Kremenček št. 16, avgust 2010

št. 16 | avgust 2010
06
Kema na Facebooku
08
Novi prostori v proizvodnji
14
Sanacija cerkve na Ptujski gori
19
Proizvodne kapacitete v Ukrajini
Kremenček_16_2010.indd 1
18.8.10 14:02
LEPILA
KEMA S
S | KAME
KEMAFL
(komp. A
KEMABA
SANACIJ
| HYDRO
HIDROS
3 | LINE
M KORU
| KEMAP
| SUPER
Kremenček_16_2010.indd 2
18.8.10 14:02
UVODNIK
LEPILA ZA PLOŠČICE | KEMABOND 110 | ADHEZIV | KEMALASTIC | KEMAGRES | KEMAKOL FLEX 170 | KEMAKOL SUPERFLEX 175 | KEMAKOL ULTRAFLEX 177 | KEMAPOX LF |
UVODNIK
KEMA STARFLEX | KEMA STARLIGHT | KEMAKOL MARMOR 180 | KEMAKOL
MARMOR 181 | KEMAKOL PLAST 190 | KEMAKOL RAPID 193 | KEMAKOL RAPID 195 | ADHEZIV
S | KAMENOL | MALTE ZA TOPLOTNOIZOLACIJSKO FASADO | KEMATERM 230 | FUGIRNE IN TESNILNE MASE | BETA | FULL | KEMASIL | KEMASIL NEUTRAL | KEMAFLEX MS |
KEMAFLEX PE X6 | KEMAFLEX PE X25 | VODOTESNE MASE IN HITROVEZNE MALTE | HIDROSTOP 94 | HIDROSTOP 94 W | HIDROSTOP ELASTIK | HIDROSTOP DP | HIDROSTOP
(komp. A) | HIDROSTOP VH (komp. A) | HIDROSTOP AN (komp. A) | HIDROSTOP ACRYL (komp. B) | HIDROSTOP PENETRAT | HIDROZAT | HIDROSTOP KIT | TESNILNI TRAKOVI |
KEMABAND tesnilni trak 12 | KEMABAND tesnilni trak 24 | KEMABAND vogalnik Y | KEMABAND vogalnik X | KEMABAND manšeta M12 | KEMABAND manšeta M42 | PROIZVODI ZA
SANACIJO IN ZAŠČITA | BETONPROTEKT K | BETONPROTEKT RT | BETONPROTEKT RP | BETONPROTEKT F | ISOTAL | KEMACRYL | SANIRNI OMETI | HYDROMENT SUŠILNI OMET
| HYDROMENT FINI OMET | HYDROMENT LP | KEMASAN 550 | KEMASAN 520 | KEMASAN 520F | SREDSTVA ZA INJEKTIRANJE IN POVRŠINSKO ZAŠČITO | KEMAFOB | KEMASOL |
HIDROSTOP EXP | KEMA EXPAND H | IZRAVNALNE MASE ZA STENO IN STROP | KEMAGLET FX | KEMAGLET F | KEMAGLET G | AM RAPID | TALNE IZRAVNALNE MASE | LINEA
3 | LINEA 20 | NOVIT 10 | KEMA SE 300 | GOTOVO PRIPRAVLJENI OMETI IN MALTE | KEMAMIX G | KEMAMIX F | KEMAMIX PRISMA | INDUSTRIJSKI TLAKI | TAL M KVARC | TAL
M KORUND 3 | TAL M KORUND 10 | EPOKSIDNI PREMAZI IN MALTE | KEMAPOX FINAL | KEMAPOX LF | KEMAPOX | KEMAPOX OK | KEMAPOX SOLVENT | KEMAPOX ELASTIK
| KEMAPOX SAMOLIV | EPOXI POLNILO | VEZIVA | KEMAFIN CEMENT W | KEMAFIN GIPS | KEMACRYL | KEMAGRUND S | KEMAGRUND A | PLASTIFIKATORJI | KEMAMENT BV
| SUPERPLASTIFIKATORJI | KEMAMENT L 10 | KEMAMENT L 20 | KEMAMENT FM | KEMAMENT HIPER | KEMAMENT HIPER P | KEMAMENT HIPER X | KEMAMENT HIPER Z |
Iz vsebine
DRAGI PRIJATELJI KEME!
03 Uvodnik
04 Poslovanje v prvi polovici leta 2010
To poletje nam je kar vroče, se verjetno
Tako ti poletni časi v letu 2010 za nas
05 Integracija sistema vodenja organizacije
strinjate z menoj. Toliko tako vročih dni
gradbenike niso nič kaj razbremenilni.
06 KEMA na Facebooku
nam poletje že dolgo ni darovalo. Vro-
Tudi dopust ne more odvzeti občutka
07 Korporativni film za krepitev blagovne znamke
čino pa povzročajo tudi drugi elementi,
negotovosti, pa naj ga preživimo tudi v
07 Wietersdorfer IT Manager Meeting
ki so v našem okolju. Na primer številni
popolni oddaljenosti od vse civilizacije.
08 Novi prostori v proizvodnji
zgrajeni in neprodani objekti, ki jih lah-
Pa vendar, če ste že dopustovali ali pa
09 Nove cerade
ko vidimo vsepovsod, pa z njimi pove-
vas to še čaka, naj bo teh nekaj dni pra-
10 Posodobitev skladiščno-manipulativne tehnike
zane težave, ki se vsak dan bolj lotevajo
vi čas za nabor novih moči.
11 Rumeni nagradili enajsterico
prav gradbene panoge ali pa pomanjka-
12 Katalogiada 2010
nje novih gradbenih projektov na vseh
13 Kemasol Micro
ravneh in nezainteresiranost pristojnih,
14 Sanacija Marijine cerkve na Ptujski gori
da bi se morda malo več ukvarjali s pa-
16 Moskva – izziv velikega
nogo, ki je pravzaprav vzvod vsega v go-
17 Epoksidni sistem v novi garaži v Beogradu
spodarstvu. Vročino mi povzročajo tudi
18 Ekskurzija srbskih spomeničarjev
18 Novi prostori Keme Skopje
19 Proizvodne kapacitete v Ukrajini
19 Obnova cerkve v Trnavi na Slovaškem
20 Sprejem za prvake
21 Obstale pred vrati prve lige
21 Kemabond tudi na Kitajskem
22 Pozdravi z dopusta
23 Recepti za poletne dni
razne izjave politikov, kako ne bodo reševali nikogar, pa je pravzaprav potrebno reševati vse in vsepovsod. Kajti zdi
se mi, da naša mala Slovenija pravzaprav vse bolj in bolj vstopa v krizo in še
zdaleč ni na poti izhoda iz nje. Zato se
kar bojim, da nam bo letos najbolj vroče po koncu sezone, ko se bodo nekateri negativni vplivi »iz okolja« še kako
odražali pri našem poslovanju.
[ KREMENČEK ]
Kremenček_16_2010.indd 3
avgust 2010
Avgust je tudi čas, ko se zopet vidimo v
Prekmurju. V Kemi so priprave na KEMIN PIKNIK že v končni fazi in veselimo se, da vas bomo lahko znova pozdravili v Prekmurju. Morda tudi vas, ki
berete te moje vrstice in si še niste vzeli
časa katerega od zadnjih avgustovskih
petkov v preteklih 18 letih, da bi bili z
nami. Prav z vami želim spiti kozarček
enega najboljših prekmurskih vin, nagrajenega na zadnjem vinskem sejmu v
Parizu. Torej, vsi ki ste že naši tradicionalni gostje in posebno še tisti, ki boste
letos prišli prvič, DOBRODOŠLI.
Branko Drvarič
3
18.8.10 14:02
AKTUALNO
POSLOVANJE KEME PUCONCI
v prvi polovici leta 2010
Poslabšane razmere v gospodarstvu se
nadaljujejo tudi v letošnjem letu, pred­
vsem v gradbeni industriji še vedno ni ču­
titi potrebnega zaupanja, ki bi trend dvi­
gnil navzgor. To izkazujejo tudi številčni
podatki, ki med ostalim kažejo, da se je
vrednost gradbenih del v aprilu 2010,
glede na isti mesec predhodnega leta,
spustila za 14,9 %. Prav tako se nadalju­
je trend plačilne nediscipline, ki je moč­
no načel prodajne aktivnosti v gradbenem
sektorju, saj je potrebno previdno preteh­
tati prav vsako poslovno odločitev.
Bilančni podatki prve polovice leta kaže­
jo, da smo v Kemi poslovali solidno, pri­
hodki so bili na podobni ravni kot v prej­
šnjem letu, zaostajamo le dve odstotni
točki, vendar ne moremo biti zadovoljni
s končnim rezultatom, saj trenutni EBIT
občutno zaostaja za lanskoletnim. Razlog
nižjega končnega rezultata ob podobnih
prihodkih tiči v prodaji iz zaloge, ustvar­
jene v lanskem letu. Ugodnejši poslovni
rezultat pričakujemo v drugem šestmese­
čju, vendar bo potrebno vložiti še veliko
naporov, da bi ob koncu leta dosegli načr­
tovani dobiček.
Med prihodki so rasli predvsem tisti, ki jih
ustvarjamo s prodajo gradbenih materia­
lov. Pri tej skupini smo ustvarili 6 % višje
prihodke kot lani v istem obdobju. Prihod­
ki so rasli predvsem na račun povečane
prodaje v tujino (+18 %), medtem ko so
prihodki ustvarjeni na domačem trgu za 2
odstotni točki nižji. Prihodki ustvarjeni s
prodajo peskov so nekoliko nižji od lansko­
letnih in so bili v večjem delu ustvarjeni
na domačem trgu. Tudi prihodki gradbe­
nega centra so bili nekaj nižji kot lansko
leto, vendar je temu rezultatu botrovala
predvsem dolga zima, zato v drugi polovici
leta pričakujemo nekoliko boljše rezultate.
4
Kremenček_16_2010.indd 4
Prodane količine gradbenih materialov so
v prvi polovici leta višje od lanskoletnih za
5 odstotnih točk, predvsem na račun ra­
sti prodaje dveh največjih skupin izdelkov
– gradbenih lepil ter gotovo pripravljenih
malt in ometov. Pri obeh blagovnih sku­
pinah smo v prvih šestih mesecih dose­
gli 7 % rast glede na isto lansko obdobje.
Med gradbenimi lepili je med pomemb­
nejšimi izdelki najbolj zrasla prodaja Ke­
mabonda 109, ki smo ga letos prodali za
več kot enkrat glede na lansko leto. Med
gotovo pripravljenimi maltami in ometi
prednjačita apnenocementna ometa Ke­
mamix G in F, ki smo ju skupaj prodali za
10 % več kot v lanski prvi polovici leta.
Prodaja peskov je imela v zadnjem de­
setletju predvsem trend padanja, izjema
sta leti 2007 in 2008, ko so prodane
količine nekoliko zrasle. V prvi polovici
letošnjega leta ponovno beležimo rast
prodaje peskov in sicer za 8 % več kot v
lanskih prvih šestih mesecih, predvsem
na račun prodaje največje skupine – vla­
žnih peskov, ki smo jih prodali za 10 %
več kot lani.
