docALGE IN GLIVE na fasadah
download 
Report Transcription
ALGE IN GLIVE na fasadah
Kakovostna skupina toplotno-izolacijskih veznih sistemov ALGE IN GLIVE na fasadah Stanje 01 | 2008 Alge in glive na fasadah 1 Vsebina 1 KAJ SO ALGE? KAJ SO GLIVE? 1.1 Mikroorganizmi 1.2 Značilnosti alg 1.3 Značilnosti gliv 4 4 4 6 2 RAZLOGI ZA RAST ALG IN GLIV 2.1 Splošno 2.2 Gradbeni vplivi 2.3 Vplivi na okolje in klimatski vplivi 2.4 Gradbena merila 2.5 Vplivi, specifični za material Katere preventivne ukrepe lahko sprejmemo? 3.1 Projektiranje 3.2 Izbira materialov 3.3 Fungicidno/algicidno oplemenitenje ometov in premazov Kaj je treba narediti pri prizadetih objektih? 4.1 Popis stanja in ovrednotenje 4.2 Obdelava prizadetih površin Povzetek Viri 8 8 9 9 12 12 14 14 14 15 16 16 16 17 18 3 4 5 Alge in glive na fasadah 3 1 Kaj so alge? Kaj so glive? 1.1 Mikroorganizmi Alge so – prav tako kot glive, bakterije, kvasovke, mahovi in lišaji – biološki mikroorganizmi, ki so v živi naravi široko razširjeni. Kot naravni sestavni del našega okolja so mikroorganizmi soodgovorni za delovanje ekološkega ravnovesja. So koristni in škodljivi organizmi v enaki meri. Koristni organizmi – ker igrajo nepogrešljivo vlogo pri razgradnji in preoblikovanju organskih snovi. Škodljive organizme pa predstavljajo npr. v kmetijstvu, na prehrambenem področju ali v živalskem sektorju. V skladu s sliko 1 spodaj mikroorganizme lahko razdelimo v različne skupine. Slika 1: Preglednica mikroorganizmov Bakterije Mikroorganizmi Glive in kvasovke Alge Lišaji Mahovi 1.2 Značilnosti alg Iz biološkega vidika gre pri algah za eno- do mnogocelične organizme, ki npr. rastejo v obliki niti ali posameznih celic (npr. krogel). Za svojo rast ne potrebujejo organskih hranilnih snovi, marveč živijo kot avtotrof, to pomeni, da organske snovi, ki kih potrebujejo za svojo rast, proizvajajo same. Ker so sposobne fotosinteze, lahko celični ogljik pridobivajo iz ogljikovega dioksida (CO2) zraka ali vode. S tem „so bolj neodvisne“ kot glive. Alge se razvijejo v temperaturnem območju med približno -7 °C do približno 70 °C na izpostavljenih lokacijah. Optimum je glede na vrsto različen. Tolerance so odvisno od vrste pH-vrednosti med ≤ 1 in 11,5. Za fotosintezo potrebujejo zadosti vlage in svetlobo. Razlikujemo med modrimi oziroma modro-zelenimi algami (Cyanobacteria) in algami s pravim celičnim jedrom. Slednje se razčlenijo v nadaljnje skupine, od katerih se na fasadah najpogosteje pojavlja skupina zelenih alg (Chlorophyceae). 4 Alge in glive na fasadah Kaj so alge? Kaj so glive? Na stavbah alge pogosto vidimo že z golim očesom kot barvna območja na površini – odvisno od tipa alg – zelenkaste do modrikasto črne barve. Tudi tu pa tam opazno rdečkasto obarvanje je pogosto posledica pojava alg (npr. Trentepohlia). Vrsto alg pa je pogosto možno zagotovo ugotoviti le v laboratoriju. Za razliko od gliv, ki svoje hranilne snovi pridobijo tudi v površini, pa fasadne alge rastejo le na površju oziroma v že obstoječih votlinah (trenutna stopnja znanja). Slika 2a: Amfibijska nitkastka zelena alga vrste „Klebsormidium flaccidum“ pod mikroskopom Slika 2b: Zelena alga vrste „Chlorococcum lobatum“ pod mikroskopom Alge in glive na fasadah 5 Kaj so alge? Kaj so glive? Slika 3: Shematski prikaz zunanjih okvirnih pogojev za prizadetost z algami; poleg tega so za rast alg potrebne organske hranilne snovi iz ometa ali prek zamazanosti Možnosti rasti alg • • ni potrebnih organskih hranilnih snovi („so bolj neodvisne“ kot glive) rast samo na površini ali v obstoječih votlinah