38. DRAŽBA STARIH KNJIG IN TISKOV

Transcription

38. DRAŽBA
STARIH
KNJIG IN TISKOV
TRUBARJEV ANTIKVARIAT
20. NOVEMBER 2014
I
38. DRAŽBA
STARIH KNJIG IN TISKOV
ČETRTEK, 20. NOVEMBER 2014,
OB 18. URI.
DRAŽBENE KNJIGE IN TISKE
SI LAHKO OGLEDATE V TRUBARJEVEM ANTIKVARIATU
OD 17. 11. DO 20. 11. 2014
OD 8.30 DO 13.30 TER OD 15.30 DO 19.30,
NA DAN DRAŽBE, 20. 11., PA LE V DOPOLDANSKEM ČASU.
PRIJAVA NA DRAŽBO BO NA DAN DRAŽBE OD 17.00 DO 18.00 URE.
VLJUDNO VABLJENI!
Mladinska knjiga Trgovina d.o.o.
Slovenska 29, Ljubljana
Mestni trg 25, Ljubljana
TEL.: 01 2442 683
FAX: 01 2442 682
E-naslov: antikvariat@mk-trgovina.si
KATALOG SI LAHKO OGLEDATE TUDI NA
www.mladinska.com/knjigarne_in_papirnice/trubarjev_antikvariat
DELOVNI ČAS:
8.30 DO 13.30 TER OD 15.30 DO 19.30
SOBOTA 8.30 DO 13.30
NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO
II
1. Prunk, Ksenija, 1905-1994
MIČEK TIČEK, v besedi in sliki pripoveduje Ksenija
Prunkova,
Ljubljana : Tisk in založba Litografije J. Čemažar, [1929],
[44] str. ilustracije 16.5 cm.-polplatno, lepo ohranjen
izvod
Izklicna cena: 15,00€
*Prunk Ksenija, mladinska pisateljica in ilustratorka, rojena.
30. maja 1905 v Sežani, umrla 1. januarja v Ljubljani. Osnovno
šolo je obiskovala v Trstu in Rimu, gimnazijo v Trstu in Ljubljani. Na univerzi v Ljubljani je
študirala primerjalno književnost, francoščino in nemščino. 4 leta je študirala risanje pri M.
Sternenu, na oddelku za arhitekturo. Mladinske spise je objavljala v Našem rodu, Zvončku, zanje
je tudi risala ilustracije. Posebej je ilustrirala Kraguljčke, Miček
Tiček, Tovariša,Mikijev god, Barčica po morju plava, Pisane lutke,
Dija, Pastir, Živali in živalce, sodelovala je tudi v Cicibanu.
2. Mihelič, Mira, 1912-1985
PUHEK , ilustrirala Melita Vovk-Štih,
Ljubljana , Mladinska knjiga, 1967,119 str..ilustracije, 24 cm.zbirka Cicibanova knjižnica,
kartoniran, lepo ohranjen izvod
3. Makarovič, Svetlana,
REPLJA,
ilustriral Marjan Manček,
Ljubljana : Borec, 1988, [16] str. : barvne ilustracije 20 x
20.5 cm.-posebna knjižna izdaja revije Kurirček, broširan,
lepo ohranjen izvod
Izklicna cena:10,00€
4. Suchy, Josip 1869-1941
STAROINDIJSKE BASNI, BAJKE IN PRAVLJICE: (JÁTAKA) , po francoskem prevodu iz
sanskrita, priredil Josip Suchy, ilustriral Fran Plachy,
Ljubljana, Učiteljska tiskarna, 1932, 81 str. : ilustracije 24
cm, broširan, lepo ohranjen izvod
*Josip Suchy- Krištofov Pepček , slovenski pravnik, pisec in
prevajalec. Doma je bil iz premožne kamniške družine, ki ga je
po brezskrbnem otroštvu poslala na srednjo šolo
v Ljubljano in Gorico, kjer se je izkazal kot vnet humanist in
navdušen »latinec«. Po odlično opravljeni srednji šoli je študij
nadaljeval na Dunaju, kjer je leta 1907 diplomiral na pravni
fakulteti. Po študiju se je zaposlil na dunajski Trgovinski
zbornici, kjer se je hitro uveljavil v izvoznem oddelku zaradi
znanja slovanskih, romanskih in orientalskih jezikov, kar mu je
kmalu odprlo tudi pot v konzularno službo. Najprej je kot
odpravnik poslov (ataše) deloval v avstrijskih konzulatih v Aleksandriji in Carigradu, nato pa ga
je hrepenenje po daljnem vzhodu popeljalo v Perzijo in Indijo. Na Cejlonu (današnja Šrilanka) se
III
je seznanil z nemškimi učenjaki, ki so preučevali tamkajšnja ljudstva, hkrati pa se je tudi sam
poglobil v življenje vzhodnih narodov in v njihovo verstvo, zlasti budizem. Njegove izkušnje
bivanja pri budističnih menihih na tem otoku (leta 1910) so ga precej let pozneje (leta 1921)
privedle do tega, da je izdal knjižico »Uvod v buddhizem«, ki je nekakšen zgoščeni zgodovinski
uvod in oris Budovega življenja in nauka ter transkripcija sanskrta z budističnimi termini v
paliju. Istega leta je objavil tudi Staroindijske basni, bajke in pravljice, (Jātaka), ki vsebujejo izbor
prigod iz prejšnjih življenj Bude. Postal je eden najvidnejših pripadnikov ljubljanske kulturne
smetane, ki je dala kritični pečat dogajanjem v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Bil je tesen
prijatelj pesnika Otona Župančiča, slikarjev Hinka Smrekarja, Gvida Birolle, kamniškega
rojaka Ivana Vavpotiča, ilustratorja Nika Pirnata, pisca Cvetka Golarja in drugih. Kot publicist je
objavljal članke v večini takratnih slovenskih in jugoslovanskih časnikov. Nekatera njegova dela,
kot na primer Filozofski slovar, prevod Horacija in Renanovo Življenje Jezusa Kristusa, so ostala
zgolj v rokopisih.
5. BERILO ZA GLUHO MLADINO, sestavila Ivan Kavčič
in Miodrag Manojlovič, prevedla in priredila Draga in
Emil Ulaga, ilustrirala Rosa Babič- Kosanovič, naslovno
stran Sava Nikolič
Beograd, Kosmos 1957, izdal Centralni odbor zveze
gluhih Jugoslavije, 98 str.+2,
ilustracije, 24.5 cm, polplatno,
lepo ohranjen izvod.
6.Karel Jaromil Erben 18111870; Ivan Romih 1913PRAVLJICA O DEBELUHU,
DOLGINU IN BISTROGLEDU,
originalne risbe Ivan Romih,
tekst pod risbo pisalni stroj
Ljubljana 1942, samozaložba,100 str. z ilustracijami,
28.5 cm, platno, lepo ohranjen izvod, redkost
7. Vdovič, Stanislav, 1885-1947,
LETEČE COPATE: pravljice Janez Rožencvet ; risbe
Milko Bambič, Gorizia: Gor. Mohorjeva družba, 1933,
79 str. : ilustracije, 17cm, broširan, lepo ohranjen izvod
*Vdovič Stanislav, pisatelj, rojen 1. novembra 1885 na
Turjaku, umrl 30. julija1947 v Ljubljani. V Ljubljani je
obiskoval obrtno šolo (rezbarstvo) in nadaljeval študije v
Gradcu. Postal uradnik (knjigovodja, korespondent) pri raznih
zasebnih podjetnikih v Ljubljani in Trstu. Pod psevdonimom
Janez Rožencvet je objavljal kratke, skrbno izdelane črtice in
moderne pravljice, večinoma s kritičnim čutom in družbeno
vzgojnim jedrom.
IV
8. Bor, Matej, 1913-1993
SLIKE IN PESMI O ŽIVALIH/Matej Bor; naslikal Maksim Sedej
Pravo ime avtorja je Vladimir Pavšič
Ljubljana : Mladinska knjiga, 1952 (v Ljubljani : Ljudska
pravica).- [16] str. : ilustracije 34 cm.- -kartoniran, zelo lepo
ohranjen izvod
9. Levstik, Fran,1831-1887; Bricelj, Suzana, 1971MARTIN KRPAN Z VRHA/ Fran Levstik, ilustracije in
oblikovanje Suzana Bricelj
Ljubljana Delo, 1999.- [63] str. : barvne ilustracije, 27 x 37 cm.-platno, ščitni ovitek, zelo
lepo ohranjen izvod
* Suzana Bricelj je bila rojena leta 1971 v Ljubljani.
Mladostna leta je preživela v Novem mestu. Na
akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je
diplomirala leta 1998. Nekaj študijskih mesecev je
prebila v Bratislavi (1996), kjer je študirala na
oddelku za vizualne komunikacije, dve leti pa v
Parizu (2000–2002), kjer je opravljala podiplomski
študij. Kot ilustratorka ali oblikovalka se loteva
slikanic, proze in učbenikov. Njena dela je najti v
Cicidoju, Cicibanu in Pilu. Imela je že kar nekaj samostojnih razstav, ukvarja pa se predvsem z
ilustriranjem knjig in časopisov. Njene stvaritve so polne vitalnosti, bralca pa prevzamejo in na
besedilo gleda s povsem drugačnimi očmi. Je prejemnica številnih nagrad in velja za eno najbolj
uspešnih slovenskih ilustratork.
10. Deržaj, Edo; Černej, Anica, 1900-1944
KAPLJICE slike izdelal Edo Deržaj, besedilo priredila
Anica Černejeva
Ljubljana Mladinska Matica,
1934 , [58] str. : ilustracije;
17 cm.-broširana, prva
izdaja, zelo lepo ohranjen
izvod
11. Perovšek, Janez
PRAVLJICA O OSVOBILNI
FRONTI Janez Perovšek - Pelko ; ilustriral Pavle Šimec
Knjižnica Propagandnega odseka IV. operativne zone NOV
in PO Slovenije ; zv. 3.-1944.- 19 str. : ilustracije 20 cm.broširan, dobro ohranjen izvod, redkost
V
12. FATIMSKI PASTIRČKI s prilogo Rožni venec:
slikanica
Celovec : Dušnopastirski urad, 1956, Celovec Tiskarna
Družbe sv. Mohorja zbirka: Knjižnica "Otroka božjega"
zv. 2,-24 str. : ilustracije, 21 cm.-broširana, zelo lepo
ohranjen izvod
13. Bürger, Gottfried August, 1747-1794
ČUDOVITA POTOVANJA...BARONA MÜNCHHAUSNA
ALI PO NAŠE
LAŽNIVEGA
KLJUKCA...prevedel
Vladimir Kralj ;
ilustriral Gustav Doré
Ljubljana, Mladinska
knjiga, 1956, Tiskarna ljudske pravice, 171 str.: ilustracije,
21 cm.-kartoniran, ščitni ovitek, zelo lepo ohranjen izvod
14. Geister, Iztok; Pogačnik, Marko
GOBE V KNJIGI, Plamen in Pogačnik, Ljubljana : samozaložba, 1968, 40 str. : ilustracije
9 x 21 cm.-broširan, lepo ohranjen izvod, knjigo sta izdala kot člana skupine OHO.
*OHO je slovenska umetniška skupina, ki je delovala v letih 1966 do 1971. Poleg likovnikov je
združevala tudi literate in druge ustvarjalce. Člani skupine so bili Marko Pogačnik, Marjan
Ciglič, Iztok Geister, Milenko Matanović, Franci Zagoričnik, Tomaž Brejc, David Nez, Tomaž
Šalamun, Aleš Kermauner in drugi. Ohojevci so govorili o verbivoko-vizualizaciji. Od tod tudi izbira imena, ki je kombinacija
dveh krnitev, oko in uho. Za Oho je značilen način ready made,
kjer predmetu odvzamemo prvotno funkcijo in mu dodelimo
novo.
15. CIGANOVA OSVETA: povest ,poslovenil Silvester
Ljubljana, Anton Turk knjigar v Ljubljani 1925,IV.
natisk,71 str.,17 cm.-broširan, lepo ohranjen izvod.
Prevajalec Silvester Košutnik 1874-1944.
VI
16. Balantič, France, 1921-1943
VENEC France Balantič ; uvod Tine Debeljak (19031989 ) z lesorezi opremil Marijan Tršar (1922-2010)
Ljubljana , Zimska pomoč 1944, natisnila Učiteljska
tiskarna.- XXI, [34] str., ilustracije, 22 cm.-izdala
Zimska pomoč kot svojo knjigo za bibliofilsko knjižno
tombolo v letu 1944, broširan, zelo lepo ohranjen
izvod, bibliofilska izdaja št. 173 , podpisa Tineta
Debeljaka in Marjana Tršarja
17. Aškerc, Anton, 18561912
IZLET V CARIGRAD:
popotne črtice spisal Anton Aškerc
Ljubljana Narodna tiskarna 1893, 73 str.; 15 cm.-ponatis iz
"Slovenskega naroda", broširan, dobro ohranjen izvod.
18. Marx, Karl,1818-1883; Engels, Friedrich,1820-1895
KOMUNISTIČNI MANIFEST risba Ro Marcenaro ; priredba
prevoda Mojca Dobnikar
Strip.- Ljubljana Tribuna, [1981] , 107 str. : ilustracije,
24 cm.- Podatek o ponatisu na str. 107, broširan,
dobro ohranjen izvod
*Rodolfo Marcenaro rojen v Genovi, je pionir na področju
animiranih reklamnih risank. Delal je na področju založništva in
televizije (Studio K, Tipofilm, TVS) in s sinovoma leta 1980
ustanovil podjetje, specializirano za elektronske umetnosti. Za
Edizioni Ottaviano v Milanu, je leta 1976 narisal stripovsko
različico Komunističnega manifesta. Kot risar je delal pri številnih
časnikih in revijah.
19. Franz von Assisi 1181/2- 1226
LEGENDEN VOM HEILIGEN FRANZ/ übertragen von Karl
Toth, bilderschmuck von Maximilian Liebenwein
Zurich; Wien; Leipzig: Amalthea verlag, 1920.-106
str.,ilustracije 15 cm.-kartoniran, dobro ohranjen izvod,
podpis Srečka Kosovela in letnica 1922
VII
20. Pirc, Franc, 1785-1880
NEKATERE PESMI zložil in na svitlo dal Frančišk Pirc
Ljubljana , samozaložba 1874, 40 str. ; 16 cm.-prva izdaja,
prevezan, broširan, zelo lepo ohranjen izvod
* Franc Pirc (tudi Pirec, angleško Francis Xavier
Pierz), slovenski katoliški duhovnik, misijonar, sadjar in pionir v
Ameriki. Pirc je študiral teologijo in 13. marca 1813 postal
duhovnik. Do leta 1835 je kot duhovnik služboval v raznih
krajih tedanje Kranjske. Velika lakota v letih 1817 in 1818 ga je
pripeljala do spoznanja, kaj pomeni sadje v ljudski prehrani. Kot
preudaren gospodar, se je odločil, da se bo posvetil do takrat še
neznani panogi narodnega gospodarstva - sadjarstvu. Napisal je
prvo slovensko knjigo o sadjarstvu Kranjski Vrtnar, ki je izšla
leta 1830. 16. junija 1835 se je kot misionar odpravil
v Ameriko in tam opravil pomembno pionirsko delo pri
naseljevanju in kultiviranju nove domovine. Od prihoda, do leta, 1852 je deloval v pokrajini ob
gornjem Michiganu, potem pa do leta 1873 v Minnesoti. Ustanovil je več novih mest in naselij,
deloval pa je tudi med Indijanci. Ameriko je zapustil leta 1873 in se vrnil v domovino. Po njem se
imenuje mesto Pierz v Minnesoti.
21. Skuhala, Peter,1847-1913
POPEVKE / po muropoljskem ali panonsko-slovenskem
narečju zložil Peter Skuhala
Maribor, samozaložba 1907, 80 str., 1 foto. pril. z avtorjevo
sl. , 20 cm.-platno, knjiga je prevezana, zelo lepo ohranjen
izvod
* Skuhala Peter, pesnik in pripovednik v
»murskopoljskem« narečju. Po končani osnovni šoli v
Ljutomeru je hotel kmetovati, a so ga sošolci zvabili na
gimnazijo v Maribor, kjer je kot šestošolec dobil iz
Schillerjeve ustanove pesniško nagrado in 1870 opravil
maturo. Vojaški rok je služil v Gradcu, hkrati pa je študiral
bogoslovje. Bil je pomožni duhovnik pri Šmiklavžu (Slovenj
Gradec), leta 1875 vstopil v nemški viteški red. Bil je
kaplan in provizor pri Miklavžu (Ormož), župni upravitelj v Središču, ter Veliki Nedelji,
pokoj pa je preživel v Ljutomeru. Vesel in šaljiv je sam založil
in objavil svoji v »murskopoljskem« narečju spisani zbirki:
Popevke in Povesti, črtice in nekatere pesmi.
22. Makarovič, Svetlana
S KREMPLJEM PODČRTANO: časopisne kolumne
Ljubljana, Center za slovensko književnost, 2004 ,122 str. ;
22 cm.-(zbirka:Aleph 95).-kartoniran, dobro ohranjen izvod
VIII
23. Gregov, M.K.-Kunc, Matija ,1853-1922
KAPLJICE ZA SRCA IN MOŽGANE DRUŽINI SLOVENCEV,
HRVATOV IN SRBOV ZA VPORABO OB POSTNIH DNEH,
zapisal M.K. Gregov
Ljubljana, samozaložba, 1919, 30 str.; 16 cm.-broširan, zelo
dobro ohranjen izvod. (M.K. Gregov je psevdonim Matije Kunca)
24. Wambrechtsamer, Anna, 1897-1933
ZA STARO PRAVDO , zgodovinska igra v šestih slikah iz časa
kmečkih bojev, slovenski spisala Ana Wambrechtsamer, za
tisk priredil Niko Kuret
Planina pri Sevnici, Prostovoljna gasilska četa, 1938, 70 str. ; 1 fotografija, 17 cm.broširan, zelo dobro ohranjen izvod
*Ana Wambrechtsamer , nemško-slovenska pisateljica. Ana
se je rodila kot drugi otrok trgovcu in posestniku Friedrichu
Wambrechtsamerju, ki je izviral iz stare celjske meščanske
družine, in Mariji, rojeni Rožanc, hčerki bančnega uradnika iz
okolice Celja. V zgodnjih otroških letih se je srečevala
z nemščino in pretežno tudi s slovenščino, ki so jo govorili
hlapci na domačen posestvu oz. širša kmečka okolica. Leta
1903 je začela obiskovati šolo na Planini, v letu 1908 pa je
odšla v meščansko šolo v Celje, kjer je spoznala nacionalne
napetosti med nemško in slovensko govorečimi prebivalci
mesta in okolice. Naslednje leto je družina prodala posest
na Planini in se preselila v Studence pri Mariboru. Leta 1913 je
zbolela za hudo obliko pljučnice in opustila šolanje na učiteljišču v Mariboru. V letu 1914 ji je
umrl oče. Mati je bila upravnica pošte v Studencih in tudi Ana je leta 1915 začela obiskovati tečaj
za poštno uslužbenko. Kot pripravnica je bila dodeljena materi in tu delala do leta 1919. Po
propadu monarhije sta Wambrechtsamerjevi nadaljevali službeno pot v St. Lambrechtu (Zg.
Štajerska), po materini upokojitvi je Ana vodila tamkajšnjo pošto. S pomočjo knjig iz bližnjega
samostana si je ustvarila obsežno znanje ter pridobila mnogo inspiracij za svoja literarna in
zgodovinska dela. Leta 1920 jo je pot prvič zanesla na Dunaj, ki jo je tako prevzel, da je začela
razmišljati o opustitvi starega poklica. Najprej je bila premeščena v Frauental pri Lassnitzu, nato
pa v Liebenau pri Gradcu. 1922 se je poročila z dvajset let starejšim višjim poštnim uradnikom
Hansom Sigmundtom. Zakon je razpadel že po dveh letih in Ana ga je v pismih označila kot
svojevrstno napako. Po ločitvi se je povsem posvetila pisanju vse do
zgodnje smrti. Pokopana je v rojstnem kraju. Njeno največje delo, ki
ga je napisala v nemškem jeziku, je roman Danes grofje celjski in
nikdar več. Žal ni dočakala njegovega izida, vendar ji je po smrti
prinesel največje priznanje in bil večkrat ponatisnjen v nemškem in
slovenskem jeziku.
25. Kalidasa
URVAŠÎ : indijska drama Kâlidâsova, na slovenski jezik preložil
Karol Glaser
Trst, samozaložba Karel Glaser, 1885, zbirka: Indijska Talija,
zbirka indijskih gledaliških iger zv. 1, 100 str. ; 17 cm.polplatno, prevezan, dobro ohranjen izvod, redkost
IX
26. Samsa, Mara,1906-1959
TRST JE KLICAL, ilustriral Janez Pirnat
Trst , Založba tržaškega tiska, 1958, 180 str., 12 foto. pril. z
ilustracije 19 cm.-broširan, dobro ohranjen izvod
*Samsa, Mara- časnikarka, družbenopolitična delavka. Še kot otrok
je osirotela in nato mlada leta preživljala pri sorodnikih. Po
končanem obveznem šolanju v Trstu, je obiskovala učiteljišče v
Tolminu in maturirala v Vidmu leta 1925. Poučevala je v raznih
krajih na Postojnskem in kasneje na Štajerskem, kjer se je vključila v
prosvetno in športno življenje. Ob napadu na Jugoslavijo se je
pridružila Soški legiji in bila izgnana v Srbijo. Že poleti 1941 se je
vrnila v Ljubljano in začela sodelovati z OF, decembra 1942 so jo
aretirali, poslali v Gonars in nato na Rab. Po kapitulaciji Italije je z Rabsko brigado prišla na
Primorsko, kjer je bila pri PNOO-ju zadolžena za večerne tečaje. Kmalu po prihodu v Trst, je
februarja 1944, padla v roke Collottijevim agentom, vendar ji je uspelo zbežati k partizanom.
Konec vojne je zaradi bolezni dočakala v partizanski bolnici. Po ozdravitvi, leta 1947, se je
zaposlila kot časnikarka na Ljudskem tedniku in kasneje na Primorskem dnevniku. Leta 1951 se
je spet zaposlila v šolstvu, poučevala je v Plavjah in nato v Dolini do ponovitve bolezni. Veliko je
objavljala že pred in med vojno v Istri, Partizanskem dnevniku in kasneje v Jadranskem
koledarju, Primorskem dnevniku, Razgledih, posvečala se je predvsem ženski in mladinski
problematiki. Po njej nosi ime osnovna šola pri Domju, zaslužna je za ustanovitev revije Galeb,
katere prva urednica je bila.
27. Belec, Matija,1877-1952
ROMARSKA
Sv. Bolfenk v Slov. goricah; samozaložba, Ptuj, Tisk W.
Blanke.-3 str.; 24 cm.-poezija, pesem, zelo lepo ohranjen
izvod, redkost
*Matija Belec 1. 9. 1877, Ločki Vrh–29. 5. 1952, Bišečki
Vrh, ljudski pesnik in pisatelj
28. Cimperman, Fran
Serafin
PESNI zložil Franjo Ser.
Cimperman ; urédil Josip
Cimperman
Ljubljana, samozaložba Josip Cimperman, 1874, 27,+ V
str. , 14 cm.-polplatno, dobro ohranjen izvod, posvečene
dr. Jakobu Radoslavu Razlagu.
in
Mohorič, Fran 1866-1922
DR. J. RADOSLAV RAZLAG
Maribor, 1918 , Tiskarna sv. Cirila.- 56 str. 24 cm.Ponatis iz Časopis za zgodovino in narodopisje,-polplatno,
zelo dobro ohranjen izvod
in
X
LETAK ZA PROSLAVO 100-LETNICE ROJSTVA DR.J.R. RAZLAGA IN SLOVESNO
ODKRITJE NJEGOVEGA SPOMENIKA PRI MALI NEDELJI DNE 1. AVGUSTA
Mala Nedelja 12. Julija 1926.-list 17 x 11 cm.-zelo dobro ohranjen izvod
* Radoslav Razlag - Jakob, slovenski pisatelj, pesnik in politik, deželni glavar Kranjske.
V Gradcu je študiral filozofijo, bogoslovje in pravo. V začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec
izvoljen v štajerski deželni zbor. Tu je skupaj z Nemcem Mihaelom Hermannom in kasneje
z Josipom Vošnjakom odločno nastopal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal
federalistično ureditev Avstrije. Leta 1867 je bil ponovno izvoljen, a je že naslednje leto odstopil.
Leta 1868 se je kot govornik udeležil prvega tabora v Ljutomeru.
Leta 1869 je bil izvoljen za poslanca kmečkih občin v deželni zbor. Avstrijska vlada, ki jo je tedaj
vodil Karel Hohenwart, ga je 11. septembra 1871 imenovala za kranjskega deželnega glavarja.
Tako je Štajerc Razlag postal prvi slovenski deželni glavar Kranjske.
29. Lavtižar, Josip, 1851-1941
LIPNIŠKI GRAD PRI RADOVLJICI : zgodovinska povest iz 14.
in 15. stoletja
Radovljica , Radovljiško prosvetno društvo, 1939 , 123 str.,
[4] f. prilog, 21 cm.-polplatno, zelo dobro ohranjen izvod
*Lavtižar Josip, potopisec, zgodovinar in glasbenik, je obiskoval
ljudsko šolo doma in v Ljubljani, kjer je dovršil gimnazijo in
bogoslovje, kaplanoval je v Gorjah, v Poljanah nad Škofjo Loko, v
Šenčurju, upravljal župnijo Bukovščico v Selški dolini, bil župnik v
Kokri, na Bledu in v Ratečah; 1921 je dobil naslov duh. svetnika.
Spada med Slovence, ki so največ in najdlje potovali. V njegovih
potopisih, ki jih označuje mirno, epično pripovedovanje,
prevladuje subjektivnost; iz potopisov po slovanskem svetu veje
topel dih slovanskega navdušenja.
30. Karlin, Maksimiljana, Alma 1889-1950
GEDANKEN- pesem, 6 kitic, rokopis, črnilo 2 str,28 x 21.5 cm.vodni žig ,podpis avtorice, lepo ohranjen izvod.
31. Osojnik, Iztok
RESNIČNI TEKSTI: the grapefruit
storry : berem in prepisujem
Osaka , Inštitut za Unapredživanje &
Plasma "Glupe" Tehnologije, 1981.- 72
str. ; 24 cm.-zbirka - edicija Pest, slovenski, hrvaški, angleški,
tekst,broširan, japonski tisk, ciklostil, original vezava, dobro
ohranjen izvod, podpis avtorja, redkost
*Iztok Osojnik, slovenski umetnik in komparativist. Ustanovil je
več umetniških gibanj, med njimi je soustanovil anarhistično
podrealistično gibanje, umetniško gibanje Garbage Art ter druge.
XI
Študiral je primerjalno književnost na Univerzi v Ljubljani pod vodstvom literarnega
zgodovinarja in filozofa Dušana Pirjevca. Še prej je začel študirati arheologijo, a se je nato
prepisal na primerjalno književnost. Med študijem je s pesnikom Juretom Detelo in
sociologom Iztokom Saksido sodeloval pri izdaji dela Podrealistični manifest leta 1979, kasneje
pa je bil tudi član avantgardnega združenja Pisarna Aleph. Prepotoval je Evropo,
del Indije ter Jugovzhodne Azije. Med letoma 1980 in 1982 je nadaljeval s podiplomskim
študijem na Kansai Gaidai Univerzi v Osaki na Japonskem. Leta 2011 pa je doktoriral iz
zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Osojnik je vsestranski
intelektualec, ki je hkrati dejaven na več področjih javnega delovanja, je refleksivno-analitičen
avtor. V Sloveniji vodi Poletno rezidenco Vermont Collegea, Mednarodno pesniško prevajalsko
delavnico in še mnoge druge. Poleg vsega naštetega je Osojnik, kot slikar in scenograf, sodeloval
tudi z Dušanom Pirihom in Ano Monro in je eden od ustanoviteljev galerije Equrne. Izdal je 27
avtorskih knjig poezije,prevajal pa tudi iz kitajščine,
ukrajinščine, španščine, hrvaščine.
32. Belec, Matija, 1877-1952
SKRITA SREČA kratka proza,
Sv. Bolfenk v Slov. Goricah, samozaložba Matija Belec,
1929 , 111 str., z avtorjevo sliko. 19 cm.broširan, dobro ohranjen izvod, redkost
33. Košir, Jože, 1946-1980,
IZ POETOVE ZABELEŽKE: "manifest"
zdajšnji civilizaciji,
Plantan, samozaložba (1965), izdaja
1977, 17 str., 10.5 x30 cm.- ciklostil,