Ocenjujemo, da smo glede na razmere
v gospodarstvu in predvsem nezavidljivo
stanje v gradbeništvu uspeli ohraniti nivo
poslovanja, ki potrjuje, da so strategije
našega delovanja zastavljene primerno
tako za stabilne tržne razmere, ki smo jim
bili priča pred letom 2008, kot tudi za
primere močnega poslabšanja, ki smo mu
priča sedaj. Kljub veliki verjetnosti, da le­
tos ne bomo ustvarili vseh ciljev, ki smo si
jih zadali pa verjamemo, da smo na pravi
poti in bo iztek iz trenutnih razmer hiter
in za Kemo predvsem uspešen. 
Iztok Smolič
avgust 2010
[ KREMENČEK ]
18.8.10 14:02
AKTUALNO
INTEGRACIJA SISTEMA
vodenja organizacije
Kako preživeti v vrtinčastem ozračju globalnega podjetniškega sveta? Kako voditi organizacijo? Vodenje je lahko izkustveno, oblikovano sistemsko, kombinirano, spontano in podobno. Sestavni del vodenja je sprejemanje odločitev.
Z razvojem podjetništva so se razvila številna orodja, s pomočjo katerih se oblikujejo osnove za dobre odločitve in
izhajajo iz dobrih praks dobrih organizacij. Za te namene so se na mednarodnem nivoju oblikovali določeni standardi za splošna področja vodenja: kakovosti – ISO 9001, obvladovanja okolja – ISO 14001, zdravja in varnosti
– OHSAS 18001 in podobno. Ti so večinoma podprti z zakonodajo. Dobra zakonodaja je predpisana tako, da vsak
razume zahteve in je dvoumen pristop izključen.
S tem, ko so se oblikovali številni sistemi
vodenja, so se pričele pogojevati zahteve
odjemalcev z uporabo določenih standar­
dov. Tako je nastala potreba po uvajanju
sistema vodenja za različna področja. Na
osnovi tega so v podjetjih začeli graditi lo­
čene sisteme za kakovost, okolje, varnost
informacij, zdravje in varnost ter podob­
no. Takšne razmere so povišale stroške
vodenja nastalih sistemov, ki so na eno­
to izdelka rasli. Funkcijsko in proce­
sno delovanje so oblikovali tako,
kot bi moralo teoretično delo­
vati, ne pa tako, kot je bilo.
Eno je bilo zapisano, vodi­
li pa so še zmeraj izku­
stveno. Takšno delovanje je
omogočalo monopolno obna­
šanje posameznikov s strateškimi
informacijami. Onemogočeno je bilo
kreiranje in gradnja znanja podjetja.
tiste elemente posameznih sistemov vo­
denja, ki se ponavljajo v vseh sistemih, ki
se združujejo. Deli sistemov, ki so speci­
fični pa ostanejo opredeljeni in obravna­
vani ločeno.
Integriran sistem vodenja ni cilj organizacije, ampak je pot do uresničitve ciljev.
Prej povedano je bilo osnovno izhodišče
za oblikovanje integriranega sistema vo­
denja. Izhodišče je ustvarjanje koristi, ki
je lahko dodana vrednost, dobiček, skraj­
šan čas procesnega cikla, manjše tvega­
nje itd.
Za vsako organizacijo obstajajo specifič­
ne koristi, ki se ustvarijo in so vidne.
Določene so direktne koristi, šte­
vilnejše so indirektne, ki ne
pokažejo takojšnega učinka.
V praksi se dogaja, da pod­
jetje za vsak sistem vodenja
postavi tipičen sistem, ki se
razlikuje od drugega. To dru­
gače povedano pomeni, da imajo
različne dokumentacijske, komuni­
kacijske in informacijske pristope. Orga­
nizacija potrebuje za vodenje treh različ­
nih sistemov več ljudi, ki poznajo vsak
svoj sistem, ne poznajo pa drugega in si
s tem ne morejo pomagati. Količina do­
kumentacije je bistveno večja. Za izvedbo
vseh sistemov vodenja se potrebujejo bi­
stveno večja finančna sredstva.
Procesni pristop izhaja iz sistemskega
pristopa in je konstrukcija organizacijske
zgradbe integracije vodenja, s katero pri­
demo do modela nenehnega prilagajanja
spremembam in nenehnega izboljševa­
nja. Integracija sistemov vodenja združi
Integracija vodi v izogibanje večkratne­
mu podvajanju internih virov pri vodenju
sistemov kakovosti, okolja, zdravja in var­
nosti. Z integracijo zmanjšamo neizbežne
stroške. Združimo tudi ločene dokumen­
tacijske sisteme.
[ KREMENČEK ]
Kremenček_16_2010.indd 5
avgust 2010
Predlog za skupno sodelovanje na podro­
čju certificiranja v Anhovem (ki je pionir za
vse tri sisteme) je bil podprt januarja 2010,
prvi delovni sestanek pa izveden maja. Ker
ima Anhovo že izdelan audit – plan aktiv­
nosti certificiranj za vse tri sisteme, je bil
izdelan ciljni termin potrebnih aktivnosti.
Tako pričakujemo po letni uskladitvi certifi­
ciranje za vse tri sisteme v aprilu 2011 pri
certifikacijski hiši TÜV Bayern Sava.
Tudi pripravljenost na izredne razmere je
pomemben pokazatelj notranje organizi­
ranosti, kar bomo v podjetju preverjali še
to jesen. Organizacija ima z uvedbo inte­
griranega sistema vodenja zelo veliko mo­
žnosti za neprestane izboljšave v smislu:
skladnega delovanja za področja zmanj­
ševanja tveganj, zmanjševanja stroškov
neskladnosti, povečevanja koristi za orga­
nizacijo. Zato je potrebno te kriterije po­
staviti na prvo mesto po pomembnosti.
Da bi bili na svetovnem trgu konkurenčni,
je potrebno dvigniti raven kakovosti s po­
močjo uvajanja mednarodnih standardov
in kriterijev kakovosti, pa tudi z nenehni­
mi inovacijami ob upoštevanju zahtev sve­
tovnega trga. Prav gotovo smo v KEMI na
pravi poti. Ta pot vključuje aktivno ude­
ležbo slehernega zaposlenega v podjetju.
Torej, zavedajmo se svojih dejanj! 
Roman Stanko
5
18.8.10 14:02
AKTUALNO
KEMA
NA FACEBOOKU
Z letošnjim letom smo v Kemi pri komuniciranju podjetja navzven uvedli dve večji novosti in sicer možnost naročanja
na aktualne novice (znano tudi kot RSS), hkrati pa smo uredili svojo stran tudi na socialnem omrežju Facebook.
Kaj je RSS?
Za pomen kratice RSS obstaja več razlag,
najbolj uveljavljena pa je »Really Simple
Syndication« ali »resnično preproste ob­
jave«. RSS uporabnike obvešča, da so
se novice na spletnem mestu posodobi­
le. Zadnje novice takoj po objavi najde­
te na enem mestu, ne da bi morali vsak
dan obiskati (vsako) spletno mesto pose­
bej. Uporabniki ste tako vedno v koraku z
najbolj svežimi informacijami, ki vas za­
nimajo, hkrati pa vam je prihranjeno za­
mudno brskanje. Ker se zavedamo, da v
svetovnem svetu obstaja poplava novic,
ki jih preprosto ne moremo spremljati, je
ta storitev kot naročena, da sledimo novi­
cam, ki nas resnično zanimajo. S storitvi­
jo RSS lahko tako odslej spremljate tudi
novice, ki se pojavljajo na naši spletni
Odslej lahko Kemo najdete tudi na Facebooku. Pridružite se nam.
strani in so po vsebini namenjene pred­
vsem vam, bralcem teh vrstic.
Za prebiranje novic preko RSS potrebuje­
te odjemalca (program) za RSS­datoteke,
ki v urejeni obliki prikaže informacije, ki
jih je dobil iz različnih spletnih virov. V
večini primerov je odjemalec že na vašem
računalniku kot del brskalnika, ki omogo­
ča branje RSS­kanalov v obliki »Live Bo­
okmarks«.
FACEBOOK
Socialno omrežje Facebook v zadnjih le­
tih skokovito povečuje število registrira­
nih uporabnikov. Trenutno beleži že kar
500 milijonov mesečno aktivnih uporab­
nikov, rast uporabnikov pa se zagotovo ne
bo ustavila pri tej številki. S tolikšno bazo
uporabnikov je Facebook sedaj z nasko­
6
Kremenček_16_2010.indd 6
kom najbolj popularno socialno omrežje.
Če bi bil Facebook država, bi bila ta drža­
va po številu prebivalcev na tretjem me­
stu. Več prebivalcev bi imeli le Kitajska in
Indija. Za razliko od omenjenih dveh pa
bi bila država Facebook jezikovno precej
bolj pestra, saj bi v njej našli kar 60 raz­
ličnih svetovnih jezikov.
Na profilu Keme Puconci lahko spremlja­
te različne objave, prilagojene predvsem
temu mediju. Ob novicah, ki se vežejo na
dejavnost podjetja, občasno pripravljamo
tudi nagradne igre za naše oboževalce in s
tem krepimo odnos z njimi, hkrati pa s tem
gradimo še večjo bazo potencialnih potro­
šnikov, ki jih nevsiljivo obveščamo o naših
dejavnostih. Pridružite se nam tudi vi. 
Matej Sečko
avgust 2010
[ KREMENČEK ]
18.8.10 14:02
KORPORATIVNI FILM
za krepitev blagovne znamke
V Kemi smo v zadnjem času pristopili k celovitemu pridobivanju novega, svežega, slikovnega in video materiala, s pomočjo katerega intenzivneje skrbimo
za gradnjo blagovne znamke tako na domačem, predvsem pa na tujih trgih.
Blagovna znamka poleg izdelka ali sto­
ritve, ki zadovoljuje potrebe potrošnikov,
vsebuje tudi koncept dodane vrednosti,
ki izpolnjuje psihološke potrebe. Izdel­
kom in storitvam z blagovno znamko je
preprosto treba vdihniti vrednote. Močne
blagovne znamke najdejo poti za dosego
opaznosti z izgradnjo trdne identitete in
njeno stalno podporo in nadgrajevanjem.
Prav zaradi tega dejstva moramo biti ne­
nehno na preži, skrbeti za tehnološko in
tehnično superiornost našega izdelka,
skrbeti za ustrezno embalažo, ki je pri­
jetna na oko in nas tudi estetsko privlači
ter na ustrezno medijsko podporo, ki ute­
meljuje blagovno znamko kot takšno in ji
daje vrednost.
Profil našega podjetja odlikujejo jasne
poteze, trden karakter, zmagovalna filo­
zofija, samozavest na trgu in stremenje k
odličnosti v vseh segmentih našega de­
lovanja. In s temi smernicami smo v za­
četku leta pristopili k snemanju korpora­
tivnega predstavitvenega filma. Film na
dinamičen način prikazuje zgodbo proi­
zvodnje gradbenih materialov in gledalcu
pričara postopek od proizvodnje do od­
preme. Sestavljen je iz treh delov in sicer
iz predstavitve podjetja, predstavitve pro­
izvodnega programa ter nabora reprezen­
tativnih referenčnih objektov.
Nov korporativni videofilm predstavlja
našo družbo v sodobni luči, torej kot
družbo, ki je v koraku s časom, ki ne le
Predstavitev podjetja, proizvodnega programa ter nabor
referenc so glavne teme v predstavitvenem filmu.
spremlja ampak tudi postavlja trende na
področju svojega delovanja. Videofilm je
namenjen podpori domačemu in pred­
vsem mednarodnemu trženju, saj bo v po­
moč tako krovni družbi kot tudi vsem 12
hčerinskim podjetjem pri promociji druž­
be in povečanju njene prepoznavnosti. S
tem želimo povečati tudi pozitivno priso­
tnost v nekaterih novih medijih in se na
ta način približali tudi modernim smerni­
cam, ki so še tako pomembne pri napred­
ku sodobnih družb.
