staatsbahndirektion Triest. Zdravniškas praksa v Kamniku. Zbiralec umetniških slik in kipov. Stele, France, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, 122 Baloh, Stanka (2006): Zdravstvena služba na Kamniškem v 20. stoletju, Studio dataprint. Zanimivosti BLEJC Matija – Matevž – Plamen 1914 - 1942 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Deloval na Kamniškem, umrl v Tuhinjski dolini. krojač narodni heroj politik, član KPS Pobudnik vstaje, partizanski komandant Blejc se je kot krojški pomočnik že pred drugo svetovno vojno povezal z delavskim gibanjem. Po okupaciji je julija 1941 postal borec Mengeško-moravske čete v Kamniškem bataljonu, kasneje pa njen komandir. Istega leta je bil sprejet v KPS. Spomladi 1942 je postal komandant novoformiranega Kamniškega bataljona, ki je bil pod njegovim vodstvom ena najuspešnejših enot na Gorenjskem. Padel je kot komandant Kokrškega odreda pri preboju iz sovražnikove obkolitve na Kostavški planini. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 263. Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104. Zanimivosti BOBIČ, WUBITSCH, VUBIČ, VOBIČ Jurij, Georg Pred l. 1622 – sedemdeseta leta 17. stol. Povezanost s Rojen v Mostah pri Komendi, pokopan v cerkvi v Mostah. Kamnikom Izobrazba, status, Slikar, tabelni mojster služba 29 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Cikel Kristusovega trpljenja v cerkvi v Mostah (niso več vidne) verjetno avtor preslikanega Marijinega vnebovzetja v cerkvi v Mostah grafična zbirka 1644 tabelne slike (niso jih še našli) bakrorezi Prvič omenjen v komendski krstni knjigi ob krstu sina Jerneja, njegove slike niso ohranjene, posnemal je Rubensa, njegovo grafično zbirko s prevladujočimi nizozemskimi grafičnimi listi je prevzel Valvasor. Bil je pod vplivom severnega umetnostnega pola. Prveslike so bile verjetno njegove freske s pasovi prizorov Kristusovega trpljenja (nekoč vidne v prezbiteriju v Mostah). Verjetno je njegova slika Marijinega vnebovzetja na velikem oltarju v Mostah iz 1655 (v zg. delu preslikana, originalnejši značaj je slutiti le v skupini apostolov ob grobu). Posneta je po Rubensovi kompoziciji, povzeti po bakrorezu iz 1639 in kaže spretnega figuralika z občutjem za barvne vrednote. Bakrorez je bil v Vobičevi grafični zbirki, ki mu je rabila za delavniške predloge; po Vobičevi smrti je zbirko pridobil Valvasor in je danes v grafičnem kabinetu JAZU v Zagrebu. Grafike so opremljene z imenom ali kraticama. Prevladujejo listi severnih, nem. in nizozem. mojstrov (precej jih vrezala Egidij in Justus Sadeler), vmes je nekaj Dürerjevih listov, med ital. prevladujejo poznorenesančni, več jih je posnetih po Rubensovih slikah. Dva lista sta prekrita celo s kopirno mrežo. Viri o njem Zanimivosti Vsekakor je moral biti Vobič kar viden slikar. Cevc, Emilijan, 1966, Slovenska umetnost, 107. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 293. Munda, Jože (ur.), 1986, Slovenski biografski leksikon, 724. Stele, France, Kamnik, 384, 414. Oče je bil posestnik, ki je v boju proti Turkom za junaštvo dobil od kralja Matija plemstvo. Nagrobna plošča je iz prezbiterija v Mostah prešla v zbirko Andr. Mejača v Komendi; ob grbu je bil komaj še berljiv napis: HI(e) RUHET DER (edel) VND KUNSTR(eich) HERR GEORG W(obits)CH MALER … IN GOTT … DEN AMEN, letnica smrti izlizana. BOŽIČ Branko 1927 - 2001 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel v Kamniku, preseljen iz Ljubljane. doktor zgodovine predavatelj za slovansko zgodovino na Pedagoški fakulteti, Vojaški akademiji, Višji upravni šoli, Politični šoli CK ZKS direktor Pedagoške akademije, ravnatelj Gimnazije Vič Zgodovina slovenskega naroda Delavsko gibanje in zgodovina ZKJ zgodovinski učbeniki za OŠ in SŠ Razvoj gasilstva na Slovenskem Oris zgodovine Slovencev Bibliografija šteje 104 zgodovinska del in 19 učbenikov ter knjig s šolsko problematiko, Raziskoval je politično in socialno zgodovino. Predsednik Gasilske zveze Jugoslavije do leta 1991. Zgodovinar raziskovalec slovenske povojne zgodovine. Član Komisije za raziskovanje žrtev 2. svetovne vojne na Kamniškem, ki je izdala zbornik. Božič je leta 1954 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in postal profesor 30 zgodovine na Vojaški akademiji v Ljubljani, nato pa je bil profesor in ravnatelj na osnovni šoli in gimnaziji Vič. Leta 1965 je postal profesor južnoslovanske zgodovine na Pedagoški akademiji v Ljubljani, v obdobju med 1969 do 1973 je bil njen direktor, kasneja pa dekan. Bil je dejaven tudi kot gasilec in bil dolgoletni predsednik Gasilske zveze Slovenije. Viri o njem Proučeval je tudi zgodovino gasilstva na Slovenskem. Janša Zorn, Olga: Dr. Branko Božič 1927- 2001, Kamniški zbornik XVI, 251. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 350. Zanimivosti Bajt, Drago (1999): Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana, str. 55. Nagrada Matevža Haceta BRAJNIK Edvard, Edo, Štefan, Mister X, Prijatelj 1922 - 1983 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Rojen v Kamniku, kjer je s starši živel 11 let (od l. 1921 - 1932) po preselitvi iz Furlanije (mati) oz. iz izgannstva v Italiji Grafični delavec Narodni heroj politik, član KPJ Koordinator poti selitev Židov, tako da jim je kot predstavnik Ozne pomagal pri reševanju pred nacizmom. Sodeloval s Šajkeom, Nemcem, ki je Znan izjemno dramatičen transport 4500 in nato še 800 Židov z dvema ladjama prek Jadrana v Palestino. S hrano so jih v splošnem pomanjkanju oskrbeli v ŠIBENIKt Eden največjih humanitarnih delavcev 20. stoletja po izjavi Simona Peresa. Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Republiški poslanec republiškega zbora (sočasno s Cenetom Matičičem), član republiškega izvršnega sveta. Sin Terezije in Franca Brajnika (Gorica, Ulica Barka 10). Družina je bila pod Italijani preganjana in izseljena. Med življenjem v Kamniku je obiskoval gimnazijo v Ljubljan. Bol je neugnan in ves čas se je ukvarjal z dejavnostmi proti oblastem, kar se je nadaljevalo, ko se je začela 12. svetovna vojna. Iz Kamnika se je družina preselila v Mursko soboto. Član SKOJ, vodja varnostno obveščevalne dejavnosti VOS OF, namestnik vodje OZNE. Predsednik komisije za mednarodna vprašanja pri skupščini SRS in član sveta republike V 60 letih se je vrnil v Slovenijo in še naprej sodeloval s sodelavci iz te akcije. Major jugoslovanske armade, zelo uspešen v ljubljanski VOS. Podprl je amandma v akciji 25 poslancev. Kasneje je dejal, da je glasoval samo »formalno«. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 354. Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104. Novi čas, Glasilo OF za Prekmurje, 15. 4. 1945Jambrek, Peter (): Intervju s Tonetom Remcem o akciji 25 poslancev. Slovenski narod (1916, 1917) Prepovedan je bil promet z visoko tehnologijo v vzhodne države. Ladje pa so z njo oskrbovali izrael in se spotomoma ustavljale v jadranu in nekaj te opreme odlagale, s čime je Jugoslavija uresničila 1. petletko bv zahvalo za reševanje Židov. 31 Šajke je prišel na njegov grob v Ljubljani po pogrebu in na njm dolgo jokal. Po mnenju Šimona Peresa je sta bila s Šajkom najbolj zasklužna za rešeitev na tisoče Židov. Peres je v zahvalo odprl poti do znanih ljudi (tudi Do Icaka Rabina), ki so Sloveniji pomagali pri osamosvajanju (sodelovanje s Kučanom). Vse še danes vpliva na odnose med Izraelom in Slovenijo. Za udeležene v transportih je bil Mister X. Simon Peres ga je imenoval a pravim imenom Edo Brajnik. BREJC Tomo - Pavle 1904 - 1964 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti V Kamniku je bivala njegova družina. Sindikalist politik, funkcionar KPJ in KPS, republiški in zvezni poslanec, minister RS urednik Organizator vstaje. Članek Ob petnajsti obletnici (KZ) Ob 10 obletnici osvoboditve 1955, Andrejeva povest o žegnani vodi Polde Miš, zaveden borec in rodoljub. Urejal je Glas izseljencev, urednik Ljudske pravice in Delavske enotnosti. Borec za delavske pravice, prispeval k razvoju delavskega gibanja. Vodil je zadnji sestanek pred vstajo (z M. Dermastjem) 27. julija 1941. Organizator vstaje na Kamniškem med 2. svetovno vojno. V Parizu je med vojno deloval za izgnance, inštruktor CK KPS, minister za delo. Ustanovitelj Izseljenske matice. Slovenski veliki leksikon, 2003, MK, 24. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 365. Partizansko ime Pavle.. Odlikovan z Redom junaka socialističnega dela. Oče evropskega poslanca Miha Brejca. BREMŠAK France 1923 - 1999 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Rojen v Kamniku. Doktor elektrotehnike redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, predstojnik katedre za sisteme, avtomatiko in kibernetiko 120 strokovnih člankov in referatov ter elaboratov v domačih in tujih revijah. 32 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti BREZNIK Anton 1737 - 1793 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Vodja razvojno raziskovalnega oddelka za elektroniko, razvoj inštrumentov in naprav za merjenje v jedrski fiziki in za regulacije jedrskih reaktorjev, analogni računalniki, računalniške simulacije. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 366 Rojen na Križu Duhovni gospodarski pratikar avtor Večne pratike - 7 izdaj z navodili za kmečka dela, Čebelarski koledar 1789 Uvrščamo ga med pratikarje, ker je iz nemščine prevedel in priredil Večno pratiko od gospodarstva v kateri je najti kaku vsaki hišni gospodar svoje hišne reči s nucam obrniti, te slabe prevideti, tem nasproti stoječim nadlugam nasproti priti inu ta prihodni čas po tih sedem planetov bode soditi mogel. To je prva prava gospodarska pratika v slovenščini in obsega opis sedem letnih razredov po sedmih tedaj znanih planetih. Dodal je mesečni kažipot za dela na polju in doma, v zadnjem delu pa sredstva proti živinskim in človeškim boleznim, ki pa so bila vražarska. Pisana je v običajnem literarnem jeziku kranjskih pisateljev zadnje četrtine 18. stoletja, ki jim Pohlin ni bil edini vzor. Vsebuje domače izraze, elemente gorenjščine in nekaj štajerščine. Pratike ne sodijo v leposlovje. Imele so predvsem gospodarski in jezikovni pomen, ker so širile slovensko izrazje. Breznikova, ki je vsebovala izraze iz različnih narečij, je nekoliko prispevala k poenotenju slovenščine. Priložil je navodila za zdravljenje ljudi in živine, pretežno z vraževerjem. Znanih je sedem izdaj, prva l. 1789 v Ljubljani, z najosnovnejšim gospodarskim znanjem in kulturo preprostim ljudem po vsej deželi in prispevale k poenotenju slovenščine in potrebi po enotnem slovenskem knjižnem jeziku, ker je jezik iz različnih narečij. Viri o njem Zanimivosti Izdajo leta 1803 je priredil Vodnik.Prenesel znanje o gospodarjenju in kulturi preprostim ljudem in to v slovenščini. Kidrič: Anton Breznik in njegova pratika, Časopis za zgodovino in narodopisje, XIX, 112. Cankar, Izidor (ur.), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 59. Plevel, Mateja: Turistično društvo Komenda, Znane osebnosti, spletna stran 2009 Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik simpozija o Juriju Japlju. Sin oskrbnika kriške graščine, po njem se imenuje krajevni dom na Križu. Križani so Antonu Brezniku ob 200. letnici njegove smrti na krajevnem domu, poimenovanem po njem Breznikov dom, 2. maja 1993 postavili spominsko ploščo, izdali fotokopijo Egerjeve izdaje Breznikove pratike iz leta 1789 in mu v letu 1993, imenovanem Breznikovo leto, posvetili vrsto prireditev. Zidana nadstropna stavba s hišno številko 41 je bila v prvi polovici 17. stoletja grajska pristava s poznejšimi baročnimi prezidavami. V njej se je rodil pratikar duhovnik Anton Breznik. Domačini ji pravijo Breznikova hiša. Zunaj nje in v njej so še vidni deli poslikav; ohranjen je izklesan kamnit vhod v najstarejši obokan del hiše, nad katerim je težko berljiva letnica. 33 BRINŠEK Bogumil 1884 - 1914 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela ali dosežki Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti S fotografijami je prikazoval lepote Kamniških Alp in posebej Velike planine. Rezervni pehotni častnik fotograf jamar Fotografije planin in prvih smučarjev. Obiskovalec Velike planine, drenovec. Zelo uspešen na razstavah planinske fotografije, promocija lepot Kamniških planin. Sodelavec Planinskega vestnika ter Doma in sveta. Brinšek je najbolj znan kot navdušen fotograf slovenskih gora. Po njem se imenuje Brinškov kamin; strmi žleb, ki je bližnjica na Planjavo (2399 m) v Kamniških Alpah. Kunaverjev sodelavec. Ilustrovani glasnik 1, 68. Tedenske slike, 1, št. 11. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 61. Rebolj, Malešič, 2008, Zven časa na Veliki planini, KZ, XIX. Wikipedija, 15. 1. 2008. Ni smučal kot drugi drenovci, ampak na krpljah prehiteval smučarje. Med 1. svetovno vojno med prvimi leta 1914 padel na srbski fronti. BROZ Josip - Tito, Walter 1892 - 1980 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela ali dosežki Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Kot ključavničar v mladosti delal v Kamniku (1911-1912) Ključavničar maršal dosmrtni predsednik države, politik, predsednik ZKJ Vodenje države, neuvrščenega gibanja komandat partizanskega gibanja v 2. svetovni vojni okoli 30 obsežnejših pisnih del Oseba z delno neraziskano zgodovinsko vlogo. V Titanu je delal kot ključavničarski pomočnik. Stanoval je v Matijevi hiši na Perovem. Kamnik je obiskal kot predsednik SFRJ 1945, 1946. Prijatelji iz mladih let so bili Šubic, Potokar, Tvrdi in Čebulj – te je obiskal leta 1952. V Kamniško Bistrico je zahajal na lov. Obsodil jugoslovanski režim ob kapitulaciji in pristopu k trojnemu paktu leta 1941, ustanovil vojaški komite pri CK KPJ. Vodja osvobodilnega gibanja med NOB. Pripravil dokumente AVNOJ-a za ustanovitev Jugoslavije. Uresničeval mednarodno uveljavitev Jugoslavije. Pobudnik zavrnitve Informbiroja, vodja in ideolog gibanja neuvrščenih, v svetu ideolog socialistične ekonomske ureditve kot nadgradnje kapitalizma. Vodja gibanja neuvrščenih. Zelo vpliven politik svojega časa. 34 Viri o njem Zanimivosti Zgodovinsko še ni dokončno ocenjen in raziskan, predvsem v delu povojne zgodovine Slovenije in Jugoslavije in pri izvajanju socialističen revolucije ter pri uresničevanju enopartijskega sistema Slovenski veliki leksikon, 2003, MK, 261 Encikloedija Slovenije, 1987 3-kratni narodni heroj. Častni član Univerze v Ljubljani. Častni občan občine Kamnik, podelitev 1953. Zlata plaketa občine Kamnik, podelitev ni bila argumetirana z zaslugami neposredno za Kamnik. BRUČAN Jože 1920 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel v Kamniku lesar športnik, atlet Državni reprezentant, balkanski prvak v teku Večletni državni prvak, 3-kratni balkanski prvak v teku na 5000 in 10.000 m (1933). Kamničani o njem: »Bručan je ponesu Kamnk u svet.« » … In skoz tist šport je pršu u višjo kategorijo.« Zaposlen je bil v Remčevi tovarni, za trening pa je na delo in nazaj tekel. Dejal je, da je to zanj najboljši redni trening. Prav tako je tekel na poteh po zasebnih opravkih. BURDYCH Oton 1895 - 1957 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Deloval v Kamniku. Delovanje, pomembno za Kamnik in širše V Škofji Loki je leta 1905 končal osnovno šolo, leta 1913 je maturiral na ljubljanski realki. Po maturi je šel študirat tehniko v Gradec. Študij je prekinila vojna, saj je bil vpoklican. Leta vojne je preživel kot praporščak v vrstah domobrancev. Lekarnar Kulturni delavec Zbirke mineralov in naravoslovne zbirke Po vojni je opustil študij tehnike in se posvetil farmaciji. Leta 1920 je opravil izpit iz latinščine na novomeški gimnaziji in se vpisal na univerzo v Zagrebu. Leta 1922 je opravil magisterij. Najprej je delal v Kamniku pri lekarnarju Karbi, kjer je srečal tudi ženo. Nato je prevzel družinsko lekarno v Škofji loki, kjer je bil nato tudi najbolj aktiven . Dejaven je bil na lokalnem področju. Bil je član Sokola, Narodne čitalnice, Planinskega 35 društva. Nekaj časa je bil predsednik Okrajne posojilnice in Filatelističnega kluba. Po drugi svetovni vojni se je priklučil amaterskemu odru. Igral je že pri Narodni čitalnici in Sokolu. Viri o njem Zanimivosti CENČIČ Jernej (? – 1921) Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Imel je bogato knjižnico. Planina, F.: V spomin Otona Burdycha. - V: Loški razgledi, 1957, str. 157-158. Deloval in umrl v Kamniku. organist učitelj organist v Frančiškanskem samostanu Cerkveni glasbenik 44 (1921), Razne vesti. CERAR Marjan 1943 - Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela ali dosežki Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti CERER Avgust 1908 - 1980 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela ali dosežki Rojen v Nožicah magister kemije, ekonomist direktor Belinke 1978 - 98 gospodarstvenik Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana. Kandidat za predsednika države 1997. Rojen, deloval in živel v Kamniku, pokopan v Nevljah. uradnik glasbenik, zborovodja Zbirka božičnih pesmi Nabožne pesmi: Božične pesmi, Eno je dete rojeno, Marijine pesmi – 1998, Eno je dete rojeno - Komorni zbor - 1993, Slovenske božične pesmi – 1997, Fantovska pesmarica - 1938, Počivaj, milo Detece – 2003, V naročju Božje Matere - 2003 - notno gradivo, Mati moja, venec pletem – 2005 - notno gradivo En sam pogled – 2005 - notno gradivo. Božični oratorij 36 O, da je roža moje srce 5 operet: Moč uniforme, Vaška komedija, Še ptički se vesele, Pogumni Tonček, Pesem o zelenem zlatu Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Po OŠ v kamniku in gimnaziji v Celju se je vpisal na konzervatorij in FF v Ljubljani, a je zaradi zborovskega udejstvovanja študij opustil. Leta 1930 je ustanovil zbor Gorenjci, sodeloval je pri ljudskih spevoigrah. Istega leta je ustanovil Kamniški oktet. Zaposlil se je v Celjski bolnici, v Celju je vodil Celjski oktet, ki je nastopil tudi na radiu. Oktet je zadnjič nastopil 1941. Po nemškem ujetništvu se je Cerer vrnil v Kamnik, zaposlil v Titanu in prevzel cerkevni zbor. Nato se je preseil v Vojnik, ves čas pa je vodil zbore in instrumetalni orkester, sodeloval pri izvajanju operet, ter skladal glasbene vložke. Oživil je Celjski oktet. Po različnih slubah je bil invalidsko upokojen. Viri o njem Zanimivosti Skladatelj zborovskih pesmi, pretežno cerkvenih. Kot glasbenika kakovostnih uglasbitev njegove pesmi pogosto prepevajo na koncertih in v cerkvenem obredju še danes. Med posvetnimi deli je 5 operet. V vseh delih prevladuje homofonija s krepko dikcijo in velika zvočna barvitost. Veljal je za nadarjenega skladatelja in zborovodja, ki so se ga radi spominjali v krajih, kjer je glasbeno deloval.. Škulj Edo (2005), Leksikon cerkvenih glasbenikov, Ljubljana Trobina, Stanko (1972), Slovenski cerkveni skladatelji, Založba obzorja Maribor Lira Kamnik (1979), Prikaz snovanja glasbeno literarne kulture v Kamniku Ftičar, Marjanca (1983), Društva in prireditve v Kamniku, Kulturni center KAMNIK Celjski zbornik (1984), Kulturna skupnost občine Celje Videčnik, Aleksander (2002), Celje moje mladosti - spomini Fit media Celje in Zavod za kulturo Mozirje. Dunja Cerer, hči, spomini na očeta 2011 Ko je Cererjeva rojstna hiša dobila novega lastnika, je dejal, da je bil prejšnji lastnik verjetno duhovnik, saj je bilo podstrešje polno not. Te so žal izginile neznano kam. CERER Tone 1916 - 2006 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela ali dosežki Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel in deloval je v Kamniku. Plavalec, trener Častni občan Kamnika. 3. mesto na 200 m prsno na EP 1938, 5. mesto na 200 m prsno olimpijada Berlin 36 Član PK Kamnik in Ilirije Ljubljana, dvakratni olimpijec (Berlin 1936, London 1948), tri evropska prvenstva in več balkanijad. 21 let plavalec, tik pred 2. vojno in prva leta po njej najboljši plavalec v Jugoslaviji, kamniško plavanje je pripeljal v vrh jugoslovanskega. Majcenovič, Janez, 1996, Zlata leta plavalnega športa v Kamniku, Kamniški zbornik XIII, 120. Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana. Kronika 100 let olimpijskih iger, Mladinska knjiga 1996. Slovenski veliki leksikon, 2003, MK, 303. Izbor iz Gorenjskega kdo je kdo, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej. Kamničanka o njem: »Najbolj hec je biv, ko je skoču u bazen, pol ga pa pol bezena ni blo ven. Je imel poldrugo kapaciteto pljuč. Je bil močan, fejst fant, izrazit talent. Čudovit fant nč, domišlov.« 37 Tudi po emigriranju v Cleveland v ZDA, se je rad vračal v Kamnik. Umrl v ZDA, pokopan v Kamniku. CEVC Anton 1932 - 2007 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba osežki in dela ali dosežki Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku Etnolog, umetnostni zgodovinar doktoriral je iz teme Pastirske koče v Julijskih in Kamniških Alpah … , znanstveni svetnik SAZU Preko sto člankov in več knjig: 1967: Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom, 1972: Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev, 1973: Pripovedno izročilo o gamsih z zlatimi parklji iz Kamniških Alp, 1973: Nekaj povedk iz Grintovcev. , 1974 : Velika planina, 1974: Okamnela živa bitja v slovenskem ljudskem izročilu, 1977: Tri oblike lesenih ključavnic s stopicami na Slovenskem, 1975, 1979: Vpliv zemljišča in družbeno-zgodovinskih razmer na življenje pastirjev v naravnih zavetiščih v Kamniških Alpah, 1979 b: Otroške živalske igračke – "buše", 1984: Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Kulturnozgodovinski in etnološki oris, 1987: Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev, 1989: Domneve o stavbnem izviru dveh tipov planšarskih koč na slovenskih planinah, 1992: Bohinj in njegove planine, 1993: Velika planina, življenje, delo in izročilo pastirjev, 1995: Tipologija tradicionalnih pastirskih in planšarskih stavb v slovenskih Alpah, Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah, 1996: Nova spoznanja o planšarstvu na Veliki planini v Kamniških Alpah1997: Davne sledi človeka v Kamniških Alpah, U. 1999: Povedke iz kamniškega kota, 2000: Lončene posode pastirjev, 2000: Tri tisočletja Velike planine, 2000: Velika planina 2004: Sirrjenje v planinah v Kamniško-Savinjskih Alpah v luči arheoloških najdb in zgodovinskih virov. Raziskuje materialno kulturo, način življenja v alpskem prostoru, pastirstvo, drvarjenje in stavbarstvo, začetnik slovenske paleontologije. Veliki planini se je posvečal že od diplome leta 1956 dalje. Izbor iz Gorenjskega: Kdo je kdo, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 122 Stražar, Stane, 1988, Ob bregovih Bistrice, KS Radomlje, 523 Bajt, Drago (1999): Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana, str. 74. Dobitnik SBK 1985 Murkova nagrada 1994. CEVC Emilijan 1920 - 2007 Povezanost s Kamnikom Rojen v Kamniku. 38 Status, akademski status ali služba Dosežki in dela ali dosežki Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti CIMPERMAN Ljudevit 1880 - 1957 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti umetnostni zgodovinar, doktor, akademik, član SAZU pisec črtic profesor na Tehnični fakulteti v Ljubljani za predmet Zgodovina in varstvo sakralne umetnosti Poznogotsko kamnoseštvo v okolici Kamnika, Kamnik v starih podobah, Veronika z Malega gradu , Kamniški mestni obrambni jarek, 1985: Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta. 1965: Sv. Primož nad Kamnikom med romaniko in pozno gotiko 1962–64, Slovenska umetnost 1966, zbirka črtic Preproste stvari, Poznoantični mozaik Tuhinjske doline, Slovenska umetnost 1966, Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta, Zbornik ob 750-letnici, 1985. Strokovnjak za srednjeveško kiparstvo na Slovenskem, predvsem za gotiko in barok, proučeval je kmečko umetnost alpskega prostora, staro kulturo in umetniško dediščino. Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 265. Slovenski veliki leksikon, 2003, MK, 307. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 365. Izbor iz Gorenjskega kdo je kdo, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 122. SBK 1982 Herderjeva nagrada 1984 Steletova nagrada 1997, sin Emila Cevca. Živel in umrl je v Kamniku. Pokopan v Kamniku. Profesor latinščine in grščine na II. gimnaziji v Ljubljani. Dunajski študent. Sodelavec Kamniškega zbornika, predsednik Lire 1925. Zaveden narodnjak. Deloval (poučeval) je tudi v Srbiji na gimnazijah. Filolog z občutkom za lepoto jezika, ki je klasične jezike povezoval z materinščino. Zika, Ivan: Bili so zaslužni, Kamniški zbornik, 1959. Zaveden narodnjak. CIRAJ Marta 1956 - Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živi v Komendi Doktorica kmetijskih znanosti Političarka, članica SLS Aktivna na področju ekologije in prehrane COBISS Zaposlena na Ministrstvu za zdravje kot direktorica Urada Republike Slovenije za kemikalije. Pobudnica za Ustanovo Petra Pavla Glavarja, ki štipendira socialno šibkejše, nadarjene otroke in pomaga ljudem v stiski. Z dvema pobudnikoma pa razglasitve Antona Martina Slomška za zavetnika slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Ukvarja se tudi s kulturno dediščino in sodeluje v Svetu zavoda 39 Medgeneracijsko središče v Komendi. Bila je kmetijska svetovalka in specialistka za varstvo rastlin za ljubljansko regijo, Notranjsko, Dolenjsko, Belo Krajino, Posavje, Zasavje in Gorenjsko. Potem sem bila glavna kmetijska inšpektorica za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Zadnja leta skrbi, da bi bile v prometu in uporabi varne kemikalije ter da bi se te varno uporabljale. Na mednarodni ravni je sodelovala pri pripravi Mednarodne strategije ravnanja s kemikalijami, bila podpredsednica Medvladnega foruma za kemijsko varnost, zadolžena za Centralno in vzhodnoevropsko regijo, ter prva predstavnica Slovenije pri organizaciji za prepoved kemičnega orožja v Haagu. Pomembna izkušnja je bilo tudi predsedovanje delovni skupini za mednarodne kemikalije v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Na 2. mednarodni konferenci o kemikalijah, ki je potekala v Ženevi od 11. do 15. maja letos, je Slovenija za svoje dosedanje delo in prispevek v mednarodnem merilu prejela srebrno priznanje. (glej MZZ) Skrbi za razvoj podeželja in za prehransko varnost, razvoj ekološko sprejemljivih delovnih mest v mestih in na podeželju, v kmetijstvu pa tudi za pravično delitev prihodkov med primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trgovino. Družino je treba priznavati kot osrednjo celico družbe, materinstvo pa kot družbeno priznano delo, da bi se lahko čimveč vzgoje in skrbi za otroke izvajalo doma oziroma v okviru družine. Viri o njem Zanimivosti Mati štirih otrok. COPELAND BARKWORTH Fanny Susannah 1872 - 1970 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovala na Kamniškem, pisala o Kamniškem. Študirala filologijo in glasbo. Jezikoslovka - angleščina, lektorica za angleški jezik v Ljubljani 1921-41 planinka Prevodi političnih del knjiga Beautiful Mountains več člankov v tujih revijah – opisuje lepote gora Prevod Martina Krpana v angleščino - prevajala je tudi Levstika, Valjavca, Cankarja, Perocijevo 1933: S smučmi z Menine na Veliko Planino članek: Lost World of Carniolia v Alpine Journalu, v katerem piše tudi o Veliki planini, Vrnitev k goram v PV 3/1959 - opisuje vrnitev iz pregnanstva A short Guide to the Slovene Alps (soavt. M. Debelak) 1936: Pesem o Veliki planini Pot na planino 40 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Irka po rodu - obiskovalka in opisovalka Kamniških planin in Velike planine Tolmačica jugoslovanki delegaciji na mirovnih pogajanjih v Parizu 1919. Širila je poznavanje lepot gora in planinskega duha, Kamniških planin in Velike planine. Iskala je duha Keltov. Zahajala je v Hauteževo bajto. Smučala je s skalaši, zanimale so jo povedke, na primer modrooke in svetlolase planinske vile, ki so vračale zdravje otrokom v dolini. V Chelmsfordu v Veliki Britaniji, večinoma z lastnim denarjem, je izdala knjigo Beautiful Mountains. The Jugoslav Alps. Viri o njem Zanimivosti Ime Velika planina je v angleščini zapisala kot Great Fell, Kamniške Alpe pa Stone Alps (Kamnite Alpe). A short Guide to the Slovene Alps (soavt. M. Debelak), 1936 za angleške in amerikanske turiste z razlago znakov na naših zemljevidih, seznamom planinskih zavetišč, navodili za dopotovanje, izgovarjavo slovenskih črk, zbirko stavkov za pogovor v slovenščini z angleško pisavo (slivovka=sleevouka, cepin=tsepeen), še sredstva proti sončarici navaja, zemljepisna imena pa so prevedena v angleščino. Seton-Watson R. W., The Slavonic Review I, 496. Rebolj, Malešič, 2008, Zven časa na Veliki planini, KZ, XIX. Adamič, Ernest 1967: F. S. Copeland – 95 let. Planinski vestnik 8. 337–42. Copeland, Fanny S. , 1985: Čudovite gore. Ljubljana: DZS. Enciklopedija Slovenije 2, 1987, 82. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 84. Mati treh otrok, razvezana. Pokopana je v Dovjem. Pri 88. letih si je pod Kisovcem zlomila nogo. Našli so jo šele naslednje jutro. V Alpine Journal je leta 1958 izšla notica, da je pri 88 letih brez težav prišla na Triglav. Odlikovanje Planinske zveze Slovenije. Začetka vojne se spominja: »Ko so me leta 1941 italijanski oficirji peljali čez kraško gričevje v pregnanstvo v Italijo, sem jih na nekem kraju prosila, naj ustavijo avto, da se zadnjikrat ozrem na Kamniške planine. Od tam sem jih prvič zagledala pred 20 leti. … In potem, ko smo nadaljevali pot, so izginile za mojim obzorjem; meni pa se je tožilo po njih dolgih 12 let« Rokovnjače, ki so se skrivali v Kamniški Bistrici je imenovala slovenski Robin Hoodi. Imela naj bi telepatske sposobnosti, na katere je bila v planinah bolj občutljiva. CUDERMAN Stane 1895 - 1946 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen v Kamniku, obiskoval meščansko šolo, deloval v Kamniku. Akademski slikar, grafik Poslikava frančiškanske cerkve oltarna slika v isti cerkvi – Majniška Marija (nadomestilo za starejšo sl. Mirka Šubica), spomenik padlim v 1. svetovni vojni na Žalah razstave v Jakopičevem paviljonu (prva z Malešem, kasneje samostojne) Slikar fresk, domiselna, a stilno neenotna poslikava frančiškanske cerkve 1938 Lesar, Marko, 1992, Stane Cuderman - umetnik, Kulturni center Kamnik Galerija. 41 Zanimivosti 500 let frančiškanov v Kamniku, 1992. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Enciklopedija Slovenije 2, 1987, 85. Sošolec in prijatelj Mihe Maleša. Novo sliko Matere Božje za frančiškanski samostan je naslikal zastonj, stranjski župnik Molj pa mu je plačal 500 din za platno in barve. »Cudermana pa že ne«, so dejale pobožne duše, ki jim ni bila všeč njegova Majniška Marija. V zadregi so nekoč povabili dr. Steleta, naj pride v samostan svetovat glede poslikave. Z njim je prišel Cuderman in rekel: »Dva sta, ki se morata zediniti o cerkveni umetnosti. Slikarju, ki pride iz ulice, mora napraviti krili in priskočiti na pomoč mož iz cerkve …« in dobil je pogodbo. Umrl je nasilne smrti v Kamniški Bistrici, kjer ga je nekdo v sumljivih okoliščinah ustrelil v glavo. ČEBAŠEK TRAVNIK Zdenka 1955 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Živi v Kamniku. Doktorica znanosti Zdravnica, psihiatrinja z več diplomami iz ZDA in Londona Je avtorica številnih strokovnih in poljudnih prispevkov s področja alkoholne politike in odvisnosti od alkohola, pa tudi s področja družinske terapije in izvedenstva. Uredila je več knjig in zbornikov ter s sodelavci organizirala več mednarodnih strokovnih srečanj. Je sodna izvedenka za področje psihiatrije in članica domačih in mednarodnih strokovnih združenj. Delovanje, pomembno za Kamnik in širše vodja centra za zdravljenje odvisnih od alkohola na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, prvič izvoljena v naziv asisstentke na katedri za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani, diplomira še na temo Sistemska družinska terapija na Inštitutu za družinsko terapijo v Londonu, doktorat znanosti na Medicinski fakulteti v Ljubljani, prevzela strokovno vodenje Kliničnega oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. Varuhinja človekovih pravic od 2007 dalje Viri o njem Zanimivosti ČEBULJ Albert 1918 - 1995 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Živel, deloval in umrl je v Kamniku. Doktor znanosti 1969, izredni profesor in dekan na ljubljanski univerzi Deloval je na področju metalurgije, strojništva in kemije, zaslužni profesor univerze v Ljubljani 42 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Obsežna strokovna bibliografija. Avtor 5 patentov: Lučalno kolo za z regulatorjem za usmerjanje elektromagnetnega curka zaščitna vezava za transformatorje članek Zgodovina Lire 1955. Pionir v livarskem strojništvu, zaščita transformatorskih postaj, postopki za znižanje radijskih motenj, organizacijsko deloval in pel pri Liri in bil njen predsednik. Zaslužen za kulturno življenje v Kamniku. Enciklopedija Slovenije 2, 1987, 106. Romšak, Tina, 1996, Kamniški zbornik XIII, 186. Bedjaničeva nagrada Kidričeva nagrada 1985 ČERIN Josip 1867- 1951 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen v Komendi. Pravo in konservatorij študiral na Dunaju, muzikologijo in slavistiko je študiral na FF v Ljubljani dirigent, skladatelj, organist, pevovodja pisatelj Kompozicije za orkestre zbirke narodnih pesmi, pesmarice, npr. Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric eseji o glasbi, članki glasbene in estetske vsebine študija o protestantskih pesmih. Pesmarica glasbene Matice 1897. Izvajal je Pasijon po sv. Mateju. Proučevanje izvora napevov protestantskih pesmaric in povezava z melodičnim repertoarjem nemških reformatorjev (disertacija), dirigent dunajske Volksoper, vojaški kapelnik na Dunaju, v Budimpešti in Pragi od leta 1905, v Pragi je njegova godba zelo slovela, v Ljubljani ustanovil vojaško godbo (Vojno muziko), 1919. Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 296 Slovenski veliki leksikon, 2003, MK, 355 Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Enciklopedija Slovenije 2, 1987, 110 Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski biografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 92 Zanimivosti DEBEVC Ivan 1919 - 2003 Povezanost s Kamnikom Akademski status, Živel in deloval v Kamniku Krojač 43 služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše kostumograf Modne kreacije Med vojno je imel v Kamniku krojaško delavnico. Imenovan, »kamniški Dior«. Leta 1952 je priredil 1. modno revijo v Jugoslaviji, čeprav je moda veljala za nekaj buržoaznega. Manekeni so bili Kamničani. Iz Kamnika je moral zato oditi in je nadaljeval v Mengšu. Odprl je butik in spet prirejal modne revije po Sloveniji in eno v Tunisu. Butika je nato odprl v Domžalah in Kamniku. Drznejša moda, predvsem za mlade in za zahtevnejše naročnike, ker je bil drag. Nikoli ni kopiral, iz tujine je naročal vrhunske materiale. Ker je bil zabaven, so se pri njem estradniki tudi družili – tudi zaradi lastne reklame. Viri o njem Zanimivosti Izšolal je 12 manekenov, moških in žensk. Znana sta bila Rok Lasan (baletnik) in Zorica Pesek. Kot fotograf je zanj delal Stane Jerko. Škerlep, Janez (2003): In memoriam modnemu kreatorju Ivanu Debevcu, častnemu kustosu Muzeja Mengeš, Mengšan, 31 Majcenovič Mija, 2006, Odsevi minulega časa, 130 Humar, Marjeta (2010): 90-letnica rojstva Ivana Debevca – slovenskega Diorja, Kamniški zbornik 2010. Ustvaril je kostume za film Maškarada. Izkupiček od modnih revij je dajal v humanitarne namene. DEBEVEC Jožefa - Debevčeva Zefa Delovala 1925 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Delovala na Veliki planini pastirica na Veliki planini ljudska umetnica Pisave za trniče Kropivčki Roči Kljuke za vrata Planinski obešalniki Nekaj večjih rezbarskih del Bajto je imela na vzpetini v spodnjem koncu Stovniškega stanu. Bila je dojemljiva za lepoto oblik in skladnost narave. Tako je začela, ne da bi se prav zavedala, rezbariti in to je postala njena najljubša dejavnost, ki se ji je v prostem času posvečala do konca svojih dni. Rezbarila je z žepnim nožem v prastari zarezovalni tehniki, kot so rezbarili njeni predniki, saj je le tako mogla vrezati drobno ostrorobo, grebenasto in žlebasto okrasje v les. Z leti je razvila, zgledovaje se po likovnih prvinah starih pisav, značilno okrasje, razpoznavno po njeni osebni noti. Klopčar, Marija, 2006, Dediščina Velike planine in ustvarjalna obzorja arhitekta Vlasta Kopača, Kamniški zbornik, XVIII, 351. Rebolj, Malešič, 2008, Zven časa na Veliki planini, KZ, XIX. Nekoč so Plečniku prinesli pisave, ki jih je izrezljala. Odtisnil jih je v plastelin in razgrnil študentom v predavalnici: »Dobro si oglejte, kaj zna ta pastirica. Ko boste znali toliko kot ona, boste znali veliko.« Vlasto Kopač o njej: »Ko je Zefa sredi leta 1925 kot mlado dekle prvič prišla planovat na Dovjo raven, je občudovala pisave za trniče. Menila je, da bi kaj takega znala 44 izrezljati tudi sama, in kmalu je, zgledovaje se po starem vzorcu, z žepnim nožem izrezala svojo prvo pisavo. V les je vrezovala svoje sanje in občutja, se pri tem učila in izpopolnjevala,« DEMŠAR Viktorijan 1904 - 1992 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Župnik v Komendi, kjer je tudi živel, umrl in je pokopan. Bogoslovec, nova maša v Žireh 1928. Upravitelj župnije, župnik in dekan v Komendi. častni vitez Suverenega malteškega viteškega reda sv. Janeza Jeruzalemskega. Tehtni prispevki v strokovnih revijah knjiga Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja 1991 Prispevki v Mohorjevih koledarjih. Tipkopis o razvoju šolstva v Komendi in Mostah po koncu 2. svetovne vojne do leta 1960. Kot bogoslovec je veliko potoval po Italiji. Nato je bil vojaški duhovnik. Po vojni sta ga obsojali obe strani, po eni je sodeloval z belo gardo, po drugi je bil »rdeč«, zato je bil 3 mesece zaprt. V Komendi se je vživel in je skrbel za Glavarjevo izročilo. Imel je smisel za lepo in je prijateljeval z mnogimi umetniki, med drugim s Plečnikom, ki je zato Komendi zapustil več del. Viri o njem Zanimivosti Raziskovalec zgodovine v Komendi, kronist, poznavalec in popisovalec krajevne zgodovine in dela Petra Pavla Glavarja, sodelavec šole in mentor učencem za zgodovino bližnjega okolja na OŠ Komenda – Moste 1980-84, v času, ko so bili stiki šole s Cerkvijo nezaželeni. Več raziskovalnih nalog učencev, pri katerih je bil somentor, je bilo nagrajenih. Pavlič Jože, 1996, Predgovor v Razvoj šolstva …, Kamniški zbornik XIII, 129. Raziskovalne naloge učencev OŠ Komenda-Moste od leta 1980 - 1986 Rebolj, Vanda, 1984, OŠ Komenda – Moste 1980-84. Rojen kot 14. od 17 otrok. Pri krstu so bile težave z izbiro svetnika, zato je dobil ime po imeniku svetnikov, ker je župnik dejal: »Nobenega Viktorijana še ni v fari«. Preskočil 2. azred OŠ. Vse življenje je bil bolehen, ponavljale so se mu pljučnice, a je dočakal 88 let. Čeprav je bil šoli Komenda- Moste zelo naklonjen, vanjo šolo ni želel vstopiti: »Da ne boste vi imeli težav«, se je vedno ubranil ravnateljici (Rebolj), ki ji je večkrat sam razkazal Glavarjevo knjižnico in druge spomine na Glavarja. Posamezne knjige je poznal do strani natančno. Ko so zamenjali dotrajani Jelovškov tabernakelj s Plečnikovim, si je prizadeval da bi prvotnega obnovili. Na prošnjo mu je škof Vovk odgovoril: »Oltarna miza je kamnita, tam mašuj. Kot župnik poskrbi, da bo Najsvetejše na varnem v primernem tabernaklju. Če glavnega oltarja ne moreš obnoviti, ga pač ne moreš. Počakaj na boljše čase.« 45 DIMIC Viktor 1934 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen v Mostah. Doktor reaktorske fizike. Več strokovnih člankov in referatov Raziskave trde snovi s sipanjem nevtronov 1980 Tehnologoja jedrskega goriva … 1982 Jedrska energetika 82 Raziskovanje fizike trde snovi, dinamične in strukturne lastnosti tekočih kristalov, feroelektrikov in bioloških materialov s sipanjem počasnih nevtronov ob reaktorju TRIGA . Enciklopedija Slovenije 2, 1987, 260. Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana. Zanimivosti DIMNIK Jakob 1856 - 1924 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Deloval na Kamniškem. Nadučitelj, ravnatelj na prvi mestni deški šoli v Ljubljani. Mladinski pisatelj, pedagoški pisec. Politik, član narodno napredne stranke. Dopisi in članki za Učiteljski tovarš, domoljubne in kratkočasne zgodbe v mladinskem listu Zvonček Kralj Peter I. osvoboditelj, Kralj Aleksander Avstrijska zgodovina za ljudske šole Cesarica Elizabeta Domača vzgoja Praprotnikov mali šolski besednjak Pripovedke iz avstrijske zgodovine Učitelj v Tunjicah. Odličen šolski organizator. Ustanovitelj in urednik pedagoškega zbornika Domače ognjišče, pobudnik ustanovitve šolskega muzeja Slovenije, predsednik ljubljanskega učiteljskega društva. Učiteljski tovarš, 1916, št. 40. Trošt, Ivo, Učiteljski tovarš, 1916, št. 15. Stražar, Stane, 1988, Ob bregovih Bistrice, 505. Enciklopedija Slovenije 2, 1987, 260. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 136. Zanimivosti 46 DOBROVOLJC Helena 1971 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živi v Kamniku, osnovno šolanje v Kamniku. Profesorica slovenistike Doktorica jezikoslovnih znanosti. 2004 Docentka, predavateljica Normativistike s pravopisjem Slovenska teorija jezikovne naravnanosti Pravopisje na Slovenskem Slovenski pravopisni priročnik z vidika norme in predpisa Pravopisje na Slovenskem Pojav obratne zaznamovanosti (markedness reversal) pri obravnavi slovenskih števnikov s stališča slovenske teorije jezikovne naravnosti. Primerjalne skladenjske zgradbe s stališča slovenske teorije jezikovne naravnosti. Specializirani pravopisni priročnik (Predstavitev izhodišč, zasnove, ciljev in vzorčnih redakcij). (soavt.) Jezik v e-poštnih sporočilih in vprašanja sodobne normativistike Vpliv variantnega predpisa na jezikovno rabo Pri raziskovalnem delu se posveča vprašanjem sodobnega slovenskega jezika, zlasti knjižnega jezika, normativistike, pravopisja ter slovarskim vprašanjem. Posebno pozornost posveča normiranju v slovarjih in predstavljanju pravopisne problematike v javnosti. Od leta 2001 moderira elektronski poštni predal za pravopisje. Njeno drugo raziskovalno področje je slovenska (obliko)skladnja v luči slovenske teorije jezikovne naravnosti. Viri o njem Zanimivosti Zaposlena v Laboratoriju za korpus slovenskega jezika na Inštitutu F. Ramovša.ZRC SAZU. Švagelj, Tomaž. (2005). Pričakujemo lahko več specializiranih slovarjev. Delo. Književni listi. 29. 6. 2005 O pravopisnih pravilih: »Na začetku sem mislila, da se je o pravopisnih pravilih potrebno dogovoriti. Ko pa sem se začela s tem resno ukvarjati, sem ugotovila, da je zelo težko uvesti pravilo in zahtevati od ljudi, naj ga upoštevajo, če ne izhaja iz sistema jezika in če ne vodi k lažjemu usvajanju jezika.» DOLAR, DOLLAR, TOLAR, TOLLAR, THOLLARY Janez Krstnik, Janez Krsnik, Joannes Baptista, Carniolus Lithopolitanus Pred 1622 – 1673 Povezanost s Rojen v Kamniku, v Kamniku obiskoval šolo. Kamnikom Akademski status, Na Dunaju študiral teologijo in filozofijo, magister, pater jezuit, noviciat je opravil na status, služba Dunaju učitelj na gimnazijah, učitelj gramatikov in humanistov ter retorjev glasbenik, skladatelj Dosežki in dela Skladbe – cerkvena glasba Baleti vokalno instrumentalne skladbe, sonate Delovanje, pomembno Eden redkih skladateljev, ki so dolgo delovali v domovini. Verjetno je študiral v za Kamnik in širše jezuitskem kolegiju in prejemal štipendijo. Nadarjen, zelo inventiven z lastnim pečatom. Baročni skladatelj, ki sodi v visoki barok. Pod oznako Carniolus Lithopolitanus je bil soustvarjalec evropskega glasbenega življenja sredi 17. stol. 47 Viri o njem Zanimivosti Catalogi personarum et officiorum Austriae 1601-40. Enciklopedija Slovenije 2, 1987, 284. D. Cvetko 1967, Die Quellen zur Biographie von J. B. Dolar. Cvetko (1963): Gallus, Plautzius, Dolar, Slovenska matica, Ljubljana Krstna matica se v Kamniku začne z l. 1622 in ga tam še ni, je pa 1624 vpis Mihaela, sina Gašparja in Magdalene Dolar, verjetno Janezov brat. Valvasor o njem: » Ein trefflicher Musicus und guter Componist.« J. G. Dolničar o njem: » V glasbi se je tako oblikoval, da je pustil veliko hrepenenje za seboj«. DOLENC Nataša Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živela v Kamniku, obiskovala gimnazijo, kjer je maturirala. Profesorica francoščine. RTV napovedovalka, novinarka, moderatorka. Učiteljica novih generacij napovedovalcev Skrbnica rabe slovenščine. Vplivala na slovenščino v javni rabi in vzgajala govorce. Jezikovna vzgoja mladih napovedovalcev. Skrb za slovenščino v javni rabi preko vzgoje novih generacij RTV-napovedovalcev. Že kot otrok je rada nastopala, med prijateljicami je bila tudi Helena Koder. Nataša Dolenc je že med študijem nemščine in francoščine naredila avdicijo na takratnem Radiu Ljubljana in leta 1962 dobila službo na tem mediju. Vodila je številne oddaje. Vedno je bila popolnoma pripravljena. Viri o njem Zanimivosti Kristalni mikrofon za življenjsko delo. Nagrada Viktor štiri nagrade Gordane Bonetti Ima globok glas. Ko je imela nekaj nad 20 let, ji je neki gospod ob srečanju rekel: »Vi ste Nataša Dolenc? Tako mlada? Jaz sem vas imel pa zaradi vašega globokega glasu najmanj za gospo pri štiridesetih.« O svoji mladosti: "V Kamniku je bilo sicer zelo razvito amatersko gledališče in veliko sem igrala - nekoliko kasneje sem bila Rdeča kapica, za novo leto smo vedno pripravili igrico, pri trinajstih letih sem igrala v Hasanaginici, ki jo je režiral Stane Potokar." O sebi: »Včasih sem kar malo tečna, ampak ne morem si pomagati. Tečna pa sem predvsem pri jeziku, ki je bil moje življenje. Ne moreš kar reči: 'Vseeno mi je'. Meni ni vseeno.« Njen glas uporabljajo za sintetizacijo govora. Hči Nade Dolenc, smučarske tekmovalke in vsestransko aktivne Kamničanke. 48 DOPLIHAR Aleksander 1930 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi in deluje v Kamniku od 1970, Zdravnik, direktor ZD Kamnik – Domžale - Litija do 1991 človekoljub športni delavec O socialni ambulanti ProBono, Po potrebi Sprehod skozi čas ali opis nekega življenja Ustanovitelj obratnih ambulant v podjetjih. Od leta 2002 je vodja Ambulante s posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani, kjer vsi zdravniki delajo prostovoljno. Od leta 1991 do 1994 je bil gospodar Slovenskega zdravniškega društva, leta 1993 pa je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Je večletni predavatelj na tečajih Prve pomoči RK Slovenije. Nagrada Zlatnik Slovenske filantropije. Priznanje revije Naša žena. DORNIK Ivan - Selimir Selinko, Bogdan Selimir 1892 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Nevljah, kjer je obiskoval šolo. Doktor, slovenist, klasični filolog (slovenščina, latinščina) pisatelj učitelj urednik Mladinske črtice, literarne študije, romana Povodenj in Sence. Drama v verzih Juta. Pasijonke Povestice za mladino - 1923 Brez oči – 1930 Med mrtvim kamenjem – se godi v Kamniških planinah Prevodi Gorkega Pisal za Zoro, Mentor in Gorenjc, objavljal literarne študije, in ocene v Času, pisal za Dom in svet. Premeščen je bil v Kruševac, družina je še ostala v Nevljah. Nato se je naselil v Mariboru. Bil je urednik revije Obzorja. Pisal je gledališke kritike in umetnostne ocene. Bil je dober poznavalec kamniške zgodovine. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 145. Psevdonima Selimir Selinko in Bogdan Selimir. 49 DRČAR MURKO Mojca 1942 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi v Kamniku, obiskovala gimnazijo in maturirala. Magistrica novinarstva Novinarka, dopisnica političarka, članica KP, nato LDS, evropska poslanka publicistka Članki v reviji Teorija in praksa, Razgledi in tuji časopisi Knjiga Prevara na naši zahodni meji (prevod Paola G. Parovel)- Dosje Italija Dopisnica Dela z Dunaja 1997 Dopisnica Dela iz Bonna 78-82 Specialistka za mednarodne odnose, po vrnitvi iz dopisništva Dela v Rimu se je ukvarjala z občutljivimi vprašanji slovenske manjšine v Italiji, s politiko majhnih in novih držav in položaja Slovenije v Evropi. Komentatorka na RTV, v različnih obdobjih dopisnica in Bonna, Rima in Dunaja. Argumentirano kritična do izkrivljanja povojne zgodovine. Komentatorka mednarodne politike. Piše o mednarodne pravu, človekovih pravicah in svobodi javne besede. Slovenski veliki leksikon, 2003, MK, 447 Bajt, Drago (1999): Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana, str. 105. Tomšičeva nagrada 1973 in 1987. Kandidatka za predsednico predsedstva R Slovenije 1992 (izvoljen Janez Stanovnik. Rekla je 1996: »Neizkušenost slovenske diplomacije, zmedi vrednot v prehodnem obdobju in agresivnosti tez, ki so jih iredentisti uspeli prodati Evropi kot uradno italijansko politiko, je pripisati, da je Slovenija v zadregi in defenzivi, ko gre za zgodovinska dejstva in za dejstva iz nedavne zgodovine.« DREMELJ Bojan 1959 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živi v Kamniku Univ. dipl. matematik, magister računalništva Vidni gospodarstvenik na področju telekomunikacij Predsednik uprave Simobila, nato Telekoma Sodeloval je pri postavitvi prvega zasebnega slovenskega telekomunikacijskega operaterja telefonskih govorilnic. Pozneje je delal na področju marketinga v Sloveniji in Nemčiji, kjer je prestrukturiral in uspešno revitaliziral podjetje. Ves čas pa se je dodatno izobraževal na področjih ekonomije in vodenja. Od leta 1996 je delal pri projektu upravljanja in ustanavljanja drugega operaterja mobilne telefonije GSM v Sloveniji - delniške družbe Simobil, ki je bila ustanovljena konec leta 1997, komercialno pa je začela delovati leta 1999. Dremelj je bil za direktorja imenovan leta 1998. 50 Viri o njem Zanimivosti »Če bi bilo v življenju vse tako, kot načrtujemo, bi bilo precej dolgočasno. Čutim se priviligiranega, ker sem imel priložnost delati v tako različnih vlogah. Nikjer drugje ne bi pridobil toliko izkušenj,« pravi, o prihodnjih izzivih pa dodaja, da se ne čuti starega in se jih veseli.« DROVENIK Božidar 1940 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel v Zgornjem Tuhinju, nato v Kamniku. Tekstilni tehnik, biolog, doktor biologije 1979 entomolog Nekatere vrste jamskih hroščev v Sloveniji Prispevek k poznavanju kozličkov Hrošči v soteski Nevljice Članka v Scopolii: Bolhači Slovenije in Kozlički Slovenije Catalogus faunae: Caleoptera Carabidea 1999 Zbirka 400.000 hroščev na Znanstveno raziskovalnem centru SAZU. Raziskave v okviru NATURA 2000. Več katalogov hroščev za Balkan in Srednjo Evropo. Vodilni evropski kolepteorolog – raziskovalec hroščev, nekaj vrst in en rod hroščev se po njem imenuje droveniki. Največ se je ukvarjal z alpskim kozličkom (Rosalia alpina), ki ogrožen živi na Menini planini. Sicer je hrošče raziskoval tudi na Kitajskem v Turčiji in Grčiji. Več je raziskoval jamske hrošče. Novi rod hroščev se po njem imenuje Drovenikia. Vrsto iz Kamniških Alp Aphaenopidius kamnikensis (kamniški jamski slepi brzec) pa je po imenoval po svojem mestu. Pobudnik raziskovanja kamniških jam. Viri o njem Zanimivosti Po internaciji se je družina – učiteljski par - vrnila najprej v domače Ljubno, nato je bil oče premeščen v Špitalič, poučevala pa sta tudi v Motniku. Nato sta se preselila v Zgornji Tuhinj. Wikipedija, 15. 1. 2008 Bajt, Drago (1999): Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana, str. 106. Ustvaril je zbirko 400.000 primerkov hroščev. Dr. Mayer, ki je bil rojen v stavbi tuhinjske šole in ko mu je pomagal pri vpisu na univerzo: »Thinci pa že moramo skupaj držati!« Zlati znak Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. EPPICH Frančiška Xsaverija von OSTEN-SACKEN Marija Vera 1881 – 1954 (1957?) Povezanost s Kamnikom Rojena v Kamniku na Glavnem trgu 18. 51 Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Prva slovenska akademsko izobražena igralka, šolana na dunajskem konzervatoriju gledališka igralka, režiserka baronica von Osten-Sacken po poroki pedagoginja – učila dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za dramsko umetnost v Ljubljani 280 vlog od herojin do ostarelih mater izvirna interpretacija Ibsenovih del. Pisala je za Gledališki list dramatizirala Tavčarjevo Visoško kroniko Delovala v nemškem srbskem in slovenskem okolju, na preizkušnji na Dunajskem dvornem gledališču so ji priznali talent, lepoto, dobro mimiko, dobro igro z očmi in temperament in jo zato sprejeli na konzervatorij. Delovala v Zürichu, na Dunaju, Berlinu, Gdansku in v Sarajevu, v ljubljanski Drami od 1921 dalje. Pomemben je prodor mlade tujke na velike evropske odre. Bibič, Polde, 2000, Soigralke, Ljubljana, str. 154. Šilih, Alenka, 2007, Pozabljena polovica, SAZU. Kalan, Filip; Arhar, Vesna; 1975, Veliki igralci, Delavska enotnost, 17. Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 221. Koblar, Franc, 1934, Slovenec, št. 52 in 60. Golobič, L., 1934, Slovenec, št. 52. Slavčeva, Maša, 1934, Ženski svet. Ustni vir: Vera Barbara Sušec, Michieli. Poročena z baronom Osten-Sacknom iz Latvije. Živela v Ljubljani, Cesta na Rožnik 8 - pravijo, da je večji del dneva prebila na turškem divanu v sobi v pritličnem delu stolpa. Vila je delo arhitekta Maksa Streharja, eden od prvih primerov funkcionalističnih vil pri nas. Po njej se imenujeta odličje Združenja dramskih umetnikov in osnovna šola na Duplici. Kako je opustila šofiranje: Ko se je nekoč peljala domov, je prihajal nasproti dr. France Kidrič. Marija Vera je imela oči ujede in nenavadno oster pogled. Zapičila ga je v vélikega slavista. Strmela je vanj in peljala naravnost vanj. Kidrič se je umikal, ona pa ga je nepopustljivo zasledovala. Pognal se je po travniku, igralka pa za njim. Ko je vozila čez krtine, je ves čas vpila hoop, hoop! Od tedaj ni več vozila Kako se je poslovila od učiteljskega poklica, je izjavila: »Zmagoslavna, radostna sem se potikala okrog, ko sem zabrusila šolskemu inšpektorju ponosne besede: Hvala vam za to službo«. ERZAR Lovrenc 1835 - 1903 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen, in umrl v Nasovčah. Rezbar samouk mlinar Večja rezbarija: veseli in žalostni del rožnega venca. Sveta družina v templju leseni oltarji kipi S pipcem in z navadnimi noži izrezoval in oblikoval baročno figuraliko v okoliških cerkvah. Obdarjen s čutom za plastično formo je ustvaril skoraj podzavestno in eruptivno čisto svojevrstne tipe Boga, svetnikov, Matere Božje, angelov oltarčkov, ornamentike in drugih dekorativnih predmetov. Naj ljubša mu je bila reliefna plastika (visok relief). Posamezne sobice in arhitekturo je sestavljal iz delov. Prepoznaven je po uporabi cik-cakastega vreza v les; »Kerbschnitt« in »Hohlschnitt«. 52 Viri o njem Zanimivosti Gaspari, M. (1936), Slovenski ljudski podobar Lovrenc Erzar, K lOO-letnici njegovega rojstva, Etnolog 8-9, str. 82 Maksim Gaspari o njem: »Fotografirati se ni dal nikoli, vendar sem zvedel pri domačinih v Nasovčah, da je bil precej visoke postave, temnordeče polti, plešast in širokega obraza.« V svojem lesenem mlinu je mlel žito enakomerno pritrkovanje stop in tek mlinskih koles, zraven pa rezbaril. FAJDIGA Ivan - Zapriški, Kamnoselski, Dr. Radovan Pavel 1850 (ali 1854) - 1935 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen in umrl na Perovem v Kamniku. Nešolan, opravljal boljše zasebne službe na Dunaju, Trstu, Gorici Radovljici časnikar Ustanovil Novi list sodelavec Edinosti v Trstu sourednik Gregorčičeve Gorice knjigi: Naši narodni grehi, Ob enajsti uri. Pisal je za leposlovne revije. Fajdiga je brez dokončanega študija opravljal boljše zasebne službe na Dunaju, v Trstu, Gorici in Radovljici in se poln idealizma posvečal časnikarstvu in ljudskoprosvetni dejavnosti, v Radovljici je npr. spodbujal sadjarstvo in pletarstvo. Pisateljski talent, širjenje sadjarstva in pletarstva predvsem v Radovljici. Rojen je bil v Kamniku leta 1854, kjer je leta 1935 tudi umrl. Čeprav ni imel možnosti, da bi si pridobil višjo izobrazbo, je opravljal boljše zasebne službe na Dunaju, v Trstu, Gorici in Radovljici, kjer je uporabljal pisateljski talent. Posebno se je posvečal časnikarstvu. V Trstu je sodeloval pri Edinosti, nato ustanovil Novi list, v Gorici je sourejal Gregorčičevo Gorico. Tudi v Radovljici in na Dunaju je mnogo pisal. O narodni zavesti pričata knjigi Naši narodni grehi in Ob enajsti uri. Pod psevdonimom Zapriški in Kamnoselski je pisal v razne leposlovne revije svojega časa. Posvečal se je potrebam ljudstva, o čemer priča dvig sadjarstva in uvedba pletarstva v Radovljici. Viri o njem Zanimivosti Fajdiga je avtor kmečke povesti Zadnji tihotapec (SV 1891). Uporabljal je razne psevdonime: J. Podgrajski, Avguštin Križaj, Zapriški, Kamnoselski (Na bregovih Bistrice, izdalo kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica ob svoji petindvajset letnici, ur. Jože Vombergar in France Škofic, založilo kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 1938). Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Psevdonima Zapriški in Kamnoselski. 53 FILEKOVIĆ SUAD 1978 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Dom in sedež firme ima v Kamniku. Poklicni športnik nogometaš 14 nastopov za slovensko reprezentanco – obrambni igralec Začel je pri Olimpiji, potem je bil 4 sezone član Maribora, nato pri Hajduku. Od tam je odšel, ker je premalo igral, k grškemu Ergotelisu, potem v Belgijo k Mouscronu, za tem v Rusijo. Član angleškega drugoligaša Barnsleyja (2010). Prvič je nastopil za slovensko reprezentanco leta 2002 proti Italiji. http://www.nzs.si/index.php?t=reprezentancaPortret&id=6668 FISTER Peter 1940 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Pomembno deloval za Kamnik Dosežki in dela Doktor arhitektonskih znanosti arhitekt, konzervator profesor za zgodovino arhitekture in predmeta Revitalizacija mestnih jeder. Bibliografija: obsega preko 650 enot, med njimi 30 samostojnih publikacij, 250 znanstvenih , objavi rezultatov več kot 20 večjih raziskav, referatov na mednarodnih in domačih kongresih itd. Pretežna tematika je namenjena varovanju kulturne dediščine, zgodovini arhitekture, teoretičnim vprašanjem arhitekture in urbanizmna. Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Ozaveščanje o varovanju mestnega jedra Kamnika. Prispevek k celovitemu varstvu stavbne dediščine, vizionarsko ohranjanje starih mestnih jeder, revitalizacija starega mestnega jedra razen Kamnika tudi Tržiča, Maribora in Ptuja. Pomeben je za razvoj krajin Kozjansko, Tolminsko in Kotor. Razmejuje, kaj je v stavbni dediščini vredno in kaj brez vrednosti ali škodljivo. Poudarja razvojno varovanje kakovosti okolja. Kritizira klecanje stroke pred političnii odločitvami in opozarja, da bi morali tudi v njegovi strokoki uvesti redno dodatno usposabljanje za posodabljanje znanja strokovnjakov. Za Kamnik: konservatorski načrt za obnovo starega mestnega jedra, etnopark kašč pred muzejem na Zapricah. Viri o njem Zanimivosti Vogel, Miran, 2008. Kmečka arhitektura je lahko arhitekturni spomenik, grad pa kič. Delo. 31. 3. 2008 Bajt, Drago (1999): Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana, str. 123. Vogel, Milan. (2008). Kmečka arhitektura je lahko kulturni spomenik, grad pa kič. Delo. Kultura. 31. 3. 2008. Steletov nagrajenec 2008 regionalna Prešernova nagrada za Gorenjsko. 54 V Kamnik zaradi razočaranja ne prihaja več: »Kamnik je v veliki meri izgubil vrednost svoje kulturne dediščine, saj strokovnjaki niso bili upoštevani.« O Kamniku: »Kamnik je bil včasih videti drugače. Obiskovalec je že od daleč zagledal Zaprice, šutensko cerkev, Mali grad, Trutzturn in prihod v mesto je bilo izjemno doživetje. A Kamniku so novogradnje odvzele vse vedute. Prav strahotno je, kakšen pogled danes pričaka človeka, ki v mesto pride iz južnega dela,« V Kamniku je deloval z ženo Majdo, ki je bila v Muzeju Zaprice zaposlena kot etnologinja. FLANDER Bogo - Klusov Joža 1910 - 1943 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, partizanski reporter služba pisatelj, pesnik Dosežki in dela Zbirka črtic Bataljon - črtice je objavljal v reviji Borec novela Blegoš več reportaž Slovenski knjižni zavod je izdal njegov izbor proze, pesmi Dekle s planin, Tožba iz dalje … Delovanje, pomembno Pesmi je pisal že pred vojno, kot partizan je začel pisati prozo in je najplodovitejši za Kamnik in širše partizanski pisatelj. Pisal je lirsko občutene, psihološko utemeljene črtice o življenju borcev in trpljenju ljudi. Pomočnik komisarja II, bataljona.. Viri o njem Zanimivosti V napadu na ustaško postojanko Bosiljevo je bil smrtno ranjen FRANTAR Svetozar 1911 - 2001 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel je v Kamniku in deloval od leta 1936. Pravnik, advokat od srede 50. let Kamnik – turistično mesto (KZ) V Kamniku je deloval od leta 1936, ko je prišel kot koncipient k odvetniku dr. Ivu Potokarju. Aktiven je bil tudi v društvenem in družbenem življenju Kamnika, kronist, ustanovitelj turističnega društva, član dramske sekcije Solidarnosti, aktivni filatelist, ljubiteljski ornitolog, zbiralec metuljev. V Kamniku je začel kot koncipient v odventniški pisarni dr. Iva Potokarja. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano. Tu je potem služboval tudi po osvoboditvi saj je kot sodelavec od leta 1941 opravljal razne pravniške fukcije pri novi vladi. Odstej je spet živel pri družini v Kamniku. V Kamniku je odprl odvetniško pisarno in se dejavno posvetil družbenemu in društvenemu življenju. V zvezi z domačim mestom in okolico je bilo veliko načrtov. Posebno vrednoto je dr. Frantarju pomenila kulturna dediščina znamenitih Kamničanov, ki so trajno zaznamovali slovenski in evropski prostor. 55 Viri o njem Romšak, Tina, 2002, In memoriam dr. Svetozarja Frantarja, Kamniški zbornik XVI, 257 . http://www.os-marijevere.si/web/kamnicani/ Zanimivosti V spominu občanov je ostal lik Pravdača iz Kreftovih Celjskih grofov, uprizorjenih na kamniškem odru 1953. leta v režiji Božidarja Ravnikarja in Maksa Furijana. FRIDERIK II. BABENBERŽAN – BOJEVITI Pred letom 1232 – 1246 (ali 1241) Povezanost s Posest v Kamniku, bival v Kamniku na Perovem (Perau). Kamnikom Izobrazba, status, Avstrijsko štajerski vojvoda služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Zadnji Babenberški vojvoda za Kamnik in širše Listina, izdana 8. maja 1241 na Perovem, priča, da je vojvoda bival v Kamniku. Med leti 1232 in 1241 je bila v Kamniku babenberška mitnica in dohodki od nje. Viri o njem Zanimivosti Na pfenigu, kovanem v Kamniku za tega vojvoda, je domnevno slika starega grba Kamnika. Od tod teza, da so novci vplivali na razvoj kamniškega grba in pečata. Otorepec, Božo (1988): Srednjeveški grbi in pečati mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica in SAZU, Ljubljana. Parapat, Janez (1876): Doneski k zgodovini Kranjskih mest, III, Kamnik. Letopis Matice slovenske, Ljubljana Listina na Turjaškem gradu: Acta sunt haec in villa Perau prope Stein Mitth. D. h. V. f. Krain, 1861, stran 11 Žena Neža. Padel je v bitki proti Komunom v Litvi. FRISHAUF Johannes 1837 - 1924 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Raziskoval je planinski svet in pisal o Kamniških planinah. Doktor znanosti, matematik alpinist Raziskovanje alpskega sveta in promocija njegovih lepot. Širjenje planinstva. Opisovalec Kamniških Alp, v delu Savinjske Alpe opisuje koče na Veliki planini. Skrbel za postavljanje koč v Kamniških Alpah: koče na Korošici, Okrešlju in Suhem dolu. Ustanovil in vodil je Solčavski komite. Kocbek, Ivan, 1907, V proslavo njegove 70-letnice, Celje. Narodni Dnevnik 1924, št. 9. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 145. Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 520. Nasprotoval je germanizaciji Planinske organizacije. Tine Orel o njem: »On je za Savinjske Alpe to, kar je Kugy za Julijce«. Njegovo načelo: »Gore so last naroda in ljudstva, ki biva ob njih in pod njimi.« 56 GABROVEC Stane 1920 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku na Zapricah (v prostorih današnjega muzeja). Doktor znanosti, doktoriral v Zadru, akademik arheolog, muzealec, vodja arheološkega oddelka v Narodnem muzeju klasični filolog (latinščina in grščina) urednik znanstveni svetnik, izredni član SAZU in tujih znanstvenih ustanov izredni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekropola z Mosta na Soči – objava v 3 zvezkih Kamniško ozemlje v prazgodovini Prazgodovina slovenskih dežel Najstarejša zgodovina Dolenjske Prazgodovinski Bled Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije (soavt. ) Bibliografija obsega 300 del. Kot arheolog je vodil mnoga izkopavanja, predaval in raziskoval, posebej železnodobne kulture. Predavanja na mednarodnih kongresih, bogata bibliografija, knjige skupno obsegajo 40.000 tiskanih strani, urednik Arheološkega vestnika, raziskovanje bronaste in železne dobe v Sloveniji , vodja pionirskih arheoloških izkopavanj v Stični in drugje. SAZU ob 60-letnici, Biografski zbornik, Ljubljana, 1998, 15. Slovenski veliki leksikon, 2003, MK, 591. Perko, Verena, 2002, Prof. dr. Stane Gabrovec osemdesetletnik, Kamniški zbornik XVI, 241. Izbor iz Gorenjskega kdo je kdo, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 122. Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana. http://castni.kamnik-perovo.si/gabrovec/onjem_jk.php Zoisova nagrada za življenjsko delo v arheologiji 2000 Častni občan občine Kamnik, 2002 Sošolec Emilijana Cevca. Med vojno je bil interniran v Italiji in Švici. GAČNIK Franc 1927 - 1988 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Živel, deloval in umrl v Stranjah - 26 let kot župnik, v Stranjah pokopan Kaplan, župnik, Glasbenik fotograf. Pesmarica Na strunah kitare Priljubljena pesem Zate Marija nagelj je in rožmarin Ritmične maše 57 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Glasba na področju mladinske pastorale Glasbeni posnetki za radio Vatikan Fotografije za revijo Ognjišče Šolanje je začel v domačem kraju (Velike Lašče) in ga nadaljeval v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Po končani gimnaziji je šel v ljubljansko bogoslovje in leta 1951 je bil posvečen v duhovnika. Škof Vovk ga je poslal najprej za kaplana v Tržič. V Stranje je prišel leta 1962. Tam je veliko fotografiral za revijo Ognjišče , ustvarjal na glasbenem in tekstovnem področju. Kot župnik v Stranjah se je vsa leta neumorno ukvarjal z lepšanjem liturgije na raznorazne načine – predvsem z mladimi, ki so jim bile in so jim še pri srcu njegove ritmične pesmi, ki jih je s pridom uporabljal v tako imenovanih ritmičnih mašah in so izšle v številnih notnih zbirkah. Pomemben je za razvoj Stranj , pomemben za glasbeno dejavnost v cerkvenih krogih in izven, prizadeven in zaslužen v mladinski pastoralni dejavnosti. V cerkev je uvajal modernejšo, mladim bližjo glasbo v cerkev (ansambel Kamniktiti). Prizadevanja za ponovno postavite kapelice na Veliki planini. Viri o njem Zanimivosti Po njem so imenovali cerkveni zbor. Pavlič, Jože (2009): Družina, št. 41 Zaradi ansambla Kamniktiti, ki je bil takrat eden najbolj popularnih in je z zborom izvajal ritmične maše, so od daleč in množično začeli v cerkev zahajati mladi. Odmev na Gačnikov drugačen in mladini bližji pristop do Cerkve na Koroškem ok. 1970 (napisano 1985): Gospa Sveta je simbol krščanskega izročila Karantanije in Slovencev. Njegovo izničenje je izničenje vere in je bil skupen cilj, bodisi velenemške ali i jugoslovanske ideologije, in je to še vedno. Motilo jih je slovensko cerkveno petje in verno doživetje, ki ga drugod ne srečamo. Motilo tako zelo, da je belgrajski režim v 70. letih najel duhovnika, da bi ga razdiral. Imenoval se je Franc Gačnik, in je bil župnik v Stranah pri Kamniku. Vodil je okoli mlade, ki so prepevali “mednarodne” cerkvene pesmi in po cerkvah plesali indijanske plese. Na ta način naj bi verne slovenske ljudi, in še posebej mladino, čimbolj odtujili slovenskemu cerkvenemu izročilu. (http://www.primorski-panterji.info/) GAIGER Janez Adam - GEIGER – GAJGER - pater HIPOLIT Novomeški – oče HIPOLIT 1650 (ali 1667) - 1722 Povezanost s Deloval in umrl v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, slovarist, slovničar služba študiral pri jezuitih, kapucin, kasneje posvečen v duhovnika, gvardijan v Kamniku nabožni pisatelj, prevajalec Exlector, pridigar, kapucin štajerske pokrajine,ki je obsegala tudi Kranjsko predaval študentom filozofijo (v Ljubljani in Mariboru), teologijo pa v Grazu Dosežki in dela Ocena Pridih sobrata Svetokriškega, Slovar »na korist sebi in mladim redovnikom, kateri v jezikovnem neznanju potratijo preveč časa za besedo nego za stvar«. Slovar je bil v rokopisu, a je vplival na kasnejše slovariste. Glavno delo Dictionarium trilingue, namško , najprej samostojno, ko pa je dobil v roke Kastelčev slovar, ga je predelal, potem pa je dobil v roke Bohoričevo slovnico, pa ga je začel prepisovati v bohoričici, a dela ni dokončal. Razen Kastelčevih in Megiserjevih izrazov so v njem tudi taki, ki jih je sam zbral med ljudstvom. V uvodu je poudaril pomen, plemenitost in razširjenost slovanskih jezikov ter slovenskega jezika. Redakcija Mayerjeve Gramamtice Latino-germanice-slavonice. Redakcija lekcionarja Evangelia inu lystuvi ( enega imajo v lasti Sadnikarjevi), Bukvice od slejda inu Navuka Kristusa …, poslovenil je Friziusove dodatke za rastlinska, zemljepisna imena; 58 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti 1711-odda slovar z dodatki, predgovor je bil domoljuben in kritičen, saj je bil za slovenski jezik v šolah in zaradi tega ni izšel Prevod učbenika Jana A. Komenskega »Svet v slikah«-temeljna učna knjiga v avstrijskih gimnazijah. Bival je v raznih samostanih. Gvardijan v Kamniku. Po Svetokriškem in Gregorju Vorencu edini predstavlja prizadevanja za pismenost pri Slovencih. Velja za preroditelja v slovstveni zgodovini. Leta 1715 je izdal ponatis Bohoričeve slovnice Gramatica Latino-Germanico-Sclavonica in novo izdajo Evangelija inu listuvi. Štiri leta kasneje je izdal Bukvice od slejda inu navuka Kristusa..., to je predelani prevod Kempčanove hoje za Kristusom. Njegovo izvirno delo, trijezični slovar, pa je ostal v rokopisu. Viri pravijo, da so natisnili samo dve strani, ker je tisk ustavil. Pod Bohoričevim vplivom je začel slovar popravljati, a ga je prehitela smrt. Zapustil je rokopis, ki je imel sedem dodatkov: imena narodov, sorodnikov, mest, dreves in sadja in števnike ter prevod Orbis Pictus (Svet v slikah). To delo utemeljitelja pedagogike Komenskega je bilo ilustrirana otroška enciklopedija in je veljalo kot učbenik v avstrijskih šolah. Jaro Dolar, ki je v osemdesetih letih 20. stoletja urejal kamniško frančiškansko knjižnico, je menil, da je imel glede na čas delovanja v Kamniku, Hipolit gotovo v rokah izvirnik iz te knjižnice. Knjiga je navedena v katalogu, a je ni našel. V kasnejših tiskanih slovarjih, na primer v Pohlinovemu, Gutsmanovemu, Murkovemu in Janežičevemu, lahko najdemo Hipolitove izraze. Vse, kar je ponudil, se ni uveljavilo, na primer Fernglass kot gledalnik ali glagol anatomieren kot razuditi. Besede, kot so naloga, čuvaj, krog, snežnik, učenec, slap, poslanec, robec, tesalnica, zločest, obhod, oder, strelišče, urar, mizar, mladoleten, umrljiv in osrečiti pa so njegove. Hodil je med ljudmi in zapisoval, kako govorijo. Bil je torej zbiralec izvornega slovenskega izrazja in domiselni tvorec besed. Zaslužen za slovensko liturgijo. V jezik je dodal več akcentov. Ugotavlja, da govorimo drugače kot pišemo, na primer L in Ł. Pohlin, Hoff. gem. III, 52. Golec, Boris, 2001, Iz zgodovine pisarniške slovenščine v 18. stol., 1. pol., Arhivi XXIV, 2001. Ilešič, P. 1900, 100. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 323. Breznik, 1917, Dom in svet, 228 in 280. Štrekelj, Historična slovnica 7, 39. http://slo.slohost.net/ost_ner_grad/19/datoteke/SLOVNICE_in_SLOVARJI.doc Žebovec Marjeta: Slovenski književniki rojeni do leta 1899, Karantanija, 2005. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Sin slikarja Hansa Georga Geigerja iz Novega mesta, pri 17 letih stopil v kapucinski red, Bibl. leksikon 1, str. 321, navaja, da priimek ni znan, Rupel SR IV pa navaja obliko imena Janez Adam Gajger. GALLENBERG Doroteja Sidonija 1644 - 1728 Povezanost s delovala v Mekinjah Kamnikom Izobrazba, status, cerkvena dostojanstvenica, klasira služba Dosežki in dela Opatinja Mekinjskega samostana od 1708 - 1729, zaostrila klavzuro in uvedla strožja pravila, listina o izobčenju redovnih zaobljub v dolenjščini (prevod iz latinščine) poskrbela za nove orgle 1720, obnovljene 2009 in glavni oltar, Mekinje so postale mala romarska pot Delovanje, pomembno Ta potomka plemiške rodbine Gallenberg, je zaslužna, da je mekinjski samostan pridobil za Kamnik in širše 59 na kulturnem in verskem pomenu. Obnovila in povečala je cerkev, prizidala župnišče in obnovila orgle. O tem pričajo zapisi o vizitaciji. Mekinje so postale mala Marijina romarska pot, na kar spominjajo ohranjene podobice Mekinjske Marije. Opatinja se je ukvarjala z zdravilstvom in je delila ljudem zdravniške nasvete, znotraj samostana pa zaostrila klavzuro in »hišno ekonomijo«. Redovnice niso smele imeti vsaka svoje služkinje. Dobile so skupno kuharico in perico, zahtevala je oblačila iz poceni blaga, dohodki posameznic pa so postali last samostana. Pri papežu je dosegla, da je mekinjsko bratovščino Marijinega srca tudi ustanovil. Ta je prirejala procesije. Viri o njem Zanimivosti GALLENBERG Jošt III 1xxx - 1566 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Njenemu času lahko pripišemo tudi prispevek k uveljavljanju slovenščine pri uradovanju. Mekinjske klarise so v iz latinskega izvirnika Pontificiale romanum, čeprav so obstajali že trije starejši prevodi, poslovenile besedilo izobčenja iz redovnih zaobljub. Njihov prevod je bil prvič slovensko naslovljen in jezikovno naprednejši glede na prejšnje prevode, ki so se beseda za besedo oprijemali latinskega izvirnika. Mekinjski prevod je napisan v dolenjščini, vsebuje pa nekatere gorenjske govorne značilnosti. Tudi začetek je drugačen. V predhodnih prevodih je zapisano Z oblastjo inu v imenu vsegamogočniga boga..., mekinjske klarise pa so v uvodu odpravile dvoumje glede oblasti in zapisale Per oblasti vsiga mogočniga večniga boga ... Hančič, Damjan, Klarise na Kranjskem. Hančič, Damjan (2004): Iz vsakdanjega življenja mekinjskih klaris, Kamniški zbornik XVII. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Hči Jurija Žiga Gallenberga. nasledila jo je sestra Maksimiljana Leopoldina, za časa katere je bil samostan ukinjen Deloval v Kamniku Član ene od najstareših kranjskih plemiških rodbin – ustanovitelji Mekinjskega samostana protestant Mekinjski voght. Trubar mu je pisal 1560 iz Prage, kamor je šel na deputacijo k cesarju. Sodeloval je v verski poravnavi, ki jo je snoval Ferdinand leta 1568. Dimitz, Geschischte Krains II, 264. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 201. Valvasor, J. V., Ehre des …, IX- str. 64, XII- str.18. Korespondenca o javnih stvareh, ki zadeva protestantizem in Trubarja, Gallenbergov arhiv, fasc. 1. Zanimivosti GALLENBERG Jošt Jakob 1. pol. 16. stol. – okoli 1595 Povezanost s Deloval v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, Mekinjski voght služba luteran Dosežki in dela Delovanje, pomembno Izvajal pravico, da se sme polastiti samostanske lastnine, pomagala mu je opatica za Kamnik in širše Suzana Gornjegrajska, a so jo cerkveni krogi pravočasno spravili iz samostana, zato se to ni posrečilo. Strasten luteran. 60 Viri o njem Valvasor, J. V., Ehre des …, IX- str. 64, XII- str.87. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1906, 122. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 201. Zanimivosti GALLENBERG Klara Pred 1300 – po 1339 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Delovala in živela Mekinjah. Opatinja samostana klaris Mekinje Začetnica samostanske tradicije v Mekinjah. V srednjem veku so Gallenbergi ustanovili samostan klarisinj v Mekinjah. Ustanovitelj je bil Žiga III., Klara ga je vodila kot prva opatinja. Iz njenega časa je ohranjen pečat, datiran 1339 z napisom ORD. S. CLARE IN MINCHENDORF. Na danes poškodovanem pečatu je klečeča redovnica pred (verjetno) Marijo. Valvasor, J. V., Ehre des …, XI- str. 372. http://webcache.googleusercontent.com/klara+gallenberg Kidrič, France. Hančič, Damjan (2005): Pečati samostanov klaris na Kranjskem, Arhivi 28, št. 1. Zanimivosti GALLENFELS Jožef Gvido 18. stol Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Lastnik graščine Zaprice 1750–57. baron Zaprice je podedoval leta 1750 po Mariji Magdaleni pl. Hohenwarth. 7 let kasneje pa jih prodal Wiederkheru pl. Widderspachu. Za terezijanski kataster je navedel med svojimi zemljišči Veliko in Malo planino in ju imenoval Lamberca. Na njej je imelo pašo 9 vasi. Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi, DZS. http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/gorenjska/z-2/zaprice.php Kjer je na Veliki planini stala graščinska bajta, se imenuje kraj Vombergarca. Po njegovi smrti je njegov sin graščino prodal Antonu Medardu Wiederkheru (preveriti pisavo) GASPARI Maksim(iljan) 1883 - 1980 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Živel in delal v Kamniku, sodeloval s Kamničani. Slikar, grafik, ilustrator, karikaturist, študiral na Dunaju redni član SAZU učitelj risanja Realistično slikarstvo, ljudski motivi, ornamentika, pisma Sadnikarju med študijem, Madona v narodni noši 1910 in mnogo drugih. 12-leten je leta 1895 prišel v Kamniku kot trgovski pomočnik k Murniku na Šutni 16. 61 za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel je v Kamniku od 1895-1908. Trgovcu Murniku je naslikal slanika, ki ga je dal v izložbo za reklamo, kar je opazil Sadnikar in mu ponudil plačilo vožnje na obrtno šolo, če gre študirat slikarstvo, kar je sprejel. Pogosto in rad je prihajal v Kamnik, ker je dobival navdihe za svoja dela. Pri Sadnikarju je imel nekaj časa atelje. Z generalom Maistrom je potoval in spoznaval kolonizacijo slovenskega ozemlja. Po njegovem napotku je likovno propagiral slovenstvo. Ustanovitelj kluba Vesna na Dunaju, naslikal portret dr. Steleta. Ilustratorsko je propagiral plebiscit. Bitka, kakor življenje dolga, 1975, str. 19. Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 536. Mikuž, Stane, 1973, Gaspari in kamniško mesto. Cevc, Anica, 1953, Maksim Gaspari, Narodna galerija Ljubljana. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 205. Trgovca Gasparija je J. N. Sadnikar »spreobrnil« v slikarja Gasparija. Kasneje je Sadnikarja v Kamniku obiskoval in mu pisal razglednice, poročal o svojem življenju, pomanjkanju, šolskih uspehih – napisal pa je tudi moto »Umetnosti svojo prostost!«. Prešernova nagrada 1952 O sebi: »Večina mojih del, če so se mi zdela še tako dognana, je spremljala neka mračna nezadovoljnost in ta mi je bila spodbuda za vzpon. Slej ko prej so mi bile najboljši učitelj moje oči, ki so morda z leti izgubile nekaj bistrovidnosti za oblike in konture, a zato pridobile le na opazovanju barvnega obeležja.« GAUSTER Mavrici 2. pol. 19. stol. Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti GAŠPAR Kamniški Živel pred l. 1500 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik Živel in deloval je v Kamniku do 1871. Zdravnik, sanitetni svetnik znanstvenik Zelo plodovit pisec strokovnih del, npr.: Ellaborat zur irrenhausfrage Die Medizinal-Organisation in Őstereich. Veliko je predaval. Deloval je za javno zdravstvo. Bil je prvi reformator v Društvu zdravnikov na Kranjskem. Vodja umobolnice na Dunaju, zaslužen za obstoj ljubljanske porodnišnice z najdenišnico. Reševal je stanovska vprašanja zdravniške prakse. Bil je član Muzejskega društva in sodni izvedenec. Festschriftd. Ver. D. Aerzte in Krain, 1886, Ljubljana (Gaustrova dela). Mitteil. Des hist. Vereines f. Krain, 1866. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 206. Eden od redkih priseljencev nemškega porekla, ki se je vživel v novo okolje in je zanj koristno in zavzeto tudi deloval. Posest v Kamniku Lastnik Malega gradu. Zadnji v moški liniji Kamniških, ki so z njim izumrli. 62 in širše Viri o njem Zanimivosti GERKMAN Franc 1830 - 1917 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi, DZS Leta 1474 Mali grad izroči Frederiku IV Rojen v Tunjicah. Solicitator pri odvetniku šolnik, podučitelj, vadniški učitelj, učitelj na normalki, šolski nadzornik urednik Abecedna tablica za ljudske šole Lepopisni zgledi 1863 Prve vaje v pisanju in številjenju Prevod vaj iz slovensko nemške gramatike za 2. in 3. razr. glavnih šol (Lj. 1867, 1868) ter Navod, kako rabiti prvo nem. slovnico za slov. ljudske šole (1870, 1874);. Urejal je Kleinmayer-Bambergovo pratiko. Bil je sodelavec Vrtca. Prevajal je učbenike iz slovenščine v nemščino. Pisal je učbenike za ljudske in glavne šole. V tretjem razredu je bil njegov učenec Ivan Tavčar. Soustanovitelj učiteljske organizacije, tajnik v več društvih. Viri o njem Zanimivosti Urejal je mnogo let Kleinmayr-Bambergovo pratiko, sodeloval pri Vrtcu in Učiteljskem tovaršu. . Simonič, slovenska bibliografija, 121. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 209. Pred učiteljevanjem je bil šolski sluga na realki. GLADEK Anica 1942 - 2010 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živela in delovala je v Kamniku. Profesorica zgodovine in geografije radijska napovedovalka, moderatorka pesnica Pesniška zbirka Misli in dela Sanje vasujejo Od 1968 leta je bila radijska napovedovalka, znana po globokem, kultiviranem glasu. Recitatorka, voditeljica prireditev. Promotoka lepe slovenske besede. Jakopič, Pavle, Delo 2010 Ko se ni več ukvarjala z naglasi, pa s širinami in ožinami vokalov, se je posvetila interpretaciji. “To je zame poseben užitek,” je rada povedala. “Če dobim v roke dobro besedilo, se mi zdi, kot da sem dobila nagrado.” 63 GLAVAR Peter Pavel 1721 - 1748 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Najdenček pred komendsko graščino, živel in deloval v Komendi. Duhovnik, magister artium liberalium, kaplan v Komendi, apostol. protonotarja. Priredba Janševe knjige o čebelarstvu: Pogovor od čebelnih rojov Filozofsko in gospodarsko razgledan. Govoril je več jezikov, ustanovil šolo z internatom za revne in nadarjene dečke svoje fare. Hodil je med farani, jih spraševal nauk in si to zapisoval. Oskrbel je faranom Križev pot in sam molil na postajah. Gojil je cerkveno petje. Priskrbel lesen, pozlačen oltar v cerkvi. Zgradil cerkev sv. Ane v Tunjicah, za farno cerkev je z dovoljenjem Svete stolice dobil iz rimskih katakomb truplo vojaka mučenca sv. Urbana, ki je od leta 1753 pod oltarjem v Komendi. Viri o njem Zanimivosti Zapustil je premoženje revnim bolnikom komendske fare, iz tega so precej kasneje zgradili bolnišnico za onemogle, kot je želel. Navajal je k umnemu gospodarjenju. Zapustil je knjižnico. Demšar, Viktorijan, 1956, Koledar Mohorjeve družbe, 800-letnica komende, 68. Pregelj, Ivan, 1922, Peter Pavel Glavar, večernice, 75. zv. Pregelj, Ivan, Odisej iz Komende, Izbrani spisi 3. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 217. Nezakonski otrok, najdenček, domnevno Testaferratov sin. Vzgajal ga je kmet Basaj, podpornik mu je bil komendski župnik Rogelj. Testaferratu je posvetil svojo prvo mašno daritev. Skrivnost svojega rojstva je večkrat iskal in verjetno Testaferrata tudi izsiljeval. Zaradi gmotnega položaja je imel med kmeti nasprotnike. Kidrič: Spada med prve Slovence, ki so se seznanili s teorijami sodobnih francoskih ekonomistov. Testaferrata je Glavarju oskrbel papeške spreglede, da je bil kljub nezakonskemu rojstvu lahko posvečen v mašnika. Imel je 500 čebeljih panjev. Njegov varovanec Tomelj je postal duhovnik, Anton Remic pa dunajski dvorni advokat. Pouk je bil raznovrsten. Vadili so računanje, brali in pisali v nemščini, latinščini in kranjščini. Učil jih je petja in inštrumentov, da bi se lahko med nadaljevanjem študija v mestu preživljali z igranjem. GOSTIČ Jože 1900 - 1963 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Živel na Homcu, priseljen leta 1908. Študiral na glasbenem konzervatoriju v Ljubljani operni pevec tenorist Dosegel je evropski sloves. 64 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Pel je v Ljubljanski operi. Prvi tenor zagrebške opere, kot Don Hose je nastopil 112-krat, kot Mića v Eru z onega sveta pa 82-krat. Pel je na radiu, na koru v Kamniku in Stranjah. Več vlog, npr. Pinkertona, je pel skupaj s Heybalovo. Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993. Barbieri Marija, Mrak Marjana: Jože Gostič, Kulturno društvo Jože Gostič, 2000. Nerad je pel v cerkvah v Tunjicah in Šmarci, ker je ocenil, da imata slabo akustiko. Po vojni je imel manjše težave (5 mesecev ni smel nastopati). GREGORČIČ Simon 1844 - 1906 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Letno je prihajal v Kamnik na oddih. Duhovnik pesnik Zbirke pesmi Občudoval je petje Lire. Bolehen se je zdravil v Kamniku. Tudi pesnil je ob pogledu na Kamniške planine, ki jih je zelo občudoval. Podpiral je slovenstvo, ki se je moralo v tem času spopadati z nemčurji. Mala splošna enciklopedija, 1. knjiga, 1973, A-G, DZS, 591. Liri je 1885 poslal pismo: »Vzbujajte dramite, vnemajte narod! Vi imate v čistih grlih veliko orožje: pevajte, lahko ljudi tujcu izvijete in slovenstvo pridobite. Bodite Kamniki, narodni dramniki!« Zelo bolehen je bil od mladih let dalje. GRILJC Cene 1933 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen v Godiču. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Kamniku, živi in deluje v Kamniku. Gozdaski tehnik, komercialist alpinist, gorski reševalec slikar Vzponi v Alpah, na Kavkazu, v Himalaji in Aljaski sikarska dela: krajine in živali, več slikarskih razstav članki o planinstvu in doživljanju v hudih razmerah: Ljudje in viharji na Lotse Šaru. Deluje kot član Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik. Je tudi dolgoletni načelnik gorske reševalne službe. Kot slikar je liričen in občutljiv z velikim spoštovanjem in ljubeznijo do narave in raziskovalec njenih skrivnosti. Gradivo za razstavo 6. 2. 1995, Kamnik. Juteršek, Mirko o Griljčevem slikarskem delu. 65 Zanimivosti GROŠELJ Milan 1902 - 1979 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen in v mladosti živel v Kamniku. Jezikoslovec, doktor filozofije, študiral v Parizu redni profesorin predstojnik za klasično filologijo na FF v Ljubljani akademik, redni član SAZU urednik Komentirane šolske izdaje v latinščini Več deset razprav doma in v tujini o latinščini, antični književnosti in splošni lingvistiki. Prva redakcija Eneide. Etimologija grških besed Latinitatis centioris v katerem pojasnjuje temne besede, ki se pojavljajo v tiskanih izdajah srednjeveških listin. Najprej je služboval na gimnazijah v Makedoniji in Srbiji. Ustanovni član Indogermanishe Gesellschaft Posvečal se je pestri paleti etimoloških, oblikoslovnih, leksikalnih in drugih slogovnih študij, ki prinašajo okoli 460 etimologij, ki so našle mesto v pomembnih slovarjih. Slogovne študije in interpretacije latinskih avtorjev, na primer Horaca, pričajo o dojemanju izraznih možnosti, v jeziku na besedni, stavčni in besedilni ravni. Viri o njem Zanimivosti GRZINČIČ Pavel 1947 - 2004 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Bile je urednik revij Linguistica v Ljubljani in Živa antika v Skopju. deloval je kot buditelj lingvističnega krožka in član svetovne organizacije jezikoslovcev Indogermanische Gesellschaft. SAZU ob 40-letnici, 1978, Ljubljana, 71. Njegova rojstna hiša je hotel Malograjski dvor. Živel v Kamniku in obiskoval gimnazijo. Režiser, direktor fotografije dokumentarnih in drugi filmi Režija Izgubljena formula Janeza Puharja (2000) Scenarij Ceste včeraj, danes, jutri (1984) Montaža Leteča procesija (1972) Genesis (1973) Čarovnik (1973) Favorit (1979) Tri krat naši (1982) Direktor fotografije Leteča procesija (1972) 66 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti SLO v Beli krajini (1972) Čarovnik (1973) Favorit (1979) Režiser, študiral v Pragi na Filmski akademiji FAMU, prvi Slovenec, ki je študiral dokumentarni film. Posnel je nekaj Peter Povh Vanda Rebolj (sošolka): pričevanje Član »praške šunke«, v kateri so bili sošolci iz raznih krajev Jugoslavije. Prejel je več nagrad za dokumentarce. Peter Povh se ga spominja: »… Potem sva se spet srečala na televiziji in skupaj začela snemati serijo o slovenskih fotografih. Nisva prišla niti do Puharja, ko je že porabil denar, namenjen celi seriji: na metliškem "placu" je nasul, seveda spet zaradi verizma, po asfaltu na tone peska. A to še ni bilo usodno - potopilo nas je pometanje in nakladanje nazaj na vrsto tovornjakov! … »Tako kot svojo barko, kljub temu da je vedno trdil, da bo šla septembra v morje. A bi morala začeti snemati nov dokumentarec o razstavi slovenskih impresionistov na Dunaju pred sto leti. Že vnaprej mi je "grozil" z elektronsko računalniško interpretacijo impresionističnega načina slikanja: "Pritisneš na gumb, pa je vse impresionistično ... No - in na kateri gumb v katerem programu naj zdaj pritisnem?« Umrl je zaradi udara električnega toka med gradnjo barke. GŐTZL Valentin 17. – 18. stol. Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti HABAT Luka Pred 1902 – po 1907 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel in deloval v Kamniku Učitelj organist 2-krat kamniški župan. Zelo premožen meščan. Delo in službo je prepustil Jakobu Zupanu, kasneje njegovemu zetu. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. tast Jakoba Zupana Deloval na Duplici. Pek gostilničar tehnično podkovan. Poskus izgradnje elektrarne na Bistrici za elektrifikacijo Duplice in Kamnika 1902 prišel iz Zagorja na Duplico, kupil od Franca Škofica kmetijo z mlinom in tam deloval ( za 19. 600 kron). Oboje je podrl in z družabnikom Saxom, ki je bil elektrotehnik, uredil prostor za pisarno in elektrarno ter nabavil dve turbini. Postavil je tudi tovarno lepenke, ki naj bi jo gnala elektrika. Postavila sta drogove za elektrovod, a je zmanjkalo denarja, zato je bil razglašen konkurz. Po konkurzu je Habat pobegnil v ZDA, Habatove naprave so prodali leta 1907. Kupil jih je Ivan Bahovec in uporabil za pogon parketarne na Duplici. 67 HAFNER Izidor 1949 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti HAUS MALLER zu Stein Pred 1427 - neznano Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi v Kamniku Matematik in logik Doktor znanosti, predavatelj na FNT Zaslužen je za uvajanje računalništva v šole. Je ustanovitelj tekmovanj iz logike za osnovnošolce in srednješolce in ustanovitelj revije Logika. Wikipedija, 15. 1. 2008. Prejel Častni znak svobode RS. Sin politika Vinka Hafnerja, pred razpadom Jugoslavije znanega po žuganju z dvignjenim prstom Miloševiću. Rojen in deloval v Kamniku pred letom 1427. slikar Slikal je v Kamniku v času relativne blaginje Kamničanov zaradi razcveta mesta. Cevc, Emilijan, Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta, Kamnik 1229-1979, Kulturna skupnost Kamnik, 1979. Žena, ki ga je preživela, je bila Marjeta. HERAND Deloval 1238 – umrl pred letom 1277 Povezanost s Bival in umrl v Kamniku, pokopan v Kamniku (Marijina cerkev). Kamnikom Akademski status, Vitez Kamniški služba dominikanec Dosežki in dela Delovanje, pomembno Soustanovitelj samostana Velesovo. Priorinja Marjeta je 1277 prosila za njegovo truplo, za Kamnik in širše da bi ga pokopali v Velesovem. Ker pa so jo v posebni listini Kamničani in predstavniki cerkve prosili, je izdala dovoljenje, da se lahko pokoplje v Marijini cerkvi v Kamniku. Viri o njem Otorepec, Božo (1988): Srednjeveški grbi in pečati mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica in SAZU, Ljubljana, str. 52. Zanimivosti HENRIK HEINRICUS Sante Marie plebanus Deloval 1229 Povezanost s Kamniški župnik Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Vzpon kamniške župnije. Delovanje, pomembno Omenjen je bil leta 1229 kot Sante Marie Plebanus. Zaslužen je bil za nastanek 68 za Kamnik in širše Viri o njem siromašnice - špitala z Marijino cerkvijo, ki so ga ustanovili oglejski patriarh Bertold skupaj z bratoma Otonom Meranskim in Henrikom IV, Istrskim mejnim grofom - 1228. Za špital prispeval tudi denar. Zaslužen za začetek delovanja kamniške župnije, ker je bila Marijina cerkev povišana v glavno župnijsko cerkev. Lesar, Marko (2001). Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku, Kulturni center Kamnik Parapat, Janez (1876): Doneski k zgodovini Kranjskih mest, III, Kamnik. Letopis Matice slovenske, Ljubljana Zanimivosti HENRIK IV. Andeški pred 1195 - 1228 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel in imel posest v Kamniku. Istrski mejni grof, kamniški zemljiški gospod. Ustanovitelj špitala kovnica denarja Kamniški del posesti je dobil po delitvi z bratom Otonom. Ustalil se je v Kamniku. Pregnali so ga na Mali grad. Verjetno je bil edini Andeški, ki je z ženo bival v mestu Kamniku. V njegovem času so porušili del stolpa in ga nadomestili s polkrožno apsido nadstropne kapele. Bil je ustanovitelj špitala (hospital) sv. Antona, namenjenega za počitek popotnikov in trgovcev pod težko prehodnim Kozjakom. Viri o njem Zanimivosti HERMAN De Wolspach Deloval 1220 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Koval je denar z napisom Marchio de Steine (mejni grof Kamniški) vsaj od leta 1195. Cevc, Emilijan, 1966, Slovenska umetnost, 24. Enciklopedija Slovenije 1, 1987, 55. Rant, A. : Numizmatični vestnik XXVII, 29, 750 Parapat, Janez (1876): Doneski k zgodovini Kranjskih mest, III, Kamnik. Letopis Matice slovenske, Ljubljana Mitth. F. Krain. 1865, str. 110 Vnuk Bertolda III. sin Bertolda IV Umrl brez potomcev. Deloval v Volčjem potoku. vitez Andeški ministerial na gradu Wolfspüchel (Volčji potok) v prvi omembi gradu 1220. Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradivi, DZS, 372 Volčjepotoški vitezi so izumrli v 14. stol., ko je bila stavba omenjena kot dvor. 69 HEYBAL Oskar pater Pavlin 1914 - 1983 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku. Teolog, pater frančiškan, duhovnik organist na Šutni, šolan glasbenik. Glasbeno udejstvovanje, učil v frančiškanski šoli Grgurič 1984): Pavlin Heybal , Cerkveni glasbenik 77. Škulj, E.(1995): Slovenski frančiškani glasbeniki, Slattnerjev zbornik 122, Ljubljana. http://gajsek.blog.siol.net/2006/12/29/pismo-a-basu-1-o-mestu-in-mestni-mentaliteti/ Starejši brat Valerije Heybal. Vladimir Gajšek o njem: »Moj in naš katehet je bil pater Pavlin. Verouk smo imeli v prvem nadstropju samostana frančiškanske cerkve, vsako uro smo peli in je pater Heybal igral na harmonij, tako smo molitev povezovali s petjem. Pater Heybal je bil srčen in otroško skromen človek – nikoli ne bom pozabil, kako je nekoč privzdignil kuto in se pohvalil, da si jo je zakrpel – povedal nam je, da nas naj ne bo sram, če bomo v pošitih in zakrpanih, a čistih in zlikanih oblekah, naj pa nas bo sram, če ne bomo živeli zdravo in skromno. Tako nam je odpravil občutek socialnega sramu, ki je značilen sicer za beznico in sodrgo, za požrtnost in nečistovanje, obenem pa za malomeščansko potuhnjeno in leno, tudi za zabito meščuharstvo. HEYBAL Valerija 1918 - 1994 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojena in živela v Kamniku, obiskovala osnovno šolo in nižjo gimnazijo v Kamniku. Operna pevka Najvidnejše vloge: Thais, Tosca, Aida, Mrtve oči, Djula v Eru z onega sveta. Učenka Julija Betetta, prvakinja ljubljanske in beograjske opere, lirična sopranistka, članica opere v Bernu, koncertna pevka solistka, pela je na vseh odrih Jugoslavije, v Bernu, Veliki Britaniji, Belgiji, Avstriji in Izraelu. Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104. Mala splošna enciklopedija H-O, DZS, 1975, 33. Šilih, Alenka, 2007, Pozabljena polovica, SAZU. Enciklopedija Slovenije 4, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990, 30. Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Sadnikar, Niko: In memoriam, Kamniški občan, 1994. Bedjanič, Peter: Valerija Heybal, Kamniški zbornik, 1998. Izvira iz glasbene družine Matičič: Mati je Cecilija Matičič. Mlajša sestra Pavlina Heybal. Zaradi kršenja kulturnega molka (ker je imela pogodbo z Ljubljansko opero), so jo 70 obsodili na prisilno delo, a so jo po kratkem času izpustili. Nagrada med sopranistkami na tekmovanju opernih pevcev v Belgiji. Prešernova nagrada 1949 in XXX (2-krat). O svojem delu je dejala: »Če sem kdaj kaj resnično ljubila, je bil to moj poklic.« HUBAD Josip 1850 - 1906 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti obiskoval šolo pri frančiškanih naravoslovec opisal račjo kugo raziskovalec voda, pripravljal preparate za Dunajski naravoslovni muzej Grgurič 1984): Pavlin Heybal , Cerkveni glasbenik 77. Škulj, E.(1995): Slovenski frančiškani glasbeniki, Slattnerjev zbornik 122, Ljubljana. Starejši brat Valerije Heybal. HOHENWARTH HOCHENWART Franc Ksaverij Jožef Hanibal, Jernej 1771 - 1844 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen na Kolovcu. Grof državni uradnik muzealec, predsednik muzejskega kuratorija 1831-36, vodil poslovanje Kranjskega deželnega muzeja naravoslovec, na Dunaju študiral montanistiko, rudarstvo in medicino, tudi ekonomist. Vodnik po zbirkah Deželnega muzeja 1826. Kažipot po Postojnski jami 1832. Njegov mentor je bil Žiga Zois. Bil je okrajni komisar, glavarjev namestnik v Kopru 1803, prizadeval si je za ustanovitev deželnega muzeja, podaril mu je zbirko 116 kapnikov iz slovenskih jam (zdaj so v domu na Gorjuši). Predsednik muzejskega kuratorija v Ljubljani, izdelal opis Postojnske jame 1830 (Wegweiser fur die Wanderer in der …), 4 zvezki Beiträge zur Naturgeschichte. Opravljal je različne državne službe. Naravoslovju se je bolj posvetil po upokojitvi leta 1820. Po njem se imenujeta v kraškem podzemlju najdeni hrošč drobnovratnik (Leptodirus hohewartii) in endemična rastlina na področju Karavank in KamniškoSavinjskih Alp hohenwartov kamnokreč (Saxifraga sedoides ssp. hohenwartii). Obe imeni sta torej v latinskem imenu, ki je oblikovano po Linnėjevi (18. stol.) klasifikaciji rastlin. Slovensko govoreči baron iz plemiške družine, ki je bila veja Andechsov, je večino svoje obilne življenjske energije namenjal muzealstvu in speleologiji, v poznejših letih pa 71 biologiji. Zapustil je svoj portret, ki ga je naslikal Langus in spomine na svoje polno življenje. Lovec Spruk ga je na primer, željnega gora, nad Predasljem odvadil vrtoglavice, saj si je po več poskusih mladi baron upal čezenj z odprtimi očmi in brez njegove roke. Humorni prizor je med drugo svetovno vojno upodobil arhitekt Kopač. Verjetno je deloval pristno, ko je v reprizi Županove Micke igral Tulpenheima. Hribolazil je z Vodnikom in skupaj sta osvojila tudi Triglav, kar je bil takrat podvig. Velja za prvega človeka, ki se je vzpel na Mangart l. 1794. Viri o njem Zanimivosti Nekoč so mu iz Postonjske jame prinesli hrošča. Dotlej so verjeli, da v jamskimi temini ni življenja, Valvasor pa je tam »videl« le zmaje. Odkritje hrošča, ki so ga po Linnèjevi klasifikaciji imenovali Leptodirus hohenwartii je spodbudilo raziskovanje jamske favne. Sam pa je v visokogorju odkril endemično rastlino, ki jo je imenoval Saxifraga sedoides hohenwartii . Stražar, Stane, 1988, Ob bregovih Bistrice, KS Radomlje, 495. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 331. Enciklopedija Slovenije 4, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990, 39. Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Slovensko govoreči potomec družine, ki je imela v Kamniku ob prvem popisu meščanov mlin. Hohenwarthi so bili lastniki hiše, ki je stala na Glavnem trgu (danes hiša s Plečnikovo fasado). Stric Žiga je bil dunajski nadškof. Francozi so ga obsodili na smrt, a ga niso usmrtili, ker je z Avstrijci medtem sklenili mir. Po Vlastu Kopaču so ga imenovali Jernej. Njegov nagrobnik z groba na Rovah, ki si ga deli s sorodnikom, je ohranjen le na fotografiji. HOHENWARTH Franc Erazem - Innubus 1650 - 1714 Povezanost s Rojen na Kolovcu. Kamnikom Izobrazba, status, Genealog služba Dosežki in dela Codex Genealogicus …, Tractatus varii …(v rokopisu) Delovanje, Član Akademije operosorum (Innubus). pomembno za Kamnik Prvi izobraženec v plemiški družini Hohenwarth. Ukvarjal se je z genealogijo in v in širše rokopisu zapustil nekatere rodoslovne spise. Viri o njem Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1900, 52 in 154. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 331. Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Zanimivosti HOLMAR Matej HUMAR Matevž 1869 - 1945 Povezanost s Rojen v Samotnem mlinu (Debevčev mlin), deloval v Mekinjah. 72 Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Orgarska šola organist v Mekinjah in drugih krajih, skladatelj, pevovodja, cerkveni glasbenik, cecilijanec organist in pevovodja v ZDA: v Clevelandu več pesmaric: Slava Bogu (251 skladb, tudi nekatere Foersterjeve, 12 njegovih) , Zbirka pesmi za zbor Ameriška slovenska Lira (Ohio), 11 zborovskih pesmi. Foersterjev učenec, pevovodja v Clevelandu v Ohiu ( 1905-23), ustanovitelj pevskega društva Lira v Ohiu, ob desetletnici društva je izvajal kantato O pepelnični noči . Zavzemal se je za cerkveno glasbo, ki ne bi smela zaiti preveč pod posvetni vpliv. Prirejal je koncerte, tudi radijske. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 336. Čadež V. ( 1939), Organisti in župnijske kronike, Cerkveni glasbenik. Več člankov o njem je v Cerkvenem glasbeniku. Skupaj z drugo ekonomsko emigracijo in zaradi osebni težav (imel je nezakonskega otroka) preseljen v ZDA. Po njegovem odhodu je Lira še živela pod dvema zborovodjema, nato pa je postala cerkveni zbor, ki kot majhna skupina, ki spremlja bogoslužja, obstaja še danes (2010). 1923 se je vrnil v domovino, se poročil in naselil v Višnji gori. Sorodnik Jurija Humarja. Priimek je sam poslovenil iz Humar v Holmar. HOLEČEK Jožef – Radecky 1837 - 1908 Povezanost s Umrl v Kamniku. Kamnikom Akademski status, Generalmajor služba Dosežki in dela Kako sem izpovedoval Turke Delovanje, pomembno Kamniški Čeh. Komandant tovarne smodnika. Bil je posebnež, humorist. za Kamnik in širše Viri o njem Torkar, Zora, 2000, Kamniški Čehi in Jan Lego, Kamniški zbornik, XV. Zanimivosti Pokopan na Žalah v Kecljevi grobnici. Bil je drobne postave in imenovali so ga Radecky ali general. Veljal je kot dobričina. Rad je imel živali, v svoji vili je imel sobo z dvema drevesoma v sodih za 50 ptic pevk. Vsak dan je točno ob 15. uri na konju jahal skozi Kamnik, otrokom je metal melisnice. HOMAR Leon – Levko 1914 - 1986 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Rojen in živel je v Kamniku Akademski kipar likovni pedagog Mala plastika: ženske figure, akti, portretna plastik figuralni portal na OŠ Toma Brejca z nemško mladino, ki so jo po vojni predelali v pionirčke kip Antona Medveda vodnjak na Glavnem trgu 1951 Razstave in likovna dela. Poučeval je na kamniški gimnaziji. 73 za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti HRIBAR Anton 1839 - 1887 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Lipovec, Dušan, 1996, Kamniški zbornik XIII, 190. Vzdevek Levko. Figuralni portal za sedanjo OŠ Toma Brejca je nastal , tako kot stavba med 2. svetovno vojno, vklesani otroci so bili »hitlerjugend«. Po vojni so jim odklesali kravate in tako dobili »pionirje«. Rojen v Zg. Tuhinju, šolo obiskoval v Kamniku. Učitelj, šolski provizor spevovodja, skladatelj maše, samospevi spevoigra Prepir o ženitbi , za katero je v Pragi prejel nagrado najbolj znane pesmi: Slovenka, Slovan, Slavček, Pobratimija, Kvišku, sinovi. Zložil je tudi več kantat, napisal napeve h Klodičevima igrama »Novi svet« in »Materin blagoslov Pesmi z zanosno nacionalno vsebino, nekatere so ponarodele: Slovenka, Slovan, Slavček, Kvišku, sinovi … Zelo uspešen pevovodja, ustanovitelj pevskega društva Slavec v Gorici. Že kot učiteljiščnik je zložil latinsko mašo in večkrat nadomestoval Maška pri orglah. 1857 je postal šolski provizor pri Sv. Jakobu v Lj., 1858 v Kranju, 1859 v Vipavi, kjer je 1862 postal stalen učitelj in nastopil s svojim mnogoštevilnim mešanim zborom v Gorici pri otvoritvi Čitalnice. 1865 je dobil učiteljsko mesto v Gorici, kjer je 1879 postal vodja. Povsod je kot pevovodja dosegel uspehe. V Gorici je poučeval petje na raznih zavodih, prevzel vodstvo čitalniškega pevskega zbora in ustanovil pevsko društvo »Slavec«. Nekaj časa je vodil tudi pevski zbor goriških slovenskih srednješolcev, ki je mnogo storil za narodno probudo na Goriškem. Viri o njem Zanimivosti Njegove skladbe (nekaj maš ter mnogo cerkvenih in svetnih pesmi) so se po večini širile s prepisovanjem; zapuščino je dobil Angelik Hribar. Nekatere njegove pesmi so na Goriškem ponarodele. Rakuša, Slovensko petje, Cerkveni glasbenik 71. Mala splošna enciklopedija H-O, DZS, 1975, 53. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 351. Nagrada deželnega zbora 80 gld za kantato. Angelikov brat. HRIBAR Franc (Ivan?) 1895 - 1967 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Rojen v Lipljah pri Kamniku. Zdravnik patolog študiral v Ljubljani in na Dunaju, kjer je specializiral patologijo redni profesor, dekan Medicinske fakultete v Ljubljani, gostujoči prof. v Würzburgu Pomen in mesto patologije in patomorfologije v medicini 1955 prvi slovenski učbenik patologije Uvod v splošno in morfološko patologijo, 1951 - s terminološkim delom. Pionirsko delo v patologiji, prvi redni profesor za patologijo od 1940 in predstojnik 74 za Kamnik in širše Viri o njem Katedre za patologijo v Ljubljani, gostujoči profesor na porodniško ginekološki kliniki v Würzburgu. Pripravil je muzej makroskopskih in histoloških preparatov. Enciklopedija Slovenije 4, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990, 52. Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104. Zanimivosti HRIBAR Jožef - pater Angelik 1843 – 1907 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Zgornjem Tuhinju pri Koklet, šolo obiskoval v Kamniku, deloval v Kamniku. Pater frančiškan, bogoslovec skladatelj, organist, učitelj petja, klavirja, učitelj na orglarski šoli v Ljubljani Obsežen glasbeni opus: latinske maše (Ecce panis angelorum in druge) Marijine pesmi, adventne in božične ter postne in velikonočne. Poučni spisi o glasbi zbirke pretežno nabožnih pesmi, večkrat izdanih manjši posvetni opus pesmice za mladino Cerkvena glasbena dela I-III 1910 Učitelj v Kamniku. Vodja cerkvenega zbora (regens cori) v frančiškanski cerkvi. Poučeval je klavir ter koralno in umetno petje. Največje zasluge za slovensko glasbo ima kot skladatelj. Razvijal se je, kot se je v tistem času razvijala njegova glasba: od poskočne narodnjaške k resni, cecilijanski, oblikovani po umetniških pravilih. Rakuša, 1907, Slovensko petje, Cerkveni glasbenik. Dom in svet XX, 1907, 238. Enciklopedija Slovenije 4, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990, 51. Mala splošna enciklopedija H-O, DZS, 1975, 53. Wikipedija, 15. 1. 2008. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 351. Antonov brat HROVAT Florentin Janez Nepomuk 1847 - 1894 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Rojen v Zgornjem Tuhinju, obiskoval frančiškansko šolo v Kamniku. Duhovnik, pater frančiškan mladinski pisatelj, prevajalec šolnik 75 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Kratka zgodovina kranjskih mest življenjepisi svetnikov in slovenskih misionarjev pripravil ponatis Baragove Dušne paše črtica Iz popotnega dnevnika Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem Hmeljevo cvetje Novomeško okrajno glavarstvo, zemljepisno zgodovinski opis Pisal je življenjepise svetnikov in slovenskih misionarjev. Prevajal je Krištofa Šmida - 17 zvezkov. Dopisoval je v v Slovenec. Bil je plodovit biograf, kronist, ljubiteljski zgodovinar, ki je zapustil veliko dokumentov. Horvat, Florentin, 1891, Dom in svet 1, 51. Podbrežnik Vukmir, Breda, 2002, Domoznanska zbirka v Matični knjižnici Kamnik, Kamniški zbornik XVI, 65. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 352. O Francu Pircu po vrnitvi iz Amerike: »Čul sem marsikatero črtico o njegovem življenju iz ust ljubeznivega starčka …« Nečak Ladislava Hrovata. HROVAT Ladislav Jožef - pater Lacko 1825 - 1902 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Zg. Tuhinju (Veliki hrib), šolo obiskoval v Kamniku Frančiškan, bogoslovec jezikoslovec, slavist, klasični filolog, študiral na Dunaju pisatelj, šolnik - ravnatelj novomeške gimnazije Nabožne knjige, razprave v nemščini Latinska slovnica za slovensko mladež 1875 razprava Zur Charakteristic Hectors 1856 Vvod v Sokratovo Apologijo 1869 Pravila za pisavo.. Avtor zgodovine slovenske književnosti, nabožne knjige, znanstveni spisi, prevodi , razprava glede rabe v in l (požigavec – pogorelec) o staroslovanščini: Zlati vek Ksenofontovi spomini na Sokrata čvetere bukve Miklošičev učenec na Dunaju, narodni buditelj, razen Škrabca v svojem času najboljši poznavalec slovenskega jezika, izdal več znanstvenih razprav, iz slovenske in staroslovenske slovnice, razpravljal o skladnji, in rabi sklonov in pravopisu. Pripravljal poslovenjenje latinskega pouka. Razlagal je izvor imena Tuhinj (tulhinj je oglata dolina), ali tuhinec (tujec v štajerskem narečju). Enciklopedija Slovenije 4, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990, 51. Horvat, Florentin, 1891, Dom in svet 1, 51. Glazer Zgodovina slovenskega slovstva III, 199. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 352. Ladislav Horvat, (1862): Učiteljski tovarš, str. 188 Stric Florentina Hrovata 76 HUMAR Marjeta 1946 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti HUMAR Filomena 1859 - 1922 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi, deluje v Kamniku Profesorica slovenščine, specialistka leksikologinja, urednica, lektorica Vodja sekcije za terminološke slovarje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Raziskovalka, Političarka članica NSi, podžupanja Papirniški terminološki slovar, Gemološki terminološki slovar ; Pirčeva strokovna, literarna in dopisovalna slovenščina, uredniška dela pri slovarjih in jezikovni pregledi: Geografski terminološki slovar, vodja: Raziskava slovenske terminologije in priprava terminoloških slovarjev. Urednica Kamniškega zbornika Bibliografija sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Sorodnica Jurija Humarja po očetovi teti Mariji Rems, ki je bila njegova nečakinja Živela Nadaljevala je zdravilstvo Jurija Humarja. Zdravila z magnetizmom Nečakinja Jurija Humarja. Iz pisma Jurija Humarja Filomeni o kreposti: Sebičnost je ljubezen do samega sebe, ki se ne ozira na bližnega. Sebičen človek pravi sam pri sebi: 'Ravnal bom tako, da ustrežem svojim nagnjenjem, četudi bo moj bližnji ob tem trpel'. Kakor krepost je tudi greh en sam, dejanja sebičnosti pa so mnogotera. Sebi strežeta pravični in grešni, toda pravični pravi: 'Če bi hotel sebi ustreči in ugoditi in bi bližnjemu napravil trpljenje, potem tega nočem, nočem, da bližnji zaradi mene trpi. 'Grešni pa pravi: 'Ustregel si bom, četudi bo bližnji zaradi tega trpel. 'Grešnik pravi: ' Nimam sicer rad, da bi bližnji zaradi mene trpel. Bljižnjega ljubim - sebe pa še bolj. Ko bi hotel ,da bljižnji zaradi mene ne bi trpel, bi samemu sebi ne smel ustreči. Sebi pa hočem ustreči, ker se ljubim bolj kot pa ljubim bližnega, čeprav ob tem vem, da bo bližnji trpel.!" Vidiš Filomena, tako se ti bo tukaj razjasnilo. Ljubezen do bližnjega ki izhaja iz ljubezni do Boga je nadve velika kraljica vseh čednosti. Njej se morajo ogniti vse druge dolžnosti,posti, maše,spovedi, vse! Ko bi kdo mislil iti k maši, spovedi in obhajilu pa bi v bližini kdo zbolel in bi mu bilo potrebno streči, naj opusti mašo in naj odloži spoved in obhajilo. 77 HUMAR Frančiška Jerneja 1914 - 2000 Povezanost s Rojena v Vodicah pri Mekinjah, umrla v Mekinjah. Kamnikom Izobrazba, status, uršulinka služba pesnica kuharica in pletilja v samostanu Dosežki in dela objavljene pesmi v zbirki Žuborenje, pesmi slovenskih uršulink 2004. Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Žebovec, Marjeta, Slovenski književniki rojeni do leta 1899, dodatna knjiga, Karantanija, 2009 Zanimivosti Sorodnica Jurija Humarja. HUMAR HOLMAR Jurij Georg, Primskovški gospod 1819 - 1890 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen pri Debevčevih na Vodicah pri Mekinjah. V šolo je hodil v Kamnik v mestno šolo, kjer ni izdelal nemške triletke, novomašnik v Mekinjah. Bogoslovec, kaplan, župnik na Primskovem, zdravilec Sestavil je mednarodni jezik, menda prvi v Evropi, z 2000 besedami in 200 oblikami na podlagi sanskrta ter slovanskih in romanskih jezikov, ki naj bi služil misionarjem: Der universal-Dolmetsch oder eine Sprache für alle Nationen des Erdkreises (izšel 1870 v Grazu) Zdravljenje po homeopatskih metodah in z magnetizmom Čudodelnik s Primskovega. Svoje nenavadne moči in sposobnosti, ki si jih ni znal razložiti, je uporabljal po pameti in vesti. Uporabljal je več vrst zdravljenja; najpomembnejše in najuspešnejše pa je bilo njegovo zdravljenje z magnetizmom, z lastno močjo. Uspešno je bilo tudi njegovo hanemansko zdravljenje (danes homeopatija), hipnotiziral na daljavo, učinkoval na živali. Za delo ni zahteval plačila, živel je izjemno skromno, darove je dajal za obnovo cerkve. Njegov sloves je bil izjemen in je presegal okvire takratne slovenske dežele.Zdravil je ljudi in živali, tako s polaganjem rok kot na daljavo.Bil je sodobnik Kneippa ( ki je zdravil z vodo) in Mesmerja ( zdravil z naravnim magnetizem).Oba pa je v lucidnosti in širini duha daleč prekašal. Čeprav se on sam uvršča, enako ga pojmujejo drugi ljudje - laiki, med »čudodelnike« in njim podobne, ki uporabljajo neznanstvene metode zdravljenja, pa to ne drži povsem. V evropskem merilu mu priznavajo zasluge kot začetniku homeopatije, zdravljenje z magnetizmom pa poznamo tudi v naši uradni medicini. Viri o njem Zanimivosti Predstavitev Humarja najdemo na spletni strani Homéopathe International 2004: Čeprav ga laiki uvrščajo med zdravilce, sodi med zdravnike laike, katerih delovanje je bilo tedaj modno in poceni. Zdravljenje z magnetizmom in nauki za zdravo življenje so del današnje uradne medicine, homeopatija, ki jo je tudi prakticiral, pa je ponekod priznana medicinska panoga. Žurga, Janez, 1969, Čudodelnik s Primskovega Jurij Humar, družba sv. Mohorja, Celovec. Homéopathe International, spletna stran, 2010. Šimec, Jože (2004). Doma so mu grozili, da bo v šoli dobil, kar mu gre: »…Tako sem se bal šole kot pekla . . . 78 Dali so me v šolo v Kamnik. Potlej sem pa izostal in sem jo za nekaj let obesil na klin …« Mnogi so mu podtikali slabe namene, zato je dejal: »Za svoje delo odgovarjam pred Bogom, za hudobne jezike pa se ne menim.« Imel je smisel za humor, obvladal je večino slovanskih in nekatere druge evropske jezike. Njegovi opisovalci omenjajo učinke »terapevtske teologije« – molitve kot meditacije - sproščanja, ugodnega za zdravje. Humarjevi napotki Slovencem, da bo človek zdrav: 1. Uživaj z mero, pa vendar izdatno zdrave jedi. 2. Glej, da se ne prehladiš. 3. Pazi, da se ne udariš. 4. Varuj se, da se strupa ne nalezeš. 5. Varuj svoje srce jeze, strahu in žalosti. 6. Bodi zmeren v vseh dejanjih. Povezave z drugimi osebami iz te biografske zbirke: Stric Marije Rems (po njenin izjavi), stare matere Vande Rebolj. Marija Rems je bila teta Jožeta Sluga,očeta Marjete (Sluga) Humar, ki ima priimek Humar po možu. Prednik Frančiške Jerneje Humar. Stric Filomene Humar. Brade si ni bril, pač pa strigel, da se zaradi magnetičnosti ne bi porezal in zaradi zaraščenosti je imel težave s cerkvenimi oblastmi. HUMAR Tomaž 1969 - 2009 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki, Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel v Kamniku Carinik, elektrotehnik vrhunski alpinist od 1993, alpinistični inštruktor, gorski reševalec 1500 vzponov, 70 prvenstvenih, 15 vzponov v Himalaji, najvišji Daulagiri 8167 m, solo vzpon na Annapurno 2007 Knjiga Ni nemogočih poti, objave v tujih alpinističnih revijah Nagrajeni filmi: Reticient wall (Srebrni encian v Trentu) ter Grand prix v Katmanduju. Daulagiri Express (nagrada Zlata kamera v Gradcu ter Grand prix v Popradu na Slovaškem) Film Chamonix, posnet leta 2003. Član alpinističnega odseka SPD Kamnik. Ob koncu 20. stol. najuspešnejši slovenski alpinist, 500 vzponov, 50 prvenstvenih, odprave v Himalajo Wikipedija, 15. 1. 2008. Znameniti Slovenci, Forma 2000. Med solo vzponom na Nanga Pradat je obtičal med plazovi na višini 6000 m, po enem tednu ga je rešil pakistanski helikopter. Zlati cepin za vzpon na Ama Dablam (1996) slovenski alpinist leta 1996 2000, nominacija za zlati cepin za vzpon na Daulagiri (Francija, 1999) Bloudkova nagrada (1999) častni znak Republike Slovenije (1999) Encian za življenjsko delo (2000, Trento, Italija), ki ga je prejel poleg dveh legend Reinholda Messnerja in Edmonda Hillaryja nominacija za zlati cepin za Aconcaguo (Francija, 2004). Nekaj njegovih: 79 »Nikoli kasneje nisem doživel Himalaje na enak način. Kolca se mi po tistih časih - ko smo, vsi v novih hlačah nunar, polnih neštetih prišitih žepov, Himalajo doživljali tako romantično.« "Joža, kaj pa jaz rabim za odpravo?""Viktor, nič posebnega. Kladu in flajšter!" "Naključij ni. Ne obstajajo. Če bi, potem naša "horda privatnikov" ne bi nikoli videla Nepala.« "Ko se ti od vetra in mraza zlepije trepalnice ostane vsem zvezdam navkljub bore malo volje za romantiko.« »Nikoli nisem skrival, da sem veren, križca. … Zame bog obstaja, zgoraj sem samo Njegov. On se imenuje Jahve, Sai, Buda, Šiva, kakorkoli že. Eno od smeri v Skuti sem poimenoval Hvala ti Jahve.« JAPELJ Jurij Juri - Ac. Operosorum: Secretus, Samotni, v Ac. Arkadov: Silvanides Driadius 1744 - 1807 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem V Kamniku obiskoval šolo, učenec šole Matije Paglavca pisatelj in književnik, filolog duhovnik, posvečen 1769, škofijski tajnik in notar, tržaški škof, šolski nadzornik 1806, vodja celovškega semenišča gospodarstvenik domoljub janzenist Po Dalmatinu drugi prevod Svetega pisma v slovenščino v 11 knjigah ob sodelovanju Kumerdeja (začel prevajati in usmerjal druge prevajalce 20 let), preveden po vulgati, začeto 1784, končano 1802, sodelavci, ki so delo končali kasneje sami, so prevajali veliko germanizmov po Vodnikovih zgledih, črkopis Gutsmanova bohoričica. Prevod Velikega jožefinskega katekizma 1779 – Veliki katekizmus je bil tudi učbenik slovenska slovnica z veliko novega gradiva, prevod opernega libreta Artakserkses Dunajčana Metastasija mladinsko delo Oda na god ene mlade gospodične Eden od najbolj razgledanih slovenskih razsvetljencev, pisatelj in književnik, izvajalec janzenističnega književni programa za potrebe šole in cerkve, mecen, prevajalec nemške rokoko poezije, v prevodu mnogi novi izrazi, pomembnimi za razvoj jezika, reformator slovenskega knjižnega jezika, služboval pri sv. Antonu v Trstu, poslal je slovenske besede za peterburški slovar 1970, Med letoma 1784 in 1802 je izšel v Ljubljani drugi prevod celotnega Svetega pisma, ki so ga po ukazu škofa Karla Johannesa Herbersteina (17191787) iz Vulgate prevedli Jurij Japelj (1744-1807), Blaž Kumerdej (1738-1805), Janez Debevec, Jožef Rihar, Jožef Škrinjar, Modest Šraj in Anton Traven S Kumerdejem sta sistemsko preosnovila slovenščino kot knjižni jezik: izguba značilnosti dolenjščine, etimološka pisava, vrnitev k jeziku Dalmatinove biblije. Zmanjšujejo število kalkov iz nemščine. Koledar Mohorjeve družbe, 1959, Delež koroške v slovenski kulturi, 127. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 151. Stiasny, L. 1894, Kamnik, Zemljepisno-zgodovinski oris. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 382. Žebovec, Marjeta, Slovenski književniki rojeni do 1899, Karantanija 2007. Benkovič, J.: Juril Japelj, Dom in svet 1894, str. 33, 65. Urbanija Uroš, Jurij Japelj, življenje in delo, 2004. Josip Gruden, Zgodovina Slovencev, 1916, Benkovič, Vrtec, 1888. Grafenauer, Bogo. 80 Zanimivosti Vodopivec, Peter, …. Prijatelj (1935), Jožefinizem, janzenizem, in širjenje verskih tr naboožnih knjig … Kidrič, Fran (1929), Klesanje prvih preporodnih črt . Kos (2001), Povezanost z evropskimi literarnimi in duhovnimi tokovi – omenja pesništvo. Gspan, Cvetnik, objava Japljevih pesmi. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Pobudnik za obnovo slovenske akademije, ki jo je imenoval Literarna republika naše domovine, prvi je v šolski knjigi (v rokopisu) namesto Kranjci uporabljal izraz Slovenci za ves narod. Trudil se je z izumom perpetuum mobile. Ukvarjal se je s sadjastvom. Na smrtni postelji imenovan za tržaškega škofa Breznik, Anton (1917) : »Japelj se preveč naslanja na Japlja, od njega prepisuje celo napake, uporablja tudi vulgato«. Kljub janzenistični resnobi je vse življenje ljubil lahkomiselne in celo objestne besede. JEGLIČ Janez - Johan 1961 – 1997 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Tuhinjski dolini Vrhunski alpinist in plezalec X. stopnje tekmovalec v hitrostnem plezanju po ledu Film o plezanju v Patagoniji (s Silvom Karom) – nagrajen s priznanjem Srebrni encijan Več vzponov v Himalaji do višine 7300 m. Kot perspektiven alpinist se je leta 1982 uvrstil v moštvo alpinistične odprave v Colorado v ZDA. Tam je s Silvom Karom, med drugim, v stenah Hudičevega stolpa preplezal prvo smer IX. težavnostne stopnje za takratno Jugoslavijo in seveda tudi Slovenijo. Člani odrave v kateri je bil tudi Janko Humar iz AO Tolmin, iz domžalskega AO pa še Roman Cerar, so takrat v ZDA preplezali še več smeri VII. in VIII. težavnostne stopnje, kar je bilo za naše razmere nekaj izrednega. Doma je Janez s soplezalci, največkrat Silvom Karom in Frančkom Knezom preplezal celo vrsto izjemno težavnih prvenstvenih smeri, med drugim tudi prvo prvenstveno smer VIII. težavnostne stopnje pri nas - Ključ sreče v Sfingi v Triglavu. Po uspehu v ZDA, so se Johan, Silvo in Franček Knez leta 1983 prvič podali v Patagonijo. V mogočni granitni steni Fitz Roya so preplezali drzno prvenstveno smer, ki je pritegnila pozornost mednarodne alpinistične javnosti. Dve leti kasneje, leta 1985 se je Janez kot član državne odprave udeležil vzpona na Jalung Kang. Istega leta je skupaj s Slavkom Svetičičem in Silvom Karom opravil drugo ponovitev znane smeri Rolling Stones v Grandes Jorases v Centralnih Alpah. Konec leta 1985 in začetku leta 1986 je bil član zmagovite naveze po prvenstveni smeri v vzhodni steni Cerro Torreja, sledil je Torre Eger (1986), nato spet Cerro Torre in njegova južna stena (1987/88). Dve leti pozneje, leta 1990 je s Silvom najprej prepelezal zahodno steno Bagiratija III, takoj za tem pa se je po normalni smeri povzpel še na Everest. Viri o njem Ob tem se je Johan udeleževal tudi hitrostnih tekmovanj v plezanju v ledu, ki so jih vsako leto pripravili v Bohinju. Osvojil je tri zaporedne zmage, zadnji dve leti pa se je udeleževal tudi tekem v hitrostnem plezanju v ledu v Courchevelu v Franciji. Wikipedija, 15. 1. 2008. Znameniti Slovenci, Forma 2000. 81 Zanimivosti Umrl na grebenu Nuptseja, kamor je prišel s Tomažem Humarjem. Po je po njem se imenuje Johanov memorial PD Domžale. Prejel je Bloudkovo nagrado. Naziv najuspešnejšega alpinista leta v Sloveniji. Naziv najboljšega športnika v občini Domžale. Za film o plezanju v Patagoniji pa sta s Silvom Karom na mednarodnem festivalu gorniškega filma v Trentu osvojila prestižno priznanje festivala Srebrni encijan. JEGLIČ Janko Nepomuk 1859 - 1905 Povezanost s Rojen v Zg. Tuhinju Kamnikom Izobrazba, status, ravnatelj meščanske šole na Grabnu služba Dosežki in dela predavanje Najnavadnejše jezikoslovne napake šolskih otrok, Učiteljski žepni zapisnik z imenikom šol na Kranjskem, učiteljišč in delujočega učiteljskega osebja, vojaški žepni koledar Slovenski vojak Delovanje, pomembno zastopnik učiteljstva, predavatelj o otroški jezikovni kulturi za Kamnik in širše Viri o njem Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 393. Zanimivosti JEGLIČ Ciril 1897 - 1905 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Deloval na Kamniškem Študiral in diplomiral iz agronomije (Dunaj, Zagreb) urejevalec in načrtovalec parkov učitelj, ravnatelj podjetnik pesnik Pesmi je objavljal v reviji Dom in svet. črtice Obrazi reportaže o vzornih zadružnikih iz Šumadije članki o rastlinah in cvetju, o svojih hortukulturnih nazorih Ustanovitelj in kustos Arboretuma Volčji potok. Dosegel je, da so zaščitili park in parkovni gozd arbortuma. Nato je bila 1952 izdana odločba o ustanovitvi arboretuma. Izdelal je generalni ureditveni načrt in v njem odkril pet naravnih gozdnih združb. V načrtu je do potankosti obdelal vsak košček zemlje. Urejanje parka po njegovem načrtu se je začelo, a zaradi pomanjkanja denarja ni bilo dokončano. Arhitektonsko je želel oblikovati novi dvorec s postavitvijo Kozlerjeve hiše iz Ljubljane, a so se njeni gradbeni elementi porazgubili. Število lesnatih rastlin je povečal za okoli 1000. Načrtoval je tudi alpinum na Veliki planini iz samoniklih rastlinskih vrst, a ni dobil podpore. Viri o njem Zanimivosti Kot literatu mu je bil mentor Izidor Cajnkar. Pogačar Špenko, Andreja (1998): Ob stoletnici rojstva Cirila Jegliča, Kamniški zbornik XIV Njegova rekla: »Človek mora tudi sanjati, da lahko ustvarja. Mora vse videti v domišljiji, česar danes še ni. Mora z ljubeznijo negovati, kar se mu poraja in je še nebogljeno.« 82 JELOVŠEK, ILLOUSCHEGG, ILOVŠEK Franc 1700 - 1764 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti V Kamniku in Komendi so njegova dela. baročni slikar Freske v župni cerkvi: po Menašeju njegovo najimpresivnejše delo cerkev sv. Jožefa na Žalah - sv. Krištof na zunanjščini cerkev Nevlje, veliki oltar, 1730 – prva njegova oltarna slika osnutki prižnic v Komendi in za drugje beneficijatova hiša v Komendi 1752 Freskant iluzionistične smeri z lastnim izrazom. Razen v Ljubljani je iz Kamnika dobil največ naročil. Slikal stenske in oljne slike, grajske tapete, kulise in diplome. Med deli tega Mengšana in organistovega sina velja za najimpresivnejše strop prezbiterija v župni cerkvi, kjer je upodobil Marijino kronanje. Morda ga je med slikanjem »mučil strah pred praznino«, saj je med nagnetene figure naslikal še medaljone in uokvirjene prizore. Poslikava v cerkvi na Žalah, ki jo je Jelovšku zaupal Rasp, velja za mojstrovino, ker je plastiko oltarja, steno okoli njega, ki skozi okno prepušča toplo svetlobo in podobo Marijine zaroke z Jožefom, zlil v celoto. Scenska slikarija, ki se preliva v realni prostor, velja na Slovenskem za enkratno. Na zunanjščino cerkve je naslikal svetega Krištofa. Njegove slike so tudi v neveljski cerkvi. Prisrčni robati slikar, kot ga imenuje Cevc, je pogosto kateri od duhovitih figur nadel svoj obraz, zato je zapustil več avtoportretov. Zbornik za umetnostno zgodovino, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, na več straneh. Mikuš S. Ilovšek Franc, baročni slikar, ZUZ, 16, 1939/40. Steska, Viktor, 1927, Slovenska umetnost, 58-84. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 164. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 351. Lesar, Marko (2001). Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku, Kulturni center Kamnik. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. E. Cevc o njem: »Jelovšek je prisrčno robat slikar. Ni mu tuje ne trpljenje človeka, odličnega in kmetiškega«. 2-krat poročen, šibkega zdravja, leta 1764 ga je zadela kap JENKO Simon 1835 - 1869 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Živel in deloval v Kamniku. koncipient Prošnja, Obrazi I. – XII. Obujenke 83 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Knezov zet … Izrazita osebnost, rodoljubni pesnik z optimizmom glede usode naroda, opira se na slike iz narave. Bohanec, Franček, 1974, Biografsko berilo, 52 Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 399. Živel pri stricu frančiškanu, profesorju Nikolaju, deloval v Kamniku pri advokatu dr. Valentinu Prevcu od 1866-69. Stric ga je učil tujih jezikov. S Prevcem se je leta 1869. preselil v Kranj. Zelo bolehen, zgodaj umrl, menda zaradi kajenja. O svoji muzi Leopoldini Kuralt, potem ko se je poročila: »…Moje najboljše pesmi mi je navdihnila in če hočem zaljubljeno pesem napisati, je vedno ona, na katero mislim. Enkrat samkrat bi jo še rad videl in vedel, kaj bi mi srce občutilo …« Stritar se ga spominja: »Simon Jenko ni bil na glasu zaradi posebne skromnosti. In vendar, ko je bil v prvič sklenil na svetlo dati svoje pesmi, ponižal se je toliko, da mi jih je izročil v pregled. Izrekel sem mu svojo sodbo: med mnogimi plevami mnogo dobrega zrnja, lepe misli v nedovršeni obliki, jezik nepravilen …» JERINA Friderik 1906 - xxxx Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen na Vrhpoljah slikar, učitelj risanja restavrator »oče« Minimundusa, izdelal je prve modele, modelar deluječih strojev Oltarne slike miniaturni , modeli zgodovinska podoba Marije Pomagaj, ki so jo kasneje prenesli v Ramos Mejijo v Argentini in sicer v v Slomškov dom izdelal številne modele za koroški Minimundus, restavriral poslikal cerkve in kapele ter znamenja na Koroškem Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 Živel je v Mengšu, kasneje kot begunec na Koroškem – v Peggetzu pri Lienzu, kamor se je po vojni umaknil z ženo Nemko. V govoru je jecljal. Znano, je da so ga pred neko sliko vprašali: »Kdo pa je naslikal to sliko«? Odgovoril je: »Ppppenzl«.i JERMAN Mirko 1912 - 1987 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Rojen v Šmarci. mesar Končal Višjo vojno akademijo, polkovnik JLA politik, član KP narodni heroj Partizan od leta 1941 komandant 84 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti JEZERŠEK IVAN 1904 - 1970 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše 1941 se je pridružil Kamniški četi. Napadi na nemške postojanke in kolone, komandir čete Kamniškega bataljona, komandant 2. bataljona in nato komandant Šlandrove brigade l. 1944, sodeloval pri osvoboditvi Savinjske doline načelnik štaba višje vojaške šole Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 168 Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944-1950. v Vojnozgodovinski zbornik št. 8, str. 97102. Logatec, 2002 Odlikovanja red narodnega heroja red zaslug za ljudstvo II. stopnje red partizanske zvezde III. stopnje (2x) red za hrabrost Deloval v Komendi in Mostah Učitelj, šolski upravitelj Kulturnik Športnik in športni organizator Bile je prvi ravnatelj Nižje gimnazije Komenda. Zelo je bil predan poklicu. V kraju je spodbujal kulturno, še posebej gledališko in glasbeno dejavnost. Sam je bil do 2. svetovna vojne šahist in telovadec, po njej pa je znanje prenašal na mlade. Organiziral je telovadne akademije. Režiral je dramske predstave, ne le ljudskih iger, ampak tudi klasično gledališče. Viri o njem Zanimivosti JURAS Janez Johannes Pred 1508 – po 1528. Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Pel je v zboru Emil Adamič, v Komendi pa je bil pevovodja. Temeljito je spremenil kulturno in prosvetno življenje v Komendi in Mostah. DU Komenda, (2005. Vabilo na svečanost. Občina Komenda. kamniški meščan magister predavatelj na Dunajski univerzi in to na Artistični fakulteti od 1508 - 1528 V Hvaletovem poročilu o delovanju Artistične fakultete so navedeni dekani in magistri (Matthiae Quale ex Watsch Carniolani duodecima Aprilis electi anno 1510. V poročilu nastopajo sholastični magistri in humanistični, poznani že iz drugih virov tiste dobe , med njimi Kranjec Janez Juras iz Kamnika. Ta zbor magistrov je razpravljal o izvolitvi novih članov, rešetal domače bakalavrije, ki so prosili za pripustitev k izpitom, odločal je o sprejemu bakalavrijev s tujih univerz, magistri so se pogovarjali o razdelitvi učnih predmetov, o vsakoletni slovesni disputaciji De quolibet itd. Viri o njem Zanimivosti 85 JUTERŠEK Mirko 1932 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Podgorju, šolo je obiskoval v Kamniku, kjer je maturiral v 2. generaciji gimnazijcev. Doktor umetnostne zgodovine, docent in izredni profesor likovni publicist, sodni izvedenec in cenilec za likovno področje direktor Slovanske knjižnice v Ljubljani Sodelovanje pri monografijah Strokovne ocene in likovne kritike V Moskvi je bil eno leto izvedenec za ikonografsko slikarstvo in rusko umetnost. Zunanji sodelavec RTV je bil 20 let. Zaslužen je za ustanovitev galerij Hermana Pečariča v Parizu in Mihe Maleša v Kamniku. Prof. Zika ga je na gimnaziji pogosteje spraševal, češ, kralj bo pa vse znal, saj je v gimnazijski predstavi Hamletu igral kralja Klavdija. KAČ Miha 1942 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi in deluje v Stranjah Finomehanik modelar kipar samouk figurativne plastike, portreti znanih oseb, mamuti, tudi v naravni velikost za spomenik v Kamniku. Samostojne razstave: 1992 Razstavišče Veronika, Kamnik; 1993 Razstavišče CICERO, Ljubljana; 1995 KD Miran Jarc, Škocjan pri Domžalah; 1997 Galerija COMMERCE, Ljubljana; 1998 Kulturni dom Groblje pri Domžalah; 1999 Galerija ŠTEKEL, Gornji grad in druge. Ustvarja pretežno v patiniranem mavcu in žgani glini. Obe tehniki suvereno obvlada, tako kiparsko modelacijo kot specifične zahteve kiparskega materiala. Miha Kač je izrazit »kipar portretist«. Ko sledimo njegovo razvojno pot, vidimo, da gradi v smeri anatomske perfekcije, v izraznosti pa zasleduje psihologijo modela. Svojih kiparskih portretov se loteva študiozno. Poleg biografije modela preštudira izrazne poteze obraza, značilno pozo, saj meni, da človekov obraz in oči zrcalijo vse, kar je v človeku od bolezni do ljubezni. Član skupine NOVA. Dr. Janez Marolt : »Miha Kač sicer ni akademsko šolan kipar, vendar je v svojem ustvarjalnem delu dosegel stopnjo, ki klasični amaterizem presega in se lahko meri z marsikatero skulpturo znotraj akademskega realizma«. Dr. Cene Avguštin: »Ni verjeti, da bi še kje srečali kiparja, kakršen je Miha Kač, ki si je zadal nalogo, da bo upodobil komaj pregledno vrsto velikih mož in žena slovenskega rodu, v prvi vrsti takih, ki jih sam najbolj ceni in občuduje. Tako se pred našimi očmi zvrščajo skrbno izdelani portreti pomembnih osebnosti, ki bi jih po njihovih delih moral 86 poznati vsakdo med nami«. KALINŠEK Terezija - Sestra Felicita 1865 - 1937 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti KALIŠNIK Štefan 1929 - 2004 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojena v Podgorju, živela je v Mekinjskem samostanu Redovnica uršulinka učiteljica kuhanja Predelala je 6 knjig Magdalene Pleiweis, a tako, da so skoraj v celoti njeno delo. Vodila je gospodinjsko šolo Kmetijske družbe v Marjanišču. Njene kuharice in posamezni recepti sodijo med najboljše še danes. Slovenec, 1928, 21. Ilustrirani Slovenec, 1927, 17. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 424. Šilih, Alenka: Pozabljena polovica, SAZ. V enem od njenih receptov je kot začimba naveden plod oleandra, ki je zelo strupen. Rojen v Godiču, v šolo hodil v Mekinje. Diplomirani slavist, lektor pisatelj, publicist, novinar, urednik. Zbirka novel: Skoraj pozabljene zgodbe Recite mi Erna TV drame, satire, kozerije, črtice, novele, radijske igre, članki reportaže 400 intervjujev Izvrsten pisec lreposlovnih besedil. Teoretska poglabljanja v vprašanje umetniškega ustvarjanja. Zaposlen na je bil na Delu in na 30 let na Naših razgledih, kjer je širil prostor svobodnega mišljenja. NR so bili v tistem času najvišji intelektualni dosežek. Nasprotoval je komercializaciji medijev in rumenemu tisku. Pibernik, France, 2006, Kamniški zbornik XVIII, 89. Kovačič Peršin, Peter (2011): Delo, Književni listi, 2.3.2011, str. 15 Dve Tomšičevi nagradi za novinarsko delo O sebi: »Moja pisarija? Rečem si včasih: Ne bi si rad pokvaril ljudskega zaupanja. Za sodbo bedakov ti ne gre, pametni pa sodijo pametno.« »Življenje sem porabil ali zapravil pri Naših razgledih - bil sem kot gospodinja, ki ves dan dela, pa nima kaj pokazati.« Čeprav je režim totalitaren, ozon vedno prinašajo posamezniki z jasno mislijo in trdno moralno držo. KAPPUS Andrej KAPUS 1644 - 1678 87 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku. Profesor poetike na Dunaju in filozofije v Zagrebu Frančiškan, v red sprejet 1667 Več latinskih knjig, npr. Hymaeneus Romae sacer et profanus prosa et metro, Graecii 1677. Uveljavljen raziskovalec poetike Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 426. Backer-Sommervogel 4, 916. Koblar, IMK 10, 103. Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008. Dediščino je naklonil Kolegiju iz Ljubljane 1678. KARDELJ Edvard - Krištof, Sperans, Tone Brodar, Jože Bevc, Josip Šestak, Ivan Kovač 1910 - 1979 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Kamniški občinski odlikovanec . Učitelj politik publicist Ustanovitelj revije Književnost, založbe Nova knjiga, tednika Ljudska pravica Razprave in članki: Nacionalno vrašanje kot znanstveno vrašanje Revolucija demokracije v Španiji Ofenziva avstrijskega fašizma Pot nove Jugoslavije itd. Za Kamnik nima zaslug. Odlikovan je bil v skladu s tedanjimi navadami: ker je bil v vseh slovenskih občinah, jer bil tudi v Kamniku. S Kamnikom tudi sicer ni bil nikoli povezan, prihajal pa je na lov v Kamniško Bistrico. Enciklopedija Slovenije, 1990. Častni občan občine Kamnik 1969. KAROL de Stein, Kamniški deloval pred 1143 Povezanost s Ministerial grofa Bertolda II. Kamniškega na Starem gradu. Kamnikom Izobrazba, status, Vitez Kamniški služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Omenjen je v Vetrinjski listini 1143 – 1147. Andeški ministeriali so imeli v grbu za Kamnik in širše andeškega orla. Viri o njem Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi, DZS, 151. Zanimivosti Na Starem gradu so mu sledili: Gerloch 1157, Bertold 1159, Gesrloch ml. 1177, Gerlochus de Stein 1207, vitez Bernard iz Loke 1306, Ortolf Mengeški 1309 88 KECEL KECELJ Johan, Janez 1839 - 1888 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval v Kamniku. Kamniški župan 1877 – 83 poslanec nemške stranke v kranjskem deželnem zboru gospodarstvenik nedokončana glavna šola V nekaterih zadevah uspešen gospodarstvenik. Nadaljeval je izgradnjo kanalizacije. Skupaj z Alojzem in Francem Prašnikarjem je bil ustanovitelj zdravilišča. Bil je nemškutarsko usmerjen, zato nepriljubljen. O njem je bila napisana zbadljiva črtica o Hanseljnu Keclju. Strežba v nemščini v zdravilišču je odganjala mnoge goste, kar naj bi bil eden od razlogov za razmeroma hiter propad zdravilišča. Veljal za slabega župana, a je bil ponovno izvoljen. Imel je sedem gospodarskih dejavnosti. Kupoval je zemljiške posesti. Kersnik, Janko (1952): Zbrano delo V., Ljubljana. Osebni arhiv Toneta Steleta Kamničan (1907): Naš list, 17. 8. 1907 Torkar, Zora (1998): Vse za čast in oblast, Kamniški zbornik XIV. Prašnikarjev zet, žena Marija Prašnikar, je vodila restavracijo v zdravilišču. Bosa je imenoval za lovca v Kamniški Bistrici. Janko Kersnik o Keclu: »Mož, dokaj neznatne izobrazbe, a petičen, je kar gorel od nemškutarske ideje in si znal na volitvah utrditi svojo kandidaturo z obljubami in še posebej z denarjem.« Cenil je odlikovanja, razne časti in visoke obiske. Grafit iz Keclovega časa: Mično v resnici je mestece Kamnik, Vendar - temni ga nemškutarski slamnik. KLADNIK Matjaž 1975 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel v Kamniku do konca študija, obiskoval gimnazijo smučar skakalec trener 19. mesto na olimpijadi v Lillehamerju Ekipno 9. mesto državni reprezentant v smučarskih skokih Kladnik je za Slovenijo nastopil na Zimskih olimpijskih igrah 1994 v Lillehammerju, kjer je osvojil 19. mesto na mali skakalnici, 27. mesto na veliki skakalnici, bil pa je tudi član ekipe, ki je osvojila 9. mesto 89 Viri o njem Zanimivosti KLEMEN Ivan 1871 - 1944 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Wikipedia Ima brata dvojčka Podobar, rezbar Nekateri izdelki so prave umetnine. Razvil je pomembno podobarsko in rezbarsko dejavnost. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 328. Repičev učenec, dela imajo visoko umetniško vrednost. KLEMENČIČ Vladimir 1920 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Doktor geografije redni profesor Dileme o vsebini regionalne geografije v sistemu znanosti idr. Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Socialnogeografski problemi, Posvečeno 70. letnici prof. Vladimirja Klemenčiča, 1997. Tischlerjev nagrajenec. KLOPČAR Marija Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi in deluje v Kamniku. Doktorica etnologije Mnogovrstna ustvarjalnost Kati Turk Kamničani Dediščina Velike planine in ustvarjalna obzorja arhitekta Vlasta Kopača, Vlasto Kopač (1913-2006) Strokovno in raziskovalno delo 90 KNAFLIČ Tone 1893 -1957 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel in deloval v Kamniku. usnjar gospodarstvenik podpornik kulture Od mladosti živel in deloval v Kamniku (1924). Ustanovitelj usnjarske industrije (kasneje Utok), še eno leto po vojni je vodil tovarno. Iz stare Terpinčeve usnjarne je napravil velik industrijski obrat – enega največjih usnjarskih v Sloveniji. Podpornik društev, Sokolu in Solidarnosti je podaril zemljišče za gradnjo doma. Najprej je obdeloval goveje kože, kasneje pa svinjske za galenterijsko usnje. Cenjen med ljudmi. Zika, Ivan, 1959, Kamniški zbornik V, 270. Njegova izjava ob podržavljenju njegove tovarne usnja: »Politično bojo spelal. Gospodarsko pa ne bojo« »Pa je imel prav«, so ga kasneje komentirali. Ironično so ljudje govorili, da UTOK pomeni Ukradeno TOnetu Knafliču. KODER Helena 1937 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živela in šolala se je v Kamniku. Profesorica italijanščine in francoščine, šolana v filmski publicistiki režiserka dokumentarcev, scenaristka Glavna ženska vloga v filmu Kala, dokumentarni film Režirala: Sestra v ogledalu - portret Lenče Ferenčak (2003) Obrazi iz Marijanišča (2000) Mož brez posebnosti - portret Janeza Gradišnika (2000) Magdalenice gospe Radojke Vrančič (1997) Prizori iz življenja pri Hlebanjevih (1997) Scenariji: Sestra v ogledalu - portret Lenče Ferenčak (2003) Volite mene (1990) Jezuiti se vračajo (1991) Obrazi iz Marijanišča (2000n) Vojna in pogajanja (1995) Mož brez posebnosti - portret Janeza Gradišnika (2000) Magdalenice gospe Radojke Vrančič (1997) Prizori iz življenja pri Hlebanjevih (1997) Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine (2004) Radijska in TV napovedovalka od 1956. Bila je igralka, režiserka in scenaristka. Šimenc, Stanko, 2006, Dokumentarne »podobe življenja« Helen Koder, Kamniški zbornik, XIII, 113. Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana Žena glasbenika Urbana Kodra Nagrade: Festival slovenskega filma, Portorož (2001) 91 nagrada Jožeta Babiča za najboljše dokumentarno televizijsko delo. KONČNIK Martin 1841 - 1891 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Nevljah. Kaplan, župnik Nabožne pesmi Sezidal je župno cerkev v Cerkljah. Slovenski biografski leksikon . KOPAČ Vlasto 1913 - 2006 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval je na področju Kamnika Arhitekt Razgled z Grintovca Krajevna imena v Grintovcih Pomenki na poseki Nekaj etnografskega drobiža iz Kamniških Alp Obledele podobe iz Grintovcev Smernice za zavarovanje naravnih in kulturnih vrednot Velike planine in njene soseščine Urbanistični program Velike planine Še enkrat o Veliki planini Velikoplaninski stan Andrejkova Manca z Velike planine Varstvo spomenikov Pastirska torila z Velike planine Ob 80-letnici gorskega vodnika in reševalca Franceta Erjavška Ovalna bajta in njene razvojne modifikacije Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah Velikoplaninska bajta in nekaj njenih značilnosti. Risba – portret Frana Albrehta, narisan v Dachauu Ohranjanje in raziskovanje Velike planine, zaščita in rešitve v času ogroženosti planine, ureditev turistične krajine na Veliki planini po tradiciji. Klopčar, Marija, 2006: Vlasto Kopač (1913–2006). Traditiones 15/1, 257–261. Plečnikov učenec, za kar si je zelo prizadeval, čeprav ni bilo prostora v risalnici: »Gospod profesor, kaj pa če bi jaz risalno desko položil med dve mizi pod oknom«. Tam sta bili mizi razmaknjeni, da je snažilka Ana skozi okno stresala krpe. Plečnik se je namuznil in dejal: »Bom vprašal našo Ano, če se da kaj narediti.« Nekoč med študijem ga je Plečnik vprašal, kje bo preživel počitnice. Dejal, je, da v Splitu.«Škoda«, je rekel, »lahko bi nekaj lepega skupaj naredila«. Pa je ostal in začela sta projektirati Ljubljanske Žale in drugo. Državno odlikovanje za varovanje naravne in kulturne dediščine, posebej Velike planine 92 KORDAŠ Ivo 1929 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živi od 1936 dalje v Kamniku, osnovno šolanje v Kamniku Zdravnik, slikar v pastelu in akrilu, portretist, krajine in vedute Samostojne razstave 1963 Galerija Kos, Ljubljana 1997 Galerija Majolka, Kamnik 1998 Galerija Metulj, Kamnik 1999 LIP, Radomlje 2001 Galerija Veronika, Kamnik 2002 Galerija Klub Galion, Kamnik 2002 Paviljoni Graščine Dol, Dol 2003 Modra Galerija, Domžale 2006 Galerija Loterije Slovenije, Ljubljana Služboval je na Anatomskem institutu Medicinske fakultete v Ljubljani in v tovarni Lek d.d. v Ljubljani. Leta 1963 je razstavil nekaj slik v Galeriji Kos v pasaži Nebotičnika. V šestdesetih in sedemdesetih letih sodeluje na raznih likovnih srečanjih kot so skupinska razstava kamniških amaterjev v Galeriji Veronika Kamnik (1963in 1966), na Ex Temporih v Piranu in Gradežu 1968 in 1969. Leta 1970 sodeluje na razstavi zdravnikov Jugoslavije v Opatiji in 1972 na razstavi zdravnikov Slovenije v Ljubljani, 1976 na razstavi sodelavcev tovarne Lek. Viri o njem Zanimivosti Udeležuje se Ex temporov v Piranu in Kamniku na Gorenjskem in sodeluje na številnih skupinskih razstavah in je v tem desetletnem obdobju pripravil devet samostojnih razstav. Ima tudi nekaj javnih kiparsko - oblikovalskih obeležij . Lipovec, Dušan, 2002, Ivo Kordaš, Kamniški zbornik XVI, 289 Barve pripelje do mere, da je adut in sredstvo stvaritve barva. KORDAŠ Marjan 1931 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Priseljen v Kamnik 1936, nato živel v Ljubljani zdravnik Akademik, znanstvenik, raziskovalec Docent, profesor za patofiziologijo na MF v Ljubljani. Prek 100 bibliografskih enot. Raziskoval je kinetiko reakcij med živčno mišičnim prenosom. 1971 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani. 1971 habilitirani docent za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. 1973 docent za patološko fiziologijo. 1977 93 izredni profesor za patološko fiziologijo. 1979 redni profesor za patološko fiziologijo. Od 6. junija 1995 je izredni član SAZU, od 7. junija 2001 pa redni član SAZU. Pomembnejše raziskovalno delo: 1. Kinetika reakcij med živčno-mišičnim prenosom v skeletni mišici (preko registracije toka motorične ploščice), v zadnjih letih tudi nevroendokrinologija. Rezultati so bili objavljeni kot poglavja v knjigah (skupaj 4; založbe: Academic Press, Elsevier, New York Academy of Sciences) ali kot članki in extenso v mednarodno recenziranih revijah (skupaj 23). 2. Simulacija nevromuskularnega prenosa, delovanja krvnih obtočil in ledvic. Rezultati so bili objavljeni. Viri o njem Zanimivosti KOŠAR Franc 1823 - 1894 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše 1976 Nagrada sklada Borisa Kidriča. Šolal se je pri frančiškanih v Kamniku. Slomšek mu je podelil mašniški red in spiritual škofijskega semenišča urednik hagiograf (raziskovalec življenjepisov svetnikov) evropskega formata Slomšku je ob vstopu v škofijo zložil dolgo slovensko pesem. Franc Kosar: Anton Martin Slomšek, Fürst-Bischof von Lavant, dargestellt in seinem Leben und Wirken von Franz Kosar, Marburg 186. Knjiga Nebeška hrana, Celovec Avtor Slomškovega življenjepisa, poznavalec njegovega življenja. Urednik Drobtinic, pisal je za Drobtinice, pisal za Slomškovo Djajne svetnikov božjih in razne nabožne knjige. Slomškov biograf: Knjiga je izšla, kar je bilo znamenje velike pietete, že leto po Slomškovi smrti, zato jo je bližina dogodkov razumljivo pogojevala tako glede informacije (kaplanska leta so komaj nakazana) kakor glede kompozicijske perspektive (več v nesorazmerni celoti navedenih pridig). Franc Kosar ostaja do danes edini slovenski hagiograf evropskega formata: žlahten intelekt, žlahtno srce, žlahtno pero.. Viri o njem Zanimivosti Sodelavec Luke Jerana vnet Slomškov učenec »Slovenski Trochu« KOŠIČEK Marjan 1923 - 2003 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Živel in umrl v Kamniku Zdravnik, psihiater Knjige: Ženska in ljubezen v očeh Ivana Cankarja Človek, imej se rad 94 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Ne boj se ljubiti Moški v škripci Napisal je več kot 30 strokovnih knjig. Prva med njimi z naslovom Spol, ljubezen in zakon je izšla leta 1965, doživela pa je štiri ponatise. Psihiater in svetovalec za težave v partnerskih odnosih. Preučeval je spolno ljubezen in bil na tem področju med prvimi strokovnjaki in raziskovalci v bivšem jugoslovanskem prostoru. Njegovo delo nadaljuje žena, socialna delavka Alenka Košiček. Nekaj njegovih: »Ljudje pač hrepenijo po močnih čustvih. In v večini partnerstev manjkajo prav močna čustva, strast, ogenj, vse sčasoma postaja bolj mlačno, pusto, sivo. Zato iščejo nadomestke v raznih dr. romanih in limonadastih nadaljevankah, da tako v svoji fantaziji doživljajo strasti, ki jih ne morejo izživeti v realnem življenju.« …»Ljubezen je, kot sem že rekel, kot uspešno podjetje. Če hočeš, da napreduje, moraš vanjo vedno vlagati nekaj novega, kapital, svoje znanje, izkušnje.« … »Moj nekdanji učitelj je lepo povedal, da je težava v tem, če je "penis pametnejši od moškega" … »Vse več se govori o seksu, a noben vrag ne govori o ljubezni. To je strašno.« KOVAČ Bogomir 1952 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi v Kamniku. doktor ekonomije profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani za področje ekonomske teorije in primejalne analize ekonomskih sistemov , nekaj let gostujoči profesor na ekonomskih fakultetah v Beogradu in Splitu avtor prek 250 člankov v strokovnih revijah avtor 8 knjig s področja ekonomske teorije in menedžmenta publicist (kolumnist SP Dela, Mladine, Teleksa, Ekonomske politike, Financ) z več kot 750 objavami Izobraževal in izpopolnjeval se je na tujih univerzah v ZDA (Berkley) in Angliji (Cambridge), v Nemčiji in Franciji. Je član European Economic Association in American Association for Evolutionary Economics. Sodeloval je pri obeh reformah ekonomskega sistema v SFRJ (član Mikuličeve komisije in Markovičeve refomne skupine. Predsednik Ekonomskega sveta pri vladi RS (1992- 1996). Predsedniški kandidat leta 95 KOZAK Juš – Jelanov 1892 - 1964 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti KOŽELJ Anton 1874 - 1954 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Pisateljsko delo o Kamniških Alpah in Veliki planini. Profesor zgodovine in geografije pisatelj, esejist, gledališnik, gledališki kritik urednik Šenpeter Beli macesen (življenje v planinah) Lectov grad, Pavlihova kronika Upravnik SNG v Ljubljani, urednik Ljubljanskega zvona, Slovenskega zbornika in Novega sveta, član jugoslovanskega gibanja Preporod. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 394. Brat Ferda Kozaka. Med vojno konfiniran, nato partizan. Rojen in obiskoval meščansko šolo v Kamniku. Študiral na dunajski akademiji likovnih umetnosti ilustrator profesor risanja na realki (od 1903) Slike cerkva in župnikov šempetrske župnije Ilustracije Panorama z Vršiča, Slap v Martuljku, ilustracije Gregorčičevih poezij, slovenskih balad in romanc, Slovenskih legend, oljne slike, Križev pot v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. napravil je portrete slovenskih pisateljev in pesnikov, tudi Prešernovega itd. Idealistične slike planinskega sveta, ki imajo predvsem dekorativni pomen. Od marca 1903 je profesor risanja na lj. realki. Mnogo je ilustriral za MD (Koledarji, Gregorčičeve poezije, Slov. balade in romance, Slov. legende), Planinski vestnik 7-9, 1936, 222. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 544. Sin Matija Koželja. KOŽELJ Maks 1883 – 1956 Povezanost s Kamnikom Status, akademski Živel in delal je v Kamniku, obiskoval ljudsko šolo. Študiral na dunajski akademiji, a je ni zaključil zaradi bolezni. 96 status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Slikar kopir v Monaku, slikar krajinar, fotograf planinec in gorski reševalec Slike in freske scenografije za gledališke igre Narodne čitalnice v Kamniku krajine Pomagal očetu, ki ga je naučil slikanja al fresco pri slikarskih naročilih. Poslikal je cerkev v župni cerkvi Zg. Tuhinj.Ustvaril je zbirko risb s kredo. Krajine so največ iz Kamnika in okolice. Leta 1935 je bil predsednik Tujsko prometnega društva, zbiratelj umetniških slik, slikar planin, predvsem Kamniških – krajinar. Slikal je za kralja Aleksandra. Večkrat je razstavljal v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu in drugje. Malešič, France in soavt. 2002, Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, 124. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 544. Stele, France, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, 124. Stele, France, Umetnostni spomeniki Slovenije I. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Prvi načelnik Rešilne postaje Slovenskega planinskega društva, predhodnice Gorske reševalne službe. Po njem se imenuje Koželjeva pot, to je pot Iverje - Kamniška Bistrica. Srebrna značka Planinske zveze. Sin Matije Koželja, brat Antona Koželja. KOŽELJ Matija 1842 - 1917 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel, deloval in umrl v Kamniku. Končal je risarsko šolo na realki cerkveni slikar, občasno krajinar, slike na moker omet Oltarne oljne slike, freske, olja po vzoru nazarencev, gorske krajin 20 križevih potov Smrt sv. Jožefa (1876),cerkev sv. Jakoba Rojstvo in Brezmadežna (pročelje) v župni cerkvi preslikave in doslikave – freske in slike na platno. Bival (od leta 1865) in delal ter umrl v je Kamniku. Od leta 1865, ko se je v njem naselil, je imel slikarsko delavnico v Kamniku Poslikal je kapelice na Kalvariji, poslikal cerkve na Gorenjskem in izdelal 4 slike v prezbiteriju v Kamniku (1881), ladjo župne cerkve v Kamniku (1908), v Mostah, svetišče v Zg. Tuhinju (1906), svetišče v Komendi (1886), nekatere kapelice. Njegova je druga poslikava v prezbiteriju župne cerkve – za Goldensteinom (prva poslikava). Josip Dostal 1914, Viktor Steska 1918. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 396. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 544. Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Stele, France, - Politični okraj Kamnik. Žigon, A. 1985, Matija Koželj in stensko slikarstvo. Po začetnem slikarskem pouku se je izobraževal sam, sin Antona Koželja, brat Maksa 97 Koželja KRALJ Niko 1921 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Kot vrhunski oblikovalec je sodeloval s tovarno Stol. Arhitekt, docent na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, dekan te fakultete, izpopolnjeval se je v Stockholmu in ZDA moderni klasik v industrijkem oblikovanju s skandinavskimi načeli , »kralj slovenskega industrijskega oblikovanja« Oblikovanje pohištvene garniture REX, izdelan 1951, patentiran 1954 izdelki industrijskega oblikovanja patenti članek Naše prizadevanje za sodobno opremo stanovanj (KZ), Umetnost – industrija Do leta 1987 je bilo prodanih več kot milijon stolov rex. S stolom REX 52 (lat. rex pomeni kralj) je leta 1952 hkrati dosegel tehnološki preboj in inovacijo ter oblikovalski vrhunec. Oblikovalsko posnema kozolce, ker je vsako oblikovanje povezano z okoljem, v katerem nastaja. Uspel mu je način krivljenja vezane plošče, ki ga je "izstrelil" med največje oblikovalske legende in mu je prislužil vstop v newyorški muzej MOMA (Museum of Modern Art). Po letu 1950 je spodbudil samostojno in domiselno oblikovanje pohištva v tovarni Stol. V Izraelu je bil ekspert OZN za razvoj industrijskih izdelkov. Pionir industrijskega oblikovanja v Sloveniji in Jugoslaviji, znan je tudi drugod po svetu. Več kot 100 patentov. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 399 Znameniti Slovenci, Forma 2000 »Vse moje oblikovanje je izredno preprosto, moram pa dodati, da je preproste oblike izdelka zelo težko narediti.« »Nikoli me ni mikalo, da bi naredil stol za papeža.« »Ne moti me, da me kopirajo, ker je to potrditev, moti pa me, če me modificirajo.« Prešernova nagrada1962 Jesenkovo priznanje Njegov moto: »Osnova za oblikovanje je organska zveza vseh funkcij, ki imajo pravico vplivati na oblike, pri čemernikjer ne zasle dimo dominante. Tako oblikovani predmeti so nevtralni, izražajo sami sebe in opravljajo nalogo, ki so ji namenjeni«. KRATNER Fanika KRATNAR 1. pol. 20. stol. Povezanost s Živela in delovala v Kamniku Kamnikom Akademski status, likovnica služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Predsednica Sportnega kluba Kamnik za Kamnik in širše 98 Viri o njem Zanimivosti Med bivanjem v Kamniku je bila v družbi Otona Župančiča. KRAUT Bojan 1908 - 1991 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku, obiskoval osnovno šolo Inženir strojništva, doktor znanstvenik častni doktor Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, profesor, dekan, ravnatelj Krautov strojniški priročnik (po njem imenovan po smrti), največja slovenska strokovna uspešnica, 280 drobno popisanih strani, skupaj s ponatisi 132. 000 izvodov, je izvirna slovenska strokovna knjiga z najdaljšo kontinuiteto ponatisov Na realki v Ljubljani je leta 1926 maturiral, zatem pa leta 1932 na zagrebški univerzi še diplomiral iz strojništva. Najprej se je zaposlil v pomorskem arzenalu v Tivtu, Boka Kotorska, od leta 1933 pa je bil konstruktor v Strojnih tovarnah in livarni v Ljubljani. Hkrati je bil v takratnem Zavodu za strojništvo Tehniške fakultete v Ljubljani asistent. Leta 1937 si je pridobil status pooblaščenega inženirja, njegova naslednja zaposlitev pa je bila v Slavonskem Brodu. Kot konstruktor v tamkajšnji Tovarni vagonov, mostov in lokomotiv je napredoval v obratnega inženirja in vodjo orodjarne. Po osvoboditvi je postal vodja obnove, saj je bila tovarna med 2. svetovno vojno zelo poškodovana. Zatem je sodeloval v polaganju temeljev nove slovenske strojne industrije. Najprej je vodil demontažo obdelovalnih strojev v dveh nemških tovarnah, ki sta bili Jugoslaviji dodeljeni v okviru vojne odškodnine ter pri organiziranju in gradnji Tovarne avtomobilov in motorjev TAM v Mariboru in nazadnje tudi kot tehnični direktor ljubljanskega Litostroja. Po koncu druge svetovne vojne je bil med prvimi profesorji takratne Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Predaval je tehnologijo kovin, tirnična vozila in termotehniko. Poleg tega je bil tudi prodekan, dekan, predsednik fakultetnega sveta in ravnatelj Inštituta za strojništvo. Znan je bil po svojem sistematičnem delu za strojniško literaturo, od standardov do strokovne revije. Že leta 1953 je pripravil prvo skupino Litostrojskih standardov, drugo leta 1955, zatem je bil strokovni urednik za strojništvo pri Tehnički enciklopediji Leksikografskega zavoda v Zagrebu. Eden od dveh njegovih najpomembnejših prispevkov je bila priprava izdajanja Strojniškega vestnika, delo pa je potekalo pod okriljem Društva (danes Zveze) strojnih inženirjev in tehnikov. Vodil in urejal ga je 30 let. Drugi in morda še pomembnejši prispevek pa je Strojniški priročnik, po njegovi smrti preimenovan v Krautov strojniški priročnik, največja slovenska strokovna uspešnica. Strojniški vestnik, Ljubljana (34) 1988/4-6 Njegov Strojniški priročnik je še mogoče kupiti po 35 € (2011). KREGAR Miro 1962 - Povezanost s Kamnikom Živi v Stranjah. 99 Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Triatlonec svetovni podprvak (Havaji, 2009) Plavanje: Najboljši čas plavanja na Ironmanu: 56 min – Brazilija 98 Kolesarjenje: Najboljši čas na Ironamnu: 4 ure 49 min – Jumme EP 95 Tek: Najboljši čas teka na Ironmanu: 2 ure 56 min – EP Nizozemska – Almere 99 Osebni rekord na Ironamnu: 8 ur 52 min – Almere, 1999 S triatlonom se ukvarja od ok. leta 1984. Za primerjavo, triatlon Ultraman, ki je bil ustanovljen leta 1983, je dva in polkrat daljši od Ironmana. Kregar, ki ima za seboj tudi 18 startov na Ironmanu, je bil na progi po skoraj devet ur na dan, iz dneva v dan bolj utrujen. »Pet ur treninga na dan je dovolj za udeležbp na krajšem triatlonu, z 10 urami na teden pa je pod streho polovični ironman.« »Če veš, kje so tvoje meje, potem to ni norija.« Njegovi biometrični podatki: Pulz v mirovanju: 38 udarcev na minute, pulz maksimalni: 186 udarcev na minute, maksimalni sprejem kisika: 73 ml/kg/min. KREK Frančišek Fran - Selski 1858 - 1921 Povezanost s Deloval je od l. 1896 in umrl na Vranji peči. Kamnikom Akademski status, Duhovnik služba Mladinski pesnik Dosežki in dela Pesmi za mladino Delovanje, pomembno Sodeloval: Vrtec, Dom in svet za Kamnik in širše eden od plodovitejših mladinskih pesnikov živahne in nežne pesmi Viri o njem Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 557 Zanimivosti Kakovostno se je razvijal zaradi Levstikovih zahtev, ko je sodeloval pri Vrtcu . Kitica iz pesmi Poezija: Ko črne mi prete skrbi, Obsveti mi jih poezija. Potem se jasno vse mi zdi, Potem vesela še samija. KREK Janez Evangelist 1865 - 1917 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba V mladosti živel v Komendi, hodil tam v šolo, šolo je obiskoval tudi v Kamniku. Bogoslovec, sociolog na Dunaju opravil doktorski študij Politik, poslanec v dunajskem parlamentu Publicist, poliglot 100 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Igre za ljudstvo: Turški križ Tri sestre 1910 knjige: Iz moderne dobe 1843 Črne bukve kmečkega stanu 1895 Kako se človek spreminja. Najbolj znano delo: Socializem (polemika z marksistično koncepcijo in zavzemanje za encikliko). Govor o delavski organizaciji in zadrugah 1898 na zborovanju kamniškega političnega društva, objavljen tudi v Rodoljubu. Sodelavec Vrtca, izredno nadarjen za jezike, v državnem zboru je zastopal kamniški okraj, občutljiv za socialna vprašanja, zagovornik jugoslovanstva, poslanec na Dunaju, aktivni član slovenske klerikalne stranke (Slovenska ljudska stranka). Zavzemal se je za trialistično preureditev Avstrije. Bil je idejni pobudnik Majske deklaracije, eden najbolj uglednih v svojem času. Lovriček, 1918, Alamanak hrvatsko-slovenskog katoličkog narodnog đaštva. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 406. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 560. J. E. Krek, Izbrani spisi I., s seznamom literature o Kreku. Čas XX 3/4 - prispevki o Kreku kot sociologu, politiku in teologu. Župančič o njem: Mož, preprost in dober kakor vsakdanji kruh, genij ne za luksus, temveč za potrebo, genij širokih mas – kje ja tvoja skrivnost, kje tvoja veličina. …In če ti postavimo spomenik, da postavimo najboljšemu … bodočnosti svoje domovine, Jugoslovanstvu. Genij širokih mas. Vadnjal: Mož z državniškim umom in kraljevskim srcem. Ni se hotel slikati, posebej ne za javnost, le za legitimacijo se je moral. Do njegovih slik so prišli z zvijačo. Krek 1914: Veliko revolucij je napravilo mnogo dobrega. Države so bile krive za več revolucij nego ljudstva. Države vstajajo in padajo brez solza. Junaška je misel: Ta država naj pade, ker ni za nič. Ni vselej prava ta misel – a krivi so državniki. KRIVIC Rudolf 1887 - 1983 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen v Volčjem potoku (Na centrali) Doktor prava, študiral v Pragi, odvetnik v LJ časnikar, publicist politik radikalec O veri in verstvih Razmerje med teologijo in filozofijo Politika kot veda Kulturni boj Praška pisma 1908 – 1911 je sodeloval pri Omladini, Dijaškem almanahu, Ljubljanskem zvonu, Popotniku, Jutru, Sokolskem glasniku in Naši bodočnosti, razprave o temeljnih kulturno političnih problemih, širil je Masarykove ideje.Veljal je za zelo izobraženega, govoril je 7 jezikov. Ljudem v domačem kraju je pomagal pri raznih pravnih zadevah, še posebej revnim. Stražar, Stane, 1988, Ob bregovih Bistrice, KS Radomlje, 509. Članki o Masaryku, Omladina, Praška pisma. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska 101 Zanimivosti banka, 574. Po 2. vojni je bil zaprt skupaj z na smrt obsojenimi, a zaradi slabega zdravja izpuščen. Zaradi krivic in osebnih težav je bil zagrenjen. Žena Anuška je bila Čehinja in je Radomljanke učila kuhati knedličke. Moža pa je imenovala Rudlo. V poznih letih so Krivica videvali, ko je hodilpo vrtu in se glasno na pamet učil pesmi, saj je bil prepričan, da se mora vse življenje učiti, da ostane mlad. KRIŽNIK Gašper Gašpar Podšavniški 1848 - 1904 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel, umrl in deloval v Motniku Čevljar, trgovec zbiratelj domoznanskega gradiva prvi predsednik šolskega sveta 1888 Donesek k zgodovini slovenskega knjigoznanstva Slovenske pripovedke iz Motnika pod psevdonimom Podšavniški korespondenca s Šumijem zbiral narodne pesmi in pravljice za Štreklja popisoval favno in floro gradivo, pomembno za dialektologijo in imenoslovje Zapisovalec izvirne slovenske pravljice in izvorne slovenske mitologije. Zbiral narodno blago, objavljal v Domu in svetu, zaslužen za proučevanje zgodovine Motnika, objava narodnega blaga v Koroških bukvicah, Ljubljanskem zvonu, ter Domu in svetu, zapiski o šolstvu 1879. Objave v Zagrebu: Odgovor na pitanje društva za jugoslavensku poviesticu i starine in drugo, objave v Slavljanu in v Zborniku za narodni život i običaje južnih Slavena, v rokopisni zapuščini so zanimive ljudske pripovedke. Prof. J. Baudouinu de Courtenay je pošiljaj gradivo za dialektološke študije, Zapisal je Zabavljico o kamniških purgarjih. Dom in svet, 1905, 55. Urankar, Pavle, 1940, Zgodovina trga Motnika . Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 414. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108. Lukman, Franc Ksaver (ur.), 1932, Slovenski biografski leksikon, 4. zvezek, 576. Stanonik, Marija (1998): Folkloristični portret Gašperja Križnika, Kamniški zbornik XIV V pismu Fr. Šumiju, ki mu je tudi pošiljal gradiva, je zapisal, da se opravičuje, ker »ni vešč zgodovinar, a ima veselje«. Veliko Križnikovega gradiva hrani ruska akademija znanosti in umetnosti v Sankt Petersburgu. KROŠIČ Anton, slikar Anton 18. stol. Povezanost s Rojen v Kamniku. Kamnikom Status, akademski Slikar, pozlatar. status ali služba Dosežki in dela ali 1708 – Kolomanova kapela v Mekinjah 102 dosežki Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti 1718 – oltarni antependij za cerkev sv. Miklavža v Tuhinju domnevno: zgornja malograjska kapela (Marijina): oltarna kompozicija z angeli freske na hodniku mekinjskega stopnišča Ni podpisan pod svojimi deli, zato avtorstvo ugotavljajo po stilu in tehniki slikanja. O slikarju ni veliko podatkov, celo pri priimku umetnostni zgodovinarji postavljajo vprašaj. Med njegovi deli sodita, če so ugotovitve pravilne, oltarni independij za cerkev svetega Miklavža na Grebenu in poslikava Kolomanove kapele v Mekinjah. Strokovnjaki niso prepričani, ali je poslikal hodnik mekinjskega župnišča. Nekateri menijo, da bi bila tudi poslikava zgornje malograjske kapele lahko njegova. Velja za kakovostnega slikarja poznega baroka. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Slik ni podpisoval, zato je možna prepoznava po stilu in po izročilu. KUMPREHT Marka Marko Okoli 1550-60 – po l. 1600 Povezanost s Deloval na Kamniškem kot pridigar v gradu Ahaca Thurna na Križu. Sin Kamničana. Kamnikom Status, akademski Študiral na graški stanovski šoli in na Tubungenu. status ali služba bakalaurerat 1585 v Strassburgu, protestantski predikant pisatelj, pesnik, skladatelj Dosežki in dela ali 7 pesmi v Slovenski protestantski pesmaric dosežki katalog knjig umrlega predikanta Simplicija 5 prevodov nemških predlog skladal slovenske cerkvene pesmi: v zadnji protestantski pesmarici jih je 7 z njegovim imenom Delovanje, pomembno Dvakrat je spremljal vojsko slovenskih plemičev v boj proti Turkom, izgnan iz dežele za Kamnik in širše 1598, skladal cerkvene pesmi. Pristaš misli Flacija, eden redkih flacijanov pri nas. Viri o njem Univerza Tubungen, 18, 75. Čerin, 1908, Slovenske protestantske pesmi, ZMS, 137. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 587. Zanimivosti Poročen s hčerko Adama Bohoriča Judito (druga žena). KUNAVER Pavel 1889 - 1988 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela ali dosežki Obiskovalec in občudovalec Velike planine, drenovec. Učiteljska akademija na Dunaju jamar, organizator skavtstva, planinec učitelj geografije speleolog Številni članki v Planinskem vestniku: Na planine!, Kras v Kamniških planinah, V Kamniški Bistrici nekdaj, Brezna in vrhovi, Moje steze, Kamniška Bistrica, Iz malo znanih krajev Kamniških planin, 1912 priredbi: Zadnja pot kapitana Scotta 1926 103 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti V azijskih puščavah Raziskave voda Začetnik smučanja že pred 1. svetovno vojno, prvi vodja župe skavtov za dravsko banovinsko skavtsko organizacijo. Planinski vestnik, 1912, 95, 116, 144. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 587. Gore so mu pomenile čiščenje značaja. O Kamniški Bistrici: Vse kar je tod voda ustvarila … je tako lepo, da morajo Kamničani zastaviti vse sile, da bo postal ta delček doline prirodni park ki bo poznim rodovom pričal o nenadkriljivi lepoti prirode, sedanjemu rodu nudil košček popolnoma nepokvarjene narave v oddih in pouk, Kamničanom, domačinom pa bo v čast! LAH Avguštin 1924 - 2010 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti LAH Valentin 1833 - 1886 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše ravnatelj gimnazije doktor geografije ravnatelj, izredni profesor na FDV, direktor Višje šole za organizacijo dela Kranj, politik, podpredsednik IS SRS številni strokovni članki in razprave: Zanimivi podatki iz življenja mladine (KZ), Historia vitae magistra – nekaj beležk iz obče, narodne in kamniške mestne zgodovine; Problem ribištva na Kamniškem Gospodarska geografija Jugoslavije Strokovnjak za ekološka vprašanja, direktor Cankarjeve založbe, zapisovalec kamniške zgodovine, zaslužen za obstoj gimnazije. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 440 Rojen v Komendi Duhovnik posvečen 1857, kaplan, kurat v ženski kaznilnici, v Bosni se pridruži trapistom Pisatelj Razprava o bolgarskem carju Borisu 1878 v latinščini Sv. Alojzij ali šestnedeljnja pobožnost molitvenik Pobožni otrok nabožne knjige Lah je začel pisati že kot dijak Alojzijevišča in tekste objavljati v listu Daničica. Med študijem teologije je po A. Schlöru priredil knjižico Sv. Alojzij ali šestnedeljna pobožnost v čast sv. Alojzija (Ljubljana, 1856, 1861, 1867, 1874, 1888; prve tri izdaje anonimno). V kaplanskih letih pa je izdal molitvenika Pobožni otrok (Lj. 1862, 1865) in Krščanski posel (Lj. 1872). Ko je bil kurat v Begunjah, je objavil v časopisu Archiv für kath. Kirchenrecht latinsko pisani razpravi o bolgarskem carju Borisu (1878) in o njegovih naslednikih do 1019 (Lj., 1879). V času, ko so v Bosno odhajali slovenski gozdarji ,je kot duhovnik odšel tudi on. Bival je v bližini Banja Luke v samostanu. Panslavistično usmerjeni Slovenci so se pridružili 104 Viri o njem Zanimivosti bosanskohercegovskim upornikom. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 606. ZD, 1886, 182. Marn XXV, 85. Glaser III, 117. 273. Ubit v roparskem napadu v Bosanski Dubici. LAMBERG Jurij Pred 1514 - po 1550 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Imel posest in deloval v Kamniku. Grof Pozidal grad Zaprice, predelal prejšnji grad. Pozidal grad Zaprice na konglomeratni terasi, tako da je povsem predelal prejšnji grad iz 14. stol (med leti 1514 – 1550). Na starejših osnovah je Jurij Lamberg v 1. polovici 16. stol. zgradil grad z ogelnimi pomoli in ga obdal z obzidjem z dvema stolpoma. V 16. stol. so se na gradu zbirali kamniški luterani. V baroku so grad prezidali in ga povečali. Meščani so gradnji gradu nasprotovali, ker bi sovražnik po osvojitvi Zapric zavzel tudi mesto, njegov grad je bil oporišče protestantizma, shajališče protestantov tudi med protireformacijo (na Zapricah in na Križu). Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi, DZS. Stele, France, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, 88. 1615 grad zastavijo Janezu Siegfridu pl. Raspu. LANC Aladin 1917 - 1990 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel v Kamniku Dunaj : Akademijo upodabljajočih umetnosti, in sicer na grafični oddelek Akademski kipar Pesnik lirik, pripovednik Likovni pedagog Slikarska dela Pesmi in krajša proza, objavljena predvsem v Obzorniku zbirka pesmi Šatulja utrinkov 1987 Cvetovi košenin 1989 Vojna poema 1957 1934 nadaljeval šolanje na kiparsko – rezbarskem oddelku Državne tehniške srednje šole v Ljubljani in se v študijskem letu 1937/38 vpisal na kiparski oddelek Umetniške akademije v Beogradu. 105 Viri o njem Posvečal se je pedagoškemu poklicu. Leta 1948 se je z ženo preselil v Ljubljano in nadaljeval pedagoško delo najprej na IV. in VIII. Gimnaziji, jeseni naslednjega leta pa na novoustanovljeni Srednji vzgojiteljski šoli. Septembra leta 1956 je Lanc z veseljem sprejel ponudbo za premestitev iz Ljubljane v Kamnik, ki je s svojo slikovito okolico še posebej ustrezal njegovim slikarskim težnjam. Tu je najprej poučeval na gimnaziji, kasneje pa vse do leta 1975 v višjih razredih Osnovne šole Frana Albrehta, ko je bil invalidno upokojen. Lipovec, Dušan, 1996, Aladin Lanc, Kamniški zbornik XIII, 193. LAVRENČIČ Ivan 1857 - 1930 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel, deloval in umrl v Kamniku. Bogoslovec, kamniški mestni župnik od 1902 do smrti, dekan v Kamniku, za Raspom najdlje, častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja. politik SLS, deželni poslanec, kasneje v kmečki stranki zgodovinar šolski nadzornik vsestransko aktiven, ugleden in vpliven Slovstvena dela, članki v Novicah zgodovinski spisi: Krščanstvo pri Slovencih do Cirila in Metoda Habsburžani … Brata Solunska in Slovenci Jurij Grabrijan govor na 125-letnici rojstva Valentina Vodnika biografije, rodovnik družine Benkovič-Toman Varstvo mladoletnih otrok Napreden v odnosu do šolstva. Zavzemal se je za knjižnice in telovadna društva v šolah. Odločal je o sprejemu učiteljev v službo. Opravljal je karitativno in socialno delo. Ustanovil je društvo Kamniški dom, hranilnice in posojilnice. Uredil je pokopališče Žale, prenovil fasado in notranjosti župne cerkve itd. V župnišču je dobival ugledne obiske. V Kamniku je ustanovil gospodarsko in posvetno organizacijo. Ustanovil je Cecilijansko pevsko društvo. Erjavec Fran, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, 267. Navinšek, Slavica, 2000, Ivan Lavrenčič in njegov čas, Kamniški zbornik XV, 37. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 620. Stele, France, 1929, Politični okraj Kamnik. Navinšek, Slavica (2000): Ivan Lavrenčič in njegov čas, Kamniški zbornik 2000, Kamnik. Časopis Slovenski narod si ga je privoščil, ker je v službo sprejel učiteljico (Mici Kratnar), na deško šolo »pred dobro klafikovanimi moškimi prosilci«. Proti pijančevanju je predlagal ustanavljanje družb treznosti. 106 LEGO Jan 1833 - 1906 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel in deloval v Kamniku. Uslužbenec sodnega oddelka okrajnega glavarstva v Kamniku Častni meščan Kamnika Pevovodja, pevec pisatelj Sestavil navtično terminologijo Biografijs Frana Levstika članki o slovenskih pokrajinah Karakteristika slovenskega naroda Slovnica slovenskega jezika za Čehe. Češkega rodu – 1857 prišel iz Ljubljane, zaposlen v Kamniku od 1857, tu začel poslanstvo povezovanja Slovencev in Čehov, aktiven v Kamniku. Skrbel je za slovenski »salonski« jezik, v Kamniku se je učil slovenščine. Prizadeval se je za povezanost slovenskega in češkega naroda in kulture. Razočaran je bil nad zavednostjo kamniških uradnikov, ki niso bili narodno prebujeni kot češki: »Prevladuje nemščina, slovenskih časopisov ne naročajo«. S težavo je dobil nekaj prijateljev in uresničeval svoja prizadevanja. Po vrnitvi v Pragi ustanovi Češko-slovensko društvo, ki založilo knjige v slovenščini. Šoli v Kamniku je podaril zbirko rudnin. V Pragi je vodil gibanje za bratske stike med Slovenci in Čehi. Pomagal je slovenskim študentom in akademikom v Pragi. Torkar, Zora, 2000, Kamniški Čehi in Jan Lego, Kamniški zbornik, XV. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 631. A. G. (1932: Usoda 90-letne vdove Jana Lega, Slovenski narod, 14. januar. Torkar, Zora (2000): Kamniški Čehi in Jan Lego, Kamniški zbornik 2000, Kamnik. Aškerc o njem: »Lego naše slovensko narečje govori in piše tako gladko, kakor bi ga porodila Slovenka« Ljubljanski župan Hribar je o njem dejal, da je apostol slovenskočeške vzajemnosti. Lego o Slovencih: »So bistroumni, sovražni do tujcev, odkritosrčni, veseli, radi pojejo, pobožni in gostoljubni«. Lego v Kamniku ni naletel na prijateljska srca in če je prej sanjal o bratih Slovencih, je tu doživel nemalo razočaranje (Ivan Lah v življenjepisu Jana Lega). LESKOŠEK Fran – Luka 1833 (1832) - 1906 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše odlikovanec Za Kamnik nima dosežkov in z njim ni bil povezan Odlikovan je bil po tedanji navadi, ker so ga odlikovale druge občine, kamniška pa ni hotela zaostajati. 107 Viri o njem Zanimivosti LETNAR Lovro 1855 - 1913 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Častni občan Kamnika 1981 Rojen v Kaplji vasi pri Komendi . Učitelj, nadučitelj, šolski nadzornik za kamniški okraj avtor in soavtor učbenikov: Prvo berilo in slovnica za ljudske šole O sestavi podrobnega učnega načrta. Bil je Predsednik odbora Ciril Metodove družbe za Mengeš in okolico 1910-13. Zastopnik učiteljstva, predsednik okrajnega učiteljskega društva. Bil je sodelavec Ljubljanskega zvona. Učiteljeval je v različnih krajih, deloval tudi kot šolski nadzornik za Kamniški okraj. Šolstvu predani učitelj Lovro Letnar je med delovanjem v šoli na Dobu vpeljal ročna dela. Pisal je kroniko v slovenščini in šoli priskrbel zastavo. Prosil je tudi za nadzidavo šolske stavbe, a so se komisiji zdeli temlji prešibki. Prizadeval si je za obnovo šole. Učiteljski tovarš, 1913, 28. Harambaša – Podkrajšek, 1913, SIT 29. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 639. Razinger-Žumer: Prvo berilo in slovnica za slov. ljudske šole. Ocena. 1885, 755. UT (Tretje berilo v enorazrednici, 1885, 113. O sestavi podrobnega učnega načrta, 1891, 99). c, UT 1913, št. 28. Harambaša-Podkrajšek, SIT 1913, št. 29. Nagrade Zlati križec s krono 1908. Iz nekrologa v Učiteljskem tovaršu 1913: Vesten in natančen kot voditelj, je v razredu le stoje poučeval in govoril, kar je slabo vplivalo na na njegova prebavila in ves notranji organizem. Nakopal si je želodčno bolezen in le njegovi zmernosti gre pripisati, da ga ni že prej pokril prerani grob. LEVEC Peter 1913 - 1999 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Rojen v Zg. Tuhinju. Pesnik kritik urednik CZ in literarne redakcije Radia Ljubljana prevajalec Ena prvih povojnih pesniških zbirk Koraki v svobodo 1945. Tri knjige pesmi, npr. Zeleni val, Brezkončni marec, Koraki v svobodo (1945) prevodi Whitmana (1962), Bena, Krkleca, Cosića, Požgana vas 108 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Pesnik, pred vojno in v partizanih. Po vojni je od herojskih pesmi prešel najprej k socilnemu realizmu, nato pa k subjektivistični poeziji. Nekatere pesmi so prevedene v češčino, nemščino, francoščino in italijanščino ter in bolgarščino. Pesem je posvetil korenskim žrtvam.Pisal je polemike o pogledih na literaturo v povojnem času. Sodeloval pri Mladinski reviji, Novem svetu in Naših razgledih, sourednik Mladinske revije in urednik Ljudske pravice, v partizanskih glasilih objavljal pesmi. V svojem doživljanju sveta je bil čustveno zadržan, kar zadeva obliko in slog pa je bil zvest realistični poetiki. Pozneje je izdal še dve pesniški zbirki, predvsem pa je prevajal. Med drugim je bil tudi urednik pri Radiu Ljubljana, nato pa do leta 1976 urednik v Cankarjevi založbi. Viri o njem Zanimivosti Kljub subjektivistični usmerjenosti je bil notranje zadržan, saj je njogov svet krojila mladostniška, zakoreninjenost vojnih in revolucionarnih vrednost (Boris Paternu). Motnikar, Vlado, 2000, Peter Levec, Kamniški zbornik XV, 32. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS. Motnikar, Vlado (2000): Peter Levec, Kamniški zbornik 2000, Kamnik, str. 32 Kolšek Peter (2009): Lirik, ne samo partizanski; Delo Opozarjal na razlike med vojno in revolucijo Bil je aktiven član gibanja za narodno spravo. V pismu Kučanu je predlagal revidiranje odnosa do domobrancev: »Ob tem veličina boja proti okupatorju ne bi prav nič zbledela. Nasprotno. Očiščena boljševiške navlake bi še bolj sijala«. Iz njegove pesmi Prijatelju I: Saj kaj bi z vzori- malokdo jih ceni. Brez njih je laže dihati ljudem. A kdor ne zna močnejšim slepo streči, ah ne … … saj še pomisliti ne smem. Živel je odmaknjeno življenje in ni rad korakal v družbeni areni, kot pravijo njegovi poznavalci. LIPOVEC Dušan 1952 - 2005 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in irše Viri o njem Rojen, nekaj časa živel in deloval v Kamniku akademski slikar specialist, kipar, likovni kritik, fotograf pesnik Avareli, gvaši Slike narave in krajine Pesmi, objavljene v Književnih listih Knjigi: Likovna pričevanja Impresije slovenskh pokrajin Kamniški kulturnik, kulturni animator, slikar z motivi Kamnika in okolice. Dušan Lipovec se je po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani posvečal predvsem prenašanju motivov iz Kamnika, njegove okolice, pa tudi s širšega gorenjskega območja na slikarsko platno. Čeprav izučen slikar, pa se je Lipovec uveljavil tudi kot kipar, oblikovalec in fotograf. V svojih "portretih" narave in naselij je Dušan Lipovec vedno skušal izpostaviti prepoznavne elemente konkretnih okolij, ki jih je pogosto reduciral na zgolj bistvene likovne elemente. http://www. revijasrp. si/knrevsrp/revsrp57/dushl57/metaf57. htm, 2. 2. 2008. Juteršek, Mirko (1998): Dušan Lipovec, Kamniški zbornik XIV. 109 Zanimivosti Sam o slikanju: » … Pravijo, da se z leti nabere (nekaj) modrosti; sam pa menim, da se nabere predvsem prah – na starih slikah … Veselje in muka ustvarjalnosti rojevata nove podobe …« Sin Franja Lipovca, direktorja Eksperimentalne tkalnice Kamnik. Njegov oče je bil eden prvih kamniških podjetnikov, po njem je podedoval slikarsko žilico. Poskusil se je tudi kot pisec poezije, likovni kritik in publicist. Po sili razmer (ko zaradi, po njegovih besedah, največjih snežnih zametov v 20. stoletju, ko ceste niso bile prevozne, ko ni vozil niti vlak…, mame niso mogli odpeljati v Ljubljano v porodnišnico) rojen v Kamniku - v hiši nekdanje letoviške vile Neptun v Mekinjah, v kateri naj bi v času oddiha v kamniškem Kurhausu prenočil celo sam Franc Jožef. MACILIN, MECILIN, MATSILING Pred 1232 Povezanost s Kamnikom Deloval v Kamniku Izobrazba, status, Ni znan: plemenitega ali svobodnega rodu, o njem je zapisano le, da je bil Christi služba devotus – Kristusu vdan. Domneva: vetrinjski duhovnik Verjetno bogat kamniški meščan ali plemič Dosežki in dela Prva cerkev na Šutni Delovanje, pomembno Sezidal najstarejšo cerkev sv. Marije na Šutni, ki je postala farna cerkev iz špitalske za Kamnik in širše kapele (1232 – prva omemba) Odrekel se je cerkvi Sv. Marije in jo dal patriarhu, da jo poveča v farno cerkev. Kamniški špital je obdaril s 40 markami. Viri o njem Kamnik, 1229-1979, Zbornik Zanimivosti Njegovo ime je bavarskega ali avstrijskega porekla. Njegovega potomca viri imenujejo meščan. MACILIN Pred 1584 – po 1596 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Deloval v Kamniku Nasprotnik luteranov Župnik v Kamniku Macilin je bil še 1583 član crngrobske bratovščine, je moral l. 1584 menjati s kamniškim župnikom Lapicido. Ni izključeno, da je sodeloval pri tem tudi novi arhidiakon Montagnana. Dejstvo, da je mogel dobiti 1584 župnijo v Kamniku, katere ordinarij je bil patriarh, je dokaz, da ga v Gradcu niso dolžili luteranstva. Tudi v Kamniku, kjer je bila protestantska stranka v manjšini, je ostal energičen nasprotnik luteranov. Tudi patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je ob vizitaciji v jeseni 1593 obiskal Kamnik, ni zabeležil nobenih Macilinovega luteranstva: »zbral je vso duhovščino. Po maši jih je opominjal, naj odpravijo razvade, izboljšajo svoje življenje po zapovedih cerkve in zvesto služijo Bogu in neumrjočim dušam.« Res je slišal Barbaro specialne pritožbe proti Macilinu, toda tožniki so bili ljudje, ki so bili protestantje ali župniku osebno gorki, kakor farni ključar Winkler, a tikale so se pritožbe stvari, kakor rabe goljufive mere in pač tudi prekršitve celibata. Ako so vkljub temu Macilina leta 1594 odstavili »zaradi luteranstva«, je to pač dokaz, da so vsakega katol. duhovnika z nerednim življenjem proglašali za »luteranca«. Po odstavitvi je bival 1595 brez duhovniške službe pri nekem kmetu blizu Kamnika ter živel »pohujšljivo«, t. j. pač z materjo svojih otrok; v prvi pol. 1595, ko v Kamniku še ni bilo 110 novega župnika, je dajal proti plači baje pokopavati protestante v kamn. župni cerkvi; 1596 je živel v Gorici; Viri o njem Zanimivosti Svojo pripadnost h katol. stranki je upal celo tako demonstrativno kazati, da je 27. jan. 158.6 superintendenta Spindlerja s psovkami po ulicah preganjal ter ljudstvo pozival, naj ga s kamenjem pobije. MACUR Mirna 1969 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti MAČEK Gregor 1682 - 1745 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Živi v Kamniku diplomirala na družboslovni informatiki V LJ, doktorica družboslovna raziskovalka doktorirala 2000 iz sociologije Kvantitativne raziskave v družboslovju Raziskovalna dejavnost Družboslovne raziskave Sodobni, inovativni izobraževalni procesi Intelektualni kapital in upravljanje z znanjem Zdravstveni sistemi, management v zdravstvu, kakovost zdravstvenih storitev Varstvo osebnih podatkov Soavtorica odmevne raziskave Družbeni stroški igralništva Po svojem znanstvenem profilu je metodolog, usposabljala pa se je za področje evalvacijskih raziskav, pretežno na seminarjih v tujini in na Tavistock institute v Londonu. Kot metodolog je sodelovala v vrsti domačih in mednarodnih projektov, pedagoško pa je na več fakultetah (FDV, FM Koper, FUDŠ) poučevala statistiko, metodologijo družboslovnega raziskovanja in metode kvantitativne analize. Zaposlena je bila v Centru za evalvacijske in strateške študije na FDV - IDV najprej kot mlada raziskovalka in nato kot samostojna raziskovalka (1993- 2001). Na Ministrstvu za obrambo (2001 - 2006) je koordinirala Ciljni raziskovalni program (CRP) »Znanje za varnost in mir 2004-2010«, kot nacionalni koordinator v NATO RTO (Reserach & Technology Organization) pa mednarodno sodelovanje na znanstvenem področju. Od 1. oktobra 2007 je zaposlena na FUDŠ kot prodekanja za študijske in študentske zadeve Lastna spletna stran Deloval na Kamniškem Stavbar, baročni arhitekt Cerkve: Homec, Loke v Tuhinju, z zvonik cerkve Kostanj, Šmartno v Tuhinju po Paglovčevem naročilu (porušena cerkev), župna cerkev Kamnik (1732-1734), cerkev sv. Petra v Komendi 1726, kjer je skrajšal stolniško dolžino ladje in opustil prečno ladjo, 111 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti MAČKOVŠEK Andrija Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Šmarna gora, Ljubljanski Rotovž, verjetno Križanke ustvarjalni višek je cerkev Poljane nad Škofjo Loko Velja za kakovostnega podeželskega arhitekta, saj so v Ljubljano vodili italijanske mojstre, v Ljubljani je njegovo delo mestna hiša. Večina njegovih del je na Kamniškem ali Škofjeloškem. Prvo delo je cerkev na Šmarni gori. Najbolj samoniklo delo je cerkev na Limbarski gori. Arhitekt cerkva v Šmartnem in Komendi ter župne cerkve Kamnik (gradnja od 1732-74), polir pri izdelavi stolnice v Ljubljani, samostanki kompleks Velesovo. Delo je sinteza italijanskih in domačih gorenjsko-kraških stavbnih tradicij. Vzdevek "podeželski arhitekt" zanj ni bil slabšalnica. Dobil ga je, ker so v Ljubljani projektirali predvsem italijanski arhitekti, on pa v okolici, v katero je prenesel stavbni vzorec ljubljanske stolnice. Pri njeni gradnji je bil polir (vodja zidarjev, op. Rebolj), a je imel zaradi svojega talenta vpliv na arhitekturne detajle. Ljubljanski rotovž je pozidal po Martinuzziju, a tudi na njem prepoznamo elemente Mačkove arhitekture. Njegova življenjska pot od zidarja in polirja do stavbarja in uglednega arhitekta, brez katerega ni zrasel noben pomembnejši objekt, je bila izjemna. Najbolj samoniklo delo je cerkev svetega Valentina na Limbarski gori. Ne le zunanjščina, ampak tudi notranja igra svetlobe, ko se na sončni dan sprehodimo mimo premišljeno načrtovanih oken, skozi katera se prelivata zastrta in ostra svetloba. Na Kamniškem je bil Maček arhitekt župne cerkve in cerkva v Šmartnem, Komendi in na Homcu. Verjetno je njegova tudi cerkev svete Ane v Tunjicah, ki se je na Glavarjevo željo želela zgledovati po cerkvi svete Neže v Rimu, a se "podobnost ni posrečila". I Zorman, I., Omladina X, 51 Sitar, Sandi. 1987. Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov. Prešernova družba. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 521 Stele, France, 1929, Politični okraj Kamnik Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV, Združena gospodarska banka, 631 Lesar, Marko (2001). Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku, Kulturni center Kamnik Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Bil je tako ugleden, da nobena pomembna stavba ni bila zgrajena brez njegovega mnenja ali ocene. Živel in deloval v Kamniku Profesor zgodovine, diplomiral na FF v Ljubljani 1960 Politik član KPJ do obdobja Infombiroja Hrvatska seljačka stranka. Poveljnik mesta Beograda po 2. svet. vojni in vpliven pri jugoslovanskih oblasteh takoj po vojni, s katerimi se je kasneje razšel in je bil zato interniran. Član Komisije za raziskovanje žrtev 2. svetovne vojne na Kamniškem, ki je izdala zbornik. Poučeval zgodovino na osnovni šoli , dober poznalavalec kamniške zgodovine in kamniškega prostora nasploh. Viri o njem Zanimivosti Vso kamniško občino je prepešačil. 112 MALI Andreja 1977 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Živi v Kamniku. Dosežki in dela srebrna medalja na svtovnem prvenstvu 2012 - mešana štafeta 2-krat olimpijka: Zimske olimpijske igre 2002, Salt Lake City (7. mesto) Zimske olimpijske igre 2006, Torino Delovanje, pomembno za Kamnik in širše V Salt Lake Cityju je tekmovala tako v smučarskih tekih kot tudi v biatlonu. V smučarskih tekih je tekmovala v šprintu ter v štafeti 4 x 5 km. V individualnem šprintu je zasedla 7. mesto, štafeta pa je igre končala na 9. mestu. vrhunska športnica smučarska tekačica biatlonka V biatlonu je na teh igrah sodelovala v šprintu na 7,5 km ter na zasledovalnem teku na 10 km. Šprint je končala na 27. mestu, v zasledovalnem teku pa je zasedla 32. mesto. V Torinu je sodelovala le še kot biatlonka. Sodelovala je v šprintu na 7,5 km, v zasledovalnem teku na 10 km ter v teku na 15 km. Bila je tudi članica slovenske štafete 4 x 6 km. V šprintu je zasedla 59. mesto, v zasledovalnem teku je odstopila, v teku na 15 km pa je osvojila 21. mesto. Štafeta je zasedla končno 6. mesto. Viri o njem Zanimivosti Na Svetovnem prvenstvu 2012 v Ruhpoldingu je osvojila srebrno medaljo v mešani štafeti, kjer so bili v postavi slovenske reprezentance še Teja Gregorin, Klemen Bauer in Jakov Fak. Wikipedija MAISTER Rudolf – Vojanov 1874 - 1934 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen v Kamniku Končal vojno kadetsko šolo na Dunaju jugoslovanski general, vodja koroških borcev, major v avstroogrski vojski pisatelj, pesnik na folklori temelječega realizma, lirik, usmerjen najprej dekadensko, kasneje po zrelih življenjskih spoznanjih Najboljše so njegove balade in romance, pisal vojaško fantovske pesmi - Završki fantje (uglasbena) Carica, Tihotapec, Zbirki pesmi: Kitica mojih 1929 in Poezije 1904, balade pod Aškerčevim vplivom Član Zadruge, pisal za Vesno in v literarne revije, ustanovil slovenske polke, prevzel vojaško oblast v Mariboru, razorožil avstrijsko zaščitno stražo na Štajerskem, osvobodil del Koroške, ni pa mogel vse Koroške, zaradi premalo vojakov, komandant cone A, Regali, 1904, Laibacher Zeitung, 759 Albrecht, Fran, 1929, Ljubljanski zvon, 686 Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 113 Zanimivosti Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 533 Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104 Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV M, Združena gospodarska banka, 14 Žebovec, Marjeta, Slovenski književniki rojeni do 1899, Karantanija 2007 Konfiniran zaradi javnega izražanja patriotskih čustev Odlikovan z redom Belega orla z mečem pred upokojitvijo je skoraj ohromel, umrl za kapjo Našel je tiskarski rokopis Prešernovih Poezij in to pri tiskarju Blazniku na Bregu 199, ko je kot bibliofil raziskoval podstrešje. Izšel je leta 1908 pod naslovom Prešeren redividus. Častni občan občine Kamnik, podelitev 1924. MAJCENOVIČ Janez 1933 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti MALENŠEK Srečko 1863 - 1917 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen na Perovem, živi in deluje v Kamniku profesor matematike na srednji ekonomski šoli pevec tenorist narodnih in cerkvenih pesmi športni in šahist knjiga Kamnik, 1991, Kamnik: mesto v naročju planin (strok, sodelavec), Zlata leta plavalnega športa v Kamniku, Da se ne bi pozabilo 2002, O Viktorju Mihelčiču, sodelavec Kamniškega zbornika, posnetki pevskih pesmi na kasetah in CD, strokovni članki s področja zavarovalništva in informatike, članki o kulturi in zgodovini Vodja plavalne šole, ljubiteljski kronist , pevec pri Liri, APZ; Beneših fantih in pri Kamniških kolednikih z basistom Lapom in citrarjem Plahutnikom, ki so peli narodno pesem tudi na drugih celinah http://kamnik-perovo. si/index. php?id=pomembni, 20. 12. 2007 Srebrno priznanje občine Kamnik za zasluge na področju publicistike in glasbe. Deloval 32 let in umrl v Tuhinju. Šolnik glasbenik, kulturnik Zbirka tuhinjskih ljudskih pesmi: Narodne pesmi z napevi Oskrbel vodovod, prirejal igre in predavanja, vodil pevski zbor, sodelavec mladinskih listov, V Zg. Tuhinju je bil učitelj 32 let. Tu je ustanovil gasilno društvo, oskrbel vodovod, prirejal igre in predavanja, zbral in vežbal pevski zbor. Sodeloval je pri mladinskih listih. GM je 1890 izdala: Narodne pesmi z napevi. Zbral jih je v Tuhinjski dolini. Simonič, 378 - dodaj podatek iz spodnjega vira Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 36 Zanimivosti 114 MALEŠ Miha 1903 - 1987 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti . Rojen na Jeranovem in deloval je v Kamniku, obiskoval meščansko šolo Akademski slikar in grafik, študiral v Pragi, v Zagrebu, na Dunaju. Rdeče lučke ali risbe o ljubezni 1929, Ilustracija Prešernovega sonetnega venca 1937 … Akvareli, gvaši, freske, grafike Publicistika. Poslikave cerkva Dekorativna umetnost, grafike – lesorez, litografija, linorez, založnik revije Umetnost – 9 letnikov kolekcionar, pionir slovenske grafike, ustanovitelj in urednik likovne revije Umetnost, Slavni Slovenci, Rdeče lučke – zbirke , razstave v Sloveniji in Jugoslaviji upodobitve Prešerna Lipovec, Dušan, 1996, Miha Maleš, Kamniški zbornik, XIII, 192 Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Schaub – Koch, Emil, 1937, Miha Maleš, Ljubljana. Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka,36 Razgled, 1926, Praga Stele, France, 1932, Arhitektura, 270 Obsežni opus 2600 del je zapustil Kamniku, dela so razstavljena v Maleševi galeriji v Kamniku Nagrada mesta Ljubljana 1968 Kako je hodil na gimnazijo v Kranj: »Do Most ga je peljal sosed z vozom za gnoj, ki ga je vlekel vol, naprej pa je šel peš«. MALEŠIČ France 1944 . Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Živi in deluje v Kamniku Zdravnik pediater Alpinist, planinec, gorski reševalec Več strokovnih člankov o planinstvu in reševanju v gorah Prvi obiski Grintovcev 1980, Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom (v soavt. ), Spomin in opomin gora, 2005 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti 115 MARCINA MARZINA MORZINA MERCINA Matej 1528 - 1602 Povezanost s Deloval v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, Študiral na Dunaju služba Kaplan, pridigar, Protiprotestantski pisec Dosežki in dela Delovanje, pomembno Borben pristaš katolištva. Leta 1584 je dobil župnijo v Kamniku in 1585 kanonikat v za Kamnik in širše Ljubljani. V Kamniku je bil odločen nasprotnik luteranov. Demonstrativno je to dokazal, da je leta 1586 Superintendanta Spindlerja preganjal po ulicah in ljudstvo pozival, naj ga s kamenjem pobije. Sicer je imel luteranski stil življenja, a vizitator v Kamniku leta 1593 tega ni potrdil, ker je »po maši opominjal naj izboljšajo življenje po zapovedih cerkve, in zvesto služijo Bogu«.. Trubar si ga je privoščil v satirah. Pri cesarju je dosegel, da Trubar ni smel delovati v cerkvah na Goriškem. Viri o njem Zanimivosti Marca 1598 je bil zopet v Kamniku ter pomagal nekoliko svojemu nasledniku Trebuhanu v dušnem pastirstvu; Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 46 Parapat, J. 1870, Letopis mesta kranjske, Letopis Matice Slovenske Koblar, 1892, Drobtinice iz furlanskih arhivov, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 49 Battistelli, 1907, Una missione De Conte Bartolomeo di Porcia, Udine Koblar, Luterani v Kranju, Izobraževalna knjižnica v Kranju I, 24 Koblar, 1892, Drobtinice in furlanskih arhivov, Izvestja muzejskega društva, 49 Nasprotnik celibata, gospodinja mu je rodila dva otroka, pohlepen po novih dohodkih. Trubar o njem zaradi kršitve celibata: …«pravu hudičevu sejme« ki »v vseh žlaht grejhih prebiva« in »Tak duhovni stan pela, koker vsaki kurbar dela«, česar pa »papež ne brani«. Škof Tavčar o njem: » … se lepo vede in se v ubogem zapeljanem mestu bori za atoliško stvar …«. MARINKO Miha 1900 - 1983 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Odlikovanec 1981: častni občan Revolucionar Narodni heroj Politik KPJ Knjiga Moji spomini, 4 knjige izbranih del Članki, govori Edini stik stik s Kamnikom je bil, ko je kot Zagorjan in član društva Vesna skupaj z drugimi pred vojno obiskal Kamnik, tu so se sprli z Orjuno, ki jih je napadla. Enciklopedija Slovenije 1993 Častni očan Kamnika. Odlikovanje prejel, ker so mu ga podelile tudi druge slovenske občine, kamniška pa ni hotela zaostajati. 