pot miru in peraški slapovi

Brezjanska Pot miru
O brezjanski Pot miru je g. Simon Resman zapisal: »V
kontekstu razmerja med tradicijo in inovacijo, med prostorom
in kulturo, med starožitno naravo in duhovnim iskanjem je
nastal projekt nove tematske poti, ki naj bi dodala
dosedanjemu narodno-identitetnemu blišču Brezij nove
razsežnosti.«
Brezjanska Pot miru predstavlja sožitje naravne, kulturne in
duhovne krajine. Slednji daje poudarek osrednje slovensko
romarsko svetišče - bazilika Marije Pomagaj - ki jo vsako leto
obišče okrog 250.000 romarjev. Velika večina jih pripotuje z
avtomobili ali avtobusi in obisk opravijo v uri ali dveh. S
ponudbo dodatnih vsebin se romarji lahko zadržijo na
Brezjah nekoliko dlje.
Osnovni namen romarja je obisk bazilike in milostne podobe
Marije Pomagaj. Vsakdo, ki se ji v veri približa in priporoči,
najde tolažbo in duševni mir, dva prepotrebna elementa v
današnjem divjem ritmu vsakdanjega življenja. S sprehodom
v neokrnjeni naravi se okrepi tudi telo.
Izhodišče Poti miru je pred baziliko in se nadaljuje po kulturni
krajini, ki ji daje pečat vaška arhitektura Brezij. Pot miru ima
brezjanski in peraški del. Ločita se pod stopnicami na
spodnji terasi, pod robom Brezjanskega polja. Od tam
brezjanski del vodi nazaj na Brezje, peraški del pa se spusti
do potoka Peračica in ob njem doseže njena slapova. V njuni
bližini so nekoč lomili zeleni kamen, znameniti peraški tuf kamnina iz vulkanskega pepela.
Potok Peračica je dobil ime po vasi, ki leži ob cesti, ki
povezuje Brezje z Lešami in drugimi vasmi pod obronki
Dobrče. Z zeleno strugo in številnimi pritoki ter meandri je
zelo nenavaden. Peraški tuf, ki je tudi dobil ime po Peračici,
videvamo po celotni strugi potoka. Ta kamen značilne
pastelno zelene barve je ponesel slavo Peračice po celi
Sloveniji v obliki podbojev hišnih vrat in okenskih okvirov
premožnejših domačij.
Pokrajina ob potoku je zelo zanimiva in precej nedotaknjena.
Svet v okolici potoka zaradi mastne gline polzi proti potoku in
površje se nenehno spreminja. Nastajajo valoviti grebeni, ki
so še posebej izraziti po senožetih ob potoku in travnikih okoli
vasi Peračica. Peraški tuf predstavlja oviro vodi in tako sta v
kratki soteski nastala tudi Peraška slapova, ki sta vredna
ogleda.
Pot je označena in opremljena s smerokazi in informacijskimi
tablami. Primerna je za pohodnike, vajene hoje po gozdnih
poteh, pa tudi za družine z otroki. Priporočljiva je pohodniška
obutev in oprema (palice). V deževnem vremenu je pot na
določenih odsekih lahko nekoliko spolzka in previdnost ne bo
odveč.
2
Brezjanska
POT MIRU
krožna pohodniška pot v neokrnjeni naravi
5
Dolžina: 2,5 km ali 5,7 km
Nadmorska višina: 415m .. 575m
Zahtevnost: majhna, tudi za družine z otroki
Orientacija: lahka (oznake s simbolom poti, smerokazi,
informacijske table
Izhodišče: trg pred baziliko Marije Pomagaj
Zanimivosti: sakralna dediščina (bazilika Marije Pomagaj,
frančiškanski samostan, muzej jaslic, muzej votivov,
galerija Sončna pesem), kulturno-zgodovinska krajina
(vaško jedro Brezij), naravna krajina (Peraška slapova,
polje z razgledom na Julijske Alpe (Triglav), Karavanke
(Stol), Dobrčo, Savinjske Alpe, Jamnik in Jelovico
Izdajatelj: Turistično društvo Brezje, Brezje 80c, 4243 Brezje
Besedilo: Janez Zupan, dr. Branislav Šmitek, Igor Ribič, Tomaž Dežman
Fotografije: Tomaž Dežman, Davorin Baloh
Oblikovanje: Tomaž Dežman
Brezje, junij 2011
Vodilo: sožitje človeka z naravo v veri in miru
HOJA po poti je na LASTNO ODGOVORNOST!
