OSNOVE RAČUNOVODSTVA OSNOVE RAČUNOVODSTVA

OSNOVE
RAČUNOVODSTVA
mag. LIDIJA ROBNIK
Računovodstvo in
poslovni sistem
• izvajalski podsistem (zajema temeljne poslovne
funkcije: financiranje, nabavljanje, kadrovanje,
tehniko in proizvodnjo),
• upravljalni podsistem (je povezan s procesom
odločanja - načrtovanje, pripravljanje izvajanja in
nadziranje) in
• informacijski podsistem (posrednik med njima in
obravnava podatke o preteklosti, prihodnosti,
analizira in nadzira).
POMEN
RAČUNOVODSTVA (1)
• Računovodstvo je del informacijskega
podsistema, v katerem se zbirajo,
urejajo, obdelujejo, prikazujejo in
shranjujejo v denarni merski enoti
izraženi podatki ter prikazujejo in
shranjujejo informacije o preteklih in
prihodnjih poslovnih dogodkih.
1
POMEN
RAČUNOVODSTVA (2)
• Računovodstvo zagotavlja podatke in
informacije o poslovni in finančni
uspešnosti poslovanja in podatke o
premoženjskem in finančnem stanju
za notranje in zunanje uporabnike.
Delitev gospodarskih
družb na:
• pri kapitalskih družbah odgovarja za
obveznosti družbe le družba s svojim
premoženjem,
• pri osebnih družbah družbenik odgovarja
za obveznosti družbe z vsem svojim (tudi
osebnim) premoženjem.
Pravno je med obema oblikama bistvena
razlika v odgovornosti družbenikov !
Kapitalske družbe so :
• družba z omejeno odgovornostjo
(d.o.o.),
• delniška družba (d.d.),
• komanditna delniška družba
(k.d.d.).
2
Osebne družbe so :
• družba z neomejeno odgovornostjo
(d.n.o.),
• komanditna družba (k.d.),
• dvojna družba,
• tiha družba (t.d.).
ZNAČILNOSTI
• vse gospodarske družbe (razen tihe
družbe), so pravne osebe, so lastnice
nepremičnin in premičnin, lahko
pridobivajo pravice in prevzemajo
obveznosti ter lahko tožijo in so
tožene, zlasti družbe odgovarjajo za
svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem.
VRSTE POSLOVNIH
SISTEMOV (1)
•
•
•
•
•
•
•
•
Državni poslovni sistemi
Zasebni poslovni sistemi
Zadruge
Samostojni podjetnik
Domači poslovni sistemi
Tuji poslovni sistemi
Mešani poslovni sistemu
Osebni poslovni sistemi
3
KRITERIJI VELIKOSTI
DRUŽB (ZGD-1)
•
•
•
mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
– povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
– čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov in
– vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov
majhna družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
– povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
– čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 evrov in
– vrednost aktive ne presega 4.400.000 evrov
srednja družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
– povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
– čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 evrov in
– vrednost aktive ne presega 17.500.000 evrov.
Samostojni podjetnik (1)
• je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja
pridobitno dejavnost (izključno dejavnost) in jo
opravlja trajno, samostojno in z namenom
ustvarjanja dobička. Ni pravna oseba.
• Za obveznosti odgovarja z vsem svojim
premoženjem. Nima predpisanega najnižjega
zneska kapitala. V bilanci stanja sta »lastnikov
kapital« oziroma »terjatve do lastnika« kot
negativni kapital, samostojni podjetnik pravnoformalno nima kapitala.
Samostojni podjetnik (2)
Ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem dejanskih prihodkov in
odhodkov je predpisano za vse podjetnike,
ki ne izpolnjujejo meril za pavšaliste.
Podjetniki, ki presegajo merila za majhne
gospodarske družbe, se morajo obvezno
ravnati po predpisih za računovodenje, ki
veljajo za gospodarske družbe.
4
Samostojni podjetnik
(3)
• Slovenski računovodski standard 39,
ki določa računovodske rešitve pri
malih samostojnih podjetnikih
posameznikih, medtem ko za srednje
velike in velike podjetnike veljajo
določbe SRS 1 do SRS 30.
Samostojni podjetnik
(3a)
• Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih
evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z
opravljanjem dejavnosti, določa za podjetnike, ki
prijavijo način ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov, vodenje
naslednjih evidenc :
• evidenco prejetih in izdanih knjigovodskih listin,
• evidenco osnovnih sredstev.