A s tem seveda naše delo ni končano, saj
že vneto nadaljujemo tudi s produkcijo
novih video predstavitev, predvsem prak­
tičnih aplikacij naših produktov. Sicer pa
si lahko nov film ogledate na naši spletni
strani www.kema.si ali na spletnem por­
talu youtube.com.
Primož Gider
PRVIČ V KEMI
Wietersdorfer IT Manager Meeting
14. in 15. junija se je v Kemi Puconci odvijal peti redni sestanek Wietersdorfer IT Managers Meeting. Sestanka, ki je
namenjen organiziranju informacijske tehnologije v skupini Wietersdorfer in ji pripada tudi Kema Puconci, se redno udeležujejo predstavniki podjetij Hobas, Kema Puconci, Poloplast, Salonit Anhovo in Wietersdorfer Gruppe. Ob predstavnikih
družb je vedno prisoten dr. Wolfgang Mayr-Knoch, ki na ravni skupine bdi tudi nad področjem IT.
Ena od glavnih tem tokratnega sestanka je
bila IT strategija in organizacija, ki smo jo
zaradi obsežnosti nadaljevali tudi na julijski
prvi telefonski konferenci. Bila je namenjena
usklajevanju trenutne organiziranosti pod­
sistemov znotraj IT v vsaki od posameznih
družb, v smeri iskanja možnosti najoptimal­
nejše ogranizacije na ravni skupine. Le­ta
lahko sega od povsem centralne do povsem
[ KREMENČEK ]
Kremenček_16_2010.indd 7
avgust 2010
lokalne organiziranosti in bo v končni različi­
ci pogojena s kritičnostjo posameznega pod­
sistema in prioritetami družb po skupnem
iskanju in uporabi rešitev, kakor tudi prio­
ritetami skupine, ki se kažejo v nižjih sku­
pnih stroških upravljanja, višji stopnji varno­
sti, prenašanju izkušenj ipd.
Člani skupine Wietersdorfer IT Manager, od leve:
Iztok Smolič (Kema Puconci), Thomas Kröpfl
(Poloplast), Balthasar Schwaiger (Wietersdorfer
Gruppe), dr. Stefan Mitterdorfer (Hobas),
dr. Wolfgang Mayr-Knoch (Wietersdorfer Gruppe)
Iztok Smolič
7
18.8.10 14:02
AKTUALNO
NOVI PROSTORI
v proizvodnji
V razmerah velike konkurenčnosti na vseh področjih je dobro in kakovostno delo edino in najboljše zagotovilo za obstoj
in razvoj vsake dejavnosti v družbi. Zato smo se v mesecu februarju 2010 odločili za posodobitev oz. izgradnjo novih
pisarniških prostorov. Za ta korak smo se odločili, ker je bila takratna pisarna premajhna za nemoteno delo in spremljanje poteka proizvodnje v mešalnici gradbenih mas. Prostorska stiska je prišla še posebej do izraza predvsem ob
prisotnosti dveh delovodij v izmeni, v poletnih mesecih je bil prostor precej vroč, računalniška oprema zaprašena itd.
Ker se je pokazala prostorska možnost,
smo se na pobudo našega sodelavca
Marka Firbasa odločili za nove pisarni­
ške prostore in sicer v delu podjetja, ki
se je sprostil z odprtjem novega logistič­
nega centra. Tako je Marko najprej nare­
dil osnovni izris pisarniških prostorov ter
njihovo razporeditev, na podlagi katerega
smo začeli zbirati ponudbe. Po prejetju
le­teh smo se odločili, da bomo izgradnjo
opravili v lastni režiji ter z domačimi iz­
delki iz lastne proizvodnje. Izgradnjo pi­
sarne smo pričeli v mesecu marcu, pri
čemer so glavno vlogo opravili naši zapo­
sleni Emil Čuk, Franc Gjergjek, Vlado Vlaj
in Peter Horvat. V mesecu aprilu je bila
izgradnja novih pisarn za potrebe kontro­
le in vodenja proizvodnje gradbenih mas
in tekočin končana, dokončna selitev pa
je sledila v mesecu maju.
V novih pisarnah smo dobili tri prostore in
sicer dve pisarni ter arhiv. Prva pisarna je
namenjena izmenskemu delu v mešalnici
mas in tekočin obeh delovodij Melite Ko­
vač in Roberta Cvetka, v drugi pisarni pa
Pri gradnji novih prostorov so se izkazali kar Kemini zaposleni
(od leve: F. Gjergjek, P. Horvat, E. Čuk, V. Vlaj in M. Firbas).
8
Kremenček_16_2010.indd 8
ima svoje prostore vodja proizvodnje grad­
benih mas in tekočin Primož Legenič.
Po dobrih treh mesecih se je pokazalo, da
je bila ta poteza zelo dobra, saj smo s tem
pridobili na večji odzivnosti do vseh služb
v podjetju, na kakovostnem nadzoru stro­
škov ter na samem izboljšanju delovanja
proizvodnje gradbenih mas in tekočin, se­
veda pa ne manjka tudi številnih drugih
manjših prednosti v primerjavi s starimi
delovnimi prostori.
Primož Legenič
V nove prostore so svoje delovne obveznosti preselili Primož Legenič, Melita Kovač
in Robert Cvetko.
avgust 2010
[ KREMENČEK ]
18.8.10 14:02
AKTUALNO
OGLAŠEVANJE NA CERADAH
Prisotnost na trgu se kaže skozi različne aktivnosti in ena izmed njih je komuniciranje blagovne znamke preko velikih oglaševalskih površin. V sklop tega lahko uvrstimo tudi oglaševanje na ceradah tovornih vozil.
Ob prenovi celostne grafične podobe pod­
jetja, pred približno petimi leti, se je ak­
tivneje pristopilo tudi k oglaševanju krov­
ne blagovne znamke Kema na ceradah
tovornih vozil. Najprej na lastnih vozilih,
nato pa v sodelovanju s prevozniki, ki so
dobavljali blago po celi Sloveniji, tudi na
drugih vozilih. Veliko rumene barve in
enaka postavitev logotipa kot na emba­
laži, je prispevalo tako k prepoznavnosti
podjetja, kakor tudi nove embalaže, kate­
re grafična oblika je bila takrat popolno­
ma spremenjena glede na staro.
več pozornosti in s tem povečale učinko­
vitost oglaševanja. Prenovo cerad smo za­
čeli v tujini, kjer je agresivnost oglaševal­
skega prostora v marsikaterem pogledu še
bistveno večja.
Osnovna oblika je ostala enaka, dodali pa
smo tako imenovani »Eyecatcher« v obli­
ki zavihane cerade in grafiko Kemine pa­
lete z materiali. Na ta način smo, sicer
izstopajoči rumeni barvi, decentno doda­
li še element, ki sporoča vsebino Kemine
produktne palete in tako prvotno sporoči­
lo nadgradili še z vsebino.
Glede na pozitivne odzive s trga, smo
lahko z nadgradnjo zadovoljni, hkrati pa
smo s tem dobili potrditev našega raz­
mišljanja, da je prenova grafične pred­
stavitve podjetja zelo pomemben del
komuniciranja blagovne znamke in po­
speševanja prodaje.
Robert Smodiš
Z večanjem števila tovornih vozil, ki so
bila opremljena z grafično podobo Keme,
je zelo hitro naraščalo tudi število pozitiv­
nih odzivov, saj so s prepoznavnostjo bla­
govne znamke pridobivali tudi trgovci in
izvajalci, ki so pri svojem delu ali v svojih
trgovinah uporabljali oziroma prodajali Ke­
mine produkte, kar nas še posebej veseli.
S časom je število oglasnih sporočil, ki
nas vsakodnevno bombardirajo preko raz­
ličnih medijev, zelo naraščalo. V nekem
trenutku je bilo z raziskavo ugotovljeno,
da vsak človek dnevno prejme ca. 3.000
različnih sporočil. Da je teh res veliko,
priča tudi velikokrat izgled mest in pokra­
jin, ki so praktično preplavljene z ogla­
ševalskimi panoji, da o drugih medijih
sploh ne govorimo. V okviru tega se zelo
hitro zgodi, da oglasna sporočila postane­
jo neopazna, s tem pa se seveda izgubi
tudi denar vložen v oglaševanje.
Pri iskanju novih možnosti oglaševalskih
sporočil smo tako v Kemi prišli do cerad
in prenove grafike, da bi le te pritegnile
[ KREMENČEK ]
Kremenček_16_2010.indd 9
avgust 2010
Prva cerada z novim dizajnom se je pojavila na cestah Ukrajine in Makedonije, počasi sledijo še ostale države.
9
18.8.10 14:02
AKTUALNO
POSODOBITEV
SKLADIŠČNO-MANIPULATIVNE TEHNIKE
Projekt posodobitve logistike Keme, začet pred dvema letoma z odločitvijo,
da se postavi novi sodoben Logistični center, ki bi bil kos zahtevam trga ter
v korist našim kupcem, se nadaljuje v Kemi tudi v letošnjem letu. Druga
faza tega projekta je bila nabava sodobne, zmogljive ter potrebam Keme
prilagojene skladiščne tehnike.
Že pred dvema letoma smo začeli z raz­
mišljanjem o nabavi primernih viličarjev
za naše specifične potrebe in pogoje. Po
pogovorih s kolegi iz logistike Salonita in
njihovih izkušnjah smo se odločili, da se
nabavi nov viličar proizvajalca Linde ter
se ga testira.
Sabo in Sever odslej z novim viličarjem
Nosilnost viličarja: 3500 kg pri 500 mm razdalje
od obremenitvenega težišča
Motor:
Diesel VW BEQ motor,
43 KW, 2600 obr./minuto,
4 cilindri / 1896 ccm
Menjalnik:
LINDE hidrostatični
Vodenje:
servo – hidravlično
Postavljene zahteve o zmogljivosti viličar­
ja so bile dokaj visoke – letna manipu­
lacija ca. 63.000 ton iz proizvodnje ter
enaka količina v odpremi, da ne omenja­
mo notranje manipulacije. Ocena skupne
manipulacije znaša ca. 140.000 ton le­
tno. Vlogo pri odločitvi so odigrali tudi po­
goji dela, ki so oteženi zaradi narave dela,
in zahtevi po nudenju primernega ter var­
nega delovnega okolja skladiščniku – vili­
čaristu in nizkih stroških vzdrževanja.
Po zagotovilih najbolj kompetentnih za
oceno viličarja, torej naših dveh viličari­
stov v odpremi, Franca Saba ter Dezider­
ja Sevra, je viličar Linde H 35 D več kot
primerno delovno sredstvo.
kovanja, tako da odločitev o nabavi dveh
novih dizelskih viličarjev za potrebe od­
preme in maloprodaje ter visokoregalnega
viličarja R 14 v Logističnem centru istega
proizvajalca ni bila težka.
Proizvajalec Linde je pokazal veliko mero
posluha ob naših specifičnih zahtevah, ki
jih mora skladiščno­manipulativna tehni­
ka izpolnjevati ob tako različnih namenih
uporabe.