svetloba voda CO2 alge CO2 voda svetloba Podlaga 1.3 Značilnosti gliv Pri glivah gre za mnogocelična živa bitja s pravim celičnim jedrom. Rastejo v obliki celičnih niti ali samic in se razmnožujejo s trosi ali miceliji. Pri miceliju gre za nitkast preplet, ki je včasih viden že z golim očesom in zaradi katerega dobijo glive pogosto izgled kosa vate. Glive za svojo rast ne potrebujejo svetlobe, ker ne poteka fotosinteza. Poleg vlage kot najpomembnejši predpogoj za rast glive kot hranilne snovi potrebujejo tudi vire iz organskega ogljika, ki jih lahko pridobivajo z encimatsko razgradnjo iz atmosferskih usedlin na površini ali pa same pridobijo iz substrata. Rastejo v širokem temperaturnem območju od ca. 0 °C do ca. 50 °C. Optimalna rast je pri ca. 20 °C – 35 °C (se razlikuje glede na vrsto). Kot alge so tudi glive na fasadi pogosto točkovno vidne že z golim očesom. Podrobnosti glede pojava alg ali gliv pa se konec koncev lahko ugotovijo le z mikroskopskimi preiskavami v mikrobiološkem laboratoriju. Testna epruveta za test pokazatelja kaljivosti vključuje tudi „naravno osnovno obremenitev“ in je zato le pogojno zgovoren podatek. Pogoji na kraju samem odločijo o tem, katere glive se razvijejo. Poznamo ca. 60.000 vrst gliv. Biologi pa ocenjujejo, da dejanska biološka raznovrstnost še presega biološko raznovrstnost cvetnic (250.000). Odvisno od okvirnih pogojev se na fasade naseljujejo različne glive. Zelo pogoste so vrste Alternaria in Cladosporium ter druge vrste (npr. Ulocladium, Aspergillus itn.). V posameznih primerih pa se lahko pojavijo tudi povsem druge vrste. 6 Alge in glive na fasadah Slika 4: Glive vrste „Alternaria“ najdemo povsod: tu na listu Tabela 1: Preglednica pogojev življenjskega prostora za alge in glive Pogoji življenjskega prostora Alge Glive Temperatura Temperaturno območje od približno -7 °C do približno 70 °C, Optimum je pri približno 20 °C, se razlikuje glede na vrsto Širše temperaturno območje od približno 0 °C do 50 °C, Optimum je pri približno 20 °C do 35 °C, se razlikuje glede na vrsto Vlaga/ vsebnost vode substrata a) Vodne aktivnosti (aw-vrednosti) približno 0,70 do 1,00 delno tudi do 0,60 Vodne aktivnosti (aw-vrednosti) približno 0,70 do 1,00; Optimum je pri 0,80 do 0,98, se razlikuje glede na vrsto pH vrednost ≤ 1 do približno 11,5; Optimum je pri 6 do 7, se razlikuje glede na vrsto 1,5 do 11, se razlikuje glede na vrsto Hranilne snovi CO2 kot vir ogljika, soli in slednih elementov Viri organskega ogljika, viri dušika (organskega in anorganskega) soli in sledni elementi Svetloba potrebna za fotosintezo ni potrebna a) Vodna aktivnost aw je mera za razpoložljivost vlage za biološko rast; pri vlažnih materialih je vrednost aw enakega pomena z relativno vlago zraka, ki je na površini. Alge in glive na fasadah 7 2 Razlogi za rast alg in gliv 2.1 Splošno Nemogoče je le z enim razlogom razjasniti • obstoječi pojav alg in gliv ali • tveganje možne prizadetosti fasad z algami ali glivami. Na vse stavbe oziroma njihove fasade vpliva veliko število različnih dejavnikov. Vsak izmed teh dejavnikov je lahko – zase ali v kombinaciji z drugimi – odločilno merilo. Vplivi na rast alg in gliv na fasadah so prikazani na sliki 5. Slika 5: Vplivi na rast alg in gliv na fasadah (vir: Helmut Pätzold) Gradbeno-tehnični vplivi Vrsta stavbe • Arhitektura, oblikovanje • Stolpnica, bungalov • Razčlenjena ali kubična fasada • Napušči Izoblikovani detajli • Vodovod • Strešni napušč • Horizontalna prekritja • Območje cokla, ki je izpostavljeno brizganju dežja • Kapni robovi