broširan lepo ohranjen izvod.
*napisal, tiskal, rezal, vezal, izdal, registriral in prodal-avtor. Manifest
individua posvečam vsem tistim, ki so se zaradi berzobzirnosti te
civilizacije pokončali in ki niso bili-ob spoznanju- dovolj pripravljeni
živeti v brez-izhodnosti tega časa. ( iz knjige).
34. Zajec, Milan 1925-2013
UŠEL SEM SMRTI
Buenos Aires : Slovenska beseda 1949, 52 str. 18 cm.Zbirka:Slovenska beseda, knjižna založba, knjiga 1,
broširan, lepo ohranjen izvod.
XII
35. Janko Osojnik-Pivko, Ljudevit, 1880-1937
ŠALJIVEC IZ PODRAVJA: Zbirka pripovedk iz štajerskega
Podravja
Ljubljana, samozaložba 1910, tisk Dragotin Hribar,79
str., 21 cm.-broširan, dobro ohranjen izvod. (Janko
Osojnik je psevdonim Ljudevita Pivka)
36. Kralj, France, 1895-1960
KRALJ MATJAŽ , ilustriral Fran Kralj
Ljubljana, Anton Stele, 1921, tisk Jugoslovanska
tiskarna, [36] str. : ilustracije 18 x 21 cm.- knjiga zvezana
s trakom, broširan, dobro ohranjen izvod.
*France Kralj je vodilna osebnost slovenskega
ekspresionizma in poznejše nove stvarnosti.
V letih 1901/07 je obiskoval ljudsko šolo na Vidmu pri
Dobrepolju. 1907. leta je šolanje nadaljeval na Umetnoobrtni šoli v Ljubljani, kjer je leta 1912 zaključil šolanje
na oddelku Strokovne šole za lesno in kamneno
kiparstvo. V letih 1912/13 je bil pomočnik v delavnici
podobarja Alojzija Podlogarja v Celovcu. Leta 1913 se
je vpisal na kiparski oddelek likovne akademije na
Dunaju (prof. von Heller, Schmidt in Müllner). Zaradi
vpoklica na fronto je junija 1915 študij začasno
prekinil, končal pa ga je leta 1919. V naslednjih dveh
letih se je slikarsko izpopolnjeval na praški akademiji.
Vrsto let je bil profesor na ljubljanski Srednji tehniški
šoli in bil aktiven v okviru delovanja različnih likovnih
društev. 1933 je izšla umetnikova avtobiografija Moja
pot. Leta 1937 je na svetovni razstavi v Parizu prejel nagrado za skulpturo Žrebe. France Kralj
sodi med najizvirnejše likovne ustvarjalce 20. stoletja pri nas. Njegovo ime je bilo v letih 19201923 sinonim ekspresionizma na Slovenskem v vseh likovnih zvrsteh.
37. Kragelj, Andrej, 1853-1901
ILIJADA: povest slovenski mladini , prosto po Homerju
pripoveduje Andrej Kragelj
Gorica, Narodna tiskarna, 1900 , 267+ VI str. ; 21 cm.-platno,
prevezan, zelo lepo ohranjen izvod
* Kragelj Andrej, prevajalec, klasični filolog. Po osnovnem šolanju
v domačem kraju je v Gorici zaključil gimnazijo ter nadaljeval s
študijem v Gradcu in na Dunaju, kjer je zaključil klasično filologijo
ter opravil državni izpit za gimnazijskega profesorja. Kot profesor
latinščine, stare grščine in slovenščine je poučeval na šolah v
Ljubljani, Kočevju in nato do smrti kot gimnazijski profesor v
Gorici. Umrl je za posledicami tuberkuloze.
Že kot dijak je bila aktiven pri društvu Lipa, v času študija na
Dunaju pa je bil član akademskega društva Slovenija. Med drugim
je zbiral narodopisno gradivo in leta 1886 zapisal tolminsko
pripovedko Sam. Najbolj znan in cenjen je po vzornem
prevajalskem delu, predvsem po delih Homerja oziroma po prozni
XIII
interpretaciji njegovih del. Ukvarjal se je tudi s publicistiko. V
političnem smislu je bil Kragelj blizu Gregorčičevemu krogu in je
odločno nasprotoval Mahniču. Poleg prijateljevanja s Simonom
Gregorčičem je bil v dobrih in tesnih stikih tudi s Simonom Rutarjem.
Gregorčič mu je posvetil več verzov, osmrtnico in nagrobni napis, v
svojih črticah ter v pesmi pa ga je opisal tudi Ivan Pregelj.
NAŠI ZASLUŽNI MOŽJE
Jesenice, Tiskarna A. Blažej, 1942 . 165 str. ; 19 cm.-broširan,
odlično ohranjen izvod
*Podajamo življenjepise o naših svetnih zaslužnih možeh, ki so delovali za izobrazbo našega
naroda. Med štiridesetimi tukaj opisanimi so bili nekateri učitelji ,
profesorji, doktorji in pravniki. Več je bilo zdravnikov, umetnikov in
skladateljev. V precejšnem številu srečujemo pisatelje. Vrh vsega pa še
enega slavnega matematika in vojaškega poveljnika, dva priljubljena
ljudska pevca, enega razumnega čebelarja in enega posebno
nadarjenega zidarskega mojstra. Vsem smo dolžni iskreno hvaležnost
kot vnetim delavcem za domovino. Njih zgled nas vabi, da storimo tudi
mi kaj koristnega za narod. Razvrščeni so od najstarejših do najmlajših.
Nihče jih ne prikliče iz groba zdaj temin, sijajen, drag in svet na njih naj
je spomin.( iz uvoda ).
39. Lavtižar, Josip 1851-1941
SPOMINI-dokumentarna literatura
Ráteče-Planíca , samozaložba J. Lavtižar, 1926, 243 str., [1] foto. pril. z avtorjevo sliko
vinjete ; 20 cm.- broširan, zelo lepo ohranjen izvod
40. Lavtižar, Josip 1851-1941
ŠENTJOŠKI GOSPOD ŠIMEN IN NJEGOVI SODOBNIKI :
zgodovinska povest iz 18. stoletja
Ráteče-Planica na Gorenjskem : založil pisatelj, 1938 ,122 str., [1]
foto. pril. s sl. Svetega Jošta nad Kranjem ; 20 cm.-polplatno, dobro
ohranjen izvod
PRIMOŽ TRUBAR : verska slika našega naroda iz 16. stoletja
Ráteče - Planíca na Gorenjskem samozaložba, 1935, 128 str., [1] pril.
s Trubarjevo sl. in Trubarjevim podpisom ; 21 cm.-polplatno, zelo
lepo ohranjen izvod, posvetilo in podpis avtorja
XIV
42. Belec, Matija,1877-1952
SOLZNA AVSTRIJA : v spomin prelivanja krvi in svetovne
vojske 1914-1915-1916, napisal, založil in na svetlo dal Matija
Belec
Sv. Bolfank v Slov. goricah ,1916, tiskal W. Blanke v Ptuju,
71 str., portreta avtorja in Franca Jožefa I., 19 cm.- broširana,
zelo lepo ohranjen izvod, redkost.
*tukaj vam podam tedaj dragi mi Slovenci in Slovenke svoj prvi
zvezek svojih pesmic pod naslovom » Solzna Avstrija, v spomin
prelivanja krvi in svetovne vojske.« Bodi vam v tolažbo na ta
strašni čas. Bog daj, da bi bil skoraj konec te strašne vojske.
Potem pa, ko bodo zacelile zopet se krvave rane, bodemo si spet
zapeli kakšno veselo. Sv. Bolfank, dne 21. maja 1916, Matija Belec.
(iz uvoda)
43. Stoll, Heinrich Wilhelm, 1819-1890
GRŠKA MYTHOLOGIJA, po nemški mythologiji Grkov in Latincev
poslovenil Lavoslav Koprivšek
Novo mesto , J. Krajec, 1887 , 311 str. : ilustracije 15 cm.-zbirka:
Narodna biblioteka ; snopič 27-32, platno, prevezana knjiga, zelo
dobro ohranjen izvod.
*znanje mithologije starih Grkov in Rimljanov je vsakemu neogibno
potrebno,ki se mej omikane in izobražene šteje; kajti Grki in Rimljani so
še zdaj ( no ne čisto tako) učitelji pravega
in dobrega okusa in ostali bodo tudi
zanamcem.
44. Schumi, Franz, 1848-1916
URKUNDEN-UND REGESTENBUCH DES HERZOGTUMS
KRAIN
Laibach : der Herausgeber, 1882-1887,2zv., Zv.1: 777-1200.
- 1882-1883. - 210 str, zv.. 2: 1200-1269. - 1884-1887. - 470
str, v 1. knjigi, 23.5 cm.-polplatno,
45. Schumi, Franz, 1848-1916
ARCHIV FÜR HEIMATKUNDE : Geschichtsforschungen,
Quellen, Urkunden und Regesten
Laibach : der Herausgeber, 1882-1887, 2 zv. (zv.1. - 1882-1883. VIII, 338 str.,zv. 2. - 1884-1887. - [X], 393 str.), 24.cm.-polplatno,
* tako se imenuje list, posvečen znanstvenemu raziskovanju kranjske
zgodovine. Prva številka prinaša sedem latinskih listin o najstarejšem
slovenskem županu, Trubarjevo pismo deželnim stanovom, ki je tu
prvič objavljeno...
XV
**Franz Schumi, slaščičar, zgodovinar. Doma se je izučil
slaščičarske obrti in se izpopolnjeval na Dunaju, Budimpešti,
Franciji in Bukarešti, hkrati se je učil tujih jezikov. Leta 1875 se
je vrnil v Ljubljano , kjer je imel slaščičarsko delavnico
(poznejša tovarna ŠUMI). Kot velik ljubitelj zgodovine je zbiral
razne listine, jih prepisoval v avstrijskih in furlanskih arhivih.
Objavil jih je v zbirki Urkunden. Izdajal je časopis Arhiv, ki ga je
sam urejal in je bil tudi glavni pisec člankov .Ukvarjal se je s
teozofskimi vprašanji in v tujini izdajal mesečnik o teh
vprašanjih.
46. Steklasa, Ivan, 1846-1921
ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT NA DOLENJSKEM,
ima 56 slik, 2 načrta in 2 zemljevida
Ljubljana, samozaložba, 1913, 337 str., ilustracije,
1zganjen zvd., 23 cm.-platno, lepo ohranjen izvod.
*Steklasa Ivan, zgodovinar, v Šentrupertu je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa v Novem
mestu. Na univerzi v Gradcu je končal študij zgodovine, zemljepisa in slavistike. Bil je domači
učitelj pri grofu Josipu Barbu na Rakovniku, od tod je šel za profesorja na gimnazijo v Karlovcu.
Leta 1890 je začel delati na učiteljišču v Zagrebu. Leta 1917 se je preselil na svoje posestvo v
Šentrupertu. Na samostojno raziskovanje zgodovine po (tiskanih) virih je Steklasa napotil šele
učeni R. Lopašić, ki ga je srečal v Zagrebu. Poslej je pridno obdeloval Lopašićeve Spomenike
hrvaške krajine in črpal iz njih snov za zgodovinske razprave. Vse se nanašajo vsaj posredno na
slovensko zgodovino in so ohranile trajnejšo vrednost.
47. Freyer, Henrik, 1802-1866
ALPHABETISCHES VERZEICHNISS ALLER ORTSCHAFTSund Schlösser-Namen des Herzogthums Krain : in deutsch
und krainischer Sprache als Commentar zur Special-Karte
des Herzogthums Krain, Laibach : Joseph. Blasnik, 1846,
159 str,21.5 cm.-usnje, lepo ohranjen izvod.
Privezano:1 Ausweis uber alle in der Laibacher
Diocense, Wien ,H.F. Muller, 36 str., Als Gratis Beigabe zu
Freyers Karte von Krain. 2 Subscriptionliste auf die Karte
von Krain von H.Freyer 1844-1846, 10 str, 3x Oznanila za
special karte von krain dva v slovenščini in en v nemškem
jeziku.
*Henrik Freyer, slovenski botanik, farmacevt,
kartograf in naravoslovec. Henrik Freyer izhaja iz znane
idrijske lekarniške družine. Že njegov ded Ernest, ki je bil rojen
v Žatcu na Češkem in je bil lekarnar v Idriji, se je ob prostem času ukvarjal z botaniko. Njegov oče
Karel je kot lekarnar v Idriji slovel zaradi svojega botaničnega znanja, tako, da so ga obiskovali
mnogi znanstveniki (Scopoli in drugi). Domača hiša in obiski učenih nabiralcev so mlademu
Freyerju že v otroških letih vzbudili zanimanje za botaniko Leta 1815 je prišel v Ljubljano v 2.
razred gimnazije in pokazal veliko zanimanje za botaniko in mineralogijo. Srednješolski študij je
končal 1819 na Reki, se vrnil v Ljubljano, kjer je študiral filozofijo. Po triletnem študiju filozofije
je vstopil v lekarno »Pri zlatem orlu« in napravil 1825 pomočniški izpit. Nato je delal 2 leti v
lekarni svojega očeta v Idriji, odšel oktobra 1827 na Dunaj kjer je študiral farmacijo in
XVI
1829 diplomiral. Po dveletni lekarniški službi v Zagrebu, Gradcu in Ljubljani je postal med leti
1832-1854 kustos Deželnega muzeja v Ljubljani (sedaj Narodni muzej Slovenije). Tu je
prepariral nekaj sto živali, uredil herbarij (preko 3000 rastlin) in zbirko žuželk. Leta 1848 je
poskrbel za osnovno postavitev naravoslovnega muzeja v Celovcu; 1853 je postal kustos v
tržaškem zoološko-anatomskem muzeju. Njegovi pomembnejši preparatorski deli sta kompletni
skelet jamskega medveda v Ljubljani in kita v Trstu. Bil je zbiralec favne, raziskovalec kraških
jam (prvi je narisal načrt Ravenske jame nad Cerknim),
proučeval je tudi človeško ribico. Na botaničnih potovanjih je
zbiral kartografsko gradivo in 1844-1846
izdal zemljevid Vojvodine Kranjske z dosledno slovenskimi
topografskimi imeni (nemška imena so le dodatna) v 16 listih
in merilu 1:113 500.
48. VERZEICHNIS DER MITGLIDER DES KASINO
Vereines in Laibach beim Beginne des Jahres 1907,str
24, 21 cm.-broširan, lepo ohranjen izvod. * popis članov
za leto 1907.
49.Premrou,
Miroslav, 1871-1944,
MONIMENTA
SCLAVENIKA . petit choix tiré de la collection des
documents recueillis et annotés , avec six cartes
géographiques photographiées et prouvant que les soidisant terre-irredente sont slovènes. Lioubliana 1919,
VIII+ 110 str. 6 zvd 29.5 cm.- francoski, italijanski,
nemški, latinski jezik, broširan, lepo ohranjen izvod
dodano :
Premrou, Miroslav, Monimenta sclavenica - svoji
kritiki, Rim, oktober 1920, 4 str.,23.5 cm.-broširan,
lepo ohranjen izvod
*Premrou Miroslav, zbiralec arhivalnega gradiva. Njegov
oče Ljudevit iz trdne kmečke hiše »pri Cesarjevih« v Velikem
Ubeljskem pod Nanosom, se je kot častnik udeležil nesrečne ekspedicije avstr. nadvojvode
Maksimilijana v Mehiko in bil pozneje železniški uradnik, večinoma v Gorici. Njegova mati
Josipina je bila hči pesnika Miroslava Vilharja. Obiskoval je osnovno šolo in gimnazijo v Gorici,
opravil maturo 1890, nato študiral pravo na Dunaju in v Gradcu. Svojo prvo službo je opravljal
pri notarju Pučku v Krškem, zatem se je preselil v Gorico , kjer je služboval pri notarju Kavčiču.
Kot notar je služboval od 1900 v Kobaridu in excurrendo opravljal notarska dela v Tolminu in
Bovcu. Zaradi lahke možganske kapi, ki ga je zadela 1915 ob smrti njegovega sina, so ga 1916
prepeljali v Rim. Po dobrem letu je okreval, a ostal v Rimu do jul. 1924; nato je prišel v Trst in se
čez eno leto preselil v Gorico, kjer se je 1927 poročil z Antonijo Hribarjevo, sestro znanega
goriškega trgovca. Poslej se je ukvarjal le s knjigami in z delom na vrtu. V času bivanja v Rimu je
marljivo delal v arhivih, zlasti v vatikanskem. Svoje izsledke je objavljal nekaj v posebnih
publikacijah, večino pa v raznih zbornikih in revijah. Posebej je izdal: Monimenta sclavenica in
Monimenta sclavenica-svoji kritiki.
XVII
50. Ohm - Januschowsky, Julius Ritter
DAS KAISER FRANZ JOSEPH - Jubiläums - Theater in
Laibach Denkschrift aus Anlass seiner Eröffnung am 4.
Oktober 1911. Über Auftrag des Ausschusses des Deutschen
Theatervereines in Laibach verfasst vom Schriftführer des
Ausschusses, Laibach : Im Verlage Des Deutschen
Theatervereines Zu Laibach, 1911, 41 str, 1 slika, 28.5 cm.broširan, lepo ohranjen izvod.
51. Dolenec, Ivan, 1884-1971
IZ POSLEDNJIH LET KREKOVEGA ŽIVLJENJA
Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna 1929, 26 str., 21 cm.poseben odtisk iz revije ČAS letnik XXIII .broširan, lepo
ohranjen izvod.
*Ivan Dolenec, publicist, urednik in politik. Po gimnaziji
v Kranju ter študiju klasične filologije in stenografije na Dunaju, je
bil srednješolski profesor v Ljubljani in Mostarju, prosvetni
inšpektor banske uprave, ravnatelj učiteljišča v Ljubljani in ravnatelj
novomeške gimnazije. Nekaj časa je služboval kot stenograf v
parlamentu na Dunaju in v Beogradu. Pisal je potopise in politične
članke ter kot učenec in občudovalec Janeza Ev. Kreka urejal
njegovo zapuščino; izdal je njegove izbrane spise ter tudi sicer
mnogo pisal o njem.
52. Kovačič, Franc, 1867-1939,
LA STYRIE: la Question du Prekmurje, de la Styrie et de la
Carinthie, Paris 1919
23 str. 1 zvd. ; 27 cm.-broširan, lepo ohranjen izvod.
*Za časa mirovne konference je bil v Parizu izvedenec za mejo na
Štajerskem; tu je etnografska sekcija jugoslovanske delegacije izdala
njegov spis La Styrie 1919.
53. Slavič, Matija, 1877-1958
LE PREKMURJE : la question du Prekmurje, de la Styrie et de la Carinthie, Paris 1919, 19
str. 1zvd. 26.5 cm.- broširan, lepo ohranjen izvod.
*Matija
Slavič, slovenski teolog (biblicist), prevajalec in pedagog.
Slavič je do sedaj edini rektor Univerze v Ljubljani, ki je opravljal dva
ločena mandata (1932/33 in 1939-1941). Študij teologije je opravil
v Mariboru in na Dunaju. Svoje znanstveno delo je
posvetil biblicistiki; tako je bil prvi, ki je prevajal Sveto
pismo neposredno iz hebrejščine. V Narodnem svetu za Štajersko v
Mariboru je bil referent za Prekmurje . Kot izvedenec se je
leta 1919 udeležil tudi mirovne konference v Parizu , kjer je z dvema
znanstvenima razpravama utemeljil zahtevo po priključitvi
Slovenske krajine Prekmurje in Porabje k matični domovini.
XVIII
54. Rutar, Simon, 1851-1903
BENEŠKA SLOVENIJA : prirodoznanski in zgodovinski opis
(15 podob),
Ljubljana : Matica Slovenska, 1899, III,+ 188 str. : ilustracije,
23 cm.-Slovenska zemlja III. del .broširan, lepo ohranjen izvod.
55 . Orožen, Fran, 1853-1912
VOJVODINA KRANJSKA
Ljubljana, Matica Slovenska, 1901-1902, 2 zv v eni knjigi.
Ilustracije, 22 cm (zv .1 prirodoznanski, politični in kulturni opis : (33 podob). - 1901. 265 str., zv. 2 zgodovinski opis : (34 podob). - 1902. - 211, VI str., [2] zganjeni prilogi)
Slovenska zemlja IV. del, polplatno, zelo lepo ohranjen izvod.
56. Potočnik, Matko, 1872-1967
VOJVODINA KOROŠKA
Ljubljana, Matica Slovenska, 19091910, 2 zv. V eni knjigi ilustracije ;
22 cm (zv 1: prirodoznanski,
političen in kulturni opis : (s 17
slikami in z jezikovnim
zemljevidom). - 1909. – VIII+ 184
str +.1 zganjen zvd., zv 2
zgodovinski opis : (s 13 slikami). 1910. - 148,+ II str., slovenska
zemlja VI. del, polplatno, zelo lepo ohranjen izvod.
57. Rutar, Simon, 1851-1903
POKNEŽENA GROFIJA GORIŠKA IN GRADIŠČANSKA
Ljubljana : Matica Slovenska, 1892-1893
(zv. 1: prirodoznanski, statistični in kulturni opis : (22
podob). - 1892 116 str.,zv. 2: zgodovinski opis , 12 podob).
– 1893, 131 str. Slovenska zemlja I.del.
Privezano
Rutar, Simon, 1851-1903
SAMOSVOJE MESTO TRST IN MEJNA GROFIJA ISTRA:
prirodoznanski, statistični, kulturni in zgodovinski opis,
Ljubljana, Matica Slovenska, 1896-1897,2 zv.,
prirodoznanski, statistični,kulturni in zgodovinski opis 280
str.,26 +12 podob +V+1 načrt., vezano v eno knjigo,
polplatno, lepo ohranjen izvod.
XIX
58. Ponikvar, Adolf
KLIC OD GOSPE SVETE : ob petstoletnici zadnjega ustoličenja
koroških vojvod 18 .III. 1414-18.III. 1914, Ljubljana,
samozaložba 1914, 30 str. ; 20.5 cm.-broširan, lepo ohranjen
izvod
in
Kolar, Ivan Janez, 1896-1974,
PREPORODOVCI 1912-1914
Kamnik : A. Slatnar, 1930,167 str, ilustracije 21 cm,platno s
ščitnim ovitkom lepo ohranjen izvod, rahlo podčrtan in z
opombami na straneh.
*Adolf Ponikvar je bil viden član Preporodovcev, ki je napisal
propagandno brošuro tega gibanja. Tiskal pa jo je kamniški tiskar
Slatnar, ki je bil po duši klen preporodovec. Večkrat so tiskarja obiskovali detektivi in najbolj mu
je trda predla ob izidu te brošure, ki je bila prepovedana. O avtorju, ki v brošuri ni naveden
zaradi varnosti le- tega, glej Preporodovci str. 88,112,113,117,118 itd.
**Preporodovci so bili člani mladinskega prevratniškega gibanja zbrani okoli
mesečnika Preporod. Mesečnik je izhajal od 1. novembra 1912 do 25. junija 1913. Preporodovci
so bili del leta 1910 nastalega gibanja mladine v vseh jugoslovanskih deželah Avstro-Ogrske
monarhije. Nezadovoljni z oportunizmom takratnih političnih strank so videli rešitev
nacionalnega vprašanja v uničenju Avstro-Ogrske in ustanovitvi jugoslovanske države. Gibanje
je združevalo okoli 500 članov in privržencev; vpliv si je pridobilo predvsem
med srednješolci in študenti. Da bi dosegli svoje revolucionarne cilje, jim niso bile tuje niti
teroristične metode. Številni člani tega gibanja, ki ni imelo podpore takratnih političnih strank,
so pozneje postali pristaši komunistične revolucije. Preporodovci so uspešno organizirali
dijaške stavke marca 1914, predvsem pa so se povezovali s sorodnimi jugoslovanskimi gibanji v
Avstro-Ogrski. Po začetku prve svetovne vojne so avstrijske oblasti z veleizdajniškim sodnim
procesom, ki je decembra 1914 potekal proti 32 članom, gibanje
dokončno razbile.
59. Vahen, Damjan, 1913-1981
LJUBLJANA : zgodovinski oris
Ljubljana : Naši obrazi, 1942, 237 str. : ilustracije 17 cm.-platno,
zelo lepo ohranjen izvod, podpis avtorja
*Damjan Vahen Svetinov je bil slovenski pesnik in pionir esperanta
v Jugoslaviji . Od leta 1935 je bil nekaj časa urednik ˝Verda Revuo˝,
urednik ˝Niaj Vizaĝoj˝ pa je bil med leti 1937 in 1939.
60. Rozman, Ivan, 1873-1960
NAŠA BOL : nekoliko zgodovine k polomu na Koroškem ,
Ljubljana, Zvezna tiskarna, 1922 , 65 str. ; 19 cm.-broširan,
naslovnica Maksim Gaspari, zelo lepo ohranjen izvod
* Ivan Rozman, slovenski književnik in publicist. Rozman je dokončal
4 razrede osnovne šole in le 1. razred gimnazije, nato je med leti 18901910 Kranju služboval pri dr. V. Štempiharju, v začetku kot pisar, nato
višji pisar in od 1900 kot vodja pisarne. Z izobraževanjem in prakso si
je pridobil potrebno pravno znanje in 1910 je odprl v Kranju
gospodarsko pisarno, ki jo je vodil do 1914. Po tri in polletni službi v
XX
vojski je bil 1918 dodeljen prehranjevalnemu uradu v Ljubljani; ob času koroškega plebiscita je
bil inšpektor za prehrano v coni A; od 1924 do upokojitve 1939 pa je služboval na
ljubljanski univerzi kot kvestor, uradnik na zavodu za meteorologijo in geodinamiko
ter knjižničar na pravni fakulteti. Rozman se je sam izobraževal v zgodovini in filozofiji, študiral
nemške filozofe (Kant, Hegel, Schopenhauer), zgodovino verstev,
sociologijo in slovstvene klasike ter se dokopal do obsežnega znanja
in samosvojega idealističnega filozofskega nazora.
61. Mravljak, Josip, 1892-1953
KMETSKI UPORI NA SLOVENSKEM
Maribor, samozaložba 1940, 91 str. : ilustracije, 16 cm.Popravljen in dopolnjen ponatis iz "Večernika", broširan, zelo
lepo ohranjen izvod
62. Erjavec, Fran, 1893-1960
SLOVENIJA IN SLOVENCI, [zemljevide in črteže risal D.
Blaganje
Ljubljana, Slovenska straža, 1940, 95 str., [8] f. pril., [1] zganjen
f. zvd. : ilustracije, 21 cm.-broširan, odlično ohranjen izvod,
posvetilo in podpis avtorja
63. Polec, Janko, 1880-1956
KRALJESTVO ILIRIJA : prispevek k
zgodovini razvoja javnega prava v
slovenskih deželah. Del 1
Ljubljana, Zvezna tiskarna in
knjigarna, 1925.- XII+ 337 str., 1 zvd.
pril. 23 cm.- zbirka Splošna knjižnica. Znanstvena in strokovna
zbirka zv. 6, platno, zelo lepo ohranjen izvod
* Polec Janko, pravnik in zgodovinar. Ljudsko šolo je obiskoval na
Brdu (zasebno) in v Kamniku; gimnazijo pa v Ljubljani. Po dovršenih
pravnih študijah na Dunaju in Gradcu je bil 10. jan. 1903 razglašen za
doktorja prava. V letih službovanja na Dunaju je porabil ves prosti čas
za proučevanje domače pravne, zlasti upravne zgodovine v drž.
arhivih in zbral obilo še docela neznanega in odtlej že tudi propadlega
pravno-zgod. gradiva. Odslej se je popolnoma posvetil pravni
zgodovini. Njegovi pravno-zgod. spisi, ki jih črpa iz prvotnega
arhivskega gradiva, obravnavajo vprašanja novejše slov. pravne,
posebno upravne zgodovine.
64. Podlogar, Leopold, 1878-1925
KRONIKA MESTA ČRNOMLJA IN NJEGA ŽUPE ,
Ljubljana, samozaložba Tomo Zupan, 1906. IV+ 84 str. ; 21 cm.(zbirka: Zgodovine žup ljubljanske škofije ; zv. 13), ponatis iz
"Danice" 1905, broširan, dobro ohranjen izvod
XXI