Samostojni podjetnik (4)
• Pravna podlaga, ki jo moramo upoštevati pri
računovodenju s.p. Zakon o dohodnini, ki
med drugim napotuje na uporabo nekaterih
določb Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (npr. glede transfernih cen,
davčno priznanih odhodkov, idr.). Pa seveda
vsi izvedbeni predpisi obeh zakonov.
5
Samostojni podjetnik
(4a)
• tisti, ki izberejo sistem enostavnega
knjigovodstva, uporabljajo vsebinsko
predpisane postavke Knjige prihodkov in
odhodkov, vodijo Knjigo drugih terjatev in
obveznosti, Evidenco pretokov sredstev
med podjetjem in gospodinjstvom ter
Register osnovnih sredstev.
• (npr. trgovci, gostinci, slaščičarji) pa
morajo voditi še predpisane posebne
evidence
Samostojni podjetnik
(5)
• Samostojni podjetniki, ki izberejo
sistem dvostavnega knjigovodstva,
uporabljajo predpisani Kontni načrt
za male samostojne podjetnike
posameznike.
Samostojni podjetnik
(5a)
• (npr. zdravniki, odvetniki, notarji,
samostojni novinarji, samostojni kulturni ali
športni delavci, samostojni raziskovalci
idr.) so vpisani v posebne registre
zasebnikov, ki opravljajo dejavnosti, pri
pristojnih ministrstvih.
• vodenje poslovnih knjig in davčnih evidenc
je enako kot pri samostojnih podjetnikih.
6
Pravna ureditev pri
zavodih
(1)
• so organizacije, ki so ustanovljene za
opravljanje dejavnosti vzgoje in
izobraževanja, znanosti, kulture, športa,
zdravstva, socialnega varstva, otroškega
varstva, invalidskega varstva, socialnega
zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj
opravljanja dejavnosti ni pridobivanje
dobička.
Pravna ureditev pri
zavodih (1a)
• Javne zavode ustanovijo republika,
občine ali lokalne skupnosti za
opravljanje javnih služb. Ostale
fizične ali pravne osebe lahko
ustanovijo (zasebni) zavod, medtem
ko so pri javnih zavodih lahko le
soustanovitelji.
Pravna ureditev pri zavodih
(2)
• Če zavod s poslovanjem ustvari
dobiček, ga ne sme razdeliti oziroma
izplačati, ampak ga lahko porabi samo
za opravljanje dejavnosti (npr. za
razširitev materialne osnove dela
ipd.).
• SRS 35
7
Pravna ureditev pri pravnih
osebah zasebnega prava
•
•
•
•
Pravne osebe zasebnega prava vodijo poslovne
knjige in sestavljajo letna poročila v skladu z
Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi
računovodskimi standardi.
Z vidika strokovnih podlag za računovodenje jih
tako delimo na :
društva,
invalidske organizacije,
nepridobitne organizacije – pravne osebe
zasebnega prava.
DRUŠTVA (1)
• je prostovoljno, samostojno, nepridobitno
združenje fizičnih oseb, ki se združujejo
zaradi skupno določenih interesov,
opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu z
Zakonom o društvih (Zdru).
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
DRUŠTVA (1a)
Sredstva za svoje delovanje lahko pridobiva :
• s članarino,
• iz naslova materialnih pravic in delovanja društva,
• z darili in volili,
• s prispevki donatorjev,
• iz javnih sredstev,
• iz drugih virov.
8
DRUŠTVA (2)
• Če pri opravljanju dejavnosti ustvari
presežek prihodkov nad odhodki, ga mora
porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero
je bilo ustanovljeno. Ne ugotavljajo
poslovnega izida v obliki dobička ali izgube,
ampak le presežek prihodkov (odhodkov)
nad odhodki (prihodki), ki ju prenašajo
kumulativno v bilanci stanja v postavki
“Društveni sklad”
• SRS 33
INVALIDSKE
ORGANIZACIJE
• so društva oziroma zveze društev, ki
so na podlagi odločbe ministra,
pristojnega za invalidsko varstvo,
pridobile status invalidske
organizacije.
Pravna ureditev pri pravnih
osebah javnega prava (1)
so uporabnice enotnega kontnega načrta
in se delijo v:
• druge uporabnike enotnega kontnega
načrta, državni in občinski organi in
organizacije, ožji deli lokalnih skupnosti,
Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije, javni
skladi, ki so jih ustanovile občine ali država
in
9
Pravna ureditev pri pravnih
osebah javnega prava (2)
• določene uporabnike enotnega kontnega
načrta (so pravne osebe javnega prava, ki
opravljajo javne službe in za katere Zakon
o računovodstvu.To so organizacije, ki
opravljajo javno službo tako, da poleg
proračunskih virov pridobivajo prihodke iz
naslova prodaje blaga in storitev na trgu
ter iz drugih neproračunskih virov (javna
podjetja, SRS 35).