S
Nazaj na Brezje preko Peračice 6 7 3 4 2
Pohodnik nadaljuje pot proti vzhodu po gozdni cesti do označenega
razcepa 7
7 . Dalje (bele puščice) po gozdni cesti bo prispel mimo Slane
luže v vas Peračica in naprej po cesti Leše - Brezje na izhodišče. Če na
označenem razcepu zavije desno (rumene puščice) in se spusti v gozd,
bo na gozdni jasi dosegel že opisani del poti (oznaka poti 4 ).
5
6
4
3
Nazaj na Brezje preko Črnivca 6 3
Pohodnik nadlajuje pot proti zahodu (Dvorska vas) po gozdni cesti do
mostička čez potok Peračica. Tam zavije levo in nadaljuje pot do Črnivca
in nato preko brezjanskega polja na izhodišče.
5
7
1
2
500 m
Začetek poti 1 1
Informacijska tabla pri vhodu na trg pred baziliko Marije Pomagaj nasproti
gostilne ponudi pohodniku osnovne informacije o poti. Pohodnik se poda
čez trg in po cesti, ki trg ločuje od nekoliko dvignjenega Parka miru,
nadaljuje desno ob samostanskem zidu in nato levo proti pokopališču. Tam
pot zavije v desno in vodi mimo mrliških vežic do kozolca, kjer zapusti
asfaltno cesto, in zavije levo čez Brezjansko polje do njegovega roba, kjer
je urejeno senčno počivališče z razgledom na Dobrčo, goro z značilno
kopasto obliko in poseko v srednjem delu. Levo od Dobrče se bohoti Stol najvišji vrh Karavank - v ozadju pa mirno čaka Begunjščica. Na levi strani
pohodnika pozdravljajo Julijske Alpe z očakom Triglavom. Za hrbtom se
vijejo obronki Jelovice z Jamnikom in cerkvico sv. Primoža. Na desni strani
seže pogled na Kamniške Alpe s Kriško goro in Storžičem v ospredju.
Vstop v gozd 2
Informacijska tabla usmeri pohodnika v gozd. Po stopnicah se spusti na
spodnjo teraso, ki ji domačini pravijo Podpeč. Pod stopnicami se pot proti
slapovom (peraški del) loči od brezjanskega dela. Na razcepu je
usmerjevalna tabla, ki pohodnika usmeri po dokaj strmem pobočju v nedrje
gozda pod robom Brezjanskega polja.
Proti slapovom 3 2
Pot se spusti do potoka Peračica, ki ga pohodnik prečka po prvi brvi in se
rahlo dvigne do roba travnate jase. Pohodnik zavije levo na travnik
(desna pot vodi do vasi Peračica) do naslednje brvi in naprej s pomočjo
oznak do naslednje informacijske table.
Debela smreka 4 2
Pohodnik se je spustil v gozdnata in z vodo bogata nedrja Grofije, ki se
razteza po dolini potoka Peračica in je na severu omejena z Dobrčo, na
vzhodu s travniki ob vasi Peračica, na zahodu s travniki ob vasi Črnivec in
na jugu z Brezjanskim poljem. Na meji med katastrskima občinama
Brezje in Otok stoji smreka, ki je verjetno največja v Grofiji.
Peraška slapova 5
Pohodnika vodijo oznake naprej po gozdu, ob potoku Peračica, ki ga še
nekajkrat prečka, do Peraških slapov. Najprej prispe k spodnjemu slapu.
Ob njem je informacijska tabla z osnovnimi podatki. Čez most in po
stopnicah se pohodnik povzpne do zgornjega slapa, kjer najde
informacijsko tablo o peračiškem tufu, lesena klop v hladni senci ga vabi
k predahu pred nadaljevanjem hoje proti izhodišču, saj je prispel do
polovice poti.
2