* Podlogar Leopold, zgodovinar. Obiskoval je osnovno šolo v
Laščah, gimnazijo v Novem mestu, študiral bogoslovje v
Ljubljani, nato kaplanoval v Črnomlju, v Dobu, Sori, ter bil do
smrti župnijski upravitelj in obenem ljudski učitelj na Gozdu pri
Kamniku. Na vseh svojih službenih mestih je nabiral iz tiskanih
virov, po arhivih, matrikah in med ljudstvom gradivo za domačo
zgodovino ter objavil Zgodovinske črtice iz Bele Krajine in
Kroniko mesta Črnomelj.
65. JUBILÄUMS-FESTBUCH DER GOTTSCHEER 600JAHRESFEIER: aus Anlaß des 600-jährigen Bestandes des
Gottscheer Landes , geleitet von Josef Erker
Gottschee , Festausschuss der Gottscheer 600-Jahrfeier,
1930 , - V+ 256 str., [1] zganjena priloga, ilustracije, + 3 zvd., 23
cm.-platno, dobro ohranjen izvod, priloga rahlo natrgan
66.Vrhovec, Ivan, 1853-1902
LJUBLJANSKI MEŠČANJE V MINULIH STOLETJIH :
kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega
arhiva , Ljubljana, Matica Slovenska, 1886 , 283 str. ,22 cm
in
DIE WOHLLÖBL. landesfürstl. Hauptstadt Laibach :
[Culturhistorische Bilder aus Laibachs Vergangenheit]
nach archivalischen Quellen bearbeitet von J. Vrhovec
Laibach : Selbstverlag, 1886 , 213 str., 1 zganjen načrt
mesta iz l. 1745 ; 22 cm.-vezani v eno knjigo, polplatno,
zelo lepo ohranjen izvod
* Ivan Vrhovec, slovenski profesor in zgodovinar. Med leti 1873
in 1876 študiral zgodovino, zemljepis in slovenski
jezik na Dunaju. Leta 1886 je postal profesor zgodovine
na novomeški gimnaziji. Leto za tem se je poročil z Amalijo Razpet, hčerjo
okrajnega zdravnika Martina Razpeta. Poleg službe je bil dejaven tudi na področju kulture in
velja za enega najbolj prizadevnih organizatorjev kulturnega življenja v Novem mestu v tistem
času. Poleg kulturnega dela je ostal dejaven tudi na raziskovalnem področju. Leta 1888 je
v Ljubljanskem zvonu objavil spis v treh nadaljevanjih z naslovom Francozi v Novem mestu. Leta
1891 je izdal svoje temeljno delo z naslovom Zgodovina Novega mesta, ki je še danes pomemben
vir za preučevanje zgodovine mesta od njegove ustanovitve leta 1365 do francoske okupacije
leta 1813. Vrhovec je pri pisanju uporabil tudi arhivske vire, ki so bili kasneje izgubljeni.
Napisal je tudi nekaj učbenikov za srednjo šolo, februarja 1895 pa je bil imenovan za
konservatorja zgodovinskih in posvetnih spomenikov. Pozimi istega leta se je pri padcu
poškodoval in dobil kronično vnetje hrbteničnega mozga. Zaradi tega se ni mogel več aktivno
udejstvovati pri svojih dejavnostih. Leta 1897 je zato zapustil Novo mesto in se vrnil v Ljubljano.
Tam je nadaljeval s poučevanjem. Postal je profesor na klasični gimnaziji, nadaljeval pa je tudi z
raziskovalnim delom, katerega rezultat so bili številni članki. Po njem se danes imenuje ulica v
Novem mestu.
XXII
67. Rožič, Valentin,1871-1935
BOJ ZA KOROŠKO : spominska knjižica ob 5-letnici
koroškega plebiscita , zbral in uredil Valentin Rožič
Ljubljana ,"Jug", 1925.- 166 str. ; 18 cm.-platno, odlično
ohranjen izvod, posvetilo in podpis avtorja
*Valentin Rožič, slovenski politik in publicist. Po končani
gimnaziji v Ljubljani je nekaj časa študiral bogoslovje v Mariboru,
po izstopu pa zemljepis in zgodovino v Gradcu, kjer je vneto delal
v akademskem društvu Zarja in večkrat predaval v slovenskih
delavskih društvih. Ker ni dobil državne službe, je postal
tajnik SLS v Ljubljani. Leta 1910 pa se je zaposlil kot tajnik
pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Obhodil je vse slovenske vasi in
kmetije ter postal eden najboljših poznavalcev narodnostnih in
socialnih razmer Koroških Slovencev ter vnet nestrankarski borec za njihove pravice.
Od febr. 1915 do zloma Avstro-Ogrske je bil v vojni službi, se novembra 1918 v Celovcu pridružil
prostovoljcem za osvoboditev Koroške, bil apr. 1919 zajet, prepeljan v taborišče, od koder je
avgusta pobegnil v Ljubljano . V Ljubljani je bil na volilni listi SLS izvoljen za občinskega svetnika
(1923–1924; 1927–1930), v oktobru 1931 se je nenadno odločil za
kandidaturo v narodno skupščino na Živkovićevi listi. Svoj korak je
skušal razložiti volivcem kamniškega okraja v posebni tiskani
spomenici, vendar na volitvah ni uspel. Imenovan za senatorja (9.
jan. 1932), se je zavzemal za koroške Slovence in imel 26. marca
1933 v senatu odmeven govor o nemški manjšini v Jugoslaviji in
Slovencih v Avstriji.
68. Rutar, Simon, 1851-1903
ZGODOVINSKE ČRTICE IZ POKNEŽENE GROFIJE GORIŠKE
IN GRADIŠKE. Del. 1.
Gorica "Goriška tiskarna" A. Gabršček, 1895.- 160 str. ; 23
cm.-izšel samo Del. 1, na naslovnici letnica izida 1896,
broširan, slabše ohranjen izvod
*Simon Rutar, slovenski zgodovinar, geograf in arheolog.
Maturiral je na goriški gimnaziji in se po odsluženem enoletnem vojaškem roku (1872/73)
vpisal na graško univerzo na študij zgodovine in geografije. Postal je eden prvih
slovenskih univerzitetno šolanih zgodovinarjev. Po koncu študija je služboval na srednjih šolah
in nato v muzejih v Splitu in v Ljubljani. Bil je ploden pisec in je napisal vrsto del o zgodovini in
arheologiji, velja tudi za začetnika slovenske
arheološke terminologije. Med drugim je napisal obsežno Zgodovino
Tolminskega.
69. Boroević, Svetozar, 1856-1920; Rybář, Otokar, 18651927
O VOJNI PROTI ITALIJI od Boroevića ; objavil in predgovor
napisal Adriaticus, (Adriaticus je psevdonim Otokarja Rybářja)
Ljubljana , 1923.- 14 str, 3 str. prilog, 24 cm.-broširan, dobro
ohranjen izvod
XXIII
* Svetozar Borojević von Bojna. Borojevič se je v slovensko vojaško zgodovino vpisal kot
vrhovni poveljnik soške fronte. Borojević je bil hkrati tudi prvi in edini nenemški feldmaršal
v avstro-ogrskih oboroženih silah. Rodil se je v pravoslavni družini krajišniškega častnika, kot
Svetozar Borojević, vendar je bil njegov priimek pozneje običajno zapisan kot Boroević. Njegova
oče Adam in mati Stana, rojena pl. Kovarbašić, sta takrat živela v vasi Umetić. Ko je dobil
plemiški naslov, je dobil pravico do častnega imena in si je izbral Bojna, ki naj bi bilo ime
njegovega rojstnega kraja, hkrati pa je tudi hrvaški izraz za bataljon. Od leta 1902 naprej je bil
uradno imenovan Svetozar Boroević von Bojna. Borojević je do konca ostal zvest monarhiji,
kateri je tako dolgo služil. Tik pred njenim razpadom je v brzojavki cesarju predlagal vkorakanje
na Dunaj z namenom zaščititi državo, za kar, da ima pripravljene zanesljive čete, česar pa le ta ni
sprejel. Po koncu vojne je izjavil, da je bila njegova najtežja vojna naloga končanje napada in
umik nazaj čez Piavo, ki ga je cesar ukazal navkljub obetom po nadaljnjem prodiranju skozi
obrambo Italijanov v juniju 1918, za časa njegove zadnje ofenzive. Kljub vsemu je nalogo izvedel
zelo uspešno in vzpostavil novo, trdno fronto.
Na pogrebu, ki se ga je sicer udeležilo več tisoč ljudi, so mu
vojaške časti izkazali le člani zavezniške komisije za
nadzor koroškega plebiscita, medtem ko so mu ostali obrnili
hrbet: Avstrija se mu je odrekla, iz Zagreba je že prej dobil
obvestilo, da je nezaželen, le tedaj že nekdanji cesar je iz
izgnanstva poslal venec in plačal grob svojemu nekdaj tako
zvestemu častniku.
70. Kocbek, Fran,1863-1930
DR. JOHANNES FRISCHAUF: v proslavo njegove 70.
letnice , spisal Fr. Kocbek ; izdalo "Slovensko planinsko
društvo" Celje, Savinjska podružnica S.P.D., 1907 , 48
str. ; 17 cm.- Seznam Frischaufovih planinoslovnih knjig
in spisov: str. 41-48, broširan, zelo lepo ohranjen izvod
* Johannes Frischauf , avstrijski matematik, geodet in alpinist. Po končani srednji šoli na
Dunaju je na univerzi poslušal matematiko, fiziko in astronomijo ter 1861 doktoriral. Leta 1863
je postal privatni docent na dunajski univerzi, 1866 pa profesor na univerzi v Gradcu.
Frischaufovo poglavitno delo je bilo posvečeno kartografiji. Od leta 1868 je sistematično
obiskoval in opisoval gorovja na Hrvaškem in Črni gori ter slovenske Alpe, zlasti KamniškoSavinjske Alpe. Sodeloval je s slovenskimi planinci in zavračal
germanizatorska prizadevanja nemške planinske organizacije.
Skrbel je za postavljanje planinskih koč v Savinjskih Alpah, kjer je
postavil tri koče.
Frischauf je v Kamniško-Savinjskih Alpah poiskal in markiral
mnogo poti, določil veliko višin in o tem pisal obširne članke. Leta
1893 ga je Slovensko planinsko društvo imenovalo za častnega
člana. Po njem se imenuje dom na Okrešlju.
71. Strmšek, Pavel,1891-1965
ZUR ÄLTEREN GESCHICHTE DER WESTLICHEN
SÜDSLAWEN , herausgegeben: Muzejsko društvo v Mariboru
Maribor : Muzejsko društvo, 1929.- 81 str., 18 cm.-broširan,
XXIV
72. Tomić, Jovan N.,1869-1932
O ARNAUTIMA U STAROJ SRBIJI I SANDŽAKU
Beograd, Geca Kon, 1913.- 94 str. ; 19 cm.- polplatno, cirilica,
* Jovan Tomić je bil srbski zgodovinar in član Srbske akademije
znanosti in umetnosti.
73. Malnerič, Martin,1885-?
TOBOLČEK : knjižni almanah Bele Krajine, ob tisočletnici
kronanja kralja Tomislava sestavil Martin Malnerič
Ljubljana, samozaložba, 1925.- 42 str.; 24 cm.-broširan,
nevezan, lepo ohranjen izvod, redkost
74. Bernik, Franc,1870-1948
ZGODOVINA FARE DOMŽALE
svojim faranom doma in na tujem v
spomin na veliko dobo farne in
domovinske ljubezni spisal Franc
Bernik
Domžale, samozaložba, 1923.- 416
str., 35 f. pril., [1] zganj. zvd. ; 20 cm.platno, knjiga prevezana, brez
glasbene priloge, zelo lepo ohranjen izvod
*Franc Bernik, slovenski rimokatoliški duhovnik,
pisatelj in skladatelj. Gimnazijo in bogoslovje je dokončal
v Ljubljani in bil 1894 posvečen v duhovnika. Kot župnik je med drugim služboval v Domžalah.
Objavil je več spisov in skladb v Cerkvenem glasniku (1893–1901), 14 govorov v Duhovnem
pastirju (1918 in 1919), v Škofijskem listu (1907) razpravo Kako snovati in voditi izobraževalna
društva in izdal knjige: Spolnuj zapovedi! (dva zvezka, Domžale 1921, 1922); Zgodovina fare
Domžale (Domžale 1923); Pri najboljšem prijatelju (Domžale 1924).
75. Kuhar, Lovro-Prežihov Voranc, 1893-1950
O SLOVENSKIH MEJAH -Pavle Vilhar
Izdaja Agitacijsko-propagandistična komisija pri
Centralnem Komitetu Komunistične Partije Slovenije,
1943 (Ančka 222). 22 str., 16 cm.-broširan, primorski
ponatis, dobro ohranjen izvod
*Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov
Voranc, slovenski pisatelj in politik.
Prežihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi
končal osnovno šolo. Ob materinih pripovedih se je oblikoval
Vorančev pripovedniški dar. Ker mu oče ni dovolil, da se
vpiše v gimnazijo, se je začel izobraževati sam. Leta 1919 se je
XXV
zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ,
je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je
potoval po Evropi, zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal
eden vodilnih mož KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v
Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji,
se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju. Po ustanovitvi OF se je ponovno aktiviral v
partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali
pripadniki MVAC in ga predali Italijanom. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor
v Begunje in nato na nadaljnja zasliševanja na sedež gestapa v Berlin. Nemci so mu med
zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, ki bi jo
poleg Ljubljanske pokrajine in Primorske sestavljali tudi Gorenjska in Štajerska, a je ponudbo
odklonil. Nato so ga poslali v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen in januarja 1945
v Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil v domači kraj. Prežihov
Voranc je za črtico Solzice prejel zvezno in Prešernovo
nagrado (1950), leta 1949 pa je zanjo prejel tudi Levstikovo
nagrado. Takrat so te nagrade prvič podelili.
76. Gustinčič, Dragotin, 1882-1974
TRST ALI PROBLEM RAZMEJITVE MED JUGOSLAVIJO IN
ITALIJO
Ljubljana , Ljudska pravica, 1945. 34 str., [1] zganjen zvd. ; 24
cm.-broširan, dobro ohranjen izvod
*Dragotin Gustinčič, slovenski politik in publicist.
Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju
leta 1909, iz tehnike leta 1917 v Zürichu in iz naravoslovja leta 1918 v Ženevi. Leta 1915 je kot
politično sumljiv pobegnil pred avstrijskimi oblastmi v Italijo, sodeloval z Jugoslovanskim
odborom v Rimu in na Krfu, od 1917 do 1919 je v Švici urejal list La Yougoslavie. Aprila 1920 je
bil med ustanovitelji Komunistične partije Jugoslavije v Sloveniji in deloval v njenih osrednjih
organih do leta 1931. Leta 1932 se je preselil v Moskvo in postal član
balkanskega sveta Kominterne. Deloval je pod imenom Danilo Golubjov. Po nalogu partije je bil
leta 1936 poslan v Španijo, kjer je sodeloval v državljanski vojni. Iz Španije se je vrnil po porazu
republikancev leta 1939. Od 1940 do 1945 je delal najprej na mednarodnem agrarnem inštitutu
v Moskvi in nato na zgodovinskem inštitutu sovjetske akademije znanosti. V domovino se je vrnil
leta 1945. Kot visoki politični funkcionar je dobil mesto dekana in profesorja na Ekonomski
fakulteti v Ljubljani. Leta 1948 so ga zaradi podpiranja Stalina in resolucije Informbiroja obsodili
na zaporno kazen, izključili iz Komunistične partije in skupaj z ženo poslali na Goli otok. Zaprt je
bil od leta 1948 do 1951, večinoma na Golem otoku, od koder so ga izpustili zaradi hudih
poškodb. Po izpustitvi iz zapora so mu vrnili članstvo v partiji, vendar so ga izključili iz politike.
Bil je poročen z Anico Lokar, sestro pisatelja Danila Lokarja. Njun sin
je znani slovenski novinar Jurij Gustinčič.
77. Lapajne, Živko
NOVA POTA JUGOSLAVJANOV: (narodno-higijenska
razprava)
Samozaložba, Kamnik, A. Slatnar 1919.- 61 str.; 24 cm.-usnje,
zlata obreza, na platnici v zlatu odtisnjena številka 50, zelo
dobro ohranjen izvod, redkost
XXVI
78. Bernik, Franc,1870-1948
Z NEKDANJE GORIČICE s slikami , po raznih virih spisal
Franc Bernik
Domžale, samozaložba, 1925.-190 str., [32] f. pril. , 18 cm.broširan, dobro ohranjen izvod, posvetilo in podpis avtorja,
datirano 9.4.1931
79 .Nahtigal, Rajko,1877-1958
JUŽNO –SLOVANSKOITALIJANSKO-SPORNO
VPRAŠANJE
Ljubljana "Omladina", 1919.-19 str. ; 20 cm.-broširan, zelo
dobro ohranjen izvod,
in
Nahtigal, Rajko, 1877-1958
LE POINT DE CONTROVERSE YOUGOSLAVE-ITALIEN SOUS
LE JOUR DE QUELQUES DONNÉES SCIENTIFIQUES,
Lioubliana, 1919.- 12 str. ; 22 cm.-broširan, zelo dobro ohranjen
izvod
*Rajko Nahtigal se je ukvarjal predvsem z vprašanji stare cerkvene slovanščine, stare in
moderne ruščine, primerjalnega slovanskega jezikoslovja in zgodovine slovanske filologije. Na
področju stare cerkvene slovanščine so pomembne njegove razprave o nastanku glagolice, o
posameznih nerešenih glasoslovnih, oblikoslovnih, leksikalnih in tekstoloških vprašanjih. Največ
znanstvenih zaslug si je pridobil s kritično izdajo glagolskega Sinajskega evhologija, v katerem je
v obširnem filološkem komentarju s številnimi primerjavami na novo osvetlil marsikatero
nejasno mesto v besedilu. V graškem obdobju in v Ljubljani (1915–24) je obravnaval Brižinske
spomenike, ki segajo v stoletja stare cerkvene slovanščine, in s tem spodbudil ponovno
zanimanje zanje.
Med pomembnejšimi rusističnimi deli je monografija o premikanju naglasnega mesta v rus.
samostalniških oblikah, ki jo je končal 1913, vendar je bila zaradi vojnih razmer objavljena šele
1922. 1946 je objavil poljudnoznanstveno napisano knjigo o rus. jeziku, namenjeno predvsem
študentom. Osrednje Nahtigalovo delo iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja so Slovanski
jeziki (1938, 1952), ki so bili prevedeni v nemščino in ruščino. Zaslužen je tudi za ustanavljanje
in urejanje znanstvenih časopisov in zbirk: Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino,
Razprave znanstvenega društva za humanistične vede, Slavistična revija.
80 .Mravljak, Josip, 1892-1953
KMETSKI STAN DO JOŽEFINSKIH REFORM : kratek
pregled gospodarskih, socialnih in zemljiškoposestnih
prilik kmeta s posebnim ozirom na ozemlje sodnih
okrajev Marenberg, Prevalje in Slovenj Gradec (nekdanjega
dela Junske grofije) ,
Celje, Družba sv. Mohorja, 1938.-28 str. ; 18 cm.-broširan,
* Josip Mravljak slovenski učitelj, zgodovinar in politik. Rodil se
je v Vuzenici, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Po končani
osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Mariboru, kjer je
XXVII
leta 1912 maturiral. Želel je študirati veterino in farmacijo, vendar je misel zaradi osebnih
razlogov moral opustiti. Leta 1919 je postal posestnik v Vuzenici, in 1927 vuzeniški župan.
Kljub raznovrstni zaposlitvi, ki jo je imel kot župan, le-ta ni bila dovolj, da bi zapolnila njegove
duhovne potrebe. Začel se je zanimati za zgodovino domačih krajev in sicer na podlagi
arhivskega gradiva domačih, ter mnogih drugih arhivov. Na osnovi arhivskih študij je napisal
precej razprav s področja krajevne zgodovine. Poleg tega je v različnih dnevnih časopisih
objavljal poljudnoznanstvene članke. Konec aprila 1941 so ga okupatorji aretirali in junija z
družino izselili v Srbijo. Tudi v izseljeništvu njegova zgodovinska in raziskovalna vnema nista
počivali. V rokopisni obliki so ohranjeni številni zapisi o zgodovini, etnologiji, običajih, kulturi in
arhitekturi srbskih krajev. Po osvoboditvi, od oktobra 1945 do septembra 1952, je bil honorarni
profesor na ravenski gimnaziji, kjer je poučeval zgodovino, geografijo in matematiko. Septembra
1952 je bil zaradi bolezni prestavljen na osnovno šolo v Vuzenici. Umrl je 1. novembra 1953 v
Vuzenici.
81.Dežman, Karel, 1821-1889
ZUSAMMENSTELLUNG DER BISHER GEMACHTEN
HÖHENMESSUNGEN IN KRAIN/ v
Laibach, Carl. Deschmann, 1866.-76 str. ; 21 cm.-platno,
prevezan, zelo lepo ohranjen izvod
* Dragotin Dežman (tudi Karel Dežman ali Karl Deschmann),
politik, arheolog, botanik in kustos slovenskega rodu.
Ukvarjal se je z botaniko, zoologijo, mineralogijo, geologijo in
metrologijo. Članke s tega področja je objavljal v muzejskih
izvestjih in drugih ljubljanskih nemških in dunajskih revijah. Leta
1875 je Dežman, takrat kustos kranjskega Deželnega muzeja,
današnjega Narodnega muzeja, vpeljal arheološka izkopavanja
kot nov vir pridobivanja arheološkega gradiva. Tega leta je Dežman pri Igu odkril ostanke prve
koliščarske naselbine. Raziskal in strokovno predstavil je tudi najbolj pomembna železnodobna
grobišča in nekatera najdišča rimskega obdobja na tedanjem Kranjskem. Pod njegovim
vodstvom je Deželni muzej leta 1888 dobil novo muzejsko stavbo, kjer so predstavili pridobljeno
gradivo in postavili prvo stalno arheološko zbirko. Pred pozabo je Karel Dežman rešil tudi
pripovedko o Zlatorogu, ki jo je kot prvi 21. februarja 1868 objavil v Laibacher Zeitung, št. 43.
Poleg arheologije je Dežmana privlačila tudi botanika in leta 1871 je na Jetrbenku odkril
rastišče Blagajevega volčina. To je bilo šele drugo odkrito rastišče te cvetlice na Slovenskem. Do
takrat je trideset let veljalo, da je edino rastišče tega volčina v Sloveniji Gora pri Polhovem
Gradcu.
82.ORTS-REPETORIUM DES HERZOGTHUMS KRAIN: auf
Grundlage der Volkszählung vom 31. Dezember 1869
bearbeitet von der k. k. statistischen Centralcommission ,
Imenik krajev vojvodine kranjske : sestavljen na podlagi
ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 po c. kr.
statistični centralni komisiji
Ljubljana , I. Kleinmayr & F. Bamberg, 1874.-140 str. ; 22 cm.gotica in latinica, slovensko nemški tekst, broširan, zelo lepo
ohranjen izvod
XXVIII
83. PERSONELSTAND DES BISTHUMES LAVANT IN
STEIERMARK: im Jahre 1888
Maribor, 1888.-144 str.; 16 cm.-broširan, dobro ohranjen izvod
84. PET LET DELA ZA LJUBLJANO
Ljubljana, Tiskovni referat mestne
občine, 1940.-213 str. : ilustracije,
19 cm.-platno, odlično ohranjen izvod
85. Šenk, Vladimir Baltazar, 19021969
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Ljubljana : Ljubljanska knjigarna, 1944.-179 str.; 23 cm.Disertacija za dosego doktorske časti, obranjena 5. julija 1944.broširan, zelo lepo ohranjen izvod
*Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 28.
septembra 1815 podpisali vladarji Rusije (Aleksander
I.), Avstrije (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom
obdržati državno ureditev, določeno na dunajskem kongresu in
preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so zvezi
pristopile preostale evropske države, razen Velike
Britanije in Osmanskega imperija. Sveta aliansa je
zatirala narodno revolucionarna gibanja, ki so ogrožala politično
ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in
meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve.
Zahtevali so demokratično ureditev, človekove pravice in
osebno svobodo. Združili so se v liberalno opozicijo. Predstavniki
Svete alianse so se večkrat zbrali na kongresih, leta 1821 je tako
bil kongres v Ljubljani. Aliansa je razpadla leta 1830 zaradi
notranjih sporov. Usodni spor je bilo nasprotovanje
avstrijskega kanclerja kneza Metternicha ustanovitvi neodvisne Grčije.
86. Šubic, Ivan, 1856-1924
LJUBLJANSKO BARJE s 5 prilogami, prirodopisna črtica s 5.
prilogami
Ljubljana, 1886.-19 str., [5] zganjenih f. zvd. , 24 cm.-posebni
odtis iz šolskega poročila c. kr. višje gimnazije Ljubljanske l.
1886, broširan, dobro ohranjen izvod
*Ivan Šubic (tudi Janez), slovenski matematik, naravoslovec,
umetnostni zgodovinar in slikar. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji
Loki, gimnazijo v Ljubljani ter študiral prirodopis in matematiko
na Dunaju. Bil je organizator obrtnega šolstva in občinski svetovalec
v Ljubljani, kjer si je pridobil zaslug za gradnjo ljubljanskega
vodovoda in elektrarne ter za izsuševanje Ljubljanskega barja. Dolga
leta je deloval kot konzervator pri Osrednji komisiji za varstvo
umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Bil je tudi deželni poslanec za Škofjo Loko in
Kranj ter profesor fizike na realki v Ljubljani.
XXIX
87. Petrović, Rude, 1907JUŽNA AZIJA, JAPAN
Zagreb , 1955, 279 str. : ilustracije ; 24 cm.-broširan, zelo lepo
ohranjen izvod, rahlo podčrtan, posvetilo in podpis avtorja
88. Tuma, Henrik, 1858-1935
IMENOSLOVJE JULIJSKIH ALP
Ljubljana, Slovensko planinsko društvo, 1929 , 100 str. , 24