Površina • Vrsta materiala • Struktura; podrobnosti Smer neba • Stran, izpostavljena vremenskim vplivom • Zaščitene površine • Izpostavljena mesta ali notranje dvorišče Vzdrževanje • Kratkoročna odprava pomanjkljivosti, npr. na strešnih žlebovih Vplivi okolja Lokacija Klimatski vplivi Lokacija Vplivi, specifični za material Vrsta površine • Omet, oplesk • Kovina, steklo, kamen, plastika itn. Kakovost materiala • Kakovost • gladko/strukturirano • bela/barvna Temperatura površine • U-vrednost/debelina izolacije • Barvni ton • Smer neba • Osenčenje Ravnovesje vlage • Sprejem/oddajanje vlage • Osenčenje • W-vrednost, Sd-vrednost • Vrsta materiala • Smer neba Vremenski vplivi Veter Temperatura Svetloba 8 • • • • • • • • • • • Morska klima Hribovje Vode Območja z veliko dežja ali suha območja Suha leta Vlažna leta Topla leta Hladna leta Porazdelitev spor Povprečna letna temperatura (min./maks.) Učinki UV žarkov Alge in glive na fasadah • • • • Obremenitev s • prahom/umazanijo • • • V mestu/na podeželju Industrijsko območje Stanovanjsko območje V gozdu Stanovanjsko območje Tranzitna cesta Elektrarna Dimniki Škodljive snovi Izpušni plini Kakovost zraka Temperatura Vlaga v zraku Padavine Rastje v bližini hiše Obremenitev s sporami Klima rastlinstvo • • • • • • • Razlogi za rast alg in gliv Na temo “Alge in glive na fasadah“ so na voljo novi rezultati raziskovanj, ki temeljijo na znanstveni raziskavi posameznih razlogov. Poročila iz raziskovalnih projektov so predstavljena pod točkami [1] – [8]. 2.2 Gradbeni vplivi Za gradbena merila, tj. materialu ustrezno projektiranje podrobnosti (glej razdelek 3.1), je odgovoren projektant. V enaki meri je pomembno vzdrževanje zgradbe. Vodne odtoke na fasadi, npr. zaradi netesnih strešnih žlebov ali pokrivnih zaščit, je treba odstraniti, da se preprečijo navlaženja. 2.3 Vplivi na okolje in klimatski vplivi Na ta merila ne more vplivati niti projektant niti proizvajalec materialov ali strokovnjak rokodelec. Vlaga Kot je že bilo omenjeno, je vlaga bistveni predpogoj za pojav alg in gliv. S tem imajo razen visoke vlage v zraku – npr. ob rečnih tokovih ali v legah, kjer zastaja megla, – absolutna količina padavin in zlasti pogostnost zaporedno sledečih si deževnih dni odločilno vlogo. Če dež na izpostavljenih legah zaradi vetra na fasado pada kot močan naliv, to občutno poveča vnos vlage. V tolikšni meri je torej pomemben tudi veter. Za pretekla leta so bile značilne velike količine padavin in pogosti deževni dnevi. Ti klimatski okvirni pogoji (npr. vlažna poletja) so povzročili, da se je rast alg v tem obdobju povečala. Leta 2003 pa sta bili količina padavin in število deževnih dni spet nižji od npr. v letu 2002 ali prejšnjih let. To je zmanjšalo pojav alg in gliv na fasadah. Ugotovitve so pokazale, da se je na že prizadetih fasadah rastje zmanjšalo oziroma celo popolnoma izginilo. S tem je potrjeno osnovno pravilo: Suhe površine ostanejo brez alg in brez gliv. Če upoštevamo ta klimatska merila, predstavljajo območja z nadpovprečnimi padavinami posebno ugodne predpogoje za rast alg. Alge in glive na fasadah 9 Razlogi za rast alg in gliv ∎ n1 = število dnevov z vsoto padavin ≥ 1 mm • n10 = število dnevov z vsoto padavin ≥ 10 mm ∎ rsum = srednja mesečna vsota padavin [l/m2] • rmax = največja vsota padavin v 24 urah [l/m2] Temperatura Temperature površine fasade je odvisna od številnih osnovnih pogojev (gl. slika 5). Tudi temperatura vpliva na ravnovesje vlage fasade. Glede na razlike med temperaturo površine fasade in temperaturo zunanjega zraka se na