Pravna ureditev pri
zadrugah
• Zadruga združuje člane, njen namen je
pospeševanje gospodarskih koristi svojih članov.
Članstvo v njej temelji na prostovoljnem pristopu
in svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju
in upravljanju članov. Pravna podlaga za
ustanovitev je Zakon o zadrugah.
• SRS 34 - Računovodske rešitve v zadrugah
Pravna ureditev pri bankah
(1)
• so specializirane organizacije za opravljanje
denarnih poslov, so pomembne za gospodarstvo,
saj zbirajo prosta finančna sredstva in jih
plasirajo tja, kjer je povpraševanje po njih.
• Pravno podlago za organiziranje predstavlja Zakon
o bančništvu MRS 30 standard velja za:
banke,hranilnice,hranilno-kreditne službe,
• VZAJEMNI SKLADI kot posebna oblika
finančnih organizacij, uporabljajo SRS 38.
10
Pravna ureditev pri
zavarovalnicah
• so oblika opravljanja zavarovalniških poslov.
Zakon o zavarovalništvu določa pravila za
višino začetnega varstvenega sklada v
trenutku ustanovitve, posebne organizacije
na področju zavarovalstva, upravljanje
zavarovalnih organizacij, njihovo poslovanje
ter nadzor nad njihovim poslovanjem.
• SRS 32 velja za
zavarovalnice,pozavarovalnice, podružnice
zavarovalnic s sedežem v tujini.
ZBORNICE
(1)
• so oblike združevanja pravnih oseb, so osebe
javnega prava, ki so samostojne, strokovno
poslovne organizacije, ki delujejo na območju
Slovenije. Poznamo :
Gospodarska zbornica Slovenije:
• zastopa in ščiti interese članstva pri sprejemanju
odločitev, povezanih z vprašanji gospodarskega
sistema in gospodarske politike,
ZBORNICE
(1a)
• opravlja za svoje člane različne
storitve (poslovno informiranje,
gospodarsko promocijo,
• svetovanje, izobraževanje, stalno
arbitražo in častno sodišče),
• izvaja javna pooblastila.
11
Obrtno-podjetniška zbornica
Slovenije (2)
•
•
•
•
izdaja in odvzema obrtna dovoljenja,
naloge s področja poklicnega izobraževanja,
nadzor nad strokovno usposobljenostjo
nosilcev obrtnih dejavnosti in oseb, ki izvajajo
poklicno izobraževanje ter
izvajajo pregled nad primernostjo
obratovalnic, v katerih se izvaja poklicno
izobraževanje učencev,
Kmetijsko gozdarska
zbornica Slovenije
(3)
cilji so :
• varovanje in zastopanje interesov
kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
• svetovanje posameznikom in pravnim
osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko
in ribiško dejavnost,
• pospeševanje gospodarnega in okolju
prijaznega kmetovanja, gozdarstva in
ribištva.
GIZ (1)
• so strokovna združenja v okviru
Gospodarske zbornice Slovenije. GIZ lahko
ustanovita dve ali več fizičnih ali pravnih
oseb. Cilj združenja je :
• olajšati in pospeševati pridobitno dejavnost
svojih članov,
• izboljševati in povečevati rezultate te
dejavnosti,
12
GIZ (2)
• cilj ni ustvarjanje dobička GIZ.
• Dejavnost GIZ je povezana z
gospodarskimi dejavnostmi članstva
in ima v razmerju do teh dejavnosti le
pomožen značaj.
POSLOVNE FUNKCIJE
(1)
KADROVSKA
FINANCE
TEMELJNE
POSLOVNE
FUNKCIJE
TEHNIČNA
PROIZVODNJA
KOMERCIALA
(nabava in
prodaja)
POSLOVNE FUNKCIJE
(2)
ODLOČEVALNE
POSLOVNE
FUNKCIJE
NAČRTOVANJE
IZVAJANJE
NADZIRANJE
13
POJMI V
RAČUNOVODSTVU (1)
• RAČUNOVODSKI
PODATKI
• RAČUNOVODSKE
INFORMACIJE
(so nepristransko
izražanje dejstva).
(so problemsko
usmerjene in so
podlaga za
odločanje).