cm, abecedni seznam imen Julijskih Alp, broširan, zelo lepo
ohranjen izvod, redkost, 1.izdaja
89. Badjura, Rudolf, 1881-1963
IZLETI PO KARAVANKAH s preglednim zemljevidom 1 :
300.000
Ljubljana, samozaložba, 1932, 32 str. ; 16 cm.- 1 zvd. č-b ; 15
x 47 cm, zložen na 15 x 10 cm., zbirka: Badjurovi vodniki št.
11, broširan, odlično ohranjen
izvod
* Rudolf Badjura,
prvi slovenski učitelj smučanja,
organizator planinstva in potopisec.
Končal je gimnazijo v Ljubljani in se
vpisal na Trgovsko akademijo
v Pragi. Badjura je pisec prvih slovenskih turističnih in planinskih
vodnikov. Bil je član društva Dren. Napisal je prvi slovenski
smučarski knjigi Smučar (1924) in Smučarska
terminologija (1921). Zbral je veliko krajevnih imen in jih obdelal
v Ljudski geografiji (1953) ter o tem napisal še vrsto razprav.
Nadaljevanje tega dela je bilo Krajepisno gradivo, ki pa je ostalo v
rokopisu. V okviru Geografskega društva je vodil korekture
imenoslovja na topografskih zemljevidih za Slovenijo.
90. Veider, Janez, 1896-1964
VODIČ PO CRNOGROBU
Škofja Loka, F. Kokalj, 1936, 68 str.+ 17 str. pril. , ilustracij, 17
cm.- izvod ima na koncu dodanih še 16 str. reklam, na zadnji
strani je tudi podatek o tiskarni, broširan, zelo lepo ohranjen
izvod.
*Janez Veider, slovenski rimskokatoliški duhovnik in
umetnostni zgodovinar. Rojen je bil v Mengšu, kajžarju Izidorju in
Mariji r. Kreč. Veiderjevi so bili tirolskega rodu. Obiskoval je
gimnazijo v Kranju, teologijo je študiral v Briksnu in Ljubljani.
Novomašnik je postal 21. julija 1921. Kot kaplan je služboval
na Vrhniki in v Škofji Loki. V letu 1930 je upravljal
župnijo Kočevske Poljane in bil kaplan v Stari Loki. Leta 1936 je
postal ekspozit v Lukovici. Od tu so ga leta 1941 pregnali Nemci.
Odšel je v Ljubljano študirat umetnostno zgodovino. Med tem
XXX
časom je bil spiritualni vodja ljubljanskih uršulink. Leta 1945 je diplomiral, leto kasneje je
doktoriral z disertacijo Stara ljubljanska stolnica (izšla 1947). Na Teološki fakulteti je med 1945
in 1949 predaval krščansko umetnost. Nato je bil obsojen na šest let zapora in leta 1955 prišel iz
zapora. To leto je postal upravitelj župnije Stara Loka. Leta 1963 se je preselil v Peče, a je že leto
pozneje umrl v Ljubljani. Bil je navdušen zbiralec umetnin, starin in knjig. Spisal je več
publikacij iz umetnostne zgodovine.
91. Paulić, Dragutin
VODIČ NA PLITVIČKA JEZERA : sa 29 ilustracija, 2 karte i 2
nacrta ,
Zagreb: Hrvatsko planinarsko društvo, 1923, 120 str., 2 pril. ,
ilustracije, 17cm.-platno, zelo lepo ohranjen izvod.
92. PRVI SLOVENSKI KAŽIPOT ZA KOLESARJE IN PEŠCE
Ljubljana: V. K. Nučič, 1905 , 105 str., ilustracije, 17 cm.70 kolesarskih tras, priporočila gostiln
in prenočišč, broširan, dobro ohranjen
izvod, redkost
93. Achtschin, Albin, ml.
WEGWEISER DURCH KRAIN U.
KÜSTENLAND FÜR RADFAHRER: mit
82 Bildern und einer Strassenkarte ,
verfasst von Albin Achtschin jun.
Laibach, Laibacher Bicycle-Club, 1895,
XVIII,+ 194 str. ilustracije, 17 cm +
zvd..-polplatno, dobro ohranjen izvod, zemljevid je kopija
94. ZEMLJEPISNA ZAČETNICA (Ponatis iz "Učit. Tovariša" l.
1868-1869)
V Ljubljani : Rudi Milic, 1869, 195
str., 14 cm. broširan, dobro ohranjen
izvod
95. Robida, Ivan, 1845-1927
LJUBLJANA : kažipot za glavno
mesto Kranjske , sestavil Ivan
Robida , načrt narisal Ciril Koch
Ljubljana, Katoliška Bukvarna, 1910,
55 str., 7 foto. pril. ilustracije, 16 cm + 1 zvd.-broširan, zelo
lepo ohranjen izvod
XXXI
96. Žlogar, Anton, 1850-1931; Karlin, Andrej, 1857-1933
MESTNOFARNA CERKEV SV. JAKOPA V LJUBLJANI, o
posvečevanji l. 1886 dobrotnikom v spomin spisala ondotna
kapelana
Ljubljana , 1886 , 38 str., 17 cm, broširan, lepo ohranjen izvod
97. Badjura, Rudolf, 1881-1963
GORSKI PREHODI V LUČI
LJUDSKE GEOGRAFIJE :
Nadaljevanje razprave "Slovensko
in nemško geografsko sedlo" v
Geografskem vestniku 1950,
Ljubljana , Državna založba Slovenije, 1951. 54 str. ,
ilustracije, 17 cm, broširan, zelo lepo ohranjen izvod
98. Rehar, Radivoj, 1894-1969
VODNIK PO KOPRSKEM
OKRAJU, sestavil Rudo Goljak , vinjete narisal A. Novak,
zemljevida Janez Selan, (Rudo Goljak je psevdonim avtorja)
Koper, Turistična podzveza, 1957. 71 str., ilustracije ,17 cm +
1 zvd.. Vsebina na naslovni strani Postojna, Koper, Portorož.broširan, zelo lepo ohranjen izvod
* Radivoj Rehar, slovenski novinar, urednik, pisatelj in pesnik.
Rehar, ki se je rodil v Šturjah (predel Ajdovščine), je po
končani prvi svetovni vojni postal novinar. Zaposlil se je v
Mariboru, kjer je med drugim delal kot urednik pri
listih Tabor, Mariborski večernik, Večernik in Jutro. Po drugi
svetovni vojni se je preselil v Koper ter sodeloval pri koprskem in tržaškem radiu. Rehar je
pisal poezijo in prozo za otroke, radijske igre, utopične
kriminalke, novele, povesti, romane in zgodovinske drame v verzih. Izmed njegovih del sta
največje zanimanje zbudili igri Učlovečenje (prvič uprizorjena 1931) in utopični roman
Semisiris (1936).
99. Bohinec, Valter 1898-1984, Kranjec, Silvo 1892-1976,
Dobida, Karel 1896-1964
NAŠE MORJE
Celje, Jadranska straža, 1933.- 128 str. ilustracije, 23 cm,
platno, zlata obreza, zelo lepo ohranjen izvod
XXXII
100. ZENIT- Međunarodni časopis za zenitizam i novu
umetnost, izdavač, urednik Ljubomir Micić,
Beograd, Zagreb, samozaložba, 1922, II.izdanje.XX. (3-3)
30 str. ilustracije, 24 cm.-broširan, lepo ohranjen izvod,
prvič na dražbi v Sloveniji, redkost
Kola za spavanje, zenitistička barbarogrnija u 30 činova sa
prologom jednog ludaka, projektom visoke zenitističke
skole, buntovom demostracijom balkanizma, nekoliko
realno savremenih slika- belom na belom posle zaplene
kr.drž. odvedništva u Zagrebu. Posvečeno Nikoli Tesli,
II. izdaja .
**Revija je izhajala v Beogradu in Zagrebu od 1921 do 1926,
izšlo 43 številk, v različnih formatih. Glavni urednik je bil
Ljubomir Micić, pomagala pa sta še Boško Tokin in Ivan Goll.
Časopis je začel izhajati v Zagrebu in se po 25 številki selil v Beograd. Kulturne spremembe po
koncu I. svetovne vojne so omogočile nastanek nove države SHS. Skupaj z globalnim
zgodovinskim, socialnim procesom v Evropi pa tudi razvoj zenitističnega gibanja znotraj
katerega je izšel časopis Zenit.
101.Kugy, Julius, 1858-1944
AUS DEM LEBEN EINES BERGSTEIGERS
München , R. Rother, 1925. 340 str., 1 foto. pril. z
avtorjevo sliko, 40 č.b. fotografij ,27 cm.-prva izdaja,
gotica, platno, dobro ohranjen izvod, posvetilo in podpis
avtorja (datirano 24.6.1929)
*Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik,
pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah. Julius
Kugy se je rodil leta 1858 v Gorici v slovenski družini. Oče je bil
Korošec z originalnim priimkom »Kogej«, mati pa je bila hčerka
pesnika Jovana Vesela Koseskega. Julius je odraščal v
več-jezikovnem okolju in je že od malih nog govoril vse štiri
glavne jezike tedanje Gorice: slovensko, italijansko, nemško in
furlansko. V otroštvu je pogosto preživljal poletja v očetovi rodni vasi Lipa na Koroškem, blizu
mesta Podklošter v Ziljski dolini, kjer je prvič vzljubil naravo in gore. Obiskoval je
nemško gimnazijo v Trstu, šolanje pa nadaljeval na dunajski univerzi, kjer je diplomiral
iz prava leta 1882. V času po vojni, je Julius Kugy zaprl pridobitno
dejavnost in se posvetil pisateljevanju ter predavanjem po nemško
in slovensko govorečih deželah. Med drugo svetovno vojno je rešil
več slovenskih alpinistov iz koncentracijskega taborišča Dachau.
Sodeloval je tudi s slovenskimi partizani v Trstu. Umrl je leta 1944 v
Trstu, kjer je tudi pokopan.
102. Roschnik, Rudolf
DER TRIGLAV
Stuttgart, Leipzig, Deutsche Verlags-Anstalt, 1906.- 83 str. :
ilustracije+ 7. prilog ; 18 cm.-zbirka: Alpine Gipfelführer 8.,
platno, zelo lepo ohranjen izvod
XXXIII
103. DEUTSCHER UND ÖSTERREICHISCHER
ALPENVEREIN, "Section Krain" in Laibach, 1874 bis
1901 : Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen
Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881
Naslov na ovitku : Die Section Krain : 1874 bis 1901
Laibach, Selbstverl. Section Krain des deutschen und
österreichischen Alpenvereines, 1901, 95 str., 8 pril. :
ilustracije, 29 cm.-polplatno, zelo lepo ohranjen izvod,
redkost
104. Kocbek, Fran,1863-1930
SAVINSKE PLANINE : vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah , sestavil
Fran Kocbek , izdala Savinska podružnica "Slovenskega planinskega društva"
Št. Peter v Savinski dolini, 1903 -1904, 122 str., 1 zganjen zvd., ilustracije ,15 cm.platno, prevezan, zelo dobro ohranjen izvod
* Fran Kocbek, slovenski učitelj, organizator
planinstva, pisatelj in publicist.
Fran Kocbek, ki je bil po poklicu učitelj, je služboval v Žalcu in
Gornjem Gradu. Objavljal je črtice različnih vsebin z
območja Savinjskih Alp, o katerih je napisal tudi monografijo.
Leta 1893 je ustanovil in 30 let vodil savinjsko podružnico SPD,
ter po trdem boju z Nemci rešil Slovencem Savinjske Alpe, v
katerih so bile na njegovo pobudo zgrajene številne koče in
planinske poti. Po njem se imenuje Kocbekov dom na
Korošici (1808m) in Kocbekovo zavetišče (1775 m) na Molički
planini . Kocbek je v Planinski vestnik pisal članke o planinskih
kočah, novih poteh, podzemnih jamah, nesrečah v gorah. Zlasti s
področja botanike je veliko objavljal v Učiteljskem
tovarišu in Popotniku. Z M. Kosom je leta 1894 izdal Vodnik za
Savinjske Alpe in okolico. V knjigi Savinjske Alpe (1926) je zbral
bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, etnografsko in botanično gradivo. Napisal pa je še
knjigi Savinjske planine (1904) in življenjepis Dr. Johannes Firschauf (1907). Po njegovi smrti je
1934 v soavtorstvu z Ivanom Šašljem izšla do tedaj največja zbirka slovenskih
pregovorov Slovenski pregovori, reki in prilike v kateri je zbranih 5.624 pregovorov.
105. SPLOŠNI STROKOVNI ADRESAR MESTA
LJUBLJANE IN OKOLICE
Ljubljana, Reklama "Saturn", 1931, slovensko in
nemško besedilo, 460+ XVII str. ilustracije, 16 cm.platno, dobro ohranjen izvod
XXXIV
106. DJAČKI FERIJALNI SAVEZ 1920
Popis besplatnih prenotićišta i drugih olakašica za putujuće
djaštvo s članskom legitimacijom djačkog ferijalnog saveza
za godinu 1920, uredil Jože Novak
Ljubljana: DJ.F.S.1920 ,115 str.; 1 zganjen zvd., 16 cm.broširan, dobro ohranjen izvod
in
POTOVALNA LISTINA Slovenske dijaške zveze za
počitnice l. 1909
Ljubljana, Slovenska dijaška zveza, 1909 , 29 str.; 16 cm,
broširan, dobro ohranjen izvod
in
POTOVALNA LISTINA Slovenske dijaške zveze za leto
1913
Ljubljana, Slovenska dijaška zveza, 1913 ,51 str.; 17 cm..broširan, dobro ohranjen izvod
in
SEZNAM BREZPLAČNIH DIJAŠKIH PRENOČIŠČ ZA LETO 1913
Ljubljana, Sušak, Jugoslovanska dijaška počitniška zveza, 1913.-60 str.; 16 cm.- broširan,
* Lastnik listin je bil Jakob Župančič, rojen 1894 v ZDA( Illinois). S starši se je vrnil v domovino
(1895), v Belo krajno(Otavec). Osnovno šolo je končal v Črnomlju, gimnazijo pa v Novem mestu.
Čeprav je bil ameriški državljan, so ga vpoklicali v avstrijsko vojsko. Vojaško pot je začel 1915 v
Tolminu, preko Admonta in Tirol do Štajerske, kjer se je leta 1918 zdravil v Sterntalu (Stražišče).
Po vojni je študiral v Zagrebu , kjer se je poročil s učiteljico Katarino. Leta 1922 se je skupaj z
ženo in hčerko vrnil v ZDA. V Ameriki je bil leta 1925 urednik Mladinskega lista in Glasa
svobode, sicer je pa je deloval kot bančnik. Med drugo svetovno vojno je sodeloval pri
prireditvah v podporo odporniškemu gibanju v Jugoslaviji. Umrl je
1980 Kalifornija.
107. MARIBOR, krajepisni in kulturno-zgodovinski
pregled ; Udeležencem Orlovskega tabora od 29. Julija do 2.
Avgusta 1920
Maribor, 1920, -32 str., 16 cm.broširan, zelo dobro ohranjen
izvod, na naslovnici tiskarska
napaka(letnica 1820 namesto
1920), redkost
108. LJUBLJANA, JUGOSLAVIJA
vodič- slovenski, nemški,
angleški
Ljubljana ,Turist biro, (1945-) 28,+ [24] str. : 1 zvd.; 16 cm.broširan, zelo dobro ohranjen izvod.
XXXV
109. Grivec, Franc, 1878-1963; Odar, Alojzij, 1902-1953;
Zakrajšek, Kazimir, 1878-1958
ČE GREŠ NA TUJE--Ljubljana] : Škofijski izseljenski sklad ljubljanske škofije, 1934
(zbirka: Izseljenska knjižnica ; št. 7), 52 str., 16 cm.-broširan,
zelo dobro ohranjen izvod
110. SEZNAMEK MARKIRNIH
POTOV v področju "Slovenskega
planinskega društva" ,
dodatek: vodniški tarifi in imenik
vodnikov
Ljubljana, Slovensko planinsko
društvo, [1906], 96 str., 14 cm.-broširan, lepo ohranjen izvod.
111. Pirc, Franjo, 1872-1950
MARIBOR IN OKOLICA po raznih
virih napisal Vojnović
Maribor, Zastopstvo
jugoslovanskih novin, 1920, 27 str., 1 foto. pril., 18 cm.broširan, dobro ohranjen izvod
(Vojnović je psevdonim Franja Pirca)
112. Radics, Peter, 1836-1912
FÜRER DURCH LAIBACH : die Landeshauptstadt des
Herzogtums Krain
Laibach, Otto Fischer, [1903]. 58 str.+ 8 pril. ; 14 cm.-broširan, lepo ohranjen izvod
* Radics Peter je bil rojen 26.9.1836 v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Nižjo gimnazijo
je obiskoval v Ljubljani in pozneje v Gradcu. Tu naj bi Radics leta 1854 naredil zaključni izpit,
nato pa začel študirati filozofijo na univerzi v Gradcu, pozneje
pa na Dunaju, vendar je zaradi bolezni, študij prekinil.
Vrnil se je domov in je od leta 1858 do 1862 delal kot suplent
v Ljubljani, kjer je poučeval zgodovino in nemščino. Hkrati je
pisal zgodovinske članke za "Mittheilungen" zgodovinskega
združenja Kranjske, katerega član je bil od leta 1855. Od 1863
je okrepil svojo novinarsko dejavnost in kmalu bil reden
publicist v številnih dunajskih revijah. Kasneje je delal kot
urednik pri zagrebškem časopisu, reviji, ki je bila objavljena v
prvi vrsti za nemško govoreči javnosti, ki je živela v hrvaški
prestolnici. Na pobudo znanstvenika in politika Janeza
Bleiweisa je prevzel uredništvo "Triglava", nemškega "lista
domoljubnih interesov".
XXXVI
113. CELJSKI KULTURNI TEDEN 1938, Celje
uredil Bogomil Gerlanc
Celje, Odbor Celjskega kulturnega tedna, 1938 , 56 str. ,
ilustracije, 18 str.-broširan, zelo lepo ohranjen izvod
Izklicna cena : 10,00€
114. LJUBLJANA FESTIVAL 412. VII. 1953
Ljubljana, Ljubljanski festival,
1953 , 90 str. ilustracije, 18 cm.besedilo delno tudi v angleščini in
nemščini, broširan, zelo lepo
ohranjen izvod
115. Vrhovnik, Ivan, 1854-1935
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI s
slikami - Staroslav
Popravljeni in pomnoženi ponatis
iz "Jutra" 1926.- V Ljubljani :
"Jutro", 1926 , 51 str., ilustracije, 22 cm.- broširan, lepo
ohranjen izvod
(Staroslav je psevdonim Ivana Vrhovnika)
116. Hajdrih, Anton, 1842-1878,
PESMI, GLASBENI TISK JADRANSKIH GLASOV: zbirka
moških zborov in četverospevov
Ljubljana, Josip Čemažar, 1936, 1 partitura, VII,+ 82 str., 28 cm.-broširan, lepo ohranjen
izvod, redkost
*vsebina; , Slava Slovencem ; Mladini ; Cerkvica ; Pod oknom ; Lahko noč ; Slovo od
lastovke ; Jadransko morje ; Nisem Nemec ; V tihi noči; Pri oknu sva molče slonela ;
Zagorski zvonovi ; Mornarjeva tožba ; Prva ljubezen ;
Deklica ; V spomin V. Vodniku ; V sladkih sanjah ; Slabo
sveča je brlela ; Slovo ; Na boj ; Želje Slavljana ; Sirota ;
Napitnica ; Hercegovska ; Petelinčkova ženitev ; Vodniku ;
Noč na Blejskem jezeru ; Sirota ; Morska zvezda.
**Anton Hajdrih, slovenski skladatelj in zborovodja. Sprva se je
glasbeno izobraževal pri Gregorju Riharju in Kamilu Mašku.
Študiral je na ljubljanskem semenišču, vendar šolanja ni zaključil.
Nadaljnjo glasbeno izobrazbo je prejel na praškem
konservatoriju, v Trstu pa opravil tečaj telegrafista. Zaslužen je
za razvoj zborovskega petja na Primorskem. Njegova dela
odlikujeta izvirna fantazija in spevna melodika.
XXXVII
117. DNEVA NAM PRIPELJI ŽAR
po A. Nedvědu , besedilo Simon Gregorčič
Odbor za proslavo 100. letnice rojstva Simona Gregorčiča
pri predsedstvu SNOS, [1944], 1 partitura, 2 str., 33 cm.ciklostil, lepo ohranjen izvod
118. GREGORČIČEVA PESMARICA :7 moških in
mešanih zborov : izdano ob 100. letnici rojstva Simona
Gregorčiča, uredil Makso Pirnih
Kočevski Rog, Odsek za prosveto pri predsedstvu SNOS,
1944, Ciklostilna tehnika
13-A, ovitek natisnila
Partizanska tiskarna, 23
str., note ; 20.5 x 17 cm.ciklostil, broširan, slabše ohranjen izvod (bibliografija
NOR -a 5065.)
*Vrstni red skladb v pesmarici,Simona Gregorčiča: I.
moški zbori:1. Eno drevo bom le kupil(Hrabroslav
Volarič), 2. Pogled v nedolžno oko (p. Hugolin Sattner),
3. Njega ni (Makso Pirnik), 4. Svarilo (ponarodela po
Bajuku, Makso Pirnik), 5. Izgubljeni cvet(ponarodela
Makso Pirnik), II. mešani zbori 6. Planinska roža Janez
Laharnar), 7. Nazaj v planinski raj (p. Hugolin Sattner) .
119. Gaber, A., 1883-1954
SLOVENSKI PRITRKOVALEC
Lienz -Peggez: Slovenska begunska tiskarna Spittal, 1946.49 str., pril. ilustracije, 21 cm, ciklostil, povojni begunski
tisk, originalna vezava, broširan, odlično ohranjen izvod.
Najverjetneje je avtor Gaber, Ante,1883-1954.
* Ante Gaber, slovenski časnikar, filatelist in umetnostni
zgodovinar. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki, gimnazijo
pa v Kranju in na Sušaku, kjer je maturiral 1903. leta.
Na Dunaju je študiral umetnostno zgodovino, med študijem in
kasneje je potoval po Balkanu, Italiji in Nemčiji. Po zaključenem
študiju je živel v Škofji Loki, kjer se je družil
z impresionistoma Ivanom Groharjem in Rihardom Jakopičem.
Leta 1913 se je zaposlil v Etnografskem muzeju v Beogradu,
leto kasneje pa je dobil službo na tamkajšnjem gospodarskem ministrstvu. Med prvo svetovno
vojno je bil leta 1915 konfiniran, leta 1916 pa je postal vojak v avstrijski vojski. Takoj po vojni
(1919) je bil nekaj časa upravitelj Riklijevega zdravilišča na Bledu, nato se je zaposlil pri pošti v
Ljubljani. Postal je strokovnjak za filatelijo. V časopise in revije tiste dobe je pisal prispevke o
slovenski umetnosti. Zelo pozorno je spremljal delo slovenskih impresionistov. Navdušeno je
zbiral folklorno gradivo in starine, v tujih časopisih pa je objavil večje število fotografij slovenske
ljudske umetnosti. Kot navdušen filatelist je urejal prvi slovenski filatelistični
list Kolektor (1924-33) in prilogo Jutra, Filatelija. Poleg tega je napisal več prispevkov o
slovenskih znamkah in zgodovini slovenskega novinarstva.
XXXVIII
120. Mirk, Vasilij, 1884-1962
DESET PESMI ZA 1 GLAS IN KLAVIR; deset pjesama za
1 glas i klavir; izdajanje Glasbene matice v Mariboru,
Maribor, Glasbena matica, 1930, 28 str., 31 cm.-notni
zapis, priloženi popravki, broširan, zelo dobro ohranjen
izvod
*Vasilij Mirk, slovenski skladatelj, pedagog in zborovodja.
Študiral je na trgovski šoli v Trstu, kjer je kasneje
postal bančni uradnik. Deloval je v Mariboru, Kopru in v
Ljubljani. Glasbo je študiral v Gradcu. Po 2. svetovni vojni je bil
zaposlen na radiu Koper. Zaradi samokritike je mnogo svojih
skladb uničil. Preživele so nekatere zborovske in komorne
skladbe.
121. Pregelj, Ciril, 1887-1966
PEVSKE TOČKE S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA k veseloigri Rodoljub iz Amerike
spisal R. Dobovišek (Ciril Pregelj)
Celje, R. Dobovišek, 1920, 15 str.; notni zapis; 30 cm.broširan, zelo dobro ohranjen izvod, redkost
*Ciril Pregelj, slovenski skladatelj, zborovodja in
glasbeni učitelj. Celoten opus obsega okoli 500 del, kompozicije
so večinoma preproste, ni nekih novih izraznih sredstev
in skladatelj ne išče novih poti, zato so tudi cenjene in
priljubljene med narodom. Težišče njegovega dela je na
zborovskih skladbah, prevladujejo pa tiste za mladinske zbore;
pomemben del Pregljevega opusa predstavljajo priredbe
ljudskih napevov, saj se je veliko ukvarjal tudi z zbiranjem
ljudskih pesmi.
122. Komel, Andrej,1829-1892
SLUŽBOVNIK ZA CESARSKO IN KRALJEVO VOJSKO. Dienst-Reglement Tretji del, Pehota in lovska četa. poslovenil in založil Andrej
Komel plemeniti Sočebran.
Ljubljana, samozaložba, 1890 , 36 str. ; 13.5 cm.-drugi
natis službovnika iz leta 1876, paragraf 1-21, kazalo in
naslovi poglavij tudi v nemščini, organizacija, pravna
ureditev in predpisi v Avstroogrski vojski, broširan, lepo
ohranjen izvod.
*Andrej Komel, plemeniti Sočebran, slovenski častnik
avstrijske vojske, utemeljitelj slovenskega vojaškega izrazja, se
je rodil v družini z dvanajstimi otroki, očetu kovaču in
manjšemu posestniku Antonu Komelu. V Gorici je končal
ljudsko šolo in leta 1848 dva razreda učiteljišča, ter se
istočasno pri frančiškanih v samostanu Kostanjevica učil igrati
klavir. Dobil je službo organista v župnijski cerkvi v Solkanu in
bil leta 1848 poklican k vojakom. Služboval je v raznih krajih
in januarja 1851 postal polkovni kadet, leta 1858
pa poročnik II. razreda. V poročnika je napredoval 1864, ter bil
XXXIX
1868 premeščen v Celovec h koroškemu pehotnemu polku št. 7. Ker je bilo v polku okoli 30%
vsega moštva slovenske narodnosti, je svojo enoto pričel poučevati v slovenščini. Uspeh je bil
tako dober, da je poveljstvo polka ukazalo tudi drugim častnikom, naj po njegovem zgledu urijo
vojake v slovenščini. Ker so se izgovarjali, da slovenščina nima potrebnih izrazov, so mu naročili,
naj prevede najpotrebnejše vojaške priročnike in pravilnike.
Komel se je lotil dela in s knjigami olajšal slovenskim vojakom
službovanje in napredovanje, tujim častnikom pa usposabljanje in
poveljevanje v našem jeziku.
123. DEUTSCHE SOLDATEN SEHEN DIE SOWJET-UNION/
eingeleitet und herausgegeben von Wolfgang Diewerge;
Nemški vojaki spoznavajo Sovjetsko unijo;
Feldpostbriefe aus dem Osten
Reichspropagandaamt, Zweigstelle Veldes, 1941, 80 str. 21
cm.-na dnu naslovne strani Feldpostbriefe aus dem Osten,
knjiga v nemščini in slovenščini, broširan, dobro ohranjen
izvod
124. V ZNAMENJU OSVOBODILNE FRONTE: dokazila o
grozodejstvih komunizma v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, J. Kramarič, 1943, 184 str. ilustracije 20 cm.broširan, zelo dobro ohranjen izvod, redkost
125. Šnuderl, Makso
FAŠISTIČNODOMOBRANSKI TEROR
NAD SLOVENCI sestavil
Makso Šnuderl
Komisija za ugotovljanje
zločinov okupatorjev in njihovih hlapcev pri
Predsedstvu SNOS, 1944 (Triglav), III+ 184 str. 21 cm,
platno, zelo dobro ohranjen izvod