površinah fasade lahko tvori kondenzna voda. To je povezano s tem, da se površina fasade ponoči – podobno kot pločevina avtomobilske karoserije – lahko ohladi na temperature pod temperaturo zraka. Če se pri tem temperatura spusti pod t.i. „temperaturo rosišča“, se vlaga na ohlajeni površini odraža v obliki kondenzne vode. Tako vnesena količina vlage ugodno vpliva na rast alg in gliv. 10 Alge in glive na fasadah Razlogi za rast alg in gliv Čim močneje in hitreje se ohladi površina, tem daljše je obdobje, v katerem se tvori kondenzna voda. Debele plasti ometa izkazujejo višjo kapaciteto zbiralnika toplote in se posledično ne ohladijo tako hitro. Po drugi strani pa potrebujejo tekom dneva tudi ustrezno dalj časa, da se ponovno „ogrejejo“ in izsušijo. Tanke plasti ometa se občutno hitreje ohladijo, vendar pa se tudi hitreje ogrejejo. Na toplotno-izolacijskih veznih sistemih je trajanje obremenitve vlage kot posledica tvorbe kondenzne vode pri debelih plasteh ometa vendarle krajše kot pri tankih plasteh. Veter Veter – povezan s posledično pogojeno višjo izmenjavo zraka – po eni strani vzpodbuja izsuševanje. Veter pa lahko tudi poveča obremenitev fasade z vlago. Npr. v primerih, ko je fasada na izpostavljenih legah zaradi vetra izpostavljena obremenitvi zaradi močnega naliva. Po drugi strani pa tokovi vetra na fasado prenesejo veliko alg ali spor gliv. To se dogaja predvsem v času cvetenja, ko je zrak ekstremno obremenjen s cvetnim prahom. Ravno na kmetijskih območjih se v obdobju oranja in žetve začasno poveča količina spor. Prav tako velika je obremenitev zraka s sporami lahko v drugih obdobjih, npr. jeseni. Čistost zraka Čim čistejši je zrak, tem večja je možnost za rast alg. S tem lahko naraščajočo rast alg zadnjih let pripišemo tudi prizadevanjem za varstvo okolja. Zgradbe v podeželskem okolju z nizko poseljenostjo izkazujejo občutno višjo kvoto alg kot fasade ob cestah v velemestu z gostim prometom. To je povezano tudi s tem, da je v velemestih mikroklima večinoma bolj suha in toplejša kot na podeželju. Skupni razvoj za dušikove okside (NOx) v zadnjih letih kaže le rahlo nazadujočo tendenco in ostaja na visokem nivoju. Emisija t.i. „dušikovih oksidov“ (NOx), ki so v Alge in glive na fasadah 11 Razlogi za rast alg in gliv glavnem posledica naraščajočega prometa, povzroči tvorbo soli dušika, npr. nitratov, ki za alge predstavljajo „gnojilo“. Pomembno vlogo lahko igra tudi čezmerno gnojenje, ki se odraža z dušikovimi spojinami v zraku. 2.4 Gradbena merila Odgovorna gradnja pomeni danes predvsem smiselno medsebojno povezavo ekonomskih in ekoloških vidikov z energijsko varčnimi ukrepi. S tem v zvezi je zlasti pomembna toplotna zaščita ovoja stavbe. Avstrijski gradbeni predpisi predstavljajo osnovne pravilnike za opredelitev minimalnih zahtev po toplotni zaščiti zgradb in koeficiente prehoda toplote, ki jih je treba doseči pri novogradnji ali obnovi (U-vrednost). S tem so opredeljene tudi zahteve toplotne izolacije zgradb. Če torej zaradi zakonsko predpisanega zmanjšanja U-vrednosti skozi steno navzven prodre manj toplote, je za sušenje na zunanji strani stavbe na voljo tudi manj energije. Tako doseženo varstvo okolja in s tem za vse koristno ohranjanje virov je treba z gradbenega vidika upoštevati pri izoblikovanju podrobnosti na stavbi. 