Vrtojba - Nova Gorica - Kanal, odsek Solkan

EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) je finančni instrument evropske kohezijske politike za obdobje 2007–2013. ESRR
skupaj z Evropskim socialnim skladom spada med strukturne sklade, ki so del proračuna Skupnosti. Iz strukturnih skladov
se sredstva črpajo po načelu deljene odgovornosti med Evropsko komisijo in organi držav članic. Tako je Slovenija za obdobje
2007–2013 pripravila dva operativna programa, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP
RR) ter Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se uporablja finančni instrument
ESRR za namene cilja 1 (»konvergenca«) evropske kohezijske politike. Poleg tega je ESRR finančni instrument cilja 3 (»evropsko
teritorialno sodelovanje«).
Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije ter pomoči pri odpravljanju največjih
razvojnih neravnotežij v regijah Skupnosti. Tako prispeva k zmanjševanju vrzeli med stopnjami razvitosti različnih regij. To so
regije z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s podeželskimi in mestnimi območji, nazadujoče industrijske regije, območja z
geografskimi in naravnimi ovirami, kot so otoki, gorska območja, redko poseljena območja in mejne regije. Pri tem ESRR izvaja
prednostne naloge Skupnosti, kot so zlasti krepitev konkurenčnosti in inovativnosti, ustvarjanje in ohranjanje trajnih delovnih
mest ter zagotavljanje trajnostnega razvoja.
(Vir in dodatne informacije: http://www.eu-skladi.si)
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj (ESRR). Operacija se izvaja
v okviru operativnega programa razvoja okoljske in
prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013; 3.
razvojne prioritete Prometna infrastruktura - ESRR;
prednostne usmeritve Cestna infrastruktura.
Založila in izdala: Direkcija Republike Slovenije za ceste, Uredila: Blanka Zaletelj, Tekst: Sandra Kržan, Naklada: 250 izvodov
Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana | gp.drsc@gov.si | www.dc.gov.si
Oblikovanje: Cobit d.o.o., fotografije: arhiv DRSC, tisk: Tiskarna Januš
Ljubljana, november 2013
VIRI SREDSTEV ZA PROJEKT
OBSEG NALOŽBE
Ureditev kolesarske poti med naseljema Miren in Kanal je eden
od prednostnih projektov na seznamu Operativnega programa
okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013
(OP-ROPI). Celotna kolesarska povezava Miren–Vrtojba–Nova
Gorica–Kanal je del glavne kolesarske povezave, za katero
je načrtovano, da se bo čez Predel navezala na kolesarsko
omrežje v Italiji. Na posameznih odsekih je kolesarska povezava
že urejena, in sicer v dolžini dobrih štirih kilometrov.
Projekt ureditve kolesarske povezave na odseku Solkan–Plave vključuje
gradnjo dvosmerne samostojne kolesarske poti med Solkanom in Plavami
v dolžini 9.270 m, in sicer na lokaciji obstoječe poti, ki poteka nad desnim
bregom akumulacijskega jezera HE Solkan in železniško progo Nova
Gorica–Jesenice. Kolesarska pot bo na prvih dveh kilometrih potekala po
trasi obstoječe poti, od tu pa skoraj v celoti po poti, namenjeni servisiranju
vodovoda Mrzlek–Prelesje. Predvideno je, da bo od km 6,565 do 6,625
kolesarska pot prekinjena – tu bo potekal pešpromet, saj ureditev
skozi obstoječi železniški prepust zaradi njegovih premajhnih dimenzij
ne zadošča minimalnim standardom za varen kolesarski promet. Do
zgraditve kolesarske poti do Solkana sta na zahodni strani predvideni
začasna navezava na regionalno cesto R2-402 ter navezava na obstoječo
makadamsko pot proti meji z Italijo in strugo reke Soče. Vzdolž trase bo
urejenih šest počivališč, opremljenih s klopjo, mizo, košem za smeti in
stojalom za kolesa. Počivališča pa bodo hkrati tudi izogibališča, namenjena
intervencijskim vozilom. Za varovanje kolesarjev pred padajočim kamenjem
bo postavljenih več kot 1.500 metrov varovalnih oziroma lovilnih ograj.
S sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj bodo
uresničeni tisti kolesarski projekti, s katerimi se zagotavlja
tako imenovana zveznost kolesarskih povezav, oziroma bodo
zgrajeni tisti manjkajoči deli glavnih ali daljinskih kolesarskih
povezav, ki lahko zaživijo kot samostojne celote. Med tovrstnimi
projekti je tudi odsek dvosmerne samostojne kolesarske poti
med Solkanom in Plavami v dolžini 9.270 m, z gradnjo katerega
bo omogočeno, da bo povezava od Mirna do Plav, pozneje pa
tudi naprej do Kanala, zaživela.