XL
126. Škerl, France, 1909-1985
ČRNA ROKA SLOVENSKI GESTAPOVCI France Kos(France
Kos je psevdonim, pravo ime avtorja je France Škerl)
Odsek za informacije in propagando pri Predsedstvu SNOS,
1944 [Tehnika. Doberdob-Bojnik, K-40, julij 1944], 24 str.,
21 cm.-ciklostil, broširan, dobro ohranjen izvod, redkost
*France Škerl se je rodil 19. marca 1909 v Stožicah. Leta 1934 je
diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta
1939 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom
Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe. V letu 1941 je kot
krščanski socialist začel aktivno sodelovati v OF. Avgusta 1942 je
odšel v partizane. Po vojni se je vrnil v Ljubljano. 19. oktobra 1985
je umrl v Ljubljani. Pregled obsežne bibliografije njegovih neobjavljenih del in kritik s področja
zgodovine in arhivistike šteje preko 140 naslovov, med njimi je tudi nekaj knjig in učbenikov.
Njegovo najpomembnejše delo je neobjavljena obsežna zgodovinska monografija Primorska v
narodnoosvobodilnem boju do kapitulacije Italije. Soproga Jožefa Škerl, je v skladu z njegovo
željo, po njegovi smrti predala obsežno zasebno zbirko knjig v hrambo knjižnici Bežigrad, zato so
po njem tudi poimenovali novo nastalo enoto na Vojkovi cesti.
127. DIE SERBISCHE UND MONTENEGRISCHE ARMEE,
patrouillenbehelf
Dunaj, Friderich Jasper, 1913, 3 str.+ 10 pril.+ 1 str.+ 3 pril,
15 cm, broširan, slabše ohranjen izvod, redkost
128. ZBORNIK ZA KULTURNOPROSVETNI RAD U VOJSCI. 1
Propagandno odeljenje Vrhovnog
štaba NOV i POJ, 1945, 128 str.,
ilustracije, 20 cm.-srbohrvaški
tekst, broširan, dobro ohranjen
izvod
129. SPOMENICA ISTARSKIH
JUGOSLOVENA ZA MIROVNI
KONGRES U PARIZU
uredio Vladimir Nazor
Zagreb , Odbor Narodnog vijeća za okupirane zemlje, 1919.,
31 str., 20 cm.- broširan, zelo dobro ohranjen izvod
XLI
130. Res, Alojzij,1893-1936
JUGOSLOVANSKA ŽENA ZA NARODOVO SVOBODO
uredil Alrè, izdala Pisarna za zasedeno ozemlje (Alrè je
psevdonim Alojzija Resa)
Ljubljana, Zvezna tiskarna, 1919, 27 str., 23 cm.- broširan,
* Alojzij Res, pisatelj, kulturni delavec in posrednik, literarni
zgodovinar. Pripada generaciji pisateljev, kot
so Bevk, Lovrenčič, Velikonja, Lokar, Gruden in drugi. Po osnovni
šoli in maturi (Gorica 1912) je na materino željo stopil v goriško
bogoslovje in študij nadaljeval v Stični na Dolenjskem, kamor se
je goriško centralno semenišče preselilo na začetku prve
svetovne vojne. Intenziven študij in priprave na duhovniški
poklic so ga živčno izčrpale, zato ga je prekinil. Zatekel se je v
Dolino k sestri Gusti , ki je učiteljevala v Boljuncu pri Trstu, tam
okreval, nato pa za vedno opustil misel na duhovniški poklic. Proti koncu vojne so ga poklicali v
vojaško službo, ki jo je opravljal v vojnem dopisnem uradu na Dunaju, kjer je bil dopisnik
ljubljanskega dnevnika Slovenec za goriški del fronte. Pod mentorstvom Franceta Kidriča je leta
1921 (ponekod navedeno tudi 1922) doktoriral z disertacijo Bistvo narodne pesmi (po vsej
verjetnosti to ustreza današnji diplomi). Z Antonom Bajcem sta bila prva doktorja slavistike na
ljubljanski univerzi. Študij je nadaljeval v Firencah in še preden ga je končal, začel predavati na
višji trgovski akademiji Ca' Foscari v Benetkah. Bil je izredni profesor za srbohrvaščino, vodil
tečaje iz ruske literature in poučeval nemščino na znanstvenem zavodu. Leta 1924 se je poročil z
Dino Frosali iz Milana, ustvarila sta si dom in imela 3 otroke. Dina Res se je naučila slovenskega
jezika in prevajala Bevkove črtice. Umrl je leta 1936 in bil na lastno željo pokopan na Sveti
gori nad Solkanom.
131.Babudri, Francesco,1879-1963
NOVIM PODLOŽNIKOM ITALIJE / [spisal F. Babudri]
Trst, 1919, 24 str., 22 cm.-broširan, dobro ohranjen izvod,
redkost
* ta knjižica vam govori golo resnico, ter dokazala vam
bode, da bo novost laške vlade, dobra in srečna tudi za vas
mili Slovenci (citat iz teksta) Tukaj smo ter bomo ostali!
* Babudri Francesco, italijanski publicist. Nekaj časa je bil
župni upravitelj pri Sv. Nedelji (S. Domenica, Visinada), nato je
izstopil iz duhovniške službe in postal prof. italijanske
literature v Bariju. Pisal je številne razprave iz cerkvene
zgodovine, arheologije, umetnosti, folklore in etnografije.
Največ je vredno folklorno in etnografsko gradivo, ki ga je
prinašal v svojih spisih. Primorskim Slovencem je bolj znan po
drobni brošuri (24 str.), ki jo je izdal brez označbe kraja,
založbe in tiskarja, a je bila v resnici tiskana v Trstu leta 1919
(Vse dosedanje slovenske bibliografije za to razdobje so te
podatke le ugibale. Avtor sam pa jih je točno navedel v knjigi All'insegna del buon gusto nelle
tradizioni giuliane, Trieste 1931, str. 112) in ima naslov: Novim podložnikom Italije, ki je pa
največkrat citirana pod naslovom, ki je vnesen v risbo na ovitku: Tukaj smo ter bomo
ostali! Knjižica je polna propagande, poveličevanja Italije, blatenja Avstrije in prepolna obljub, od
katerih se niti ena ni uresničila, marveč so bile slepilo, vrženo v oči narodu, ki ga je Italija
okupirala. Po eni strani pa je knjižica še danes izredno zanimiva in naravnost dokumentarna:
XLII
priznava Beneške Slovence (str. 4, 19, tudi pri Cividalu v laški Furlaniji živijo Slovenci... Italija...
priznava njihov slovenski jezik ter jim da slovenske šole...).
132. SPOMENICA GORIŠKIH SLOVENCEV : Narodnemu
svetu v Ljubljani
pripravil Pokrajinski odsek Narodnega sveta
Gorica, 1918 , 7 str. , 22 cm, broširan, zelo dobro ohranjen
izvod
in
MÉMORANDUM PRÉSENTÉ PAR LES SLOVÈNES DU PAYS
DE GORICE AU CONSEIL NATIONAL DE LJUBLJANA
Lioubliana, 1919., 7 str., 22 cm.-broširan, zelo dobro
ohranjen izvod.
prevod Spomenice goriških Slovencev v francoščino
133. NAPAD NA BELO
KRAJINO
Odsek za informacije in propagando pri OIO za Belo
Krajino, 1944, 18 str., 21 cm.- broširan, ciklostil, dobro
ohranjen izvod,redkost
134. NA SVOJI ZEMLJI SVOJ
GOSPOD
Ljubljana, 1944 , 25 str.,16 cm.-broširan, dobro ohranjen
izvod
135. Hribar, France
MAUTHAUSEN spisal France Hribar -Savinjšek
Maribor, Odsek za informacijo in propagando pri
Pokrajinskem odboru OF za Štajersko, 1945, 31 str. , 21 cm.ilustracije France Cegnar, broširan, ciklostil, slabše ohranjen
izvod
XLIII
136. PESMI NAŠIH BORCEV
Pesmi naših borcev. zv. 2, izdano ob triletnici svete
domovinske vojne narodov Jugoslavije ob strani velikih
zaveznikov, izbral in uredil Mile Klopčič
Propagandni odsek glavnega štaba NOV in PO Slovenije,
1944.- 55 str., 20 cm.-ciklostil, broširan, slabše ohranjen
izvod, napaka pri priimku Klopčič, priimek pisan kot
Klobčič.
137. Fajdiga, Fran
KITICE IZ
INTERNACIJE, Fran
Fajdiga senior
Nova Štifta- Sodražica, samozaložba, Ljubljana,
1946, 44 str., 21 x 14 cm.-polplatno, ciklostil,
podpis avtorja, na naslovnici letnica 1947,
redkost
138. MLADI PUNTAR glasilo zveze slovenske
mladine za Primorsko
December 1943, Zveza slovenske mladine za
Primorsko, 1943, Tehnika ˝KRN˝ leto 1. št. 3.,31 str.;
ilustracije, 22cm.-ciklostil, broširan, originalno
vezan, dobro ohranjen izvod, redkost
139. Mikuž, Metod, 1909-1982
SLOVENSKI ČLOVEK
Dr. Metod Mikuž, verski referent pri glavnem štabu NOV
in POS
Dolenjska 1944, izdelala cyklotehnika 13A ,16 str.,
20 cm.-ciklostil, broširan, originalna vezava, dobro ohranjen izvod, redkost
XLIV
140. Kalinin, Mihail Ivanovič 1875-1946
O MNOŽIČNEM PARTIJSKEM DELU, prevod iz
srbohrvaščine
Izdala Komisija za agitacijo in propagando pri CK. KPS,
1944, 42 str., 20 cm.-ciklostil, broširan, dobro ohranjen
izvod, redkost
141. Rožič, Valentin,18711935
KAKO JE V DEŽELI, KJER
JEČE POD TEŽKIM JARMOM
SINI SLAVE?
Ljubljana, Jugoslovenska
Matica, 1925, 16 str., 17 cm.- broširan, dobro ohranjen izvod
142. ZA ZMAGO PRAVICE!
Ljubljana, Jugoslovenska
matica v Ljubljani, 1923, 21 str.,
20 cm.-broširan, dobro
ohranjen izvod, redkost
143. Peerz, Rudolf
IN ZOPET KLIČE DOMOVINA! : beseda vsem, ki so zvesti
domovini
Dunaj, 1916, 47 str., 16 cm.-broširan, originalno vezan, zelo
144. TELESNA VZGOJA TREH DOLIN : Mislinjske, Mežiške in
Dravske doline, uredil Vinko Cajnko
Slovenj Gradec, TVD "Partizan", 1957, 231 str., ilustracije, 20 cm.broširan, lepo ohranjen izvod.
*Na prvi strani knjige Ob izdaji spominskega almanaha TELESNA
VZGOJA TREH DOLIN, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo za izkazano
pomoč tov. Šuštar Janko,direktor tobačne tovarne Ljubljana, Slovenj Gradec ,dne 15.7.1958, za
redakcijski odbor predsednik Cajnko Vinko in podpisi ostalih tajnikov in predsednikov društva
Partizan na Koroškem.
XLV
145. OB PEDESETLETNEM JUBILEJU VRHNIŠKE ŠOLE :
1904-1954
sestavil Grega Novak,
Ljubljana,tiskarna narodne banke v juliju 1954, 55 str+10
str reklam, ilustracija, 20.5 cm.- broširan, lepo ohranjen
izvod.
* prvi začetki šole segajo na Vrhniškem v čase Marije Terezije,
ki je dovoljevala ustanavljanje šol trivijalk, a natančnih zapisov
o tem ni najti. Vse se opira le na domneve in ustna izročila,
vendar pa vemo, da je bilo v tistih časih težko s poukom, saj ni
bilo ne učiteljev in ne šol. V kroniki vrhniške šole piše, da je bil
prvi učitelj na Vrhniki Janez Ozidek, ki je poučeval v šoli
nastanjeni v mežnariji leta 1796. Do tega leta pa so po ustnem
izročilu hodili otroci bogatejših Vrhničanov v šolo v samostan
Bistro.
146. Praedika, Jakob
IMENIK ŠOLSKIH OBLASTEV, ljudskih šol, učiteljev in
učiteljic na Kranjskem,
V Ljubljani, Josip Rudi. Milic, 1885,100 str., 15 cm.abecedno kazalo oseb, broširan, dobro ohranjen izvod,
redkost
147. KRANJSKI ABEZÉDNIK SA UZHENZE NA KMÉTIH
V' Ljubljani, natisnil Joshef Blasnik 1831, na prodaj per A.
H. Honu, bukvovezu in kupzhevavzu s papirjem, 32 str.,
vinjeta, 16 cm.- bohoričica, prevezan, broširan, slabše
148. Račič, Božo,1887-1980
SUŠENJE V GOSPODINJSTVU ,
podal Račić Božo
Ljubljana, 1916, 19 str., tabele,
16 cm.-broširan, dobro ohranjen
izvod
XLVI
149. Vergilius Maro, Publius,70 pred n.št.-19 po n. št.
PUBLIJA VIRGILIJA MARONA GEORGIKON, to je:
Poljedelstvo : čvetere bukve poslovenil Jožef Šubic
1820-1861
Celovec, 1863 , 118 str. ; 14 cm.-zbirka: Cvetje iz
domačih in tujih logov zv. 7
in
Platon, 427. pr.n.št. - 347. pr. n.št.
PLATONOV KRITON IN APOLOGIJA iz grščine
poslovenil Ivan Božič, 1829-1884
Celovec, 1862, 78 str. ; 14 cm.-(zbirka: Cvetje iz domačih
in tujih logov zv. 2), 2 zv. v eni knjigi, platno, zelo dobro
ohranjen izvod
150. Hoffman,K.
O PODKIVANJU STOKE: uputstvo za potkivanje i negu
kopita i papaka domaćih životinja,
Beograd, ministarstvo Poljoprivrede, 1938, 115 str.,
ilustracije, 23 cm.-broširan, zelo dobro ohranjen izvod
151. Mrkun, Anton, 1876-1961
KMETIJSTVO: zbral Mrkun Anton
Etnografija velikolaškega okraja
Videm-Dobrépolje : Knjižnica "Etnografija velikolaškega
okraja", 1943 , 93 str., ilustracije, 21 cm.- zbirka: Etnografija velikolaškega okraja ; zv. 1
in
OBRT IN TRGOVINA VELIKOLAŠKEGA OKRAJA
zbral Mrkun Anton
Ljubljana, 1943 , 88 str., ilustracije, 21 cm.-zbirka:
Etnografija velikolaškega okraja zv. 2 oz. Narodopisna
knjižnica zv. 2,
broširana, zelo dobro ohranjena izvoda
*Mrkun Anton, duhovnik, propagator treznosti, prosvetni
organizator, je hodil v ljudsko šolo na Igu, gimnazijo in študij
bogoslovja pa je nadaljeval v Ljubljani. Bil je kaplan v
Koprivniku na Kočevskem, v Velikih Laščah, ekspozit na
Razdrtem, kaplan v Mengšu, župnik na Homcu in nato župnik
v Dobrépoljah. Udejstvoval se je na različnih poljih: verskonabožnem, dobrodelnem, misijonskem, prosvetnem delu,
narodno-obrambnem, gospodarskem ter socialno-političnem.
XLVII
152. Bučar, Julij, 1857-1919
SLOVENSKI METULJAR: navodilo kako je loviti, rediti,
razpenjati metulje in kako urejevati zbirko z
morfobiološkim opisom metulja v vseh preobrazbah s 15
slikami
Ljubljana, Učiteljska tiskarna, 1919, 103 str., ilustracije,
21 cm.-platno, prevezan, zelo dobro ohranjen izvod
* Julij Bučar, slovenski pravnik in pisatelj. Leta 1880 je končal
študij prava na dunajski univerzi. Zaposlen je bil v sodni službi v
Novem mestu, Ribnici in Črnomlju. V raznih slovenskih listih je
objavljal črtice, humoreske, opise izletov na kolesu, članke
prirodopisne vsebine ter o lovstvu in ribištvu. Izdal je eno knjigo in
priročnik.
153. Rustja, Vlada
SLOVENSKI SIMBOLIČNI PLESI ZA OSNOVNE ŠOLE
V Ljubljani : Društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje
LRS, 1955, zbirka: Knjižnica Društvo učiteljev in profesorjev
telesne vzgoje LRS v Ljubljani, št. 2), 15 str. 14 cm + [2] str.
pril. (note).-broširan, zelo dobro ohranjen izvod
154. DISCIPLINARNI PREDPISI
ZA GOJENKE C. KR. UČETLJIŠČA V
LJUBLJANI. Sestavil učiteljski zbor
tega zavoda, potrdil c.kr. deželni
šolski svet za Kranjsko z razpisom z dne 31. Januarja 1900, št.
3534 iz l. 1899.
Ljubljana, Cesarsko kraljevsko učiteljišče, 1902, 8,+ 7 str. , 22
cm.- nemško-slovenski tekst, broširan, zelo dobro ohranjen
izvod
155. KNJIŽICA ZA UČENCE-KE NARODNIH ŠOL
Knjižica za učence-ke narodnih šol, odobreno z rešenjem
kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 22.
Septembra 1932. IV. No 12.981/3
Ljubljana, Jugoslovansko učiteljsko udruženje sekcije za
dravsko banovino, 1932, 12 str., 15 cm.- broširan, zelo
dobro ohranjen izvod.
XLVIII
156. Kalan, Janez, 1868-1945
FANTIČ, LE GOR VSTAN!: zlata knjiga slovenskih
fantov spisal Jan. Marijan.
Ljubljana, Sveta Vojska 1928, 177 str., 15 cm.-2. izdaja,
broširan, dobro ohranjen izvod
*Janez (Evangelist) Kalan, slovenski rimskokatoliški
duhovnik, urednik in pisatelj. Kalan je obiskoval ljudsko šolo v
Škofji Loki, nato pa v Ljubljani gimnazijo in teologijo. V
duhovnika je bil posvečen 1891, nato je bil kaplan v Dolu pri
Ljubljani in v Kamniku. Bil je tudi stolni vikar v Ljubljani, ter
župnik v Zapogah. Da bi se mogel popolnoma posvetiti delu za
verski dvig ljudstva, je bil škofijski voditelj v boju
proti alkoholizmu, zato se je odpovedal župniji. Leta 1903 je
ustanovil nabožni mesečnik Bogoljub in ga urejal do konca
1924, ko je odšel med slovenske delavce v Porenje in Vestfalijo, še pred tem je
1923 misijonaril med slovenskimi izseljenci v južni Srbiji. Kalan je bil tudi pisatelj, ki je napisal
več knjig. Ustanovil je protialkoholno zvezo Sveto vojsko, katere delo je širil v listih Zlati
dobi (1910–1920) in Prerodu (od 1922). Leta 1916 je z A. Mrkunom
ustanovil karitativno zvezo Dobrodelnost. Še pred tem je 1913 začel izdajati duhovniški
stanovski list Vzajemnost, katerega urednik je bil do 1924. Razen v listih, katerim je bil sam
urednik, je mnogo pisal tudi v Slovenca in Domoljuba.
157. Pajk, Janko,18347-1899
ČUJTE! ČUJTE! KAJ SLOVENSKI JEZIK TIRJA za prosto
slovensko ljudstvo spisal P. Jankovič
Dunaj, samozaložba Janko Pajk, 1869, 39 str., 21 cm.broširan, dobro ohranjen izvod, redkost
*Janko Pajk, literarni teoretik, filozof in urednik. Študiral
je klasično filologijo in slavistiko na Dunaju,
pozneje filozofijo v Gradcu, doktoriral je leta 1887. Služboval je
kot profesor v Gorici, Kranju, Mariboru, Brnu in na Dunaju.
V Mariboru je od 1872. leta vodil Narodno tiskarno in bil njen
lastnik 1874–1879. Bil je tudi lastnik in urednik časopisa Zora, v
katerem so sodelovali predvsem
štajerski pisci. Objavljal je članke
o filozofiji, književnosti,
jezikoslovju in pedagogiki.
Uporabljal je psevdonima Jankovič P. in Adriatikus.
158. IZVESTJE ORNITOLOŠKEGA OBSERVATORIJA V
LJUBLJANI .
V Ljubljani, Kuratorij Ornitiološkega observatorija, 1934.,
72 str., ilustracije, 23 cm.izšla le ena številka (1 (1926/1933)).-slovensko-nemški
tekst, broširan, slabše ohranjen izvod, redkost
XLIX
159. Ozvald, Karel, 1873-1946
VISOKOŠOLSKI MLADINI!, kot nastopno predavanje dne
15. Aprila
Ljubljana, Tiskovna zadruga, 1920, 14 str., 19 cm.- broširan,
odlično ohranjen izvod
* Karel Ozvald, slovenski pedagog. Ozvald je leta
1899 doktoriral iz filozofije na univerzi v Gradcu, nato poučeval na
gimnazijah v Kranju, na Ptuju in v Gorici. Ko je bil še srednješolski
učitelj v Gorici, so mu v letu ustanovitve Univerze v
Ljubljani ponudili mesto profesorja pedagogike. Delo je opravljal
sam vse do konca študijskega leta 1945, ko ga je nasledil Stanko
Gogala. V študijskem letu 1927/28 je bil dekan Filozofske
fakultete. Ozvald je na Slovenskem začel uveljavljati novo
pedagoško smer - kulturno pedagogiko. V nasprotju z dotedanjima opredelitvama, da je vzgoja
socialni (gojenčevo vraščanje v družbo) oziroma naravni proces (razvoj gojenčeve narave), je
kulturna pedagogika pojmovala vzgojo kot kulturni proces; njen namen je, da objektivne
kulturne vrednote čim bolj prehajajo v subjektivno kulturnost gojenca in ga tako razvijajo v
osebnost.
160. STALEŽ OSEBJA DIREKCIJE POŠTE IN TELEGRAFA V
LJUBLJANI po stanju z dne 1, julija 1926, sestavljen po
uradnih virih,
Ljubljana, direkcija pošte in telegrafa, 1926, 91str., +15 str
reklam, 21.5 cm.- broširan, lepo ohranjen izvod.
161. SLUŽBENI POUK PISMONOSCEM NA DEŽELI
Beč, Cesarska kraljeva dvorna in državna
tiskarna, Wien : Kaiserlich-königliche
Hof- und Staatsdruckerei, 1890.,
36+36 str., priloge, 18 cm.- Vzporedno
besedilo v slovenskem in nemškem jeziku, (gotica), polplatno,
prevezan, zelo dobro ohranjen izvod
162. NORMALNA DOLOČILA O
OSKRBOVANJU OPRAVIL
SLUŽABNIŠTVA na poštnih uradih I.
in II. Razreda in o službenih
razmerah za to porabljenih organov
31 str., 4 pril., 23 cm.-priloga št 2.
( Službena prisega) je izpolnjena s podpisi prisežnika, priče
in prisegojemnika, ter datirana 19.9.1912, broširan, zelo
L
163. Stele, France, 1886-1972, Plečnik, Jože, 18721957
JOŽE PLEČNIK NA HRADČANIH IN V LJUBLJANI
Ljubljana, Nova založba, 1930, 19 str.,1 zg. priloga
ilustracija, 31 cm.- broširan, lepo ohranjen izvod. Ponatis
iz Doma in sveta 1929.
164. Stele, France, 1886-1972,
LJUBLJANSKI GRAD , slovenska akropola
risal Milan Sever v šoli Jožeta
Plečnika, natisnila Mohorjeva
tiskarna v Celju 1932, 20 str.,
ilustracije 24.5 cm.- polplatno,
lepo ohranjen izvod. Ponatis iz
Mladike 1932.
165. STOJAN BATIČ, razstava 1959-1972 , prevod v
nemščino Franc
Sušnik ,
Ravne na Koroškem, Likovni salon, [1972],
16 str., ilustracije, 28 x 23.5 cm.-japonski način
tiska, kartoniran, lepo ohranjen izvod, podpis
umetnika.(tov. Bojanu-Batič,24.II. 73.)
*Batič velja za izrazitega predstavnika figuralnega
kiparstva. Njegov stil je močno vezan na vselej
navzočo monumentalno spomeniško izraznost, ki
ga je mojster svojsko stiliziral z avtentičnimi posegi.
Obenem pa je v njegovem opusu potekala tudi pot
poetične male plastike.
166. Stiplovšek, Franjo 1898-1963
UMETNOSTNA RAZSTAVA od 17. sept. do 1. okt. 1939
Ljubljana, 1939, [4] str., [6] f. ilustracij , 24 cm.- broširan, lepo ohranjen izvod.
*Stipovšek se je začel leta 1923 načrtno ukvarjati z lesorezom, ki je
bil njegovemu dojemanju sveta najbližja in najbolj priljubljena
izrazna zvrst. Naglo in dosledno je to tehniko razvijal in
izpopolnjeval; prvo mapo, Stari Maribor (12 motivov) je izdal 1924,
drugi, tehnično in izrazno izboljšani ciklus lesorezov z isto tematiko,
ki jo je obdeloval z očitno ljubeznijo, pa 1927. V lesorezih železniški
prehod, 1937; Mirenski grad, 1938; Most v Kostanjevici, 1939;
Zdole, 1945; Pogorišče, 1946; Kamnolom, 1949; Lastna podoba,
1938 in 1960 je izdelal samosvoj, osebno poudarjen slog. Stiplovšek
je mnogo slikal tudi oljem in v poenostavljenem, barvno preprostem
načinu ustvarjal v slogu nove stvarnosti. Slikal je tanko, vendar zelo
plastično, uporabljal izrazito hladne barve, rad je stilizira.
LI
167. SAŠA ŠANTEL : 1883-1943 katalog retrospektivne
razstave, catalogo dell'esposizione retrospettiva,
Ljubljana, Jakopičev paviljon od 14. 3. do 4. 4. 1943, XXI, 15
str., ilustracije, 23 cm.- tekst slovenski in italijanski,
broširan, lepo ohranjen izvod.
*Saša Šantel, slovenski slikar, violinist, skladatelj in
vsestranski pedagog. Po osnovni izobrazbi je bil profesor risanja
in umetnostni zgodovinar. Kot likovni umetnik je avtor slike
»Slovenski skladatelji«, ki visi v Mali dvorani Slovenske
filharmonije. Daljše obdobje (11 let) je deloval kot profesor
na gimnaziji v Pazinu (Istra), na Dunaju, v Kopru, na Sušaku, od
leta 1922, do smrti pa na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Ukvarjal
se je tudi s komponiranjem. Njegovo najobsežnejše delo
je opereta Blejski zvon, napisana na libreto M. Gardena in
uprizorjena 24. februarja 1933 na odru ljubljanske Opere.
168. RAZSTAVA KLUBA SLOVENSKIH LIKOVNIH
UMETNIKOV LADA II. RAZSTAVA, Ljubljana, Jakopičev
paviljon, 3. december do 23 .decembra 1939,
32 str, ilustracije, 23.5 cm.-broširan, lepo ohranjen izvod.
* Sodelujoči: Šantel, Henrika (1878-1940) Vavpotič, Ivan
(1877-1943) Vesel, Ferdo (1861-1926) Stevanović,
Borivoje (1879-?) Košir, France (1906-1939) Zajec, Ivan
(1869-1952) Pregelj, Mira (1905-1966) Jakob, Karel
(1908-1981) Gorjup, Tine (1909-1991) Uršič, France
(1907-1979) Remec, Bara (1910-1991) Sajovic, Ivan
(1891-1972) Sirk, Albert (1887-1974) Gaspari, Maksim
(1883-1980) Smrekar, Hinko (1883-1942) Šantel, Avgusta
(1852-1935) Šantel, Saša (1852-1935) Šubic, Rajko
(1900-1983) Salesin, Eduard .( 1. pol 20. st.) Vavpotič,
Bruno (1904-) Kos, Ivan (1895-1981)
169. II. RAZSTAVA UMETNIŠKE SKUPINE Gojmir Anton
Kos, slikar, Miha Maleš, slikar, France Gorše, kipar,
Ljubljana, Jakopičev paviljon, 4. - 25. oktobra 1936, gost
Jan Slaviček, slikar –Praga, Ljubljana, Jakopičev paviljon 4.25 .oktobra 1936. [16] str. ilustracije, 23 cm.-broširan,
*I. razstava te umetniške skupine je bila v Mariboru od 1.VIII.11.VII:1935, Prodajni pogoji in cene pri blagajni.
LII
170. Jakopič, Rihard
UMETNIŠKA RAZSTAVA V PROSLAVO 80. ROJSTNEGA
LETA njega veličanstva cesarja Frana Jožefa I., 80 let
upodabljajoče umetnosti na slovenskem, umetniški
paviljon R. Jakopiča, epilog Rahard Jakopič
Ljubljana, 1910, [37] str., [15] f. prilog ilustracija, reklame,
20 cm.-broširan, lepo ohranjen izvod.
* Cene umotvorov se poizvedo pri blagajni. Prodajo posreduje
posestnik paviljona slikar Rihard Jakopič, Ljubljana, Emonska
cesta 2, Tretjina kupne cene se plača pri sklepu nakupa, ostala
vsota pri zaključku razstave. Pošiljanje umotvorov se vrši po