2.5 Vplivi, specifični za material Proizvajalci ometov in premazov lahko vplivajo na lastnosti, specifične za material. Proizvodi z ugodnim ravnovesjem vlage in/ali biocidnim oplemenitenjem za alge ali glive načelno ne predstavljajo ugodnih življenjskih pogojev. Vodno ravnovesje površin ima vpliv na tveganje pojava alg ali gliv, ki ga ne smemo zanemariti. Čim ugodnejše je razmerje med oddajo vode (sušenjem) in vpojnostjo vode (vlaženjem), tem dalj časa ostanejo površine suhe. Prepustnost premazov in ometov je pri tem prav tako pomembna kot hidrofobnost. Obe lastnosti morata med seboj biti optimalno usklajeni, da ostane površina suha in tako brez rastja. Površine, ne glede na to, ali gre za opeko, steklene strehe, pohodne plošče ali lesene tramove pokrite odprte garaže (carport), ki dolgo stojijo na vlagi, predstavljajo dobro predpostavko za razvoj alg ali gliv. Odvisno je torej od usklajenega upoštevanja vseh možnih razlogov. Tako lahko npr. tudi najboljši omet ali oplesk prizadenejo alge ali glive, če je zaradi pomanjkljivo izoblikovanih podrobnosti (odvod vode) stalna prisotna mokrota. Obratno pa lahko „enostaven“ 12 Alge in glive na fasadah Razlogi za rast alg in gliv produkt trajno ostane brez alg, če npr. z ustreznim strešnim napuščem ni izpostavljen trajni vlagi. Iz tega sledi, da imajo v nadaljevanju navedene osebe naslednje pristojnosti: • Projektant: Materialu ustrezno projektiranje stavbne konstrukcije in stavbnih podrobnosti, usklajeni s klimatskimi, gradbenimi in okoljsko pogojenimi vplivi. • Proizvajalci materialov: Izdelava in dostava materialov, npr. s povečano odpornostjo proti glivam in algam. • Strokovno rokodelstvo: Svetovanje pri za objekt specifični izbiri materialov in njihovi strokovni vgradnji. Zaradi velikega števila vplivov, odvisnosti, ki jih ni mogoče kalkulirati, ter za določen kraj in določeno izpostavljenost (smer neba, naklon itn.) večinoma ne ocenljivega lokalnega pritiska poseljevanja nastanek rastja ni mogoče z gotovostjo napovedati. Zgolj pri površinah, ki so dolgotrajno izpostavljene vremenskim vplivom, je mogoče zagotovo ugotoviti tendenco zamazanosti na površini z mikroorganizmi. To ugotovitev je mogoče prenesti le na površine z absolutno enakimi lastnostmi in tudi tedaj velja le v primeru nespremenjenih klimatskih pogojev. Ker pride med drugim iz ekoloških razlogov preventivna uporaba biocidov le omejeno v poštev, naj se za preprečitev rastja prednostno optimira gradbena konstrukcija in izbira materialov. Po potrebi svetujemo redno čiščenje površin. Alge in glive na fasadah 13 3 Katere preventivne ukrepe lahko sprejmemo? 3.1 Konstruktivno projektiranje Seveda je prizadevanje za nove arhitektonske oblike, nove materiale, ugodno gradnjo in varčevanje z energijo vedno ponavljajoči se proces, ki naj bi ga vsi podpirali po svojih najboljših močeh. Sočasno pa se morajo odgovorni zavedati, da morajo takšne spremembe spremeniti tudi določene navade. Pri zidavi in obnovi je treba upoštevati potrebne preventivne ukrepe. Le-ti so izziv predvsem za arhitekte in projektante. Pri svojem projektiranju naj bi upoštevali • • • • ukrepe za odvajanje vode zadostne strešne napušče funkcionalna horizontalna prekritja ter ustrezne kapne robove Glavni vzroki za pojav alg in gliv na delih fasade so nezadostno izoblikovane podrobnosti. Pri tem je prav tako treba ustrezno upoštevati smer neba, npr. stran, izpostavljena vremenskim vplivom, in območje cokla, ki je izpostavljeno brizganju dežja. Rast alg pospeši tudi obilno zeleno rastje v bližini hiše, še zlasti če je senca in če nastanejo spore. Poleg tega je treba jasno in z zavestjo za kakovost načrtovati, opisati in nadzorovati sistemsko skladno izvedbo izvedbenih podrobnosti. 