RAČUNOVODSKE
INFORMACIJE
• so kvantitativne informacije, ki se od ostalih
poslovnih informacij razlikujejo po tem, da so
praviloma izražene vrednostno, obravnava podatke
• o preteklosti - knjigovodstvo
• o prihodnosti - računovodsko predračunavanje
• nadziranje podatkov - računovodski nadziranje
• analiziranje podatkov - računovodsko analiziranje
Omejitve računovodskih
informacij (1)
• Prva omejitev, računovodske informacije so del
potrebnih informacij za uspešno odločanje
• značilna slabost računovodskih izkazov, da
prikazujejo le vrednostno stran poslovanja, ne
vrednotijo in prikažejo pa ostalih pomembnih
potencialov podjetja : kadrovskega potenciala,
tehnološkega potenciala, dobrega imena podjetja,
perspektivnega proizvodnega programa, odličnega
tržišča ipd.
14
Omejitve računovodskih
informacij (2)
• Druga omejitev je, da računovodstvo
ni znanstveno natančna veda, saj
računovodske informacije velikokrat
temeljijo na ocenah, sodbah in
podobno, včasih je natančnost
omejena zaradi veljavnih predpisov.
Omejitve računovodskih
informacij (3)
• Tretja omejitev izhaja iz temeljne
lastnosti, da so računovodske
informacije izražene vrednostno (v
denarni merski enoti), kar pomeni, da
je pri njihovem presojanju potrebno
upoštevati tudi količinske vrednosti
Omejitve računovodskih
informacij (4)
•
Četrta omejitev je, da so podlaga za odločitve,
ki neugodno vplivajo na uspešnost poslovanja
podjetja. Omejitev pride še posebej do izraza v
primeru, da podjetje ugotavlja uspešnost
poslovanja poslovnoizidnih enot in nanj veže
variabilni del plače,
• težko je določiti primerne transferne cene, saj
lahko posamezne enote sprejemajo ukrepe za
izboljšanje lastnega poslovanja na račun
poslabšanja skupnega poslovanja podjetja.
15
POJMI V
RAČUNOVODSTVU (2)
• ANALIZA
• NADZOR
• PRIHODNOST
• PRETEKLOST
BONITETA
FUNKCIJA
RAČUNOVODSTVA
RAČUNOVODSTVO
KNJIGOVODSTVO
RAČUNOVODSKO
PREDRAČUNAVANJE
RAČUNOVODSKO
ANALIZIRANJE
NADZOR
KONTROLA
REVIZIJA
INŠPEKCIJA
RAČUNOVODSKI
NADZOR
• Kontrola – sprotna, računovodski
delavci
• Revizija (notranja in zunanja) –
naknadna, revizorji
• Inšpekcija – pregled poslovanja
16
ORGANIZACIJA
RAČUNOVODSTVA
• FINANČNO
RAČUNOVODSTVO
(predpisano,
zunanje,
sintetično,
računovodski izkazi)
• STROŠKOVNO
RAČUNOVODSTVO
(ni predpisano,
notranje,
analitično,
analitična poročila,
evidence in pregledi)
DELITEV FINANČNEGA
RAČUNOVODSTVA
•
•
•
•
•
glavno računovodstvo
računovodstvo terjatev in obveznosti
računovodstvo
denarnih sredstev
računovodstvo za davčne potrebe
DELITEV
STROŠKOVNEGA
RAČUNOVODSTVA
• računovodstvo sredstev in prvin
• računovodstvo ustvarjanja
poslovnih učinkov oz. proizvodnje
• računovodstvo gotovih učinkov in
prodaje
• računovodstvo notranje poslovne
uspešnosti
17
POSLOVODNO
RAČUNOVODSTVO
• po obsegu je usmerjeno k
potrebam po informacijah pri
poslovnem odločanju, nastalo je iz
finančnega in stroškovnega
računovodstva in je namenjeno in
prirejeno zahtevam notranjih
uporabnikov informacij
(poslovodstvu). NI PREDPISANO.
RAČUNOVODSKA
NAČELA
• so pojmovanje računovodenja, saj
podajajo temeljne značilnosti in
ustvarjalno podlago za računovodske
standarde. Ukvarjajo se
računovodsko vsebino ekonomskih
kategorij, njihovim izkazovanjem in
pojasnjevanjem.