Vsak viličar se je glede opreme prilagajal
uporabnikom, tako da ima viličar v malo­
prodaji upravljalec vilic, ki omogoča po­
mik vilic naprej in nazaj, bočni pomik ter
pomik vilic skupaj in narazen. Dizelski vi­
ličarji imajo zaprt hidrostatični menjal­
nik, ki omogoča brezstopenjsko vožnjo ter
enoročno upravljanje s pomočjo krmilne
palice (joy­sticka).
Omenjene posodobitve narekujejo potre­
be trga in v Kemi se jim preudarno prila­
gajamo. Seveda pa projekt posodobitve v
Linde predstavlja posodobitev tudi v maloprodaji
10
Kremenček_16_2010.indd 10
V upravljanju je prijazen in zmogljiv, nje­
govo vzdrževanje in poraba pa ne zahteva­
ta visokih stroškov. V dveh letih delovanja
ob rednem vzdrževanju ni bilo nobenega
popravila, kar je dovolj zgovoren podatek.
Prvi Linde H 35 D je v dobrih dveh letih
obratovanja ter več kot 7.000 urah dela
ob dvoizmenskem delu izpolnil vsa priča­
logistiki s tem ni zaključen, kajti tudi na
področju odpreme in transporta tako v ve­
leprodaji kot v maloprodaji se nam obeta­
jo v kratkem spremembe in posodobitve.
Vse pod geslom izboljšanja servisa našim
partnerjem. A o tem več kdaj drugič.
Roman Čiček
avgust 2010
[ KREMENČEK ]
18.8.10 14:02
Rumeni nagradili
ENAJSTERICO
Tako kot smo se nagradne igre na temo nogometa lotili pred dvema letoma v času
evropskega nogometnega prvenstva, smo se za podoben korak odločili tudi letos.
V času od 11. junija do 11. julija letos se
je svet ustavil. Ustavil za nogomet in 19.
izvedbo svetovnega nogometnega prven­
stva. Takšnega spektakla svetovnih razse­
žnosti ne spremljajo le športni navdušenci.
Dogodek, ki vsake štiri leta pred televizij­
ske zaslone prilepi milijarde ljudi, je veli­
ko več od samega tekmovanja, zadetkov,
rezultatov, zmag in porazov. Pravijo tudi,
da je nogomet danes najpomembnejša po­
stranska stvar na svetu. In če sklepamo
po odzivu naše nagradne igre, lahko temu
samo pritrdimo. Z nagradno igro smo že­
leli preko direktne pošte vzpostaviti stik s
partnerji in ustvariti odziv, hkrati pa z več­
kratnim žrebanjem držati napetost o na­
gradah skozi daljši čas prvenstva.
Največji nogometni spektakel je bil le­
tos za Slovence še posebej zanimiv. Se­
veda, »krivi« so bili naši nogometaši, ki
Slovenski selektor Matjaž Kek je podpisane žoge
predal Primožu Giderju iz Kemine službe marketinga
[ KREMENČEK ]
avgust 2010
Kremenček_16_2010.indd 11
so lanskega novembra premagali Rusijo,
geografsko največjo državo na svetu in se
po letu 2002 drugič uvrstili na svetovno
prvenstvo. Približno deset let po nastan­
ku prve slovenske nogometne pravljice, ko
so prvi mož stroke Srečko Katanec, ideo­
log igre Zlatko Zahovič in njegovi soigral­
ci šokirali svet z zgodovinskim remijem v
Ukrajini, ki je Slovenijo odpeljal na Euro
2000 v Beneluksu, se je zgodba o uspe­
hu ponovila tudi z novo generacijo. Tokrat
pod vodstvom selektorja Matjaža Keka, ki
je bil ponosni selektor najmanjše udele­
ženke prvenstva v Afriki.
PODELILI 11 ORIGINALNIH ŽOG
SVETOVNEGA PRVENSTVA 2010
Praktično vsako podjetje se v določenem
obsegu poslužuje orodij tržnega komuni­
ciranja od oglaševanja, osebne prodaje,
odnosov z javnostmi do pospeševanja pro­
daje. V kopici nagradnih iger pred pričet­
kom svetovnega nogometnega prvenstva
ob omejenih sredstvih seveda nismo mogli
pretiravati z nagradami in smo iskali neko­
liko drugačen pristop, ki bi vendarle požel
zanimanje vas, naših poslovnih partnerjev.
In kot kaže smo uspeli, kajti nekaj več kot
40 % odziv izmed skupno ca. 4000 raz­
poslanimi kuponi nas je resnično presene­
til. Poskrbeli smo za edinstveno nagrado
in sicer originalno žogo svetovnega nogo­
metnega prvenstva v Južni Afriki. Nagrado
nam je s svojim podpisom oplemenitil še
slovenski selektor Matjaž Kek, ki smo ga
po predhodnem dogovoru ujeli na enem
izmed treningov izbrane vrste v Kidriče­
vem pri Ptuju, kjer si je selektor utrgal ne­
kaj dragocenega časa tudi za nas.
Sicer pa je bila idejna zasnova nagradne
igre obarvana rumeno, tako kot je rume­
na prepoznavna barva Keme Puconci. Igra
je od udeležencev zahtevala pozorno spre­
mljanje tekem in borbenosti naših fantov
na prvenstvu, ki se je odražala tudi v šte­
vilu rumenih kartonov. Kot darilo in pri­
pomoček za lažje spremljanje prvenstva
smo zloženki dodali še celoten spored
svetovnega prvenstva. V skladu z našimi
predvidevanji nagradno vprašanje za naše
partnerje ni bilo pretežko, čeprav se je v
kopici odgovorov občasno znašel tudi ka­
kšen napačen. Naloga je od sodelujočih
zahtevala, da po vsaki tekmi naše izbra­
ne vrste odgovorijo na vprašanje o številu
prejetih rumenih kartonov Slovenije. Sku­
pno smo opravili štiri žrebanja. Tako smo
po vsakem srečanju izžrebali tri srečne
nagrajence, ob koncu pa smo v zadnjem
žrebanju še enkrat združili vse prispele
kupone ter v »tolažilnem« žrebanju izžre­
bali še zadnja dva srečneža.
Prodajni uspeh danes ni naključje in jasno
je, da v današnjih tržnih razmerah kupci
pričakujejo in zahtevajo kakovost pri pro­
daji blaga in storitev ob primerni ceni.
Kupci so bolje obveščeni in previdni pri po­
rabi svojih sredstev, podjetja pa svoje na­
pore vlagamo tudi v iskanje novih možnosti
in idej za nagovarjanje naših potrošnikov.
Verjamemo, da smo vam z našo pomočjo
dodatno popestrili nogometno obarvano
poletje in obljubljamo, da se bomo z nogo­
metno nagradno igro med vas še vrnili. Če
ne prej, pa zagotovo leta 2012, ob evrop­
skem prvenstvu na Poljskem in v Ukrajini,
upajmo da tudi z našo reprezentanco.
Primož Gider
11
18.8.10 14:02
DOGODKI
KATALOGIADA
2010
Časi, ko je bilo mogoče vse Kemine proizvode stisniti na A4 format papirja,
so daleč za nami. Danes je katalog tako obsežen, da je poznavanje vseh
izdelkov postalo izziv. Zato smo se odločili, da organiziramo tekmovanje v
poznavanju imen naših proizvodov. Tekmovanje smo poimenovali Katalogiada, saj je bila vsebinska podlaga tekmovanju kar aktualni katalog.
Katalogiada se je zgodila v obliki pisnega
vprašalnika z naključno razmetanimi de­
klaracijami naših proizvodov, katerim je
bilo treba ugotoviti in pripisati točno ime
izdelka. V vprašalniku so bili torej komple­
tni teksti iz kataloga, le ime proizvoda nad
njimi je manjkalo.
besed in smo jim bili prisiljeni vzeti ne­
kaj točk, tako da kljub hitrosti niso uspe­
li zmagati.
Kar trije udeleženci so dosegli več kot 99 %
točk in res malo jim je manjkalo do zma­
ge. Na koncu je zmagala kombinacija hitro­
sti in zbranosti. Trije udeleženci so prenesli
vse pritiske in 100 % vpisali vsa imena 75
izdelkov. To pomeni, da niso pozabili na no­
beno številko, nobeno predpono in so si re­
snično zaslužili obljubljeno nagrado.
Vprašalnik je obsegal 75 proizvodov, na­
ključno izbranih iz mase 150 proizvodov,
kar je večina proizvodov iz kataloga.
Da so se lahko uslužbenci Keme na Ka­
talogiado čim lažje pripravili, smo vsem
posredovali vprašalnik v obliki Powerpoint
predstavitve, katero so si lahko naložili na
svoj računalnik in vadili oziroma preverjali
svoje znanje. Taista predstavitev je samo­
stojno tekla tudi na oglasnem monitorju v
jedilnici.
Kot se za vsa tovrstna tekmovanja spodo­
bi, smo za tri najboljše predvideli nagra­
de in diplome. Nagrade so bile denarne in
so se zmagovalcem izplačale s prvo nasle­
dnjo plačo v vrednosti:
1. mesto - 250 EUR bruto
2. mesto - 200 EUR bruto
3. mesto - 150 EUR bruto
Katalogiado smo izpeljali v ponedeljek,
21. junija, v kletni predavalnici upravne
zgradbe. Udeležba je bila 100 %. Vprašal­
nike je izpolnilo 43 udeležencev.
12
Kremenček_16_2010.indd 12
Absolutna zmagovalka Dušanka Katona
Zmagovalce smo določili glede na zbra­
no število točk. Vsako popolnoma pravil­
no ime proizvoda je bilo vredno eno točko,
za pomanjkljivo ime (brez pripone, števil­
ke, z napačno številko) pa je bil delež toč­
ke temu ustrezno sorazmerno zmanjšan. V
primeru istega števila točk, se je upošteval
tudi čas reševanja testa.
S ponosom lahko objavimo, da je kar 21
udeležencev Katalogiade prekoračilo re­
zultat 80 %. Še bolj smo ponosni, da je
od teh 21 kar 18 takih, ki so prekorači­
li rezultat 90 %. Zdi se nemogoče, ampak
trije najhitrejši udeleženci Katalogiade so
75 imen proizvodov vpisali v manj kot 12
minutah. Žal so si pomagali z okrajšavami
Čestitamo vsem udeležencem Katalogia­
de 2010 in se jim zahvaljujemo za sode­
lovanje. Vabimo jih, da se udeležijo Ka­
talogiade 2011, ki bo izvedena na enak
način. Zagotovo bo boj še bolj neizprosen,
saj smo se na prvi Katalogiadi še malo lo­
vili. Predvidoma jo bomo izpeljali v zim­
skih mesecih, ko bo več časa za tovrstne
dejavnosti.
Stanko Polajner
ZMAGOVALCI
KATALOGIADE 2010:
1. mesto: Dušanka Katona,
vodja ključnih kupcev, komerciala
2. mesto: Bojan Karas,
razvojni tehnolog, razvoj
3. mesto: Primož Gider,
referent, marketing
avgust 2010
[ KREMENČEK ]
18.8.10 14:02
RAZVOJ
Sredstva za prekinitev
dviga kapilarne vlage
KEMASOL MICRO
Zgradbe brez vertikalne in horizontalne
hidroizolacije, kot so se gradile do leta
1900, in zgradbe z nedelujočo hidroizola­
cijo, imajo v svojih zidovih praviloma pove­
čano vsebnost vlage. Za ta pojav so mogo­
či različni vzroki, a ponavadi igra odločilno
vlogo kapilarno se dvigajoča vlaga v zidu.