116 MAROLT Janez 1943 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen v Nožicah Zgodovinar, doktor Teolog, duhovnik (izstopil) Zgodovina naših krajev od leta 1235 do 1284 v luči Scriptores historiae avgustae. Kartuzijani na Slovenskem do začetka reformacije: zgodovinski oris, vloga in pomen, magistrska naloga. Ljubljana, 1971 Medicina v antiki kot temelj oz. prolog njenega nadaljnjega razvoja", Med medicino in literaturo. Ljubljana, 1995 Antična arhitektura", v Grafenauerjev zbornik. Ljubljana, 1996 Primerjava med Hamurabijevim zakonikom, Pentatevhom / Peteroknjižjem in zakonikom XII plošč, Časopis za zgodovino in narodopisje 34 (1998) Docent za predmete: Antika Daljnega vzhoda, Zgodovina srednjega veka, Zgodovina starega vzhoda - na FF V letu 1987 je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je tudi stalno zaposlen, postal asistent, 1991 pa docent za zgodovino starega vzhoda, zgodovino antičnih Grkov ter zgodovino antičnih Rimljanov. Poleg tega na Filozofski fakulteti v Ljubljani predava zgodovino starega vzhoda in na Medicinski fakulteti v Ljubljani od študijskega leta 1989/1990 medicinsko latinsko terminologijo. Od leta 1988 do 1992 je bil tajnik Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Dva mandata, med leti 1992-1996 ter 1996-2000, je bil član upravnega odbora Prešernovega sklada. Izbor iz Gorenjskega kdo je kdo, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 122 Zanimivosti MAROLT Tončka 1894 - 1988 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojena v Špitaliču Pevka, sopranistka zbirateljica ljudskih pesmi in plesov učiteljica Okoli 2000 zapisov za Glasbeno narodopisni inštitut. Sestavila sistem znakov za zapisovanje ljudskih plesov. To je bila prva izvirna slovenska pisava, ki pa se zaradi uvedbe mednarodne plesne pisave v stroki ni uveljavila. Voditeljica Akademske folklorne skupine France Marolt od 1948 - 1974 Tončka Marolt je po maturi na ljubljanskem učiteljišču dve leti poučevala, nato je na konservatoruju v Ljubljani študirala solopetje in klavir. V letih 1919-1921 je pela v ljubljanski Operi, 1921-1925 v mariborski, gostovala v Osijeku. Leta 1936 se je poročila s F. Maroltom, vodjem Folklornega inštituta in se začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za Glasbeno-narodopisni inštitut je prispevala preko 2.000 zapisov; številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godalne sestave. Med leti 117 Viri o njem Zanimivosti 1948 do 1974 je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine France Marolt. Izdala je dve plošči priredb slovenskih ljudskih pesmi. Tončka Marolt je bila tudi mentorica številnim podeželskim amaterskim folklornim skupinam. Njene oderske postavitve gorenjskih plesov in glasbene priredbe so v svoje sporede vključile tudi plesne skupine drugih republik nekdanje Jugoslavije. Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104 Žena Franceta Marolta, vodje Folklornega inštituta – po njegovi smrti je nadaljevala njegovo delo MATIČIČ Cene 1920 - 2007 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen, živel v Kamniku, šolanje in delovanje v Kamniku Ključavničar, predm. učitelj matematike in fizike, magister ekonomije učitelj pisec, pevec, zborovodja politik, član KPJ, poslanec DZ Pisal strokovne, glasbene in druge članke. S strokovnimi članki se je odzival na aktualne praktične in teoretične ekonomske teme in se posvetil tudi zgodovini in viziji ekonomske misli. Poleg številnih člankov v različnih publikacijah, v Lesnininem internem glasilu Les, Lesni svet v besedi, Bančnem vestniku, Gospodarskem vestniku, časopisih Denar, Delo, Finance in Gorenjski glas, Primorskih srečanjih, Kamniškem zborniku in v 7D, je pisal tudi strokovna besedila. Je avtor treh monografij: Vizija davčnega, bančnega in kreditnega sistema 21. stoletja ali Kje so optimalni viri napajanja vseh družbenih potreb (1999 Nobelovci s področja ekonomije od 1969 do 2000, ki je izšla leta 2001 Temeljna dela ekonomije ali Na izvirih ekonomske znanosti (misli) od Aristotela do Galbratha (Sena) (2007). Vpet v pomlad sedemdesetih let. Dva učbenika matematike v francoščini za tuje študente iz Alžirije. Skupno 80 strokovnih člankov.O Kamniku: Lira v tridesetih letih. Bil je eden od pobudnikov in pospeševalcev ustanovitve višje gimnazije v Kamniku in njen prvi ravnatelj. Ves čas je vneto skrbel za njeno uspešno vraščanje v tedanji čas in prostor ter za njeno kvalitetno rast. Poučeval je tudi na srednjih šolah v Ajdovščini, Domžalah in Ljubljani. Predaval je na Pedagoški akademiji in Ekonomski fakulteti. V letu 1971 se je po " odstranitvi iz političnega in javnega življenja" zaposlil v Lesnini na področju marketinga in reklame. Med prvimi je v slovensko gospodarstvo vnašal teorijo in prakso marketinga. Ukvarjal se je z novim načinom financiranja takratne federacije, decentralizacijo službe družbenega knjigovodstva (SDK), plinifikacijo Slovenije z alžirskim plinom (na to misel je prišel v letih 1960-1963, ko je v času osvobajanja Alžirije delal za Združene narode na naftnih poljih sredi Sahare), sodobnim financiranjem šolstva in družbenih organizacij, uveljavljanjem osebne odgovornosti in interpelacije ter mnogimi drugimi problemi sodobnega življenja. Bil je poslanec v Skupščini SR Slovenije, kjer je leta 1971 skupaj z Ivanom Kreftom in Tonetom Remcem sprožil in vodil akcijo 25 poslancev. Njihov cilj je bil, da bi kandidate za dva člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije lahko poleg tedanje Socialistične zveze predlaga tudi skupina najmanj 25 poslancev republiške skupščine. Skupina je želela doseči, da bi bilo v socialističnem sistemu dejansko mogoče voliti, da bi bilo na volilnih 118 listah več kandidatov. Za takratni politični sistem je namreč veljalo, da je bil celoten postopek izbiranja ljudi, opravljen že pred volitvami. Viri o njem Zanimivosti V Liri, APZ; zboru Eil Adamič in v radijskem zboru je pel kot tenorist. Kot pevovodja je vodil zbore v Kamniku, Tessendorfu, Bruslju in v Ljubljani ter najbolj uspešno v Ajdovščini in Dornberku. Zatekel se je v pisanje. V javno življenje se je vrnil proti koncu leta 1989, ko so ga rehabilitirali in zapisali, da je bilo njegovo videnje Slovenije daljnovidno. Žebovec, Marjeta (2007): Gorenjski glas, 21. 2. Dinastije na Slovenskem- Matičiči (2001): Ko znanost zakoraka z glasbo, Hopla, 9. 3. Trbižan, Miran (2000): 80 let mag. Ceneta Matičiča in petdeset let kamniške gimnazije, Kamniški zbornik 2000, Kamnik, str. 225. Častni občan občine Kamnik 2001. Za volitve članov zveznega predsedstva iz Slovenije je skupina s Cenetom Matičičem na čelu z veliko težavo dobila dodatnega kandidata, pa še ta si je tik pred zdajci premislil in spravil vpletene poslance v nemilost pri vodstvu ZK. Tisti, ki se niso pokesali ali izjavili, da so bili zavedeni, so trpeli posledice: bili so izključeni iz ZK, osramočeni, njihova kariera je bila onemogočena. Bil je ob dobro ime in prisiljen vrniti poslanski mandat. Prestavljen je bil kot profesor kamniške gimnazije, ker da premalo vzgaja dijake v socialistično komunističnem duhu, dopušča meščanske navade in da dijaki obiskujejo verske manifestacije in tako kvarijo dobro ime kamniške gimnazije, navdušuje jih nad liberalnimi idejami in vzgaja v tradiciji kamniških purgarjev. MATJAŠIČ Janez 1921 – 1996 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen in živel je v Kamniku. Doktor bioloških znanosti 1957 profesor za zoologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljanu zoolog – biospeleobiolog, speleobilog Znanstveni svetnik v biološkem inštitutu J. Hadžija ZRC SAZU redni član SAZU Nevidno življenje - 1953 Iz življenja najmanjših - 1956 Morfologija, biologija in zoogeografija evropskih temnocefalov Živalske znamenitosti iz kamniške okolice Vodil je več raziskovalnih odprav kraške dele Jugoslavije, raziskoval Ohridsko in Prespansko jezero, raziskoval je ekolologijo epidemičnega mennogo-encefalitisa, raziskoval klope, kot prenašalce virusa. Tudi zoolog taksonom. Ravnatelj gimnazije. Drovenik, Božidar (1998): Akademik prof. dr. Janez Matjašič, Kamniški zbornik, XIV. In memoriam. Akademik prof. dr. Janez Matjašić (1921 - 1996). Acta entomol. slovenica, 1996. Lučić, I., 2003. Biografije. Matjašič, Janez. U knjizi: Lučić, I., 2003. SAZU ob 60-letnici, Biografski zbornik, Ljubljana, 1998 Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 581 Zanimivosti 119 MAZOVEC Ivan, prej Janez 1888 - 1930 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Kamniku na Perovem, obiskoval ljudsko šolo. Na Dunaju študiral slavistiko in klasično filologijo kulturnik, urednik politik krščanske zveze, poslanec učitelj, predavatelj estetske ocene literarnih del, Estetika s posebnim ozirom na Mahniča V reviji Čas je 1912 priobčil razpravo: »Vzajemnost med Hrvati in Slovenci«, Kot osmošolec je napisal uvod v Dostojevskega »Zločin in kazen« (Leposl. knjiž. IV), prevajal Koljcova (Zora 1908), urejeval pri Zori 1911 leposlovno prilogo Prvi cveti Poslanec kamniško-brdskega okraja. Deloval v katoliških prosvetnih društvih, zanimala so ga politična vprašanja Južnih Slovanov. L. 1912 je začel poučevati na slov. dvorazredni trg. šoli v Lj., 1913 na II. drž. gimn.; od 24. marca 1919 do 14. jul. 1925 na I. državni klasični gimnaziji. Tedaj je bil zaradi političnih razmer premeščen na klasično gimnazijo v Maribor in ostal tam do 11. januarja 1926. Nazadnje je služboval na realki v Ljubljani. Kot visokošolec je potoval 1909 v Palestino, 1910 na Grško, 1911 v Italijo do Neaplja; ker se je mnogo zanimal za jezikovna in politična vprašanja Južnih Slovanov, je potoval po Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Srbiji. Bil je tudi v Vojvodini in Makedoniji. Viri o njem Zanimivosti Predavatelj in govornik pri društvih Slovenske krščansko socialne zveze (poznejši Prosvetni zvezi), po vojni je bil nekaj časa njen predsednik. L. 1923 je govoril na Katoliškem shodu o šolskem vprašanju. 23. jan. 1927 je bil na programu SLS izvoljen za oblastnega poslanca v kamniško-brdskem okraju. Slovenec, 1930, 130 Koledar družbe sv. Mohorja, 1931 (slika)http://kamnik-perovo. si/index. php?id=pomembni, 20. 12. 2007 Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 77 France Koblar Knafljev štipendist za študij filologije. MAYER Ernest 1920 - 2009 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Rojen v Zgornjem Tuhinju Biolog, dr. phil. , doktorat na Dunaju 1947 botanik taksonom Redni profesor za taksonomijo na Biotehniški fakulteti v LJ Dopisni član SAZU, znanstveni svetnik 120 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Objava več deset razprav doma in v tujini, Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja Catalogus florae Jugoslaviae Rodil se je v šolskem poslopju tuhinjske šole, kjer je bil oče učitelj. Urednik Glasila Bulletin Scientifique za Slovenijo, raziskovanje flore Jugoslavije in Balkana, morfološka in sistemska problematika cvetnic in praprotnic, taksonomski in herološki problemi flore višjih rastlin Jugoslavije V Botaničnem inštitutu Univerze v Ljubljani, 1948 asistent, 1952 za docenta botanike na Prirodoslovno-matematični fakulteti in 1956 izredni profesor na Prirodoslovnomatematično-filozofski fakulteti. Od 1964–78 je bil redni profesor botanike na Biotehniški fakulteti. V letih 1961–63 in 1975–77 je bil predstojnik Biološkega oddelka, od 1965–67 dekan, od 1967–69 prodekan Biotehniške fakultete. V letu 1978 je po lastni odločitvi prestopil v Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU, kjer je bil do upokojitve 1. oktobra 1991 znanstveni svetnik, sprva pri SAZU, nato pri ZRC SAZU. Izredni član SAZU je bil od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Od 5. novembra 1993 je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg). Od 1974–91 je bil predsednik Medakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije, od 1969–75 predsednik Zveze bioloških društev Jugoslavije, od 1982–86 predsednik Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, od 1976–86 podpredsednik Organizacije za fitotaksonomsko raziskovanje mediteranskega območja (OPTIMA, Ženeva-Berlin), regionalni svetovalec za Jugoslavijo pri mednarodnem projektu Flora Europaea (Cambridge), do leta 1992 sodelavec in nato svetovalec projekta Atlas Florae Europaeae (Helsinki), od 1988–90 član Projektnega sveta vegetacijske karte Jugoslavije, od 1974–96 urednik botaničnega dela Razprav IV. razreda SAZU, član redakcijskih odborov več domačih in tujih bioloških in botaničnih časopisov. Častni član Bayerische botanische Gesellschaft (München) in dopisni član več tujih botaničnih in bioloških društev. Njegovo znanstveno delo je bilo in je usmerjeno predvsem v obsežno morfološko, taksonomsko in fitogeografsko problematiko vaskularne flore bivše Jugoslavije in Balkanskega polotoka s posebnim poudarkom na njenem polimorfizmu in endemizmu; s tega področja je objavil v domačem in mednarodnem strokovnem tisku sam ali v soavtorstvu prek 100 razprav. Viri o njem Zanimivosti SAZU ob 40-letnici, 1978, Ljubljana Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 584 Kidričeva nagrada za življenjsko delo (1986), red republike s srebrnim vencem (1981). Več državnih priznanj in odlikovanj Da bi pridobil informacije za na novo opisane taksome, je sam hodil po naravi. Tako je obhodil večino planinskih masivov, zahajal je v soteske in kanjone rek po Jugoslaviji, kjer so bile oaze endemičnih vrst in reliktov. MAJER Ferdo 1927 - 1994 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Od leta 1954 je živel in deloval v Kamniku Akademski slikar, študij je zaključil 1950 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani likovni pedagog 121 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Mednarodno uveljavljen slikar, veliko je razstavljal, imel je lastno galerijo slikar figuralnih kompozicij, predmetov, aktov, portretov, religioznih tem in krajinar. profesor risanja na gimnaziji v Mariboru, od leta 1954 poučeval v Kamniku, nazadnje na OŠ Frana Albrehta. Lipovec, Dušan, 1996, Ferdo Mayer, Kamniški zbornik XIII, 194 http://www. umetnost. org/razstave/razstava_ferda_mayerja. html Pogost udeleženec slikarskih kolonij MEDVED Anton 1869 - 1910 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen, živel in pokopan v materinem grobu v Kamniku. Bogoslovec, duhovnik pesnik, dramatik Cikli pesmi: V gozdu, Gazele, Bršljan in bodičje … pesniške zbirke Poezije I, Poerzije II klasicistične zgodovinske tragedije: Viljem Ostrovrhar 1894, Kacijanar, Za pravdo in srce Zakleto jezero in Vitovčeva smrt (obe 1890, v verzih pripovedujeta bajko o kamniškem jezeru), Cesar Friderik na Malem gradu. Kacijanar , 2 igri, 1895 V reviji Dom in svet je objavil 340 del. Pesmi imajo slabšo umetniško moč, a boljši formalizem, izpoveduje vero in skepso, objavlja v Domu in svetu, na rešetu literarne zgodovine ostajajo njegove osebne izpovedne lirske pesmi. Sega v globino bolesti in smrti, trpkost in grenkoba v pesmih. Cesar, Emil, 1956, Nekaj misli o življenju in delu Antona Medveda, Kamniški zbornik, 125 Golar, Manko (ur. ), 100 let slovenske lirike – od Vodnika do moderne, X Zika, Ivan, 1971–77, 750 let mesta Kamnika, Kamniški občan 1971-77, podlistek Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 77 Oče je bil strog, sodar na Grabnu, mama pa blaga in čitalniška igralka. Drug na novi maši mu je bil Finžgar, ki je bil tudi sicer njegov prijatelj. Anekdota: Pesnik je dobival na Košco pri Litiji, kjer je samotaril, nežna, romantična pisma občudovalke Sonje, ki si ga je zaželela obiskati. V pričakovanju vitke mladostne dame, ki si jo je zamislil ob pismih, ji je šel naproti s psičkom. Prišla je postarna, debelušna, neprivlačna gospa s piskajočim glasom, ki se je je psiček ustrašil, da je za tri dni ušel od doma. Pesnik pa je raje še naprej samotaril. Bil je mnenja, da je najlaže literarno delovati kot duhovnik. O sebi:»V meni se spajata dve nasprotji: Včasih sem ves šaljiv, brez vsake resnosti, a včasih se me z vsemi močni oklene resnost. Kadar pri svpojem oknu pogledam v svet, navda me taka mržnja in sovraštvo nanj, da kar trepečem. Tako se mi zdi ničev, tako podel, da sem v nekem oziru vesel, da ga namreč ni treba bliže gledati.« Cankar mu je pravil »najlepši slovenski fant«. Umrl za vnetjem črevesjem, nagrobnik je Peruzzijevo delo. 122 MEJAČ Andrej – Komenčan 1866 Povezanost s Rojen in deloval v Komendi Kamnikom Izobrazba, status, Veletrgovec, gospodarstvenik služba politik pisatelj izumitelj zbiratelj narodnega blaga, ljubiteljski zgodovinar Dosežki in dela Objave v satirične listu Rogač, objavljal v Domoljubu, Novicah in Slovencu, Udejstvoval se je s prispevki v reviji Dom in svet. Delovanje, pomembno Zgodaj je pričel dopisovati v Domoljuba, navadno pod psevdonimom Komenčan. za Kamnik in širše Prijatelj iz otroških let dr. Krek ga je navdušil za zbiranje narodnega blaga in za zgodovino ter za politično delo med ljudstvom. Skozi 41 let je bil član kamniškega cestnega odbora in 29 let župan rodne občine, več let predsednik krajevnega šolskega sveta, član okrajnega šolskega sveta ter eno dobo svetnik Trg. zbornice. 1901 je bil izvoljen za dež. poslanca za okraj Kamnik-Brdo. Zbiral je dragocene knjige, na svoji veliki parceli je postavil pošto, trgovino in gasilski dom. Zelo sposoben trgovec, napreden, izdeloval je tehnične inovacije, aktiven v gospodarskem in kulturnem življenju kamniškega okraja. Viri o njem Zanimivosti 29 let župan Komende, svetnik Trgovske zbornice. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 77 K nadaljnji izobrazbi ga je bodril njegov stric, šolnik in pisatelj Matej Močnik. Kmetijo je opremljal z "moderno tehniko" (telefon, avto, ledenica, dvigalo, avtomat za kotaljenje jajc iz kokošnjakov, električni mlin …). Prijatelj dr. Kreka od otroških let dalje. MERTLIC MERTLITZ Lenart Ok. 1490 - ok. 1548 Povezanost s Rojen v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, Študiral na dunajski univerzi, doktor civilnega in kanonskega prava, služba Duhovnik, akolit, ljubljanski kanonik, arhidiakon za Gorenjsko, škofov glavni vikar, stolni prošt Eden prvih pristašev Lutrove reformacije Dosežki in dela Delovanje, pomembno Akademske nazive ima prvič omenjene med zadrževanjem v Gornjem Gradu. Kot dvojni za Kamnik in širše doktor je nastopal od okoli 1540 dalje. V škofovem imenu je izdal je sodbo v sporu zaradi Ravbarjevega beneficija. Na mesto generalnega vikarja ga je postavil škof Kacijanar (Kazianer), ostal paje tudi pod naslednjim škofom Textorjem. Posebno so mu očitali: grožnjo, da bi imenovanje. Marije v cerkvi sploh zatrl, če bi se to dalo doseči; da Trubarja, ko je govoril, da maša niti za žive niti za mrtve nima pomena, ni zavrnil, da se je dal s svojo gospodinjo tajno poročiti, da litania Gregoriana nima cene, 123 da so vigilije za mrtve nepotrebne, zagovor krščevanja brez krizme in krstne vode in zasmehovanje katoliških obredov. Verjetno je, da je M. poznal Trubarjeva razmišljanja o potrebi, da začnejo protestanti tudi s slovensko knjigo širiti svoje ideje Viri o njem Zanimivosti Škof Textor ga je izobčil. Z razsodbo proti njemu na ljubljanskem procesu je izgubil vse službe in prebende. http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1651/VIEW/ Nagrobni spomenik, na katerem je bilo menda tudi slovensko geslo, mu je dal napraviti Lenart Budina. METZINGER, MENCINGER, Valentin Johann, Janez 1699 - 1759 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše V Kamniku ustvarjakl, tu so njegova pomebna dela. baročni slikar iz beneške slikarske šole, portretist Evidentiranih je 300 slik – njegovih in slik iz njegove delavnice Historična slika gradu Križ - trodelna slika z vojaškimi prizori Slike v oltarnih nišah - župna cerkev (1793-1744), frančiškanska cerkev (Sv. Bernardin, Sv. Pascal), Žale (1731 in 1732), tihožitje v cerkvi sv. Primoža: prvo v naši baročni umetnosti (1742), 6 tabelskih slik na prižnici, Sv. Primož Sv. Hiacinta Mariscotis – najboljše delo v frančiškanskem samostanu, Šmartno (1738) V Kamniku je ustvaril svoja prva in kasnejša dela. Italijanska – beneška šola: z njegovimi slikami je bilo okrašeno stopnišče gradu Križ, njegove slike so bile tudi v grajskih sobanah tega gradu. Slikarja, rojenega v Loreni, ki je bila kasneje priključena Franciji, omenjamo med Kamničani zaradi števila in pomena del v kamniškem slikarskem opusu. Umetnostni zgodovinarji hvalijo slikarjevo izvirnost pri slikah svetega Paskala in svete Hiacinte. V Kamniku se je seznanil z Raspom, zato je v času njegovega največjega vpliva v Kamniku slikal oltarne slike in table za prižnico v cerkvi na Žalah ter na Svetem Primožu. Raspov portret in še posebej splet njegovega in Raspovega monograma pod sliko šopka na prižnici prikazujeta pomen njunega odnosa. Po Paglovčevem naročilu je Metzinger slikal za cerkvi na Lokah in v Šmartnem ter za Kostanj. Viri o njem Zanimivosti Žal so skupaj z graščino Križ med drugo svetovno vojno v ognju izginile njegova tridelna historična slika in slike v grajskih sobanah. Med pozna Metzingerjeva dela, ki jih je v življenju skupno ustvaril okoli tri sto, sodi Devica z detetom v župnijski cerkvi v Kamniku. Steska, Viktor, 1927, Slovenska umetnost, 32- 58 Barok na Slovenskem, 1961 narodna galerija Emilijan, Cevc, 1966, Slovenska umetnost, 137 Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 110 Lesar, Marko (2001). Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku, Kulturni center Kamnik Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Jelovškov sopotnik 124 MIHELČIČ Viktor 1913 – 2010 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel v Kamniku od leta 1938, deloval in umrl v Kamniku. skladatelj, organist, pianist, zborovodja glasbeni učitelj priredbe ljudskih pesmi Pa da bi znal, bi vam zapel, Kako ni cvetela še naša dežela partizanska pesem Domovina naša je svobodna (besedilo France Kosmač) Marijine pesmi (1938), Missa Immaculata za orgle in mešani zbor 70 skladb za mladinske in otroške zbore Organist v župni cerkvi na Šutni, pisal je glasbene vložke za igre. Kot partizan je komponiral in sodeloval na mitingih. Po vojni je na nižji gimnaziji učil glasbo in vodil pevski zbor. Pevski zbor je nastopal na radiu (kasneje je to vlogo prevzel radijski mladinski zbor). Učil na glasbeni šoli. Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 620 Majcenovič, Janez, Kamniški zbornik 1998 Medalja za hrabrost, red zaslug za narod 3. stopnje (1951), dve nagradi Toma Brejca (1966,1984), Srebrna plaketa občine Kamnik (1973), najvišje priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije; Gallusova plaketa (1991), 27. marca 1997 prejel naziv častni občan občine Kamnik: 3. častni meščan Kamnika (za Župančičem) MIHELIČ Polde 1923 - 2007 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen na Vrhpolju, živel na Olševku Oblikovalec, sprejet na akademijo za oblikovanje, a so mu iz političnih razlogov študij prepovedali. učitelj likovnega pouka Prva samostojna razstava v pasaži nebotičnika (salon Kos Ljubljana). Razstava z ostalimi naivnimi slikarji iz Jugoslavije v Kostanjevici na Krki. Zaposlen najprej pri tiskarju Slatnarju, po vojni v smodnišnici, nato pri zasebnem izdelovalcu gumbov, potem v Svitu. Tam opazijo talent zato gre na šolo za oblikovanje. Mesesnel, Janez, 2000, Polde Mihelič, Kamniški zbornik XV, 147 Upodabljal je »svet, ki ga ni več«, hrepenenje po mladosti, duhovni in čustveni lepoti. Nagrada Toma Brejca. Mobiliziran v nemško vojsko, kasneje se preda Rusom. Partizani mu pred ostalimi otroci ubijejo mater, nato pa opravičijo, da so se prenaglili. 125 MILČINSKI Fran - FRIDOLIN ŽOLNA 1867 - 1932 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Hodil je letovat v Kamnik, humorno opisoval kamniško življenje Pisatelj sodnik, odvetnik Iz beležnice letoviščarja, Zastran razstave mest, Neumnost iz kurje poljane, Butalski gasilci (dogodek z veselice v Nevljah), Zbirke humoresk, črtice Butalci, Ptički brez gnezda, Kjer ljubezen, tam Bog; 200 humorističnih feljtonov Objavlja kot Fridolin Žolna, ne omenja Kamnika, ampak besede obrača, a jasno usmerja ost v kamniško življenje, opisal je Polževo dirko kamniškega vlaka, vzgojna misel v literarnih delih Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 625 Na gasilski veselici v Nevljah se je sredi najbolj razgibanega veseljačenja pokazal žar nad bližnjim gozdom. Gasilci so se z brizgalno hiteli spoprijet z ognjem. Ko so prispeli, pa so ugotovili, da vzhaja Luna. Kamniškemu vlaku je pravil Leteči Kamničan Milčinski o Kamniku v Jutru 205, 1931 (Dopis z letovišča): ». . . 34 jako sijajnih letnic, našteva zgolj Valvasor o temle tukajšnjem mestu, pomembnih letnic in polnih zgodovinske resnice. Kje so, vprašam, sedaj te letnice? Kako ponosno bi bilo nanje to mesto, če bi jih še imelo in bi bile sedaj razstavljene. !« … MOČNIK Josip Deloval 1893 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval v Kamniku. Lekarnar župan Kamniški župan. Prvi predsednik Kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva. Močnik in drugi meščani so 1882 leta ustanovili požarno brambo . Okrožnica za ustanovitev Planinskega društva: Vrli gospodje narodnjaki! Radi nujnega in važnega pogovora prošeni in vabljeni ste, da se danes, dne 19.7.1893, na večer ob 1/2 8. uri gotovo snideste v gostilni pri gosp. 126 Kenda. Da vam je narodnost prva stvar, sem obverjen: nadejam se pa radi tega tudi z gotovostjo, da se današnjega večera polnoštevilno udeležiste. Tudi rojaki, ki bi se radi nujnosti morda ne bili osebno vabili, so dobrodošli. Josip Močnik, Kamnik, dne 19.7.1893. MOČNIK Matej - Jurčkov Matevž 1827 - 1895 Povezanost s Deloval v Kamniku od 1870 do smrti. Kamnikom Akademski status, Jezuit služba dacar na Vačah učitelj v Kamniku, šolski nadzornik Dosežki in dela Razprave in članki o šolstvu za Učiteljski tovarš. Tudi od otrok se more učitelj učiti Zakaj pesmi niso za narekovanje pripravne, Slomšek, prvi pedagog v novejših časih, Odgojevanje nekdaj in sedaj, Zanemarjeni otroci v našem mestu, poslovenil Liguorijevo Molitev Koliko računskih načinov naj se pri začetnem pouku o računanju ali rajtanju razločuje in vadi (1861), Nauk o branju v srednjem in višjem razredu ljudskih šol (1863), Koliko moči do mladine ima zgodnje soznanje lepoznanstva in kakšne dolžnosti izvirajo iz tega za odgojitelja in jezikoslovnega učitelja (1863), Tudi od otrok se učitelj more učiti (1865); po Ahnovem sistemu je sestavil Praktično slovensko-nemško gramatiko (1863–1864). Pisal je še: Zgodovina v ljudski šoli (1868), Zemljepisje v ljudski šoli (1869–1870), Iz zgodovine krščanske ljudske šole (1862 do 1864), Obrazi iz odgojilne povestnice pri poganih (1865), Slomšek, prvi pedagog v novejših časih (1865), Odgojevanje nekdaj in sedaj (1865), Zanemarjeni otroci v našem mestu (1868). Razna stanovska vprašanja je obravnaval v obliki pisem ali pogovorov dveh učiteljev z govorečimi imeni (Svetoslav in Tugoslav, Vohné in Rohné, Vedrilec pa Čmernilec). Pomagal je Praprotniku pri sestavi nemškega dela v slovensko-nemškemu Abecedniku (1869), sestavil Imenik šolskih oblastnij, šol in učiteljev na Slovenskem (Lj. 1874), za prošta Jarca je poslovenil Liguorijevo Molitev velik pripomoček k zveličanju Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Učitelj in šolski nadzornik v Kamniku. Za Učiteljski tovarš – pisal 30 let, urednik te revije od 1873-81. Borec za slovensko šolo, ko je bil pritisk germanizacije največji. Po dokončanem 6. razredu gimnazije v Ljubljani je vstopil v jezuitski red, ki ga je zaradi bolezni kmalu zapustil. Ko je okreval, je šel v davčno službo na Vače, odkoder je prišel k okrajnemu predstojništvu v Kamnik. Tu je z dekanovo pomočjo postal 1855 pomožni učitelj na dekliški šoli. Kot privatist je napravil avgusta 1856 učiteljski izpit, bil nato na isti šoli imenovan za pomožnega učitelja, novembra 1864 premeščen za podučitelja na mestno deško šolo pri Sv. Jakobu v Ljubljano, kjer je 1870 napredoval za učitelja, bil 1870 do 1873 okrajni šolski nadzornik za kamniški okraj. Iz Kamnika je v razne časopise dopisoval o raznih lokalnih dogodkih (s psevdonimom Jurčkov Matevž). Dosledno se je boril za versko šolo na cerkveni podlagi ter branil svoje 127 odločno narodno prepričanje. (Lj. 1888). Požrtvovalno je delall kot tajnik ali blagajnik pri Društvu v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam, pri Društvu slovenskih učiteljev in pri Narodni šoli. Svoje skromne [1] dohodke je do zadnjega vinarja delil z mestnimi siromaki in ubogimi dijaki. Viri o njem Zanimivosti MRČUN Franc 1881 – 1937 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva III, 99 Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka,77 Kiferle, Ivan, 1910, Učiteljski tovarš, št. 1 (slika) Skromne dohodke je do zadnjega vinarja delil med revne dijake in mestne reveže. Deloval na Kamniškem. cerkveni slikar, ljudski slikar, dekorater, portretist poslikal frančiškansko cerkev cerkev na Gozdu, kapelico v Ihanu, cerkev Št. Vid pri Brdu, cerkev Kresnice. Slikal je kulise za ljudske odre. Izučil se je podobarstva, nato je delal v delavnici pri Matiji Koželju v Kamniku. Poslikal je nekaj cerkva in kapelic, a kot slikar je po mnenju Steske manj pomemben. Bil je pomočnik pri raznih mojstrih. Steska Doma z Bišč pri Domžalah MRKUN Anton 1876 - 1961 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti 20 let služboval na Homcu bogoslovec Pisal je o alkoholizmu. izdajal list Izseljenec. avtor knjige Homec (1925) Ustanovitelj društev Dobrodelnost in Društva za pohabljeno mladino, ustanovitelj posojilnice in hranilnice na Homcu, ustanovitelj živinorejske zveze za Politični okraj Kamnik, graditelj Društvenega doma na Homcu, ustanovitelj Elektro-strojne zadruge na Homcu, uzbiralec narodopisnih podatkov za Homec. Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 128 NAGLIČ PETER (1883 - 1959) Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti rojen in deloval v Šmarci ščetkar, podjetnik, skupaj z bratom Karlom je imel podjetje v Šmarci zelo inovativen, izumitelj amaterski fotograf, avtor zgodovinsko pomembnih fotografij Prve fotografije je izdeloval na steklo (do 1930), kasneje na filmski trak. Posnel okoli 10.000 fotografij, ki so popisane in datirane. Atelje je imel v Šmarci. Fotografiral je napredek, gradnje, portrete pred, med prvo svetovno vojno in po njej. Slikal je prvi avto, ki je pripeljal v Kamnik (1910), Čopovo v Ljubljani, ko so gradili tramvajsko progo, izkopavanje mamuta v Nevljah, gradnjo NUK-a in Plečnikovega stadiona, ljubljanskih Žal, žalne slovesnosti ob smrti kralja Aleksandra, prvo romanje Slovencev v Jeruzalem pod vodstvom A. B. Jegliča. Fotografiral je tudi domačine pri raznih opravilih, berače in posebneže. Ohranjene so fotografije beguncev iz Galicije po 1. svet. vojni v Kamniku. Katalog ob razstavi v Muzeju Zaprice 2013, Nedeljski, 10. 7. 2013 pričevanje vnuka Matjaža Šporarja V svoje podjetje je uvajal tehnične izume. NEŽA AGNES, KAMNIŠKA, DE STEIN, MERANSKA - 1262 Povezanost s Zadnja pripadnica rodbine Kamniških (Andeških) brez potomcev. Kamnikom Akademski status, Sama se je imenovala ducissa Carinthiae et Domina Carniolae - gospodarica kranjskih služba posestev Dosežki in dela Delovanje, pomembno Ker je stric Henrik umrl brez otrok, je po njem podedovala posesti. za Kamnik in širše Kranjske posesti Andeških je dobila za doto ob poroki 1196 (1229?) s francoskim kraljem Friderikom Bojevitim Babenberžanom, a se je od njega leta 1200 (1236) ločila, ko je umrl pa se je znova poročila in to z Ulrikom Spanheimom. Kovala je novce s svojo podobo spredaj, zadaj pa je bila cerkvena kupola in novce s podobo slona, ki nosi stolp z zvezdo in polmescem na eni strani ter napisom AGNEI s krogi in zvezdo na drugi. Viri o njem Zanimivosti V Nežinih pečatih sta v grbu Andeških orel in lev (1238). Kamnik 1229-1979, Zbornik ob 750-letnici mesta. Eržen, Andreja (2004): Svete žene Andeške, Kamniški zbornik XVII. Sreča rodbini Andeških ni bila vedno naklonjena. Rodbina je v drugi polovici 13. stoletja izumrla: zadnji člani rodbine (brata Ekbert in Bertold, oba cerkvena dostojanstvenika ter Neža Kamniška) niso imeli potomstva in tako so njihove posesti prešle v roke drugih fevdalnih rodbin. 129 NOVAK Bogdan 1944 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živi na Brezjah in tam ustvarja pisatelj urednik Grozljivka Strašljiva Stahovica, 1996 saga Lipa zelenela je roman Na drugi strani Ljubljanice dela za mladino in veliko drugih del pisatelj satirične in zgodovinske proze, mladinska literatura Viri o njem Mladost je preživljal v Ljubljani, kjer se je tudi šolal, delal kot knjižničar in novinar pri Dnevniku, Delu, Teleksu in Pavlihi. Zdaj je svobodni književnik, kar pomeni, da se preživlja s pisanjem. Že nekaj let živi na Brezjah nad Kamnikom, kjer lahko v miru piše za odrasle in mladino. Dela za mladino so pustolovski romani v knjižni zbirki Zvesti prijatelji (Bela past, Grajski strah ...). V knjigi Spopad na Rožniku opisuje svojo mladost. Ninina pesnika dva je roman za mladostnike, pisatelj pa se je lotil tudi grozljivk. Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana Zanimivosti Bogdan Novak se je rodil kot četrti otrok v družini. OBERBURGER Suzana, Suzana von Oberburger, VANTUZIN Susana, Gorenjegrajska pred 1583 - po 1600 Povezanost s Delovala v Kamniku, verjetno umrla v Mekinjah Kamnikom Akademski status, Redovnica klarisinja, opatinja služba Simpatizerka protestantizma Plemkinja iz rodbine Oberburger na Notranjskem po očetu, po materi Gallenbergova Dosežki in dela Zbirka protestantskih tekstov v nemščini Prepisovala je Marijine pesmi, praznoverne reke in zagovore ter se opremljala s kabalističnimi in čarovniškimi znamenji Pisala je v nemškem in latinskem jeziku, v slovenščini nič. Delovanje, pomembno Bila je že več let v mekinjskem samostanu klarisinj, ko so jo izvolile 1583 za opatinjo. za Kamnik in širše Zbirala, čitala in prepisovala je lutrovske knjige. Joštu Jakobu Gallenbergu za naložitev »v korist božjo in samostansko« je dala 3000 gld. iz samostanske blagajne, čeprav je vedela, da je protestant in denar ne bo šel v korist samostana. Gallenberg je dal denar kranjskim stanovom, ki so ga porabili za predikante in protestantko šolstvo. Bila je bila samovoljna, njena miselnost pa oddaljena od načelnega luteranstva. Pri oglejski cerkveni oblasti jo je ovadil Montagnana, ki je nato vodil proti njej preiskavo. Ko se je Suzana, ki je prvotno sprejela Montagnanov nasvet za prostovoljno resignacijo, pod vplivom sorodnikov skesala, so uvedli drugo preiskavo, ta pa se je zaključila z razsodbo, da se jo odstavi. To je razglasil je Montagnana v Mekinjah leta 1593. Ni se sprijaznila s položajem navadne redovnice in je ščuvala mlajše nune proti novi opatinji. Patriarh Francesco Barbaro, je ob vizitaciji 1593 po kratki preiskavi določil, da so Suzano v zaprtem vozu odpeljali v velesovski samostan, njeno zapuščino v Mekinjah 130 s knjigami in rokopisi pa zaplenili. Mekinjski samostan za bivšo opatinjo, ki je še iz Velesovega ščuvala mlajše nune, ni skrbel, zato jo je velesovska prednica odpustila. Viri o njem Zanimivosti Vrnila se je v Kamnik, kjer je živela od podpore sorodnikov in drugih ljudi, ukvarjala se je z izterjavo dolgov mekinjskega samostana. Nato se je vanj vrnila, a je nadaljevala s prekrški, končala je v zaporu samostana. p Kidrič, France : http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1848/VIEW/ 12. 12. 2010 Na neki nemški brošurici je podpisana kot »Susana Vantuzin«. France Kidrič: »Razvila bi se v pravo luteranko, če ji ne bi ukinili materialnih osnov«. Ko se je vrnila v Kamnik je iskala priložnosti, da bi se vrnila v samostan, »pa ne kot preprosta redovnica, ampak kot plemkinja z lastno sobo«. Nadvojvoda Ferdinand je patriarhu poslal prošnjo, naj se odstavljena prednica, ki se je izpreobrnila in poboljšala, vrne v samostan, »ker bi sicer iz obupa lahko postala luteranka«. Ugodili so ji, a je spet napeljevala druge nune k nepokorščini. Leta 1600, ko je njeno ime zadnjič omenjeno, je bila zaprta v celici, kjer je »kakor Magdalena objokovala svoje grehe«. OGRIN Fran 1880 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval v Kamniku Okrajni glavar v Kamniku vladni svetnik doktor prava, študiral na Dunaju gospodarstvenik Pisatelj strokovnih del s področja prava. Pisal je članke v Planinskem vestniku in za razne brošure Po končani gimnaziji v Ljubljani (1902) je na Dunaju študiral pravo in 1908 doktoriral. V začetku 1908 je vstopil v politično upravno službo pri deželni vladi v Ljubljani, služboval po eno leto v Ljubljani in Novem mestu in nato po 15 mesečni vojaški službi do konca vojne v Črnomlju. V novembru 1918 je bil imenovan za vodjo okrajnega glavavarstva v Kočevju, bil od maja 1920 do junija 1921 pri Narodni oziroma Deželni vladi v Ljubljani, nato okrajni glavar v Kočevju. Od septembra 1923 je bil okrajni glavar v Kamniku, od septembra 1931 pa okrajni načelnik v Kranju. Povsod kjer je služboval se je zavzemal za gospodarske potrebe okrajev. V Kočevju je reorganiziral svoj urad po novih državno političnih potrebah, skrbel za pravilno slovensko označbo krajev, spodbujal ustanovitev raznih društev, se zavzemal za gradnjo ubožnice in hiralnice v Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah. V Kamniku je poživil akcijo za zgraditev ceste v Kamniško Bistrico. Tu in v Kranju je delal za oživljenje turizma. Fran Ogrin«. V: Slovenski biografski leksikon 1925–1991. 131 OGRINEC Josip - Jože s Podgorja, Medvedov, Pribislav, Osipov 1844 – 1879 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Podgorju, obiskoval osnovno šolo v Kamniku in šolo pri frančiškanih ter v meščansko šolo. 1864 vstopil Alojzevišče v Ljubljani in postal duhovnik do 1866, nato izstopil. Študiral je na Dunaju, od 1866 do 1870 poslušal prirodoslovje, profesor naravoslovja pesnik, pisatelj, dramatik šahist Sourednik 'Slovenskega Glasnika'; tam je 1868 izšla prva šahovska rubrika, povesti, ljudske zgodbe Obrazi iz narave 1870, Obrazi iz naroda 1872, povest Čarovnica s Starega gradu, ki je izhajala v Kamničanu, balada Izteklo jezero obravnava bajko o kamniškem jezeru (v almanahu Pomladno cvetje), napisal prvo izvorno veseloigro v treh dejanjih V Ljubljano jo dajmo, Spis Setev in žetev, zgodovinska topografska razprava Kamnik. V počitnicah je redno prihajal v Kamnik, zelo navezan na dom. Želel je prevzeti domačo kmetijo, a je prej umrl. Zaslužen je za delovanje »Narodne čitalnice« v Kamniku. V njej je predaval. Ustanovitelj slovenske in jugoslovanske šahovske literature. Objavil je dva Ogrinčeva problema. Rogal se je predstavam njegovih domačih o življenju na Dunaju. Zika, Ivan, 1967, Josip Ogrinec, začetnik slovenske in jugoslovanske šahovske književnosti, Kamniški zbornik XI Zika, Ivan, 1963, Kronika Franca Mihalea Paglavca, Kamniški zbornik IX Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga, 1973, H-O, DZS, 780 Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Stiasny, L. 1894, Kamnik, Zemljepisno-zgodovinski oris Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 221 Spominska plošča je na domači hiši. Sošolec Jakoba Alešovca, član Stritarjeve dijaške literarne skupine, psevdonimi: Pribislav, Osipov, Medvedov, Jože s Podgorja Alešovec o Ogrincu: »Prijatla sva postala šele, ko se je pokazalo, da nama z nemščino enako slabo gre. O ta vražja nemščina! Kar nikakor ni šla v glavo, le toliko nama je koristila, da sva – molčala.« Bolehen od časa stradanja na Dunaju dalje, srčni bolnik, umrl zaradi odpovedi srca. Stric Josipa Benkoviča. Po ljudskem izročilu je rad posedal na razvalinah Starega gradu in snoval povest Čarovnica s Starega grada. OMERZA OMERSA Mihael 1679 - 1742 Povezanost s Rojen v Kamniku. Kamnikom Izobrazba, status, Župnik, vikar, šolan na Dunaju 132 služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti OSOLE Franc 1857 - 1907 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem glasbenik, skladatelj 5 oratorijev z latinskim besedilom: Diva Magdalena poenitens in Christus bajulans crucem Slednji je temeljita predelava prvega slovenskega oratorija Vnebovzetje, skladatelja Sattnerja na besedilo Mihaela Opeka. Nekatera dela imenujejo verske drame, kot sta bili Mater dolorosa in David deprecans pro populo ali melodrame, na primer Pastor bonus. Služboval na Igu in v Tomišlju, regens chori v ljubljanski stolnici. Njegovo glasbeno delo so izvajali tudi v Academii philharmonicorum. Glasbeno se je šolal pri jezuitih, teološko pa na Dunaju. Kot župnik je služboval na Igu in v Tomišlju, kjer je tudi pozidal cerkev. Deloval je kot glasbeni prefekt ter zborovodja v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani in regens chori (vodja zbora, op. Rebolj) v ljubljanski stolnici. Njegova glasba se ni ohranila, v glasbeni zgodovini pa je zapisan kot avtor petih oratorijev. Mitt. Des historischen Vereines fur Krain, 1853, 1 Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1900, 160 Cerkveni glasbenik, 1912, 26 Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 221 Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. V Tomišlju zelo cenjen, ker je pozidal novo cerkev in uspešno služboval. Rojen, deloval in umrl v Kamniku. Izdelovalec cerkvene opreme podobar. Oltar v Volčjem potoku, 1879, v Šmarci 1884, v Podgorju, v frančiškanski cerkvi (lurški oltar po Misovem načrtu). Podobar in izdelovalec oltarjev ter cerkvenih plastik. Polihromiral je kipe. Deloval je tudi na Tirolskem in v Grödnu. Kipe je naročal pri Mateju Deželi v Idriji. V Kamniku je imel delavnicom, v kateri so vlivali kipe v nekak umetni kamen, kar je izrivalo umetniško ustvarjanje v kamnu . To tehniko so poznali že v gotiki. Po mnenju Steleta so bile take delavnice umetnostno brezpomembne, a so odlično obvladale material, kar je bil njihov bistveni pomen. Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare, 72 Mrkun, Homec Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 221 Stele, France, 1929, Politični okraj Kamnik Zanimivosti OSTERMAN KAMNIŠKI Pred 1318 – po 1405 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno lastnik hiše v Kamniku kranjski vicedom 1338-1405 133 za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti OTON VII. Kamniški Deloval 1229 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti OZBIČ Matija 1828 - 1888 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Kozina, Reihenfolge der Vicedome, 16 Stiasny, Ljudevit (1894): Kamnik, zemljepisno - zgodovinski spis Med posestjo, ki jo je leta 1423 prodala Elza, njegova hči in vdova Hansa Stupla, ženskemu samostanu v St. Georgen am Längsee na Koroškem, je bila tudi kmetija v Radomljah. V njegovi listini se prvič omenjajo kamniški meščani. vojvoda Potrdil je meje hospitala sv. Antona na Kozjem hrbtu. Hospital je imel vinograde v lasti vojvode ali »ciuium Steynnsium«. Tako so prvič omenjeni kamniški cives in s tem Kamnik kot meščanska naselbina. Otorepec, Božo (1988): Srednjeveški grbi in pečati mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica in SAZU, Ljubljana. Že leta 1220 pa so na Malem gradu kovali novce z napisom Civitas Stain. Živel (od 1852), deloval in umrl je v Kamniku, Šutna 15, kasneje pod Zapricami. podobar Prižnica z evangelisti za Podgorje 1863, stranska oltarja za Sela, za Vranjo peč prižnico, za župno cerkev stranske oltarje iz umetnega marmorja (stucco lustro) Za Podgorje pri Kamniku je naredil prižnico z evangelisti (1863), za Staro Loko podobno prižnico (1865) in sohe za zadnja stranska oltarja, za Predoslje veliki oltar (1868/9), za župno cerkev na Vrhniki reliefe na menzi vel. oltarja in kipe M. B., sv. Jožefa, sv. Katarine in sv. Jedrti ob slavoloku, za Sela pri Kamniku stranska oltarja, za Ribnico okvire za križev pot; za Čemšenik sohe sv. Joahima, sv. Ane, sv. Petra in Pavla, sv. Uršule in sv. Barbare (1872), za uršul. cerkev v Škofji Loki stranska oltarja in prižnico s kipom Dobrega pastirja (1874), Marijin oltar v škofjeloški župn. cerkvi; oltarje na Boh. Bistric, za Vranjo peč prižnico z reliefi evangelistov in Dobrega pastirja, za žup. cerkev v Kamniku stranske oltarje iz umetn. marmorja (stucco lustro). Imel je podobarsko delavnico, izdeloval iz cementa, umetnega marmorja in lesa, uveljavljen po širši okolici V Kamnik se je priselil ok. 1852, imel hišo na Šutni št. 15 in si pozneje postavil hišico pod Zapricami. Izdeloval je kiparske predmete iz angleškega cementa, umetnega marmorja in lesa. Sohe so različne vrednosti, pa srednje mere ne presegajo. Marolt, Dekanija Vrhnika (gl. kazalo) Cevc, Emilijan, 1966, Slovenska umetnost, 157 Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 239 Stele, France, 1929, Politični okraj Kamnik Zgodnja danica 1863, 110 Kiparja sta bila tudi njegova sinova Franc, r. 25. febr. 1851 na Colu pri Vipavi, u. 7. sept. 1899 v Gorjah pri Bledu, in Matija, r. 1. marca 1853 v Kamniku, ki je podobarstvo pustil in v Zagrebu odprl gostilno. 134 PAGLOVEC Miha Mihael Frančišek 1679 - 1759 Povezanost s Rojen v Kamniku, šolo obiskoval v Kamniku, deloval v Šmartnem Kamnikom Izobrazba, status, šolnik, služba Artium liberalium et Philosophiae Magister et S. Theologiae licentiatus, kaplan v Kamniku, župnik v Šmartnem nabožni pisatelj, skladatelj vzgojitelj učiteljev, učitelj filolog Dosežki in dela Skupno je izdal 8 knjig, izdal je več nabožnih del. Tobiove bukve 1733, Evangelia inu branja 1741 , Zvesti tovarš 1742, opremljen z navodilom za branje, Katekizem, Bukve Tomaža Kempčana so prirejen po patru Hipolitu prevedel Scupolijevo Sveto vojsko Pisec kronike od leta 1705 – 1758; prvi slovenski katoliški učbenik, pred knjigo Zvesti tovarš je dodal Table tih puhštabov inu viža se navučiti kranjsku ali slovensku brati (157 let prej je izšel protestantski), Cantilenae Variae 1679 -59. Glasba: Napev Svet dan je sveta nedelja po ljudskem izročilu, O svetli sončni šajn in druge Delovanje, pomembno zasebna šola za nadarjene kmečke otroke (učil nemščino in latinščino, da bi lahko za Kamnik in širše šolanje nadaljevali v Ljubljani) iz katere je izšel Japelj, na stanovanju je imel vedno po 6 učencev župnišče je priredil za šolo in poučeval sam s kaplanom – šola je imela vpliv vse v Savinjsko dolino, prenovil ali na novo sezidal je 7 cerkva, ustanovitelj hranilnice – prav tovrstna ustanova na Kranjskem. Prenovljeni Hipolitov Kompenzar so uporabljali do leta 1846 , motniško župnišče je priredil za šolo in v njem sam s kaplanom poučeval, ustanovil kaplanije v Tuhinju in nevljah in vikariat v Špitaliču. v jezik je uvajal gorenjske oblike v sicer uveljavljeno dolenjščino V predgovoru Evangelijev zapiše, da je moral po ukazu predstojnikov (EX IUSSU MAIORUM) obdržati pisavo -al, -el in -il. Uporablja gorenjske elemente: tedei, krei, jabouka, oblubu, išite, trek, palca In germanizme: ahtati, čait, uržah, nucati, špraha, fruht, ajfer, folk … Viri o njem Slovenski bibliografski leksikon II, 146 Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 246 Šimenc, Stane, 162, Kamniški zbornik VIII, 151 Grafenauer, Ivan, 1920, Jugoslovanska knjigarna, 92 Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 30 Vrhovnik, 1904, Prispevek k bibliografiji Paglavčevih spisov, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 199 Stele, France, 1929, Politični okraj Kamnik Kidrič, Razvojna linija slovenskega preporoda, Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede V-VI, 90 Hoefler Janez, 1970, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, MK Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Zanimivosti Deluje v obdobju protireformacije, Raspov učenec . France Kidrič: »Paglovec je v času med Hipolitom in Pohlinom najjača osebnost slovenske književnosti na Kranjskem«. Pravi: »Zdi se, da je dobro nekdo rekel o slovenskem jeziku, tistim , ki ga ne poznajo, ne pomagajo nikakršni nauki, veščim pa so komaj kateri še potrebni«. Piše slabše kot 160 let pred tem Trubar, a čuti potrebo po jezikovni kulturi. 135 PARAPAT Janez, PARAPATI, Palovški gospod 1838 - 1879 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Pisal o Kamniku, župnik na Selih, župni upravitelj na Vranji peči od 1872, skoraj do smrti - saj je 42 dni po preselitvi v Zagradec umrl. Bogoslovec, ljubiteljski zgodovinar prevajalec, pisatelj numizmatik, zbiralec slik, knjig odbornik Slovenske matice Turški boji v 15. in 16. stoletju s posebnim ozirom na Slovence, Furlanski arhivi in naša zgodovina Med Doneski k zgodovini kranjskih mest je tudi Kamnik (1876) 63 prevodov Na Vranji peči je imel kot župnik, ki mu je gospodinjila mama, veliko prostega časa, zato je študiral in pisal. Ukvarjal se je s proučevanjem slovenske zgodovine. Eden prvih, ki je o njej pisal v slovenščini. Uporabljal je primarne vire (arhive). Prevajal iz španščine v slovenščino, pregledoval kamniške arhive, čeprav je bil »Mestni arhiv v stanu, v kakršnem ga neradi kažejo«. Potrdil 165 zanesljivih letnic iz kamniške zgodovine. Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 26. Zika, Ivan, 1971–77, 750 let mesta Kamnika, Kamniški občan 1971-77, podlistek. Benkovič, Josip (1894): Janez Parapat, župnik in pisatelj, Dom in svet 1894, letnik 7, št. 22, str. 673 Citira ga tudi Stasny. Iz Kamnika je peš hodil na seje Slovenske matice v Ljubljano. O svoji knjigi Doneski …: Kamnik, o katerem enako Kranju še toliko ne vemo, kdaj je postal mesto, je bil v davnih časih tako imeniten, da so se nam naši doneski prepičli, sestaviti zgodovino njegovo. Pergamente je prepisoval kleče na tleh, ko je vstal pa se mu je vrtelo. Ko ga je mama vprašala, kaj mu je, je dejal: »Saj veste, da sem tla spet poljuboval. pustite me, saj veste, da sem najbolj srečen v stare škarniceljne zavit.« Za Kamničane »palovški gospod«. Tolažba za revnega Parapata na Vranji peči: »Ne jadikuj za nizko plačo saj se na Vranji peči samo razgled vreden 200 gld.« Zakaj zbira zgodivinsko gradivo: »… Rad pritegnem, da je pusto in težavno, kamen lomiti, apno gasiti smreke in hraste podirati, pesek kopati, vendar morajo biti vse te reči že pripravljene, ako očeš, da ti zidarski mojster postavi pravilno in mogočno poslopje. Vseh teh podatkov mora biti čim več, da bo potem lahko kdo sezidal poslopje zgodovine slovenskega naroda.« Zaradi brskanja po starinah so se mu posmehovali. Zelo reven, bolehen in nesrečen. Držala se ga je smola. 136 PARMA Viktor 1858 - 1924 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval v Kamniku Skladatelj pravnik vladni svetnik 5 oper : Urh, Grof Celjski, Ksenija, Stara pesem …), 4 operete: Amazonke, Venerin hram, Princ Lizika skladbe lahkega žanra: Mladi vojak koračnice, polke, valčki – za orkester Glasbeno se je udejstvoval v Kamniku. Služboval je na okrajnem glavarstvu v Kamniku. Častni član Lire. Zaveden Slovenec zato je bil velikokrat premeščen, kasneje interniran in upokojen. V Kamniku je ustanovil salonski orkester. Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 30 Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 262 Imenovan tudi oče slovenske opere. PEČARIĆ Elena 1971 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živela je in obiskovala šolo v Kamniku. Univ. diplomirana filozofinnja in sociologinja kulture Predavanja, članki 12 let živela v ZUIM, kjer je končala OŠ, na ŠCRM pa srednjo šolo. Delo na področju neodvisnega življenja invalidov izven institucij. Aktivna v gibanju Vsi drugačni vsi enakopravni. Borka za pravice invalidov. Članica in vodja YDH (Društvo za teorijo in kulturo hendikepa). Gibanje je pripomoglo k večjemu spoštovanju različnosti in k družbeni pomoči hendikepiranim ali drugačnim ljudem, da lahko zaživijo materialno in osebno neodvisno in izven zavodov, zaslužna za uveljavljanje invalidov in drugih oseb s posebnimi potrebami kot enakopravnih ljudi Svoje misli in zamisli uresničuje kot predsednica in strokovna vodja programov društva YHD. Društva za teorijo in kulturo hendikepa. Na Radiu Študent, je soustvarjala in vodila oddaje, je izvajalka izobraževanj o neodvisnem življenju in teoriji hendikepa. Černoga, Marjeta, 2008, Borila sem se že od malega, Nedeljski 24. 8. 2008. Predsedniška kandidatka 2007. O sebi: »Borila sem se že od malega. Vedno je bilo kaj. Morala sem se, da so me 137 nekateri sprejemali normalno. 12 let sem živela v inštituciji in moram priznati, da sem se že tam, čeprav sem bila ena najbolj fizično odvisnih, počutila priviligirano, saj mnogo otrok ni imelo nikogar in niso mogli pridobiti samozavesti …« »Ne smemo se odreči temu, da se zanimamo za svoje zadeve, za zadeve, ki se tako ali drugače, bolj ali manj posredno in intenzivno dotikajo nas samih. Ne smemo se odreči političnemu delovanju in aktivizmu, ne smemo biti objekti politike, anonimni predmeti političnega delovanja, discipliniranja in upravljanja. To pomeni odreči se nam samim, pomeni odreči se pravici do izbire in odločanja, prepustiti se voditi in usmerjati, podrediti se, postati zgolj statistični podatek ali vzorec javnomnenjske ankete. Pomeni odreči se demokraciji.« PEČEČNIK Jože - Joc Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Živi in deluje v Šmarci. Podjetnik, direktor Absolvent elektrotehnike Elektronska miza za igralništvo z varovalkami proti prevaram, blagovna znamka Interblock Tržni delež: na Nizozemskem 90-odstotni (2008). Najprej je proizvajal alarmne sisteme, nato je z elektronskimi mizami za ruleto je odkril tržno nišo po vsem svetu. Ena stane tudi 250 tisoč evrov, letno pa so izdelali več kot sto miz. V njegovem podjetju Elektronček izdelujejo 48 modelov elektronskih miz za ruleto. Igralne aparate skonstruirajo, programirajo in sestavljajo, medtem ko dajo skoraj vseh 6 tisoč sestavnih delov narediti dobaviteljem. Približno 70 odstotkov sestavnih delov naredijo slovenski proizvajalci. Organiziral je igralniški grozda, v katerega je povezal ok. 100 proizvajalcev iz vse Slovenije, ki izdelajo večino od skoraj 10 tisoč sestavnih delov za elektronske mize. Vzporedno je razpredel mrežo lastnih podjetij, s katerimi praktično v celoti izpolnjuje ponudbo izdelkov in storitev za svetovno igralniško industrijo . http://www.podjetnik.si/14. 3. 2009 Pospornik nogometnega društva Interblock. Prejemnik priznanja Zlata gazela za hitro rastoča podjetja. Zanimivosti O sebi: ''Kdor ne gleda okoli sebe in ne čuti bolečine ob pogledu na sočloveka, ki je v težavah, v mojih očeh ne more biti velik človek. V mojem življenju je odnos pred denarjem in prijateljstvo pred poslom. Vsem ne morem pomagati, vendar si želim, da bi živeli v svetu, kjer ne bi bilo poražencev in bi bili vsi nekako zmagovalci,'' »Ljudje postajamo čedalje bolj roboti in vsi živimo čedalje bolj osamljeno, čeprav smo tehnično bolje povezani''. 138 PEKLAR Andreja 1962 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Otroštvo in mladost je preživela v Kamniku, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. akademska slikarka, ilustratorka Ilustracija Velike knjige pravljic 1999 Razstavljala na Slovenskem bienalu ilustracije v Cankarjevem domu, večkrat tudi na Bienalu ilustracije v Bratislavi in v Beogradu. Knjiga Turjaška Rozamunda je bila uvrščena na seznam "White Ravens 2004", ki ga sestavi Mednarodna knjižnica iz Münchna. Iustriranje knjig za otroke njen glavni poklic. Ukvarja se tudi z oblikovanjem in modeliranjem maket za sestavljanje. Pogosto oblikuje celo knjigo: izbere papir, tip črk, velikost in obliko. Viri o njem Zanimivosti PEPERKO Edvard 1965 - 1991 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel in srednjo šolo obiskoval v Kamniku. Član teritorialne obrambe Prvi padli vojak slovenske vojske v osamosvojitveni vojni 1991, v spopadu pri Trzinu. Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 Specialci JLA so ga smrtno zadeli v prsni koš. L. 1992 je posmrtno prejel Zlati znak svobode R Slovenije. PERKO Lojze 1909 - 1980 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel je v Kamniku. Končal študij leta 1950 pri profesorju Lubardu. Akademski slikar, učenec Franceta Kralja, študiral v Sofiji in Beogradu, ilustrator. Olja akvareli, pasteli in gvaši ter kipi Mrtvi Jezus v župni cerkvi V Kamniku, kjer je tudi občasno ustvarjal, je imel družino. Slikar poetičnega realizma, poudarek na živobarvni krajini, krajinar, portretist, še posebej otrok. Bil je občutljiv 139 krajinar. Najpogostejši motivi so iz Notranjske. Viri o njem Zanimivosti Ustvarjal je pretežno na Notranjskem v Dolenji vasi pri Cerknici. Velikemu delu Slovencev je slikarstvo Perkovega kova priraslo k srcu, cenijo ga in imajo za svojega. Perko je z domačo življenjsko tematiko, posvečeno preprostemu človeku in prostoru, lepi krajini, pa tudi s slikarsko jasnim, načinom upodobitve, ljudem ostal v spominu. Lipovec, Dušan, 1996, Kamniški zbornik, XIII, 190 Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 53 Prejel je občinsko priznanje. Dne 19. junija 1980 je umrl za posledicami prometne nesreče. PERKO Tomaž Izidor 1947 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Mladost preživel in obiskoval gimnazijo v Kamniku. Akademski slikar, figuralni slikar magister restavratorstva in konzervatorstva Portreti znanih ljudi Oltarne podobe (Žužemberk) Invativno upodabljanje križevega pota (kapela Stranje, cerkev Rakovnik, Ivančna Gorica) Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971, nakar je tam opravil še podiplomski študij iz restavratorstva pri prof. Mirku Šubicu. Perko je vodilni slikar "slovenske krajine" svoje generacije. Njegova glavna motiva sta Kamniško-Savinjske Alpe in cerkniško jezero. Krajino upodablja realistično, skoraj fotografsko. V realistične krajine s pomočjo svetlobe in senc vnaša tudi romantično razpoloženje. Viri o njem Zanimivosti PERKO Tine Valentin 1950 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Slika tudi portrete, pri katerih je značilno, da upodobljence navadno postavi na desno ali levo stran slike ter jih obda z zanje najbolj značilnim okoljem. Tako je na primer kamniški župan Tone Smolnikar upodobljen z veduto Kamniško-Savinjskih Alp. Upodobil je tudi metropolita Franceta Krambergerja. http://www.sloart.si/m-98-perko-tomaz.aspx?detail=true Sin Lojzeta Perka. Sprva je živel in ustvarjal v Ljubljani, od leta 1981 pa v Dolenji vasi. Rojen v Kamniku. Filmski snemalec, scenarist docent za področje filmske in televizjske slike na AGRFT Celovečerci: Pristop 1980, Učna leta izumitelja Polža 1980, Razseljena oseba 1982, Maja in vesoljček 1988, Ječarji 1990 140 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti PESTOTNIK Pavel 1879 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Snemal je tako celovečerne, kot tudi kratke, propagandne in dokumentarne filme. Izbor iz Gorenjskega kdo je kdo, 1999, Gorenjska 1900-00, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 122 Badjurova nagrada 1990 Rojen v vasi Kostanj pri Šmartnem. Zgodovinar, geograf, filozof, doktor študiral od leta 1901 na češki univerzi v Pragi zgod. in zemljepis s pomožnimi vedami, narodopis pri Niederleju, filozofijo pri Masaryku in Drtini, promoviral l. 1906 z disertacijo Nacionalni in politični preporod Slovencev organizator sokolstva, telovadec politik narodno napredne stranke učitelj stotnik Urejal in izdajal Sokolski vestnik, od maja do okt. 1929 pa Sokol, objavil mnogo telovadnih, sokolsko-idejnih in vzgojnih, propagandnih in organizacijskih sestavkov, po Vaníčku je priredil 2 snopič Sokolskega evangelija (Lj. 1909–10) sestavil je podrobna navodila Kako voditi in upravljati sokolska društva? (Lj. 1920). Za I. sok. kongres v Novem Sadu 1920 je v Srp. sok. glasniku napisal daljšo razpravo o sodelovanju Sokolstva z vojaštvom, za Sokolski dom na Taboru pa je v 2 brošurah napisal zgodovino. Poljudnoznanstvenega značaja je razprava Teritorijalna zgodovina Slovencev do 16. stol. Služboval je v Ljubljani od marca 1907 kot suplent na gimnaziji, od sept. 1910 do upokojitve ob koncu š. l. 1931 kot profesor na dekliškem liceju oz. na ženski realni gimnaziji. Med vojno je dosegel čin stotnika. Ob prevratu do marca 1919 v narodni vladi poverjenik za železniški promet, nato do konca 1920 nar. poslanec v začasnem nar. predstavništvu v Beogradu, 1923 predsednik. demobilizacijske komisije, 1925 do 1926 prosvetni načelnik lj. in mariborske oblasti. Bil je član uprave Mestne hranilnice in njenega ravnateljstva, je preds. Zadružne hranilnice, deluje v upravi Kreditnega zavoda. Pri Sokolu je bil že kot sedmošolec načelnik dijaškega odseka, na univerzi je ves čas deloval pri Sokolu Praha III. Končal je tehnični župni tečaj, se udeleževal telovadnih tekem v Pragi in na zletu v Lvovu (1903). Ustanovil je 1907 Sokola I. (danes Tabor, član vaditeljskega zbora ves čas do 1920, starosta 1910–31), prvo Sokolsko župo Lj. I. (1909, njen načelnik, od 1912 starosta) in Društvo za zgradbo sokolskega doma Sokola I. (1910). Viri o njem Politično se je javno udejstvoval od 1910 v Narodni napredni stranki. Bil je med ustanovitelji predvojne Domovine, sodeloval je pri Dnevu, SN, Naši bodočnosti in dr. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 318 Zanimivosti PETERLIN Alojz - Batog Vitalis 1872 (1874 )- 1943 Povezanost s Rojen v Kamniku, pel novo mašo in deloval v Kamniku od 1933 dalje 141 Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Bogoslovec, župnik v Istri pesnik, kulturnik, urednik. Končal tudi učiteljišče, učitelj. 1919–23 je bil vpisan tudi na univerzi v Lj. in 12. febr. 1932 diplomiral iz filozofije in jugoslovanske književnosti. Avtor drame Solnce, krstno uprizorjene v sezoni 1931/32 v narodni čitalnici – zelo je bila uspešna, predvsem zaradi lokal patriotizma , pesniška zbirka Pot na goro, ljudska igra Prelom Članek Društveno življenje, prevod opere Norma, predelava prevoda oper Seviljski brivec in Tosca Pesem Rispeti, urednik Kamničana, izdanega ob Obrtni razstavi povest Soseda (1911). Po vojni je pisal kratke, vesele črtice. Pesmi in knjižne ocene je priobčeval tudi v Odmevih. Izbor svojih pesmi, večinoma iz starejše dobe, je izdal v samozaložbi pod naslovom Pot za goro (Krško 1929); zbirko zaključuje značilna osebna izpoved »Kam?«. Pobegnil je iz Istre pred italijanskimi arditi. Poučeval na meščanski šoli v Kamniku. Sodeloval je pri ustanavljanju kulturnih društev. Pisati je začel pod psevdonimom Batog pesniti v LZ. 1892 je kot Vitalis mnogo sodeloval pri Vesni in 1896–9 Njegova pesem izvira iz Cimpermanove šole, dobro pa so mu uspele formalistično čuvstvene igre Rispeti v Zori. Ko se je šolal v Beljaku, je pod vodstvom pesnika Georga Mayerja in pod vplivom Achleitnerja pisal tudi nemške verze. Viri o njem Zanimivosti PETERLIN Anton Okoli 1792 - 1866 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Bivanje v Istri ga je odtegnilo od sodobne literature in je v glavnem ostal pri mladinskih listih. Ftičar, Marjanca, 1983, Društva in prireditve v Kamniku 1914-1941, Kulturni center Kamnik, 7 in dalje Golar, Manko (ur. ), ?, 100 let slovenske lirike – od Vodnika do moderne, Umetniška propaganda v Ljubljani, XI France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 321 V naše slovstvo je uvedel klasično obliko rispeti. Deloval v Kamniku pasar v Kamniku Posrebren svečnik za župno cerkev, gotska monštranca za Sela z 12 kipi apostolov. Izjemno delo je 6 svečnikov v župni cerkvi v Stari Loki iz posrebrene pločevine (1848) s klasicistično figuro angela nad stojalom, držečega nad glavo kroglo. Podobnih, pa preprostejših svečnikov brez angelske figure je več naredil za cerkve v loški okolici. Angelom na staroloških svečnikih so podobni kipec Brezmadežne v uršulinskem samostanu v Škofji Loki in posrebreni oltarni križi v Stari Loki, na Šmarni gori in Vrhniki. Značilne so tudi njegove monštrance v Mengšu in v Križankah. Daleč je bil znan kot izdelovalec kelihov in svečnikov. Po l. 1852 se je preselil v Ljubljano, kjer je bil znan kot izdelovalec ženskega nakita: uhanov, brošk in prstanov. France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 321 142 Zanimivosti PETERLIN Jurij 1802 - 1843 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Stele, France, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, 148 Steska Drugi pasarji so ga, morda iz zavisti, imenovali Theaterschmuckgürtler. Rojen, deloval in umrl v Kamniku. pasar v Kamniku Monštranca na Žalah v Kamniku. Znan pasar France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 321 Stele, France, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, 38 Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 320 Sin Alojzij je bil tudi znan pasar. PETERLIN Maks, Orlov Maks 1894 - 1988 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Komendi, deloval v Kamniku. Pravnik, študiral na Dunaju, doktoriral je v Zagrebu, notar v Lendavi Telovadec in organizator tekmovanj pri Orlih Profesor telovadbe, vaditelj Poročnik Članki v reviji Mladost Urednik revije Vadnik Skupno pribl. 80 člankov Zagovarjal je vsestranski telesni razvoj športnika, zato je pripravljal zelo vsestranske treninge. Kot telovadec in športni delavec je deloval tudi na Češkem in Moravskem. Prizadeval si je za kakovost v gimnastiki. Bil je član kamniške vrste na 1. zletu v Ljubljani. Viri o njem Zanimivosti V Kamniku je bil zaposlen kot sodni in notarski pripravnik. Novak, Dušan (1985): Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino 33, str. 67 Potomec Josipa Stritarja. Med 1. svetovno vojno je bil vojak na soški fronti, kar je prekinilo njegovo športno dejavnost, zašel pa je tudi v nekatere spore z Mladostjo. S te fronte je pobegnil. Napotil se je v boje proti Mariboru in nato odšel na Koroško, kjer so ga ujeli. Spet je pobegnil, tokrat na Dunaj, potem pa se je prostovoljno vrnil v boje do konca vojne. Po nekaterih izjavah je imel iz te vojne bogato fotografsko zapuščino, o kateri pa ni želel govoriti. Že od dijaških let je imel poškodovano hrbtenico, kar je vidno na fotografijah, a je mislil, da ima revmatizem. V 2. svetovni vojni je bil mobiliziran, interniran, nato izseljen . 