razstavi na račun in škodo kupca.
171. Vidmar, Nande 1899-1981; Vidmar, Drago 19011982
DRAGO VIDMAR, NANDE VIDMAR uredil in uvod
napisal Tone Seliškar
Ljubljana, Umetniška matica, 1930, [40] str. : ilustracije,
24 cm.- zbirka: Zbirka del slovenske likovne umetnosti;
Zv. 2, broširan, odlično ohranjen izvod
172. OTROCI KIPARJI
=OTROCI GRAFIKI , II.
republiška razstava
otroških likovnih del
uredila in pripravila
Zoran Didek in Milovan Krajnc ; prevajalca Ljubo
Jurkovič in Viktor Jesenik
Ljubljana, Moderna galerija, 1964 ,122 str., ilustracije ,
26 cm.- broširan, dobro ohranjen izvod
173. Matičetov, Milko
UN PITORE SLOVENO DI ORIGINE FRIULANA MAKSIM
GASPARI
Udine, Tipografia G. B. Doretti, 1955, 7 str., ilustracije,
23 cm.-broširan, dobro ohranjen izvod, posebni odtis,
podpis Maksima Gasparija in letnica 1956
LIII
174. TRETJA MEDNARODNA RAZSTAVA UMETNIŠKE
FOTOGRAFIJE
ljubljanski velesejem, 1. - 12. septembra 1938 ,
prireditelj Fotoklub Ljubljana
Ljubljana, 1938, 16 str., [20] str. fotografskih prilog,
23 cm.-broširan, zelo dobro ohranjen izvod
175. Zadnikar, Marijan,1921-2005
ROMANSKA ARHITEKTURA NA SLOVENSKEM :
disertacija za dosego doktorske časti.
Ljubljana, 1955, 346 str., 29 cm.- broširan, zelo dobro
* Marijan Zadnikar, slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Rodil se je v Novem
mestu, a je vse od leta 1922 živel v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo na Grabnu in leta
1940 maturiral na takratni I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. Njegov oče je izhajal iz stare
ljubljanske rodbine in se ob svojem stricu, znanem
kamniškem veterinarju in zbiratelju starin J. N.
Sadnikarju, tudi sam ogreval za zbirateljstvo; sinu je prvi
zbudil zanimanje za zgodovino in njene vrednote. To je
nedvomno vplivalo na sinovo odločitev, da je svoje življenje
posveti domači umetnostni preteklosti in sicer kot umetnostni
zgodovinar. Zaradi vojnih dogodkov, ki so ga v letih
1942/1943 za daljši čas pripeljale v italijansko internacijo, je
študij umetnostne zgodovine pri Francetu Stelétu zaključil šele
po osvoboditvi. Leta 1949 je na ljubljanski Filozofski
fakulteti diplomiral in prav tam 1955 tudi doktoriral s temo
o romanski arhitekturi na Slovenskem. Strokovno se je
izpopolnjeval na več tujih univerzah. Veliko je potoval in imel v
tujini številna predavanja.
176. Cevc, Emilijan, 1920-2006
SREDNJEVEŠKA PLASTIKA NA SLOVENSKEM , razvojni oris inauguralna disertacija
Ljubljana, 1951, 7A+, 335+, LXIII str., 35 cm.-polplatno,
slabše ohranjen izvod, podčrtan, dodane opombe.
* Emilijan Cevc, slovenski umetnostni zgodovinar in akademik, se
je rodil v trgovski družini v Kamniku. Ljudsko šolo je obiskoval v
rojstnem kraju, nato pa ga je pot zanesla v Novo mesto, kjer je
končal nižjo gimnazijo. Višjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani.
Po maturi 1940 se je vpisal na oddelek za umetnostno zgodovino
na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1946 diplomiral in prav
tam 1952 tudi doktoriral. Od 1950 je bil zaposlen pri Umetnostno
zgodovinskem inštitutu SAZU v Ljubljani, od 1968 kot znanstveni
svetnik. Leta 1981 je postal dopisni, 1985 pa redni član SAZU.
Nekaj let je predaval umetnostno zgodovino na ljubljanski
Akademiji za glasbo. S predavanji je večkrat gostoval v različnih
središčih, tako doma kot tudi v tujini. Dr. Cevc se je posebej
posvečal srednjeveški umetnosti na Slovenskem, v prvi vrsti
LIV
srednjeveškemu kiparstvu, raziskoval pa je tudi kiparstvo med gotiko in barokom.
Vzporedno ga je pritegnilo slikarstvo 17. stoletja in pomen Valvasorjevega umetniškega kroga,
poleg tega je spremljal sodobne umetnostne pojave in v samostojni publikaciji objavil obširen
pregled celotne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravljanju različnih razstav v Ljubljani
in drugod ter za kataloge pisal spremna besedila, posebej za slikarstvo 19. stoletja. Bil je med
avtorji razstave Umetnost na jugoslovanskih tleh od prazgodovine do danes v Parizu in
Sarajevu (1971). Več kot 350 razprav je objavil v številnih strokovnih revijah in zbornikih,
največ v Zborniku za umetnostno zgodovino, Loških razgledih in Kamniškem zborniku; pisal pa
je tudi o etnografskih in arheoloških vprašanjih.
Dr. Cevc je v svojem delu razvil Stelétovo umetnostnogeografsko metodo in zlasti v besedilih o
srednjeveškem kiparstvu opredelil regionalne lastnosti umetnosti na naših tleh, pri svojem delu
je izhajal iz širšega, vsaj srednjeevropskega okvirja. Deloval je tudi v Slovenskem
umetnostnozgodovinskem društvu, kjer je bil odgovoren za izdajanje umetnostnozgodovinskih
publikacij pri Slovenski matici v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo je vselej povezoval s
prizadevanji za ohranitev spomeniške dediščine. Med vidnimi uspehi te vrste je zbirka gotske
plastike v ljubljanski Narodni galeriji. Zadnja leta življenja pa je posvetil
snovanju muzeja cerkvene umetnosti v Stični.
177. Bevk, France,1890-1970
SNEMALNA KNJIGA ZA FILM TRST, delovni
naslov, scenarist France Bevk, režiser France
Štiglic, scenograf Boris Kobe
Ljubljana, Triglav film, 1950 , 61 str. : ilustracije,
35 x 33 cm.-platno, zelo dobro ohranjen izvod,
redkost
178. Vurnik, Ivan, 1884-1971
VSEUČILIŠKA KNJIŽNICA LJUBLJANSKA
Ljubljana, Ivan Vurnik, 1934, 16 str., načrti , 24
cm.-broširan, dobro ohranjen izvod, redkost
*Ivan Vurnik, slovenski arhitekt. Vurnik je bil skupaj s Plečnikom in Fabianijem začetnik
moderne slovenske arhitekture. Arhitekture se je učil pri profesorjih Königu in Wagnerju
na Dunaju. V svojem ustvarjanju se je trudil ustvariti slovenski nacionalni slog, ki bi združeval
smotrnost in oblikovno izraznost, uporabnost in lepoto. Ideje je Vurnik iskal v ljudskih
umetnostnih oblikah. Prav to iskanje ljudske dekoracije ga je prisililo, da je v začetku zatrl silnico
svojega ustvarjalnega značaja, ki ga je kasneje pripeljala do
odločnega konstruktivizma. Že pred prvo svetovno vojno je
skupaj z ženo Heleno Vurnik, slikarko,
uredil škofijsko kapelo v Trstu (1913-1915), v podobnem slogu
pa je leta 1919 prenovil tudi cerkev sv. Katarine pod Toškim
čelom. Eden vrhuncev njegove umetnosti in t.i. »nacionalne
smeri« je prav gotovo pisano okrašena stavba Zadružne
gospodarske banke v Ljubljani, ki sta jo skupaj z ženo ustvarila
leta 1922. Zasnoval je tudi načrte za letno kopališče v Radovljici,
ki ga je krasil skakalni stolp in načrte za edini
radovljiški hotel Grajski dvor. V Mariboru so leta 1928 po
njegovih načrtih zgradili Vurnikovo delavsko
kolonijo (tudi: mestna delavska kolonija), ki je zgleden primer
uspešne socialne gradnje na Slovenskem med obema svetovnima
vojnama.
LV
179. Globočnik, Anton, 1825-1912
GESCHICHTLICHE ÜBERSICHT DES ÖSTERREICHISCHEN
GELD-UND MÜNZWESENS mit Münztafeln
Wien, der Verfasser, 1897, 53+ XLIII+ [6] str., VIII f. prilog,
22 cm.-broširan, dobro ohranjen izvod
*Anton Globočnik pl. Sorodolski, slovenski pravnik, upravni
uradnik, politik in narodni buditelj. Gimnazijo je obiskoval v
Ljubljani. Med leti 1844-1848 je študiral pravo na Dunaju. Po
študiju se je zaposlil v sodstvu. Služboval je v raznih krajih. Leta
1863 je postal okrajni predstojnik v Postojni in leta 1867 prav
tam okrajni glavar. Poskrbel je za obnovo cest in
pogozdovanje Krasa ter poskušal je izboljšati razmere v šolstvu.
Zavzel se je za ureditev dostopa do Postojnske jame. Pred jamo je
uredil lep park. Vanjo je dal napeljati električno razsvetljavo in
železniške tire in poskrbel za njeno reklamo. Med leti 1885-1890 je bil vladni svetnik deželne
vlade v Ljubljani. Po smrti Dragotina Dežmana je bil predsednik Muzejskega društva v Ljubljani.
Uvedel je redne mesečne sestanke, ki so jih spremljala predavanja in debate. Leta 1900 se je
preselil k sinu Vladimirju na Dunaj. Politično je začel delovati leta 1848. Sodeloval je v gibanju za
politično združitev Slovencev. Sodeloval je pri sestavljanju slovenskega narodnega programa, ki
je izšel leta 1848 v Novicah. S Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi, ki se
je izrekel za slovenski narodni politični program. Bil je tudi konservator centralne komisije na
Dunaju. Napravil je arheološki zemljevid Kranjske, objavil je seznam kranjskega plemstva.
Bil je častni občan Postojne, Vipave in Železnikov. Za zasluge pri delu si je pridobil plemiški
naslov Sorodolski. Umrl je na Dunaju, pokopan pa je v Postojni.
180. SPOMINSKA KNJIGA SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA
izdalo in založilo ravnateljstvo SND v Clevenlandu ob priliki Slavnostne otvoritve SND v
dneh 1. in 2. Marca 1924, 128 str, ilustracije, reklame,
31 cm.-broširan, lepo ohranjen izvod, redkost
181. RAZPRAVE VII. REDNEGA ZBORA JUGOSLOVANSKE
SOCIALNODEMOKRATIČNE
STRANKE v Avstriji dne 31.
prosinca, 1. in 2. svečana 1909 v
Ljubljani. Po stenografskem
zapisniku
Ljubljana, 1909, 10 str., 23 cm.broširan, dobro ohranjen izvod
LVI
182. Žižek, Slavoj
ČAS KONCA ČASA
Ljubljana, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje
investicije, 2010,
58 str., 13 cm.-na dnu naslovne strani, Slovenija, Expo
2010 Shanghai, esej predstavljen v Slovenskem
paviljonu Odprta knjiga na razstavi EXPO 2010 v
Shanghaju.
in
LIVING IN THE END OF TIMES
Ljubljana, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje
investicije, 2010,
60 str.,13 cm.-na dnu naslovne strani, Slovenija, Expo
2010 Shanghai, esej predstavljen v Slovenskem
paviljonu Odprta knjiga na razstavi EXPO 2010 v
Shanghaju, prevod v angleščino
in
ČAS KONCA ČASA kitajsko - Guanjun Wu
Ljubljana, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, 2010,
51 str., 13 cm.-na dnu naslovne strani, Slovenija, Expo 2010 Shanghai, esej predstavljen
v Slovenskem paviljonu Odprta knjiga na razstavi EXPO 2010 v Shanghaju, prevod v
kitajščino, kitajske pismenke
Komplet treh rdečih knjižic, kartoniran, zelo dobro ohranjen izvod
183. SPINOLA, FABIO AMBROSIO, 1593-1671
HEILIGER JAHRS CALENDER Das ist Betrachtungen Uber das Leben und Lehrs
unsers Herren JESU CHRISTI, Auf alle Tag des Jahrs. Der Ander Theil.(zv . 2 od 3)
Sultzbach, gedruckt bey Abraham Lichtenthaler, 1672 ,12+634+10 str(kazalo), 9
ilustracij bakrorez, 21.5 x 16.5 cm.- vezano v krašeno usnje, lesene platnice s sponkami,
izvod se je nahajal v samostanu klaris v Ljubljani (ex libris Monasterij S. Clara ,Labaci
1731).odlično ohranjen izvod, redkost
*Samostan klaris je bil prvi ženski samostan v Ljubljani.
Sredstva zanj sta prispevala poštni mojster Mihael Taler
in doktor prava Mihael Friderik Hiller. Kompleks je bil
pozidan v letih 1650–1656, 1657 pa so se vanj vselile
prve redovnice. Cerkev je posvetil škof Buchheim leta
1658. Samostan s cerkvijo sv. Mihaela je stal ob
današnji Slovenski cesti (na mestu sedanje Banke
Slovenije). Pravokotno dvorišče je s treh strani obdajalo
samostansko poslopje, četrto stranico je zapirala
cerkev; ta je imela pravokotno ladjo, nekoliko ožji enako
visok prezbiterij in k ladji prizidan zvonik. Po odredbi
ljubljanskega škofa Otona Friderika Buchheima naj bi bil
veliki oltar v cerkvi posvečen Mariji, stranski na
evangeljski strani pa nadangelu Mihaelu, zavetniku
obeh ustanoviteljev samostana. Sliko sv. Klare za veliki
LVII
oltar je okoli 1657 naslikal Janez Frančišek Gladič. Leta 1702 so cerkvi prizidali kapelo Srca
Jezusovega; bila je prva s tem patrocinijem na Kranjskem. V njej je imela sedež istoimenska
bratovščina. Oltarno sliko je leta 1702 izdelal Frančišek Karel Remb (hrani jo Nadškofija
Ljubljana). Po razpustu samostana leta 1782 so samostansko poslopje spremenili v vojaško
skladišče in bolnišnico. V cerkvi so za potrebe bolnišnice uredili kapelo in jo na novo opremili,
mdr. z oltarno sliko Marijinega oznanjenja izpod čopiča Martina Johanna Schmidta
(Kremserschmidt) iz leta 1771 (hrani jo Narodna galerija Ljubljana). Od stare opreme so ohranili
kropilnik iz črnega marmorja. Po potresu leta 1895 so zaradi poškodb celotni kompleks podrli.
184. Erhard, Thomas Aquinas 1675-1743
BIBLIA LATINA-GERMANICA, uredil Erhard, Thomas
Aquinas
Biblia sacra vulgatae editionis auctoritate Sixti V. et
Clementis VIII. Pont. Max. recognita . Summaris et
notis heologicis, historicis, et chronologicis illustrata
studio P. Thomae Aq. Erhard, O. S. Benedicti in antiq.
&exempto Congregationis Angelicae. Editio tertia.
Bibel Oder Heilige Schrifft. Deß Alten und Neuen
Testaments nach der Ur-alten, und in Latein
gemainen, auch von der Romisch-Catholischen kirch
bewaerhten ubersessung.
Gratz, verlegts Philipp Jacob Veith, gedruckt zu Steyer
bey Johann Jacob John 1736. Samo zv 2, XXII+
844 str., ilustracije, 38 x24 cm.-manjka register,
vezana v usnje iz časa, lesene platnice, sponki, lepo
ohranjen izvod, redkost, 1. zvezek je izšel 1730 v
Augsburgu.
185. de Granada, Luis, svetnik, 1504-1588
TERTIUS TOMUS CONCIONUM DE TEMPORE, quae a Pascha dominicae
resurrectionis ad festum vsque sacratissimi corporis Christi habentur, nunc
primùm in lucem editus
Antverpiae : ex officina Christophori Plantini anno 1584
mense martio, 618 str, inicialke, 18 x 11 cm.-manjka
naslovnica in vezni list, krašeno belo usnje, lesene
platnice s sponkama, lepo ohranjen izvod, redkost
*Številčno štetje je na koncu knjige napačno, str. 608 in se
nadaljuje s 547do 556+ 2. Expostulatio jesu in kolofon sta iz
izdaje 1581. Delo ima naslov Quae a Pasha Dominicae
resurrectionis ad festumusque corporis Christi habentur
1584, prvič izšla 1581. Svetnikove nedeljske pridige za vse
leto. Delo je izšlo v 3. Knjigah. V slovenskih knjižnicah, po
Cobiis-u, imajo samo izdajo iz 1581.(zv.2 in3)
**Louis de Granada se je rodil revnim staršem v Granadi leta
1505. Pri devetnajstih je bil sprejet v Dominikanski red, v
Priorstvo Svetega Križa v Granadi. Ko je zaključil študij, je
postal pridigar, kar je z izjemnim uspehom počel 40 let. Glas
o njegovih pridigah se je razširil izven meja njegove
LVIII
domovine, kar je povzročilo, da je bil premeščen na Portugalsko, kjer je postal provincialni prior
portugalskih Dominikancev leta 1557. Njegova izjemna svetost, znanje in modrost sta kmalu
pritegnila pozornost Kraljice regentke, ki ga je imenovala za svojega spovednika in svetovalca.
Hkrati sta mu bili ponujeni škofija Viseu in nadškofija Braga, vendar ju je, vljudno, a odločno,
zavrnil. Prav tako je zavrnil nominacijo za kardinala, ki mu jo je ponudil papež Sikst V.
Najbolj znan je po svojih asketskih spisih. Večina od njih je bila prevedena v številne svetovne
jezike. Živel je življenje asketa, njegova celica je bila skromno opremljena in imel je malo
premoženja. V 35 letih je napisal 49 del. Umrl v starosti 84 let v Lizboni na Portugalskem.
186. OBSTBAU-POMOLOGIE
Rokopisni prepisi iz nemške literature iz 90. let, 19.
stoletja, vezani v eno knjigo.Naslovi: Sadne sorte, vzgajanje pritlikavega sadnega
drevja (v tistem času moderno), Dnevnik letne
obveznosti v sadovnjaku. 372 str. +44 praznih str.,
ilustracije, 20cm.-krašeno platno, dobro ohranjen izvod,
knjiga vsebuje tudi razne druge zapise, redkost
187. Niemann, Joanne Friderico
PHARMACOPOEA BATAVA cum noti set additamentid
medico-pharmaceuticus pro generali haberi possit,
editore D. Joanne Friderico Niemann; zv. 1,2,3 v 1.knjigi.
Mediolani, 1823, 331 + 4 prilog + 285 + 331 str. +9 prilog,
20 cm.-kartoniran, dobro ohranjen izvod
188. PISMO IZ ALEKSANDRIJE, naslovljeno na Mici
Butkovič, Cerknica pri Rakeku.
pošiljateljica Elvira Komavli iz Ramlaha (obalno
predmestje Aleksandrije)
pismo je datirano 1.9.1927, v Cerknico pa je prispelo
13.9.1927 ( datum na žigu)
pismo vsebuje 12 str. (12 x 17 cm), kjer avtorica opisuje svoje
potovanje v Aleksandrijo in vsakodnevno rutino, pismo je
dobro ohranjeno, ovojnica slabše, redkost
*Iz pisma:
˝Kako mi gre, sedaj ko sem za enkrat na
cilju?Nastavljena sem kot vzgojiteljica h štirim
otrokom v starosti 5-7-10 in 12 let. Postrežena
sem kot ena baronica, ker me zelo spoštujejo.
Naše stalno stanovanje je v Raicaru ampak sedaj
smo tukaj na počitnicah za dobo treh mesecev. …
Zadovoljna sem, zelo zadovoljna – ne bom tožila,
ali primešano je marsikaj grenkega kot povsod
in vedno. Vzgoja otrok razjeda živce, zlasti ko se
ima opraviti z razvajenimi otroci.˝
*V ovojnico je vloženo še pismo, ki je datirano
1.1.1921 ter opisuje Decembrske praznike.
Podpisana Mara
LIX
189. RDEČI SIGNALI
revolucionarno glasilo borbenih študentov , leto II., št. 5
/maj/ 1934, Ljubljana, Komfrakcija Ljubljanske univerze,
1934, 8 str., ilustracija, 30 x22 cm.- ciklostil, broširan
Na vrhu * ko prebereš daj naprej* na prvi strani z rdečim
tiskom preko besedila * Živel prvi maj, dan borbe mednar.
proletarijata, narisana zvezda, srp in kladivo. lepo ohranjen
izvod, redkost
*Časopis je izhajal od novembra 1932 do maja 1934. Podnaslov
revolucionarno glasilo študentov 1933/34, revolucionarno glasilo
borbenih študentov. Izdajatelj Ljubljanski univerzitetni komite
komunistične stranke Jugoslavije, 1932/33,8,KSJ univerzitetni
komite od 1933/34, univerzitetna frakcija komunistične stranke Jugoslavije, komunistična
študentska frakcija univerze, komfracija ljubljanske univerze. Prvi urednik Boris Kidrič. Tiskano
v ilegalni partijski tehniki v Zapužah. Maja 1934 je izšla tudi številka z oznako II/ 1934,
št,5A/maj/ z istim podnaslovom in izdajateljem kot 1934 št.5. Izdali so jo klerikalni študentje na
ljubljanski univerzi proti komunistom.
190. Bar, Julij
˝ZNAMKA" , Barov cenik
Ljubljana : "Znamka", 1944, 46 str., ilustracije, 23 cm.broširan, lepo ohranjen izvod. Na koncu reklama antikvarja
Janeza Dolžana
191. ZNAMKA
slovenska filatelistična revija, lastnik in izdajatelj Boris
Modrijan, Leto 1, 12 št., 1944/45-Leto 2, 4 št. 1946
Ljubljana, samozaložba 1944-1946, 144+
80 str. 23-24 cm.- broširan, lepo
192. MLADINA
glasilo zveze slovenske mladinegorenjska izdaja,
Leto I., 22. septembra 1943, številka 7,
tisk tehnika OK Jesenice, 6 str, ilustracije,
ciklostil, 30 x 21 cm.-broširan, lepo
ohranjen izvod. Časopis je izhajal leta
1943-1944. Vsako leto je izšlo 12 številk in ena izredna,
mesečnik. (bibliografija NUR 8686).
LX
193. PAVLIHA
humoristični list, izhaja kadar se mu zljubi,
urednik Mah-Milan Apih
tisk Kočevski rog, leto I, september 1944, številka 2, 6 str.,
ilustracije, ciklostil, 34x 21 cm.- broširan, lepo ohranjen izvod
*Pavliha je bilo ime več humorističnim časopisom.
Najprej je pod tem imenom izhajal l. 1869 in 1870 na Dunaju, njegov
urednik je bil Fran Levstik, ki ga je poimenoval po rubriki v Brenclju
v lažnjivi obleki. V njem sta med drugim objavljala Josip
Jurčič in Simon Jenko, pa tudi Levstik sam. Karikature je risal Karel
Klíč. Časopis je bil vzor humorističnim časopisom do 2. svetovne
vojne. Leta 1892 in 1893 je izhajal časopis s tem imenom v Ljubljani,
urednik je bil Srečko Magolič, nato Hrabroslav Debevec.Od jan. do
mar. 1930 je izhajal časopis v Slovenj Gradcu, urednik je bil Josip Vandot (prva številka),
nato Roman Bende. Zadnji izmed časopisov s tem imenom pa je izhajal od 1944 do 1999
v Ljubljani in Stahovici.
194. PESMI IN ARIJE V PETEK
dne 4. oktobra ob 20 ¼ uri v veliki kazinski dvorani
sodelujejo ga. Zlata Gjungjenac, operna pevka iz Ljubljane; ga.
Neda Kozina, koncertna pianistka v Mariboru in g. Niko
Štritof, kapelnik opere v Ljubljani, Ljudska univerza v
Mariboru 1935, letak 31 x23. 5 cm.-lepo ohranjen, na drugi
starani podpis nastopajočih: Zlata Gjungjenac, Štritof Niko in
Kozina Nada 4. X. 35.
Vstopnina; 20,16,12,10,8, din, stojišče 5 din, dijaki 3 din,
predprodaja od 1 .oktobra pri ga Zlati Brišnikovi in g, Hoferju.
V petek dne 11 .oktobra ob 20 ¼ uri Geopolitični položaj
Slovenije, predava g. prof. Franjo Baš iz Maribora.
195. ZAKAJ SE RAVNO V DOBOVIČNIKOVI TRGOVINI
manufaktura tako po ugodnih cenah prodaja, ker…...,
Dobovičnik, tovarna odej in perila v Celju, Gosposka ulica
15, dodano Povest o Petrovškovi mami in Celjska pesem,
Celje, tiskala brata Rode& Martinčič (1930), 4 str.,
ilustracije, zvd. 24 x 15.5 cm.- lepo ohranjen propagandni
letak.
LXI
196. RAZGLAS NO. 20195, c.k. ilirskega poglavarstva.
Vbežnikam (dezerterjem) in tistim , ki so se rekrutiranju
odtegnili, na Kranjskim in Koroškim se do 1. Kozaperska
(oktobra) 1848 odlog dovoli, de se dotistihmah oglasijo in brez
kazni ali štrafnige ostanejo. V Ljubljani 7. Komovca
(september) 1848 Leopold grof Welsersheimb, deželni glavar.
List, 36 x 21 cm.-tekst slovenski in nemški, lepo ohranjen izvod.
197. OZNANILO NO. 22109, c.k.
ilirskega poglavarstva.
Po visokim ukazu ministerstva
notranjih oprav od 17. Kimovca t.l. pod
številam 3869 se sledeča razglasa, ki so
ju ministri notranjih oprav, pravice in denarstva oznanili, ko jim
je bilo izpolnjenje postave od 7.kimovca t.l. Njih Veličanstvo
naročeno, sploh na znanje dasta in v spolnovanje s tem
pristavkam oznanita, de v tem poglavarstvu so prav za prav
patrimonialne gosposke le samo v Celovski kresii-na Kranjskim
in Beljaški kresii na Koroškim pa jih ni, kjer večdel gruntne
bukve, ktere so dozdanje gruntne gosposke oskrbovale in jih do
vstanovljenja cesarskih gosposk še dalje oskrbovati imajo,
razun teh pa ali cesarskekantonske
komisije ali pa od cesarja pooblastene
grajšinske kantonske gosposke obstoje. V Ljubljani 22.
Kimovca 1848. Leopold grof Welsersheimb, deželni glavar,6
str., 36 x22 cm.- broširan, lepo ohranjen izvod
198. SEZNAM DAROVALCEV ZA PREŠERNOVO ROJSTNO
HIŠO
Ljubljana, Kranjska banska uprava, [1939] , 31 str., 20 cm.Izšlo ob sprejemu Prešernove rojstne hiše v Vrbi v last
Slovenske banovine in odprtju te hiše za javnost 21. maja
1939.-broširan, zelo lepo
ohranjen izvod
199. MOČILNIK poljudno znanstven list, ki ga izdaja
dijaški krožek "Vrhnika"
Vrhnika, 1940. Leto 1, št. 1-2(1940). 44+ 56 str., 25 cm.izšli samo dve številki, broširan,
lepo ohranjen izvod
LXII
200. SPORT IN POLETJE
Katalog Špecijalne sportne trgovine in razpošiljalnice
potrebščin B. Kolb & Predalič, Ljubljana, Šelenburgova
ulica 6. [1930-1935].-31 str., 21 x 14 cm.-ciklostil,