Da bi ta pojav preprečili, je potrebno izve­
sti zatesnitev preko celotnega prereza zidu.
Poznani so tako imenovani mehanski po­
stopki, pri katerih se zid prereže, nakar se
v prerez vstavi hidroizolacija. Poleg tega
postopka, katerega kakovost je v večini
primerov odvisna od rokodelske spretnosti
izvajalcev, že več kot 60 let odločilno vlo­
go igra postopek prekinitve dviga kapilar­
ne vlage z injektiranjem. Pri tem postopku
se v zid preko vrtin vnese injekcijsko sred­
stvo, ki se porazdeli po celotnem prerezu
zidu in na ta način vzpostavi horizontalno
zaporo kapilarni vlagi.
V Kemi lahko danes v ta namen ponudimo
dva proizvoda: KEMASOL, ki je silikonska
emulzija na osnovi kalijevega metilsiliko­
nata in novi proizvod KEMASOL MICRO,
ki je koncentrat silikonske mikroemulzije.
Kemasol Micro
KEMASOL MICRO je vrhunski proizvod
med tovrstnimi proizvodi. Cenovno leži si­
cer nekaj višje kot na primer cenovno ugo­
dni silikonati in kombinacije silikonatov z
vodnim steklom, a se je v zadnjih letih, ko
so se stroški izvedbe injektiranja z vrtanjem
bistveno dvignili in na račun svojih izrednih
lastnosti, pokazal za ugodnejšo izbiro.
Njegove velike prednosti so:
■ deluje tudi pri zelo visokih koncentraci­
jah vlage v zidu,
■ deluje brez omejitev glede debeline zidu,
■ je brez topil in ni jedek,
■ koncentrat enostavno redčimo z vodo iz
vodovoda v razmerju 1:14,
[ KREMENČEK ]
avgust 2010
Kremenček_16_2010.indd 13
■
■
NOV P
R
V PRO OIZVOD
GRAM
U
ne vsebuje stranskih produktov v obliki
škodljivih soli,
omogoča injektiranje s pritiskom in brez.
Koncentrat silikonske mikroemulzije smo
v proizvodni program vpeljali po eni stra­
ni zaradi izrednega učinka oligomernih si­
loksanov in silikonskih smol pri injektira­
nju vlažnih zidov, po drugi strani pa zaradi
problematičnosti proizvodov na osnovi or­
ganskih topil. V svoji osnovi je KEMASOL
MICRO mešanica silanov, siloksanov in
tenzidov, ki ne vsebuje topil in že z eno­
stavnim redčenjem z vodo formira mikroe­
mulzijo, primerno za injektiranje v zid.
Olje
Voda
Silan, Siloksan, Polisiloksan
Silan, Siloksan
Delujoči polisiloksan
Delec mikroemulzije
Kot je razvidno s slike, ima mikroemulzija,
katero pripravimo iz koncentrata KEMASOL
MICRO, izredno majhne delce, velikosti
20­60 nanometrov. To je približno 10 krat
manj, kot je velikost delcev običajnih emul­
zij. Tako majhna velikost delcev mikroemul­
ziji pripravljeni iz koncentrata KEMASOL
MICRO omogoča bistveno hitrejše in glo­
blje prodiranje v porozno strukturo materi­
ala. Najbolj pa se prednost delcev emulzije
velikosti v nano področju pokaže pri injekti­
ranju zelo vlažnih zidov. KEMASOL MICRO
emulzija namreč omogoča prodiranje tudi v
100 % navlažen gradbeni material.
V nasprotju z injekcijskimi emulzijami na
osnovi vodnega stekla ali silikonatov, KE­
MASOL MICRO ne vsebuje nobenih grad­
beno­škodljivih soli in za tvorbo gela ne
potrebuje ogljikovega dioksida iz zraka.
Zaradi tega je KEMASOL MICRO prime­
ren za injektiranje tudi ekstremno debelih
zidov. Omembe vredna je tudi visoka kon­
centracija proizvoda, katere posledica so
majhne količine pakiranja in posledično
veliko nižji stroški transporta, skladiščenja
in odstranjevanja odpadne embalaže.
Pri tem je uporaba zelo enostavna. Kon­
centrat enostavno razredčimo z vodo iz vo­
dovodnega omrežja v razmerju 1:14. Za
15 kg gotovega proizvoda torej potrebuje­
mo le 1 kg koncentrata KEMASOL MICRO.
Povzetek
KEMASOL MICRO je, kot že napisano, vr­
hunski proizvod med silikonskimi impre­
gnacijskimi sredstvi. Kot koncentrat nam
omogoča velike prihranke pri sami logisti­
ki injektiranja, saj iz enega litra pripravi­
mo na licu mesta kar 15 litrov silikonske
emulzije. Pri uporabi emulzije KEMASOL
MICRO, koncentracija vlage in debeli­
na zidu ne predstavljata omejitev. Delci
emulzije KEMASOL MICRO, ki so veliki le
20­60 nanometrov, bodo prodrli v še tako
vlažen in debel zid. KEMASOL MICRO za
pretvorbo v za vodo neprepustni gel ne po­
trebuje ogljikovega dioksida iz zraka. To
pomeni, da bomo lahko vrtine zaprli takoj
po končanem injektiranju (pod pogojem,
da injektiranje s produktom KEMASOL
MICRO kombiniramo z uporabo enega od
Keminih sušilnih ometov). Vse zgoraj na­
šteto pa seveda prispeva k maksimalni
varnosti in zanesljivosti pri izvedbi bloka­
de kapilarne vlage vlažnega zidu.
Stanko Polajner
Redčenje emulzije KEMASOL MICRO
13
18.8.10 14:02
PROJEKT SANACIJE
600­letnica Marijine cerkve na Ptujski Gori
Sanacija ene najlepših slovenskih cerkva
Po mnenju strokovnjakov je bila cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori dokončana in posvečena že davnega leta 1410. Na samem začetku je dobila
pomenljivo ime Mons gratiarum – Gora milosti. V bogati, a tudi burni zgodovini cerkve na Gori, ki so jo zaznamovala različna umetniška obdobja, potresi in
požari, turški vpadi, reformacija, jo je po verovanju Marija vedno obvarovala.
Bogata 600- letna zgodovina, izjemna arhitekturna umetnost in seveda srčna
predanost premnogih duhovnikov, škofov, bratov minoritov v sožitju z lokalnim prebivalstvom, so obrodili dolgo želen sad. Marijini božjepotni cerkvi je
izrazil svoj poklon sedanji papež Benedikt XVI. in jo povzdignil v baziliko.
Vendar pa temu kulturnemu spomeniku,
kakor tudi mnogim ostalim, ni prizanesel
zob časa. K delnemu propadu je pripomo­
gla jeklena pest prejšnjega režima, ki je
med letoma 1951–1957 cerkev zaprla za
bogoslužje.
Začetki leta 1994 – obednica
Moje prvo srečanje s tem veličastnim
objektom sega v leto 1994. Jeseni sva se
z našo tehnologinjo ga. Antonijo Gorjup,
tedanjo vodilno poznavalko sanacijskih
materialov v Sloveniji, odzvala na vabilo
patrov Mirka Veršiča in Maksa Klajnška.
Popeljala sta naju v polkletni prostor, kjer
je kraljevalo nizko grmičevje, med veja­
mi bezgov pa se je skozi dotrajane oken­
ske okvirje razprostiral čudovit pogled na
Dravsko polje. Izražena želja, v tem raz­
padajočem delu samostana imeti obedni­
co, se mi je tudi za božji hram zdela ne­
uresničljiva.
Po daljšem in temeljitem ogledu objekta
in izvedenih meritvah, je ga. Gorjup po­
dala predlog sanacije s Hydroment sušil­
nim ometom, kot izvedbo končne izravna­
ve še nanos Hydroment finega ometa, za
preprečitev dviga kapilarne vlage pa sili­
konsko emulzijo Kemasol. Patra sta ji za­
upala, in še istega leta je bila obnova v
sodelovanju z znanja dovzetnimi izvajalci
zaključena. Omeniti moramo, da je sever­
na stena prostora z zunanje strani zasuta
z zemljino do višine 4 metrov, brez mo­
žnosti izvedbe vertikalne hidroizolacije.
Po 16 letih dnevne uporabe obednice nu­
dijo stene, ki jih krasijo čudovita platna,
za bivanje odlične klimatske pogoje. Po
pripovedovanju patrov jim pozimi zado­
stuje lončena peč, v poletni vročini pa se
v prijetno hladnem prostoru prileže kozar­
ček mašnega vina iz lastne sosednje kleti.
Zimska kapela – 1997
Obednica
14
Kremenček_16_2010.indd 14
Več kot uspešna obnova z vlago izdatno
zasičenih zidov, je botrovala najinemu
ponovnemu obisku Ptujske Gore v letu
1995, ko je po obnovi klicalo samostan­
sko obzidje.
Zimska kapela
Samo poldrugo leto je bilo potrebno, da
so se pričela sanacijska dela še v meni
najlepšem prostoru, okroglem stolpu, ka­
terega so po obnovi 1997 preimenovali v
Zimsko kapelo. V tem bivšem obrambnem
stolpu se danes nahaja prostor namenjen
hrambi in predstavitvi treh znamenitih re­
liefov ­ Poklon kraljev, Marijina smrt in
Grb donatorjev. Ponosni smo lahko, da so
bili naši materiali izbrani za sanacijo pro­
stora, v katerem je na ogled postavljena
neprecenljiva kulturna dediščina.
Dovolite mi, da se za hipec spustim s
Ptujske Gore in se preselim v Piran. Tam
sva se namreč naslednje leto, prav pred
Velikonočnimi prazniki, z ga. Gorjup se­
znanila s patrom Janezom Šauperlom,
katerega je služba iz rodne dravske do­
line popeljala na morje. Obnova Minorit­
skega samostana v Piranu je bila velik za­
logaj za investitorja, lokalnega izvajalca,
kakor tudi za naše podjetje. Vendar kot v
vseh predhodnih primerih, je tudi na tem
objektu Hydroment sušilni omet zablestel
v vsem svojem sijaju.
Romarska hiša – 2007
Žal se je moja mentorica ga. Antonija
Gorjup predčasno upokojila, tako da sem
se podal na Ptujsko Goro leta 2007 še
četrtič. Tokrat sam, a oborožen z vsem
avgust 2010
[ KREMENČEK ]
18.8.10 14:02
PROJEKT SANACIJE
pa se pred bližajočo zimo umaknili v no­
tranjost objekta. Tako je Hydroment su­
šilni omet lepo »dozorel« in bil spomladi,
po izvedbi izravnave s Hydroment finim
ometom, pred otvoritvijo pripravljen za iz­
vedbo opleska s paropropustnimi zaključ­
nimi sloji na zunanjih stenah. Kakor je
na Ptujski Gori v lepi navadi, je tudi ta
objekt po gradbeni obnovi dočakal še ob­
novo imena.
njenim podarjenim znanjem. Tam me je
pričakal znan obraz, pater Janez Šauperl
se je namreč vrnil v rodno pokrajino. To­
krat je bila na vrsti obnova samostanske­
ga hleva, ki je bil delno tudi zalogovnik
krme. Oba sva se strinjala, da je stavba
potrebna temeljite prenove, od strešnega
petelina do ojačitve temeljev, namestitve
žlebov in izvedbe drenaže.