143 »Tekmovanje je šola in vzgajališče za nravno in telesno popolnost , da pravi tekmovalec zaničuje mehkužnost, lenobo, in iz teh izvirajočo nizkotnost«. PETERLIN France Radivoj - Petruška, Stric Peter, P. Radlin 1879 - 1938 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Kamniku na Šutni in obiskoval osnovno šolo. Pesnik, ahasver med poeti potopisec urednik Zbirke: Po cesti in stepi, Znamenje 1925, Popotne pesmi , Ahasverjeva kronika Črtice in potopisi Sodeloval je tudi pri Vesel-Aškerčevi Ruski antologiji, priredil izbor slovanskih nar. pesmi Slavjanska lira (ZK 1904), prevedel Mickiewiczevega Konrada Wallenroda (rokopis), M. Korolije dramo v verzih Jugana, vila najmlajša. Pesmi o izgubljeni ljubezni in mladosti in osamljenosti v slogu ljudskih pesmi, Izdajal je literarno revijo Odmevi, povezoval se je s številnimi literati in kulturniki iz svojega časa, motive je dobival na potovanjih po Rusiji, Ukrajini in Skandinaviji. V Rusiji, kjer je bil 14 let domači učitelj pri bogatih posestnikih južne Rusije, 2 leti in pol knjigovodja v Rostovu ob Donu in v Narodni banki v Caricinu ob Volgi (pod boljševiško vlado). 1919 se je vrnil v Lj., bil do 1929 uradnik pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, nato novinar in urednik revije Odmevi. V Rusiji je mnogo potoval, n. pr. 1903 na Krim in Kavkaz, 1904 je prehodil vso zapadno Rusijo, 1906 preko Male Azije v Palestino, 1909 v Skandinavijo, 1910 Bolgarijo. 1912 na kolesu prevozil Nemčijo, Holandsko, Belgijo in Francijo; več teh popotovanj je popisal v Planinskem vestniku, V gorah Kavkaza (1905). Na par svetopisemskih gora v Palestini (1907), Finsko, dežela tisoč jezer (1910), Iz Sofije v Rilski samostan (Sn 1912); iz življenja v Rusiji je objavil: Pri grofu Levu N. Tolstem v Jasni Poljani (LZ 1905), »K matuški Rusiji« potopisi in spomini. Viri o njem Tudi v njegovi pesmi živi podoba nestalnega popotnika in preprostega bohema; spomini na dom, izgubljeno ljubezen in mladost se vpletajo v njegove poti, ob katerih se najvidneje kaže ruska krajina; njegova razpoloženja nihajo med mladeniškim pogumom in utrujenostjo kasnejših let; izraz je lahkoten in preprost. – Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 62 France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 322 Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga 144 Zanimivosti Kettejev prijatelj in član njegove Zadruge, od leta 1800 je živel v Cukrarni. Pesem Moj rojstni kraj (zbirka Po cesti in stepi): O vas sem sanjal, gorski velikani / planin domačih – S snegom vsi obdani, / v nebo strmeli v zarji ste zažgani, / mogočni kralji, v plaščih iz škrlata, / sijala v demantih je krona zlata. A sred zelenega pod vami carstva / ležalo, svesto vašega si varstva, / ljubezni mesto, tihega kovarstva, / kjer bil sem ljubljen, kjer sem strastno ljubil / kjer toliko sem našel, a še več izgubil. Danilo Gorišek, prijatelj, o Petruški: » Bil je majhen, okrogel,rdečeličen, skoraj brez zob, poosebljena dobrota, ruski mužik, ki je vsakeg klical prijateljček. Brat pesnika Alojza Peterlina. Bogdan Novak se je rodil kot četrti otrok v družini. NOVAK Bogdan 1944 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Živi na Brezjah in tam ustvarja pisatelj urednik Grozljivka Strašljiva Stahovica, 1996 saga Lipa zelenela je roman Na drugi strani Ljubljanice dela za mladino in veliko drugih del pisatelj satirične in zgodovinske proze, mladinska literatura Mladost je preživljal v Ljubljani, kjer se je tudi šolal, delal kot knjižničar in novinar pri Dnevniku, Delu, Teleksu in Pavlihi. Zdaj je svobodni književnik, kar pomeni, da se preživlja s pisanjem. Že nekaj let živi na Brezjah nad Kamnikom, kjer lahko v miru piše za odrasle in mladino. Dela za mladino so pustolovski romani v knjižni zbirki Zvesti prijatelji (Bela past, Grajski strah ...). V knjigi Spopad na Rožniku opisuje svojo mladost. Ninina pesnika dva je roman za mladostnike, pisatelj pa se je lotil tudi grozljivk. Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana PIBERNIK France 1928 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Rojen in živi v Suhadolah. Profesor slavistike, pesnik, pisatelj esejist, literarni zgodovinar, urednik 145 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Izdal je 60 knjig. Uredil 7 pesniških zbirk, eseji in literarno zgodovinska dela, lastne pesniške zbirke Bregovi ulice, Ajdova znamenja, September, Med tradicijo in modernizmom, Med modernizmom in avantgardo, Čas romana. Antologija Jutro pozabljenih, 1991, monografija Temni zaliv Franceta Balantiča, študiji Slovenski dunajski krog 1941–1945 Karel Mauser, Antologija pozabljenih V zadnjem desetletju se je Pibernik posvečal predvsem raziskovanju življenj in del avtorjev, ki so bili v komunističnem režimu politično prepovedani in zamolčani. Izšlo je veliko knjig, ki jim na čelu stoji antologija: Jutro pozabljenih, 1991. Izbrane pesmi Franceta Balantiča Tihi glas piščali, 1991. Izbrane pesmi Ivana Hribovška Himna večeru, 1993. Izbrana proza Franceta Kunstlja Luč na mojem pragu, 1994. Kratka proza in nedokončan roman Ludveta Potokarja Onstran samote, 1995. Izbrana proza Toneta Polde Moja Krnica, 1996. France Pibernik. Moj brat Avguštin, Celje: Mohorjeva družba, 2002. Modernistična proza, oprta na ljudsko izročilo. Na začetku je bilo njegovo pesništvo blizu novoromantičnim tokovom, pozneje pa modernistično. Pozornost nameni literaturi iz časa druge svetovne vojne in zdomstva, ki pa je bila v domovini zaradi političnih in ideoloških razlogov zamolčana (Balantičeva in Hribovškove lirika, v zadnjem desetletju se posveča raziskovanju življenj in del avtorjev, ki so bili v politično prepovedani ali zamolčani; Balantič, Hribovšek, Kunstelj, Potokar, Polda Pesniški zbirki Bregovi ulice, jih je izdal še več, najbolj dognana pa je njegova pesniška zbirka Ajdova znamenja. Prvi dve prinašata avtorjevo korespondenco s pesniki, Čas romana s pripovedniki. Osrednjo literarnozgodovinsko pozornost pa je France Pibernik namenil literaturi iz časa druge svetovne vojne in zdomstva, ki pa je bila v domovini zaradi političnih in ideoloških razlogov zamolčana (izdaja Balantičeve in Hribovškove lirike, antologija Jutro pozabljenih, 1991, monografija Temni zaliv Franceta Balantiča, študiji Slovenski dunajski krog 1941–1945 ter Karel Mauser. Wikipedija, 15. 1. 2008 Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 68 Izbor iz Gorenjskega kdo je kdo, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 122 Pavlič, Jože (1998): Iskanja in odkrivanja, Kamniški zbornik XIV. Poučeval slovenščino na gimnaziji Kranj 30 let. V Kamniku je bil sošolec Franceta Balantiča, Štefana Kališnika in Marjana Kordaša, kasneje v Ljubljani pa Tineta Velikonja, Tarasa Kermavnerja in Primoža Kozaka. Berta Golob o njem: Je klen, bistroumen, pokončen, resnicoljuben, pravičen in zvest. PIKL Mira Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Živi v Kamniku zaposlena RTV Slovenija (2013) likovna ustvarjalka v oshibani (ošibani) članica svetovnega združenja umetnikov stisnjenega cvetja (World Wide Presser Fiower 146 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Guild) Ustvarja v modificirani okoli 600 let stari umetnosti japonskega izvora. Prvotna umetnost ohranja obliko cvetov in listov, ona pa uporablja majhne koščke posušenih rastlin, običajno več tisoč, in ustvarja podobe z videzem slikanja s čopičem. Prevladujejo figure. katalogi z razstav http://www.primorskival.si/novica.php?oid=4453 Zanimivosti PIRC MUSAR Nataša 1968 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Živela, gimnazijo je obiskovala in delovala v Kamniku. Pravnica, študirala v Ljubljani, v ZDA in V Veliki Britaniji novinarka in voditeljica informativne oddaje informacijska pooblaščenka Zdijz kot pravica in dolžnost Ali so gradbena dovoljenja informacija javnega značaja Transparency in Europe, Haag Novela ZDIJZ, za zbornik INPRO, Maribor, Šolstvo in ZDIJZ, Novela ZDIJZ, Podjetje in delo, Test interesa javnosti, Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Neodvisni nadzor in varstvo osebnih podatkov, Priročnik za javne menedžerje, Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, Varstvo osebnih podatkov v prekrškovnih postopkih, Zbornik Dnevov prekrškovnega prava, 2007 Okoljsko pravo in dostop do informacij javnega značaja, Media and personal data protection, conference article, Uvodna pojasnila k Zakonu o pacientovih pravicah, Pravna praksa, Komunikacijska in informacijska zasebnost - neznosna lahkost kršitev, Zbornik Dnevov prekrškovnega prava 2008, odnosi z mediji z vidika ZDIJZ in ZVOP Dataprotectionreview.eu - Independent supervision and the protection of personal data Zasebnost na delovnem mestu, Dataprotectionreview.eu - Personal data protection in view of the freedom of expression and protection of privacy, Neznosna lahkost kršitev zasebnosti, Ne boli, dokler se ne zgodi nam - Informacijska zasebnost in organi s preiskovalnimi pooblastili, Konvencija o dostopu do uradnih dokumentov Sveta Evrope: prvi mednarodni zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu, Podatkovni Guantanamo, Zasebnost na delovnem mestu - jo imamo ali ne, naj jo imamo ali ne?, Po prvi petletki Informacijskega pooblaščenca, Nataša Pirc Musar and Jelena Burnik The Dangers of Electronic Traces: Data Protection Challenges Presented by New Information Communication Technologies, 147 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Dodatna izobraževanja je v ZDA, pri CNN v Atlanti. Študij je nato nadaljevala na oddelku za medije na univerzi v Manchestru v Veliki Britaniji in delala za britanske TV-hiše. Na lokalni tv v Kamniku je začela delovati kot novinarka in voditeljica. Leta 2001 se je zaposlila v družbi Aktiva Group kot vodja službe za korporativno komuniciranje, nato na Vrhovnem sodišču kot direktorica Centra za izobraževanje in informiranje. Julija 2004 jo je Državni zbor izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja, od 31. decembra 2005 pa opravlja funkcijo Informacijske pooblaščenke. Oktobra 2009 je postala podpredsednica Skupnega nadzornega organa za Europol. Člani tega nadzornega organa so predstavniki nacionalnih nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov vseh držav članic Europola (države članice EU). Poslanstvo skupnega nadzornega organa je, da v skladu s Konvencijo o Europolu opravlja neodvisen pregled nad dejavnostmi Europola in tako zagotovi, da med shranjevanjem, obdelavo in uporabo podatkov, ki jih ima Europol. http://www.ip-rs.si/o-pooblascencu/pooblascenka/20. 12. 2010 Pravnica leta 2010 O vladi pravi: »Vlada se vse bolj ignorantsko obnaša do državljanov in to me boli« (2010, preds. Pahor) Ali bi bila predsednica države: »Bo treba pojesti še veliko žgancev, sem zelo mlada«.(2010) PIRC PREVC PIREC PIERZ Franc Francis Xavier 1785 - 1880 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen v Godiču (1. teza), ali v Kamniku v domačiji po Malim gradom (2. teza), prislonjeni na skalno steno, v je šolo hodil k frančiškanom, po vrnitvi iz ZDA je nekaj časa bival v frančiškanskem samostanu. Duhovnik, kaplan, vikar, župnik, misijonar v Minnesoti, gospodarstvenik, oče umne sadjereje pesnik Knjiga Kranjski vrtnar, 1830 in 1833, strokovni članki o vrtnarjenju, knjiga o umni sadjereji v slovenščini in nemščini, opis viharja na morju o potovanju v Ameriko z jadrnico (…so se nam prkazvale, ribe, kakor truma svinj, so iz vode poskakvale, strah nam hodi na spomin …) pesmi: Slovo od Amerike – zadnja Pirčeva pesem, Die Indianer in Nord Amerika 1929 Pesmi so ritmizirana proza jezik: Nekateri novi izrazi: posodovec, pritlikavec malo germanizmov. . Vzgojil nad 700 vrst hrušk in jabolk, bil je v vrhu tedanje evropske agronomije. Velike zasluge ima za nastanek države Minnesote, po njem se imenuje ameriško mesto Pierz. Organiziral je prvo urejeno ekonomijo v ZDA, bil je pomemben ameriški vladni sekretar za naseljevanje, pionirski civilizator v Minnesoti. Po njem se imenujejo ulice in univerza v Minnesoti, ima spomenike v St. Cloudu, Pierzu in Belle Praire. V tej državi je zelo cenjen. Stanonik, Janez, 1982, Franc Pirc v Ameriki, Sadjarsko društvo Slovenije Friš, Darko, Ameriški Slovenci in katoliška cerkev 1871- 1924, Mohorjeva družba, 1995 (objavljena Pirčeva pisma iz Amerike) Zika Ivan; 1965, Franc Pirc, Kamniški zbornik, X, 35 France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 354 Zika Ivan; 1969, Trije Pirci v Ameriki, Kamniški zbornik, XII; 129 Prešeren, Miha, 1956, Sadjarstvo kamniškega okoliša, Kamniški zbornik II, 161 Hrovat, Florentin, 1887, Franc Pirec, oče umne sadjeteje na Kranjskem in apostolski misionar med Indijani v severni Ameriki, Celovec, Družba sv. Mohorja 148 Zanimivosti Podbrežnik Vukmir, Breda, 2002, Domoznanska zbirka v Matični knjižnici Kamnik, Kamniški zbornik XVI, 65 Voigt, Robert J. : Pierzana 1865 – 1965, Minnesota Furlan, William, 1953. In charity unfeigned. The life of father Francis X. Pierz, St. Cloud, Minnesota Father Francis Pierz: Misionary Dom in svet XX, 1907, 215 Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Na poti v Ameriko mu je v newyorškem pristanišču zgorela vsa prtljaga s knjigami in mašnimi potrebščinami. Leta 2006 so profesorji univerze v Minnesoti zbrali denar za njegov kip v Naklem. 1845 v Novicah zapiše: »Zdaj sem že cel Amerikan, ker me je mestna gosposka v mestu Makinak za državljana Združene ameriške države z vsemi pravicami izvolila« Napis na grobu (uničen med 2. svet. vojno): Marsikteri Slave so sinovi šli na žetvo slave križem svet, našel sloves ti si v zemlji novi, ki ti s smrtjo ni bil vzet. (postavili Amerikanci in Kranjci 1880) Pirčeve besede: »Tudi s poljedelstvom in vrtnarijo se moram pečati, kajti učiti mi je Indijane vere in razumnega gospdarstva, da dosežem njihov večni in časni blagor. Pogostokrat jim moram kazatio lastnostočno, kako rabiti srp, koso, plug , cepec, da bij vedno bolj olikal«. PIRNAT Alojz 1913 - Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Nožicah pasar Izdelki so po vsej nekdanji Jugoslaviji. v Ljubljani je odprl pasarsko delavnico, izdeloval okovje, posodje in svetila za reprezentančne vile in hotele. Po 2. svetovni vojni je začel izdelovati likalnike in štedilnike. Iz tega je nastala Elma Črnuče, sam pa je ostal pasarski mojster. Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 Med 2. svetovno vojno je zaposloval 65 delavcev. Sodeloval je s Plečnikom in ustvarjal po njegovih načrtih, po Plečnikovi smrti pa z arhitektom Mihevcem. Homški hrib je izrazit in izstopajoč osamelec, ki se dominanto dviguje nad okolico. Tega se je zavedal in leta 1946 kupil 2.364 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Na njem je postavil hišo ne temelju nekdanjega društvenega doma, po načrtih prijatelja Plečnika. 1986 prejel Plečnikovo nagrado za pasarsko poustvarjanje Plečnikovih del. PLAHUTA Jernej 1919 - 2003 Povezanost s Kamnikom Status, akademski Rojen v na Brišah pri Kamniku, šolo obiskoval v Nevljah. Operni pevec lirični tenorist, 149 status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti PLAŽIK, PLASHIK Jurij Deloval 1613 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti šolan na Konzervatoriju v Ljubljani pri Adu Darianu Don Hose v Carmen – najboljša vloga, s katero je tudi gostoval, in druge. Prvak ljubljanske in mariborske opere 21 let, pevec koncertant operet. Solist Celovške opere 1955, pel v operi v Augsburgu, nastopal v opernih hišah v Avstriji in Nemčiji. Blestel je predvsem v liričnih tenorskih vlogah, najpogosteje pa je nastopal v italijanskih operah, na primer leta 1978 v Rossinijevem Seviljskem brivcu, leta 1976 pa v Verdijevi Traviati. V svojih nastopih je z bogatim, lepo obravanim glasom poustvaril številne nepozabne like v operah in operetah. Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 80 Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana Kobler: »Izžareval je toplino, neposrednost in iskrenost«. Deloval v Kamniku ključavničar Železna mreža na koru stolne cerkve 1613, izdelana za 100 goldinarjev. Zelo kakovostna dela, znan, čeprav je popisano le eno njegovo delo. France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 372 PLEČNIK Jože 1872 - 1957 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, služba Dosežki in dela Številna dela in študije Arhitekt mednarodnega slovesa Lovski dvorec kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici (1934) fasada železniške postaje v Kamniku (1940) fasada hiše na Glavnem trgu 1951 – 54, most čez Bistrico, spomenik padlim v prvi svetovni vojni na Žalah, prenova med vojno požgane cerkve sv. Benedikta v Stranjah dela v neveljski cerkvi, v frančiškanskem samostanu, v cerkvi na Šutni, pri sv. Ani v Tunjicah in posamezne mestne ureditve, božji grob – samostanska kapela v frančiškanski cerkvi 1953-55, krstilnica v Nevljah in v župnijski cerkvi v Kamniku (ni v uporabi- 1956-57), ureditev župnijske cerkve v Komendi, stranska cerkvena vrata 1952-53, obnova stranjske cerkve, svetilnik, tabernakelj v Komendi, osnutka za prvo in drugo kapelico na Veliki planini, oprema lectarije Stele, izdelava črk za sveče, zamisel za svečo, ki so jo za 80-letnico Finžgarja izdelali pri Steletu. grob družine Štebe v Komendi 1935-36, grob družine Gabrovec na pokopališču v Kamniku 1950. 150 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti V Kamniku in okolici je 20 Plečnikovih del. Načrt mestne četrti:»Študija regulacije osrednjega Kamnika, poveličanje Malega gradu, ter nadomestki neznosne Usnjarne in ustoličenje šole …« Andrej Hrausky, Janez Koželj, 2007, Plečnik v Ljubljani in Slovenji, CZ . Emilijan, Cevc, 1966, Slovenska umetnost, 146. Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104. Hrausky, A. in soavt. (1997). Plečnikova Slovenija: vodnik po arhitekturi, Ljubljana. Krečič, P. (1992). Jože Plečnik, Ljubljana. Prijatelj Martina Perca, stranjskega župnika. Plečnik je dejal E. Cevcu: »Nesreča sodobnega časa se začenja z ustanovitvijo politehnične šole. Računstvo je premagalo fantazijo, kvantiteta kvaliteto.« Njegov napis pod spomenikom padlim v 1. svetovni vojni v Komendi: »Molimo za zdravo pamet.« Kamniškemu županu je l. 1941 predlagal, da bi na območju Nevelj (najdišče mamuta), zajezili prehod med Kužno in Olševkom proti Samotnemu mlinu in dolina bi se napolnila z vodo, okrog pa bi zgradili počitniška naselja. Večina del pa je nastala po letu 1947, ko ga je pater Martin Perc uspel pritegniti k Kamnik pa se lahko pohvali tudi z nekaterimi mojstri, s katerimi je Plečnik precej sodeloval, saj so njegove zamisli iz papirja "spravljali v življenje". To so bili: rezbar Maks Bergant iz Kamnika, mizar Franc Koncilja iz Mekinj, mizar Alojz Kladnik iz Spodnjih Stranj in kamnosek France Vetorazzi. Z njimi je Plečnik vzpostavil zelo prijateljske odnose, o čemer pričajo tudi ohranjena Plečnikova pisma. Plečnik je edini arhitekt (gledano tudi v svetovnem merilu), ki je naredil tako veliko načrtov za razne obredne cerkvene posode (kelihi, monštrance). POČIKAR POČKAR Martin Deloval 1675-1683 Povezanost s Deloval v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, podobar služba Dosežki in dela izdelal oltar sv. Nikolaja v Ihanu oltar v Skaručni Delovanje, pomembno Kamniški meščan, znan podobar za Kamnik in širše Viri o njem France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 401. Stele, France, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, 476. Steska Zanimivosti PODBOJ, MOLINE MOLLINE Jerica Gertrude 1824 – 1851 Povezanost s Živela in pokopana v Kamniku. Kamnikom Izobrazba, status, Prešernova ljubezen 1841, muza za pesmi v obdobju 1841 – 1844. služba Povezana umetniška Prešernovo pismo Vrazu o Jeričini bolezni. Kot nagovor pesem Prošnja. Ker se ljubezen dela zaradi materinega vpletanja in odnosa do Jelovškove ter po osvajanju Molinejevem osvajanju Jerice intenzivneje razvila, je napisal pesem Vso srečo ti želim in Ukazi, verjetno še nekatere druge (Sila spomina, Neiztrohnjeno srce), Zgubljena vera. Ironično otožno pismo Vrazu po Jeričini poroki., zabavljici: Metka, Metka (Jeričini materi) in 151 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Sonce se skriva, V Kamnik je 3 leta hodila na zdravljenje, bivala v Molinejevi (Prešernov pobratim v Peklu) hiši na Šutni, po smrti v Gorici pokopana v Kamniku, »da bi bila bliže Prešernu«. Prešeren jo je v času težav z Jelovškovo občudoval v krčmi Peklo, last njene matere, prej na Griču v Ljubljani - »belo ko mleko, rdečo kot kri, zaljubljeno gleda, na smeh se drži«. Tam se je Prešernova sestra Lenka učila kuhe. Mati ji je Prešerna branila in vsiljevala bogatega Davida Molineja, ki je imel hišo na Šutni - kasneje se je poročila v nesrečen zakon. Nekoč je materi zabrusil »da je Ana lepša kot njena najmlajša hčerka«, zato zamera. Cesar, Emil, 1955, Jerica Podbojeva in Prešeren, Kamniški zbornik 1955, 152 Kidrič, dr. France, 1949, Prešernov album, 274, 309, 277 Slodnjak, Anton, 1974, Prešernovo življenje, Kidrič, dr. France, 1949, Prešernov album 228, (Smrekarjeva slika v Peklu), 252 (ilustracija pesmi Ukazi). Vraz o Jerici na plesu v Kazini: »Slavljanka z duhom in telom«, ljubezniva in naravna. Napis na grobu, ki ga je postavil zelo naklonjeni mož David, ki je po smrti vsako soboto pozno v noč bedel na njenem grobu: »Hier ruhet Gertude Molline, geb. Podboj. Sie war von Gott und guten Menschen geliebt. Ihr Andenken bleibt für uns ein Segen«. Sestra Betty (Barbara Kogl je napisala spomine na Prešerna v nemščini (Levčev prevod: »Kakšen je bil Preširen«. PODLOGAR Leopold 1878 - 1925 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, služba Dosežki in dela Deloval in umrl na Gozdu. Bogoslovec, župnik na Gozdu upravitelj, učitelj zgodovinar kronist Nabožni članki 1913–1925: Kronika župnije Gozd, O naših vodah ponikalnicah, rokopis: 19 črtic iz zgodovine kranjskih trgov, črtice o belokranjskih hajdukih, Belokranjski reformatorji. Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do l. 1374 in za dobo turške sile (Danica 1904–5), Črtice o verskih in cerkvenih preobratih (tam 1905), Božja pot pri Sv. Frančišku nad Planino (IMK 1606), Frančiškani v Beli krajini, Nemški viteški red (LMK 1907), Črtice o belokranjskih hajdukih, o belokranjskih reformatorjih (DS 1908), Zgodovinske drobtine iz velikolaškega okraja (IMK 1908); sestavil je Kroniko mesta Črnomlja in njega župe (Danica 1905, ponat. Lj. 1906), Kratko zgodovino ljudske šole v Črnomlju (Let. por. črn. šole 1906–7), Doneski k zgodovini Bele krajine iz prazgodovine, rimske dobe in o prvih sledovih krščanstva (DN 1918, št. 3–7), O utemeljitvi mest Črnomlja in Metlike (tam, št. 1, 2) in o črnomaljskih gospodih (tam, št. 15–23). V Dobu je začel zbirati gradivo za zgodovino te župnije ter izdal 1911 prigodna spisa Drobtinice iz preteklosti soseske Škocijan v dobski župniji in Drobtinice iz zgodovine soseske in občine Krtina v dobski župniji. Članku o početku in razvoju kranjskih trgov (V 1919) je sledilo 19 črtic Iz zgodovine kranjskih trgov (V 1920–33). V daljši poljudni razpravi o roparjih in njih napadih na slovenski zemlji (M 1923–4) je strnil v celoto zgodovinske podatke o napadih Obrov, Madžarov, vitezov, hajdukov in druge ter o ljudski brambi proti njim. 152 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rokopis: Kronika župnije Sore, Zgodovina Neveljske fare, Zgodovina taborov v Sloveniji, Čarovniške pravde in sodbe na Slovenskem, Kobilice podeželna nadloga na Kranjskem, Sv. Ahacij in njegove cerkve O naših vodah ponikalnicah (V 1930–1). Na vseh svojih službenih mestih je nabiral iz tiskanih virov, po arhivih, matrikah in med ljudstvom gradivo za domačo zgodovino ter večino objavil. Pisec kronike župnije Gozd pri Kamniku, ki je pomembno zgodovinsko izročilo in drugih spisov iz časa službovanja na Gozdu. Viri o njem Podlogarjeve spise odlikuje redka vztrajnost v nabiranju gradiva, a manjša kritičnost njegove uporabe. Stele, France, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, 148 Dom in svet XI, 1908, 15, 63 France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 401 Steska Šlebinger Zanimivosti POHLIN POCHLIN Bernard Frančišek 1700 - 1765 Povezanost s Rojen v Mekinjah, nato živel na Šutni. Kamnikom Izobrazba, status, frančiškan, služba doštudiral retoriko, znan retorik Dosežki in dela Delovanje, pomembno Bil je prvi študirani Pohlin in je kot retorik deloval v različnih samostanih, umrl pa v za Kamnik in širše Brdavcu (Hrvaška). Če drži izročilo, je pomagal Marku Pohlinu pri stikih s hrvaščino. Pohlinovi so se iz Mekinj preselili na Šutno. Viri o njem France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 415 Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Zanimivosti Prednik Marka Pohlina iz znane družine Pohlin. POHLIN Janez Jurij, POCHLIN, Joes Georgius , PUCHLINIK , PUHLIN Hanns Georg 1696 – po letu 1757 Povezanost s Rojen na Šutni. Kamnikom Izobrazba, status, Razumnik, služba kamniški meščan, ljubljanski meščan, gospod po drugi poroki. Dosežki in dela Delovanje, pomembno Zelo zaveden. za Kamnik in širše Viri o njem Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Zanimivosti Oče Marka Pohlina. Preselil se je in oženil v Ljubljani, ki je Markov rojstni kraj. POHLIN Janez Krizostom 1780 - 1850 Povezanost s Rojen v Kamniku na Šutni 47. Kamnikom Izobrazba, status, župnik pri Sv. Jakobu 153 služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti filozof in bogoslovec Zelo zaveden, človekoljub, član prostozidarske lože od 1813, frankofil, znan razumnik, nemški cerkveni govornik član Kmetijske družbe za Kranjsko, podpredsednik Kranjske hranilnice France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 415 Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Umrl za legarjem. Zelo družaben, član ljubljanske Kazine. POLEC Janko 1880 - 1956 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Kamniku, obiskoval osnovno šolo v Kamniku. Pravnik, sodnik, redni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani od leta 1920, doktoriral v Grazu 1903 zgodovinar, pravni zgodovinar, biograf pravnikov redni profesor, član SAZU, načelnik pravnega razreda SAZU Kraljestvo Ilirija 1925, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo Materialen zur Lehre von der Rehabilitation (soavt. ), 408 strani, izšlo v Berlinu Kraljestvo Ilirija [1925]; Razpored sodnih inštanc v slov. deželah od 16.-18. stol. [ZZR VI, 1927/8]; O retraktni pravici na našem ozemlju [SP 1929]; Paberki o deželni obvezi za škodo [Landschadenbund] [GMDS XX, 1939]; Pripombe kranjske deželne komisije k Martinijevemu osnutku avstr. drž. zakonika [ZZR XVI, 1940]) in posebno pravni in soc. položaj slov. kmeta na Kranjskem (O odpravi nevoljništva na Kranjskem [ZZR IX, 1932/3]; Svobodniki na Kranjskem [GMDS XVII, 1936]; Zgodovina Obravnanih Gorskih bukev in postavitev kletar. mojstra na Kranjskem [GMDS XVIII, 1937]; Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stol. [ZZR XIII, 1937]). V Razpravah pravnega razr. AZU III, 1945 je priobčil »Križnikove odgovore na vprašanja v Bogšićevem Naputku«. Deloma iz tega pravno-zgodovinskega, deloma splošno narodno-kulturnega zanimanja so potekli tudi številni njegovi življenjepisi slov. pravnikov: Vl. Levca (Sn III, 1904/05), doslej skoraj vseh juristov v SBL; v spisu Slovenski pravni znanstveniki pretekle dobe v tujini (Pol stol. društva »Pravnik«, 1939) ter nekrologi njegovih tovarišev M. Dolenca (S 10. X. 1941; GMDS XXII, 1941; ZZR XVIII, 1942; Letopis AZU 1943); R. Kušeja (ZZR. XVIII, 1942) in G. Kreka (Letopis AZU 1943). Povezan je z nastankom slovenske univerze, o kateri je v Grazu zbiral gradivo. Sestavil seznam: Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v 200 letih, za kar je uporabil zemljiško knjigo, sestavljeno po požaru 1805. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu in tam leta 1903 tudi doktoriral. Kot sodnik je služboval v Trebnjem in Radovljici. Leta 1919 je prišel v Ljubljano in na tedaj ustanovljeni pravni fakulteti predaval pravnozgodovinske predmete. Redni profesor je bil od leta 1925 do leta 1949. Takrat je začel delati kot raziskovalec pri SAZU, katere redni član je bil od ustanovitve leta 1938. Bil je vodilni zgodovinar slovenske univerze, vodilni biograf 154 slovenskih pravnikov in raziskovalec naše pravne zgodovine. Janko Polec je ustvaril temeljno delo iz upravne zgodovine Kranjske v prvi polovici 19. stoletja ter obdelal mnoge teme iz agrarne pravne zgodovine od 16. do 18. stoletja. L. 1920 je bil postavljen za honor. prof. zgod. razvoja tedanjega javn. in zaseb. prava, kasneje tudi jugoslov. pravne zgod.; 1926 je postal redni prof. za to stroko, od 1938 pa novi univ. uredbi za narodno in primerjalno pravno zgod. V l. 1930/1, 1942/3 in 1943/4 je bil dekan pravne fak. Ob ustanovitvi AZU v Lj. 1938 je bil imenovan za rednega člana, od 1942 je načelnik pravnega razreda, od 1. dec. 1948 prideljen SAZU na delo. Njegovi pravno-zgod. spisi, ki jih črpa iz prvotnega arhivnega gradiva, obravnavajo vprašanja novejše slovenske pravne, posebno upravne zgodovine. Viri o njem Zanimivosti POLEC Julij 1852 - 1941 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Že kot visokošolec v Gradcu je bil 1901/02 med voditelji dotlej največjega gibanja za ustanovitev slov. vseuč. in je zbral svoje tedaj večinama v SN priobčene članke a zgodovini vprašanja slov. univ. v Vseučiliškem zborniku (1902), iz katerega so poslej črpali vsi borci za slovensko univerzo. To zgodovino je skoraj izčrpal v spisu Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slov. univerzo. Kamniški zbornik, 1957, 342 France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 432 Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 100 Zgodovina slovenske univerze do leta 1929, Rektorat univerze kralja Aleksandra I, 523 Sodelavec Kamniškega zbornika. Živel od leta 1919, deloval in umrl v Kamniku. Pravne študije končal na Dunaju. Pravnik član banskega sveta od 1939 Zavzemal se je za mile kazni, kadar je bila nevarnost političnega potenciranja prekrškov Uvajal slovenščino v sodno poslovanje po Pražakovih jezikovnih navedbah. L. 1874 je vstopil v sodno prakso v Lj., bil avskultant tukaj, v Kamniku (1875) in Škofji Loki (1876), sodni pristav v Logatcu (1877), v Kamniku (1882); okr. sodnik na Brdu (1885), v Kamniku (1889, od 1896 kot sodni svetnik), v Lj. (1897); odlikovan (1905) z naslovom in značajem, 1906 pa imenovan za viš. svetnika in 1911 upokojen z naslovom dvornega svetnika. Po prevratu (1918) je še pomagal kot pomožni votant v kazenskih senatih do konca februarja 1919, ko se je preselil v Kamnik. Že kot gimnazijec je bil nadarjen in vedno šegav, udeleževal prav takrat probujajočega se narodnega gibanja, je bil vedno med tistimi slovenskimi sodniki, ki so, naslanjaje se na Pražakove jezikovne naredbe, dejanski uvajali slovenščino v zunanjem sodnem poslovanju. Kot predsednik senata v politično razburkani dobi je mnogo pripomogel, da se niso izrekale preostre kazni. Viri o njem Zanimivosti Kot avskultant je pripadal krožku »Omegovcev«, mladih pravnikov (Kersnik, Križman, dr. Škofic in P.), ki so z uvodniki pomagali prijatelju Jurčiču pri urejevanju SN. V prijateljskem občevanju s sošolcem J. Kersnikom na Brdu (1885–9) je nastala zasnova za nekatere Kernikove povesti. France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 415 Janko Polec Oče Janka Polca in Julija Polca zdravnika 155 POLEC Julij 1883 - 1944 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku in obiskoval šolo, tudi deloval. Doktor medicine1910, študije dovršil na Dunaju z doktoratom 1910 zdravnik, zdravstveni nadzornik, okrajni zdravstveni referent v Kamniku politik Lastnik hiše, ki je poslovna stavba Graditelja. Po dovršenem triletnem stažu v ljubljanski bolnici je vstopil 1914 v zdravstveno službo pri deželni vladi v Ljubljani. V prvi svetovni vojni v Ljubljani in na fronti (pri XI. in XII. soški ofenzivi, ter ob Piavi in St. Michelu na Francoskem) ter je bil po prevratu postavljen za okrajnega zdravstvenega referenta v Kamniku. Nazadnje je bil zdravstveni nadzornik. Od 1. febr. 1920 do plebiscita je deloval v Železni Kapli. Klopčar, Marija, 2002, Vpliv spreminjajoče se meščanske zavesti na razvoj Kamnika, Kamniški zbornik VI, 45 France Kidrič (ur. ) 1949, Slovenski biografski leksikon 7, SAZU, 432 Med drugo svetovno vojno se je udeležil narodnoosvobod. gibanja in bil s 24 drugimi talci po dvomesečnem zaporu v Kamniku in Begunjah 31. jan. 1944 ustreljen v Št. Vidu nad Ljubljano. V Šentvidu je bil ustreljen kot talec, smrt je slutil, saj pravi izročilo, da je na večer pred svojo aretacijo govoril: »Glavo nosm tkole pod roko. Od spredej jo bojo Nemci, od zadej pa partizani.« Sin Julija Polca pravnika in brat Janka Polca. POLLAK Bojan 1943 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živi v Kamniku. Univ dipl. strojni inženir Naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju, 1995. Osnove tehnike vodenja, 2006 Kamniška Bistrica: planinsko-izletniški vodnik, alpinist, alpinistični inštruktor, učitelj planinskih veščin v šoli v Nepalu Gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA Alpinistični mentor Tomaža Humarja. Viri o njem Zanimivosti 156 POTNIK Bogdan 1927 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi in deluje v Kamniku. Inženir strojništva amaterski slikar, predvsem portretist Akvareli in risbe, oljne slike, grafike, reliefi, male plastike, oblikovanju v bakru in glini ter drugih materialih, razstave, skupno 32 do l. 2010: Domžale - Likovno razstavišče, Sarajevo, Tivat, Žalec, Prebold, Ljubljana, Rogaška Slatina, Radenci, Velenje , Črnuče Dobrna, Laško, Tinje, Kamnik, Dolsko, Izola, Domžale , sodelovanje na ekstemporih, Risanje, slikanje in kiparjenje ga je veselilo že v otroštvu in odtlej je likovnemu ustvarjanju posvetil večino prostega časa. Sledi so v risbah, akvarelih in oljnih slikah, grafikah, pa tudi v reliefih, mali plastiki, oblikovanju v bakru in glini ter drugih materialih. V prvi vrsti je prepričljiv risar in šele potlej slikar, ki s koloritom zapolni osnovno likovno strukturo in si potlej na njej dovoli barvne variacije. Nekoliko več svobode, povezane z barvo, njenimi mehkejšimi prehodi in impresionistično atmosfero ter seveda s svetlobnimi učinki, si dovoli v krajinarstvu, klasičnem slovenskem krajinarstvu, v katerem slika prizore iz narave, dejanske vedute, včasih dopolnjene ali fantazijsko spremenjene, drugič povsem verodostojne, vendar prenesene na likovno raven. Član društva Likovnih samorastnikov Ljubljana Član likovne skupine Peter Loboda http://www2. arnes. si/~lcokl/bogdan/, 14. 2. 2008 Marlen Premšak Oče atletinje državne reprezentantke Zdenke Potnik. PRAŠNIKAR PRASCHNIKAR Alojz 1821 - 1899 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Živel in deloval v Kamniku. Inženir, gradbenik, graščak gospodarstvenik,lastnik kopališča in zdravilišča, vitez Jožefovega reda Projekti prog in drugi gospodarski projekti Lastnik in ustanovitelj kopališča in zdravilišča (od 1876) po Riklijevem na Bledu, s Kneippovo metodo, ki ga leta 1883 obišče in pohvali cesar Franc Jožef; lastnik mekinjske cementarne. Gradil je železnice v Švici, Avstriji in na Ogrskem. Vodja pobude za železnico do Kamnika, (zgrajena 1891), organizator pridobivanja sredstev za gradnjo kamniške proge, koncesionar za kamniško progo skupaj z Lazarinijem, soustanovitelj delniške družbe Lokalna železnica Ljubljana – Kamnik s sedežem na Dunaju, Portlandu kupil je Medijo in tam obnovil toplice. Kupil tovarno cementa. Klopčar, Marjanca, Kamničan prvih sto let, Zveza kulturnih organizacij, 1991 157 Zanimivosti Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 138 Po 2 letih delovanja kamniško progo prevzame država. PRELOVEC Zorko 1887 - 1939 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval v Kamniku Uradnik pri Mestni hranilnici ljubljanski skladatelj, glasbeni pisatelj, pevovodja, urednik Zborovske skladbe, samospevi, Lepa Vida za mešani zbor in klavir, priredba pesmi Oj Doberdob, urejal je mesečnik Zbori častni član Lire, pevovodja v društvu Ljubljanski zvon, pevovodja Zveze slovenskih pevskih zborov Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 147 PŘEMYSL Otokar II 13. stol. Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Lastnik in oblastnik Kamnika po letu 1269, ko izumre rod Spanheimov . Češki kralj Domneva: 1271 (1270?) se osebno mudi v Kamniku, izda listino, v kateri je Kamnik prvič imenovan s slovenskim imenom, v njegovem času izdajo zadnje kamniške novce. Po drugi domnevi ne gre za Kamnik. Za vojvodo ga izvoli plemstvo v obdobju brezvladja, 1253 podeduje češko krono, s poroko pa pravico do oblasti v vojvodini Avstriji. S podporo nižjega plemstva zasede slovenske dežele. 1270 ustvari državo od Češke do Jadrana, a brez narodne potrditve za Slovence. Konča vladanje v porazu proti Habsburžanom. Otorepec, Božo (1988): Srednjeveški grbi in pečati mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica in SAZU, Ljubljana, str. 52 Zanimivosti PREZELJ Marko 1965 - 158 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku Inženir kemijske tehnologije, vojak, vojaški reševalec, inštruktor alpinizma v MO RO, alpinist, gorski vodnik, plezalec v ledu in kopni skali fotograf, snemalec Članki v mednarodnih revijah, filmi Športnik mednarodnega razreda, več vzponov v Himalaji in ZDA, Prezelj je zaposlen kot inštruktor alpinizma v Športni šoli MO RS Wikipedija, 15. 1. 2008 Znameniti Slovenci, Forma 2000 Prejemnik najvišjega mednarodnega priznanja v alpinizmu Zlati cepin 1991 za vzpon na Južni vrh skupaj z Andrejem Štrempfljem. Odlikovanja in priznanja: bronasta medalja Slovenske vojske (19. oktober 1998) zlati znak usposobljenosti SV - vojaški gorski vodnik (2001) srebrni znak usposobljenosti SV - vojaški alpinist (2001) bronasti znak usposobljenosti SV - vojaški gornik (2001) znak usposobljenosti SV - vojaški reševalec zlati znak usposobljenosti SV - vojaški PUHAR Janez Avguštin 1814 – 1864 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Služboval v Kamniku, fotografiral Kamničane. Duhovnik, kaplan fotograf, slikar pesnik Izumitelj fotografije na steklo razstava v Londonu, fotografija Polčeve sestre Terezije, izdelane z žveplom in živim srebrom, akvareli v hrambi pri Janku Polcu, Polčeva sestra Francka kot dekle in na parah, oče in Polčevi sestri, pesmi v slovenščini in nemščini, pesem Venec na grob najbolj znana je Vigred se povrne Izumitelj fotografije na steklo – heliotipije (svetlopisa) - puharotipija , kar je odprlo pot kopiranja, povečevanja in s tem množične uporabe fotografije. Leta 1862 deloval v Kamniku, Julij Polec je hranil njegove slike, a so bile leta 1944 med nemško okupacijo odnešene ali uničene. Nekatere njegove pesmi so ponarodele. Puhar je bil slovenski duhovnik, ki se je poleg svojega poklica ukvarjal z literaturo, glasbo, kemijo, matematiko in fiziko. Doma je bil iz Kranja. Zaradi revščine ni mogel študirati prava in tehnike, zato se je vpisal na semenišče in postal duhovnik. Pri svojem službovanju je leta 1840 prvi pri nas spoznal dagerotipijo, iznajdbo Louisa Jacquesa Mandeja Daugerra. Pri svojem delu je zelo rad eksperimentiral. Leta 1843 je v reviji Carniola v mesecu aprilu v nemščini objavil članek, ki je bil prvo poročilo o njegovih poizkusih. To ni ohranjeno, iz članka pa razberrmo, da je vedel za osnove dagerotipije. Postopek je želel poceniti, zato je delal na steklo in ne na baker (predrag material), kar so poskušali njegovi sodobniki, a jim do takrat to še ni uspelo. Puhar je odkril postopek fotografiranja na stekleno ploščo s tanko plastjo žvepla in jo 159 nato izpostavil jodovim param. Izdelek je nato fiksiral v alkoholu. Postopek ima več imen: puharotipija, heliotipija, hyalotipija, svetlopis, prosojna dagerotipija na steklo. Izuma žal ni mogel predstaviti javnosti, ker ga ni znal poenostaviti in zaradi strupenosti. Ekspozicijski čas je bil veliko krajši kot pri poizkusih sodobnikov - le petnajst minut. Puharotipija se od ostalih sorodnih izumov razlikuje po postopku izdelave z uporabo strupenih snovi. Šlo je za enostopenjski postopek. Pri tem je na steklo nastala latentna slika (negativ), ki se je že razvijala pod parami. Puhar je odkril, da se odslikava pozitiv, če tako sliko podložimo s temno podlago. Pri tem obstajal le original. Viri o njem Zanimivosti Puhar je dal pionirski prispevek za zgodovino fotografije. Uporabljal je že obrat emulzije in zatemnitev zadnje strani fotografije. Uradno ni izumitelj dagerotipije na steklo, ampak Abel Niepca De St. Victorja, izumitelja pa nista sodelovala. Puharjeva dela hrani Narodni muzej v Ljubljani. Sitar, Sandi. 1987. Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov. Prešernova družba. 47 Lukman Franc Ksaver (ur. ) 1952, Slovenski biografski leksikon 8, SAZU, 595 Pisma O. Deva J. Polcu, 1925 Znameniti Slovenci, Forma 2000 Nataša Robežnik Mirko Kambič: 150 let fotografije na Slovenskem = 150 Jahre der Fotografie in Slowenien, Ljubljana : Mestna galerija, 1989-1990 Vsestranko umetniško nadarjen, izdelal več inštrumentov, ki jih je tudi igral. Izumov ni zaščitil. Večino svojih slik je podaril. Priznanja: Kolajna v Londonu na razstavi fotografij 1851, enaka v New Yorku leto kasneje. Član akademije za poljedelstvo v Londonu z naslovom izumitelj fotografije na steklo. Verjetno je zaradi dela z žveplom, živim srebrom in halogeni zbolel na pljučih. Danes njegovega postopka ne znamo v celoti reproducirati, ker nekaterih podrobnosti ni izdal. PUNČAH Simon 1844 - 1921 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Šmarci Skladatelj učitelj, pedagog, nadučitelj skladbe, glasbene dejavnosti Učiteljeval v Ljubljani in v Stični. Bil je skladatelj, zborovodja, in organizator glasbene dejavnosti . Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 Soustanovitelj društva upokojenih učiteljev. PUSTAVRH PUSTOVRH Franc 1827 - 1871 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Deloval v Šmartnem, umrl na Selih v Tuhinjski dolini. Bogoslovec Slikar, risar, grafik samouk Bakrotiski, slike v cerkvi na Selih in na Homcu ter v različnih cerkvah v okolici 160 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Prešernov portret Slike s v cerkvah na Selih, v Goričah (Brezmadežna, najboljše delo), v Vodicah, na Šmarni gori, v Hinjah, na Homcu, v Rodinah pri Breznici, v Crngrobu, v Trsteniku, dalje v uršulinskem samostanu v Lj., v škof. muzeju v Lj., nekaj jih je pri zasebnikih. Kaplan v Šmartnem do 1859, župnik na Selih. Bil je kaplan na Polšniku 1853–5, v Šmartnem v Tuhinju do 1859, v Velesovem do 1867, nato župnik na Selih do smrti. Risati se je učil v šoli in se kasneje sam vadil po bakro- in jeklorezih. Pri slikanju je opazoval Langusa in Künla, kasneje je svojo slikarsko tehniko spopolnjeval deloma pod vplivom mladega Frankéta. V Velesovem pa se je poglobil v Kremser-Schmidtov način slikanja (sliko v velesovskem velikem oltarju je večkrat posnel). Po Steski so slike čedne, a nimajo moči. V prijateljskih odnosih je bil z Edv. Strahlom v Stari Loki, o čemer priča 11 ohranjenih pisem. Lukman Franc Ksaver (ur. ) 1952, Slovenski biografski leksikon 8, SAZU, 601 Stele, France, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, 118 Polec, Julij, 1930, Zbornik za umetnostno zgodovino, 205 Polec, Julij, 1931, Zbornik za umetnostno zgodovino, 50 Steska, Slovensko slikarstvo, 288 J. Barle, DS 1892, 289–93; L. Pintar, DS 1906, 252; Stele, Polit. okr. Kamnik 118, 123–5, 146, 216, 461; J. Polec, ZUZ 1930 Umrl za vodenico. RAPE Andrej 1872 - 1940 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Rafolčah Učitelj, upravitelj, šolski nadzornik publicist, pisatelj, urednik pevec, pevovodja letalec Besedni zaklad z nemško slovenskim slovarčkom, Četrta čitanka, Ukane Matjaževega Groge, povest Dane (izdal Jan Lego), prevedel jo je tudi v češčino, mladinski spisi Mladini I. - VIII. Za mladino je priredil pravljice Tisoč in ena noč. Pisal je tudi šolske knjige ter strokovne in mladinske leposlovne spise. Objavljal jih je v Vrtcu, Zvončku, Slovanu ter drugih pedagoških listih. Sodelavec Šolskega lista, urejal list Naša bodočnost, predsednik Glasbene mladine 7 let, Leta 1920 je postal mestni šolski nadzornik v Ljubljani, 1931 pa banovinski šolski nadzornik za osnovne šole. Kronika mestne občine ljubljanske VII, 1940, 256, (slika) Zvonček, 1923, List s podobami za slovensko mladino, Ljubljana, 279 (slika) Gspan, Alfonz, 1960 -1971, Slovenski biografski leksikon III, SAZU Častni član Glasbene mladine ob 30-letnici članstva. RASP Janez Ludvik Hans Ludovik plemeniti RASP Pred 1628 – po 1646 161 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Posest v Kamniku. Deželni odbornik, zaradi cesarskih ugodnosti kasneje deželni oskrbnik Član plemiške rodbine Rasp, ki je leta 1501 priseljena na Kranjsko, veja A IV po Slovenskem biografskem leksikonu 9, leta 1960 Kupil je posestvo Perovo (1646) pri Kamniku in si tu zgradil nov dvorec, za bratoma pa je prevzel tudi Jablje in Krumperk (1628), za katerega je podpisal lastniško pogodbo šele 1643. Dol je upravljala (1659) najbrž njegova sestra, ki se je do zadnjega držala luteranstva. Viri o njem Zanimivosti Bil je deželni odbornik in glavni prejemnik, ko pa se je 1628 izkazal škofu in cesarju s spovednim listom, je postal (1632) tudi dež. oskrbnik. Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 30 Gspan, Alfonz, 1960 -1971, Slovenski biografski leksikon III, SAZU, 30 Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. V dobrih odnosih z ljubljanskim stolnim kapitljem. Od njega je l. 1636 dobil v zakup kmetijo Veselko ob Rači, 13. jun. 1644 pa v last. Tu je ženi Doroteji Regini r. Rauber zgradil lepo graščinico. Tam je živela kot vdova in nato še z drugim možem Leopoldom Ramschisslom. Lastništvo v Dolu je prešlo na sina Wolfa Dietricha. RASP Maximiljan Leopold - INDEFESSUS – NEUTRUDNI (v Akademiji delovnih) 1673 – 1742 (ali +1762 ali 1743) Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Služboval v Kamniku 1699-1747, umrl v Kamniku, kamniški mestni župnik z imenovanjem s. Herbersteina. Cerkveni dostojanstvenik, mecen, baron doktor teologije, višji študiji humaniora pri jezuitih član Academie Operosorum z imenom Indefessus (Neutrudljivi) Program poslikave prezbiterija v župni cerkvi Kupil je hišo, v kateri je ustanovil šolo, pol stoletja je obvladoval kulturno življenje Kamnika. 33 let župnik v Kamniku od 26. leta starosti dalje, ustanovitelj izredno uspešne privatne šole: "Kamniško mesto z okolico vred ne prej ne potem ni dalo toliko duhovniškega naraščaja, kot v njegovi dobi", ker je skrbel za nadarjene dečke in jih pošiljal v nadaljnje šole, premoženje. Pridobljeno z dedovanjem po izumrlih loških Raspih, je dajal za obnovo mesta (samostan, frančiškanska cerkev, kapela in kalvarija, novo pokopališče), skoraj iz svojega denarja je zgradil cerkev na Šutni 1732-34 posvečeno Mariji iz oznanenja, dal je postaviti prosto stoječi zvonik na Sv. Primožu, zvon je imel Raspov grb z napisom, a je bil uničen leta 1917, postaviti je dal kor, obnovil je malograjsko kapelo, pospeševalec ljudske izobrazbe, širil je ideje baroka pri čemer je pri kamniških prizadevanjih v razvoju mesta je tekmoval z Ljubljano. Viri o njem Organiziral ljudski misijon 1725, prvi na Kranjskem, sklepne procesije se je udeležilo 17.000 ljudi. Prenovil cerkev v Šmartnem. Benkovič Josip (1899). Maksimiljan Leopold Rasp in njegova šola. Dom in svet: Podhorski R. l., 1940. Skelet za rodovnik Raspov po spisih v gradu Krumperk Matica Raspovih v Kamniku Zgod. šolstva na Slov. str. 117) 162 Zanimivosti Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 30 Gspan, Alfonz, 1960 -1971, Slovenski biografski leksikon III, SAZU, 34 Styasny, Ljudevit, 1894, Kamnik, 79 Ob 700-letnici kamniške fare, 1936, št. 291 Lesar, Marko (2001). Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku, Kulturni center Kamnik Kemperl, M. (1996). Maksimiljan Leopold Raspin vsebina poslikave v prezbiteriju župnijske cerkve na Šutni v Kamniku, ZUZ XXXI/XXXII, 1995/96, Ljubljana Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Prejel je številna odlikovanja, zapustil bogato dediščino, član Akademije delovnih (Academia operosorum), njegov učenec je bil Paglovec. V Kamnik je vpeljal postne pobožnosti, med drugim 40-urni post pred pustom. Umrl za pljučnico. Pokopan v kripti župne cerkve. Nagrobna plošča - del napisa: »Z Nešteto Dobrinami Je Bil Oče Revežem in Vsem Vse«. RASP SEYFRIED Janez Hans Pred 1608 - 1622 Povezanost s Oskrbnik Gornjega gradu v Kamniku. Kamnikom Izobrazba, status, Cesarski svetnik 1622 služba glavni deželni prejemnik, deželni oskrbnik luteran Dosežki in dela Delovanje, pomembno Član veje Seyfried plemiške rodbine Rasp. za Kamnik in širše Janez Seyfried je oskrboval je gornji grad v Kamniku, bil je cesarski svetnik, glavni deželni prejemnik in (od 1618) dež. oskrbnik, 19. apr. 1622 tudi cesarski svetnik. Viri o njem Zanimivosti Bolj kot on sta njegova brata Avguštinin Viljem (ta je bil 1589 upravitelj v Idriji) previdno in posredovalno posegala v verske boje, bojeviteje pa oba svaka, moža sestre Ane, ki se je 1594 poročila z Maksimil. Gallom, 1604 pa z Baltazarjem Ramschisslom, medtem ko je Janez Seyfried 1587 odločno nastopil, da reši predikanta Kuplenika iz zapora. Podhorski R. l., 1940. Skelet za rodovnik Raspov po spisih v gradu Krumperk Matica Raspovih v Kamniku Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 30 Gspan, Alfonz, 1960 -1971, Slovenski biografski leksikon III, SAZU, 30 Odločen pri rešitvi predikanta Kuplenika iz zapora Tudi žena Katarina je bila iz družine Ramschissl. Tako je umljivo, da se njuni sinovi niso marali odpovedati luteranstvu. RAUMSSCHISSL Leopold Pred 1560 – po 1647 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval v Volčjem potoku Dvorec Volčji potok - Wolfsbach ( Dalje je dvorec prodal leta 1647 in to Janezu Juriju pl. Posarelliju. Doma je bil s Šeneka pri Polzeli. Leta 1580 priženil grad Belnek. 163 RAVNIHAR Franc 1832 - 1904 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Mekinjah Deželni blagajnik rodoljub Napisal je Zgodovinske črtice o osnovi in razvoju društva GM od 1871 do 1894 Leta 1851 je nastopil računsko službo pri kranjskem deželnemodboru, postal 1870 deželni blagajnik, 1884 knjigovodja. Udeleževal se je narodnih gibanj, bil med ustanovitelji ljubljanske Narodne čitalnice (20. okt. 1861), njen dolgoletni odbornik in predsednik, ustanovil (1. okt. 1863) društvo Južni Sokol. Po njegovem razpustu (1. avg. 1867) pa Ljubljanski Sokol (27. apr. 1868), ki mu je bil do maja 1882 starosta, hkrati je bil snovalec in odbornik Dramatičnega društva. Viri o njem Zanimivosti Leta 1882 je kupil grad Jamo (Grubenbrunn) v Zgornji Šiški, a ga je spet prodal 1893. V ljubljanskem občinskem svetu (1883–97; finančni in olepševalni odsek) pa izposloval ureditev pešpoti za Cekinovim gradom v Šiško. Občinska uprava mesta Lj. 1883–97; Ljubljana 1895 Prijatelj, KPZS IV, 66, 89, 239, 243, 244; Spomenica I. jugoslov. sokolskega zleta v Lj. 1922, 55–6 Zaletel, Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva 1933, 181; Kidrič, PA 276; Kron 1954, 32, 35, 112, 114, 115 (op. 44). Ara. Andrejka Rudolf Oče je bil davkar v Mekinjah in oskrbnik Križa ter Prešernov znanec. Franc se je l. 1870 poročil s 16-letno Faniko Permetovo iz bogate obrtniške rodbine, ki je s svojo izobrazbo in glasbeno nadarjenostjo postala zvezdnica gledaliških, glasbenih in plesnih prireditev Narodne čitalnice. RAVNIKAR RAUNIHAR RAUNICHER Nikomed 1840 - 1928 Povezanost s Rojen na Križu. Kamnikom Izobrazba, status, Diplomiral na Pravni akademiji v Zagrebu. služba Pravnik, avskultant na deželnem sodišču v Ljubljani. Dosežki in dela Objavil več člankov: Je li so stari ljudje sami krivi, da slovensko ne govore 1863, Odlomek iz mojega potovanja Kot visokošolec v Zgbu je uredil 3.-6. zv. Torbice jugoslavjanske (jugoslavenske) mladosti (Zgb 1863–4), sestavil Kratek kranjsko-slov. besednjak, namenjen iztrebljivanju ptujih besedi iz čistega slovenskega jezika (Zgb 1863), v katerem je za nem. spakedranke zbral povečini slov. izraze in dodal za svarilo dva pogovora v pokvarjeni »kranjski šprahi«. Delovanje, pomembno Bil je avskultant pri deželnem sodišču v Ljubljani, opravil sodni izpit v Gradcu, služboval za Kamnik in širše pri okrajnem sodišču v Idriji in Postojni, po okupaciji Bosne pa 1879–85 v Cazinu, Bihaču in Dolnji Tuzli, nato spet v Postojni do upokojitve 1897. Viri o njem Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 41 Gspan, Alfonz, 1960 -1971, Slovenski biografski leksikon III, SAZU, 41 Podatke rodbine; Schiviz, Krain, 312. Lkn. Lukman Franc Ksaver Zanimivosti RAZLAG Adolf 1865 - 1937 164 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti REBOL Deloval 1924 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku Najprej več nedokončanih šol in razne službe, študira medicino, kar je tudi zaključil, dosegel doktorat V angleščini: Tropične bolezni, Gobavost Kot pridigar se je zdravil v bolnici v ZDA, nato je tam delal kot strežnik. Predlagali so mu študij medicine. Kot zdravnik je prepotoval Etiopijo, Avstralijo in Južne otoke(?)', in se naselil v Amoju na Kitajskem. Vilo mu je tam podrl potres. Nato je izbruhnila državljanske vojna, ki ga je pregnala na Filipine, kjer pa mu novi dom zalije plima. Po ženini smrti (Nemka) potuje v Frankfurt. Tam pusti tri sinove. Vrne se v Šanghaj. Jutro, 1937, št. 96, Ljubljana. Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 42. Gspan, Alfonz, 1960 -1971, Slovenski biografski leksikon III, SAZU, 53. Neuspešno je skušal vzpostaviti trgovanje med Jugoslavijo in Kitajsko. Ostal je zaveden Slovenec in Jugoslovan. Daroval je domovini. Umrl na Kitajskem za malarijo. Posest v Kamniku od leta 1924 advokat Zadnji lastnik dvorca na Zduši – Rebolove graščine (nekdaj Sdusch) z baročno kapelo Matere Božje, v Kamnik prišel 1924, ko je kupil dvorec, v katerem je bil graščinski inventar je že pred prvo svetovno vojno razprodan, Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradivi, DZS REBOLJ Božena - sestra Zofija 1911 - 2002 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Kot redovnica uršulinka je živela v Mekinjskem samostanu. Akademska glasbenica, organistka, skladateljica, profesorica glasbe. Priredbe V. M. Vrtovca: Studenček žubori, Lastne posvetne in nabožne skladbe, uglasbitve pesmi Priročnik za petje slovenskega brevirja, 1977 Poučevala v Kamniku in na glasbeni šoli v Škofji Loki. Družinska zapuščina Rebolj, Kamnik Kronika rodbine Rebolj iz Kranja, 1999, samozal. Sestra Viktorja Rebolja 165 REBOLJ Vanda Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi v Kamniku od l. 1970, delovala v Kamniku do leta 1997 Magistrica pedagogike, andragoginja, uč. mat in fizike, specialistka pos. ved raziskovalka, novinarka Naše žene habilitirana predavateljica za komuniciranje, vodenje in upravljanje človeških virov podpredsednica SO Kamnik 1986-91, članica KP in nato do razpada Demokratske stranke Strokovni članki iz pedagogike, o motivaciji odraslih za izobraževanje, raziskave in elaborati, Zbirka nalog iz matematike za tekmovanja 1979, zbirka aforizmov Bosopetenje 1993, okoli 50 strokovnih člankov in knjig od tega 9 v mednarodnih revijah kot npr.: Motivacija odraslih za izobraževanje 1997, Paradigma poučevanja peša 2005, Mentorstvo, Znanje velja, kolikor ga dajemo 2008, Spletna konferenca kot učna oblika 2007 idr. E-study and terciary education,2009 E-learning between practice and theory 2009. The Best in the Young People 2006 Preglednica dogodkov Zven časa na Veliki planini 2008. Predavanja s področja e-izobraževanja na strokovnih srečanjih od 2001 - 2010. Predavanja o zgodovini šolstva in biografijah šolnikovKnjige in publikacije: Spoznavanje osnovnošolske fizike z eksperimenti 1978, Sistemska vprašanja izobraževanja odraslih v Sloveniji (soavt.) 1995, Vodnik po e-gradivu …(soavt.) 2007, Didaktika e-učenja in učna gradiva 2009 E-izobraževanje skozi očala pedagogike in didaktike 2008 Odkrivanje tihega znanja za karierne potrebe COBISS po letu 1998 vsebuje 60 del, izven COBISS 19 člankov, publikacij in knjig. Poučevala v Kamniku, ravnateljica OŠ, nato direktorica ŠCRM 13 let, ravnateljica višje in direktorica visoke šole v Ljubljani, Mariboru in Portorožu. Gimnazija je bila v tem času po kazalcih kakovosti (podatki: Državni izpitni center) med 4 najboljšimi slovenskimi gimnazijami. Vodja obnove kamniških osnovnih šol, začasna direktorica glasbene šole Kamnik in Šole 27. julij, pripravila je Elaborat o razvoju šolstva v Komendi in Mostah in Elaborat za višje šole s študijem na spletu, vodi konstituiranja srednjih in višjih šol, razvija študij na daljavo kot e-študij. Urednica in direktorica v produkciji učil.Urednica iSlovarja od leta 2006, svetovalka ministra za šolstvo 1998-02, ljubiteljske zbirke: Časovni trak za Veliko planino (v soavt.) in Sv. Primož, praznično leto Kamnika in Usoda cesarjevega darila, biografije vplivnih Kamničanov. Politično je bila kot članica KP aktivna do izključitve l. 1988, nato je bila članica Demokratske stranke do razpada l. 1994. Lipičnik J., 1992, Kakovost in vodenje gimnazij, Didakta. Kronika rodbine Rebolj iz Kranja, 1999, samozal. Lidija Rebolj. Radovan, V. : E-učenje med teorijo in prakso, Organizacija, FOV, 2007 Glavan K. (2008): Uvod v knjigo E-izobraževanje COBISS 54 del. Biografski leksikon: Gorenjsci .si Priznanje OF 1984, plaketa občine Kamnik 1989, Nagrada za kakovost v izobraževanju 1992, 166 Nagrada Andragoškega centra za dosežke v izobraževanju odraslih 1994. Iz utemeljitve nagrade za kakovost (F. Pivec): »Bistveno za priznanje Reboljevi je, da lahko kakovost in odličnost v šolstvu udejanimo in tako prizemljimo, saj ju pogosto imamo za floskuli, za kateri se ni vredno truditi.« Izključena iz ZK zaradi upiranja političnim pritiskom na profesorje in dijake. Zamenjana iz političnih razlogov kot direktorica SŠCRM leta 1997, ko je bil ŠC na višku uspešnosti. Snaha Viktorja Rebolja. REBOLJ Viktor 1903 - 1984 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti RECHBACH Herman Pred 1920 – po 1946 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Živel, deloval in umrl v Kamniku Dipl. inženir gozdarstva, študiral je na Dunaju. Upravitelj Meščanske korporacije in podjetja Silva, Predavatelj na Srednji gozdarski šoli in Fakulteti za gozdarstvo za predmet Gozdarstvo Fotograf Športnik, športni animator 14 strokovnih člankov.: Racionalizacija žagarske industrije v Avstriji, Alimentacija naših žagarskih obratov s hlodovino, uvedba viličarjev v žagarskih obratih, Lesna industrija Slovenije …največ v reviji Les, za KZ: Plavljenje lesa po hudourniku Kamniški Bistrici, Lesna industrija v območju bivšega kamniškega okraja, načrti za 8 žag, postavljenih v Sloveniji in Avstriji. Konstruktor žag v Sloveniji in Avstriji, eden od snovalcev in prvi direktor Slovenijalesa, ki je zanj tudi predlagal ime. Bil je športni organizator. Eden od prvih smučarjev, z drugimi zagnanci uredil hokejsko in teniško igrišče, umetnostni drsalec, hokejist, smučar, tenisač, planinec, nogometaš. Opisi in fotografije plavbe in Kamniške Bistrice ter drugi fotografski posnetki. Kočar, Tomaž, 2003, Kamniška Bistrica – bistriški gozd Les, 1984, Viktor Rebolj, Ljubljana Kronika rodbine Rebolj iz Kranja, 1999, samozal. Rebolj, Bojan in Vanda Rebolj, družinska zapuščina Spomini Viktorja Rebolja Igral na prvi nogometni tekmi v Sloveniji z Ilirijo 1912, na prvi tekmi v hokeju v Jugoslaviji l. 1932 med Ilirijo in Kamnikom je dal prvi gol. Pogosto v sporih z odborniki Meščanske korporacije, ki so želeli zasebne koristi v škodo gospodarjenja z gozdom. Prejemnik zlate diplome Univerze na Dunaju. Brat Božene Rebolj, tast Vande Rebolj. Posest v Kamniku. baron kamniški župan med okupacijo 1940 - 45 167 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti REMEC Vladimir 1880 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Lastnik graščine Zaprice. Ker je bil postavljen s strani nemških okupacijskih oblasti, je simpatiziral z nemškim Raihom in užival njegovo naklonjenost. Vendar pa ni znano, da bi razen zaradi svoje pozicije izvajal pritiske ali kakor koli drugače škodoval razvoju Kamnika ali prebivalcem. Po mnenju nekaterih Kamničanov je vzpostavil red, med drugim je bila zaradi reda dovoljena paša na Veliki planini. Po ustnem izročilu, pisnih virov nismo našli, je kot gospodar veljal za dobrega župana. Skupaj z ženo je bil leta 1946 obsojen na 15 let strogega zapora, a jima je bila kazen znižana. Osebni arhiv Toneta Steleta. Vložil denacionalizacijski zahtevek za grad Zaprice. Tone Stele: »Še dobro, da smo imeli Rechbacha za župana«. Posest na Duplici Strojni inženir, študiral na Dunaju gospodarstvenik, tovarnar Pohištvo, znano v Jugoslaviji in po svetu. Kupil tovarno od Ivana Bahovca skupaj s Karlom Pollakom in Francem Remcem. Z ženo Heleno lastnik firme Remec&Co – tovarna upognjenega pohištva in lesnih izdelkov. Služboval v podjetjih v ZDA, razširil je tovarno na Duplici, polovico proizvodnje je prodal v Evropi, Aziji in Afriki ter Ameriki, opremljal je hotele v Jugoslaviji. Pollak pa je iz družabništva izstopil, kasneje pa še Franc - Vladimir in Helena sta bila lastnika do 2. vojne . Na Duplici je ustanovil tudi podjetje Žaga, katere družabnik je bil ob zakoncih Remec tudi Stanko Bloudek. Ravnik, Roža, 1955, 50-letnica tovarne Stol S parketi je opremil zasebno hišo Kemala Ata Türka v Ankari, dve zlati medalji za upognjeno pohištvo 1925. V težave je zašel v času gospodarske krize 1934, zaradi znižanja plač je bil tega leta delavski štrajk. V noči s 3. na 4. septembra so v partizane odhajajoči delavci zažgali most čez Bistrico in tovarno, ker je Remec prevzel naročilo smuči za okupatorja. Leta 1945 je pobegnil v ZDA, tovarna je bila podržavljena. REMIC REMITZ REMIZ Anton 1748-okoli l. 1801 Povezanost s Rojen za Gmajnici pri Komendi, šolo obiskoval v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, Pravnik, dunajski študent ob Glavarjevi pomoči, doktoriral 1773 služba dvorni advokat na Dunaju Passauski svetnik plemič Antonius Nobilis de Remitz Dosežki in dela Inavguralna disertacija o upravičenosti vladarjevega placata …De justita pleceti regii … izraz tendenc razsvetljenega absolutizma v cerkvi. 19 latinskih in nemških pisem Glavarju in pisma drugim. Delovanje, pomembno V mladosti ge je izdatno podpiral Glavar, saj v domači revščini ni imel podpore, viri o za Kamnik in širše njem pa namigujejo tudi na »neustrezno domačo vzgojo«. Doštudiral je pravo, nato še doktoriral z dizertacijo o upravičenosti vladarjevega placeta (pristojnosti, op. Rebolj). Tudi v njegovem delu so vidne razsvetljene tendence. Za placet v cerkvi postavlja dve tezi. S prvo se loteva duhovniške imunitete, ki je po njegovem stvar posvetne oblasti, ta pa jo lahko omeji. Po drugi tezi pa papeževe sodbe niso dokončne, ampak podvržene 168 koncilu. Viri o njem Remic je obogatel in dobil plemiški naziv. Postal je cesarski dvorni advokat. Tako je lahko že v času življenja kot z volilom v oporoki je pomagal revnim sorodnikom domačemu kraju. Njegovo življenje, čas v katerem je živel in njegova razmišljanja pod vplivom razsvetljenstva, osvetljuje devetnajst pisem v latinščini in nemščini, poslanih Glavarju in drugim, ki jih hrani Župnijski arhiv v Komendi. Med njimi je pismo, ki dokazuje, da je prav on v času, ko sta s čebelarjem Janšo živela na Dunaju, nanj opozoril Glavarja. Prepis Remicovega testamenta z dne 4. 10. 1800, Arhiv Komenda. Pisma Glavarju 1767-83, Župnijski arhiv Komenda. Viktorijan Demšar, 12.12.1958, Poročilo. Viktorijan Demšar, 2.1.1959, Poročilo. Gspan, Alfonz (ur. ),1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 41. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Zanimivosti REPANŠEK Viktor 1913 - 2006 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti RIHAR Franc 1858 - 1919 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen in obiskoval ljudsko šolo v Kamniku. Diplomirani inženir agronomije predavatelj urednik Avtor strokovnih člankov, knjigi, Gojimo krompir 1949, Za boljši pridelek (soavt. ), Kako bi gnojil (soavt. ), scenarij za film o gojenju krompirja, urejal Kmetijske novice, in Umni kmetovalec. kmetijski strokovnjak, vodilni slovenski strokovnjak za vzgojo novih sort krompirja in zaslužen za vzgojo lastnih slovenskih sort Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 82 Kot dijak je bil pobudnik skavtske organizacije. Rojen in kot župnik deloval in umrl v Mekinjah. Župnik, kaplan cerkveni pisatelj Knjiga Marija v zarji slave, pregled Marijinega čaščenja. Eden od vidnejših mekinjskih župnikov, čeprav ne moremo Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 102. Požar Sonja (ur): Osebnosti, Mladinska knjiga, 2003-07 Spretno se je »izogibal krivih citatov in praznih legend, kakor so se skozi stoletja zapisovale«, kot je sam dejal. Umrl za pegastim legarjem. 169 RIHAR Jožef 1759 - 1807 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval in umrl v Komendi Župnik v Komendi, prevajalec. Prevod 2 knjig svetega pisma, 1801: Prevedel Bukve od Mahabejcev, Male preroke in druge Med letoma 1784 in 1802 je izšel v Ljubljani drugi prevod celotnega Svetega pisma, ki so ga po ukazu škofa Karla Johannesa Herbersteina (1719-1787) iz Vulgate prevedli Jurij Japelj (1744-1807), Blaž Kumerdej (1738-1805), Janez Debevec, Jožef Rihar, Jožef Škrinjar, Modest Šraj in Anton Traven. Leta 1801 je izšel prevod (skupaj z Modestom Šrajem) tretjega zvezka in četrti zvezek (Kroniška, Ezdra, Tobija, Judita, Estera, Job). Prevajal je tudi druge nabožne knjige. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. RIZMAN Rudi 1944 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Živi v Kamniku Profesor na FF v Ljubljani, sociolog, doktor znanosti, podiplomsko je študiral na Harvardu. Marksizem in nacionalno vprašanje, Ljubljana 1980. Universal Validity of Human Rights, 1980 (skupaj z Vladimirjem Dedijerjem) Izzivi odprte družbe, Ljubljana 1997. Uredil zbornike: Antologijo anarhizma I, II (1986, predgovor Noam Chomsky), Študije o etnonaliconalizmu (19991, predgovor Anthony David Smith), Sodobni liberalizem (1992, predgovor Ralf Dahrendorf). Teoretična razumevanja tranzicije Problema modernosti in modernizacije v kontekstu sociologije 1966 je postal član Mednarodnega Russellovega razsodišča. 1975 postane član Jeanpaul Sartrove komisije za podeljevanje alternativne (Anti-prix) Nobelove nagrade. Bil član slovenskega Sveta za varstvo človekovih in državljanskih pravic in slovenske delegacije pri Svetu za kulturno sodelovanje pri Svetu Evrope v Strasbourgu (19881989). Eden od ustanovnih članov Mirovnega inštituta v Ljubljani. Predava na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Wikipedija Spletna stran Filozofske fakultete v Ljubljani. Zanimivosti ROJC Anton 1892 - 1968 Povezanost s Kamnikom Status, akademski Deloval je v Kamniku. Rezbar 170 status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti RUDOLF Janko 1914 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti RUMPEL Peter 1787 - 1861 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše slikar Risba Veronika z Malega gradu in bistriški zmaj, Vrtomir gre v boj na bistriškega zmaja Delavnico je imel v Mekinjah, restavriral je skulpture, slikal je različne objekte z motivi Kamnika in okolice. Tudi risbe s tušem. Sodeloval je pri izdelavi Selanovega reliefnega zemljevida Slovenije 1963. Juteršek, Mirko, 2006, Kamniški zbornik, Anton Rojc, kamniški rezbar in slikar, 335 S svojim slikanjem ni bil nikoli zadovoljen, nekaj ni bilo prav, a ni vedel kaj. Rojen na Križu Konačal Višjo partijsko šolo, narodni heroj 1951 politik KPJ in ZK Zaslužen v partizanskem odporu Republiški poslanec Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 161 Ko je ko, zbornik narodnih heroja Jugoslavije, 1957, 702 Več odlikovanj, zasluge za narod I. in II. reda Rojen in umrl v Kamniku, imel je veliko delavnico, organizirano kot manufakturo. Izdelovalec orgel, najbolj ustvarjalen slovenski orglarski mojster. Verjetno je bil šolan na Dunaju. 40 orgel, izdelal je tudi klavikord, predhodnik klavirja nekaj klavirjev postavitev manufakture Izdelal prejšnje orgle v cerkvi sv. Valentina na Limbarski gori, leta 1820 za 420 gld. Iz svojega jih je plačal župnik in dekan v Moravčah Andrej Jeras, kar nam pove napis na orgelski omari: R. D. Andrae Eras, Parochi ac Decani Moraitzhen, 420 gld. Sedanje je 1930 izdelal Franc Jenko. Od Rumplovih je ostala samo omara. V cerkvi na Topolovcu pa na Ruplove orgle še vedno igrajo. Klavikord stoji na gradu Tuštanj. Od njegovih orgel, ki so na Kamniškem igrale v Spodnjem in Zgornjem Tuhinju, v Šmartnem, Motniku in Stranjah. Romarska cerkev Češnjice: Orgle z desetimi registri in 530 piščalmi, med katerimi je najdaljša visoka 2,5 metra, najmanjša pa le nekaj milimetrov. Stilno so orgle baročne na prehodu v romantiko, uporabljal je domače materialne, zato je bil poceni. Sodi med najpomembnejše izdelovalce orgel na Slovenskem. Sodobniki so cenili izdelavo in material njegovih inštrumentov, predvsem les s Kamniškega, ki je zaslovel skupaj z njim. Delavnica, ki je delovala štirideset let, je bila zasnovana industrijsko, to je z delitvijo dela v obrtnoproizvodnem procesu in z uporabo predlog. Tako je bila proizvodnja v času porajajočega se kapitalizma bolj ekonomična, a izdelki kakovostni. Orgle je izdeloval za vso Avstrijo in za Hrvaško. Rumplovi pomočniki so postal samostojni orglarji, med njimi Mandlin. Očetovo delo sta v 171 Viri o njem Zanimivosti RUTAR Dušan 1960 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti SADAR Lovro 1832 - 1883 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše tujini nadaljevala Rumplova sinova Avgust in Johann. Johannn bil izdelovalec orgel na Madžarskem, August pa izdelovalec klavirjev na Dunaju. Oba je je sam izučil. Izučil je tudi mojstra Janeza Mandlina. Cerkveni glasbenik, 1918, 56 Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 165 http://www.dlib.si/html.asp?database=znanstveni_clanki&id=documents/znanstveni_cla nki/muzikoloski_zbornik/pdf/ Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik simpozija o Juriju Japlju. Slovel je kot cenen in pošten. V cerki Češnjice so orgle obnovili, ostala je omara, del meha in nekaj kovinskih piščali. Bile so tudi na novo marmorirane in pozlačene in seveda uglašene. V mladosti živel v Kamniku, deluje v Kamniku Psiholog, doktor znanosti, docent za analitično psihologijo, Predavatelj na več fakultetah, profesor na gimnaziji znanstvenik Avtor prek 50 knjig Cobiss: 195 vpisov Avtor zahtevnih besedil iz različnih področij družbenih znanosti Telo in oblast Kinotečno vzgajanje otrok Filozof proti kapitalizmu Freud proti papežu Tri razprave o teoriji hendikepa Hanibal in psihoanaliza Psihologija skozi psihoanalizo Platonova prispodoba Vodil je več teoretskih šol, kot je šola Psihoanalitična šola in druge. Največ se ukvarja s teorijo hendikepa s ciljem, da so vsi ljudje različni, hendikepiranost pa je administrativna opredelitev nekaterih, kar jih s tem poiska na rob družbe. Kritizira izraze kot je invalidnost ali ljudje s posebnimi potrebami. Veliko je prispeval k pojmovanju različnosti ljudi v družbi in s tem k humanizaciji družbe. Z ostrino, po mnenju nekaterih preveliko, odpira nekatera družbena vrašanja. Raziskuje in predava filmsko vzgojo in o vplivu filmske umetnosti na mlade. Bajt, Drago (1999): Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana, str. 468. Njegova učenka, ki na področju teorije hendikepa nadaljuje njegovo delo, je Elena Pečarič. Rojen v Kaplji vasi pri Komendi. Učitelj, nadučitelj, okrajni nadzornik skladatelj Polki: Čitalniška polka, Prijatlom Requiem (»Černa maša«) orgelska dela Dovršil je nižjo realko v Ljubljani, opravil pripravniški tečaj in prejel učiteljsko spričevalo 23. okt. 1852. Konzistorialni izpit je opravil 26. do 27. sept. 1854. Služboval je od 1852 kot pomočnik učitelja Andreja Piana v Senožečah (eno leto), kot učitelj na Koroški Beli (dve leti), v Dobu (tri leta). V Škofji Loki je bil najprej podučitelj 172 (1858–62), nato učitelj, končno nadučitelj na glavni šoli ter 1869 nekaj časa okrajni nadzornik za kranjski okraj. Kot šolnik je bil splošno spoštovan in priljubljen. Bil je tudi načelnik prostovoljnih škofjeloških gasilcev (1880–2), mestni odbornik, podpredsednik strelskega društva. Viri o njem Bil je tudi skladatelj. Peter Radics omenja v Frau Musica in Krain dve polki: Čitalniška polka in Prijatlom. Prvo je zložil v spomin na prvo besedo v loški čitalnici. Zložil je tudi Requiem (»Černo mašo«), ki jo Učiteljski tovarš 1861, priporoča učiteljem in orglavcem v naročilo. Ali je izšla v tisku, ni znano. Radics, Peter, Frau Musica in Krain. Bernard, 1883, Učiteljski tovarš, 334. Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 181. Stanko Premrl Zanimivosti SADNIKAR Josip Nikolaj 1863 - 1952 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Služboval, živel od 1889 in umrl v Kamniku. Veterinar, veterinarski inšpektor Častni meščan Kamnika, mecen, zbiratelj umetnin glasbenik Predloge za rezljano pohištvo, rezbaril mu je Lojze Kozjek, obdelava kovine muzejska zbirka V Koširjevi hiši na Šutni 21 je kupil hišo. Zbiral je starine. Organiziral je veterinarsko službo. Uredil je higiensko službo, v Krtini pa zgradil živalsko grobišče. Ustvaril je največjo zasebno muzejsko zbirko. Veliko je zanj odkupoval brat, ki je živel v Celovcu in ki je našel tudi Dalmatinov prevod Pentateuha. (Ob obnovi knjige je po namakanju v platnicah Pentateuha dr. Fran Ramovš našel še 256 strani Trubarjevega Katekizma z dvema izlagama s tiskovnimi polami prerezanimi po sredini) Viri o njem Zanimivosti Spodbujal in materialno je pomagal mlademu Gaspariju, da bi študiral slikarstvo. Ustvaril je zbirko slik, tudi velikih mojstrov. Prijateljeval je z odličnimi gosti, ki so ga tudi obiskovali: Ferdo Vesel, Maksim Gaspari … Leta 1893 je odprl zasebni muzej. Vodil je knjigo Svojepisov. V kamniškem orkestru je igral flavto. Zadnikar, Marijan. 1956, Sadnikarjev muzej v Kamniku, Kamniški zbornik II, 113. Stele, France, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, 115. Kočar, Tomaž, 2003, Kamniška Bistrica – Bistriški gozd. Mikuš, Stane, Maksim Gaspari in kamniško mesto, razstavni katalog . Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga. Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104. Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 182. Živinorejec, 1952, 234. Tovariš, 1954, Rast in lepote naše domovine, št. 30. Kidrič, 1949, Prešernov album, 158 (slika Johane W.) Muzejska zbirka obsega več kot 2000 kosov, v knjigo obiskov so vpisani tudi: kronski princ Evgen 1894, ljubljanski župan Hribar 1898, kralj Peter II leta 1936, knez Pavle 1937. 173 1931 so v okviru predstavitve mest na ljubljanskem velesejmu razstavili Sadnikarjevo zbirko. Bila je strahovita gneča, da vsi sploh nismo mogli noter. Kot slovanofil je dal prispevek za balkansko vojno, zato so ga zaprli na Ljubljanskem gradu. Častni občan občine Kamnik, podelitev 1937. SADNIKAR Nikolaj 1916 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti SAX Hinko 1872 - 1885 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Zdravnik kirurg, specialist rentgenolog – delal v Vojaški bolnici v Ljubljani Častni občan občine Kamnik Knjiga o očetu J. N. Sadnikarju, Oddaja Sledi časa na radiu z M. Brojanom Rentgenološki oddelek v Kamniku, sooblikovanje turistične podobe Kamnika, 20 let turistični vodnik po Sloveniji, pobudnik za spominska obeležja zaslužnim Kamničanom, nogometaš, aktivni član RK, filatelist Priznanja: Medalja Ruske federacije s Putinovim podpisom, ki so jo prejeli le 3 slovenski zdravniki ob 60-letnici zmage nad fašizmom, Spominsko priznanje mestne občine Maribor Živel in deloval je v Kamniku. Stavec, tiskarski strojnik tiskarnar, knjigarnar urednik Urejal Kamničan 1905-07 in Naš list 1905-09 Soustanovitelj Slatnarjeve tiskarne, razšel se je 1910, ko je v Idriji ustanovil lastno tiskarno za merkantilni tisk. Kasneje se je preselil v Maribor. Po prihodu Nemcev je bil izseljen, tiskarno pa so združili s Podravsko tiskarno pod imenom Druckerei Sax. Viri o njem Zanimivosti Pomemben za tiskanje literarnih del moderne – predvsem je tiskal za Schwentnerja. Kamniški zbornik II, 1956, 234 Spominski zbornik Slovenije, 1939, 244 itd. Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 210 Prvotiski pesnikov moderne in druga pomembna dela. 174 SAMEC Maks 1881 - 1964 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Kamniku Študiral naravoslovje in doktoriral na Dunaju, profesor organske kemije, meteorolog letalski izvidnik, stotnik ustanovitelj in direktor Kemijskega inštituta Boris Kidrič član SAZU, dopisni član JAZU 200 znanstvenih razprav Kot meteorolog je bil prvi Slovenec ali Jugoslovan, ki je začel letati z balonom v znanstvene namene. "Oče koloidne kemije«. Udeleženec ustanovne seje ljubljanske univerze 1919. Ugled v svetu je dosegel z raziskavami škroba, kot prvi raziskovalec na svetu, ki je spoznal njegovo zamotano sestavo. Bile je predsednik slovenskega kemijskega društva, član tujih akademij. Vzgojil je 23 doktorjev znanosti. Ukvarjal se je s koksanjem domačega lignita in preučeval proizvodnjo hrane iz industrijskih odpadkov. Viri o njem Zanimivosti Ustanovitelj Kemijskega inštituta Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 276 Zgodovina slovenske univerze do leta 1929, Rektorat univerze kralja Aleksandra I, 238 Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 193 Sitar, Sandi. 1987. Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov. Prešernova družba. 47. Znameniti Slovenci, Forma 2000 Lastnik hiše na Glavnem trgu (zraven SKB). Zanimanje za naravoslovje je v njem vzbudil Sadnikar. Priznanja: več mednarodnih priznanj, častna diploma za vodenje higienske razprave v Parizu, kolajna za znanstveni delo univerze v Nancyju, v svetu znan kot Oče koloidne kemije. Odlikovanje na Dunaju: Viteški križec Sin Maksa Samca – zdravnika. Udeležil se je 11 bojnih letalskih poletov, v zadnjem so ga ustrelili skozi pljuča. Kidrič, ki je bil njgov učenec, ga je zelo podpiral. SAMEC Maksimiljan 1844 – 1889 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Deloval in umrl je v Kamniku. Praktični zdravnik v Kamniku, kasneje zasebna zdravniška praksa v Kamniku od l. 1877 Politik, župan, deželni poslanec, Od 1883 vitez Fran Josipovega reda krajevni šolski nadzornik prevajalec knjige Kanibalizem, Možgani 1876, 175 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Spektralna analiza s podobami 1871, Vpliv upijanljivih pijač na posamezni človeški organizem in na človeško družbo v obče 1880. . prevod Turgenjeva Dim, članki: Noga pri Kitajcih 1874, Anatomija za ljudske učitelje s 5 tablami 1873 Izvoljen za župana Kamnika 1879. Zaslužen, da se je Kamnik zelo spremenil, poravnali so trge in ulice - znižali so Klanec (posmrtno imenovan Samčev predor), ker vozniki niso mogli speljati težjega tovora brez priprege. Zgradili so šolo, dozidava šole in razširitev v 4-razrednico na Glavnem trgu. Častni član Narodne čitalnice. Predsednik Meščanske korporacije 1877-1887 Viri o njem Zanimivosti Kot zdravnik je proučeval vpliv vremena na človekov organizem. Glaser, Karel, Zgodovina slovenskega slovstva IV, Ljubljana. Stiasny Ljudevit, 1894, Kamnik, 171. Dom in svet, 1889, 210. Laibacher Zeitung, 1883, Laibach, št. 133. Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 193. Slovenec, 1886, št. 82. Navdušen narodnjak. Na godrnjanje meščanov, da bo šlo za znižanje Klanca preveč denarja je odgovarjal: »Če mi vi ne boste hvaležni, mi bo pa vaša živina«. Medved mu je posvetil Nagrobno kito umrlemu Maksu Samcu. Oče Maksa Samca kemika. SAVINŠEK Jakob 1922 - 1961 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel v Kamniku na Trgu talcev 16 in 4 leta hodil v ljudsko šolo. Vpisan na študij medicine, ob tem razvijal risarski talent, končal študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost kipar, risar, ilustrator, avtor mnogih spomenikov, kipar portretist. Kipi v glini, bronu, kamnu, železu in betonu Spomeniki: Župančič v Vinici, Kugy v Trenti, Gregorčič v Kobaridu, Tavčar na Visokem, Spomenik NOB v Celju, mavčni portret Marije Vere. Po končani gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na medicinsko fakulteto, risarski talent pa je razvijal med vojno pri Jakopiču. Prve napotke za kiparsko delo je dobil pri Karli Bulovec Mrak. Bil je Kalinov učenec. V letih 1945 do 1949 je študiral kiparstvo na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Postal je eden izmed osrednjih slovenskih kiparjev 1. polovice 20. stoletja. Drzno je posegal po vseh novostih evropskega modernizma in z izčiščeno linijo, poenostavitvami na bistvene elemente. V kiparstvu je odprl pot v abstraktno 176 razmišljanje. Viri o njem Zanimivosti Kiparil je v marmorju, lesu, železu in bronu, tudi grafike in knjižne ilustracije, raziskovalec modernega kiparstva, izjemno inteligenten, razgledan, filozof, sanjač. Njegovo življenje in tudi delo so zaznamovali vojna, taborišče Gonars in zapor na Ljubljanskem gradu. Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 191. http://www. muzej-kamnik-on. net/ Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104. Menaše, Ljerka, 1959, Ob Savinškovi razstavi, Naši razgledi, 551. Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 207. Pogovor o Izidorju Cankarju s kiparjem Savinškom, Naši razgledi, 1959, 583. Prijatelj Henryja Moora, s katerim je stike navezal v Londonu. Interniran v Gonars in zaprt na Ljubljanskem gradu. Iz memorialne pesmi Pavla Oblaka, njegovega sojetnika v ljubljanskih zaporih: »…Kdor je slišal Jakoba Savinška sredi maja po končani voljni ko v božjastnem krču se je zvijal, smrtno ranjen od prestane groze …« - od vojnih grozot, še posebej, ko so mu po vojni ubili brata domobranca, je zbolel. Savinšek o sebi: »Mnogo delam, kar je dobro, prehitro delam, kar je slabo…« Zbirka je stalno razstavljena v 2. nadstropju Maleševe galerije. Slovenska igralka in pesnica Mila Kačič (1912–2000), življenjska sopotnica Jakoba Savinška, je v oporoki za dediča 15 kipov Jakoba Savinška določila Medobčinski muzej Kamnik. Donacija je bila prvič predstavljena v razstavnih prostorih Galerije Miha Maleš leta 2002. nadstropju stavbe. Donacija je bila dopolnjena s kipom in risbo, darilom Ivanke Mežan. SAVINŠEK Slavko Jakob 1897 - 1942 Povezanost s Deloval v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, Vojna matura, študiral pravo na Dunaju in v Zagrebu služba višji svetnik na ministrstvu glasbenik pisatelj Dosežki in dela Poredni smeh, povesti in črtice, knjige: Milica, otrok bolesti, Izpod Golice, Zgrešeni cilji, Peter Križ (o Cankarju). Delovanje, pomembno Služboval na finančni upravi v Kamniku, umetniško nadarjen, aktiven v slovenskem za Kamnik in širše društvu v Beogradu, skrbel za slovenske pregnance v Srbijo. Pisal mladinsko slovstvo in poezijo, kasneje tipične kmečke povesti, motivika iz kamniškega in jeseniškega kota. Viri o njem Finžgar, 1929, Mladika, 108. Gspan, Alfonz (ur. ) 1960, Slovenski biografski leksikon 9, SAZU, 208. Šilc, 1930, Dom in svet, 50. Debeljak,Tine, 1930, Dom in svet, 116. Zanimivosti Ustreljen s strani Nemcev na Banjici. Oče kiparja Jakoba Savinška. 177 SCHELL Jakob pl. Schellenburg 17. – 18. stol. Povezanost s Prispeval denar za Kamnik. Kamnikom Izobrazba, status, Ljubljanski trgovec služba mecen Dosežki in dela Podpora cerkvenemu stavbarstvu Delovanje, pomembno Po nekaterih virih kamniški meščan. Prevzel stroške za zidavo frančiškanskega samostana za Kamnik in širše in cerkve. Viri o njem Cevc, Emilijan, Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta, Kamnik 1229-1979, Kulturna skupnost Kamnik, 1979 Zanimivosti Cevc: »Ni mu bilo toliko za lepoto Kamnika, ampak mu je šlo za redovnike in lastno dušo«. SCHLEGL Bojan 1931 - 2004 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen, živel in deloval je v Kamniku. Arhitekt, kamniški mestni arhitekt Konzervator Dekorativni izveski v Kamniku, oblikovanje notranjosti in zunanjosti lokalov v jedru mesta, pokritje stolpa na Malem gradu s streho, da bi služil turističnemu namenu Najprej je začel risati stripe, ki jih je objavljal doma in v tujini. Kot mestni arhitekt je zaslužen za ohranitev arhitekturne dediščine, inšpektor na gradbenem uradu v Kamniku. Vodil je prenovitvena dela na objektih kamniškega mestnega jedra. Preprečil je gradnjo stolpnega hotela v jedru mesta. Z napori je ohranjal staro mestno jedro Kamnika. Viri o njem Zanimivosti Aktiven v športu, predvsem v tenisu. Ocvirk, Marjan, 2006, Bojan Schlegl, Mestni arhitekt in konzervator mestnega jedra v Kamniku, Kamniški zbornik, XVIII, 377. Pikolajevec – v pogovornem jeziku so uporabljali pomanjševalnice. Miran Satler o njem: »Bojan Schlegl ima Kamnik strašno rad. Samo nekdo, ki ima rad svoje mesto, iz tega mesta lahko tudi kaj naredi«. Oče Tomaža Schlegla, ki ga je nasledil kot mestni arhitekt. SELAN Ivan 1902 – 1981 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Živel v Suhadolah, v šolo je 2 leti hodil v Komendo, umrl v Suhadolah. Kmet, kmetijski inovator kartograf samouk delal na Vojno geografskem inštitutu v Beogradu Turistični zemljevid Slovenije in sosednjih pokrajin v merilu 1:300. 000, Šolski zemljevid Socialistične republike Slovenije v merilu 1:500. 000, turistične avtokarte Slovenije 178 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše gozdni zemljevid Slovenije v merilu 1:150. 000. avtor okoli 300 kart, reliefov in maket Kot 16-letnik je izdelal prvi zemljevid – planinsko karto poti na Grintovec. Videl jo je ravnatelj šole v Komendi Vuga in mu dejal, da naj za šolo izdela zemljevid kranjskega okraja. Kamniškim oblastem je bil všeč, zato je dobival nova naročila, razvil je pisave, poseben način senčenja reliefa in kartografska orodja. Selan je izdelal več sto po vsebini, velikosti, merilih in načinih izdelave različnih zemljevidov. Pri tem je razvil svojski slog pisave (uporabljal je 50 pisav), ki ga imenujejo Selanov slog. Zemljevidi so čitljivi, barviti in strokovno izpopolnjeni. Kot neznan kmet je leta 1931 izdela relief mesta Kamnika, ki so ga razstaviIi na jesenskem velesejmu v Ljubljani in je vzbudil veliko zanimanja. Bil je tudi , kmetijski inovator. Viri o njem Zanimivosti Med vojno je bil ilegalec, a je ves čas deloval, tudi kot tiskar denarja. Sitar, Sandi. 1987. Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov. Prešernova družba. 80. Rebolj, Vanda, 2000, ustno pričevanja iz osebnega poznanstva s Selanom. Mojster za zemljevide, intervju z dr. Markom Žerovnikom, skrbnikom njegove zapuščine, 2002. Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104. Tudi ponarejevalec denarja - da bi kmetijo rešil dolgov. Zalotili so ga, ko je plačeval v Ljubljani z bankovcem, ki ni bil povsem suh, zato so se na njem poznali prstni odtisi. Že na poti domov so ga ujeli, v balanci bickla pa je imel še več ponaredkov. Sojenje je bilo odmevno, a so ga oprostili, ker se je dobro zagovarjal in ker je zbral jamstvo 12 uglednih ljudi. Kasneje bil spet obsojen na 2 leti. Njegov oče je bil 3-krat poročen in je imel 29 otrok. Za partizane je risal karte, med vojno je izdeloval tudi partizanski denar, kar je sam po vojni priznal. SELIŠKAR Albin 1896 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Rojen na Vranskem. Doktor znanosti, fiziolog študiral kemijo in biologijo na Dunaju jeseni 1924–5 je s štipendijo Rockfeller Foundation nadaljeval študij eksperimentalne fiziologije v Cambridgu in na farmakološkem inštituti univerze v Londonu Meteorološka in hidrološka opazovanja v Podpeški jami 1928–31 (z R. Kenkom, Dve razpravi s H. Pehanijem (ZPD 1941, 119–24; 124–8), dve z A. O. Župančičem (ib., 128– 30; Acta med. Jugoslavije 1947, 30–2); biografije: Ivan Petrovič Pavlov (ZdrV 1936, 234–9; Proteus 1946, 45–6); Ev. Purkyně o nalogah zdravstva (Evgenika, pril. ZdrV 1937, 65–7); Ivan Regen (Proteus 1947–8, 145–50); dr. Alfred Šerko (ib. 1948–9, 33–5); poljudnoznanstveni članki nekaj poglavij v knjigi A. J. Clark, Comparative Physiology of the Heart, Cambridge, 179 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti The Jugoslavia, v knjigi Ilza Veith, Perspectives in Physiology, Washington 1954, 168–71. Na Dunaju je promoviral l. 1923. Tam je delal tudi na Biološkem oddelku z zoofiziologom Ivanom Regenom. Nato je bil kot asistent na fiziologijo na inštitutu medicinske fakultete. . L. 1927 je postal v Ljubljani na mediciniski fakulteti docent za fiziologijo, hkrati predaval na filozofski fakulteti občo in primerjalno fiziologijo živali. 1928 je z zoologom R. Kenkom (SBL I, 443) ustanovil jamski laboratorij v Podpeški jami. Predaval je tudi ekologijo živali. Od 1939 je bil predstojnik fiziološkega in fiziološko- kemijskega inštituta, od 1950 še speleobiološkega laboratorija v Postojnski jami. Logar, Ivan SEYDL SEIDL Lenart Leonard - 1504 Povezanost s Deloval v Kamniku, kamniški meščan. Kamnikom Izobrazba, status, Magister artium služba vikar, ljubljanski stolni kanonik, kranjski arhidiakon študiral na Dunaju 1465 – 1495 Dosežki in dela Vpliv na cerkveno življenje pobude za cerkveno umetnost Delovanje, pomembno Janez Hofler: Nastanek fresk pri Svetem Primožu je gotovo povezan z ambicijami za Kamnik in širše podjetnega in izobraženega kamniškega vikarja Lenarta Seydla, ki bi mu lahko pripisali še vsebinsko zasnovo fresk. Po njegovem naj bi imel pri svetoprimoških freskah prej vlogo pobudnika kot neposrednega naročnika. Kot arhidiakon je prosil oglejsko kurijo, naj se ključarjem cerkva dovoli pobirati miloščino za cerkev (pro fabrica dicte eccleise) iz leta 1494. Viri o njem Zanimivosti Najvplivnejši cerkveni dostojanstvenik svojega časa, patriarhov človek, ugleden, imenovan naddiakon za Gorenjsko 1481, a se je časti odpovedal. Grmšek Plevel, Mateja, Znane osebnosti, Turistično društvo Komenda, info@td-komenda. si, 25. 1. 1008 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/1999/ura/pavlinic/svprimoz/lenart.htm Janez Hofler Verjetno sin Jurlinusa Seydla. SEYDL Jurlinus, Georg, Jurij 15. stol. Povezanost s Kamniški meščan Kamnikom Akademski status, bogat trgovec služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Lastnik najlepše kamniške posvetne stavbe (Glavni trg 23), hiša ima vogalni pomol - erker za Kamnik in širše Imel je lastni pečat. Viri o njem Cevc, Emilijan, Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta, Kamnik 1229-1979, Kulturna skupnost Kamnik, 1979 Zanimivosti Verjetno oče Leonarda Seydla. 180 SIVEC Ivan 1949 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Mostah pri Komendi, šolo je obiskoval v Komendi in Mostah Elektrotehnik, diplomirani slavist, magister etnologije Pisatelj, urednik, novinar 46 knjig za odrasle, 36 knjig za otroke, 2 scenarija za film in 2000 besedil za uglasbitev Pozabljeni zaklad (o otroštvu v Tunjicah in Mlaki), In Vvečno bodo cvetele lipe (o P. P. Glavarju), Kruh ponoči spi, Mojih prvih petdeset, Pozabljeni zaklad, Skrivnost zlate reke, Usodni zaklad Reportaže, scenarij za film, Biografski romani o Petru Pavlu Glavarju, Adamu Ravbarju, Jakobu Aljažu, Simonu Gregorčiču, Jožetu Plečniku, Janezu Ciglerju, Antonu Aškercu, Juliji Primic in drugih. Krajše prispevke je objavil v Pionirskem listu in Cicibanu. Kot dijak je za Gorenjski glas pisal o življenju na vasi. Prav zaradi njegovih prispevkov je nastala rubrika Gorenjski kraji in ljudje. Za SAZU (za dr. Nika Kureta) je popisoval gorenjske običaje, največ ženitne obrede. Nekatere zgodbe, ki jih je zvedel med domačini, popisal tudi za Gorenjski glas. Prvo daljše pripovedno delo je povest Pesem njenih zvonov. Najprej je izšla kot podlistek v Kmečkem glasu, nato pa letih 1971, 1982 in 1992 kot knjiga. Pri bralcih je doživela uspeh. Prva naklada je štela deset tisoč izvodov, druga pet tisoč, nato pa je izšla še v Mihelačevi zbirki Slovenska povest kot značilno slovensko krajše prozno delo. Ti avtorji so tudi, zlasti v prvem obdobju, najbolj vplivali na Sivčev slog pisanja povesti in romanov. Prvo pisateljevo mladinsko delo - pustolovski roman Pozabljeni zaklad - 1978. Tugo Štiglic je po Sivčevi literarni predlogi leta 2001 posnel televizijsko nadaljevanko v treh delih in celovečerni film. Viri o njem Zanimivosti Urednik dokumentarno feljtonskega uredništva na RTV Pisec besedil za ansamble. Spletna stran Ivana Sivca, 15. 1. 2008 Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 Nagrajen z Zlato rolo za gledanost filma po njegovem scenariju, Kersnikova plaketa za književnost, Zlata Kersnikova plaketa za književnost, Terseglavovo priznanje za demokratizacijo glasil oziroma za radijske oddaje, Souvanova nagrada za življenjsko delo. V nekaterih obdobjih tretji najbolj bran slovenski pisatelj. SIMŠIČ Danica 1954 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, Živela je v Kamniku in obiskovala šolo do mature. Gimnazijska maturantka 181 služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem novinarka političarka, poslanka, županja Ljubljane, stranka SD humanitarna delavka koordinatorka izobraževanja Televizijska in druga novinarska produkcija 20 let je delala v TV-novinarstvu. Suspendirana zaradi jevne kritike politike V. Grosa, ki je novinarjem prepovedal komentiranje političnih strank. Izvoljena za poslanko prvega slovenskega parlamenta. Aktivna pri RK, Društvu prijateljev mladine in pri združenju za pomoč dementnim Spominčica. Zupanc, Miha (2008): Iz politike v novinarstvo in nazaj, Obzorja, Ljubljana. Izgoršek, Urša: Zaljubljena v Fužine, Nedelo, 18. 4. 2010. Zanimivosti SITAR Nives 1972 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti SKALA Alfonz Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti SKALAR Maksimiljan 1908 - 1997 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Živela je v Kamniku in obiskovala šolo Alpska smučarka, državna reprezentantka, diplomirana ekonomistka Tekmovala v svetovnem pokalu v letih 1991-1993. Nekaj let je smučala med profesionalci v ZDA. Živel v Kamniku Predsednik Narodne čitalnice v času 70-letnice 1939. Tajnik turističnega društva in skupaj s Svetozarjem Frantarjem pobudnik za Dneve narodnih noš. Priloga Kamničan ob 70-letnici čitalnice, ki je bila v krizi: »Čitalnica se še ne bo podrla, saj stoji na živi Skali«. Skalova hiša se je sama podrla nek večer v letu 1963. Zadnjih 20 let živel in deloval v Kamniku. Goslar Konzervatorij je zaključil v Beogradu in Pragi, violinist pedagog, poučeval violino 230 glasbil, predvsem violin in nekaj večjih godal, več zvezkov lastne vioinske šole, restavriral Tartinijevo violino razbito na 36 kosov. Glasbeno se je izobraževal v Meranu. Violinist v radijskem orkestru in v orkestru 182 za Kamnik in širše Slovenske filharmonije. Izdelal je recept za lak, za violine je tudi majhne dele izdelal sam. Po izbruhu druge svetovne vojne se je z družino zatekel v Maribor, kjer je do odhoda v Salzburg naslednjega leta poučeval na Glasbeni matici. Preostanek vojne je preživel kot profesor - suplent na salzburškem učiteljišču, po vojni pa se je preselil v Ljubljano. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli, nato pa pri Glasbeni matici. Bil je član radijskega orkestra ter kasneje orkestra Slovenske filharmonije. V številnih slovenskih krajih, je Maksimilijan Skalar vzgojil odlične violiniste , v svoji zagnanosti in predanosti delu pa je mlade glasbenike uvajal v skrivnosti komorne in orkestralne igre. Prav na Ptuju je dokončal nekaj zvezkov lastne violinske šole, po kateri so se uspešno izobraževali številni slovenski violinski talenti. Viri o njem Zanimivosti Čeprav se je Skalar z goslarstvom resneje spoprijel že v zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja, se je s tem intenzivneje ukvarjal šele v zadnjih dveh desetletjih življenja, ko ni bil več dejaven učitelj. Njegovo goslarsko delo je bilo deležno priznanja v sedemdesetih letih, ko je sodeloval na različnih natečajih za godala in bil trikrat nagrajen s prestižno nagrado v Cremoni in v Poznanu. Mejač, Vera, 2008, Ob stoletnici rojstva violinista, pedagoga in goslarja Maksimiljana Skalarja, 28. 2. 2008 Njegovo zbirko hrani Ptujski muzej, kjer je tudi goslarska delavnica iz Kamnika. Priznanja Goslarsko priznanje je prejel v Pragi nagrada Cremone in nagrada v Poznanu. Hči Monika Skalar violonistka, hči Darka profesorica violine na kamniški glasbeni šoli, vnukinja Anja akademska glasbenica violinistka. SKERBINC SKRBINC (ŠKRBINC) Janko 1841 - 1928 Povezanost s Rojen v Stranjah, šolan v Kamniku pri frančiškanih. Kamnikom Izobrazba, status, Skladatelj, organist, pevovodja služba društveni delavec učitelj Dosežki in dela Zveličar nam se je rodil Vse njegove skladbe (oznaka: Comp. J. S. ali Comp. Janko Skerbinc) so ostale neobjavljene: slov. in lat. cerkv. pesmi (graduali, introit, lat. maša s skrajšanim besedilom), Ecce sacerdos magnus Delovanje, pomembno Služboval je v Kranjski gori (1860–2), Preddvoru (1862–4), Dolu (1864–6), Kamni gorici za Kamnik in širše (1866–8), spet v Preddvoru(1868–74), kot nadučitelj v Šentvidu pri Stični (do 1876), poslej pa 35 let do upok. (1911) v Višnji gori. Viri o njem Zanimivosti Marsikatero skladbo je po svoje prikrojil. Verjetno je njegova tudi nagrobnica Vigred se povrne (prvotno: Otožnica po ranjkem gospodu Kamilu Mašek-u). Besedilo je 1859 spesnil Janez Puhar (SBL II, 595–7), S. je 1863 pesem priredil za moški zbor in tudi v času prerekanja, kdo je zložil napev, vztrajal, da je njen avtor. Novakovo gradivo; Iv. Kiferle, Zgodovina nagrobnice Vigred se povrne, S 1937, št. 251; St. Premrl, J. S. in njegova glasb. zapuščina, CG 1943, št. 43, 44–6. Pl. Kot društveni delavec je 1885 ustanovil v Višnji gori gasilsko društvo, 1894 mestno godbo in bil odbornik DCM. 183 ŠKRPIN Janez Krstnik SKERPIN ŠKERPIN 1643 - 1703 Povezanost s Rojen v Kamniku. Kamnikom Izobrazba, status, Študiral filozofijo služba član škofijskega konsistorija predavatelj gramatike in retorike v Trstu učitelj, prefekt nižjih šol Dosežki in dela Diarium - rokopis, shranjen v knjižnici frančiškanskega samostana, . Delovanje, pomembno Sholastično, to je filozofsko utemeljevanje verskih resnic, je nadomeščal z dialektičnim, za Kamnik in širše kar je veljalo za napredno, zato se je posebej uveljavil z učbeniki (Rebolj, 2003). Viri o njem Zanimivosti Kot generalni vizitator samostanov, generalni definitor in prokurator vsega reda je veliko potoval, pri tem pa si je širil obzorje ter zbiral in odkupoval knjige. Tako je ustvaril večji del ljubljanske frančiškanske knjižnice, ki danes šteje 7500 knjig iz njegove zbirke (Lesar 2000). Frančiškani so ga hvalili, ker je poskrbel za zdravje redovnikov, saj je samostanske celice prestavil na eno stran in tako ustvaril svetle in zračne hodnike ter izboljšal higieno (Tominec, 1934). Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Lesar, Marko: 2003 Tominec, 1934 Sin mestnega pisarja je poučeval in deloval kot prefekt nižjih šol. Razlagal je kanonsko pravo in deloval kot član škofijskega konsistorija. Pridobil je tudi relikvije svetega Deodata. ŠKRPIN Jurij Friderik SKERPIN ŠKERPIN Žiga Sigismund Sigismundus 1689 - 1755 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku. lektor za filozofijo in teologijo na Dunaju filozofske knjige, spisi o logiki, ohranjen en rokopis o potovanju po Španiji, 1740 Teološki pisatelj Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. SLATNAR Anton 1867 - 1926 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, služba Dosežki in dela Rojen v Nožicah, deloval v Kamniku. Tiskar, založnik trgovec s knjigami in papirjem Tiski knjig in brošur, največ za Schwentnerja, ki je skoraj vse knjige tiskal pri njem, dela pisateljev in pesnikov Moderne, prve izdaje Cankarja, Župančiča, Ketteja, in Murna, 184 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti umetniške razglednice, akcidenčna dela (okraski in ovitki za knjige), linorezi in lesorezi za ilustracije in naslovnice, okoli 100 knjih za ljubljanskega knjigarnarja Turka Ustanovitelj tiskarne skupaj s Hinkom Saxom 1900, s Saxom izdajata tednik Naš list 1905 s prilogo Slovenska gospodinja. Ko leta 1912 Kamnik dobi elektriko, tiskarno preuredi na električni pogon. Zaslužen za knjižnico Narodne čitalnice. Rebolj, Vanda; Malešič, France, 2008: Zven časa na Veliki planini, 2008, Kamniški zbornik, XIX Izbor iz Gorenjskega biografskega zbornika, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 104 Stražar, Stane, 1988, Ob bregovih Bistrice, KS Radomlje, 495 Na prvi strani Našega lista: Naš list se ne bo vmešaval v domače prepire, svoj program izvrševati hoče s tem, da bo širil prosveto … Ne ozirajte se niti na osebo , niti na dostojanstvo , bičal bode naš list najgrši greh – narodno izdajstvo … SLATNAR Valentin - Bosov Tine ali Bôs 1852 - 1952 Povezanost s 61 let lovski čuvaj v kamniški Bistrici Kamnikom Zakupnik lova v Bistrici Status, akademski Pastir, drvar, lovec, lovec čuvaj status, služba plezalec, gorski reševalec, gorski vodnik in dober poznavalec prehodov v gorah. Dosežki in dela Delovanje, pomembno Prvi gorski reševalec. Kot fantič seznanil z bližnjimi gorami in pri štirinajstih letih drvaril. A za Kamnik in širše delo je bilo trdo in težko, prav tako je stalno bežal pred vpoklicem v vojsko. Pozneje se je po bistriški dolini in se daleč naokoli razvedelo, da je strasten in nevaren divji lovec, a se je kmalu spreobrnil. Leta 1872 je nastopil službo kot zaprisežen lovski čuvaj. Valentin Slatnar Bôs je bil zaradi izjemnega poznavanja Grintovcev in velikih izkušenj pri premagovanju nevarnih prehodov tudi najboljši gorski vodnik. Viri o njem Zanimivosti Pogosto je pomagal pri reševanju ponesrečenih v gorah nad Bistrico in v spominu mnogo prvi pohodnikov v gore je še vedno živ kot prvi gorski reševalec. Rebolj, Vanda, France, Malešič, 2008: Zven časa na Veliki planini, Kamniški zbornik, XIX http://www.gore-ljudje.net/novosti/1631/ Ob nesrečah so najprej poklicali prav njega. SMOLNIKAR Andrej Bernard – LITHOPOLITANUS , Andrej Smolnikar IZ ILIRJE, Andreas Bernardus SMOLNIKAR 1795 – 1862 (1869?) Povezanost s Rojen v Kamniku na Grabnu, zdaj Medvedova 14, obiskoval šolo pri frančiškanih Kamnikom Akademski status, Diplomiral iz bogoslovja status, služba socialistični utopist Dosežki in dela Napisal je okrog 23 knjig, v Bostonu je izdajal dva časopisa v nemščini v latinščini je napisal 3 knjige proti vatikanskemu cerkvenemu zboru, da bi Američane odvrnil od udeležbe Delovanje, pomembno Pisal je v angleškem, nemškem, francoskem in več indijanskih jezikih ter 3 knjige v za Kamnik in širše latinskem- 185 Velja za tragičnega idealista. Jezi se na vse vere in na njihove predstavnike, ki ga nočejo poslušati, kasneje celo na svoje nekdanje sodelavce. Ponujal se je cesarjem in kraljem, prepotoval je znaten del ZDA. Udeleževal se je raznih kongresov, predvsem spiritističnih, manj srečanj utopičnih socialistov . Med potovanjo po ZDA je pisal in širil svoje ideje (podpisoval se je kot Andrej Smolnikar iz Ilirije). Organiziral je naselbine ameriških utopičnih socialistov (brez zasebnega premoženja), prizadeval si je za preprečitev ameriške državljanske vojne (1861-65), kontaktiral s predsednikom ZDA, med vojno je podpiral Lincolna. Edini primer socialističnega utopista med Slovenci, iskalec ustreznejšega in pravičnejšega reda na krščanski osnovi, nasprotnik papeštva. Biografski leksikoni ga označujejo kot utopičnega socialista, nekateri viri pa o njem razširjajo dvome. Glede na čas in vsebino delovanja in naselbine, ki jih je ustanavljal sodi mednje. A na njihovih kongresih ga ni bilo, najdemo pa ga na spiritističnih. Dopisoval naj bi si z ameriškim predsednikom, a drugi viri pravijo, da je bila komunikacija enostranska, da je pisal le on. Vmešaval naj bi se v potek državljanske vojne v ZDA, a drugi viri mu pripisujejo predvsem ihtavo in brezplodno razdajanje moči. Ni bil proti Cerkvi, želel pa je vse svetovne religije združiti v eno in to na krščanski osnovi. Ker ga Cerkev ni upoštevala, je vse »izobčil«, tudi papeža, pa Baraga, ki mu je pomagal v Ameriko in svojega rojaka Pirca. Vsestranska napadalnost, žalitve in teza, da je duševni bolnik so bil vzrok, da so vsi obrnili hrbet, ne da bi preučevali njegovo delo in raziskovali, kaj o njem je res. Viri o njem Zanimivosti V ZDA je izdal 23 knjig, od katerih nekatere ponatiskujejo še v 21. stoletju. Skrivnostnega rojaka Smolnikarja nam danes odstira internet, saj lahko v nekaterih knjižnicah, na primer v New Yorku, najdemo njegova digitalizirana dela, ki za ameriško zgodovino gotovo niso blodnje prenapeteža. Po naslovih sodeč več pozornosti posvečajo tistim njegovim delom, ki pomenijo zgodovinsko osnovo ameriškega republikanizma. Zika, Ivan, Nekaj o Kamničanu Andreju Bernardu Smolnikarju, Kamniški zbornik Benkovič, J.: Dom in svet, 1897, str. 370 Bogoslovni vestnik, 1931 Koledar Ave Maria, 1927 Koledar Ave Maria, 1947 Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Dejal je, da je obiskoval šolo, ker je bil reven, ker so revni imeli podporo (revna je družina postala po požaru hiše). Sošolec Čopa in Barage, Baraga mu omogoči odpotovati v Ameriko (kasneje sta se zaradi razhajanj sprla), kjer je obiskal tudi Pirca. Pretirani zanesenjak, bolestno zaverovan v to, da je reformator. Svojo poreklo (Kamničan) in dušo razlaga tudi po preroku Danielu, kjer govori o kamnih. Nasploh je poudarjal svoje poreklo, saj se je predstavljal kot Kamničan (Lithopolitanus) ali kot Andrej Smolnikar iz Ilirje. Čeprav tudi slovenski teoretiki priznavajo, da je imel duševne motnje (paranoja), omejene na določenopodročje, izven tega pa je normalno funkcioniral, ima njegovo delo v ZDA veljavo. Umrl je v ZDA v bedi. Je eden od tistih Kamničanov, o katerih verjetno še nimamo prave podobe. STERLE Dušan 1948 - 186 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Šola za oblikovanje in šolanje risanja in kompozicije pri slikarju Žnidaršiču in grafike ter slikanja pri Šuštaršiču grafični oblikovalec slikar, grafik, ilustrator, krajinar, vedutist oblikovalec v časopisni hiši Delo 14 slik križevega pota, Ilustracije, portreti Kamničanov, kamniški motivi, serija akrilov Kašče-pozabljena dediščina, razstave na Kamniškem več kot dvajset samostojnih razstav, skupinsko se je predstavil na mnogih likovnih prireditvah in slikarskih kolonijah po vsej Sloveniji. Kulturni organizator, organizator likovnega dogajanja, slikarskih kolonij, aktivno si prizadeva za oživitev Šutne, član skupin Nova in Super nova Kronist Kamnika. Lipovec, Dušan, 2002, Dušan Sterle, Kamniški zbornik XVI, 259 http://kamnik-perovo. si/index. php?id=pomembni, 20. 12. 2007 Bronasto priznanje občine Kamnik za razvoj kulture, dve nagradi na 18. Ex temporu v Izoli 2007. Leta 2000 je prejel prvo nagrado na predstavitvi likovnih skupin na Brdu pri Kranju.. Na 18. extemporu (2007) v Izoli je Dušan Sterle po odločitvi mednarodne strokovne komisije osvojil 2 glavni nagradi - občinsko denarno nagrado za akril Deček z ribo in akril z naslovom Ulov. Lipovec o Strletu: »Dušan Sterle je kritičen in neprizanesljiv, pa tudi ironično hudomušen slikarski kronist ljudi v našem času in prostoru, ki jih v naglici, in hlastanju ter pehanju za sami nevemo čim, niti ne opazimo ali namerno prezremo. Opozarja nas na neizpodbitno dejstvo, da živimo prehitro, nevarno, zlagano, površno in prazno.« Svoje razumevanje za ljudi v stiski, pa tudi za zavržene živali je pokazal z donacijami slik v različnih humanitarnih akcijah (Umetniki za Karitas ipd.). SOUVAN Ferdinand 1840 - 1915 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Posest na Kamniškem, umrl v gradu Volčji potok. veletrgovec Po letu 1865 sta sinova Franc in Ferdinand prevzela očetovo trgovino (Franca Ksaverja Souvana), ki se je razvijala v manufaktutno veletrgovino in se širila po Dalmaciji, celo po Gradcu in Dunaju. Duša tega je bil Ferdinand. Bil je izvrsten poznavalec blaga in tržišč, izredno delaven in podjeten, podjetje je zelo razvil. Podpiral je narodna in zlasti trgovska društva, a se v javnem življenju ni želel posebno udejstvovati. Svoje imetje je širil z nakupi (1882 grad Volčji potok, 1888 hišo na Kongres. trgu 14, 1901 grad Čemšenik pri Domžalah). V zakonu je imel dva sinova. Sin Leon se je ob trgovini ukvarjal s hortikulturo in s svojim parkom ustvaril osnovo za današnji arboretum Volčji potok. Posestvo Volčji potok je kupil od vdove Ferdinanda Gozanija l. 1882. Razširil ga je na 12 ha. Preuredil in moderniziral je dvorec v Volčjem potoku, na fasadi so bile štukature, ki so pomenile prvo posvetno naročilo v kiparstvu v tistem času, zasadil je njive in uredil park, posadil drevesa -1885. Park je obdal z zidom, delno restavriral grad na slemenu hriba. Po njem je posestvo podedoval njegov sin Leon Souvan. Poslopje, ki je na tem mestu stalo kakih 300 let, je 1. 1944 uničil požar. Na zahodnem delu parka je stala nekdaj 187 Viri o njem Zanimivosti velika hlevska stavba, kakor je narisano v starih katastralnih mapah. To poslopje je Ferdinand Souvan l. 1885 podrl in iz pridobljenega materiala postavil nov hlev na vzhodni strani dvorca. Pogačar Špenko, Andreja, 1996, Arboretum Volčji potok, Kamniški zbornik XIII, 98 Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradivi, DZS, 373 Žalar, Andrej, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 80 Souvani so najstarejša slovenska ljubljanska trgovska družina, po rodbinskem izročilu francoskega, verjetno pa slovenskega izvora. Sredi 18. stoleja se pojavijo znamenitejši Souvani v Marenbergu (Andrej S. r. 1791). Oče Leona Souvana. SOUVAN Leon 1877 - 1949 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Zadnji lastnik posestva Volčji potok do leta 1941, rojen in umrl v Volčjem potoku. Graščak pianist mecen trgovec in hortikulturist Klavirske skladbe, med notami je včasih risal skice nasadov. Mecen slikarja Matija Jame. Mojster pianissima ter improvizacije. Kot Ferdinandov sin se je ob trgovini ukvarjal s hortikulturo in s svojim parkom ustvaril osnovo za današnji arboretum Volčji potok. Leta 1919 je zasnoval arboretum. Zasadil je 12. 000 hektarov obsegajoč park z domačim in eksotičnim drevjem, zavaroval je razvaline gradu Volčji potok - danes so vidni ostanki peterokotnega stolpa in delno obrambni jarek. Osrednji del parka je uredil v geometrijski parter po francoskih vzorih, drugi del pa po angleških vzorih. V park je vnašal tujerodnevrste, ki so postale osnova današnjemu arboretumu. Viri o njem Njegov sin Leon pa je dal l. 1937 tudi ta hlev podreti ter postaviti na tem mestu garažo. Hlev pa je premestil v dobro urejeno gospodarsko poslopje, ki ga je dal sezidati izven parka v zahodnem delu posestva. Vso pozornost je posvetil ureditvi in razširitvi parka. Podrl je obzidje prvotnega parka in spopolnil park z nasadi domačega in eksotičnega drevja. Park je ob južni in jugozapadni strani obdal z gabrovo živo mejo. V parku sta dva z lokvanjem in trstjem obrasla ribnika. Po vojni so parkovno ozemlje izloči li iz tedanjega agrarnoreformnega razdelilnega sklada in ga zaščitili z zakonito varstveno odločbo. Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradivi, DZS, 373 Žalar, Andrej, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 80 Ljubitelj slikarstva. Med vojno pobegne z Nemci, ki v dvorcu uredijo gospodinjsko šolo. 1944 grad požgejo partizani. Sin Ferdinanda Souvana. Po smrti Leona Souvana je posestvo Volčji potok prevzela ekonomija podjetja "Gradis", v začetku l. 1952 pa je prevzela njegovo upravo Agronomska in gozdarska fakulteta Univerze v Ljubljani 188 SPANHEIM Ulrik Pred 1248 – 1269 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Lastnik teritorija s Kamnikom od leta 1248 do izumrtja rodu 1269. Koroški vojvoda Gospod Kranjske in Slovenske marke Oženil se je z Nežo Meransko in poimenoval gospod Kamnika. Ulriku, »gospodu Kranjske in Slovenske marke«, je nasprotoval češki kralj Přemysl Otakar, ki je želel razširiti svojo oblast vse do Jadrana. Zato se je Ulrik v Čedadu (1261) pomiril z oglejskim patriarhom in, ker je bil sam brez otrok, sklenil v Poděbradih na Češkem s Přemyslom dedno pogodbo (1268). Kobol, Bogdan, 1955, Kamniški zbornik, 198 A. Jaksch, Gesch. Kärntens bis 1335, I, II, Klagenfurt 1928, 1929; H. Braumüller, Gesch. Kärntens. Klagenfurt 1949. Kos, Milko: Zgod. Slovencev od naselitve do petnajstega st. Lj. 1955. Pesnik Ulrik iz Lichtensteina poroča, da je 1227, preoblečen v Venero, s svojim spremstvom pri Vratih v Ziljski dolini srečal Ulrikovega očeta vojvodo Bernarda. Ta ga je slovensko pozdravil: »Buge waz primi, gralwa Venus«. SPRUK Matija - SPRUG, pater Oton 1724 - 1781 Povezanost s Rojen na Hribu v Kamniku, obiskoval Raspovo šolo. Kamnikom Izobrazba, status, Frančiškan, provincial frančiškanskega reda, definitor, duhovnik služba vodja šole scriptor ordinis Dosežki in dela Avtor zgodovine janzenizma: Antiquus et novus jansenismus quoad quinque famosas Jansenii et quasdam his proxime atfines Quesnelii propositiones theologice refutatus adiectis thesibus Delovanje, pomembno za Kamnik in širše več knjig o odpustkih in drugih v latinščini več nabožnih knjig Provincijal in definitor frančiškanskega reda 1775-78. Njegovo nadarjenost so odkrili v Raspovi šoli in ga poslali v latinske šole. Z deli v latinščini in nemščini je vplival na tiste družbene strukture, ki so povezane z razmerji v Cerkvi. Njegovo temeljno delo, ki ga v rokopisu hrani ljubljanska frančiškanska knjižnica, je Antiquus et novus jansenismus quoad quinque famosas Jansenii et quasdam his proxime atfines Quesnelii propositiones theologice refutatus adiectis thesibus in velja za zgodovino janzenizma. S filozofsko argumentacijo Spruk zavrača Jansenove nauke. V tem in drugih delih se upira tudi galinizmu (nauku, uperjenemu proti decentralizaciji cerkve in oslabitvi papeževe moči v korist škofovske in posvetne, op. Rebolj). Viri o njem Zanimivosti Spretno, na primer s tiskanjem del v Benetkah, se je izmikal Herbersteinovi cenzuri, njegovim nasprotnikom pa pomagal pri obrambi. Po mnenju analitikov, ki Spruku pripisujejo izjemno filozofsko znanje, je vplival na prodor janzenizma na Slovensko in oviral uveljavljanje njegovih ekstremov. Čeprav je bil na nasprotni strani, je filozofsko pripadal isti struji kot Japelj, ki velja za smotrnega in daljnovidnega janzenista. Posredno je tak proces v janzenizmu oviral razpad slovenskega jezikovnega področja na Kranjsko in Vindijo ali še na več ločevalnih delov. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik simpozija o Juriju Japlju. 189 STARE Mihael 1790 - 1872 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Graditelj kamniške smodnišnice 1853 – 1847 skupaj s Prašnikarjem gospodarstvenik in gradbenik ključar, župan Gospodarski dosežki. Lastnik Gasparinijeve, graščine, Ravbarjevega gradu in graščine Kolovec. Razen smodnišnice je zidal Južni kolodvor v Ljubljani, več odsekov železnic, tudi na Koroškem, v zakupu je imel največjo tedanjo tržnico Neschmarkt. Viri o njem Zanimivosti Kot svojega rojaka ga cenijo Mengšani, saj so se v Kamnik v 2. polovici 19. stoletja preselili šele njegovi potomci, njega pa s Kamnikom povezuje gradnja smodnišnice. Občudovanja vredna je njegova življenjska pot, saj je v otroštvu z očetom krošnjaril, nato je sam postal kramar. V zrelih letih je postal lastnik treh graščin, lastnik pivovarne, zgradil je več odsekov železnice na Kranjskem in Koroškem ter Južni kolodvor v Ljubljani. Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Živel v Mengšu, odprl gostilno in kramarijo. STAINER (STANIER) Bernard Bernardini Staineri 1546 – po maju 1593 Povezanost s Rojen v Kamniku. Kamnikom Izobrazba, status, Študiral je v Strasbourgu in Tubingenu, postal magister. služba Protestantski pridigar v Celovcu, pastor v Buhlu pri Tubingenu Domači učitelj Andreja Turjaškega. Dosežki in dela Zbirka protestantskih del disertacija Disputatio de consiliis … Tubingae MDLXXII (8 listov) je izšla v tisku. Zbirka Propemptica in honorem … m. Bernardini Staineri, pastoris Bihelensis Charinthiam euangelion annunciatum vocati … Tubingae 1573. Delovanje, pomembno Njega in brata Franca ter tretjega – kamniškega krojača, je podpiral Trubar prek za Kamnik in širše kranjskih deželnih stanov, ker jim četrti brat, ni hotel izplačati dediščine. Doštudiral je hkrati z Dalmatinom. Udeležil se je revizije Dalmatinove biblije in zato dobil plačilo 200 goldinarjev. Viri o njem Priložnostne pesmi, ki so mu jih ob odhodu iz Šentruperta napisali N. Frischlin (SBL I, 190–2), E. Cellius, M. Crusius, L. Engelhart, M. Anomöus, Joh. Bartenbach in J. Präntel. Kidrič, Zgodovina 54, 55; SBL I, 117, 118, 119, 120, 172; Valvasor VI, 348; Elze, Die Universität Tübingen u. die Studenten aus Krain. Tübingen 1877, 59, 69–70; Valvasor: Primus Trubers Briefe. Tübingen 1897, 453, 487, 490, 491, 501, 514; Hermelink, Die Matrikel d. Universität Tübingen I, 1906, 490. l Slovenski biografski leksikon Zanimivosti STAROVASNIK STAROVAŠNIK Jurij Karel, Georg, STARAWASNIG, STARAKASNIK, STARAUASNIG, ALTDORFER, NEUHOFER 1748 - 1792 190 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen v Kamniku, učenec iz šole Mihe Paglavca. Doktor medicine, diplomiral na Dunaju 1773 predavatelj fiziologije in medicine v Freiburgu petkratni dekan fakultete, rektor Univerze v Freiburgu raziskovalec klinične prakse v medicini 8 dizertacij, razprave, analize vpliva letnih časov in okolja na epidemične bolezni De sterilitate humana De inflammatione uteri Razvijal je teorije o nastanku bolezni. Prvi evropski zdravnik, ki je objavil razpravo o moški subfertilnosti in obravnaval neplodnost v zakonu. Odličen diagnostik in praktik, borec proti mazaštvu . Od leta 1777 dalje je bil profesor fiziologije na medicinski fakulteti v Freiburgu in petkratni dekan fakultete ter rektor univerze. Uvrščajo ga med seydenhamovce, to je podpornike teorij Thomasa Sydenhama, ki so zavračali teoretiziranje v medicini brez klinične prakse in brez opazovanja razvoja bolezni. To je bil začetek znanstvene medicine. Kot prvi Evropejec je leta 1781 objavil razpravo De sterilitate humana, v kateri obravnava moško infertilnost. Napisal je tudi razprave o škrlatinki, ošpicah, vnetju žolčnika itd. Še posebej pomembna je bila v njegovem času razprava o vnetju maternice De inflammatione uteri . K znanstveni medicini je prispeval spoznanja o vplivu letnih časov na epidemične bolezni, to je o naravnih bolezenskih dejavnikih. Pri štiriinštiridesetih letih je umrl za kugo. Wikipedija, 15. 1. 2008 Lukić, Vojo (2008). Nedeljski. Skalpel Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Umrl za kugo, star 44 let. Relief na nagrobniku ga prikazuje v ordinaciji z bolnikom. Epitaf: Tukaj počiva mož plemeniti, ki je polnih 18 let bil nam vse: prijatelj, zdravnik, svetovalec in ljubljenec ljudstva, ki je z bistoumnostjo svijega uma povezal srca plemenitost. V dobroti le našel je srečo in grob svoj prerani. Spomenik v Kamniku pod Malim gradom. STELE France, psevd. SVETLA HIŠA 1855 - 1924 Povezanost s Rojen (na Šutni), živel in umrl je v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, Učitelj služba pisar glasbeno prosvetni delavec pevec Dosežki in dela Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Architectura perennis, Napori, Umetnost Zapadne Evrope Delovanje, pomembno . za Kamnik in širše Stele je bil znan tenorist, delaven pevski organizator in zborovodja pevskega zbora Lira v Kamniku. Ob 10-letnici Lire (1892) je vodil koncert tega zbora in baje v tem in naslednjih dveh letih opravil z njim več turnej po Koroškem. Tudi 1912 je ob 30-letnici vodil koncert Lire; po prekinitvi zborovskega dela v vojnih letih je bil 1918 Stele ponovno tisti, ki je zbral pevce in z njimi vadil. Leta 1920 je zaradi bolezni vodstvo Lire odložil. Po ustnem izročilu je ustanovil in vodil tudi na Primorskem in Notranjskem več pevskih zborov. Stele je zapisoval napeve in besedila ljudskih pesmi. Leta 1910 je poslal Delovnemu odboru za slovensko narodno pesem (ustan. 1905 pod vodstvom K. Štreklja) 191 Viri o njem Zanimivosti 286 zapisov: skoraj vsi so iz Kamnika in ožje okolice, nabrani med 1909–1910, le 4 so s Krasa. Gradivo hrani Glasbenonarodopisni inštitut v Ljubljani med gradivom Odbora za nabiranje slovenske narodne pesmi. Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 418 Lira 1882 – 1982, Kulturni center Kamnik, 1982, 11 Stele, France: Moje življenje, http://castni.kamnik-perovo.si/stele/o-sebi.php, 2009 Kronika pevskega zbora Lira, 1910 Pevski zbor Lira ob 10-letnici, 1892 Gspan, Alfonz, 1971, Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, 465 http://sl.wikipedia.org/wiki/France_Stel%C3%A9_(glasbenik)/20. 12. 2010 Kot pevski solist je bil prvi slovenski glasbeni izvajalec, čigar izvedbe so okoli 1905 snemali na gramofonske plošče. STELE France - France Francetov 1886 - 1972 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Tunjiški Mlaki 16 pri Birtu (pr Šklet), šolo obiskoval v Tunjicah Doktor znanosti. 1912, umetnostni zgodovinar, slovanski filolog, zgodovinar, študiral na Dunaju spomeniški konzervator, posebej fresk esejist, kritik, urednik predavatelj zgodovine arhitekture na Tehniški fakulteti, vodja stolice za umetnostno zgodovino na FF od 1938 dalje, redni član SAZU 1929 Sodni okraj Kamnik, Popisi umetnostno zgodovinskih spomenikov, razprava Freske u cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, 1924, Umetnost zapadne Evrope … Urednik revije Zora v dijaških letih. Član slovenskega PEN-kluba od ustanovitve dalje, kasneje tudi tajnik. Urejal Ljubljanski zvon ter Dom in svet, utemeljitev slovenske umetnostno zgodovinske vede. Ustanovitelj Slovanske lige katoliških akademikov, ki so se zavzemali za uporabo slovenščine. Organizator in povezovalec slovenske katoliške inteligence. Viri o njem Zanimivosti Prvi poklicni konzervator za Slovenijo, reševal je freske pri sv. Primožu, vodja Spomeniškega urada za Slovenijo, zelo natančni opisi in slike posameznih hiš in stare arhitekture v Kamniku, zbiral ljudsko blago – pripovedno izročilo očeta in deda – tudi za Štreklja, Gorenjsko narodno blago iz Tunjic pri Kamniku 1939 (Etnolog) Palčič, Tone, 1995, Tunjice, KS Tunjice, 124 Podbrežnik Vukmir, Breda; 2002, Domoznanska zbirka v Matični knjižnici Kamnik, Kamniški zbornik XVI, 65 Gspan, Alfonz, 1960 -1971, Slovenski biografski leksikon III, SAZU, 465 Šetinc, Marjan, 1969, Dialogi Gregorič, J. 1969, Nova pot Stele, France: Moje življenje, http://castni.kamnik-perovo.si/stele/o-sebi.php, 2009 Častni občan občine Kamnik 1971. Herderjev nagrajenec 1968; Zlati doktorant, Dunaj, 1962; dobitnik Prešernove nagrade 1966, član PEN, častni član Les amis du Petit Palais v Genevi 1969, 192 častni doktorat ljubljanske univerze 1962. Častni poljski konzul 1935 Zlati doktorant dunajske univerze 1962 Spomenik pred OŠ Tunjice 1987 Njegove portrete so upodobili France Kralj, Matej Sternen (2), Miha Maleš , Maksim Gaspari (2), Božidar Jakac, Stojan Batič, Gojmir A. Kos (s hčerko), Stane Dremelj, Drago Tršar, Borut Pečar, Janez Boljka, Stojan Batič in drugi – kot moža resnega, celo žalostnega obraza O monografiji: »Naj bo ta topografija poleg tega, da je dokument, tudi memento.« Sam piše, da je imel prednika, imenovanega Tomažek. Znal je tako dobro streljati, da je odstrelil petico z roke, ne da bi ranil roko. Bil je neviden, kadar pa je hotel, se je spreminjal v druge podobe, ker je pojedel kačje srce. Kot lovec je Tonček vse zadel, hudiču na Križki planini je odstrelil najlepšega kozla, zato jih tam ne pase več. V gimnaziji so ga zmerjali »popolnè« STELE France 1955 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen na Gori pri Komendi. Univ. dipl. ing. lesarstva, oblikovalec pohištva fotograf, samostojni umetnik Do leta 1994 avtor 15 knjig z umetniškimi fotografijami, npr. Triglav 198 Petdeset izbranih dvatisočakov, Grintovci 1983, Nalivi svetlobe 1988, Ljudje v Alpah 2006, Skozi davnine Samostojne in skupinske fotografske razstave, prikazuje lepoto samotnega gorskega sveta in opominja, naj jo varujemo. Izbor iz Gorenjskega kdo je kdo, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 122 Zanimivosti STELE Janko 1899 - 1976 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen, živel, deloval in umrl v Kamniku. Mojster svečarstva Posestnik, gospodarstvenik Umetniško delo v vosku Ljubiteljski zgodovinar, ključar v župnijski cerkvi in na SV. Primožu, zasluge za elektrifikacijo Žal in Kalvarije. Majcenovič Mija, 2006, Odsevi minulega časa, 130 Pred Nemci je skrival knjige iz frančiškanske knjižnice. 193 STELE Joško 1860 - 1935 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval v Kamniku, živel pri Jorgeljnu na Šutni občinski tajnik kulturnik zbiratelj starin Zbirka narodnih noš Dolgoletni občinski tajnik. Osrednja osebnost kamniškega kulturnega življenja, zbiralec starin, režiser in igralec v Čitalnici. Garderober, ki je celo posojal obleke Narodnemu gledališču v Ljubljani, uredil zbirko čitalniških narodnih noš zelo zaveden, panslavist po prepričanju Majcenovič, Janez, 2002, Da se ne bi pozabilo, Kamniški zbornik XVI, 269 Stele, France: Moje življenje, http://castni.kamnik-perovo.si/stele/o-sebi.php, 2009 Anekdota: Zelo je zameril igralcu Brvarju, ker se mu je med igro razparal suknjič, ki so ga nato zašili, a je opazil. Odtlej mu je ne glede na vlogo dajal stare kariraste hlače in frak in najbolj oguljen cilinder, »pa mir besedi«. In še: »O mizerikordija, saj s temi ravbarji ne prideš do konca«! France Stele pravi, da je imel Joško težave z oblastmi, ker je odstranejeval habsburške zastave. STIASNY Ljudevit 1862 - 1936 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Deloval v Kamniku in o njem pisal. Učitelj, pedagoški pisec, šolski nadzornik Potopisec, kronist Kamnik, Zemljepisno-zgodovinski oris 1894 Praktični računar 1912, Pregled zgodovine srbskega naroda, več učbenikov, 30 serij skioptičnih slik s komentarjem s potovanj, Tri zbirke učnih slik po podanih hospitacijah (Celje 1903, 1904; Postojna 1904) Zbirka prostih spisnih nalog učencev osn. Šole Črtice: Listi slov. učitelja-kolesarja (P 1892, 1893, 1894); Nekoliko črtic o pariški svetovni razstavi (KMD 1900, 1902); Slov. naselbina pri Vladikavkazu na Ruskem (ib. 1901); V Carigrad (ib. 1902); Iz Carigrada v Tiflis (ib. 1904); Iz Sevastopola skozi Jalto v Simferopol (PV 1897); Črez Kavkaško gorovje (ib. 1901); Na Vezuv (ib. 1902); V Poljskih Tatrah (ib. 1933); Medvedji otok (Razori 1933); V Visokih Tatrah (ib. 1934); V slovensko naselbino pri Vladikavkazu (ib. 1935); V Bolgarijo (ib. 1935–6). V Petrograd (Gor. 1898, 69.–72. zv. Slovan. knjižnice). Pregledal Mestni arhiv zaradi podatkov o kamniški zgodovini, opisal kamniško frančiškansko šolstvo. Učitelj na meščanski šoli v Kamniku 1882-1895, med prvimi učitelji v šoli na sedanji pošti 1882, šolski nadzornik, zavzemal se je za uporabo 194 skioptikuma v šolah, ki ga je videl v tujini. Prepotoval je velik del sveta – s palico v roki in kolesom in si širil obzorje: s kolesom prepotoval Evropo do Urala in del Afrike (do Sahare). Zavzel se je za reformo ponavljalne šole: preimenovale naj bi se v kmetijskonadaljevalne šole. Tu naj bi učili podeželske otroke vzljubiti kmetski stan, jih navdušili za razumno, napredno kmetovanje, ki jih bo odvračalo od alkoholizma in izseljevanja v tujino, kar je prizadevalo posebno dolenjske kraje. Kot izrazit praktik in neutruden posredovalec modernega pouka je propagiral vse novodobne šolske metode in pripomočke. Z njimi se je seznanjal širom po Evropi, zlasti na šolkih razstavah v tujini. Viri o njem Zanimivosti V Kamniku je sam zbiral gradivo za geografsko-zgodovinski prikaz kraja v ilustrirani knjigi Kamnik (1894). Ob 25-letnici pedagoškega društva v Krškem, 1911 Zika, Ivan, 1971–77, 750 let mesta Kamnika, Kamniški občan 1971-77, podlistek Gspan, Alfonz, 1971, Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, 572 Kragellj Viktor, Zgodovinski drobci župnije Tržič, založil Župni urad v Tržiču, 1936; Roman Savnik, urednik SBL, je avtor gesla o njem, rojstnega kraja pa ne omenja posebej in dovolj razločno. Rodovolj jasnoman Savnik, urednik SBL, je avtor gesla o njem, rojstnega kraja pa ne omenja STRAŽAR Anton 1895 - 1959 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel na Duplici, pisal o življenju Kamničanov. Nekaj knjig zgodb, okrog 200 črtic in povesti. Najbolj znane: Mačeha s Kompoljskega gradu in Krvavi denar. Prva je izšla v ponatisu kot drugi zvezek Praprčanovih zgodb pri založbi Vigred . Ta zgodovinska povest iz časov zadnjega celjskega grofa je njegovo najboljše delo. Povesti: Mošnikov stric, Zavržena ljubezen, Od vojaka do graščaka, Oglarjeva Rezika, Francoska ljubica, Gašperček najdenček, Oglarjev sin Pomladni cvetovi. Objavljal v tedniku Domovina. Pisal o življenju Kamnika in Kamničanov. Večinoma temelji na ljudskem izročilu. Pisati je začel že s petnajstimi leti. Z bojišč prve svetovne vojne se je ohranila vrsta njegovih pisem in spominov, ki jih je priobčevalo glasilo Mir. Leta 1921 je izdal v kn jižici Praprčanove zgodbe več črtic in se hitro uveljavil. Naslednje leto ga že najdemo med dopisniki časopisa Domovina, ki si je prav zaradi njegovih duhovitih črtic hitro utrl pot na podeželje. Potem je v Domovini v podlistkih in v nadaljevanjih objavlja l svoje črtice in povesti. 195 Viri o njem Zanimivosti Bil je dopisnik iz Črnega grabna in Moravške doline. http://www.lukovica.si/kultura/strazar.asp SVETEC Luka Podgorski 1826 - 1921 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Podgorju, šolo obiskoval v Kamniku pri frančiškanih. Slovenski pisatelj, pesnik, jezikoslovec, študiral na Dunaju pravnik, notar politik, deželni in državni poslanec Članek Nove oblike v Sloveniji, ki povzroči »novooblikarski vihar«, Slovnični pomenki Še nekaj o fonetičnih zakonih našega jezika O členih, pomagal Cigaletu pri izdaji Slovenskega slovarja in Janežiču pri Slovenski slovnici ep Peter Klepec – junaška romanca s tragičnim koncem Pesmi: Lipi Rojakom Slovenija svojim bralcem v začetku drugega tečaja, Darovanje Kolednica Povesti: Kazen radovednosti, Radovednost kaznovana, Piščal, Vladimir in Kosara in druge. Zapozneli romantik, Slovencem je želel ustvariti narodni ep (Peter Klepec), pristaš mladoslovencev, panslovanstva, narodni buditelj, deželni poslanec Bleiweisove stranke, po njegovi zaslugi smo Slovenci dosegli enotnost knjižnega svojega jezika, prizadevanja za slovenjenje avstrijskih zakonov, deželni poslanec. Na seji deželnega zbora 1890 je obnovil zahtevo, da slovenske dežele dobijo višje deželno sodišče in visoko šolstvo, kar so podpisali vsi slovenski poslanci: pravna akademija oz. juridična fakulteta v Ljubljani s slovenskim in hrvaškim jezikom. Kot leposlovec in jezikoslovec je na liceju sodeloval s Cegnarjem V domoljubnih pesmih obljublja zvestobo Slavi, v zanosu prevladuje jasen duh in zaupanje kljub preskušnjam, ki jih slovanstvu pripravljajo sovražniki. Kot pripovednik se opira na izposojene motive, jih obravnava brez večje ustvarjalnosti, gre mu za snovno zanimivost in idejo. Uporablja čist jezik s preveč razumsko osnovo. Pravi: »Poglavitna prednost je natančna logika, ki se nam v vseh pesmih razodeva«. Skušal je slovenščino utrditi s starocerkveno slovanščino. Uvedel je kot starejše in bližje drugim slovan. jezikom »nove oblike« -ega, -emu, -om, -oma nam. -iga, imu, -am, -ama; skladnost pridevnika in samostalnika (trdna vrata < trdne vrata); piščal < pišal; da < de Odklonil je ilirščino, da ne nastane zmeda in se ne oddaljimo od naroda. Slovenci naj govore med seboj slovensko, v javnem in zasebn. življenju naj postavijo slovenščino na mesto, ki ji gre. Za politiko se je odločil 1862, ko je kot kandidat za trebanjski deželni zborski mandat razvil svoj program: ljudstvo umsko in gospodarsko dvigniti, da ne bo zaostalo, nevedno, siromašno. Obrazložil ga je tudi z razpravo Kako uravnamo naše nove občine in soseske? Kot govornik Ciril-metodove družbe je bil odklonjen na 1. Katoliškem slovenskem 196 Viri o njem Zanimivosti shodu, zato pa pri liberalni struji počaščen z banketom. Vabilo na odkritje spominske plošče, 1996, KS Podgorje Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Zgodovina slovenske univerze do leta 1929, Rektorat univerze kralja Aleksandra I Motnikar, Vlado (1998): Luka Svetec – književnik, jezikoslovec, politik. Kamniški zbornik XIV Zameril se je, ker je kot poslanec na Dunaju glasoval za dualizem, 1867, čeprav se je prej boril proti njemu. Ob zahtevi za slovensko visoko šolstvo: »Če se bo proti tej zahtevi ugovarjalo, je treba pomisliti, da se je isti ugovor na srednji šoli pokazal za neupravičen. Našli so se profesorji in našle so se knjige, in če se dovoli Slovencem rabiti svoj jezik kjerkoli, v šolah in uradih, se bodo našli tudi možje, ki bodo vse to izvrševali.