3.2. Izbira materialov/sistemov Za zmanjšanje tveganja pojava alg ali gliv na ometu oziroma premazu je treba v primerih, ko je razpoznavno povečana zahteva po odpornosti proti glivam in algam, ciljno izbrati materiale/sisteme, ki se uporabljajo. Vsi tržno običajni ometni sistemi imajo „že v osnovi“ časovno omejeno zaščito proti pojavu alg in gliv. Pri ometih iz umetne smole oziroma disperzijskih ometih in ometih iz silikonske smole se zaščita doseže s standardno zaščito proti najbolj pogostih algam in glivam in pri mineralnih ometih z alkalnostjo veziv (apnenec, cement). 14 Alge in glive na fasadah Katere preventivne ukrepe lahko sprejmemo? Možni so dodatni ukrepi, npr. dodatni oplesk ali dodatni oplesk s posebnim biocidnim oplemenitenjem. Kjer moramo zaradi pogojev okolja z vidika pojava alg in gliv računati s povečano nevarnostjo, priporočamo uporabo sistemov s čim višjo zaščito. Upoštevati je treba, da se le z materialno-specifičnimi merili ne more doseči trajne zaščite pred pojavom alg in gliv, marveč le v povezavi z ustreznim gradbenim načrtovanjem podrobnosti (glej razdelek 3.1). 3.3 Fungicidno/algicidno oplemenitenje ometov in premazov Za večjo zaščito pred pojavom alg in gliv se fasadni ometi/fasadni premazi lahko oplemenitijo z biocidnimi učinkovinami. Pri tem načelno razlikujemo med dvema skupinama učinkovin. Za preprečitev rastja gliv se uporabljajo fungicidne učinkovine. Funkcijo učinkovanja proti algam prevzamejo posebno algicidno učinkujoči dodatki. Za zadostno pokrivanje zahtevanega učinka proti algam in glivam v praksi je treba v premazu uporabiti snovi obeh skupin učinkovin. Pri tem se uporabljajo algicidi in fungicidi, ki učinkujejo proti najbolj pogostim algam in glivam. Zahteve sodobnih in v prihodnost usmerjenih biocidnih formulacij so zelo visoke in deloma protislovne. Zahteva se visoko učinkovitost proti mikroorganizmom in sočasno ugoden ekološki profil. Tako naj npr. biocidne učinkovine na eni strani ostanejo dolgo stabilne v ometu ali premazu in tako razvijejo svoj učinek čez čim daljše obdobje; po drugi strani pa morajo učinkovine biti biološko razgradljive, ko zaidejo v okolje. Uporabljajo se učinkovine, iz katerih v uporabljeni koncentraciji ne izhaja povečane nevarnosti za človeka in okolje in ki kljub temu razvijejo potrebni učinek proti glivam in algam. Treba pa je upoštevati, da obstojnost biocidnega oplemenitenja ni neskončna, marveč časovno omejena, sicer npr. zahteve po razgradljivosti v okolju ne bi bilo mogoče izpolniti. Trajnost je pri tem odvisna od vsakokratnih klimatskih pogojev lokacije in od drugih individualnih fizikalnih dejavnikov vpliva na fasadno oblogo oziroma ometni sistem. Po določenem času je lahko potrebna obnova zaščite npr. z nanosom novega biocidno oplemenitenega premaza. Alge in glive na fasadah 15 4 Kaj je treba narediti pri prizadetih objektih? 4.1 Popis stanja in ovrednotenje Prizadete površine je treba sistematično pregledati. Če so vzrok pojava alg in gliv tudi gradbeno ali konstrukcijsko pogojene pomanjkljivosti, jih je treba – v kolikor je to gradbeno sploh možno – odpraviti pred pričetkom sanacije površine (obdelava prizadetih površin). Slika 9: Prizadeti objekt 4.2 Obdelava prizadetih površin Pri obnovi prizadetih površin je treba v vsakem primeru upoštevati navodila proizvajalca, ker so potrebni delovni koraki lahko različni. Praviloma se izvaja postopek v naslednjem vrstnem redu: • čiščenje prizadetih površin • nato zadosten čas sušenja (upoštevati navodila) • obdelava s primernim biocidom • 2-kratni premaz s sistemom, oplemenitenim z biocidom. (Če ste uspeli trajno odpraviti vzroke