Vsi omenjeni dejavniki namreč bistveno
vplivajo na količino vlage v nekaj stoletij
starih zidovih. Jesenska sanacijska dela
so bila prilagojena vremenskih razmeram,
zato smo se s preizkušenim izvajalcem lo­
tili zunanjih sten. Ob 5°C smo ujeli še za­
dnje primerne temperaturne pogoje, nato
Sočasno z obnovo Romarske hiše so po­
tekala dela tudi na odpravi poškodb, ki
so nastale zaradi nekorektnega pristopa
k sanaciji na zunanjih stenah cerkve. Ta
je do višine ca. 1,5 metra sezidana s ka­
menino imenovano peščenjak, ki je sicer
značilna za te kraje, a je žal precej hi­
drofobna.
Nepravilen pristop k sanaciji pred nekaj
leti (cementni obrizg in izvedba cemen­
tnega ometa) je poškodbe samo stopnje­
val nad robom peščenjaka, kar se je odra­
žalo v razpadajočem obstoječem ometu.
Odbit omet je nadomestil Hydroment su­
šilni omet, po površini peščenjaka pa je
bila izvedena silikonska vodoodbojna im­
pregnacija s Kemasolom.
Romarska hiša
[ KREMENČEK ]
Danes na mestu popolnoma dotrajanega
gospodarskega poslopja stoji Romarska
hiša, ki je zadnja postaja na poti do Mari­
jinega svetišča. V njej sta dve veliki dvo­
rani, pod »kolarnico« pa je prostor name­
njen počitku in okrepčilu romarjem. V teh
prostorih je bila izvedena finalna izrav­
nava sten in stropov s stensko izravnalno
maso Kemaglet FX, ki je ob Kemagletu F
edini primeren material za izvedbo konč­
ne izravnave pred opleskom s paropropu­
stnimi barvami.
avgust 2010
Kremenček_16_2010.indd 15
Komercialni direktor Simon Bagola prejema priznanje
iz rok nadškofa metropolita dr. Franca Krambergerja
Osrednja slovesnost
ob 600-obletnici
V duhu dobrega ter dolgotrajnega sode­
lovanja smo bili na slovesnost 3. julija
2010 povabljeni tudi predstavniki naše­
ga podjetja. Vabila smo se iskreno raz­
veselili in se mu odzvali. Po opravljeni
slovesni sveti maši, ki jo je vodil pred­
sednik Slovenske škofovske konference
in ljubljanski nadškof, metropolit Anton
Stres, somaševali pa so vsi slovenski ško­
fje, je sledila zahvala visokih predstavni­
kov RKC vsem zaslužnim. Čast prevzema
priznanja za dolgoletno sodelovanje je do­
letela g. Simona Bagolo, komercialnega
direktorja Keme Pucoci d.o.o.
… dober mesec po tej svečanosti sva s pa­
trom Janezom sedela v obednici, uživala
v prijetno hladnem ambientu, čudovitem
razgledu in ob kozarčku mašnega vina ko­
vala načrte prihodnjih sanacij …
Dušan Tomašič
15
18.8.10 14:02
KEMA SKUPINA
Moskva
IZZIV VELIKEGA
Rdeči trg je le ena od številnih znamenitosti velike Moskve.
Moskva … Rusija … Vzhod … Sovjetska zveza … Lenin … Stalin …
polno je tega …
Res je največja država na svetu polna geo­
grafskih, političnih in še kakšnih vrhuncev.
Dežela, ki so jo v zgodovini oblikovale, ko­
vale in usmerjale različne civilizacije, vsee­
no pa nihče popolnoma podredil, še vedno
preseneča tudi s svojimi nasprotji. In ne
samo na geografskem in ostalih omenjenih
področjih, ampak tudi in predvsem v pre­
bivalcih, načinu življenja, razmišljanja itd.
Za vse nas je Rusija izjemen izziv. A v pri­
meru, če si poleg »socialističnega nostal­
gika« še gospodarstvenik in oseba, ki želi
podobo in znanje svojega podjetja prene­
sti tudi na to mogočno državo, je stvar še
toliko bolj navdušujoča. Eno najbolj po­
znanih imen slovenskega gospodarstva
tudi v tujini, JUB in gospodje, ki skrbi­
jo za njegov razvoj, so ta občutek mogoč­
nega izziva spoznali in se mu odzvali že
pred leti. Uspešno.
Osebno prijateljstvo med našima podje­
tjema je tako ponudilo možnost skupnega
poslovnega sodelovanja, o katerem je te­
kla beseda ob našem obisku v Moskvi. Ta
obisk je bil ob vsem navdušenju nad me­
stom seveda poslovne narave, kjer smo
nastavili in začrtali, upajmo da uspešno
pot uveljavitve naše blagovne znamke.
Tako bomo v naslednjih mesecih močno
povečali naše direktne aktivnosti na trgu
Rusije, kar vključuje nove kadre, promo­
cijo ter podporo kupcem, predvsem na
področju zahtevnejših uporab izdelkov v
gradbeništvu, kjer je KEMA tudi v Rusiji
že od nekoč poznan in cenjen dobavitelj.
Moskva vseeno terja svoj davek. Davek se
plačuje v obliki neskončnih kolon na 7,
8­pasovnih cestah, v potovanjih le nekaj
kilometrov skozi mesto v avtomobilu tudi
2 uri in več, »neskončnih« razdaljah med
postajami podzemne železnice, izjemnih
stroških bivanja v nič kaj posebnih, a prav
tako tisočerih stolpnicah in blokih …
Zato pa je pogled na Rdeči trg (ki je v
zgodovini najprej nosil ime Lepi trg, kar
je direkten prevod Красная площадь,
vendar je »rdeča« zgodovina dodatno
navdahnila spremembo imena), Leninov
mavzolej, 7 mogočnih Stalinovih »se­
stra« (stolpnic), slavolok zmage na Aveni­
ji Kotuzova, Bolšoj teater itd., toliko bolj
navdušujoč. Mesto zna podati svojo mo­
gočno a krvavo zgodovino na fascinanten
in zelo impresiven način.
V Kemi se vsekakor zavedamo izziva, s
katerim se bomo spoprijeli. Kljubovati ta­
kšnim razdaljam in dimenzijam VSEGA
velikega v Rusiji ni enostavno, niti poce­
ni. Zato ob koncu zahvala g. Hoyerju in
njegovim ožjim sodelavcem na priložno­
sti, gostoljubnosti in pozornosti, ki nam
je bila namenjena ob tej priložnosti.
Gostitelji skupaj z generalnim direktorjem Keme, g. Brankom Drvaričem.
16
Kremenček_16_2010.indd 16
Simon Bagola
avgust 2010
[ KREMENČEK ]
18.8.10 14:02
KEMA SKUPINA
KEMIN EPOKSIDNI SISTEM
v novi garaži poslovnega centra
V maju 2010 je KEMA Beograd
prevzela izvedbo epoksidnega poda
v garažnih prostorih »Aleksander
bulevar« centra.
zaradi nevarnosti razlivanja v KEMAPOX
GRUND 2000 vstavili STELLMITTEL T,
kar material še dodatno zgosti in prepreči
drsenje po površini.
Investitor g. Vojislav Gajić je Kemi Beo­
grad predal celotno izvedbo 6600 m² po­
vršine, vključujoč nabavo materiala, nad­
zor s strani tehničnega kadra in izvedbo s
strani kooperantov.
S strani investitorja smo po predaji prejeli
pohvalne in pozitivne informacije in se že
dogovarjamo za naslednje objekte. Objekt
predstavlja referenco, ki kaže, da KEMA
Beograd uspešno deluje tako na področju
prodaje kot inženiringa.
Tehnološka izvedba je zajemala več faz,
za začetek ročno brušenje za odstranitev
armature in neravnin na betonski podla­
gi, kateri je sledilo brušenje podlage z di­
amantnimi glavami. Po čiščenju in sesa­
nju pobrušenih ravnin je bilo potrebno na
mestih, kjer je bila denivelacija od 3–10
mm, površino izravnati s talno izravnal­
no maso LINEA 830 SL, seveda po pred­
hodnem premazu z grundirnim sredstvom
KEMALATEKS v razmerju 1:1 z vodo kot
S/N vez.
Delovna faza na poti do končnega izdelka.
Garažni prostori se razprostirajo na 6600 m².
[ KREMENČEK ]
avgust 2010
Kremenček_16_2010.indd 17
Vojko Farič
NOVE MOČI
V KEMI BEOGRAD
»Aleksander bulevar« center
Sledilo je ponovno brušenje izravnalne
mase z diamantno glavo in nato vgradnja
veznega sloja KEMAPOX GRUND 2000
z epoksidnim peskom 20 % granulacije
0,3–0,8 z namenom zapolnitve lukenj in
neravnin pobrušene betonske površine.
Vezni sloj se je vgrajeval z ravno gladilko in
po vgradnji veznega sloja se je pred posu­
šitvijo le tega posul epoksidni pesek gra­
nulacije 0,3–0,8 z namenom pridobitve
protidrsnega poda. Odvečni epoksi pesek
se je po 24 ur odstranil, sledilo je ponov­
no čiščenje in sesanje brušenih površin.
Nadaljevalo se je z vgradnjo prvega sloja
epoksidnega premaza KEMAPOX FINAL
6000 in drugega sloja po 24 urah, ki se
je nanašal v kotu 90 stopinj glede na pr­
vega. Po zaključku so se parkirna mesta
označila s črtami in parkirnimi številkami
s fluorescentno epoksidno barvo. Na vho­
dnih mestih v garažne prostore so se na
mestih, kjer so nameščene dvižne rampe,
Hčerinsko podjetje KEMA Beograd s pri­
četkom leta 2010 deluje v spremenjeni
zasedbi. Okrepitev predstavljata Radovan
Pešić kot izvršni direktor in Peter Timotijević kot vodja prodaje, ki sta poleg zna­
nja in izkušenj na področju gradbeništva
v delovno okolje prinesla nove ideje, pozi­
tivno energijo in visoko zastavljene cilje.
Pomembno je sodelovati in delovati skla­
dno in kot celota, zato je zadovoljstvo vsa­
kega posameznika, ki tvori ekipo, še toliko
večjega pomena. Zastavljeni načrti novih
dveh sodelavcev so usmerjeni prav v to
smer, zato je KEMA Beograd na pravi poti
do dobrih rezultatov.
Vojko Farič
Nova sodelavca Radovan Pešić in Petar Timotijević.
17
18.8.10 14:02
KEMA SKUPINA
EKSKURZIJA SRBSKIH SPOMENIČARJEV
V široki paleti materialov, ki jih
Kema ponuja, najdemo tudi materiale za sanacijo kapilarne vlage. Gre
za materiale, s katerimi imamo narejenih ogromno referenčnih objektov.
Referenc z omenjenimi materiali nimamo
samo v Sloveniji, veliko jih sega čez meje
naše države, precej jih najdemo na podro­
čju Novega Sada v Srbiji. Prav to geograf­
sko področje je z vidika dosedanjih izku­
šenj za nas izjemno perspektivno, saj s
številnimi referenčnimi objekti kot so gra­
dovi, cerkve, spomeniški objekti pa tudi
privatne hiše, predstavlja velik potenci­
al pri sanaciji kapilarne vlage tudi v pri­
hodnje. Omenjeno področje poseduje veli­
ko objektov, ki bodo v prihodnje zahtevali
prenovo in tukaj želimo naš material Hy­
droment, s katerim se lahko pohvalimo že
s 17­letnimi referencami, predstaviti kot
material izbire.