TEMELJNA
RAČUNOVODSKA NAČELA
• načelo upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov
• načelo upoštevanja časovne neomejenosti
delovanja
• načelo resnične in poštene predstavitve
• načelo razumljivosti
• načelo ustreznosti
• načelo zanesljivosti
• načelo primerljivosti
18
NAMENI
RAČUNOVODSKIH NAČEL
(1)
• pomoč strokovnjakom, ki opravljajo
računovodsko delo,
• prenos teoretičnih dosežkov
računovodenja v prakso,
• strokovna podlaga za oblikovanje
računovodskih standardov in
usmeritev v posameznem podjetju,
NAMENI
RAČUNOVODSKIH NAČEL
(2)
• listina, ki jo je mogoče primerjati s
splošno sprejetimi računovodskimi
načeli v drugih državah,
• olajšajo se stiki v mednarodnih
ekonomskih odnosih in
• podlaga za razvoj stroke doma in v
tujini.
STANDARDI S PODROČJA
RAČUNOVODENJA (SRS1)
• SRS podrobneje obdelujejo računovodska načela v
pogledu metod zajemanja in obdelovanja računovodskih
podatkov, računovodskih informacij ter izkazovanja in
shranjevanja računovodskih podatkov in informacij
• SRS je štirideset, prvih trideset imajo splošen značaj,
nadaljnji veljajo za posamezne vrste organizacij.
19
STANDARDI S PODROČJA
RAČUNOVODENJA (SRS2)
• SRS temeljijo na domačem
kodeksu računovodskih načel, ki je
širše od področja, ki ga
obravnavajo MRS. SRS izhajajo iz
zaporedja, po katerem so
obravnavana računovodska načela.
MEDNARODNI
RAČUNOVODSKI
STANDARDI (MRS)
• Družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na
organiziranih trgih VP v državah članicah EU in so
zavezane k konsolidaciji, morajo sestaviti letno poročilo
v skladu z MRS.
• MRS so namenjeni mednarodnemu poenotenju finančnoračunovodskih rešitev. Računovodske informacije
morajo biti prilagojeni različnim uporabnikom
računovodskih informacij.
• MRS so namenjeni doseganju mednarodnega poenotenja
računovodskih rešitev, ki ima lahko pozitivne in
negativne učinke.
DOBRE STRANI MRS
• povečanje primerljivosti računovodskih informacij med
državami
• olajšano je proučevanje tujih poslovnih sistemov
• nižji stroški poslovnih sistemov v zvezi s pripravo
vzporednih računovodskih izkazov.
• dvig ravni računovodstva v razvoju v mnogih državah.
20
SLABE STRANI MRS
• poenotenje bi bilo smiselno, če bi bile
informacijske potrebe uporabnikov podobne,
vendar se potrebe razlikujejo.
• MRS predstavljaj uspešen poskus mednarodnega
poenotenja računovodskih rešitev,
• vedeti je treba, da doseganje cilja povezano z
omejitvami ni nedosegljiv cilj tudi takrat, ko gre
za države, ki so tesno gospodarsko povezane
ETIKA RAČUNOVODSKIH
DELAVCEV
• Kodeks poklicne etike računovodje
je zapis pravil po katerih se
ravnajo računovodje pri
opravljanju svojih strokovnih nalog.
Računovodja se mora popolno
posvetiti svojemu delu in skrbeti
za njegovo kakovost.
Načela obnašanja računovodje
in varovanje skrivnosti
• strokovnost in
odgovornost
• zaupnost
• poštenost
• resničnost
• prizadevnost
21
Zakonodaja
•
•
•
•
•
ZGD
SRS
Slovenski zakonik
Zakon o DDV
Pravilnik o
računovodenju oz.
sklepi podjetnika
• Zakon o dohodnini
• Zakon o davku od
dohodkov pravnih oseb
• Zakon o davčni službi
• Zakon o davčnem
postopku in
• podzakonski akti
RAČUNOVODSKE
LISTINE (1)
• Računovodska listina je pisno pričevanje o
nastanku poslovnega dogodka ter služi kot
podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov
v poslovne knjige in za kontroliranje
prikazanega poslovnega dogodka.
• Računovodska listina se sestavi za vsak
poslovni dogodek takoj ob nastanku in kraju
v podjetju ali pri drugih poslovnih osebah.
RAČUNOVODSKE
LISTINE (2)
• Na podlagi verodostojnih in pravilno
izpolnjenih računovodskih listin se
smejo knjižiti poslovni dogodki in
poslovne spremembe, ki vplivajo na
spremembe sredstev, virov
sredstev, na prihodke, na stroške in
odhodke.