VREDNOST NALOŽBE IN GRADBENIH DEL
Vlaganje v gradnjo kolesarskih povezav naj bi pripomoglo k
zmanjšanju onesnaženja, kar je skladno s prizadevanji za
trajnostni razvoj. Statistični podatki iz tujine kažejo, da bi se,
če bi s kolesarjenjem nadomestili polovico kratkih potovanj (na
razdaljah do 7,5 km), skupno število vseh z motornimi vozili
prevoženih kilometrov zmanjšalo za približno pet odstotkov.
Čeprav skromen odstotek, bi povzročil precejšnje spremembe,
saj vozila pri nižjih hitrostih bolj obremenjujejo okolje, vozila, ki
so parkirana, potrebujejo do 12-krat več prostora kot kolesar,
v gibanju pa kar 30-krat več prostora kot kolesar. S stališča
celotne družbe kolesarjenje kot alternativa motornemu
prometu povzroča tudi manjše stroške. Izračuni kažejo, da se
prednosti javnega prevoza pokažejo šele na razdaljah, daljših
od pet kilometrov, pri uporabi osebnih vozil pa na mnogo daljših
razdaljah. K temu je treba dodati, da je kolesarski turizem v
Evropi hitro rastoča in gospodarsko vse pomembnejša dejavnost.
Z izvedbo projekta:
• bo tako zagotovljena boljša prometna varnost za vse
udeležence v prometu, še posebej za nemotorizirane
udeležence, kot so kolesarji, ki se vozijo v šolo, službo,
trgovino ali pa se le rekreirajo,
• bo zaradi spremenjene sestave prometa manj izpušnih
plinov in hrupa, kar vpliva na boljšo kakovost življenja,
• bodo ustvarjene razmere za nadaljnji razvoj turizma na tem
območju.
Kolesarska povezava je pojem, ki opredeljuje niz prometnih
površin, namenjenih javnemu prometu kolesarjev in drugih
udeležencev, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega
prometa in predpisi, ki urejajo javne ceste. To pomeni, da so
lahko izvedene kot kolesarska pot (povsem ločena površina),
kolesarska steza (del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali
je od njega ločena kako drugače), kolesarski pas (vzdolžni del
vozišča, ki je označen z ločilno črto) ali pa so kolesarji na vozišču
skupaj z motornim prometom (ustrezna prometna signalizacija).
Trenutno na odseku Solkan–Plave ni posebnih prometnih
površin za kolesarje, zato kolesarji uporabljajo državno cesto, na
kateri je promet motornih vozil precej gost. V povprečju dnevno
na tem odseku pelje 6.867 vozil, od tega je več kot 13 odstotkov
tovornih vozil in avtobusov.
Ocenjena vrednost naložbe je 4,9 milijona evrov.
Vrednost gradbenih del po pogodbi je 3.045.921,43 evra
IZVAJALEC GRADBENIH DEL
Izbrani gradbenih del je podjetje Kostak, komunalno stavbno podjetje, d.
d. Krško.
Prikaz ukrepov na
trasi, sofinancirani
iz ESRR
ROKI
Predviden rok dokončanja gradbenih del je april 2015, sam projekt pa naj
bi bil končan maja 2015. Po izvedbi gradbenih del, ko je naložba na terenu
navidezno že končana, je namreč potrebna še vrsta administrativnotehničnih opravil za pridobitev dovoljenja za uporabo novega objekta. Šele
po tem postopku je objekt uradno predan namenu.
Kolesarska povezava
Miren–Vrtojba–Nova
Gorica–Kanal
z odsekom
Solkan–Plave
Slovarček:
• Ocenjena vrednost je lahko ocenjena vrednost celotne naložbe ali
ocenjena vrednost posamezne vrste del. Ocenjene vrednosti so
podlaga za pripravo investicijske dokumentacije, vlog za dodelitev
evropskih sredstev ali pa za pripravo javnega naročila;
• Vrednost gradbenih del je vrednost gradnje, določena na podlagi
sklenjenih pogodb ali končnega obračuna (ki je znan po izvedbi
naložbe);
• Vrednost naložbe je seštevek stroškov gradnje, izdelave prostorske,
tehnične in druge dokumentacije, odkupa zemljišč in drugih
nepremičnin, nadzora nad gradnjo, skratka vsega, kar spada v
naložbo, vključno s stroški obveščanja.