In tako smo v aprilu 2010 v Puconcih go­
stili strokovnjake vseh zavodov za spomeni­
ško varstvo s področja Novega Sada. Obisk
je bil predvsem namenjen izobraževanju,
na številnih predavanjih so jim naši teh­
nični strokovnjaki predstavili vse predno­
sti materiala, prav tako pa opisali proble­
matiko s katero so se srečevali na objektih
in načine, kako so jo reševali. Predstavili
so jim prednosti vezane na podobne kon­
kurenčne materiale, ne ekskurziji pa so si
nekaj bližnjih objektov tudi ogledali. Ude­
leženci so bili v večini sodelavci zavodov
s katerimi sodelujemo že vrsto let in so se
obiska v Puconcih odzvali v velikem števi­
lu, saj so avtobus napolnili vse do zadnjega
kotička. Tridnevni ekskurziji v Prekmurju
so prisostvovali gradbeni inženirji, arhitekti
in licenčni slikarji iz zavoda za spomeniško
varstvo iz Novega Sada, Subotice, Zrenja­
nina, Sombora, Sremske Mitrovice, Panče­
va in Pokrajinskega zavoda Novi Sad.
Obisk smo v Kemi ocenili izjemno pozitiv­
no in prepričani smo, da bomo z materiali
za sanacijo kapilarne vlage sanirali še mar­
sikateri objekt na območju Novega Sada.
Vojko Farič
NOVI PROSTORI KEME SKOPJE
Gospodarska kriza riše in pušča sledi tudi na področju gradbeništva.
Podjetja v teh časih razmišljajo nekoliko drugače, skromnost in varčevanje vedno bolj prihajata v ospredje. Preživijo le najboljši in tisti, ki
kvaliteto prodajnih izdelkov postavljajo na prvo mesto.
Kema se z gotovostjo lahko uvršča med
podjetja, ki kljub času, v katerem gradbe­
ništvu ne pripisujejo razcveta, posluje do­
bro in beleži rast, sicer nekoliko manjšo
kot leta poprej, a še vedno pozitivno.
čili in naše pisarniške prostore združili s
skladiščnimi. Čeprav je lokacija nekoliko
manj reprezentativna, pa ta odločitev po­
sledično prinaša manjše stroške, ki bodo
po drugi strani spet doprinesli svoj delež k
pozitivnim rezultatom podjetja.
Zavedamo se slabe gospodarske situacije,
ki je razlog mnogih zaprtij številnih veli­
kih makedonskih podjetij in zavedamo se
močnih konkurentov, predvsem podjetja
Ading iz Skopja. Zato še toliko bolj vneto
iščemo veliko novih poti in se trudimo za
doseganje čim boljših rezultatov.
Kema Skopje se lahko v tem času pohvali
z dobrimi rezultati, ki pa so hkrati obveza,
da se bomo trudili tudi naprej, jih nadgra­
jevali in pri tem ohranili najpomembnej­
še – kakovost izdelkov, ki jih prodajamo.
Vojko Farič
Pisarniški in skladiščni prostori v Makedoniji odslej združeni na eni lokaciji
V ospredje lahko pri tem vsekakor uvrsti­
mo naše hčerinsko podjetje v Makedoniji.
Kema Skopje je v prvi polovici leta 2010
prodajo v primerjavi z minulim letom po­
večala kar za 100 %. A dobri rezultati nas
ne zavajajo in zato veliko delamo tudi na
racionalizaciji stroškov. Tako smo se odlo­
18
Kremenček_16_2010.indd 18
avgust 2010
[ KREMENČEK ]
18.8.10 14:02
KEMA SKUPINA
PROIZVODNE KAPACITETE V UKRAJINI
Spomladi letošnjega leta smo v Ukrajini skupaj s partnerjem MC Bauchemie začeli sodelovanje na področju najema proizvodnje gradbenih materialov. Proizvodnja, ki se nahaja v mestu Berezan, ki je 75 km oddaljen
od Kijeva, je druga tovrstna proizvodnja v tej državi, kjer Kema Ukrajina
najema svoje kapacitete. Prva proizvodnja s katero smo začeli sodelovati na
področju najema kapacitet se nahaja v mestu Kamenets-Podolskiy v zahodnem delu Ukrajine.
Proizvodnja v Berezanu nam v dveh izme­
nah zagotavlja dnevno proizvodnjo ca. 45
ton proizvodov, kar je na mesečni ravni
ca. 900 ton.
Izdelki ki smo jih začeli proizvajati v Bere­
zanu so: Kematerm 225, Styrokem 215,
Kemamix F, Kemabond flex 131. V bliž­
ji prihodnosti načrtujemo začetek proizvo­
dnje še izdelkov Kemaglet G, Linea 810,
Kemagrund S ter Kemakol Marmor 180 in
181. Zraven proizvodnje praškastih mate­
rialov nam proizvodnja omogoča tudi pro­
izvodnjo tekočin.
Zaradi velikosti Ukrajine in posledično
tudi velikih oddaljenosti med mesti, že­
limo poleg obeh omenjenih proizvodenj v
bližji prihodnosti poiskati partnerja tudi
na vzhodnem delu Ukrajine, ki nam lah­
ko ponudi proizvodne zmogljivosti za pro­
izvodnjo Keminih izdlekov.
Ob vse večji prodaji, ki jo beležimo tudi
v letošnjem letu na ukrajinskem trgu, je
naslednji korak, ki počasi prehaja tudi
v realnost, postavitev lastne proizvodnje
v Ukrajini. Pogovori za nakup zemljišča
se že odvijajo in ob nekoliko stabilnej­
Proizvodni obrat v Berezanu
ši politični in gospodarski klimi bo po­
stala Kemina proizvodnja v Ukrajini tudi
realnost.
Marko Janža
OBNOVA CERKVE V TRNAVI NA SLOVAŠKEM
Kema, eden najkompetentnejših ponudnikov materialov za sanacijo kapilarne vlage, je s svojimi rešitvami
in bogatimi izkušnjami pomagala pri
obnovi mestne znamenitosti – najstarejše cerkve v mestu Trnava na
Slovaškem.
Mesto Trnava, ki leži 45 km severovzho­
dno od Bratislave, glavnega mesta Slova­
ške, že od nekdaj slovi kot kulturno ter
versko središče v državi. Tudi dandanes,
ko mesto z okolico šteje okrog 70.000 lju­
di, njeno družbeno, kulturno ter športno
dogajanje po svoji pomembnosti presega
okvirje mesta. Prve pisne omembe mesta
segajo v daljnje leto 1211, ko je bil okraj
še pod madžarsko oblastjo in pod katero
je takrat kot prvo mesto na ozemlju da­
našnje Slovaške dobilo status kraljevega
mesta, kar mu je omogočilo njegov hiter
razvoj. Bogata zgodovina je pustila mestu
[ KREMENČEK ]
avgust 2010
Kremenček_16_2010.indd 19
številne arhitekturne ter druge spomeni­
ke, ki predstavljajo pomembno dediščino
današnjim rodovom.
Ena izmed številnih znamenitosti in kot
najstarejša stavba iz obdobja gotske ar­
hitekture je cerkev sv. Helene. Kot je
pri objektih starejšega datuma običaj­
no, številne poškodbe na ometih nasta­
jajo predvsem zaradi kapilarne vlage, kot
posledica neizoliranih temeljev zgradbe.
Kemino hčerinsko podjetje na Slovaškem
Cerkev sv. Helene je še ena v nizu
uspešno saniranih cerkva.
je s svojim strokovnim znanjem in reši­
tvami sodelovalo pri sanaciji notranjosti
tega objekta. Predhodne meritve kapi­
larne vlage so pokazale, da le­ta sega do
višine med 3,5–4 m, kar pa je tudi po­
sledica dejstva, da se nivo v notranjosti
cerkve nahaja 70 cm pod zemljo. Sanaci­
ja poškodb na ca. 85 % notranjih površin
je bila izvedena s sistemsko rešitvijo KE­
MASAN 580 ter KEMASAN 580F, s kate­
rim so bili izvedeni tudi vsi zaključni arhi­
tekturni detajli, ki ohranjajo avtentičnost
stavbe. Končno podobo so dale silikatne
barve KEMACOLOR S, ki predstavljajo
novost v Kemini ponudbi na tujih trgih.
Uspešno dokončanje del in zadovoljni
novi uporabniki so samo še nova potrdi­
tev 17­letnih izkušenj ter referenc na po­
dročju sanacije kapilarne vlage in s tem
Keminih rešitev in materialov.
Fredi Širovnik
19
18.8.10 14:02
ŠPORT
SPREJEM ZA PRVAKE
Po še eni izjemni sezoni namiznoteniških igralcev Keme Puconci, katere
vrhunec je bil drugi osvojeni ekipni državni naslov med člani, je sprejem za
prvake tudi letos pripravil generalni direktor Keme, Branko Drvarič.
Puconski namiznoteniški igralci so v za­
dnjih letih prevzeli primat v slovenskem
moškem namiznem tenisu. Njihovo kako­
vostno delo se tako odseva v številu osvo­
jenih kolajn na domačih državnih tekmo­
vanjih, kakor tudi po bogatem zastopanju
v vseh reprezentančnih selekcijah ter od­
mevnih mednarodnih rezultatih.
Pucončani so letos na državnih prven­
stvih skupno osvojili kar 17 medalj, od
tega 6 naslovov državnih prvakov v različ­
nih kategorijah. Najodmevnejša sta eki­
pna naslova državnega prvaka med čla­
ni in mladinci, tretji zaporedni posamični
naslov Mitje Horvata ter tretji naslov Hor­
vata in Plohla v igri dvojic. Horvat si bo
sezono zapomnil tudi po reprezentančni
akciji, saj se je Slovenija tudi po zaslugi
njegovih dobrih iger uvrstila v prvo skupi­
no svetovnega namiznega tenisa. Ta dose­
žek predstavlja približno podoben uspeh,
Direktor Keme Branko Drvarič s člani kluba
20
Kremenček_16_2010.indd 20
kot uvrstitev slovenske nogometne repre­
zentance na svetovno prvenstvo.
Z veseljem pa lahko v tokratni številki
Kremenčka pišemo še o enem uspehu in
sicer o mladih naraščajnikih, ki predsta­
vljajo bodočnost tega kluba.
Na avgustovskem 53. evropskem mladin­
skem prvenstvu v Istanbulu v Turčiji, se je
odlično odrezala slovenska reprezentan­
ca, sestavljena pretežno iz igralcev NTK
Kema. Za Slovenijo so ob Janu Žibratu iz
sosednje NTK Sobote (ob koncu je osvojil
bronasto medaljo med posamezniki in v
igri dvojic) nastopali Gorazd Horvat, Ervin
Železen, Tomaž Pelcar, med kadeti pa je
glavno breme nosil Patrik Sukič, sicer ak­
tualni državni prvak med kadeti in v dvo­
jicah. Potem ko so mladinci zasedli 16.
mesto v Evropi, je Slovenija med kadeti
osvojila zgodovinsko osmo mesto, s čimer
je izboljšala doslej najboljšo uvrstitev iz
leta 1993, ko je bila deseta. Ob tem do­
dajmo, da je bil trener te reprezentance
Mirko Unger, klubski trener Keme.