22
VRSTE RAČUNOVODSKIH
LISTIN
RAČUNOVODSKE
LISTINE
IZVIRNE
(notranje, zunanje;
takoj ob nastanku dogodka)
5, 10, 20 let
IZPELJANE
(notranje, v računovodstvu,
8 dni po nastanku dogodka)
5 let
PRIMERI IZVIRNIH
RAČUNOVODSKIH LISTIN
•
•
•
•
•
•
•
prejeti račun
izdan račun
gradbena situacija
blagajniški prejemek
blagajniški izdatek
prevzemnica,
izdajnica ipd.
• Ali je potni nalog,
predračun, pogodba,
naročilnica izvirna
knjigovodska listina ?
PRIMERI IZPELJANIH
RAČUNOVODSKIH LISTIN
• TEMELJNICA!!!!!
• RAZDELILNIK ALI ZBIRNIK
STROŠKOV
NASTANEJO ZGOLJ V
KNJIGOVODSTVU!!!!
23
POSLOVNE KNJIGE (1)
• so evidenca, s katerimi se zagotavljajo
podatki za pridobivanje informacij o
stanju in gibanju sredstev in obveznosti
do virov sredstev, odhodkih, prihodkih,
stroških in poslovnem izidu
• vodijo se po sistemu dvostavnega
knjigovodstva, (vsak poslovni dogodek je
knjižen na dveh mestih),
POSLOVNE KNJIGE (2)
• vsaki vknjižbi ustreza proti vknjižba
in
• računovodske listine se evidentirajo v
poslovnih knjigah s pomočjo
računalniškega informacijskega
sistema.
VRSTE POSLOVNIH
KNJIG
POSLOVNE
KNJIGE
TEMELJNE
(glavna knjiga in dnevnik)
10 let
POMOŽNE
(register OS, blagajniški dnevnik,
Evidence plač, dolgov, terjatev,
DI, proizvodnje, ipd.)
5 let
24
TEHNIKA VODENJA
RAČUNOVODSTVA
• prenosna tehnika
–
• kopirno zapisovanje
knjigovodstvo
• mehanska tehnika
se ne uporablja
-
Bachova in Rufovo
• elektronska tehnika
RAČUNOVODSKI
SISTEMI (1)
popisnik, ki vsebuje pregled vseh sredstev in
obveznosti do virov sredstev. Kapital
ugotavljamo kot razliko med vsemi sredstvi
in dolgovi. Poslovni izid izračunamo kot
razliko, med stanjem kapitala v končnem in
začetnem popisniku). S.P. (mali)
ENOSTAVNO RAČUNOVODSTVO
RAČUNOVODSKI
SISTEMI (2)
zapis podatkov o poslovnem dogodku
izvedemo vsaj na dveh različnih
sintetičnih kontih v glavni knjigi – tj.
DVOSTAVNO RAČUNOVODSTVO
PRAVNE OSEBE, S.P.(večji)
25
KRITERIJI
RAČUNOVODSKIH
SISTEMOV
ENOSTAVNO RAČUNOVODSTVO
• 3 zaposleni
• 42.000 eurov prihodkov
• Aktiva 25.000 eurov
Izpolnjevati dva od treh kriterijev, nad temi
vrednostmi DVOSTAVNO RAČUNOVODSTVO!!!
KONTI
• so knjigovodski računi. Vsak konto
ima svoje ime glede na to, kaj zajema.
Levo stran označujemo kot debet
(breme) in desno kot kredit (dobro).
Zapisovanje podatkov na kontih
označujemo kot knjiženje, o
zapisanem podatku govorimo kot o
vknjižbi.
Vrste kontov stanja in
kontov uspeha
Vrste kontov
Konti sredstev
Konti obveznosti
do
virov sredstev
Konti prihodkov
Konti odhodkov
26
KONTNI NAČRT IN
KONTNI OKVIR
KONTNI NAČRT
(ima večštevilčno oznako
kontov skladno z njegovimi
potrebami, vendar tako, da so
začetne številke v oznaki
usklajene s kontnimi oznakami
kontnega okvirja, ki ga
oblikuje Slovenski inštitut za
revizijo.
Npr. 310 zaloga materiala
310001 zaloga vijakov
KONTNI
OKVIR
(je evidenca zbranih in
oštevilčenih kontov po
posameznih razredih, ki
jih morajo uporabniki
upoštevati pri vodenju
svojih poslovnih knjig).
Npr. razred 3 - zaloga
materiala in DI
NAPAKE IN NJIHOVO
ODPRAVLJANJE
• OBLIKOVNE
• VSEBINSKE
• DENARNE
Kako
popraviti
napako?