broširan, dobro ohranjen izvod , slovenski tekst.
in
SPORT I LETO
Katalog športnih trgovin B. Kolb & Predalič, Ljubljana in
B .Kolb, Beograd
Ljubljana, [1930-1935], 9 str. 29 cm.-broširan, zelo
dobro ohranjen izvod, tekst srbohrvaški.
*Kataloga vsebujeta opise in cene za šotore, ležalnike, kajake,
športno opremo,… ki jih je izdelovalo podjetje B .Kolb &
Predalič s tovarno v Vižmarjah. Isto podjetje je naredilo tudi znane smuči Beko.
201. SEVER & KO., Ljubljana [reklamni letak s 93. vrstami
fižola]
Ljubljana, lit. Čemažar in drugi, [1930].1 barvni list,
16 x 24 cm.-zelo lepo ohranjen izvod
Izklicna cena :20,00€
202. POSEBNA IZDAJA ČASOPISA SLOVENSKI NAROD; v
Ljubljani, v ponedeljek, 29. Junija 1914; 146. Številka, leto
LXVII.
Ljubljana; 1914; 4 str.; 56 x 38 cm.- posebna izdaja poroča o
atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda, dobro
ohranjen izvod
In
POSEBNA IZDAJA ČASOPISA SLOVENEC, političen
list za slovenski narod; v Ljubljani, v nedeljo, 28.
Junija 1914; Štev. 144, leto XLII.
Ljubljana, Slovenec 1914, 2 str.; 52 x 33 cm.- posebna
izdaja poroča o atentatu na prestolonaslednika
Franca Ferdinanda na dan atentata, dobro ohranjen
izvod
in
POSEBNA IZDAJA ČASOPISA SLOVENEC, političen
list za slovenski narod; v Ljubljani, v ponedeljek,
29. Junija 1914, Štev. 144b, leto XLII.
Ljubljana, Slovenec 1914, 2 str., 52 x 33 cm.-posebna
izdaja poroča o atentatu na prestolonaslednika
Franca Ferdinanda, ter o odzivih na atentat v
monarhiji in po svetu, dobro ohranjen izvod
LXIII
203. REKLAMNA BROŠURA ZA HRANILNO POSOJILNICO
˝MOJ DOM˝
Hranilna posojilnica ˝MOJ DOM˝ r.z.z.o.j. Ljubljana,
Dvorakova ulica št. 8, 8 str, [1930], ilustracije, 24 cm.broširan, še nerazrezan, zelo dobro ohranjen izvod
204. DEŽELNI ZAKONIK IN
UKAZNI LIST za vojvodstvo
Štajersko- VI. Del. Tečaj 1881; Na
svetlo dan in razposlan dne 12.
aprila 1881
Od str. 27 do str 41, 29 cm.-tekst
slovenski in nemški, broširan,
slabše ohranjen izvod
205 .JUGOSLOVANSKA
KNJIGARNA, LJUBLJANA
Jugoslovanska knjigarna,
Ljubljana, poleg stolne cerkve; katalog (pripovedni in
mladinski spisi, pesništvo)
Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, 1928 ali začetek 1929,
32 str.; ilustracije, 19 cm.broširan, dobro ohranjen izvod, redkost
206. PAVLIHOV ODER : zbirka igric za ročne lutke,
urejuje prof. Miklavž Kuret, zv. 1
Kaznovana trdosrčnost, igra v petih dejanjih, Čudežno
zdravilo, igra v treh dejanjih
Ljubljana, Mladinska založba, 1943, 50 str. , 20 cm.-razmnoženo kot rokopis, ciklostil,
broširan, originalna vezava, zelo dobro ohranjen izvod, redkost
in
PAVLIHOV ODER: zbirka igric za ročne lutke, urejuje prof. Miklavž Kuret , zv. 2
Vražiček v steklenički, igra v štirih dejanjih, Pavliha kot mešetar, igra v enem dejanju
Ljubljana, Mladinska založba, 1943, 47 str. , 20 cm.-razmnoženo kot rokopis, ciklostil,
broširan, originalna vezava, zelo dobro ohranjen izvod,
redkost
in
PAVLIHOV ODER: zbirka igric za ročne lutke, urejuje
prof. Miklavž Kuret , zv. 3
Pet kratkih igric za otroke: Pavliha in rokovnjač. Togotni
mesar. Sleparska kmetica. Zdravilni tobak. Pavlihove sanje
Ljubljana, Mladinska založba, 1944, 33 str. , 20 cm.razmnoženo kot rokopis, ciklostil, broširan, originalna
vezava, zelo dobro ohranjen izvod, redkost
* izhajalo v letih 1943-1945 v 5 zvezkih.
LXIV
207. M-TIČAR LJUBLJANA, Vzorčna knjiga 1910-1935
Vzorčna knjiga za veletrgovino s papirjem M. Tičar,
Ljubljana, družba z.o.u.
5 str., 102 pril., 32 cm.-vsebuje 102 različnih vzorcev
papirja, broširan, zelo dobro ohranjen izvod, redkost
*M. TIČAR, LJUBLJANA, veletrgovina s papirjem, Selenburgova
ulica 1 in Sv. Petra cesta 26, se priporoča za nakup vseli šolskih,
risalnih in tehničnih potrebščin po najnižjih cenah. Največja
zaloga zlatih polnilnih peres
208. SCHNEIDER & VEROVŠEK
Ljubljana,
1899-1920.152 str. ilustracija,
29 cm.- broširan, zelo dobro ohranjen izvod
* Schneider & Verovšek, trgovina z železnino
in poljedeljskimi stroji, Ljubljana, (1899-1949)
je bila največja in najbolj znana trgovina z
železnino, gradbenim materialom ter obrtnimi
in poljedelskimi stroji v takratni Ljubljani. Bila
je pojem tehnične trgovine in je med
Ljubljančani in tudi širše uživala velik ugled, vse
tja do konca 2. svetovne vojne.
209. KAMNIKTITI EXPLOSIFS DE SÛRETÉ
˝dinamit˝, Ilica 42, Zagreb, Yugoslavia reklamna brošura v
francoščini in angleščini
24 str., ilustracije, 27 cm.-broširan, zelo dobro ohranjen
izvod
210. SLOVENSKA BANKA DELNICA NA 400 KRON NO.
002562
Slovenska banka
delnica na 400
Kron s katero se
zagotovi imejitelju vse pravice do
družbenega premoženja in dobička, katere
pripadajo v smislu pravil vsakemu
delničarju
Ljubljana, 31 decembra 1920, 31 x 23 cm, 2
lista, vloženi nekompletni kuponi,
slovensko, francosko , nemško besedilo, zelo
LXV
211. ERSTE OBERKRAINER BRANNTWEINBRENNEREI MALI & ŽIGON,
Bischoflack, Krain (Škofja loka),
Tri etikete za žgane pijače, barvne, lepo ohranjene.
Schwarzbeeren Branntwein-borovničevo žganje (10 x
18 cm)
Echter Wachholder-Branntwein-brinjevec (6 x 20 cm)
Slivovitz- slivovka (6 x 20 cm)
212. REKLAME ZA
KNJIGE ALME M. KARLIN
različnih nemških
založnikov
lot 10 kosov v nemškem jeziku, lepo ohranjeni. (med njimi
tudi naslovnica za roman Isolanthis)
213. JUGOSLAVIJA
spomin na slovenske občine
12.1.1930, dar mesta Ljubljane
Ljubljana, Jutro 1930, album fotografij
slovenskih krajev, 87 fotografij, 16.5 x
24 cm.- usnje, lepo ohranjen izvod.
*To je album Dravske banovine, samo naslovni list je spremenjen, fotografije se ujemajo z
umetniškimi prilogami, objavljenimi v tedenski reviji Življenje in svet (1927 – 1939).
214. Maučec, Jože
PTUJ-ALBUM, tekst v nemškem ,
slovenskem in francoskem jeziku
Turistično in olepševalno društvo, 1960,
4 str+25 ilustracij, 15 X 21.5 cm.-usnje ,
LXVI
215. RUDOLFOVO- NOVO MESTO, KRANJSKO
Novo mesto, Urban Horvat, (1930), 9 str. fotografij,
14.5 x 11.5 cm.-dobro ohranjen izvod,
Leporello, kot skupek razglednic v reklamne namene.
216. Šantel, Saša, 1883-1945
SLOVENSKI SKLADATELJI : 18 lesorezov, vrezal Saša
Šantel
Ljubljana , Kolegij Jugoslovanskih umetnikov grafikov,
1922, 22 x 15.5 na listu 33.5 x 24 cm.-vsebina:
Matej Hubad, Hugolin
Sattner, Emil Adamič,
Oskar Dev, Viktor
Parma, Marij Kogoj,
manjkata mapa in
tekst, vsi z avtorjevim podpisom, zelo dobro ohranjen
izvod, redkost
217. Šantel, Saša,1883-1945
DVE ILUSTRACIJI ZA PRAVLJICE
[iz knjige ZAČARANI KROGI - BAJKE IN PRAVLJICE,
Radivoj Rehar, 1929]
1.24 x 20 cm; črn tuš, motiv deklice s pavom, srnjakom
in ribo, nasproti
stoji čarovnica,
2.19 x 12 cm; črn in moder tuš; motiv žene, ki
odganja prašiča, v ozadju skrinja polna denarja
Na listih označbe o velikosti ilustracije v knjigi.karton, zelo lepo ohranjena izvoda, redkost
218. Godec, France,1910-1996
TRI RISBE, tuš na kartonu
23 x 17 cm; črn tuš, motiv: pod Trančo, stara Ljubljana
30 x 13 cm; črn tuš, motiv: Tranča in Čevljarski most,
stara Ljubljana
21 x 18 cm; črn tuš, motiv: srednjeveški meščani pod
obokanim stropom, podpis avtorja,
zelo lepo ohranjeni izvodi, redkost
LXVII
219. Rojec, Franc (1867-1939)
POZDRAV IZ BOHINJSKE BISTRICE. Vas
Bistrica. Črna prst. Slap pri izviru Bistrice.
Gostilna Janeza Mencingerja h. št. 94.
čb razglednica, odposlana l. 1898, dobro
ohranjena.
220. »PRESTOLONASLEDNIK PETER ZA KRMILOM«
Split : Foto Slavija. - čb foto razglednica, odposlana l. 1933,
odlično ohranjena.
* »Na Mariborskem tednu 14. 8. 1933 - Z razstave
Jadranske straže pozdravlja Tebe in vse domače-Ciril.«
221. NAŠI AVIJATIČARI:
kapetan Tadija Sondermajer
(desno) i Leonid Bajdak
(levo), koji su se proslavili
svojim
lijetom
ParisBombay-Beograd.
čb razglednica, odposlana l.
1931, dobro ohranjena.
* Aeroput je bila prva jugoslovanska letalska družba,
ustanovljena 17. junija 1927 kot Društvo za Vazdušni Saobraćaj
"Aeroput" in je delovala med l. 1927-48. Med 2. svet. vojno je
nehala delovati, vendar se je kasneje spet pojavila kot
Jugoslovenski Aero Transport-JAT. Pred njeno ustanovitvijo je v
Kraljevini SHS potekala velika medijsko politična kampanja z
namenom, da bi novonastala družba postala dejansko nacionalni
prevoznik, neodvisen od tujega kapitala. V ta namen se je pričel
vpis delnic, ki pa je potekal počasi in dokaj neuspešno. Januarja 1927 je bil med Aeroputem in
Kraljevino SHS uspešno dosežen dogovor o sodelovanju za naslednjih 10 let (brezplačno
koriščenje letalske infrastrukture, oprostitev carine na letala, delno kritje stroškov
vzdrževanja…), vendar kljub temu vpis delnic ni porastel. Rezervni kapetan Tadija Sondermajer,
član uprave Aeroputa in junaški pilot s Solunske fronte, je prišel na idejo, kako bi z z letalom v
etapah preletel razdaljo od Pariza do Bombaja in nazaj do Beograda. S to akcijo bi prikazal
zmogljivosti letalskega prevoza in hkrati povečal zanimanje za vpis delnic. V spremstvu
poročnika Leonida Bajdaka je 20. aprila 1927 na krovu letala Potez 25 krenil iz Pariza na let do
Bombaja in nazaj; pot je trajala 11 dni, v tem času sta preletela 14.800 km. To je bila odlična
marketinška poteza: v Beogradu so ju 2. maja 1927 pričakali kot narodna junaka, posledično je
prodaja delnic skokovito narasla in Aeroput je bil uspešno ustanovljen z osnovnim kapitalom 6
milijonov dinarjev.
LXVIII
222. Šantel, Saša (1883-1945)
STARA LJUBLJANA: lot 6 razglednic. Pogled na stolnico.
Pred stolnico. Ribja ulica. Rožna ulica. Študentovska ulica.
Semeniški portal.
Ljubljana, tisk in založba Učiteljske tiskarne.-6 barv.
razglednic, ena neodposlana, 5 odposlanih l. 1949, zelo
dobro ohranjene.
223. USTANOVITEV JUGOSLAVIJE, 29. X. 1918. Ponatis
prepovedan.
Ljubljana, Foto Fr. Grabietz, 20-ta leta 20. stol. - čb
razglednica, neodposlana, dobro ohranjena.
* po porazu Avstro-Ogrske in sil osi, sta hrvaški Sabor v
Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasila narodno osvoboditev in
ustanovitev samostojne Države Slovencev,
Hrvatov in Srbov. Ob tej priložnosti je bila v
Ljubljani na Kongresnem trgu velika
manifestacija, na kateri se je zbralo okoli
30.000 ljudi, med njimi je bilo tudi približno
200 oficirjev in vojakov. V njihovem imenu je
nadporočnik dr. Mihajlo Rostohar s sabljo v
roki odpovedal prisego habsburškemu cesarju
in obljubil zvestobo novi državi. Slavnostni
govornik je bil Ivan Hribar. Država SHS je
obstajala do 1. decembra 1918, ko se je s
Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino SHS.
224. NAŠ STADION - NAŠ PONOS!
Agfa, 50-ta leta 20. stol.- čb razglednica,
neodposlana ; zelo dobro ohranjena.
* stadion Bežigrad so po zasnovi Jožeta
Plečnika začeli graditi l. 1925 za katoliško
telovadno organizacijo Orel, vendar je gradnja
potekala počasi. Zadruga Stadion se je gradnje
zaradi pomanjkanja denarja (zbirali so ga tudi
z loterijo) lotila fazno, po ukinitvi vseh
telovadnih društev l. 1929 pa so bila dela na
Orlovskem stadionu popolnoma prekinjena. Dela so se nadaljevala šele l. 1935 za potrebe II.
evharističnega kongresa za Jugoslavijo. Ker so potrebovali tribuno za oltar, je Plečnik na koncu
arene postavil teraso in je obdal z zidom ter stebri v zgornjem nivoju. Za VI. mednarodni kongres
Kristusa kralja (1939) so zgradili še dve poslopji s teraso na severni in južni strani, ki naj bi
predstavljala glasbena paviljona. Tik pred koncem 2. svet. vojne so na njem domobranci prisegli
Hitlerju na njegov rojstni dan (20. 4. 1944). Stadion je bil dograjen po 2. svet. vojni, ko ga je
prevzela Fizkulturna zveza Slovenije. Uporabljal se je predvsem kot nogometni stadion, na njem
pa so se odvijale tudi večje glasbene in druge prireditve.
LXIX
225. »NEKAJ IZ NAŠEGA VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA …«
barv. razglednica, napisana »na straži, 29. 5. 1915, 5.30
popoldne«, odposlana, dobro ohranjena.
* razglednico krasi 6 različnih hudomušnih motivov iz
vojaškega življenja, ki jih pošiljatelj, korporal Kornelij
Trojiški, v besedilu šaljivo razloži.
226. [LETALO]
čb razglednica, odposlana l. 1929,
dobro ohranjena.
227. LJUBLJANA. Erjavčeva ulica.
barv. razglednica, odposlana l. 1903, zelo dobro ohranjena.
* cesta je bila po Franu
Erjavcu poimenovana
l. 1892.
228. MR. R. SUŠNIK, LEKARNA PRI ZLATEM
JELENU, Ljubljana, Marijin trg. Ustanovljena
pred l. 1619. Telefon 21-15. Poštnohranilnični
račun 10522. Odlikovan na higijenski razstavi v
Parizu 1913 in na mednarodni farmacevt. razstavi na Dunaju 1913.
ilustrirana pisemska ovojnica, rahlo poškodovana.
* po ustnem izročilu je lekarna Pri zlatem jelenu delovala v mestnem središču že od 16. stoletja
dalje, vendar prvotno na Novem trgu. Ustanovil naj bi jo l. 1530 neki gospod Smith, od l. 1587 pa
se v pisnih virih kot lastnik lekarne na Novem trgu (točneje na današnjem Jurčičevem trgu 2)
omenja Vincenc de Agnelati iz znamenite lekarnarske rodbine. Od takrat se je v tej lekarni
zvrstilo več lastnikov (Ludovik Hauenstain, Janez Jurij Tosch, Janez Peter Sartori…), vse do l.
1809, ko je lekarno kupil Josip Mayr in jo preselil na Svetega Petra cesto št. 1 (današnja
Trubarjeva ulica). Lekarna je imela vhod z Marijinega trga (današnji Prešernov trg). Ker je bila
zgradba med potresom l. 1895 močno poškodovana, je Josip Mayr ml. za obstoječo stavbo na
mestu, kjer sta stali v potresu porušeni stavbi, zgradil novo palačo in l. 1905 vanjo preselil
lekarno. Pri obnovi Marijinega trga so v
potresu poškodovano Mayerjevo hišo porušili,
občina pa je odkupila zemljišče in na mesto,
kjer je prvotno stala lekarna, l. 1905 postavila
Prešernov spomenik. L. 1909 je lekarno
prevzel Rihard Sušnik, ki jo je vodil do l. 1945,
ko je bil na vojaškem sodišču obsojen
sodelovanja z okupatorjem; lekarno so mu
zasegli, jo podržavili in preimenovali v I.
državno lekarno v Ljubljani.
LXX
229. Ruppe, Michael (1863-1951)
Nr. 57. JAKOBSKIRCHE, LAIBACH (1901).
Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg, okrog 1900. - barv.
razglednica, neodposlana, odlično ohranjena.
in
Ruppe, Michael (1863-1951)
Nr. 56. SCHLOSSBERG, LAIBACH.
Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg, okrog 1900. - barv.
* Michael Ruppe je bil sin kočevskih Nemcev in vsestranski
umetnik: slikar, kipar, izdelovalec štukatur, rezljal je nabožne
kipe in risal predloge za oglednice. Po ljudski šoli v Koprivniku
je odšel k stricu trgovcu v Salzburg, kjer je s pomočjo
salzburškega slikarja Hinterholzerja odkril svojo nadarjenost za
risanje. Zaradi bolezni se je vrnil v Ovčjak, ker pa starši niso
imeli posluha za njegovo umet. ustvarjanje, je moral delati na kmetiji. V Koprivniku so veljaki
opazili njegov slikarski talent in ga spodbujali k nadaljnjemu šolanju, vendar na dunajsko
strokovno šolo za pletarstvo ni želel, na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti pa so ga
zaradi premalo slikarskega znanja zavrnili. Odpotoval je v Salzburg, od tam v Gardensko dolino,
kjer je kot kipar delal štiri leta, nato pa na Dunaj, kjer so ga sprejeli v šolo za umetno obrt
dunajskega muzeja Am Stubenring. Po končanem študiju je sprejel delo v obrtni delavnici v
Wiedenbrucku v Vestfaliji, kjer je našel tudi življenjsko sopotnico Louiso Caroline, rojeno Peter
in se z njo l. 1908 poročil. Preselila sta se v Salzburg, kjer je nato kot kipar in slikar s presledki
živel od l. 1892 pa do smrti l. 1951. Razstavljal je predvsem v tujini, nekaj tudi v domovini,
vendar njegove razstave niso bile odmevne. Pomemben del njegove umet. zapuščine so
oglednice z motivi gorenjskih mest, trgov ter Kamniških, Julijskih in Karnijskih Alp, natisnjenih
po predlogah njegovih akvarelov. Ko se je Ruppe l. 1895 za kratek čas vrnil v domovino, je
sprejel naročilo Kranjske hranilnice iz Ljubljane za izdelavo štirinajstih akvarelov Ljubljane. Za
potrebe založbe Kleinmayr&Bamberg je narisal več akvarelov za izdelavo oglednic, kjer
prevladujejo motivi kranjskih mest in trgov. Zadnja motiva iz serije sta oglednici Kočevja (št. 124
in 125).
230. PORTRET ZAKONCEV EMERŠIČ
Maribor: Foto Vlašič, Gosposka 23, 20-leta 20. stol. - čb foto
* »Za Spomin od tvojega prijatelja-Anton Emeršič,
Restavrater, Maribor.«
** Anton Emeršič (187[6]-1938)je
bil znan Mariborčan, lastnik
restavracije »Pri slonu«.
231. »ŠIVILJI«
ok. 1900. - čb foto razglednica,
neodposlana, zelo dobro
ohranjena.
LXXI
232. TOLMIN
Tolmin: Lud. Cazafura. - barv., dvojna
razglednica, odposlana l. 1914, dobro
ohranjena ; žig 2. Kompagnie, K. k. Landsturm
Bataillon Nr. 42.
* besedilo je v češkem jeziku.
233. H. MARIA IN WALDL
Prag : Verlag bei Johann Pachmeyer, 2. pol. 18.
stol. - ročno koloriran bakrotisk ; 8 x 12.5 cm,
zelo dobro ohranjen.
* Frančiškanski samostan Hájek (nem. Waldl), je priljubljen
romarski kraj ki leži pribl. 15 km zahodno od Prage. Množična
romanja so se pričela takoj v 17. stol., ko je bila s strani
plemiške družine Žďárský zgrajena kapela Loretto (1623).
Florian Žďárský, ki je imel pet hčera, je ob rojstvu težko
pričakovanega sina z družino za zahvalo romal v Loretto;
hkrati se je namenil pridobiti dimenzije izvirne kapele Loretto
za gradnjo podobne kapele, ki se jo je odločil postaviti v gozdu
Hajek na Češkem. Iz Loreta je prinesel tudi kip črne Matere
božje, ki je bila posvečena ob izvirnem kipu v Lorettu in je
osrednja znamenitost kapele.
234. ST. MARIA CZESTOCHAU
so zu Kostreinis in Untterstëyer mit Gnaden leuchtet
2. pol. 18. stol. - ročno koloriran bakrorez ; 7.5 x 11 cm,
na listu 10 x 15.5 cm, zelo dobro ohranjen.
* Kostrivnica je naselje v občini Rogaška Slatina. Baročna
župnijska cerkev sv. Marije je bila dograjena l. 1769, njena
osrednja znamenitost pa je sredi žarkov okvirjena
romarska podoba čestohovske črne Marije, ki jo je neznan
romar l. 1750 prinesel iz Poljske. Že pred gradnjo sedanje
cerkve so se farani odločili, da jo bodo posvetili "Poljski
Mariji", zato so na gradbišču postavili leseno kapelo in imeli pri njej pobožnosti. To je privabljajo
ljudi z vseh strani. Kronist je zapisal, da je cerkev prvo leto obiskalo 33 procesij, čudežnih
uslišanj pa je bilo 75.
LXXII
235. S. CATHARINA. V. et M. : [nabožna podobica]
2. pol. 18. stol. - ročno koloriran bakrotisk ; 8,5 x 12 cm, zelo
dobro ohranjen.
236. S. APOLONIA. V. et M. :
[nabožna podobica]
2. pol. 18. stol. - ročno koloriran
bakrotisk ; cc 8 x 12 cm, zelo
dobro ohranjen.
237. ES IST VOLBRACHT:
[nabožna podobica]
2 pol. 18. stol. - ročno koloriran
bakrotisk ; 6 x 10 cm, na listu 8.5 x
13 cm, zelo dobro ohranjen.
Izklicna cena :50,00€
238. Eržen, C. (slikar)
PRAVA PODOBA MARIJE
POMOČNICE na Pertovču v fari
Selški blizo Železnikov Ljubljana:
Blaznikova kamnopisalna, 2. pol.
19. stol. - čb podobica ; 7 x 12.5 cm, na listu 9 x 14.5 cm,
odlično ohranjena.
* na zadnji strani podobice je
molitev v slov. jeziku.
239. HL. KARL BOROM. S. Charles Bor. S. Carlo.
Einsiedeln : Lith. u. Kunst. Gebr. C. u. N. Benziger, 1. pol.
19. stol. - ročno kolorirana litografija ; 7 x 11.5 cm, na
listu 8.5 x 12.5 cm, zelo dobro ohranjena.
* na drugi strani podobice sta v slov. jeziku (bohoričici)
zapisana svetnikov kratki življenjepis in molitev k njemu.
LXXIII
240. ABBILDUNG DES WUNDERTHÄTIGEN BLUTS VON
BERITH,
so in Radmonstorft verehret wird : [nabožna podobica]
2. pol. 19. stol. - čb podobica ; cc 6.5 x 10 cm, na listu 9 x
13.5 cm, odlično ohranjena.
* Čaščenje presvete krvi je postalo zelo priljubljeno po
križarskih vojnah, ko so verniki z vzhoda prinašali domov
predmete, ki naj bi bili povezani z resnično Jezusovo krvjo, npr.
križ, Jezusova podoba… Okrog l. 240 naj bi v mestu Bejrut Judje
prebadali Jezusovo podobo z žeblji in sulico in ga zasmehovali,
s podobe pa sta pritekli kri in voda. Delček te relikvije naj bi bil
shranjen tudi v Radovljici; kdaj je tja prišla, danes ni mogoče
ugotoviti, prišla pa naj bi preko Benetk. Ljubljanski škof Tomaž
Hren je poročal o čaščenju te relikvije kot o starodavni
pobožnosti v cerkvi sv. Petra. Zaradi nje je bila Radovljica vse
do Jožefa II. priljubljena božja pot za romarje iz Kranjske, Koroške in Štajerske. Ta je z reformami
čaščenje relikvije prepovedal in božja pot je zamrla; vsi poznejši poskusi, da bi jo obnovili, se
niso obnesli. Samo čaščenje svete krvi pa je bilo ponovno obujeno v drugi polovici 19. stol. l.
1849 je papež Pij IX. uvedel praznik presvete krvi za vso Cerkev; sprva so ga obhajali na prvo
nedeljo v juliju, od l. 1913 pa 1. julija.
241. SIEHE, ICH STEHE VOR DER THÜRE UND KLOPFE AN
: [nabožni posmrtni spominek]
Einsiedeln : Lith. Benziger, sredina 19. stol. - čb litografija ; cc
8.5 x 13 cm, zelo dobro ohranjena.
*na drugi strani podobice je v slov. jeziku zapisano: »Pobožnimu
spominu bodi perporočena mati in vdova Elizabeta Zupan, ktera je
10. velikiga serpana 1861 v 80. letu svojiga življenja zaspala v
Gospodu. Živela je le za Boga, za svojo deržino, za uboge in bolnike.
Večna luč naj ji sveti!«
242. Karlin, Maksimiljana Alma 1889-1950
BERGERATA NEUSSELADN-rožice, risba na
papirju, barvni svinčnik ,15 x 10.5 cm, lepo
ohranjena.
LXXIV
243. Karlin, Maksimiljana Alma 1889-1950;
Thea Schreiber-Gammelin,1906-1988
ORIGINALNE PREDLOGE ZA RAZGLEDNICE IZ
ROMANA ISOLANTIS, 1936
6 barvnih akvarelov, slikarke Thee SchreiberGammelin, 1906-1988, delo je prvič izšlo v
nemščini v Leipzigu, nima ilustracij.
1. in der Hohle der dunken Mochte, 3. Tanz der
Priesterinnen im Mondtempel,
4. Rauchergefasse auf Poseidonis, 5. Tschirito
am Vorhang, 6. Pharao RamonPhta im Turm der
toten Nachte, naslovna risba- Isolanthis.Manjka 2. Die Heimkehr der Zauberer
Mapa 6 slik+ razglednice /7/, 30 x21 -23 cm.lepo ohranjene, redkost
*Pozejdonci (izmišljeno ljudstvo) so bili na
področju znanosti, umetnosti in duhovnosti izjemno
razvit narod. Živeli so na otoku Pozejdoniji (po
ustanovitelju njihovega mesta in začetniku njihove
kulture, bogu Pozejdonu), v mestu zlatih vrat, ki je bilo razdeljeno na tri obzidja: prvo obzidje, v
katerem je živel kralj z služinčadijo, drugo obzidje, v katerem so živeli pripadniki najvišje kaste
( kraljevi sorodniki) tretje obzidje, v katerem je živelo navadno ljudstvo.
** Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin se je rodila očetu Jakobu Karlinu, ki je
bil major avstro-ogrske vojske, in materi Wilibaldi, učiteljici na celjski dekliški šoli. Oče Jakob je
umrl leta 1898 zaradi jetike, ko je imela osem let. Kot večji del tedanjega celjskega meščanstva je
tudi Alma govorila in pisala v nemškem jeziku, slovenskega jezika pa ni govorila najbolje in ga ni
uporabljala veliko. V družini so govorili nemško. Zgodaj je pokazala smisel za glasbo, risanje, še
najbolj pa za učenje tujih jezikov. Srednjo šolo je končala v Gradcu, od tam pa je leta 1913 odšla
v London študirat jezike. Študirala je angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino,
norveščino, danščino, finščino, ruščino in španščino, kasneje pa se je učila še perzijščino,
kitajščino in japonščino. Ob začetku 1. svetovne vojne, leta 1914, se je morala umakniti
na Švedsko in Norveško, ker je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Londonu nezaželjena.
Leta 1918 se je vrnila v Celje, kjer je ustanovila šolo za tuje jezike, dozorela pa je tudi odločitev
za potovanje okoli sveta. Iz prihrankov si je kupila svoj prvi pisalni stroj, slovito Eriko, ki jo je
spremljala do konca življenja. 24. novembra 1919 je odšla na pot in bila zdoma vse do leta 1928.
Po dolgem čakanju je dobila vizo za Japonsko. V tem času je prepotovala velik del sveta in med
drugim obiskala Južno Ameriko in Severno Ameriko, Daljni vzhod, Tihomorske
otoke, Avstralijo in Azijo. O svojem potovanju in doživetjih je pisala v različnih nemških
časopisih in revijah, med drugim tudi v glasilu celjskih Nemcev Cillier Zeitung. Bila je dolgoletna
etnografinja in zbirateljica. Večino predmetov, ki jih je nabrala na svojih potovanjih, je pošiljala
domov (nekateri ohranjeni primerki z njenih potovanj so danes shranjeni v Pokrajinskem
muzeju v Celju). Njena zadnja postaja na potovanju pa je bila Indija, od koder se je januarja leta
1928 vrnila v Celje. Po zasedbi Jugoslavije 1941 je bila aretirana in predvidena za izgon v Srbijo,
vendar so jo po posredovanju vplivnih nemških prijateljev izpustili. Kot znana nasprotnica
nacizma se je v strahu pred gestapom avgusta 1944 odpravila v partizane. Upala je, da bo s
pomočjo partizanov prišla do Angležev, vendar ji z osvobojenega ozemlja v Beli krajini partija
kljub bolezni ni dovolila k Angležem v Italijo. (Zdaj sem si prvič jasno rekla: ˝Ta sistem ne more
biti prida, ker temelji na terorju. Če se me tako bojijo spustiti ven samo zategadelj, ker nisem
njihovih političnih nazorov, čeprav sem premišljeno pristopila v njihovo Osvobodilno fronto in
se vedno razglašala za nasprotnico nacizma, potem je bilo vse skupaj zaman. Odtlej sem se v sebi
vse bolj oddaljevala od osvobodilnega gibanja. Hvaležnost bi me zavezovala, a ker so me proti
LXXV
moji volji zadrževali tukaj, sem postala njihova nasprotnica.˝) Partizani so jo spustili le v
Dalmacijo, od koder se je po končani vojni vrnila v Celje. Umrla je zaradi tuberkuloze in raka na
dojki, 14. januarja 1950, v zidanici v Pečovniku 44, kjer je zadnja leta preživela s prijateljico
slikarko Theo Schreiber Gamelin (1906-1988). Na njeno željo jo je Thea pokopala na Svetini nad
Štorami.
244. Radics, Peter, 1836-1912
ARCHAEOLOGISCHE-KARTE VON KRAIN, zemljevid,
58 x 47 cm zložen na 12.5 x 21 cm, , XIX str., 21 cm. Na
zemljevidu letnica 1862, Beilage zur Geschichte Krains
von Peter von Radics. 1864.-broširan, lepo ohranjen
izvod.
245. Tomšič, Mirko; Černe, Miroslav ,
NAČRT STOLNEGA MESTA LJUBLJANE,
sestavila mestna geometra M. Černe in M.
Tomšič,
Ljubljana, Mestni gradbeni urad,
Jugoslovanska knjigarna, 1934, 1 načrt ,
barvan, 65 x 54 cm, list 71 x 60 cm, zložen
na 12.5 x 20.5 cm + Seznam ljubljanskih ulic, trgov, javnih poslopij itd., 24 str., 20.5 cm,
merilo 1:10.000, v spodnjem desnem kotu okolica Ljubljane in gorenjsko,1:160.000, č.b.lepo ohranjen izvod.
246. ELENCO DELLE STRADE,
VIE E PIAZZE DI LUBIANA, degli
uffici statali, pubblici, ecc.,
Seznam ljubljanskih ulic, trgov,
javnih uradov itd.
Ljubljana, Uprava "Načrta mesta
Ljubljana", 1942, 39 str. ,19 cm +
1načrt barvni, 66x 63 cm, list
71 x 68 cm, zložen na 19 x 12 cm,
merilo 1:12.500, zgoraj levo
legenda, desno naslov in grb,
spodaj desno v kotu grajsko
pobočje.-lepo ohranjen izvod.
LXXVI
247. LJUBLJANA , turistično prometni zemljevid
priredili Valter Bohinec, France
Planina in Vlasto Kopač
Ljubljana, Turistično društvo, 1958,
1 načrt barvni,; 65 x 43 cm, list
70 x 48 cm, zložen na 12 x 24.5cm
+ seznam 28 str., merilo 1:10.000.broširan, lepo ohranjen izvod,
posvetilo in podpis France
Planina, 6.5.1958.
248. ROČNI ZEMLJEVID LJUBLJANSKEGA OKROŽJA.
I.,
Kamniške planine. Gorenjska ravnina. Ljubljansko
polje, risal Slavoj Dimnik
Ljubljana, društvo Učiteljski konvikt, 1 zvd. , barvni,
34 x 43cm, list 40 x 48cm, zložen na 12 x 20cm.- zelo
249. J.Bonač
VODITELJ PO LJUBLJANI. Führer durch Laibach.
Ljubljana, J. Blasnika Nasl., 1900, 8 str., načrt mesta
Ljubljane na dveh str. 45 x 42 cm, zložen na 45 x 21 cm.broširan, slabše ohranjen izvod, redkost, tekst v slovenščini
in nemščini.
250. R.A. Schulz
POLITISCHE KARTE
VON STEIERMARK,
bearbeitet von dr. K. Puecker,
Wien, Artaria 1922 , 74 x 55.5cm, list
77.5 x 58.5 cm, merilo 1:400.00,
Zemljevid prikazuje tedanjo deželo Štajersko , levo
spodaj je plan mesta Gradec, desno spodaj je legenda
in naslov, zgoraj pa okolica Maria- Zell.-barvan, lepo
ohranjen izvod.
LXXVII
251. Czeipek
DER EUROPAEISCHE KRIEG, 1914,
Gratz, samozaložba, druck Laykam 1914;
84 x 62 cm, list 90 x 68 cm, merilo
1:1.500.000.-barvni zemljevid Evrope, v
levem zgornjem kotu posebej Srbija in
Črna gora, spodaj naslov in merilo
1:1.500.000, v desnem zgornjem kotu
Oesterreich-Ungarn, Deutschland und
Russland – železniška karta, meja med
Poljsko in Rusijo, spodaj legenda in
posebej Deutschland, Frankreich und
Belgien, lepo ohranjen izvod
252. KARTA ZGODOVINSKEGA RAZVOJA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 1804-1918,
priredil Albin Zavrl, odobrilo Ministrstvo
prosvete na predlog glavnega prosvetnega
sveta z odlokom
S.N. br. 19324 od 21 junija 1928
Ljubljana, offsettisk jugoslovanske tiskarne,
1928.- 51.5 x43 cm, list 53.5 x 47 cm
merilo 1:1250.000, barvni zemljevid, levo
spodaj pojasnilo-legenda, lepo ohranjen
izvod.
253. POŠTANSKA KARTA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Beograd, Ministarstvo pošta, telegrafa i
telefona, (1938),- 79 x 65 cm, merilo 1:
1050.000.-lepljen na platno, v levem
spodnjem kotu je legenda z grbom in
oznakami, v levem kotu zgoraj načrti
mest Beograd, Ljubljana in Zagreb, na
sredini spodaj Boka kotorska in Sušak ,
LXXVIII
254. OBRAZ LAŠKEGA BOJIŠČA S
SOSEDNJIMI DEŽELAMI
Obraz laškega bojišča s sosednimi
deželami, litograf. in izdal J. Blasnik.
Doklada novic Št. 22, zemljevid,
litografija, 29x 21 cm, list 32x 24 cm,
lepo ohranjen izvod
255. RUNDSCHAU VOM LAIBACHERSCHLOSSBERG 364M
Dr. R.Roschnik in P. von Zhubler, Wien,
Kunstanstalt v. Josip Eberle &
Co.[1891]).-priloga Alpenvereines. Laibach, 1891, 132 x 17 cm, zloženo na 11x 17 cm,
lepljeno na platno, zelo dobro ohranjen izvod, redkost
256. MITTELBACH'S
KRIEGSKARTEN
Österreichisch-italienische
Grenzgebiete mit dem Trentino,
Triest, Görz und Gradiska,
merilo 1: 300000
Leipzig, Mittelbach's verlag, [1915],
barvni zemljevid 105 x 63 cm, zložen
na 23 x 15 cm.-fotolitografija, zelo
257. KARTE DER BEZIRKSHAUPTMANNSCHAFT
RADKERSBURG UND DES BEZIRKS OBERRADKERSBURG
Herausgegeben vom Radkersburger Lehrerverein, merilo 1: 75.000
Risal von Ernst Engelhart; Wien, Kartogr. Anst. V.G.
Freytag & Berndt (1905)-zemljevid 50 x 53cm, list
53 x 58cm, zložen na 15 x 17cm, zelo dobro ohranjen
izvod
LXXIX
258. ROČNI ŠOLSKI ZEMLJEVID
SLOVENSKEGA OZEMLJA
izdelala Albert Žerjav in Milan Verk
V Mariboru, Učiteljski dom, Ljubljana,
1939, 1 zemljevid barvni, 42 x 29 cm, list
46 x 38 cm, zložen na 19 x 12 cm.-slabše
ohranjen izvod.
259. G. FREYTAGS KARTE VON EUROPA
merilo 1:7.500.000
Wien, G. Freytag & Berndt, [1914].
1 zemljevid barvni, 81 x 65 cm, zložen na 15 x
24 cm, lepljen na platno, zelo dobro ohranjen
izvod, redkost
260. NORTHERN ITALY. A. D. I. (Maps) Air Ministry N°7331 (9. J. 3.),
57 x 42.5 cm, na svili 61.5 x 52.5 cm, in
SOUTHERN ITALY : scale 1 : 2.250,000. A. D. I. (Maps) Air Ministry N°7332 (9. J4.)
48 x 54 cm, na svili 61.5 x 52.5 cm
[London : Air Ministry, 1941]. - 2 čb zemljevida na 1 kosu balonske svile (obojestranski
zem., zarobljen), zelo dobro ohranjen izvod
* na obeh zemljevidih je v spodnjem levem kotu legenda v ang. jeziku, na zem. severne Italije je
upodobljeno tudi celotno slovensko ozemlje.
** med 2. svet. vojno so ZDA in Velika Britanija izdali pribl. 3,5 milijonov zemljevidov na balonski
svili in drugih tkaninah (t. i. escape maps), ki so bili namenjeni zavezniškim vojakom za primer
pobega. L. 1940 jih je kot prva začela
izdelovati
britanska
vojaška
obveščevalna enota MI 9 in sicer za
britanske pilote; z njihovo pomočjo naj
bi se v primeru sestrelitve izognili
zajetju s strani sovražnika. Tovrstne
zemljevide so skupaj z drugimi vrstami
pomoči tihotapili tudi v taborišča za
zajete zavezniške vojake v Nemčiji.
Ponujena zemljevida spadata v serijo
prvih escape zemljevidov, ki so nastali
po predlogah t. i. Bartholomejevih
zemljevidov (za potrebe vojske jih je
izdelovala
znamenita
škotska
založniška hiša Collins Bartolomew,
specializirana za zemljevide). Njihova
značilnost so pravokotna oblika in tisk
LXXX
v treh barvah: podrobnosti v črni, ceste v rdeči in mednarodne meje v zeleni barvi ali pa tisk
samo v črni barvi. Narisani so v manjšem merilu (od 1: 1,000,000 do 1: 6,000,000), letnic izdaje
nimajo. Vsak zemljevid je običajno označen z veliko tiskano črko, ki ji včasih sledi še številka; pri
označevanju posameznih odsekov ni bil uporabljen noben določen sistem številčenja. Za zgodnje
izdaje teh zemljevidov je značilen tudi zarobljen rob, ki je preprečeval paranje; kasnejše izdaje
so imele toplotno obdelane robove. Prevladujejo enostranski zemljevidi, manj je obojestranskih.
Do l. 1942 naj bi bilo natisnjenih okrog 71 različnih svilnatih zemljevidov; naklada naj bi do l.
1943 obsegala preko 400.000 enostranskih in okoli 70.000 dvostranskih zemljevidov.
261. NAČRT GRADA ZAGREBA SA NAJNOVIJIM PODATCIMA IN POPISOM ULICA,
CESTA I TRGOVA; Plan der Stadt Zagreb mit den neuesten daten; Piano di
situazione della citta Zagreb secondo gli ultimi rilievi
/odobrenjem ministarstva oružanih
snaga z.z. br. 2696/42 i državne
promičbe br. 10 946/42
Zagreb:˝Croatiapromet˝, grafičko
nakladni zavod u Zagrebu,1943 (Zagreb,
Franjo Peyer i Viktor Šipek, 1943).barvni zemljevid 57 x 49 cm, list
104 x 49 cm, zložen na 17 x 13 cm.broširan ovoj, dobro ohranjen izvod
262. ARTARIA'S EISENBAHN- u. PostCommunications- Karte v. Oesterreich-Ungarn mit
Staionesverzeichnis,
Wien: Artaria & Co., 1900, 1 zvd. barvni, 94 x 68 cm,
zložen na 19.5 x 12.5cm, merilo 1:1.700.000, na hrbtni
strani 4 zvd.: Uibersicht der Eisenbahn-Hauptroten
Mittel-Europa's 1:10.000.000,Umgebung von Wien
1:350.000, Umgebung von Budapest 1:350.000,
Nördliches Böhmen und Umgebung von Prag. Lepo
ohranjen izvod.
LXXXI
Viri:
Primorski slovenski biografski leksikon
Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1974-1994. - 20 zv. : ilustr. ; 24 cm
Slovenski biografski leksikon. Elektronska izdaja.
Ljubljana : SAZU : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2009
dostopen na http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/
Enciklopedija Slovenije
Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. - 16 zv. : ilustr. ; 30 cm
Leksikon Slovenska književnost
Ljubljana : Cankarjeva založba, 1996. - 572 str. ; 21 cm. – (Zbirka Sopotnik / Leksikoni
CZ)
http://sl.wikipedia.org/
LXXXII
Erste Oberkrainer branntwein-brennerei
Mali & Žigon 211
Eržen, C. 238
Es ist volbracht 237
KAZALO
Abbildung des wunderthätigen bluts von
berith 240
Achtschin, Albin 93
Artaria's eisenbahn-u.PostCommunications-Karte 262
Aškerc, Anton 17
Fajdiga, Fran 137
Fatimski pastirčki 12
Franz von Assisi 19
Freyer, Henrik 47
Babudri, Francesco 131
Badjura, Rudolf 89, 97
Balantič, France 16
Bar, Julij 190
Belec, Matija 27, 32, 42
Berilo za gluho mladino 5
Bernik, Franc 74, 78
Bevk, France 177
Bohinec, Valter 99
Bor, Matej 8
Boroević, Svetozar 69
Bricelj, Suzana 9
Bučar, Julij 152
Bürger, Gottfried August 13
G. Freytags karte von Europa 259
Gaber, Anton 119
Geister, Iztok 14
Globočnik, Anton 179
Godec, France 218
Gregorčičeva pesmarica 118
Gregov, M.K.-Kunc, Matija 23
Grivec, Franc 109
Gustinčič, Dragotin 76
H. Maria in Waldl 233
Hajdrih, Anton 116
Hl. Karl Borom 239
Hoffman,K. 150
Hribar, France 135
Celjski kulturni teden 113
Cevc, Emilijan 176
Ciganova osveta 15
Cimperman, Fran Serafin 28
Czeipek 251
II. Razstava umetniške skupine 169
Ivan Romih 6
Izvestje ornitološkega observatorija v
Ljubljani 158
Černe, Miroslav 245
Černej, Anica 10
de Granada, Luis, svetnik 185
Deržaj, Edo 10
Deutsche soldaten sehen die Sowjet-union
123
Deutscher und Österreichischer
Alpenverein 103
Deželni zakonik in ukazni list 204
Dežman, Karel 81
Die Serbische und Montenegrische armee
127
Disciplinarni predpisi za gojenke c.kr.
učetljišča v Ljubljani 154
Djački ferijalni savez 106
Dneva nam pripelji žar 117
Dobida, Karel 99
Dolenec, Ivan 51
J.Bonač 249
Jakopič, Rihard 170
Janko Osojnik-Pivko, Ljudevit 35
Jubiläums-festbuch der gottscheer 600jahresfeier 65
Jugoslavija 213
Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 205
Kalan, Janez 156
Kalidasa 25
Kalinin, Mihail Ivanovič 140
Kamniktiti explosifs de sûreté 209
Karel Jaromil Erben 6
Karlin, Andrej 96
Karlin,Maksimiljana Alma 30, 212, 242,
243
Karta zgodovinskega razvoja kraljevine
Jugoslavije 252
Karte der bezirkshauptmannschaft
Radkersburg 257
Knjižica za učence-ke narodnih šol 155
Kocbek, Fran 70, 104
Elenco delle strade, vie e piazze di Lubiana
246
Engels, Friedrich 18
Erhard, Thomas Aquinas 184
Erjavec, Fran 62
II
Komel, Andrej 122
Košir, Jože 33
Kovačič, Franc 52
Kragelj, Andrej 37
Kralj, France 36
Kranjec, Silvo 99
Kranjski abezédnik sa uzenze na kmétih
147
Kugy, Julius 101
Kuhar, Lovro-Prežihov Voranc 75
Obraz laškega bojišča s sosednjimi deželami
254
Obstbau-Pomologie 186
Odar, Alojzij 109
Ohm - Januschowsky, Julius Ritter 50
Orožen, Fran 55
Orts-repetorium des herzogthums Krain
82
Osojnik, Iztok 31
Otroci kiparji =otroci grafiki 172
Oznanilo no. 22109 197
Ozvald, Karel 159
Lapajne, Živko 77
Lavtižar, Josip 29, 38, 39, 40, 41
Letalo 226
Levstik, Fran 9
Ljubljana 247
Ljubljana festival 4-12. VII. 114
Ljubljana, Jugoslavija 108
Ljubljana. Erjavčeva ulica 227
Pajk, Janko 157
Paulić, Dragutin 91
Pavliha 193
Pavlihov oder 206
Peerz, Rudolf 143
Perovšek, Janez 11
Personelstand des bisthumes lavant 83
Pesmi in arije v petek 194
Pesmi naših borcev 136
Pet let dela za Ljubljano 84
Petrović, Rude 87
Pirc, Franc 20
Pirc, Franjo 111
Pismo iz Aleksandrije 188
Plečnik, Jože 163
Podlogar, Leopold 64
Pogačnik, Marko 14
Polec, Janko 63
Ponikvar, Adolf 58
Portret zakoncev Emeršič 230
Posebna izdaja časopisa Slovenski narod
202
Poštanska karta kraljevine Jugoslavije 253
Potočnik, Matko 56
Praedika, Jakob 146
Pregelj, Ciril 121
Premrou, Miroslav 49.
Prestolonaslednik Peter za krmilom 220
Prunk, Ksenija 1
Prvi slovenski kažipot za kolesarje in pešce
92
Makarovič, Svetlana 3, 22
Malnerič, Martin 73
Maribor 107
Marx, Karl 18
Matičetov, Milko 173
Maučec, Jože 214
Mihelič, Mira 2
Mikuž, Metod 139
Mirk, Vasilij 120
Mittelbach's kriegskarten 256
Mladi puntar 138
Mladina 192
Močilnik 199
Mr. R. Sušnik, Lekarna pri zlatem jelenu
228
Mravljak, Josip 61, 80
Mrkun, Anton 151
M-Tičar Ljubljana 207
Na svoji zemlji svoj gospod 134
Načrt grada Zagreba 261
Nahtigal, Rajko 79
Napad na Belo krajino 133
Naš stadion-naš ponos! 224
Naši avijatičari 221
Nekaj iz našega vojaškega življenja 225
Niemann, Joanne Friderico 187
Normalna določila o oskrbovanju opravil
služabništva 162
Northern Italy. A. D. I. 260
R.A. Schulz 250
Račič, Božo 148
Radics, Peter 112, 244
Razglas no. 20195 196
Razprave VII. Rednega zbora jugoslovanske
socialnodemokratične stranke 181
Razstava kluba slovenskih likovnih
umetnikov LADA 168
Rehar, Radivoj 98
Ob pedesetletnem jubileju vrhniške šole
145
III
Reklamna brošura za hranilno posojilnico
˝Moj dom˝ 203
Res, Alojzij 130
Robida, Ivan 95
Ročni zemljevid ljubljanskega okrožja 248
Ročni zemljevid slovenskega ozemlja 258
Rojec, Franc 219
Roschnik, Rudolf 102
Rozman, Ivan 60
Rožič, Valentin 141
Rožič, Valentin 67
Rreči signali 189
Rudolfovo- Novo mesto, Kranjsko 215
Rundschau vom Laibacher-sclossberg 255
Ruppe, Michael 229
Rustja, Vlada 153
Rutar, Simon 54
Rutar, Simon 57
Rutar, Simon 68
Rybář, Otokar 69
Stojan Batič 165
Stoll, Heinrich Wilhelm 43
Strmšek, Pavel 71
Suchy, Josip 4
Šantel, Saša 167, 216, 217, 222
Šenk, Vladimir Baltazar 85
Šivilji 231
Škerl, France 126
Šnuderl, Makso 125
Šubic, Ivan 86
Telesna vzgoja treh dolin 144
Thea Schreiber-Gammelin 243
Tolmin 232
Tomić, Jovan N. 72
Tomšič, Mirko 245
Tretja mednarodna razstava umetniške
fotografije 174
Tuma, Henrik 88
S. Apolonia 236
S. Catharina 235
Samsa, Mara 26
Schneider & Verovšek 208
Schumi, Franz 44, 45
Sever & ko., Ljubljana 201
Seznam darovalcev za Prešernovo rojstno
hišo 198
Seznamek markirnih potov 110
Siehe, ich stehe vor der thüre und klopfe an
241
Skuhala, Peter 21
Slavič, Matija 53
Slovenska banka delnica na 400 kron no.
002562 210
Službeni pouk pismonoscem na deželi 161
Spinola, Fabio Ambrosio 183
Splošni strokovni adresar mesta Ljubljane
in okolice 105
Spomenica goriških Slovencev 132
Spomenica istarskih Jugoslovena za mirovni
kongres u Parizu 129
Spominska knjiga slovenskega narodnega
doma 180
Sport in poletje 200
St. Maria Czestochau 234
Stalež osebja direkcije pošte in telegrafa v
Ljubljani 160
Steklasa, Ivan 46
Stele, France 163, 164
Stiplovšek, Franjo 166
Ustanovitev Jugoslavije 223
V znamenju osvobodilne fronte 124
Vahen, Damjan 59
Vdovič, Stanislav 7
Veider, Janez 90
Vergilius Maro, Publius 149
Verzeichnis der mitglider des Kasino 48
Vidmar, Drago 171
Vidmar, Nande 171
Vrhovec, Ivan 66
Vrhovnik, Ivan 115
Vurnik, Ivan 178
Wambrechtsamer, Anna 24
Za zmago pravice 142
Zadnikar, Marijan 175
Zajec, Milan 34
Zakaj se ravno v Dobovičnikovi 195
Zakrajšek, Kazimir 109
Zbornik za kulturno-prosvetni rad u vojsci
128
Zemljepisna začetnica 94
Zenit 100
Znamka 191
Žižek, Slavoj 182
Žlogar, Anton 96
IV
Mladinska knjiga Trgovina d.o.o.
Slovenska 29, Ljubljana
Mestni trg 25, Ljubljana
TEL.: 01 2442 683
FAX: 2442 682
E-mail: antikvariat@mk-trgovina.si
Delovni čas:
8.30 do 13.30 ter od 15.30 do 19.30
sobota 8.30 do 13.30
nedelje in prazniki zaprto
Pripravili: Andrej Drča, Stanka Golob in Gorazd Majaron
Fotokopiranje: Fotokopirnica Nebotičnik-Mladinska knjiga
Ljubljana, oktober 2014.
Za vse morebitne napake se opravičujemo in prosimo za razumevanje.
II
PRAVILA JAVNE DRAŽBE
TRUBARJEVEGA ANTIKVARIATA V LJUBLJANI
1. Z udeležbo na javni dražbi vsak udeleženec izrecno pristaja na ta pravila.
2. Javno dražbo antikvarnih predmetov organizira Mladinska knjiga Trgovina d.d., po svoji enoti
Trubarjev antikvariat, Mestni trg 25 v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: dražitelj).
3. Dražitelj imenuje dražbeno komisijo in vodjo dražbe, ki je tudi pooblaščeni izklicatelj
(licitator). Vodja dražbe ima poslovno pooblastilo za pripravo in izvedbo dražbe in s tem
povezano sklepanje poslov. Njegove odločitve nadzoruje dražbena komisija.
4. Dražitelj v razpisu javne dražbe določi datum, kraj in predmet javne dražbe, čas pred njo za
ogled dražbenih predmetov, izklicne cene in druge podatke v zvezi z javno dražbo.
5. Kolikor je mogoče, dražitelj skrbi za anonimnost udeležencev javne dražbe. Vsak udeleženec
javne dražbe dobi svojo številko, ki jo uporabi kot svojo označbo v dražbenem postopku.
6. Udeleženci javne dražbe imajo pravico in dolžnost, da pred dražbo na običajen način
pregledajo dražbene predmete.
Odgovornost dražitelja za podatke v zvezi z dražbenimi predmeti (v katalogih, vabilih ali drugih
objavah) ter za stvarne in pravne napake dražbenih predmetov je v celoti izključena.
7. Izklicne cene za dražbene predmete so določene v evrih. Kupec je dolžan plačati tudi stroške
dražbe v višini 20% izklicane cene. Višina dviga cene pri licitiranju je diskrecijska pravica vodje
dražbe.
8. Dražbeni predmet se šteje za izklican in prodan ter se izroči tistemu udeležencu javne dražbe,
ki v postopku dražbe ponudi najvišjo kupnino in pod pogojem, da je to kupnino skupaj s stroški
dražbe v celoti plačal dražitelju.
9. Kupec je dolžan plačati izklicane predmete in stroške dražbe ter prevzeti predmete najkasneje
v sedmih dneh po zaključku javne dražbe v prostorih dražitelja. Dovoljena so običajna plačilna
sredstva (gotovina,plačilne kartice).
Če kupec zamudi rok plačila svojih obveznosti, lahko dražitelj prosto razpolaga s predmetom
dražbe.
10. Zoper odločitve vodje dražbe je možen ugovor na dražbeno komisijo. Rok za ugovor je takoj
po zaključku dražbe, najkasneje pa pol ure po tem dogodku. Dražbena komisija mora o ugovoru
odločiti v eni uri po prejemu ugovora, njena odločitev pa je v okviru dražbenega postopka
dokončna.
11. Prodaje na javni dražbi ni mogoče izpodbijati iz naslova čezmernega prikrajšanja.
12. Kupec, ki ne izpolni svojih obveznosti, odškodninsko odgovarja dražitelju.
13. Za pravna razmerja v zvezi z javno dražbo se uporabi pravo Republike Slovenije, za vse spore
je pristojno sodišče v Ljubljani.
II

38. DRAŽBA STARIH KNJIG IN TISKOV

Transcription

Similar documents

katalog dražbe - Antikvariat Glavan

Untitled - Collecta

katalog dražbe - Antikvariat Glavan

DRAŽBA STARIH KNJIG IN TISKOV

Solarcek st. 57 (junij 2004)

Moj malček - Založba Sanje

Knjižne police Moj malček januar - februar 2015 (PDF

VABILO

Knjižne police Moj malček julij - avgust 2014 (PDF

PRIMORSKI DNEVNIK – Laibach v Novi Gorici

Vodič po razstavi - Moderna galerija