Odličnih rezultatov je bilo v preteklem
letu toliko, da se je zbrana druščina na
sprejemu spomnila le tistih najodmevnej­
ših, direktor Branko Drvarič pa je o do­
sežkih povedal: »Ponosni smo na vaše
rezultate in dobre igre tako doma kot v
tujini. Kljub gospodarski krizi, ki je še posebej udarila predvsem po gradbeništvu,
se po svojih zmožnostih še naprej trudimo in podpiramo vašo dejavnost, ker vidimo, kaj je nastalo iz tega kluba. Klubu z
vizijo, ki temelji na vzgoji lastnega kadra
pomagamo od njegovih začetkov in danes
smo ponosni na to, da smo v vseh teh letih sodelovali pri takšnih uspehih. Čestitam vam za osvojeni državni naslov, kakor
za vse ostale domače lovorike in uspešne
mednarodne nastope, ki segajo celo v širši evropski in tudi svetovni vrh«.
Tako je za nami še ena uspešna sezo­
na, v tem času pa se vsi igralci že mar­
ljivo pripravljajo na izzive nove tekmo­
valne sezone, kjer so pričakovanja znova
velika. Ob takšnih uspehih kluba pucon­
ski namizni tenis vse večjo veljavo dobi­
va tudi v slovenskem namiznem tenisu.
Tako je tajnik kluba Robert Smodiš letos
postal podpredsednik namiznoteniške zve­
ze Slovenije, Mitja Horvat predstavnik sin­
dikata igralcev v izvršnem odboru NTZS,
Mirko Unger pa trener mladinske in kadet­
ske konkurence. Če bo v bližnji prihodno­
sti v Puconcih zrasla še dolgo pričakovana
športna dvorana, pa bodo izpolnjeni še za­
dnji pogoji za vzpostavitev slovenskega na­
miznoteniškega centra za mlade igralce.
Primož Gider
avgust 2010
[ KREMENČEK ]
18.8.10 14:02
Spomin
mesta vi
ŠPORT
OBSTALE PRED VRATI PRVE LIGE
Načrtno delo puconskih odbojkaric, ki se je na nove temelje postavilo pred
nekaj leti, zadnji dve sezoni že rodi sadove. Uspeh je plod večletnega dela
na organizacijskem in strokovnem področju.
Odbojkarice Keme Puconci so letos v
drugi državni odbojkarski ligi nastopile
kot novinke in temu primerno podredile
tudi svoje cilje – obstanek v ligi. A boja­
zen o izpadu je bila hitro odveč, ko so Pu­
cončanke presenečale z dobrimi nastopi,
kljub težavam z igralsko zasedbo. Največ
težav jim je povzročala namreč odsotnost
nekaterih igralk, ki so bile med tednom
na študiju v Mariboru in Ljubljani in so
z ekipo v domači dvorani trenirale le en­
krat tedensko. Tako je imel trener Bojan
Novak le malo časa, da je ekipo primer­
no uigral za prvenstvene preizkušnje. A
kot kažejo rezultati, mu je to več kot do­
bro uspelo, saj so Pucončanke presene­
tile tudi same sebe in se namesto v boju
za obstanek znašle celo v boju za napre­
dovanje med prvoligašice. Dolgo časa so
bile na odličnem drugem mestu in ime­
le prav vse možnosti za napredovanje, a
je na koncu odtehtala mladost in posle­
dično pomanjkanje izkušenj na odločil­
nih tekmah, tako da so sezono končale na
še vedno odličnem četrtem mestu v de­
setčlanski ligi. Kljub vsemu so bili v klu­
bu z dosežkom več kot zadovoljni, saj v
nobene primeru niso pričakovali takšne­
ga rezultata. A po letu nabiranja izkušenj
so spoznali, da so na pravi poti. Kvalite­
Kot novinke osvojile odlično četrto mesto
ta igralk, prizadevnost na treningih, bor­
benost, homogenost ekipe, želja po zma­
govanju in uspehih so vrline, ki jih bodo
spremljale tudi v prihodnji sezoni, ko jim
bo morda uspel celo veliki met.
Primož Gider
KEMABOND TUDI NA KITAJSKEM
V kitajskem mestu Baotou je v mesecu juliju potekalo svetovno prvenstvo srednjih šol v odbojki, kamor se je uspelo
uvrstiti tudi šolski ekipi soboške gimnazije. V osem članski igralski zasedbi sta bili tudi dve članici Odbojkarskega
kluba Kema in sicer Vanja Vidonja ter Anja Potočnik.
Kljub visokim finančnim stroškom, ki jih
je predstavljalo omenjeno tekmovanje,
se je vodstvo soboške gimnazije odloči­
Spomin iz Pekinga, kjer sonce tudi ob 35°C zaradi onesnaženosti
mesta vidijo zelo redko.
[ KREMENČEK ]
avgust 2010
Kremenček_16_2010.indd 21
lo, da perspektivnim mladim odbojkari­
cam omogoči sodelovanje na tem velikem
mednarodnem tekmovanju, kjer so svoje
znanje dekleta nadgradile še z izkušnja­
mi ob igri proti vrstnicam iz celega sveta.
Gimnazija Murska Sobota je na koncu
med 22. ekipami zasedle 18. mesto.
Žal so imele nekaj smole v predtekmo­
vanju, ko so sicer premagale Čile z 2:1
in Dansko z 2:0, a so ob treh preostalih
porazih zaradi slabšega razmerja točk
zasedle nehvaležno peto mesto v sku­
pini. V nadaljevanju prvenstva, za uvr­
stitev od 17. do 20. mesta, so nato pre­
magale Ciper s 3:0 ter izgubile s Švico
z 1:3 in osvojile končno 18. mesto. Na­
slov svetovnih prvakinj so osvojile Nem­
ke pred Kitajkami.
Kljub natrpanemu urniku je bilo nekaj
časa še za ogled znamenitosti, tako da
so odbojkarice združile tudi prijetno s
koristnim. Največja znamenitost je bila
seveda Kitajski zid, kjer so ob vsej ve­
ličini nekdanjega kitajskega simbola in
enega največjih gradbenih podvigov člo­
veštva doživele prav prijetno presene­
čenje. V času svojega obiska te zname­
nitosti so namreč srečale slovenskega
kolesarja iz Nove Gorice, ki po Kitajski
kolesari že tri mesece.
Soboške odbojkarice so tako dostojno za­
stopale barve Slovenije in veseli smo, da
smo jim pri tem vsaj malo pomagali tudi
v Kemi.
Primož Gider
21
18.8.10 14:02
PROSTI ČAS
POZDRAVI
z dopusta
POZDRAV
S TRIGLAVA
Podjetje je uspešno toliko, kot so uspešni zaposleni v njem pravijo. Zaposleni so del intelektualnega kapitala, ki postaja vedno bolj pomemben pri
ustvarjanju konkurenčne prednosti na trgu. Človeški kapital je odvisen od
zaposlenih, njhovega znanja, predanosti, motivacije in tudi lojalnosti.
Pozdrav s svojega dopusta pa nam je
poslal tudi naš sodelavec Damjan Šu­
mak (v majici Kemabond). S prijatelji
se je v poletnem času odpravil na vrh
Triglava, svoj podvig pa dokumentiral
pred Aljaževim stolpom.
V prejšnji številki Kremenčka smo z ve­
seljem poročali, da se ja uprava našega
podjetja prvič v zgodovini odločila, da ne­
katerim posameznikom, ki so se v prete­
klem letu posebej izkazali in izstopali s
svojim prizadevanjem, podeli naziv zapo­
sleni leta, hkrati pa nagradi s počitnicami
za celo družino.
Preteklo je nekaj časa in v uredništvo
Kremenčka smo prejeli tudi nekaj dopu­
stniških utrinkov, s katerimi so se na nas
spomnili naši nagrajenci in ki jih bomo z
veseljem delili z vami.
Dmitri Reva, Kema Ukrajina, je obiskal Egipt in se
sladkal s slastnimi slaščicami.
Branislav Avgustin, Kema Slovaška, je razkrival lepote Turčije.
22
Kremenček_16_2010.indd 22
Primož Gider, Kema Puconci, je v Egiptu spoznaval tudi staroegipčansko mitologijo.
avgust 2010
[ KREMENČEK ]
18.8.10 14:02
KULINARIKA
JEDI NA ŽLICO
Tudi tokrat nadaljujemo s predstavitvijo kulinaričnih dobrot iz knjige Jedi
na žlico. Predstavljamo vam recept za poletno osvežitev: kumarice za vroče
dni in puranje meso s svežim zeljem.
KUMARICE ZA VROČE DNI
70 dag mladih kumar,
30 dag paradižnika, 20 dag paprike,
80 dag krompirja, 1 kozarec kisle
smetane, 5 dl navadnega jogurta,
10 dag čebule, 3 stroki česna,
mleta kumina, sol, poper,
šopek drobnjaka
Kumare olupimo, narežemo na tanke ko­
lobarje in položimo na cedilo, da voda od­
teče. Paradižnik in papriko očistimo in
narežemo. Cel krompir skuhamo v sla­
ni vodi, odcedimo, olupimo, ohladimo in
narežemo na tanke rezine. Vse sestavine
damo v večjo skledo, primešamo smeta­
no, jogurt, sesekljano čebulo in česen.
Jed še začinimo, premešamo in potrese­
mo s sesekljanim drobnjakom.
Knjigo avtorice Marije Fras z naslovom JEDI NA ŽLICO
lahko za 34 € (z DDV) naročite pri Pomurski založbi
na telefonski številki 02 536 14 38, po elektronski pošti na
naslovu zaloznistvo@pomurskazalozba.si ali
v spletni prodajalni www.trgovina.pomurskazalozba.si.
PURANJE MESO S SVEŽIM ZELJEM
50 dag puranjega mesa brez kosti, 50 dag svežega zelja, 25 dag kislega zelja,
5 dag suhih jurčkov, 1 žlica svinjske masti, 1 čebula, 3 žlice paradižnikove
mezge, kumina, sol, poper
Sveže zelje narežemo na rezance, zalijemo z vodo, solimo, potresemo s kumino in sku­
hamo do mehkega. Kislo zelje in jurčke skuhamo posebej. Čebulo narežemo na večje
kose, popražimo na masti in primešamo na manjše kose narezano meso. Zalijemo z
dvema decilitroma vode in dušimo, da se meso zmehča. Kuhano sveže zelje, kislo zelje
in meso stresemo v večji lonec, dodamo paradižnikovo mezgo, premešamo in pustimo,
da ponovno prevre.
KREMENČEK | izdajatelj: KEMA Puconci d.o.o., Puconci 109, SI ­ 9201 Puconci | T: 02 545 95 00 | F: 02 545 95 10 | E: info@kema.si | W: www.kema.si
glavni in odgovorni urednik: Robert Smodiš | uredniški odbor: Simon Bagola, Roman Granfol, Dejan Šeruga, Vojko Farič, Marko Janža, Stanko Polajner, Primož Gider
oblikovanje in prelom: Marko Hanc | tisk: S-Tisk d.o.o. | naklada: 4350 izvodov | vprašanja, predlogi in pripombe: info@kema.si
[ KREMENČEK ]
avgust 2010
Kremenček_16_2010.indd 23
23
18.8.10 14:02
KRIŽANKA
Kremenček_16_2010.indd 24
18.8.10 14:02