« Oglasil se je z ostro kritiko Pesmi Simona Jenka in pomagal Bleiweisu pri slabi oceni Klasja 1866, zato se je zameril. SUCHY Josip - Krištofov Pepček 1869 - 1941 Povezanost s Rojen in v otroštvu bival v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, Dunajski študent teologije, nato študiral še pravo služba frančiškan pisatelj, prevajalec, potopisec diplomat, ataše Dosežki in dela Feljtoni, humoreske, pravljice, Popotni Ahasver 1924, Ljubljanski tipi, Spomini Krištofovega Pepčka (oživljajoč patriarhalni Kamnik), Uvod v budizem, potopis: Bežne slike iz Indije, 10 črtic, prevod Horaca v celoti, a ne dovolj kakovostno, zbirka prevodov indijaskih basni. Delovanje, pomembno Prikazovalec življenja v Kamniku. Znal je veliko jezikov: tueško, arabsko, hebrejsko, za Kamnik in širše sanskrt … Bil je ataše v avstrijskih konzulatih v Aleksandriji, v Carigradu, v Perziji in Indiji. Vidni pripadnik slovenske kulturne smetane, slika običaje v Kamniku v 19. stoletju. Na Dunaju študiral najprej teologijo, izstopil iz reda in potem krajši čas študiral pravo. Ker je znal več orientalskih jezikov, je bil nekaj let v avstrijski konzularni službi na Bližnjem vzhodu. Viri o njem Zanimivosti V časopisju in v knjigah je objavljal humorno kratko prozo, potopise in spomine. Svoje satirične, psihološko dobro izrisane feljtone o ljubljanskih posebnežih in »malih ljudeh« je zbral v knjigi »Ljubljanski tipi«. Wikipedija, 15. 1. 2008 Podbrežnik Vukmir, Breda; 2002, Domoznanska zbirka v Matični knjižnici Kamnik, Kamniški zbornik XVI, 65 Gspan, Alfonz, 1971, Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, 541 Bival na Šrilanki, sošolec Antona Medveda. Kamnik je bil zanj »patriarhalno mesto, ki mu daje pečat vrsta izrazitih tipov mož …, O podgorskih fantih pravi, da so bili »dan za dnem pri volji za aufbiks« SUŠNIK Anton 1880 - 1934 197 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen na Zduši. Na Dunaju študiral klasične jezike in slovenščino profesor politik slovenske ljudske stranke, minister za promet časnikar in urednik Opis pasijonskih iger v Oberammergauu, Vojna na Balkanu (soavt. ) 1913 Član odbora za ustanovitev slovenske univerze, narodni poslanec (Krško), minister za promet 1924. Deloval je v katoliškem izobraževalnem društvu. V Ljubljani je obiskoval gimnazijo, nato na Dunaju študiral slovanske jezike in klasično filologijo. Po končanem študiju je od l. 1905 poučeval na gimnaziji v Kranju in Ljubljani. Med leti 1919-1921 je bil predsednik Višjega šolskega sveta v Ljubljani. Kot predstavnik Slovenske ljudske stranke (SLS) pa je bil 1919-1920 v Začasnem narodnem predsedstvu Kraljevine SHS član odbora za ustanovitev ljubljanske univerze. Viri o njem Zanimivosti SUŠNIK Blaž 1834 - 1866 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Novembra 1920 so ga na listi SLS izvolili v ustavodajno skupščino. V letih 1923, 1925 in 1927 je bil izvoljen za poslanca v Narodni skupščini Kraljevine SHS. Od julija do novembra 1924 je bil minister za promet v 3. vladi SHS. Kot minister si je prizadeval za zgraditev železniške povezave po dolini Krke do Novega mesta. Deloval je tudi kot publicist in časnikar. Gspan, Alfonz, 1971, Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, 541 Za razločevanje od drugih Antonov Sušnikov uporabljamo leti rojstva in smrti. Rojen na Gozdu. Bogoslovec, kaplan, duhovnik pesnik, pisatelj En dan na planini nad Kamnikom, 1859 Narodne pripovesti, 1852 Vodnikov spomenik, 1859 Faranom sv. Ane na Gojzdu Jeršičeva prepad na Gojzdu Kot dijak je urejal list Concordia slovenska, ustanovitelj lista ljubljanskih bogoslovcev 1861 Slovenska lipa. Deloval je kot kaplan v Knežaku. Napisal je sonet in več pesmi. Dopisoval je v slovenske liste. Napisal je tudi delo v prozi: En dan na planini nad Kamnikom (Rožice za mlade in odrasle ljudi) in zapisoval ljudske pesmi (1852) ter ljudski pripovedki Hudičkov gojzd (1852) in Šembilja (1859) ter pesem za Vodnikov spomenik (1859). Urejal dijaški list Concordia slovenska, iz katerega je pozneje črpal gradivo tudi A. Janežič. Sušnik je bil tudi med ustanovitelji lista Slovenska lipa, ki so ga 1861 začeli pisati ljubljanski bogoslovci. Gspan, Alfonz, 1971, Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, 541 Catalogus cleri 1859, 67 Zanimivosti SVETELJ Blaž 1893 - 1944 Povezanost s Kamnikom Rojen v Podgorju. 198 Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Doktor geografije, promoviral na Dunaju. zgodovinar -geograf, stenograf profesor Slovenska stenografija, Poslovno pismo, ocene angleških geografskih publikacij Ob srebrnem jubileju škofijskega zavoda sv. Stanislava in škofijske gimnazije Št. Vid nad Ljubljano, 1930, 112; izv. Trgovska akademija in Ekonomske srednje šole v Ljubljani, 1940–50. Uredil bogate zbirke zemljevidov za pouk gospodarske geografije, prvi predsednik stenografskega društva. Na Trgovski akademiji v Ljubljani je zbral in uredil bogato zbirko zemljevidov ter slik za pouk gospodarske geografije. Viri o njem Bil je prvi predsednik Stenografskega društva ter to ostal do smrti. Kot strokovnjak za stenografijo je izdal učbenik Slovenska stenografija po sistemu Novak-Gabelsberger. Uvedel je trgovske okrajšave za nekatere pogosto rabljene besede. Gspan, Alfonz, 1971, Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, 563 Ob srebrnem jubileju škofijskega zavoda sv. Stanislava in škofijske gimnazije Št. Vid nad Ljubljano, 1930 Izvestja Trgovske akademije in Ekonomske srednje šole v Ljubljani, 1940-50 Zanimivosti STUZZI Valter Deloval 1931 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel in deloval ter organiziral športne aktivnosti v Kamniku dentist športnik športni animator Vsestranski športnik in športni organizator, predsednik Drsalne in Hockey sekcije (1931), dirkač z motorjem, član hokejske ekipe na prvi hokejski tekmi na tleh Jugoslavije (Ilirija : Kamnik), drsalec, smučar, tenisač, nabavil puck za hokej na Dunaju, saj ga Kamničani niti za trening niso imeli. Guček, Svetozar, 1979, Zgodovina zimskih športov v Kamniku, Kamnik, 1229-1979 Zika, Ivan Za zabavo je organiziral motoskjering po ulicah Kamnika, ker je imel lasten avto: sankače in smučarje je vozil na izlet v Komendo in Volčji potok, vmes pa za šalo zavrl, da so popadali. Pel arijo Tosce na zabavi v Kamniku ŠAFER Janez 1838 - 1903 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Rojen v Mekinjah, šolo obiskoval in deloval v Kamniku. duhovnik numizmatik šolski nadzornik ljubiteljski botanik Herbarij, briološka in mikološka zbirka 199 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Tehten prispevek k delu A. Kernerja Flora exsiccata Austro-Hungarica in mikološko gradivo, ki ga je odstopil v obdelavo Vossu. Administrator na Selih, župnik v Tunjicah od 1879 in na Selih od 1880. Kot amater se je posvečal največ rastlinstvu. Bile je eden od najboljših poznavalcev kranjske flore. Povsod je sistematično zbiral, določeval, prepariral rastline. Obsežno herbarijsko zbirko lišajev, mahov, praprotnic, golosemenk, enokaličnic: 3129 vrst, od teh 1815 kranjskih, je podaril škofijski gimnaziji v Šentvidu, zdaj pa je last Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Preostalo herbarijsko gradivo v župnišču v Dupljah, verjetno z znanstv. korespondenco, je propadlo med 2. svet. vojno Briološka zbirka: 1372 vrst, od tega 769 kranjskih, je zraven Robičeve naša najstarejša in najpomembnejša. S odelavci, svetovalci in korespondenti v tujini so bili tedanji najboljši strokovnjaki: Breidler, Juratzka, Brueh, Roth; od domačih. Pošiljal jim je svoje mahove v determinacijo in zamenjavo. Głowacki je Šaferjevo zbirko upošteval pri svojih briološko florističnih raziskavah. . Eden od najboljših poznavalcev kranjske flore v 19. stoletju. Uredil je herbarij s 3129 vrstami, od tega 1815 kranjskih. Viri o njem Zanimivosti Dober poznavalec nemške, francoske in italijanske zgodovine - pod vplivom sošolca, prijatelja Jan. Parapata. Numizmatik (zbirka neznano kje). Gspan, Alfonz, 1971, Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, 572 Catalogus Cleri Labacenzis 1864-1904, Benkovič, J. , Dom in svet 87 Piskernik, Angela, 1951, Proteus, 197 Bufon Izvestja ljubljanske gimnazije 1855–61. Voss, W.: Izvestja realke v Ljubljani, 1885, 36. Izvestja knezoškofijske gimnazije Šentvid 1905–6, 62. Paulin A., Flora exsiccata Austro-Hungarica, Opus ab A. Kerner creatum; Carn. n. v. IV/1913, zv. 3–4, str. 165. Sošolec in prijatelj Janeza Parapata. ŠEST Viktor 1956 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel in deloval v Kamniku. Akademski slikar, ilustrator, karikaturist Prva razstava leta 1984 v Železni Kapli Nato več samostojnih razstav: Split: galerija Kula. Razstave v Avstriji in New Yorku Galerija instituta »Jožef Stefan«, Ljubljana, avgust 2009 Po diplomi se je iz Kamnika preselil v Maribor in se zaposlil pri Založbi Obzorja kot tehnični in likovni urednik, leta 1984 se je posvetil samo slikanju in ilustriranju. Za slikarstvo je značilna ekspresivno karikirana, groteskna in pridušeno humorna figuralika. Zelo barvit risar, risbo podpira z barvnimi poudarki. Anekdotično beleži utrinke 200 Viri o njem Zanimivosti iz življenja. Ima že desetletja vidno vloho v figurativnem slikarstvu , prevladujeta portret in figuri, v katero se psihološko poglablja. l Pregl Kobe Tatjana: http://www.google.si/search?hl=sl&rlz=1W1GGLL_sl&q=%22rojen+v+kamniku%22&btn G=Iskanje&aq=f&aqi=&aql=&oq=&gs_rfai=25.8.2009 Nagrade: 1986 – odkupna nagrada Umetnostne galerije Maribor, Maribor; 1987 – Odkupna nagrada berlinske Graphoeke, Berlin (Nemčija); 1996 – Glazerjeva listina za ilustracije v knjigi Zorka Simčiča Trije muzikantje ali Povratek lepe Vide ŠEST Osip (Josip) 1893 - 1962 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Deloval v Kamniku. Publicist, prevajalec, igralec, dramski režiser, scenograf v SNG, predavatelj operne dramaturgije, režije in dikcije Režiral okoli 300 del, večino Shakespearovih, tudi 40 domačih, prevodi nad 40 dramskih besedil. Od 1927-1929 je imel v kamniški Narodni čitalnici dramsko šolo. Vplival na kamniško gledališko dejavnost. Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 458 Gspan, Alfonz, 1971, Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, 572 Zanimivosti ŠKERL Jakob – ŠKARLIHA deloval 1670 Povezanost s Rojen v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, književnik služba pater iz Jezusovega reda, pridigar v ljubljanski stolnici Dosežki in dela Bukvice (v slovenščini),1670, večkrat izdane Delovanje, pomembno Po nekaterih virih je prvi Kamničan v slovenski književnosti, čeprav je deloval v cerkvi in za Kamnik in širše ni znano posvetno pisanje. K leposlovju tako lahko uvrščamo njegove pridige, napisane v slovenščini. Viri o njem Pohlin, Marko: Bibliotheca Carnioliae, str. 48 Zanimivosti ŠKOFIC France Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Deloval na Kamniškem arhitekt Na bregovih Bistrice (sour. ), 1938 Načrt Domžalskega doma na Veliki planini Kot arhitekt načrta Domžalskega doma na Veliki planini je večkrat omenjen, čeprav ni Kamničan, vendar temu domu za razvoj planinstva in Velike planine pripisujejo pomen, 201 Viri o njem prav tako je bila arhitekturna rešitev doma v tem okolju leo sprejeta. Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Zanimivosti ŠLAKAR Janez Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel in deloval v Kamniku usnjar Eden od dveh najbogatejših kamniških usnjarjev (drugi je bil Terpinc, z njim sorodstveno povezan), uspešen gospodarstvenik Z izročilno pogodbo je leta 1859 dobil hišo, po očetovi smrti leta 1863 pa še obrt. Usnjarna je merila 52 klafter. Imel je tudi strojarno in veliko gozda, travnikov in sadovnjake. Bil je med tremi Kamničani, ki so imeli največ njiv. Torkar, Zora (1996): Beži Ljubljana, Gradec se skrij …, Kulturni center Kamnik. V hiši je unjarstvo je opravljalo skupno 6 generacij do leta 1900. Zaveden Slovenec. ŠLAKAR Janez Nepomuk 1791 - 1863 Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše ŠLAKER, SCHLAKER, SCHLACKER Rojen v Kamniku na naslovu Mesto 14, hodil v šolo k frančiškanom Študiral teologijo v Celovcu in v Ljubljani. Kot duhovnik posvečen 1816 katehet, učitelj metodike in pedagogike, šolski svetnik 1850 in nadzornik ravnatelj normalke predsednik Kranjske hranilnice od 1858 do smrti Vitez Francjožefovega reda 1858 kanonik Sovtor in založnik dela Mali besednjak slovenskega in nemškega jezika, 1834 Izviral iz bogate usnjarske družine. Lastnik več hiš, njiv in travnikov. Ustanovitelj pedagoškega tečaja. Ima zasluge za kranjsko hranilnico. Kot predavatelj pedagogike se na Velikem učilišču ljubljanskem prvič omenja 1827 – 1948 in to v seznamu predavateljev kot naslednik Janeza Mešutarja. Materialno je podpiral dijake in kulturnike, ki so mu za to napisali zahvalno pesem. Pomemben je bil v cerkvenih krogih, kjer je prijateljeval s škofi, razen z Volkom (Wolfom). Zameril naj bi se za delovanje pri hranilnici in je zanj napisal paskvil. Bolj verjetno je krivo dejstvo, da je imel razmerje in otroka z redovnico, kar je bilo precej odmevno. Sramotilni spis so najprej pripisali Prešernu, kar ga je zelo razburilo, kot opisuje Jelovšekova v spominih na očeta. Po tem, ko sta bila oba z nuno premeščena na posvetne šole, je cerkev Šlakarja znova podprla v času škofa Vidmarja, ki mu je podelil častni kanonikat in naslov konsistorijskega svetnika. Šlakarja sta zanimala jezik in književni napredek. Najdemo ga v črkarski pravdi kot udeleženca brezplodnega sestanka na Dunaju, kasneje pa kot Metelkovega sodelavca pri sestavi Malega besednjaka slovenskega in nemškega jezika, ki ga je tudi založil. Za zasluge je dobil naziv častni meščan Ljubljane, po smrti pa mesto med uglednimi Slovenci pri Svetem Krištofu (Navje), v njegov grob so 17 let kasneje položili še Pirca, njegovega mnogo starejšega učitelja. 202 Viri o njem Zanimivosti Njegova oporoka ima za Kamnik simbolni pomen. Volila je Šlakar namenil za štipendije svojega sorodstva in za kamniške meščanske sinove, šolskemu skladu normalke, varstvenemu zavodu majhnih otrok, šolarkam uršulinske šole, skladu učiteljskih vdov, zavodu za reveže v Kamniku in mestu Kamnik za pešpot na Žale. Torkar, Zora, 1996, Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud¨Kamniku gliha nič ni, 96 Zika, Ivan, 1996, Kamniški mecen Janez Šlakar, Kamniški zbornik XII Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Stiasny, L. , njegova oporoka Mittheilungen des hist. Vereines f. Krein 1865, 13 Borštnik, Marja (1931): Pater Benvenut in Prešeren, Ljubljanski zvon, str. 426 Jelovšek, Ernestina ( ) Spomini na Prešerna, str. 65 Ciperle, Janez (2001): Podoba velikega učiteljišča ljubljanskega 1800-1848, Slovenska matica, Ljubljana Prešeren, France: Nuna in kanarček, Poezije. Borštnik, Marja Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Šlakarjevo štipendijo so redno podeljevali do leta 1914. Z oporoko je svoje premoženje naklonil siromakom, šolam in Kamniku (3000 goldinarjev za ureditev poti na Žale, ki je bila tako strma, da bi lahko med pogrebom »ta mrtu na ta živga padu in ga ubil«. Šlakar je imel razmerje z 19 let mlajšo uršulinko Ignacijo, grofico Engelshausen, ki je tudi rodila. To razmerje ironično, a ne obsojujoče ali žaljivo, opisuje Prešeren v pesmi Nuna in kanarćek, kjer Ignacijo omenja z imenom. Kanarček je po teh podatkih torej Šlakar. Po tem razkritju sta oba nadaljevala prosvetno delo na posvetnih šolah. Dogodek opisuje tudi Prešernova hči Ernestina predvsem kot opis ogorčene reakcije očeta, da je paskvil napisal on. Trdi, da je ta pesem nastala 3 leta (1836) pred paskvilom (1839). ŠNABL Blaž SCHNABL 1832 - 1913 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel, deloval in posestnik v Kamniku keramičar tovarnar, gospodarstvenik Izvažal v Istro, Furlanijo, Trst na Koroško in Štajersko. Kupil je keramično delavnico v Kamniku, predhodnico kasnejšega podjetja. Ustanovljena je bila leta 1855, ustanovil pa jo je Florijan Konšek, ki je v svoji delavnici zaposloval češke delavce in uvažal češke surovine. Potem, ko jo je leta 1878 po večkratni menjavi lastnikov kupil Šnabl, jo je s kakovostnimi keramičnimi izdelki povzdignl na raven priznane dunajske keramike. Razen tega je imel prijavljene še druge obrti: proizvodnjo čistilnega praška, žago, mlin, a katerim je mlel kamnine za porcelan in apnarijio. Radej, Irena (2010): Kamniška keramika, Kamniški zbornik 2010, 123. Oče Rudolfa Schnabla. ŠUŠTAR MILAN Povezanost s Kamnikom Živi v Kamniku 203 Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Profesor slovenščine, diplomiral na FF v Ljubljani na temo o Mišku Kranjcu lektor Predsednik Komisije za raziskovanje žrtve 2. svetovne vojne na Kamniškem in soavtor Zbornika. Dolgoletni lektor in korektor Kamniškega zbornika. Član občinskegas sveta Viri o njem Zanimivosti SCHNABL Rudolf Pred 1911 – po 1948 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel in deloval na Kamniškem. Keramik, šolan na Dunaju umetnik gospodarstvenik Začetnik izdelovanja majolik. Kot še uspešnejši tovarnar je leta 1911 nasledil očeta Blaža. Preusmeril se je v izdelovanje okrasne keramike in tudi prvi pri nas začel izdelovati majolike. Uporabno keramiko je namreč izrivala češka. Posnemal je italijanske majolike, dodajal pa je lastne elemente. Imel je lastni glinokop pri Rovah. Med 1. svetovno vojno je bila proizvodnja prekinjena, po njej je počasi oživela, vendar okrnjena, saj so bila tržišča izgubljena. Okrasno keramiko je razširil na krožnike in reproduciranje umetniških, na primer Gasparijevih del v keramiki. Nato se je vrnil k uporabni keramiki. Viri o njem Zanimivosti Nacionalizirana je bila leta 1948, Schnabl pa je ostal tehnični vodja in obratovodja. Radej, Irena (2010): Kamniška keramika, Kamniški zbornik 2010, 123. Ob koncu 50. let 20. stoletja se je delavnica priključila Keramično-kemični industriji in se preimenovala v Svit. V tem času se je v podjetju zaposlila dekorativna slikarka Marica Ftičar, z njenim prihodom pa se je začelo obdobje izdelovanja majolik kot kakovostnega spominka. Majolike (ime izvira od otoka Majorka), pri nas v domovih uporabljali od 17. stoletja dalje, uvažali pa so jih iz Italije. ŠTRCIN Janez Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Deloval v Komendi Poslanec župan Pomembna osebnost med obema vojnama. Bil je poslanec v Beogradu in zastopal celotno Gorenjsko. Kot osebni prijatelj arhitekta Jožeta Plečnika ga je pripeljal v Komendo. Bil je eden izmed glavnih pobudnikov in predsednik izgradnje kulturne dvorane DOM v Komendi. Bil je župan Občine Komenda. Aplenca, Glasilo občine Komenda 4/2009 204 ŠTUPEL STUPPEL STUPEL Oton pred 1391 po 1404 Povezanost s Rojen in živel v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, Ustanovitelj šole, pobudnik za delovanje kamniške šole služba Župnik v Kamniku gospodarstvenik Dosežki in dela Verjetno prva šola v Kamniku Delovanje, pomembno V Kamniku je leta 1391 ustanovil šolo z enim učiteljem. za Kamnik in širše V zvezi z njim je omenjena cerkev sv. Marjete v Radomljah ko je kot župnik tja imenoval kot duhovnika Janeza, sina Ostermana iz Kamnika. Viri o njem Zanimivosti Dne 15. maja 1404 sta kamniški župnik Štupel in brat Marko za 52 mark šilingov beneškega denarja prodala opatici in konventu v Mekinjah kmetijo z mlinom v Radomljah v kamniški župniji, blizu mekinjske kmetije.1399 je »kranjski župnik Leopold reverziral sprejem 10 zemljišč za zorno mašo. Pečatili so župnik sam Jakop župnik Radoljški in Oton Stuppel župnik Kamniški«. Benkovič, Josip (1892): Kamnik, Dom in svet, št. II Po nekaterih virih je to prva šola na Kranjskem. ŠTREKELJ Karel 1859 - 1912 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Zbiral pesmi tudi s Kamniškega in o Kamničanih ter okoličanih Vseučiliški profesor, doktor, profesor slovanske filologije na graški univerzi. Zapisovalec in urednik zbirk ljudskih pesmi. Zbirke ljudskih pesmi – ustno izročilo, zapisi: Kamniški purgarji, Kdo so pa to? (Tunjičani), Tunčani rajajo (dve verziji), Lepa vas Kamnik, V Kamnik imajo oštarijo novo, Kamnik (Pisana Loka …), V Kamenk prav lahko se nemšk nauči, Kamenška uš , Iblana in Gradc v … Kamnk u Podgorje …), Kamnški purgar, Kamnška župa - in veliko drugih, zapisanih na Kamniškem. Po vseh slovenskih krajih je odbor, ki mu je predsedoval, leta 1907 v 15.000 izvodih poslal »povpraševalne pole« in »osnovna načela« hoteč izslediti vire, kje dobiti še narodnih pesmi in pridobiti čim več »povpraševalcev«, precej pesmi mu je poslal Gašper Križnik. Bil je urednik slovenske izdaje Ddržavnega zakonika in Leta 1886 je pri Slovenski matici prevzel skrb za izdajo ljudskih pesmi in pripravil zbirko Slovenske narodne pesmi. Zbirka, ki je izhajala od leta 1895 do 1923, je bila ob izidu najboljša in najobširnejša zbirka narodnih pesmi pri slovanskih narodih in tudi na sploh. Dom in svet XX, 1907, 141 Štrekelj, Karel, 1908 – 1923, Slovenske narodne pesmi, 4 zvezek, 690 – 696. Gspan, Alfonz, 1971, Slovenski biografski leksikon 11, SAZU. O zbranih pesmih: »Med zaljubljenimi pesmimi je le malo po svojem besedilu samem 205 takih, ki bi segle po svojem besedilu bravcu globoko do srca, ki bi ga po besedilu samem genile v dno duše. Ni čudo! Saj daje zaljubljena, lirična pesem, pravi vžitek šele, če jo poješ … Šele melodija more vdihniti pravo življenje.« Odgovor na kritiko, da bi moral spotakljive dele pesmi nadomestiti s pikami: »Če bode uredovalec slovenskih narodnih pesmi si tudi moral s pikami pomagati, onda bodemo imeli cele strani samih pik. A ne le to, treba bode tudi skrbeti, kako takrat ravnati, ko se kaj bolj kočljivega opeva in utegnejo tudi že pike biti pohujšljive.« ŠUBELJ Ivo 1872 - 1930 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen, obiskoval šolo, deloval in pokopan v Kamniku. Politik, uslužbenec zunanjega ministrstva na Dunaju, dvorni in vladni svetnik, predstavnik na pariški mirovni konferenci za koroški lebiscit pravnik lektor na ministrstvu za trgovino diplomat, dvorni in ministrialni koncipist , dvorni svetnik mecen Opisal zgodovino Meščanske korporacije 1924, Zaveden Slovenec in je podpiral slovenske študente na Dunaju in spodbujal kulturno življanje na Dunaju živečih Slovencev. Na Dunaju je zelo hitro napredoval v vladnih službah. Ob prevratu je bil v Kamniku predsednik Narodnega sveta, kasneje pa predsednik plebiscitne komisije na Koroškem 1920. Po upokojitvi se je vrnil v Kamnik. Viri o njem Zanimivosti Sodeloval je na mirovnih pogajanjih v Parizu 1919, , ukvarjal se je z Mestno hranilnico in Gospodarsko zadrugo. Iel je politične težave zaradi podpore društvu Preporod. Gspan, Alfonz, 1971, Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, 572 Tedenske slike, 1930, Priloga D Nova Doba. (1930). In memoriam. Celje. Znal je več jezikov: francosko, angleško, italijansko, ukvarjal se je tudi s turščino in kitajščino. ŠUBELJ Marjan 1934 - 2000 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Rojen na Križu, živel in deloval v Kamniku Elektrikar Slikar samouk V njegovi ljubiteljski slikarski ustvarjalnosti je zanimivo zajeta ponavljajoča se zgodba 206 za Kamnik in širše uveljavljanja in utrjevanja oblike, tako imenovane "ljudske umetnosti". Sprva je bilo njegovo risanje in slikanje še povsem neobremenjeno raznih vplivov. Ohranilo se je le nekaj zgodnejših slik in nekatere so po doživetosti likovnega zapisa in individualizma enkratne. Postopoma je vnesel nova spoznanja in njegovo slikarsko umetniško snovanje je postalo podrejeno okusu okolja, kateremu je pripadal. Podreditev splošnejšemu "ljudskemu" okusu je kljub občasnemu druženju z drugimi likovnimi samorastniki v bistvu odraz že zgodnje slikarjeve osamitve oziroma vsidranosti v okolje, ki ga je po svojih sposobnostih že davno prerasel. Odslikavanje reprodukcij v dimenzijah realizma zasnovanih krajinskih slik sodobnih slikarjev in slikanje ob pomoči fotografij je prineslo v slikarstvo Marjana Šublja drugačen, že izdelan in splošnejši ljubiteljski način podajanja krajinskih motivov, kjer se je v bistvu izoblikovalo težišče njegovega končnega idiličnega slikarskega sporočila. Kakorkoli že, zdaj je dorečeno in razvojno zaokroženo več kot štirideset let trajajoče slikarsko ustvarjanje Marjana Šublja. Posthumno pripravljena razstava njegovih del je "prerez" skozi opus, ki ima danes že spominsko vrednost, predvsem pa ostaja v kulturni podobi Slovenije kot dragocen slikarski zapis z delčkom tega, kar je imel slikar rad in je ljudem na splošno tudi blizu. Sodi v razmah slovenskega likovnega samorastništva, s katerim pa se je avtor uspel le občasno tesneje povezati. Viri o njem Zanimivosti Kot slikar je bil Marjan Šubelj v bistvu pravi samorastnik, čeprav ni bil tvorneje povezan s tovrstnim organiziranim delovanjem. Glede na svojo siceršnjo družabnost je postal in bil prava legenda, s svojim slikarstvom pa pristen predstavnik sodobne množične ljudske umetnosti, ki še čaka na poglobljenejšo strokovno preučitev. Juteršek, Mirko (2001): http://www2.arnes.si/~ljsikka3/subelj/predstavitev.htm Kipec Marjana Šublja je leta 2003 izdelal kipar Miha Kač. TANZER Valentin Leopold 1824 - 1883 Povezanost s Rojen v Kamniku, končal normalko. Kamnikom Izobrazba, status, Študiral medicino in kirurgijo na Dunaju, opravil rigoroz iz zobozdravstva, zdravnik služba stomatolog doktorat 1854 na Dunaju predavatelj, docent na graški univerzi Dosežki in dela Izumi zobozdravstvenih instrumentov, predavanja Delovanje, pomembno Pri stomatologu Adolfu Fröhlichu ter se seznanjal z operativnim in tehničnim za Kamnik in širše zobozdravstvom. Med 1854–7 je bil praktični zdravnik v Ptuju, 1857–65 kopališki zdravnik v Krapinskih Toplicah, v zimskih mesecih tistih let pa se izpopolnjeval v stomatol. na klinikah splošne bolnice na Dunaju, posebno 1864–5, ko je delal pri prof. M. Heiderju, Szigmondyju in pri Američanu Jamesu Northu. Varaždinski komitat ga je postavil za honorarnega komitatskega fizika, zagrebško mestno upraviteljstvo pa za deželnega kopališkega fizika. Ukvarjal se je z geologijo in proučevanjem vrelcev, zato je bil izbran za dopisnega člana Državnega geološkega zavoda na Dunaju. L. 1865 se je preselil v Gradec, odprl specialistično zobozdravstveno prakso, spomladi 1866 pa zaprosil za mesto honorarnega docenta stomatologije na graški univerzi. Opravil je habilitacijsko delo (obravnavalo odontoplastiko, uporabo instrumentov za ekstrakcijo — nekatere je sam izumil — ter izdelal smotrno zasnovan program predavanj, ki je segal vse od deskriptivne medicine in patologije, anatomije, fiziologije pa do vaj s študenti na živem in mrtvem materialu. 207 Viri o njem Zanimivosti TEKAVČIČ Fran 1862 - 1936 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Tako je postal utemeljitelj stomatološke stroke na graški medicinski fakulteti. Bil je član Slovanske besede v Gradcu, večkrat predaval v zdravniških društvih, zdravil ambulantno zunaj Gradca. Matjašič, M. ; Micki, M. ;1955, Zobozdravstveni vestnik, 148. Festschrift des Vereines d. Aerzte in Krain …, 1866. Gspan, Alfonz; Petre Fran (ur. ), 1980, Slovenski biografski leksikon, 7 . Pertl, E. 1968, Svet med Muro in Dravo, 544. Triglav 1866, 164, 172. Festschrift des Vereines d. Aerzte in Krain … 1866, 41. E. Pertl, Svet med Muro in Dravo. 1968, 544. Siromake je zdravil brezplačno. Rojen v Kamniku. Pravo je študiral na Dunaju. Pravnik, advokat v Ljubljani kulturnik, dramaturg Prevodi iger: Hiša poleg glavne ceste, Jeftejeva hči, Medalja … Rezervistova svatba Študiral je pravo na Dunaju, kjer je ponovno sprožil misel tradicionalne Prešernove slavnosti. 1893 je začel samostojno advokaturo v Ljubljani, od 1896 se uveljavljal kot odbornik advokatske zbornice in njen pravdnik. Bil je član izpitne komisije za odvetniške in sodniške izpite ter izpraševalec na juridični fakulteti. 20 let je bil odbornik Dramskega društva, dramaturg in član uprave. Pospeševal je razvoj drame in opere. Gspan, Alfonz; Petre Fran (ur. ), 1980, Slovenski biografski leksikon, 48. Matice župnije Kamnik; Vencajz 92; SGL III, 723. Repertoar; J 1926, št. 63 (s sliko) in 1936, št. 1. Kron 1936, 77 (s sliko). Pravnik 1968, 533. France Koblar. Zanimivosti TERŠEK Andraž 1975 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Živi v Kamniku, gimnazijo obiskoval v Kamniku pravnik Doktor znanosti, za ustavno pravo Predavatelj, docent Predstojnik Centra za povezano znanost in razvoj (POZNAR) na UP PINT. Ustavno sodišče in parlament: mehanizem ˝stopnjevanja sankcij˝. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 13. jul. 2000, leto 19, 20, str. 15-29 = pril. str. I-XV. Ustavnopravna analiza razmerja med 35. in 37/2. členom ustave RS : s posebnim 208 poudarkom na problemu posegov policije v pravico do zasebnosti z uporabo tajnih metod in sredstev. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 20. mar. 2003, leto 22, [št. ]10/11, str. 3034, 39-53 = pril. str. XII-XVI, XXI-XXXV. (Referendumske) meje in pasti ustavne demokracije : analiza in komentar sklepa Ustavnega sodišča RS, št. U-II-3/03-15. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 15. jan. 2004, leto 23, št. 1, str. [15-26, 35-46] = pril. str. I-XII, XXI-XXXII. [ O zlorabi referenduma, s primerom "votlosti" referendumskega odločanja. Revus. [Tiskana izd.], apr. 2005, št. 4, str. 75-82. Svoboda izražanja in pravica do zasebnosti - analiza in komentar sodbe ESČP v primeru Von Hannover proti Nemčiji. Revus. [Tiskana izd.], apr. 2005, št. 4, str. 97-114. Ustavnopravne meje referendumske demokracije : ob odločbi US RS št. U-I-111/04-21 in "Primeru džamija". Revus. [Tiskana izd.], nov. 2005, št. 5, str. 77-90 Deontološko (samo)razumevanje ustavnosodnih pristojnosti : s Habermasovim načelom univerzalizacije. Revus. [Tiskana izd.], jun. 2008, št. 7, str. 35-49. Constitution and the clash of cultures : is there a constitutional right to erect a mosque?. Sortuz (Oñati). [Spletna izd.], 2008, vol. 2, no. 2, str. 30-42. http://sortuz.org/revista/images/pdfsdic08/3%20andraz%20tersek.pdf Razpravna teorija legitimnosti in sobivanje nesoglasij, tudi bioetičnih. Poligrafi, 2009, letn. 14, št. 53/56, str. 221-250. Socialna država : utopija ali priložnost. Pravnik (Ljublj.), 2009, letn. 64, št. 5/6, str. 237249. [ Suverenost, ljudstvo in človekove pravice : prispevek k razumevanju konceptov. Revus. [Tiskana izd.], jun. 2009, št. 9, str. 45-64. Prispevek k razpravi "o pomenu sodne prakse". PP, Prav. praksa (Ljubl.), 18. nov. 2004, leto 23, št. 38/39, str. 8-10. Politične razsežnosti ustavnega sodstva. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 17. mar. 2005, leto 24, št. 9, str. 6-7. Doktrinarni obseg pravice dostopa do informacij javnega značaja. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 6. okt. 2005, leto 24, št. 38, str. 8-10. Pozitivne dolžnosti države in problem "socialnega tveganja" : sodba ESČP: Mastromatteo proti Italiji. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 6. feb. 2003, leto 22, [št.] 4, str. [1929] = pril. str. I-XI. Ustavništvo in novo ustavništvo. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 5. mar. 2009, leto 28, št. 9, str. 17-18. Legitimnosti ni mogoče zakonsko izsiliti. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 12. jul. 2007, leto 26, št. 27, str. 31. Priprava (močnih) argumentov v vlogah za Ustavno sodišče in ESČP. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 27. sep. 2007, leto 26, št. 37, str. 14-16. Je turizem (tudi) odraz našega etičnega samorazumevanja? = Is tourism (also) a reflection of our ethical self-understanding?. V: BREZOVEC, Aleksandra (ur.), MEKINC, Janez (ur.). Management, izobraževanje in turizem : družbena odgovornost za trajnostni razvoj : 2. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo, 21.-22. oktober 2010, Portorož : zbornik povzetkov referatov = book of abstracts. Portorož: Turistica, Fakulteta za turistične študije, 2010, str. 52-62. "Sistemska" odgovornost države za varovanje človekovih pravic in svoboščin ter doktrina o "pozitivnih obveznostih države". V: Odgovornost države, lokalnih skupnosti in drugih nosilcev javnih pooblastil za ravnanje svojih organov in uslužbencev. [Ljubljana]: Pravna fakulteta, 2004, str. [28-46]. Ustavna demokracija in konstitucionalizem : (evropska) izhodišča in onkraj njih. V: X. dnevi javnega prava, Portorož, 14. - 16. junij 2004, (Izobraževanje in usposabljanje v javni upravi, 2004, 1). [Ljubljana: Inštitut za javno upravo], 2004, str. 451-474. Svoboda medijev in varstvo zasebnosti: razvrstitev "javnih oseb" in predlog ustavnopravnih standardov. V: IV. dnevi civilnega prava : Portorož, 30. in 31. marec 2006. [Ljubljana]: Inštitut za primerjalno pravo, 2006, f. 65-79. Ustavnopravni položaj odvetništva : izhodišča in izbrana vprašanja. V: Odvetniška šola : 4. in 5. april 2008, Kongresni center Bernardin Portorož. [S. l.: Odvetniška zbornica Slovenije], 2008, str. 100-117 Defending social rights in economic crisis : more active constitutional policy and greater 209 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti positive obligations of the state. V: RADOVAN, Dávid (ur.). Cofola 2009 : the conference proceedings, (Acta universitatis brunensis, Iuridica, No. 345). 1st ed. Brno: Masarykova univerzita, 2009, str. [1-9]. http://www.law.muni.cz/edicni/cofola2009/files/contributions/Andraz%20Tersek.pdf. Soavt. Preludij demokracije : civilna družba in svoboda javnega komuniciranja, (Litera Scripta Manet, Zbirka Manet, 5). Ljubljana: Pravna fakulteta, 2005. 295 str. ISBN 9616447-17-3Svoboda izražanja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in slovenski ustavnosodni praksi. V Ljubljani: Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK, 2007. 279 str. ISBN 978-961-6285-54-4. Ustavna demokracija in vladavina prava : ustavnopravni eseji. 1. izd. Koper: FAMNIT - Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo, 2009. 164 str. ISBN 978-961-269-182-0.] Legitimnost kot prvina političnih in pravnih konceptov sodobne ustavne demokracije : doktorska disertacija. Ljubljana: [A. Teršek], 2007. 576 str. (ur.). Človekovo dostojanstvo in duševno zdravje = Human dignity and mental health, (Revus, 2009, 10). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2009. 147 str., ilustr. graf. prikazi. [ Raziskovalec za področja: ustavno pravo, človekove pravice, filozofija prava, medijsko pravo in svoboda izražanja, teorija demokracije, etika Dr. Andraž Teršek je rojen v Ljubljani in živi v Kamniku. Diplomiral, magistriral in doktoriral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je deset služboval kot pedagoški asistent. Je pravni teoretik in pravni filozof, predvsem pa ustavni pravnik. Kot raziskovalec in predavatelj je zaposlen na Univerzi na Primorskem (UP FAMNIT, UP PINT, UP FHŠ). Je pobudnik in sourednik prve slovenske revije za ustavno pravo Revus-revija za evropsko ustavnost. Objavil je številne strokovne in znanstvene članke, tri knjige (Preludij demokracije: civilna družba in svoboda javnega komuniciranja, Svoboda izražanja, Ustavna demokracija in vladavina prava) in tri zbornike (Pravna vprašanja začetka in konca življenja, Človekovo dostojanstvo in duševno zdravje, Etika in kakovost življenja: izbrana vprašanja iz medicine, športa in prava). Spisal je nekaj uspešnih in odmevnih pobud za ustavnosodno presojo. Redno pripravlja in vodi strokovna in znanstvena srečanja za študente in zainteresirano javnost. S komentarji in mnenji pogosto nastopa v tiskanih in drugih javnih občilih. http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/organiziranost-fakultete/pedagoskisodelavci/andraz.%20tersek/ Nagrada Mladi Pravnik Sin Silva Terška TERŠEK Silvo Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi v Kamniku učitelj novinar amaterski slikar, gledališčnik avtor radijskih reportaž radijski portreti zanimivih ljudi knjiga Iskanja, Kmečki glas 1995 amaterski slikar, največ slika konje in tihožitja, http://revija.ognjisce.si/leto2001/feb2001/pdf/pogled.pdf Zase pravi, da je vsak dan znova žalosten ali pa srečen. 210 Oče Andraža Terška DE TESTAFERRATA Peter Jakob 1673 – 1763 (ali 1764) Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel, deloval in gospodaril je v Komendi. Baron, komendator v Komendi, papeški upravitelj v Ascoliju Graditelj cerkva gospodarstvenik Prenos italijanskega umetnostnega vpliva v Komendski fari. V užitek je dobil malteško posestvo Komenda, l. 1698. Živel v Komendi od 1715 do odpoklica leta 1734 (tudi podatek 1730). Dogodke od graščine je porabil za gradnjo in popravilo cerkva. Dohodke od graščine je porabil za gradnjo in popravila cerkve, 1726 je dal podreti farno cerkev v Komendi, nato blagoslovil temeljni kamen za cerkev sv. Petra Križ, podrl staro in zgradil novo cerkev v Suhadolah, v Komendi jo je gradil Gregor Maček po vzoru baročne ljubljanske stolnice, predelal in razširil prvotno gosko grajsko poslopje gradu Komenda in mu dal današnjo podobo, naročil umetniške slike pri Benečanu Bambiniu za stranske oltarje v Komendi, cerkvi je daroval baročni plašč, kelih in relikviarije, gradil cerkve v Suhadolah na Križu in Zapogah. Rojen Maltežan, tudi umrl na Malti, domnevni oče Petra Pavla Glavarja, ki ga je na vratih njegovega bivališča pustila njegova mati, ki je bila Testaferratova služkinja. Očetovstva ni priznal, črnil je njegovo mater, a je Glavarju zelo pomagal. Nanj je imel vpliv, Glavarju je oskrbel papeške spreglede, da je bil kljub nezakonskemu rojstvu lahko posvečen v mašnika. Viri o njem Zanimivosti Na vseh cerkvah je dal vklesati svoj grb – bika in nad njim tri zvezdice in grb malteškega viteškega reda, v Mostah je dal k podružnični cerkvi sv. Boštjana prizidati kapelo sv. Frančiška Ksaverija. Zbornik za umetnostno zgodovino, 1922-1929, Politični okraj Kamnik, na več straneh Demšar, Viktorijan, 1956, Koledar Mohorjeve družbe, 800-letnica Komende, 66 Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi, DZS, 164 Cankar, Izidor (ur. ), 1925, Slovenski bijografski leksikon I, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 217 Gspan, Alfonz; Petre Fran (ur. ), 1980, Slovenski biografski leksikon, 68 Sitar, Sandi. 1987. Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov. Prešernova družba. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Zelo natančen in varčen in vedno nezadovoljen z zakupniki, dokler ni zakupa posesti prevzel Glavar. Sinu: »Ljubi moj Peter, vedno vam bom dal prednost pred vsakim drugim, vsaj kot oskrbniku.« Glavar ga je prosil za sliko, ki jo je tudi poslal – naslikal ga malteški slikar - ko je bil že na Malti in je po zavitih poteh prispela v Komendo. THURN, DELLA TORRE, Ahacij 211 1529 - 1597 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Grajski gospod na Starem gradu, živel v Kamniku, kasneje na Križu. Grof upravitelj Kranjske, grajski gospod na Starem gradu luteran Vojaške zasluge pozidava gradov Na razglednem griču nad istoimenim naseljem je okoli leta 1550 pozidal grad Križ . Iz razpadajočega poslopja je leta 1584 grof Ahacij Thurn sezidal nov grad Orehek. Na razglednem griču nad istoimenim naseljem je okoli leta 1550 pozidal grad Križ. Predsednik bojnega sveta, vodil bitko proti Turkom npr. 1566. Kot podzapovednik je bil uvrščen v Khevenhülerjevo vojsko na Turke leta 1578. Vodil je gradnjo trdnjave pri Karlovcu. Zadnji Thurn na Starem gradu. Ko mu je strela ubila hčer, se je najprej preselil v mesto Kamnik, nato pa na Križ. Kot pobornik protestantizma je nadaljeval delo strica Franca, v njegovi hiši so krščevali in poročali protestante. Ko se je preselil na Križ, je delo kljub prepovedi nadaljeval tam. Sezidal grad Križ, 2. pol. 16. stol. 1595 je k gradu sezidal še protestantsko kapelico (razstrelila jo je protireformacijska kominisija leta 1601) in priredil pokopališče (požgano leta 1601), v veži gradu so bili plesi in sestanki, na katerih so protestanti poslušali predikante iz Ljubljane, na primer Marko Kumprecht. Viri o njem Zanimivosti Pri njem naj bi se skrival Trubarjev sin Felicijan, ko je dobil ukaz, da mora takoj zapustiti deželo. Ahacij Thurn je prišel v nemilost, ko je na deželnem zboru govoril o krivicah, ki se godijo evangeličanom. Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi, DZS, 151 in 173 Stopar Ivan, 1886, Gradovi na Slovenskem, CZ, 211 Vombergar, Jože; Škofic, France (sour. ), 1938, Na bregovih Bistrice, Dijaško počitniško društvo Bistrica, 70 Gspan, Alfonz; Petre Fran (ur. ), 1980, Slovenski biografski leksikon, 82 Ko mu je leta 1576 hčer ubila strela, se je odselil v Kamnik Nečak Franca Thurna in Nikola Zrinjskega. Nadvojvoda Ferdinand je od njega zahteval naj predikanta Kumprechta pod kaznijo 5000 cekinov izroči deželnemu sodniku Kaznovan je bil z 11000 cekini, da se vzpostavi avtoriteta deželnega kneza. THURN, DELLA TORRE, Franc 1509 - 1586 Povezanost s 1570 do 1574 je bil lastnik gospoščine Stari grad,živel v Kamniku. Kamnikom Akademski status, Grof, deželni glavar Gradiške status, služba Dosežki in dela Popis in inventarja in okolice Starega gradu Delovanje, pomembno Popisal je tudi okolico in razporeditev grajskih prostorov na Starem gradu. za Kamnik in širše Viri o njem Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi, DZS, 151 in 173 Stopar Ivan, 1886, Gradovi na Slovenskem, CZ, 211 Gspan, Alfonz; Petre Fran (ur. ), 1980, Slovenski biografski leksikon, 82 Zanimivosti Stric Ahacija Thurna. 212 TOMINC Janez Janko 1921 - 1942 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti TOMAŽ SLIVNIK Rojen v Kamniku. Pokopan v Mekinjah. Pesnik študent zgodovine izobraženec Pisal je Dnevnik - do začetka vojne. Zgodovinske in sociološke razprave v dijaških letih Družina je stanovala v pritličju današnje občine, nato so v Meknjah zdradili hišo. Bil je član društva Bistrica. Kljub pričakovanjem domačih, da bo duhovnik, je vpisal zgodovino. Pisal je dnevnik iz katerega je možno razbrati njegove osebne stiske in odnos do časa in razmer. Vključil se je v odpor proti okupatorju (partizansko ime Tomaž Slivnik), nato pa kot ilegalec umaknil v Suho krajino. V tesnih stikih je bil s Kocbekom in sta skupaj tudi govorila v Žužemberku (1942). Po roški ofenzivi je prišlo do vse večjega ločevanja med med simpatizerji komunističnega gibanja med partizani in nazorskimi nasprotniki, kar je povzročilo nasilje, pripravljali pa so se tudi na ustanavljanje vaških straž. Ubili so ga s kamenjanjem domnevno komunistično usmejeni partizani v času, ko so nasilje izzivali okupator, osebne stiske posameznikov in notranja trenja med pripadniki NOB, ko je se je borba proti okupatorju prepletala z revolucijo in koministićno ideologijo za prevzem oblasti. Kocbek, Edvard (1942): Našim padlim tovarišem, Slovenska revolucija, list Kocbek, Edvard (1943): Dnevniški zapiski Saje, Franček (1951): Belogardizem Pibernik, France (1998): Janez Tominc in njegova tragična zgodba, Kamniški zbornik XIV Sošolec Jakoba Savinška. Izjava, ko se je priključil odporu: »Slovenec sem in kristjan in moja dolžnost je, da grem zraven, da ne bodo samo komunisti«. Kocbekova pesem štirim prijateljem med katerimi je bil tudi Janez Tominc: Ko bo zemljo varna noč prekrila, Se bo zbral učencev zvesti krog, nemo se bo družba napotila v dupljo, kjer počiva mrtvi bog. Glej, že štiri svetle sence grejo, pot se jim odpira do neba, Janez in Tomaž, Aleš z Batrejo skrivajo skrivnostnega boga. TOMŠIČ France 1937 - 2010 213 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel in politično deloval v Kamniku. inženir politik Pospeševanje procesov demokratizacije Ena od najpomebnejših oseb za osamosvajanje Slovenije, prvi predsednik Socialdemokratske zveze ust. 1989, ustanovitelj novega sindikata konfederacija KNSS Neodvisnost. 1989 je organiziral stavko v Litostroju zaradi nizkih plač, nato so delavci demonstrirali pred republiško skupščino, nato so vdrli v Cankarjev dom, kjer so izglasovali nezaupnico »režimskemu sindikatu«. Predsednik Neodvisnosti do 1997. V procesu demokratizacije je odigral eno od ključnih vlog, nekateri mu pripisujejo, da je imel domet te vrste v vsej Vzhodni Evropi. Socialdemokratskim idejam se je priključil v Nemčiji, kjer je delal in je svojo strankarsko opredelitev tudi zelo poudarjal. Na odločitve in pospešeno za demokratizacijo je deloval tudi v Kamniku, kjer je organiziral udeleževanje sej občinske skupščine, na katerih je skupaj s privrženci tudi aktivno in odločno sodeloval: najprej kot »moteč kalilec<« utečenih postopkov, kasneje pa vse bolj spoznan kot znanilec preloma političnega sistema. Viri o njem Zanimivosti V Kamniku je organiziral demonstracije pred občino, kasneje pa je skupaj s somišljeniki prisostvoval seji občinskega sveta. Da bi mu to preprečil, je župan sklical sejo sveta v majhnem prostoru v pritličju občine, da niso mogli noter. Kljub temu se jih je nekaj nagnetlo vanj, ostali pa so bili v avli občine, ta množica pa je dobila glasen podaljšek na trgu pred občino. Nekateri iz radovednosti, drugi v podporo. Tako je akcija dobila mnogo večji obseg kot bi v večjem zaprtem prostoru. Tomšičeve aktivnosti so imele vpliv tudi v Kamniku, nekaj funkcionarjev in podžupanja je odstopilo, saj se župan in drugi podžupan nista bila priravljena prilagoditi novemu času. TONČIČ Franc Ksaver 1865 - 1919 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel in umrl v Kamniku Kipar Podobar Brezmadežna v domžalski cerkvi, Medija Radomlje in Šmartno v Tuhinju, Lurška Marija Tuhinj, znamenje na Perovem, sv. Jakob in 2 angela v frančiškanski cerkvi, sv. Barbara pri smodnišnici, , Marijin oltar na Vranji peči, Pšajnovici in Zakalu, tabernakelj v Stranjah Kiparil v marmorju in marmornem cementu - plastike je ulival po stari tehniki v štuku iz marmornega prahu, stil hladno nazarenski, imel je podobarsko delavnico, kipe je delala po živih modelih, idealizirani obrazi – nazarenski stil, kipi so po vsej Sloveniji in na Hrvaškem. Prenavljal je lesene oltarje. Cevc, Emilijan, 1966, Slovenska umetnost, 157 Stele, France, 1929, Politični okraj Kamnik Bernik, Franc, 1923, Zgodovina fare Domžale, 84 Pod Grintovci, 1940, št. 22 Gspan, Alfonz; Petre Fran (ur. ), 1980, Slovenski biografski leksikon, 137 Umrl je za zastrupitvijo, ker je pomotoma namesto slivovke popil lug. Ozbičev nečak in 214 učenec. Po smrti je delavnico vodila vdova, a le za mavčne kipe. TORKAR Zora 1962 Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Živi in deluje v Kamniku Dosežki in dela Strokovni članki, razstavni katalogi in razstave s področja zgodovine, etnologije in muzeologije, zlasti specializacija za 19. stoletje in življenje kamniškega meščanstva ter pomembnih osebnosti, kot so Janez Kecel, Ivan Zika, Jan Lego, Franc in Stane Aparnik, Gašper Križnik, Peter Naglič, Rudolf Maister, Vlasto Kopač idr., teme Čehi in Moravci v Kamniku, življenje in delo kamniških usnjarjev in čevljarjev, pastirjev na Veliki planini, Narodna čitalnica v Kamniku, meščanske vile v Kamniku, Thonetovo pohištvo in tradicija izdelovanja v tovarni Stol Kamnik (Kralj, Uršič), zgodovina fotografije in razglednic v Kamniku, Trzinu, na Gorenjskem ter vodičev po muzejskih stalnih in občasnih razstavah. Knjiga: TORKAR, Zora. Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud' Kamniku gliha nič ni : najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Kamnik: Kulturni center, 1996. 188 str., ilustr. Magistra zgodovine, dipl. etnologinja, raziskovalka, muzejska svetovalka, od leta 2002 direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik Od leta 1985 do leta 2011 35 bibliografskih enot "Jezes, Jezes, Johan, al`s`res abgeordneter"? : zanimivosti iz življenja in dela kamniškega župana in deželnega poslanca Janeza Kecla (1839-1888). Zgod. vse, 1996, let. 3, št. 1, str. 15-28, ilustr. Vtis blagostanja : norme in navade najpremožnejših meščanov Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Kamniški zb., 1996, 13, str. 51-63, ilustr. Vse za čast in oblast : oris kamniškega trgovca, župana in deželnega poslanca Janeza Kecla. Kamniški zb., 1998, 14, str. 152-160, ilustr. Predstavitev kulturnega centra Kamnik. Zgod. šoli, 2000, letn. 9, št. 3/4, str. 42-43, ilustr. Zapuščina prof. Ivana Zika v kamniškem muzeju. Kamniški zb., 2004, 17, str. 189-192, ilustr. Meščanski bivalni vsakdan v Kamniku v drugi polovici 19. stoletja. V: ŠTEPEC, Marko (ur.). Kako so stanovali naši predniki : spremembe v bivalni kulturi : zbornik, (Informacije ZPMS, 1999, 5). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Komisija za delo zgodovinskih krožkov, 1999, str. 8-18, ilustr. Gospodarstvo Motnika ob koncu 19. stoletja in Gašper Križnik kot gospodarska osebnost. V: STANONIK, Marija (ur.), SEMPRIMOŽNIK, Jože (ur.), IVANČIČ KUTIN, Barbara (ur.), BABIČ, Saša (ur.). Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008, str. 73-78. Življenski ciklus meščanov. V: Slovensko meščanstvo od nacije do nacionalizacije (18481948). Celovec, Mohorjeva založba, 2008, str. 115-123. Soavt. Lapidarij Kamniškega muzeja. Kamnik: Kulturni center, 2003. 28 str., ilustr. Skozi objektiv Petra Nagliča : [Kamnik in okolica]. Kamnik: Medobčinski muzej, 2009. 101 str., fotogr. Od zbirke do muzeja, od predmeta do muzealije : Kulturni center Kamnik, Grad Zaprice 6. oktober 1994. Kamnik: Kulturni center, 1994. [1] zloženka ([8] str.), ilustr. Mira Pregelj. Kamnik: Medobčinski muzej, Galerija Miha Maleš, 2005. 16 str., ilustr. ŠKRABEC, Milan, TORKAR, Zora. Boj za meje po prvi svetovni vojni. Kamnik: Medobčinski muzej, 2007. 111 str., ilustr. ŠIFRER, Mojca, TORKAR, Zora. Iz življenja nekdanjih kamniških usnjarjev in čevljarjev. 215 Kronika (Ljublj.), 33, št.2-3 (1985), str. 148-161. Iz življenja in dela kamniških Čehov in Moravcev. Kronika (Ljublj.), 34, št.1-2 (1986), str.45-59. Partizanska saniteta na Moravškem, Kamniškem, Tuhinjskem in v Podvolovljeku. Kamnik: Kulturni center, 1988. 82, [6] str., ilustr. TORKAR, Zora, KAMBIČ, Mirko. Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik. Kamnik: Kulturni center, 1989. 103 str., ilustr. Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik : fotografska tradicija kamniškega političnega okraja. Gorenj. glas (1985), 42, št.83 (27.X.1989), str.11. Ljudski podobar Lovrenc Erzar : ljudska plastika na Gorenjskem. Gorenj. glas (1985), 43, št. 13 (20.IV.1990), str. 17 = Snovanja 13. Narodna čitalnica v Kamniku : od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Kamnik: Kulturni center, 1991. 61 str., ilustr. Najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja : magistrsko delo. Ljubljana: [Z. Torkar], 1995. 168 f., tabele. Kamniški Čehi in Jan Lego. Kamniški zb., 2000, let. 15, str. 45-54, ilustr. TORKAR, Zora, LEBEN, Nika. Meščanske vile na Kamniškem od osemdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Kamnik: Kulturni center, 2002. 52 str., ilustr. General Rudolf Maister in mesto Kamnik. Kamnik: Medobčinski muzej, 2004. 1 zgibanka [8] str., ilustr. LESAR, Marko, TORKAR, Zora. Odsevi kamniških stoletij. Kamnik: Medobčinski muzej, 2004. 35 str., ilustr. Muzej vabi mlade strokovnjake : mag. Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik. Gorenj. glas (1985), 14. sep. 2004, leto 57, št. 73, str. 12, portret. MURKO, Matija, TORKAR, Zora. Stol : stoletje oblikovanja stolov v tovarni Stol Kamnik = Stuhl : Hundert Jahre Stuhldesign in der Fabrik Stol Kamnik = Chair : a century of chair design in the Factory Stol Kamnik. Kamnik: Medobčinski muzej: = Interkommunales Museum: = Intermunicipal Museum, 2005. 28 str., ilustr. Pregled izdelovanja Thonetovega pohištva na Slovenskem. Les (Ljublj.), mar. 2006, letn. 58, št. 3, str. 75-80. ŠKRABEC, Milan, TORKAR, Zora. Pozdrav z bojišča : prva svetovna vojna in boj za meje po njej na razglednicah. Kamnik: Medobčinski muzej, 2008. 11 str., ilustr. Velika planina : herdsmen's heritage from the Vlasto Kopač collection. Kamnik: Intermunicipal Museum, 2008. 32 str., ilustr. Velika planina : pastirska dediščina iz zbirke Vlasta Kopača. Kamnik: Medobčinski muzej, 2008. 32 str., ilustr. Strokovno mnenje o izvedenem projektu Najstarejše pivo in njegova zgodba. Mengšan, jan. 2009, letn. 16, str. 19-20, ilustr. Soavt. TORKAR, Zora, Pozdrav z Gorenjske : zbirka starih razglednic, (Gorenjski kraji in ljudje, Zbirke, 4). Kranj: Gorenjski muzej, 2010. 265 str., ilustr. rzin na razglednicah in fotografijah. Kamnik: Medobčinski muzej, 2010. 93 str., ilustr. Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Diplomska naloga Čehi in Moravci v Kamniku, magistrsko delo o življenju in delu najpremožnejših kamniških meščanov v 19. stoletju, od leta 1986 zaposlena kot kustosinja za zgodovino in etnologijo v Medobčinskem muzeju Kamnik, muzejska svetovalka in od leta 2002 direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik Viri o njem Zanimivosti TOŠ Niko 1934 - Povezanost s Kamnikom Živi v Kamniku. 216 Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Pravnik, socilog, doktor znanosti Redni profesor za sociologijo na FDV, metodologijo družboslovnega raziskovanja, psihologijo komuniciranja in trženja, dekan. Nizkoriščeni potenciali za družbeni razvoj 1970/71 Je avtor, soavtor in urednik več knjig in preko 200 znanstvenih in strokovnih člankov, razprav in poročil s sociološkega raziskovalnega področja, ki vključujejo predvsem obravnave problematike socialne stratifikacije, mednarodnih migracij, političnega javnega mnenja, raziskovanja vrednot, uveljavljanja demokratičnih institucij, političnih strank, volitev itd. Pomembnejše objave: Metode družboslovnega raziskovanja, DZS, Ljubljana, 1988; Družbena neenakost in razvoj. Vidiki socialne diferenciacije in zavest o njih. Maribor, Obzorja 1974; Soavtor, Klasno biče jugoslovenskog društva, Izdavački center Komunist, Beograd, 1989; Soavtor, Slovenski utrip; Javno mnenje 1989, FSPN Ljubljana, 1989; Soavtor, Jugoslavija na kriznoj prekretnici, Institut društvenih nauka, Univerzitet u Beogradu, Beograd 1991;. Preučuje migracije in družbeno stratifikacijo. Ustanovitelj in predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (1966 ).Bile je direktor Centra za razvoj Univerze v Ljubljani (1974 - 1980), predsednik Slovenskega sociološkega društva (1957 - 1967) in Jugoslovanskega sociološkega združenja (1981 - 1985), direktor Raziskovalnega inštituta Fakultete za družbene vede (1980 - 1989), dekan Fakultete za družbene vede (1989 - 1991), predstojnik Sociološkega oddelka FDV (1994 - 1995) in častni član Slovenskega sociološkega društva. Bil je tudi nacionalni koordinator za področje sociologije pri MZT, in predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Vlade Republike Slovenije itd. Bil je iniciator vključitve slovenskega družboslovja v mednarodne kooperativne projekte na sociološkem in politološkem področju in v njih deluje kot član koordinativnih teles. Viri o njem V sredini 70-ih let je izvedel več projektov na področju raziskovanja tržišča; leta 1993 pa je uvedel in odtlej vodi projekt računalniško vodenega telefonskega raziskovanja Politbarometer - mesečne meritve odnosa javnosti do delovanja slovenske vlade. Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana Toš Niko, spletna stran FDV. http://www.cjm.si/Niko_Tos Zanimivosti TRATNIK Karel 1869 - 1935 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen na Vrhpolju Zlatar, pasar kulturnik Največji svečnik na območju bivše Jugoslavije, ki ga hranijo v Murski Soboti, srebrne monštrance Delal za slovenske in madžarske odjemalce, uveljavljen v kulturnem življenju Maribora, podpredsednik obrtniškega združenja. Zlatarstva in srebrarstva se je med leti 1882-1886 učil v Ljubljani pri Matevžu Schreinerju in njegovem nasledniku. Dve leti je opravljal delo pomočnika v delavnici brata Leopolda v Ljubljani. Od 1888 do 1889 je delal v srebrarski industriji na Dunaju (Rumwolf, Hermann) in v Berndorfu. Leta 1892 je prišel v Maribor in vodil bratovo novo podružnico, ki se je nahajala v Stolni 217 ulici 1 (danes Poštna ulica). Leta 1894 je iz podružnice ustvaril samostojno podjetje in ga preselil v Orožnovo ulico 5. Kot obrtnik je poleg domačih krajev delal tudi za ameriške slovenske naselbine, Madžarsko in Hrvaško. Bil je čitalničar, član čitalniškega pevskega zbora, član društva katoliških pomočnikov in katoliških mojstrov ter član krščanskega delavskega društva. Na volitvah za deželni zbor leta 1908 je kandidiral kot slovenski števni kandidat za Maribor. Viri o njem Zanimivosti TRATNIK Leopold 1853 - 1930 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Po vojni je bil podpredsednik mariborskih urarjev (vključena tudi pasarska obrt). S svojimi izdelki je prodrl do Visa, Dubrovnika, Mostarja, Žepč, Šabca, Pančeva, Petrovgrada in Subotice.. Kron, 1935, 187 (slika) Šetinc, M. , 1971, Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem, 14 (razstavni katalog) Gspan, Alfonz; Petre Fran (ur. ), 1980, Slovenski biografski leksikon, 156 Mariborska kronika, v: Kronika slovenskih mest, II, 1935, str. 187. Smrt vzglednega obrtnika, v: Slovenski gospodar, leto 69, št. 6, 6. februar 1935, str. 3. Novi grobovi, Karel Tratnik, v: Slovenec, leto LXIII, št. 27, 1. februarja 1935, str. 5. http://sraka.uni-mb.si/ukm/podrocje.aspx?id=426&langid=1060 Brat Leopolda Tratnika Rojen na Vrhpolju. Pasar izdelovalec električnih svetilk hotelir Izdelki za mestni magistrat. Delal je kot pasar v Ljubljani, Grazu, Salzburgu, Munchenu. Zelo plodovit pasar, kasneje pa se je posvetil predelavi petrolejskih svetilk in lestencev za električni tok – cerkve, šole, zasebne stavbe. Njegovo pasarsko delo je bilo obsežno, sam je dejal, da so njegovi izdelki v vseh cerkvah, vendar je proti koncu 19. stoletja začela obrt pešati. Leta 1898 se mu je s pričetkom obratovanja mestne elektrarne odprlo novo področje: prenarejal je za elelektrični tok petrolejske svetilke in svečne lestence, zlasti za cerkve, pa tudi za mestne stavbe, šolska in javna poslopja ter zasebnike. Viri o njem Zanimivosti Leta 1907 je pridobil koncesijo za gostilniško obrt, ki jo je nato začela opravljati žena Alojzija v Tratnikovi hiši. Nato je gostilno preuredil v hotel, ki je stal na Sv. Petra cesti št. 27 (sedaj Trubarjeva ulica) v Ljubljani. Gspan, Alfonz; Petre Fran (ur. ), 1980, Slovenski biografski leksikon, 156 Brat Karla Tratnika. Segal je v v električarsko stroko, za kar je bila pooblaščena elektrarna, zato ga je magistrat večkrat kaznoval. TRDINA Janez 1830 - 1905 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, V Kamniku je hodil v meščansko šolo in v šolo pri frančiškanih, opisuje Kamnik. Pisatelj 218 služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Profesor zgodovine in zemljepisa Spomini (omenja šolanje v Kamniku), Narodne pripovedke iz Bistriške doline (tri, to je Veronika, Drnovo in Jermanova vrata se nanašajo na Kamnik – mladostno delo, piše o izteklem jezeru, Zgodovina slovenskega naroda (1899) Romantični pripovednik folklorne smeri. Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 547 Capuder, France, 1938, Znameniti možje iz kamniškega okraja, Na bregovih Bistrice, Kamniško dijaško počitniško društvo Bistrica, 108 Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 Kratek čas hodil v frančiškansko šolo izven domačega kraja: »Njegova hudobnost in srboritost sta zahtevala, da se poboljša«. A iz Kamnika je pobegnil, nato so ga dali v Ljubljano. " O kamniških meščanih pravi: »Meščane je težko pregovoriti, ker so precej napuhnjeni. Govori se pri njih često: Kaj, ta človek nas hoče učiti, ki nima svoje hiše!? »Purgarje« naše bi mogel obdelati za narod kak slovenski bogatin. Njega bi rade volje poslušali …Lotiti se krčmarjev je jalov posel, oni kriče na vsa usta: Dober je vsak denar, naj bo slovenski, nemški ali turški . . .« Pravi tudi: V Kamniku sem videl na svoje oči, kako so coklarji neusmiljeno pretepali naše dečke zaradi slovenskega govorjenja.« Iz dela Moje življenje: "Gore so me mikale tudi v Mengšu. Oblazil sem vse bližnje višave in nekoliko tudi hribovje okoli Kamnika. Najrajši pa sem hodil na Gobavico, in to na tisti vrhunec, ki se mu pravi pri Ogrinovem znamenju. Tu je stala nekdaj kapela sv Lavrencija, ki se je porušila, ker je nihče ni hotel popravljati. Ostala je skoraj le ena, precej visoka stena, ki se je zvala Ogrinovo znamenje radi bližnje Ogrinove hiše. Prekrasno se vidi od tod prostrano mengeško polje in do malega vsa mengeška župnija, ki je šla pred l. 1848 od Save do Kamnika. Še lepši pa je pogled na Snežnike, katerim pravijo Mengšani Grintavci, ker jim to ime ne pomeni le enega hriba, ampak vse Kamniške Alpe tja do Jermanovih vrat." TRONTELJ Jože 1939 - Povezanost s Kamnikom Status, akademski status, ali služba Dosežki in dela Rojen v Kamniku Doktor medicine, doktor znanosti, profesor nevrofiziologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, nevrolog, nevrofiziolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo KC Redni član (od 1991) in podpredsednik SAZU, član mednarodnih znanstvenih ustanov, višji znanstveni svetnik Izvajal je učne delavnice za to metodo na svetovnih kongresih za klinično nevrofiziologijo. Član uredniških odborov 2 domačih in 2 tujih strokovnih oz. znanstvenih revij. Je eden od treh avtorjev mikroelektromiografije, uveljavljene diagnostične in raziskovalne metode. Objavil je tudi nekaj raziskav s področja patogeneze juvenilne idiopatske skolioze in o patofiziologiji nekaterih nevroloških bolezni. Sam ali s sodelavci je objavil nad 110 člankov v mednarodnih (60) in domačih (50) revijah, dve knjigi pri tujih založbah, 19 poglavij v knjigah (v 8 knjigah tujih in 11 domačih 219 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše založb) ter nad 100 prispevkov na mednarodnih konferencah in kongresih – skupaj z ostalimi publikacijami 275 bibliografskih enot. Posvetil pa se je predvsem klinični nevrofiziologiji. L. 1973 je bil habilitiran za docenta, l. 1979 za izrednega profesorja, l. 1986 pa za rednega profesorja nevrologije. Vodi oddelek za nevrobiološke raziskave in razvoj Inštituta za klinično nevrofiziologijo v ljubljanskem Kliničnem centru. V osemdesetih letih je vpeljal in vodil klinično nevrofiziologijo v Kuvajtu. Je član več uglednih mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj, med njimi Mednarodnega združenja za raziskave bolečine, Mednarodne federacije za klinično nevrofiziologijo, Ameriškega združenja za elektrodiagnostično medicino in Evropske akademije znanosti in umetnosti, ter raziskovalno deloval na področju klinične nevrofiziologije in nevrologije. Ta je odprla nov pogled v mikrofiziologijo živcev in mišic v zdravju in bolezni. Pokazalo se je, da je z mikroelektromiografijo mogoče slediti dinamiki degenerativnih nevrogenih in vnetnih bolezni mišičja, pa tudi regeneraciji in reinervaciji. Metoda je omogočila elektrofiziološko dokazovanje cepljenosti mišičnih vlaken in odkritje efaptičnega prenosa v človeškem mišičju. Z njo je bilo mogoče pojasniti več električnih pojavov v distrofični in denervirani mišici in priti do novih spoznanj o raznih vrstah spontane aktivnosti v mišicah, zlasti o kompleksnih izbruhih in fascikulacijah, pa tudi o funkcionalni anatomiji in fiziologiji nekaterih refleksov in rekurentnih odzivov motoričnih nevronov. Eden od njegovih odmevnejših raziskovalnih dosežkov v zadnjem času je razvoj mikroelektromiografije z mikrostimulacijo motoričnih aksonov, ki se je pokazala kot izredno natančna nevrofiziološka raziskovalna tehnika in kot najobčutljivejša diagnostična metoda za bolezni živčno-mišičnega prenosa. Vodil je številne mednarodne tečaje o tej metodi. Viri o njem Zanimivosti Zadnja leta je dejaven na področju biomedicinske etike. SAZU ob 60-letnici, Biografski zbornik, Ljubljana, 1998, 381 Izbor iz Gorenjskega kdo je kdo, 1999, Gorenjska 1900-2000, Gorenjski glas in Gorenjski muzej, 122 http://www.sazu.si/o-sazu/clani/joze-trontelj.html Za svoje raziskave je prejel: dve nagradi Sklada Borisa Kidriča l. 1989 Kidričevo nagrado. L. 1995 je bil imenovan za višjega svetnika. TURK Kati 1928 - 1995 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Živela je na Vrhpolju. ljudska umetnica pastirica Risbe, pesmi, pripovedi, vezenine trniči nepoknjižena narečna govorica: gorenjsko narečje vzhodnokamniškega konca brez vpliva 220 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše govora Tuhinjske doline Ljudska pesnica, pripovednica in risarka. Vezla je prte in slikala na lesene deščice, s tem pa nevede ustvarjala in bogatila slovensko kulturno dediščino z življenja naših planin. 