Prečrtavnje
Črni
storno
Rdeči
storno
PREVARA
je definirana, kot namerna, napačna predstavitev
računovodskih informacij.
Obsega lahko naslednje postavke:
– prikazovanje, ponarejanje ali spreminjanje evidenc
oziroma dokumentov,
– nezakonito prisvajanje sredstev,
– prikrivanje ali opuščanje učinkov poslovnih dogodkov v
evidencah in knjigovodskih listinah,
– evidentiranje poslovnih dogodkov, ki se niso zgodili in
– napačna uporaba računovodskih pravil.
27
KAJ JE NAPAKA?
o njej govorimo, kadar gre za:
– nenamerne pomote, ki se pojavljajo v
računovodskih izkazih,
– matematične ali pisarniške napake v
evidencah in računovodskih podatkih in
– spregled ali napačno razumevanje pravil.
POROČILA
VRSTE
POROČIL
RAČUNOVODSKO
POROČILO
(računovodski
izkazi)
POSLOVNO
POROČILO
(rač. poročilo s
pojasnili)
LETNO
POROČILO
(v skladu z ZGD)
KAJ VSEBUJE
RAČUNOVODSKO
POROČILO ?
•
•
•
•
BILANCO STANJA
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
IZKAZ DENARNIH TOKOV
IZKAZ GIBANJA KAPITALA
28
EKONOMSKE
KATEGORIJE
Vrste kategorij
STATIČNE
(sredstva in obveznosti do
virov sredstev)
DINAMIČNE
(prihodki, stroški, odhodki,
poslovni izid)
BILANCA STANJA
• Bilanca stanja nam pokaže na določen dan obračunskega
obdobja premoženjsko sliko podjetja.
• Aktiva predstavlja sredstva (premoženje) s katerimi
podjetje posluje.
• Pasiva predstavlja obveznosti do virov sredstev, ki so lastni
viri (kapital) in tuji viri (dolgovi).
• Bilančno ravnotežje - vrednost aktive je enaka vrednosti
pasive, kar pomeni, da ima vsako sredstvo svoj vir
financiranja, ki je lahko lastni (kapital) ali tuj vir.
DOLGOROČNA
SREDSTVA
Delitev dolgoročnih
sredstev
Neopredmetena
sredstva
(patenti, licence, dobro ime,
Vlaganja v tuia OOS, ipd.)
Opredmetena
osnovna sredstva
(zemljišča, zgradbe,
oprema, biološka sredstva)
NALOŽBENE
NEPREMIČNINE)
29
SREDSTVA – opredelitev
vrednosti
• knjigovodska vrednost je izkazana v
računovodskih razvidih
• izvirna oziroma nabavna vrednost
• dnevna vrednost, ki bi jih bilo treba plačati, če bi
sredstvo kupili
• iztržljiva vrednost, ki bi jih pridobili s prodajo
sredstev
• sedanja – diskontirana vrednost presežka
prihodnjih prejemkov nad izdatki
• tržna -nadomestitvena vrednost
AMORTIZACIJA
• amortizacija je
zmanjšanje vrednosti
OOS in NOS zaradi
njihove obrabe
• prenašanje vrednosti
OOS in NOS na
proizvedene poslovne
učinke in
• zbiranje denarja za
nadomestitev vrednosti
obrabljenih OOS.
NAČINI
AMORTIZACIJ
ČASOVNA
FUNKCIONALNA
METODE
AMORTIZIRANJA
VRSTE METOD
AMORTIZIRANJA
Enakomerno časovno
amortiziranje
Padajoče časovno
amortiziranje
Funkcionalno amortiziranje
30
PREVREDNOTENJE
SREDSTEV IN DOLGOV
VRSTE
PREVREDNOTENJ
POSEBNO
SPLOŠNO
(oslabitev, okrepitev
sredstev in dolgov)
(ga ni več)
KRATKOROČNA
SREDSTVA
• so stvari, pravice in denar, ki se v poslovnem
procesu porabijo, prehajajo iz ene pojavne oblike
v drugo in se vračajo v prvotno obliko v času, ki je
krajše od leta dni.