za rast, morda ne bo potrebno posebno biocidno oplemenitenje.) Slika 10: Pripravljalni ukrepi na prizadetem objektu 16 Alge in glive na fasadah Poleg tega je pri obdelavi treba upoštevati tudi okoljsko relevantne vidike. To še zlasti velja za zaščitne ukrepe pri prestrezanju in odstranjevanju čistilne vode, kajti biocidne učinkovine ali okolju nevarne umazanije ne smejo priti v zemljo. Regionalno veljavne določbe je treba upoštevati. Nadaljnja navodila so razvidna iz Tehničnega lista švicarske ustanove za preskus materialov in raziskovanje (EMPA) Dübendorf [9]. 5 Povzetek • Alge in glive so – prav tako kot bakterije, kvasovke, mahovi in lišaji – biološki mikroorganizmi, ki so v živi naravi široko razširjeni. • Vzroki za rast alg in gliv so raznoliki, ob čemer je treba razlikovati med gradbenimi, okoljsko pogojenimi, klimatskimi in materialno specifičnimi vplivi. • Vlaga je bistveni predpogoj za pojav alg in gliv. Kar je suho, ostane brez alg in brez gliv. • Projektant je odgovoren za materialu skladno načrtovanje podrobnosti, usklajeno s klimatskimi, gradbenimi in okoljsko pogojenimi vplivi. Pri načrtovanju je treba upoštevati npr. ukrepe za odvajanje vode, zadostne strešne napušče, funkcionalna horizontalna prekritja ter ustrezne kapne robove. • Za večjo zaščito proti pojavu alg in gliv se fasadni ometi/ fasadni premazi lahko oplemenitijo z biocidnimi učinkovinami. Treba pa je upoštevati, da je učinek biocidne formule omejen in da je obstojnost biocidnega oplemenitenja časovno omejena. Biocidno oplemenitenje ni potrebno v vseh primerih. Strokovni rokodelec je odgovoren za objektu specifično svetovanje pri izbiri materialov ter za njihovo strokovno vgradnjo. • Že prizadete površine je treba pred obnovo sistematično pregledati. V vsakem primeru je treba konstrukcijsko pogojene pomanjkljivosti odpraviti pred pričetkom sanacije površine. Alge in glive na fasadah 17 Viri [1] K H.M.; Krus, M.; Sedlbauer, K.: Alge na zunanjih stenah. Gradbena fizika kot razlog? Gradbena fizika kot rešitev! Prispevek k 3. kolokviju Dahlberg „Mikroorganizmi in popravljanje objekta“, Wismar (2001). [2] Krus, M.; Sedlbauer, K.; Lenz, K.: Izračun pojava rose na zunanjih površinah ob upoštevanju kapacitete shranjevanja toplote zunanjega ometa in raznovrstnih premazov. Prispevek k 4. kolokviju Dahlberg „Alge na fasadnih materialih II“, Wismar (2003). [3] Bagda, E (2000): Gradbeno-fizikalna opazovanja. V: Bagda, E.; Warscheid, Th.; Wunder, Th.; Schied, G.; Lindner, W.; Brenner, T.; Diehl, K.-H.: Biocidi v premazih stavb. Založba: Expert Verlag, Renningen (2000), strani 1-9. [4] Kießl, K.: Kako vplivajo IR-učinkoviti premazi na termično obnašanje zunanjih sten? Simpozij o gradbeni fiziki ob 60. rojstnem dnevu prof. Gertisa (1998), Sindelfingen. 18 Alge in glive na fasadah [5] Gertis, K.: Raste in raste ter ... Gradbena fizika 23 (2001), stran 193. [6] Nay, M.; Raschle, P.: Kako lahko preprečimo alge in glive na fasadah? Konferenčni zapis 12. švicarskega statusnega seminarja 2002 o „raziskovanju energije in okolju v gradbeništvu“ ETH Zürich, stran 131-138. [7] Hofbauer,W. K., Breuer, K., Sedlbauer, K.: Alge, lišaji, mahovi in praproti na fasadah. Gradbena fizika 25/6 (2003), Ernst & Sohn, Berlin, 383-396. [8] Büchli, R.; Raschle, P.: Alge in glive na fasadah – razlogi in preprečitev. Stuttgart: Založba: Fraunhofer IRB Verlag, 2004. [9] Tehnični list za postopek pri sanaciji fasad s pojavom alg in gliv. Izdajatelj: Švicarska ustanova za preskus materialov in raziskavo (EMPA) Dübendorf. Izdaja: maja 2003 