30 let je vsako poletje preživela kot pastirica na Gojški planini. Oživljala je pozabljene pastirske in vaške navade. Pripovedovala je, o govoru iz domačega okolja, za katerega je bila značilna maskulanizacija (govor žensk »na fanta«), ker se je preneslo na ženska imena: Majd k, Mic k, Rez k. Ohranjeni so tonski zapisi njenega govora in petja, ki so lahko pomembni z več vidikov, zlasti narodopisnega in narečnega, kot spomin na izumirajoče šege, navade in običaji planšarjev in avtohtonih prebivalcev okolice Kamnika. Viri o njem Zanimivosti Ohranila je tudi spomnin na ljudsko zdravilstvo in na ljudska verovanja. Kališnik, Joži (ur. ), 2003: Kati Turk, pastirica in ljudska umetnica. Kamnik: samozaložba Joži in Roman Kališnik. Klopčar, Marija, 1998: Mnogovrstna ustvarjalnost Kati Turk. Kamniški zbornik XIV, 117– 121. Izročilo: Vlasto Kopač, Tone Cevc Kati Turk, pastirica in ljudska umetnica. Kamnik : samozal. J. in R. Kališnik, 2003 Velika Planina, 1978. Odlomek iz filma Zadnje lastovke, snemalec Jure Brišnik, scenaristka in režiserka Marika Milkovič, produkcija Viba film, 35 mm film hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS Posnetek ljudske pesmi iz oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, RTV Ljubljana Katina razmišljanja iz reportaž novinarja Silva Terška. Majcenovič, Helena (1998): Gorenjske narečne prvine v govoru Kati Turk z Vrhpolja pri Kamniku, Kamniški zbornik XIV Njena pesem V dolini je hrup in smrad te duši use se za dnarjem In bogastvom podi. Bom rajši v planini bolj skromno živev hodiv za čredo in pemi si pel. Bojim se za srečo, ki enkrat bo ušla in z žalostjo v srcu bom ostala doma. ULRIK UDALRIK VOLRICUS– Dominus WOLRICUS plebanus de Stein – OLRICUS plebanus de Stein pred 1205 - po 1207 Povezanost s Bival v Nevljah, kamniški župnik na Šutni v prvi, romanski cerkvi. Kamnikom Izobrazba, status, Prvi kamniški župnik, prvič omenjen v župnijski kroniki 1205, nato še 1207 služba Dosežki in dela Sitzgsberichte XIV. str. 134 Parapat, Janez (1876): Doneski k zgodovini Kranjskih mest, III, Kamnik. Letopis Matice slovenske, Ljubljana Delovanje, pomembno Vpisan leta 1207: dominus Wolricus plebanus de Stein za Kamnik in širše Viri o njem Lesar, Marko (2001). Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku, Kulturni center Kamnik Zanimivosti 221 ULRIK – ULREICH, schuelmaister von Stein, scolasticus Stainensis, magistro Pred 1296 - 1312. Povezanost s deloval v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, Učitelj (šolmošter) služba duhovnik arhidiakon Kranjske in Marke Dosežki in dela Delovanje, pomembno Učitelj v Kamniku, omenjen 1297. za Kamnik in širše Kamniški šolmošter Ulrik je bil duhovnik in učitelj. Najprej je bil župnik v Gorjah, pozneje župnik v Kamniku in arhidiakona Kranjske in Marke. Ulrik se v virih omenja kot “schuelmaister”, “scolasticus Stainensis” in “magistro”, je zaradi zveste službe in “litteraum scientiam” 1311 dobil faro v Kamniku. Viri o njem Zanimivosti Njegov edini ohranjen pečat na listini iz 1297 predstavlja izstavitelja sedečega na nekakšni klopi s koničasto kapo na glavi, ki v rokah drži odprto knjigo. Ta njegova podoba učitelja s knjigo v roki je ena od najstarejših takih upodobitev na Slovenskem. Otorepec, Božo: Kamniški šolmošter Ulrik (1296-1312), Šolska kronika 2003/1. Prvi omenjeni učitelj v Kamniku. URANKAR Pavle 1902 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Obiskoval šolo v Kamniku 1911-14, pisal o Kamniku. Zgodovinar in geograf, diplomiral v Beogradu šolnik, učitelj pisatelj Zgodovina trga Motnika in okraja 1940, Zbornik Na bregovih Bistrice 1938 - opisi krajev v okolici Domžal in Kamnika, učbeniki in skripta za zgodovino Istorijski značaj grada Skoplja Naša stručna škola, Savremena škola. Učbenika: Zgodovina za 5., 6. in 7. razred dopisne osn. šole. 1969 Zgodovina za dopisne tehniške in druge srednje šole. 1970. Zgodovina za ekonomske srednje šole. 1961; Zgodovina za tehniške srednje šole. 1962, 1978; Z Zgodovina za osn. šole I. stopnje. 1965 in II. stopnje. 1967. Zaposlen je bil kot asistent 1925–7 v bizantološkem seminarju na univerzi v Beogradu, nato kot profesor v Slavonskem Brodu, Sarajevu in v Skopju, nato na ekonomski srednji šoli v Ljubljani. Sodeloval je pri urejanju krajevnih leksikonov in pri izdaji Leksikona Cankarjeve založbe, knjig Zakladi Slovenije, Na bregovih Bistrice in drugih. Objavil je vrsto člankov o problemih strokovnega šolstva. Napisal je več učbenikov za pouk zemljepisa in zgodovine v dopisni osnovni šoli za dopisne tehniške in druge strokovne ter srednje ekonomske šole. Gspan, Alfonz; Munda, Jože; Petre Fran (ur. ), 1982, Slovenski biografski leksikon, 295 Roman Savnik http://www.lukovica.si/kultura/urankar.asp Zanimivosti 222 URŠIČ Damjan Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi, šolo obiskoval v Kamniku. Arhitekt, industrijski oblikovalec Družina izdelkov Slim in Fantasy počivalnik Show Po izobrazbi je arhitekt, deluje pa na področju industrijskega oblikovanja. Njegovi naročniki prihajajo tudi iz Španije in Italije. http://www.lady.si/druzabnosti/druzabnosti/podeljene-nagrade-mesecaoblikovanja.html Oblikovalec leta 2009. Sin Branka Uršiča. URŠIČ Branko 1936 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti VALENČIČ Vlado 1903 - 1999 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Živi v Kamniku, deloval v tovarni Stol. oblikovalec pohištva, arhitekt Večina najuspešnejših izdelkov tovarne STOL nosi prav njegov podpis. Uršič, Branko: Stoli Branka Uršiča, Ljubljana 1982. Uveljavil se je doma in v tujini s stoli po modelu Michaela Thoneta. Od leta 1962 je bil skupaj s sodelavci na čelu slovenskega oblikovanja pohištva. Branko Uršič je večino svoje delovne dobe odslužil v Stolu Kamnik. Njegov poseben odnos do lesa, ustvarjalnost, ki je iskala svoje vzore v preprostosti, jasni zasnovi in skrbni izvedbi skandinavskega oblikovanja in zavezanost domači tradiciji so ga že sredi šestdesetih let vključili med naše najpomembnejše industrijske oblikovalce. http://www.lady.si/druzabnosti/druzabnosti/podeljene-nagrade-mesecaoblikovanja.html Dobitnik mnogih mednarodnih priznanj. Dobitnik nagrade za brezčasno oblikovanje. Oče Damijana Uršiča. Pisal o Kamniškem zgodovinar, arhivist Bistriški gozd in kamniški meščani, Iz kamniškega gospodarstva, Posestne razmere na Veliki in Mali planini ob koncu fevdalne dobe. 223 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Razprava o kamniškem gozdu (v Kamniškem zborniku 1957). Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne (1977), O slamnikarski domači obrti (v Kamniškem zborniku 1959). V več razpravah je obravnaval demografsko zgod., in sicer stanje in gospodarsko ter poklicno strukturo lj. prebivalstva (Kron 1954–7, 1971), etnično strukturo Lj. v času protestantizma (Kron 1968) in po ljudskem štetju 1880 (ZČ 1974), Razvoj prebivalstva na kamniškem področju (Kamniški zbornik 1958), Iz kamniškega gospodarstva v XVIII. stoletju (Kamniški zbornik 1960), Slovenščina v uradih in publicistiki od srede 18. do srede 19. stoletja (ZČ 1977). Raziskoval je gospodarsko in družbeno zgodovino Slovencev. Čeprav osebno ali kot prebivalec ni povezan s Kamnikom, pa je eden od tistih, ki so o Kamniškem napisali največ strokovnih in znanstvenih člankov. Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana Savnik, Roman: Slovenski biografski leksikon Zanimivosti VALVASOR Janez Ludvik - pater DONAT 1683 – 1752 Povezanost s Bival, umrl in pokopan v Kamniku. Kamnikom Izobrazba, status, Frančiškan služba Dosežki in dela Zaslužen za frančikansko knjižnico. Delovanje, pomembno V samostan je stopil v Nazarjih (1701). za Kamnik in širše Pater Donat, je moral biti ljubitelj knjige, saj se je po njem svojčasdomnevno imenovala frančiškanska knjižnica v Kamniku. O njenem poimenovanju po patru Donatu priča dokument, nastal v letih po 2. svetovni vojni. Knjižnica se danes ponovno imenuje Knjižnica Donalda Valvasorja. Viri o njem Nova spoznanja o življenju in pozabljenem potomstvu Janeza Vajkarda Historični seminar 6, Keber, Katarina (urednik), 2008 Zanimivosti Valvasorjev srednji sin. VALVASOR Janez Vajkard Johann Weichard Valvasor 1641 - 1693 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Opisovalec »Kamneka«, upodobitve Kamnika, sin pokopan v Kamniku. kranjski plemič polihistor, zgodovinar Topografska dela o Kranjski, Koroški in Hrvaški 1679-1688 Slava Vojvodine Kranjske, zbornik v 4 debelih zvezkih Prvi kulturni zgodovinar. Polihistor član Kraljeve družbe. Bolj kot zgodovinar, je pomemben kot geograf in topograf, naklonjen Kranjcem, a nepoznavalec njihovega slovanskega porekla. Opisuje razkošne hiše v Kamniku, občuduje rezane kamne, ki po njegovem veljajo več kot cela hiša: železne oknice iz časa, ko je bilo tu veliko bogatih ljudi in razvito trgovanje, pomembni so podatki o župni cerkvi in o kapelah in cerkvah v okolici. Podatki o frančiškanski cerkvi. 224 Viri o njem Zanimivosti Risba Kamnika z gotsko cerkvijo in prosto stoječim zvonikom na Šutni. Pravi, da Kamnik leži na bistrem in zdravem mestu med dvema hriboma, opis in risba telovske procesije v Komendi. Verjel je v obstoj kamniškega jezera. Janež, Stanko, 1953, Pregled zgodovine jugoslovanske književnosti, Slovenska književnost, 90 Delo Mirka Rupla in Antona Slodnjaka Gspan, Alfonz; Munda, Jože; Petre Fran (ur. ), 1982, Slovenski biografski leksikon Lesar, Marko (2001). Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku, Kulturni center Kamnik Knjižnica z znanstvenimi deli, zbirka inštrumentov in denarja. Potoval je po Nemčiji, Severni Afriki, Franciji, Švici. Kupil tri gradove, kasneje pa je ostal brez premoženja. Sin Donat Valvasor je pokopan v frančiškanski cerkvi v Kamniku Slodnjak o njem: »Poln je vere v hudiča in čarovnice, vendar ni nikdo pred njim ali za njim obširneje in z večjo ljubeznijo pisal, kakor ta plemič, po rodu Italijan, po rodu nemški pisatelj po srcu pa slovenski rodoljub …« Oče Janeza Ludvika – patra Donata. VAVPOTIČ Ivan 1877 – 1943 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Rojen v Kamniku. Slikarstvo študiral v Pragi, na Dunaju in v Parizu slikar in ilustrator, scenograf urednik likovni pedagog, učitelj risanja in umetnostne zgodovine na Strakovi akademiji v Pragi oficir Ima obsežen opus: olja, risbe, skice, perorisbe, akvarele, pastele, tempere, po motiviki pa figural. kompozicije, portrete v pleneru in interieru, krajine in tihožitja. Izdeloval je inicialke, vinjete, marginalije, okrasne platnice in drugo drobno grafiko za knjižni in revialni tisk, knjižne ilustracije, risbe za prigodne namene, karikature, plakate za gledališče, stalni lepak za ljubljanski velesejem idr. Figuralne kompozicije med drugim: Stoječi akt (1903), V senci (1904), Kopalke (pred 1910), Mati z otrokom na balkonu (1905), Na koru (1912), Mater dolorosa (1912), Ljubimkanja (pred 1914), Žena pri oknu (1915), Akt (ok. 1932), Parfumerija (1932), Serija slik, ki predstavljajo hčerko Rut, npr. Indijska plesalka (1922), Plesalka (1932). Za lekarno Sušnik v Ljubljai je narisal personifikaciji kemije in farmacije (1914) ter v veži Trgovske akademije v Ljubljani freski Prihod Argonavtov v Emono. Portreti: J. Masaryk (1900), I. Cankar (1902, 1915), Otrok z lutko (sin Bruno, 1906), Stanko Bevk (1909), F. Gerbic (1912), A. Urbančeva (1912), hči Rut (1915), Bošnjak (1917), I. Tavčar (1922), M. Šuklje (1922), I. Hribar (1922), Niko Županič (1924), H. Krofta, V. Kroftova (1927), O. Župančič (1929), Dragotin Kette (1932, po fotogr.), F. Šuklje, I. Levar, I. Lapajne z ženo (1938), J. Košenina (1939) in drugi. 1923 je narisal kralja Aleksandra in kraljico Marijo. . Krajine: Po nevihti (1907), Kmetija Smuk pri Idriji (po 1907), Sejem v Idriji (1909), Otroci ob Idrijščici (1909), Piranska luka (1914), Ampezzo (1917), Sončni zahod ob Trnovskem pristanu (ok. 1930), Tivolsko zabavišče (ok. 1930), Aleja (1931), Kopališče na Savi (1935). Upodobil je več motivov iz Idrije, Lj., Ribnice, Tavčarjeve domačije na Visokem in druge. 225 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Slikal je tudi tihožitja in več avtoportretov. Priložnostno se je oglašal v tisku z informativno, kritično in polemično besedo. Urejal je revijo Vesna (1921). Predstavnik akademskega realizma, uglajen portretist meščanske družbe, avtor risb za prve SHS poštne znamke, na katerih je upodobil telovadca Derganca (Verigar), osnutki za druge znamke, urejal revijo Vesna, vodja scenografske delavnice v Drami, polemično se je oglašal v tisku, imel je smisel za humor v ilustraciji – tudi črni. Po maturi je odšel v Prago, se vpisal na državno kraljevo akademijo - slikarstvo in figuralno kompozicijo. Študij je nadaljeval v Parizu na École de Louvre. Po diplomi je poučeval prostoročno risanje na realki v Idriji. Leta 1915 je opravil v Gradcu oficirski izpit in bil do 1918 pri Vojaškem tiskovnem uradu slikar na bojiščih in v zaledju. Po koncu vojne je vodil scenografsko delavnico ljubljanske Drame in Opere, nato bil do smrti svobodni umetnik z ateljejem v Kresiji. V Ljubljani je bil organizator razstav, si prizadeval za izboljšanje gmotnih in moralnih razmer umetnikov, pobudil sodelovanje in izmenjavo slovenskih in čeških umetnikov.— Po naročilu JE izdelal za kamniško frančiškansko cerkev je naslikal Majsko mater božjo, ki pa je frančiškani niso sprejeli, ker so angelom manjkale peruti. Viri o njem Zanimivosti Ob ustanovitvi SHS mu je vlada naročila, naj izdela novo znamko. Izbran je bil »verigar« (model mu je bil telovadec Stane Derganc), ki je bil natisnjen 1919 za več vrednosti. Kot scenograf, kostumograf in vodja scenske delavnice obeh hiš SNG je v 4 sezonah službovanja, nekaj tudi prej in kasneje, izdelal opremo za številne predstave od antične klasike do ekspresionizma. Cevc, Emilijan, 1966, Slovenska umetnost, 179 Šijanec, Fran, 1943, Narodna galerija, Ljubljana Gspan, Alfonz; Munda, Jože; Petre Fran (ur. ), 1982, Slovenski biografski leksikon 370 Pregl, T. Slovenska knjižna ilustracija, 1979, 93 Moravec, D. , 1980, Slovensko gledališče od vojne do vojne, 233 Dobrovoljc, F. , Cankarjev album, 1972, 178 Član akademskega kluba Vesna - »vesnan« Šantel o njem: …«kritika ni znala razločevati del, pri katerih je mogel svobodno študirati , od onih, kjer so naročniki zahtevali razne spremembe in ga tako prisilili k »sladkanju« …«. Očitali so mu preveliko povzdigovanje osebnosti na portretih. 1977 so mu na rojstni hiši v Kamniku odkrili ploščo. VEIT VEYTT Vid, Vito pictor, Veytt maller zu Stein pred 1507- po 1517 Povezanost s Živel v Kamniku Kamnikom Izobrazba, status, Slikar služba Dosežki in dela Oltar in oltarna slika za cerkev v Zg. Tuhinju 1507 (kot Vito pictor), domneva: avtor fresk pri sv. Primožu 1504, domneva: avtor fresk v spodnji ladji kapele na Malem gradu Delovanje, pomembno Večkrat omenjen kot Veytt maller zu Stein, a nobena njegova umetnina ni za Kamnik in širše dokumentirana. Prvič je omenjen »Vito pictor« leta 1507 kot avtor novega oltarja ali oltarne slike za Marijino cerkev v Zgornjem Tuhinju. Drugič je bil naveden kot Veytt Maller v seznamu kamniških davkoplačevalcev iz 1516, tretjič pa kot dolžnik v zapuščinski računski knjigi ljubljanskega trgovca Mospacherja (»Veit maller zu Stain«) ok. 1517. 226 Viri o njem Dokazano je slikal oltarne table, morda pa je slikal tudi freske. Zelo hipotetična je misel, da bi utegnil biti V. avtor fresk v c. sv. Primoža nad Kamnikom (datirane 1504) ali nekoliko mlajših v spodnji ladji kapele na Malem gradu v Kamniku. Gspan, Alfonz; Munda, Jože; Petre Fran (ur. ), 1982, Slovenski biografski leksikon, 295 Luschin, A. , v. Ebengreuth, MMK, 1905 Itinerario di Paolo Santonino, 1943, Vatikan Cevc, Emilijan, 1955, Kamniški zbornik, 124 Stele, France, 1969, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stol. , 301 Itinerario di Paolo Santonino, Vaticano 1943, 267. Zanimivosti VENGUST Albin 1921 - 2005 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen na Duplici, v Kamniku obiskoval OŠ. Strojni ključavničar gospodarstvenik politik, član KP, načelnik OZNA-e podpolkovnik planinec, gorski reševalec, načelnik GRS Članki v Planinskem vestniku, reviji Varnost, soavtor Planinskega terminološkega slovarja. Še kot vajenec se je vključil v revolucionarno gibanje, postal leta 1940 član SKOJ in tega leta sodeloval v okolici Kamnika v napisni akciji proti tedanjemu režimu. Nosilec partizanske spomenice 1941. Organizator upora na Kamniškem, partizan, član SKOJ. Načelnik OZNA-e po vojni. Direktor tovarn Telekomunikacije, Iskre, Papirnice Vevče, kjer je uvedel izdelavo umetniškega papirja. Predsednik IS mesta Ljubljane, skrbel za dotiranje kulturnih spomenikov ( Križanke, Ljubljanski grad), skrbel je za krajinsko ohranitev Velike planine po zasnovi Vlasta Kopača, član CK ZKS, Viri o njem Zanimivosti Vpeljal je letalsko reševanje v gorah, vodja alpinistične odprave na Pik Komunizma. Gspan, Alfonz; Munda, Jože; Petre Fran (ur. ), 1982, Slovenski biografski leksikon, 394 7 dni št. 40, 1978 Dnevnik št. 86, 1980 (slika) Tudi smučar in kajakaš. Od ustanovitve skupine za izdelavo slovenskega razlagalnega slovarja na Inštitutu za slovenski jezik SAZU je bil njen aktiven član. Prejemnik Svečane listine PZS. Red zasluge za narod II 9 jugoslovanskih odlikovanj bolgarska medalja za osvobodilno vojno VERONA Jožef 227 1826 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Rojen v Kamniku, politično deloval v Kamniku, kasneje izgnan iz Kamnika. Študiral, a ne dokončal pravo Dunajski legionar, politik – zavedni slovenski demokrat Prvi Slovenec, ki so ga po revoluciji leta 1848/49, vojaške oblasti preganjale zaradi pripadnosti ideje Zedinjene Slovenije. Meščane je vnemal za vseslovanstvo, zelo je bil aktiven v revolucionarnem letu 1848, propagiral ideje revolucije. Bil je politično in narodnostno radikalen, zelo bister, političnos in osebnostno pa naiven. Prvi Slovenec, ki so ga vojaške oblasti po revoluciji leta 1848/49 zaprle zaradi pripradnosti ideji Združene Slovenije. Viri o njem Zanimivosti Delikt v Kamniku: 1848 je razširjal letake med kmeti o zahtevah po samostojni Sloveniji. Ker ga niso upali preganjati, ker bi razburili ljudi, so mu grozili z rekrutiranjem in ga tako pregnali iz Kamnika. Verono so nato zaprli na Dunaju. V Kamniku so imeli težave tudi njegovi prijatelji. Granda, Stane, 2000, Jožef Verona ali tragedija prvega kamniškega revolucionarja, Kamniški zbornik XV, 55 Preganjal ga je Kronabetvogel – mekinjski okrajni komisar. Propadel je kot »proletarec« brez imetja. Po mnenju občinskih odbornikov je predstavljal izjemno nevarnost za državo. VERSTOVŠEK Zvone 1924 - 1984 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel in deloval je v Kamniku Profesor slovenščine Magister organizacije dela (področje slovenskega šolskega sistema) Članki in literarno zgodovinska dela, članki o kamniški kulturni zgodovini Socialne pesmi in druge Albrehtove pesniške zbirke Župančičevi verzi v Kamniku Fran Albreht in Ljubljanski zvon Fran Albreht (ob 70-letnici) Partizanski kraji na Kamniškem Nekaj statističnih podatkov o šolstvu … Manom Frana Albrehta Ob 20-letnici kamniške gimnazije Član uredniškega odbira Kamniškega zbornika, urejanje zbirk Frana Albrehta, ravnatelj gimnazije Kamnik in zaslužen za njen obstoj, ugled in intelektualno raven. Romšak, Tina, 1996, Zvone Verstovšek, 187 Več občinskih in državnih odlikovanj in priznanj 228 VESEL Ferdo 1861 - 1946 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel v Mekinjah 1899-1902, deloval v Kamniku. Akademski slikar, pejsažist, portretist Študiral na Dunaju Olja, žanrski motivi, tihožitja, porteti, akti, Motiv pri Stranjah, Sadnikarjev portret Imel je slikarsko šolo v Schwabingu l. 1895. S Sadnikarjem je zbiral starine. Potoval po evropskih državah. Razstave tudi na Dunaju, Muchenu in v Benetkah. Veselova likovna dela so razpeta med realističnim in impresionističnim slogom. Ukvarjal se je s krajinarstvom, portretiranjem in folklornim žanrom. Vurnik, Stanko, 1924, Ferdo Vesel - Spomini, ZUZ IV, 57-74 Gspan, Alfonz; Munda, Jože; Petre Fran (ur. ), 1982, Slovenski biografski leksikon, 419 Čopič, Š. , 1980, Bildende Kunst št. 1 Brejc, Tomo, 1972, Sinteza št. 23, Sodeloval z OF. Od leta 1902 je živel čudaško življenje v kraju Grumlof pri Šentpavlu na Dolenjskem, kjer je umetniško stagniral. Njegova izjava: »Hoteli smo predvsem slikati plastično, dobro naštudirano v aranžmaju, pa življenje je moralo biti v sliki, k čemur spada i kompozicija i barva, to se pravi, akt mora biti plastičen in zračen, mesen in živ, kakor bi hotel zdaj zdaj vstati in oditi iz slike. Narava nam je bila pri tem najvišja učiteljica.« Viljem Mekinjski, VILIEM de Minkendorf deloval 1143 Povezanost s Gospodar nekdanjega (prva stavba) gradu Mekinje. Kamnikom Izobrazba, status, vitez služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno Iz družine Gallenberg. za Kamnik in širše Na pomolu hriba v Mekinjah ne nekoč stal grad Mekinje (Minkendorf), last gospodov Gallenbergov. Grad je posredno omenjen leta 1143 (vitez Viljem de Minkendorf). Viri o njem Zanimivosti VIDIC Franc 1872 - 1944 Povezanost s vir podatkov: knjiga Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi, DZS, 207 Jakič, Ivan: Gradovi, dvorci in graščine na Slovenskem. Leta 1300 je Seifried Gallenberški ustanovil ženski samostan in mu podaril grad Mekinje. Poslopje so leta 1491 porušili Turki, a so ga obnovili. V drugi polovici 17. stoletja so grad podrli do tal in pozidali nov samostan. Po ukinitvi samostanov na Kranjskem leta 1781 so bile Mekinje dodeljene verskemu skladu, leta 1825 pa je poslopje kupil na dražbi baron Apfaltrer. Od leta 1903 je v Mekinjah uršulinski samostan. Živel in deloval v Kamniku po upokojitvi. 229 Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Literarni zgodovinar, zgodovinar, prevajalec, doktor predsednik Meščanske korporacije cesarsko kraljevi dvorni svetnik na Dunaju urednik mecen – podpiral slovenske umetnike Uredil 20 letnikov državnega zakonika. Ves odgovor novostrujnikom 1898, izjemno obsežen strokovni opus. Od leta 1896 je prispeval v razne časopise in revije članke o slovenski književnosti. Usmeritev v literarno zgodovino je izpričal z ocenami Zgodovine slovenskega slovstva K. Glaserja. Po končanem študiju je bil dva semestra suplent na mariborski gimnaziji in tam odločilno vplival na usmeritev svojega dijaka F. Kidriča v slavistiko. Na Dunaju je v samozaložbi izdal Prešernove Poesien 1901, izkupiček je namenil za gradnjo Prešernovega spomenika v Ljubljani. Prevajalec iz nemščine v slovenščino, soutemeljitelj slovenske filološko psihološke literano zgodovinske metode, Bile je član banovinskega sveta za kamniški okraj, zaslužen za ohranitev knjižnice frančiškanskega samostana. Po porazu Avstro-Ogrske v 1. svet. vojni ga je vlada SHS imenovala za svojega predstavnika pri komisiji za ureditev uradniških vprašanj. Viri o njem Zanimivosti VINŠEK Jožef 18. stol Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše V Kamniku je deloval pri kulturnih in socialnih akcijah. Med okupacijo v 2. svet. vojni se je z uspehom zavzel za ohranitev dragocene knjižnice kamniškega frančiškanskega samostana. V zimi leta 1943 je bil izdan kot aktivist OF, zaprt v gestapovskih zaporih v Begunjah na Gorenjskem in bil med 25 talci, večinoma Kamničani, ustreljen v Šentvidu pri Ljubljani. Pokopan je na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah na Gorenjskem. V samozaložbi je leta 1901 izdal na Dunaju knjigo Prešeren, Poesien. Izkupiček je namenil postavitvi Prešernovega spomenika v Ljubljani. V nemščino je prevedel več slovenskih proznih del J. Kersnika, I. Tavčarja, I. Cankarja in pesmi A. Aškerca. Spričo urejenega meščanskega življenja je gmotno podpiral več slovenskih umetnikov, med njimi F. Bernekerja, I. Cankarja, I. Groharja, F. Tratnika, I. Vavpotiča in I. Žaboto. Zbral je lepo število umetnin, ki so danes delno last Umetnostne galerije v Mariboru in Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu. Gspan, Alfonz; Munda, Jože; Petre Fran (ur. ), 1982, Slovenski biografski leksikon, 437 Cerkvenik, Danilo, Kamniški zbornik, 1961, 347 Dobrovoljc, F. , 1972, Cankarjev album Vijenac, 1901, Spor o Prešernu, 179 http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana/20. 12. 2010 Ivan Cankar ga je kot leposlovca odklanjal. Doma iz Tunjic. Teolog verjetno pedagog ali učitelj Izbran udeleženec pedagoških predavanj na dunajski normalki (prvo izobraževanje slovenskih učiteljev) – 1775. Izbral ga je Blaž Kumerdej skupaj z duhovnikom Matijo Peterlinom iz Rodin in Antonom Muličem, magistrom filozofije iz Tolmina. Domnevamo lahko, da je bil uspešen pedagog. Blaž Kumerdej, utemeljitelj in reformator osnovnega šolstva, se je namreč na Dunaju udeležil pedagoškega tečaja na normalki, ki ga je vodil Johann Felbinger. Prepričan je bil, da tako izobraževanje potrebujejo tudi 230 slovenski učitelji in da ga je potrebno organizirati v Ljubljani. Za to pa je potreboval učitelje učiteljev. Med tremi izbranci je bil tudi Jožef Vinšek. (Legat, 1868). Plačali so jim »potnino in nočnino« za Dunaj, kjer so zaključili tečaj, nato pa od leta 1775 dalje predavali na pedagoških tečajih na ljubljanski normalki. Viri o njem Zanimivosti To je bila za Jožefa Vinska gotovo izjemna čast. Za pedagogiko, ki se je takrat kot znanstvena disciplina izločila iz teologije, in za učiteljski poklic, je to pomemben mejnik. Palčič, M.: Tunjice. Legat, K.: Historische Notizen uber die k.k. Normal Hauptschule zu Leibach, 1868, 4. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Ko se je vrnil z Dunaja, je začela v Ljubljani delovati normalka. Priimek Vinšek še obstaja v Tunjicah, vendar pa se večina zgodovinskih podatkov o Tunjicah začne z 19. stoletjem. Tudi šola naj bi bila ustanovljena šele takrat, zato ni podatkov ali je v Tunjicah deloval. VOLKAR ANDREJ - 1930 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Rojen Deloval za Kamnik Doktor prava Politik, Okrajni glavar v Lanu na Češkem in Novem Bvdžovu Objavil "satirično noveleto" na 103 straneh Dijak v Luni, pod šifro H. G. leta 1871 v Zagrebu, Jurčič ga je grajal v "Slovenskem narodu", literarna zgodovina pa ga je pozabila. Dobrotnik kamniške občine. Podpiral je revne porodnice. Njegov sklad je ob smrti znašal 8000 din. Zgodovinski arhiv Ljubljana, 102, 27 Slovenski Pravnik. Leto XIX. V Ljubljani, 15. decembra 1903. Štev. 11. in 12. Umrl je v Pragi Dvom v zgornje podatke: »V deželi splošnih zmot, posebno v naši, kjer sta pojma slovenski in nemški«, tako zamotana, ni čudo, če se tudi tistemu, ki pravi, da ima 50 % več pameti, nego drugi Slovenci, urine kaka pomota v slovnico. Tako je nekdo poročal, da je bil naš rojak dr. Andrej Volkar imenovan vodjem c. kr. okraj, glavarstva. » VORENC WORENZ VORENJEC Gregor, Gregorij, Frančišek Ksaverij, Franciscus Xaverius a S Ignatio 1659 (ali 1660 – 1730) Povezanost s Rojen v Kamniku. Kamnikom Izobrazba, status, Bosonogi avguštinec, Clerius studens, red diskalceatov, priorjev namestnik v Lj služba pridigar leksikograf, slovaropisec prevajalec, nabožni pisec Dosežki in dela 3 zvezki pridig v nemščini, Doneski k zgodovini samostana Origo … pripis v Dictionarium latino germanicum, Strasbourg 1592, slovar s 16.000 leksemi na podlagi Kastelčevega: Novum Dictionarium, seu Lexicon Universale. Wörterbuch. Novum Dictionarium, seu Lexicon universale, Wörterbuch. Nove bessedne buque, ali vsesploh vsehčihemih, vsehkupgmain bessedy buque, 1710 Razprava o slovenskih dialektih Delovanje, pomembno Pridige, tudi s slovenskimi uvodi. Pisal je nemška besedila o samostanskem življenju. za Kamnik in širše Napisal je recept za črnilo. Leksikografsko je deloval od leta 1691 dalje. 231 V Dasypodijev latinsko nemški in nemško latinski besednjak je pripisal okoli 10.000 pravopisno neenotnih slovenskih besed in zvez, a je veliko vrzeli, kar pomeni, da marsičesa ni znal. Zanimanje za slovenščino je razširil daleč čez potrebe pridigarja. Pripravljal je rokopis Kastelčevega lat.-slov. slovarja za tisk 1703-1710, a ni našel založnika. V slovaropisju je nadaljeval delo Mihe Kastelca. 1710 je zaključil rokopis, v katerih je zbral bogat besedni zaklad (Marolt in soavt., 1999). Izdajal je svoje poreklo, saj je ob ljubljanskem govoru v slovarju razviden tudi kamniški. Prispevek k leposlovju pa so slovenske pridige in nemške s slovenskimi uvodi. Čeprav spominjajo na Svetokriškega, velja za začetnika literarne tradicije v svojem redu in ga strokovnjaki upoštevajo med začetniki slovenskega leposlovja. Viri o njem Zanimivosti VOVK Janez 1828 - 1869 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Vorenčeva literarna zapuščina je kasneje vnemala Marka Pohlina za slovensko slovstvovanje. Šolar, J. , 1881, Gradivo o Vorevcu, rokopis, mapa VIII, NUK. Grča, B. ,1919, DS, 153-55. Šolar, J. 1950, SR, 91-97. Munda, Jože (ur.), 1986, Slovenski biografski leksikon, 580 . Legiša, Lino (1956): Zgodovina slovenskega slovstva I, Ljubljana, Slovenska matica. Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Stabej je izdelal obrnjen Kastelčev – Vorenčev slovar in napisal uvodno študijo. Deloval v Kamniku. Bogoslovec kaplan Kaplan v Kamniku 1855-59. Bile je Prešernov nečak, sin sestre Mine iz nesrečnega zakona z Jožefom Vovkom, s katerim sta imela 9 otrok. Dva sta študirala, eden je bil Janez. Oba mlada dijaka sta stanovala pri Prešernu v Ljubljani, prepisovala sta njegove pesmi in bila deležna njegove podpore. Janez mu je kot bogoslovec pomagal med počitnicami v Kranju v advokatski pisarni in je podedoval nekaj njegovih knjig. Lukman, Franc Ksaver, 1932, Slovenski biografski leksikon IV-M, Združena gospodarska banka, 514. http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2297/TEI/. Do smrti je služboval v Ribnici. VRABEC Jože 1940 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, status, služba Živi v Kamniku. Matematik, doktor. V ZDA študiral tipologijo in doktoriral . izredni profesor urednik 232 Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Sodelavec nemških in ameriških strokovnih revij, raziskovalne naloge, razprave, Osnovni pojmi abstraktne teorije avtomatov, Delno urejene algebraične strukture, Prikaz teorije grafov I in II; Topology and its applications … sourednik zbirke univ. učbenikov monografij Matematika – Fizika, sodelavec pri Zentralblatt für Mathematik (Berlin) in Mathematical review (Providence, ZDA). Pomembnejše razprave: Osnovni pojmi abstraktne teorije avtomatov (OMF 1962); Delno urejene algebraične strukture (OMF 1965); Razširitve obsega realnih števil (OMF 1966); Prikaz teorije grafov I in II (OMF 1967); Eine Erweiterung der Fourier- und Laplace-Transformation (Math. Zft 1968; soavtor A. Suhadolc); A note on projective sheaves of modules, Topology and its applications (Proc. Internat. Symp. Topology Appl., Hercegnovi, 1968); Eine Erweiterung der Fourier- und Laplace-Transformation II (J. reine angw. Math. 1969; soavtor A. Suhadolc); Adjoining a unit to a biregular ring (Math. Annalen 1970); Ovojno število in nekaj primerov njegove uporabe (Podipl. seminar iz matematike 3/4, 1973); O Cantorjevi množici (ib.); Submanifolds of acyclic 3-manifolds (Pacific J. Math. 1973); Compact submanifolds of homology 3-spheres, Topics in topology (Colloquia math. Societatis J. Bolyai, Amsterdam-London 1974); Isotopies of PL manifolds keeping a subpolyhedron fixed (Glasnik mat. 1976); Ploskve (OMF 1976); Jordanov in Schoenfliesov izrek (OMF 1976). Na FNT je študiral matematiko, dobil štipendijo Fulbrightove ustanove za izpopolnjevanje na Univerzi Wisconsin (Madison, ZDA), kjer je nadaljeval študij topologije in bil tu 1971 promoviran. Na katedri za matematiko FNT je bil izvoljen za docenta in 1978 za izrednega profesorja (predmeta: algebra in topologija). 1974–9 je bil predstojnik oddelka za matematiko Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko. Njegovo znanstveno delo je posvečeno topologiji, predvsem topologiji mnogoterosti in deloma topološki teoriji grafov. Je eden vodilnih topologov. Dosegel je pomembne rezultate pri proučevanju trirazsežnih mnogoterosti in njihovih fundamentalnih grup in pri klasifikaciji vložitev gladkih mnogoterosti v evklidske prostore. Viri o njem Zanimivosti Član American Math. Society. Predstojnik oddelka za matematiko pri Inštitutu za matematiko in fiziko, sourednik zbirke univerzitetnih učbenikov, posveča se topologiji mnogoterosti. Univerza v Ljubljani II, III/I Munda, Jože (ur.), 1986, Slovenski biografski leksikon, 598 Vidav, Ivan Fulbrightov štipendist. 1963 je dobil Prešernovo nagrado za študente. VREMŠAK Ciril 1900 - 1968 Povezanost s Rojen, živel, deloval in obiskoval osnovno šolo in violino v Kamniku. 233 Kamnikom Akademski status, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Redni profesor na Akademiji za glasbo, v šoli Glasbene matice je študiral violino in solopetje, glasbeni samouk ob mentorstvu Emila Adamiča in Zorka Prelovca, organist, skladatelj, pevec tenorist Samospevi, 30 zborovskih pesmi za moški zbor 4 za mešani in 5 za otroški zbor, liturgična ter profana dela. Uglasbil Petruškinovo Zimsko vožnjo Skladbe: 30 za moški zbor, Na vasi (1952) C. Golarja Mlada pesem (1957) O. Župančiča Iskal sem svojih mladih dni (1960) Zapel bi pesem žalostno (1976) 4 za mešani; 5 za mladinski (vse a capella) samospev za tenor in klavir Iz gozda so ptice odplule Priredbe ljudskih za moški zbor: Škrjanček poje, žvrgoli (Notne mape 1978, št. 4); Osem narodnih (1964), Devetnajst narodnih Učitelj na glasbeni šoli, zborovodja, vodil je zbor Lira 1920-62 in zanj komponiral, drugi vodja Salonskega orkestra, ustanovljenega 1899 (ustanovitelj Viktor Parma), vse življenje je posvetil kulturi rodnega Kamnika. Kot skladatelj se je opiral na slovensko vokalno izročilo, sočni melos. Delal je v mestni hranilnici v Kamniku do upokojitve 1956. Violine se je učil pri Josipu Heybalu in solopetje pri M. Hubadu. Povzpel se je do visoke stopnje ljubitelja in poznavalca zborovske glasbe. Težišče bilo vodenje Lire (1920–62). Z izredno nadarjenostjo, smislom za pedagoško in umetniško je izoblikoval več generacij dobrih pevcev. Z rednimi nastopi, gostovanji po domovini in zunaj nje, posebno še na festivalih, je Lira dosegla pomembne uspehe in sloves zglednega zbora. Viri o njem Zanimivosti Velike izkušnje v zborovodstvu so ga spodbudile h komponiranju skladb. Opiral se je na slovensko vokalno izročilo, pri čemer je opazen precejšnji dar za oblikovanje sočnega melosa. Munda, Jože (ur.), 1986, Slovenski biografski leksikon, 580. Čebulj, Albert, 1969, Naši razgledi št. 70. Vremšak, Samo, 1960, Nzb, 18. Letna poročila klas. gimn. in drž. dvorazr. trg. šole v Lj.; S. Vremšak, NZb 1960, 18. A. Šuligoj, NZb 1968, št. 3 (s sliko); A. Čebulj, Naši razgledi 1969, 70. Bedina Katarina (2000): Kamniški zbornik 2000, Kamnik. Zbiralec lovskih trofej, čeprav ni bil lovec. Zlata plaketa zveze kulturno prosvetnih organizacij 1962. Bil je zelo vesten, na vaje zbora se je vedno pripravil in jezilo ga je, če so pevci zamujali. »Madona, baba ga spet ne pusti«, je imel navado reči. »Madona je lepo, človek bi se zjokal«, pa je dejal, ko je doživeto in s pogledom navzgor pevcem recitiral pesmi«. Oče Sama Vremšaka. VREMŠAK Samo 1930 - 2004 Povezanost s Kamnikom Rojen, živel in deloval v Kamniku. 234 Akademski status, služba Akademski glasbenik – študiral kompozicijo in solopetje, glasbeni pedagog na OŠ in SŠ, redni profesor na Akademiji za glasbo Dosežki in dela Simfonična, klavirska, komorna in solistična dela in zborovske pesmi in daljše koncertne obdelave ljudskih motivov, avtor samospevov, skladb za klavir, violino in violo, orgelska dela, članek Zgodovina Lire. Njegova najpomembnejša dela so: med drugimi: samospev Pa ne pojdem prek poljan za bariton in klavir (1952), Sonatina za klavir (1953), Trije preludiji za klavir (1954), Kantata kronanje v Zagrebu (1954-55), dve simfoniji (1958, 1969-72), Concertino za klavir in godala (1961-63), Godalni kvartet (1976), Tema con variazioni za orgle (1976), Dramatična uvertura za veliki orkester (1977), Sonatina in due tempi za rog in klavir (1977), Sonatina za trobento in klavir (1978), Šest ljubavnih elegij rimske pesnice Sulpcije za mezzosopran, flavto, gong in klavir (1981), Tri balade Petrice Kerempuha za bariton in klavir (1983), Adagio za veliki orkester (1987), Concertino za trobilni kvintet in orgle (1987), Simfonietta in modo classico in due tempi (1988). Vokalno instrumentalna, orkestrska, koncertantna, solistična in zborovska dela, zborovodja Lire, baritonist koncertant. Koncertiral je tudi na Dunaju z Dunajskimi filharmoniki, snemal za RTV. Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Med študijem na Akademiji za glasbo pa je bil član Kluba komponistov, kjer se je leta 1953 na kompozicijskih večerih študentov prvič predstavil javnosti. Po diplomi iz kompozicije se je odvrnil od modernizma in opus ogradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Kompozicijski slog je tradicionalen, opira se na ljudsko glasbeno izročilo. Za zborovsko pero delo je značilna asketskost v ritmu in v melodiki. Gradi s tradicionalnimi sredstvi, a tradicijo presega in nadgrajuje nove, klene in izvirne umetnine. Dokaj obširen in bogat je tudi Vremšakov orgelski solistični opus, ki se mu pridružuje še cela vrsta manjših oz. krajših skladb za različne zasedbe. V diskografskem pogledu skladatelj razpolaga z velikim številom trakov, kaset in plošč in z tudi z avtorsko lasersko ploščo pri ZKP RTV Slovenija (1995). Kot pevca ga je pritegnilo predvsem koncertno petje. Prepeval je tako rekoč celoten standarden baritonski repertoar. Bil je član več pevskih zborov in Slovenskega okteta (1978). V tem času je oktet posnel venček slovenskih napitnic, v nekaterih se je kot solist predstavil tudi Vremšak. Pesem, v kateri se je najbolj izrazil je bila priljubljena ljudska iz Dolenjske "En starček je živel". Pogosto je nastopal kot baritonist na solističnih recitalih, kantatah in oratorijih. Za radijski arhiv je posnel samospeve skladatelja Maria Kogoja. Eden njegovih najpomembnejših nastopov je bil leta 1961 na Dunaju, kjer je bila koncertna izvedba opere M. Musorgorskega Boris Godunov, v izvedbi mednarodne pevske elite pod vodstvom dirigenta Lovra Matačića. Posebno poustvarjalno mesto zavzema Vremšakovo zborovodstvo. Od leta 1962-1993 je bil zborovodja kamniške Lire. Umetniško vodenje zbora je prevzel po očetu Cirilu. Pretehtano izbrani repertoarji (>Stilni koncerti<, literatura od renesanse do sodobnosti, od priredb ljudskih pesmi do umetnih skladb, številne krstne izvedbe) in soliden interpretativen nivo zbora sta sloves kamniške zborovske tradicije pod Vremšakovim vodstvom potrjevala tako pri domačem občinstvu, kot tudi pri ljubiteljih zborovske pesmi v zamejstvu in tujini. Veliki uspehi so se vrstili tudi na festivalih in tekmovanjih, pri čemer je še vedno najvišje zapisano drugo mesto Lire na uglednem mednarodnem 235 zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji leta 1965. Snemali so tudi gramofonske plošče, za radio in televizijo. Viri o njem Zanimivosti ZABUKOVEC Janez 1868 - 1946 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Tri leta, od leta 1975-1978, je dirigiral zboru Slovenske filharmonije. Šarec, Veronika, 2006, Orgelski opus Sama Vremšaka, Kamniški zbornik XVIII 99, Leon, 2000, Ob 70-letnici Sama Vremšaka, Kamniški zbornik XV, 28 Munda, Jože (ur.), 1986, Slovenski biografski leksikon, 622 Kompozicijski i muzički pisci Jugoslavije, 1968, Beograd, 624 (slika)Leksikon jugoslavenske muzike, 1984, Zagreb (slika), http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read& c_menu=2&c_id=20612 http://sl.wikipedia.org/ http://www.lira-kamnik.si/ http://www.slovenski-oktet.si/aktualno2004.asp http://www.dss.si/katalog-edicij-dss.pdf Zlobec Marijan: Umrl je Samo Vremšak, Delo, 8. oktober 2004 Zlobec Marijan: Po zemlji dišeča glasba, Delo, 5. junij 2002 France Štefanec: V glasbo prelil narodovo veselje in bolečino, Kamniški občan, 2004 Društvo slovenskih skladateljev, Kozinova nagrada - leto 2002, Dušan Bavdek Boris Pangerc: Slovenski oktet, februar 2007 Korez Korenčan, Družinske vezi slovenskih glasbenikov, 2005 Stane Mesar, video posnetek koncerta pevskega zbora Lira, Kamnik, v cerkvi v Smledniku. Sin Cirila Vremšaka. Prvo skladbo je napisal pri 13 letih. Prejel: Nagrado Toma Brejca Kozinovo nagrado Nagrado ZKPOS Nagrado JRT odlikovan z Gallusovo plaketo Častni občan Kamnika. Deloval in umrl v Komendi, deloval v Zg. Tuhinju. Bogoslovec, župnik šolski nadzornik nabožni pisatelj, krajevni zgodovinar Pastoralni priročniki, knjiga Slavina – prispevek k zgodovini slovenskih župnij Prisilna delavnica v Ljubljani (G 1915, št. 33 in 35) Bistrica (Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo 1925, št. 11–15). Napisal je praktične pastoralne priročnike. Zbiral ljudske pesmi, skrbnik Glavarjeve knjižnice. Na podlagi arhivskega gradiva je sestavil pregleden Glavarjev življenjepis. Župnik je bil 1897–903 v Zg. Tuhinju (tudi šol. nadzornik), 1903–9 na Jesenicah, 1909–27 v Križah pri Tržiču in končno 1927–46 v Komendi, med nemško okupacijo je bil v Preserju pod Krimom. Viri o njem V Slavini se je vključil v tedanje krajevno-zgodovinsko raziskovanje v ljubljanski škofiji, ki ga je vodil A. Koblar, in napisal obsežno knjigo Slavina. Munda, Jože (ur.), 1986, Slovenski biografski leksikon, 724. Ljudje in kraji ob Pivki, 1957, 91. 236 J. Gregorič, Pisma P. P. Glavarja Jožefu Tomiju, 1982, 13. Slk. Smolik Marijan Gregorič, J. 1982, Pisma P. p. Glavarja Jožefu Tomlju, 13. Zanimivosti ZARNIK Miroslav, I-Z, JZ, Lavračev 1845 - 1912 Povezanost s Rojen na Homcu, organist v Kamniku. Kamnikom Akademski status, Končal učiteljišče služba Organist, skladatelj učitelj Dosežki in dela Pesmi in povesti, izdal zbirko Različne poezije, zbirka povesti Kako so Begunjci na Notranjskem Turka za vselej odpravili, Fran Ljubljančič strah Turkom, Jurij Štrkelj najde zaklad, kantata za koncert od 40-letnici vladanja Franca Jožefa. Delovanje, pomembno Objavljal v Zgodnji Danici in v Bleiweisovih Novicah za Kamnik in širše Viri o njem Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 Zanimivosti ZBAŠNIK FRAN J. F. Malograjski 1845 - 1912 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Deloval v Kamniku. Pravnik Pisatelj, pesnik, kritik, urednik Povesti: Na krivih potih (1893), Boj za pravico (1897), Nehvaležni sin (1900), Pisana mati (1909) Romana: Z viharja v zavetje (1900), Žrtve (1901). Dokumentarno-spominski sestavki o I. Cankarju, F. Levstiku, J. Kersniku, Z. KvederI, Ivanu Tavčarju. Ukvarjal se je z gledališko in književno kritiko. Zbašnik je bil med leti 1903 do 1909 tudi urednik pri Ljubljanskem zvonu. Med njegovim urednikovanjem je list združeval mnoge tedanje pisce. Zbašnik je študiral pravo v Gradcu, kjer tudi promoviral. Po koncu študija je služboval na okrajnih glavarstvih v Postojni, Kamniku in Radovljici, nazadnje pa je bil tajnik deželnega odbora in ravnatelj uradov deželnega odbora v Ljubljani. Bil je prvi predsednik leta 1905 ustanovljenega Društva slovenskih književnikov in časnikarjev. Zbašnik je začel svojo literarno pot kot pesnik in se zgledoval pri F. Prešernu in A. Aškercu, pozneje pa se je posvetil samo še pripovedništvu. Napisal je več kratkih 237 Viri o njem Zanimivosti pripovedi in povesti. V svojih delih je Zbašnik pripovedoval o kmečkem življenju, privlačila pa ga je tudi zgodovinska tematika. Njegove zgodbe so spretno napisane, velikokrat vzgojne in precej kritične. Enciklopedija Slovenije; knjiga 15, Mladinska knjiga, Ljubljana Wikipedija Med delovanjem v Kamniku in kasneje je pisal pod psevdonimom Malograjski. Kritiki so mu očitali, da so njegove povesti psihološko šibke. ZELENKO Karel 1925 - Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel in zaposlen v Kamniku od 1950 dalje. Študiral na ALU na Dunaju in v Ljubljani. Slikar, ilustrator, oblikovalec keramike učitelj na Šoli za oblikovanje Več kot 30 razstav, tudi v Kamniku. monografija Grafika, Graphik, Gravures 1978, črnobele jedkanice, ilustracije literarnih del in pesniških zbirk keramični krožniki v barvah keramični nakit olje Avtoportreti 1948, plastika J. Savinšek 1981 Po končani srednji šoli je nadaljeval študij na Umetno-obrtni šoli v Ljubljani in Gradcu ter na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1949 diplomiral na oddelku za kiparstvo pri profesorju Borisu Kalinu in leta 1951 končal specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu ter nadaljeval študij na specialki za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Po končanem študiju se je zaposlil v keramični industriji v Kamniku. Od leta 1954-1959 je poučeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. Udejstvuje se kot grafik, slikar, keramik in ilustrator. Od leta 1959 dela kot svobodni umetnik v Ljubljani in Grožnjanu Slikal je svet glumačev, starinarjev in poklicev preteklosti, sužnje urbanosti. Viri o njem Zanimivosti Čeprav je imel smisel za humor, so slike kot enciklopedija človeške bede. Munda, Jože (ur.), 1991, Slovenski biografski leksikon, 789 Avtoportret na Slovenskem, 1958 Menaše, Lev, 1971, Evropski umetnostno zgodovinski leksikon Čopič, Š., Sinteza, 1972 Bajt, Drago (1999). Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana http://www.sloart.si/p-431-karel-zelenko-bralec.aspx Priznanja: Nagrada Prešernovega sklada 1964, Nagrada vstaje slovenskega naroda 1974, Red dela z zlatim vencem 1979. Sin Rok je slikar. Žena Sonja Zelenko, rojena Rauter – oblikovalka keramike in kiparka. ZELENKO RAUTER Sonja 238 1918 - 2010 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živi v Kamniku od 1935. Akademska kiparka profesorica Portret očeta, plastika, 1944 Portret deklice Družina je kupila Trutzberg, Rauterjev gradič, tam je imela z možem Karlom prvi atelje. Študirala je v Pragi na UPRUM in 1949 diplomirala na oddelku za kiparstvo na ALU v Ljubljani. Je prva diplomirana kuparka pri nas. Razstavljala od leta 1954 na številnih razstavah doma in v tujini. Za avtorico so značilne tipične figurice, obogatene z reliefnimi in barvnimi poudarki. Površino obdela v različnih keramičnih tehnikah. Bartol, Vladimir (1954) : Trije umetniki razstavljajo v Kamniku. Savenc, Barbara (2010): Sonja Rauter Zelenko, Kamniški zbornik 2010. Vladimir Bartol o njenem delu: … njen ženski instink ji omogoča vživljanje v otroško duševnost in tako dihajo te njene otroške glavice pristno otroško življenje, kar dosega s svojim lepim kiparsko tehničnim znanjem … ZIKA Ivan 1908 (ali 1907) - 1976 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel in deloval je v Kamniku, obiskoval šolo. Diplomiral iz francoskega jezika s književnostjo in primerjalne slovnice romanskih jezikov, latinskega jezika in jugoslovanske književnosti profesor francoščine na gimnaziji kronist, ljubiteljski lokalni zgodovinopisec novinar 53 let šahist problemist, šahovski zgodovinopisec, vzgojitelj šahovskega naraščaja Zgodovinski feljton: 750 let mesta Kamnik 1971-77 (zaradi smrti nedokončan). Kronika športa v Kamniku, številni članki in druga dela, Iz zgodovine kamniške tiskarne 1956, Žičnica na Veliko planino 1959, Kamnik, ki ga ni več, 1995 Pred 35 leti prvi najemnik pastirske koče 1965. Spominski in biografski članki v Kamniškem občanu, Dnevniku, Kamniškem zborniku, Našem delu in Delu o Titu, Francu Jegliču, Jožefu Kotniku, Paglovcu, Pircu, Puharju, Razlagu, Smolnkarju, Stražarju, Stiasniju, Zupanu. Prvi prispevek v Jutru leta 1923, kasneje piše z za Slovenski narod, Slovenec, Slovenski poročevalec, Gorenjski glas, Delo, Dnevnik. Češko madžarskega porekla. Poučeval je na gimnaziji od leta 1947 dalje. Poročal o zanimivih kamniških dogodkih. Bil je član uredniškega odbora Kamniškega zbornika. Pisal je o zgodovini šaha. Vodil je šahovsko sekcijo v Solidarnosti. Viri o njem Raziskoval je stare pisne vire. Največ je pisal o kamniški zgodovini in turizmu. Romšak, Tina, 1996, Ivan Zika, Kamniški zbornik, 189 Jerin, Anja, 2007, Kamnik in Kamničani, Filozofska fakulteta Ljubljana, diplomska naloga Munda, Jože (ur.), 1991, Slovenski biografski leksikon, 813 Delo 225 let novomeške gimnazije 1971 Dnevnik 1976, št. 348 239 Zanimivosti Kamniški občan 1976, št. 12 (slika) Češke priseljence so zaničljivo imenovali Pemci: Zika, Fikar, Neřima, Panek, Rihtar, Kučera, To so Pemci tra-la-la. Prejemnik občinskih in državnih priznanj. Rokopise o šahu hrani Muzej Kamnik. ZORE Franc Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živel in deloval v Šmartnem učitelj 50 let učitelj v Šmartnem, krajevni buditelj, častni občan občine Šmartno ZORMAN Ivo 1926 - Povezanost s Kamnikom Status, akademski status ali služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Rojen na Gori pri Komendi, mladost preživel v Kamniku, obiskoval OŠ. Pisatelj novinar za Tanjug urednik učitelj slovenskega in ruskega jezika Avtor več romanov, zbirk novel in mladinske literature ter radijskih iger, mladinska literatura, novele, Lectovo srce Račka Puhačka (o vlaku) Draga moja Izza Dom človekov Leta herojev Vila Bagari Gnezdo sršenov (otroštvo v Kamniku) besedila za slikanice Večji del njegove proze je navdihnilo kamniško okolje. Po preselitvi družine z Gmajnice v Kamnik, v avtobiografskih predvojnih delih zapisuje življenje v Kamniku, upodablja sodobno in polpreteklo vojno tematiko. Od preprostejšega realizma v začetnik delih se je stilno razvijal k modernistični prozi. Deloval za partizane. Ustanovil je SKOJ na Kamnniškem in dopisoval v partizanske liste. Tudi v zrelem obdobju je mladost ena od pogostih tem, glavne osebe so fantovski liki, Obravnava medgeneracijske spore. Motnikar, Vlado, 1996, Kamniški zbornik XIII, 24 Raztresen, Marjan, 1971, Dnevnik št. 35 Sedej, D. 1981, otrok in knjiga, št. 12, 82 (slika) Žokalj-Jesih, 1984, TV-15, št. 7 Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 727 Podbrežnik Vukmir, Breda; 2002, Domoznanska zbirka v Matični knjižnici Kamnik, 240 Zanimivosti Kamniški zbornik XVI, 65 Munda, Jože (ur.), 1991, Slovenski biografski leksikon, 856 Kamnik imenuje »mesto mojega otroštva«. Imel se je imel za otroka ceste, zmeraj na potepu, v gozdovih okrog Kamnika ali ob Bistrici. Izključen iz Komunistične partije v času Informbiroja, zaradi sovražnega odnosa do Sovjetske zveze. Priznanja: Kajuhova nagrada 1973 Nagrada OF Nagrada vstaje ZUPAN Franc Frančišek Jakob - SUPPAN Jacobus Franciscus - SUPPAN Jakob, plebejus Hinspergensis 1734 - 1810 Povezanost s Rojen v Komendi in živel v Kamniku in Komendi od leta 1762 (ali pred 1757) do 1810, Kamnikom obiskoval šolo v Komendi, deloval v Kamniku in Komendi, umrl v Kamniku. Izobrazba, status, Učitelj, (najprej učiteljev pomočnik submagister, služba učitelj glasbe poklicni glasbenik, organist v Kamniku, zborovodja, skladatelj Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Šolan na univerzi v Grazu, imatrikuliran kot Suppan Jakob, plebejus Hinspergensis 24 skladb Te Deum laudamus z baročno kompozicijsko tehniko skladatelj napeva (prepevne preže) za opero Belin v treh nastopjih na libreto J. D. Deva 1780, ki je izšla v Pohlinovih Pisanicah, posvetne skladbe med delovanjem v Komendi, kasneje je po naročilu Žiga Zoisa pisal arije. Maša Te Deum za soliste zbor in orkester, dve maši za zbor in orgle, maša Regina coeli, Misa in C Litanije v G, arije in dueti Kot 21-letnik priseljen v Kamnik ob podpori »ludimagistra«, bogatega meščana in dvakratnega župana Valentina Götzla. Z njegovo hčerko se je kasneje oženil in ustvaril veliko družino. Postal je vodja zbora župne cerkve ter v celoti prevzel njegovo glasbeno vlogo. Zupan je v Kamniku naletel na ugodna tla za glasbeno delovanje, ki jih je kasneje tudi ustvarjal. Razen treh let v Glavarjevi šoli, je vse do smrti deloval v Kamniku. Bival v Kamniku na Šutni št. 35 (42) poučeval v Glavarjevi šoli za nadarjene – deškem semenišču. Učitelj 1. razreda na meščanski šoli 1770-87, laični učitelj na frančiškanski šoli 1787–97. Razvil preprost, ljudsko občuteni, neposredni zgodnjeklasistični slog, opustil poznobaročna načela, V cerkveno glasbo je vključeval posvetni duh. Lirična, topla, prisrčna govorica glasbe, naslonjena na ljudsko petje - ocenjen kot »razmeroma kvaliteten glasbenik«. Igral je na baročne orgle v župni cerkvi, k poučevanju ga je povabil Glavar. V Kamniku je imel konvikt za poučevanje mladine v branju pisanju in glasbi, ubožnejši pa so imeli pri njem stanovanje in hrano. Poučeval je na industrialni šoli, ustanovljeni leta 1788, kjer so dečke in deklice poučevali skupaj. Ustanovitelj Društva sv. Cecilije. Skladatelj v baročnem slogu, prikupna melodika. Orglar na Šutni. Ljudje so trumoma prihajali v komendsko cerkev poslušat njegove inštrumentalne maše. Po treh letih v Komendi se je vrnil v Kamnik, kjer mu ponudijo za to višjo plačo 310 goldinarjev letno. Velja za plodovitega skladatelja pretežno klasicističnega stila, z barokom živahnejšo in pogosto ljudsko obarvano glasbo. Zupanovim mašam pripisujejo glasbeni strokovnjaki 241 slogovno čistost s klasicističnimi slogovnimi principi in približevanjem sodobni avstrijski klasiki. Pomemben delež njegovega ustvarjanja so arije in dueti na latinska in nemška besedila, tudi bliže klasicističnemu slogu kot baroku. Viri o njem Zanimivosti Izgubljeno delo, to je uglasbitev operete Belin na Devov prevod besedila, je bila tudi baročna, kar je ustrezalo mitološki in alegorični vsebini. Kljub pesniško začetniškemu prevodu besedila in skromnim podatkom o uglasbitvi, se je Zupan s tem zapisal v slovensko glasbeno zgodovino kot skladatelj prve slovenske opere. Zupanovo glasbo so ljudje "trumoma hodili poslušat". Lovše, Janez, 1963, Življenjepis Jakoba Zupana, Kamniški zbornik IX, 45 Zika, Ivan, 1938, Jakob Frančišek Zupan, Slovenec št. 24 Ukmar, Cvetko – Hrovatin, Zgodovina glasbe, 468, 472 Stiasny, Ljudevit, 1894, Kamnik Munda, Jože (ur.), 1991, Slovenski biografski leksikon, 873 J. Hofler, 1967, Kron Pregelj, Ivan, 1964, Zapiski gospoda lanperškega, Moja krivda Flotzinger, R, 1982, Slovenka opera v evropskem okviru, 20 Hoefler Janez, 1970, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, Mladinska knjiga Klemenčič Ivan, 2000, Musica Noster Amor, Obzorja, Maribor Rebolj, Vanda (2010): Vplivni ljudje Japljevega časa, Zbornik Japljevega simpozija. Leta 1787 so mu prepovedali imeti privatno šolo, ker naj naredi izpit za učitelja, kar je opravil. Na potrdilu o učiteljski preizkušnji je podpis A. T. Linharta. Omenja ga tudi Marko Pohlin, 1803 ŽEHEL ŽEHELJ SECHELL SHECHEL SIECHELL Jurij Okoli 1500 - 1586 Povezanost s Rojen v Kamniku. Kamnikom Izobrazba, status, Šolan na Dunaju služba vikar, mestni župnik v Mariboru v dobi protestantizma gospodarstvenik Dosežki in dela Popravil urbarje, sestavil doslej najpopolnejši urbar župnije J. Krsnika v Mariboru (podložniki, gorsko pravna zemljišča, žitne in vinske desetine, beneficiji). Delovanje, pomembno Talentiran gospodarstvenik, naklonjen luterancem, saniral svojo župnijo, vrnil izgubljene za Kamnik in širše posesti. Mariborski župnik v dobi protestantizma. Župnija je bila v zelo slabem gospodarskem stanju. Saniral jo je in ji s pravdami vrnil posest, obnovil je njene pravice in dohodke ter naselil nove podložnike (med 1556–61 dobil 7 pravd). Prejšnje urbarje je po temeljitem poizvedovanju korigiral in 1571 sestavil do tedaj najpopolnejši župnijski urbar (podložniki, gorskopravna zemljišča, žitne in vinske desetine. Bil je gospodarski talent. Ni se udeleževal tedanjih idejnih bojev, marveč se prilagajal razmeram ter bil v dobrih odnosih z mestnim svetom. Župan je bil njegov zet. V njem so bili tudi luteranci, ki jim bil naklonjen. Viri o njem Po 1576 so se vrstile pritožbe zoper nenravno življenje, zato je moral na zaslišanje v Gradec. Po vizitaciji so mu hoteli vzeti župnijo, a se je mestni svet zanj zavzel s peticijo na nadvojvode Ferdinanda in škofa, tako da je župnijo obdržal do smrti. Munda, Jože (ur.), 1991, Slovenski biografski leksikon, 940. Travner, V, 1936, Kron. Mlinarič, J., 1978, Zbornik ob 750-letnici mariborske škofije, 147. Marburger Benefizien, fasc. I, št. 6, LXII/1–2, 6, 12 (Archiv d. Diözese Gurk, Clc). Orožen I, 559–60, 570; VIII, 588. F. Kaučič, LZ 1896, 494. V. Travner, Kron 1936, 165. 242 Zanimivosti J. Mlinarič, ČZN 1973, 249–61. J. Richter, ČZN 1974, 91–2; 7. J. Mlinarič, Zbornik ob 750-letnici mrb škofije, 1978, 147–56. Neporočen. Imel je 3 hčere in dopustil, da se je javno oženil njegov kaplan. ŽELEZNIKAR Vinko 1954 - Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti ŽEROVNIK Marko 1932Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Služboval je Kamniku 1980 – 1988. akademski slikar, samostojni kulturni delavec, grafik, likovni pedagog Samostoje razstave v Kamniku in drugje, slike z razpoloženjsko tematiko Ukvarja se s slikarstvom, predvsem abstraktnim, scenografijo in grafiko. Raziskuje in izpopolnjuje stare, pozabljene grafične tehnike iz 19. stol.: kliše je steklena plošča (svetlotisk, opalografija, cliche verre…), kar nudi bogastvo likovnih vrednot, ustvarjalnih pristopov in novih izraznih možnosti. Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Krajevna skupnost Mengeš, 1993 Živi v Mengšu. Živi v Komendi. Doktor geografije V iskanju zavetja: vsem žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare, 1995 Varuh zapuščine kartografa Selana ŽNIDARŠIČ ANTON 1923 - 2007 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Živel in ustvarjal v Kamniku. Akademski slikar, likovni pedagog na likovni akademiji Predvsem grafike Levstikova nagrada 1965 Razstava v Kompasu, Ljubljana 1976 Likovno delo meseca, Ljubljana 1986 Razstavišče Veronika, Kamnik 1994 Zlato priznanje občine Kamnik, 2007 243 Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Začetni razvoj mladih likovnikov Mala splošna enciklopedija, 3. knjiga, 1973, P-Ž, DZS, 763 ŽUPANČIČ (do 1908 ZUPANČIČ) Oton 1878 - 1949 Povezanost s Kamnikom Izobrazba, status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše v Kamnik je prihajal na počitnice in ustvarjat, prijateljeval s Kamničani. Profesor zgodovine in zemljepisa, dunajski študent pesnik, pisatelj, prevajalec, dramatik mestni arhivar, dramaturg v Drami, član SAZU politik Vezano na Kamnik: posvetila v verzih nekaterim Kamničanom Med obema vojnama je prihajal v Kamnik na Zaprice (tam je imel rezervirano stanovanje) na zdravljenje bolehnosti ker je bil telesno šibke konstitucije in preobremenjen ter pod stalnim pritiskom zaradi del Veronika Deseniška in Adamič in slovenstvo. Ob 50-letnici so mu podelili listino Častni meščan Kamnika (2. podelitev, prva je bila Maistru). Prijateljeval s kamniškim županom, s Francetom Steletom, z Nikom Sadnikarjem, Franom Albrehtom in Faniko Kratner (likovnica), obiskoval je je gostilno Vinska trta pri Vivodovih. Viri o njem Zanimivosti Nekaterim Kamničanom je v spomin napisal verze. Upodobil ga je Maleš (grafika – lesorez), Savinšek izdelal poprsje, Vavpotič pa portret v olju. Lovšin, Evgen, Rod in mladost Otona Župančiča Munda, Jože (ur.), 1991, Slovenski biografski leksikon, 1021 Kamniški zbornik … Albreht , Fran (1928): Jubilejni zbornik za petdesetletnico Otona župančiča Častni občan meščan Kamnika, podelitev 1928. Med študijem na Dunaju je imel hude gmotne težave, tudi stradal je, a se je udeleževal dunajskega umetniškega življenja in manj študiral. Lovšin pravi, da so belogardisti med akcijo proti NOB, dali Župančiču v podpis izjavo. Če jo podpiše, bodo sina Marka izpustili iz zapora. Dejal je: »Ne bom podpisal. Ne bom varoval teh starih kosti. Ne bom pljunil na vse, kar sem doslej sinu govoril. Naj pride, kar hoče, ne bom podpisal«. Sin je moral nato v Dachau. O slovenščini pa: »Največ napak imajo na vesti časnikarji. In te napake lezejo v rod. Počasi se udomačijo, tako nastane škoda v lepoti jezika …« 244 ŽURGA Janez, pater Janez 1885- 1969 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Živel, deloval in umrl v Kamniku. Naravoslovec, diplomiral leta 1925, geolog Pater frančiškan, duhovnik rezbar asistent na Tehniški fakulteti Prevod iz ruščine: Iz življenja kamnov. O starosti granita na Pohorju, 1926 Ovrgel je tezo, da je Pohorje staro gorovje, kar so potrdili tudi kasneje. Več strokovnih člankov: Geologija Pohorja, 1935. Nekoliko iz zgodovine Dolenjske, 1938. Uredil knjigo Čudodelnik s Primskovega, 1969. Poznavalec favne, flore in kamnin. Raziskoval je geološke osnove za gradnjo hidroelektrarn na drugih manjših rekah, tudi na Kamniški Bistrici. S svojimi nasveti je pomagal tudi pri sanacijah cerkva. Njegovo zadnje strokovno delo je bilo posvečeno cerkvi v Tunjicah (leta 1962). Leta 1956 je bil prestavljen v Kamnik, iz Kamnika je vršil pastoralno skrb za župnijo Nevlje. Ob rednem pastoralnem delu v samostanu, ki je zajemalo predvsem spovedovanje in maševanje, se je posvetil rezbarjenju, kjer mu je bilo v veliko pomoč znanje osvojeno pri študiju anatomije. Znani so predvsem njegovi križi. Viri o njem Zanimivosti V svojem zadnjem kamniškem obdobju je precej časa posvetil tudi zapuščini čudodelnika s Primskovega - Jurija Humarja. Pavlovec, Rajko (2010): Janez Žurga kot geolog, Kamniški zbornik 2010. Duhovnik o Žurgi: »Vedel je, zakaj so ga njegovi predstojniki poslali študirat naravoslovje, zavedal se je tudi, da se s tem pravzaprav odteguje svojemu osnovnemu poklicu, za katerega se je odločil v mladih letih … » Žurga opisuje dogodek s terenskega dela: »Zbiral sem razne vzorce kamnov za poznejše preiskovanje, vsakega zaznamoval, zavil v papir in spravil v nahrbtnik. Pri tem delu pridem neko popoldne ob treh do zadnje osamljene hiše pod vrhom. Truden in lačen, s težkim nahrbtnikom, polnim kamenja, se oddahnem, ko zagledam hišo, ki je imela nad vrati celo gostilniški znak. Prav ta trenutek pride iz hiše žena z motiko na rami ter zaklepa hišo. Prosim jo, naj malo počaka ter mi da vsaj malo kruha in vode. Oblečen sem bil v redovni obleki. »Nimam časa, meni se mudi na njivo,« pravi žena. Ko jo le še prosim in povem, da od zjutraj nisem še nič jedel, se vendar premisli in mi odpre vrata. Ona stopi k štedilniku jaz pa odložim težki nahrbtnik pri mizi. Žena pogleda nahrbtnik in vpraša, kaj pobiram. Mislila je, da zbiram žito ali kaj. Povem ji, da zbiram kamenje. – »Ah, ne šalite se, povejte zares, kaj zbirate?« - »I, kamenje,« pravim. – »Saj nisem več mlada, da bi se iz mene norčevali.« - »Pa poglejte,« ji pravim ter razvežem in ji pokažem nekaj vzorcev kamenja, zavitega v papir. Tedaj me žena pogleda z velikim usmiljenjem, hiti mi pripravljat kosilo in ne govori nič več. Kar na jok ji je šlo. Ni čudno. Ubogemu menihu se je v glavi zmešalo, da pobira namesto žita in jajc navadno kamenje po cesti in ga težko nosi domov. Prav vdano mi je postregla, denarja ni marala in ko sem se zahvalil in poslovil je še od vrat gledala za menoj s solzami v očeh «. Upokojen leta 1945 »zaradi slabega zdravja«, kar pa so znanci ovrgli. Verjetno je bilo 245 moteče, ker je bil pedagog duhovnik. Kako je kaznoval Ozno? Ozna ga je nezaupljivo spremljala in preiskovala, a je bila vsa njegova zapuščina »le kamenje«, bil pa je zelo iskan strokovnjak in so ga veliko vabili k raznim strokovnim vprašanjem. Ozna se mu je opravičila, vendar je on vsa dela odklanjal, z utemeljitvijo, da ne more delati, ker mu Ozna ne zaupa. ŽVOKELJ Dominik 1892 - 1975 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše V Kamnik prišel l. 1925 in bival do smrti v znani »Žvokljevi hiši«. Pravnik, diplomiral v Grazu Odvetnik Inštruktor smučanja v avstroogrski vojski Začetnik organiziranega smučanja v Kamniku, ko je iz 1. svetovne vojne prinesel smuči Predsednik Smučarskega kluba Kamnik. Leta 1925 je prevzel pisarno dr. Krauta v Kamniku, Bil je član glavnega odbora Planinske zveze Slovenije in gospodar Orožnove koče na Črni prsti. Bil je tudi vojaški smučarski inštruktor našega prvega planinskega polka v Kranjski gori. Dominik Žvokelj se je takoj po prihodu v Kamniku zavzel za organizirano športno delo. Od ustanovitve športnega kluba je bil njegov predsednik in v tem času je Kamnik postal za Ljubljano prvo športno središče na podeželju. Po dograditvi kopališča je dobil Kamnik smuško skakalnico in teniška igrišča ter organi. Viri o njem Zanimivosti Tudi prva tekma v državi v hokeju na ledu 7. februarja 1932 pade v to dobo. Po okupaciji je bil dr. Žvokelj prvi, ki ga je aretiral gestapo in nato z drugimi Kamničani poslal v taborišče v Šentvid. Po osvoboditvi se je vrnil v Kamnik in je v Tovarni usnja kot pravnik leta 1952 stopil v pokoj. Guček, Svetozar, 1979, Zgodovina zimskih športov v Kamniku, Kamnik, 1229-1979, 122 Ustno izročilo: Viktor Rebolj Zika, Ivan: kamniški šport, 1931 Vodil je zapiske o smučarskih dogodkih. Mož Klavdije Žvokelj. V 1. svetovni vojni je bil vojak na Krnu. V taborišču med 2. svetovno vojno je izmaknil popolni seznam prebivalcev Gorenjske, ki so bili določeni za izselitev, in ga skril v zračni dušnik na zidu. Po vojni je ta seznam prišel v prave roke, ko ga je dr. Žvokelj odkril v skrivališču. Od Planinske zveze Slovenije, Smučarske zveze Jugoslavije in raznih športnih organizacij je dobil več odlikovanj, priznanj in diplom. Mož Klavdije Žvokelj. 246 ŽVOKELJ GABRIJELČIČ Klavdija Pred 1896 - 1993 Povezanost s Kamnikom Akademski status, služba Dosežki in dela Delovanje, pomembno za Kamnik in širše Viri o njem Zanimivosti Živela v Kamniku od leta 1925 do moževe smrti. Profesorica francoščine in filozofije, študirala na Dunaju, v Pragi in v Grenoblu. Športnica smučarka, učila smučanje Pospeševala zanimanje za francoščino in francosko kulturo. Prva smučarka, ki je smučala na Triglavskem ledeniku. Pomembna v kulturnem življenju Kamnika. Bila je predsednica Krožka prijateljev Francije v Kamniku (Cercle des amis de la France à Kamnik), ustanovljenega leta 1932, ki je združeval kamniško inteligenco, 50-60 članov. Imela je francosko knjižnico. Prirejala je akademije in druge prireditve. Francoski ataše Eduard Remerand je obiskal Kamnik in ji osebno podelil francosko odlikovanje Palmes Academiques, medtem ko so člani krožka zapeli francosko in jugoslovansko himno. Med vojno so v prodtore krožka vdrči Nemci in zaplenili opremo, njenega moža pa zaprli, misleč, da je on predsednik krožka. Na prvih ženskih smučarskih prireditvah je tekmovala tudi Gabrijelčičeva. Po po maturi v Novem mestu in študijah na Dunaju in Pragi tri leta profesorica francoskega jezika na liceju v Ljubljani. Frantar, Svetozar: Klavdiji Žvokelj Gabrijelčič, Kamniški občan 1994, 33 Janez Žvokelj: pričevanje Članki o dejavnosti francoskega krožka dobitnica častnega naziva Officier d`Academie. francoskih priznanj: . Francoski krožek je obiskoval tudi Vladimir Bartol, ki je takrat bival v Kamniku. Žena Dominika Žvoklja. Žvokljeva družina je prirejala lutkovne igre v Krištofovi hiši na Šutni. Nemci so na sestanku, ki so se ga morali udeležiti vsi Kamničani, kričali: Konec z vsem, konec tudi s francoskim krožkom, kjer šuštita žamet in svila!« Njeno načelo: »Za lepoto in dobroto se vedno splača živeti«. 247