Vrste
kratkoročnih sredstev
Stvarna
(zaloge mat., GI, DI,
blaga)
Pravice
(terjatve, AČR)
Denar
(TRR, blagajna,
odprti akreditivi)
Metode vrednotenja
zalog materiala
• Fifo metoda (prve nabavne cene)
• Drseče povprečne cene
• Tehtane povprečne cene
31
FINANČNE NALOŽBE
VRSTE
FINANČNIH
NALOŽB
DANA
POSOJILA
(kratkoročna,
dolgoročna )
DELNICE ali
DELEŽI
OBVEZNICE
OBVEZNOSTI DO
VIROV SREDSTEV
Vrste obveznosti
do virov sredstev
LASTNI VIRI
(kapital)
TUJI VIRI
(kratkoročne in dolgoročne
poslovne in finančne
obveznosti, PČR)
IZKAZ POSLOVNEGA
IZIDA
• je temeljni računovodski izkaz, prikazuje, koliko
prihodkov in odhodkov je poslovni sistem ustvaril v
enem obračunskem obdobju. Med prihodke in
odhodke prištevamo vse poslovne dogodke ob
njihovem nastanku in ne ob njihovem plačilu.
• Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki v
obračunskem obdobju in je lahko pozitivna
(dobiček) ali negativna (izguba).
32
PRIHODKI
Vrste
prihodkov
Poslovni prihodki
(prodani gotovi izdelki,
storitve, trgovsko blago,
subvencije, prodaja OOS,
ipd.)
Finančni prihodki
(zaračunane obresti,
Prejete dividende,
pozitivna prodaja
finančnih naložb, ipd.)
Drugi prihodki
(prejete kazni, odškodnine,
tožbe, plačane
odpisane terjatve, ipd.)
ODHODKI
Vrste
odhodkov
Poslovni odhodki
(prodani gotovi izdelki
in nabavna vrednost
prodanega trgovskega
blaga)
Finančni odhodki
(prejete obresti, oslabitve,
negativna prodaja
finančnih naložb, ipd.)
Drugi odhodki
(izgubljene denarne kazni,
odškodnine,
oslabitve kapitala, kritje
izgub, ipd.)
STROŠKI
Vrste
Potrošek
Strošek
Odhodek
Izdatek
33
DEJAVNOST TRGOVINE
• trgovina na debelo (ukvarja se z nakupovanjem
blaga, ki ga naprej prodaja trgovcem,
predelovalcem in velikim potrošnikom),
• trgovina na drobno (ukvarja se z nakupovanjem
blaga, ki ga prodaja končnim potrošnikom) in
• trgovinske storitve (skladiščenje blaga, nadzor
kakovosti in količine blaga, špedicijske storitve,
storitve zavarovanja blaga, ekonomska
propaganda, ipd.).
Vrednotenje in evidentiranje
trgovskega blaga
• po nabavni vrednosti (upoštevamo nakupno
(fakturno) ceno dobavitelja in neposredne stroške
nakupa)
• po prodajni vrednosti (oblikovane so in nabavne
vrednosti in trgovinske razlike v ceni (marže) in
• po prodajni vrednosti z vračunanim davkom na
dodano vrednost (trgovci na drobno morajo voditi
zaloge po prodajni ceni skupaj z vračunanim
davkom na dodano vrednost).
POSLOVNI IZID
DOBIČEK
IZGUBA
• BRUTO (KOSMATI)
• NETO (ČISTI)
34
IZKAZ DENARNIH
TOKOV
• je temeljni računovodski izkaz, ki
prikazuje, kako prejemki in izdatki vplivajo
na spremembe stanja denarnih sredstev v
obdobju. Pomembni so naslednji pojmi:
• investiranje
• dezinvestiranje
• financiranje
• definanciranje
IZKAZ GIBANJA
KAPITALA
•
•
•
•
•
•
•
•
je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno
prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno leto ali
medletna obdobja.
bilančni dobiček ugotovimo po naslednjem postopku:
poslovni izid poslovnega leta
+ prenesene čisti dobiček/izguba
+ zmanjšanje rezerv iz dobička
- povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave (zakonske,
statutarne, lastne deleže)
- povečanje rezerv iz dobička po odločitvi uprave in nadzornega
sveta (druge rezerve)
=bilančni dobiček
UPORABNIKI RAČUNOVODSKIH
INFORMACIJ
Vrste uporabnikov
računovodskih
informacij
NOTRANJI
ZUNANJI
vodstvo, zaposleni, lastniki,
stanovske organizacije
Lastniki, banke, država,
poslovni partnerji, javnost,
ipd.
35
KORISTNI SPLETNI
NASLOVI
•
•
•
•
•
www.si-revizija.si
www.rfr.si
www.racunovodja.com
www.uradni-list.si
www.gov.si
ZAKLJUČEK
HVALA ZA VAŠO POZORNOST
IN POTRPLENJE
NAŠI BODOČI RAČUNOVODJE
36