Impresum Nemška zveza štukaterjev v centralnem združenju nemškega gradbeništva (Deutscher Stuckgewerbebund im Zentralverband des Deutschen Baugewerbes) Kronenstraße 55 – 58, D-10117 Berlin Delovna skupnost toplotno-izolativnih veznih sistemov v strokovnem združenju Telefon: +49/(0)30-20314-0 Faks: +49/(0)30-20314-583 industrije kamna in keramike www.stuckateur.de (Arbeitsgemeinschaft Wärmdämmverbundsysteme im Strokovno združenje za omete in Fachverband dekoracijo registrirano društvo der Stein- und keramischen Industrie) (Fachverband Putz und Dekor e.V.) Wiedner Hauptstraße 63, A-1045 Wien Ivo-Beucker-Straße 43, 40237 Düsseldorf Telefon: +43 (0) 5 – 90 900 – 35 33 Telefon: +49/(0)211-6793173 Faks: +43 (0) 1 – 505 62 40 Faks: +49/(0)211-6793173 E-naslov: info@waermeschutz.at www.putz-dekor.org www.waermeschutz.at Izdajatelj: Te tehnične informacije z naslovom „Alge in glive na fasadah“ so izdelali naslednja združenja in rokodelske organizacije: Zvezni odbor za barve in zaščito stvarne vrednosti reg. društvo (Bundesausschuss Farbe und Sachwertschutz e.V.) Hahnstraße 70, D-60528 Frankfurt am Main Telefon: +49/(0)69-66575333 Faks: +49/(0)69-66575350 www.farbe-bfs.de Strokovno združenje za toplotnoizolacijske vezne sisteme registrirano društvo (Fachverband WärmedämmVerbundsysteme e.V.) Fremersbergstraße 33, D-76530 BadenBaden Telefon: +49/(0)7221-3009890 Faks: +49/(0)7221-3009899 www.heizkosten-einsparen.de Alge in glive na fasadah 19 Grafični koncept & layout: senft&partner, A-1020 Wien, www.senft-partner.at Avtorske pravice na fotografijah: Baumit, Röfix, Sto, Saint Gobain Weber Terranova GmbH Skupni tehnični odbor združenj (Gemeinsamer Technischer Ausschuss der Verbände (GTA)), Fremersbergstraße 33, D-76530 Baden-Baden Telefon: +49/(0)7221-3009890 Faks: +49/(0)7221/3009899 Glavno združenje za barve, oblikovanje in zaščito stavb (Hauptverband Farbe Gestaltung Bautenschutz) Hahnstraße 70, D-60528 Frankfurt am Main Telefon: +49/(0)69-66575300 Faks: 069-66575350 www.farbe.de 20 Alge in glive na fasadah Industrijsko združenje obrat malte reg. društvo (Industrieverband Werk Mörtel e. V. (IWM)) Düsseldorfer Straße 50, D-47051 Duisburg Telefon: +49/(0)203-99239-0 Faks: +49/(0)203-99239-98 www.iwm-info.de Ob sodelovanju: Inštituta Fraunhofer za gradbeno fiziko (Fraunhofer-Institut für Bauphysik) Izpostava Holzkirchen Fraunhofer Straße 10, D-83626 Valley Telefon: +49/(0)8024-643-0 Faks: +49/(0)8024-643-66 www.hoki.ibp.fhg.de Tisk: Reklame Žarn Brežice Kakovostna skupina toplotno-izolacijskih veznih sistemov Kakovostna skupina toplotno-izolacijskih veznih sistemov je združenje petih največjih ponudnikov toplotno-izolacijskih veznih sistemov v Avstriji: Baumit, Capatect, Röfix, Sto in Weber-Broutin Terranova. Približno 85 % vseh toplotno-izolacijskih veznih sistemov v Avstriji se izdela z izdelki teh podjetij. Za skupni cilj so si postavili stalno izboljšanje in nadaljnji razvoj kakovosti toplotno-izolacijskih veznih sistemov. Združujejo svoj tehnični know-how in svoje svetovalne pristojnosti z vizijo, da bi Avstrijo podpirali pri pomembnih korakih na njeni poti k ciljem Kiotskega protokola. Alge in glive na fasadah 21 22 Alge in glive na fasadah Kakovostna skupina toplotno-izolacijskih veznih sistemov Konzorcij toplotno-izolacijskih veznih sistemov v strokovnem združenju industrija kamna in keramike Gospodarska zbornica Avstrije (Wirtschaftskammer Österreich) Wiedner Hauptstraße 63 A-1045 Wien Tel: +43/(0)5 90 900-3533 Faks: +43/(0)1/5056240 E-naslov: info@waermeschutz.at www.waermeschutz.at
